NAGRADNA IGRA
,s7c//ct^/tednik STAJERSKEGA TEDNIKA
V SODELOVANJU Z DROGERIJO BEAUTY WORLD
'J B€/IUTY \ WORLD
Poiščite navodila za sodelovanje
na oglasnih straneh v časopisu.
Po naših občinah
Žetale • V krizi se morajo ljudje povezovati
O Stran 4
Po naših občinah
Ormož • Napačni izračuni in eno glasovanje premalo O Stran 6
Ptuj, torek, 23. oktobra 2012
letnik LXV • št. 84 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8«98,£*ICH3 www.radio-ptuj.si

Štajerski
Podlehnik • Zadnja občina s svojim vrtcem
Šport Nogomet •
(Pre)stroga odločitev sodnika vplivala na srečanje
O Stran 11
Športno plezanje
• Če bi še veljala lanska pravila ... O Stran 13
Dan, ko je vizija postala resničnost
V občini Podlehnik so konec tedna upravičeno proslavljali: odprli so namreč novi vrtec ter zgrajeno kanalizacijsko omrežje z novo čistilno napravo.
Sodoben nizkoenergijski pe-toddelčni vrtec je zahteval skupno 1,7 milijona evrov, ki si jih je občina zagotovila pretežno iz evropskih in državnih sredstev, strošek občinskega proračuna je bil le DDV 340.000 evrov. Poleg tega objekta, ki povezuje osnovno šolo in večnamensko dvorano, so uredili še 4000 kvadratnih metrov zunanjih površin, in sicer otroško igrišče z zelenico ter vsemi potrebnimi igrali, ob njem pa še veliko asfaltirano parkirišče.
Čeprav je bilo uradno odprtje vrtca, ki ga otroci obiskujejo že od prvega septembra, osrednji dogodek dneva, je župan Marko Maučič spomnil tudi na drugo končano naložbo, ki je prav tako pomembna za občino: kanalizacijski sistem z novo čistilno napravo v središču občine v vrednosti skoraj milijon evrov, ki so ga prav tako zgradili z evropskim in državnim denarjem.
O Stran 3
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • S poslovne konference o mednarodnem povezovanju lokalnega podjetništva
Prvi stiki so vzpostavljeni
V začetku oktobra je na Ptuju na pobudo Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu potekala poslovna konferenca o mednarodnem povezovanju lokalnega podjetništva kot možnem izhodu iz gospodarske krize.
Konference se je udeležilo okrog 100 podjetnikov iz Slovenije, Avstrije, Nemčije in Madžarske, na njej so se predstavile gospodarske organizacije iz Slovenije: Japti - Javna agencija z podjetništvo in tuje investicije, OOZ Ptuj, OOZ Maribor, Štajerska gospodarska zbornica, ZRS Bistra Ptuj in Slo-vensko-nemška gospodarska zbornica iz Ljubljane, svoje delovanje pa so predstavile tudi slovenske gospodarske organizacije iz Nemčije in zamejstva: Slovensko-bavarsko združenje z Bavarskega, Slovenska gospodarska zveza iz Celovca, Alp-sko-jadranski center iz Celovca, Zveza bank iz Celovca, Razvojna agencija Slovenska krajina iz Monoštra, Slovenska deželna gospodarska zveza iz Trsta ter Urad za Evropo z Reke.
Konferenco je kot pozitiven ukrep za skupno dobro ocenil predsednik komisije za odno-
se s Slovenci v zamejstvu in po svetu državnega zbora Franc Pukšič in ob tej priložnosti opozoril na pomanjkanje zanimanja večjih nacionalnih medijev za pozitivne ukrepe za izhod iz krize. Po besedah ptujskega župana Štefana Če-lana bo uspeh poslovne konference že, če se bo našel vsaj en poslovni stik, brez povezovanja znotraj evropskega gospodarskega prostora pa tudi ni prihodnosti. Ukrepe vlade RS za izboljšanje poslovnega investicijskega okolja v Sloveniji sta predstavila generalni direktor direktorata za gospodarsko diplomacijo na ministrstvu za zunanje zadeve dr. Stanislav Ra-ščan in v. d. generalnega direktorja direktorata za regionalni razvoj in evropsko teritorialno sodelovanje na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Marko Drofenik.
V teh kriznih časih je poslov-
na konferenca ena od možnosti, da naši podjetniki in obrtniki pridejo do stikov, do ljudi iz tujine, ki jim lahko odprejo vrata. Na konferenci so se imeli priložnost tudi osebno srečati s podjetniki, ki delajo v tujini, predstaviti svoja podjetja, proizvode in storitve. Po besedah sekretarja OOZ Ptuj Borisa Re-piča je bil odziv med podjetniki s Ptujskega dober, in čeprav je bil odziv med slovenskimi
podjetniki, ki delajo v tujini, in med Slovenci, ki delajo v podjetjih v zamejstvu, ki tudi lahko naredijo veliko pri navezovanju teh stikov, bolj skromen, so bila srečanja oziroma individualni pogovori zelo dobri in obetavni. Opravljenih je bilo okrog 40 takšnih pogovorov o možnosti sodelovanja na področju avtomobilske industrije, kovinarstva, elektroindustrije, medicinske opreme za bolni-
Foto: arhiv OOZ Maribor
Vodstvo konference
šnice, lesne industrije. Kot so na koncu povedali obrtniki in podjetniki s Ptujskega, imajo dobre občutke, čeprav so bili na začetku pogovorov glede na skromno udeležbo podjetnikov iz tujine zelo skeptični. V času poslovne konference je OOZ Ptuj sklenila dogovor s slovensko-bavarskim društvom o obisku delegacije obrtnikov in podjetnikov s Ptujskega v začetku leta 2013 v Munchnu. Drugi dan poslovne konference so si podjetniki iz tujine med drugim ogledali podjetje Janeza Kolariča. Zelo so bili presenečeni nad kakovostjo in organiziranostjo obrtnikov, tudi kar zadeva njihovo strojno in tehnično opremo.
Prvi stiki so vzpostavljeni, zdaj pa je na podjetnikih in obrtnikih, da potencialne partnerje prepričajo s svojimi izdelki in storitvami.
9771581625005
Slovenija • Nov splošni dogovor za zdravstvo
Nižanje cen storitev in usmeritev v zdravljenje v dnevnih bolnišnicah
Splošni dogovor za zdravstvo za leto 2013 med drugim predvideva znižanje cen zdravstvenih storitev za tri odstotke ter povečanje deleža zdravljenja v dnevnih bolnišnicah in ambulantah, je v Ankaranu povedala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Brigita Čokl. Ministrstvo se zavzema za razširitev določenih prispevnih osnov.
Čoklova je v svojem nastopu na srečanju Društva ekonomistov v zdravstvu v Ankaranu uvodoma opozorila na slabe gospodarske napovedi, pri čemer je z vidika zdravstvene blagajne posebej zaskrbljujoča napoved o zmanjševanju števila zaposlenih, saj bo posledično manj prilivov iz naslova prispevkov. Kot je pojasnila, se javni izdatki kljub navideznemu dvigu izdatkov v odstotkih BDP, namenjenih zdravstvu, v zadnjih letih niso povečevali, v letu 2013 pa bo sredstev celo manj.
Med ukrepi iz splošnega
dogovora, ki jih podpira ministrstvo za zdravje, je poleg znižanja cen storitev in povečanja novih načinov zdravljenja tudi vezanje plačevanja zdravstvenih storitev na kazalnike kakovosti.
»Dejstvo je, da bo na primarnem nivoju potrebno tudi nekaj storiti, kajti primarni program zdravstvenega varstva je v nekem smislu rahlo podcenjen,« je še dodala Čoklova.
Na ministrstvu za zdravje pa se po njenih besedah strinjajo, »da je za področje zdravstva, posebno v kriznih razmerah, potrebno
zagotoviti dodaten denar, da ne pride do zmanjšanja socialne države«. Tako so že stopili v stik z ministrstvom za finance glede možnosti razširitve prispevnih osnov tudi na oblike dela, iz katerih se do sedaj niso plačevali prispevki za zdravstveno varstvo.
»Ugotavljamo, da prihaja do velike asimetrije med pravicami in vplačanimi prispevki,« je pojasnila državna sekretarka. Zato želijo prispevne osnove razširiti tudi na dohodke iz kapitala, ki predstavljajo pretežni del dohodkov rezidentov v naši državi. Taki zavarovanci namreč »ne plačujejo odgovarjajočega deleža dohodkov, od katerih pravzaprav živijo. Ugotavljamo namreč, da glavnina prispevkov pravzaprav prihaja od zaposlenih, to se pravi od zaposlenih za nedoločen čas in za določen čas, medtem ko druge kategorije prebivalstva pravzaprav plačujejo nesorazmerno manjši delež in je njihov prispevek v zdravstveno blagajno manjši, pravice pa so pravzaprav enake«.
Generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Simon Vrhunec pa je poudaril, da mora dober sistem razdeljevanja sredstev v zdravstvu in plačevanja izvajalcev destimulirati napotovanje bolnikov na dražje obravnave.
Med glavnimi težavami sedanjega kriznega časa je izpostavil sklepanje aneksov z negativnimi učinki za nazaj, dejstvo, da izvajalci zdravstvenih storitev nimajo nobene vloge ter da Zavod
za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne daje izzivov za selektivnost pri varčevanju. Nekatere storitve so namreč precenjene, druge pa močno podcenjene, je ugotavljal. Prav tako je opozoril, da nacionalni razpisi vsebujejo »perverzne spodbude«, saj spodbujajo izvajalce, da se usmerijo v tiste zdravstvene storitve, ki se bolj splačajo.
Direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin je opozoril na sistemske težave sedanjega sistema dogovarjanja, ki ga po njegovih besedah zaznamujejo dolgotrajnost in kompleksnost postopkov ter vrsta formalnih in neformalnih pritiskov s strani vse partnerjev.
Sam zato predlaga, da sistem sicer ohranimo, vendar bi se morali ob tem vsi sodelujoči odkrito pogovarjati. Kot vodilo naj pri tem služijo osnovni cilji zdravstvenega sistema. Kot je dodal Fakin, se je treba zavedati, da neuravnotežen sistem vodi najmanj v nelagodje, s časom pa lahko tudi v kaos.
Predstavnica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Miriam Komac pa je kot glavno slabost sistema dogovarjanja navedla neobvladljivo maso predlogov. Opozorila je tudi, da deležniki nimajo pravnega varstva iz naslova kršitev oziroma neupoštevanja določil splošnega dogovora s strani ministrstva in ZZZS. Zato je po njenem treba na novo urediti vlogo in delitev pristojnosti tako države kot izvajalcev zdravstvenih storitev.
Celjska bolnišnica v osemmesečju z ocenjeno izgubo 1,3 milijona evrov
Celjska bolnišnica je v osemmesečju poslovala z ocenjeno izgubo v višini 1,3 milijona evrov, kar predstavlja 2,36 odstotka izgube v celotnem prihodku. Direktor bolnišnice Marjan Ferjanc je povedal, da so v finančnem načrtu zastavili ukrepe za uravnoteženje poslovanja, vendar vsi niso prinesli predvidenih učinkov.
Ferjanc je pojasnil, da se je naraščajoči trend izgube začel kazati od maja dalje, ko jim je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije znižal prihodke za tri odstotke, kar za celjsko bolnišnico pomeni 200.000 evrov mesečno. Bolnišnica je realizirala ukrepe na področju stroškov dela z znižanjem izplačil dežurstev, v celoti je bilo realizirano tudi znižanje stroškov zdravil. Celjski bolnišnici, ki je letos zaposlila 10 novih zdravnikov, pa ni uspelo znižati stroškov zdravstvenega materiala in laboratorijskih storitev, ki jih naroča pri zunanjih izvajalcih. Po Ferjančevi oceni jim je zakon za uravnoteženje javnih financ prinesel dodaten, nepredviden strošek odpravnin v višini okoli 130.000 evrov. Ferjanc meni, da bo letošnja izguba znašala nekaj več kot 1,8 milijona evrov, kar predstavlja malo več kot dva odstotka izgube v celotnem prihodku. Skupna višina letošnjih prihodkov glede na lansko
leto je nižja za 2,62 odstotka oz. za 2,3 milijona evrov. Skupna višina odhodkov v letošnjem letu v primerjavi z letom 2011 pa je nižja za 0,9 odstotka oz. za nekaj več kot 800.000 evrov.
V prvih osmih mesecih so v celjski bolnišnici zdravili nekaj več kot 23.000bolni-kov in opravili skupaj skoraj 210.000 specialističnih ambulantnih pregledov in preiskav.
UKC Maribor v pol leta s skoraj tremi milijoni evrov izgube
Tudi Univerzitetni klinični center Maribor je v prvi polovici letošnjega leta zabeležil izgubo v višini 2,8 milijona evrov, ki je po navedbah vodilnih v zavodu posledica manjših prilivov v blagajno. Prihodki UKC Maribor so v prvi polovici letošnjega leta znašali 86,4 milijona evrov, kar je približno enako kot v enakem obdobju lani. Odhodki so znašali 89,2 milijona evrov in so bili za 1,6 odstotka višji od doseženih v enakem obdobju lani in za 6,4 odstotka višji od načrtovanih. Po sedanjih izračunih bodo leto zaključili s štirimi milijoni evrov izgube. »Na prihodkovni strani, torej v pogodbi z zavarovalnico, je že v letu 2011 prišlo do precejšnjih restrikcij, za približno 1,3 milijona evrov. V letošnjem letu je predvidenih nadaljnjih 2,7 milijona evrov restrikcij. To je dobre štiri milijone manj sredstev, kar se seveda odraža tudi na poslovanju,« je pojasnil direktor UKC Maribor Gregor Pivec. Bolniki tega po njegovih besedah še ne občutijo, saj je program izveden v več kot 100 odstotkih. Prav tako naj zaenkrat še ne bi razmišljali o odpuščanju. Konec junija je bilo v UKC Maribor zaposlenih nekaj manj kot 3000 ljudi, kar je dober odstotek več kot konec lanskega leta. Število zaposlenih se je povečalo predvsem zaradi odprtja enote za forenzično psihiatrijo in nadomeščanja porodniških dopustov, ki so se letos izjemno pomnožili.
Ravno preseganje programa je zbodlo nekatere člane sveta zavoda. Na področju akutne bolnišnične obravnave so presegli z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) dogovorjen program za 8,7 odstotka, v specialističnih ambulantah pa skoraj za 15 odstotkov. »Nič ne pomaga, če delate več, če vam tega nihče ne plača,« je poudaril član sveta zavoda Anton Zorko.
STA (Pripravlja: SM)
Uvodnik
Socialno-kulturno-športne skupnosti?
Da je zaton preštevilnih slovenskih občin že praktično neizbežen (čeprav so se še nedolgo tega ustanavljale nove), ne skriva nihče več.
Zanimivo pri tem je, da so bile pred leti še aktualne razprave in doktorske disertacije na temo uresničevanja druge stopnje lokalne samouprave, se pravi nastajanja regij, s čimer bi si območja več občin lahko zagotovila vsaj del pristojnosti in moči ter odločanja. A se je vse skupaj končalo pri besedah in črkah; že o številu regij ni bilo niti najmanjšega soglasja. Zdaj o vsem tem ni več slišati niti besede. Namesto tega pa se lokalne bolj kot ne politične oblasti le še dajejo z vprašanji, kako naprej ob vse bolj drobnih in obubožanih proračun-
Saj res, kako naprej, če ne bo nobenega denarja več za nobeno novo naložbo, če ne bo ustreznih razpisov in sofi-nancerskega deleža za novo cesto, kanalizacijo, prenovo šole ali vrtca, dvorano? V čem bo potem še smisel obstoja občine, ki je svojo upravičenost doslej dokazovala prav z naložbeno dejavnostjo in posledičnim razvojem nekega kraja?
Eden od županov zelo majhne občine je še pred kratkim pojasnjeval, da bodo občine tudi v tem primeru imele razlog za obstoj, saj so vendarle tiste institucije, ki plačujejo večino denarja za varstvo v vrtcih, ki plačujejo materialne stroške za javne zavode - od šol do knjižnic in športnih ter gasilskih zavodov, vključno z ljubiteljsko kulturo -, ki plačujejo tudi oskrbo na domu in v domovih za ostarele, zdravstveno zavarovanje brezposelnih, šolske prevoze, vzdržujejo ceste, omogočajo delovanje društev in tako naprej. Vse našteto je res in verjetno je tudi res, da če ne bi bilo občin, bi bile vse naštete kategorije dejavnosti na slabšem.
Ampak, ali je to res bilo (in je) poslanstvo občin? Da so zgolj nekakšen posrednik in razdeljevalec prejetega denarja, ki ga je iz državne blagajne itak vedno manj? Ali so za to res potrebni ponekod zelo dragi in veliki občinski birokratski aparati z režijskimi obrati vred? So za takšno dejavnost občine potrebni pretežno politično sestavljeni in dostikrat medsebojno sprti občinski sveti?
Ali pa bo v takšnem scenariju prihodnjega statusa občin čisto dovolj en župan s strokovnim svetom, sestavljenim iz predstavnikov društev in javnih zavodov?
Kajti če bodo občine res le še posredovalke denarja za dejavnosti na nekem območju, potem ne bo več govora o občinah, ampak bolj verjetno le še o socialno-kulturno-športnih skupnostih ...
Simona Meznarič
MESTNA OBČINA PTUJ
VAS VABI
NAKOMEMORATIVNO SVEČANOST OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE.
SVEČANOST BO V SPOMINSKEM PARKU NA STAREM MESTNEM POKOPALIŠČU NA PTUJU V TOREK, 30. OKTOBRA 2012, OB 13. URI.
Dr. Štefan ČELAN, župan Mestne občine Ptuj
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Barbara Ferčič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Podlehnik • Uradno odprtje vrtca in kanalizacije
Za brezskrbno otroštvo in prihodnost občine
Sobotno popoldne je bilo eno od najbolj slavnostnih in veselih v zgodovini občine Podlehnik. S slovesno prireditvijo so namreč uradno odprli kar dve veliki naložbi; prva je bila vrtec, ki je zahteval 1,7 milijona evrov, druga (nekoliko v senci prve) pa kanalizacijski sistem z novo čistilno napravo v vrednosti 960.000 evrov.
Foto: Črtomir Goznik
Trak v znamenje uradnega odprtja vrtca so prerezali župan Marko Maučič, ravnatelj Dejan Kopold, pomočnica ravnatelja Anita Ma-lešič, poslanec DZ Branko Marinič in predstavnik gospodarskega ministrstva Franci Klužar.
Foto: Črtomir Goznik
Z nastopom na slovesnosti so najbolj navdušili najmlajši vrtičkarji; na posnetku je skupina Zvezdice, ki je pokazala, kaj vse so se že naučili v prvih dveh mesecih v vrtcu.
