gt ko rt at i delav-))U4«lv». Deliv- opravičeni do kar produclrajo. ympmr I« devoted intaraata of the Ing claaa. Work-are entitled 19 aH thav produca. Jicv. (No.) 96. KBt«r«da« »»eokd-oiMt a»ii»r, D.- I. 1*7, »t t».e mm« cfft«-« »1 ChloAfn III. tli. Act ofCoafrvt of M*/oh ird. IHTO. Office: 587 Ho. Centre Ave. "Delavci vseh dežela, združite se . Chicago, III., 13. )uli)a (July), 1909. FAZITL! na številko v oklepafu ki »e naha|a poleg vašega naslova, prilepili-nega apodat ali , ~ na ovitku. Ako (i)7 ) |e številka . . v ^ A ' teda| vam a prihodnjo itavllko našega lleta poteče naročnina. Prosi« m o ponovite |o tako|. Lelo (Vol.) IV. 18. julja priredi »ocijali-atrauka iz Cook Couutija y go, Haven, Mich. Vožnja parnikii in »e bo plačalo $1 pebe za seinintje. Za odrašče-otroke se plača polovico voz-Niši aodrugi dobe lahko ti-pri Frank Podlipeu, ta j. kluba. 202 N. Curtis St., Chi- bllzo in daleč d Avgust Belmont, ' uni-lec" strokovnih društev, je ivedal vojno socialistom. Raz-je kapitalistom letake, v rih prosi »a denar — Za 50 ti-dolarjev, da bo tem ložje po-aocialiste. V tem letaku >veduje, kako naglo narašča lo socialistov v Ameriki, da uradno poizvedovanje dognalo, je 40 odatotkov pomorščakov torpedu i flotili socialistov, in da število socialistov množi tudi trmadi na suhem. Nadalje slika ). kako se mladina podučuje v I listiČnih nedeljskih Šolah, da| ogromne število učiteljev na šolah socialistov. kovna društva vzgojajo delavce za lenobo. Unija uči delavce: za viaoke plače proizvesti malo dela. Rešitev naroda je v tein/ da delavci proizvajajo več. Groza in strah l Delavci nočejo več proizvajati f Kaj bi pa imeli delavci od tega, ako bi za borne plače proizvedli še več blaga! Kdo bi užival sadove te proizvodnje? Peščica kapitalistov, ki ne seje, ne žanje in ne dela. pa le uživa. Ali učeni profesor res ne ve, da že danes permanentno trpimo, ker imamo čez mero izdelanega blaga? Vzlic inozemskim trgom in kolonialni politiki ne moremo porabiti izdelanega blaga, ker se je ljudska kupovalna sila znižala skoraj za 60 odatotkov. Seve, profesor to tudi vč! Ali profesor govori v interesu svojih kapitalističnih goapodarjev, in ta interes ga sili, da v javnosti brije iz samega sebe norce, da samega sebe priznava bebcu. • e * • — Colninaka revizija napreduje v ameriški republiki. Kapitalisti to. priznajo odprto. Ali vseeno skušajo republikanci svojo «sne-deno besedo prikriti širši ljudski masi. Resnica bo le prišla na dan, pa naj kapitalistični politikarji in časnikarji sučejo tvar, kakor hočejo. ^Navsezadnje pa opominja kapi- Dohodninfiki davek je pokopftn. Ui*te, da imajo socialisti v svo- ^ od8totni davek Rft dobi^k jem programu razglastitev kapi- delniskih družb pa že tudi fikoraj ErT . m , ; , ..spi spanje pravičnega. Bravo! Take pohvale za agilno Ronec konca pft ^ da bode delo naših aoudrgov se mamo na- ljudgtvo ri vsakem ^rižljeju km- dejah s strani naših nasprotnikov. hft ableki >tanovanju v p^obi ^r »e pa tiče uničenje soci^izma, indirektnih davkoT pla5eValo za so pa Avgust Belmont to doživel, kir je doživel železni Bismarck tawtrijski klerikalci. Na zadnje ostal "der d um me August"! IRadovedni smo, kako bo fcmčala pravda proti guberna-torju Deneenu države Illinois in Prav lahko se pripeti, da "ljudstvo" izvoli županom dotičnega, ki še za polieajsko službo ni bil sposoben. V zahvalo bo morda dal svoje volilce še fotografirati za album zločince?. e a a — Tudi znamenje čaaa. "Kaj naj atoriui," je rekel jedernat govornik na demontsracijskem shodu v San Franciscu, "ko vidim, kako moja domovina drvi v po-gibelj, ko gledam, kako nas tla-čitelji naši davijo, kako temna bodočnost zakriva zlato solnce dobrih časov. Uprašam. kaj naj storim?" "Vsedite se!" je zagrmel shod. • a * — Nekteri časnikarji so že vriskali veselja javno v listih radi kriminelnih obtožb proti vodjem sladkornega trusta. Ali to veselje je še malo prera-no. Sladkorno trustjanski tatgvi še niso obsojeni, ameriški Nirnber-žani pa tudi ne obesijo takoj vsakega bandita na debelo, ko jim pride v peat. Trust za sladkor se je pregrešil zoper zakon za truste; pogoltnil in vničil neodvisne tvorničarjt za sladkor. Zaničeval je tudi kazenski zakon, osleparil je vlado pri nabavi surovine. To so res zločini, ali rriso še največji. Največji zločin tega trusta je, kot se je dokazalo v zveznem senatu, da s pomočjo obrambne col nine vsako leto odere ameriško ljudstvo za -$55.000.000. Če bi tudi vlada poslala vse trustjanske krivce v ječo, vendar ne bo osvobodila ameriškega ljudstva "garača", dokler se ne odstrani colnina na sladkor. varstvo tvorničarjev. Obrambna colnina je gotovo najumazanejši davek, ker vsled nje trdi hinavsko, da ima obrambna colnina braniti njega. e e * — Skozi škandal v mornarici . na Francoskem smo doznali, da državnemu tajniku James Rose! o indllgtpiclcif dobavatelji za boj- očeta ameriške neodvisnosti, pn najvišjem sodisču. S to prav-1 mornarico uatanovili nekak Slavnost je bila v resnici do se hoče zabraniti drzaVi pro- d& go y. mornarice lah. dati svet ob reki Calumet in misi- ko diktirali vigokc cene pH od_ fan.kem jezeru jeklanikenin tru- daji M ^ oklepne {Mt je pet itn za nizko ceno $37..>00. Stro- vpožtevajočih tvrdk zvo]ilo vsaka »ovnjaki cenijo omenjeni avet $1,875.000. Ilinoiška deželna zbor- Bvojo oklopnjačo. — Evropejaki listi se čudijo, za kaj Zdr. drž. ne praznujejo stoletnice smrti Tomaža Paina. junaka dveh revolucij in duševnega zelo skromna. Angleški listi, izvzemši nekaj izjem, ga niso še omenili. V New Rochelle so pa kmečko Pai-novo bajto spremenili v Painov muzej. niča je pa sprejela pred kratkem kapitalisti^ni maiopridneži v vseh Po istem vzorcu špekulirajo j Ali se naj čudimo ti skromni lakon, ki dovoljuje eksekutivni | državni oblasti prodati svet za omenjeno ceno. Na eni strani se država brezup- državah, kedar kapitalistično časopisje piše za pomnožitev bojnih ladij. Na ta način dosežejo kapitalisti »o pravda z Illinois Central ze- dyojen namenj Napolnijo si gvoje ltoco za svet, kterega je orne- ž in zaenQ utravijo miii,ari-njena družba baje državi ukradla, zem w je njih najboljii zaveznik aa drugi strani pa država za ba- ■ tJ deiavcem fatelno ceno daruje svet trnstja- Zfttoraj doli z militarl2mom, nom. | če to ni nasprotje, potem neverno. kaj bi imenovali nasprotje. Peter A. Foote, ki je tožitelj — Ruska vlada je od poslala — tako se poroča iz Peterburga — višje uradnike v Nemčijo delat lapram državi, je zadel v črno, ko propggaudo pri večjih časnikih, Je dejal: "Deželna zbornica nima K bj Lsa]i y id yladi dft pravico sprejeti tak zakon, ki ko- risti določeni družbi na račun ljudstva. Sploh deželna zbornica objavijo le take stvari o Rusiji, ki so vladi všeč. • Mi ne dvomimo, da bi ruski nima pravice gospodariti razsip- yisji „radniki pri kapitalističnih no z javnim premoženjem. Ako bo višje sodišče istega mnenja, je pa drugo vprašanje. Napram trustom so sodišča zelo vljudna, napram delavcem pa stroga. Ne bodimo glede razsodbe optimisti. a a * -i- Zanimiv pogovor na čikaškl ulici časnikih ne dosegli vspeha v Nemčiji. Zakaj ? Saj slovenski kapitalistični Časniki pišejo v prid okrvavljenemu carju in njegovi vladi, ne da bi jih kdo naprosil za to. a e * — Naša vlada ne more regulirati in knotrolirati trustov. Zakaj ? Goepod:—Zakaj ai bos, deček? *****1 Dečcdc:—Nimam čevljev. „ K.er \™U '^lirajo in kontro- Gospod:—Kaj je tvoj oče? vlado; Deček:—Čevljar. » Gospod:—Zakaj ti nenapravi - V Bluff Point se je vršila Žsvljev? • triatoletna odkritja jezera Cham- Deček:—Ker je brez dela. Plftiu- Na danosti ao govorili Gospod:—Zakaj je brez dela? predsednik Taft, francoski in an- Deček:—Ker je izdelanih pre- tfeAki polneč o splošnem miru ▼eč čevljev. in Protl voim\ 1 Ko, kdor tega dvogovora ne pomenijo te govorance v rtznmi, mora imeti že precej trde **1ufl Point? »ozimne Da 80 navaden "bluf". That is a a the point. * . I • • — Človek je lahko profesor in • navaden tepee, ki govori največje — Ker je njnjorški župan spo- bedastoče. dil policajskega ekaglavarja Bing- To je dokazal goapod Woodrow hama, je spodeni policajaki ief Wilson, predsednik nnivrze v zdaj naznanil, da bo kandidiral Princeton. N. Y. Ta žalostni u- za župana, "ako je to ljudstvu ienjak je dejal dijakom, da atro-l vid." slavnosti? Kaj še! V Ameriki je dandanes mero-dajen zelotizem politikujočih farjev vseh ver in sekt. Kapitalistični časniki prinašajo v nedeljskih listih poleg drugih neslanosti in bedastoč neslano pridige "ponižnih božjih hlapcev". Vsak najbolj zabit mežnar postane danes laglje uradnik v republiki kot najbolj izobražen ateist. Ta "svobodna" dežela proslavlja najboljše Paina, ako o njemu sploh molči. Drugače bi se Paine oznanjcvalec človeških pravic, še v grobu obrnil. , Svetoven pregled. — Is Pariza se poroča, da je ruski revolucionar Burčev poslal list francoskemu