j/WAHD *-yuAtu:e-., m NO. 230 k3/7 n, c^S5^==EE£I3 y^c/ A° 4€mCAN IN SPIRIT ' u- ^ - 5N IN S»ANOUA^ ONLY aCrIin.2. C£llca£0> Milwauke®, Waukegan, Duluth, Joliet, San Franciaco, ■Hi,:- Pittsburgh, ^ew York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. NOVEMBER 29, 1972 SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€B STEV. LXXIV — VOL. LXXIV Vodnika obe^ km&m govorita o združitvi hodnika Jemena in Južnega Jeraena se pogovarjata v Libiji o izvedbi sklepa o združitvi obeh republik, napravljenega pretekli mesec v Kairu. BEIRUT, Lib. — Vodnika Je- Južni Jemen- je nekdanja bri-mena in Južnega Jemena, dveh tanska kronska kolonija Aden z arabskih republik v jugozahod- nekaj manjšimi arabskimi sejnem delu Arabskega polotoka, kati vzhodno od Adena. Tam-Abdel Rahman Irvani in Salem kajšnji režim je precej levičar-Robaye sta prišla v nedeljo v ski, kar ga je zapletlo v oboro-Libijo, da se dogovorita v po- žen spopad v severnim sosedom drobnostih o združitvi obeh dr-jjemenom in v spor s Savdsko žav. [Arabijo. Ko je bil oborožen spo- Jemen je stara arabska drža-! pad pretekli mesec končan, sta va, ki je bil do pred nekaj leti! se obe vladi dogovorili za zdru-pod oblastjo imama Al Badra, jžitev obeh Jemenov v enega, kralja in verskega poglavarja o-j Veliko vprašanje je, kako naj benem. Vojaški prevrat je kra-jbo združitev izvedena, da bo Ija pregnal in proglasil republi-; mogla c ostati, kajti razlika med ko. Sledila je državljanska voj na, ki je bila pred par leti kon- obema v pogledu socialnega in kulturnega razvoja je sorazmer- čana po posredovanju Savdije, j no velika. Jemen je bil do neko je ustavila podporo kraljevi j davnega ena najbolj zaostalih strani. - arabskih držav. ZDA ne vidijo možnosti, da fci splošna razo rožitvena konferenca, ki bi se jo u-deležile vse članice ZN, mogla biti uspešna. L .. i H. K. Haldeman PREDSEDNIKOV ČUVAR — H. R. Haldeman, predsednikbv pomočnik v Beli hiši, odloča o tem, kdo sme do predsednika in kdo ne. Nekateri mu očitajo, da predsednika ZDA vse preveč varuje pred “stiki v javnostjo”. mpm vrsto ustavne ureditve Dosedanja ustava je bila izdelana po ameriškem vzoru, nova ustava pa je bolj podobna britanski parlamentarni državi. MANILA, Filip. — V ponedeljek je bil objavljen predlog nove ustavne ureditve Filipinov, ki je Lil v delu od lanskega poletja. Ustavna konvencija, ki je bila izvoljena nalašč za to na- JA RAZLOŽIL : Iz Clevelanda i j in okolice Iz bolnišnice— Mrs. Terezija Zdešar, 1020 E. 66 Place, se je vrnila iz Poly-___ i clinic bolnice po petih mesecih. Danes popoldne bo predsednik ZDA Nixon spr'ejel v na- Sedaj se zdravi na domu svoje vzočnosti svojega glavnega svetovalca na polju med- hčere Mrs. Julie Kuhar na 11400 narodne politike dr. H. Kissingerja osebnega pred- Headley Ave. Cleveland, Ohio stavnika predsednika Južnega Vietnama Van Thieuja. 44111. Se zahvaljuje za obiske in kcirticG WASHINGTON, D.C. — Raz- da ne bo Hanoiu treba iavno , v ' . . ... . T . Miklavža pripravljajo— govori o sporazumu za končanje priznavati, da ima v Južnem j Siovenskg *.ola pri Sv Vidu vojskovanja v Indokini se bliža- Vietnamu kake svoje čete. pripravlja miklavževanje. Otro- icgo, bo predlog po vsem sodeč jo koncu. Danes je teža prene. Prisotnost dr. H. Kissingerja ^ bodo'nastopLli'z^igrico'“Babi- p šena v glavno mesto ZDA, ko bo pri sprejemu Duca pomeni od- ■ .... ....... te dni odobrila. Nato bo lože n v odobritev še ljudstvu s ca pripoveduje” v nedeljo, 3. uhario končal pot yropi i obiskom Mary Jakše V Richmond Heights General bolnišnici je umrla 85 let stara pgpgfy Pavii! VI. posebnim 1 i u d s ktm alasova- prCdseinilt Nixon v fj01 Ssigonu, ki je v zadnjem ,dne ^ P ijuctskim glasova sv0;)ega giavnega svetovalca za tednu dr. Kissingerja Ponovno: soiskem avditoriju. narodno varnost dr. H. Kissin-! 0£ebno napadel zaradi popušča- “ gerja sprejel Nguyena Phu Du-Na v Parizu in mu celo podti- ca, osebnega predstavnika pred- da je šel pri tem preko pol- sednika Južnega Vietnama Van!nomočib ki mu iih ie predsed- Thieuja, ter mu potem, ko bo|n^k Nixon dal. njem, ki ga predvidevajo za prihodnji januar. Ustava bo bližja parlamentarni državi britanske vrste kot u-stavi ZDA, kot je sedanja. Predsednik republike bo predstavnik suverenosti republike, vsa moč pa bo v rokah predsednika vlade. Za enkrat bo obe predsedni-štvi obdržal predsednik Ferdinand Marcos. Nova ustava predvideva parlamentarne volitve na vsakih šest let ali manj, toda čas prvih ! ni določen. Začasno bo vlogo sprejel njegovo sporočilo, začr-j -----o----- tai stališče zda v pogledu zad-jV Zagrebu razglašesis nove obsodbe prati drobnostih in da ni mogoče več hrvaškim nacionalistom pričakovati kakih sprememb. Mary Jakše s 335 E. 210 St., rojena Pelko v Dolenjskih toplicah v Sloveniji, od koder je pri-' Sv. OČe je pohvalil sodelova-; parlamenta vršiia p0sebna skup-Šla V ZDA pred nekako 60 leti, nje_Indonezije, tretje naj-j ščina ki jo bodo sestavljali čla_ vdova po 1. 1956 umrlem možu | večje države Azije, pri de- j ni sedanjega kongresa in člani ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Franku, mati Franka, Stanleyja, ill za svetovni mir. [ustavne konvencije. Vsekakor ko Nguyen Phu Due predlo- Rolitični odbor glavne skupšči- Un Edwarda, 10-krat stara mati,; RIM, It. — Predsednik Indo-: bo jmej predsednik F Marcos žil Nixonu osebni sestanek s ne je po dolgi in dolgočasni raz- sestra Frances Drenik, Josephine nezije Suharto je obiskal vrsto ostati na oblasti; dokler bo le Van Thieujem, na katerem naj ! da"Ve^uTai'rTuMmi"obTo- bra ~""“M **—* «*• L™"“ *» h" *" hotel, če ne pride seveda do ka- bi imel zadnji še enkrat prilož- žeJ zaWPna Hrvašk“em nacio. J0 violili Tako vsa] V/ashington in Hanoi naj bi bila svoje storila, sedaj je le še na Saigonu, da na dogovor pristane, ker sicer tudi nima nobene druge izbire. Poročila iz Saigona pravijo, Mesto dobilo 23 milijonov od zvezne vlade— Po petih letih je včeraj zvezno tajništvo za mestno obnovo in stanovanja črtalo Clevelandu 23 milijonov dolga za obnovo Erieview I in II ter s tem odprlo tudi možnost iskanja novih zveznih sredstev za obnavljanje j propadajočih mestnih predelov. Bolan mestni uslužbenec ZAGREB, SRH. — Preteklo svjra v New Orleansu— soboto je sodišče obsodilo dr. joska Rabb) znan violinist, Marka Veselico, enega od vo- nekdanji lastnik Ckpsy Cellar dilnih in najglasnejših hrva- restavracije, ki mu je dal župan ških “nacionalistov” in člana perk mestno službo z $12,039 vodstva Matice hrvatske, zaradi letne plače, se je javil bolnega, “protirevolucionarnega d e 1 ova- nato pa odšel v New Orleans, nja” na 7 let strogega zapora. kjer je objavljeno, da bo nasto-Dr. Marka Veselico so dolžili, pal od 8. novembra do 9. decem- pravi sklenil proučiti izglede za! Heniekman, pok. Louisa in pok. [ držav svobodne Evrope, bil tri splošno svetovno razorožitv^uo. 3ohna. Pogreb bo iz Grdinovega ■ dni gost Italije, nato pa je svo- pogrebnega zavoda na Lake! jo pot kcnčal z obiskom pri sv. Shore Blvd. v petek ob 8.45, v očetu Pavlu VI. v Vatikanu. konferenco, ki se je naj bi udeležile vse članice ZN. ZDA so se glasovanja o tem|cerkev Harmelske Matere Božje predlogu vzdržale, ker so prepričane, da tako široka konferenca ne more roditi uspeha. Bita bi preobsežna, predraga in bi služila bolj propagandi kot pa resni čemu naporu za razorožitev. Misel na tako splošno konferenco je lani sprožila ZSSR in glavna skupščina jo je načelno sprejela. Politični odbor je potem, ko je tako konferenco odobril, odločil, da naj možnosti b j enega sklicanja in dela prouči ob 9.30, nato na All Souls pokopališče. Ob sprejemu Suharta je papež omenil svoj obisk v Djakar-ti pred dvemi leti, ko se je u-stavil tam tekom svoje poti v Marko L. Coholich V Hilicrest bolnišnici je umri! jugovzhodno Azijo, ko se je lipo kratki bolezni 73 let stari1 deležil evharističnega kongresa Marko L. Coholich s 15500 Lake ! v Manili na Filipinih. Hvalil je Shore Blvd., rojen v Jugoslaviji, j Indonezijo zaradi njenega pod-od koder je prišel v ZDA 1. 