S Portorožanom do odgovorov V uredništvo smo večkrat dobili predloge naših bralk in bralcev, naj poiščemo odgovore na najrazličnejša vprašanja v zvezi z vsem, kar se dogaja, kar jih moti ali se jim zdi narobe na območju naše občine, pa ne vedo, kje naj najdejo odgovore nanje ali pa so jih doslej zaman iskali oziroma postavljali. Zato smo se odločili, da bomo zbirali vaša vprašanja (zaželeno je, da so pismena in ne anonimna). Prosimo Vas, da nam, kar vas zanima čimbolj natančno opišete oziroma opremite $ potrebnimi podatki. Mi bomo vaša vprašanja naslovili na pristojne in odgovorne osebe oziroma institucije ter )lfi prosili za odgovore. Oboje (vprašanja in odgovore) bomo potem objavili v Portorožanu. Uredništvo VI SPRAŠUJETE, PORTOROŽAN ODGOVARJA 1. Kaj imata skupnega Droga Portorož in Prince of Venice? Ko sta se odločila, da zapustita piransko gospodarsko prizorišče, ju pri tem občinska oblast ni niti malo ovirala. 2. Ali se je 2. februarja, na svetovni dan varstva mokrišč, kdo v vladi spomnil piranskih solin in dejstva, da je treba zanje nekaj narediti? Morda so se jih spomnili s kozarcem šampanjca in ugotovitvijo, da je treba resno proučiti možnosti iskanja novih rešitev za nadaljnji obstoj te naravne in kulturne dediščine. 3. Ali je zares nekdo izjavil, da bi morali v projekt o turističnem razvoju občine Portorož 20052025 vključiti tudi igrišče za golf ("nujno potrebno", kot se je gospod izrazil)? S kakšno tehtno obrazložitvijo? Res je, razlogi pa so sledeči: - tujcem ne znamo postreči z regionalnimi zanimivostmi in jih zaposliti s športnimi dejavnostmi, ki so v navadi pri nas (po kar pravzaprav pridejo k nam) - na primer s trim stezami, pešačenjem po Slovenski Istri itd.; - ljubimo neusmiljene, nepotrebne in nepopravljive posege v naravo in okolje nasploh; - bolujemo za kroničnim snobizmom in opičjim posnemanjem, ne glede na to, da živimo v drugačnih pogojih kot tisti, katere posnemamo; - mislimo, da imamo zemlje v izobilju (če nam je bo zmanjkalo, bomo pač postavili nasipe in izsušili morje - kot Nizozemci; ali pa bomo preorali pokopališče, podrli šole in zasuli krajinski park v Sečovljah); - ker je veliko takih, ki (več) ne seksajo (po zaupnem zagotovilu Toneta Vogrinca, se igralci golfa ne poslužujejo več te primarne (in najslajše) telovadbe) - ker smo nespametni, egoisti, brez izvirnih zamisli in pohlepni. 4. V Izoli bodo v kratkem odstranili plastični šotor ob morju (pravijo mu "sramota mestne vedute"); kdaj pa bomo dočakali Portorožani, da bosta z odstranitvijo šotora na igrišču pod Metropolom kraju vrnjena širina razgleda in estetski videz? Da posebej na izpostavljamo centra Portoroža, ki je s sedanjim cirkusantskim šoto-riščem že zdavnaj izgubil še zadnji estetski videz. Ko se bo zaradi taljenja ledu na zemeljskih polih dvignila gladina morja. Sonja Požar, Lucija Čestitke ob 8« marcu vsem bralkam Portorožana Do zaključka redakcije Portorožana nismo uspeli izvedeti ali bo Turistično društvo Portorož letos uspelo pripraviti Pustni festival ali ne. Ne glede na to pa si želimo, da ta prastari običaj ne bi šel v pozabo, zato praznujte, norite, odženite zimo in žalost... IZ VSEBINE: взг Županja zasebno № Zgolj vsakoletni ritual? Proračun s primankljajem Zakaj na sramotilni steber? PORTOROŽAN NA OBISKU: Županja zasebno Ko je omenila rojstno Brestovico na Krasu, se ji je najbrž stožilo po prijetnih letih, ki jih je preživela v domačem okolju. Večkrat mi je prepričljivo zatrdila, da je bila njena mladost zelo lepa, da so starši za tri otroke, dve hčeri in enega sina, vedno lepo skrbeli ter jim omogočili, da so se izšolali za tisto, kar so si sami želeli. Naša županja, rojena samo leto dni po koncu druge svetovne vojne, je bila vedno pridna učenka, ki ji šola ni povzročala nobenih preglavic. Doma zaradi dolgotrajne vojne - tako kot v prene-katerem drugem domu - niso imeli veliko. Edino, kar so takrat imeli, je bila zabava in že so bili zadovoljni. "Po vojni so vsi pričakovali, da se bodo razmere izboljšale in ta optimizem so mi starši uspeli vliti", se spominja Vojka Štularjeva. Sprva je želela postati pravnica, a je dobila štipendijo le za študij psihologije in pedagogike. Pravi, da ji ni žal, ker se je usoda obrnila drugače, čeprav ni povsem prepričana, ali v usodo sploh verjame. Politike ob mojem obisku skoraj ne omenjava. A se vseeno nisem mogla izogniti vprašanju, ali bo za županjo vnovič kandidirala. "Po starem slovenskem pregovoru, da se zarečenega kruha največ poje, sem tudi pri izjavah na dolgi rok zelo previdna. Ali bom še kdaj kandidirala ali ne, je predvsem odvisno od moje uspešnosti v tem mandatu in od tega, kako me bodo ljudje sprejemali. Če bom imela vtis, da lahko še kaj naredim in če bo zdravje služilo, mislim da ni razloga, da se to ne bi zgodilo." Nato pogovor nanese na čas njenega ravnatelje-vanja na piranski gimnaziji. Tja se ne namerava vrniti, ker to pač ne bi bilo pravično do tistih, ki so bili pripravljeni prevzeti njeno delo, ko je odhajala. Nato se nekoliko nostalgično zazre v uro, ki še vedno visi v njeni nekdanji pisarni na šoli. Posebej zanjo jo je naredil Edvard Poniž, univerzalni hišnik piranske gimnazije. Potem se le razgovori tudi o sebi zasebno: o možu Matiji, nekdanjemu sošolcu, v katerem ima veliko podporo pri svojem delu in o hčeri Barbari, ki je ravno te dni diplomirala na ljubljanski fakulteti za arhitekturo. Soprog Matija, prizna županja, ji velikokrat postreže s kosilom. Sama pa mu to povrne ob koncu tedna, ko se loti kuhanja svoje jedi - enolončnice (katere recept nam je žal ostal skrit). Pravi pa, da se ne bi mogla odpovedati kruhu. "V težave drugih se hitro vživim, ker obožujem druženje in ljudi. Na obali se počutim varno in imam veliko znancev," je povedala. Najbolj cenjene vrednote pri njej so: premišljenost, obzirnost do ljudi, sposobnost, na glas povedati svoje nestrin-janje. Včasih ji očitajo, da je preveč nedostopna. V življenju je, po njenem mnenju, veliko odvisno od volje do dela. "Čakati, da ti usoda nekaj nakloni, je premalo. Nikoli ne vztrajam pri eni odločitvi. Vrata si vselej puščam odprta, da lahko potem izbiram." Žal pa ji je, da sedaj, zaradi obilja dela, zanemarja svojo mamo. Naša županja ima veliko interesov. Precej ljudem ni znano, da še zmeraj dvakrat tedensko poučuje psihologijo na gimnaziji. "Ker ne morem zapustiti dela z mladimi, še vedno poučujem," pravi. "Rada sem med njimi, ker me bogatijo in zato lahko dajem več tudi drugim." Tadeja Golubovič Ml MED SEBOJ čestitamo* zahvaljujemo se* pozdravljamo V 15. februarja je praznovala svoj 90. rojstni dan Letizia ZUBALIČ iz Portoroža, Belokriška cesta 29. Vse najboljše ji želijo otroci in vnuki. V Z najlepšimi željami čestitamo k mednarodnemu prazniku žensk, 8. marcu: Občinska in krajevne organizacije Zveze borcev in udeležencev NOB občine Piran. V 7. februarja smo v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravili Kulturni maraton. Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih Društev Karol Pahor Piran se zahvaljujeta vsem kulturnim društvom, skupinam, posameznikom, mentorjem in otrokom vrtcev in šol ter dijakom srednjih šol za sodelovanje pri oblikovanju programa, organizaciji in izvedbi prireditve in sicer pri prireditvi na Tartinijevem trgu v Piranu: Mažoretni skupini Morje, Plesno akrobatski skupini Flip, Lutkovni skupini Lutka, Plesni skupini Metulj, Mladinskemu pihalnemu orkestru Piran, gojencem glasbene šole Piran, učencem osnovne šole Lucija, otrokom vrtca Morje Lucija, učencem osnovne šole Cirila Kosmača - podružnice Portorož in učencem Centra za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan, dijakom Gimnazije Piran, otroški gledališki skupini Gib, dijakom srednje pomorske šole, glasbeni skupini Backsliderc in Mladinski gledališki skupini Gib; pri pripravi prireditve v Portorožu pa pevskemu zboru Pergula, folklorni skupini Val, ženskemu pevskemu zboru Lucija, pesnikom skupnosti Italijanov, Šavrinkam ter Portoroškemu pevskemu zboru. V počastitev kulturnega praznika so bile še druge prireditve: projekcija na temo Popotovanja, ki ga je izvedel Foto klub Portorož ter številne razstave, ki so jih pripravili vrtec Mornarček Piran, Center za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan, Likovni klub Solinar, osnovna šola Sečovlje ter osnovna šola z italijanskim učnim jezikom Vincenzo De Castro Piran. Za pomoč pri organizaciji se še posebej zahvaljujemo Obalnim galerijam Piran, Italijanski skupnosti Piran, Turističnemu društvi Piran in Hotelom Palace. V Predno se odločimo za ureditev svojih zob, se navadno najprej pozanimamo, kje bi lahko storitev opravili in sicer kakovostno pa tudi cenovno dosegljivo. Sama sem najboljše reference dobila za gospo primarija dr. Ido Lotski, ki je tudi specialistka za zobno protetiko. Vsi njeni pacienti so o njenem delu povedali samo najboljše in vsi po vrsti so bili z njo zadovoljni. O kvaliteti njenega dela sega dober glas tudi do Ljubljane. In kadar takega specialista pohvalijo vsi, ne samo nekateri, potem mu človek lahko mirne duše prepusti urejanje svojih zob oziroma ust. Ljudje si seveda poleg kvalitetnih zdravstvenih storitev želimo tudi (ali celo в^Г predvsem) človeškega pristopa, kar vse nudi dr. Lotski. Za njen trud, za vse, kar naredita za nas dr. Ida Lotski in njena asistentka Monika Zadravec, najlepša hvala. V.Š. in S.S., Lucija V 11. marca slavi 80. rojstni dan Ljuba LAMPE iz Pirana. Iskreno ji čestitamo in želimo obilo zdravja. Družine: Zigante, Pajič, Kneževič in Lampe V Tanti auguri di salute e serenita' vanno a Gina Zigante che festeggia il suo compleanno il 10 marzo. Famiglia Zigante. ¥ Zvezdana KEKIČ-BIDERMAN praznuje svoj rojstni dan 29. marca, nekaj dni za njo -6.aprila - pa ga praznuje še njen sin Alex. Obema prisrčno čestitajo njuni domači. ¥ A Majda BRAGHIERI di Portorose gli auguri affettuosi di buon compleanno - che lo festeggia il 23 febbraio - da parte di tutta la numerosa famiglia, dagli amici e specialmente dal nipotino Kristjan! V Vse najboljše za rojstni dan (14. marca) Katji JELARČIČ iz Pirana ji iz srca želita mama in sestra. V Vse najboljše Valentini KLEMŠE iz Portoroža, ki svojemu rojstvu nazdravlja 12. marca, Aci SEMIČ in Rozi RAŽEM, ki nazdravljata 4. marca, Zoranu KENDI in Tomažu GANTAR-ju, ki bosta praznovala na prvi pomladni dan - od prostovoljk in prostovoljcev pri Rdečem križu Piran! ¥ A Darinka SVETTINI che festeggia il compleanno l'otto marzo, tanti auguri affettuosi da tutta la famiglia, ma piu' di tutti dal nipotino Mattia che le vuole tanto bene! ¥ Za Karmen VERGOLIN iz Portoroža: veliko sreče za njen rojstni dan 22. marca od prijateljice iz mladosti! V Tanti auguri per il compleanno a Vanja DILICA (14 marzo), Mariolina JURIČIČ (9 marzo) e Zelinda ŠTRKALJ (21 marzo) da tutti gli amici del coro "G. Tartini" di Pirano. A Zelinda vanno anche gli auguri del gruppo filo-drammatico! V Mitji LAZAR-ju veliko sreče in uspehov za rojstni dan (18. marca) od izrednih študentov Visoke šole za turizem iz Portoroža! ¥ Auguri affettuosi da tutti i famigliari a Matej DETONI che compie 20 anni il 23 marzo. Congratulazioni! ¥ Dr. Jožetu TRSTENJAKU iz Portoroža se ob njegovem življenjskem jubileju, ki ga praznuje v mesecu marcu, iskreno zahvaljujemo in mu želimo še mnogo plodnih in zdravih let - v imenu njegovih pacientov Breda Rustja. Џ Iskrene čestitke srečnima mamici in očku Eugeniji CARL in Borisu KOČEVARJU ob rojstvu njunega Matije - od prijateljev in vseh pri Portorožanu. V Vse najboljše slikarju Teu Tavžlju, ki končno letos lahko spet praznuje svoj rojstni dan (29. februarja). Bralke in bralci Portorožana lahko svoje čestitke, zahvale, voščila, pozdrave, ipd. brezplačno objavite v Portorožanovi rubriki Mi med seboj. Sporočite jih lahko po telefonu ali faxu (066/647-42-14), pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (Obala 16,1. nad., Portorož, dopoldan), da jih zapišemo. Krovstvo, kleparstvo, gradbene storitve, svetovanje in nadzor ing. Janez Sevšek s.p. tel.: +386(0)63 810 11 29 041/672-196, 041/804-385, 0609/612-073 Strankam nudimo: Garancija - Kvaliteta - prekrivanje streh (sanacije), - zidanje, ometi, obnovitev fasad - nudimo kritino do 50 let garancije - sanacija dimnikov - material nabavimo in pripeljemo na objekt NAŠI SLAVUENCI: SLAVLJENKI V VALENTINOVEM MESECU Bil je petek pred valentinovim in v zraku je bilo že čutiti vzdušje rdečih srčkov, ko so v portoroški Drogi družno nazdravili rojstnemu dnevu dveh sodelavk. Rojstni dan je praznovala Lilijana PEČAR-IVANEK, ki je v podjetju zadolžena za stike z javnostjo, zato tudi pri Portorožanu z njo pogosto sodelujemo. Druga slavljenka je bila mladenka Katja ULJAN, vodja raziskave tržišča Droge. Po fotografiji sodeč (levo je Lilijana desno pa Katja) je bilo praznovanje vedro in je lahko vzgled prijetnega neformalnega druženja sodelavcev, kar pripomore k boljšemu vzdušju v delovnem kolektivu (in nenazadnje delovni učinkovitosti - za tiste, ki brez tega ne morejo!). Obema iskrene čestitke tudi od portorožanovcev. 50 LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA 21. februarja 2000 sta na Belem Križu praznovala 50. obletnico poroke Marija in Jože VODOPIJA. Ob visokem jubileju jima iskreno čestitamo in želimo mnogo zdravja in sreče. Vsi domači. ZGOLJ VSAKOLETNI RITUAL? Sklicevanje sestankov s široko udeležbo kot pripravo na turistično sezono |e v občini Piran vsakoletno ritualno delanje. Lani je bil podoben sestanek, ki se je lotil predvsem vprašanja varnosti v turizmu, sklican nekoliko (pre)pozno, šele 1. julija. Problemi, ki so jih takrat izpostavili - obratovalni čas gostinskih lokalov, čistoča, neurejenost območja kanala Sv. Jerneja, kopališč brez upravljalca (divja kopališča) in peš poti, pomanjkanje javnih sanitarij,... - So ostali in so ponovno bili kost za glodanje na letošnjem sestanku, ki ga je županja naše občine sklicala v portoroškem Avditoriju 22. februarja, vendar ga je zaradi njene zadržanosti vodil podžupan občine Drago Žerjal. Direktor Hotelov Palace Danilo Daneu je letošnji sestanek na kratko opredelil kot "izgubo energije in časa". Novinarju časopisa Delo pa je za šalo, morda celo' zares, predlagal, naj objavi kar poročilo z lanskega sestankovanja., saj se medtem ni nič bistvenega spremenilo! Tovrstni sestanki niso nikoli obrodili konkretnih zaključkov. Po njegovem mnenju bi moralo občinsko vodstvo najprej ugotoviti koliko sredstev, ljudi in časa imamo na voljo in se potem lotiti reševanja problemov. Predsednik sveta Krajevne skupnosti Piran Pavle Lovrečič je ponovil probleme, ki jih je izpostavil že lani: vzdrževanje divjih plaž (mesto Piran ima od zmeraj le te, zato je dolžnost Okolja, da jih čisti), ponovil je željo - ne zahtevo, kot je poudaril, ker si v kapitalizmu lahko občani le želijo - da bi se doseglo spoštovanje obratovalnega časa gostinskih lokalov. Opozoril je še na table ob deloma obnovljeni peš poti pod klifom od Pirana do Fiese, ki pešce opozarjajo, da se po njej podajajo na lastno odgovornost. Pot je treba usposobiti in table odstraniti! Kot primer odganjanja turizma in turistov iz občine je omenil trmoglavljenje Okolja, ki za privez katamarana Prince of Venice ni hotelo spustiti cene. Rezultat tega igračkanja je preseli- tev ladje v Izolo. Ta dejanja po njegovem preraščajo v plansko uničevanje turizma. "To je komunalna industrija in ne več turistična!" je na koncu vzkliknil. Marjan Golubič z oddelka za gospodarjenje občine Piran je odvrnil, da je obnova peš poti za Fieso zahtevna naloga. Naložba v lansko obnovo dela peš poti Piran - Fiesa je znašala 8 milijonov SIT, letos se predvideva zanjo porabiti še 17 milijonov, v naslednjih treh letih pa še nadaljnjih 20 milijonov. Celotna naložba naj bi občino stala od 50 do 60 milijonov tolarjev. Drago Žerjal, podžupan Občine je pojasnil, da ima Okolje v svojem programu tudi trikrat tedensko čiščenje plaž brez upravljalca, ker za več žal ni denarja. Valter Puhov z Okolja Piran je povedal, da so