pravosodnemu ministru, v kterem omenja, da je Har-ting, glava ruske politične policije, Landesen, alias Hekkelman Petrovslrij, ki je leta 1890 v Pari zu pripravljal atentat na Aleksandra III. Ministerski predsednik Clemenceau je odredil preiskavo a a a — V italijanski zbornici je na stala rabuka. ko ae je šlo za podporo talijanskemu Lloydu. Republikanski poslanee Callaini je očital miniatrom nepoštenost. Na kar ■o pričeli po dvorani frčati kot krogljc črnilniki in knjige. Predsednik je sejo zaključil, Callainiju je pa ljudstvo na uliei priredilo ovacije. a a a — V Parsiji so hudi in vroči boji med vataši in vladnimi četami. Brzojavke pobijajo druga drugo. Zjntraj se glasi, da zmagujejo vstaši, opoldne ao pa zmagovalci vladne čete, zvečer zopet vstaši, dmgi dan pa narobe. Te brzojavke o zmagah in porazih ao najbr* navaden borzni mahever. — V Londonu zboruje kongres za varstvo živali in proti paranju živih živali za zdravniške namene. a e a — Oar Nikolaj, kronani mesar, bo dne 13. julija t. 1. obiskal nemškega cesarja v Kielu. Če bo res?? a e a — V Kolombiji je zopet klikar* ska revolucija. General Valen<«a, kterega so vstaši-klikarji proglasili za predsedniškega kandidata, se je izjavil proti revoluciji. Vbogi klikarji! # e # — Iz Rima se poroča, da so ne- tjakinje umrlega škofa Adamsa vložile tožbo proti papežu radi škofove zapuščnine. Netjakinje zahtjevajo, da se jim izroči premoženje umrlega škofa, kterega lastnje zdaj "sveti oče"—rimski papež. Gre se za velike svote. No, cerkve imajo vedno dober želodec, če se gre za kakšno za-puščnino. Najboljšega pa ima katoliška cerkev. $50.000 za vojsko proti so-cijalizmu. Augutt Belmont, glava denarnih mogotcev zbira prispevke za isdajo knjige, ki bo naperjena proti boc. stranki. New-yorški soe. dnevnik "The Call" piše, da August Belmont, znani velekapitalist, zbira okoli svojih denarnih tovarišev denar za knjigo, ki bo naperjena proti soe. stranki v Ameriki. Knjiga se bo imenovala "The Menace of Socialism", ("Preteči socijali-zem") in bo vsebovala pouk o vzgajanju elementov proti soc. stnijiT za učitelje, profesorje, urednike in pisatelje. "The Call' je v posesti original nega pisma, kakršne je poslal Belmont na svoje tovariše — kapitaliste, v kterih jih pozi vije na delo proti soc. naraščaju v Ameriki. V pismu se sklicuje Belmont na naraščaj stranke in pravi, da je skrajni čas, da se začne akcija proti tej struji, ki očividno raste. Navaja se tudi, da Nikolaj M. Buttler, predsednik Columbije u-niverzitete pripravlja načrte za boje proti socijalizmu in njega naraščaju. Skupno akcijo vodi kapitalistična organizacija "National Civic Federation". "Call" je poskrbela poskušne liste ("proofs") nameravane knjige, iz ktere prinaša nekaj važnejših odlomkov. Original Belmontovega pisma na tovariše — kapitaliste se glasi: 23 Nassau Street, New York. June 21. 1909. Ni mi znano, ste li ali niste zapazili rapidni napredek socijaliz-ma. ki ga je naredil v teku zadnjih 5 let, toda njih glasovi pri volitvah so poskočili od 38,000 na 450,000, kar pomeni v praktičnem, da je tukaj preko 2 miljona mož, žena in otrok, ki oznanujejo razredni boj in revolucijo. Jaz omenjam žene in otroke vsled tega, ker je znana stvar, da so vse družine socijalistov dobro poučene o socijalizmu in da je vsak izvežban orator in agitator. Priloženo Vam pošiljam pam-flet, ki ga je izdala "Civic Federation" z namenom, da pokaže popolno obliko, kako in v kakšnih oblikah preti socijalizem tej deželi in zato želim, da ai vzamete čas in to skrbno prečitate. Do danes ni bilo niti najmanjše opozicije napram socialističnemu gibanju v Ameriki. Anglija, Nemčija in Francija so naredile isto napako — s posledicami, ki so Vam brezdvomno znane. V Angliji se proti njim ni organizirano postopalo tako dolgo, dokler niso Imeli preko 50 poslancev v državnem zboru. V tej deželi se je osnoval odbor, na čelu mu "Civic Federation" n svojim predsednikom Dr. Niekol Mnrrav Buttterjem. kteri vodi in pripravlja načrte že skozi eno leto, da se izda knjiga, ki ji bo namen vzgajati govornike in pisatelje, kar je vsekakor bolje, nego obdelovati posamnike. Z drugimi besedami: izdali bomo praktično žepno knjigo za nje. Uredniki delavskih, verskih in poučnih časopisov upijejo po gradivu in informacijah in mi imamo celo vrsto dobrih šolskih učiteljev, profesorjev in delavskih urednikov,*) kteri so dobri govorniki in pisatelji, ki pa potrebujejo le znanja za tako delo. Taka sredstva pa, kakor jih nameravamo preskrbeti mi, za te ljudi, zahtevajo precejšne svote, vsled tega se je določila svota dobave posebnega fonda in sicer v znesku $50.000. Hočete prispevati temu fondu? Jaz sem dal več tisočev in čutim, da mi boste zato hvaležni, zlasti pa, da sem Vas obvestil o tem, ker upam, da Vas bo zanimalo delo "Qivic Federacije". Verujte mi, udani Vaš: August Belmont. Važnejši odlomki v nameravani knjigi, ki bo imela nainen uničiti socijalizem se glase: "Se li zavedate, da je danes v Ameriki nad 2 miljona mož, žena in otrok, ki uče skozi časopisje enostavno o zaplembi imetja, razredno sovraštvo in revolucijo, in da se celo že v šoli vceplja otrokom to v glavo? Se li zavedate dejstva, da je tem ljudem za rdečo zastavo anarhije več. nego za zvezde in proge? Sledeči Članek je pisan po osebi, ki je celo leto stvarno zasledovala in študirala preteči socijalizem v Ameriki. Pravi, ali odkriti namen socija lizma kakor anarhizma je, da prekucnejo sedanjo republiko in da konfiscirajo (zaplenijo) produktivna sredstva, prispevke in menjave. A ne samo to; načela, na kterih slone njih teorije so postavljena — in vodijo logično, kot so se že mnogi soc. nasprotniki izrazili — k uničenju familije, k svobodni ljubezni in občinski oskrbi za vzdrževanje otrok, sploh k nasprotni obliki verske družbe. V zgaja se razredna nasprot-stva in celo socijalistične nedeljske šole se vzdržuje, v kterih se poučuje otroke, da naša civilizacija bazira na podlagi izkoriščanja, proti kteremu se je treba upreti s silo in revolucijo, ko pride čas za to. "Socializem pomeni boj proti obstoječim razmeram" — pravi John Spargo v enem njegovih predavanj v Rand-Hcrron socialistični šoli v New Yorku. Isti je dejal: "ključ do splošne predrugačbe ni trplenje za umestitev sistemov, ampak boj razreda proti raz-reou." Take doktrine, bi človek mislil, ne morejo nikdar prodreti v mase ameriškega naroda. Ampak fakt je, da je propaganda socijalizma tako umerjena, da zastrupi takoj v začetku počasi in polagoma tiste ljudi, ki bi drugače, če bi vedeli njih prave namene, nikdar ne pritrdili soc. doktrinam. Na ta način pa raste socijalizem in si pridobiva čedalje več konfuz-nih državljanov za se. Delavske unije se drže komaj proti pritiskujočemu socijalizmu, med tem ko "krščansko socialistično tovarštvo", medzavodna socijalistična liga" in razne druge organizacije vzdržujejo in vodijo skozi cerkve in druge pripomočke takozvane 'socijalistično znanstvene" kurze. Skozi časopisje, skozi vseučilišča, skozi cerkve, skozi navadne šole in celo skozi otročje vrtce propagirajo, aocijalistl svoje nauke. Glavna naloga jim je sedaj zavzeti delavske unije. Jack London, znani soc. pisatelj se o tem izjavlja kar očitno, kako boj prišla zmaga, ko bodo vse unije volile razredno. Za pouk v šoli imajo nalašč v to potreb' ne bukvice. Teh hukvie je več vrst. Tukaj naj omenimo le ene: "Knjiga za prvi pouk malih otrok v bfsodnh svlahijn Prirejene za pouk v socijalističnih šolah in za privatno rabo; tisk Appeal to Reason-a, najbolj razširjenega (in najnevarnejšega j socialističnega časopisa v Ameriki To pa še ni dovolj. Začelo ae je na zelo premeten način s propagando med učiteljstvom javnih šol. Izdajati so začeli mesečnik, nazivan "Časopis za napredno znanstvo" ki je namenjeno naši širši javnosti. ' "Otroci v javnih šolah se sedaj" — tako piše urednik tega žuniala — zavajajo lč v patrijo-tizem in individualizem, tako, da ko dorastejo je že teško utepati v glavo socijalizem. Učitelj, ki je socijalist, vse to lahko predrugači v Šoli. "Celo v naši armadi in morma-rici je ta doktrina doma. Vse to se je storilo sistematičnim potom. Kako je to nevarno si lahko pač vsak dober državljan misli. Bivši tajnik pomorske vojske Metcalf je dognal iz zanesljivih podatkov, da j« v celi nomorski vojski nad 40 odstatkov socijalistov. Moštvo, ki je pred kratkem touriralo okoli sveta je imelo vse-polno socijalistične literature.....„" a e * • Tako »piše knjiga "The Manace of Socijalizem", ktero bodo poslali v svet proti socijalizmu ameriški kapitalisti. Mi bi lahko rekli z Aškercem: "Prihajamo in njih je strah ...."