1920,: pirapja mednarodnega miru, vdovec po lani umrli ženi Mary,' hvalil njeno pripravljenost po-loj. Yurkovich, brat pokojnih magati vzdrževati mir na celem Magde, Josepha in Mary, svak 1 področju. Papež je pri tem brez Matta in Williama Yurkovich,1 dvoma mislil na indonezijsko Katherine Kavran in Steffie pripravljenost sprejeti mesto v Brozovich (Penna.). Do upoko- nadzorni komisiji za Indokino, poseben odbor 35 držav članic Rtve je bil zaposlen kot frizer ki bo gledala, da bo izpolnjevan ZN. Svoje poročilo naj poda!v Matt’s Barber Shop na E. 147 dogovor o končanju vojskova-hato glavni skupščini v nadalj-; in Lake Shore Blvd. Pogreb nja v Indokini, ki se sedaj bliža bo razpravo. j b° iz Želetovega pogrebnega za- dokončni obliki pri pogajanjih V posebnem študijskem odbo- v0<^a na ^2 St. v petek ob v Parizu. ru naj bi bilo vseh pet atomskih 9‘45’ v cerkev sv- Jeroma ob Predsednik Suharto se je sv. sil, ZDA, ZSSR, Velika Britani- 10-30’ nato na Kalvarijo. Ja, Francija in Kitajska. Kitaj- Andrew A. Burns ska delegacija je takoj potem, Včeraj je umrl v Polyclinic je glasovala za resolucijo, iz- bolnišnici 75 let stari Andrew Javila, da pri posebni komisiji A. Burns z 6113 St. Clair Ave-be bo sodelovala, bo pa z njo nue, rojen v Ridgewoodu, N.Y., izmenjala svoje poglede. Ostale mož Mary J., roj. Pitlik, brat btomske sile so sklep sprejele z Pok- Jamesa, Edwarda (Md.) in biešanimi občutki in brez vne- Charlesa (N.Y.). Pogreb bo iz' in Indije po številu prebivalstva bie. Edino Sovjetska zveza ga Grdinovega pogrebnega zavoda največja država Azije. Ima obje pozdravila in izjavila, da mo- na F. 62 at. v petek ob 10. do- sežna naravna bogastva, rodo-ba “zagotoviti priprave za vrši- Poicine na Kalvarijo. ; vitno zemljo, je pa gospodarsko kega upora. uiemeiJiii j nalistično gibanje in hotel Ma- nes The Plain Dealer, stabsce Južnega Vietnama v po-' gledu sporazuma za končanje tico hrvaško spremeniti v opo- D1 ‘ --- „ zicijsko politično stranko. : •*','acno z& USpesen napor odpust Ne- očetu zahvalil za priznanje in pohvalo njegove dežele, ki je pretežno muslimanska, in pripomnil, da je to “pluralistična družba, sestavljena iz različnih narodnosti, kulturnih in verskih skupin”. bilo v prometnih nesrečah na;noiem dosežen in dejansko kon- 2 letl' Vsem trem Je za 4 leta V Beh hivsl’ K1 50 se v vollvnem cestah ZDA tekom štirih dni od ban> Washington je o stališču prep0Vedan° obJavljati kakrš- boJu mocno pHzadevali za pred- Aahvalnega dne pa do vključno: Saigona poučen v vseh podrob-j ? nedelje, 26. novembra, mrtvih nosti in je pri pogajanjih v Pa- ” skupno 658 ljudi. Predvidevali rižu iztisnil zanj, kar je mogel, so od 580 do 680 smrtnih nesreč! Svet za spravo in sodei0vanje, ki se mu Saigon upira, ker vidi v tem času. Lani je bilo za isto prazniško razdobje 607 mrtvih v prometnih nesrečah, leta 1968, ko je bil v tem pogledu doslej dosežen višek, pa kar 764. Na smrti na cestah smo se že v njem trodelno koalicijsko vlado, je v dopolnjenem sporazumu manj važen, kot je izgle-dalo. Severni Vietnam bo obdržal večji del svojih rednih čet v Južnem Vietnamu, umaknil pa tako navadili, da te skoraj niko- j bo od tam tiste, ki so odšle na gar več ne vznemirjajo, jemlje-! jug v okviru letošnje spomla-mo jih kot nekaj, kar je skoraj' danske ofenzive. To bo določeno naravno ! | v tajnem dodatku k dogovoru, Rasni spori in spopadi morijo vojno mornarico tav konference”. BOŽIČNA VOŠČILA Kdor bi želel \7oščiti BOŽIČNE PRAZNIKE in NOVO Leto svojim prijateljem in I j znancem preko našega lista, Je prošen, da to čim preje sporoči, ker božično številko AD že pripravljamo. Pošiljanje mladine na delo na deželi v Kini so zaceli opuščati Vremenski prerok pravi; Večinoma oblačno in hladno 2 naletavanjem snega. Najvišja temperatura do 30. Sukamo se je mešal veliko v me-dnarodno politiko, razvoj doma pa je zanemarjal. Sedanja vlada skuša zamujeno popravi-HONG KONG. — V času ve- ti. Pa £re te počasi. like proletarske kulturne revo-’ ------o—----- lucije je prišlo v navado, da so! Demckratje zmanjšali mlade ljudi iz mest, iz srednjih! volivni dolg od 1968 in visokih šol, pa tudi same pro-1 WASHINGTON. D.C. — Mc-fesorje poslali za daljšo dobo na Governu ni uspelo pri volitvah deželo delat na polja in v delav-j zmagati, je celo hudo pogorel, nice. Te ljudi naj bi to delo se- j bolj kot katerikoli demokratski znanilo z življenjem, njegovo j predsedniški kandidat v moder-trdoto in vrednostjo. j ni dobi, posrečilo pa se mu je V zadnjih letih so pošiljanje| vendar zbrati toliko sredstev, da takih ljudi bolj in bolj omeje-j je kril vse stroške volivnega bo-vali, pa skrajševali tudi čas take ! ja in je glavni odbor lahko pla-naloge . Sedaj prayijo, da je to čal še celo del dolga od leta NORFOLK, Va. — Do letos je bilo le redko slišati o kakih težavah ali izgredih v vojni T , ... , . , mornarici, sedaj pa so vesti o torrw? *** tem po** »to pogoste. Kon- grešni odbor preiskuje nemire in spopade na letalonosilkah Kitty Hawk in Constellation ter na nAUila.'NieJ„“ Sjo obse^n ‘m^erTbil 5,f dlTSf ^ ^ mornariškem popravnem središču v Norfolku, Va. V prvi spor naj bi bilo vmešanih 130 do 650 mornarjev in častnikov, v drugega pa 32 črnih mornarjev, tri četrtine vseh, kar jih je tam.. Črni mornarji naj bi razbijali m1 . ... uničevali, zažgali žimnice in se nekoli članke javno govoriti. ¥o|aška [stala EM m shisJs ¥sš v fndife pri kraju. V letošnjem letu naj bi bili doslej vsega skupaj poslali iz vseh kitajskih mest na deželo le okoli 400,000 mladih fantov in deklet. 1968. Ta dolg je bil znižan na 4.5 milijonov in ga skuša sedaj demokratski narodni odbor v celoti likvidirati potom poravnave. spor na 1 e t a 1 o n o s ilki Kitty Hawk, saj so marini potrebovali 14 ur, da so pretepajoče se črne in bele mornarje ukrotili. Skupno je bilo 46 ranjenih in nato 27 črnih prijetih in postavljenih pred vojno sodišče. Letalonosilka se je danes vrnila v svoje domače pristanišče San Diego v Kaliforniji. Veliko pozornosti je zbudil “upor” na letalonosilki Constellation, ko je njen poveljnik prekinil vaje na visokem morju, se vrnil v pristanišče in 123 upornih mornarjev, z izjemo nekaj belcev same črnce, poslal na o-balo. Ti se nato niso marali vrniti na ladjo. Zasliševanja v Kongresu sku- časopisju ali! sednikovo ponovno izvolitev, so i bili hudo razočarani ob pozivu, i naj vlože svoje ponudbe za od-! stop. Eden cd njih je dejal: Nenadno smo se prebudili in spoznali, da nismo več potrebni! Pred-NEW DELHI, Ind. — Indij- sednik Nixon je končal svojo ska vlada je prepovedala voja- zadnjo volivno borbo! škim prevoznim letalom ZDA' pristajajanje na letališčih Indi-: £iClClTt$@ tsfŽStl je in letenje preko njenega o- BELFAST s ,r _ totvo I o o r'T'O'-j VNr'vc'oiK-*-« /-»rro K/-./-! ^ J bile ubite štiri osebe v Severni Irski, ko je IRA izvedla prvi obsežni napad na raznih krajih Severne Irske. Skupno je bilo na razne cilje pognanih vsaj 10 raket. BUENOS AIRES, Arg. — Pred-sednik republike gen. Lanusse je obtožil Perona, da je žalil argentinsko vojsko, ko je dejal, da je paragvajska armada ‘ najslavnejša na kontinentu”. Peron je odgovoril, da on ni general ne argentinske ne paragvajske vojske, da pa ve, da smatra vsak general svojo vojsko za najboljšo. zemlja brez posebnega predhodnega dovoljenja. Doslej so ta letala redno pristajala v glavnem mestu Indije in