ceno priveza prilagodili zahtevam lastnikov Prince of Venice, ki so se potem odločili za selitev v Izolo iz drugih razlogov (carinske obveznosti lahko tam opravijo na enem mestu, kjer ima ladja tudi privez, medtem ko je morala ladja zaradi teh obveznosti zaviti še v Piran). Maks Furlan iz hotelov Salinera v Strunjanu je govoril o koliziji zakona o kopališčih ter zakona o javnih površinah. Na eni strani mora biti kopališče varovano in urejeno, za kar so postavljena stroga merila, kar pa drugi zakon s svojimi zahtevami onemogoča oz. izničuje prizadevanja prvega. Predlagal je ustanovitev delniške družbe, ki bi skrbela za kopališča. Zanimivo, čeprav ne čisto novo zamisel, je predlagal Tomi Brezovec z Visoke hotelirske in turistične šole v Portorožu in sicer naj se vsaj v poletnem obdobju vzpostavi javni promet tudi po morju, kar bi še poudarilo pomorski značaj naše občine. Govoril je tudi o kaotičnem prometu v Portorožu, pri čemer so mu pritegnili še drugi razpravljala "Sedanja rešitev prometa v Portorožu ni nobena rešitev," je menil Ivan Silič, direktor nedavno ustanovljene lokalne turistične organizacije. Da je pritožb nad parkirnim režimom ob robu štiripasovnice v Portorožu veliko, je potrdil tudi Boris Čehovin iz Hotelov Morje. Tako je torej tudi letošnje predsezonsko srečanje izzvenelo v ponovno nizanje starih problemov, ki se po večini vsako leto le še zaostrujejo: promet (v Piranu kot v Portorožu), čistoča ulic, urejanje zelenic, informiranje gostov... Livija Sikur Zorman V portoroški slaščičarni in v pekarni v Luciji lahko naročite najrazličnejše vrste tort za vsako praznovanje ali kar tako, da si polepšate dan... Proračun s primanjkljajem Zadnja, enajsta seja sveta Občine Piran 2. februarja letos je bila najbrž zanimivejša zaradi z dnevnega reda umaknjenih točk (na primer odločanje ali naj se podjetju Imperial Palace oprosti plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Portorožu, pa predlog spremembe odloka, s katerim bi prižgali zeleno luč za preureditev mandrača na Bernardinu v bazen), kot zaradi razprave ob preostalih točkah. Prvo branje letošnjega odloka o proračunu Občine Piran je bilo, ob nekaterih tehtnejših pripombah, sprejeto brez kakšnih pretresov (če izvzamemo zgovorno odsotnost dveh članov SDS, partnerice, vodilne koalicije). Porabo šestdesetih odstotkov proračuna opredeljuje obstoječa zakonodaja, občinski svet odloča le o preostalem delu, kjer pa je država občinam leta '98 pustila večjo samostojnost, saj lahko same odločijo, katerim področjem bodo namenile več sredstev. Naša občina pa se tudi letos, enako kot lani, samofinancira, kar pomeni, da sodi med tiste občine, ki od države ne bodo prejele dodatnih sredstev. Prihodki naše občine presegajo višino primerne porabe, katero je predpisala država. Predvideni letošnji prihodki proračuna Občine Piran znašajo 2.643.111.510,00 tolarjev, odhodki pa 2.884.311.510,00 tolarjev, kar torej pomeni, da bo proračunski primanjkljaj v višini 241.200.000,00 SIT. Kar nekaj občinskih svetnikov je pohvalilo letošnji proračun, ki da je bolje tehnično in jezikovno pripravljen od prejšnjih. Po mnenju Rafaela Dodiča pa je preveč porabniško naravnan, nima neke razvojne note oziroma je brez stika z gospodarstvom. Proračun za leto 2000 je po njegovem kot bibavica: visoka rast finančnih indeksov navzgor ali navzdol. Kot vsako leto s proraču- ^ р^» nom niso bile zadovoljne predvsem večje krajevne skupnosti (Lucija, Piran, Portorož, Sečovlje). Vsem se namreč za delovanje namenja enako vsoto denarja. Dodič je predlagal konkreten "ključ", ki naj pri dodeljevanju sredstev upošteva tudi število prebivalcev v posamezni krajevni skupnosti. Za Krajevno skupnost Portorož pa je še predlagal, naj se ji dodeli investicijska sredstva, potrebna za odplačilo najetega kredita za obnovo pogorele stavbe. Nekaj polemike je vzbudil predlog, naj se solinarsko cerkvico v Sečovljah, ki je v občinski lasti, odproda Rimsko katoliški cerkvi. Kupnino pa bi namenili v obnovo sečoveljske osnovne šole. Rožana Špeh je menila, da je bila cerkev nacionalizirana, zato bi jo kvečjemu l?hko vrnili, kar je podprl tudi Sebastian Jeretič. Ugo Fonda v predlogu ni videl ničesar bogokletnega, saj je RKC organizacija, ki se zelo dobro zaveda, kaj je lastnina, za katero zna tudi dobro poskrbeti. L.S.Z. zakaj na sramotilni steber? * Svet Občine Piran na svoji 11. seji ni podprl predloga svetnika SLS Joška Jorasa za umaknitev z dnevnega reda predloga o spremembi odloka o ustanovitvi lokalne turistične organizacije po skrajšanem postopku, ki ga je potem tudi sprejel. Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - območna izpostava Piran in Foto klub Portorož organizirata 12 urni začetni tečaj fotografije, ki bo potekal v prostorih Tantadrujeve dvorane OŠ Cirila Kosmača Piran vsak petek od 10.3. do 14.4.2000 od 19,00 do 21,00 ure. Prijavite se lahko do 6. marca 2000. Dodatne informacije o programu tečaja, višini in plačilu kotizacije dobite ob delovnikih med 10,00 in 13,00 uro na tel. 671 00 90 ali faks 742 249. Pirančani ste najbrž že neštetokrat hodili mimo akvarija, pred katerim že vsaj 726 let času kljubuje kamniti steber. Čokati kamen ni z ničemer posebej označen, zato najbrž nekateri niti ne vedo, čemu je služil in kako častitljive starosti je. Vendar zaradi te svoje starosti ni deležen prav nobene posebne skrbi in nege. Prav nenavadno je, kako mu uspeva obstati v svoji trdni falični pokončnosti, čeprav je bil deležen enake ali še bednejše usode kot vsa naša kulturna dediščina po drugi svetovni vojni. V Sloveniji je menda ohranjenih štirinajst tovrstnih stebrov - pragerjev - ki so služili kaznovanju. Tiste, ki so se spozabili in naredili kaj, kar za srednjeveško skupnost ni bilo sprejemljivo (na primer žaljenje župana, sodnika ali preklinjanje, pa grdo govorjenje o piranskih zavetnikih), so ga za kazen lahko privezali za sramotilni steber. Pravzaprav so bili s takšno kaznijo lahko celo zadovoljni, ker so takrat imeli na zalogi še kaj dosti hujšega. - ponarejevalec listin je na primer lahko kar tako mimogrede ostal brez desnega zapestja, kriminalci pa so se po izvršeni kazni sprehajali okoli btez uhlja ali brez očesa... našo lokalno skupnost nekaj eksemplarno škodljivih, abotnih, kratkovidnih, ipd. Pa začnimo! Nekaj dni ob sramotilnem stebru bi si zaslužili tisti, ki so botrovali pri (ne)načrtovanju naselitvene politike v naši občini od povojnih dni do danes in imajo največ zaslug, da so se iz Pirana odselili prvotni prebivalci, ki so imeli do starega mesta čustven odnos, saj so bili z njim skoraj organsko spojeni. Potem so v kratkem času vzpodbudili še eno veliko selitev: iz starega mestnega jedra v novo zgrajeno spalno naselje Lucija. Piran pa brezčutno prepustili propadanju. Rezultati takšne brezciljnosti so vidni na vsakem koraku - propadajoče palače, nekatere celo obnovljene, s katerimi pa prav za prav ne vemo, kaj bi počeli (palača Trevisini, bivša bolnišnica, palača Apollonio, svetilnik na Punti in nenazadnje celo' pravkar obnovljena Pečaričeva galerija (le kaj bo v njej razen stalne razstave, kdo bodo obiskovalci vsega tega kulturnega obilja). Pa obnavljajoče gledališče Tartini, ki se ga je najprej pustilo sramotno propadati, zdaj pa - rdeči od sramu - hitimo z njegovim obnavljanjem. In potem? Se bodo v njem vsak teden vrstile gledališke predstave, koncert!? Naj bo ta predlog (v katerem bi se najbrž našlo kar precej konkretnih ljudi) začetek seznama preteklih dejanj, ki bi si zaslužila sramotilni steber. Obljubimo pa, da bomo obdelali še kakšnega! Seveda pa ste vabljeni predvsem vi, cenjene bralke in bralci, da nam pošljete svoje predloge! Livija Sikur Zorman in Mitja Jančar § ""'''S.v. f/ ■ In zakaj smo se lotili tega našega lokalnega prangerja? Morda predvsem zaradi tega, da bi se kdo spomnil in kakšno drobtino iz nemajhnega kosa kulturi namenjenega občinskega proračunskega denarja namenil njegovi obnovi in kakšni tabli, kjer bi pisalo, od kdaj stoji tam in čemu je služil. Potem pa tudi zato, ker smo si steber izbrali za iztočnico za pogled nazaj v ne prav daljno zgodovino. Ker je zgodovina (lahko) tudi dobra učiteljica in iz nje lahko razberemo napake, ki smo jih naredili, da bi jih seveda ne ponovili (čeprav potem običajno naredimo nove, nič manj hude...). Tako, kljub novim demokratičnim časom, bi lahko steber simbolno še služil svojemu namenu. Mi smo - malo za šalo, malo pa zares - izbrali nekaj preteklih dejanj, katerih akterji so si po našem subjektivnem mnenju (katero mnenje pa ni subjektivno?!) prislužili sramotilni steber. Za tak izbor antipiranskih polpreteklih dejanj niti ni potreben kakšen posebno velik pogum, ker ne bomo omenjali konkretnih ljudi. Pustimo, naj to namesto nas raje naredi zgodovina! Mi smo torej segli nazaj, kolikor daleč nam pač sega spomin in izbrskali za Pobuda LAS: Narediti korak naprej! K temu pisanju me je zaneslo dvoje: razmišljanje neke mame v januarskem Portorožanu in še posebej pozivni natečaj za enkratno sofinanciranje programov in akcij na področju preventive odvisnosti od drog za osnovnošolce, mladino in predšolske otroke v piranski občini za leto 2000. Z vsem, kar je napisala omenjena mama, se strinjam. Enako tudi s programi, ki tečejo že več let in jih Lokalna akcijska skupina poziva v svojem natečaju. Vendar se mi ob tem porajajo nekateri dvomi. Naši otroci v predšolski dobi so (razen izjem) zelo dojemljivi za pasti in nevarnosti, ki so okoli njih. 0 tem poslušajo v šoli, gledajo filme, itd. Le kateri od staršev ni kdaj doživel, da mu je na primer otrok, ko se je vrnil iz šole, zgrožen ugasil cigareto, ker je pravkar gledal film o črnih pljučih!? Preventiva mora biti. Nedvomno. A po mojem vse premalo naredimo za kurativo. Vnaprej se opravičujem očetu Francu iz portoroškega župnišča, kajti že dosti sem slišala, da se on sam s sodelavci zelo trudi z zasvojenimi mladimi ljudmi, vendar so ta - sicer pozitivna prizadevanja - predvsem programi cerkve (ki so mimogrede premalo poznani v javnosti), kamor se bo neverujoči mladostnik - roko na srce - najverjetneje težje odpravil po pomoč. V zdravstvenemu domu Piran teče tako imenovani metadonski program, v katerem odvisniki prejemajo zdravilo in nato se prepuščeni sebi in (ali) družinam vračajo domov. Leto, dve, tri, deset.... koliko let? Vem, da iz Ljubljane občasno prihaja zdravnik-strokovnjak, a če ima za pogovor naročenih 10, 20 ali več oseb, kaj lahko naredi v kratkem času zanje? Zato menim, da je nujno ustanoviti terapevtske skupine za zdravljenje narkomanov, podobno kot jih imajo psihiatrične bolnišnice za duševno bolne in za zdravljenje alkoholikov neke vrste skupine za samopomoč.. Nenazadnje je dokaz, da so uspešne tudi Klub zdravljenih alkoholikov v Kopru, ki je mnogim že pomagal k dokončni ozdravitvi. Prepričana sem, da je v naši občini dovolj strokovno podkovanih oseb - psihologi, socialni delavci - in ljudi dobre volje, ki bi zastonj ali za simbolično plačilo prevzeli in vodili skupino odvisnikov... Seveda bo potlej problem prostor, stroški čiščenja, elektrike... Sami izgovori! Imamo zdravstveni dom tako v Piranu kot v Luciji, ki sta bila zgrajena prav za pomoč ljudem. Pozivni natečaj pa bi lahko v svoj program vključil prav takšne stroške. Še ena mama 0 RAVE IN KLUBSKI KULTURI Februarski gost v portoroškem Avditoriju je združil kulturni praznik in Valentinovo, o klubski in rave kulturi smo se namreč pogovarjali z DJ-em in glasbenim ustvarjalcem Valentinom Kanzyanijem*. Različna opojna sredstva povezujejo v zgodovini predvsem z verskimi obredi in so bila (ter so še vedno) stvar izbire posameznika, ki se ne glede na glasbo, ki jo posluša, lahko odloči za ali proti nedovoljenim drogam (in celo zakonu navkljub močno oglaševanima) alkoholu in nikotinu. Odveč je torej ponavljanje, da rave-u ne moremo enostavno prilepiti ecstasy-ja, lahko pa bi se večkrat ustavili ob dejstvu, da na rave srečanjih redko ali pa sploh ne prihaja do izgredov in pretepov. Osnovna filozofija tega gibanja sta ljubezen med ljudmi in strpnost med drugačnimi, kar žal nista ravno najbolj čislani vrednoti našega storilnostno naravnanega časa. Pogovor z Valentinom Kanzyanijem je bil namenjen predvsem tistim, ki imajo proti gibanjem, kakršno je rejversko veliko povedati - ne da bi zadevo zares poznali ali pa da bi se, bog ne daj, kar sami odpravili tja in ga doživeli. Staršem, ki so se večera v sicer nabito polni dvorani vendarle udeležili in pogovor popestrili z vprašanji in mnenji, gre posebna zahvala, kopitarji pa bodo poleg čevljev tako ali tako še naprej sodili tudi vse ostalo. Kot dodatek še vabilo, da prisluhnete marčevs-kemu Večeru z gostom. V četrtek, 16. marca, ob 20.30, bo v Beli dvorani Avditorija Emilija Pavlic, avtorica knjige Za otroke kuhajmo zdravo dokazala, da zdrava prehrana ni le eksotika, s katero se ukvarjajo čudaki. Sama skrbi, da se omenjeno načelo udejanja tudi v nekaterih obalnih vrtcih. Svoje dolgoletne izkušnje o tem, kako ustvarimo zdrav, pester in dostopen obrok, bo delila s publiko, to pa bo tudi priložnost, da izmenjamo recepte. Vstop je seveda prost. Jana Kandare * Izvedeli smo, da je Valentinu Kanzyaniju po naše ime Tine Kocjančič in da je doma iz Kopra (op. ured.) Glasbo je pričel vrteti že pri 14 letih, od takrat pa je ves čas sledil najnovejšim trendom in hkrati ustvarjal lastno glasbo. Vloženi trud se je obrestoval, saj ime Valentino Kanzyani v tujini nekaj pomeni. Zanj se je zavzela celo najpomembnejša techno založba v Angliji Prime, ustvarja tudi za japonsko založbo Frog man in nastopa v največjih klubih po vsej Evropi, v kratkem pa lahko pričakujemo še otvoritev njegovega snemalnega studia. Glavna tema večernega pogovora je bila rave, ki predvsem staršem dviguje pritisk, saj ga povezujejo s tkim. plesnimi drogami. Škodljiv vpliv na organizem pa naj bi imela tudi sintetična glasba s poudarjenim ritmom. Kot kaže, se zgodovina ponavlja, saj se podobnih očitkov poslužuje celo generacija, ki v "love & peace" obdobju ni imela nič proti "razširjanju zavesti" ob od takratne starejše generacije osovraženi glasbi. Za državnega sovražnika št. 1, ki ruši moralne vrednote družbe in škodljivo deluje na mladino, so bili razglašeni že twist, rock&roll, punk in še bi lahko naštevali. Pa se ni nič zgodilo; brez bistvenih pretresov smo preživeli vse našteto. Droge so bile v večji ali manjši meri vedno prisotne, pa ne zaradi glasbe. Nega obraba Nega telesa Ajuvreda masafa 9(pzmetiAa Џала J$oiic*.p. Klasična masama J!tpa eeita 1, 63£0 (fottotoi . Tui-na masama \y »ST Depilacija Hanikura PediKura IZOBRAŽEVANJE KOT GOSPODARSKA DEJAVNOST Ali KAKO BI PIRAN LAHKO ŽE BIL UNIVERZITETNO MESTO Visoka strokovna šola za podjetništvo v Portorožu je bila ustanovljena pred štirimi leti in gostuje v Avditoriju. Študentov je vsako leto več in prostorska stiska je vse večja. Bilo je nenavadno, ko so se pred štirimi leti Ljubljančani odločili odpreti šolo v turističnem kraju ob morju. Iskali so prostor pod soncem, poizvedovali na Občini Piran, pri hotelirjih... Ena od zamisli je bila najem Belvederja, kjer bi imeli šolo in dijaški dom, po vzoru univerze v Kaliforniji. Ampak domači podjetneži predloga niso jemali resno. V glavi so imeli stare predstave o šoli kot o "družbeni porabi", o neprofitni naložbi, o revnih študentih in čudaških profesorjih... Vodstvo šole je iskalo naprej in ponudila se mu je možnost preselitve v Piran, v stavbo nekdanje bolnišnice. Zaradi pomanjkanja denarja je po letu dni priprav selitev padla v vodo. Bolniška stavba pa še naprej sameva in propada. Vendar je vodstvo šole še naprej razmišljalo o Piranu kot ustrezni rešitvi za svojo šolo. Nova zamisel je bila palača Trevisini. Tudi ta sameva in propada. Šola nima dovolj denarja na nakup. Prosila je Občino Piran za pomoč, pojasnjevala, da se ji bo naložba vrnila v nekaj letih, v vseh ozirih, tudi finančno. Občina ne razume. Palača pa sameva in propada. Predpostavimo, da bi Občina Piran šoli stavbo