Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018 1
Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018
2
Oglasi
Na podlagi Odloka o priznanjih Občine Mozirje (Ura-
dno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno 
in Luče, štev. 7/98 in Ur. l. RS št. 69/02, 112/04 in 54/10), 
Občina Mozirje objavlja 
RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV 
ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE MOZIRJE
1. Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj 
Občine Mozirje za leto 2018: 
- naziv častnega občana Občine Mozirje,
- nagrada Občine Mozirje,
- zlata plaketa s priznanjem.  
2. Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo: 
ZA NAZIV ČASTNEGA OBČANA OBČINE MOZIRJE
se predlagajo posamezniki, ki so s svojim življenjem ali delom traj-
no povezani z Občino Mozirje in so prispevali k napredku in razvoju ob-
čine ali njenemu ugledu v širšem okolju. Naziv častnega občana je ča-
stno priznanje in se podeljuje v obliki listine.
ZA NAGRADO OBČINE MOZIRJE
se predlagajo društva ali organizacije Občine Mozirje, za vidne do-
sežke na najrazličnejših področjih dela in ustvarjanja ali ob njihovih 
pomembnejših jubilejih.
Nagrada Občine Mozirje je denarna. O višini nagrade odloči občinski 
svet in zanjo zagotovi sredstva v občinskem proračunu. Poleg denarne 
nagrade se nagrajencu izroči tudi diploma.
ZA ZLATO PLAKETO S PRIZNANJEM OBČINE MOZIRJE
se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, društva in druge or-
ganizacije za posamične uspehe ali vidne dosežke na najrazličnejših 
področjih dela in ustvarjanja ali ob njihovih pomembnejših jubilejih.
Zlata plaketa s priznanjem se podeljuje v obliki zlate plakete in pi-
snega priznanja.
3. Predloge za podelitev priznanj Občine Mozirje lahko podajo fizične 
osebe, podjetja, zavodi, druge organizacije in skupnosti, društva, župan 
in delovna telesa Občinskega sveta Občine Mozirje.
Predlogi morajo biti pisni, obrazloženi in z naslednjo obvezno vse-
bino:
- osnovni podatki o predlagatelju;
- podatki o predlaganem kandidatu za priznanje;
- obvezna obrazložitev predloga;
- vrsta priznanja;
- podpis vlagatelja.
4. Priznanja Občine Mozirje podeljuje Občinski svet Občine Mozirje.
O podelitvi posamezne vrste priznanja odloči občinski svet s skle-
pom po opravljenem razpisu za zbiranje predlogov.
Če je za posamezno vrsto priznanja več predlogov, pripravi predlog 
za odločanje na občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, 
volitve in imenovanja ter priznanja Občine Mozirje. Dokončen sklep pa 
sprejme in potrdi Občinski svet Občine Mozirje.
5. Priznanja se podelijo praviloma na slavnostni seji Občinskega 
sveta Občine Mozirje.
6. Predloge za podelitev priznanja pošljite v zaprtih kuvertah na na-
slov: Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje – RAZPIS ZA ZBI-
RANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV  OBČINSKIH PRIZNANJ – NE ODPIRAJ, 
do vključno 5. 3. 2018.
OBČINA MOZIRJE
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Solčava:    
10. srečanje slovenskih županj  ............................... 7
Sanacija v Savini končana: 
Izboljšali protipoplavno varnost  ............................ 7
Leseni izdelki Rada Weissa: 
Za mnoge odpad, za obdelovalca 
košček, ki mu vdahne življenje  ............................ 14
Glasbena skupina Up'n downs: 
Sezono pričeli z dobrodelnim 
koncertom na Prihovi  ............................................... 15
O Ljubnem po Ljubnem: 
Tokrat malo drugače 
o pripravah na svetovni pokal  .............................. 18
Vandalizem pri Suhoveršnikovih:
Nepridiprav preluknjal 
večino bal, da so se pokvarile  ............................. 22
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka-
lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto L, št. 6, 9. februar 2018. Izhaja vsak petek. 
Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no-
vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od-
govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. 
Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-
zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-
šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.
com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra-
fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
(MŠ)
(MŠ)
(ŠS)
Pozimi v gore le s popolno zimsko opremo
Analiza dela gorskih reševalcev v letu 2017 je 
pokazala naraščanje števila reševanj, manj pa 
je bilo gorskih nesreč s smrtnim izidom. Največ 
reševanj je bilo opravljenih v poletnih mesecih, 
najpogosteje na območju triglavskega pogorja 
in Kamniško-Savinjskih Alp, Gorski reševalci so v 
dveh tretjinah primerov reševali domače obisko-
valce gora, v preostalih pa tujce. 
Največjemu številu gorskih nesreč še ved-
no botruje zdrs, drugi vzrok po številu nesreč je 
nepoznavanje terena, sledita telesna in duševna 
nepripravljenost. Največ nesreč je bilo med po-
samezniki (dobra polovica) in neorganizirani-
mi skupinami, največ je bilo poškodb spodnjih 
okončin, nato glave, zgornjih okončin, hrbtenice 
in poškodb zaradi podhladitev.
Predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije 
Igor Potočnik ob tem opozarja na ne tako majhno 
število primerov, »ko so gorski reševalci prejeli 
klic na pomoč, za katerega bi lahko rekli, da je 
bil neupravičen, ker je posamezniku zmanjkalo 
vode oziroma klica ni znal pojasniti, kljub temu 
da je bil na dobro označeni in opremljeni planin-
ski poti, brez poškodb oziroma drugih znakov, ki 
bi kazali na to, da poti ne bi mogel nadaljevati.«
Obiskovanje gora pozimi zaznamujejo nižje 
temperature, krajši dan, zaprte planinske koče 
in specifične snežne razmere. Na Planinski zve-
zi Slovenije za obisk gora v tem letnem času sve-
tujejo popolno zimsko opremo – lavinski trojček 
(žolno, sondo in lopato), cepin, dereze in čelado. 
Pred vsako turo je treba preveriti stanje opreme, 
snežne razmere na območju, kamor se odprav-
ljamo, in odprtost planinskih koč. 
Poleg specialne opreme za hojo v gore pozimi 
potrebujemo tudi dobre planinske čevlje, gama-
še za zaščito pred vdorom snega v čevlje, in ka-
kovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom 
in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti. Pot-
rebna je tudi zaščita pred močnim soncem in do-
volj tekočine ter hrane v nahrbtniku.
Pogostejšim obiskovalcem gora v zimskem 
času in navdušenim turnim smučarjem na pla-
ninski zvezi priporočajo uporabo nahrbtnika z 
zračnim balonom - pripomočka, za katerega si 
želimo, da ga ne bi nikoli uporabili, toda če nas 
zajame plaz, je še kako dobrodošel, saj s svo-
jo strukturo poskrbi, da ostanemo na vrhu pla-
zovine. 
V nedeljo bo Gorska reševalna služba - postaja 
Celje na Okrešlju izvedla tečaj varstva pred snež-
nimi plazovi. Tečaj je namenjen planincem, tur-
nim smučarjem, alpinistom in ostalim obiskoval-
cem gora v zimskem obdobju. Udeleženci bodo 
spoznali nevarnosti snežnih plazov, načine upo-
rabe zaščitne opreme in ustrezno ukrepanje v 
primeru nesreče v snežnem plazu. Varnosti v go-
rah povečamo tudi tokratno temo tedna.
Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018
4
Tema tedna, Aktualno
BELA SMRT PREŽI TUDI V NAŠIH PLANINAH
Snežni plazovi nevarni za smučarje in planince, reševalci se 
pripravljajo na posredovanje 
Zimska vaja 2018 članov celjske postaje Gorske reševalne službe je 
bila namenjena iskanju z žolnami, še posebno iskanju več zasutih 
žoln hkrati. (Foto: Ivan Avberšek)
Konec januarja se je v Kam-
niško-Savinjskih Alpah zgodila ne-
sreča, v kateri je zaradi zdrsa umrl 
planinec. Le nekaj dni prej je v is-
tem pogorju snežni plaz odnesel 
planinko, ki je ostala nepoškodo-
vana. Prav tako v drugi polovici ja-
nuarja so člani Gorske reševalne 
službe (GRS) Celje dobili poziv, saj 
je velik plaz pod Tursko goro odne-
sel tri smučarje. 
Pri Gorski reševalni zvezi Slove-
nije že nekaj časa opozarjajo, da 
so razmere v gorskem svetu trenu-
tno zelo pestre in pogosto zavaja-
joče, zato nevarnosti ne gre pod-
cenjevati. Obilno sneženje v minu-
lem vikendu je razmere še dodat-
no poslabšalo, nevarnost plazov je 
zelo visoka.
V GORAH VISOKA NEVARNOST 
SNEŽNIH PLAZOV 
Kot so zapisali na spletni strani 
zveze, je bila minuli vikend v sre-
dogorju in visokogorju 4. do 5. sto-
pnja nevarnosti snežnih plazov po 
petstopenjski evropski lestvici, kar 
pomeni najvišjo nevarnost. Snežna 
odeja je bila že prej precej nesta-
bilna tudi na terenu Kamniško-Sa-
vinjskih Alp. Plasti zbitega in od ve-
tra napihanega snega predstavlja-
jo veliko tveganje za turne smu-
čarje in planince, predvsem tiste 
v skupinah, ko je obremenitev na 
snežno odejo toliko večja. 
Kot še opozarjajo, je uporaba la-
vinskega trojčka in primerne zim-
ske opreme obvezna. Turnim smu-
čarjem svetujejo tudi uporabo 
nahrbtnika z zračnim balonom. Po-
leg tega se naj odpravljajo na poti, 
ki so jih zmožni opraviti, najbolje us-
taljenih zimskih poti, ki so že preho-
jene oziroma kjer je pobočje prede-
lano od smučarjev. Zveza je pripra-
vila kratka navodila za varnejše obi-
skovanje gora v zimskem času, Po-
zor, snežni plaz!, ki so vsem doseg-
ljiva na njihovi spletni strani.
Turnim smučarjem in gornikom 
bo dobrodošel tečaj varstva pred 
snežnimi plazovi, ki ga bo to nede-
ljo, 11. februarja, GRS Postaja Celje 
izvedla na območju Okrešlja. Ude-
leženci se bodo spoznali z nevar-
nostmi snežnih plazov, se preiz-
kusili v iskanju zasutih s pomoč-
jo plazovnih žoln in ostalem pravil-
nem ravnanju v primeru nesreče v 
snežnem plazu.
Glede na močne snežne zame-
te, ki že od začetka leta povzro-
čajo vsaj nevšečnosti v alpskih 
letoviščih po vsej Evropi, se lah-
ko takšna predavanja marsikomu 
močno obrestujejo. Po podatkih 
specializiranega spletnega portala 
mountainjoumey.com je od okto-
bra lani v svetu pod snežnimi pla-
zovi umrlo 74 ljudi, polovica od njih 
v decembru. Nekaj dodatnih žrtev 
v Evropi je žal prinesel tudi minu-
li vikend. Kar tretjina teh smrtnih 
nesreč se je zgodila v Alpah. Naj-
več žrtev je bilo med turnimi smu-
čarji in prostimi smučarji, ki so jih 
plazovi presenetili zunaj urejenih 
smučišč. Pozornosti vreden je tudi 
podatek, da je bila pri večini opisa-
nih decembrskih nesreč nevarnost 
3. stopnje, kar pomeni znatno, ne 
pa veliko nevarnost.
PLAZOVI ODNESLI VEČ 
SMUČARJEV TUDI V NAŠIH 
GORAH
V podobnih razmerah, ob 2. sto-
pnji nevarnosti, sredi januarja, je 
imela planinka med sestopom s 
Planjave po Vizjakovem grabnu 
srečo. Snežni plaz jo je odnesel 
200 metrov po pobočju, vendar je 
ostala nepoškodovana. Prav tako 
so veliko srečo imeli v istem ted-
nu turni smučarji, pod katerimi se 
je na območju Turske gore sprožil 
plaz. Ta je odnesel tri izmed njih in 
jih odložil na različnih mestih, na 
srečo pa nobenega ni zasulo. Pla-
ninec, ki je konec januarja umrl 
na južni strani Turske gore v obči-
ni Kamnik, je sicer umrl zaradi nes-
rečnega zdrsa in ne plazu. 
Tatiana Golob
DENACIONALIZACIJA ZGORNJESAVINJSKIH IN POKLJUŠKIH GOZDOV
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov se je na odločitev sodišča pritožil
V času vračanja nekaterih delov zgornjesavinjskih gozdov 
ljubljanski nadškofiji so bili tudi ti deležni že kar nekaj naravnih 
ujm. (Foto: IS)
Zaradi dvoma o pravilnosti iz-
vedenskega mnenja, ki je bilo iz-
delano v okviru postopka dolo-
čitve odškodnine Nadškofiji Lju-
bljana zaradi dolgotrajnega vra-
čanja zgornjesavinjskih in pok-
ljuških gozdov se bo Sklad kme-
tijskih zemljišč in gozdov prito-
žil. V ponovnem sojenju je so-
dišče v celoti sledilo temu izve-
denskemu mnenju in skladu na-
ložilo plačilo 17,4 milijona evrov 
odškodnine. 
Sklad bi moral poleg tega lju-
bljanski nadškofiji kot dena-
cionalizacijskemu upravičen-
cu plačati še 11 milijonov evrov 
zamudnih obresti in 422 tisoč 
evrov pravdnih stroškov. Sod-
ba še ni pravnomočna, ker se 
je sklad, ki je sicer nesporni del 
odškodnine v višini 9,2 milijona 
evrov že plačal, na odločitev so-
dišča pritožil. Če bi sodba ob-
veljala, bi moral nadškofiji tako 
nakazati še nekaj več kot 20 mi-
lijonov evrov.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018 5
Oglasi
Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018
6
Gospodarstvo, Politika, Iz občin, Organizacije
V LOGARSKI DOLINI ANALIZIRALI ŠKODO PO DECEMBRSKEM KATASTROFALNEM NEURJU
V gozdovih, na objektih in infrastrukturi ogromno škode, 
potrebna bo hitra pomoč države
Predsednik države Borut Pahor in predstavniki državnih institucij s področja varnosti so 
prisluhnili obsežnemu poročilu Janeza Melanška ter številnim drugim gostom. 
(Foto: Jože Miklavc)
V ponedeljek, 29. januarja, je v hotelu Plesnik 
v Logarski dolini približno sto prisotnih prisluh-
nilo analizi posledic neurja, ki je divjalo po Slo-
veniji od 10. do 12. decembra. Zahvalo za ukrepa-
nje so domačinom, pripadnikom Civilne zaščite, 
gasilcem, vzdrževalcem električnih omrežij, de-
lavcem cestno prometne službe in drugim izrek-
li županja občine Solčava Katarina Prelesnik, 
poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan, mi-
nistrica za obrambo Andreja Katič ter predse-
dnik republike Borut Pahor.