prinašala tja diplomatsko pošto, diplomatsko in vojaško osobje. V bodoče se bo moralo poslaništvo ZDA tu posluževati potniških letal razen, če bo moglo dobiti posebno dovoljenje za pristanek vojaškega prevoznega letala. saj o razložiti nezadovoljstvo in objavila podrobno poročilo car-upornost črnih mornarjev. Po- skega diplomata Fjodora A. Go-^ veljnik vojne mornarice adm. lovina, ki je leta 1969 sklenil s Zumwalt je dejal, da je glavni Kitajsko dogovor o meji med vzrok v tem, ker podrejeni niso njo in Rusijo. Skoraj 300 let sta-izpolnjevali njegovih navodil, ^ri dokument naj bi podprl sov- MOSKVA, ZSSR. — Vlada je WASHINGTON. D.C. — Predsednik Nixon je včeraj imenoval za novega obrambnega nekateri visoki mornariški častniki pa vidijo vzrok v tem, da je vojna mornarica v zadnjem letu skušala vključiti v vojno mornarico večje število črnih mornarjev in pri njihovem sprejemanju popuščala v pogledu duševne sposobnosti in izobrazbe. To je privedlo do tega, da o-pravljajo črni mornarji večinoma nižje službe, kjer je potrebno manj znanja, in da imajo jetsko stališče pri razgovorih o kitajsko-sovjetski meji, ki jih vodita obe sosedi že par let v Pekingu, ne da bi bili kaj bližje sporazumu. Dokumente izpred dogovora, ki ga je sklenil Golovin v Ner-činsku ob reki Amur leta 1689,! tajnika namesto odstopivšega M. Lairda E. Richardsona. dosedanjega tajnika za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo. To mesto je dobil C. W. Weinberger, dosedanji direktor urada za upravljanje in proračun. Tam je Wien Bergerja nasledil Roy L. Ash, predsednik Litton Industries. Danes bo objavljeno ime novega tajnika za obnovo mest Do novih spopadov je prišlo! tudi manj možnosti za napredo-pretekli teden med črnimi in | vanje. To ustvarja občutek za-belimi mornarji na pomorskem' postavljanja in neenakosti, kar oporišču na otoku Midway in v j rodi nezadovoljnost in upor. ... , in za stanovanja. je Moskva objavila v zbirki do- MOSKVA ZSSR_ _ se kumentov Rusko-kitaj ski od-j je tu ponesrečilo japonsko jet nos! v H. stoletju” zeieta 1960.; potniško letalo Rekaj minut Rusija m Kitajska se prepira-j potemj ko je vzIetelo Mrtvih a za ozemlja vzdolz svoje meje,! je 63 oseb) 16 pa je ostalo ži. ki so naseljene s tujimi ljudstvi, vih? med mrtvimi so 3 Ame, m v tem pogledu nima do njih rikanci. Vzrok nesreče razi-pravice nobena od njiju. | skujejo. srt Tr*i a a ?aTaning~!TiT’ii i g fOOfi««« M MJWVAM OMIT 1117 St Clair Avenue — 431-0828 Cleveland, Ohio 441 OS National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 naesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto ščino za drugi uradni jezik, slovensko šolstvo, slovenske krajevne napise poleg nemških. Vse to je bilo napisano v 7. členu mirovne pogodbe z Avstrijo, ko so ji leta 1955 “vrnili” svobodo. Pogodbo so podpisale vse štiri velike sile in tudi Jugoslavija, ki ima tako pravico od avstrijske vlade tudi zahtevati, da pogodbo izvrši in izvršuje. Če ta tega ne stori, Jugoslavija lahko nastopi proti njej pred ZN in zahteva potrebne ukrepe. Doslej tega še ni storila, doslej je samo še protestirala in napovedovala, da bo spor “internacionalizirala”, če Dunaj ne bo storil svoje dolžnosti. SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 230 Weds~Nov729~,~1912 ' 83 Ne pozabimo koroških Slovencev in njihovega boja za ohranitev! L Koroško imenujemo običajno zibel slovenstva, tam je nastala prva v zgodovini znana in ugotovljena neodvisna slovenska kneževina, tam je po naročilu solnograškega nadškofa Vergila širil krščanstvo škof Modest, pri Gospej Sveti je postavil osrednjo koroško cerkev. Nemški pritisk je bil v slovensko zemljo izredno močan že v 8. in 9. stoletju, ko so ga začasno zavrli madžarski napadi. Kasneje je bil obnovljen in nad polovico nekdanje slovenske zemlje je postalo nemške. Od poznega srednjega in začetka novega veka se je narodnostni položaj na Koroškem komaj kaj spremenil. Nov nemški napor za ponemčenje slovenskih krajev na Koroškem, kot seveda tudi na Štajerskem in Kranjskem se je začel sredi preteklega stoletja, če izvzamemo kratko dobo Jožefa II., ki je hotel uveljaviti nemščino kot edini jezik v vseh habsburških deželah. Nemški nacionalizem se je na Koroškem spremenil v skrajno fanatičen in netoleranten šovinizem, ki vedno znova udarja na dan z vso svojo surovostjo. Človek se res čudi, da je kaj takega možno v dobi, ko svet toliko govori o mirnem sožitju, dobrem sosedstvu in strpnosti na vseh ravneh in področjih življenja. Nemški nacionalizem je nemškemu narodu prinesel hude nesreče, privedel je do dveh svetovnih vojn, ki pomenita za Nemce hudo izgubo. Po porazu v drugi svetovni vojni so se morali Nemci umakniti preko Odre in Nise, zapustiti ozemlje, ki so ga stoletja preje vzeli Poljakom ... Morali so iz češke, kjer so v času Hitlerja postali gospodarji, surovi in brezobzirni, kot naj bi bil izgledal novi nemški “nadčlovek”, nosilec “Novega reda v Evropi”. Svet je z združenimi silami nemški napuh zdrobil in pohodil nemško oblastnost. Avstriji so zmagovalci prizanesli, priznali so jo za “prvo žrtev” nacizma, četudi je svet dobro vedel, kako je Hitler Avstrijo zasedel in kako burno je bil sprejet in po-zdravljan ... Slovenci, pa tudi ostali jugoslovanski narodi so tekom druge svetovne vojne imeli opravka v glavnem z Nemci iz Avstrije. Člani Gestapa so bili z redkimi izjemami avstrijski Nemci. Ti so prijemali slovensko inteligenco na Štajerskem in Gorenjskem ter jo zapirali, nato pa selili na jug, v kolikor že niso nekatere kar tedaj poslali v koncentracijska taborišča, kot se je to zgodilo ravnatelju Cirilove tiskarne g. Frančeku Hrastelju in dravograjskemu dekanu č. g. Mundi. Hitler je ukazal, naj postaneta Štajerska in Gorenjska nemški, za “utrjevanje nemštva” so zasegli vsa posestva prijetih in izgnanih. Nemški nacisti na Koroškem so pripravljali in delno že tudi izvajali izseljevanje Slovencev iz njihove domovine. Hoteli so jih izseliti 50,000 v Rusijo samo iz Koroške, kot je zapisal v “Našem tedniku” od 9. novembra 1972 dr. V. Inzko. Nemško nasilje in izseljevanje zavednih Slovencev je omogočilo komunistom ustvariti prve partizanske enote na Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem. Naj gospodje v Celovcu in na Dunaju ne pozabijo tega, kadar" govore o partizanstvu v Sloveniji v predelih, ki so bili pod nemško'oblastjo! Ko je bila nemška oholost leta 1945 zlomljena, so se avstrijski nemški nacionalisti in predvsem seveda nacisti naglo potuhnili in bili prijazni, se kazali nedolžne žrtve “grdega nacizma in hitlerizma”. Zmagovalci so vedeli, koliko so te izjave in tožbe vredne, pa so jih sprejeli, ker jim je šlo v račun. Jugoslavija je zahtevala južno Koroško, kjer žive Slovenci, četudi je Komunistična partija Slovenije v razgovorih z avstrijsko Komunistično partijo, kot se je trdilo v tistih letih, še pred drugo svetovno vojno, tej obljubila, da ne bo zahtevala spremembe jugoslovansko-avstrijske meje. Ljubljana in Beograd sta južno, slovensko Koroško, uradno zahtevala in pri zahtevi vztrajala, med tem ko je Stalin avstrijsko mejo proti Jugoslaviji takoj priznal in o tem Beograda ni niti obvestil. Ta je tako še vedno upal na pomoč mogočnega Jožeta. Slovenci v ZDA smo v letih 1946-1954 ponovno informirali vodnike ZDA o dejanskem stanju in narodnostnih razmerah na Koroškem. Bilo je težavno, ker so se Avstrii-ci lahko sklicevali na poročilo ameriškega polk. Milesa še iz leta 1919. Opozarjali smo na skrajno zagrizenost in narodno nestrpnost koroških Nemcev, pa spoznali, da so bili ti odgovornim ljubši in bližji kot jugoslovanski — komunisti, pa četudi so bili ti uradni zavezniki ZDA v drugi svetovni vojni, oni pa sovražniki. Koroška je