»Na ta pomemben dogodek smo dolgo čakali. Ko sem bil v preteklosti na odprtjih vrtcev v drugih občinah, mi je bilo vedno zelo težko, saj ga v naši občini še nismo imeli. Zato sem danes toliko bolj vesel, da ga imamo. To je prva stopnica k boljšemu in bolj kakovostnemu življenju,« je uvodoma, z nemalo čustvenega naboja povedal župan Marko Maučič, nato pa se je za vso pomoč zahvalil predvsem občinskemu svetu, ki je idejo o izgradnji vrtca soglasno podprl ter vztrajal pri tem, da se zgradi neposredno ob šoli; lokacij zanj je bilo namreč več: »To, da je vrtec prigrajen k šoli, je najboljša možna rešitev, saj imamo tako veliko manj logističnih težav in stroškov,« je pojasnil Maučič. Kot je še povedal, si je občina veliko večino potrebnega denarja zagotovila iz razpisov, in sicer iz Regionalnih razvojnih programov ter iz blagajne šolskega ministrstva (MIZKŠ): »Kljub temu da smo pretežni del denarja pridobili iz evropske in državne blagajne, smo morali dodati tudi svoj delež, na srečo pa je bila končna vrednost del nižja od prvotno načrtovane. Dobili smo energijsko varčen, sodoben petoddelčni vrtec, ob tem pa še dve učilnici, novo
V občini Hajdina živi okrog 400 starejših od 70 let, najstarejša občana sta še vedno sestra in brat Helena Brodnjak
I
kuhinjo, jedilnico in konferenčno sobo. Vse to je občino v končni fazi stalo le 340.000 evrov.« Župan je nato pohvalil vse izvajalce: podjetje Žiher, Gic Gradnje, Elektro Milošič, AB Kokot in podjetje Atlas za odlično opravljeno delo v časovnem okviru brez zamud in za konec spomnil še na drugo, prav tako končano naložbo v kanalizacijsko omrežje z novo čistilno napravo v središču občine, ki je stala slab milijon evrov: »Tudi za to veliko naložbo smo si večino potrebnega denarja zagotovili z uspešno kandidaturo na lanskem razpisu Južna meja, tako da je bil naš delež minimalen.«
Na govorniški oder v več-
in Maks Kampl z Zgornje Hajdine, ki pa se tokratnega srečanja nista udeležila. Osamljenost, ki je najpogostejši
m
i ti
namenski dvorani, kjer je potekal uradni del slovesnosti ob odprtju, je nato stopil ravnatelj OŠ Podlehnik Dejan Kopold, ki je najprej povedal, da so se mladi zlasti v kriznih časih odseljevali iz podeželja v mesto v iskanju boljših razmer za življenje, kar se še vedno dogaja: »Kdaj in kje se je utrnila prva misel o prepotreb-nem vrtcu v Podlehniku, ne vem. A to je bila vizionarska ideja in hkrati eden od pogojev, ki ljudem omogočajo lažje življenje v domačem kraju. Danes se je vizija spremenila v resničnost. Končan je objekt, ki je v ponos kraju in ljudem. Za prihodnost mladih je ta pridobitev izjemnega pomena.
spremljevalec življenja starejših, v občini Hajdina poskušajo premagovati s srečanji starejših in drugimi tovrstnimi
Vsi namreč vemo, da so naši spomini na otroštvo, če je bilo lepo, naši najlepši spomini na brezskrben in čaroben čas. Tako vsi zaposleni v šoli in vrtcu opazujemo navdušenje nad dolgo pričakovanim vrtcem že od prvega dne letošnjega šolskega leta, razbiramo ga iz leska in žara otroških oči, zadovoljstva staršev in začudenja naključnih obiskovalcev. Predšolska in šolska vzgoja sta izjemno pomembna elementa lokalne družbene infrastrukture, ki dajeta kraju identiteto,
aktivnostmi.
Osrednji govornik na srečanju starejših je bil župan občine Hajdina Stanislav Glažar. Poudaril je, da se v občini še kako zavedajo pomena skrbi za občane v tretjem življenjskem obdobju, zato tudi spodbujajo tovrstne dejavnosti in druženja. Vse to pa imajo tudi v mislih, ko sestavljajo vsakoletni občinski proračun. Starejšim v občini Hajdina, ki še vedno vztrajajo na najrazličnejših področjih društvenega življenja in dela, teh pa ni malo, se je zahvalil za njihov trud, vsem pa zaželel še veliko trdnega zdravja.
Srečanje je obogatil pester kulturni program, ki so ga s plesom, petjem in igranjem na instrumente izvedli učenci OŠ Hajdina, zapele so tudi ljudske pevke KD Skorba, veliko smeha pa sta s šaljivo točko izvabili dve Skorbljanki.
samozavest in nujno potrebno ambicioznost pri zasledovanju razvojne vizije. Nikoli, zares nikoli pa ne pozabimo, da se za zgrajenimi zidovi skriva življenje, otroški nasmeh na obrazu, učenje, igra, varnost, tolažba ter številni stiski in objemi vzgojiteljic in njihovih pomočnic, in vse to v času, ko so njihovi starši na delu. Zavedajmo se, da vrtci v svetu in pri nas že dolgo niso več samo institucije, ki zgolj pazijo na otroke. V sodobnem času imajo vrtci bistveno vlogo in pomen za otrokov čustveni in telesni razvoj, poznejše izobraževanje, krepitev socializacije in vzgoje zunaj družinskega okolja.« Kopold je govor sklenil z zahvalo županu in občinskemu svetu ter dodal, da kraj in krajani potrebujejo vrtec in da je razvoj občine odvisen tudi od tega.
Podobno je razmišljala tudi pomočnica ravnatelja Anita Malovič: »Kot eden izmed najsodobnejših vrtcev imamo zdaj optimalne razmere za delovanje. Naša prednost je prav majhnost, ki nam omogoča pristne, sproščene in tople odnose z vsemi udeleženci v procesu vzgoje in izobraže-
vanja. Sprejemanje, spoštovanje, odgovornost, odprtost in sodelovanje so vsem nam pomembne vrednote, ki nas vodijo pri delu. Tako ustvarjamo vrtec, v katerem se otroci dobro počutijo. Pri tem pa ste zelo pomembni tudi starši, saj se zavedamo, da bomo le v sodelovanju z vami lahko zadovoljili otrokove razvojne in individualne potrebe.«
Slovesnost so s simpatičnimi nastopi popestrili malčki iz obeh vrtčevskih skupin, Zvezdice in Sončki, ki so s petjem in plesom pokazali, kaj vse so se že naučili v prvih dveh mesecih varstva, nato pa so se vsaka s svojo točko predstavile še skupine učencev od prvega do petega razreda OŠ Podlehnik, zapel pa je tudi šolski mladinski pevski zbor.
Uradni del se je končal z blagoslovom vrtca in simboličnim prerezom traku. Ta čast je seveda pripadla županu Marku Maučiču, ravnatelju Dejanu Kopoldu, pomočnici ravnateljice Aniti Malešič, poslancu DZ Branku Mariniču in predstavniku ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Franciju Klužarju.
SM
Foto: TM
Tudi letošnje srečanje starejših v občini Hajdina, ki je potekalo 19. oktobra v Skorbi, je bilo dobro obiskano.
Foto: Črtomir Goznik
Pogled v eno izmed igralnic v sodobnem nizkoenergijskem pe-toddelčnem vrtcu v Podlehniku, ki je kot zadnja občina v državi zgradila svoj vrtec.
Hajdina • Tradicionalno srečanje starejsih
Druženje, ki bogati in razveseljuje
V Domu krajanov v Skorbi je 19. oktobra potekalo srečanje starejših od 70 let iz občine Hajdina. Tradicionalnega dogodka se je tudi letos udeležilo veliko starejših, najstarejši udeleženec je bil 91-letni Martin Stopinšek z Zgornje Hajdine.
Zetale • Z občinske proslave
V krizi se morajo ljudje povezati
Letošnjo osrednjo proslavo ob 13. prazniku občine Žetale je še najbolj zaznamoval govor župana Antona Butolena, ki je bil precej oster in kritičen do razmer v državi, sicer pa se je prireditev (po himni) začela z minuto molka v spomin številnim znanim in pomembnim Žetalčanom, ki so umrli v zadnjem letu.
Letošnji prejemniki občinskih priznanj: Herman Stres (LD Zetale), moški pevski zbor KD Zetale in žetalski Cepini ter žetalske Grčice.
»Občinski praznik je znova priložnost, da se ozremo po opravljenem delu v letu, ki je za nami. Na žalost moram povedati, da se je kriza v državi v tem času le še poglobila. Izgubljeno leto zaradi politične krize, na referendumih zavrnjenih reformnih zakonov, predčasnih volitev in dolgotrajnem sestavljanju nove vlade je imelo za posledico padec bonitetne ocene Slovenije, kar se odrazilo v zvečanju obrestnih mer za najeta in nova posojila. V takšni situaciji je vlada, podobno kot večina evropskih držav, sprejela niz varčevalnih ukrepov, ki so prizadeli tako državljane kakor tudi lokalne skupnosti. V občini se že tretje leto zapored soočamo z zmanjševanjem tako primerne porabe kot sredstev za investicije. Načrt razvojnih programov, ki smo ga občine po zakonu dolžne delati za pet let naprej, se tako z vsakim zmanjšanjem sredstev pokaže kot nerealen,« je uvodoma povedal slavnostni govornik,
župan Anton Butolen.
V nadaljevanju je skritiziral kriterije razpisov za pridobivanje evropskih sredstev, ki dajejo prednost bogatejšim občinam namesto šibkejšim in manj razvitim, zaradi česar te ostajajo brez sofinancerske-ga denarja in posledično brez naložb. Nato je županova kritika letela še na popolnoma neučinkovito državno birokracijo: »Če res hočemo kdaj iz krize, bo treba ne samo varčevati, temveč najprej spremeniti zakonodajo, da bomo sploh omogočili učinkovito javno upravo. Če se malo pošalim: mogoče bi lahko kar prepisali avstrijsko; s prepisovanjem imajo v Ljubljani tako ali tako veliko izkušenj ... Kako neučinkovita je naša birokracija, najbolje pokaže primer sprejemanja občinskih prostorskih načrtov (OPN). Ne samo da je postopek povsem zbirokratiziran, temveč se prav nihče ne drži predpisanih rokov. Že več kot dve leti je minilo, odkar smo na ministrstvo poslali osnutek,
Plaketa občine Žetale je bila letos podeljena OS Žetale ob 200-le-tnici obstoja. V imenu šole jo je prejela predsednica sveta šole Silvestra Klemenčič.
leto dni namesto zakonskih 30 dni je bilo potrebno, da smo dobili vse smernice, sledilo je polletno usklajevanje s posameznimi institucijami, a še vedno čakamo na mnenja, ki bi jih morali dobiti že pred pol leta. Vsi, ki bi radi gradili, pa čakajo. Takšno stanje je v 195 občinah po Sloveniji. S tem se dela neposredna škoda gospodarstvu. Če že ni državnih investicij, bi s sprejetjem OPN omogočili investicije vsaj zasebnikom, ki so tega še sposobni. Ni čudno, da se investitorji Slovenije izogibajo.«
Butolen je še poudaril, da bo v prihodnje v Žetalah bistveno manj naložb, kot jih je bilo v preteklih letih: »Kljub vsemu v občini pripravljamo dva projekta, in sicer izgradnjo kulturne dvorane, s katero mislimo kandidirati na razpis RRP, in izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave za del Žetal, s katero se bomo prijavili na razpis za Južno mejo, če še bo. Kako bo z izgradnjo, pa je v tem trenutku nemogoče napovedati.« Ne glede na zmanjšano naložbeno dejavnost občine pa bo po županovih besedah ta imela še vedno dovolj drugih zakonskih obveznosti, ki se v krizi še povečujejo; od financiranja domov za ostarele, vrtca do sofinanciranja različnih javnih zavodov itd.
Govor je prvi mož občine sklenil tako: »V kriznih položajih se ljudje običajno bolj povežejo in stopijo skupaj. V vrhu državne politike na žalost ni tako. Vesel sem, da je v občini drugače. Zahvaljujem se občinskemu svetu in vsem drugim organom občine za konstruktivno sodelovanje,
občinski upravi za opravljeno delo v težkih razmerah, številnim društvom in vsem občankam in občanom ter želim vsem lepo praznovanje.«
Butolen je nato že tradicionalno, z zbornikom o Žeta-lah, obdaril letos kar neverjetnih 22 diplomantov iz Žetal, jim čestital in zaželel veliko uspeha pri iskanju služb, nato pa je sledila še podelitev priznanj in plakete letošnjim občinskim nagrajencem. Občinska priznanja so prejeli žetalske Grčice in žetalski Cepini za odlične rezultate na državnih sekaških prvenstvih, moški pevski zbor KD Žetale za pet let delovanja ter Herman Stres za prek 40 let aktivnega dela v Lovski družini Žetale.
Občinska plaketa pa je letos pripadla OŠ Žetale ob 200-letnici obstoja; župan Butolen jo je izročil predsednici sveta šole Silvestri Kle-menčič.
V imenu gostov se je na oder povzpel majšperški podžupan Cveto Pepelnik, ki je čestital vsem občanom za praznik in visok jubilej domačega šolstva ter dodal, da upa, da bodo vodilni v Ljubljani vendarle čim prej našli kakšno rešitev iz težkega kriznega obdobja.
Za kulturno noto letošnje osrednje žetalske prireditve sta s pesmijo poskrbela žetal-ski moški pevski zbor in mladinski pevski zbor OŠ Žetale, osnovnošolci pa so pripravili tudi zanimiv program, v katerem so predstavili življenje in šolo nekoč in danes.
SM
BEAUTY
Foto: SM
Od tod in tam
Hum • Po novem po asfaltu
Foto: Viki Ivanuša
Na Humu pri Ormožu so odprli okrog 440 metrov modernizirane javne poti, ki so se je krajani zelo razveselili. Odprtja ceste sta se udeležila podžupan občine Ormož Branko Šumenjak in župan Alojz Sok, ki je z najstarejšo udeleženko Miliko Horvat opravil slavnostni prerez traku. Potek gradnje je nenehno spremljal predsednik gradbenega odbora Ivan Damiš s Huma, ki je povedal, da je na tej strmi cesti ob nalivih vedno odneslo gramoz, zato so se na občini odločili, da jo uredijo. Ob cesti je kar nekaj hiš, prebivalci pa bodo asfalta veseli zlasti pozimi. Vrednost investicije je okrog 28.000 evrov. Sprva je bila načrtovana krajša trasa, a po dogovoru in s prispevkom krajanov so potegnili asfalt po vsej potrebni dolžini. Ker je cesta v hribovitem delu, je bilo treba ustrezno rešiti tudi odvodnjavanje. Cesta je skupaj z muldo široka 3,2 metra. Na Humu bi bila potrebna še ena takšna investicija, a bo verjetno morala malo počakati. V tem kraju so namreč tudi lani dobili svoj odsek asfalta, občina pa je velika in potreb je veliko.
Viki Ivanuša
Ljutomer • Mesec požarne varnosti
Foto: NS
V mesecu požarne varnosti je podjetje MOL pri svojem bencinskem servisu v Ljutomeru izvedlo vajo, kjer so gasilci, reševalci in policisti uprizorili hitro in učinkovito ravnanje ob izlitju vnetljive tekočine in posledično nastalem požaru. Ustrezno so zavarovali kraj dogodka, evakuirali udeležence ter demonstrirali pravilno obliko gašenja. »Šlo je le za vajo, toda preventiva nikoli ni odveč, saj se žal zelo pogosto tovrstne stvari dogajajo tudi v vsakdanjem življenju. V podjetju MOL Slovenija si prizadevamo zagotoviti vse varnostne ukrepe, da bi preprečili takšne in podobne dogodke,« je dejal strokovni sodelavecpodjetja MOL in vodja vaje Andrej Čeh. »Možnosti eksplozije so velike, ogrožen pa ni le bencinski servis, temveč tudi sosednji trgovsko-poslovni objekti in tovarna pohištva, kije v bližini. V primeru izlitja na bencinskih servisih, ko skoraj zagotovo tudi zagori, intervencija ni preprosta, ukrepati moramo strokovno in hitro,« je dodal vodja intervencije Dušan Hunjadi iz GD Ljutomer.
NŠ
Ljutomer • Koroščeva zamenjala Rudolfa
Foto: NS
Po le poldrugem letu opravljanja funkcije člana ljutomerskega občinskega sveta je Marijan Rudolf (DeSUS) nepreklicno odstopil. Zamenjala ga je Danica Korošec (na fotografiji). Prva kandidatka po odstopu Rudolfa z liste DeSUS v prvi volilni enoti je sicer bila Dragica Ficko s Kamenščaka, a je zavrn ila funkcijo občinske svetnice. Ljutomerčani so izvolili tudi tri elektorjeza volitve v državni svet. Od predlaganih kandidatov (Tihomir Babic, Ludvik Filipič, Sara Karba, Janez Kardoš, Jože Panič, Boštjan Pihlar, Janez Vencelj in Anton Vrbnjak) so največ glasov prejeli Babic, Karbona in Pihlar.
NŠ
Zavrč • Na 18. seji sveta sprejeli rebalans proračuna
Za dokončanje kanalizacije in ureditev športnega parka
Svet občine Zavrč je sprejel poslovni načrt za oskrbo s pitno vodo, soglašal s spremembami odloka o plačilu prispevka za uporabo stavbnih zemljišč, potrdili pa so tudi rebalans proračuna, investicijski program za dokončanje kanalizacije ter projekt gradnjo parkirišča in javne razsvetljave v športnem parku.
Foto: M. Ozmec
Matej Kovačič iz Geodetskega zavoda Celje (levo) je pojasnil, da je občina Zavrč ena redkih, ki še vedno ne pobira prispevkov za uporabo nezazidanih stavbnih zemljišč.
Kljub službeni odsotnosti župana Mirana Vuka so na 18. redni seji v sredo, 17. oktobra, z dvajsetimi točkami dnevnega reda opravili v slabih treh urah, saj je podžupan Janko Lorbek sejo vodil tekoče. Brez razprave so potrdili poslovni načrt izvajanja dejavnosti gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, ki ga je svetnikom predstavil Marjan Gregorinčič iz Komunalnega podjetja Ptuj. Poudaril je, da s sprejemom poslovnega načrta za sedaj ne bo nobenih sprememb, saj je cena oskrbe s pitno vodo že pet let nespremenjena in je še zmeraj zamrznjena. To je sicer za uporabnike ugodno, za distributerje pitne vode pa ne, saj cena ne pokriva vseh stroškov vzdrževanja vodovodnega sistema, zato lahko opravljajo le nujna dela. Kljub temu je zagotovil, da je kvaliteta pitne vode dobra, saj jo redno kontrolirajo, izboljšali pa so jo z globinskimi vodnjaki, kar se je pozitivno pokazalo tudi v času letošnje poletne suše, saj v ptujskem
Prejeli smo
Svetniki občine Markovci, ki smo protestno zapustili zadnjo redno sejo, želimo javnost obvestiti, da ne delujemo proti razvoju občine in nismo proti investitorjem, ki so pripravljeni v tej občini investirati in prispevati k razvoju občine, kot to predstavlja župan občine Markovci v javnih občilih (Radio Ptuj, Štajerski Tednik). Svetniki občine Markovci poskušamo delati korektno in kvalitetno za vse občane, zato si želimo pridobiti določene podatke od župana o trenutnih investicijah, ki se v občini izvajajo. Župan pa želi ves čas prikazovati svetnike kot nevedne-že, ki nimajo pojma o investicijah in porabi proračunskih sredstev.
Ves čas smo prikazani kot nasprotniki izgradnje poslovno-stanovanjskega objekta, ki ga je na lokaciji starega zadružnega doma zgradil privatni investitor. Izpostaviti moramo, da svetniki niti približno ne nasprotujemo izgradnji tega objekta, imamo pa določene pomisleke in dvome okrog porabe proračunskih sredstev pri urejanju infrastrukture okrog tega objekta.