OGROŽENO JE BILO KAR 260 TISOČ 
PREBIVALCEV
Vodja izpostave Uprave RS za zaščito in re-
ševanje Janez Melanšek in njen generalni di-
rektor Darko But sta podala poročilo o nasta-
li škodi in ukrepanju služb. Analize so prikaza-
li še Srečko Šestan, direktor Zavoda za gozdo-
ve Slovenije Damjan Oražem in drugi. Poveda-
li so, da so taljenje snega ob odjugi, padavine 
in viharno neurje v nazarski območni enoti ZGS 
poškodovali kar 262 tisoč m3 gozda. V Sloveniji 
je bilo ogroženo 33 občin, neposredno ali posre-
dno kar 260 tisoč prebivalcev na območju 2.387 
km2. Zelo prizadetih je bilo 25 občin, kjer je ze-
lo poškodovanih 323 km cest. Ob tem je ostalo 
krajši ali celo daljši čas brez električnega napa-
janja 10.700 odjemalcev, med njimi zelo veliko 
gospodarskih objektov. 
Sogovorniki so se strinjali, da je potrebno po-
hiteti z odpravo škode in za to za vso državo za-
gotoviti 130 milijonov sredstev. Oražem je pou-
daril, da grozi nadaljevana povečana nevarnost 
razvoja podlubnikov, saj je bila tokratna škoda 
po žledu in opustošenju še veliko večja kot pred 
leti. Gostje so prst uperili proti vladi, ki naj bi pri-
oritetno poskrbela za pravočasne odškodnine in 
vlaganja v sanacijo. 
V SOLČAVI RAČUNAJO NA POMOČ DRŽAVE, 
PODJETIJ IN LJUDI
Županja Prelesnikova je izpostavila hitro po-
moč nekaterih ljudi in podjetij po nesreči ter se 
vsem zahvalila. Samoiniciativno se je na narav-
no katastrofo odzval kolektiv podjetja KLS Ljub-
no in lastnik Mirko Strašek, ki je občini ponudil 
izdatno pomoč. Prav tako družinsko podjetje El-
tras iz Solčave in še nekateri drugi.
»Katastrofa v naših gozdovih, poškodovana šte-
vilna gospodarska poslopja v Logarski dolini, Po-
dolševi ter v delu Robanovega kota je tolikšna, da 
je kljub nujnemu najetju kredita ne bomo zmogli 
sanirati sami. Zato računamo na hitro pomoč drža-
ve in vseh dobrih ljudi,« je dejala županja.
VEČ SREDSTEV ZA 
PREVENTIVO
Predsednik Borut Pahor je poudaril: »Več 
sredstev je potrebno vložiti v strateško prepre-
čevanje škode. Za to potrebujemo pogum, da se 
odločimo investirati vsaj polovico denarja v pre-
ventivne instrumente.«
Ministrica Andreja Katič je dejala: »Potrebno 
bo spremeniti razmišljanje za takšne primere v 
naprej, saj je jasno, da se takšno silovito dogaja-
nje lahko ponavlja in da moramo biti na to prip-
ravljeni.«
Poveljnik CZ Srečko Šestan pa je bil kritičen: 
»Neustrezen je bil odziv posameznih ministr-
stev. In ne le odziv, šepa tudi pripravljenost na 
take stvari, očitno nas je že žled v tem pogledu 
še premalo naučil.«
Jože Miklavc
OBČINA REČICA OB SAVINJI 
Prikazovalnik za varnejši promet zlasti ob šolskih poteh
S svojim »prijaznim« opozarjanjem 
prikazovalniki po zbranih podatkih vplivajo 
na umirjanje prometa. (Foto: Marija Lebar) 
Na odseku ceste pred rečiškim krožiščem že 
nekaj dni meri hitrost prometa prikazovalnik hi-
trosti. Tega je pridobila Občina Rečica ob Savinji 
v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgo-
jo v cestnem prometu. Tabla prikaže hitrost vo-
zila in opozarja na prekoračitve. S svojim »pri-
jaznim« opozarjanjem prikazovalniki po zbranih 
podatkih vplivajo na umirjanje prometa. 
Na omenjeni lokaciji bo prikazovalnik stal 
predvidoma do junija, ko ga bodo premestili v 
Varpolje. Sicer ga bodo premeščali v skladu s 
pobudami in željami občanov, predvsem ob ce-
stah in poteh, ki jih uporabljajo šolarji. 
Podatke o meritvah bodo zbirali na občini, 
opravili bodo tudi statistično obdelavo teh me-
ritev. Po enem dnevu delovanja prikazovalnika 
so razbrali nekaj zanimivih podatkov: 129 vozil 
je vozilo pod na tem odseku dovoljeno hitrostjo 
50 km na uro. 678 voznikov je to hitrost preko-
račilo, najvišja izmerjena hitrost pa je bila 87 km 
na uro. 
Občina je pred nekaj leti začasno pridobila 
podoben prikazovalnik hitrosti, ki je bil name-
ščen ob regionalni cesti in je z utripanjem prav 
tako opozarjal voznike na prevelike hitrosti. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018 7
Iz občin, Gospodarstvo
10. SREČANJE SLOVENSKIH ŽUPANJ TOKRAT V SOLČAVI
Tudi o smelejšem kandidiranju na volitvah
Na povabilo županje Katarine Prelesnik (sedi levo) so se slovenske županje srečale v Rinki 
in prisluhnile predavanju patra dr. Karla Gržana. 
Na povabilo županje občine Solčava Katari-
ne Prelesnik se je v sredo, 24. januarja, zbra-
lo na posvet in prvo letno srečanje osem slo-
venskih županj. Po sprejemu v solčavski Rinki 
jim je pater dr. Karel Gržan pripravil predava-
nje s poudarkom na odločnejši drži ob kandidi-
ranju žensk na odgovorne javne funkcije, delov-
na mesta ter ponovno ali prvo kandidiranje za 
župansko funkcijo.
Skozi pogovor o naslovni temi »Aktualnost 
ženske karizme v sedanji družbeni situaciji« 
so se predavatelj in slušateljice večkrat oprli 
na vsebino Gržanove zadnje knjižne uspešnice 
95 tez, pribitih na vrata svetišča kapitalizma za 
osvoboditev od zajedavskega hrematizma.
Čeprav je o zablodah t. i. svetovne ekonomi-
je razpravljal le krajši čas, je dal županjam vede-
ti, da je čas, da uveljavijo predolgo zatajeno vlo-
go, ki ni le mati, gospodinja in ubogljiva delav-
ka, temveč predvsem človek z velikim srcem, in-
tuicijo in odločnostjo. 
Županje so si ogledale filme o Solčavskem 
in Solčavanih, razstavo fosilov iz srednjega tri-
asa ter izdelavo polstenih izdelkov iz volne av-
tohtonih jezersko-solčavskih ovac. Kasneje so 
obiskale še Logarsko dolino in ob tem zgrožene 
opazovale katastrofalno prizadeto naravno oko-
lje po decembrskem vetrolomu.
Srečanje županj se je nadaljevalo še v nefor-
malnih pogovorih v gostišču Ojstrica v Logarski 
dolini, kjer so se domenile za okvirni plan dela v 
letu 2018 ter ponovno srečanje v tem izjemnem 
ambientu koncem maja.
Tekst in foto: Jože Miklavc 
3. RAZVOJNA OS
Trasa hitre ceste na ustavno 
sodišče
Braslovški občinski svet je na 
zadnji seji sklenil, da podpre pobu-
do Združenja civilnih iniciativ Sa-
vinjske doline za ustavno presojo 
zakonitosti državnega prostorske-
ga načrta o izgradnji 3. razvojne 
osi. Gre za del med Šentrupertom 
in Velenjem in za umeščanje trase 
hitre ceste F2–2 v prostor. 
Kot poroča Novi tednik, je bra-
slovški župan Branimir Strojanšek 
dejal, da bo z županoma sosednjih 
občin Polzela in Šmartno ob Paki, 
kjer bodo imeli občinski seji v fe-
bruarju, na katerih bodo odloča-
li o podpori omenjeni pobudi, ure-
dil vse potrebno za vložitev pobu-
de na ustavno sodišče. 
Če bodo pobudo sprejeli tu-
di svetniki ostalih dveh občin, bo 
Strojanšek pobudo vložil in jo za-
stopal pred ustavnim sodiščem. Če 
bi pobudo vložila posamezna sku-
pina prebivalcev, bi jo prezasede-
no sodišče lahko zavrnilo, če jo vlo-
žijo občine, pa jo mora obravnavati. 
Občinski svet Braslovče pobude 
ni podprl soglasno. Eden od treh 
svetnikov, ki so bili proti, Slavko 
Šketa, je dejal, da je prepričan, da 
si večina občanov želi čimprejšnje 
gradnje hitre ceste. Dejstvo osta-
ja, da brez nezaželenih posegov v 
prostor ne bo šlo v nobenem pri-
meru.
Marija Lebar
SANACIJA NABREŽINE SAVINJE V SAVINI KONČANA
Izboljšali protipoplavno varnost
Konec januarja so v Savini kon-
čali s sanacijo nabrežine Savinje. 
Tega je izvedel sektor območja Sa-
vinje Direkcije RS za vode v sklo-
pu sanacije vodotokov in izboljša-
nja protipoplavne varnosti. Po be-
sedah predstavnika izvajalca Ni-
vo Eko Uroša Vogrinca so za ure-
ditev potrebovali nekaj več kot tri 
mesece. 
Občina je poskrbela za geološko 
raziskavo tal, nato so delavci Ni-
voja poskrbeli za odvoz gramoza, 
uredili škarpo in jo dodatno utrdili 
s kamnom in lesom. Stroške inve-
sticije, vredne nekaj več kot dves-
to tisočakov, bo pokrila država iz 
sredstev, ki jih namenja za redna 
vzdrževalna, sanacijska in večja 
interventna dela na vodotokih. 
Omenjene pridobitve so se raz-
veselili prebivalci Savine, saj je Sa-
vinja že vrsto let zajedala obalo in 
grozila, da bo spodkopala tudi ces-
to.
Po besedah ljubenskega župa-
na Franja Naraločnika bodo v le-
tošnjem letu s sanacijo nadaljeva-
li nizvodno, sredstva naj bi zagoto-
vila država. Čaka jih ureditev nab-
režine od ribiškega doma do Vrb-
ja. Ta sicer ni edina, ki jo morajo še 
sanirati, je pa med najbolj perečimi 
točkami na reki Savinji v ljubenski 
občini. Čaka jih tudi ureditev neka-
terih hudournikov v občini in izgra-
dnja nekaterih zadrževalnikov. 
Marija Šukalo
Predstavnik izvajalca del Uroš Vogrinec (desno) je spregovoril o 
opravljenih delih na nabrežini v Savini. (Foto: Marija Šukalo)
Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018
8
Intervju
VINKO JERAJ, ŽUPAN OBČINE REČICA OB SAVINJI 
»Trije mandati so bili dovolj, sedaj 
bo čas zame in za družino«
Po treh mandatih se od županske 
funkcije poslavlja župan najmlajše 
občine v naši dolini, Rečice ob Sa-
vinji. Vinko Jeraj odhaja v pokoj, za 
katerega bo izpolnil pogoje v sep-
tembru, in se torej na letošnjih lo-
kalnih volitvah ne bo znova potego-
val za mesto župana. V zgodovino bo 
ostal zapisan kot prvi župan sedme 
zgornjesavinjske občine. Ta je bila 
ustanovljena najpozneje v dolini ozi-
roma se je ločila od mozirske občine, 
to je leta 2006. Čas bo ocenil njegov 
prispevek k razvoju lokalne skupnos-
ti, povprašali pa smo ga, kako sam 
gleda na preteklih 12 let, ko je sku-
paj z občinskim svetom in ostalimi 
deležniki krojil politiko mlade lokal-
ne skupnosti.
- Kaj je pred dobrim desetletjem botrova-
lo vaši odločitvi, da zapustite delovno mes-
to na Občini Mozirje in kandidirate za rečiš-
kega župana?
Ker sem bil zaposlen na Občini Mozirje, 
sem poznal delovanje občin. Poleg tega sem 
kot član več rečiških društev dobro poznal 
pereče probleme našega območja, za katere 
mi ni bilo vseeno ali in kako se bodo reševa-
li. Ko so se Rečičani odločili za samostojnost, 
mi kot lokal patriotu odločitev za kandidatu-
ro ni bila težka.
- Kakšen je bil vaš začetek, saj za občin-
sko upravo takrat ni bilo na voljo niti ustrez-
nih prostorov?
Res je, takrat sva bila občina le jaz in tajni-
ca, ki to delovno mesto vestno opravlja še sedaj. 
Občina je pričela delovati v zapuščenih prosto-
rih, kjer je bila prej osnovna šola, seje občinske-
ga sveta pa so potekale kar v avli vrtca, seveda 
v popoldanskem času, ko tam ni bilo otrok. Kas-
neje smo uspeli stavbo, v kateri smo še danes, 
nadgraditi in v zgornjem nadstropju zagotoviti 
prostore tako za sejno sobo kot za zaposlene, 
saj se je občina v nekaj letih morala kadrovsko 
okrepiti, če je hotela izvajati naloge, za katere so 
si prizadevali občani pa tudi tiste, ki nam jih je 
nalagala država. 
Na začetku je bila potrebna delitvena bilanca 
z Občino Mozirje, ki smo jo po zaslugi razumnos-
ti obeh takratnih občinskih svetov izpeljali brez 
večjih pretresov.
- Dobro desetletje dela je za vami, izvede-
ni so bili številni večji in manjši projekti. Ka-
terega od projektov bi izpostavili kot najpo-
membnejšega?
Nedvomno je to izgradnja mostu na Trnovec 
skupaj s povezovalno cesto, ki je tamkajšnjim 
krajanom skrajšala pot v središče občine, torej 
na Rečico in do regionalne ceste.
- V ta projekt je bilo vloženega veliko tru-
da, saj je območje Savinje na mestu, kjer jo 
sedaj prečka most, habitat več redkih ži-
valskih vrst, ki naj bi jih gradnja ogrožala.
Res je, poleg ostalega dela za izvedbo mostu 
je bilo potrebnega veliko dogovarjanja s stro-
kovnjaki za varstvo narave, zlasti zaradi ribe 
pohre in metulja imenovanega medvedek, da 
smo potem lahko pridobili ustrezno dokumen-
tacijo. 
- Ko je bilo po več letih izdano soglasje, 
je bilo potrebno zagotoviti sredstva. Od kod 
denar?
Denar je seveda vedno tisti, ki odloča o izved-
bi načrtov. Za most in povezovalno cesto smo 
poleg sredstev iz lastnega proračuna in evrop-
skih sredstev najeli še kredit pri tako imenova-
nem ribniškem skladu, ki ga še odplačujemo. 
Nekaj zapletov je bilo tudi glede pridobivanja 
zemljišč v lastni agrarne skupnosti in nekaterih 
individualnih lastnikov, vendar smo most in ces-
to slovesno predali namenu v začetku novem-
bra 2013, cesto pa smo v zadnjem času še razši-
rili in tako zagotovili pretočnost in varnost pro-
meta na tistem območju.
- K standardu v občini in k varovanju oko-
lja je pripomogla tudi izgradnja kanalizacij-
skega omrežja. V prejšnjem programskem 
obdobju 2007-2014 so lahko občine pri izgra-
dnji infrastrukture računale tudi na evropski 
denar. Ste se poslužili te možnosti?
Drži. Zgradili smo tako primarni kot sekundar-
ni del voda, na katerega se je priključilo veliko 
število gospodinjstev v občini. Za izvedbo nam 
je uspelo pridobili evropski denar, evropsko so-
financiranje je bilo okoli 45-odstotno.