* MED BESEDAMI. *) Morda tudi kaj slovenskih. A.: "Slišal sem, da bodo drugi teden vso železniške družbe v Zed. državah znižale vožne cene v Chicago." B.: "O jes, že vem zakaj. To bodo storile vsled tega, ker bodo 26. obdržavali na Blue Island cesti nekakšno "konvencijo". Načelnik zaporov v Bridwell celo trdi, da bo tiste dni razobesil belo zastavo in da bodo imeli vsi "arestantje" ob 10 uri dopoldne odmor in "freeluneh". A.: "To bo torej nekak "legal Blue Island Holliday" .... Med zvezdami. Med "agrikultur" — "figur" Čitamo tudi sledeče: "Slovenci so delavni in podjetni samo voditeljev jim je treba, da ga spodbuja in olupi . . . ." Aha, voditeljev je treba, da jih olupi in ogoluzne. Konda in Mayer sta ravno prava tiča, ki se razumeta na oluplenje in olupke. Za poč't. a • * V članku "Laži žurnalisem" s« je pribilo nekaj Konda-Mayerje-vih laži. Če bi se hotelo pribiti vse laži, ki jih pišeta ta dva rokov-njača, bi zmanjkalo žrebljov v Chieagu in New Yorku. a a a Besede: 'Obersoeijalist', 'Agrikultur' in še mnogo drugih "ur", ki pa niso za javnost, pridejo *z Konda-Mayerjevega leksikona. Websterjev diktionary je zdaj od muh; v 20. stoletju sta osrečila svet z nabavo besed kransjska rokovnjača — on, Mayer in Konda. — Very great! ' a a * Jej, pri potepencih vedo iz zanesljivih virov, da je Kaker eden od urednikov "Prolctarca". Važna "novica"! Ta novica izvira iz tako zanealjivih "virov", kakor ona trditev o "pristojnem" mestu, kamor so se obrnili v zadevi razsodbe — oziroma brce, ki so jo dobili in jo hoteli pokriti s tistim advokatovim nemSkim pismom. "Zanesljivost" in "pristojnost" — hm, pardon! pozabili smo že da je v veljavi Konda-Mayer's leksikon, ki definira sanealjivost in pristojnost, pa laž in resnieo po avtorjih' — Kondu in Maverju. Ste že obnovili naročnino "Pro-letarca"? — Če jo še niste, storite to takoj, da se Vam ne' ustavi lista. PROLBTAMO UIT ZA 1WTKRXSZ OELAVSKICA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. I iihlfc ia UdajatelJ. J«fo*lovaa»ka deia»»ka tiskovna druiba v Chicago. III. Naročnina: Za Am«rico$1.90 ca calo lato, 7Sc >a pol lata. Za Evropo 12 aa calo lato, 11 aa pol lata. Oglmsi po Jogowu. tri sprsm*mbl Hit ali Mm jr polog noMfd masnaniti tudi STA HI masive. PROLETARIAN Ownod and publish »d ev my Tu moat by Smilit Slavic Workmen'* Publishing Company Chicago, iiliooii. * Olaailo Slovensko socialistično organizacije t Amonko. Joo Jesih, President; John Petrlch, Secretary; Frank Mladič, Treasurer. »•IMCBirriON KATBS United States and Canada. I*.59 a year, 75« lor half yaar. Foreign coon trie« 71H $2 a yaar, $1 for half year. advertising rates on afraamant. NASLOV (ADDRESS): 44 P ROLET AR EC " 537 So. Centre Ave., Chloago, III. ti NAJMLAJŠE JEDNOTE. III. . Zadnjič smo govorili splošno o najnovejših Jednotah, danes pa hočemo govoriti o Jednoti, ktera nosi najjasnejši pečat osebnosti,« pričanje, za groš on sain. vadi nekaj peska v oči, je začel ne, jaa nisem in ne bom nikdar proti 8NPJ. ampak proti takim u-radnikom sem. Na Jednota, ampak Jednotini uradniki so mu povod, da napravlja konkurenčno podjetje SNPJ. Ni proti Jednoti, ampak proti uradnikom, daai dobro ve, da kar napravi škode, jo ne napravi uradnikom, pač pa Jej dnoti aamiv In kljub temu upije, da ni proti Jednoti. Ali si morete misliti večje hinavstvo? Namen, kterega je zasledoval Konda z novo Jednoto, je kaj različen. Prvo je bilo in je pač inaš-| čevanje. Maščevati se je hotel nad vsemi tistimi, kteri so pogruntali njegovo "plodonosno" delovanj" in ga postavili pod kap. Maščevati nek veleposestnik v državnem zboru. Ali «rr*llo »e je narobe. Leta 18T0 ae je pridelalo v Braziliji 132,500 ton kave; leta 1880 že 490.000 ton in leta 1890 že skoraj en milijon ton. Kako je bilo to mogočef. Zamorci so res oatavili nasade; poznali so dežele in naselili so se v šumah, kjer žive siromašno a svobodno. Zamorce so nedomestili belokolci. Prišli so prostovoljno in v množinah. Bila je evropejska selitev narodov na debelo v Brazilijo. V prvi polovici minolega stoletja je prišlo vsako leto 3000 naseljencev, od leta 1855 do 1885 pa lH.Olifi in od leta 1886 do 1892 pa skoraj vsako leto povprečno 98.415. Naaadniki so zdaj imeli se hoče, ker si upa naš narod [obilo delavskih rok in ni se jim imeti lepo organizacijo brez nje* bilo treba bati za kavine nasade, ga-njega-Martina von Konda (če Kavini nasadi so prave latifu-ne bo dež.) dije. Delavce naselijo z družinami Drugi namen je bil. da uniči 8. in cela družina mora delati. vice za razvedrilo, novice za kratek čas, amešne novice, lokalns novice, morje novic lz starega kraja in zopet kaj za smeh!! Nekoč je bil grobo ozmerjan, ko je pozabil priobčit 14silno važno" lo kalno novico, da je imelo neko podporno društvo svojo letno — spoved.) Na srečo imajo tudi skoro vsi angleški in nemški lokalni listi bizniški karakter. Kot duševno krmo polagajo čitateljein na mizo dan za dnevom ogromne klobase o malih in velikih umorih, vlaču-garijah, pristno ameriških vlomih in ropih, linčanjih, "strahovih", proaperiteti in 44dobrih časih" za delavce in drugih takih preko-ristnih "novicah", ki blažijo misli in razum . . . In te angleške klobasarije presadijo še sveže v predale slovenskih listov. Po vrsti vsi plonka-jo in priobčujejo po cele prve ga majerja. konkurence, hinavstva in osebne "dobiČkaželjnosti. Ta Jednota je xnana Kondatova Jednota, ktera ima svoj sedež tam kot tisti, v kterega pomoč je bila lwtanovlje-na. Začetek te Jednote sega nazaj grol skoro do tretje ali Lasallake kon-j In tako imamo v Kondatovi Je-A vencije. Prvi vidni pojavi pa so, dnoti res lepe namene in res lepe v*-? ko pričeli po izvanredni kon venci-' pogoje, kteri so jo spravili v živ-ji. Konda namreč prav rad govo- ljenje: maščevanje, razdvojitev ri o zapeljanih ljudeh, menda za- naroda pa Kondatov žep. to, ker ima sam največ tozadevne' --- prakse. Prejel je na tretji kon- KAPITALISTIČNA BLAZNOST venciji kup moralnih zaušnic — a _^ vendar je še upal, da se popravi! m yemo dob ko je * izvanredno konvencijo Ko je pa' kapital 8e8tal le iz trgoV8k ka. izvanredna konvencija dodala se pitalg kteremu sta bila vtigneQa ne.Kaj klotut, je moral začeti tudi, odprto odderu4tvo in rop, da so Konda misliti da je doigral in t holandske in angleške kolonialne zaigral do malega vse. \drutbe sežgale množine preko- Kaj pa zdaj? Kaj je narav^nejse- m()rskih pridelkoVf da 80 gtrži|e za ga kot maščevanje. Konda je ogtale pridelke vigoke cene fc, sklenil da se maščuje na vsak na- kasneje g0 y San Ppailciicu ^ čin, krvavo maščuje - če se bode jone vreč kroIllpirja zmetali N. P. J. in pokaže na ta način, da Neki potnik, ki je leta 1890 po- strani kolono dolge" novice" ni on oseba, mimo ktere hi mogla toval po Braziliji, pravi: "Ljudje iti naša javnost. Hotel si je tudi ki opravljajo poljedelsko in indu-na vsak način priboriti zgubi je- j strielno delo na latifudijah, Steje-no. Poskušati je hotel, ali njegovo jo stotine družin,- ki stanujejo v ime se kaj zaleže ali ne. vaseh, ki obujajo spomin na zle Da pa ne bode mislil kdo, da je dni suženjstva." bilo Kondatu v prvi vrsti za kako Mezdni sužnji iz "civilizirane" plonkajo slovenski listi z največjo moralno zadostilo, povemo kar na-! Kvrope—večino Talijani — so se konkurenco a povsem hladnokrv-ravnost, da je bilo njemu v prvi »kazali inteligentnejši kot zanior- no, brez vsakega komentara ka-vrsti za groš. On da za groš vse,|cj jz Afrike, in radi tega je bilo kor bi na sejmu postavil kramo s ^taji^ vse, potrdi vae, za groš pre-J mogoče upeljati stroje. Žetve so hruškami — kakor zahteva busi- Mala se obnesle, troški za produkcijo bo neas in kakor se take "novice najbrutalnejših umorih, ropih, tatvinah, švindlih in drugih težko-vrjetnih in senzančnih dogodkih kakršne zamore ustvarjati edino-le humbugarsko kapitalistično časopisje v Ameriki. Te "novice" utemljeval legende, na pr. kako je "sv." Peter tri dni bogoval itd., kajti taki listi žs skrbijo, da ostanejo ljudje pošteno zabiti in da smatrajo vsako, še tako razgaljeno neumnost za zlato resnico. "Glasnik", v svesti si, da krogu njegovih čitateljev prav pride vsak duševni zalogaj, piše v muhah, in gnojilih in takih stvareh, kar ima tudi svojo dobro stran, ko bi se list bavil izključno le z ekonomijo. V ostalih listih pa sploh nič ni kvečjemu kak ponatis plonkarija ali pa surovi osebni napadi kolikor /*• premore "n-redalk" v glavi, ali pa kakor zahteva business. (Konec prih.) Slovensko-angleška gl0, slov. ang. tolmač in angL za samo $1. — pri V. J. gjj 9 Albany St., Nsw York. \ LAŽI ŽURNALIZEM. branjarija glas svobode ne nosi ^ pa znižali. | pač morajo dogajat, ker tako je toliko, da bi preživela raz-, A|. iftte evropejske razmere, ki uredil pravični bog, in tako je po-vajenega Kondata in ^silite- ^ omoj?o6ile kavinim I-ia>ia(lnikom polnoma prav!! S takimi "novica . , -14.. Za*°, ^ 1 dobavo cenene delavske sile, so treba iskati, zgrda in zlepa, samo . ... •» , , . ^ . ..