Projekt novega poslovno-stano-vanjskega objekta je bil izdelan brez projekta zunanje ureditve, brez dovozne poti do podzemne garaže in brez zunanjih parkirnih prostorov, ki so za funkcijo takega projekta nujno potrebni. To je na
vodooskrbnem sistemu niso imeli večjih težav.
Potrdili so tudi predlog sprememb odloka o plačilu prispevka za uporabo stavbnih zemljišč v občini Zavrč, ki so ga sprejeli že leta 2003. Kot je pojasnil Matej Kovačič iz Geodetskega zavoda Celje, ki te spremembe pripravlja, gre predvsem za posodobitev obstoječe evidence objektov na območju celotne občine, saj so ugotovili, da od 80 do 120 objektov še vedno ni v evidenci; predvsem pa gre za dopolnitev z natančno evidenco nezazidanih stavbnih zemljišč v občini Zavrč, saj so ena redkih slovenskih občin, ki še vedno ne pobira prispevkov za uporabo nezazidanih stavbnih zemljišč. Predlagajo, da bi bilo območje občine razdeljeno v dve coni: v prvi naj bi bila naselja Hrastovec, Goričak, Zavrč in del Turškega Vrha, kjer sta infrastruktura in komunalna opremljenost v glavnem že urejeni, v drugi coni pa naj bi bil ves preostali del občine. V vsaki od omenjenih
prejšnji izredni seji potrdila tudi odgovorna oseba za investicije v občini Markovci. Zunanja ureditev je že realizirana brez projektne dokumentacije, brez gradbenega dovoljenja in soglasja občinskega sveta, kar pomeni, da je župan tisti, ki lahko sam sprejema odločitve o investicijah v občini, ki pa predstavljajo kar zajeten strošek za občinski proračun. Vprašati se je treba, kako je tak projekt sploh pridobil gradbeno dovoljenje. Okrog objekta je zemljišče v lasti občine Markovci, na kar smo svetniki opozarjali že na marčevski seji občinskega sveta in predlagali, da zasebni investitor odkupi zemljišče od občine in si uredi zunanjo infrastrukturo okrog zgrajenega objekta. Ta predlog je pri županu naletel na gluha ušesa, ker je bil verjetno dogovor med investitorjem in občino drugačen. Še več, govori se o podtikanjih. Sprašujemo se, ali je pravica do pravih informacij, pravica do razumnega trošenja občinskega denarja podtikanje. Vsi imamo pravico do informacij, vendar bi želeli povedano in napisano s strani župana imeti podkrepljeno tudi s potrebno dokumentacijo. Te pa enostavno ni oziroma nam je ne želi pokazati.
Na zadnji izredni seji smo zahtevali od župana obrazložitev investicije (parkirni prostori in jav-
con gre za okoli 100.000 kvadratnih metrov nezazidanih stavbnih zemljišč, za katera bodo morali lastniki plačevati določen prispevek, ta pa naj bi bil v drugi coni zaradi slabše infrastrukture za okoli 30 do 40 odstotkov nižji od prispevka v prvi coni.
ne poti okrog poslovno-stanovanj-skega objekta) v smislu projektne dokumentacije, gradbenega dovoljenja, ki za to investicijo ne obstaja, in finančnih stroškov, ki so nastali pri tej investiciji. Pisni odgovori na postavljena vprašanja so nam bili obljubljeni v roku treh dni, dobili pa smo jih tri ure pred zadnjo redno sejo. Poudariti je treba, da so dela na tej investiciji bila izvedena že pred zadnjo izredno sejo, torej pred 10. Septembrom, in bi župan oziroma občinska uprava morala že takrat razpolagati s podatki o vrednosti ter o tehnični dokumentaciji te investicije. Vsem občanom je najverjetneje jasno, da se investicija ne more izvajati, če za to nimaš ustrezne tehnične dokumentacije, ustreznih dovoljenj in pridobljene najkonkurenčnejše ponudbe.
Glede dejstva, da v mesecu dni od zadnje izredne seje od župana oziroma občinske uprave nismo dobili obljubljenih podatkov, smo želeli o teh vprašanjih ponovno razpravljati na zadnji redni seji občinskega sveta, kar pa očitno županu ni v interesu. Zaradi teh dejstev smo svetniki redno sejo predčasno zapustili, ker ne želimo prevzeti odgovornosti za neracionalno porabo proračunskih sredstev in samovoljne odločitve župana.
Soglasno so potrdili tudi predlog pravilnika o oddaji poslovnih prostorov v najem. Po besedah strokovne sodelavke občinske uprave Mar-jance Logar Kelc je predlog pravilnika podrobneje preučil odbor za gospodarstvo, statutarno-pravna komisija
Dotakniti se moramo tudi Izjave za javnost, ki jo je podal g. Franc Janžekovič, direktor podjetja MCK, ki je investitor novega poslovno-stanovanjskega objekta v Markovcih.
V izjavi je navedeno, da svetniki zavajamo javnost in širimo neresnice ter s tem škodujemo ugledu njihovega podjetja in povzročamo gospodarsko škodo. Ta izjava se nam zdi zelo nekorektna glede na to, da želimo samo obrazložitev stroškov, ki jih je občina Markovci imela ob gradnji tega objekta in ti še zdaleč niso zanemarljivi. Te informacije želijo od nas tudi naši občani, ki so nam na volitvah izkazali zaupanje za funkcijo svetnikov v občinskem svetu. Navedemo še lahko, da star objekt ni bil samo v lasti KZ Ptuj, ampak v manjšem delu tudi občine Markovci. Je mar vprašanje o odškodnini odveč ali celo podtikanje?
Če župan in občinski svet želi uspešno dokončati zaupani mandat, bo treba obojestransko in korektno sodelovanje pri nadaljnjih delih.
Svetniki občine Markovci, ki so zapustili 12. redno sejo: Andrejka Mislovič, Igor Ambrož, Milan Majer, Ivan Svržnjak, Marko Lepoša, Marjan Meglič
pa je predlagala, da se pred dokončnim sprejemom pravilnika naredi natančna evidenca vseh poslovnih prostorov v občini.
Brez bistvenih pripomb so potrdili tudi predlog pravilnika o dodelitvi proračunskih sredstev za sofinanciranje dejavnosti programov in projektov iz proračuna občine Zavrč, saj je bil predhodno dogovorjen in usklajen s posameznimi društvi s področja športa, kulture in drugih dejavnosti. Po pričakovanjih so brez pripomb potrdili tudi predlog sprememb o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev ter članov odborov in delovnih teles, kjer naj bi po besedah strokovne sodelavke občinske uprave Danice Bratuša šlo zgolj za spremembe zaradi povečanega obsega dela in sorazmerno temu plačila nadur strokovnih služb občinske uprave.
S tajnimi volitvami so za elektorja občine Zavrč za volitve v državni svet izvolili Dušana Rojka, predlagan kandidat za predstavnika občine v državnem svetu Rajko Fajt pa ni bil izvoljen, saj ni dobil zadostnega števila glasov.
Potrdili drugi rebalans
Po poročilu odbora za finance, ki ga je predstavil predsednik Dušan Rojko, so potrdili tudi drugi rebalans proračuna občine Zavrč za letošnje leto 2012. Ta je nekoliko nižji od načrtovanega zaradi izpada treh pomembnih občinskih projektov, s katerimi kljub izpolnjevanju pogojev niso uspeli na razpisih za
državna in evropska sredstva, in znaša na prihodkovni strani dobrih 1,4 milijona evrov. Na odhodkovni strani pa je sedaj v proračunu predvidenih dobrih 1,8 milijona evrov skupnih odhodkov. Ob tem je direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik pojasnila, da država nalaga občinam vedno več nalog, zato imajo strokovne sodelavk občinske uprave vedno več dela, zaradi zahtevne in obsežne izdelave dokumentacije za posamezne projekte pa so morale opraviti tudi več nadur.
Seznanili so se tudi s polletno realizacijo občinskega proračuna, ki je zaradi omenjenih razlogov in nekaterih nedokončanih letošnjih investicij bistveno nižja od načrtovane, ter potrdili polletno poročilo o doseženih ciljih in rezultatih dela skupne občinske uprave občin na območju Spodnjega Podravja. Sprejeli so sklep o prenehanju javnega dobra na parceli pri osnovni šoli v Zavrču in potrdili predlog sklada kmetijskih zemljišč in gozdov o razdružitvi dveh parcel na območju k. o. Belski Vrh.
Vsekakor pa je pomembno, da so potrdili tudi investicijski program za izgradnjo sistema fekalne kanalizacije za preostali del naselja Zavrč. Projektna ocena investicije je okoli 646.000 evrov, pri čemer pričakujejo okoli 292.000 evrov oziroma okoli 45 odstotkov nepovratnih sredstev iz sklada za regionalne razvojne programe. Z navdušenjem so potrdili tudi projekt za izgradnjo parkirišč in javne razsvetljave v športnem parku Zavrč, kar naj bi veljalo 405.218 evrov; od tega naj bi iz občinskega proračuna namenili okoli 118.000 evrov, preostalih 287.000 evrov pa pričakujejo iz državnih in evropskih virov.
Na predlog direktorice občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik so potrdili tudi predlog projekta za celovito energetsko sanacijo objekta osnovne šole in vrtca v Zavr-ču, ki je v lasti občine. Zaradi večje energetske učinkovitosti načrtujejo sanacijo in izolacijo celotnega ostrešja, zamenjavo stavbnega pohištva, oken in vrat, obnovo fasade ter ogrevalnega sistema, kar naj bi veljalo dobrih 400.000 evrov, pretežni del sredstev pa pričakujejo iz ustreznih razpisov.
Da kljub krizi kar pridno delajo na različnih gradbiščih, smo slišali iz poročila odbora za gospodarstvo, ki ga je predstavil predsednik in podžupan Janko Lorbek. Po besedah predsednika Dušana Bratuše pa so bili precej aktivni tudi v odboru za kmetijstvo, koncesijo za vzdrževanje cest v občini Zavreč pa so med dvema ponudnikoma podelili Cestnemu podjetju Ptuj.
M. Ozmec
WORLD
Odgovor svetnikov občine Markovci, ki so zapustili 12. redno sejo, na članka »BURLESKA, KI SI JE NE BI SMELI PRIVOŠČITI« in » IZJAVA ZA JAVNOST«, ki sta bila objavljena v TEDNIKU dne 16. 10. 2012
Ormož • Zapleti pri pripravi odloka o plačilu komunalnega prispevka
Očitajo napačne izračune in eno glasovanje premalo
Vili Trofenik, mag. Boštjan Štefančič in Stanko Podgorelec so na občini Ormož vložili predlog za ponovitev postopka ali razpis referenduma, ker sta to še edina možna postopkovna načina, da zadržijo objavo odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o merilih za odmero komunalnega prispevka in programa opremljanja za gradnjo komunalne infrastrukture za območje občine Ormož, ki ga je sprejel občinski svet Ormož na 16. redni seji septembra letos.
Predlog za ponovitev postopka in pripravo novega predloga akta ali razpis referenduma utemeljujejo s štirimi proceduralnimi in več vsebinskimi razlogi. Tako očitajo, da je predlagatelj v obravnavo in odločanje predložil akt brez grafičnih prilog, kar je v nasprotju s 6. členom veljavnega odloka o merilih za odmero komunalnega prispevka in programu opremljanja za gradnjo komunalne infrastrukture za območje občine Ormož, ki določa, da so grafične priloge sestavni del veljavnega akta. Predlagatelj občinskemu svetu prav tako po 67. členu statuta občine Ormož ni predložil obveznega stališča prizadetih krajevnih skupnosti KS Podgorci in KS Velika Nedelja, saj vsebina obravnavanega odloka močno finančno prizadene prebivalce omenjenih krajevnih skupnosti. Odlok je bil obravnavan po skrajšanem postopku, kar je v nasprotju z določbami 87. člena poslovnika občinskega sveta Ormož, ki pravi, da se tako sprejemajo »manj zahtevne spremembe«, za
kar v tem primeru ne gre, saj ima spremenjeni odlok pomembne finančne posledice za prebivalce KS Podgorci in KS Velika Nedelja. Zares grobo zlorabo odločanja pa Vili Trofenik očita županu Soku, ki je predlagal samo enkratno glasovanje o predlogu odloka, ni pa omogočil vložitve amandmajev kvalificiranim predlagateljem in drugega glasovanja, kot je to predvideno z 79., 80 in 82. členom poslovnika občinskega sveta Ormož. Vlagatelji pobude so prepričani, da ker je predsedujoči sklenil točko dnevnega reda po le enem glasovanju, odlok sploh ni bil sprejet.
Nerealno enovito
obračunsko
območje
V nasprotju z veljavnim zakonom o prostorskem načrtovanju in uredbo o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč je po Tro-fenikovem mnenju vsebina 2. člena odloka, s katero se združujeta dozdajšnji obra-
Foto: Viki Ivanuša
Vili Trofenik je opozoril na manjkajoče grafične priloge, ki bi morale biti sestavni del odloka, mag. Boštjan Štefančič pa je opozoril tudi na različne cene zemljišč za različne ljudi pri kupoprodajnih pogodbah in dodeljevanje poslov po politični pripadnosti.
čunski območji KS Podgorci in KS Velika Nedelja, nesmiselna: »Enovito obračunsko območje za posamezno vrsto komunalne opreme, v tem primeru kanalizacijo s čistilno napravo, bi bilo možno in smiselno na območju naselij Podgorci, Sodinci,
Ptuj • Gostje iz Srbije obiskali Perutnino
Prenos okoljske in energetske politike
Delegacija iz Srbije in občine Srbac, kjer je sedež povezane Perutninine družbe Perutnina Ptuj S, d. o. o., je v sredo obiskala Perutnino Ptuj. S predsednikom uprave in generalnim direktorjem Romanom Glaserjem ter vodstvi hčerinskih podjetij so se gostje pogovarjali predvsem o okoljski in energetski politiki matične družbe, saj jo želijo uvesti tudi v svojem okolju.
Delegacija, ki so jo sestavljali predstavniki občine Srbac, tamkajšnjega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in vo-darstvo ter ministrstva za prostorsko ureditev, gradbeništvo in ekologijo, si je po pogovoru ogledala Tovarno proteinskih koncentratov in bioplinarno Draženci.
Kot je pojasnil Glaser, je Perutnina Ptuj za strateško realizacijo naprednih okoljskih politik v svoji filozofiji razvoja sprejela koncept »zero waste« (slov. nič odpadkov), ki stremi k temu, da v svojih pridelovalnih procesih maksimalno izrablja vse vrste surovin in energije. To pomeni, da proizvodne procese oblikujejo, implementirajo in izvajajo v skladu z najsodobnejšo tehnologijo in vrhunskimi znanji, odpadni material pa tako postane sekundarna surovina,
ki jo lahko koristno uporabijo. Sekundarne surovine v Skupini Perutnina Ptuj uporabljajo v novih proizvodnih procesih, kot sta Tovarna proteinskih koncentratov in bioplinarna Draženci.
Glaser je še dodal, da imajo okoljski projekti poleg nepo-
srednih pozitivnih vplivov na okolje še dve pomembni posledici: »Imajo ugodne vplive na socialnem in ekonomskem področju, hkrati pa omogočijo oblikovanje in dopolnjevanje dolgoročnih strategij okoljske odgovornosti.«
SM (vir: Dialog)
Gostje iz Srbije so si med obiskom Perutnine Ptuj ogledali tudi bioplinarno Draženci.
Senešci in dela naselja Trgo-višče, ne pa združitev celotnih območij KS Podgorci in KS Velika Nedelja. Na tak površen, nedomišljen in nedopusten način, ki ga predpisuje omenjeni odlok in ki ga na žalost na sami seji nista znala utemeljiti predlagatelj ter predstavnik občinske uprave, se s povečanimi stroški zaradi izgradnje kanalizacije Podgorci-Sodin-ci-Velika Nedelja s čistilno napravo neupravičeno obremenjujejo zavezanci za komunalni prispevek tako v naselju Cvetkovci, kjer delno obstaja kanalizacija in ni čistilne naprave, kot zavezanci za komunalni prispevek v naseljih Velika Nedelja in Mihovci, kjer obstaja kanalizacija s čistilno napravo, pa tudi zavezanci za komunalni prispevek v delu naselja Mi-hovci, ki niso priključeni na čistilno napravo. Posledično pa so zavezanci za komunalni prispevek na območju nove kanalizacije Podgorci-Sodinci-Velika Nedelja prav tako neopravičeno obremenjeni s stroški izgradnje kanalizacije v Cvetkovcih in kanalizacije s čistilno napravo v naselju Mihovci in naselju Velika Nedelja. Omenjena naselja so lahko v skladu s pozitivno zakonodajo obremenjena s komunalnim prispevkom le v višini stroškov komunalne opreme, ki jo dejansko uporabljajo.«
Poleg tega tako ravnanje pomeni škodo za javne finance in nedovoljeno korist za zasebno lastnino, je povedal Trofenik in dodal, da je župan Sok kot predlagatelj
skupaj z večino v občinskem svetu ignoriral vsa dobronamerna opozorila na nestrokovno pripravljen predlog občinskega akta, zato se mora opozicija obrniti na možnosti, ki ji še ostanejo na voljo. Sicer pa so pobudniki obnove postopka mnenja, da je še več nepravilnosti pri odloku o merilih za odmero komunalnega prispevka in programu opremljanja za gradnjo komunalne infrastrukture za območje občine Ormož, saj je napačen že obstoječi odlok iz leta 2008 zaradi napačnih površin v posameznih obračunskih območjih in oblikovanja obračunskih območij po mejah krajevnih skupnosti, namesto po območjih z istovrstno komunalno opremo. Posledično so vprašljivi tudi obračunski stroški in sporne vse v preteklosti izdane odločbe o plačilu komunalnega prispevka.
Nepravilnosti tudi pri denarju in oddaji del?
Trofenik predlagatelju očita tudi napačen izračun, saj so za obračunske stroške vzeli kar stroške investicije: »Po uredbi o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč so obračunski stroški le del skupnih stroškov, ki se prenese na zavezance za plačilo komunalnega prispevka. V obračunske stroške ni možno vračunati nepovratnih sredstev EU. Tako bi smeli namesto v spornem odloku obračunanih 1,516.526 evrov, upoštevati
le 237.738 evrov, ker so bila razlika nepovratna sredstva EU. Po spornem odloku bi zavezanci plačali stroške izgradnje kanalizacije skoraj v celoti, kot da občina ne bi dobila nobenih nepovratnih sredstev. Ali drugače: občina bi zaslužila približno 1,33 milijona evrov in za ta namen brez vsake pravne osnove obremenila še krajane KS Podgorci in KS Velika Nedelja, ki nimajo z omenjeno kanalizacijo nobene zveze.« Trofeniku se zdi povsem neprimerna izjava župana Soka, da predlagatelji želijo povišanje komunalnega prispevka, saj želijo le korekten izračun, skladen z zakonodajo.