ostala Avstriji, ta pa se je v mirovni pogodbi zavezala, da bo slovenski narodni manjšini priznala enakopravnost, narodno in kulturno samoupravo, sloven- BESEDA IZ NARODA ¥ Jugoslaviji prijeli m obsodili iterikastoa CHICAGO, 111. — Naši rojaki hodijo v velikem številu na obiske v Slovenijo, prav tako hodijo tja tudi Srbi in Hrvati, priseljenci iz Jugoslavije ali pa že tudi tu rojeni. Običajno se vsi zadovoljni vračajo in pripovedujejo, kako so se tam dobro imeli, kaj je vse tam novega in lepega... Redki povedo, da so morali na. policijo, kjer so jih spraševali, kaj počno sami v ZDA in kaj počno njihovi rojaki, ki jih poznajo. Skušajo pri teh zasliševanjih odkriti, kdo od izseljencev je delaven in na kakšnem poročju, kdo je najbolj glasen in kdo najbolj trd nasprotnik komunističnega režima v Jugoslaviji. Le malo ali celo prav nič jih ne zanima, kako se izseljenci trudijo za ohranjevanje narodne skupnosti, narodne zavesti in naklonjenosti domovini in njenim potrebam, pravicam in koristim. Prenekateri obiskovalci domovine se hote ali nehote vpreže-jo v službo jugoslovanske policije in njenega vohunjenja v ZDA, Kanadi in drugod, kjer pač živijo. Nočejo se zameriti oblastnikom doma, da ne bi prišli v “črne bukvice”, ki jih imajo na mejah in v katere pogledajo, predno koga spustijo čez mejo v Jugoslavijo, odkar jih je postalo strah, da bi mogla poli- biastem ni po volji, da ne bo po tična emigracija poslati v Jug°" nepotrebnem delil usode Sodica slavijo nove teroriste ali celo organizatorje gverile, kot delajo sicer komunisti v raznih drža- pagande proti ljudstvu in državi”. Uradniki poslaništva ZDA v Belgradu pravijo, da je, kot oni sodijo, to prvič, da je neko jugoslovansko sodišče obsodilo in kaznovalo kakega naturaliziranega državljana ZDA samo za njegovo dejavnost v ZDA. Tožba proti Sodicu je temeljila, kot pravijo uradniki ZDA, na njegovem članstvu pri Sv. Savi, srbskem kulturnem klubu v Chicagu. Jugoslovanska vlada trdi, da je bil Sodic naveden v klubovem listu kot širitelj knjige, o kateri pravi sodišče, da vsebuje “sovražne stvari proti naši deželi”. “Jaz ne morem verjeti obdol-žitvam,” je dejal Vukadiri Ca-kich, tajnik Sv. Save. “Knjiga je proti komunizmu, toda jaz vem, da jo ni nikdar skušal širiti v Jugoslaviji,” je izjavil Ca-kich. Sodic, ki ima ameriški potni list, je odpotoval preteklo poletje na počitnice v Evropo z ženo in sinom. Žena in sin sta se na poti v Jugoslavijo ustavila za en teden v Zahodni Nemčiji. Ko sta prišla v Jugoslavijo, da bi se sešla z G. Sodicem, je bil ta v zaporu. V ječi v Sremski Mitroviči je prebil skoraj 3 mesece, predno je prišlo do sodne razprave in obtožbe v Belgradu v sredo, 8. novembra 1972. Kdor se torej pripravlja na obisk Jugoslavije, naj premisli, če nima “kaj na vesti”, kar o- ki ga prejmemo meseca decembra 1972. V slučaju, da imate ugovor odloku davčnega urada, lahko apelirate pri County Board of Revision v mesecu decembru ali januarju. Od socialne zaščite smo prejeli 20% poviška v tem letu. Vsled inflacije smo pritiskali na zako-nadajalce skozi celo leto za ta priboljšek. Ker smo bili ravno v volivnem letu, so se podali tudi naši 5% predlagatelji s predsednikom Nixonom vred, za 20% prirastek. “Dobrota je sirota” pravi pregovor. To se je dogodilo tudi našim zagovornikom za 20% povišek pri socialni zavarovalnini v zadnjih predsedniških volitvah. Volivne enote (Precincts), kjer stanujejo starejši ljudje, v mnogih krajih pokazujejo, da so ti volili Nixona za predsednika, ki se je zavzela za 5% povišek, dočim je kandidat McGovern zagovarjal 20% povišanje, je pa pogorel z veliko večino glasov. Čudna logika, ali ne? L. K. vah sveta, posebno v Latinski Ameriki. Nekatere dobijo za poročanje svojim zastopnikom tudi z grožnjami, da bodo prijeli in privili njihove sorodnike, če ne bedo pokorno sprejeli naloženih in zaupanih jim nalog ... Posledice poročanja jugoslovanskim oblastem o življenju in delovanju jugoslovanskih izseljencev, ki jih opravljajo njihovi lastni rojaki in rojakinje iz strahu ali iz dobre volje ali celo iz nepremišljenosti, so lahko za koga naravnost usodne. V letošnjem letu so jugoslovanske oblasti prijele več rojakov, ameriških, kanadskih in drugih državljanov, jih zadržale v zaporih ali jih postavile pred sodišče in jih obsodile ali pa jih enostavno med pretepanjem pobile, kot se je zgodilo nekemu izseljencu, ki je prišel na obisk iz Avstralije. O tem slučaju so razpravljali v avstralskem parlamentu in je šel glas o njem po vsem svetu. Ameriški državljan, 54 let stari George Sodic, jeklarski delavec iz Chicaga je bil srečnejši. Niso ga ubili, pač pa so ga prijeli, zaprli in obsodili na 5 let ječe, ker da je v Ameriki delal proti jugoslovanskemu režimu. O njegovem slučaju je poročala nedavno Diane Monk v Chicago News tole: George Sodic, 54 let star jeklarski delavec, ki živi na 10451 S. Ave., s svojo ženo Uršulo in 21 let starim sinom, je naturaliziran državljan ZDA. Preteklo poletje je šel v Jugoslavijo obiskat svojo mater. Toda 1. avgusta, malo pred prihodom v Susek, srbsko gorsko vas, kjer je bil rojen, je bil ali pa celo onega reveža, ki je prišel na obisk iz Avstralije, pa se z njega ni več vrnil! Od pretekle jeseni je v . Jugoslaviji marsikaj drugače, postaja podobno razmeram v letih 1945 do 1948, ko življenje tam ni bilo kaj prida vredno. Upajmo, da se ne bodo vrnili v one čase... pa bodimo previdni! In seveda brez — zamere! Pozdravljeni! P. Fer leja kluba slmfeuskib upokoJ@si@@¥ v Eiscfidu CLEVELAND, O. - Letna seja Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu se bo vršila v četrtek, 7. decembra, ob eni uri (1.00) popoldne v zgornji dvorani (avditoriju) Slovenskega društvenega doma na Recher Avenue. Sejo se je premestilo eno uro bolj zgodaj vsled tega, ker bomo servirali po seji večerjo, ki za čianstvo brezplačna. Na dnevnem redu bomo slišali poročila, razprave v korist Kluba in izvolili bomo odbor za leto 1973. Naša dolžnost je, da posetimo sejo in skupno večerjo. K poročilu dodajamo nekoliko komentar j a. V letošnjem letu smo bili u-pokojenci precej uslišani z našimi zahtevami za priboljšek našega življenjskega standarda. Na “Homestead” popustu bo deležnih v okraju Cuyahoga 34,000 davkoplačevalcev na zemljišča, katerim popusti znaša od $120 do $300. Do tega popusta na davkih so upravičeni le oni, katerih dohodek ne presega $8,000 na leto. Pravomočnim davko- I further support the right of every human being to express their faith in God and the Bible publicly without fear of censure. Sincerely, Name: Address: s. M. Lavoslava ---—o------- HCarcsaške drobtinice KANSAS CITY, Kans. — Moč ene osebe. — Pravijo, da samo ena oseba ne more veliko storiti, da ibi spremenila svet. Vendar je pred leti uspelo Mrs. Ma-dline Murray O’Hare, da so vrgli Boga in molitev iz javniii šol. Ni hotela, da bi njen sin gledal součence, ki so molili pred poukom, šla je v boj proti Bogu in zmagala. Glejte, nad 40 milijonov katoličanov nas je v Ameriki, še več milijonov je protestantov in j udov, brezvercev ni veliko v primeri z 203 milijoni prebivalcev v ZDA, a vsi moramo plesati, kot je želela ena sama duša, ki ne priznava Boga. Zakaj ji je uspelo? Zato, ker dela z vso paro proti Bogu! Drugi pa kimamo, obžalujemo njene uspehe, polni apatije smo, držimo roke križem in mislimo, bodo že drugi kaj storili, jaz ne morem nič . .. Vrag se pa smeje, ker taki ljudje, ki vedno mislijo, naj drugi store, kar bi morali sami narediti, so najboljši njegovi zavezniki. Nobenih njegovih načrtov ne preprečijo ... “Naj drugi gredo v žerjavico po kostanj.” Ko so 1. 