darovala. Ali ji jo prodala na kredit. Šola bi stavbo obnovila. V njej bi imeli predavalnice in druge šolske prostore, nekaj sob pa tudi za študente in profesorje. Študentje te šole prihajajo iz vse Slovenije in plačujejo šolnino. Ta šola ima višji standard od državnih šol. Profesorji prihajajo iz Ljubljane in drugih držav, veliko jih je iz Amerike. Študente obiskujejo tudi starši, profesorji pa pripeljejo svoje zakon- ce. Predavanja so od oktobra do junija. Takrat je Piran bolj prazen, ker je polovica stanovanj v rokah nepirančanov. Študentje in profesorji bi za piranske podjetnike predstavljali novo skupino potrošnikov - zahtevno in sorazmerno premožno. Študentje in profesorji so tu začasno, nimajo svojih družin in ne posedajo doma, zanima jih kraj in radi se družijo. Študentje imajo veliko časa za razvedrilo in druge dejavnosti. Tudi za delo in šport. Mladi so prišli k nam študirat podjetništvo. Mnogi med njimi izhajajo iz podjetniških družin in imajo dobro osnovo za začetek svoje poti. Morda celo razmišljajo, da bi tukaj ostali in svoje podjetniške načrte udejanili v Piranu, kjer so preživeli čudovita študentska leta. Kajti Piran je lep. Če je živ. Postaviti bi morali na tehtnico kupnino za palačo (prazno in propadajočo) in življenje, ki bi ga v Piran prinesla šolajoča mladež. Tisti pregovor Bolje vrabec v roki kot golob na strehi v našem primeru ne velja. Kajti vrabec v naši roki umira! Nada Kozina Bo palača Trevisini vendarle piranski Dom kulture? Na javni razpis Občine Piran, s katerim je zbirala predloge in idejne zasnove za spremembo namembnosti in prodajo palače Trevisini na Kidričevem nabrežju v Piranu so prispele tri ponudbe (ena celo pred objavo razpisa). • Prvo je dolo podjetje ZETA iz Pirana, ki sicer obljublja plačilo kupnine, vendar ne navaja višino zneska. Pripravljeno je obnoviti stavbo: v pritličju bi ohranilo obstoječe poslovne prostore, v višjih nadstropjih pa bi uredili pisarne in stanovanja, mansardo bi namenili umetniški dejavnosti. • FINALI d.o.o. Piran, ki so dali drugi ponudbo, so pripravljeni palačo odkupiti in jo preurediti v poslovno-stanovanjski objekt. Spodnje prostore bi namenili javnosti, namembnost zgornjih pa opredeljujejo kot poslovno skriv- nost. Za stavbo so ponudili kupnino v višini 85 milijonov tolarjev. • Po mnenju občinske strokovne službe najpopolnejša ponudba družbe GASSPAR INVEST iz Pirana predlaga spremembo namembnosti le pritličnega dela stavbe, ki bi ga namenila storitveni, trgovski in gostinski dejavnosti. Zgornja nadstropja pa bi namenili kulturi. Tu naj bi nastal center kulture, kjer bi dobile sedež najrazličnejše kulturne organizacije oziroma ustanove. Podjetje predlaga, da bi stavbe in prostore v Piranu, iz katerih bi se kulturne organizacije izselile, prevzelo (po načelu staro za novo) in jih obnovilo. Seveda bi bilo potrebno njihovo sedanjo namembnost spremeniti. Palača Trevisini pa je v tej ponudbi ocenjena na 80 do 100 milijonov tolarjev. No, informativni javni razpis zbiranja ponudb je v lokalni javnosti vzbudil tudi negativne reakcije. Tako se je znani kipar Janez Lenassi iz Pirana spraševal, ali se sploh zavedamo potreb po prostorih za kulturne dejavnosti, ki so življenjskega pomena v nadaljnjem razvoju starega mesta, spomenika prve kategorije. Tako je občinski svet odločil, naj se najprej preuči prostorske potrebe javnih kulturnih organizacij, ki domujejo v Piranu in ugotovi ali bi zanje lahko preuredil palačo Trevisini. Izpraznjene stavbe in prostori, ki jih zdaj zasedajo kulturne dejavnosti, pa bi občina prodala in s tem krila naložbo v Trevisinijevo palačo. L.S.Z. KLUB ŠTUDENTOV OBČINE PIRAN Razvoj visokega šolstva prinaša v naše kraje optimizem in svež veter na številnih področjih - demografskem, gospodarskem, kulturnem... Študentska mesta so živahna, vedra, odprta v svet. Študentje imajo svoj življenjski stil. Radi se shajajo in potujejo. So polni energije. Le denarja nimajo dovolj. Imajo pa svoj klub. Klub študentov občine Piran je ustanovila skupina mladih Pirančanov leta 1992 na Fakulteti za pomorstvo in promet. Danes je največji študentski klub na Primorskem. Njegov cilj je združiti mlade in izboljšati študentsko življenje na Primorskem. Klub ima tri osnovne enote: informacijsko točko, prodajo bonov in računalnico. Info točka je povezana s ŠOU v Ljubljani in drugimi klubi po Sloveniji. Tekoče obvešča o študentskem dogajanju po Sloveniji, o možnosti potovanj, izobraževanj, ima borzo sob in še druge koristne informacije, ki pridejo prav še tako praznim študentskim žepom. Klub pripravlja različne projekte, namenjene študentom in dijakom. In je edini klub, ki subvencionira študentsko prehrano. Študentje lahko kupijo po 20 bonov na mesec, zanje dobijo hrano pri devetih ponudnikih v Piranu (Hubi, Pirat in Surf), Portorožu (Dijaški dom, Beli Križ), Luciji (Bistro Lucija) in v Kopru. Klub ima dve računalnici: na sedežu v Piranu in v dijaškem domu Korotan v Portorožu. Člani kluba imajo posebno ugodnost: tri mesece brezplačno uporabo elektronske pošte ali dostop do interneta od doma ali 30 brezplačnih fotokopij na mesec. V Klubu pripravljajo študentski popustnik s kuponi, s katerimi uveljavljajo študentje popuste pri nakupih izdelkov in plačilu storitev. V Klubu deluje še študentski servis Študentek, ki preskrbi študentom začasno ali priložnostno delo. Napotnice se lahko naroči osebno, po telefonu ali elektronski pošti. Študentski servis financira vse klubske dejavnosti s svojimi sredstvi, Ves zaslužek investira v študentske dejavnosti. Sedaj je na vrsti oprema računalniške učilnice in izobraževalnega informacijskega centra Korotan. Načrtov je še več: urediti dostop do interneta, organizirati multume-dijsko delavnico, opremiti čitalnico, organizirati kulturne in športne prireditve ter študentsko radijsko oddajo, pripraviti informator Š. Plonk in glasilo primorskih študentov Navigator. Predsednik kluba je Aleksander Poropat. Študentski klub Piran, Študentski servis Piran, Župančičeva ulica 14 Župančičeva 14 Telefon: 066 741 514 Telefon: 066 741 515 E-pošta: info@ksop-cscp.si E-pošta: servis@ksop-cssp.si Spletna stran: ksop-cscp.si TINTA d.o.o. Obala 55 - Portoro (Stavba Splošne plovbe) 066/476-220, 76-793 Odprto vsak dan razen sobote, nedelje in praznikov med 8.00 in 15.30 uro Nudimo vam: - fotokopiranje A4, A3, barvno, na termo folijo - tipkanje in oblikovanje vseh vrst besedil - vezava dokumentov, seminarskih nalog... - izdelava reklamnih letakov A4 - A5 format - fotokopiranje na barvni papir A4 - A3 format Za študente in dijake A4 -10 SIT! Novi študentski časopis NAVIGATOR Izšla je prva številka študentske revije Navigator. Izdal jo je Klub študentov občine Piran ob sodelovanju klubov izolskih in koprskih študentov in Primorskega informacijskega ateljeja Pina iz Kopra. Glavna urednica je Tamara Kozlovič, odgovorni urednik pa Sebastian Miklavec. Študentska revija je eden od znanilcev porajanja tretje slovenske univerze. Prva številka je vsebinsko zelo pestra. Predstavi okolje, šole in študentske organizacije. Nudi osnovne informacije o nastanitvi in prehrani študentov. Poroča o zapletih na fakulteti za pomorstvo in promet. Predstavi atelje PINA iz Kopra in AIESEC - mednarodno organizacijo za izmenjavo študentskih praks. Napove ustanovitev študentske radijske postaje (sedaj je na Radiu Koper študentska oddaja vsak petek od 21. do 22. ure). Objavlja pogovor s pevkama Laro Baruca in Katjo Pišot, ki študirata v Ljubljani. V literarnem kotičku je predstavljena knjiga, zapis o literarnem večeru in objava pesmi Janje Božič. Največ je člankov o športnem in zabavnem življenju študentov. Še več je člankov. Revija je zanimiva tudi za neštudente. Moti le, da vsi mladi novinarji pišejo o Obali in obalnih študentih. Mi vendar nismo Obalneži, torej ne živimo na Obali! Smo Istrani in živimo v Slovenski Istri. Lepo je brati piranski študentski časopis! Dragi študentje, veseli smo vas! TRETJA SLOVENSKA UNIVERZA -PRIMORSKA UNIVERZA V Slovenski Istri je že nad 5000 študentov, rednih in izrednih. Študirajo na Fakulteti za pomorstvo in promet, Visoki šoli za hotelirstvo in turizem, Visoki strokovni šoli za podjetništvo v Portorožu, Visoki šoli za management v Kopru, na enoti Ekonomsko-poslovne fakultete iz Maribora in na enoti Pedagoške fakultete iz Ljubljane. Ustanavlja se fakulteta za interkulturne študije in visoka šola za zdravstvene usmeritve. V načrtu je center za tuje jezike in visoka šola za finance in trgovino. V Kopru deluje projektni svet Univerza na Primorskem. Razvija se tretja slovenska univerza. Nad 2000 istrskih študentov študira v drugih krajih po Sloveniji in v tujini. Tudi ti študentje so za nas pomembni. Doma so občasno, a upamo, da se po študiju vrnejo in nas obogatijo s svojim znanjem. Posaditev oleandrov ob poti na Formo vivo Hortikulturno društvo Portorož, ki se je po požaru v stavbi Krajevne skupnosti Portorož preselilo v Lucijo na Obalo 105, je 25. februarja imelo svoj redni občni zbor. Društvo, ki skrbi za olepševanje naselij v naši občini, se je najbrž še najbolj uveljavilo s sejmom rož, ki ga pripravlja ob prvomajskih praznikih že več kot dvajset let. Vendar pa aktivni člani Hortikulturnega društva postorijo še marsikaj: vrtcem in šolam pomagajo pri urejanju njihovih vrtov, lani so sodelovali tudi v županji-ni cvetlični akciji (brezplačna delitev lončnic za presaditev), imeli so spomladanski in zimski ples, letos bodo končali s sajenjem oleandrov ob poti za Formo vivo, nadaljevali bodo z akcijo posaditve dvestotih grmovnic in dreves. Člani se lahko udeležijo tudi izletov društva. Letos načrtujejo izlet v Belgijo, kjer naj bi si ogledali med drugim tudi posestvo - en sam cvetlični vrt - baronice de Beider- po rodu Slovenke. Za člane društva, ki ima letno članarino v višini tisoč tolarjev, so izleti regresirani. Da bi v vodstvu ugotovili, kakšno je mnenje članstva o delu društva, so se odločili za anketo, ki naj bi jim dala odgovor, ali naj nadaljujejo z organiziranjem svojega plesa. L.S.Z. RAZSTAVA ROČNIH DEL BO! Vsem, ki ste že povpraševale po razstavi ročnih del (upamo, da to zanima tudi kakšnega moškega, zakaj ne!?), sporočamo, da razstava bo! Tako so se namreč odločile članice krajevnega odbora Rdečega križa Portorož na svojem zadnjem sestanku.(Mimogrede - sestale so se v svojem novem prostoru v stavbi KS Portorož - čisto na vrhu stavbe - ki si ga delijo štiri družbene organizacije oziroma društva.) Razstava bo predvidoma v prvi polovici najlepšega meseca v letu, maja (ob tednu Rdečega križa), o čemer pa vas bomo še natančneje obvestili. Dotlej pa le pridno pripravljajte svoja ročna dela. Morebiti je treba še kje kaj malega dokončati, pa vas bo razstava spodbudila, da pohitite. Sicer pa večina že pozna pravila, a naj jih ponovimo: ročna dela morajo biti čista, zanimiva, itd. Prav prijazno vabimo vse k sodelovanjul Tudi moške, saj vemo, da ste mnogi izredno spretni. Ročna dela niso le pletenje, kvačkanje, vezenje... Prosimo vse, ki vas zanima, da čimprej prijavite sodelovanje s svojimi izdelki. (Pokličite ga. Nado Pukšlč, tel.: 747-006). Dragica MEKIŠ Uspešna delavnica slikanja na svilo Na začetku februarja je Društvo invalidov naše občine imelo svoj redni letni občni zbor, ki se letos ponaša z izredno dobro udeležbo. Dejavnost društva je pestra, še posebej pri humanitarnih akcijah, ki pa od članov terjajo veliko osebnega odrekanja, vendar jim to v zameno daje tudi obilico osebnega zadovoljstva. Najbolj se prizadevnost članov društva kaže na socialnem in športno-rekreacijskem področju. Vabilu na občni zbor se je odzval tudi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Miran Krajnc, ki je delo piranskega društva, pod vodstvom Hilde Vuga, zelo pohvalil. Društvo pa se uspešno povezuje in sodeluje tudi z Občino Piran in drugimi društvi v naši občini ter še posebej z društvi invalidov obalno kraške regije. V društvu pridno uresničujejo zastavljene si naloge; tako so pod vodstvom Vere Močnik že izvedli prvo trodnevno delavnico slikanja na svilo, nad katero so bile udeleženke zelo navdušene. Naučile so se nove spretnosti in domov odnesle čedne izdelke. Seveda nameravajo po tako dobrem odzivu delavnico ponoviti. Delavnice ročnih spretnosti, pod vodstvom Jolande Mehle in drugih članic, pa bodo enkrat tedensko potekale vse leto, za kar je med članicami veliko zanimanje. Tudi ob letošnjem dnevu žena društvo pripravlja srečanje svojih članic, na katerem je vselej velika udeležba. Aprila pa v Društvu invalidov organizirajo tradicionalni pohod, na katerega so seveda člani v čimvečjem številu vabljeni. Datum pohoda bo objavljen na plakatih! J.S. POSREDOVANJE DEL ŠTUDENTOM IN DIJAKOM KLUB MLADIH PIRAN CLUB DEI GIOVANI PIRANO MLADINSKI SERVIS PIRAN - Župančičeva 14/11 tel./fax.: 76-490 PORTOROŽ - Obala 55 tel./fax: 747-018 servis@klub-mp.si http://www.klub-mp.si TABLE V naših krajih je preveč tabel. In še kar rastejo, nove in nove. Z različnimi sporočili. Tudi table o podjetjih, ki jih že davno ni več. Table ne krasijo okolja, mažejo ga, zastirajo pogled na zelenje in morje. Seveda so med njimi nekatere tudi koristne, ker nas vodijo na naši poti. Primer tabel, ki zavajajo in so odveč, so nove občinske table napisov krajev, velike in okranclja-ne. Ko prihajamo, denimo iz Lucije, vidimo dve tabli z napisom Portorož. Ena je postavljena v skladu s cestnimi predpisi, tako kot povsod po svetu. Nekaj deset korakov naprej stoji nova tabla z oznako Portorož. In kje se v resnici začne Portorož? Kateri kraj je med obema tablama -Lucija ali Portorož - ali je vmes brezimna zemlja? Načičkane table - na podlagi celostne podobe, za katero je bilo treba odšteti lepe denarce - je postavila Občina Piran po programu, ki predvideva postavitev še mnogih drugih oznak, med drugimi tudi oznake kulturnih spomenikov, ampak teh še ni. Pa bi bilo prav, da bi jih čimprej imeli. In ne le zaradi turistov, tudi za nas! Učenci in učiteljice prvega razreda devetletke Osnovne šole Cirila Kosmača v Piranu so pripravili likovno razstavo na temo Piran skozi otroške oči. Razstavo so postavili 22. februarja v avli občinske palače v Piranu. Seveda ste vsi vabljeni, da si ogledate, kako naše staro mesto vidijo otroci. OBČINA PIRAN, KAKO TI GRE? Portorož je nesporno prvi turistični center in občina Piran najbolj turistična v državi. Navadno rečemo: "Samo morje in sonce še nista dovolj za turizem." Kar je seveda res. Res pa je tudi, da brez morja in sonca tega turizma tukaj ne bi bilol Morje, sonce in sredozemski ambient, ki je najbližji srednjeevropskemu turističnemu potrošniku, pa je vendarle osnovni prirodni gospodarski potencial, ki ga še ne znano dovolj dobro izkoriščati. Tisti turisti, ki jim morje in sonce pomeni veliko ali največ, povedo, da se voda v portoroških kopališčih ne more primerjati s tisto v Dalmaciji, na otokih in drugod. To je seveda tudi res. Res pa je tudi, da smo za to v veliki meri krivi tudi sami. Največja, predvsem hotelska kopališča, smo skoraj v celoti strpali v najbolj zaprt del Piranskega zaliva, kjer je kvaliteta boljša severno od Pirana. Tega dela morske obale pa za tisti del turizma, ki tukajšnjim ljudem zagotavlja največ delovnih mest, skoraj ne izkoriščamo. V preteklosti smo od tod raje postavljali rezervate. Ta problem naj bi rešil zakon, ki bi pas ob morski obali spremenil v javno dobro, dostopno vsem, vendar nanj že dolgo zaman čakamo. Če se s turizmom ubada minister z neturističnega konca... Turizem je danes največja in uspešna gospodarska panoga na svetu. Ima to prednost, da ima največji multiplikativni učinek na splošen razvoj in na odpiranje novih delovnih mest. Države po svetu zato pospešujejo razvoj turizma z gradnjo turistične infrastrukture s proračunskim denarjem. Država Slovenija je turizmu žal prej mačeha kot mati. Portoroškemu turizmu je vzela finančni vir za gradnjo turistične infrastrukture. Turistični minister je s štajerskega konca in se s Portorožem in Bledom ne ubada kaj dosti. Predsednik vlade je iz rudarskega središča in bi želel z milijardami davčnega denarja graditi termoelektrarne. Besede turizem iz njegovih ust ni slišati. Ko se je današnji turistični Portorož gradil, se je takratni predsednik vlade, Stane Kavčič zelo zavzemal za njegovo izgradnjo. Občina Piran je bila v tistih letih na tretjem mestu v Sloveniji po višini narodnega dohodka na prebivalca. In kje je danes? Država bi bila že davno lahko Portorožu, kot prvemu in paradnemu turističnemu konju, zgradila nujno potrebno turistično infrastrukturo samo z denarjem, ki ga je iz tukajšnjega turizma prelila v svoj proračun! To pa pomeni predvsem odstranitev tranzitnega prometa iz središča Portoroža in izgradnjo potrebnega števila (brezplačnih) parkirnih mest za turiste. Po desetletju obljub bi tudi občina že morala zgraditi Belokriško cesto. Če so brezplačna parkirišča za kupce donosna za trgovce, to zagotovo še bolj velja za turizem in njegove goste! Do tega spoznanja pa žal še nismo prišli. Bo morda vlada po novih volitvah imela za turizem več posluha?! Če občina in gospodarstvo ne dihata z istimi pljuči... Slišati je bilo, naj se Občina ne vmešava v poslovanje hotelov, češ da je to stvar lastnikov. Načelno to drži. Res pa je tudi, da uspešne turistične regije po svetu poslovanje in razvoj usmerjajo z medsebojnim dogovarjanjem in usklajevanjem vseh aktivnosti pri izrabi prostora in turističnega okolja. Pri izrabi prostora pa je vedno imela in bo morala imeti prvo in zadnjo Če ste v zadregi za darilo, zavijte v trgovino ouum - TPC, G2o Lucfa u.: оатг-т Med številnimi izdelki orientalske in domače obrti boste zagotovo našli primerno dragocenejše ali cenejše darilo za vsako priložnost in okus. NEPREMIČNINE NOVO - NOVO - NOVO - NOVO Mamilovič Jože s.p. Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji in najemu nepremičnin na Slovenski obali, ocenitev nepremičnin, pripravimo vam vse vrste pogodb. PE PORTOROŽ, OBALA št. 16 (stavba KS) tel. 066/749-270, 749-271 GSM 041/715-856 IZOLA, Prekomorskih brigad št. 10 tel. 066/ 601-080, tel./fax. 066/601-081 GSM 041/632-531 Uradne ure: PON. - PET. od 9. do 15., SREDA od 9. do 14. in od 16. do 18. SOBOTA od 9. do 12. Ostale ure po dogovoru POKLIČITE IN POMAGALI VAM BOMO PRI PRODAJI. Ißf* besedo lokalna skupnost oziroma občina. Občino Piran v preteklem obdobju žal niso vodili ljudje z znanjem in posluhom za razvoj turizma in za usklajevanje interesov med gospodarskimi subjekti v dobrobit njim in celi skupnosti. Občina in gospodarstvo bi morali dihati z istimi pljuči. Ni bilo npr. slišati, da bi se direktorji večjih podjetij in zlasti hotelov vsaj občasno dobivali na delovnih pogovorih pri županu, kjer bi se spoznavali in tudi dogovarjali o skupnih problemih in načrtih. Če tega ne bo, se temu kraju ne piše dobro. Le pogovori, sodelovanje, pripadnost turizmu in kraju lahko pospešijo razvoj turizma, kraja in vse Občine! Tako pa stari lepotec, hotel Palace, tisočim mimoidočim še naprej pripoveduje zgodbo o neodgovornosti odgovornih lastnikov, občine in države. Hotelske posteljne kapacitete naj bi spreminjali v nekakšna vikend apartmajska stanovanja. Na gradnjo prepotrebnih garažnih hiš se že neodgovorno dolgo samo pripravljamo. Pomembna ladijska turistična linija se je zaradi boljših pogojev preselila k sosedom. Tja se čisto potiho seli tudi ena najbolj uspešnih in znanih blagovnih znamk "Droga Portorož". Žal tudi Splošna plovba ni več tisto, kot je nekoč bila. Vse pa seveda le ni tako črno kot izgleda. V občini je vendar čutiti uspešen gospodarski utrip. Narobe je le, da bi ta lahko bil še živahnejši, če bi le obstajala tudi uspešna koordinacija, ki bi stimulirala razvoj - v občini in državi. Za občino Piran in za državo Slovenijo je ponovno aktualen problem občinske in hkrati državne meje. Problem te meje je predvsem posledica ravnanj tistih, ki so državo vodili v letih po drugi vojni. Zadnje sporočilo pokojnega hrvaškega vladarja je bilo, da Piranski zaliv ni piranski, temveč hrvaški. Ker je v zadnjem času po volitvah s Hrvaške zapihal nov veter, smemo upati, da bo pripomogel k boljšemu sosedstvu in tako bomo končno lahko začeli reševati nasledstvene probleme, ki se vlečejo od razpada bivše skupne države. Soglasen revolt vse Evrope na Haiderjeve aspiracije po reviziji rezultatov druge svetovne vojne, ki bi v končni posledici lahko porušile po njen vzpostavljeno ravnotežje, je dobrodošel opomin tudi tistim, ki se tako ali podobno razmišljali tudi v zvezi z Istro. Vseeno pa je bolje počakati in videti kot napovedovati hitro reševanje zahtevnih nasledstvenih medsosedskih problemov. Jakob Čemažar Pogled na Portorož do leta 2025 Portorožu se obeta nova projektna naloga, ki naj bi opredelila vizijo in strategijo razvoja tukajšnjega turizma v naslednji prvi četrtini novega stoletja (2005 - 2025). Največji lastniki hotelskih podjetij v naši občini so nalogo naročili pri privatnem zavodu Mednarodni inštitut za turizem, nastajala pa bo naslednje štiri mesece pod vodstvom mag. Janeza Siršeta. Projekt sta 23. februarja s podpisom Listine o aktivnem sodelovanju podprla tudi županja naše Občine ga. Vojka Štular in Minister za drobno gospodarstvo g. Janko Razgoršek. Naloga naj bi naročnikom - lastnikom turističnih kapacitet in hkrati potencialnim vlagateljem - odgovorila na vprašanje, ali se v Portorož sploh splača vlagati. Podoben projekt so portoroški hotelirji naročili že v začetku 90. let, ki je nastajal pod vodstvom zagrebškega profesorja s področja turizma v obliki delavnic, v katerih so aktivno sodelovali takratni vodilni turistični delavci. Najbrž pa so se medtem razmere že toliko spremenile, da je potrebno postaviti nove smernice za naprej, saj je "portoroški produkt '90" kot so ga takrat radi imenovali, že zastarel. Nenazadnje se je dodobra spremenila tudi struktura lastnikov portoroških hotelov, ki so zdaj npr.: LB Maksima, Nacionalna finančna družba, odškodninski in kapitalski sklad, KBM Infond. Izdelava novega projekta bo stala 3,7 milijonov tolarjev. Če vemo, da se turizem ne more uspešno razvijati brez podpore in sodelovanja domačega prebivalstva, ki mora v njem najti tudi svoj interes in možnost izboljšanja pogojev bivanja zase, bi naročnikom (in izdelovalcem) projekta položili na srce, naj tega faktorja ne zanemarijo... Si želite pomlad pričakati v svežini temeljito očiščenih prostorov? Potem vemo za pravi naslov, kamor se obrnite po pomoč: 4 MILJE d.o.o. Lucija Ukmarjeva 4, 6320 Portorož Tel/fax: 066/771-370,041/781-393 • GLOBINSKO ČIŠČENJE OBLAZINJENE OPREME GENERMNO AU REDNO ČIŠČOUE POSLOVNIH IN BIVALNIH PROSTOROV • STROJHO KEMIČNO ČIŠČENJE VSEH VRST TALNIH OBLOG ZLATO SIDRO Restavracija v Portorožu tel.: 674-50-74 & Pizzerija v Luciji tel.: 770-204 se priporočata Na počitnice v zadnjem hipu in ceneje Sistem Last minute tour je zelo razširjen v sosednji Italiji, saj se predvsem mlajši ljudje in poslovneži vse pogosteje odločajo za krajše počit-nikovanje v zadnjem hipu. Zdaj se preko portoroške agencije Maestral taka priložnost ponuja tudi Slovencem. Turistična agencija Maestral je namreč postala članica "verige" preko 500 agencij, ki ponujajo svoje storitve pod blagovno znamko Last Minute Tour. Njihova posebnost in predvsem prednost je, da so cenejši od drugih ponudnikov, kar se pri odločanju za potovanje mnogokrat izkaže kot bistveno. Počitnikar si odslej lahko pri Maestralu izbira počitnice v številnih italijanskih krajih, evropskih letoviščih, na Karibih in tudi azijskih državah. V sistem so vključene tudi letalske vozovnice. Sistem deluje tako, da kupec ob izbiri letovanje tudi plača. Rezervacija je takoj potrjena; kupec pa na letališče ali v kraj oddiha odide zgolj s potrdilom o vplačilu ter napotnico Last Minute Toura. Po mnenju direktorja Maestrala Andreja Babnika, je vključitev v Last Minute sistem tudi možnost za dodatno promocijo Portoroža ter slovenskega turizma, saj bodo portoroški in drugi slovenski hotelirji lahko s primerno oblikovanimi paketi v zadnjem trenutku napolnili svoje še neprodane zmogljivosti. Za sodelovanje so se v Maestralu že dogovorili s Hoteli Bernardin, pričakujejo pa, da bodo pritegnili tudi druge hotelske hiše. Počitnice - za katere se lahko odločimo v zadnjem hipu, so zanimiva ponudba tako za počitni-karje kot za hotelirje - za vsakega z njegovega zornega kota - koristi pa imata oba. Velika naložba bratov Belac v Kopru Sredi Portoroža je portoroško podjetje Belco, katerega lastnika sta domačina Marino in Mauro Belac v novi športni dvorani na koprski Bonifiki pripravila veličastno svečano otvoritev njunih novih gostinskih lokalov: pub-a pizzerije Pergola in Rištorantina nona Lina. Pergole na Bonifiki in Rištorantina nona Lina, je firmo Belco stala 200 milijonov tolarjev. V Njuna Pergola v Portorožu je po sedmih letih obratovanja postala priljubljeno zbirališče v kraju, kjer imajo vsak večer pozno v noč živo glasbo, ob nedeljah pa prirejajo še Tri vesele urice za otroke. Pred tremi leti je portoroški sledila še Pergola v Ljubljani, zdaj pa se jima je pridružila še tretja, v Kopru. Ob tem sta zasnovala še idejo o družabnem in zabaviščnem centru z izbrano gostinsko ponudbo pod imenom Bonifest. Naložba v nakup in opremo m Marino (levi) in Mauro Belac (desni) na otvoritvi pizzerije Pergola in Rištorantina nona Lina v Kopru na Bonifiki. Med njima je koprski župan Dino Pucer. Po sliki sodeč je bilo zelo veselo. Rištorantino nona Lina sta uspešna podjetnika uspela privabiti tudi odličnega kuharja Boška Blaznika, dosedanjega šefa kuhinje v GH' Metropol. Ponudba koprske Pergole pa bo temeljila predvsem na pizzah, testeninah in solatah. Mauro in Marino Belac sta na Bonifiki najela še vrsto drugih poslovnih prostorov (skoraj 400 m2), kjer načrtujeta še dva gostinska lokala (Music club in Rock caffe) in agencijo za prireditve. Od koprske občine sta še prevzela v upravljanje zunanji (več kot 1000 kvadratnih metrov površine) amfiteater, ki naj bi se že to poletje prelevil v veliko kultur-no-zabavno prizorišče na prostem. Zgodba o uspehu bratov podjetnikov, tudi odličnih glasbenikov, se torej nadaljuje. Edina grenkoba, ki nas ob tem obhaja je, da sta se za tako obetajočo naložbo odločila zunaj naše občine. L.S.Z. A •' i i ' v ШУШ-- Mercator-Degro PORTOROŽ Vaš najboljši sosed Vinska cesta po naših krajih bi lahko zaživela do poletja Zamisel o vinski cesti, ki bi tekla po našem vinorodnem okolišu, je živa že nekaj časa. Občine Izola, Koper in Piran so ustanovile Projektni svet Istrske vinske - turistične ceste, ki vodi priprave, da bi cesta tudi zaživela. Zamisel pa se lahko uresniči le tam, kjer bomo turistu znali ponuditi kaj, kar bo vredno obiska. Kakovostna vina, pa tudi oljčno olje, sadje, zelenjavo, značilne domače jedi, pa gostinska ponudba na kmetijah, v vinskih kleteh, osmicah, kmečkemu turizmu, gostilnah... Ponudimo lahko tudi krajevne znamenitosti, športne, kulturne, zabavne prireditve in še kaj... Načrt za vinsko cesto je že toliko dodelan, da bi lahko stekel z letošnjim poletjem. Kogar zanima in bi se sam želel vključiti kot ponudnik na vinsko-turistič-ni cesti (tudi na primer z obrtnimi izdelki ali s čem drugim, kar bi lahko pritegnilo obiskovalce naših krajev) se za podrobnejša pojasnila lahko obrne na koordinatorko v Projektu vinske ceste za našo občino (ga. Karmen Forte, tel.: 746-201). Sen neke meglene noči Dokaz, da so prebivalci Belega Križa že čisto obsedeni od tamkajšnje RTV antene, ki s svojo visoko silhueto popolnoma obvladuje njihov prostor in nebo nad njimi, je tudi evforija, ki je nekatere zagrabila nekega meglenega januarskega sobotnega večera. Ker zagotovo zaradi megle (in seveda noči) - ni bilo videti rdečih luči, ki jih na njej prižgejo ponoči, je bilo kar nekaj prebivalcev prepričanih, da so jo čez noč odstranili. Nekateri najbolj vztrajni, ki si prizadevajo za odstranitev zastarelega srednjevalovnega oddajnika (sama antenska konstrukcija seveda ni škodljiva) so od svojih sokrajanov že prejemali čestitke, ker jim jo je uspelo odstraniti. Nekaj nejevernih Tomažov se je šlo na lastne oči tiste meglene noči prepričat čisto k žičnati ograji okoli območja antene, ali je res več ni. In res je niso videli... Potem se je zdanilo, megla se je nekoliko razkadila in sen se je razblinil... 20 ANNI DEL GRUPP0 "MAGLIA E UNCINETT0" Altro importante e significativo traguardo della Comunita degli Italiani di Pirano. Questa volta a sof-fiare sulla torta e stato il gruppo "Maglia e uncinet-to" che ha spento ben venti candeline. L'ideatrice e mentore del gruppo e1 Maria Palakovič che con tanta voglia di trasmettere qualcosa al prossimo ci ha detto: "Questi 20 anni sono il frutto di tanto lavoro e tanta pazienza. Tra cicole, ciacole e tanto lavor, sono contenta di tramandare di generazione in generazione un'arte che a Pirano ha fatto storia. * f *f * \ > % v Nella cittadina, era abitudine infatti che le donne si trovassero in riva o dietro al Duomo per lavorare a maglia". II gruppo ha anche riprodotto quello che era un tipico lavoro piranese: la cosidetta "roda", owero lo scialle doppio di forma rotonda eseguito ad uncinetto. "Ma tra i lavori fioriti dalle nostre mani - come ha detto una delle 126 donne che in questi venti anni hanno partecipato ad almeno una delle edizioni - ci sono anche tovaglie, maglie, cia-batte, tende, guanti, berretti, copriletti. Ma vi chie-dete come nel 1979 e nata l'idea di costituire un tale gruppo? In occasione dell'otto maržo - rac-conta Maria - era abitudine fare visita alle nostre connazionali piu anziane portando qualche piccolo lavoro fatto dai bambini dell'asilo o delle scuole elementari. Quell'anno, eravamo assieme io e Ondina Lusa che pensando a momenti di ritrovo anche per le donne (nel pomeriggio gli uomini soli-tamente si ritrovavamo nell'allora Circolo per gio-care a carte) nacque cosi l'idea di organizzare un gruppo di lavoro manuale per non perdere le tra-dizioni delle nostre mamme e nonne. E cosi il primo incontro awenne il 14 aprile 1979". In tutti questi anni il lavoro non e certo mancato, pero il gruppo di maglia ed uncinetto non si e dimentica-to delle persone grazie alle quali in un certo modo e nata l'idea: gli anziani. Ogni anno infatti parte un 'azione umanitaria in favore di quelli residenti nel piranese e quelli ospitati nelle Case di riposo ad Isola e Capodistria a cui vengono regalati piccoli oggetetti. Monika Bertok UNA RICETTA PER L'OTTO MARZO: IL "FIORETTO" Inesorabilmente vicina, con i suoi festeggia-menti stereotipati, ecco la giornata della donna. Nonostante le opinioni contradditorie della maggioranza femminile, non c'e' nessuna che nascostamente non desideri ricevere (comunque) aimeno un fiore in dono. Andando molto indietro con gli anni, ricordo ancora la mia nonna che m'insegnava a fare i "fioretti", che erano semplicemente delle pic-cole buone azioni da poter raccontare alia fine della giornata e fare cosi' contenti i miei genitori. E allora ecco un'idea: perche1 non sug-gerire un "fioretto" (accompagnato naturalmente anche da un fiore vero) a qualche marito pieno di buona volonta' e meno tradizionaie?? A scanso d'equivoci, tengo a precisare che il mio "fioretto" sara' di genere alimentäre, e cioe' un piatto facile facile ma buonissimo che potra' accompagnare un pranzetto preparato dalla moglie o fidanzata, tipo brodo con i gnocchetti di semolino, purea - crema di patate al forno, insalata mista e naturalmente il "fioretto", del quale vi daro' subito la ricetta: Pollastro alia dfgione (Francia) Le dosi sono a volonta', calcolate in base al numero dei commensali. Praticissime sono le confezioni di pollastro gia' disossato. Tagliarlo a pezzi non troppo grandi e friggerli per qualche minuto nel burro bollente, salare e continuare a fiamma bassa fino alia cottura Quindi mettere la carne da parte in un piatto da portata. Se nel tegame e' rimasto troppo burro e' meglio toglierne un poco, ed in quello rimanente aggiungere un bicchiere di panna che si fara