Nepravilnosti pa naj bi se dogajale tudi pri gradnji kanalizacije s hodnikom za pešce in javno razsvetljavo Podgorci-Sodinci-Velika Nedelja, pri čemer je Trofe-nik spomnil, kako je župan zavrnil ljudsko iniciativo, ki se je zavzemala samo za drugo lokacijo čistilne naprave in ni nasprotovala izgradnji kanalizacije. Župan je vztrajal pri stari lokaciji in pri tem uporabljal tudi nedovoljene prijeme, zaradi katerih teče proti njemu kazenski postopek zaradi suma zlorabe uradnega položaja. Vili Trofenik je razkril tudi, da je občina zgradila čistilno napravo v nasprotju s predpisi oziroma preblizu električne infrastrukture, v nasprotju s predpisi pa naj bi bila tudi javna razsvetljava, saj so drogi preblizu ali pod nizkonapetostnim omrežjem, zaradi česar mora občina plačati prestavitev nekaterih drogov nizkonapetostnega omrežja in zamenjavo golih električnih vodnikov z zračnimi kabli. Očita tudi, da je bil eden izmed podi-zvajalcev v skoraj 600.000 evrov vrednem poslu izbran v nasprotju z zakonom, saj je mož občinske koalicijske svetnice: »Župan je zavajal občinski svet na seji 16. 7. 2012 in zanikal očitane nepravilnosti, čeprav je istega dne podpisal z glavnim izvajalcem na zahtevo KPK aneks k pogodbi, po katerem je glavni izvajalec moral zamenjati nezakonito izbranega podizvajalca. Kljub prepovedi izvajanja del od omenjenega podizvajalca in pogodbeni zavezi je ta izvajal dela tudi po 16. 7. 2012 oziroma do konca gradnje.«
Viki Ivanuša
Foto: SM
Od tod in tam
Ptuj • Dvajset let prodajalne Presta
Foto: Črtomir Goznik
Te dni je dvajsetletnico obstoja praznovala prodajalna kruha in peciva Presta samostojne podjetnice Vide Brodnjak v Miklošičevi ulici 3 na Ptuju. Kljub hudi konkurenci velikih trgovin in številnih pekarn se je pekarni uspelo ohraniti, tudi zato, ker vztrajajo pri kakovosti in pestrosti ponudbe, nad katero dnevno skrbno bdijo. Vsaka sprememba v recepturi se takoj opazi, pravi Vida, ki v pekarstvu vztraja že 42 let. Na njihovih prodajnih policah je vsak dan več kot dvajset vrst najrazličnejših kruhov, še večja pa je izbira pri pecivu. Največ pekovskih izdelkov in peciva prihaja iz Ptujskih pekarn in slaščičarn, kjer je dobrih dvajset let delala tudi Vida, del pa iz zasebnih pekarn; kvašeno pekovsko pecivo pečejo sami. Presta je dvajsetletnico praznovala skupaj s kupci, v petek so jim na stojnici pred prodajalno postregli s pekovskimi izdelki in žlahtno kapljico z željo, da bi skupaj preživeli še naslednjih dvajset let.
MG
Veržej • Nova podoba trga
Foto: NS
V Veržeju, eni izmed najmanjših občin v Sloveniji, so že v preteklosti razmišljali o celostni ureditvi osrednjega dela trga. Ureditveni načrt so sprejeli konec leta 2003 in s tem začrtali smernice za obnovo, ki so bile podlaga za poznejšo izdelavo projektne dokumentacije. Uresničitev projekta je bila nujna, saj se je z odprtjem pomurskega kraka avtoceste močno povečal promet proti avtocestnemu priključku Vučja vas, kar je ogrožalo udeležence v prometu, zlasti otroke, ki jih je ta pot vodila v šolo. Izvedbo projekta so razdelili v tri faze z ureditvijo osrednjega dela, ki zajema trg Slavka Osterca in ulico Frana Kovačiča, ulic v trškem jedru in ureditvijo osrednjega parkirišča med pokopališčem, cerkvijo in trgovino. Na novo so urejeni tudi pločniki, sprehajalno-kolesarske poti in javna razsvetljava.
NŠ
Hajdina • Zlata poroka pri Skazovih
Foto: M. Fesel
Po petdesetih letih skupnega življenja, poročila sta se 22. septembra 1962 v Staršah, sta si prstane znova izmenjala Rozalija in Ignacij Skaza iz Slovenje vasi
42. Civilni in cerkveni obred je 29. septembra potekal v cerkvi sv. Martina na Hajdini. Prvega sta opravila podžupan Franc Mlakar in član sveta Ivan Vegelj, cerkvenega pa farni župnik Marijan Fesel. V spomin na zlato poroko jima je Občina Hajdina podarila sliko farne cerkve, zapela pa Ula Šegula. V zakonu sta se Skazovima rodila hči Zdenka in sin Ignac; bila sta tudi priči staršem zlato-poročencem, ki jih v jeseni življenja razveseljujejo vnuki Dušanka, Nataša, Matjaž, Maja in Primož ter pravnuk Jan. Zlati ženin je delal v Talumu, nevesta je vseskozi skrbela za dom. Najbolj si želita, da bi jima še naprej služilo zdravje, da bi družina ostala še najprej povezana kot doslej, v veliko veselje pa jima je vrtnarjenje.
Gorišnica • Z12. seje občinskega sveta
Absolutni NE sofinanciranju OŠ Ljudevita Pivka
Gorišniški občinski svetniki na oktobrski seji niso imeli opraviti s posebno pomembnimi stvarmi; še najpomembnejša točka na dnevnem redu je bila obravnava drugega rebalansa proračuna, ki je bil potreben zaradi prerazporeditve denarja znotraj postavk.
Foto: SM
Gorišniški svetniki so potrdili rebalans proračuna, znižanje cen vrtca za pet odstotkov in zmanjšanje financiranja društev za deset odstotkov. Župan Jože Kokot je še enkrat povedal, da ne bodo sofinancirali gradnje nove OŠ Ljudevita Pivka, raje se odpovedo soustanoviteljstvu.
Svetniki so se najprej seznanili z realizacijo proračuna v prvem polletju, ki je pokazala, da so uresničili 33,2 odstotka (1,9 milijona evrov) predvidenih prihodkov in 28 odstotkov (1,5 milijona evrov) odhodkov.
Manj denarja za društva in nižja cena vrtca
Zatem je župan Jože Kokot pojasnil, zakaj je bil potreben drugi rebalans in kaj se z njim spreminja znotraj proračuna: »Z rebalansom višine proračuna nismo spreminjali, temveč smo za 250.000 evrov povečali postavko za ureditev namakalnega sistema, 60.000 evrov pa smo dodali na postavko za delo našega režijskega obrata. Na drugi strani smo za 100.000 evrov zmanjšali postavko za plačilo odškodnine v zadevi Meltal, saj letos te morebitne odškodnine gotovo ne bomo več plačevali, prav tako smo za 100.000 evrov znižali postavko za modernizacijo ceste Mu-retinci, saj smo podpisali cenejšo pogodbo za izvedbo del, 35.000 evrov smo odvzeli na postavkah za izgradnjo kanalizacije, za 30.000 evrov smo znižali predvidena sredstva za ureditve športnega parka v Gorišnici, 50.000 evrov smo odvzeli predvideni gradnji vaških domov, ki jih ne moremo izvesti pred sprejetjem občinskega prostorskega načrta, za 40.000 evrov pa je zmanjšana še postavka za ureditev Do-
minkove domačije, kar letos prav tako ne bo uresničljivo. Poleg tega so z rebalansom za deset odstotkov znižana vsa predvidena financiranja vseh naših društev, kar je posledica zakona o uravnoteženju javnih financ.«
Svetniki na rebalans niso imeli posebnih pripomb in so ga sprejeli soglasno. S tajnim glasovanjem so izvolili še elek-torja za volitve v državni svet; izvoljen je bil podžupan Mirko Štumpf, prav tako so potrdili znižanje cen vrtčevske oskrbe za pet odstotkov.
V pripravi dvoletni proračun z velikimi naložbami
Župan Kokot je še povedal, da se že pripravlja proračun za obdobje 2013 in 2014; dvoletni proračun je po njegovih besedah potreben zaradi prihodnjih razpisov in tekočih ter predvidenih naložb, med katerimi je seveda največja še vedno izgradnja kanalizacijskega omrežja v obdravskih vaseh s čistilno napravo v Forminu: »Upamo,da bo vlada končno potrdila skupno vlogo treh občin, saj gre za projekt, ki se financira iz evropskih ko-hezijskih sredstev. Poleg tega bomo začeli gradnjo sekundarnih kanalizacijskih vodov v Forminu, kar bo zahtevalo okrog pol milijona evrov iz našega proračuna. Nadaljuje se tudi projekt izgradnje
namakalnega sistema, ki je v prvi fazi ocenjen na 1,3 milijona evrov,večino denarja pa si zagotavljamo iz razpisa kmetijskega ministrstva, v pripravi je tudi izvedba komasacije in aglomelioracije, kar bomo poleg denarja iz kmetijskega ministrstva sofinancirali še v višini 450.000 evrov. Poleg tega je med večjimi projekti v naslednjem letu še izgradnja dveh krožišč; eno bo pri bencinski črpalki Žiher v Mo-škanjcih, kjer bo s svojim deležem sodelovala tudi direkcija za ceste, drugo krožišče pa bo v središču Moškanjcev v smeri Tibolcev, kjer bodo del projekta sofinancirale Slovenske železnice.«
Investitor poslovno-stanovanjskega objekta bo občina
Kot je še povedal župan, se nadaljuje tudi priprava dokumentacije za izgradnjo novega poslovno-stanovanjskega objekta na lokaciji zdajšnjega opuščenega vaškega doma v središču Gorišnice: »Naša odločitev je takšna, da bo občina investitor tega objekta, le če bo dovolj interesentov za odkupe prostorov. Glede na to bomo, ko bo pripravljena vsa dokumentacija, pripravili najprej razpis za izvajalca del, nato pa še razpis za prodajo prostorov glede na ceno, ki jo bo postavil najugodnejši ponudnik izvedbe del. In če bo interesa
za odkupe tako stanovanj kot poslovnih prostorov dovolj, se bomo lotili gradnje, sicer pa ne, saj praznega 'spomenika' nima smisla graditi. Vsekakor pa občina nima najmanjšega interesa kar koli zaslužiti pri tem objektu, zato računamo, da bodo cene kvadratnega metra zelo ugodne.«
Od sprejetja občinskega prostorskega načrta pa je nato odvisna še gradnja vaških domov in športnega centra; po mnenju Kokota naj bi bil OPN sprejet predvidoma maja prihodnje leto.
»Ptuj si s komunalnim prispevkom vrne ves svoj sofinancerski denar za šolo«
Župan Kokot je ob robu seje še enkrat povedal, da občina ne bo sofinancirala predvidene izgradnje nove šole Ljude-vita Pivka. Z ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) so namreč vse občine ustanoviteljice prejele poziv, naj se v sredo oglasijo na skupnem sestanku v Ljubljani, kjer se bodo dogovorili o načinu sofinanciranja: »Mi za naše tri otroke plačujemo vse stroške, kar je treba, in še najemnino zraven. Gre za naložbo, ki je ocenjena na 4,2 milijona evrov, od česar naj bi MIZKŠ sofinanciralo 1,6 milijona, občine pa 2,6 milijona. V projekt izgradnje šole je vključena še vsa infrastruktura in nova kotlovnica, s katero naj bi se ogrevalo več objektov. Ministrstvo tega ne bo financiralo, mi pa tudi ne. Poleg tega je dejstvo, da si bo MO Ptuj svoj sofinancerski vložek pri gradnji vrnila že s komunalnim prispevkom. Torej dejansko za šolo ne bi plačala nič. To tako ne gre. Tudi mi imamo velike težave, nujno bi morali nadgraditi šolo z nekaj učilnicami, saj bomo imeli v jeseni tri prve razrede, pa nimamo denarja za to. Ne vem, kaj želijo doseči s tem skupnim sestankom. Našega stališča namreč ne bom spremenil, in to je, da gradnje objekta Občina Gorišnica ne bo sofinancirala. In če ne bo šlo drugače, bomo izstopili iz soustanoviteljstva in naše otroke pač prepisali v ustrezno šolo v Ormož.«
SM
Ptuj • Društvo Solzice
Smrti otroka ne pozabiš nikoli
Društvo Solzice - za pomoč družinam, ki so izgubile otroka med nosečnostjo ali kmalu po porodu - je bilo ustanovljeno leta 2004. Sočasno z ustanovitvijo je bila izdana tudi knjiga Prazna zibka, strto srce, z izdajo katere so želeli čim bolj pomagati žalujočim staršem in vsem, ki se v vsakdanjem življenju srečujejo z njimi, da bi začutili bolečino, s katero se spopadajo.
Foto: zasebni arhiv
Utrinek iz parka Zvonček, prvega slovenskega spominskega parka za otroke, ki so umrli med nosečnostjo ali kmalu po porodu.
Do takrat tem staršem v Sloveniji ni bila ponujena nobena pomoč. Ni bilo ne podpornih skupin ne strokovnjakov, ki bi se ukvarjali s to problematiko. Bolj ali manj pa je to še vedno ena izmed tabu tem, ki bi se jim najraje izognili. Ti starši se morajo še vedno boriti za pravico do žalovanja, okolica jim s svojim ravnanjem najpogosteje predlaga, naj čim prej pozabijo izgubo. Podatki kažejo, da se zadnja leta celo že vsaka šesta nosečnost konča neuspešno. Pri tem niso vštete zunajmaternične nosečnosti in spontani splavi v prvem trimesečju.
Starši, ki so izgubili otroka, menijo, da njihove izgube ne more razumeti nihče, ki tega ni sam doživel. V teh težkih trenutkih potrebujejo ob podpori družine tudi podporo okolja. Želijo si, da bi se o njihovem otroku pogovarjali, ker je bil resničen, imel je življenje, nikoli ga ne bo mogel nadomestiti drugi, ker otroci niso nadomestljivi. Tudi med nami so družine, ki so se soočile z izgubo otroka med nosečnostjo ali kmalu po porodu. Želijo si naše bližine, podpore, razumevanja, vsako izogibanje jih boli, saj niso kužni. Žalosti dejstvo, da ljudi, ki so jih imeli ob sebi vso nosečnost, naenkrat, ko se nosečnost konča neuspešno, izgubijo, ni jih več, raje se umaknejo, kot da bi pristopili k njim. Neutolažljivi starši se morajo boriti za pravico do žalovanja, okolica jim s svojim ravnanjem najpogosteje predlaga, naj čim prej pozabijo izgubo ali jo nadomestijo s ponovno nosečnostjo. Smrt majhnega bitja, ki je v tebi raslo, živelo, imelo dušo, srce, trebušček, nogice, rokice in obrazek, je največja bolečina, ki jo lahko doživijo starši, saj vsak pričakuje, da bo umrl pred otrokom.
»Smrt te spremeni, postaneš drug človek in potrebuješ podporo,« sta povedali mladi mamici, ki sta otroka izgubili pred dvema in desetimi meseci. Niso potrebne besede, ampak najbolj pomaga to, da ti ob partnerju in družini tudi prijatelji in okolje pokažejo, da so ob tebi, da mislijo nate, da sočustvujejo s teboj. V trenutku, ko se soočiš z izgubo otroka, se ti poruši svet, zaveš se, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo, prvega otroka imaš na pokopališču, namesto da bi se skupaj z njim veselil radosti življenja. Prvi
otrok bo vedno prvi, drugi ga ne bo nadomestil.
Ob društvu Solzice jima je v veliko podporo tudi skupina na facebooku, v kateri se zelo odprto pogovarjajo o vseh težavah, ki tarejo starše, ki so se soočili z izgubo otroka. Tudi starši na Ptujskem, ki so izgubili otroka med nosečnostjo ali kmalu po porodu, si želijo in tudi že dolgo prizadevajo za ureditev spominskega parka za te malčke; ti naj bi bili v vsakem mestu, kjer je porodnišnica.
Društvo za pomoč žalujočim staršem
O delu društva Solzice, ki je 15. oktobra, na mednarodni dan spomina na otroke, ki so umrli med nosečnostjo ali kmalu po porodu, v spominskih parkih po Sloveniji pripravilo komemoracije s spuščanjem belih balončkov v nebo, smo se pogovarjali s predsednico Petro Urek.
Kaj nam lahko poveste o društvu Solzice? Kdaj je bilo ustanovljeno in s kakšnim namenom?
»Društvo je bilo ustanovljeno 2004. vzporedno z izidom knjige Prazna zibka, strto srce in z odprtjem spominskega parka v Mariboru. Ustanovljeno je bilo na pobudo staršev, ki so izgubili otroka med nosečnostjo ali kmalu po porodu. Namen društva je pomoč žalujočim staršem in njihovim družinam v izjemno
težkem obdobju soočanja z izgubo otroka.«
Katere aktivnosti izvajate v podporo žalujoči družini?
»Solzice je društvo, ki pomaga staršem ob smrti otroka. Spremljamo družine, včasih že od poroda naprej, včasih celo že prej, ko se pripravlja porod. Pripravimo slovo, spremljamo starše skozi žalovanje, organiziramo srečanja, izobraževanja za zdravstvene delavce, udeležujemo se različnih kongresov na to temo
in seveda podiramo tabuje. Sodelujemo tudi na slovenskih družinskih spletnih por-talih, izvajamo individualne razgovore, urejamo oziroma ustanavljamo spominske parke po Sloveniji ...«
Trenutki, ko mlada družina izgubi otroka, so najtežji. Kako takrat ravnati, kaj lahko poveste iz lastnih izkušenj? Marsikdo bi pristopil, poskušal pomagati, a se mnogi ustavijo ravno zato, ker so prepričani, da bi njihova gesta lahko
povzročila še globljo bolečino. Ob žalujoči družini najbrž pomoč potrebujejo tudi drugi, ki želijo pomagati v teh hudih življenjskih preizkušnjah?
»Tako je. Zelo velikokrat se zgodi prav to. V razmišljanju, da je bolje, da ne omenimo otroka, da se pogovarjamo, kot da se ni nič zgodilo - žalujoče starše razvrednotimo. V društvo velikokrat pridejo po nasvet tudi sorodniki, prijatelji, sodelavci ... in sprašujejo, kako pomagati družini in podobno. Pogovorimo se, predlagamo oziroma jih spodbujamo, podamo smernice.«
Kako društvo pomaga družini pri slovesu od otroka?
»Družino spodbujamo, da ustvarijo kar največ spominov na mrtvega otroka. Zmotno je misliti, da spomini bolijo, da je bolje, da jih ni. Na začetku morda res, vendar so spomini še kako potrebni za nadaljnje žalovanje. Družine imajo spomine na otroka, ki je bil del njih, del njihove zgodovine, njihovega življenja. Kako pomagamo? Starše spodbujamo, jim razložimo pomen, jim pomagamo pri oblikovanju želja glede slovesa. Ko smrt nastopi nenadoma, pomagamo in spodbujamo, da starši dovolijo oziroma se odločijo posloviti od otroka, ga poslikati, morda narediti odtis stopal, dlani, shraniti pramen las, skratka zbrati čim več spominov.«
Starši imajo pravico do žalovanja
Kaj lahko družba stori za starše in koliko je sploh pripravljena pomagati?
»Prisluhniti, biti eno veliko uho, in to brez nasvetov in tolažb, ker to največkrat niso tolažbe in so slabi nasveti, ki zelo bolijo. Treba je spoštovati žalujoče starše, njihovo razmišljanje in jih ne usmerjati, kako naj žalujejo, kaj je v redu in kaj ne. »Tolažilne« besede, kot so saj sta še mlada, saj imata že otroke, bolje, da je umrl zdaj kot pozneje, pozabi, čim prej zanosi ... , neizmerno bolijo.