1968 naši avstronavti krožili o Božiču okrog Lune in čitali Sv. pismo, ki so ga z navdušenjem, pobožnostjo in ganjenostjo poslušali vsi verni zemljani, je Mrs. Murray O’Hare takoj protestirala, da je proti konstituciji ZDA. Da bi se kaj takega ne pripetilo to leto, ko pojdejo astronavti zopet na Luno, je ta ženska že nabrala 27,000 podpisanih pisem, naslovljenih na NASO kot protest. V teh pismih zahteva, da naj bodo astronavti javno pokarani za to versko dejanje in naj se jim prepove vsako nadaljno versko demonstracijo. V teku je kampanja pridobiti 1 milijon podpisanih pisem, v katerih odobravamo dejanje stronavtov. S tem bomo pon gali veri k zmagi. To bo poraz za Mrs. Murray in za sovražnike božje. Ne prepustimo, da zopet zmaga ta ženska — vsled I našega nezanimanja in lenobe. Prosimo, prepišite, ali bolje natipkajte sledeči obrazec in ga pošljite NASI. Ne pozabite se podpisati in dati svoj naslov. Jaz sem svoje pismo že odposlala. Pridobite še svoje prijatelje za to važno dejanje. Hitite! Se mudi! National Aeronautic and Space Administration Manned Space Craft Center Astronaut Office < Houston, Texas 77058 Dear Sirs: I, personally, appreciate and wholeheartedly support the de-' cision of the astronauts to read the Bible from their space crafi plačevalcem na zemljišča (hiše) Sodic aretiran in obtožen “zlo-! bo sporočeno o znižanju davka s’ as they orbited the moon dur-činskih dejanj in sovražne pro- prihodnjim davčnim računom, ing Dec. 1968. fz žaljenja Slovencev v ftSilwaukeeju SKD Triglav je na svojem prvem letnem sestanku sprejelo načrt za tekoče poslovno leto. To stori vsako leto, da po tem načrtu izvaja programe za tisto dobo. Spored programa bo objavljen v A.D. Za tem je društvo počastilo v svoji sredi dva zelo zaslužna moža. Najprej je predsednik J. Ornik počastil duhovnega vodjo č. g. Klavdija Okorna. V imenu navzočih članov in članic društva mu je za 60-letnico izročil plaketo, kjer je bilo napisano: Svojemu duhovnemu vod-• ■ č. g. Klavdiju Okornu za 60-::z hvaležnosti poklanja k... r,lav — 1972. Za njim (ko je p. Klavdij že odšel) je spregovoril Franjo Mejač kot bivši dolgoletni predsednik. O-črtal je njegove zasluge za društvo in med drugim dejal: Prepričan sem, da danes ne bi imeli društva, če ne bi imeli p. Klavdija, ki je vselej, kadar je bilo društvo v nevarnosti, da se razide, nastopil odločno — včasih tako odločno — da je zabolelo. Zato stojimo danes skupaj povezani in trdno. Kasneje (ko se je p. Klavdij vrnil) je povzel besedo Ludvik Kolman. V svojem prijetnem in duhovitem tonu — tako on zna — je nekako takole povedal svoje misli:,Za vse delo — dragi gospod Klavdij — za vse delo, ki ste ga storili za nas, smo Vam ob tej izredni priliki vsi — prav vsi — iz srca hvaležni! Rečem pa, da je veš dobiček Vaš. Zakaj? Vsa Vaša dobra dela, ki ste jih storili za nas — so Vaša Hvala Vam! Tajnik društva F. Rozina je h koncu dejal slavljencu: “Na misel mi prihaja današnji evangelij, ki govori o talentih. Vsi smo prejeli talente —- eni več, drugi manj. Te talente je vsak od nas skušal v tej organizaciji tudi uveljaviti s tem, da jih je vložil v to slovensko skupnost, s katero predstavljamo svojo kulturo in versko prepričanje novem svetu — izven meja domovine. Dragi gospod Klavdij! Gotovo je, da ste od nas vseh od Boga prejeli največ talentov, katere ste dobro naložili in jih z obrestmi vred razdajate med nas s tem, da nam svetujete, da nas učite in vodite. Ko smo se začeli tista leta — tista nadvse žalostna leta — shajati tukaj — vsi z isto usodo, ste takoj, ko ste prišli med nas, nudili svojo pomoč. Pri starem Sv. Janezu smo dobili streho, kjer smo gostovali v tisti mali dvoranici ob crkvi. Tam smo začeli z dru-i Ko se podrli cerkvico, ; vali z delom v “Lužarjevi štacuni”, dokler ni bila nova dvorana dozidana. Tudi v novih poslopjih smo dobili takoj streho in prostore za društvene sestanke, igre, telovadbo, prostore za Slov. sobotno šolo, kjer ste tudi sami učili, kadar je manjkalo učnih moči. Med tem se je pri starem Sv. Janezu vse spremenilo. Radi veleceste, ki so jo začeli graditi, so staro cerkvico podrli. To so bile velike skrbi za Vas. Skrbi so rasle, ko se je bilo treba seliti in začeti na novo graditi cerkev in šolo. Navdušeno ste takrat sprejeli in podprli idejo, ko je društvo kupovalo in tudi kupilo zemljišča, ki se danes imenuje park Triglav. Dom ste blagoslovili in kapelo, kjer tako radi ob slovesnih prilikah tam tudi mašujete in nam pridigate. Radi mesto ter za to prejeli zl3Ž° medalijo” (tako jo je pa Modic), pa Vam čas in zdravje nista dopuščala. Prepričan sem, da govorim iz src vseh, ko izre kam zahvalo z iskreno željo, a bi Vas dobri Bog ohranil med nami zdravega še veliko vrsto let. Bog Vas živi! Drugi mož večera - 60-letmk — je bil Jože Ornik, predsednik društva. Pozdravil ga je tajnik društva F. Rozina in mu v imenu vseh navzočih častital, na^aI' mu je izročil plaketo s sledečim napisom: G. Jožetu Orniku o o 60-letnici za njegovo nesebično delo poklanja S.K.D. Triglav 1972. Nato je nadaljeval: Jože Ornik je bil že od mladih n°S društven delavec. V domovini je vneto delal pri Orlu in Pr0 svetnemu društvu. Ustanovil ie domačo godbo in jo tudi vodi • Kot sin velike kmetije je ® končal kmetijsko in vinars 0 šolo. Še mladega je zadela is a usoda kot vse nas. Moral je za pustiti dom in domovino. a krat je prišel sem v Milwaukee in kmalu pristopil k TriglaVU' Kmalu se je seznanil s postavno in brhko Slovenko Vero in 1° tudi poročil. Imata sina Jožeta, ki je odhc njak v šoli. Poleg svoji družini ki ima lep dom, posvečuje J°ze ves prosti čas skupnosti sloven stva s tem, da dela in pomag3’ kjer le more. Največ dela je J XTPC že opravil za časa, ko je bil let upravnik parka Trigi3^; Vedno je bil prvi v pomoč P1* gradnji doma, kapele in drug del v parku. Povsod so njego^ trdne roke prinašale “žegen • _ V6" društvenem vinogradu se p° čini sam preteguje. Zdaj predsednik društva, ima zato s več dela in skrbi. S svojim 0 mačim vinom on ne skop3 Kadar se dela v parku, pnnese on s\x)jo tavelko “flašo” s seboh da je za delavce, ki tam delaj"’ Vera mu takne v košaro Potjc°’ kruh in meso. Taka je na jerskem navada — pravi J°" j Res lepa navada! Dragi J°ie' Zavedaj se, da tisti, ki dela 23 skupnost, ima le eno izbiro da dela naprej. Vsi vemo, ^a ne boš popustil, zato Ti vsi kln6 mo: Naj Ti Bog da še veli'3 zdravja polnih let med nan preživeti! Bog Te živi! društv° __sta* Na istem sestanku je imelo v svoji sredi gosta rega gosta iz parka TriglaV gdč. Ano Meršnik — teto P°d' porne članice Marije Kadulld Ob tej priliki je društvo te ' Ani izročilo šopek rož za nie11^ 30-letnico življenja. Neverjeh1^ je trdna in zdrava. Človek bi J ne prisodil niti 70 let. Šopka, ^ bolj pa pozornosti je bila ze ^ vesela. Ni se mogla dovolj hvaliti za gostoljubnost in P0^ zornost. Marička pa je vsem P°. stregla z velikim “kejkom bil je bil izredno dober. Večer Je v resnici prijeten in vesel. Eden naj mlajših članov drLl^ štva, Martin Majhenič, se ja v bolnici. Želimo mu skoral šnjega in trdnega zdravja! h ve afld Diplomiral je iz trgovskih ve<^ — Majoring in Accounting Business Administration — z11^ ni Slovenec Karl Kvedek. L3 jetnemu Slovencu želimo velih uspehov v bodoče! F. T- Iz naših vrst Indianapolis, Ind. — DaPe^ sem prejela obvestilo, da oh P3^ teče list. Pošiljam Vam naročo1 no, kar ostane, naj bo v P0^P,a ro lista. Vsem, ki se trudite, 3 je list zanimiv in lepo pls3^ najlepša hvala. P o z d r avlja vse, posebno še tiste, ki 3111 • leta 1968 skupaj romali v star^ kraj. Na tako potovanje bi rada šla, posebno v Lurd, hi ■J takrat da g. Tone Arko omog°clJ smo šli. Naj lepše pozdraV ijam vse dopisnike in čestit3 g. Mattu Tekavcu ob 70-let11^ ste zahajali v park na balinanje j rojstnega dneva. Bog Vas ži^-in bi letos verjetno