- Območje občine je izrazito izpostavljeno 
plazovom, tudi za sanacije le-teh ste večkrat 
izkoristili možnost in denar za sanacijo pri-
dobivali na razpisih ali neposredno pri mi-
nistrstvih. So vsa večja plazišča že odprav-
ljena?
Veliko je bilo storjenega, ne pa še vse. Rav-
no letos smo v proračunu rezervirali sredstva za 
sanacijo plazu na cesti Žerovnice, ki ogroža tudi 
nekaj tamkajšnjih objektov in cesto.
- Tudi sicer narava krepko kroji življe-
nje v občini. Rdeča nit vaših prizadevanj je 
Župan Vinko Jeraj: Za občane smo izvedli 
več delavnic, na katerih smo uskladili 
mnenja in želje glede videza prenovljenega 
trga. (Foto: Marija Lebar)
»Lahko rečem, da sem bil glede na 
začetno zagnanost občanov pri obliko-
vanju lastne občine prepričan, da bo 
takšno vzdušje trajalo še naprej. Tu sem 
malo razočaran, saj nekateri samo stoji-
jo ob strani in kritizirajo tako na sploš-
no, pri čemer ne navajajo niti argumen-
tov niti ne poskusijo predlagati kakih iz-
boljšav.«
Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018 9
Intervju, Gospodarstvo
poplavna varnost. So se na tem področju 
stvari kaj spremenile?
Ne dosti. V oči bode dejstvo, da v nekateri dr-
žavnih dokumentih naša dolina sploh ni ocenje-
na kot poplavno nevarna. Res se je v zadnjem 
času nekaj naredilo na Savinji, pri tem mislim na 
Grušoveljski jez, vendar ostajajo še številne toč-
ke, ne samo na Savinji, tudi na ostalih vodoto-
kih v občini, kjer bi bili potrebni različni vodarski 
ukrepi. Pri tem poudarjam, da bi morali biti ti iz-
vedeni kakovostno, da bi jih ne odnesla ali podr-
la prva večja voda, kot smo bili priča pri opor-
nem zidu na Trnovcu, ki smo ga zdaj z dovolje-
njem agencije za vode popravili v sodelovanju s 
tamkajšnjimi krajani.
- S poplavami je povezana tudi ena od od-
mevnejših zgodb s srečnim koncem, to je 
nadomestni dom za družino Delejevih, kjer 
jim je naraslo vodovje s pobreškega polja 
delno porušila in skoraj odnesla hišo in ta ni 
bila več varna za prebivanje.
Ja, to je bila žalostna zgodba s srečnim kon-
cem, kot pravite. Pri pridobivanju dovoljenj in pri 
gradnji so poleg občine pripomogle dobrodelne 
organizacije, občani so pri pomoči takrat delo-
vali z roko v roki. 
- Medgen borza, projekt z nenavadnim ime-
nom, ni potekal povsem gladko. Za izved-
bo ste skupaj z nekaterimi partnerskimi ob-
činami uspešno kandidirali na evropski de-
nar. Za vstop v projekt je padla odločitev še 
v prejšnjem mandatnem obdobju, zdajšnji 
svetniki se niso vedno strinjali niti s načinom 
prenove niti z zaposlitvijo oziroma financira-
njem delovanja iz občinskega proračuna. Tu-
di tukaj so se stvari menda uredile?
Možnost za novo zaposlitev tamkajšnje sode-
lavke, ki je bila nekaj časa zaposlena v občin-
ski upravi, se je pokazala z uspešno pridobitvi-
jo projekta Center za družine Medgen hiša, v ka-
terem je bilo za izvajanje vsebin predvideno tu-
di delovno mesto. Poleg tega bo v stavbi, ki jo je 
občina pred časom odkupila od Zgornjesavinj-
ske kmetijske zadruge in jo domačini poznajo 
pod nazivom hranilnica, deloval rečiški TIC, pred 
časom pa smo tam zagotovili prostore za rečiš-
ki oddelek knjižnice.
- Kot ste sami večkrat povedali, je bilo na-
črtovano, da občina čim prej pride do občin-
skega prostorskega načrta (OPN), ki bi omo-
gočal gradnjo in s tem v občino privabil in-
vestitorje in nove prebivalce. Zadeva pa se 
je kar vlekla.
Najprej nismo imeli srečne roke pri izbiri prip-
ravljavca OPN, nato pa so bile različne omejitve 
in zahteve posameznih soglasodajalcev. No, na 
koncu nam je vendarle uspelo in v letu 2016 je 
občinski svet novi OPN tudi potrdil, čeprav je 
treba dodati, da OPN ni oblikovan povsem po 
željah občine.
- Tudi letos ne boste počivali, pred občino 
je izvedba prenove trga in ene izmed vpadnic. 
Za prenovo trškega jedra, ureditev tamkaj-
šnjega prometa in sanacije vpadnic smo si pri-
zadevali vse od leta 2009. Za občane smo iz-
vedli več delavnic, na katerih smo uskladi-
li mnenja in želje glede videza prenovljenega 
trga. Pridobili smo potrebne papirje in lani je 
občinski svet dal soglasje za najetje ugodne-
ga kredita, tako da bomo z deli lahko začeli le-
tos. Od ostalih načrtov pa naj omenim preno-
vo vodovoda v Grušovljah, ki jo bomo izvaja-
li prav tako letos.
- Je kaj, kar ste si zastavili pred časom, pa 
še ni realizirano?
Ja, gotovo bi na tem mestu izpostavil krožišče 
na Reneku. Stvari ima tukaj v rokah država, ki 
se je nekoliko nerodno lotila zadeve in še ved-
no ni pridobila potrebnih zemljišč. Upam, da bo 
ta težava kmalu urejena, saj je krožišče za var-
nejši promet na tamkajšnjem območju zelo po-
membno. Upam tudi, da bodo tako odstranjene 
ruševine gospodarskega poslopja, ki kazijo po-
dobo vpadnice v središče občine.
- Veliko je še stvari, ki so izboljšale življenje 
v občini, kot so posodobitve številnih odsekov 
cest in podobno. So občani ob tem zadovoljni?
Lahko rečem, da sem bil glede na začetno 
zagnanost občanov pri oblikovanju lastne ob-
čine prepričan, da bo takšno vzdušje trajalo še 
naprej. Tu sem malo razočaran, saj nekateri sa-
mo stojijo ob strani in kritizirajo tako na splošno, 
pri čemer ne navajajo niti argumentov niti ne 
poskusijo predlagati kakih izboljšav. No, s tem 
pa se bo po volitvah ubadal novi župan.
- Zakaj ste se odločili za odhod v pokoj?
Že zdavnaj sem si rekel, da se bom upokojil takoj, 
ko bom imel za to pogoje, in to je letos septembra. 
Kolikor toliko mi služi zdravje, zato želim naslednja 
leta preživeti čim lepše. Sedaj se bom lahko veliko 
bolj posvečal družini in svojim vnukom. 
Marija Lebar
»V oči bode dejstvo, da v nekateri dr-
žavnih dokumentih naša dolina sploh ni 
ocenjena kot poplavno nevarna. Res se 
je v zadnjem času nekaj naredilo na Sa-
vinji, pri tem mislim na Grušoveljski jez, 
vendar ostajajo še številne točke, ne sa-
mo na Savinji, tudi na ostalih vodotokih 
v občini, kjer bi bili potrebni različni vo-
darski ukrepi.«
»Ja, gotovo bi na tem mestu izpostavil 
krožišče na Reneku. Stvari ima tukaj v ro-
kah država, ki se je nekoliko nerodno loti-
la zadeve in še vedno ni pridobila potreb-
nih zemljišč.«
PREOBLIKOVANJE POŠTNIH URADOV
Za Zgornjo Savinjsko dolino zaenkrat ne 
napovedujejo sprememb
Na Pošti Slovenije se v zadnjih letih srečuje-
jo z upadanjem storitev na njihovih okencih, za-
to so pred leti že pričeli z uvajanjem t. i. pogod-
benih pošt oziroma celo z zapiranjem poštnih 
uradov. S preoblikovanjem mreže poštnih ura-
dov bodo nadaljevali tudi letos, za našo dolino 
pa zaenkrat še ne napovedujejo sprememb.
Po poročanju Slovenske tiskovne agencije se 
je med storitvami, ki jih uporabniki tradicional-
no opravijo na poštnih okencih, število pisem-
skih pošiljk v zadnjih enajstih letih zmanjša-
lo za 32 odstotkov, še višji je padec univerzal-
ne poštne storitve, obseg plačnih storitev pa se 
je zmanjšal kar za 63 odstotkov. Spremenjenim 
potrebam uporabnikov se prilagajajo v vseh dr-
žavah Evropske unije, primerjave pa kažejo, da 
ima slovenska pošta precej visok delež lastnih 
pošt. Ta je 75-odstoten, medtem ko ima nemška 
pošta samo okoli 0,1 odstotka lastnih pošt, os-
tale so pogodbene. Manj kot 10-odstotni delež 
lastnih pošt imajo tudi na Nizozemskem, v Veliki 
Britaniji, na Irskem in Finskem.
Pošta Slovenije je s preoblikovanjem svoje-
ga omrežja pričela leta 2012, do danes pa je bilo 
preoblikovanih 151 pošt, 35 pa so jih zaprli. Sku-
paj s premičnimi poštami danes poštno omrež-
je sestavlja 517 kontaktnih točk, do leta 2022 pa 
naj bi se ta številka zmanjšala na 400. Za letoš-
nje leto načrtujejo preoblikovanje do 40 pošt, od 
tega dve tretjini v pogodbene pošte. 
Po besedah strokovne koordinatorke Pošte 
Slovenije Megi Jarc bodo z optimizacijo poštnega 
omrežja nadaljevali. Odločitev o tem, ali bo na ob-
močju Savinjske doline katera pošta preoblikova-
na v pogodbeno oziroma ali bo prišlo do kakšnih 
sprememb, v tem trenutku še ni sprejeta, zato 
sprememb v naši dolini za zdaj še ne bo.
Primož Vajdl
Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018
10
Iz občin, Gospodarstvo
OBČINA NAZARJE
Podpisali dogovor glede finančne podpore gasilstva
Predstavniki občinskih gasilcev in zgornjesavinjske zveze z 
županom Matejem Pečovnikom (foto: Primož Vajdl)
V prostorih nazarske občine 
so se zbrali predstavniki vodstva 
PGD Nazarje, Šmartno ob Dreti in 
Gorica ob Dreti. Župan Matej Pe-
čovnik jih je povabil, da podpiše-
jo aneks k pogodbi o gasilski jav-
ni službi. Prisotni so bili tudi pred-
sednik Gasilske zveze Zgornje Sa-
vinjske doline Janko Žuntar in 
njen poveljnik Slavko Bric ter ob-
činski poveljnik Miran Krefl. Za re-
dno dejavnost bodo društva dobi-
la osem tisoč evrov, iz naslova po-
žarne takse pa še šest tisoč evrov. 
Sredstva bodo razdeljena po ob-
stoječih odstotkih.
Župan Pečovnik se je zbranim 
zahvalil za opravljeno delo. Iz-
postavil je dve intervenciji, april-
vila sredstva. Prav tako je zaželel 
vso srečo pri volitvah, ki se bodo v 
društvih izvajala na letošnjih obč-
nih zborih.
Prisotni so se mu zahvalili za 
vso podporo in dobro sodelovanje. 
Prav tako so se strinjali s pripravo 
petletnega plana. Poudarili so, da 
se večkrat srečujejo s sanacijo po 
številnih intervencijah, predvsem 
pri večjih katastrofah. Za sanacijo 
objektov, ki so poškodovani, ob in-
tervencijah niso zadolženi. Župan 
je dejal, da so se v občini ob vetro-
lomu že posluževali tega načela in 
sanacijo zaupali strokovnim služ-
bam. Bodo pa v prihodnosti temu 
namenili še večji poudarek.
Primož Vajdl
ske poplave in decembrski vetro-
lom, v katerih so se gasilci zelo iz-
kazali. Predsednike in poveljnike 
društev je še pozval, da pripravijo 
petletni plan glede nabave opreme 
in vozil, da bo občina lažje zagoto-
ECE
Posodobljena mobilna aplikacija ece mobil zdaj še bolj po meri 
uporabnika
Od januarja lahko uporabni-
ki mobilne aplikacije ECE mobil 
uporabljajo posodobljeno verzi-
jo 2.2., ki vsebuje nove funkcio-
nalnosti. Več kot 15.000 lastnikov 
pametnih telefonov, s program-
sko opremo IOS in Android, si je 
do sedaj naložilo aplikacijo, ki je 
prva ponudila možnost upravlja-
nja energentov na pametnem te-
lefonu, skupaj z množico drugih 
uporabnih informacij. Uporabni-
ki jo največkrat zaženejo, ko že-
lijo sporočiti stanje števca za ob-
račun energije po dejanski po-
rabi in za preverbo plačil. V ECE 
so s posodobljeno verzijo še bolj 
povezali storitve za svoje kupce, 
saj aplikacija vsebuje tudi pove-
zavo v njihovo spletno trgovino 
ECE Shop.
V ECE beležijo konstantno rast 
uporabe njihovih digitalnih plat-
form (poleg mobilne aplikacije še 
portal Moj ECE in spletne stran 
ece.si), kar sovpada s trendom di-
gitalizacije, ki ga doživljamo v vseh 
branžah. Ključne funkcionalnosti 
aplikacije ostajajo:
- Sporočanje stanja števca elek-
trične energije
- Pregled porabe in primerjava po-
rabe energentov s prejšnjim letom
- Pregled plačil računov 
- Naročanje energentov in ure-
janje pogodbenega odnosa z ECE.
ZA OBRAČUN PO DEJANSKI 
PORABI NI TREBA ČAKATI V 
VRSTI, JASEN PREGLED NAD 
PORABO IN FINANCAMI
Za merilna mesta, kjer daljinsko 
merjenje še ni vzpostavljeno, ima 
aplikacija priročno rešitev, saj upo-
rabniku odčitka dobavitelju ni pot-
rebno javljati v klicni center ali poši-
ljati po elektronski pošti. T o lahko sto-
ri kar s pomočjo aplikacije na svojem 
pametnem telefonu, v katero vne-
se podatke višje, nižje oziroma eno-
tne tarife. 24 ur dnevno, 7 dni v tednu. 
Aplikacija omogoča tudi zelo na-
zoren prikaz porabe in stroškov 
energentov ter pregled plačil, kar se 
je izkazalo za zelo dobrodošlo za la-
stnike nepremičnin, ki jih oddajajo v 
najem. Oddaja naročil za energente 
(elektrika, plin biomasa) je prav ta-
ko možna s pomočjo aplikacije, kot 
tudi urejanje obstoječega pogodbe-
nega odnosa (sprememba vrste do-
stave računa, prehod med ponud-
bami). Uporabnik lahko preveri in-
formativno porabo najbolj pogo-
stih porabnikov električne energije 
v gospodinjstvu in najde sebi naj-
bližjo polnilnico za električna vozila.
SEDAJ TUDI INFORMATIVNI 
IZRAČUN MESEČNEGA STROŠKA 
IN SKOK V SPLETNO TRGOVINO
Mnogo kupcev zanima, kakšen 
znesek bodo zagledali na meseč-
nem računu, sedaj lahko to pre-
verijo s pomočjo aplikacije, takoj 
po oddaji števčnega stanja oziro-
ma po zaključku obračunskega ob-
dobja. Dostop do spletne trgovine 
z več kot 600 izdelki s področij be-
le tehnike, avdio video opreme, ra-
čunalnikov in izdelkov za dom je 
odslej integriran del aplikacije ECE 
mobil, vse aktualne ponudbe prila-
gojene posameznemu kupcu, pa 
shranjene v meniju Aktualno.