Družba lahko pomaga tudi tako, da prizna, da je otrok obstajal in da imajo starši vso pravico do žalovanja. Da se spomnijo na umrlega malčka, prižgejo svečko v njegov spomin, se pogovarjajo s starši o njem. Ljudje namreč mislijo, da bo bolečina še globlja, če bodo omenjali otroka, vendar ni tako. Včasih žalujoči želimo govoriti o našem otroku, želimo deliti spomine in bolečino.«
Kako je z urejanjem spominskih parkov v Sloveniji? Na Ptuju se ta projekt še ni premaknil, čeprav se je pred leti veliko govorilo o njem.
»Parki v Sloveniji se urejajo. Tako imamo park v Ljubljani, Mariboru, Celju in Postojni. V letu 2013 ga bomo odprli tudi na Obali. Cilj projekta je, da bi parke odprli v vseh mestih, kjer so porodnišnice, ali vsaj na vsakem koncu Slovenije.«
Ali želite za konec še kaj dodati, morda kakšno sporočilo, ki lahko prispeva k temu, da bomo vsi skupaj postali bolj občutljivi za te družine?
»Žalujoči starši smo naporni za okolico, vendar tudi obratno. Ne znajdemo se v vlogi žalujočih staršev, kar naenkrat se nam sesuje svet. Ne znajdemo se, in ko nastopi žalovanje, nas okolica ne sprejema kot celoto. V želji pomagati največkrat razmišljajo, kaj bi nam povedali, svetovali. Premalokrat pa pozabimo, da stisk roke, topel objem in samo biti tu, zdaj in v tišini, pove več in pomaga bolj kot vse izrečene besede. Kdor hoče videti, mora gledati s srcem.
Družine, ki so izgubile otroka, bodo zmogle naprej. Nikoli ne pozabiš smrti otroka. Navadiš oziroma sprejmeš bolečino in se naučiš živeti z njo. Sčasoma popusti in ostanejo spomini. Ni res, da čas celi rane - le nauči nas živeti in sprejemati, dopuščati in izpuščati. In ko prehodimo to pot, začutimo oziroma ozavestimo tisto ljubezen, ki presega fizične in časovne sfere.«
MG
Foto: zasebni arhiv
Žalujočim staršem lahko pomagamo tudi tako, da se spomnimo na umrlega malčka, prižgemo svečko v njegov spomin, se pogovarjamo s starši o njem.
Juršinci • Oktobrska seja z drugačnim vrstnim redom
Ne odprava, izpostavitev pobud in vprašanj
Medtem ko so v Vidmu z dnevnega reda seje kar črtali točko pobude in vprašanja, da bi se izognili »polnjenju časopisnih strani«, so v Juršincih v želji, da je javnosti delovanje občine predstavljeno še bolj transpa-rentno, to točko prestavili s konca seje na začetek. Takšno odločitev so sprejeli na pobudo nadzornega odbora, strinjal pa se je tudi župan.
Oktobrska 14. redna seja občinskega sveta je imela na dnevnem redu 12 točk, pri čemer je bil tokrat pomemben njihov vrstni red. Pobude in vprašanja, ki so jih v občini Juršinci tako kot v večini drugih občin obravnavali ob koncu seje, so namreč postavili pod drugo točko, takoj za pregled zapisnikov minulih sej. Kot je pojasnil župan Alojz Kaučič, so to storili na pobudo nadzornega odbora, ki ga vodi Dragica Germin. Ta je predlagal, da se predlogi in vprašanja na sejah obravnavajo prej in ne kot zadnja točka, z obrazložitvijo, da gre za eno izmed pomembnejših točk. Župan se je s tem strinjal in že na tokratni seji ustregel nadzornikom, kot pravi, pa bodo tudi v prihodnje delali po tem vrstnem redu, saj se tudi njemu zdi primernejši.
Na vprašanje, kaj meni o tem, da so na občini Videm to točko kar umaknili z dnevnega reda, Kaučič odgovarja, da je prepričan, da ta poteza že zakonsko ne bo zdržala.
Ne vsega v isti koš - dobesedno
Pri vprašanjih in pobudah so svetniki govorili o različnih stvareh, poudarek je bil na cestni infrastrukturi in načinu odvoza odpadkov. S 1. novembrom bodo namreč začeli zbiranje odpadkov od vrat do vrat. To pomeni, da bodo poslej tudi v Juršincih ločevali odpadke in ne vsega
metali v isti koš. Tak način Kaučič pozdravlja in pravi, da je pri tem sicer potrebnih še nekaj pojasnil, ki naj bi jih dobili na naslednji seji.
Na tokratni seji so svetniki obravnavali tudi poročilo nadzornega odbora, ki je podal končno poročilo o opravljenem nadzoru zaključnega računa za leto 2011. Kot pojasnjuje predsednica NO Dragica Germin, so ugotovili, da so bila sredstva v pretežni meri porabljena učinkovito in gospodarno, tako da so bili glavni zastavljeni cilji občine lani doseženi. Imeli pa so nekaj predlogov in priporočil za občinsko upravo, povezanih z nadaljnjim delovanjem.
Na pobudo župana so pregledali postopke izvedbe in razdelitve sredstev javnega razpisa za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti in športa. Kot je pojasnil Alojz Kaučič, je od odbora zahteval pregled zato, ker je bil deležen očitkov, da sredstva niso bila razdeljena pravilno. Kot pojasnjuje, so se v vseh primerih držali pravilnika, natanko to pa je ugotovil tudi nadzorni odbor. »Razdelitev sredstev je potekala po pravilniku, a ga je treba dopolniti in popraviti,« je pojasnila Germi-nova in dodala, da nepravilnosti niso bile ugotovljene, bo pa v prihodnje treba nekatere stvari spremeniti tako v pravilniku kot v miselnosti prejemnikov občinskih
Foto: DK
Dragica Germin, predsednica nadzornega odbora
sredstev. »Ne moremo mešati hrušk in jabolk,« dodaja nadzornica, ki si predvsem želi, da bo nov pravilnik, ki naj bi bil kmalu pripravljen, jasno določal, da morajo prejemniki natančneje navesti, kaj in koliko so prispevali k prepoznavnosti občine, kaj bo ta imela od financiranega programa, in kar je najpomembneje - nov pravilnik bo spremenil miselnost prejemnikov sredstev. Ti bi po njenem morali predložiti konkretne dokaze o porabi sredstev. »Tega doslej niso bili vajeni,« pravi Germinova in dodaja, da pregledujejo tudi realizacijo pogodb, kjer se vidi, da društva ne poročajo o porabi sredstev.
Dozidava vrtca leta 2014
Svetniki so obravnavali tudi investicijski program
nadzidave vrtca pri osnovni šoli. Kot pojasnjuje župan, se bo investicija predvidoma začela in končala leta 2014: »Začeli bomo delati februarja in, upamo, končali do 1. septembra.« Investicija bo vredna 400 tisočakov, polovico pa bodo dobili iz evropskih skladov. Ker število otrok v vrtcu in šoli v Juršincih raste, gre za pomembno in potrebno investicijo. Pred šestimi leti, ko je vrtec odprl svoja vrata, ga je obiskovalo 13 otrok, danes pa kar 107. Gradbeno dovoljenje ima občina že v rokah, na začetek dozidave 400 kvadratnih metrov pa bodo počakali, ker se ne želijo zadolževati, evropska sredstva pa lahko črpajo šele leta 2014.
Na tokratni seji so izvolili tudi elektorja za izvedbo volitev članov državnega sveta RS; izbrali so župana Alojza Kaučiča.
Na koncu seje so obravnavali še varnostne pojave, pri čemer ni bilo izpostavljenih večjih posebnosti, in vlogo UKC Maribor za pristop h konzorciju za zagotovitev finančnih sredstev za nabavo avtobusa za odvzem krvi na terenu, ki so jo zavrnili in se odločili, da bodo ta sredstva raje namenili Rdečemu križu. Zadnja točka je bila namenjena obravnavi vloge Anice Stopinšek, ki je vložila kandidaturo za zastopnika pacientovih pravic, juršinski svetniki pa so jo podprli.
Dženana Kmetec
Obrez • Simbolno odprtje obnovljenega vodovoda
Zmanjšali izgube in zagotovili oskrbo
V Obrežu so v petek slovesno odprli obnovljeni vodovod, ki bo prebivalcem dela ormoške in velikega dela središke občine zagotavljal nemoteno oskrbo z zdravo pitno vodo. Pomembno je tudi, da se bodo zmanjšale vodne izgube, ki so znašale okrog 40 odstotkov.
Vodovod proti Središču ob Dravi je eden izmed najstarejših v ormoškem sistemu, saj je bil zgrajen leta 1976 in je bil nenehen vir okvar in velikih vodnih izgub. Župan Središča ob Dravi Jurij Borko je v kratkem nagovoru povedal, da se je zlasti v zadnjih sušnih obdobjih, ko so celo vodnjaki presihali, lepo izkazalo, kako pomembna je oskrba s pitno vodo. Aktivnosti za obnovo vodovoda so začeli pred dvema letoma s pripravo investi-
cijske dokumentacije, lani pa so projekt prijavili za regionalna sredstva. Celotna investicija je bila vredna okrog 800.000 evrov, vsi stroški pa so se delili v razmerju 89 odstotkov (Središče ob Dravi) in 11 odstotkov (Ormož) oziroma po sporazumu o delitvi vodovoda glede na število priključkov iz leta 2007. Ormoški župan Alojz Sok je spomnil, da je bilo v času delitve veliko kritike na to, kako naj se vodovod razdeli: »Vztrajali smo,
naj se deli tako, kot teritorialno leži, ampak na primarnih vodih pa občine participirajo glede na število priključkov. Čeprav gre velik del vodovoda po občini Ormož, nanjo odpade le 11 odstotkov, saj je večina priključkov v občini Središče ob Dravi.«
Zgrajeno je bilo 7,6 kilometra vodovoda s premerom 200 mm, ki so ga povečali s prvotnega za 20 mm in s tem zagotovili možnost dobave večjih količin vode. Na novi
vodovod so priključene vasi Frankovci, delno Loperšice, v celoti pa Obrež, Grabe in Središče ob Dravi. Skupno je na novi vodovod priključenih čez 550 odjemnikov. Dela je izvedlo Komunalno podjetje Ormož.
Obnova ormoškega vodovoda, ki oskrbuje z vodo vse tri občine, se bo nadaljevala z zamenjavo cevovoda od črpališča Kamenjak v Ormožu do Frankovcev. Te dni pa je bil objavljen tudi razpis za
Pa brez zamere
Napuh
Patriotske utvare
Tokrat bo govor o napuhu. Pa ne o tistem napuhu, ki ga kot enega sedmih smrtnih/naglavnih grehov omenja glavno delo krščanstva. Napuh, ki ga lahko zasledimo v zbranih delih različnih avtorjev, ki se mu reče Biblija, je namreč predvsem lastnost posamezne osebe, torej stvar osebnega karakterja. Za razliko od te, v pogubo pehajoče lastnosti, ki posameznika pokoplje, če v njej vztraja, bomo danes govorili o fenomenu, ki je sicer povezan s tole osebnostno lastnostjo, deloma na njej celo gradi, a vendar je napuh v tokratni luči lastnost množic. Natančneje, napuh v smislu občega defekta je lastnost naroda, nacije. Kot obči defekt je s strani vrhuške, ki državo vodi, tako zaželen kot tudi vzpodbujan. Le da polit-menedžerji, ki z državo upravljajo, ljudstvu to iracionalno čustvo prodajajo kot patriotizem, domoljubje. Kar je seveda izredno nevarno.
Patriotizma, domoljubja sta namreč dve vrsti. Ena je tista prava, ki se razvije tako rekoč sama od sebe, a za to, da se razvije, potrebuje razlog; ta razlog da država, a ne z vsiljenim in "priučenim" patriotizmom, ampak s tem, da je dejansko taka, da pri svojih državljanih vzbuja patriotizem, domoljubnost. Se pravi, da je taka, da jo imajo državljani radi. Da v njej radi živijo, ker je resnično demokratična, jim nudi socialne, zdravstvene in druge pravice, jim omogoča osebnostno rast, zagotavlja zdravo okolje in tako dalje - skratka, da je to taka država, v kateri ljudje radi in srečno živijo. Taka država ne potrebuje raznih ni-čevih manifestacij, parad, domoljubne vzgoje v šolah in podobnih opijev za ljudstvo, da bi pri državljanih vzbudila patriotska čustva; ta se porodijo spontano in v precej bolj življenjski, inteligentni ter priljudni obliki.
Druga oblika patriotizma pa je tista, ki jo je žal možno največkrat zaslediti v državah sveta, seveda tudi na naši zaplati zemlje. To je direktno in prostaško vzpodbujan izrodek patriotizma, ki ga državni aparat vsiljuje, vceplja preko šolstva, medijev, javnih nastopov, ceremonij, prikazov "učinkovitosti" in "veličastnosti" države, prikritim vzbujanjem predsodkov do ''tujcev'', tudi preko sumljivih incidentov z nekaterimi sosednjimi državami. Odraža pa se ne samo navzven, ampak tudi na znotraj, v smislu izkrivljenje mentalitete ''ti si manj patriotski kot jaz''. Ta patriotizem si ne zasluži tega imena, saj gre pri tem v veliki meri zgolj za napuh, za iracionalno in načelom neenakosti podvrženo čustvo s kliničnimi simptomi (psihoanalitiki si najbrž ob tej temi obliznejo vseh deset prstov). Ta lažna, a prevladujoča maligna metastaza resničnega patriotizma, ki je v bistvu nacionalni napuh, v veliki meri temelji tudi na prej ome-njanem osebnem napuhu, kateremu vse prevečkrat zapadejo intelektualno in emocionalno nezrele osebe.
Prva oblika domoljubja, patriotizma vodi v strpnost, dialog, osebno rast in boljšo družbo. Napuh v preobleki kliničnega patriotizma pa vodi v spore, nejasnosti, anti-demokratičnost, totalitaristične sheme, nacionalistično prevzetnost, v končni fazi tudi v vojne. Prva oblika patriotizma se porodi sama od sebe, druga je načrtovana, vsiljena in plod dresure; seveda z namenom manipuliranja z državljani in skozi zaslepljenost z zgodovino in/ali pomembnostjo lastne države, naroda, nacije, odvračati pozornost od resničnih problemov. Zdravilo zoper to drugo, ta greh, ki je v končni fazi dejansko lahko usoden, smrten? Močna civilna družba, emancipiran in kritično razmi-šljujoč posameznik. Sprejmete izziv? Ste ga sploh še sposobni sprejeti?
_Gregor Alič
nadaljnjo rekonstrukcijo vo-	obnovljeno okrog 40 kilome-
dovoda, ki leži v večji meri	trov primarnih in sekundar-
v občini Ormož, je povedal	nih vodov. Alojz Sok in napovedal, da bo Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Srečni in zadovoljni ob odprtju velike in pomembne investicije za občini Središče ob Dravi in Ormož
Ptuj • Projekt Simbioz@
Tudi starejsi se učijo od mladih
V tednu, ki je za nami, je projekt Simbioz@ povezal 5000 starejSih udeležencev, ki so se želeli učiti osnov računalništva, in 3100 mladih prostovoljcev, ki so dokazali, da izkušenost starejSih in dovzetnost mladih za novosti na področju tehnologije gredo z roko v roki.
Na več kot 300 lokacijah po vsej državi so od ponedeljka do danes drugič letos izpeljali projekt Simbioz®, ki ga organizira zavod Ypsilon. Gre za največji vseslovenski prostovoljski projekt, ki je znova gradil most med generacijami. Brezplačne delavnice za učenje veščin računalništva in mobilne telefonije za starejše so se odvijale na zabaven, a poučen način.
Prostovoljci so udeležencem odkrivali osnove računalništva, jim svetovali, kako napisati besedilo, skupaj so pokukali v svet interneta in brskali po spletu, seznanili pa so se tudi z elektronsko pošto in skočili v vedno bolj priljubljen svet socialnih omrežij, kjer so se pobliže spoznali s facebookom.
Projekt, ki je prejel nagrado Evropskega parlamenta državljan Evrope, je lani poskrbel za kar 96 odstotkov zadovoljnih udeležencev in 93 odstotkov samozavestnih uporabnikov računalnika, med katerimi so tudi taki, ki so letos spet prišli po nova znanja. Evropska komisija je leto 2012 razglasila za evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, ravno v tem duhu pa so organizatorji projekta nadaljevali računalniško opismenjevanje starejše populacije.
»Osrednji namen akcije je omogočiti starejšim pozitivno izkušnjo z računalnikom,
Sonja Pučko, lokalna koordina-torica projekta Simbioz@.
vzbuditi in okrepiti njihovo samozavest, jih motivirati za nadaljnje učenje, uporabo računalnika in interneta. S tem želimo prispevati k višji ravni računalniške pismenosti med starejšimi v Sloveniji, saj po podatkih Sursa kar 90 odstotkov prebivalcev, starejših od 65 let, še nikoli ni uporabilo računalnika oziroma interneta, kar je precej nad povprečjem EU. S projektom želimo nagovoriti več kot 200.000 mladih in več kot 300.000 starejših ter s tem mlade pozvati k prostovoljstvu, starejše pa spodbuditi, da se vključijo v vseživljenjsko učenje in s tem dvignejo raven kakovosti svojega življenja,« so pojasnili v zavodu Ypsilon.
Na Ptuju so brezplačne delavnice potekale na treh lokacijah, in sicer v Gimnaziji Ptuj ter na OŠ Breg in OŠ Ljudski vrt, ki so tudi lokalni koordi-
Mladi in starejši lahko odlično sodelujejo.
natorji projekta. Delavnice na vseh treh lokacijah so potekale v dopoldanskem in popoldanskem času. V Ljudskem vrtu so imeli 31 udeležencev, 18 učencev prostovoljcev, 8 učiteljev prostovoljcev in še 3 zunanje poznavalce računalnika, ki so svoje znanje želeli deliti s starejšimi.
Na OŠ Breg je bilo število prijavljenih nekoliko manjše, in sicer za 12 tečajnikov so skrbeli 3 prostovoljci, na gimnaziji pa je bilo razmerje povsem drugačno: 17 prijavljenih je poučevalo kar 19 prostovoljcev.
Kot pojasnjuje Sonja Pučko, lokalna koordinatorica projekta Simbioz@, so bili s številom udeležencev omejeni, saj lahko posamezna šola sprejme le
toliko starejših, kot ima na razpolago računalnikov. »Smo pa poskušali sprejeti čim več starejših, pri nas smo na primer imeli eno skupino dopoldne in eno popoldne,« pojasnjuje Pučkova. Kot pravi, je v primerjavi z lani, ko je projekt zaživel, zanimanje precej naraslo. »Mladi to res obvladajo, to je njihovo področje. Projekt pa ni pomemben le zaradi učenja, ampak tudi zaradi medgeneracijskega druženja, solidarnosti in spodbujanja prostovoljstva,« dodaja lokalna koordinatorica projekta.
Sodeč po izjemnem uspehu in odzivih udeležencev ter prostovoljcev Simbioz@ ne bo zamrla. Gotovo gre za projekt, ki je vreden vse podpore in ki bo v prihodnosti le še rasel.