sciogliere. A questo punto mettere un pugno abbondante di parmigiano e dopo ancora un cucchiaio colmo di senape. Amalgamare bene e versare il tutto sul polio. Cospargere a volonta' di parmigiano e servire ben caldo. Coraggio uomini, anche la donna piu formalista accettera' con piacere questo piccolo "fioretto"! Cesarina NOVA OGLAŠEVALSKA REVIJA modri oglasnik primorske modri oglasnik Primorske GSM 040/208-219, tel.: 066/262-410 ŽENSKI PRAZNIK Dan žena je praznik iz časa, ko so bile ženske zapostavljene. Danes je ta praznik priložnost, da se moški in otroci poklonijo svojim ženskam in materam. Da analiziramo mesto žensk v družbi in razmišljamo o spremembah. Danes smo ženske po zakonu enakopravne z moškimi. V resnici nismo, ker jim nismo enake. Po naravi smo drugačne in imamo drugačno poslanstvo kot 0, _ r. moški. Družbeno >/vi / zagotavljanje 'J ' enakopravnosti hoče preseči naravne razlike med spoloma. Zanikanje ženskosti in stremljenje po uresničitvi zakonskih pravic razkraja družbo. Iz žensk dela možače, ki vzbujajo posmeh in pomilovanje. Ženske zanemarjajo dom, ker tekmujejo z moškimi. Družine razpadajo. Matere ne znajo več brezpogojno ljubiti svojih otrok, ker uveljavljajo tržne zakonitosti tudi doma. Ženska je uspešna, če ji uspe uskladiti vse svoje vloge - naravne in družbene. Če ima topel dom, to je: ljubečega moža, srečne otroke, prisrčne stike s starši in sorodniki. Če je uspešna v družbi. Če se duhovno uresničuje. Prvenstvena je skrb za družino. To je naravno pogojeno in to dejstvo moramo sprejeti. Sprejeti ne pomeni se sprijazniti, ampak veseliti se svojega žlahtnega poslanstva in ga s ponosom izpolnjevati. Daje nam neizmerne možnosti, da smo ustvarjalne in srečne. Od svojih ljubih, posebno od otrok, se veliko naučimo, saj so seme bodočnosti. Naravno je, da prepusti moški velik del skrbi za družino ženski in usmeri svoje moči v družbeno uveljavljanje in ustvarjalnost. Zato je uspešnejši. Vendar le, če ga doma čaka topel dom. To ni poziv ženskam, naj se odpovedo tekmi z moškimi. Je le spodbuda k razmišljanju, kako uskladiti svoje naravno poslanstvo z željo po družbenem uveljavljanju. Kako biti modre: ostati ženske in dejavne članice družbe obenem. Ženskost ni šibkost pri uveljavitvi v družbi. Bogato jo s svojo drugačnostjo in vzdržuje stik z resničnostjo. Nada Kozina ŠOPEK CVETK ZA DAN ŽENA (Utrinki iz ženskih pogovorov) - Boj za ženske pravice ie pravzaprav zasluga moškega kompleksa večvrednosti: če ga ne bi bilo, se nikoli ne bi pojavilo vprašanje enakopravnosti med spoloma. - Če bi moški poznali ženske vsaj za desetino tako dobro, kot ženske poznajo njih in se temu primerno obnašali, potem na svetu sploh ne bi bilo razporok. - Dan žena so izumili moški, da bi se lahko vedli pokroviteljsko do nežnega spola in s tem sami sebi predrzno lagali, da patriarhalnost še nI vržena z oblasti. - Jaz sem proti boju za enakopravnost! Jaz sem za žensko nadvlado! - Odkar svet stoji, so se zmeraj vojskovali samo moški; prav zato smemo trditi, da bi bile edino ženska lahko uspešne pri mirovnih pogajanjih. - Pri spolnem nadlegovanju zdaleč prednjačijo moški; v obdobju matriarhata bo obratno... Pripravite se, srčki zlati! Sonja Požar S.marec 2000 V tem našem času, iztekajočem se drugem tisočletju, lahko povzamemo, da si je 8. marec izboril uradno pravico do praznika. Da je živel, se razživel in se sedaj umirja... Umirja se zavest, da je vredno biti ženska, da je ta drugačnost dragocena, ker se brez nje človek razlomi v moško polovico in praznino. Človek ostaja razlomljen, če ne prizna ženske drugačnosti in dragocenosti. Osmi marec postaja praznik radostnega vedenja, kako polovičen bi bil svet, če si ne bi priznali pomena obeh delov: ženskega in moškega. Radostno je to odkritje, ker smo po njem ponosni na to, kar smo - ženske ali moški. Lepo in prav - boste rekli - če bi le bilo res! Res je, a ne za (pre)številne izjeme. Kajti, resnica so razpisi za zaposlitve, ki vabijo le moške? Vsakodnevna stvarnost so pogodbe o delu in "bianco" - podpisane odpovedi, če ženska zanosi. Še bolj kruto dejstvo je nasilje nad ženskami. Še vedno se delo manj plača, če ga opravljajo ženske ... In končno: vpijoča resnica, ki nam je pred nosom - v našem občinskem svetu je 21 moških (svetnikov) in tri ženske (svetnice). Na pragu tretjega tisočletja ugotavljamo, da se je evforija praznovanja dneva žena izživela. A naj ta dan vendarle ostane praznik - za vse moške in ženske. Tudi zaradi vsega, kar človeku ni v čast (nasilje, krutost, nespošto-vanje različnosti, zapostavljanje šibkejših in drugačnih, laži, aroganca...). Zatorej spoštujmo in se veselimo različnosti, ki je zgolj razlika enega X v kromosomih. Zaradi nje ima življenje smisel. Ce pa bi bili obe polovici človeštva že v ravnovesju, potem šele bi lahko bilo zares tudi radostno... Dragica in Livija KUL-(T)-URA NA LADJI SANJ Citronček in Giovanin v otroških ilustracijah Izšla je drobna knjižica pesmi z gornjim naslovom. Avtorica, Alenka Zabukovec, devetnajstletna študentka naravoslovnotehniške fakultete, je otroštvo preživela v Luciji, kamor se vrača kadar le more in kamor se namerava - z mamo in bratom - v kratkem spet preseliti za stalno. Ker gre torej za našo sosedo in znanko, je prav, da krajanom predstavimo njen prvenec, o katerem so se Adolf Pušnik ter lokalni časopisi v ljubljanski okolici zelo pohvalno izrazili. Gre za izpoved mlade duše, ki plaho odkriva življenje, ostrmi nad spoznanji in včasih pred njimi pobegne v zavetje narave, v samoto, v izpoved svoje bolečine in stiske. Toda spoznanja, notranji viharji in tudi žalost so del življenja in to Alenka ve: sprejema jih in čeprav ostaja v svojem toplem, nežnem svetu globokega dojemanja ljudi in narave, ji njena mladost in radoživost narekujeta optimizem. Dobrota in ljubezen - do sveta, do ljudi, do matere in do ljubimca - sta gibalo njenih misli in sanj, tako oborožena lahko kljubuje težkim preizkušnjam. Knjižico priporočam zlasti tistim, ki znajo v malih stvareh najti velika zadovoljstva; ne bogati nas samo denar, tudi mokra gozdna pot, oblaki in ptice nad poljem so razkošje in kdor gre mimo njih, ne da bi se ga dotaknili, ostane reven kljub polni skrinji dragocenosti. Sonja Požar, Lucija I m Ob letošnjem kulturnem maratonu, ki je bil 7. februarja na Tartinijevem trgu, so malčki vrtca Mornarček Piran predstavili samostojno likovno razstavo na temo slikanice Citronček in Giovanin. Otroške risbice so nastale po srečanju z avtorjem slikanice Vanjo Peganom, ki je otrokom prijazno predstavil svoj odnos do varovanja okolja. Po ogledu izvirnih ilustracij slikarke Fulvie Zudič - predstavila jim jih je kustosinja Nives Marvin - so otroci svoje vtise prelili v risbe, ki so jih potem pobarvali v vrtcu. Svoje risbe so razstavili v avli Obalnih galerij v Piranu. Kulturni praznik v Centru za korekcijo sluha in govora V portoroškem Centru za korekcijo sluha in govora so v počastitev kulturnega praznika povabili glasbenika Romana Zupančiča, ki je otroke je zabaval z" Norimi mravljicami" in drugimi pesmimi. Ker so hoteli veselje deliti še z drugimi, so v goste povabili še otroke prvega razreda devetletke iz Portoroža in otroke Centra za usposabljanje Elvira Vatovec iz Strunjana, ki so se vabilu radi odzvali. Roman Zupančič je s svojo sproščenostjo uspel k petju pritegniti tako otroke kot tudi učiteljice, kar je njegovi predstavi dalo še poseben žar. Foto: Helena Dodlek Bodeče nasutje pod sečo Občina Piran je od RTV Slovenije nedavno dobila bodečo nežo za zanemarjeno, neugledno nasutje na polotoku Seča. Očitno je občinarjem segla neža do srca, saj je županja kmalu potem sklicala okroglo mizo (ali nekaj podobnega) kar na mestu samem, da bi javnosti pojasnila kakšne namene ima Občina s tem prostorom. Do letošnjega poletja naj bi ga skupaj s Hoteli Metropol vsaj začasno uredili (za kopalce in sprehajalce), kaj dokončnega pa se o zemljišču še ni mogoče odločiti, saj je treba najprej ugotoviti, kakšne obremenitve lahko nasutje sploh prinese in šele nato se lahko začne s pripravo prostorskih aktov, ki bi opredelili njegovo namembnost. Nastanek nasutja pa je že druga zgodba. Sega že v čase začetkov gradnje portoroške marine v sedemdesetih letih, ko se je tja odlagalo odvečni material. Nasutje se je povečalo še ob gradnji Metropolove garažne hiše, ko so tja odlagali odvečni material nastal pri izkopu. Zaradi tega so naravovarstveniki takrat dvignili nekaj vika in krika, pa so potem vsi - z Občino Piran vred - rajši lepo zamižali. KÜL-(T)-URA Ob srečanju s prof. Silvom Faturjem OZAVEŠČANJE SLOVENCEV O VREDNOTAH LASTNEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI Leta 1994 je Silvo Fatur, profesor slovenskega jezika in književnosti, prejel državno nagrado (prej Žagarjeva nagrada) za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju. Tako so bila tudi na državni ravni okronana njegova dolgoletna prizadevanja za večjo ozaveščenost Slovencev o dragocenih vrednotah lastnega jezika in domače književnosti. Predno se lotimo nizanja Faturjevih biografskih podatkov bi morda veljalo najprej poudariti, da se je v srca svojih dijakov, prijateljev pa tudi naključnih znancev vsidral s svojo toplo in vedno prijazno besedo, v spomin pa kot profesor-ravnatelj, ki je raje predaval kot ravnateljeval. Prvo javno priznanje je prejel leta 1962, in sicer študentovsko Prešernovo nagrado. Pedagoško kariero je Silvo Fatur (roj. 1935 v Zagorju pri Pivki) po diplomi iz slavistike začel v Pivki in jo nato kot ravnatelj za enajst let nadaljeval na postojnski gimnaziji. Ves čas je bil zelo aktiven v kulturno-prosvetnih organizacijah, republiških in občinskih organih, zavzeto pa se je ukvarjal tudi s publicistiko. Leta 1978 se je z družino preselil v Koper, kjer je njegova široka razgledanost in strokovna podkovanost dobila nove razsežnosti. Zaposlil se je namreč v koprski enoti republiškega Zavoda za šolstvo kot pedagoški svetovalec za slovenščino. Kar osem let je polovico delovnega časa bil po meddržavnih sporazumih še svetovalec v slovenskih šolah na Tržaškem, vmes pa je bil tudi predstojnik koprskega Zavoda za šolstvo. Zaradi preobremenjenosti oz. bolezni je moral obseg svojega dela zmanjšati in je svojo izjemno pedagoško kariero zaključil kot zavodov svetovalec za slovenski jezik na osnovnih in srednjih šolah. Srečevanje s problemom poučevanja slovenskega jezika v manjšinskih šolah pa ga je spodbudilo, da je pričel razmišljati o posebnostih poučevanja slovenščine tudi v šolah z italijanskim učnim jezikom na obalnem področju. Bil je torej prvi pedagog, ki se je posvetil specifičnosti pouka slovenščine kot jezika okolja. Sam je za potrebe šol z italijanskim jezikom napisal nekaj učbenikov in priročnikov in tako praktično udejanil svoja teoretična razmišljanja. Vrsto let je tudi aktiven član Slavističnega društva, pobudnik srečevanj primorskih slavistov iz Italije in Slovenije. Kot svetovalec na zavodu za šolstvo in član predmetne skupine je poleg ožjega strokovnega dela dal pobudo za prenovo pouka slovenskega jezika na srednjih šolah in še bi lahko naštevali. K tej kratki predstavitvi izjemno dragocenega strokovnega dela prof. Silva Faturja velja izpostaviti še njegovo plodno in pestro publicistično dejavnost, ki je nedavno doživela potrditev z izdajo knjige Zapisi o materinščini in njenih mojstrih (1999). O tem delu, v katerem je avtor poleg drugega zlezel pod "literarno kožo" velikanom slovenske besede in književnosti (Gregorčič, Kosovel, Kette, Kosmač, Zidar, Lokar, Pahor) pa so lahko več izvedeli obiskovalci literarnega srečanja v piranski Pečaričevi galeriji ob letošnjem kulturnem prazniku. Slavko Gaberc ZAHVALA Ob smrti dragega moža in očija Maria KLUNA iz Portoroža se iskreno zahvaljujeva vsem prijateljem in sosedom. žena Sonja in sin Robi O kulturnem prazniku, čeprav je 8. februar že mimo... Zakaj pisati o Prešernu, ko je kulturni praznik mimo? Nanj mislimo pač takrat. Tako smo navajeni. Še iz šole. 0 Prešernu smo poslušali, ko je bil na vrsti. Pri slovenščini in morda še pri zgodovini, sicer ne. Tudi odrasli posvetimo nekaj misli nanj enkrat letno - za kulturni praznik. Mi njemu. Naj mu bol Sicer ga ne rabimo, pesnika iz preteklosti, še današnjih nam ni dosti mar. Mogoče pa je narobe, da imamo kulturni praznik, dan, ki je edini v letu, na katerega je prav, da se spomnimo Prešerna. Če ne bi bilo kulturnega praznika, bi mogoče večkrat v letu pomislili nanj, ne zaradi zunanjih spodbud ampak zaradi sebe. Vendar ne. Tako so nas naučili in tako mi učimo otroke. Pesmi smo izrinili iz življenja: so za otroke, naivneže, pijance, zaljubljence. Za trezne in odrasle je TV, Delo, vesti o vojnah, nesrečah, zmotah. Informacije! Kaj bi s pesmimi iz knjig, saj nas ne nasitijo, ne oblečejo. Razvedrila je dovolj okoli nas - iz elektronskih škatel grmi in bliska. Ni več tišine, ni miru, da bi prisluhnili sebi, da bi se vprašali, čemu živimo in kaj nas osrečuje. Odrekli smo se poeziji, lepoti in duhovnemu bogastvu. Navajeni smo že zjutraj poslušati po radiu vesti o prometnih nesrečah, vlomih in drugih neprijetnostih. Pa je res potrebno? Ne, a smo tako izbrali. Zamislite si, da začnete dan s poezijo. Zjutraj se zbudite, sežete po knjigi in preberete pesem. Sebi ali pa bitju, ki se zbuja poleg vas. Besede bodo zbudile v vas novo misel, čudenje, veselje. Tako kot sonce, ki vsako jutro posveti izza gore. In zvečer naj nas uspava nova pesem. Ne znova in znova novice o zlu po svetu, filmske zgodbe z vsemi mogočimi in nemogočimi zapleti, ki nas prepričujejo o človekovi hudobiji. Porečete, da to ni za resne, da sanjam. A sanje so resnične. In polepšajo nam življenje! Nada Kozina na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 066/747-101, 747-102, 747-122 Fax: 066/747-100 Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. Za obisk se priporočajo. 16 TAVŽLJEVE "DUŠE" V IZOLSKI GALERIJI ALGA V izolski Galeriji Alga v marcu ponovno razstavlja slikar, arhitekt, scenograf in oblikovalec Teo Tavželj, ki živi in ustvarja v Portorožu. Kot prejšnje, se tudi ta razstava slik Tea Tavžlja navezuje na duhovnost, področje, ki ga pri upodabljanju in tudi sicer v življenju, še posebej zanima. Človeško dušo smo na slikarjevih delih že srečevali kot ženski pol - Animo v obliki eteričnih ženskih aktov. Tokrat pa jo lahko opazujemo kot čisto, breztelesno energijo. Človekova duša je njegovo najbolj intimno svetišče. Vanj se zateka pred zunanjim svetom, hkrati pa predstavlja človekovo bistvo, skozi katerega se na najčistejši možen način povezuje s svetom. Slikar nam skuša z barvnimi energetskimi trakovi prikazovati povezovanje z drugimi dušami. Svetloba pa nas vsrka vase in prisili k refleksiji o božanskem znotraj vsakega posameznika in zunaj nas. Preko svojih slik nam sporoča, da se umetnost harmoničnega razvoja skriva ravno v povezovanju. Ta razstava je za Tea Tavžlja nekaj posebnega tudi zato, ker je njena otvoritev ravno na slikarjev rojstni dan, ki ga praznuje vsaka štiri leta, saj se je rodil na prestopni dan leta 1960. Vsi, ki spremljate Tavžljevo delo, predvsem pa tisti, ki Vas posebej zanimata duhovni razvoj in osebna rast, ste vabljeni na ogled razstave, ki bo postavljena ves marec v izolski Algi. Gli appuntamenti della Comunita1 Giuseppe Tartini di Pirano nel mese di maržo * 6 maržo 2000 alle ore 18.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini INCONTRO -DIBATTITO con Aurelio Juri ed alia stessa ora nella Sala dei paesaggi e delle nature morte con fiori incontro mensile CANTO, BALLO E SUONO - gruppo dei minicantanti guidato dalla Maestra Milada Monica. * 7 maržo 2000 con inizio alle ore 18.00 presso il Ristorante Pavel 2 di Pirano tradizionale festa CARNEVAL N0 STA ANDA' VIA 2000, musica da ballo, giochi, sfilata di maschere, gare di crostoli e cena. * 9 maržo 2000 alle ore 17.00 nella mansarda di Casa Tartini LABORA-TORIO CREATIVO per i bambini dai 3 anni ai bambini della IV classe della Scuola Elementare. II laboratorio sara guidato da Romina Križman, Ingrid Maraspin e Izabel Pliško. * 11 maržo 2000 alle ore 20.30 all'Auditorio di Portorose Rappresentazione teatrale con la compagnia I GREMBANI, con la comme-dia "SANGUE CARSOUN" di Gianfranco Gabrieli. * 14 marzo 2000 alle ore 10.00 INCONTRO CON GLI AUTORI. Gli alunni incontrerranno Alessandro Paronuzzi, veterinario, autore di "MEGLIO CON LORO" appunti e disappunti di un veterinario, alle ore 17.00 invece si terra' il LABORATORIO CREATIVO per ragazzi. * 17 marzo 2000 alle ore 18.