PR
(Fotodokumentacija ECE)
Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018 11
Organizacije
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO POBREŽJE OB SAVINJI
Finkšt ostaja predsednik, mesto poveljnika zaupali Debeljaku
Novi poveljnik Uroš Debeljak 
se je zahvalil za izvolitev 
in zagotovil, da bo delal v 
dobrobit društva.
Na volilnem občnem zboru Pro-
stovoljnega gasilskega društva 
Pobrežje ob Savinji so še en man-
dat predsednika zaupali Francu 
Finkštu, poveljnika Iveka Antinca 
pa je zamenjal Uroš Debeljak. 
Predsednik Finkšt je v poroči-
lu predstavil statistiko društva in 
poudaril, da imajo v svojih vrstah 
več kot dvesto članov različnih 
kategorij. Realizacijo opravljene-
ga dela je podal nekdanji povelj-
nik Antinac. Ta je izpostavil, da so 
se operativci izobraževali tako na 
taktičnih vajah kot na tekmova-
njih. Društvo je bogatejše za ne-
kaj kosov zaščitne opreme. Na nji-
hovem območju niso imeli poža-
rov, so pa priskočili na pomoč so-
sednjima društvoma pri gašenju. 
Odstranjevali so posledice vetro-
loma. V mesecu oktobru so preg-
ledali hidrantno omrežje in pos-
krbeli za urejenost okolice doma. 
Udeležili so se Florjanove maše 
in pripravili turnir v malem nogo-
metu za gasilce naše doline. Tako 
Finkšt kot Antinac sta se zahvali-
la za podporo, ki sta je bila delež-
na pri svojem delu. 
Tudi v letošnjem letu bodo de-
lali po začrtanem planu dela, ki ga 
bo, kot je v svoji zahvali zagotovil, 
ob Finkštu poskušal realizirati no-
vi poveljnik Debeljak.
Tekst in foto: Marija Šukalo
ČEBELARSKA DRUŽINA JANEZA GOLIČNIKA MOZIRJE
Čoparju še peti mandat na čelu 
družine 
Predsednik Ivan Čopar je 
izpostavil nujnost izobraževanj.
Mozirski čebelarji so na volil-
nem občnem zboru podelili več 
priznanj in prisluhnili pohval-
nim besedam gostov. Pregledali 
so poročilo o delu v minulem le-
tu, s katerim bodo nadaljevali tu-
di letos.
Predsednik Ivan Čopar je iz-
postavil nujnost izobraževanj, ki 
jih ne izkorišča vsak od 64 članov 
družine dovolj. Letos je v Mozirju 
organiziran tudi tečaj za čebelar-
je začetnike, saj je treba spodbuja-
ti mlade čebelarje in jim nuditi za-
četno oporo. 
Poleg ostalih aktivnosti je iz-
postavil projekt Čebelam najbolj 
prijazna občina, v katerega je bi-
la na predlog tukajšnjih čebelarjev 
uvrščena Občina Mozirje in je do-
segla visoko tretje mesto v državi. 
Pri tem se je zahvalil občini in mno-
gim društvom, zlasti sadjarskemu, 
za odlično sodelovanje. Omenil je 
težave pri preskrbi z zdravili za va-
rojo, naštel pa tudi družabne aktiv-
nosti v družini.
Po poročilih, ki so jih člani so-
glasno potrdili, so podali razrešni-
co dosedanjim organom in se od-
ločili za javne volitve. Dosedanje 
delo v družini je bilo ocenjeno kot 
odlično, zato so za predsednika 
ponovno, že za četrti mandat izvo-
lili Ivana Čoparja. Nekoliko so spre-
menili tudi sestavo upravnega in 
nadzornega odbora.
Za visoki življenjski jubilej sta 
priznanji prejela Aleksander Čopar 
in Anton Steblovnik, značke zves-
tobe za dolgoletno članstvo pa 
Marko Goličnik, Miro Finkšt, Izidor 
Novak in Vinko Goltnik. Aleksander 
Čopar se je zahvalil čebelarski or-
ganizaciji, ki tako kot čebele ne po-
zabi na svoje starejše člane in se 
jim ob primerni priložnosti zahvali.
Tekst in foto: Marija Lebar
ČEBELARSKA DRUŽINA KOKARJE
Predsednik ostaja 
Podrižnik
Dosedanjemu predsedniku 
Franu Podrižniku so čebelarji 
zaupali tudi naslednji mandat. 
Lanska čebelarska letina je bi-
la po medenju povprečna, kako-
vost medu pa je bila nad povpre-
čjem, je v svojem poročilu povedal 
Franjo Podrižnik, kateremu so člani 
ČD Kokarje na občnem zboru zau-
pali vodenje družine še za en man-
dat. Poleg poročil so se seznanili 
še z načrtom dela, podeljena so bi-
la čebelarska priznanja, za prijazen 
uvod pa so z nastopom poskrbeli 
mladi čebelarski krožkarji z Osnov-
ne šole Nazarje.
Čebelarska družina Kokarje se 
je v minulem letu povečala za ne-
kaj novih članov, nekaj pa jih je tu-
di preminulo. Tem so na občnem 
zboru posvetili minuto molka. Kot 
je dejal predsednik, se je delo od-
vijalo po načrtih. Družina ima sko-
raj 60 članov, ki gospodarijo s 360 
čebeljimi družinami. Čebele so bile 
v letu 2017 dokaj zdrave, tudi večje 
napadenosti po varoji niso zaznali. 
Prisotni so prisluhnili tudi po-
ročilu o delu čebelarskega krož-
ka pod mentorstvom Branke Nare-
ks. Kot je dejal predsednik, je ved-
no veselje vedeti, da bo v družini 
poskrbljeno za podmladek in na-
daljevanje delovanja. Na javnih vo-
litvah so izvolili novo vodstvo in 
naslednji mandat ponovno zaupa-
li Franju Podrižniku, na svojo željo 
pa je zaradi prezasedenosti Štefka 
Goltnik tajniške posle predala Igor-
ju Kalinu. 
V poročilu je predsednik omenil 
odlično sodelovanje z Občino Na-
zarje, kar je v nagovoru zbranim 
omenil tudi župan Matej Pečov-
nik, ki je spregovoril še na splošno 
o dosežkih občine v zadnjih letih. 
Po uradnem delu je sledilo nefor-
malno druženje in pogovori, ki so 
bili prav tako čebelarsko obarvani. 
Tekst in foto: Marija Lebar
Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018
12
Organizacije, Čestitke, Oglasi
ČEBELARSKA DRUŽINA GORNJI GRAD
Predsedniku Faletu zaupan še 
en mandat 
Predsednik Janez Fale je 
spomnil na dogodke ob 
110-letnici delovanja družine. 
Člani Čebelarske družine Gor-
nji Grad so na volilnem občnem 
zboru podali pregled delovanja 
v preteklem letu in predstavili 
zastavljene cilje. Lani so obele-
žili 110. obletnico delovanja, ob 
tej priložnosti izdali knjigo Fran-
ca Bezovška Čebeloreja na Gor-
njegrajskem skozi čas in razvi-
li nov prapor. Letino ocenjujejo 
kot srednje dobro, skupno čebe-
larijo z 810 čebeljimi družinami, 
število pa se iz leta v leto pove-
čuje. 
Tudi letos se bodo izobraževa-
li, pripravili Čebelarski praznik in 
se udeležili medenega teka, sho-
da štajerskih in kranjskih čebelar-
jev na Črnivcu ter decembrske Am-
broževe maše. 
Predsednik Janez Fale je podal 
informacijo o predlogu čebelar-
ske zveze, da se čebele razglasi 
za ogroženo vrsto in se tako zago-
tovi podporo na posamezen panj. 
Ureja se zakonodaja glede pašnih 
redov, 20. maj pa je na slovensko 
pobudo razglašen za svetovni dan 
čebel. 
Izvolili so delovne organe za 
naslednji mandat, ki ostajajo 
skoraj nespremenjeni, tudi na 
mestu predsednika družine za 
naslednja štiri leta ostaja Janez 
Fale. 
Župan občine Gornji Grad Stan-
ko Ogradi je pozdravil delovanje 
družine, predsednik Čebelarske 
zveze Saša Ivan Čopar pa je spod-
budil k razmisleku o apiterapiji. V 
imenu zveze je podelil priznanja 
ob okroglih jubilejih Milanu Moč-
niku, Jožetu Suhoveršniku in Niku 
Purnatu. Značke zvestobe je predal 
predsednik družine Janez Fale, za 
20 let članstva Jožetu Faletu, za 40 
let Antonu Krivcu in za 50 let Iva-
nu Ugovšku. 
Tekst in foto: Barbara 
Rozoničnik
Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018 13
Zgodovina in narodopisje
Piše: Aleksander Videčnik
Spomin na Frana Tratnika (1)
Klobučarji v Mozirju
V sodobnem času obrt nima več 
takšne vloge kot nekoč, še pose-
bej nekatere dejavnosti so pos-
tale zelo redke. Mednje bi lahko 
uvrstili tudi klobučarstvo. Leta 1981 
sem se pogovarjal s takrat 77-let-
nim Slavkom Lekšetom iz Mozirja, 
ki se je po vzoru družinske tradici-
je kot mladenič usmeril v klobučar-
ski poklic.
PRI KLOBUČARJU OB TRNAVI
Nekoč so bili pri Žličniku ob 
Trnavi doma klobučarji, edini v Mo-
zirju, zato se danes po domače še 
vedno reče pri Klobučarju. V okoli-
ci Mozirja je bilo mnogo ovac, tako 
da surovine za njihovo dejavnost 
ni primanjkovalo. Lekšetovi so vol-
no predelovali v klobučevino, ki so 
ji rekli filc. Delo je bilo težavno in 
naporno.
TEŽAŠKA IN NEZDRAVA 
PREDELAVA VOLNE
Volno so obdelovali ročno. 
Najprej so jo krtačili, nato so jo 
s »struno« zrahljali. Potem so jo 
križem nalagali, da se je prep-
letla. V takšnem stanju so to vol-
neno zmes vložili v žvepleno ki-
slino. Tako prepojeno so v nas-
lednjem koraku »valjali« v vro-
či vodi pri temperaturi 90 sto-
pinj Celzija. Prav ta del tehnolo-
škega postopka je bil najbolj te-
žaški, za nameček pa še izred-
no nezdrav.
Tako so dobili klobučevino, ki so 
jo potem namestili na kopita, če 
so delali obuvala, na primer copa-
te, ali na kalupe, če so delali klobu-
ke. Na ta način so zagotovili žele-
no obliko in velikost izdelka. Nekoč 
so bili klobučevinasti škornji ze-
lo iskani, ker je bilo to najtoplejše 
obuvalo, pa tudi copati so se dob-
ro prodajali.
Slavko Lekše se je pred drugo 
svetovno vojno ukvarjal s 
klobučarstvom. 
ZATON KLOBUČARSKE OBRTI
V posebnih sušilnicah se je 
klobučevina na ustreznih kalupih 
posušila in obdržala obliko. Nato 
so vsak izdelek »trdo« zlikali in ga 
do kraja izdelali. Večino proizvodov 
so prodali v Celju in v Prekmurju.
Ker je bilo delo v klobučarski 
obrti res težko, že pred davnimi leti 
mladih niso zlahka dobili v uk. Pos-
topoma je tako šla ta obrt v zaton, 
čeprav so bili izdelki iskani na trgu. 
V hiši ob Trnavi v Mozirju je klobu-
čarstvo potekalo do leta 1942, ko 
so okupatorji zaprli in pozneje tudi 
ustrelili Franca Lekšeta, zadnjega 
klobučarskega mojstra v Mozirju.
PRESUNLJIVA ŽIVLJENJSKA 
ZGODBA SLAVKA LEKŠETA
Tako je obujal spomine Slavko 
Lekše, ki je bil sicer velik ljubitelj 
konj. Od leta 1940 je kmetoval in se 
ukvarjal tudi s »furmanstvom«. V 
mladosti je rad telovadil in se kul-
turno udejstvoval. 
Druga svetovna vojna tudi nje-
mu ni prizanesla. Leta 1942 so ga 
okupatorji zaprli in določili za stre-
ljanje. Odpeljali so ga v Maribor. Ko 
je od skupine dvanajstih ostal sa-
mo še on, preostalih enajst so že 
usmrtili, so ga odpeljali na slika-
nje, kar je pomenilo, da je to njego-
vo zadnje dejanje v življenju. A ko 
so ga znova poklicali iz celice, so 
ga odpeljali v sprejemnico, kjer ga 
je čakala žena, ki je prišla na obisk. 
Bil je tako zmeden, da ves čas obi-
ska ni mogel spregovoriti niti be-
sede. Njegova trnova pot se je na-
daljevala v taborišču v Mauthau-
snu, od koder se je leta 1943 vrnil 
domov v Mozirje. 
Klobučarjeva hiša v Mozirju okoli leta 1920. 
V lanskem letu je minilo 60 let 
od smrti likovnega umetnika Fra-
na Tratnika, ki je bil doma iz Poto-
ka. Rodil se je leta 1881 kot peti od 
skupaj osmih otrok na kmetiji, ki 
ji je gospodar zagotavljal gmotno 
trdnost tudi s trgovino z lesom in 
splavarstvom. Tratnikovi predni-
ki so se ukvarjali z lončarstvom, 
od katerih je verjetno podedoval 
smisel za umetnost, pravo navdu-
šenje za likovno ustvarjanje pa je 
pokazal, ko so na Rečici ob Savi-
nji obnavljali freske v cerkvi. Živo 
je spremljal delo celjskega slikar-
skega mojstra Gosarja. 
 
Ni še imel petnajst let, ko je na 
šolsko tablo narisal svojega učite-
lja Žagerja, ki je nato opozoril Fra-
novega očeta na izredno risarsko 
žilico mladega učenca. Da bi pri-
dobil znanje na likovnem področju, 
se je podal v Celje k mojstru Gosar-
ju, a ker je ta imel trgovino z barva-
mi, je Fran več časa porabil za pri-
pravo barv kot za učenje risanja. 
Razočaran se je tako podal na no-
vo pot; oče mu je pomagal, da je 
leta 1898 lahko odšel v Prago.
Leto dni je moral čakati na vpis 
na akademijo, priložnostna dela, ki 
jih je moral opravljati v tem času, 
pa so v njem pustila močne sledo-
ve, ki se nazorno odražajo v njego-
vih kasnejših likovnih delih. Le-ta 
grajajo revščino in njen izvor. 
Ko je spoznal, da oče ne bo zmo-
gel financirati njegovega študija, se 
je Fran vrnil domov, a je še naprej 
iskal možnosti, kako bi prišel do izo-
brazbe likovnika. V Celju je srečal ad-
vokata dr. Jožeta Serneca, ki mu je pri 
celjski posojilnici zagotovil podporo 
za študij na Dunaju. Tam je spoznal 
Ivana Cankarja in Otona Župančiča, 
posebej zanimivo zanj pa je bilo sre-
čanje s slikarji skupine Vesna.
Nadaljevanje prihodnjič.