Dženana Kmetec
Ljubljana, Izola • 48. festival mladih filmarjev
Robert Vogrinec navdušil z 007
V Ljubljani in Izoli je bilo 11. in 12. oktobra 48. srečanje najmlajših filmskih in video ustvarjalcev Slovenije in zamejstva v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD). Na festivalu so predstavili 30 filmov od 56 prijavljenih. Ptujčan Robert Vogrinec je navdušil z igranim filmom Die to survive, slovensko mladinsko verzijo Jamesa Bonda, tajnega agenta 007. Sporočilo pravi, da v teh kriznih časih svet potrebuje junake, danes bolj kot kdaj prej.
Letošnjega tradicionalnega srečanja mladih filmskih in video ustvarjalcev se je udeležilo 20 osnovnih šol, zavodov, zvez, društev, krožkov in posameznih ustvarjalcev. Mladi so z otroško filmsko produkcijo pokazali, kako doživljajo sebe, družbo in svet, kaj jih veseli, vznemirja, skrbi ter kakšne tehnike filmskega in video ustvarjanja obvladajo.
Ptujčan Robert Vogrinec je sodeloval s tremi filmi: z dokumentarcem Piran, danes in jutri ter dvema igranima filmoma Spoznanje in Die to survive - James Bond 007. Še posebno je navdušil z zadnjim, za katerega je prejel posebno priznanje za enega najboljših filmov festivala. Žirija letos ni razvrščala del gle-
de na osvojena mesta, ampak je izbranim posnetkom podeljevala nazive »najboljši film«. Robert je za svojega napisal scenarij, odigral glavno vlogo, naredil akcijsko koreografijo, ga režiral in zmontiral. Žiriji je bilo všeč, da je vse to storil samostojno, brez mentorja, kajti pri drugih filmih je bilo opaziti preveč poseganja odraslih (mentorjev) v izdelke. V filmu Die to survive so kot igralci in snemalci sodelovali še Rok Pučko, Nejc Vincek in Mitja Pučko. Producent filma je bilo Društvo ABV Ptuj. Žirija je ocenila, da je film »zelo pristno narejen«, izjemno gle-dljiv, še posebno všeč pa so jim bili koreografija in prizorišča. Rdeča nit zgodbe pripoveduje, da je junak pripravljen
umreti za dobrobit drugih, za preživetje družbe. Od tod tudi naslov filma Die to survive ali Umreti za preživetje. V naši družbi, kjer koristi posamezni-
Marija Slodnjak, Radio Ptuj
Komentar tedna
Duhovna revščina poglablja materialno
V tem tednu smo preživeli dan, ki ga je generalna skupščina Združenih narodov leta 1992 posvetila boju proti revščini. Pravzaprav je dan nastal, da bi opozarjali na problem revščine v svetu in kaj vse lahko storimo, da bi jo omilili ali zmanjševali.
Medtem ko smo v prejšnjih letih na ta dan s ponosom ugotavljali, da pri nas ne moremo govoriti o veliki revščini, še posebno da v njej ne živijo otroci, je danes drugače. Le nekaj let je minilo, pa se je položaj v naši državi zelo spremenil: lačne oči otrok iz tretjih držav ne gledamo več le prek TV-zaslonov, ampak tudi doma.
Iz dneva v dan ugotavljamo, da število revnih otrok narašča. Lani je bilo 273.000 ljudi, ki so živeli v revščini, poleg njih je še 113.000 socialno izključenih. Meja revščine je postavljena pri 600 evrih prejemkov mesečno za posameznika. Toda če vemo, da so se v zadnjem letu socialni transferji v Sloveniji zelo spremenili, predvsem na slabše, to še zvišuje revščino v naši državi. Vanjo iz meseca v mesec tonejo starejši, ki so ostali brez državne pokojnine in varstvenega dodatka, pa srednješolci, ki so ostali brez štipendije, otroški dodatek pa je nižji. Zaradi nižjih otroških dodatkov in s spremembo subvencij za šolsko malico se bo zagotovo poslabšal socialni položaj mladih v naši državi, prav tako žalostno je dejstvo, da mame v porodnišnici ne dobijo več niti pleničke za novorojenca.
Še posebno pa me ob dejstvu, da vse bolj tonemo v materialno revščino, skrbi, da je tudi duhovne revščine v Sloveniji vse več. Zanimivo je, da se s tem v naši državi nihče ne ukvarja in se o tem sploh ne govori. Ljudje s svojimi odločitvami in pohlepom po materialnih stvareh potiskajo v vse večjo bedo in revščino tudi tiste, ki bi želeli in tudi imajo boljše rešitve. Pa si tega ne morejo privoščiti, ker jim »duhovno revni« ne pustijo, da bi realizirali svoje zamisli, da bi sprostili delovna mesta, ki jim mogoče niso intelektualno dorasli. Očitno se ne zavedajo tveganja, da se bodo posledice ad hoc in slabih odločitev čutile ne le v kriznih časih, temveč šele veliko pozneje.
Kar zmrazi me, ko razmišljam o prihodnosti. Kajti narodi, ki si ne prizadevajo zaščititi otrok pred revščino, plačujejo visoko ceno v zmanjšanju znanja, produktivnosti, v nižjih dosežkih na področju izobrazbe in zdravja. Ob koncu se poruši tudi socialna povezanost družbe. Duhovno bogastvo vsake družbe se namreč pokaže v odnosu in ravnanju s socialno ranljivimi skupinami ne glede na to, ali so časi dobri ali slabi. Kajti ljudje so tisti, ki dajo časom vsebino.
ka prednjačijo pred skupnimi interesi, je to aktualno in nadvse pomembno sporočilo.
Robert Vogrinec je do zdaj posnel osem filmov. Nekate-
Foto: Silvester Vogrinec
Robert Vogrinec je prejel priznanje za enega najboljših filmov festivala, Die to survive - James Bond 007.
ri so dostopni na youtubu in facebooku. S snemanjem se ukvarja štiri leta. Poleti se je udeležil tridnevnega filmskega tabora v Piranu. S filmom Sanjavi mislec (Mind dreamer) sodeluje na natečaju neodvisnega filma, katerega pokrovitelj je predsednik republike g. Danilo Türk, nagrajenci pa bodo štiri dni bivali v Londonu z Branetom Kastelicem.
O svojem delovanju je Robert povedal: »Film me fasci-nira že od mladih nog. Vendar me pri njem ne zanima samo zgodba ali zabava, ki jo ponuja, temveč vse: režija, koreografija, slika, igra, montaža, celotni proces nastajanja filma. Po tehnični plati je Amerika v filmski industriji številka ena na svetu. Od njih se lahko veli-
ko naučimo. Mislim, da je čas slovenskega filma, ko sta bila v kadru miza in kruh in se pol ure ni nič dogajalo, minil. Pri filmu imam rad dinamiko, hitro menjavanje snemalnih kotov, tako kot pri TV-seriji CSI: Miami. Slovensko zgodbo bi rad povedal na ameriški, tehnično dovršen način. Iščem pa tudi nove, lastne izrazne možnosti.«
Robert vidi svojo prihodnost na srednji šoli za oblikovanje v Mariboru, smer medijski tehnik. Rad hodi v kino, ker pravi, da je doživetje filma na velikem platnu intenzivnejše kot pred TV-sprejemnikom. Ukvarja se tudi z borilnimi veščinami, ki jih rad vključuje v filmske projekte.
Vlado Novak
Rokomet
Ormožani presenetili Ribnico
Stran 12
Rokomet
Gorišnica in Drava gostita Maribor in Rudar
Stran 12
Nogomet
Zavrč z novo zmago še trdneje v sedlu
Stran 13 Športno plezanje
Če bi še veljala lanska pravila ...
Stran 13
Nogomet
Stojnčani končali tekmo z osmerico
Stran 14 Bojan Kocjan, SK Ptuj
Do informacij v novih klubskih prostorih
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga, 14. krog
(Pre)stroga odločitev sodnika vplivala na srečanje
Gorica - Aluminij 4:1 (1:1).
STRELCI: 1:0 Praprotnik (13.), 1:1 Jeleč (40.), 2:1 Kadrija (54.), 3:1 Praprotnik (64.), 4:1 Ndiaye (75.).
GORICA: Simčič, Kadrija, Celcer, Vetrih, Širok, Žigon (od 88. Dornik), Praprotnik, Gregorič, K. Jogan (od 71. Bre-mec), Ndiaye, A. Jogan. Trener Miran Srebrnič.
ALUMINIJ: Murko, Topo-lovec, Bingo, Kašnik, Brezo-vački, Drevenšek, Spahič (od 69. Medved), Vraničar (od 24. Kožar), Pečovnik (od 58. Rešek), Kurež, Jeleč. Trener: Bojan Flis.
RDEČA KARTONA: Ndiaye (80.); Kožar (48.).
Po reprezentančnem premoru so prvoligaši z nestrpnostjo pričakovali nadaljevanje prvenstva. Glavno vprašanje je bilo, komu je premor bolj koristil. Gorica je imela v zadnjem času serijo slabih rezultatov, saj kar sedem tekem zapored ni zmagala. Zaradi tega so želeli pred svojimi navijači - kakšnih 300 se jih je zbralo, nekaj je bilo tudi navijačev Aluminija -to na vsak način prekiniti.
Kidričani so tako kot na domala vseh zadnjih srečanjih tekmo pričeli slabo in domačini so takoj prevzeli pobudo. Odlični priložnosti je imel Ži-
Foto: Črtomir Goznik
Jurica Jeleč je v Novi Gorici dosegel prvi zadetek za Aluminij, a je bilo to premalo za zmago ali remi.
gon, vendar je enkrat streljal prek gola, drugič pa je njegov strel ustavila vratnica. V 13. minuti pa so domačini povedli: natančen predložek s strani je poslal Širok, osamljenemu Pra-potniku pa z nekaj metrov ni bilo težko premagati Murka -1:0. Trener Flis je moral zaradi poškodbe Vraničarja (gleženj) hitro opraviti menjavo, v igro je poslal Kožarja. Gostje so vedno bolj prevzemali pobudo in si od 30. minute dalje s kombinatorno igro pripravili
nekaj lepih priložnosti; najlepšo je po strelu z glavo zapravil Jeleč. V 38. minuti so Kidričani izpeljali novo natančno akcijo, Drevenšek je na koncu podal do Kožarja, ki se je otresel svojega čuvaja in streljal, a se je žoga odbila od vratnice nazaj v polje. Že v naslednji minuti pa je prišlo do izenačenja: na boku je do žoge prišel Kurež, natančno podal v sredino, kjer je Jeleč elegantno potisnil žogo mimo nemočnega Simči-ča v gol - 1:1.
Odločilni trenutek srečanja se je zgodil na začetku drugega polčasa, ko je glavni sodnik Andrej Žnidaršič iz Kranja zaradi drugega rumenega kartona (pre)strogo izključil Kožarja. Ta je res nepravilno oviral enega od branilcev Gorice, vendar pri tem nikakor ni šlo za namerni prekršek. Ker je Kožar že v prvem polčasu prejel rumeni karton, je to pomenilo izključitev. Nekaj minut so Kidri-čani še držali ravnotežje v igri (gledalci so v teh minutah zelo

PRVALIGA
IMZ5
REZULTATI 14. KROGA:
Gorica - Aluminij 4:1 (1:1); strelci: Praprotnik (13.), 64., Kadrija (54.), Ndiaye (75.); Jeleč (40.); rdeča kartona: Ndiaye (80./Gorica), Kožar (48./ Aluminij);
Rudar - Luka Koper 0:0;
Domžale - Triglav 2:1 (0:1); strelca: Požeg Vancaš (67., 92.); Burkovic (13.);
Maribor - Olimpija 1:0 (0:0); strelec: Tavares (89.); rdeči karton: Zari-fovic (31./Olimpija);
Mura 05 - Celje 2:2 (2:1); strelci: Bohar (12.), Jelic (20.); Žitko (16.), Gobec (60.); rdeči karton: Maruško (43./Mura 05).
1. MARIBOR	14	11	2	1	29:7	35
2. OLIMPIJA	14	8	2	4	27:14	26
3. DOMŽALE	14	8	1	5	15:12	25
4. CELJE	14	4	7	3	11:11	19
5. KOPER	14	5	4	5	14:16	19
6. ALUMINIJ	14	6	1	7	16:22	19
7. GORICA	14	4	3	7	20:23	15
8. TRIGLAV	14	4	2	8	10:13	14
9. RUDAR VELENJE	14	3	4	7	10:24	13
10. MURA 05	14	3	2	9	17:27	11
LESTVICA STRELCEV: 7 zadetkov: Robert Kurež (Aluminij), Dejan Žigon (Gorica); 6 zadetkov: Marcos Tavares (Maribor); 5 zadetkov: Goran Cvijano-vic, Alen Ploj (oba Maribor), Nusmir Fajic (Mura 05); 4 zadetki: Robert Beric (Maribor), Roman Bezjak (Celje), Boban Jovic, Nikola Nikezic (oba Olimpija), Damjan Bohar (Mura 05), Enis Burkovič (Triglav), Rudi Požeg Vancaš (Domžale).
Pokal Slovenije: V sredo znova z Gorico -tokrat na Kidričevem
V sredo bodo na sporedu 1. tekme četrtfinala Pokala Slovenije. Odigrane bodo samo tri tekme, saj morata Zavrč in Maribor najprej odigrati zaostalo srečanje osmine finala (31. 10.), zmagovalec pa se bo naknadno v četrtfinalu pomeril z Olimpijo.
Kidričani se bodo po izločitvi Rudarja tokrat pomerili z Goričani. »Če bomo odigrali tako, kot v soboto v Novi Gorici, potem nimamo nobenih možnosti za napredovanje. A prepričan sem, da ne bo tako in da bomo srečanje končali kot zmagovalci,« je dejal Blaž Brezovački, na katerega v sredo resno računa tudi trener Bojan Flis, ki mu kar nekaj preglavic povzročajo težave s poškodbami in kartoni; te so na prisilno mirovanje poslale Vraničarja, Medveda in Kožarja. »V vsakem primeru smo že pred tekmo v Novi Gorici načrtovali, da bomo na pokalnem srečanju z istim tekmecem opravili nekatere rošade v ekipi. Na žalost jih sedaj ne morem povsem po svojih željah, ampak moram upoštevati poškodbe in kartone. Vsekakor moramo za napredovanje v pokalnem tekmovanju odigrati bistveno bolje, kot smo to proti istemu tekmecu storili v prvenstvenem srečanju v Novi Gorici,« je povedal strateg Aluminija. Pari četrtfinala, 1. tekme, sreda, 24. 10.: Aluminij - Gorica (15.00) Dravinja - Celje (15.00) Luka Koper - Triglav (17.00) Zavrč/Maribor - Olimpija (preloženo)
negodovali nad igro domačinov), a se je vse porušilo v 54. minuti, ko so Goričani prešli v vodstvo. Dolgo časa so pletli akcijo znotraj kazenskega prostora Aluminija, katerega branilci so bili premalo odločni, žoga je na koncu prišla do Tau-lanta Kadrije, ki jo je s kakšnih 20. metrov spravil v gol - 2:1. V nadaljevanju je na igrišču obstajala samo še ekipa Gorice, ki je zaradi slabe igre gostov začutila svojo priložnost in jo povsem izkoristila. V 64. minuti je bilo že 3:1; žoga se je znova kotalila po kazenskem prostoru gostov, na koncu pa jo je mladi
Prapotnik poslal mimo nemočnega vratarja Murka v mrežo. Prav Murko je najzaslužnejši, da Aluminij ni doživel še višjega poraza, saj je s številnimi dobrimi posredovanji ohranjal upanje na preobrat. Tega je dokončno uničil Welle Ndiaye, ki je s strelom z glavo v 75. minuti povišal na 4:1. Ndiaye je bil nekaj minut kasneje zaradi drugega rumenega kartona izključen, vendar do konca ni prišlo do spremembe rezultata. Kidričani so zaradi poškodbe Medveda srečanje končali samo z devetimi nogometaši na igrišču.
Po srečanju je bilo razpoloženje v taboru Kidričanov zelo kislo, vsi so želeli tekmo kar najhitreje pozabiti in se obrniti proti sredinemu srečanju proti istemu tekmecu - tokrat v Pokalu Slovenije.
Jože Mohorič
Miran Srebrnič, trener Gorice: »Srečanje smo začeli zelo dobro in tudi hitro dosegli gol, lahko bi še kakšnega. Potem smo nerazumljivi popustili, nismo bili več tako agresivni in tekmecu smo dovolili izenačenje. Ob polčasu je bila za nas situacija zelo stresna, saj smo nujno potrebovali zmago. Izključitev Kožarja nam je olajšala delo, čeprav smo bili pod pritiskom, saj smo z igralcem več res morali zmagati. Na našo srečo je potem prišel zadetek za 2:1, ki je fante sprostil in so zaigrali tako, kot znajo.«
Bojan Flis, trener Aluminija: »Razočaran sem, saj vem, da lahko igramo bistveno boljše. Znova smo začeli slabo, nato vzpostavili ravnotežje in izenačili. Tudi v drugem polčasu smo želeli nadaljevati podobno, bili smo na pravi poti, a je izključitev Kožarja vse obrnila na glavo. Od drugega gola naprej se nismo mogli več vrniti v igro in tekmec je zasluženo zmagal.«
Blaž Brezovački, Aluminij: »V dvoboj smo šli s prevelikim spoštovanjem do Gorice, z nekakšnim nerazumljivim strahom. Še v 1. polčasu smo izenačili in imeli igro v svojih rokah. Izključitev nas je znova pahnila v podrejen položaj, iz katerega nismo več našli poti.«
Pokal Slovenije, četrtfinale: Aluminij - Gorica, sreda, 24. 10., ob 15.00 v Kidričevem
Nogomet • 1. SNL
Večni derbi odločil Tavares
V	soboto je bi na sporedu letošnji drugi večni derbi, kakor v Sloveniji imenujemo obračune med Mariborom in Olimpijo. V Ljudskem vrtu je srečanje spremljalo 9000 navijačev, ki so videli dober nogomet, številne priložnosti (predvsem Maribora), rdeči karton Zarifoviča, ubranjeno enajstmetrovko Šelige ter v zaključku tekme tudi edini zadetek na srečanju. Tega je dosegel Tavares, ki se je s tem odkupil za zapravljeno enajstmetrovko. Odločilni trenutek srečanja se je zgodil v 31. minuti, ko je Zarifo-vič, kot zadnji igralec obrambe v svojem kazenskem prostoru nepravilno zaustavil Mejača. Sodnik Skomina je upravičeno pokazal na najstrožjo kazen, branilca Olimpije pa je poslal pod tuš. V nadaljevanju je vratar Šeliga branil mogoče in nemogoče, a kljub temu ni postal junak tekme; naziv mu je speljal Tavares ...
Srečanje je imelo znova spremljevalni spored v režiji navijačev, končal pa se je z odstranitvijo ljubljanskih navijačev s stadiona. Povod za divjanje green dragonsov je bila goreča bakla, ki jo je navijač Maribora odvrgel med njih. Policija je ukrepala nenavadno odločno in z vsemi sredstvi odstranila vse navijače Olimpije (kakšnih 500 se jih je zbralo). Do konca tekme tudi viole niso več navijale ...