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini Kristjan Knez presenter^ il suo lavoro di ricerca dal titolo: VENEZIA. * 21 marzo 2000 alle ore 17.00 nella biblioteca di Casa Tartini L'ORA DELLA FIABA con Doriana Kozlovič. * 28 marzo 2000 alle ore 18.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini, CONFERENZA con diapositive sulla "PARENZANA" - treno che transitava da Trieste a Parenzo dal 1902 al 1935. Keramoslike Dubravke šorel v galeriji Krka V galeriji Krke - Zdravilišča Strunjan od 23. februarja svoje keramoslike razstavlja Dubravka Šorel iz Pirana. Rojena je leta 1962 v Kopru, s keramiko se poklicno ukvarja šest let. Konec lanskega leta je v stari piranski kleti v Partizanski ulici uredila atelje Duka z galerijo, kar je tudi poskus revitalizacije starega mestnega jedra. V Krkini galeriji so prvič predstavljene njene keramoslike, nastale v zadnjih dveh mesecih. Iz mehke in gnetljive gline lahko na reliefih uresniči tudi svoja slikarska hotenja. Vedute Pirana in pejsaži Sečoveljskih solin so upodobljeni v prepoznavnih obličjih. Z dodajanjem pigmentov in s pečenjem pri določenih temperaturah pa jim doda še barvne odtenke in s tem tudi razpoloženjsko noto. * II Gruppo dei Minicantanti riprende Pattivita con il laboratorio CANTO, BALLO, E SUONO guidato dalla Maestra Milada Monica. I bambini interessati sono invitati a presentarsi in Casa Tartini lunedi 6 marzo 2000 alle ore 18.00. * II Coro Misto guidato dalla Maestra Milada Monica continua le preparazioni in vista delle uscite primaverili e della festa di San Giorgio, Patrono della nostra citta. Chi e interessato ad allargare le file e invitato ad iscriversi presso la segreteria della Comunita, Via Kajuh 12, Pirano - 743-091. NAGRADNO VPRAŠANJE (SAMO) ZA KNJŽEVNE LJUBITELJE Rešitev iz prejšnje številke Portorožana: Odlomek o ljubezni je iz knjige Prah vesolja, najnovejše knjige filozofskih pravljic, ki jo je napisal Marjan Tomšič (izšla pri Cankarjevi založbi decembra '99). Pravilno je odgovoril Jurij RUSTJA, Verdijeva 22, Piran. Računalniško podjetje TENI mu za trud podarja računalniško miško, vredno 10.000 SIT. Čestitamo! Nagrajenec lahko darilo dvigne kar v uredništvu Portorožana (Obala 16 d.nad.levo) v Portorožu) ob delovnikih (med 9. in 13., ob sredah tudi popoldne med 15. -17.). Nova uganka za literarne sladokusce Iz katere knjige je naslednji odlomek: Ravnokar je priplul v pristanišče tudi Giovanni, mlad in postaven ribič. Ni bil bogat, vseeno pa je njegova batana vsak večer, velikokrat pa tudi zjutraj, priplula v pristanišče z dovolj morskega blaga. Prav na tiho, da drugi ne slišijo, vam povemo, da piše o Piranu... Odgovor lahko do 10. marca pošljete na uredništvo (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož). Nagrada je tokrat knjižna; katera - pa boste izvedeli v naslednji številki. Razen odgovora na vprašanje pripišite še vaše ime in naslov! Februar 2000 pirrtorozanšt.2 MODA: POMLAD 2000 Še pred resnično pomladjo so na plan prišle nove modne smernice: barve in oblike na prehodu v novo tisočletje. Zapeljiva ženstvenost je zopet na pohodu, od glave do pete v živahnih barvah. Vrača se - seveda z novim pridihom - moda osemdesetih let z veliko romantičnih detajlov: zlato, volančki, čipke, lesketanje, tkanine potiskane kot cvetlični vrt, pike, pikice, škornji (ki so predvideni celo poleti), črnina od nog do glave, bela in veliko divje rožnatih odtenkov, rumena, oranžna, električno modra, zelena, vijolična... Tistim, ki ste naklonjene bolj umirjenim barvam, pa svetujemo, naj se odenejo v oblačila v odtenkih pudra, v belo ali črno. Pozabite na sivino in strogi minimalistični stil, ki se je vlekel nekaj prejšnjih sezon! Kakšnih posebej privlačnih novosti pa ni. Dolžina kril je tik nad, pod kolenom in do gležnja; torbice so majhne in velike (prave "borše"). Ne pozabite na visoke pete in si nataknite velika očala. Vrača se jeans v vseh mogočih kosih garderobe. Največji "revival" so najbrž vroče hlačke, ki so bile popularne konec 60. letih (pod dolgimi plašči kratke hlačke (shorts), na nogah pa visoki ozki škornji). Nova moda je torej moda deja vu (že videnega), v kateri pa ni niti sledu prehajanja v novo tisočletje, kot bi morda pričakovali, torej nobenih hladnih futurističnih linij v stilu osvajanja vesolja. Portorožanova modna opazovalka MOŠKI IN KOZMETIKA Tudi moški se vse bolj zavedajo, da je urejenost lepa čednost, saj daje občutek samozavesti, lepote in boljšega počutja. Čedalje več moških obiskuje kozmetične salone, kar nedolgo nazaj ni bila njihova navada. Kozmetični saloni pravzaprav sploh niso sprejemali moških, kot bi bila urejenost dolžnost ali, če hočete, privilegij zgolj žensk. Danes pa se čedalje več moških odloča za obisk kozmetičnega salona: od dvanajstletnikov, ki v spremstvu matere prihajajo na čiščenje in nego obraza, fantov v puberteti, ki se otepajo s problemom aknaste kože, do moških nad tridesetim. Zanimivo je, da so moški vestnejši pri negovanju svoje kože in telesa kot ženske. Redno - navadno enkrat mesečno - prihajajo v kozmetični salon na nego obraza in pedikuro, na štirinajst dni pa si privoščijo tudi masažo. Skrbno pa se držijo tudi napotkov, ki jih dobijo v salonu o površinskem čiščenju kože obraza. Pri britju potem ne uporabljajo več kolonjskih vodic, temveč si obraz najprej očistijo s čistilnim mlekom, nato ga sperejo z vodo in se zatem obrijejo. Čistilno mleko namreč zelo omehča kocine. Ker se po britju povrhnjica rada lušči, je torej namesto kolonjske vode (ki na koži tudi rada peče), bolje uporabiti tonik, ki tudi pospeši obnovo fiziološkega zaščitnega kislega kožnega plašča (ph kože je 4,5 - 5,5,). Tako je koža zaščitena pred zunanjimi vplivi, na primer UV žarki, mrazom, vetrom... Toniku zmeraj sledi krema, s katero kožo dodatno zaščitimo in jo nahranimo. Mnogi se odločajo še za masažo telesa, saj je izpostavljenost stresu in fizičnim naporom vse večja. Masaže jim pomagajo k sprostitvi, pa tudi pri bolečinah v križu, vratu in ramenih kot posledice nenehnega sedenja v pisarnah, vožnje v avtu ali pa pretiranega stoječega dela s preveč priklan- janja in dvigovanja težkih bremen,kar pesti veliko moških. Največkrat so se moški, vsaj pred leti, sramovali obiskov v kozmetičnem salonu, kjer so jim navadno uredili tudi obrvi. Veliko moških ima namreč neurejene, goste obrvi, da se jim oči komaj vidijo. Po ureditvi obrvi (puljenju) so ugotovili da so lepši in bolj urejeni. Vendar si še svojim najbližjim niso upali priznati, da so si pri kozmetičarki poleg nege obraza in masaže privoščili tudi urejanja obrvi! Danes pa je ta poseg postal povsem običajen tudi pri moških, ki se ga poslužujejo povsem brez sramu in zadržanosti.Moški so pač ugotovili, da je rezultat obiska kozmetičnega salona lepa koža, urejen videz, sprostitev, kar vse pripomore k boljšemu počutju in - večji samozavesti. Farmacevtski in kozmetični tehnik Jana Božič borzno posredniška družba PFC Ijnterfm Primorski Finančni Center Inlerfin Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100 * nikar si sami ne belite glave, kam vložiti svoj denar, da vam bo prinesel največ; * nikar se sami ne trudite prodajati svojih privatizacijskih delnic po najugodnejših cenah; raje prepustite to strokovnjakom 'f u — zr.-' - *r. ~r- и;; -- 'Г. 5Г SГ*Г v .r^'SŽTŠ USÜJSJS i ' / METROPOL GROUP vas vabi na: PREDAVANJE priznanega slovenskega specialista plastične kirurgije: PREDSTAVITEV PLASTIČNE KIRURGIJE brezplačno LEPOTNA POSVETOVALNICA -INDIVIDUALNA SVETOVANJA 7000 SIT na osebo GRAND HOTEL METROPOL METROPOL BUSINESS CENTER TERMINI PREDAVANJ IN INDIVIDUALNIH SVETOVANJ: 25. marec, 8. in 22. april 2000 predavanja - ob 15.00 uri, individualna svetovanja - po 16.00 uri INFORMACIJE IN REZERVACIJE: tel. 066 4777 VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV Adaptacija hiš, stanovanj, kopalnic, mavčne predelne stene, spuščeni stropovL Vsa najmanjša gradbena in instalacijska dela opravlja Senad Tabakovič, s.p., Marxova 18, PIRAN, GSM: 041/671-219 Za vse, ki nas sprašujete, kako bi lahko Portorožana prejemali po pošti, pokličite na 674-42-14 (ob delovnikih med 9« in uro). Do lepote s kirurgijo V portoroškem Grand hotelu Metropol se vedno znova spomnijo kakšne novosti, da bi z njo popestrili bivanje svojih gostov. In česa so se spomnili nazadnje? Gostom ponujajo možnost, da se polepšajo! Pa to ni le reklamna obljuba - češ, pri nas se boste sprostili in spočili, pa boste s počitnic v Portorožu odšli mlajši in lepši. V hotelu so začeli z brezplačno lepotno posvetovalnico, v kateri delujeta doktorja medicine: Marjan Fabjan in njegova žena, prav tako zdravnica, Zora Fabjan, ki že od leta '92 v Kranju vodita zasebno kliniko iz splošne in plastične kirurgije. V njuni kliniki opravljajo tudi lepotne posege: kirurško oblikovanje telesa (izsesavanje maščobe, dvig, povečanje ali zmanjšanje prsi...) in lepotne posege na obrazu (npr. nosu), ušes... Ker pa je takšno lepšanje nenazadnje vendarle kirurški poseg, za večino ljudi odločitev zanj ni enostavna. 0 tovrstnem koraku mora človek pri sebi temeljito razmisliti in zbrati čimboljše informacije o možnostih in varnosti posega. Zato so v Metropolu pripravili serijo predavanj in predstavitev tega področja kirurgije, ki se jih lahko udeležijo tudi zunanji obiskovalci. L.S.Z. PORTOROŽANOVO SRCE: ZBIRAMO PRISPEVKE ZA BOLJŠI INVALIDSKI VOZIČEK Območno združenje Rdečega križa Piran je tudi v obdobju po izidu januarska številke Portorožana na svoj žiro račun dobivalo vplačila občanov, ki so se odločili pomagati Ingrid Velikajne iz Parecaga pri zbiranju denarja za nakup sodobnejšega invalidskega vozička. (Ingrid smo - upamo, da se bralci spomnijo - predstavili v lanskem decembrskem Portorožanu). V prejšnjem Portorožanu smo objavili imena prvih donatorjev; tokrat objavljamo še imena tistih, ki so svoje prostovoljne prispevke vplačali kasneje po izidu prvega letošnjega Portorožana: Drago Žerjal 10.000 SIT, Mirko Bolko 2.000 SIT, Lidija Bernobič 5.000 SIT, družina Kaligarič 3.000 SIT, Veronika Skrt 1.000 SIT, Marijan Golubič 1.000 SIT, Igor France 5.000 SIT, Nada Baruca 2.000 SIT, Ljudmila Česnik-Jereb 3.000 SIT, Marinka Vrčon 3.000 SIT, Janka Cernatič 2.000 SIT, Darja Fratnik 2.000 SIT, Justi Zvokelj 2.000 SIT, Mirko Pavšič 10.000 SIT, Avgust Gojkovič 10.000 SIT, Štefanija Cvitan 3.000 SIT, Peter Blažej 3.000 SIT, Milena Jerman 5.000 SIT, družina Mikuž 5.000 SIT, Nedjan Jerman 5.000 SIT. Tako: recimo, da je naša gospa Ingrid še nekoliko bližje svojemu novemu invalidskemu vozičku, ki ji bo - ko ga bo vendarle lahko nabavila -zagotovo bistveno olajšal gibanje! Humanitarna akcija piranskega združenja Rdečega križa se počasi izteka. Donatorska sredstva, ki so se doslej in se še bodo nabrala na žiro računu Rdečega križa namensko za gospo Ingrid, bodo njej osebno izročili predvidoma konec marca. Do takrat pa lahko za Ingridin modernejši invalidski voziček nakažete svoj denarni prispevek na: Območno združenje Rdečega križa Piran -Pomoč gospe Velikajne; Ž.R. št.: 51410-678-80581. Giovani chitarristi in Casa Tartini Si sono esibiti davanti ad un folto pubblico, nella Sala delle Vedute di Casa Tartini i ragazzi che frequentano il Corso di chitarra classica guidato dal maestro Vanja Pegan. A ricevere i primi applausi sono stati i ragazzi del corso preparatory (Haris Hatič, Kalindi Fonda, Luka Bičič, Dunja Ferenčak e Andreas Schmidt), del primo anno di corso (Jan Klokočovnik, Matjaž Mandalenič, Vedran Cvetkovič), tre allievi del terzo anno di corso (Aleksej Stevanovič, Jaka Gorjan e Peter Kasal), mentre Dijego Križman, Marjan Ignjatovič e Aleš Veber hanno presentato P impegno del quarto anno di corso. Računalnik v vsako učilnico! |e geslo, s katerim smo v Osnovni šoli Cirila Kosmača Piran začeli šolsko leto. Sedaj poteka na šoli postavitev novega računalniškega omrežja, ki bo povezalo dodatnih 36 šolskih prostorov (vse učilnice predmetne stopnje in kabinete učiteljev), s čimer bo učencem in učiteljem omogočena uporaba storitev Interneta v razredu tudi med poukom. Seveda pa ne gre vse po "maslu". Največja težava, s katero se srečujemo, je pomanjkanje računalnikov, ki bi jih postavili v razrede in kabinete. Rešitve problema smo se lotili z iskanjem odslužene računalniške opreme po podjetjih. Z geslom Računalnik v vsako učilnico se šola obrača tudi na cenjene bralce PORTOROŽANA. Imate "stari" PC model 486 ali novejši, stari trdi disk, spominske module, mrežne kartice, barvne monitorie, itd... ? BI podarili to opremo naši šoli? V kolikor ste obakrat odgovorili z DA, vas prosimo, če pokličete na tel.: 066/741-153 zaradi nadaljnjega dogovoral Lahko pa pišete tudi na E-naslov: Kosmac@o-ckpiran.kp.edus.si Šola pa vam bo hvaležna tudi za morebitno posredovanje obvestila, o tem, kje bi bilo mogoče pridobiti kak kos računalniške opreme, ki bi jo šola lahko s pridom uporabila za svoj projekt. Za Osnovno šolo Cirila Kosmača: pripravil Marjan Maslo ° ттМ&тт - тштт - ^računovodsko I) knj i govodski se r vis d.o.o. Obala 55,6320 Portorož 066 747 311 IRC - internet Relay Chat - storitev v okolju internet Namen članka ni predstavitev načina uporabe ukazov pri IRC-anju. Teh ukazov se hitro naučimo in so zelo enostavni. Poudarek je na pravilih uporabljanja te storitve, ki jih morajo upoštevati predvsem začetniki na IRC-u. Nekaj osnov IRC je hierarhično zgrajeno omrežje, ki omogoča interaktivni konferenčni sistem kramljanja v živo v realnem času med ljudmi širom po svetu. Največja IRC omrežja so EFnet, DALnet, IRCnet in Undernet. Slovenski uporabniki največkrat obiskujejo IRCnet. V Sloveniji so trije IRC strežniki: irc.siol.net, irc.arnes.si in irc.uni-mb. Pogovor lahko teče v različnih oblikah: javni ali malo bolj zasebni (zasebnost na IRC-u je relativen pojem, ne nasedajte mu). Javna oblika predstavlja sistem tematskih forumov ali kanalov. Imena kanalov se ponavadi začnejo z znakom #, na primer: #koper. Kanali so skupni znotraj IRC omrežja tako, da ni potrebno, da ste na istem kanalu kot prijatelj, če se želite z njim pogovarjati tudi zasebno. Na kratko o IRC-u Kratica IRC izhaja iz besedne zveze Internet Relay Chat, ki pomeni interaktivni konferenčni sistem kramljanja v živo v realnem času med ljudmi širom po svetu. Leta 1988 gaje kot protokol zasnoval in v naslednjih štirih letih razvojno dopolnjeval njegov avtor, Finec Jarkko Oikarinen. (Finska je država z izredno velikim številom na Internet priključenih računalnikov!) Sestavljajo ga različna omrežja, ki temeljijo na odnosu odjemalec - strežnik. V splošnem se prične komunikacija s priključitvijo odjemalca (klienta) preko IRC strežnika v IRC omrežje. Strežniki posredujejo sporočila med posameznimi udeleženci v omrežju. Udeleženec je v omrežju predstavljen z IRC vzdevkom, imenovanim nick. Pogovori se lahko odvijajo znotraj tematskega foruma imenovanega tudi kanal ali zasebno. Vedeti pa je treba, da ne moremo ničesar skriti ali pri-kritil. Pravila primernega vedenja Ko se pridružite tematskemu forumu (v IRC žargonu kanal), morate upoštevati pravila lepega obnašanja, sicer sledi kazen. In katerih pravil se je treba držati? V prispodobi: obnašati se morate tako kot na sestanku. Torej (izrazi so zapisani v žargonu, ki se uporablja na IRC-u) - česa ne smemo: 1. Ne bruhajl - ne bodi vsiljiv, 2. Ne ubijajl - nepooblaščeno odstranjevanje udeležencev na kanalu, 3. Ne piskajl - pošiljanje motečih zvočnih signalov uporabnikom, 4. Ne deri sel - ne uporabljaj velike pisave, različne barve in oblike pisave,itd.., 5. Ne preklinjajl - s tem samo dokazujemo svojo nezrelost in vulgarnost, 6. Ne spil - bodi aktiven na kanalu, 7. Ne lažil - bodi to, kar si, ne predstavljaj se kot izmišljena osebnost, 8. Ne oglašujl - oglaševanje ni zaželeno, 9. Ne zahtevaj pravic Opal: operaterja kanala; to ni za vsakega, POČUTITI SE DOBRO V SVOJEM TELESU POMENI POČITITI SE DOBRO V SVOJI KOŽII PRIVOŠČITE JI LE NAJBOLJŠE... - TELESNA MASAŽA - AROMATERAPIJA TELESA (ANTISTRES UČINEK in GLOBINSKO ČIŠČENJE KOŽE) - ANTICELULITNI TRETMAJI (OBLOGE in MASKE IZ MORSKIH ALG, FANGO, ETERIČNA OLJA, BODY-WRAPPING, ANTICELULITNA MASAŽA) - NEGOVALNI POSTOPEK ZA BODOČE MAMICE (PREPREČITI OHLAPNOST KOŽE in NASTANEK STRIJ) PAKET 10 TRATMAJEV Ü 1 TRETMA GRATIS - NEGA OBRAZA (PERSONALI-ZIRANI POSTOPKI) - ČIŠČENJE { MLADOSTNIŠKE I KOŽE - PEDIKIRANJE in MANIKIRANJE - DEPILACIJA VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA ла/ом Liminjanska c. 78 ŠPORTNA DVORANA LUCIJA TEL.: 066 770-920 m џ ÜSMir1 ШшЋштМшЖ »f mm v BENCINSKI SERVIS V PORTOROŽU, F1Z1NE17 VAM NUDI: M) OSKRBO Z GORIVOM M) NAKUP GOSPODINJSKEGA PLINA $ IZBOR RAZLIČNIH IZDELKOV V MINI MARKETU Ш OSVEŽITEV V BOLERO BAR-U VESELIMO SE SREČANJA Z VAMI VSAK DAN MED 6. IN 22. URO IN SE ZAHVALJUJEMO ZA OBISK. 