odnesli prvo! Rose Lužah «ggm«nm»«»mu»«t»»»n»»n»»»»nn»mm»»»n»t»»mit»»o»»«»»:»f K. MAY: ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU mn::»{;n:n:mm:n:n»m»nnnnn»nt»»»««onn:tnitm»m»n»n»n»mtnnm “O ne! Le pohvaliti vas moram, da ste se tako pametno obnašali! Ampak ko je udaril Indijanca, sem ko j sklenil, da ga bom pošteno in izdatno poučil, kako se je treba obnašati. In kakor ste videli, sem mu dal nauk, ki si ga bo zapomnil!” “Upajmo! Sicer pa je itak pri kraju z njim, ne bo več za westmana, roko ste mu prestrelili. O Indijancu pa ne vem, kaj si naj mislim —. Prav strahopetno se je obnašal, ko ga je cornel silil z drinkom, niti trenil pa ni, ko je zarjovel panter —. Kar ne morem razumeti njegovega dvojnega obnašanja— “No, pa vam ga bom jaz pojasnil! Ga poznate?” “Čul sem njegovo ime, pa tako trdo je, da bi si jezik lahko zlomil na njem. Nisem si ga zapomnil.” “Povedal vam ga je v svojem materinskem jeziku, najbrž, da bi cornel ne vedel, s kom ima opravka. Ime mu je Nintropan hawej, njegov sin pa je Nintropan homoš. Ne veste, kaj pomenita ti imeni?” “Ne.” “Pa ju gotovo poznate, če ste količkaj živeli na zapadu. Po angleško je Nintropan hawej Veliki medved, Nintropan homoš pa Mali medved. Ti imeni ste gotovo že čuli!” “Ali je mogoče —?” se je veselo iznenadil črnobradati. “O Velikem in Malem medvedu sem seveda že mnogo čul. Iz rodu Tcnkawa sta, mislim, ne?” “Da.” “Rod Tonkawa se je izpridil, le tale dva sta še ohranila bojevitost svojih pradedov in se klatita po gorovju in po prerijah.” “Da! Ali pa tudi veste, odkod je rod Tonkawa?” “Seveda ne vem. Le toliko vem, da živi trenutno nekje spodaj na jugu blizu mehiške meje. Na Riu grande, če se ne motim.” “Pripoveduje se, da so Ton-kawe potomci starih nekdanjih prebivalcev Severne Amerike, starih Aztekov. Živeli so svoj-čas više na severu v Skalnem gorovju nekje, pa se umaknili belim osvojevalcem na jug ter se naselili po vaseh in mestih. In južni Indijanci so, kakor veste, komaj senca severnih, bojevitih rodov, izpridili so se, kakor ste pravilno povedali.” “Tista medveda sta torej potomca slavnih pradedov?” “Vsekakor. In čast delata pradedom. Ali ste videli, da je mladi segel pod odejo po nož ali pa po tomahawk? Nemudoma bi se bil maščeval, pa nepremični obraz očetov mu je povedal, da se je treba zaenkrat še premagovati, da pa se bo ponudila prilika za maščevanje. Povem vam, pri tehle rdečkarjih zadostuje en sam pogled tam, kjer se mi beli z dolgimi govori komaj sporazumemo! Cornel je zapisan smrti, vam rečem! Maščevala se bodeta, in prej ne bodeta odnčhala, da ga upihneta! Do Fort Gibsona torej potujete s parnikom?” “Da.” “Tudi jaz potujem še nekaj časa s parnikom. Našla bova priliko, da se spoznava—.” Z dobrohotno všečnostjo je gledal močnega možakarja, si pokimal pa pridjal vabeče: “In jako ljubo bi mi bilo, da bi se še bolje spoznala — “Tudi meni!” je povedal črni skromno. “Kakor rečeno, srečen sem, da vidim slavnega lovca in westmana Old Firehanda!” “Me poznate? Kako dolgo ste že na zapadu?” “No, že precej dolgo.” “In kako vam je pravzaprav ime? Grosser ste dejali prejle.” “Da. Tomaž Grosser. Pa rodbinsko ime tod navadno opuščajo in skrajšajo Tomaža v Toma in ker nosim dolgo črno brado, me navadno imenujejo na zapadu črni Tom.” Old Firehand ga je ves izne-naden pogledal. “Črni Tom —? Črni Tom ste, slavni rafter —?” Rafter j e imenujejo na divjem zapadu drvarje. “Tom mi pravijo in drvar sem tudi,” je odgovoril bradati. “Ali sem slaven, o tem dvomim. Ampak, sir, tiše govorite! Cornel tamle ne sme slišati mojega imena! Spoznal bi me.” “Tako —? Se poznata?” “Poznava —? Seveda! Hočem reči, on mene ni spoznal, jaz pa njega ko j, ko sem stopil v Lou-isburgu na krov. In ko mi je ponudil drink, mi je povedal celo svoje ime.” “Ste že imeli posla z njim? Bi rekel —.” “Nekaj malega. Pripovedoval vam bom o njem o priliki. Ga ne poznate?” “Danes sem ga videl prvikrat. Kako mu je ime?” “Brinkley.” “Brinkley —? Nisem še čul tega imena. Kaj pa je?” “Nič. Brezposeln tramp, potepuh, lopov, nevaren človek, trenutno, kakor kaže, vodja družbe, ki je njemu enaka. Nič dobrega ne namerava, sodim—. Treba bo paziti na njega.” “Tudi jaz mu bom nekoliko ■na prste gledal, če še ostane na krovu. In tudi z vami bi se rad seznanil, kakor sem že rekel —. Všeč ste mi —. Če se še niste drugam zaobljubili, bi lahko kar pri meni ostali —.” “Bi imeli posla za mene?” “No,” se je nasmehnil Old Firehand, “vprav za drvarja bi vas ne najel. Pa westmana potrebujem —. Ste oddani?” “Rafter j e imam v gozdovih gori ob Black bear river ju, za prvega so me izbrali, k njim moram predvsem. Pa če mi daste čas, da jih obvestim —. Hm—! Narediti bi se dalo—. Izredna čast bi bila za mene, če bi bil pri vas —.” “Pridružite se mi!” Tom je zamišljeno gledal v tla. “Kaj pa bi bilo?” “Večjo družbo westmanov potrebujem, v gore poj demo. Po kaj, to bi vam povedal, ko se domenimo.” “Kakor rečeno, dalo bi se narediti —. Vam moram takoj obljubiti?” “Nikakor ne! Do Fort Gibsona imava še čas, da se pogovoriva.” “Dobro! Pa pojdiva—. Ampak poglejte!” Pokazal je po krovu. “Predstava se bo menda začela!” II. Črni panter Lastnik cirkusa je medtem sestavil iz zabojev in vreč nekaj vrst sedežev ter gostobesedno vabil občinstvo k “predstavi”. Ljudje so posedli, “stojišča” si je izbralo ladijsko osobje, ki je smelo gledati krmljenje brezplačno. Le cornel je s svojimi ljudmi ostal na krnu, ni mu bilo za predstavo ali pa se mu po slabi izkušnji z Old Firehandom ni zdelo več varno, da bi se mešal med potnike. (Dalje prihodnjič) —-----o------ PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Svetoika znaiaa imam v nebesih PATERSON, N.J. - Vrnil sem se iz Rima, kjer sem bil navzoč, ko je sv. oče proglasil za blaženega prvega naslednika sv. Janeza Boška v vodstvu Salezijanske družbe duhovnika Mihaela Ruo. Kot deček devetih let sem imel srečo1, da sem tega novega blaženega videl v salezijanskem zavodu na Radni pri Sevnici. Lahko si mislite, kakšna čustva so me navdajala, ko sem slišal papeža Pavla VI., ko je v nabito polni cerkvi sv. Petra slovesno razglasil, da je Mihael Rua prištet med blažene, in se je dvignila zavesa nad sliko novega blaženega v Berninijevi “gloriji” in nad cerkvenim pročeljem, na kateri je zažarel v nebeški slavi. Sv. Cerkev daje zdaj večji pomen proglasitvi za blaženega kot poprej. Prej ni papež predsedoval o b redu proglasitve, marveč je kak kardinal v papeževem imenu prebral odlok o blaženstvu, popoldne pa je papež prišel v cerkev, da novega blaženega počasti. Zdaj je obred beatifikacije izenačen z onim kanonizacije, to je proglasitve za svetnika, in sv. oče osebno z vsem spremstvom obredu predseduje. Ko sem bil v Rimu pri katakombah sv. Kalista, sem imel priložnost videti več proglasitev za blažene in svetnike, posebno v svetem letu 1950 jih je bilo veliko, pa me nobena ni tako prevzela kot ta. Osebno poznati svetnika v nebesih ni dano vsakemu. Med papeževo mašo, ki je sledila, se mi je pa vedno vrivala misel: “Joj, ko bi mi bilo dano biti tukaj le, ko bodo naši slovenski mučenci dosegli čast oltarja! Med njimi jih bo na stotine, ki sem jih osebno poznal.” Dobro vem, da jaz tega ne bom dočakal, ni pa prav, da nič ne delamo, da bi to dosegli. Svetniki si nebesa sami prislužijo ali s svetim življenjem ali z muče-ništvom, da jih pa sv. Cerkev kot take prizna, se mora kdo za to zavzemati. Za blaženega Mi- VOŠČITE PRAZIIKE v božični številki Ameriške Domovine dne 18. decembra 1972! Vaše čestitke, objavljene v našem listu, bodo dosegle številno slovensko izseljeniško družino po vsem svetu, tudi nekdanje prijatelje in znance. Kličite 431-0628 ali pridite v urad. | haela Ruo smo se salezijanci, | za