V	zaključku je bilo odločeno še eno srečanje, med Domžalami in Triglavom. Krajšo so potegnili gostje, ki so zadetek prejeli v sodnikovem podaljšku. Junak srečanje je bil rezervist Požeg Vancaš, ki je zadel dvakrat. Prvi zadetek po strelskem postu, ki je trajal kar pet tekem, so dosegli Celjani. Tokrat jim je v Murski Soboti uspelo doseči kar dva (Mura je od 43. minute igrala z igralcem manj, izključen je bil Maruško), kar je bilo dovolj za remi. Mura 05 je tako še naprej na začelju prvenstvene razpredelnice. A med začeljem in 4. mestom je le 8 točk razlike: malo ali veliko?
Rokomet • 1. A SRL (m)
Ormožani presenetili Ribnico
Jeruzalem - Ribnica 30:28 (16:12)
JERUZALEM: Šulek, Belec (18 obramb - 2 x 7m), Žuran; Žmavc
1,	Deržič, Ogorelc, Rajšp 2, Bogadl 3, Radujkovic 3, Čudič 1, Špiljak 5, Gregorc 4, Hrupič, Kljajič, Mesaric
2,	Šišmanovič 9. Trener: Saša Pra-potnik.
RIBNICA: Klarič, Perovšek (9 obramb); Markovič, Kovač, Batinič, Jamnik 7 (2), Bašič 4, Koražija 3, Nosan, Pucelj, Abrahamsberg 6, Pahulje, Čemas 4, Kapular 4, Ko-šmrlj. Trener: Mustafa Torlo.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 1/0; Ribnica 5/2; IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6, Ribnica 2 minuti; IGRALEC TEKME: Aleš Šišmanovič (Jeruzalem Ormož).
Ormožani so na Hardeku pred okrog 300 gledalci presenetili in na kolena položili po kvaliteti boljšo zasedbo Ribnice. Igro iz Krškega so samo še izboljšali.
V 1. polčasu so solidno igrali v obrambi; za oceno odlično
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Šišmanovič (Jeruzalem Ormož) je dosegel neverjetnih sedem zaporednih zadetkov, s katerimi je odločil zmagovalca.
1 A SRL (m)		
REZULTATI 7. KROGA:	Jeruza-	
lem Ormož - Ribnica Riko		Hiše
30:28 (16:12), Maribor -	Cimos	
Koper 31:28 (14:16), Krka	- Gore-	
nje 26:29 (9:18), Istrabenz plini Izo-		
la - Sviš Pekarna Grosuplje 20:20		
(9:10), Sevnica - Trimo	Trebnje	
26:36 (12:19), Celje Pivovarna La-		
ško - Krško 36:21 (18:9)		
1. GORENJE 7 7 0	0	14
2. CELJE PIVO. LAŠKO 7 5 1	1	11
3. CIMOS KOPER 7 3 1	1	11
4. TRIMO TREBNJE 7 5 0	2	10
5. MARIBOR BRANIK 7 5 0	2	10
6. RIBNICA RIKO HIŠE 7 3 1	3	7
7. JERUZALEM ORMOŽ 7 2 1	4	5
8. ISTRABENZ P. IZOLA 7 2 1	4	5
9. SEVNICA 7 2 0	5	4
10. KRKA 7 1 1	5	3
11. SVIŠ P. GROSUPLJE 7 1 1	5	3
12. KRŠKO 7 0 1	6	1
so vsaj tri zadetke prejeli pre-poceni. Iz čvrste obrambe so izhajali protinapadi in lahki zadetki. Na golu je še drugič zapored zablestel Boštjan Belec, ki je tekmo končal s kar 18 obrambami. Gostje so preko levorokega Grega Jamnika povedli 1:0, ves preostali del tekme pa so vodili gostitelji. V 1. polčasu je prednost večkrat znašala že + 5 (11:6, 12:7, 14:9). Pri Ribničanih je bolj ali manj vsak igralec igral zase in ne za ekipo, kar jih je na koncu drago stalo.
Drugi del tekme so bolje pričeli gostje, ki so izkoristili nepotrebno nervozo domačih in kaznovali izključitev Danijela Mesarica zaradi predolgega jezika z delnim izidom 0:3 in izenačenjem na 18:18. Nato je sledil šov Aleša Šišmanoviča, saj je zapored dosegel neverje-
tnih 7 zadetkov za Jeruzalem in svojo ekipo povedel do najvišje prednosti na tekmi s + 6, 27:21. Sest minut pred koncem pri izidu 28:24 je Belec zaustavil nasprotni napad bivšemu Or-možanu Davidu Koražiji in s tem Ribničanom preprečil vrnitev v igro. Zmago Ormoža-nov je v zaključku s tremi doseženimi goli potrdil še Jaka
Špiljak, ki je odlično zamenjal junaka tekme Sišmanoviča (30:24). V zadnjih štirih minutah gostitelji niso več dosegli gola, kar so Ribničani izkoristili in omilili poraz.
V 8. krogu Ormožani v soboto, 27. oktobra, gostujejo v Ivančni Gorici pri ekipi SVIŠ.
UK
Aleš Šišmanovič (Jeruzalem): »Z borbeno in srčno igro smo ugnali kvalitetnega tekmeca. Zmaga v Krškem nam je vlila prepotrebno samozavest. Čestitke našemu vratarju za odlične obrambe in soigralcem za odlično igro v obrambi. Na vsaki tekmi bo treba tako gristi in zagotovo bomo zbrali dovolj točk za obstanek v ligi.«
Mustafa Torlo (trener Ribnica): »Domačini so igrali zelo agresivno v obrambi, ob tem je odlično nalogo v golu opravil njihov vratar. Za-streljali smo preveč priložnosti in zmaga Jeruzalema je zaslužena. Iz poraza moramo izluščiti čim več in dati vse od sebe na tekmah proti Celju in Sevnici. Po igralskem kadru bi se morali uvrstiti med prvih šest, vendar je vseh drugih dejavnikov toliko, da še ne bi govoril o Ligi za prvaka.«
Rokomet • 2. SRL (m)
Iz Gorice z novim parom točk
Nova Gorica - Drava Ptuj 27:31 (14:16)
RK DRAVA PTUJ: Bedenik, Grm, Šalamun, Žuran, Bezjak 2, Janžeko-vič 7 (4), Verdenik 5, Maroh 5, Čeh 2, Požar 3, Sabo 4, Ferk, Lesjak 1, Pukšič, Fridrih 2. Trener: Tomi Ma-tjašič.
Po štirih odigranih krogih je imela Drava popoln izkupiček, čakalo pa jo je težko gostovanje v Novi Gorici. Napovedi so se uresničile, saj je bilo sreča-
2. SRL (m)				
REZULTATI 5.	KROGA;		Nova	
Gorica - Drava Ptuj 27:31, Arcont				
Radgona - Alples Železniki 26:30,				
Loka 2012 - Brežice 30:18, Col				-
Pomurje 21:27, Rudar -		■ Ajdovščina		
36:31, Radeče MIK Celje -			■ Črno-	
melj 26:23.				
1. LOKA 2012 5	5	0	0	10
2. DRAVA PTUJ 5	5	0	0	10
3. RUDAR 5	3	1	1	7
4. MITOL SEŽANA 4	3	0	1	6
5. BREŽICE 4	3	0	1	6
6. ALPLES ŽELEZNIKI 5	2	1	2	5
7. RADEČE MIK CELJE 4	2	0	2	4
8. COL 5	2	0	3	4
9. ARCONT RADGONA 5	1	0	4	2
10. AJDOVŠČINA 4	1	0	3	2
11. POMURJE 5	1	0	4	2
12. NOVA GORICA 5	1	0	4	2
13. ČRNOMELJ 4	0	0	4	0
nje res dinamično in napeto, žal pa sta ga v veliki meri krojila sodnika. Ptujčani so pokazali dovolj kvalitete, da so znali prenesti tudi pritisk delivcev pravice.
Z novo zmago modri še naprej ostajajo prav pri vrhu tabele in s tem na najboljši možni način uresničujejo smele napovedi pred prvenstvom. Že takoj na začetku so gostje dali vedeti, kdo je gospodar na parketu, in v 11. minuti so povedli 3:7. Kmalu zatem je bilo že 6:10, sledil pa je niz izključitev na gostujoči strani. Skupaj je Drava zbrala kar deset izključitev in marsikdo bi pomisli, da je igrala zelo grobo, vendar še zdaleč ni bilo tako. Na to sta najbolj vplivala prav sodnika in domača vrsta je ponujeno priložnost zgrabila, se najprej približala ter v 20. minuti izenačila na 11:11. Sledilo je nekajminutno obdobje izenačene igre, ob čvrstejši obrambi pa so v končnici prvega polčasa gostje ponovno nekoliko ušli (13:16).
Domačini so v nadaljevanju takoj izenačili na 16:16, to pa je bilo tudi vse, kar jim je uspelo. Kvalitetnejšim gostom je uspelo pobegniti na dva zadetka prednosti, kar je nato trajalo
nekaj časa. Ključno za končni izid je bilo vodstvo 24:28 v 50. minuti in Goričani so morali priznati premoč boljšemu tekmecu. Klub temu da je bilo srečanje praktično odločeno in da je Drava narekovala tempo igre, se s tem nista strinjala sodnika Ilija in Tomislav Pajič, ki sta v škodo obeh ekip - še posebej gostov - dokazovala, da sta ona glavna zvezdnika srečanja. Klub vsemu je ostalo pri zmagi modrih s 27:31, vendar velja opozoriti, da je bilo tokrat predvsem v napadu preveč neizkoriščenih priložnosti, saj so mladi dravaši grešili predvsem iz hitrih protinapadov, ki bi morali biti eno glavni ptujskih orožij.
tp
Foto: Črtomir Goznik
David Verdenik (Drava Ptuj) je v Novi Gorici dosegel 5 zadetkov za svojo ekipo.
Ptujčanke v torek doma z Zagorjem
Čeprav bi moralo biti srečanje 6. kroga v 1. ženski ligi med Gen-I Zagorjem in Mercatorjem Tenzorjem odigrano šele 27. oktobra v Zagorju, sta se kluba, ki že nekaj let gojita prijateljske odnose, dogovorila, da bo srečanje najprej odigrano na Ptuju, spomladi pa v Zasavju. Tako Ptujčanke že v torek, 23. 10., ob 19. uri v Ljudskem vrtu čaka druga najboljša ekipa v državi, ki je letos že vzela skalp Krimov-kam in tako napovedala boj za sam vrh. V domačem taboru obljubljajo čim boljši odpor.
tp
Rokomet • 1. B SRL (m)
Tudi iz Kočevja in z Iga brez točk
Grča Kočevje -Moškanjci Gorišni-ca 29:22 (11:13)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: E.
Bratuša, Petek 7, Zorli, M. Bedrač 2, Valenko 1, Arnuš 2, Balas 4, An-derluh 2, Kovač 1, Lukaček, Vincek 4, Firbas 2, Preac 2, T. Bedrač Ger-čar, B. Bratuša. Trener: Sebastijan Oblak.
Rokometaši Gorišnice so se tudi s tretjega gostovanja vrnili brez točk. Tokrat so igrali v Kočevju derbi začelja. Tudi Kočev-ci namreč pred tem srečanjem niso imeli nobene točke. Po igri in rezultatu v prvem polčasu ni bilo moč slutiti, da bi gostje na koncu doživeli poraz s sedmimi zadetki razlike. Poraz je poraz, ampak se razlikuje po tem, na kak način ga doživiš.
Rokometaši Moškajncev -Gorišnice so dobro igrali v prvem polčasu, kontrolirali potek igre in tudi rezultat. V 20. minuti so imeli že štiri zadetke prednosti (6:10), na odmor pa so odšli s prednostjo dveh. V 28. minuti so ostali brez izkušenega Primoža Firbasa, ki je na začudenje gostov prejel rdeči karton. V ponedeljek so se Gorišničani razšli še z izkušenim Dimcem, ki je njihove barve branil pet let. Gostom se je igra v drugem
1. B SRL (m)
REZULTATI 4. KROGA: Grča Kočevje - Moškanjci Gorišnica 29:22, Mokerc Ig - Velika Nedelja Carrera Optyl 33:29, Slovan - Škofljica 34:24, Šmartno - Grosuplje 37:36, Dol TKI Hrastnik - Damahaus Cerklje 32:26, Dobova - Slovenj Gradec 26:31.
1.	SLOVENJ GRADEC 4 4 0 0 8
2.	ŠMARTNO 4 3 10 7
3.	DOL TKI HRASTNIK 4 3 10 7
4.	DAMAHAUS CERKLJE4 2 12 5
5.	DOBOVA	4 2 12 5
6.	SLOVAN	4 2 0 2 4
7.	MOKERC IG 4 2 0 2 4
8.	ŠKOFLJICA 4 2 0 2 4
9.	GROSUPLJE 4 1 0 3 2
10.	GRČA KOČEVJE 4 10 3 2
11.	V. NEDELJA C. O. 4 0 0 4 0
12.	MOŠKANJCI - GOR. 4 0 0 4 0
polčasu porušila, saj so domačini na izteku 35. minute izenačili na 13:13 in nato naredili delni izid 5:0. Kljub številnim napakam so se gostje približali na samo zadetek zaostanka 20:19 in 22:21. Od tega trenutka naprej je igralo praktično le še eno moštvo - domače. Ro-kometaši Moškanjcev - Gori-šnice so naredili preveč napak, da bi se vrnili v igro in ogrozili zmago domačih rokometašev. Gorišničani so očitno v krizi, v sredo pa jih čaka še težko domače pokalno srečanje z Mariborom, ki je izrazit favorit za napredovanje.
Mokerc Ig - Velika Nedelja Carrera Optyl 33:29 (15:13)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec 1, Majcen 3, Kaučič 1, Hanželič 5, Horvat 5, Bezjak, Veselko 1, Bračič 5, Preac, Ivančič 6, Špindler, Tušak, Dogša., Zemljič, Hojžar 1, Marin 1. Trener: Bojan Munda.
Rokometaši iz Velike Nedelje in Gorišnice brez točk še naprej skupaj vedrijo na repu prvenstvene razpredelnice. Tudi tokrat so Nedeljani upali na kakšno točko na gostovanju v Mokercu, na koncu pa so vpisali še četrto zaporedno ničlo. Srečanje so pričeli zelo dobro, saj so povedli 0:4. Takrat misli o porazu ni bilo niti v sanjah, saj so pričeli praktično idealno. Domačini so igrali vztrajno in po svojih močeh ter tudi zaradi številnih napak gostov rezultat izenačili na 9:9. Do odmora so si priigrali dva zadetka prednosti.
Drugi del tega srečanja je na začetku ponovno pripadel gostom iz Velike Nedelje, ki so hitro izenačili na 15:15 in nato povedli z zadetkom prednosti. Domačini so bili v vlogi zasledovalcev uspešni tudi drugič, kmalu pa so povedli z večjo razliko. Prednost petih zadetkov 29:24 je bila na koncu dovolj za zmago.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Pokal Slovenije
Gorišnica in Drava pred svojimi navijači z Mariborom in Rudarjem
V	sredo se bodo Ptujčani v 1/8 finala pokalnega tekmovanja doma ob 20. uri v dvorani Ljudski vrt pomerili z ekipo Rudarja. Zasavci so tekmeci Drave tudi v ligaškem tekmovanju, srečanja teh dveh tekmecev pa so bila po pravilu vedno napeta. Po sijajni seriji petih zaporednih zmag v prvenstvu, kar jih uvršča na sam vrh tabele, Ptujčani računajo na nov uspeh v pokalu, kjer bi jih nato pričakal kak prvoligaš, kar bi bila seveda lepa nagrada za stratega Tomija Matjašiča in njegove fante. Vsekakor si mladi dravaši zaslužijo polno dvorano in bučno podporo, saj igrajo lep, gledljiv rokomet, temu primerni pa so tudi izidi. Letos so svoje v pokalnem tekmovanju že opravili, zmaga z Zasavci pa bi bil le še pika na i, potem ko je ptujsko moč pred tem že okusil 1. B-ligaš Dol TKI iz Hrastnika.
V	sredo ob 1930 bodo imeli ljubitelji rokometa v Gorišni-ci in okolici v pokalnem tekmovanju priložnost spremljati prvoligaško ekipo iz Maribora. Ta v zadnjem času niza odmevne zmage, med drugim so v prvenstvu ugnali Cimos Koper, v evropskem tekmovanju EHF pa so v 2. krogu brez težav izločili islandski Kopavogor. Kljub nekoliko slabšim predstavam Gorišničanov v zadnjem obdobju, pa je to lepa priložnost za rokometaše, da se od pokalnega tekmovanja poslovijo v najboljši luči.
tp, jm
Nogomet m 2. slovenska liga, 12. krog
Zavrč z novo zmago še trdneje v sedlu
Zavrč - Šmartno 1928 4:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Matjašič (11.), 2:0 Murko (34.), 3:0 Kelenc (45.), 4:0 A. Čeh (62.).
ZAVRČ: Fink, S. Čeh (od 64. Rumež), Sambolec, Murko, Dugolin, Kuserbanj, Go-lubar, Kelenc, A. Čeh, Murat (od 55. Avguštin), Matjašič (od 69. Šnajder). Trener: Zlatko Gabor.
ŠMARTNO 1928: Pu-sovnik, Ristovski (od 73. B. Bizjak), Vidmajer, Hankic, Bolha, Koder, Kolenc, Kolar, Čiric, Muharemovič (od 66. L. Bizjak), Zamernik (od 77. Topič). Trener: Oskar Drobne.
Josip Golubar, nogometaš Zavrča: »Vedeli smo, da ima Šmartno dobro ekipo in da bodo igrali presing kot na prvi tekmi, ki smo jo dobili z 2:1 z golom v zadnji minuti. Danes smo dominirali v celi tekmi, že po polčasu smo vodili s 3:0, tako da je bilo vse hitro odločeno. V drugem polčasu smo jih čakali, igrali na protinapade, zabili še en gol in tekmo mirno pripeljali do konca. Naša seriji je odlična, zato bomo tudi proti Kalcerju igrali na zmago in verjamem, da bomo slavili.«
Foto: Črtomir Goznik
Jure Matjašič (Zavrč) je takole dosegel prvi zadetek na sobotnem srečanju.
V hladnem jesenskem sobotnem večeru je Zavrč doma pred kakimi 350 gledalci potreboval zmago, s katero bi potrdil slavje iz preteklega tedna, ko je v derbiju gladko ugnal Krko, obenem pa zadržal vodstvo na lestvici. Na igrišču je bilo vse odločeno že v prvem delu, ko so beli vodili z visokih 3:0, v drugem polčasu pa so s pametno igro predvsem hranili moči pred naslednjimi
preizkušnjami.
Že uvod je nakazoval nadaljnji potek dogodkov: domačini so vajeti igre takoj prevzeli v svoje roke in goste potisnili na njihovo polovico. Na prvi zadetek gledalcem ni bilo treba dolgo čakati, saj je v 11. minuti Kelenc s sijajno globinsko podajo z desne zaposlil Ma-
tjašiča, ki je izvrstno ušel gostujoči zanki prepovedanega položaja ter iz bližine ukanil šaleškega vratarja Pusovnika - 1:0. Po zadetku so varovanci prekmurskega stratega Zlatka Gaborja nerazumljivo popustili in sledilo je deset minut prevlade gostov. Ko so se domačini spet zbrali, je bilo v ka-
zenskem prostoru gostov spet vroče. V 23. minuti je namreč Aleš Čeh z lepo podajo zaposlil Matjašiča, ta je streljal, toda njegovo namero je ugotovil gostujoči čuvaj mreže in žogo s skokom preusmeril v kot. Za-vrč je ponovno zagospodaril na zelenici, želel doseči še kakšen zadetek, večino akcij pa
poskušal po desni strani, kjer je bil razpoložen predvsem Kelenc. Ta je v 34. minuti izvajal četrti kot za Zavrč na tekmi, njegov predložek z desne pa je našel Murka in z glavo povišal vodstvo na 2:0. Končni izid polčasa je v izdihljajih prvega dela postavil prav Kelenc, ko je po podaji A. Čeha streljal z roba kazenskega prostora gostov, Pusovnik je žogo le odbil, s strelom z glavo pa je v drugem poskusu zadel za 3:0.