Rojstni hiši v Potoku je 
Fran Tratnik namenil tale 
avtoportret.
Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018
14
Ljudje in dogodki, Organizacije, Oglasi
LESENI IZDELKI RADA WEISSA IZ OKONINE
Za mnoge odpad, za obdelovalca košček, ki mu vdahne življenje
Rado Weiss je do sedaj izdelal več kot 270 kosov lesenih izdelkov. 
(Foto: Marija Šukalo)
Rado Weiss iz Okonine svojo lju-
bezen do lesa goji že iz otroških 
let, ko je izdelal leseni šah. Figure 
je naredil z malim nožkom. Potem 
je to svojo spretnost dal na stran, 
se podal v uk, si ustvaril družino, 
sedaj vodi uspešno družinsko pod-
jetje, ki je povezano s struženjem 
kovine. A ljubezen do lesa ni nikoli 
ugasnila. Počasi je tlela vse do lan-
skega leta, ko je prisluhnil svojemu 
notranjemu glasu in se lotil obde-
lave zavrženih kosov lesa. Tako do-
poldneve brusi kovino, popoldne 
pa se »poda« v svet domišljije, saj 
niti sam ne ve, kaj bo nastalo iz le-
sa, ki ga struži in obdeluje.
Na Apovi domačiji Rado prične 
razlagati o kosih, ki čakajo na ob-
delavo. Ob njegovem navdušenju 
je čutiti veliko mero potrpežljivos-
ti, ki je potrebna, da deska ali grča 
dobi obliko, ki ga zadovolji.
DO SEDAJ VEČ KOT 270 
IZDELKOV IZ 82 VRST LESA
Rado se je obdelave lesa lotil 
lanskega maja, a se je do danes na 
podstrešju hiše znašlo več kot 270 
kosov izdelkov različnih oblik. Te je 
z oblikovanjem na stružnico izde-
lal iz kar 82 vrst lesa iz Slovenije 
in tujine. Na več kot stotih kvadra-
tnih metrih se tako bohotijo skle-
de različnih oblik, replike uporab-
nih predmetov, kot so cepin, kolo in 
drugi. Vsak predmet »govori svojo 
zgodbo«. Mnogi med njimi so nas-
tali iz napak v lesu, različnih bul ali 
iz zavržnega kosa. Kar je za mnoge 
odpad ali surovina za kurjavo, je za 
obdelovalca košček, ki mu vdahne 
življenje.
LETOS RAZSTAVA
»Kamor koli grem, povsod poi-
ščem nenavadne kose lesa, ki jih 
potem doma obdelam. Za mojo 
strast so slišali tudi drugi in ni dne-
va, ko mi ne bi kdo prinesel kak- 
šnega kosa za obdelavo. Seveda to 
ni niti najmanj enostavno in lah-
ko delo. Terja celega človeka, saj 
je delo v prahu ob zaščitnih sred-
stvih, ki so obvezna, tudi fizično 
naporno. Različne vrste lesa imajo 
različno trdoto, ki pogosto ni eno-
stavna za obdelavo. A ko je enkrat 
les zbrušen, ko dobi svojo obliko, 
se v njem odslikavajo različne po-
dobe. Tako je mogoče v drevesnih 
letnicah zaznati tudi kakšno sil-
hueto živali ali rastline,« z navdu-
šenjem pripoveduje in zagotavlja, 
da bo svojo zbirko, ko bo zrasla 
na vsaj tristo kosov, predstavil tu-
di širši javnosti.
Na svoji domačiji bo namreč 
pripravil razstavo. Prav zaradi nje 
hiti z ureditvijo podstrešnih pro-
storov. V njih bodo poleg razsta-
vljenih predmetov našle mesto tu-
di snooker mize. Weissovi so na-
mreč ljubitelj biljarda. O tem priča-
jo številne medalje in pokali, ki jih 
je Rado osvojil na različnih turnirjih 
in državnih prvenstvih. 
Marija Šukalo
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem gasilskim društvom, ki ste nam v noči 12. 12. 
2017 prihitela na pomoč in kljub močnemu vetru uspela pogasiti po-
žar. Številnim ljudem iz bližnje in daljne okolice, ki ste takoj po poža-
ru brezplačno pristopili k čiščenju in sanaciji pogorišča ter delali kljub 
slabemu vremenu, dokler ni bila streha pokrita. 
Vsem, ki ste nam namenili denarno in materialno pomoč, ter vsem 
ostalim, ki ste pomagali na kakršenkoli način, da smo se lahko v teh 
dneh delno že vselili nazaj v zgornje prostore.
Še enkrat od srca hvala vsem in vsakemu posebej, da nas v nesre-
či niste pustili same.
Hvaležna družina Bizjak iz Dol-Suhe
MANCA ČUJEŽ O NEPALU PO POTRESU
Groš fantazije za Nepal dodalo tudi PD Nazarje
S potopisnim predavanjem Za dva groša fantazije – Nepal po 
potresu je Manca Čujež zbrane povabila k humanitarnosti. 
Z običajnim nepalskim pozdra-
vom »namaste« se je pričel dru-
gi planinski večer v organizaci-
ji PD Nazarje. Svetovna popotnica 
Manca Čujež je s potopisnim pre-
davanjem Za dva groša fantazi-
je – Nepal po potresu predstavila 
svoj zadnji obisk te države. Tja se 
je vrnila oktobra 2015, pol leta po 
uničujočem aprilskem tresenju tal, 
da bi pomagala prizadetemu pre-
bivalstvu in ponovno postaviti Ne-
pal na turistični zemljevid sveta. 
Popotnica, novinarka in predstav-
nica za odnose z javnostmi Planin-
ske zveze Slovenije je z domačinom, 
humanitarcem, Sudarsonom Karki-
jem obiskala najbolj prizadete kraje 
ter prestolnico Katmandu, ki poča-
si okreva, tudi s pomočjo slovenskih 
donatorjev. Manca zbira sredstva s 
potopisnimi predavanji, kanček k iz-
boljšanju razmer je dodalo tudi na-
zarsko planinsko društvo.
S pomočjo Sudarsona je Manci 
uspelo obiskati tudi svetovno znano 
himalajsko kronistko ameriških kore-
nin Elizabeth Hawley, ki pa je konec 
januarja v pozni starosti umrla. Več 
kot pol stoletja je živela in ustvarja-
la v Nepalu. Čeprav ni obiskovala go-
ra, je bila prava planinsko-alpinistič-
na enciklopedija, ki je Manci razkrila 
spomine na slovenske alpiniste ter 
njihove odprave v Himalajo. 
Tekst in foto: Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018 15
Kultura, Ljudje in dogodki
12. MEDNARODNO TEKMOVANJE HARMONIKARJEV ZA NAGRADO AVSENIK
Zvirovi učenci posegli po zlatu 
in srebru, srebrn tudi Brunet
Primož Zvir (v sredini) je bil zadovoljen z igranjem svojih učencev. 
(Fotodokumentacija PZ)
V Begunjah na Gorenjskem je 
prvi vikend v februarju potekalo 
mednarodno tekmovanje harmo-
nikarjev za nagrado Avsenik. Dva-
najsto srečanje ljubiteljev Avseni-
kove glasbe sta pripravili podjetje 
Tradicija Avsenik in Glasbena šola 
Radovljica. Udeležilo se ga je več 
kot 100 tekmovalcev na diatonič-
ni in klavirski harmoniki. Med nji-
mi tudi učenci Primoža Zvira in Ro-
berta Goličnika. 
Goličnikov učenec Adam Bru-
net iz Pustega Polja si je priigral 
srebrno priznanje. Za svojo izved-
bo sta bila nagrajena s srebrom 
tudi Alen Živko in Žiga Bukšek, z 
zlatom pa Klemen Sodec in Kle-
men Gungl. Omenjeno četverico 
je za tekmovanje pripravil Zvir. Po 
njegovih besedah so se tekmoval-
ci predstavili po ustaljenem pro-
gramu Avsenikovega tekmovanja. 
Eno skladbo so izvedli po izboru 
strokovnih sodelavcev, eno pa po 
lastni izbiri iz Avsenikovega pro-
grama.
Marija Šukalo
TEKMOVANJE V POKLICNIH SPRETNOSTIH WORDSKILLS SLOVENIJA
Brigita Klinar odhaja v 
Budimpešto
Brigita Klinar (v sredini) si je s svojimi kreacijami prislužila največje 
število točk v vseh tekmovalnih dnevih. (Fotodokumentacija KB) 
Na Gospodarskem razstavišču 
v Ljubljani je potekal sejem Infor-
mativa, na katerem so se predsta-
vile srednje, višje in visoke šo-
le. Potekalo je tudi tekmovanje v 
poklicnih spretnostih Wordskills 
Slovenija. Na njem so izbrali pred-
stavnike za Euroskills 2018, ki bo 
v Budimpešti. Letos bo tja odpo-
tovala Rečičanka Brigita Klinar, 
ki se je na tekmovanju cvetličar-
jev najbolje odrezala. Dijakinja Ni-
na Kolar je bila tretja. Obe obisku-
jeta Šolo za hortikulturo in vizual-
ne umetnosti Celje. Tekmovali sta 
pod mentorstvom Ane Sotošek.
Wordskills je nacionalno tekmo-
vanje mladih strokovnjakov, starih 
med 18 in 25 let, ki vsake dve le-
ti tekmujejo v desetih različnih pa-
nogah. Ena od tekmovalnih panog 
je tudi cvetličarstvo. Na njem je na-
stopilo šest cvetličark in cvetličar-
jev, ki so se v finalni izbor uvrstili 
na lanskih predtekmovanjih. 
Marija Šukalo
GLASBENA SKUPINA UP'N DOWNS
Sezono pričeli z dobrodelnim koncertom
Mozirski rokerji so s koncertom na Prihovi pričeli s sezono, ki bo 
precej pestra, saj se bodo posvetili snemanju drugega albuma. 
(Foto: Primož Vajdl)
Mozirski rokerji Up'n downs so 
s koncertom na Prihovi, v lokalu 
Franky's pub, otvorili svojo letoš-
nje glasbeno ustvarjanje, ki bo 
precej pestro, saj se bodo posve-
tili snemanju drugega albuma z 
naslovom Vse kar sem pozabil II. 
Poleg njih je nastopila primorska 
zasedba Svinjske tačke. Dogodek 
je imel dobrodelno noto, saj je bil 
izkupiček koncerta namenjen 
mami samohranilki z dvema ot-
rokoma, ki se bori z zahrbtno bo-
leznijo.
Ideja o dobrodelnem koncer-
tu je nastala v pogovoru med čla-
ni skupine Up'n downs, lastnikom 
lokala Francijem Pfeiferjem in kre-
ativnim studiem KS80. Obiskoval-
ci so lahko na dan koncerta kot tu-
di že teden prej kupili majice s slo-
ganom Pomagat je fajn, ves izku-
piček od prodaje pa je bil name-
njen omenjeni družini. Na koncu 
so s prispevki zbrali dobrih šeststo 
evrov, lokal Franky's pub pa je do-
dal še štiristo.
Publiko na koncertu so kot prvi 
razvneli punkovske legende Svinj-
ske tačke iz Ankarana, ki so se z 
veseljem odzvali povabilu. Za njimi 
so na oder stopili člani mozirskega 
benda, ki so zaigrali skladbe iz svo-
jega albuma kot tudi priredbe sve-
tovno znanih skladb in poskrbeli, 
da je vsak izmed lepega števila ob-
činstva prišel na svoj račun.
Primož Vajdl
Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018
16
Oglasi
Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018 17
Ljudje in dogodki
ERIK ROSENSTEIN, IME LETA 2017 PO IZBORU BRALCEV SAVINJSKIH NOVIC 
Športnik, ki bi lahko bil za zgled marsikateremu 
profesionalcu
Na kratko je Erika Rosensteina najlažje 
opisati kot športnika, ki uspe v vsem, česar 
se loti, in družinskega človeka. 
(Foto: Štefka Sem)
Kolesar Erik Rosenstein je od bralcev Savinj-
skih novic prejel največ glasov za ime leta Zgor-
nje Savinjske doline. Na kratko ga je najlažje 
opisati kot športnika, ki uspe v vsem, česar se 
loti, in družinskega človeka. Čas, ki mu ostane 
poleg službe, kjer ima vedno »športno« podpo-
ro, namreč najraje izkoristi v družbi žene Tinka-
re, sina Tineta in hčerke Trine, na kolesu ali teku, 
včasih pa z otrokoma oboje tudi združi.
KRALJ TEŽKIH PREIZKUŠENJ
Erikova kolesarska pot je že dolga, nanjo ga 
je popeljal Slavko Bric. Počasi je ob kolesarjenju 
spoznal, kje je najmočnejši in postal je ultra ma-
ratonski kolesar. Najtežja preizkušnja RAAM in 
osvojeno drugo mesto v dvojicah, osvojena Dir-
ka okrog Slovenije in naziv kralj Vršiča, zmaga 
na 24-urnem kolesarskem maratonu, evropski 
prvak v 12-urnem kolesarjenju, to je le nekaj naj- 
odmevnejših tekmovanj, rezultatov in nazivov, ki 
kažejo, da je vztrajen kolesar, telesno močan in 
psihično stabilen.
Kar nekajkrat je že dejal, da ne bo več tekmo-
preizkušnjah. Tudi tam mu dobrih rezultatov, še 
posebej na tekaških prireditvah, ne manjka, pa 
najsi bodo to mali maratoni, maratoni ali gorski 
tek. Do pravih rezultatov v triatlonu mu manjka-
jo boljši rezultati v plavanju, kjer je najšibkejši, a 
zato toliko bolj vztrajen. Nič ni čudnega, če Eri-
ka še pred službo srečate na bazenu, kjer nabi-
ra kilometre v vodi.
PRIZNANJE ZA POSEBNE DOSEŽKE
Lani je na prireditvi Športnik leta 2017 Zgor-
nje Savinjske doline prejel priznanje za poseb-
ne dosežke. Njegova športna pot je namreč raz-
gibana, polna dobrih rezultatov, a tudi težav z 
zdravjem, ki so preprečile nove zmage na nje-
govi poti. Stalnica v Erikovem življenju je podpo-
ra njegove družine. Žena Tinkara poskrbi za vse 
logistične zadeve in ga tako razbremeni na tek-
movanjih ali v času treningov. Njegova starša in 
sestra so redna podpora na terenu, njegova ot-
roka pa dajeta piko na i njegovemu življenju in v 
očiju vidita zgled, ki mu želita slediti. 
Štefka Sem
val, a ga vedno nekaj potegne nazaj v te vode. 
Kolesarjenju je pred leti dodal še tek in plavanje 
ter se začel pojavljati na triatlonih in tekaških 
IME LETA 2017 PO IZBORU UREDNIŠTVA SAVINJSKIH NOVIC JE RAFKO ŽEROVNIK
Z odkritjem Božične jame postal predan jamarski 
raziskovalec
Rafko Žerovnik pravi, da bo zadovoljen, ko 
se bo sprehodil po notranjosti Menine od 
doma, ki je na eni strani Menine, do Krope. 
(Foto: Štefka Sem)
Uredništvo Savinjskih novic je za ime leta 
2017 izbralo Rafka Žerovnika iz Zgornjega Do-
la. Upokojenec, ki ga težko dohajajo tudi mla-
di, je namreč navdušen planinec, jamar, smučar, 
ljubitelj Menine in njenega podzemnega sve-
ta. Pozna ogromno zgodb, ki so se spletle ok-
rog Menine, aktivno sodeluje v Zavodu Stani-
slava v Gornjem Gradu, kjer obiskovalcem pred-
stavlja stalno razstavo Jamarskega kluba Tirski 
zmaj Ljubno.