\ da pride od kod groH i„ zopet zabranile- !, kv?ko' Z lzv",tno Jednoti, je umevno. In Konda je V obrfn,b"°J .C°lnm° zač-el prav zvito ta boj. Zajel je sle- dra7f pndelkt- 8 tr,,8t' pariti javnoat.da ni on proti Jedilo VWoko- 1 zaro am'. na borzi pa or-ti, pae pa proti njenim uradnikom. fan'z'raJO od1,'r"stvo " P"«""-0; Rafunal je takole: spravimo se h"\nn1 Ir88'' 8e Pa nad te ljudi, obdelujmo jih tako J™08 8Vk"JI 8,an metod,! vnl" dolgo, dokler ne bodo pustili vse-i J P ( v-ga skupaj. Ko se to zgodi, bomo' »razilijanska vlada je odločila, pa zavpili: vidite, kakšne šlape ,n fv^>pejski komitč njenih upni-ate volili v Glavni odbor. Ali so kov l>a °(llok isotrdil. uničiti in bili vredni zaupanja, kterega ste »f4**1 (lesetl del Ravine zaloge v stavili v nje? Nikdar ne. j skladiščih. S tem se hoče doseči Tako bi polagoma koval in me- v,8oke cene. za kav°. k(>r Brazili-šal in skorogotovo je, da bi bil ia POsUvlja največjo množino zmešal tako daleč, da bi' bila dobi- kave na "vetovni trg. la njegova klika zopet zaupanje-— Ta proces je pa zanimiv že radi ali vsaj večino. — Da se to ni zgo- značilne svetovne sestave kapita-dilo, se imamo zahvaliti žilavosti {Zaloga kave je privatna last-Jednotinih uradnikov, kteri vodi-|n*na brazil i janskih nasadnikov. jo zvesto svoje posle ne zmeneč se I" kdo odločuje o kavi? Brazilija to, kaj in kako laja Blue Ts-'jan^ka vlada. Kdo odločuje o ve-lcndski kužek. * j 1 javnosti sklepov t Neki evropej- Z začetki Kondat^ve Jednote se, Rki bančni konzorcij. In na čigav je začelo najostudnejše napadanje' račun delajo "kšeft"? Na račun na vse, kar je bilo Kondatu na po- ameriških in evropejskih konzuli. Če človek pregleduje to snov,' mentov! «e mu kar gabi. Toda baš to je I To blazno odredbo je pa zakri-moralno ogledalo, da človek ve.'vilo padanje kavinih cen. Kako se kdo je v njegovem krogu in kdo je to zvršilof je on. Kakoršen je izraz misli, tak Svojedobno so delali na brazili-je človek. I janskih nasadaih zamorci-sužnji. Za Kondata je bilo to napada- Število zamorskih shžnjev je bilo nje pravi ulitek. On je preraču- tako veliko, da so bili nasadniki nal namreč takole: nekaj pj^vr- prepričani, da jih nemorejo nik-žencev imam, nekaj jih pa se pri- dar nadomeatiti s 44svobodnimi" dobim. (> napadam SNPJ. in njen delavci. Skozi število let so raz-odbor na najostudnejši način, se umeli preprečiti osvoboditev suž-mi zna posrečiti, da ujamem v njev. Se le leta 1871 se je sprejel kakem nerazsodnem kraju kar ce- zakon, da so novorojenci svobod-lo društvo. Če pa tega ne, pa vsaj ni. Nasadniki so pa z intrigami nekaj backov s pomočjo kterih se> vseeno dosegli, da so tem "svobod-ftostavi nekaj tudi zame.— nim" novorojencem do 21. leta Napadi imajo pa tudi druge nz- varuhi (jerobi). Daai so bili svo-roke. Konda popolnoma dobro ve, hodni, a ostali so vseeno sužnji, da je SNPJ. dobra jednota v ro- Se le leta 1888 so v Braziliji po-kah zmožnega odbora. Cepiti lju- "tali zadnji aužnji svobodni bilo di in začeti konkurenčno podjet- J»h je še takrat 700.000. je v zsdevi medsebojnega zavaro- 44Vsako upanje, da ohranimo vanja, je naravnoat zločin. Tn da naše kavine nasade, je splavalo Konda nameče po svoji utari na- zdaj po vodi," je zaklieal takrat vin kouzum povišal v primiri z boljšo hrazilijansko kavino žetvi- lftš" za jo. Dasiravno je kapitalistično iz- d°<*a se mu še po koriščanje vzelo kmečki družini starokrajskih mleko in jo prisililo, da ga oddaja ko "potrebno" in obenem lahko v mlekarno in uživa mesto mleka 'delo. Škarje v roke — In cela slabo kavo, dasiravno mnogo ev- HtrH" j*4 uaenkrat polna "važnih ropejskih delavcev in delavk uži- novic": kako so v tem in onem va za zajuterk, kosilo in večerjo vaškem turnu pretopili In prežeg-kavo, so morali evropejski konzu- "ali »tar zvon — v drugi vasi je mentje iz gospodarskih ozirov za- birma —- v nekem kraju so se menjati kavo s cikorjo. Obenem 8Pet ponočnjaki stepli — krava so pa evropejski naselniki v Afri- nekega kmeta je vrgla trojčke — ki, Indiji in drugod pričeli saditi K°"P°d fajmošter so imeli majhen kavo in tako delati konkurenco "nahod" — in tako dalje. Vsili, brazilijanski kavi. i kadar pri zaključku lista zija se angleške. Toda. da se ne bo kdo Da so šle kavine cene kviško kakSnft odprtina v plošči, se pa iz-, spodtikal nad trditvijo, evo do-so ustanovili trgovski monopol in režo tudi taka vest* ki ->e v sta- kaaov: V štev. 28 slov. laži žur-kontingentacijo kavinega izvoza, ^ni kraju čisto lokalnega značaja1 nala ("G. S.") se piše, (kot bi da se sme vsako leto izvoziti le do- in kl nima niti najmanjšega po- j bila stvar za javnost zelo važna, če ločeno množino kave. Evropejske "J0"8 za sl°vensko javnost v A me- se kje voli kak delegat) med dru- .to« l ■ ytam - 1 _ _______ ¥ _ s • A. a v. ? /«l m1 a a a . V Chieagi živimo v dobi naj-ostudnejšega laži žurnslizma. Me-ščansko-kapitalistično časopisje laže in obrača na vse strani, da bi prikrilo smrad in grdobijo, ki jo je razkril Chicago Daily Soeialist. Nič čudnega ni torej, da se gode za kulisi višjih 444000" ne moteno vsakovrstne ostudnosti, če se ve, da je na straži laži žurnalizem, ki je bil vedno v službi zlobnosti, kadar se jehotelo od ktere strani odgrniti zastor degenerirane bur-žoazije, ki upravlja danes vse javne in tajne naprave. Laži žurnalizem dela vedno tako, da se odvrača pozornost od pravih zločincev in da se lovi tiste, ki niso ničesar zakrivili. Tak žurnalizem je izrodek privatnih interesov. — Toda ne samo med ameriškim narodom se je razvil ta laži žurnalizem, imamo ga tudi med Slovenci v Ameriki; prav tu v Chieagi ga imamo. Kar je za chieaške Angleže na pr. "Tribuna", 44Inter Ocean" itd. to je za čikaške Slovence "01. Svobode" — laži žurnalizem. Razlike so le kvantitativnega značaja — v splošnem: kvaliteta je pa enainista. Mi, mal narod — Angleži velik; mi imamo "male" laži žurnale, Angleži velike. Ampak Če bi računali pereentuelno, bi mogoče slov. laži žurnali odvagali Dr. W. C. Ohlendorf, j*. Zdravnik sa notranjo bolem ln ranocolnlk. Isriravniika preiskava bresplu-6ati jo lo sdavila, 647 ln 640 Avo. Chicago. Za dne ure: (Xj »" po pol. Od 7 do 9 iveJer. Urei ^ živeči bolniki naj pitalo aloi Domača o£tarija, Podpisani nasnanjim, da toil« • turno domačo vino in dobro pivo Na razpolago imam tudi protto% DVORANO za veseliee, za svatbe in sojo. Za obilen obisk se priporo!« FRANC CEH, 568 Bo. Oaatro Ave. Halo, Johny! Kje al pa bil včeraj? Saj vel kje, t„ kjer je največ zabave. Allien«^ da je največ zabave v G08TILNL John Košičfek, 590 So. Centre Ave., Chicago, H MODNO OBUČO za molke, žensko in otroke dobil po najniijih eenah pri Največja trgovina z obučo na strani, cor. West 18th a Wood Sla, Chicago, I1L Aka hočei dobro naravno vioo og^laai ae pri banke so pomagale organizirati brazilijansko oderuštvo s kavo, po-sodile ho denar vladi, za kar je morala kot jamstvo zastaviti kavine zaloge. Ali pomagalo ni nič. Pridelek kave je preogromen, nboš-tvo ljudske množice v Evropi pa riki. Vendar za naše liste tukaj je to potrebno: potem šele je list poln . . . Manjkati naravno ne sme tudi 4 4 pre važnih" lokalnih novic. Gospodje, ki so zaintere8ovani pri časopisu, priredijo včiuii kak izlet še večje. Radi tega so se odločili na ribe, pozimi na zajce; ali se zdaj za radikalno sredstvo: za ae- iim primeri krst v hiši; ta na no žiganje kave. | vo pobarva -hišo, oni si kupi nov Delavce na kavinih nasadih iz- ,voz in kobi,°- Vse take ,n Jedna sesavajo do krvi in kavo bodo pa vniČili — skoraj milijon vreč, vsa ka vreča 130 funtov. Tn to se vrši, da brazilijanski nasadniki in ev-rooejski bančni zavodi bogate. To je kapitalistična blaznost. BUSINESS ke 4.4 mteresantnostr je treba na drobno opisat, ako ne, je velika zamera — in urednik čuti posledice. Taki vplivni "mistri" — drugače navadni tobakarji in pri mojdušarji z egiptovsko temo v glavi — silno radi vidijo svoja i-mena v časopisu, to se pravi ta krat, ko jim ponižni urednik poje namišljeno slavo. Zlasti jim trepeče srce veselja in velike gl-njenoati, ko jih list okrasi s 44častmi" in 44zaslugami", na pr.: 4'Gospod J. J., naš od vseh spoštovani rojak, večletni gostilničar in cerkveni odbornik, mnogoza-služni predsednik našopra tiskovnega društva, predsednik tega in tega podpornega društva, ali celo predsednik kakšne "slavne" jednote etc. etc. je v nedeljo obhajal svoj god. in prijatelji, ktere je povabil, so bili ves čas žida-na volje itd." "Ja. prmejduš, ta 'papir' je pa allright"! ga pohvali "mnogozaslužni" rojak — in to zopet pomeni business. Za takozvane "editorials" služi raznovrstna godlja, kakršen je pač business, lastnikov časopisov. 44Glas Naroda", kolikor ne porabi prostora za ponatise 44navdušenih" Člankov iz starokrajskih dnevnikov o vseslovanstvu in hej-slovanstvu, plonka iz Hearstovega 44American". 44Staats-Tjeitunge'' in drugih listov o 44delavski proaperiteti" v Ameriki in sličnih rečeh kar 44vleče" za šifkartasni-fco, če že ne dela direktne reklame za Sakserja s tem, da v pole-miških člankih sam sebe povišuje a druge (časopise) pa obmetava z blatom. 