10. Ne Botaj! - prepovedano je postavljanje lastnih botov in puščanje procesov. Kazni, ki nas lahko doletijo (o čemer odločajo drugi) - kick iz kanala - začasna izključitev s kanala, - začasni ban (prepoved dostopa na kanal - do 24 ur), - trajni ban na kanalu (mesec dni ali več), - K-line na IRC serverjih (trajna prepoved dostopa na IRC strežnike), - odvzem accounta - preko vašega ponudnika internet storitev, - prijava na MNZ. Nasveti in opozorila Na IRC-u je najbolje biti skrajno previden z vsakim, ki ga ne poznate. Edino na ta način se lahko popolnoma obvarujete pred nezaželenimi posledicami prevelike zaupljivosti. Nikakor ne sprejemajte datotek od neznancev. Nikoli ne veste, kakšne namene ima pošiljatelj. Lahko vam pošlje tudi virus. Kdo so ljudje na IRC-u Tako kot lahko razdelimo programsko opremo za IRC, je mogoče v različne predalčke razporediti tudi uporabnike, ki jih tam srečate. IRC Admini - nadzorniki sistema, izredno odgovorne osebe. Ne provociraj-te jih! IRC Opi - operaterji, ki skrbijo, da sistem deluje. Prepoznate jih po znaku @ pred nickom. Imajo veliko odgovornost, zato jih po nepotrebnem ne obremenjujte s svojimi težavami. Opi kanala - manj nevarni, nadzorujejo dogajanje v kanalu. Navadni smrtniki - smo vsi ostali. Kot navaden smrtnik vam predlagam, da se na IRC-u predstavljajte vedno z istim nick-om. Z upoštevanjem pravil igre, sodelovanjem in kreativnostjo si boste lahko odprli vrata, ki vas bodo vodila v višje sfere IRC-a in morda boste nekoč celo postali pomembna osebnost na IRC-u. Podrobnejše o programih si lahko preberete na naslovu http://irc.over.net/ ali pa na http://irc.arnes.si. Prijetno IRC-anje vam želi Marjan Maslo ) m p uirers: cs servis in prodaja računalniške opreme OOOsrr tel:778-300 fax:773-225 Spreminjamo podatke v dobitek! Ob nakupu računalnika vam podarimo najnaprednejli programski paket za vodenje podjetij v Windows okolju - DataLab HERMES Light v vrednosti 52.500,00 SITI \> ELMTR&MEHANIKA Montaža in popravilo klimatskih naprav popravilo vseh gospodinjskih aparatov popravilo električnega ročnega orodja previjanje elektromotorjev čiščenje bojlerjev Miklavec Borut s P Vojkovo nabrežje 37 6000 Koper 066/271-958 041/506-527 041/891-124 PODROČNO DRUŠTVO HOSPIC "SLOVENSKA ISTRA" HOSPIC je mednarodno gibanje, katerega poglavitni cilj je izboljšati kakovost življenja umirajočega posameznika, na tem zadnjem delu njegove življenjs- ke poti. Geslo hospica je: "Dodajmo življenje dnevom in ne dneve življenju." Hospic, kot ga razumemo danes, je življenjska filozofija, ki spoštuje življenje in sprejema smrt kot naravno dogajanje. Bolnemu človeku in njegovi družini nudi celostno oskrbo, po večini na njegovem domu. Pomoč, ki jo nudi, ni namenjena le fizični, temveč tudi socialni, duševni in duhovni razsežnosti posameznika. Družini pa še po smrti svojca - v času žalovanja. Smisel celostne oskrbe bolnika ni podaljševanje življenja za vsako ceno, ampak obogatitev preostalega časa življenja z izboljšanjem njegove kakovosti in lajšanjem najbolj motečih problemov, predvsem bolečine. Nudijo jo usposobljeni prostovoljci in je brezplačna. Slovensko društvo hospic je nevladna, neprofit-na, humanitarna organizacija, ki je bila ustanovlje- na junija leta 1995. Zasluge za to gredo predvsem g. Metki Klevišar, dr. medicine, ki je s svojim požrtvovalnim delom in s pomočjo svojih sodelavcev uspešno širila idejo hospica med zdravstvenimi in nezdravstvenimi delavci ter bolniki in njhovi-mi svojci. Društvo ima prostore na Gosposvetski ulici 10 v Ljublani, telefon/fax: 061/131-53-99, kjer lahko dobite vse informacije. Področni odbor SLOVENSKA ISTRA, ki pokriva območje treh obalnih občin, je bil ustanovljen februarja 1997. Pobudnice in kasneje ustanoviteljice področnega odbora so se odločile za način delovanja, ki bi ga razvijale vzporedno s področjem svojega poklicnega delovanja: v šolah, vrtcih, zdravstveno vzgojnih in zdravstvenih institucijah, lokalnih skupnostih, s svetovanjem po telefonu. Aktivnosti področnega odbora: 1. Širjenje informacij o hospicu med ljudmi: • vgrajevanje filozofije hospica v zdravstveno vzgojno delo in osveščanje zaposlenih, na področjih delovanja (šole, vrtci, bolnišnice, domovi upokojencev...), • informativna srečanja s skupinami posameznikov, ki jih za gibanje zanima (upokojene medicinske sestre, delavci Karitasa, upokojenci, lokalne skupno- sti...), • medijska promocija - predstavitveni članki v lokalnih časopisih, nastopi na radiu, okrogle miza na temo hospica, itd. 2. Edukacija (osveščanje) posameznikov, ki jih to zanima - potencialnih prostovoljcev • usposabljanje skupine nosilcev ideje, • priprava seminarjev za usposabljanje prostovoljcev s pomočjo sodelavcev republiškega društva. 3. Uresničevanje programa celovite oskrbe hospic (takoj, ko bodo v odboru operativno sposobni oziroma bo sredina začutila potrebo in iskala pri njih pomoč), pomoč. Potrebne informacije o delovanju hospica na obali, vključevanju v hospic, izobraževanju za prostovoljce ali svetovanje po telefonu, lahko dobite pri področnem odboru. Naslov: PODROČNI ODBOR SLOVENSKA ISTRA: "Biveal", Vegova 17, 6000 Koper Telefon: 066 275 022 Irena Trobec, prof. zdrav, vzgoje PODROČNO DRUŠTVO HOSPIC "SLOVENSKA ISTRA" Vabi na IZOBRAŽEVANJE BLIZU V TEŽKEM ČASU Ki se bo začelo v KOPRU 16. MARCA 2000 Potekalo bo ob četrtkih med 17. in 20. uro. Informacije in prijave: 066/275 022 Spoštovana članica, spoštovani član Sveta občine Piran! Organizacija krvodajalstva na Slovenskem sega v leto 1953 in sodi med najpomembnejša pooblastila Rdečega križa. Naši humanitarni, nevladni organizaciji z več kot 130-letno tradicijo je uspelo v državi Sloveniji doseči tako število krvodajalcev, da sodimo v sam svetovni vrh. Vse dosedanje izkušnje in doseženi rezultati pri organiziranju krvodajalstva so upravičili temeljna načela krvodajalstva: prostovoljnost, brez-plačnost in anonimnost. V kolikor bo dajanje krvi tudi v prihodnje ostalo na teh temeljih, bodo prejemniki krvi - bolniki - varni. Krvodajalstvo temelji na globokem humanizmu in zavesti človeške solidarnosti, torej na principu, da naj bi kri prispeval vsak, dokler je zdrav in sposoben. Le tako bo s krvjo optimalno poskrbljeno. Ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja je Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter Svetovna zdravstvena organizacija proglasila s sloganom: KRI REŠUJE ŽIVLJENJE. TVOJA KRI - VARNA KRI. ZATE, ZAME, ZA VSAKOGAR.To pomeni, da moramo sami poskrbeti, da bodo naše življenjske navade take, da bodo omogočile in v najvišji meri zagotovile, da bomo čim dlje zdravi. Vsa prizadevanja so usmerjena k oblikovanju zavesti, ki bi kreirala in propagirala pozitiven življenjski stil slehernega posameznika. V zvezi z zgoraj napisanim vas vabimo, da tudi sami darujete to dragoceno življenjsko tekočino, ki je ni uspelo umetno izdelati še nobenemu laboratoriju na svetu. S svojim aktivnim delovanjem boste podprli vsa lokalna, nacionalna pa tudi mednarodna prizadevanja pri vzpodbujanju darovanja krvi, predvsem pa boste pomagali pri ozdravitvi ali celo ohranitvi življenja. Prepričani smo, da boste kot član/ica piranskega občinskega sveta udeležili krvodajalske akcije in vstopili v veliko družino krvodajalcev. Predvidena krvodajalska akcija bo v petek, 10.03.2000 ob 8.30 uri na Oddelku za transfuziologijo pri Splošni bolnišnici Izola in bo medijsko podprta. Lep pozdrav. Izvršni odbor Območnega združenja Rdečega križa Piran Čopi in Nlargon športnika občine Pirana 1999 Tudi letos so konec januarja svečano razglasili najboljše športnike in športne delavce piranske občine v letu '99. Športnika leta sta postala jadralca Tomaž Čopi in Mitja Margon, ki sta si priznanje prislužila za vrhunske dosežke v razredu 470 (med drugim sta osvojila srebro na evropskem prvenstvu v Zadru). Ekipa leta je postal Rokometni klub M-Degro Piran: dekleta so bila lani četrta tako v državnem prvenstvu kot v slovenskem pokalu ter se uvrstila v evropski pokal mest. Naziv zaslužnih športnih delavcev je komisija podelila Pliniu Tomasinu, dolgoletnemu aktivnemu športniku in organizatorju, med drugim ustanovitelju in vodji Športnega društva Piran - Pirano pri Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini ter Milovanu Buliču, uspešnemu trenerju ženske odbojkarske sekcije ŠD Piran-Pirano. Naziv najobetavnejša mlada športnika pa sta si pridobila izjemno nadarjena člana Veslaškega kluba Portorož: Palrik Fonda (lani je v dresu državne reprezentance osvojil zlato medaljo na mladinskem SP v dvojnem četvercu) in Simon Ganza. Prvak v aerobiki za šole osmošolec Danijel Božič PONOVNO ZLATO ZA PIRANSKE AKROBATKE IN AKROBATE Na državnem prvenstvu v akrobatiki za šole so ponovno slavile piranske akrobatke; tokrat med njimi tudi fantje. Letos je v Ljubljanskem gimnastičnem centru že bilo državno prvenstvo v akrobatiki za osnovne in srednje šole. Tudi tokrat se je med primorskimi šolami uspešno predstavil Piran in še enkrat se je kot pozitivno pokazalo povezovanje šole s športnimi klubi, saj so piranske učenke in učenci ter dijakinje uspešno predstavljali svoje šole in seveda istočasno pokazali, kako se lahko trdo delo v klubu obrestuje z dosežki šolskih športnih skupin na tekmovanjih. Dekleta, ki so svojemu klubu Flip Piran že pred tem na državnem prvenstvu pri posameznicah priborile kar 5 zlatih pokalov in kup medalj, so tudi svojim šolam priborile več zmag, ekipno in posamezno. Srednje šole na Obali so ekipno predstavljale učenke Gimnazije Piran: Ana Stevanovič, Živa Oštir, Jerica Zeljkovič, Jana Žerjal, ki so državne prvakinje postale ekipno. Posamezno pa se je Ana Stevanovič uvrstila na drugo, Živa Oštir pa na četrto mesto. Srednjo Ekonomsko šolo je zaradi bolezni ostalih članic v ekipi zastopala samo dijakinja Martina Glasnovič in bila deseta. Najbolj uspešno je osnovnošolce zastopala piranska šola Cirila Kosmača. Njena starejša ekipa v sestavi Dijana Stanišič, Aja Golja, Brina Klemenčič, Vesna Iveljič, Maja Cestnik in Urša Jakin je prepričljivo premagala ostale tekmovalke in ponovno osvojila naslov državnih prvakinj ekipno. Posamezno pa je državna prvakinja postala šestošolka Urša Jakin, na drugem mestu je bila Brina Klemenčič, tretja Dijana Stanišič, četrta Maja Cestnik, deveta Aja Golja in deseta Vesna Iveljič. Okrnjeni sestavi navkljub se je dobro odrezala tudi mlajša ekipa deklet, ki je bila peta. Med njimi je bila najuspešnejša Hana Mumunovič. Od fantov sta OŠ Cirila Kosmača zastopala Danijel Golenač in Dany Stanišič (14. mesto), lucijsko osnovno šolo Janez Peterlin (12. mesto) sečoveljsko pa Žiga Rustja (9. mesto) in Borut Gregorič (16. mesto). Izjemen uspeh je dosegel Danijel Golenač, ki je postal državni prvak s kar 131.600 točkami pred drugouvrščenim z 94.250 točkami! L.S.Z. Ob dnevu žena ste vabljeni na prireditev, ki bo v Avditoriju Portorož 8. marca ob 17,00 uri. Nastopali bodo: plesna skupina Metulj, Vokalna skupina Portorož, Mešani pevski zbor skupnosti Italijanov Piran, Otroška gledališka skupina Gib, Vokalno instrumentalna skupina La bora skupnosti Italijanov Piran, gojenci glasbene šole Piran, mladinska gledališka skupina Gib, Plesno akrobatska skupina Flip in pesnice skupnosti Italijanov Piran. Vstop prost. KOZMETIKA - PARFUMERUA Obala 33/ Portorož, Tel.: 066/748-420 V naši ponudbi najdete takorekoč vse, kar potrebuje sodobna ženska za nego telesa in obraza. Poleg negovalne kozmetike najprestižnejših hiš, Vam lahko ponudimo tudi dekorativno kozmetiko in velik izbor parfumov kot so: C. DIOR, CARTIER, BULGARI, LANCOME, CALVIN CLEIN, Y.S. LAURENT, CERRUTI, VERSACE, ESCADA, ... Vabimo Vas na ličenje s priznano vizažistko Irino Jurman, ki bo vsako soboto V Sßiajitmini. Naročite se lahko po telefonu 748-420. Dober nasvet nič ne stane, lahko pa naredi čudeže. Obiščete nas lahko vsak dan od 9. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure. OfclMO SE V PERQ0l// PIZZERIA - POB Ш91 Otroci in starši, preživite ob nedeljah TRI VESELE URICE od 15. do 18. ure v Portorožu v pizzeriji-pubu Dobimo se v Pergoli na otroškem ZIV-ŽAVu, v kotičku BIM-BUM-BAM. Na Regentovi ulici nad Piranom komunalno podjetje Okolje opravlja sanacijska dela na nekoliko dotrajani meteorni kanalizaciji. Kako preživeti poletje? MEDNARODNI DELOVNI PROSTOVOLJNI TABORI Kako letošnje poletje preživeti poceni, zanimivo in hkrati še koristno? Nekateri pravijo "smisel življenja je ležanje na plaži", na Vitri, Centru za uravnotežen razvoj podeželja, ki deluje v Cerknici, pa menijo, da je veliko bolje poletje preživeti aktivno. Kaj neki je lepše od taborjenja pod soncem v naravi ali navezovanje stikov z ljudmi iz Slovenije in tujine? Če se temu doda še prostovoljno delo, nastanejo mednarodni prostovoljni delovni tabori, ki jih bo cerkniška Vitra letošnje poletje pripravila na njihovem koncu in sicer bo od 10. do 22. julija tabor Kostel (občina Kostel), tabor Pekel (od 24. julija do 5. avgusta) bo potekal v občini Borovnica in tabor Kadice od 7. do 19. avgusta v občini Sodražica. Rdeča nit letošnjih taborov bo voda; urejanje vodnih izvirov, strug, zaraščenih vodnjakov iz katerih so pred mnogo leti pili graščaki, šumečih slapov in pripadajočih pešpoti. Spoznali boste skrite kotičke narave, ki jih ne boste našli v nobenem katalogu, z malo domišljije podoživeli grajske čase... Med prostim časom pa boste spoznavali domačine in Slovenijo, se kopali, kolesarili, naučili izdelovati suhorobarske izdelke, spoznali učinkovito rabo energije in še in še... Tako, v Vitri vas vabijo, da se kot prostovoljec priključite kateremu od letošnjih taborov, da pomagate po svojih močeh domačinom odpreti slovensko podeželje. Prepričani so, da je drugačen način preživljanja dopusta ali počitnic zanimiva novost. Če Vas aktivne in koristne počitnice zanimajo, če želite kaj dobrega narediti se za informacije obrnite na VITRO (061/793-552 (Luka), fax.: 061 709 60 25, e-mail: vitra@guest.arness.si.). Več informacij pa lahko najdete tudi na internetu: www.ljudmila.org/vitra! NASMEJMO SE S PORTOROZANOM JANEZKOVA DOMAČA NALOGA Vpliv sredstev javnega obveščanja na razpoloženje državljanov (Prosti spis) Ker smo na naši šoli ustanovili novinarski krožek, nam je učiteljica dala domačo nalogo, ki naj bi pokazala, če znamo o časopisnem poročanju pravilno razmišljati. Ko je moj tata prebral naslov domače naloge, je rekel, da tu ni kaj razmišljati in filozofirati: državljani so srečni, kadar jih novinar hvali in zlovoljni, kadar jih graja (v grajo spada tudi vsakršno citiranje nasprotnikovega mnenja). Tata je hitro dodal, da to seveda velja samo v naši deželi, ki še nima dovolj izkušenj z demokracijo in kjer nekateri še zmeraj mislijo, da sta