ZELO AKTIVEN UPOKOJENEC
»Tudi upokojenci si moram kdaj vzeti pros-
to,« je pod fotografijo, na kateri z ženo Ireno uži-
va na Golteh, zapisal Rafko Žerovnik. Njegov ur-
nik je namreč stalno poln, kot se za upokojenca 
spodobi, na njem pa so številne športne in lju-
biteljske aktivnosti. Njegova facebook stran se 
gleda kot revije o lepotah narave. 
Pozimi Rafko uživa v planinarjenju, na smu-
čeh, na turni smuki, poleti planinarjenju doda 
raziskovanje podzemnih jam na Menini. V letu 
po odkritju Božične jame ga je odkrivanje novih 
jam v nedrjih Menine prevzelo in skupaj s dru-
gimi jamarji je pomagal odkriti in pregledati kar 
okrog štirideset jam in brezen.
ŠE BO ISKAL NOVE JAME
Ostanki iz rimskih časov, najdeni v Božični ja-
mi, so ga navdihnili, da še bolj vneto raziskuje 
podzemlje Menine. Razne posode in predmet 
namreč kažejo na to, da je bila jama poseljena, 
možnosti pa so, da je še katera podobna. Rafko 
namreč pravi, da bo zadovoljen, ko se bo spre-
hodil po notranjosti Menine od doma, ki je na 
eni strani Menine, do Krope.
ŠPORTNI DUH PRENAŠA 
NA VNUKE
Ko je hodil v službo na Smreko, se je tudi 
v prostem času ukvarjal z lesarstvom. Ljube-
zen do lesa je prenesel na sina Tomaža, ima še 
hčerko Tatjano in je dedek petim vnukom, s ka-
terimi rad preživlja čas v naravi. Odkar je nje-
gova žena Irena upokojena, se mu rada prid-
ruži pri vseh podvigih, pa naj bo na smučeh, 
v planinah ali v jamah. Družinskemu športne-
mu zgledu sledi tudi vnukinja Nika, ki je smu-
čarska skakalka. 
Štefka Sem
Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018
18
Ljudje in dogodki, Oglasi
O LJUBNEM PO LJUBNEM
Tokrat malo drugače o pripravah na svetovni pokal
Potem ko so na Ljubnem ob Sa-
vinji smučarski zanesenjaki več 
kot uspešno spravili pod stre-
ho sedmo tekmovanje svetovne-
ga pokala v smučarskih skokih za 
ženske, so si te dni po izjemnih pri-
zadevanjih ob organizaciji tekem 
lahko malo oddahnili. Kako priza-
devno je bilo njihovo delo, so opa-
zili tudi visoki gostje, ki so si ogle-
dali tekmovanje. Tako ministrica za 
izobraževanje, znanost in šport dr. 
Maja Makovec Brenčič kot pred-
sednik uprave BTC Jože Mermal 
sta izpostavila trud, ki je bil s stra-
ni domačinov vložen v izvedbo te-
kem. Tisti pa, ki so pri pripravah 
udeleženi, sedaj na nekatere do-
godke, ki so jim povzročili nema-
lo sivih las, lahko pogledajo tudi 
z bolj vesele plati. Prisluhnili smo 
njihovih zgodam in nezgodam ter 
izbrskali nekaj posebnih cukrčkov. 
BAGER JE ZAKON!
Prav gotovo se je v vsej zgodovi-
ni svetovnih pokalov v smučarskih 
skokih tako pri moških kot pri žen-
skah prvič zgodilo, da so velik del 
skakalnice pripravili z bagrom. Jan-
ko Govek iz Okonine je skakalnico 
s svojim bagrom pripravil tako lepo 
in natančno, kot bi vam doma oko-
li hiše uredil zelenico. Res pa je, da 
ga po njegovih besedah še nikoli ni 
bilo tako strah. Kdor zna pa zna, lju-
benskih organizatorjev tudi pokvar-
jen teptalec snega ni mogel ustaviti.
MEDSOSEDSKA POMOČ IN 
LUČKA OBVOZNICA
Ko se je bilo treba zaradi okva-
re teptalca snega nekako znajti, so 
Solčavani in njihova županja Ka-
tarina Prelesnik znova pokazali 
svoje veliko srce in solidarnost, saj 
so posodili svoj teptalec. Organiza-
torji so jim bili neskončno hvalež-
ni. Prevoz teptalca skozi vse ožine 
od Solčave na Ljubno je bil velika 
avantura, zato so Ljubenci kar hitro 
ugotovili, da bi bilo teptalec Solča-
vanom najbolje vrniti šele takrat, 
ko bo končana lučka obvoznica.
ČEZMEJNO SODELOVANJE 
Nekaj snega so organizator-
ji prepeljali tudi z avstrijske strani 
Pavličevega sedla. Na Ljubnem je 
kaj hitro zaokrožila krilatica: »Po-
zimi gremo na ono stran po sneg, 
poleti in jeseni pa gobe nabirat.«
PA ŠE ENA ŽLAHTNA
Ko je bilo napeljanega dovolj 
snega, se je na doskočišču skakal-
nice ponudila nenavadna slika, ki 
je marsikomu obudila spomin na 
dobre stare čase. Morda se je ko-
mu utrnila tudi kakšna solza sreče. 
Popolnoma prostovoljno je na ska-
kalnico z lopatami in smučmi priš-
lo preko 60 domačinov, ki so poš-
teno pljunili v roke in skakalnica je 
bila že v sredo pripravljena za tre-
ning naši skakalk. Ljubno pač za 
skoke živi že preko 60 let.
BREZ »CENTRALNEGA GRETJA«
Kakor koli je mila zima pri prip-
ravi tekmovanja hodila navzkriž, pa 
je le prinesla tudi nekaj pozitivne-
ga. Zaradi ugodnih temperatur pri 
pripravi skakalnice ni bilo potre-
be po dodatnem ogrevanju s kotu-
rocem ali čim podobnim »od znot-
raj«. Če bi več kot dvesto pripadni-
kom vseh služb, ki so delovale v 
času tekem, ponudili alkotest, bi 
ga vsi brez težav uspešno prestali.
BOMBNI NAPAD?
Tekmovalke, njihovi trenerji in 
ostalo spremstvo, ki so prebiva-
li v Logarski dolini, kar niso mog-
li verjeti svojim očem, kakšno raz-
diralno moč je imela narava , torej 
veter, v tej prelepi dolini. Največ-
krat slišani komentar je bil: »Kot 
bi gledali posledice bombnega 
napada.«
Marija Lebar
Nekaj snega so organizatorji prepeljali tudi z avstrijske strani 
Pavličevega sedla. (Fotodokumentacija ARSO)
Velik del ljubenske skakalnice so pripravili z bagrom. Janko 
Govek iz Okonine je skakalnico s svojim bagrom pripravil 
tako lepo in natančno, kot bi vam doma okoli hiše uredil 
zelenico. Res pa je, da ga po njegovih besedah še nikoli ni 
bilo tako strah. 
Smučarski zanesenjaki so se dela lotili s takim žarom, da jim 
dodatno »ogrevanje« sploh ni bilo potrebno.
Edinstven prizor: bager pri urejanju snega na skakalnici, 
vsenaokrog pa zeleno ... 
Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018 19
Šport
NOVO ULTRA MARATONSKO TEKAŠKO SEZONO OKRONALA Z ZMAGO
Bernarda Čeplak Poznič si je 
pritekla 1. mesto na 50 km 
Bernarda Čeplak Poznič – Berny (desno) je med ženskami 
absolutna zmagovalka ultra maratona na 50 km v Ajdovščini 
(Fotodokumentacija BČP)
Pripadnica Slovenske vojske in 
članica Atletskega kluba Velenje, 
Mozirjanka Bernarda Čeplak Po-
znič – Berny je 27 . januarja zelo us-
pešno pričela tekaško sezono dol-
gih tekov. V Ajdovščini je v teku 100 
ob Mrzli reki zmagala v absolu-
tnem kriteriju med ženskami na ul-
tra maratonu na 50 km. To ji je veli-
ka spodbuda za načrtovani evrop-
ski pokal (3 x 50 km in 1 x 100 km), 
ob trdih in napornih treningih pa 
še več drugih, pretežno ultra te-
kov pri nas.
»Letošnji prvi ultra tek sem za-
čela zelo hitro, po prvih 5 km in vse 
do 40 sem tekla skupaj z naključ-
nim tekačem, v štiriurnem napo-
ru sva se vmes celo kaj pogovo-
rila, bila sva celo nekaj prehitra,« 
je povedala Berny. »Po 42 km me 
je doletela rahla, a občutena kri-
za, ko je bilo potrebno samodopo-
vedovanje, da zmorem, da hočem. 
Ko sta ostala do tako željenega ci-
lja še dva kroga, sem vključila mo-
jo trmo, vztrajnost, celo na družino 
sem mislila in si dopovedovala, da 
sem tega napora in dobrega do-
sežka zmožna. Na 53,85 km je bil 
cilj dosežen, ura se je ustavila pri 
4:38 in že kmalu sem vedela, da je 
to željeni dosežek, vrh.«
Jože Miklavc
VESELI SAVINJČANI NA SVETOVNEM PRVENSTVU V SMUČANJU PO STAREM
Dani Stropnik postal svetovni 
podprvak
Dani Stropnik (desno) je z drugim mestom dosegel največji uspeh 
Veselih Savinjčanov v njihovi zgodovini. (Fotodokumentacija VS)
27. in 28. januarja je v Avstri-
ji (Saalfelden Leogang) poteka-
lo 8. svetovno prvenstvo smuča-
nja po starem, ki se ga je udeleži-
lo 290 smučarjev iz devetih držav. 
V kategoriji smuči z robniki, opre-
ma do leta 1970, je 2. mesto zase-
del Dani Stropnik, kar je največ-
ji dosežek v zgodovini Veselih Sa-
vinjčanov Gornjesavinjskega smu-
čarskega kluba Mozirje. V katego-
riji smuči z robniki, oprema do leta 
1960, se je tekmovanja prvič ude-
ležil Branko Lozinšek, ki je osvojil 
15. mesto. 
Stropnik je uspeh označil z be-
sedami: »Podelitev nagrad je bi-
la izjemno čustvena - nekaj, kar si 
lahko samo želiš. Cilji pa so zago-
tovo še višji, saj si na naslednjem 
svetovnem prvenstvu želim ude-
ležbe v obeh disciplinah – spustu 
in vožnji med količki, seveda pa tu-
di dobre uvrstitve.«
Veseli Savinjčani so se kot pred-
stavniki Slovenije prvenstva, ki po-
teka vsaki dve leti, udeležili drugič. 
Prvi dan so tekmovali v spustu na 
trikilometrski progi. Potekala je po 
gozdnih poteh, celem snegu, del 
proge je bilo potrebno prepešačiti. 
Drugi dan je bila tekma med lese-
nimi količki, kjer je tekmovalce ča-
kala ovira, ki jo je bilo treba presko-
čiti ali pa jo obvoziti po daljši poti.
Štefka Sem
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO
Za Ljubenke v zadnjih dveh krogih zmaga in poraz
Ekipa KLS Ljubno je med ted-
nom gostovala v Vuzenici in zabe-
ležila gladko zmago 3:0. V 14. kro-
gu pa so v dvorani osnovne šole na 
Ljubnem gostovale Slovenjgrad-
čanke, ki so Ljubenke premagale z 
1:3. Trenutno se ekipa OK KLS Ljub-
no nahaja na 8. mestu prvenstve-
ne lestvice 2. DOL vzhod. V nasled-
njem krogu gostujejo v Braslovčah.
LEPA ZMAGA V VUZENICI
Ljubenke so proti Vuzeničan- 
kam v izenačeni tekmi z malo sre-
če prvi niz dobile na razliko s 27:25. 
V drugem so domače igralke z 
dobro igro in servisi povedle kar s 
16:8. Po odmoru so se igralke KLS-
-a zbrale in vztrajno lovile doma-
činke in na koncu v zanimivi konč-
nici zmagale ter povedle z 2:0 v ni-
zih. Tretji je bil za domačinke ze-
lo pomemben, gostje pa so igrale 
bolj sproščeno, vseskozi držale mi-
nimalno vodstvo in tekmo pripelja-
le do konca v svojo korist. Končni 
rezultat 3:0 (27:25, 25:23, 25:20) za 
KLS Ljubno.
PORAZ V DOMAČI DVORANI
Doma je bila ljubenska ekipa ze-
lo nerazpoložena, kar ni pomenilo 
nič dobrega za končni izid tekme. 
Prvi niz so s tesnim izidom dobi-
le Slovenjgradčanke. V drugem je 
igra Ljubenk popolnoma razpad-
la, napak je bilo preveč, tako da 
so gostje niz zaključile brez več-
jih težav s 25:16. Tretji niz so doma-
če igralke začele bolj odločno in pri 
drugem tehničnem odmoru vodile 
z 16:8, gostje se niso predale, a kaj 
več kot zmanjšati razliko jim ni us-
pelo. Ljubenke v zadnjem nizu ni-
so nadaljevale z dobro igro, saj so 
nasprotnice hitro povedle in zma-
ga z 1:3 (23:25, 16:25, 25:20, 17:25) 
je zasluženo šla v Slovenj Gradec. 
ŠTIRI ZMAGE MLAJŠIH 
EKIP
Starejše deklice so nastopile na 
turnirju v Mozirju in zabeležile dve 
zmagi. V prvi tekmi so premaga-
le ekipo Mozirja z rezultatom 2:0 
(25:21, 25:18), v drugi pa še ekipo iz 
Celja prav tako z 2:0 (25:15; 25:13).
Ekipa za malo odbojko je na tur-
nirju doma dvakrat zmagala. V prvi 
tekmi so Ljubenke premagale eki-
po iz Šempetra z rezultatom 2:1 
(25:20, 6:25, 25:20), v drugi tekmi 
pa še ekipo Prebolda z 2:1 (23:25, 
25:17 , 25:20).
Franjo Atelšek
Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018
20
Šport, Ljudje in dogodki
MLADINSKO SVETOVNO PRVENSTVO
Križnarjeva prvakinja, skakalke 
zlate ekipno
Na mladinskem svetovnem pr-
venstvu v švicarskem Davosu so 
znova navdušile slovenske skakal-
ke, ki so osvojile ekipno zlato me-
daljo. V posamezni konkurenci sta 
se na najvišji stopnički povzpeli 
zlata Nika Križnar in srebrna Ema 
Klinec. Fantje so imeli malo manj 
sreče, saj so se ekipno uvrsti-
li na peto mesto, član SSK Ljubno 
BTC Žak Mogel je bil na posame-
zni tekmi najboljši Slovenec na os-
mem mestu. Mešana ekipa tudi z 
Moglom je tekmovanje zaključila 
na četrtem mestu.
Zgornjesavinjska predstavnika 
v alpskem smučanju sta Jan Na-
potnik in Nejc Naraločnik. Jan je v 
alpski kombinaciji osvojil 21. mes-
to, v superveleslalomu pa je odsto-
pil. Nejc je na tekmi v smuku padel 
in se poškodoval ter tako zaključil 
nastope na svetovnem prvenstvu.