44Amerikanski Slovenec" Na enak način so osrečile slovensko javnost v Ameriki vse o-stale "cajtenge" in "eajtenšce" razen "Proletarca". . Njih glavni namen in cilj: business. Zato tudi vidimo, da je z malimi izjemami pri vsakem 44časopisu" tudi 44office" za pošiljanje denarja v stari kraj, kak šepav "notari-jat" in šifkartašnica. Da se uredniki in urednički teh listov preveč ne "martrajo" z lastnimi produkti, lahko uvidi vsak, ki jih trajno čita in obenem zasleduje slovensko časopisje iz stare domovine in lokalne angleške ali nemške dnevnike. Zakaj bi! Prvič se "urednika" ne vpraša, ali sploh more kaj napisati, drugič: koj naj piše in tretjič je glavna stvar, da je 44list" v pravem času poln in 44zadelan", ker list je( samo zato tukaj, da nosi business. Z gradivom, estetiko in s pravopisom razpolaga urednik sam, kakor hoče: saj lastniki in izdajatelji teh "cajteng" imajo toliko pojma o časnikarstvu in literaturi sploh kakor zajec o citrah. Glavno je, da je dosti 44novic"; 44novice" morajo bit, zlaati gnojijo business 44novice" iz starega kraja; teh ae mora ponatisnit cele koše. (Ko je enkrat nesrečni slu* čaj nanesel, da je bil pisec tega j prinaša redno ieden za tednom članka nekaj časa urednik nekega ndlomke iz evangelijev, pobožne vetrnjaškega čaanika gori v Mi-1 pridige in drugo "božjo" šaro, chiganu, sugestirale so mu vodil-, ktera navadno spada v "Zgodbe ne glave dotičnega tiskovnega av. pisma". Pri tem listu je ka- društva da naj piše samo take toliški buaineas, in vsled toga se „„Iirr. , D1 DIIO lt.mu iaK( stvari, ki ljudem "ugajajo no- ne bi nič čudili,,ko bi neki teden'trdi Mayer, potem bi moral gim sledeče: Volitev delegata pri društvu Narodni Vitezi št. 39." ... "Član John Petrič je kandidatom predlagal svojega brata .... In glejte čado, vsestranski "obersocijalist" (kaj je zopet to za ena spaka, ve le on, Er, Herr Maver) je kandidaturo sprejel...... i t. d." Vsak član Narod. Vitezov pa ve, da F. Petriča ni predlagal njegov brat, temveč ga je predlagal član Silvester Rešek Ampak Kondu in Majerju, ki gojita namenoma laži žurnalizem, da preživita sebe in družino — se ni šlo za to, kdo je v resnici predlagal Fr. Petriča ; šlo se jima je le, da bosta namenoma naredila napačno mnenje v javnosti, kakor to delajo sedaj v zadevi "Gingles", 44bombe 31" in i t. d. kapitalistični listi, ki hočejo vso krivdo zvrniti na delavce, da bodo potem temložje metali že v prihodnje bombe in vršili belo suženjstvo tisti, ki 80 pravi zločinci in lopovi. Mi smo prepričani, da bi Konda in Maver isto tako pisala o Petriču, če bi ga tudi ne bilo na seji. STEM SMO PRIBILI ENO LAŽ. Druga nič manja laž je v ravno isti številki pod 44Popravkom", kjer se pravi med drugim: 44. . . .Trojiea je bila vprašana če je 44z božjo previdnostjo" nadarjeni Kaker član socijalistične stranke, na kar so jeeljaje pritrdili, da je." Stenografični zapisnik pa se glasi z ozirom na to laž-njivo trditev sledeče: Mr. Patterson: (član razsojevalnega odbora) Is this man Kaker a socialist? (je Kaker socijalistt) Mr. Strover: (KoVidov advokat) Ves, that man is supposing to be s Socialist. I dont know. (Da. kaker bo menda socijalist. — Ne-vcm.) Mr. Patterson: Is he a comrade of the Party? Frank Petrič: No. (Ne.) DRUGA PRIBITA LAŽ. Dalje se trdi pod istim "popravkom", da Zavertnik ni bil sprejet v stranko. Resnica je pa, da je aktiven član stranke in da je bil sprejet skozi naš klub, ki ima charter. Če bi bilo temu tako koti biti1 JOS. BERNARDI 620 Bine Island Avenue Telefon Canal 842 Pri njeraa dobil najbolja kalifo aka in importirana vina. Najboljše in najfinejše obleke so po nizki ceni na pri H. SCHWARTZ, 16—18 N. Halsted St. Velika zaloga klobukov, čepie, vljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, darilo. Podpisani naznanjam roji* kom v Chieagi in okolici, di sem odprl novi saloon ii 825 Blue Island Ave. Toda dobro pivo, vino in dobro wi-sko. Se priporoči John Mladič 828 Bine Island Av. ChU L STRAUB URAR 336 W. 18th St., Chicago Ima večjo zalogo ur, variti«, nov in drugih dragotia. Izvrtaj« vaa ko vratna popravila v tej stroki zelo nizki eeai. Obiščite ga! DruStvene regall* kape, prek bandera Itd. za slovenska drultva najbolje prstki Emil Bachma 580 So. Centre Ave., .Chicago Leopold Saltfd ODVETNIK v kazenakih in eivilnik Aato Phone 6065. Office Phono Maia 3065 Residence Phoae Irwtag UKAD: 17 METROPOLITAN Sovoroaap. ogal Randolph la La Sails alloc Stanovanje: 1217 ShertAaa Roe* HALO! HAI Kam pal — Na svcie plvo Is dobrega vina k Frank Mladiču 611 8. Center Ave* tam se bomo imeli po domače." To je pogovor s eeate, kl prita • jem aalooau. obveščen, pa ni bil in tli, da ni dolenjski cviček dovolj časa član kluba. PPKIBITA LA2 m se j«' pisalo, da ao «6 nj Qg "pristojno" mesto po racije glede odloka zdne 13. v Iznašli smo pa, da je bilo I "pristojno" mesto pri Stro-Lljegovemu advokatu, ki je Lm res član upravnega odbo-pft nima nobene pravice da [ afieijelnih informacij. Tisto flo pismo ni bilo torej nič pca. kot privatna stvar. Ifrijelue informacije in odlo-jffankinih stvari izdaja le kra-tajnik in nihče drugi ne. V jjjjfl ji. t. m. je naš zastopnik | Stroverja na seji, na kar se ^iwtil Ž njim v sledeči pogo- ♦ (li zastop.: "Bi mi bili vstanu vdati kdo je topiaal? (oddavši v roke "(J, S.") Ifrokat: (Čita do konca, po-i pa reče) "Jaz sem to pisal, ali j podobno temu." fctop.: 'Ali ne mislite, da ste I pismom naredili nekaj ne-filuegs, nekaj proti aklepu |r. odbora?" idr. "Ne, tako pismo piše lah-pkdo." lutop.: "TakoT Kaj pa pomeni r.: Wenn Ihnen d ar an liegt I dts aber abgeadert wer- r id?.: "Well, to pomeni če bi Kooda sprejet v stranko, da se ihko spremeni." lastop.: "Jaz mislim, da ima-jkrajevnega tajnika, ln da »ta [i to zadevne akcije in ne vi. Bomo videli." b je stvar glede tistega "PRI-)JNEGA" mesta. Itode tega odlomka se bomo še ti i tisto "pristojno" osebo, tka je torej stvar. Ampak ida in Mayer vedo to vse bolje, lir se gre, da bodo potegnili love kaline. Laž gor, laž dol; 1 večja — temveč zaleže za jn lačne kaline. [i seveda nismo tukaj, da bi se iskali glede laži, kajti ml m-»mojstri v tem. Pribili smo le debelih laži, ki pričajo, v laži Mlisau v slov. narodu v Ame- L too 81ovenci v Ameriki lahko Mni, da 8e nahajajo med na-ljndje, ki prekašajo profesijo-lo ^zurjene amerikance v laži Btlizmu? — Potrpimo, na to tšanje bo odgovoril Konda in |ov tast — on. Er, Herr jrer! močan. V splošnem: Skazimir je skazil vse. Celo par ljudij, od kterih bi se ne bilo nikdar mislilo, je postalo tako pobožnih, da bi patru do komolcev roke zlizali. Tem se gre seveda za kruh, zato so morali postati taki. Ampak povem pa, da se bom v jednem prihodnjih dopisov malo temeljiteje pobavil a tistimi, kteri delajo s pritiskom kruha pobožne hinavcb. Sploh je pri nas toliko gnjilega, da mora enkrat oočiti na to ali na ono stran. I>oba hinavstva mora nehati in priti mora na dan jasno prepričanje. Kaj pa z Ra'faelovo zdražbot Malo manj kolekte je po pratki Kravarija ali kako se žo pravi ti sti eajtengi. Vendar pa še vedno dovolj, da deuejo pater nekaj.na stran. Kaj se hoče. Dokler bode dovolj neumnih ljudij na svetu, bode tudi dovolj patrov* V drugič: Neimenovan. (N. B.: Res ne morem dati za sedaj že svojega imena, ker se bojim. da bi se ne začela taka gonja, kot se je uprizorila svoječasno proti Z. in ker se še bolj bojim, da bi me kaka dolgopeta suha južna ne spremenila.) Cleveland, Ohic. Cenjeni sodrug urednik! Vsak slovenski delavec v Ameriki mora biti hvaležen, da je "Proletareo" pričel prinašati strokovne članke o zavarovalnih jed-notah v Ameriki, da je povedal zakaj se je ustanovila tista nepotrebna "jednota" v Chicagi, pri kteri nosijo zvonce tisti "blu-farji in svindlarji", kterim je S. X. P. J. dala brco. Tudi g. Kakerja satira o volku, ki igra na gosli, je zadela v črno in rodila je dober sad. Vsakemu, kdor količkoj misli, mora iti v možgane, da je poleg obstoječih jednot, bila tista jednota v Chicagi, ki bo imela v mesecu julija svojo konvencijo, ki oglaša v "01. Sv.", pri kteri znameniti elevelandski berač Konda zopet igra na prvo piščalko, nepotrebna, da so to jednoto rodili zgolj osebni in sebični nameni. Pred dvema leti sem nekoč čital v "Proletareu", da je Konda za članske knjižice, ki so bile vredne štiri dolarje, računil petnajst do larjev. Kaj sledi iz tega. Da so podružniee S. N. P. J. plačevale najbrž tudi visoke cene za tiskovine, ktere so naročale pri "01: Sv." kot takratnemu glasilu jed-note, da je profit iz teh tiskovin romal v privatni žep Kondata. Ako se to ne vrjame, naj podružnice primerijo prejšne račune za tiskovine s sedanjimi in bratje pri S. N. P. J. se bodo prepričali za koliko so preplačali tiskovine. To je tista sivka, ki je dobro molzla. in o kteri je pisal M. Po