slovenske mučence bi pa bili v prvi vrsti poklicani njihovi soborci. BI. Mihael Rua je bil asket, mož molitve, ki je še prav posebno ljubil redovno uboštvo in ga sobratom z vso vnemo priporočal. Po svoji zunanjosti ni bil kaj posebno privlačen: sivih las, zgubano čelo, oči na pol zaprte, roke prekrižane na prsih, kot da moli. Ta in oni je izrazil pomislek, če je umestno v pokoncilski dobi, ki kliče po razgibani dejavnosti, take ljudi postavljati za zgled. Pa so prav duhovniki in redovnice, ki so se le preveč vrgli na socialno področje, zanemarjajoč molitev in kritikujoč Cerkev, potem pa žalostno končali, zgovorno dokazali, kako sta aktivnim ljudem notranje življenje in zveza z Bogom potrebni, če nočejo v svetu, ki bi ga radi rešili, sami propasti. “Svetost ne obstoji v velikopoteznih podvigih, ne v občudovanje vzbujajočih čudežih, marveč v vztrajnem, mirnem, pa junaškem izpolnjevanju svojih dolžnosti,” je rekel že sv. Ambrož. Dandanes vidimo, kako nekateri o p o r e k ovalski “teologi” trmoglavo vztrajajo pri svojih trditvah, ne upoštevajoč mnenj drugih, niti papeževega ne. Ko sem se s tega potovanja vrnil, me je med pošto čakalo vabilo “Ameriškega združenja duhovnikov”, naj protestiram in naj še laike nagovarjam, da protestirajo proti odloku Sv. Kongregacije za vero o duhovniški dis- Britanska kraljevska rodbina '•--TEragnag" aaa $168,880 to Queen Elizabeth, $1,140,000 to $228,800 $2,352,000 Princess Margaret, $36,000 to Princess Anne, $14,400 to Prince Charles, heir to throne, $84,000 $36,000 Duchy of Corn*al1 income. Britanska kraljica Elizabeta II. in njen mož Filip sta pretekli teden praznovala 25-letnico svoje poroke. Na sliki vidimo poleg njiju še kraljico-mater Mary, kraljičino sestro princeso Margaret, ter starejša otroka kraljevskega para, prestolonaslednika Charlesa in princeso Anne. Ker se je življenje v V eliki Britaniji v zadnjih letih močno podražilo, so predložili v parlamentu povišanje letnih prispevkov kraljici in posameznim članom kraljevske družine. Prva številka pomeni sedanji prispevek, naslednja pa predloženega. Nekateri v parlamentu so se oglasili, da je postala kraljica za Veliko Britanijo “predraga”. ciplini, ki ga je izdala 26. preteklega junija, O novem blaženem pa je dal kardinal Cag-liero tole izjavo: “Michael Roa ni poznal besede “jaz” ali “moj”, samo “Bog” in “božji”. Kakšen lep zgled in o-pomin za naše čase! Vse bogoslužje na čast novemu blaženemu je dihalo željo, naj bi duhovniki in redovniki o-stali zvesti svojemu poklicu. V molitvi vernikov, ki je bila v šestih jezikih, smo po nemško takole prosili: “Molimo za duhovnike in vzgojitelje: naj bodo služabniki modrosti in Kristusove ljubezni in naj mladini dajejo lep zgled.” Po špansko pa: “Za vse tiste, ki so se zaobljubili spolnjevati evangelijske svete in stremijo za popolnostjo v ljubezni: naj ostanejo zvesti svoji redovni družbi v sinovski pokorščini Bogu in velikodušni službi bratom.” Blaženi Mihael Rua, izprosi nam vsem več ljubezni do molitve in povezanosti z Bogom, da bo tako tudi naša dejavnost bolj blagoslovljena in uspešnejša! Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB. Kesti iz Slovenije še premalo vozil Čeprav je “Kompas” s približno 400 rent-a-car vozili med najpomembnejšimi izposojevalci avtomobilov pri nas, ni mogel v letošnji sezoni kriti vseh želja poslovnih ljudi in turistov. V zadnjem letu je podjetje kupilo 60 uvoženih in 100 domačih novih vozil, kar pa še ne zadošča. Pri “Kompasu” menijo, da bi bili med letošnjo sezono zlahka posodili še okrog 100 vozil predvsem tujim turistom in poslovnim ljudem, ki pridejo k nam z letali. Zdravniški kongres v Ljubljani Konec septembra se je na prvem evropskem kongresu za čeljustno kirurgijo zbralo v Ljubljani približno 500 strokovnjakov za čeljustno kirurgijo. Zdravniki so prišli iz vseh evropskih držav, iz ZDA in Japonske. Na kongresu so prebrali več referatov in prikazali nekaj filmov s tega področja medicinske vede. Uspeh slovenske umetnice Dubravka Tomšič-Srebotn jakova je takoj po zaključku olimpijskih iger nastopila v Muen-chenu, kjer je z muenchensko filharmonijo začela abonmajsko sezono. “Sueddeutsche Zeitung” jo je označila za občudovanja vredno mlado umetnico, ki ima tehniko, elan in dovolj močan udarec. Pianistka je nato nastopala tudi v Londonu. “Daily Telegraph” jo je ocenil kot pianistko moči in vitalnosti. Podobne pohvalne ocene so izrazili tudi po njenem gostovanju na Nizozemskem. Boljše prometne zveze Zaradi vse večjih potreb po prevozu potnikov v gornji Savinjski dolini nameravajo okrepiti avtobusne zveze s Celjem in omogočiti večje možnosti prevoza ljudem iz odročnejših predelov v obe središči Nazarje in Mozirje. Ugodnejše zveze naj bi med drugim omogočile večje možnosti zaposlitve ljudi v domači občini. Uvedli naj bi tudi dijaški avtobus, ki bi vozil na progi Nazarje—Mozirje—Celje in nazaj. Tovarna Gorenje ima velike načrte V tovarni “Gorenje” v Velenju nameravajo prihodnje leto začeti graditi še dva velika oddelka: tovarno barvnih televizijskih sprejemnikov z letno zmogljivostjo 300,000 aparatov in tovarno za izdelavo 600,000 zmrzo-valnikov, zmrzovalnih skrinj in hladilnikov za globoko zmrzovanje. “Gorenje” hkrati pripravlja proizvodnjo male kmetijske mehanizacije in posebej proizvodnjo montažnih hiš. S to uresničitvijo bi dosegli 10 milijard din celotnega dohodka. -----o------ — Preskušnjo krav mlekaric glede turberkuloze so uvedli leta 1890. Help wanted — female ŽENSKA DOBI DELO Iščemo zanesljivo in dobro žensko za varstvo malega fantka. Brezplačno stanovanje. V okolici sv. Vida. Kličite 881-5685 —(230) Varovanje otrok Prevzamem oskrbo 1 ali 2 otroka podnevi. Kličite 881-3309 ______________________-(231) Male Help wanted Delo na strojih “Drill Press” Tovarniška izkušnja priporočljiva RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351 (236) Custodian Waterloo area apartment building; husband and wife, can be retired. No children or pets. 486-2030 (235) Help Wanted Male Metal Spinner for lamp parts. Experienced or will teach. Language no problem. Hourly rate. Steady work. Apply... ACME LIGHTING PRODUCTS 1667 E. 40 St. ________________________(234) MALIOGLAS! For rent Waterloo area, 1 or 2 bedroom apts. $125 and up. Will furnish. No children or pets. 486-0050 (235) V najem pet sob spodaj, v Euclidu, kar-petirano in drapes. Kličite 732-8165 (230) POZOR Izdelujem kuhinjske omare po naročilu; kompletne kuhinje z umivalnikom od $250 naprej. Prenovimo stare kuhinje in opremljemo z novo v enem dnevu. Kličite sedaj na 241-8578 ali zvečer 451-9841. ____________________ (231) Zidan duplex naprodaj, 7-7 blizu E. 185 St. GEO. KNAUS REAL ESTATE 819 E. 185 St. 481-9300 (231) V najem Oddamo 3 sobe in kopalnico, spodaj spredaj, na 1090 E. 66 St. Oglasite se zadaj. -(231) V najem Oddamo 5 sob in garažo na 1029 E. 69 St. 881-3309. -(231) ZIDAN BUNGALOW naprodaj, blizu E. 185 St. Dajte ponudbo. GEO. KNAUS Real Estate 819 E. 185 St. 481-9300 Naprodaj Šest-sobna hiša, zidana, rekreacijska soba, V/2 kopalnica, karpetirana, zavese. V srednjih 20h, blizu Neff Rd. in cerkve. Kličite 481-3078 V NAJEM 4~sobno stanovanje se odda blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite 681-3729 (231) HIŠA NAPRODAJ 3-sobna enodružinska hiša, ima preprogo, lesen stenski opaž, ograjen lot, garaža za 2(4 avta. Zelo lepi dom na Norwood Rd. Kličite 391-9861 Boleslav Prus: STRAŽA “popustim ti tri rublje in plačal rubljev, torej po dvajset rub-'jaz.” 1 boš samo sedemnajst rubljev na ' Ijev ceneje nego Hribu. Še več j “No, vidiš? ..je rekel gra-leto. Ali si zadovoljen?” | storim, kajti nič ne boš dal niti ščak svaku. “Ali ni popolen Kmet se je priklenil do tal, a! za zemljemerca niti za vknjiž- idiot?.. £ Od graščine sem se je prika- pa mi je ukazala, da moram vsaj zal graščak; zapazivši ženo in za tri rublje zglihati pri trav-svaka je pospešil korake in čez niku. No, in sedaj mi je ta po-trenutek je stal poleg njiju, tepuh tole naredil, da me je kar Polž se je zopet začel klanjati, sram!...” Stanku so od strahu solze prišle “Saj so vendar mama rekli, v oči, in celo Andrejček je izgu- da naj na vas pazim, pa da naj bil običajno smelost v prisotno- oba padeva milostnemu gos-sti gospoda graščaka. Medtem podu k nogam, da bodo kaj od-je s puško obroženi demokrat jenjali,” je razkladal Andrejček. razložil svaku kmetovo prošnjo Nato je p0l2u čisto zmanjkalo ter jo toplo priporočil. “Naj pa dobi v najem ta košček travnika!” je zaklical graščak. “Vsaj ne bom imel z njim sitnosti radi škode ob košnji, sicer je pa to najpoštenejši kmet v vasi.” ker ni mogel doseči graščakovih nog, je objel ograjo; toda na njegovem obrazu se je brala na-mestu zadovoljnosti le negotovost. “Kaj je neki,” je mislil Polž, “da nič ne gliha? 