ŠS
SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH
Zadnje merjenje moči pred 
olimpijado
Pred olimpijskimi igrami v Juž-
ni Koreji so se smučarski skakalci 
ustavili še v nemškem Willingenu. 
Na dveh tekmah se je z najboljšimi 
pomeril tudi član SSK Ljubno BTC 
in olimpijske reprezentance 17-le-
tni Timi Zajc.
V kvalifikacijah se je uvrstil na 
15. mesto. Na sobotni tekmi je z 
dvema dobrima skokoma dosegel 
17. mesto, na nedeljski tekmi pa se 
v finale ni uvrstil. Sedaj športnike 
v Južni Koreji 10. in 17 . februarja ča-
kajo tekme na srednji in veliki ska-
kalnici.
ŠS
ZIMSKE RADOSTI
V Kokarjah se je povečala 
populacija
Anja iz Kokarij nam je poslala 
slike snežakov, ki so jih postavili v 
njihovi vasi. Največji meri tri metre 
in 20 cm. Poleg so mu Lina, Manja, 
Andraž in Jakob postavili še dva 
prijatelja. Eden se nerad fotogra-
fira, zato smo mu izpolnili željo in 
izbrali sliko, na kateri ga ni, ter ga 
pustili izven medijske pozornosti.
IS
DRŽAVNO PRVENSTVO VETERANOV, ČASTNIKOV IN SLOVENSKE VOJSKE V SMUČANJU IN STRELJANJU
Prehodni pokal znova v vitrinah Zgornjesavinjčanov
Ekipa PVD Sever za celjsko območje, ki so je sestavljali 
Zgornjesavinjčani (z leve) Peter Kodrun, Darko Repenšek in Vili 
Bezjak, je postala državni ekipni prvak.
Zveza veteranov vojne za Slove-
nijo je pod pokroviteljstvom Gene-
ralštaba Slovenske vojske minulo 
soboto na Golteh organizirala 15. 
državno prvenstvo Zveze vetera-
nov vojne za Slovenijo (ZVVS), slo-
venskih častnikov ter pripadnikov 
enot Slovenske vojske v smučanju 
in streljanju. Zmagala je ekipa Poli-
cijskega veteranskega društva Se-
ver za celjsko območje.
TEŽAVE S PRIPRAVO PROGE IN 
STRELIŠČA
Tradicionalni izvajalci tekmova-
nja – Območno združenje vetera-
nov vojne za Slovenijo Velenje, Ob-
močno združenje slovenskih ča-
stnikov Velenje, Slovenska vojska 
in Golte – so imeli tokrat zaradi obi-
lice novozapadlega snega nema-
lo težav s pripravo proge in streli-
šča, a jim je z veliko napora uspelo 
z odliko pripraviti tekmovalno pro-
go Beli zajec. Cilj 1.350 metrov dol-
gega smuka z višinsko razliko 205 
metrov je bil v Moravi, kjer so tek-
movalci takoj za smučanjem stre-
nem prvenstvu pravico nastopiti tu-
di policijski veterani celjskega ob-
močja. In prav ekipa PVD Sever za 
celjsko območje, ki so je sestavlja-
li Zgornjesavinjčani Darko Repen-
šek (peti skupni rezultat in tretji naj-
boljši rezultat v smuku med 106 tek-
movalci), Vili Bezjak (sedmi skupni 
rezultat) in Peter Kodrun, je dosegla 
najboljši skupni rezultat ter postala 
državni ekipni prvak. Skupaj s poka-
lom za tokratno zmago so policijski 
veterani za eno leto prejeli v hram-
bo še veliki prehodni pokal. 
Na drugo in tretje mesto sta se 
uvrstili ekipi OZVVS Zasavje 1 in 
2. Šmarčan Aleš Bric je z devetim 
skupnim rezultatom prispeval po-
memben delež k zmagi ekipe 15. 
Poveljstva vojaškega letalstva (15. 
PVL) v kategoriji Slovenska vojska.
KF
ljali z malokalibrsko puško na raz-
dalji 30 metrov v ležečem položaju. 
NAJBOLJŠI POLICIJSKI VETERANI
Nastopilo je 35 ekip. Glede na do-
micil tekmovanja imajo na držav-
Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018 21
Pisma bralcev
Sporočilo bralcem
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega 
objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in pro-
storskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v 
primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter s telefonsko številko, na 
kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev 
naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtoma-
tično zavrnili ali skrajšali.
Odgovorna urednica
ski prostorski načrt (in še marsikaj 
eksistenčnega za občane) pa vas 
nič ne moti?
Drugič, vaša pomenljiva ugoto-
vitev v četrtem odstavku uvodni-
ka, da se občina z županom tru-
di delovati v prid večine občanov 
…, ne prenese razumne in smisel-
ne razlage z določbami statuta ob-
čine Luče. Ga. urednica, pojasni-
te prosim, kdo po vašem mnenju v 
lučki občini zastopa in predstavlja 
»manjšino«?
Tretjič, vaš naslednji napotek, 
da je rešitve treba iskati z dogo-
varjanjem v domači občini, je do-
kazljivo nerealen in zgolj teoreti-
čen. Lepo vas prosim, povejte Lu-
čanom, koliko zborov občanov je 
bilo v zadnjih mandatih sklica-
nih ob okoljskih zadevah, koliko 
javnih predstavitev mnenj je bi-
lo, denimo ob zadnjem predvide-
nem posegu v prostor (telovadni-
ca), organiziranih z namenom šir-
še seznanitve javnosti itd.
Četrtič, vaše poučujoče lepo-
rečenje v naslednjem odstavku o 
tem, kaj je potrebno v Lučah posto-
riti za bolj demokratični jutri - po 
sistemu mi smo dobri in smo reši-
telji, na drugi strani pa ste hudob-
ci - , je tudi za odgovorno uredni-
co nevredno in žaljivo. Več intelek-
ta, empatije, smisla za pravičnost 
in poštenost premorete, zato naj 
vas še enkrat spomnimo na dej-
stvo, da se demokracija vedno do-
kazuje v odnosu do tistega, ki misli 
drugače. Preberite si glasovanja in 
razprave občinskega sveta v zad-
njih mandatih in povejte občanom 
resnico, da (z izjemo enega svetni-
ka) niti v času enoumja ni bilo ta-
ko prepričljivih plebiscitarnih so-
glasij. Brez ozaveščanja, razume-
vanja, intelektualnega preboja, po-
zicije in opozicije, pravice vedeti in 
aktivnega sodelovanja pri nastaja-
nju občinskih projektov ni mogoče 
govoriti o demokratičnih procesih 
– tudi v Lučah ne. Prav nikomur ni 
treba preizkušati resnice, da je ve-
riga tako močna, kot je močan njen 
najšibkejši člen. Na drugi strani pa 
obstajajo zelo prepričljive razlage 
o vedenju in reakcijah ljudi, ki se 
pri uveljavljanju svojih pravic bori-
jo z lokalnimi oblastniki in birokrat-
skimi mlini na veter. Za ta spozna-
nje zadostuje že kakšna prebrana 
knjiga ali objavljen intervju z na-
šim cenjenim in spoštovanim sok-
rajanom - patrom Karlom Grža-
nom. Kako pomenljivo, pred dne-
vi je ravno slednji Antona Koma-
ta ob njegovi izdaji knjige z naslo-
vom Zemlja, voda, seme, poimeno-
val duhovni aristokrat, ki nam kaže 
pot. Zanj je Komat »prva liga«. Čla-
nek z naslovom Ko se bomo ljudje 
spremenili, se bo spremenil svet je 
bil objavljen letos januarja v glasi-
lu občine Domžale – toplo vam ga 
priporočam. Modrosti in vizionar-
stvo, ki ga premoreta ta duhovna 
aristokrata, so neprecenljive in bo-
do zagotovo odlična popotnica za 
spoznanje realnega stanja tudi za 
vašo »večino« občanov in ne na-
zadnje tudi za vas, spoštovana ga. 
odgovorna urednica.
Če hočemo ohraniti v Lučah 
večglasno petje, spoštujmo in ne-
gujmo harmonijo večglasja, in če 
želimo vzpostaviti resnično lokal-
no demokracijo, se ozavestimo in 
spoštujmo tudi glasove drugače 
mislečih.
Luče, 1. 2. 2018 
Alojz Selišnik
predsednik društva Luč
P. S.: Glasilo Občine Luče je ob-
javljeno na občinskem spletnem 
portalu https://www.luce.si.
Odšel je, toda ostaja ... (SN 5)
V rubriki Cvetke in koprive so 
SN objavile tudi mojo »cvetko« iz l. 
1980, napisano in objavljeno kma-
lu po smrti diktatorja Tita. Več kot 
jasno je, zakaj. Seveda ni to nič na-
robe. Prav nasprotno. To je namreč 
lep, kaj lep, čudovit, kar šolski pri-
mer nekih – žal mojih – opranih 
možganov. In taki so bili možgani 
vseh, ki jim resnica ni bila znana. A 
bistveno je to, da človek lahko tu-
di spregleda. Moj primer je koris-
ten zato, da ne bi kakšen »naivko« 
slučajno mislil, da se je v Jugosla-
viji pralo samo perilo. Nikakor. Še 
bolj kot smo mi prali perilo, so nam 
oni prali možgane. Za to namreč ni 
bil potreben pralni prašek, ki smo 
ga tako ali tako morali kupovati v 
Italiji ali v Avstriji. Seveda ne mis-
liti, da pranja denarja takrat še ni-
so poznali. To je že stara obrt jugo 
komunistov.
Kot vemo, je povsod po Evropi 
komunizmu odklenkalo že l. 1990. 
Edinole v Sloveniji smo ga volivci 
vestno ohranjali pri življenju, oči-
tno v prepričanju, da bo tako naj-
bolje za nas. Slovenija je tako pos-
tala muzej komunizma v Evropi. Če 
bomo tako hoteli, lahko postane-
mo tudi muzej za Evropejce minu-
lih časov, ko so še – tako kot mi vse 
doslej – komaj shajali iz meseca v 
mesec. Ali pa – če nam bolj odgo-
varja – začnemo posnemati Švicar-
je, kar je bila naša želja že ob osa-
mosvojitvi. Kar se tiče naših rok 
oziroma pridnosti, ni problema. Le 
eno samo samcato stvar bi mora-
li tja do volitev še urediti: namreč 
narediti toliko reda v svojih glavah, 
da bi končno enkrat vedeli, kaj je 
dobro in kaj slabo za nas. Samo to, 
kar je drugim Evropejcem uspe-
lo do l. 1990. Zato nas tudi prehite-
vajo po levi in desni. In privoščljivo 
se nam nasmihajo. Predvsem tisti, 
ki smo jih pred četrt stoletja gleda-
li zviška. 
Slovenci smo živ dokaz, da člo-
veku pridne roke niso dovolj. Kaj 
bi ovinkaril. Uspeh je lahko le v 
kombinaciji s še bolj iskanim ra-
zumom. A tudi ta ničemur ne ko-
risti, če ga njegov lastnik ne upo-
rablja sebi v prid. Skratka, razum 
je sam po sebi kot avto v garaži, s 
praznimi gumami. 
Odšel je, toda ostaja ... Da, komu-
nizem naj bi odšel, a dejstvo je, da 
še vedno z našo podporo ostaja. A 
vedeti moramo, da šele ko voda ne 
bo več mokra, tudi komunizem ne 
bo več kar je bil in kar je.
Janez Mavrič
Attemsov trg 8
Gornji Grad
Spoštovana ga. Anica Podlesnik, 
odgovorna urednica Glasila Obči-
ne Luče!
V prvi številki letošnjega občin-
skega glasila ste v uvodniku, na-
mesto tradicionalnega nagovo-
ra župana, Lučanom in Lučankam 
namenili kar nekaj lepih in spod-
budnih besed. Končali ste s pri-
jetnim in optimističnim vošči-
lom in prav je tako. Tisti, ki vas bo-
lje poznamo, vemo, da ste bili pri 
tem iskreni, saj veljate za ugle-
dno, spoštovano in cenjeno gos-
po, ki je še posebej predana pro-
stovoljstvu, humanitarnosti in deli-
tvi vrednot med ljudmi. Skratka, ste 
pozitivna oseba, ki jo človek vedno 
rad sreča in z njo poklepeta. 
Iz navedenih razlogov je toli-
ko težje razumeti, zakaj ste se kot 
glavna urednica v preostali vse-
bini uvodnika, predstavili v pov-
sem drugačni luči. Očitno ste si, 
še vedno v vlogi bivše občinske 
uslužbenke, privoščili osebne po-
glede, nepotrebno moraliziranje 
in vrednostne sodbe. S svojo spo-
ročilnostjo ste zašli v lastna pro-
tislovja, najbolj žalostno pri vsem 
tem pa je, da ste brez kritične inte-
lektualne distance pristali na nivo-
ju gostilniške debate.
Seveda vam tudi kot odgovor-
ni urednici ne gre oporekati pravi-
ce do lastnega mnenja, logičnega 
sklepanja, angažiranosti in kritič-
nosti, ki jo zaznamuje vaš slog pi-
sanja, kljub temu pa se morate za-
vedati teže, smisla in namena za-
pisanega.
Zakaj? Prvič, če vas motijo ne-
gativna pisanja o naši občini v Sa-
vinjskih novicah v adventnem ča-
su, vam predlagamo, da tega ne 
počnete še vi (proti plačilu) v ob-
činskem glasilu. A to, da v Lučah že 
enajsto leto zaman čakamo občin-
Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018
22
Kronika
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	 STANOVALEC	NAD	STANOVALCA
Okonina: 30. januarja so na Operativni komunikacijski cen-
ter Policijske uprave (OKC PU) Celje ob 12.09 poklicali občani, da 
stanovalec v Okonini razgraja in grozi ostalim stanovalcem. In-
tervenirali so policisti. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je stano-
valec fizično napadel drugega stanovalca in razgrajal. Ob priho-
du patrulje na kraj se ni umiril in ni upošteval ukazov policistov, 
zato mu je bilo odrejeno pridržanje do streznitve. Izdan mu je bil 
tudi plačilni nalog.
•	 RAZBIJAL	PO	STANOVANJU
Mozirje: 30. januarja malo pred 22. uro zvečer je na OKC PU 
Celje poklicala občanka iz Mozirja in povedala, da je domov v vi-
njenem stanju prišel njen partner, ki sedaj razgraja in razbija po 
stanovanju. Patrulja je odšla na kraj dogodka. Ker se kršitelj ni 
pomiril in ni upošteval ukazov policistov, mu je bilo odrejeno pri-
držanje. Izdan mu je bil tudi plačilni nalog.
•	 OGENJ	V	DIMNIKU	MIZARSKE	DELAVNICE
Ljubija: 31. januarja ob 6.40 so se v Ljubiji vnele saje v dimni-
ku mizarske delavnice. Posredovali so gasilci PGD Mozirje, ki so 
pregledali okolico dimnika in lastniku svetovali, da pokliče di-
mnikarja. 