tokar. predsednik S. N. P. J., da svobodaši milo jokajo za njo. ker nova kravica — nova jednota ne molze tako dobro in le pičlo redi agrikultur-kravarje. Na lassalski konvenciji se je Konda smejal, ko je konvencija zaključila ustanoviti svoje lastno glasilo. Mislil je: "Ta sklep ostane na papirju. Novoizvoljeni odbor ne bo nikdar zasedel svojih mest in lastnega glasila ne bo. mi bomo pa zopet "fnrali" naprej. Prišlo je pa drugače. Novi od bor je zasedel svoja mesta, uredil je zanemarjeno gospodarstvo v jednoti in postavil gospodarstvo na zdravo podlago in tako prido* bil zaupanje članov in drugih Slovencev do jednote. Zdaj so svobodaši spoznali, da se ne bodo žulji slovenskih delavcev in malih obrtnikov, ki so združeni v S. N. P. J. nikdar več stekali v njih nenasitne malhe. In šli so. na delo. Izdelali so nizkoten načrt za svoje profitarske namene: v pismih so pričeli propagirati lokalen patriotizem, priporočati so pričeli ustanovitev lokal nih zvez in jednot z namenom, da te zveze in jednotice po enem letu združijo v eno jednoto, da bodo imeli sivko, ktera jih bo zopet redila dobro. Tudi ta načrt je 5el rakom žvižgat. Vrli slovenski delavci, ki ima-. ''boste kaj dali za našega mu-1 jo v Conemaugh svojo lokalno "Ika^t Tn kolekta se tako podporno zvezo, ao dali svoboda-Hjno, da je "ta dovga Ana" šem brco. Zavrgli so "01. Sv." kot glaailo in rekli so: s knofpucsrji v Chicagi se ne bomo združili. In kaj to pomenit Da so v Conemaugh zavedni ljudje, ki se ne dajo zvabiti od volkov, ki svira-I zastavo nekega Petra. Objet jo vt naameh skremženlmi brati m New York. Brooklvn in Fo- lepodoneče arije na svoje gosli. 1 City. Pa naj potem še kdo tr- Cenjeni sodr. urednik Navse- zadnje bi še kdo kaj verjel chi-cask i m knofpucarjem, če bi pri občili kedaj račune o svoji jednoti. Tako se pa v Clevelandu govori odprto, da je denar kuofpučarske jednote naložen v podjetju nekega lista, ki umira zdaj v svojem lastnem duševnem močvirju. Pozdrav vsem sodrugom. V kratkem se zopet oglasim. S socialističnim pozdravom M. J. Olencoe, O. Iz naše naselbine poročam danes malo veselejšo vest, da se je namreč začelo delati vsak dan. Vendar pa ne avetujem rojakom ho diti semkaj za delom, kajti superintendent je izjavil, da ne. bode vzel nobenega Slovenca v delo. U-zrok je v tem, ker nižino 25 junija volili tistega "čenkvemana", kteri bi bil njemu po volji. Čer.k-veman je namreč od junije izvoljen in ima nalogo da je vedno pri vagah, da kompanija ne gljufa delavcev kot se to godi po skab-skih majnah. Naš superintendent jemlje najrajši v delo Čenofforee in pa Orke to pa zato. ker so ti ljudje še silno nezavedni in se lahko ž njimi dela kar se hoče. Za danes naj zadostuje. O priliki pa kaj več. Ignac Žlemberger. PETRA NADLOGE BANČNA VLOGA Dopisi. New York, N. Y. to danes se nisem oglasil, ker ai ni bilo treba. Zdaj moram lopet nekaj sporočiti javaoafi, bode vedela, v koliko smo se tmenili in poboljšali, odkar i-v svoji sredi "mučenika" nimira Kuta, (ali če hočete: pO. Da bom bolj popolen v jem poročilu. Vam moram politi malo razmere splošno, bkaj je stranka starih in mla-Američanov. Stari niso pobož-» vednar hodijo v cerkev. Pri *lnu se pa včasih spravijo in Kijo vse od kaplana pa do pa-t Oadi ao bili nekaj časa se dosti ri. Toda prišla je slavna ri-tta kri, ktera je dovolj zme-i. t*zrok je zopet ženska. Pater ijo lepo mlado sestro ktera je foče nehote kriva da se nekaj ijšega naroda kar topi v navoju za Skazimira. In oče mla-|enoracije, ribenčan. imajo kaj 1° srce zanje. Ampak kdor ho-iti trkat, se mora najprej spomniti a hišnim psom, ker je iaČe v nevarnosti. In zato se o-■lajše generacije tako uneti za ft- Oni ne držijo pravzaprav s to vero ampak z patrom. Od-' pater pri nas, je še nebe-1 trojica prišla ob kredit. Pater ▼■e. In to ni nič čudnega, saj sladki, kot medena potica in lazani — kot chitaški Konda. f New Yorku so dobili poleg ^ imens "ta sladki" še jed-'"mučen i k". To kaj vleče. Ka-t kolektajo zanj, se vselej po- tt polovieo krajša kot je bila. fafte veselice so vse žegnane. In to bi ne bile. saj so nedavno neki slavnosti civilisti in du-W očetje po turško pljuvali Naši zastopniki. La Salle, III.: John Puček. Conemaugh, Pa.: Frank Podboj. Rock Springs, Wyo.: Louia Pire. St. Louis, Mo.: Vincent Cain-kar. Johnstown, Pa.: Math. Oabre-nja. Colorado City, Colo.: Drag. Po-gorelec. Chicago, 111.: Mike Kulovec. MATH. VERTAClC, Box 107, Rockland, Mich, za Rockland in okolico. Jakob Dolenc, Box 3, Willock, Pa. John Mesojedec, Box 337 Davis, W. Va. Frank Črne, Cleveland, 0.v Kdor želi biti zastopnik lista od naših sodrugov naj nam to naznani, da mu pošljemo pohotne knjižice. Listu v podporo. Frank Senger, Huntington, Ark. 50c; Martin Pire, Olencoe, O., 25c; Nace Žlemberger, Olencoe, O., 25c; Društvo Adrija št. 3 Johnstown, Pa., $1. Vsem iskrena za-hvala! _ Sodrugi! Priporočajte hrvatskim de Lav coin "Radničko Stražo", edini hrvatski socialistični lint v Ameriki. Naročnina $2.00 na leto. Naslov: 606 Ho. Centre Ave., Chicago, Ul. Iz angleščine poslovenil Ivan Mol dini. Nazaj k prirodi. i Večina ljudi se dandanes malo briga za prirodne zakone in radi-Ko pregleduje Peter Nadloga teffa m0raj0 v mnogih slučajih nekega dne v svojem dnevniku .trpetj. Mnoge bolezni, ki jih naši svoje dohodke in izdatke, se pre- predniki niso poznali, se kaj po-priča, da ima v hranilnici natan- ^toma pojavljajo. Razuzdano čno sto in pet dolarjev, ne centa življenje, preobilno jedanje, moČ-več ni manj. Ravno istega dne se ne pija£e, družabne dolžnosti po-gre posvetovat tudi s svojo neve- vzročajo, da zgodaj onemorejo vsi sto Tončko glede ženitve, ktera orpram našega telesa, a predvsem se ima za par tednov vršiti. Tonč- prebavila. Dolžan si takoj opusti-ka je sicer mnenja najs ženitvijo tj V8ak0 čezmernost, bržko zapa-še počakata nekaj časa, toda na- { ZEMANOVO "GRENKO VINO", je najboljše zdravilo svoje vrate, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", želodečni grenčec.Tatra je izdelana is zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil. Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina. B7FMAN 777 Al por Street, • Chicago, 111. Zdravljenje v 5 dneh brez noža in bolečin (RAZŠIRANJB Varicocele, Hydrocele fit; Ozdravim vaaeega, kdo* trpi na Varicoceli, Strieturi. Dalje oadravim nalezljivo caatru^^enje, iivftne neamoinoati, vodenico in bolezni tisočih te molkih. Ta prilika je dana tiatim, ki ao izdali fte velike avote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, po> kazati veem, ki ao bili zdravljeni od tucatov zdravnikov brezuspešno, da poaedujem 1« jaz edino aredatvo, a kterim zdravim vapeino. Za nevapeino zdravljenje nI treba plačati—le aa vspeino. Ozdravim pozitivno felodečne bolezni, plju&na, na jetrih in ledvicah ne glede kako atara je bolezen. Tajne ntoftke bolezni zdravim hitro, za atalno in tajno, tivftene onemoglosti, alaboet, zguba kreposti, napor, zastruplenjs in zguba vode. Pljo&i, naduho. Bronchitis, srftne bolezni in pljuftne zdravim z mojo najnovejfto metodo. ....lenake bolezni r ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. —Zastrupljanje in rse drnge kotne bolesai kakor priUe, ture, garje, otekline.—Motni tok ia druge bolezni. Prelčče in svetuje saato&j. DE. ZINS, 41 80. CLAEK ST.. OHIOAOO. (Med. Randolph in Lake 8t.) Uraduje: od 8 ure zjut do 8. ure zvečer. V nedeljo: od 0 ure ajut. do 4 ure pop. ALOIS VANA — i zdelo vatel j — sodovkč. miieralne vode la raznih aeopojaih pijač. aa-84 ^ua st. Tel. Caaal 1404 DR. F. J. PATERA Ordiauje: aa sevrozap. roglu Ashlaai in MUwaakee Are. ed lt. do 8. ure popold.. od 7. do 8. ure zvečer pa ob torklk ia petkik Telefon Hajworhet 80. (Copyright, l'*)5, 1906, by Upton Sinclair.) (Nadaljevanj«.) A morebiti je Mandžurija Va»im o£em predaleč, — pojdite z mano v Chicago! Tu v tem svetovnem mestu je npcojšno noč zaprtih v nečistih hišah deset tisoč deklic, ki jih sili glad, da prodajajo svojo telo. In mi to vemo, iu izbijamo iz tega še neslane šale! In ta nesrečna bitja nosijo poteze - Vaših mater, lahko so Vaše sestre, Vaše hčere 1 Dete, ki ste ga danes večer pustili doina in ki bo Vas jutri zjutraj pozdravilo s sniejočimi očmi, bo morda dočakalo isto osodo. • Danes ponoči je v Chicagi deset tisoč mdž brez strehe, lačnih in raztrganih, voljnih za delo, prosečih z& delo, a vendar stradajo in trepečejo pred grozotami bližnje zime. Stotisoč otrok, prisiljenih, da si sami služijo svoj kruh, je ogoljufanih za svojo mladost, za srečo in veselje mladih let. Stotisoč mater, ki živč v bedi in nesnagi, se obupno bori s pošastjo življenja, da borno pre-iivč svoje male. Na tisoče starčkov je sunjenih stran, brez vsake pomoči in bres sredstev, čakajočih na smrt kot odrešenika iz muk. Tu je milijon ljudi j — moških, žensk in otrok —, ki ječ i jo pod jarmom mezdnega suženjstva, ki se neprenehoma dan