2e vidim, da je ta svaček nekaj zvaril!...” Glasno je dodal; bo. Ali veš pod katerim pogo-, Gospodič je skozi ograjo pojem?” ! trepal Polža po ramenu. Kmet je pokorno skomizgnil “No, moj dragi, pogodi se pri z ramami. tej priči, pa si na konju.” “Pod tem pogojem, da se od-1 “Je že zadovoljen,” je vsklik-ločiš sam, takoj, ne da bi vprašal1 nil gospodič proti graščaku, ženo. Pomisli torej: za travnik, ki je vreden več nego sto šest- deset, plačaš stodvajset rubljev, leto plačal Hrib za oral travnika?” “Osemdeset rubljev.” “In razven tega je plačal sape, grajski so pa udarili v smeh. “Tu imaš,” je rekel zopet po francosko graščak k svojemu svaku, “tu imaš kmeta. Tebi ne dovoli razgovarjati se s svojo. ... , . , v vknjižbo m zemljemerca, ali ni ženo, boječ se, da mu jo bos za-! J J Ker je gospoda ves cas govo- pelja]) gam pa ne more brez nje rila po francosko, se je Polž žejkoraka storiti_ Ko bi mu ponu_ hudo bal, misleč; kaj neki na-l^ še tako dobro kupčij0) ne meravajo zoper mene?... Bil | sklene je brez ^ ker sploh je že pripravljen vrniti se do- ne razume ničj če mu ona ne mov brez vsega, samo da bi jim razj0^ „ preje izginil izpred oči. ilZelo dobro! Tako mora biti! Graščak je poslušal svakovo _ „ je pritrjevala gospa) zakri. priporočanje, nato se je obrnil g si obraz z batistnim rob_ “Torej bodite, milostni gos-1 imaš čistega dobička štirideset pod, še tako dobri in vzemite od rubljev, toda ... odloči se na mene aro. Moja mi je dala rav- mestu. Jutri ali nocoj, ko se boš no deset rubljev, ostalo, je re- posvetoval z ženo, ne prodam kla, da bi prinesel jutri.” več pod temi pogoji.” Izvlekel je izza suknje zavi- i Polžu so se svetile oči. Zdelo tek, vzel iz njega deset rubljev | Se mu je, da je šele sedaj odkril in jih izročil graščaku. j pomen razgovora, naperjenega “Dovoli,” ga je ustavil gra- proti njemu, ščak, “denar vzamem pozneje, “čudna kaprica, izgubiti štiri-sedaj ti pa stavim predlog. Ali deset rubljev za nič!” se je ogla-pomniš koliko mi je preteklo ‘ sila gospa po francosko. ....... ...... ... “Bodi mirna,” je odvrnil mož. “Jaz jih poznam .. “No, kaj,” se je obrnil k Polžu, “kupiš travnik, ne da bi se posvetoval z ženo?” “Ko pa to ni lepo,” je odgovoril kmet s hinavskim nasme-“Torej poslušaj. Jaz ti ta dva j hom. “Saj se celo Vi, milostni j orala travnika, ki ga hočeš vzeti j gospod, posvetujete z milostno v najem, prodam po šestdeset | gospo in gospodičem, kaj šele bilo tako?” “Sveta resnica.” h kmetu. “Torej hočeš,” ga je vprašal, “da ti dam ta dva orala travnika nad reko v najem?” “Če je Vaša volja, milostni gospod,” je odvrnil kmet. “Pa da bi nam odjenjali vsaj za tri rublje,” je hitro dodal Andrejček. Polžu je vsa kri izginila iz obraza j grajski so se pa spogledali. “Kaj pomeni to?” je vprašal gospod. “Kje naj odjenjam za tri rublje?” Kmet je mehanično segel po jermenu, toda spametovaši se, da sedaj ne more natepsti Andrej čka, se je udal in sklenil takoj povedati vso resnico. “A, milostni gospod!” je zaklical, “nikar ne poslušajte tega tepca! Bilo je tako, da me je baba vedno dajala, češ da ne znam narediti nobene kupčije, Naznanilo društvenim tajnikom cem. “Izvrstni so ti kmetje... Ko bi ti mene tako poslušal, davno bi bila že prodala to dolgočasno vas in odšla v Varšavo!” “Dragi moj, ne razglašaj kmetov za bebce,” je protestiral svak. “Ni treba, da bi jih razglašal, ker so že bebci. Naš kmet sestoji samo še iz želodca in mišic, kajti razumu in volji se je odpovedal na ljubo svoji ženi. Polž je eden naj duhovitejših kmetov v vasi, pa vendar si sedajle slišal dokaz te zabitosti.” “Toda...” “Nobenega toda, moj kmeto-Ijub. Če hočeš, te lahko še enkrat prepričam, da so sami osli.” “Toda moj dragi...” “Oprosti,” mu je segel v besedo graščak, “takoj boš sam videl, kje ima kmet razum.” In obrnil je k Polžu, ki z največjim nemirom pričakoval konca veselega, njemu pa čisto nerazumljivega prepira. “Torej, moj Jože, žena ti je ukazala, da vzameš od mene travnik v najem?” “Seveda, milostni gospod.” “In da bi dobro zglihal?” “Seveda. Kar je res, je res.” “Ali veš, koliko mi Lukavec plača na leto za oral travnika?” “Rekel je, da deset rubljev.” “Torej moraš ti plačati dvajset rubljev za dva orala!” Kmet se je zamislil in rekel čez nekaj časa: “Usmilite se vendar, milostni gospod. ..” “In vsaj za tri rublje naj odjenjam? ...” je nadaljeval graščak. Polž je umolknil osramočen. “Dobro,” je rekel graščak, Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. V blag spomin OB TRINAJSTI OBLETNICI SMRTI LJUBLJENE SOPROGE, MATERE IN STARE MATERE Pavline Zigraan Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 29. novembra 1959. Trinajst iet je že minilo odkar si zapustila nas in svet, ali nismo na Te pozabili: spomine svetle v nas budiš, v ljubečih srcih nam živiš! Spomini k Tebi vedno nam hite, kot večna luč nam svetijo v srce, ko tudi nas zagrne groba n.oč, združila nas bo v raju božja moč! Žalujoči: soprog ANTON sin ANTHONY, hči AMALIJA zet FRANK DEŽELAN in vnuk FRANKI Cleveland, O. 29. novembra 1972. Lepo božično darilo! Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli. Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. KUPON __________________________________ Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov. Ime cesta ........................... mesto in država .................. Za to darilo pošiljam znasek $ ... Moja ime je .. Moj naslov je mesto in država Birth Defects are forever ...unless you help Give, to the March of Dimes THIS gf ACE CONTRIBUTED 1Y TH» f UiU«HKII Frizerski saloni, ki vas res napravijo lepše ^ndre ^bauat UME TREPALNICE Bodite ljubke, očarljive, privlačne! Naj novejša lepotna senzacija. Individualno nameščene k vsaki Dolge, očarljive trepalnice, neod- 1 vaših lastnih trepalnic v samo JU stranljive ne ponoči ne podnevi, | minutah, postanejo del vas. S prida bi puščale prazen izgled. Nihče i loži.ostnim nadomestkom trajajo ne bo vedel, da so umetne. Originalna aplikacija $15.00 Najkrasnejša in najbolj hvaležna lepotilna novotarija. Vesela senzacija, katero boste stalno uživali. za vedno. Nadomestek za vsako trepalnico ,25c. Poskusite čudovit občutek, ki ga ima žena, ki ve, da je vedno j privlačna, zaželena. Pokličite nas j za nadaljne podatke ali za sesta-j nek, da vas postrežemo s to le-! potno skrajnostjo. TRAJNA KMffiAKJA Potrebna opora za najbolj laskave pričeske Vsalko $15 kodranje Vključno pranje, iz naše velike, polaganje in sveže zaloge striženje $5.95 Tudi fini, suhi, sivi ali paoblema-tični lasje drže nnabo’j zahtevne pričeske. Trajna kodranja znamk LOREAL, HELENE CURTIS, ZOTOS, HIBNER - plus naša 30-l