bila verbalni delikt in Goli otok prezgodaj ukinjena. Menil je, da je tudi to eden od dokazov, da še nismo zreli za Evropo, kjer se kaže demokracija tudi tako, da lahko vsevprek kritizirajo kralje in predsednike, kaj šele gospodarstvenike in člane raznih strank, pa zato nihče ne kuha rilca in zamere (če pa že, dela to skrivaj, ker ga je kujavosti sram pred javnostjo). Pri nas, je rekel tata, pa zadostuje zapisati dve, tri lastna mnenja o lokalnih politikih, pa te zavoljo tega že pestijo in mikastijo... Moja mama, blaga duša, je pojasnila, da smo pač narod nežnih, občutljivih duš, kar z demokracijo nima nobene zveze. Bistro in naglas sem uganil, da ima torej moj tata vse možnosti, da postane slovenski politik, saj se tudi on, kljub demokraciji v naši družini, užali vsakokrat, ko mu mama v brk pove svoje mnenje o druščini iz bifeja "Pri žejni sipi". Tata je dostojanstveno ignoriral posmeh v teh besedah in dejal, da bi bil šele tedaj zares zrel za politične funkcije, če mami zaradi njenih izjav ne bi več izročal svoje mesečne plače v upravljanje; to je menda v naši občini doletelo neko znano nestrankarsko glasilo, ko je (brez zlobnih komentarjev!) objavilo izjave nekoga, ki je padel v nemilost, in so mu tako odtegnili sponzorska sredstva. Vprašal sem tato, če to pomeni, da bodo odslej vse stranke že pred volitvami objavile sezname stvari, o katerih ne bo smel po volitvah nihče več pisati ali govoriti, če ne bo hotel dobiti kakšne po nosu. Vprašal sem ga tudi, ali ima (ob takih dogodkih) sploh kakšen smisel vzdrževati večstrankarski sistem. Tata je malo pomislil in odvrnil, da prav malo manjka, pa bo začel verjeti, da je bilo vse bolj enostavno pred leti, ko je bila samo ena stranka in so vsi državljani vedeli, da v javnosti ne smejo kritizirati ne stranke ne njenih svečenikov. Vsem je bilo jasno, da je prepovedano vse, kar ni izrecno dovoljeno, pa so lepo držali jezike za zobmi (ali pa se nalašč zamerili oblasti, kadar se jim je zahotelo pestrih doživetij). Danes pa nikoli ne veš, komu se zameriš, ko poveš, kar misliš, ker je vsak zase prepričan, da ima le on prav. Nazadnje mogotci seveda vselej najdejo krivca - novinarje množičnih medijev, ki so si drznili vzeti zares tisto o demokraciji in svobodi govora. Mama je pripomnila, da je tega najbrž krivo dejst- vo, da je velika večina članov nekdanje edine stranke danes včlanjena v različne nove stranke, ostale pa so jim stare navade, ki so železne srajce. Čudil sem se, zakaj se prizadeti gospodje ne poslužijo istih sredstev javnega obveščanja in ne predstavijo bralcem svojega pogleda na očitke. Pa me je tata zavrnil, rekoč, da ponavadi jezikanje nima nič skupnega s pismenostjo. Ker me je čas že priganjal, sem prosil tato, naj mi že končno pove, kakšno ugotovitev lahko napišem o vplivu časopisnega obveščanja na razpoloženje državljanov (kot zahteva naslov domače naloge). Tata je malo pomislil in menil: novinar, ki hoče zabavati bralce in ohraniti celo glavo, se mora spraviti na najvišje državne osebnosti; le-te ne bodo pokazale jeze, ker vedo, da jih opazuje ne le vsa država ampak tudi tujina. Če pa si hočeta novinar in njegov časopis nakopati težave, potem naj raje ošvrkneta precej nižje - potem kratkočas-nemu direndaju ne bo konca! Klub temu, da sem zelo napenjal možgane, teh besed nisem popolnoma doumel, toda očitno ni stvar demokracije, da bi ti bili ljudje dolžni razlagati svoja stališča: če razumeš, prav; če ne razumeš, potem vsaj verjemi; če ne verjameš in ne razumeš, tudi prav; vzemi ali pusti! Sonja Požar, Lucija PROSTOVOLJNI PRISPEVKI: Za to številko PORTOROŽANA so prispevali: (ionka HAJNAL 2.000 tolarjev, Elizabeta P0SPEH 5.000 tolarjev, ga. VONČINA 2.000 tolarjev, ga. MÜRGEC 1.000 tolarjev, gospod z Belokriške ceste, ki ne želi biti imenovan 2.000 tolarjev, Sergio V0D0PIJA 2.000 tolarjev, Sonja DEVIC, Milena KAVČIČ 1.000 tolarjev in Nevenka KRAPEŽ 1.500 tolarjev. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporočal Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ , ki se je že preselilo v svojo prenovljeno stavbo na Obali 16 v Portorožu (v I. nadstr.) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom ,fZa Portorožana". BORZ ZNANJ MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Oktobrske revolucije 1, 6310 IZOLA Telefon: 66 31 285, 66 31 284 www.borzaznanja.mss.edus.si E-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si vsak delavnik od 8h do 13h, v sredo od 8h do 13h in od 16h do 18.30 BORZA ZNANJA JE INFORMACIJSKO SREDIŠČE, KJER JE MOGOČE PONUDITI ALI DOBITI NAJRAZLIČNEJŠE OBLIKE ZNANJA. VANJO SE LAHKO VČLANITE TAKO, DA POKLIČETE PO TELEFONU ALI SE OGLASITE OSEBNO IN POVESTE, KAJ IŠČETE OZ. KAJ PONUJATE. ZAPROSILI VAS BOMO ZA NEKAJ OSNOVNIH PODATKOV, S KATERIMI BOMO PREVIDNO RAVNALI. POSREDOVANJE PODATKOV JE BREZPLAČNO! Aktualna učna povpraševanja: Z) Naši članici lahko pomagate, če ste vešči slikanja na steklo in pri izdelovanju vitraž; Z) Gospoda iz Kopra zanima magija: Z) Gospa iz Kopra bi se rada naučila plesti na pletilni stroj (znamka PFAF elektronik ali PASSAP); Z) Naši članici se zanimata za izdelovanje nakita iz žlahtnih kovin in drugih materialov; Z) Gospa iz Kopra sprašuje, kako se rešimo zajedalcev iz lesenega pohištva; Z) Gospoda iz okolice Nove Gorice zanima gojenje deževnikov; Z) Gospod iz Portoroža pa bi rad osvojil nekaj osnovnih igralskih spretnosti za nastopanje v filmu o določeni športni zvrsti. Aktualne učne ponudbe: Z> Znanje ruskega, madžarskega in nizozemskega jezika...; Z) Nasveti v zvezi z nego in ličenjem; Z) Znanje izdelave programov za strojno vezenje (vezenje našitkov); Z> Pomoč pri pisanju scenarija in snemalne knjige; Z) Informacije o zdravi prehrani, vegetarijanski kuhinji in dietni prehrani pri sladkorni bolezni; Z5 Iščete morda partnerja, s katerim bi se učili plesati? Z) Vas zanima slikarstvo? Vse to in še več vam lahko ponudijo člani primorske Borze znanja v Izoli. Če želite s svojim znanjem pomagati drugim ali se želite česa naučiti, vas torej vabimo, da nas obiščete v Matični knjižnici v Izoli ali pokličete na telit. 066/66 31 285; 066/ 66 31 284. Dosegljivi smo vsak delavnik od 8h do 13h, v sredo od 16h do 18.30. PISMA PORTOROŽANU Klobčič resnice v piranski LDS se je začel odvijati! Vse politične stranke se zaklinjajo pred svojimi volilci, da se borijo za demokracijo v družbi in pravno državo. Najprej pa morajo dokazati, da delujejo demokratično v lastni stranki. Vse stranke delujejo na osnovi zakona o političnih strankah. Pri registraciji stranke morajo predložiti svoj statut, ki mora biti v skladu z zakonom. Pri svojem delovanju pa morajo najprej spoštovati svoj statut in seveda tudi vse obstoječe zakonske predpise v družbi. Morale bi spoštovati tudi mnoga nenapisana pravila iz morale. 69. člen statuta LDS se glasi: Razrešitev s funkcije v organih stranke pred potekom mandata opravi na predlog organa, ki je izvolitev predlagal, organ, ki je člana izvolil, če ta ne sodeluje v delu organa oziroma ne izvršuje statutarnih nalog. Mojo izvolitev je pred dvemi leti predlagal Izvršni odbor LDS Piran in bi moral po citiranem členu razpravljati in sklepati tudi o eventuelnem predlogu za mojo predčasno razrešitev. 70. člen statuta LDS pa predvideva, da se o predlogu razrešitve razpravlja in sklepa v prisotnosti prizadetega. V mojem primeru so bila kršena vsa predpisana pravila in postopki. To je formalno pravni raz- log, da je bil poskus razrešitve s funkcije sekretarja brezpredmeten. Tudi nobenega vsebinskega razloga ni nihče nikoli utemeljil. Na sestanku je sicer nekdo natvezil: "... skoraj vsi novo sprejeti člani so potem protestno izstopili." Vendar pa se telefaks iz centrale LDS iz Ljubljane glasi. "... ni bilo nikakršnih, zlasti pa ne protestnih izstopov iz stranke, ne na državni, niti na lokalni ravnmi. Komisija za statutarna vprašanja in pritožbe v Ljubljani bo kmalu obravnavala pritožbo Ivana Dekleve o sporni razrešitvi s funkcije sekretarja. Izključitev iz stranke ni v pristojnosti občinskih odborov, ampak komisije za statutarna vprašanja in pritožbe (v Ljubljani) in po morebitni pritožbi, tudi sveta stranke na državni ravni" Citirano je napisal sekretar izvršnega odbora LDS v Ljubljani. Poskus predčasne razrešitve sekretarja Ivana Dekleve je torej brezpredmeten iz formalno pravnih in vsebinskih razlogov. Delo sekretarja LDS Piran opravljam še naprej zavzeto, vestno in odgovorno. Še posebej predano pa bom delo nadaljeval kot občinski svetnik v Svetu občine Piran in v njegovih organih. Ivan Dekleva, Parecag 'Ijarskd 17, p.p. 721, 6001 KOPER Tel./Fax: 066/272-642, 273-231 E-mail: info@primorski-seiem.si http://vir.si/prim-ogl Primorski oglasnik Informativno razvedrilna revija č • PRODAJATE, ODDAJATE avtomobil, stanovanje, hišo, poslovni prostor, računalnik... •KUPUJETE, IŠČETE karkoli že rabljenega in primernega za vaš žep... •IŠČETE ali NUDITE delo, storitve •PRIVOŠČITE SI ZANIMIVO BRANJE strokovni nasveti, vedeževanje, horoskop, osebn stiki, "vroči" stiki, komercialne linije 090, priredive, koncerti potovanja; •OKNO V SVET - vaš mali oglas lahko odpošljete v svet! VSE TO IN SE VEC Primorski oglasnik VEČ KOT OGLASNIK. BREZPLAČNI MALI OGLASI Številka / Numero 2 * februar / febbraio 2000 * letnik / anno X * Portorožan je vpisan v republiški register časopisov pod št. 990 * predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ * izdajatelj in ustanovitelj: KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ / * UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Rudi MRAZf Nada KOZINA, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN * oblikovanje imena Portorožan: Teo TAVŽEU, dia * urejanje: Livija SIKUR ZORMAN * računalniški prelom. EDI * tisk / stampa PIGRAF, d.o.o. Izola * izhajanje: mesečnik * naklada / tiratura 3.000 * cena: O SIT. Naslov uredništva: Obala 16, p.p. 46, 6320 PORTOROŽ * V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE / A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Jana BOŽIČ, Dragica MEKIŠ, Tadeja GOLUBOVIČ, Marjan MASLO, Monika BERTOK, Sonja POŽAR, Jana KANDARE, Jakob ČEMAŽAR, Irena TROBEC, Slavko GABERC, Cesarina SMREKAR, Jožica SORTA, Andreja HUMAR-FATORIČ, Valentina KLEMŠE in še kdo. OBALNO DRUŠTVO PROTI MUČENJU ŽIVALI (ODPMŽ) KOPER SOCIETA' LITORALE CONTRO IL MALTRATAMENTO DEGLI ANIMALI CAPODISTRIA Benčičeva 2/c - Tel.: 066/283-832 je prostovoljna humanitarno-karitativna organizacija občin KOPER, IZOLA in PIRAN in se vzdržuje s prostovoljnimi prispevki. Društvo bdi nad varstvom pred mučenjem vseh živali: domačih živali, živali za družbo, farmskih živali, živali v ujetništvu (cirkusi, živalski vrtovi, trgovine z živalmi...) in v naravi prosto živečih živali. S prostovoljnimi prispevki (v denarju ali hrani za živali) društvu lahko pomagajo vsi, ki z naklonjenostjo in odobravanjem spremljajo njegova prizadevanja pri razširjanju kulture humanega odnosa do drugih bitij, s katerimi si delimo prostor na Zemlji. Žiro račun pri APP Koper, št. 51400-678-41997. V skladu z določbami 13. točke 7. člena Zakona o dohodnini (Ur.l. RS, št. 48/90 in 34/91) se osnova za dohodnino zmanjša za plačane prostovoljne prispevke in vrednosti daril v naravi. V imenu humanosti se društvo zahvaljuje za Vaš prispevek. Predsednica: Andrea BOGATAJ KRIVEC • pustovanje na postno soboto, 4. marca. Nagradili bomo tri najlepše maske, in • praznovanje dneva žena 8. marca. Zavrteli se boste ob glasbi ansambla Ottavia Brajka. Pričetek ob 19. uri, rezervacije na tel.: 21 740 00. MOJ ZDRAVNIK 2000: dober odziv na akcijo V prejšnji številki Portorožana smo se priključili akciji revije za zdravo življenje VIVA, ki že četrto leto organizira glasovanje za najbolj priljubljenega splošnega zdravnika. Ker so pri Vivi h glasovanju želeli pritegniti čimvečje število ljudi - ne samo svojih bralcev so ponudili sodelovanje tudi drugim medijem. Tokrat glasovnico, s katero lahko glasujete za splošnega zdravnika, ki bi si po vašem mnenju zaslužil praznovanje Moj zdravnik 2000, objavljamo zadnjič. Izpolnjene glasovnice lahko pošljete uredništvu Portorožana, p.p. 46, 6320 PORTOROŽ do 25. marca 2000, ko bomo glasovnice poslali reviji Viva, ki bo najbolj priljubljenega zdravnika za leto 2000 razglasila na podlagi vseh prispelih glasovnic 6. aprila na predvečer svetovnega dneva zdravja. Na našo in Vivino akcijo izbiranja najbolj priljubljenega zdravnika je bil po prvi objavi glasovnice v Portorožanu večji odziv, kot smo ga običajno vajeni pri različnih akcijah, ki smo se jih kdaj lotili. Vašega odziva smo seveda zelo veseli. Dokazuje pa, kako zelo smo ljudje dovzetni za toplo zdravnikovo besedo, za njihove nasvete, človeškost, plemenitost, požrtvovalnost in seveda strokovnost. Tokrat (še) ne bomo povedali za katere zdravnike ste glasovali oz. za katerega zdravnika je bilo največ glasovnic, da ne bi bili pristranski. Pozivamo Vas le, da izkoristite še to možnost in glasujete za splošnega zdravnika, ki si po Vašem zasluži Vaš glas. Uredništvo PRAVILA AKCIJE VIVE Akcija Moj zdravnik 2000 poteka od 3. januarja do 31. marca 2000. V tem času lahko bralci Vive na poljuben način, vendar le enkrat glasujete za svojega zdravnika splošne ali družinske medicine v Sloveniji (iz zdravstvenega doma ali iz zasebne ordinacije, aktivnega ali upokojenega). vfva џтјшшмшЖ Ime in priimek naslov_ MOJ ZDRAVNIK (napišite ime in priimek zdravnika/ce, ki ga/jo predlagate, zdravstveni dom): Če želite, napišite tudi, kaj vas pri njegovem/njenem delu še Posebej navdušuje: Želite presenetiti prijatelje, družino z okusnim kosilom? Od torka do nedelje družinska kosila z bogato sestavo po zelo ugodnih cenah (od 1.000 do 1.200 sit). Vabimo vas v a'la carte restavracijo ASTERINA. Restavracija, kamor se vračajo mnogi gostje. Prijeten večer lahko preživite v RESTAVRACIJI ASTERINA Privoščite si, ASTERINA vas pričakuje, tel.: 773-202, fax: 770-950 Urnik: od 12.00 do 23.00 ure. Ponedeljek zaprto. P0RT0R0ŽAN0VI MALI OGLASI озг POMOČ V GOSPODINJSTVU NUDIM (varstvo otrok od enega leta starosti dalje, pospravljanje, čiščenje stanovanja, likanje oziroma po dogovoru). Pokličite na tel.: 066/741-701, Melita. ter» NUDIM POMOČ PRI GOSPODINJSKIH OPRAVILIH. Pokličite na: 00385/52/742-347. nw Čebelar nudi DOMAČI MED na Fizinah v Portorožu po 700 tolarjev za kg. Tel.: 674-45-09. PIMo jeklenko in mešalec za beton za simbolično ceno prodam, dve ter-moakumulacijski peči pa podarim. Tel.: 476-437. cšr Tipkam vse vrste besedil na svojem računalniku. Ugodno in kvalitetno. Majda, GSM: 041/993-314. igt Inštrulram angleščino za osnovne in srednje šole. Tel.: 771-095. B5* Mlečno mast z izvlečkom ognjiča in filter za vodo prodajam. Tel.: 066/773-562. Ugodno prodamo 2-sofano počitniško stanovanje v Kranjski Gori. Tel.: 041/564-813. шг Prodam Renault б (five) rdeče barve. Tel.: 066/746-515, Borštnar. cs* V najem dam trosobno stanovanje v Luciji. Tel.: 770-546, zvečer po 19. uri. e?- Kupim manjše stanovanje na Obali. Kličite po 19. uri na tel.: 064/311-872. Bralke In bralci Portorožana lahko v Portorožanu svoj mali oglas objavijo brezplačno. Besedilo malega oglasa lahko do 20. v mesecu sporočite po telefonu (tel. & fax.: 674-42-14).Lahko pa ga pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali ga dostavite osebno na uredništvo (v prenovljeni stavbi KS Portorož, Obala 16, Portorož, 1. nad. ob delovnikih med 8. in 12. uro). Med malimi oglasi ne objavljamo brezplačno sporočil obrtnikov, podjetnikov in pravnih oseb. ofarasni trnovi vse za vašo obleko na enem mestu V kemični čistilnici MARE poskrbimo, da bo vaša obleka održala lep izgled. Poleg strokovnega čiščenja in likanja Vam opravimo tudi manjša šiviljska popravila. Oblačila Vam vedno zaščitimo pred molji. V trgovini MARE Vam nudimo največjo izbiro gumbov na obali, zadrge, čipke ter vse kar si šivilja lahko zaželi. Da bo Vaš izgled popoln lahko izbirate med elegantnimi nogavicami Levante in Mura. Liminjanska 78 - 6320 Lucija tel.: 066 779-790- fax: 779-791