ua dan, teden za tednom, mesec za mescem, leto za letom trudijo in vbadajo, le da toliko zaslužijo, kar jim je za življenje neobhodno potrebno, — otroci "usmiljenega" boga, ki so prokloti do konca svojih dni v enoličnost življenja, polnega križev in težav, lakote in bede, vročine in mrazu, nesnage in bolezni, nevednosti, pijančevanja in pregreh! — In obrnimo sedaj to strašno sliko, ki se ji pravi življenje in katero mogočniki in njih privrženci hvalijo kot "pametno in pravično družabno uredbo" — in oglejmo si jo z druge strani! Tu jih je tisoč, morda deset tisoč, ki so gospodarji teh. sužnjev, ki spravljajo plačilo za trud drugih. To, s čemur ziyijo, ne zaslužijo sami.' Niti ne uprašajo, od kod prihaja. Pripade jim saiuo od sebe. Edina skrb jim je, da zapravljajo denar. Živijo v palačah, valjajo se v nasladnostih in razkošju, kakoršnega jezik ne more opisati. Sto-take razmetajo za par čevljev, za žepne roboe, za podveze; milijona potrošijo za konje, avtomobile in ladijc, za palafce in slavnosti, zn tnale žlahtne kamne, s kateHmi kinČajo svojo nečimernost. Življenje jim obstoji le v nepretrganem tekmovanju, kdo bo bolj brutalen iu brezobziren v uničevanju koristnih in potrebnih stvari j, v tratenju dela in življenja svojih bližnjih, srag in solza in krvi človeštva. Vse je njih lastnina, vse se staka k njimj — natančno tako, kakor se stekajo vsi potoki v reke in reke v morje, tako se neprestano steka kar samo od sebe vse bogastvo sveta v njih žepe. Kmetovalec obdeluje zemljo, tkalec sedi za svojo statvo, genij izumlja, modri vodi, učenjak študira, — in vsi sadovi tega telesnega in duševnega dela izlivajo se v nepretrgano reko, stekajočo se v morje nenasitnosti teh maloštevilnih ljudij. Vsa osoda človeške družbe leži v njih rokah. Vse delo sveta jo odvisno ml njih. in enako požrešnim volkovom pogoltnejo vse. Delavna sila vsega človeštva služi nepreklicno in večno njim v prid. Sučite in obračajte, kakor hočete —: človeštvo živi in umira za nje!*Nimajo v lasti le dela človeSke družbe kupili so si tudi vlado, in povsod uporabljajo oropano in prisleparjeno moč, da napravljajo struge še bolj široke in prekope še bolj globoke, po katerih se steka reka dobička njim' v naročje. In Vi; delavci! Vi naj bi bili rojeni le v ta nameti. da jim služite kot tovorna žival, da vedno mislite le na trpljenje prihodnjega dne? Je-li kdo tu med Vami,, ki bi verjel, da sme to vedno trajati* Je-li danes na tem shodu kdo, ki bi bil tako trdovraten in zakrknjen, da bi vstal in rekel: Da. jaz verujem, da je bilo vedno tako in da tako tudi ostane do konca dni; sadove dela smejo vedno in povsod uživati le lenuhi in zajedači, ki so poklicani, da zapravljajo delavske žulje v svoji pre-lernosti in veseljaČenju ter jih razmetajo v nepotrebne namene? Da bi delo Človeštva ne pripadalo tudi človeštvu in se ne uporabljalo v občekoristne namene? Da bi se ne urejalo in vodilo po volji večine, po volji splošnosti? — Če pa ne sme vedno tako ostati, kakor je sedaj, katera sila pa je, ki bo te nove zahteve uveljavila? Bodo-li morda vzeli to v roke Vaši gospodarji? Mislite-li, ds bodo ti kedaj napisali in podpisali oprostilni list za Vašo svobodo? Mar bodo Vaši tlačitelji brusili meč za Vašo osvoboditev, vodili vojsko za Vas, podili čete v boj za Vas? Bodo-li dali svoje bogastvo, da zidajo šole in izobraževalne naprave za Vas? Bodo-li v Časopisju naznanjali v svet o Vašem napredovanju, in vodili politične stranke? — Ali ne morete vendar uvideti, da je ta naloga Vaša najvažnejša in najsvetejša naloga, ki Vam je kedaj pripadala? Ali ne morete razumeti, da: kadar pride enkrat do preobrata, se bo to zgodilo le pod najhujšim uporom od strani bogatih in vladajočih, med psovanjem, sovraštvom in preganjanjem, pod šibami in v ječi? Nastaviti boste morali svoja gola prsa udarcem besnosti Vaših zatiralcev, — prisiljeni k temu po strogem in bridkem nauku slepe, neizprosne potrebe, po mukapol-nem stremljenju neizobraženih duhov, po slabotnem be-bljanju neukega glasu. Zmaga se bo izvojevala z denarjem, ki so ga pristradali reveži. — z izkušnjami, ki so ukradene spanju in počitku. — z idejami, ki so se razvile v senci vislic. "To bo gibanje, ki se je porajalo v nižavah, boječe in prezira-no, — rodilo se preganjano v maščevalnosti in sovraštvu. Toda klicalo bo Vas delavce, Vas mezdne sužnje, z zapovedujočim glasom, kateremu ne morete ubežati, kjerkoli se tudi nahajate, — z glasom vseh krivic, ki so se Vam storile, -— z glasom vseh Vaših želj„ — z glasom Vaše dolžnosti in Vaših nadej, — z glasom ubogih zahtevajo-čih, da bodi konec bede, — z glasom zatiranih oznanjalo bo konec slehernega izkoriščanja, — z glasom moči, okovane z obupnimi naklepi, z radostjo in pogumom, rojene v brezdanjem grobu strahu in razdvojenosti! Glas dela bo zadonel, preziran, psovan, in vendar mogočen, strašen vsem lupežnikom, pa zaslepljen in uklenjen in svoje moči se nezavedajoč! Senj upora požene delavca kvišku, nadeja se bori v njem z bojaznijo, — in nenadoma plane pokonci, in iz prs se mu izvije krik, slišen v najoddaljenejši konec sveta! In po bli-skovo se uresničijo sanje! Začne se gibati, plane kvišku, — in verige ležč na tleh zdrobljene, okovi odpadejo. — vzpne se visoko kot gora in skoči kakor orjak na noge in razkriči svojo osvoboditev v svet v nepopisni radosti !M —:- h? — Govornik nenadoma umolkne pod težo svojih občutkov. Stal je tu z razprtimi rokami, in zdelo se je, da ga zanos in sila navdahnje-nja dviga kvišku. Množica je poskočila s svojih sedežev tuleč, in možje so stiskali pesti v preveliki navdušenosti. In Jurgis je stal med njimi, kričal je iz vsega grla, kričal, ker svojim razburkanim občutkom ni vedel dati drugsčnegs izraza. Ne samo besede moža tok njegovega govora, — ne, zgolj njegov« pričujočnost, njegov glas, glas s čudnim pov-darkom, ki je odmeval v duši liki donenju zvonov, — dvigal je poslušalca kot s krepko roko in ga zamaknil v popolnoma nepoznan svet; zdelo se mu je, da posluša razodetje nadzemskih stvanj, o katerih še ni slišal nikdar, — stvari polnih bolesti in groze. Široke ceste so se Jnrgisu nenadoma odprle v bodočnost; preteklo življenje izginilo mn je v megli. (Nrtil se je dvignjenega} v njegovi notrajnosti se je vse bunilo, in telo mu je drgetalo; zazdelo se mu je, ds ni vIč navaden Človek. Vzbudile §o se v njem sile, o katerih s^ mu nikdar sanjalo ni; peklenske moči so se borile v njem, in on je sedel tu, premagan bolesti in veselja. Zagomezelo mu je v prstih, in začel je globoko in sunkoma dihati. Besede govomikove so mn treščile v dušo enako gromu in streli. Bil je ves w. sebe. Vsi njegovi stari upi, njegovo hrepenenje, njegove stare skrbi, vsa nje- gova jeza in obup, — vse to je planilo nadenj in ga razburilo nedoumljivo. Da je toliko trpel, prestal toliko zatiranja in gorjš, to je bilo dovolj hudo. A da je bil popolnoma uničen, popolnoma potlačen, pozabljen in strt, to je bilo nekaj, Česar človek ni mogel razumeti. "Kaj je morilec", — pravi prerok — "ki ubije telo, v primeri k onemu, ki ubije dušo?!" In Jurgis je.bil človek, ki so mu ubili dušo, ki je nehal upati in se boriti, kojemu je obup že davno zvesti spremljevalec! In sedaj mu je postala hipoma jasna vsa pretresljiva resnica. Vsi stebri so se podrli v njegovi duši, — nebo se mu je široko odprlo, — in 011 je stal tu s povzdignjenimi rokami, z očmi s krvjo podplutimi, žile na sencih so se mu napels, — in kričal je kakor obstreljena divjačina napol blazen in besen. In ko kričati ni mogel več, je omahnil in le še šepeta je vzdihal: "O bog, o bog, o bog!" XXIX. Govornik se je umaknil nazaj, in Jurgis je videl, da je govor končan. Ploskanje je trajalo gotovo več minut. Nekdo je pričel nenadoma z neko pesnijo, katero je takoj vsa množica sprejela z navdušenjem. Jurgis je poprej še nikdar ni slišal in ni mogel prav razumeti besed. Toda čudoviti napev, njeni divni, veličastni zvoki, iz katerih je odmevala vsa prikrita bol dolgotrajnega tlačanstva, pa tudi strašen glas osvete, — je Jurgisa popolnoma prevzel —: pesem je bila marseljeza. Verz za verzom je donel po dvorani, Jurgis pa je sedel tu tiho in zamišljeno s sklenjenima rokama. Nikdar v življenju ni mu še bilo tako pri duši, — čudež se je zgodil ž njim! Vztrepetal je v njem vsak živec. Vsega ni mogel razumeti, kaj se godi ž njim; bil je kakor omamljen; a vedel je, da je ta notranja razburjenost napravila iz njega novega človeka. Iztrgal se je žrelu brezobzirnega pogina, osvobodil se iz verig obupa. Ves svet se je spremenil v njegovih očeh, — bil je sedaj svoboden, prost! Ni trpel zaman, ni zastonj gladovni in prenašal pomanjkanja in revščine, — vedel je sedaj, koliko je stem pridobil na spoznanju, in zato mu ni bilo žal prelitih solz. Nič več ne bo žrtev razmer, nič več igrača v rokah krute osode, —-postavil se ji bo nasproti kot mož z neupogljivo voljo in