•	 VOZILI	ZDRSNILI	V	OBCESTNI	JAREK
Trnovec: 1. februarja ob 18.32 se je na Trnovcu zgodila nesreča, 
v kateri sta bili udeleženi dve vozili. Do prometne nesreče je priš-
lo zaradi izsiljevanja prednosti voznika osebnega avtomobila, ki 
je trčil v osebni avtomobil, ki je pripeljal po prednostni cesti. Vo-
zili sta nato zdrsnili v obcestni jarek. Gasilci so kraj zavarovali, s 
tehničnim posegom iz vozila rešili eno osebo, nudili razsvetljavo 
in pomoč policiji ter reševalcem, odklopili akumulatorja na vozi-
lih, ju izvlekli na vozišče in vozišče očistili. Pri prometni nesreči je 
povzročitelj utrpel hudo telesno poškodbo in bil z reševalnim vo-
zilom odpeljan v Splošno bolnišnico Celje. Povzročitelju bo izdan 
plačilni nalog in na pristojno državno tožilstvo poslano poročilo.
•	 DREVO	PADLO	NA	CESTO
Ter : 3. februarja okoli 9.00 so v naselju Ter v občini Ljubno ga-
silci PGD Ljubno odstranili podrto drevo s ceste.
•	 TRČILA	TRI	OSEBNA	VOZILA
Prihova: 5. februarja ob 7.09 so na Prihovi trčila tri osebna 
vozila. Gasilci PGD Nazarje so posuli razlite motorne tekočine, 
odklopili akumulator, odstranili vozila s ceste in očistili cestišče. 
Poškodovanih oseb ni bilo.
VANDALIZEM NA KMETIJI SUHOVERŠNIK 
Nepridiprav preluknjal večino bal, da so se pokvarile
Zime še ni konec, do paše živine 
na prostem je še daleč, a na kme-
tiji Suhoveršnik v Zgornjem Do-
lu se bodo v kratkem soočili s po-
manjkanjem krme. Pa ne zato, da 
je ne bi dovolj pripravili preko pole-
tja, ampak zaradi vandala, ki jim je 
uničil kar 70 bal sena. Velika škoda, 
veliko vloženega dela in stroškov, 
na koncu pa pomanjkanje krme. To 
je napeljalo Anico in Janeza Suho-
veršnika do odločitve, da do pole-
tja uredita ležeči silos in se v nada-
lje izogneta veliki škodi. Kdo jima 
je preluknjal vse bale, ki so bile na 
dosegu roke, razen tiste na sredini, 
najbrž ne bosta vedela nikoli.
70 PRELUKNJANIH BAL
Suhoveršnika sta od soseda Pe-
tra Podpečnika s kmetije Požar-
nik pred štirimi leti v najem vzela 
osem hektarov površin, ki jih kosi-
ta, doma jih imata 14. Vse skupaj je 
zadostovalo, da sta povečala števi-
lo molznic na 18, imata tudi 16 telic 
in bikca. Do letos ni bilo težav, jese-
ni pa je neznanec uničil večino od 
90 bal, ki sta jih pridelala in skla-
diščila na Požarnikovi kmetiji. Z la-
stnikom Petrom sta v dobrih odno-
sih in mu marsikaj pomagata, od-
kar se je hudo ponesrečil in sam 
ne more opravljati kmečkega dela. 
Ravno iz tega razloga jima je trav-
nike dal v najem, medtem ko sub-
vencije obdrži sam.
ČUDNA OPOZORILNA PISMA
Podpečnik je, preden je nekdo 
prešel na bale, prejel »opozorilno« 
pismo, poslano s pošte na Ljubnem. 
V njih je »nekdo, ki mu želi dobro«, 
očrnil Suhoveršnikova, ga opozar-
jal, naj bo pazljiv pred njima in po-
dobne stvari. Ko je Podpečnik pre-
jel še drugo pismo podobne vsebi-
ne, je poklical policijo, kjer so mu 
ob prebiranju pisma povedali, da ni 
neposrednih groženj, zato ne mo-
rejo ukrepati. Odnosi se med Pod-
pečnikom in Suhoveršnikovima ni-
so spremenili zaradi tega, še več, 
vsi imajo željo, da se storilec, ki je 
povzročil toliko škode, odkrije. Balir-
ko sta Suhoveršnikova sedaj proda-
la, silos pa bosta izdelala ob doma-
čem hlevu, kjer bo bolj na očeh. 
ČEMU ŠKODOŽELJNOST?
Povedala sta, da se jima zdi ža-
lostno in nesramno, da je nekdo 
iz čiste škodoželjnosti uničil toli-
ko njunega dela, še posebej ker te-
ren, kjer kosijo, ni lep. Zaradi slabe 
kvalitete krme (sem in tja ima ka-
tera od bal na sredini še kaj upo-
rabne krme) se jima dnevno pozna, 
da namolzeta petdeset litrov mle-
ka manj. Potem je tu še nabava no-
Janez Suhoveršnik ob balah sena, ki v večini niso več uporabne za 
krmo. (Foto: Štefka Sem)
vih bal, stroški bodo veliki. 
Poleg tega jih je prizadel vetro-
lom. Polomilo jim je kar za dves-
to kubičnih metrov drevja. Predla-
ni sta ravno za urejeni gozd preje-
la priznanje za najboljšega lastni-
ka na območju gornjegrajske kra-
jevne enote ZGS OE Nazarje. Vse 
skupaj ju je zaradi velike škodo-
željnosti neznanca zelo prizade-
lo, še posebej zato ker rada dela-
ta na kmetiji in skrbita, da je lepo 
urejena.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018 23
Zahvale, Oglasi
Naročniki Savinjskih novic
imajo 15% POPUST pri objavah 
zahval in čestitk.
Ni smrt tisto, kar nas loči,
in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše,
brez pomena so razdalje, kraj in čas. 
                                                    (M. Kačič)
V SPOMIN
Franci CELINŠEK
1930 – 2016
Premagujemo globel bolečine in tišine. 
Zahvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, 
prižigate sveče.
Pogrešamo ga vsi njegovi
Do zadnjega imel si rad čebele,
do zadnjega si se trudil, upal in boril.
Rad si živel med nami.
A prišel je čas, ko si odšel od nas.
Ugasnila je luč življenja,
se prižgala luč spomina,
ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega Tata – očeta, 
starega očeta, pradedka in tasta
Antona TIRŠKA
1. 3. 1927 – 27. 1. 2018
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan-
cem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, izrekli sožalje, darovali za sve-
te maše ter podarili sveče in cvetje. 
Hvala župniku g. Davidu Zagorcu za opravljen pogrebni obred in g. 
Jožetu Grudniku ter ge. Mojci Glinšek, vodji Geodetske pisarne Mozir-
je, za poslovilne besede. 
Hvala Matiju Veninšku za odigranega Čebelarja, Dobroveljskim 
pevcem, vsem praporščakom ter pogrebni službi Anubis.
Žalujoči vsi njegovi
Pomlad bo na tvoj vrt prišla
in čakala, da prideš ti,
in sedla bo na rožna tla
in jokala, ker te ni. 
                  (Simon Gregorčič)
ZAHVALA
ob boleči izgubi mame, babice in prababice
Marije ŠTIGLIC 
1. 2. 1931 – 27. 1. 2018
iz Okonine
Ob njeni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sose-
dom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sve-
če in za darovane svete maše. Prav tako se zahvaljujemo župniku g. 
Vratanarju za opravljen obred, govornici, gasilcem in pogrebni služ-
bi Anubis.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi.
Žalujoči vsi njeni
Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018
24
Za razvedrilo
NAZDRAVLJALI NA SNEG
Na Golteh se je nedavno zbrala pisana druščina ljubiteljev nara-
ve in snega. Eden največjih (s)nežnih zaljubljencev Franci Podbre-
žnik – FranSki (desno) je nazdravil soncu in snegu tja do velike no-
či. Da ne bi drugi ostali brez zdravice penine, se je starodobni smu-
čar Sašo Jeraj (levo) spomnil, da ima nekaj za mazanje kant v no-
tranjem varžatu. Tako sta imela tudi on in Matija Petrin (na sredini) 
nekaj od dneva snega.
MARIJAN 4V1: MARIJAN GOZDAR, MARIJAN PLANINEC, MARIJAN 
NARAVOVARSTVENIK IN MARIJAN KOT MARIJAN 
»Tukaj sem kot predstavnik gozdarjev, planincev, naravovarstve-
nikov in kot Marijan,« je na posvetu o Menini povedal gozdar Mari-
jan Denša (desno).
Bogat uvodnik je zmedel Marka Slapnika, ki je začel beležiti, kaj je 
povedal Marijan. Ko bo naslednjič v njegovi družbi, bo s sabo vzel ku-
li z vsaj štirimi barvami, da bodo pričevanja zabeležena po področjih. 
SNEŽNI PLUGEC BO NOVA OBVEZNA FOTO OPREMA
Jože Miklavc, sodelavec Savinjskih novic: »Madonca, sem zma-
tran od tega fotoreporterskega dela! Zdaj v penziji bolj garam, kot 
sem prej v službi. Enkrat skačem okoli požarov, drugič okoli prome-
tnih, tretjič okoli naravnih nesreč. Ko že mislim, da se bom naužil 
sonca na zasneženih Golteh, me pa doleti snežni metež na tekmo-
vanju policistov in veteranov. Pa saj me ne bolijo noge, roke, roke! 
Od non-stop brisanja objektiva, bolje rečeno kidanja!«
(Foto: JM)
(Foto: ŠS)
(Foto: BG)
Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 7. številki SN
2018
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Zverinice, pozdravljene; Sedem 
najlepših živalskih pravljic iz Rezije
Dragocena zbirka rezijanskih 
pravljic Zverinice iz Rezije, ki je 
prvič izšla pred dobrimi štirimi 
desetletji, je zagotovo vsem od-
raslim dobro poznana. V letu 2016 
pa je izšla slikanica sedmih naj-
lepših rezijskih pravljic, ki jih iz-
brala pisateljica in pravljičarka 
Anja Štefan. 
Same zgodbice, ki so pisane 
v sočni govorici in so slogovno 
izbrušene, je našel in zbral pri pra-
vljičarkah in pravljičarjih v Reziji 
etnolog dr. Milko Matičetov. Zgod-
bice v novi knjigi so obogatene z 
nagajivimi ilustracijami Zvonka 
Čoha. Zanje stroka pravi, da imajo 
moč, da otroške pravljice – stare ali 
nove – ovijejo v humor, jih naredi-
jo žive, sodobne in večne. Knjiga je 
za leto 2017 prejela priznanje zlata 
hruška, znak za kakovost mladin-
ske literature. 
Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018
26
Petek,
9. februar
ob 20.00. Prireditveni šotor v Mozirju
Stand up večer in Abba show
Sobota,
10. februar
ob 19.00. Kulturna dvorana Solčava
Vinarska – pustna prireditev
ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma – Nazarje : Janče Ljubljana 
(člani)
ob 20.00. Prireditveni šotor v Mozirju
Gala maškarada
Nedelja,
11. februar
ob 15.00. Prireditveni šotor v Mozirju
Otroška maškarada
ob 15.00. Športna dvorana Nazarje
Otroška maškarada
 Ponedeljek,
12. februar
ob 9.00. Kulturni dom Mozirje
Gledališka predstava Mala in velika Luna
ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Možganski fitnes 2
Torek,
13. februar
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka 
ob 16.00. Mozirski trg
Mednarodni pustni karneval
ob 18.00. Prireditveni šotor v Mozirju
Pustno rajanje
Sreda,
14. februar
ob 15.00. Mozirski trg
Pokop pusta
ob 17 .00. Knjižnica Rečica ob Savinji
Ura pravljic: Miškin novi prijatelj
ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad
Ura pravljic: Zaljubljeni krokodilček
ob 18.05. Posebna soba gostišča Bohač v Nazarjah
Planinski večeri – Gremo v hribe
Četrtek,
15. februar
ob 17 .00. Knjižnica Mozirje
Ura pravljic: Miškin novi prijatelj
ob 18.00. Kulturni dom Mozirje
Lutkovni abonma: Vidkova srajčica
ob 18.00. Juvanova hiša v Lučah
Literarni večer
ob 18.00. Glasbena šola Nazarje
Interni nastop učencev
ob 18.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Univerzalni osebni dohodek in delovna mesta 
prihodnosti
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi 
vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. 
Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	
TOTAL	TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 
◊	 UREJANJE	IN	IZGRADNJA	OKOLICE
Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdela-
va dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja či-
stilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, iz-
delava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasi-
pni material. Gsm 041/631-395.
TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje.
◊	 MLETJE	IN	ODKUP	LESNE	BIOMASE;		
			gsm:	040/551-211.
Mizarstvo, Miran Benda s.p., Trnovec 12, 3332 Rečica ob Savinji.
ŽIVALI – PRODAM
Prašiče, najboljše mesne pasme, 
brezplačna dostava, Fišar, Tabor; gsm 
041/619-372.
Prodam bikca čb/rh, 10 dni starega; 
gsm 041/813-234.
Prodam bikca čb, starega 1 teden; 
gsm 051/331-020.
Prodam teličko in križanega bikca si-
mentalca, stara 14 dni; gsm 041/716-
210.
Prodam bikca, cikaste pasme, stare-
ga 4 mesece; gsm 031/509-251.
Prodam brejo kravo (8 mesecev) in 
bikce CK pasme; gsm 031/501-250.
Prodam telico sivko, pašno, brejo 9 
mesecev; gsm 031/886-120.
Prodam brejo telico ls; gsm 041/783-
700.
Prodam teličko čb/rh pasme, staro 15 
dni; gsm 041/519-507 .
ŽIVALI – KUPIM
Kupim krave in telice za zakol ter bik-
ce 200 kg, mesni tip; gsm 031/832-
520. 
Kupim kravo, telico za zakol, do-
pitanje in teličke nad 100 kg; gsm 
031/533-745.
Kupim brejo koziko; gsm 070/325-
079.
Kupim mlado kozo in kozla srnaste 
pasme; gsm 031/557-996.
DRUGO – PRODAM
Prodam seno, bale ali refuza, kupim 
kiper za fergusona 539; gsm 041/947-
900.
Prodam suha bukova drva v paleti; 
gsm 031/648-117 .
Prodam sip obračalnik v dobrem sta-
nju; gsm 041/513-755.
Prodam kiper prikolico tehnostroj, 3 t, 
odlična; gsm 041/614-818.
Nov vitel tajfun 4,5 t, prodam; gsm 
041/783-630 (zvečer).
Na zalogi imam za prodajo večjo ko-
ličino lipovih okvirčkov za AŽ satnike; 
gsm 051/ 414-283. 
Prodam zložljiv sedež za hranjenje ot-
roka, cena 20 eur; gsm 031/419-945.
Kiper šasijo s kovinskimi stranicami 
za prikolico ljutomer prodam za 550 
eur; gsm 041/217-785.
DRUGO – KUPIM
Kupim traktor univerzal, štore, zetor, 
lahko tudi v slabem stanju, dobro pla-
čilo; gsm 030/419-790.
NEPREMIČNINE
Oddam stanovanje v najem, popolno-
ma opremljeno; gsm 070/870-415.
Oddam sobe v najem; gsm: 041/416-
809.
Oddam garsonjero v najem; gsm 
041/423-152.
Oddam sobe v najem (občina Mozir-
je); gsm 041/280-005.
Stanovanje v okolici Mozirja osebi ali 
dvema oddam; gsm 051/230-764.
OSEBNI STIKI
Želim si vsestranske ljubezni, zakona, 
z dekletom do 45 let; gsm 031/807-
376.
Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018 27
Oglasi
Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018
28
Ljudje in dogodki, Oglasi