jasno začrtanim smotrom. Zdaj bo nekaj imel, za kar se bo boril, za kar bo živel. Tu so možje, ki ga bodo vodili, mu pomagali. Imel bo zaveznike in prijatelje. Stanoval bo pod zaatavo pravičnosti, hodil roko v roki z drugimi, in solidaren z njimi bo tudi on močan. Poslušalci so se spet vsedli. , Tudi Jurgis je zavzel svoj prostor. Predsednik shoda je stopil naprej in začel govoriti. Njegov glas je bil šibek in neznaten v primeri s prejšnim govorom, in Jurgis je smatral njegov nagovor za nekako oskrumbo. Cemu je treba komu še govoriti, potem ko je že govoril oni izvanredni mož, — zakaj bi ne sedeli vsi tu in ne razmišljali z zbranim duhom tega, kar so slišali? Predsednik je povedal, da se bo pobiral denar v svrho pokritja stroškov za shod; kar preostane, pa pripade strankini blagajni. Jurgis bi rad kaj dal, a ni imel okroglega, in tako je obrnil svoje misli drugam. Upiral je .svoj pogled vedno le na govornika, ki je sedel v naslonjaču, glavo oprto na roko; na obrazu se mu je jasno čitala popolna utrujenost. Zdajci spet vstane, in Jurgis je slišal predsednika naznaniti, da hoče sedaj govornik po možnosti odgovoriti na vsako u-prnšanje, ki bi se stavilo nanj izmed poslušalcev. Govornik je sto-j pil v ospredje odra. in neka ženska je vstala in uprašala nekaj o Tolstoju. Jurgis št4 nikdar ni o Tolstoju nič slišal, in zato se ni zanimal za odgovor. Zdelo se mu je nepotrebno, da bi se sedaj po onem čudovitem govoru razpravljalo še o takih, po njegovem mnenju brezpomembnih stvareh. Zdaj je čas za resno delo, ne pa za klepetanje! Pridobiti se mora ljudi za nove ideje, mora se jih vzpodbuditi in pod-žsrati, organizirati in pripraviti na bojf Toda razgovor se je neprisiljeno vlekel dalje, po priprostem načinu vsakdajnih prijateljskih pomenkov, — in Jurgis je spet prišel v svoje navadno razpoloženje. Sodeč tu, se je nenadoma spomnil kraj njega sedeče dame, in komaj se je premagal, da ji ni poljubil roke. Tudi bi v svoji ginjenosti kar objel moža. ki je sedel na njegovi desni. A pomislil je še pravočasno, kako je zamazan, raztrgan in razcapan, in da niti ne ve, kje bo nocoj prenočil. * Ko so začeli po zaključenju shoda ljudje odhajati, ni Jnrgis prav vedel, kaj bi napravil. Pozabil je, da mu je treba iti; mislil si je bil, da je našel sedaj prijatelje in brate. No, — zdaj pa lahko gre, in vse kar je slišal, bo spet pozabljeno! Sedel je še vedno na svojem stola, zatopljen v razočaranje. Drugi v njegovi vrsti pa so hoteli ven, in tako je moral vstati in iti. Stoječ sredi gneče, so ga rinili tja proti izhodu, in slišal je, kako je vse oduševljeno razpravljalo le o govoru: on pa je bil tujec, z nikomur znan, in hrepeneče je zrl zdaj proti enemu zdaj proti drugemu, a nikogar ni biltf tu, ki bi se spustil ž njim v pogovor. Prispel je do vrat; zapihal mu je nasproti mrzel zrak, in divji obup se ga je polastil znova. Prav ničesar ni vedel o predmetu govora, niti govornikovo ime mu ni bilo znano, in hotel je že oditi, — toda ne, ne, — to je vendar naopak! — moral je prej s kom govoriti, moral je najti tega moža in mu vse povedati! Ta ga gotovo ne bo zaničeval, čeprav je potepuh brez doma. Šel je ob vrsti praznih stolov nazaj in Čakal, da se množica nekoliko razidc, in potem je stopil pred oder. Govornik je že odšel, a neke stranske duri so bile odprte, skozi katere so hodili ljudje ven in noben čuvaj ni stal tam. Jurgis si je zbral ves pogum in vstopil. Korakal je po dolgem hodniku, dokler ni prišel do vrat neke sobe, v ka-terej je stalo natlačeno vse polno ljudij. Nikdo se zanj ni zmenil; preril se je skozi gnečo in zagledal v kotu moža, katerega je iskal. Govornik je sedel na stolu, ves zmučen in z napol zaprtimi očmi. 0-braz mu je smrtno bled, skoro zelenkast. Ena roka mu visi kot mrtva ob strani. Poleg njega stoji visok mož z očali in zadržuje množico, ki se rine proti govorniku. "Ostanite vendar nekoliko zadi, prosim! Ali ne vidite, da je naš prijatelj popolnoma zmučen?" Jurgis za trenotek postoji in opazuje. Zdaj pa zdaj dvigne govornik oČi, spregovori par besed z okoli stoječimi, in naposled mu o-bleži pogled na Jurgisu. kakor da ga hoče uprašati z očmi po njegovi želji. Jurgis se ojunači in stopi proti njemu. "Hotel sem Vam izreči zahvalo, gospod", začne hlastno in skoro brez sape, — "ni mi dalo prej oditi, prodno Vam ne izrazim, kako zelo — kako vesel sem, da sem Vas slišal. Jaz — jaz absolutno nisem vedel ničesar o vsem tem." — Veliki mož z očali, ki se je malo prej odstranil, se v tem trenotku povrne. "Naš prijatelj je preveč utrujen, da bi se mogel s kom pogovarjati," začne, a oni mahne z roko. "Čakaj," reče, "povedati mi ima nekaj," in pogledal je Jurgisu v obraz. "Vi hočete zvedeti kaj več o socijalizmu?" je uprašal. "Jsz — jaz", je jeeal Jurgis, "je-li to soeijalizeni? Nisem vedel. Rad bi zvedel kaj voč o tem, —• rad bi pomagal. Jaz setn sam vse to izkusil." "Kje stanujete?" upraša oni. "Nimam doma,' 'reče Jnrgisj "brez dela sem." "Vi ste tujec, ne-li?" . "Iz Utve sem. fospod." * Mol se je nekoliko zamislil in so obrnil potem k svojemu prijatelju. "Kdo je tam, Walters?" upraša. "Ni-li tu Ostrinskega, ni-li on Poljak?" "Ostrinski zna litvinsko," odgovori oni. "Tem boljše;'prosim, bodi tako prijazen in poglej, če je še tu." Šel je pogledat, in govornik je spet uprl svoje oči v Jurgisa. Imel je globoke, temne, ljfrrfomile oči, in tudi z obrnza mu je odsevala dobrota. "Morate me oprostiti, prijatelj", je dejal. "Sem nekoliko ntrufen, ~ t teku tega meseca imel sem govore vsak dan. Sezna-nil Vas bom z nekom, ki Vam lahko pomaga ravnotako kot jaz." t (Dalje prih.) Če svetujemo s poskušnjo sve-tovnoznanega "Anker Pain Ez-peller", je to utemeljeno. Njegovo izvenrodno ime, ki gre čez cel svet je pripisati le njegovi uspešnosti proti prehlajenju. Samo 25 in 50c. steklenica. KUPUJTE PRI Albert Lurie Co., 567-69-71-73 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. Velika trgovina i mešanim blagom. Zmerne cene vsak dan. G.Vokoun 559 w. 18 st. Cfeicsro. Popravlja dežnike in pipe po primernih cenah. Kadar te brijete atopite vedno v brivnico I. razreda, to je pri Louis Polka, 461 W. 18th St., Thalia Hall Bldg. CHICAGO, ILL. Y slučajih nesreče izvijenja udov, ako škodi kost iz svojega ležišča itd. rabita takoj Dr/ R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller. On suši, zdravi in dobavi ndohnost. Imejte ga vedno dema in skrbite, da si nabavita pravega z našo varnostno znamko sidrom na eti- LiAketi' V vseh lekarnah po r 25 in 50 centov. F.AD. RICHTER & CO. 215 Pearl Street, New York. Joseph Kra 575 W. 17thSt.. Chictfo, 1 Izdelovalec najfinejiih . ' vaake vrate. fta debelo in drobno. Svtii kruh in fioo peeivo doWfc \ v hrvatsko slovenski ptkiJ Curiš i Radakov 623 So. Throop 8tr«t Voai tudi na dom Qg^ POZOR) SLOVENCI! to SALOON s mode rs I m keflji&i 8veke pivo v sodčkih is ^ in droge rasaovratne pijate t« 1 smodke. Potniki dobe Mm i čiiče za nizko ceno. Postrežba točna la isb*n^ Vaem Slovencem in drngUi 8I01 se toplo priporoča MARTIN P0T0KAI 664 80. CENTEB AVE, CO M. Lacko •78 West 1 Sth St., H MODERNO OPREMLJENA Slu SKA TRGOVINA Z JE8TYB| (GROCERUA.) Najboljši Hi, kava, ftaj, eploh vsakokratno (lomeče ln pni ako blago vedno sveie po nsjrity na prodaj. Na aahtevo razvai&m blagi | dom, m kar nič ne ra&nniia. ■ Naročite se i Slovensko-angleško slovi Slovensko-angleški tola Angleško-slovenski slow, t * I? Vse tri knjige v eni itn $1.00 in jo dobiš pri V. J. KUBELKA AND 01 9 Albany St., New York, 1 Primemo delo* dobii le, il zmožen angleščine. Kako se nastale vere in bogovi? Po Ingeraollovih spisih za Slovence priredil Ivan Kaker. CENA. KNJIŽICI 3 O C. Dobi ae pri izdajatelju; Ivanu Kaker, 629 Lallin St, Chicago, lil ■ i S i To vam najboljie in naJM Rabite premog? - 1 D ... Frank Udorl Rabite drva? EKspresmai. Ali se selite? 539 w. isthsti -----------CHICAGO, ILL Prevaža pohištvo, premog, drva in drugo. Oglasite se pri sj«* Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico. SE IA brijete: SAMI? I Mi Vam oferiramo britev za $2.00 i«^ najboljšega materijala,. ki se prodaja «a HJ nam zagotovi in prinese 100 novih »Vj k tisočem drutih, kterim smo prodajali <1 1876—to je 33 let pod tvrdko Jos. Krsl> so iznaSli, da so naAe britve i« ""j**^1?! rijala in da jih najbolj zadovole. britev je garantirana in mi damo v il« komu Itritev po volji, damo popolno dotiiaiktt. Nihče ne more ooeniti britve^ je nI rabil. "Ker vemo, da so ns*e britve lahko tudi garantiramo. Cena tem brit" $2.00. Brusimo tudi stare britve, za kar 25e. za Chicago. Zs iivH plačati 5c vel za poitniao. ■M JOS. KRAt, 417, 419, 421, 423 W. 18* CHICAGO, ILL Dp. Wm. A. Lurie, IZKUŠEN ZDRAVNIK. 1 Ordlnuje: Auda'a Drug Store, 631 •. Centre ave., od 11—12 P* DrugI urad: 100 State St., Room 210, od 4—5 u»e popoldue, nedelje. Stanovanje: 1346 W. 22nd Street. v Telephone, Caaal