Drugi polčas je bil po pričakovanjih slabši od prvega, tempo igre je precej padel. Domačini niso želeli pretirano tvegati s kakšnim nespametnim kartonom ali poškodbo pred naslednjimi preizkušnjami, kljub temu pa smo tudi v tem delu igre videli nekaj lepih akcij. V 62. minuti je - tako se je izkazalo kasneje - končni izid srečanja postavil Aleš Čeh. Rumeno-vijolična zasedba je povsem pozabila nanj v svojem kazenskem prostoru in Čeh je to lepo izkoristil. Potem ko je bilo s tem zadetkom srečanje že odločeno, so do sape prišli tudi Šmarčani. V 67. minuti so preko L. Bizjaka
sploh prvič na tekmi resneje zapretili, toda domača obramba je bila na mestu. Nato je še dvakrat poskušal Čiric, toda najprej mu je Fink strel iz bližine ubranil, v 73. minuti pa je njegov strel z golove črte v polje odbil Rumež.
Tadej Podvršek

REZULTATI 12. KROGA: Zavrč - Šmartno 1928 4:0 (3:0), Dravi-nja Kostroj - Kalcer Radomlje1:3 (1:1), Roltek Dob - Garmin Šenčur 2:1 (1:1), Bela krajina - Šam-pion Celje 1:2 (0:0), Krško - Krka 1:1 (0:1).
1.	ZAVRČ 12 9 1 2 27:13 28
2.	ROLTEK DOB 12 8 2 2 26:10 26
3.	KRKA 12 7 3 2 27:8 24
4.	GAR. ŠENČUR 12 5 4 3 23:19 19
5.	ŠAMPION CELJE 12 5 1 6 15:16 16
6.	ŠMARTNO 1928 12 5 1 6 16:22 16
7.	KAL. RADOMLJE 12 4 1 7 21:23 13
8.	KRŠKO 12 2 4 6 15:23 10
9.	BELA KRAJINA 12 2 3 7 10:26 9
10.	DRAVINJA K. 12 2 2 8 14:34 8
Športno plezanje • Svetovni pokal
Če bi veljala lanska pravila ...
Mina Markovič je tudi na sedmi tekmi svetovnega pokala v težavnostnem plezanju stopila na oder za zmagovalke. V finalu tekme v južnoko-rejskem Mokpoju je osvojila drugo mesto, od nje je bila boljša le domačinka Jain Kim. Markovičeva je s tem zadržala vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala.
»S plezanjem na tej tekmi sem zadovoljna, iz kroga v krog mi je šlo bolje in tudi višine so se izboljševale. V finalu sem ponovno priplezala dovolj visoko za zmago, vendar ponovno premalo v kvalifikacijah in polfinalu. V finalu mi je celo ostalo še nekaj moči, vendar nekako nisem najboljše 'popravila' oprimka ... Mislim, da sem na zadnjih tekmah dobila res dovolj potrditev, da sem odlično pripravljena! Čutim, da sem iz tekme v tekmo boljša, vseskozi imam večjo samozavest in sem pripravljena za zmago. Na zadnjih treh tekmah se mi ni vse izšlo po načrtih, a na zadnjih dveh tekmah v sezoni računam na najboljše,« je pred sklepnim delom sezone iz Koreje sporočila Mina Marko-vič, ki je tretjič zaporedoma osvojila drugo mesto. Marko-vičeva je sicer na dosedanjih sedmih tekmah petkrat stopila na stopničke - zmagala je na uvodni tekmi v Chamonixu -, dvakrat pa je bila tik pod stopničkami na četrtem mestu.
Roman Krajnik, trener slovenske reprezentance: »Z Mininim plezanjem sem zelo zadovoljen, še posebej v finalu je odplezala res odlično in mi je po svoje kar malce žal, da je na koncu naredila manjšo napakico. Na koncu
Mina Markovič je tudi v Južni Koreji stopila na stopničke.
se je izkazalo, da je Kim prišla do iste višine kot Mina in je o zmagi zopet odločal polfinale. Po lanskih pravilih je Mina v finalu prišla celo višje, ker se je dotaknila naslednjega oprimka, medtem ko Kim to ni uspelo. Vendar 'minus' letos ne
Rezultati, Mokpo, Južna Koreja:
		finale	polfinale	kvalifikacije	
1. Jain Kim	KOR	36+	5Q+	vrh	vrh
2. Mina Markovič	SLO	36+	47+	42	46
3. Dinara Fakhritdinova	RUS	35+	43+	43+	vrh
4. Momoka Oda	JAP	33+	47+	43+	49+
5. Akiyo Noguchi	JAP	31+	45+	41	vrh
6. Mathilde Brumagne	BEL	21	39+	26	43
7. Magdalena Röck	AUT	19+	45+	29	48+
8. Johanna Ernst	AUT	19	45	4Q+	47+
Rockmaster Wuijang: Mina suverena
V torek je na Kitajskem potekal ekshibicijski nastop najboljših svetovnih plezalcev, imenovan Rockmaster Wuijang (tekma ne velja za svetovni pokal). Mina Markovič je v ženski konkurenci pokazala največ (edina je splezala do vrha) in je slavila pred Rusinjama Evgenijo Malamid in Dinaro Fakhritdinovo, četrta je bila Maja Vidmar. Pri fantih je odlično plezal Domen Škufic (dosegel je vrh, podobno kot še trije tekmovalci) in na koncu zasedel odlično 2. mesto.
velja več, tako da sta v finalu dosegli isto višino. Naslednji vikend bo nova priložnost in upajmo, da bo takrat nekaj več sreče na naši strani.«
Na tekmi so nastopili še trije Slovenci, ki pa so nastope končali že v polfinalu. Domen
Škofic je zasedel 12. mesto, Urban Primožič je bil 16., Maja Vidmar pa je tekmo končala na 18. mestu.
Do konca sezone sta le še dve tekmi. Karavano ob koncu naslednjega tedna čaka še tekma na Japonskem v Inzaiju ter zaključna tekma svetovnega pokala novembra v Kranju, na kateri bo Markovičeva branila lanski zmagi v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti in kombinaciji. Dve tekmi pred koncem je Mar-kovičeva zbrala 530 točk, 13 točk več od prve zasledovalke, Južnokorejke Kimove.
sta, JM
Vrstni red v skupnem		
seštevku:		
1. Mina Markovič	SLO	530
2. Jain Kim	KOR	517
3. Johanna Ernst	AUT	455
4. Hélène Janicot	FRA	388
5. Momoka Oda	JAP	299
6. Magdalena Röck	AUT	292
7. Charlotte Durif	FRA	291
8. Evgenia Malamid	RUS	264
9. Katharina Posch	AUT	257
Tenis
Zemlja najvišje doslej, Rola do četrtfinala
V tednu, ko se lahko slovenski ljubitelji tenisa veselijo najvišje uvrstitve kateregakoli Slovenca na lestvici ATP (Grega Žemlja se je z uvrstitvijo v finale turnirja na Dunaju prebil na 50. mesto), je svoj novi nastop na futures turnirju v Dubrovniku imel tudi Ptuj-čan Blaž Rola (361. na lestvici ATP).
Turnir v južni Dalmaciji (nagradni sklad 15 tisoč dolarjev) je bil za ta rang tekmovanja odlično zaseden, saj Blaž npr. sploh ni bil med nosilci. V 1. krogu je ugnal srbskega igral-
ca Nikolo Čačiča (6:3, 6:4), v drugem pa ga je čakal stari znanec, Hrvat Dino Marčan. Rola je uspešno preskočil tudi to oviro, zmagal je z rezultatom 7:6 (5), 6:2. Velik izziv ga je čakal v četrtfinalu, kjer je bil njegov tekmec Čeh Dušan Loj-da (256. na ATP). Z njim se je doslej meril dvakrat, obakrat pa je bil uspešnejši Čeh. Ta je slavil tudi tokrat, čeprav je Blaž dobil prvi niz in je bilo v drugem izenačeno do 5:5. Čeh je klonil šele v finalu, kjer ga je ugnal Slovak Andrej Martin.
JM
Šahovski kotiček
Društvena šahovska tekmovanja v oktobru
Nadaljeval se je ciklus šahovskih turnirjev za prvenstvo Šahovskega društva Tehcenter v hitropoteznem in pospešenem šahu.
Na turnirju v hitropoteznem šahu (pet minut po igralcu za partijo) je sodelovalo samo 11 igralcev, ker je večina mladih v sklopu priprav na skorajšnje mladinsko svetovno prvenstvo v Mariboru igrala na mednarodnem turnirju na Madžarskem. Doseženi so bili naslednji rezultati: Branko Sedlašek 8,5 točke, Ivan Krajnc 7 točk, Milan Fijan in Anton Butolen po 6,5 točke, Branko Orešek 6 točk, Janko Bohak in Aleksander Pod-križnik po 5 točk, Boris Žlender 4,5 točke itd.
Na turnirju v pospešenem šahu (petnajst minut po igralcu za partijo) je sodelovalo 19 igralcev, med njimi tudi vsi mladi, ki obiskujejo društveno šahovsko šolo, ki jo vodi mednarodni mojster Danilo Polajžer. Med mladimi so se izkazali predvsem David Murko, David Zagoršek in Klemen Janžekovič, ki bodo v bližnji bodočnosti nosilci igre na društvenih turnirjih. Doseženi so bili naslednji rezultati: Danilo Polajžer 6 točk, Janko Bohak 5,5, David Murko 5, David Zagoršek in Stanko Nikolič po 4,5, Klemen Janžekovič, Branko Orešek, Martin Majcenovič in Anton Butolen po 4, Milan Fijan, Darko Dominko, Tomaž Šuta in Ciril Kužner po 3,5 itd.
Janko Bohak
Nogomet m 3. SNL - vzhod, lige MNZ Ptuj
Stojnčani končali tekmo z osmerico
3. SNL - vzhod
REZULTATI 9. KROGA: Koroška Dravograd - AHA EMMI Bistrica 3:1 (1:1), Malečnik - Farmtech Veržej 1:2 (0:2), Čarda - Rakičan 7:0 (3:0), Avto Rajh Ljutomer -Odranci 0:2 (0:2), Zreče - Tromej-nik G Sukič 2:0 (1:0), Grad - Kovinar Štore 1:2 (0:0), Agroservis Beltinci - Šmarje pri Jelšah 2:3 (0:0).
1.	FARM. VERŽEJ 9 7 0 2 27:12 21
2.	ŠMARJE PRI J. 9 5 3 1 28:13 18
3.	TROMEJNIK 9 6 0 3 20:15 18
4.	K. DRAVOGRAD 9 6 0 3 15:14 18
5.	ČARDA 9 5 1 3 23:20 18
6.	ZREČE 9 4 2 3 7:10 14
7.	AGRO. BELTINCI 9 4 1 4 20:15 13
8.	ODRANCI 9 4 14 13:10 13
9.	RAJH LJUTOMER 9 4 0 5 11:16 12
10.	KOV. ŠTORE 9 3 0 6 11:17 9
11.	GRAD 9 3 0 6 10:16 9
12.	MALEČNIK 9 3 0 6 10:17 9
13.	A. E. BISTRICA 9 2 1 6 12:18 7
14.	RAKIČAN 9 2 1 7 13:27 7
KOROŠKA DRAVOGRAD -AHA EMMI BISTRICA 3:1
(1:1)
STRELCI: 1:0 Kljajič (35.), 1:1 Janžič (44.), 2:1 Ramšak (59.), 3:1 Kuzma (68.).
AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne, Lukič (od 30. Hrušman), Mlakar (od 46. Tkavc, od 75. Furh), Korošec, Greifoner, Hren, Danilo-vič, Obrovnik, Perger, A. Stegne, Janžič. Trener: Gorazd Šket.
V	Dravogradu je bila odigrana dobra nogometna tekma. Domačini so bili za odtenek boljši do vodečega zadetka, zaključek prvega dela igre pa je pripadel gostom, ki so uspeli izenačiti po lepi podaji Anžeta Stegneta, z glavo pa je žogo v mrežo poslal Primož Janžič.
V	prvi polovici drugega polčasa je domačim uspelo zadeti še dvakrat, nakar so nekoliko popustili. Gosje iz Slovenske Bistrice so imeli takrat dve izjemni priložnosti: pred domačim vratarjem sta se sama znašla Janžič in Furh, a sta bila oba neuspešna.
Gorazd Škert, trener AHA EMMI Bisrtrica: »V zadnjem obdobju ne igramo slabo, tudi tokrat ni bilo drugače. Dobra igra pa nam ne pomaga preveč, saj osvajamo le malo točk. Realno nam manjka vsaj ena zmaga.«
Super liga
REZULTATI 10. KROGA: NŠ Drava Ptuj - Carrera Optyl Ormož 7:1, Boč Poljčane - Podvinci Betonar-na Kuhar 2:1, Središče - Bukovci 2:0, Stojnci - 1 A Avto Gerečja vas 1:2, Oplotnica - Hajdina 0:2.
1.	NŠ DRAVA PTUJ	10	10	0	0	44:7	30
2.	1 A GER. VAS	10	7	2	1	23:11	23
3.	STOJNCI	10	7	0	3	30:17	21
4.	PODVINCI B. K.	10	6	0	4	26:10	18
5.	BOČ POLJČANE	10	4	2	4	12:14	14
6.	SREDIŠČE	10	4	1	5	21:13	13
7.	HAJDINA	10	3	1	6	11:18	10
8.	BUKOVCI	10	3	0	7	11:25	9
9.	OPLOTNICA	10	2	0	8 8:42	6
10.	C. O. ORMOŽ ,10 0 2 6 3:32 2
BOČ POLJČANE -PODVINCI BETONARNA KUHAR 2:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Volavšek (59.), 1:1 Požegar (68.), 2:1 Vehovar (72.).
BOČ POLJČANE: Mlinar, Curk, Grobin, Žnidar, Vehovar, Graf (Volavšek), Hajšek (Savski), Ba-bulč (Jernejšek), Jelovšek, Kurej (Žganjar). Trener: Bojan Brodnjak.
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Osterc, Toplak, Brumen (Svržnjak), Topolovec, Marinič, Belšak, Lah (D. Petrovič), Zagor-
šek (Simonič), Požegar, R. Petrovič, Juršek. Trener: Miran Ljubec.
SREDIŠČE - BUKOVCI 2:0
(2:0)
STRELCA: 1:0 Vočanec (4.), 2:0 Ivanuša (9.).
SREDIŠČE: Šnajder, Krajnčec (Mlinarič), Nemec (Panič), Sakel-šek, Zemljič, Rakovec (Rotar), Ivanuša, Klajnčar (Borko), Zadravec. Lesjak, Vočanec. Trener: Boštjan Zemljič.
BUKOVCI: Ferčec, Kokot, Kram-berger (Žganjar), Topolnik, M. Ro-škar, T. Meznarič (M. Meznarič), Habrun (R. Meznarič), Ostroško, Kosec, Kodrič, Petrovič (Herga, Mar). Trener: Janko Majerič.
OPLOTNICA - HAJDINA 0:2
(0:1)
STRELCA: 0:1 Štumberger (39.), 0:2 Flajsinger (52.).
OPLOTNICA: Veber, Vodopivec, Višnar, Grifič, Kunštek (Sinano-vič), Potočnik, Naglič, Leskovar, Lampreht, Marinšek, Trdin. Trener: Anton Krajnc.
HAJDINA: Ber, B. Kurež, Krajnc (Flajsinger), Vrabl, Jazbec, Pal, Robar, Sarkičevič, Žalar (Cebek), Gaiser, Štumberger (Nahberger). Trener: Sandi Verlak.
DK
NŠ DRAVA - CARRERA OPTYL ORMOŽ 7:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Marinič (27., 11-m), 2:0 Hojnik (56.), 2:1 Cimer-man (58.), 3:1 Vrbančič (58. -ag), 4:1 Arsič (71.), 5:1 Arsič (83.), 6:1 Marinič (86.), 7:1 Arsič (90.).
NŠ DRAVA: Ajlec, Nežmah (od 78. Pukšič), Frangež, Horvat, Krajnc (od 58. Nikollaj), Ljubec, Wagner, Marinič, Arsič, Hojnik, Antolič (od 46. Fridl). Trener: Franc Fridl.
CARRERA OPYTL ORMOŽ: Fijavž, R. Lah, Hriberšek, Plečko, Vrbančič, Kolarič (od 76. A. Žin-ko), K. Lah, Srša (od 46. Kuhar), Perčič, Perger (od 71. Klemenčič), Cimerman (od 59. T Žinko). Trener: Aleš Jurčec.
Dvoboj med vodilno in zadnje-uvrščeno ekipo Super lige so po pričakovanjih dobili Ptujčani. Ti so pred skromnim številom gledalcev vseh 90 minut popolnoma dominirali na igrišču. Ormožani so igrali vsaj v prvem polčasu še dovolj zbrano in borbeno, tako da so dobili le zadetek iz najstrožje kazni (pri strelu Antoliča je Hri-beršek v kazenskem prostoru namerno igral z roko in je dobil rdeči karton). Vezisti Drave so ves čas
ustvarjali premoč na igrišču in pošiljali pred gol številne uporabne žoge za doseganje zadetkov. Pri gostih je bil najboljši vratar Fijavž, ki je kar nekajkrat odlično posredoval. Med strelce se je v drugem polčasu kar trikrat vpisal kapetan Jure Arsič; njegova najlepši zadetek je bil zadnji, ko je fantastično izvedel prosti strel s kakšnih 20 metrov. Častni zadetek za Ormo-žane je bil tudi najlepši na tekmi in ga je z zelo natančnim strelom s kakšnih 25 metrov dal Mitja Ci-merman.
David Breznik
STOJNCI - 1A AVTO GEREČJA VAS 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Rozman (19.), 1:1 P. Pernek (48.), 1:2 Kokot (65.).
STOJNCI; Zupanič, M. Kokot, S. Kokot, P. Pernek, G. Pernek (od 46. Zorko), Golob, Janžekovič, Rižnar (od 19. Pečnik), Korez, Horvat (od 81. Meznarič), Štiberc. Trener: Silvo Fošnarič.
1A AVTO GEREČJA VAS: Gavrič, Kancler, Krajnc (od 86. Kaisesberger), Horvat, Debevec, Koren (od 79. Hertiš), Sešo, Vrabl, Leben, Rozman, Tominc (od 63. Kokot). Trener. Ivan Ornik.
Prekrasen športni park v Stojn-cih je v nedeljo v lepem sončnem vremenu gostil derbi srečanje 10. kroga. Več kot 200 gledalcev je videlo dinamično in sila razburljivo tekmo, obarvano s številnimi kartoni. Glavni sodnik Mihelič je namreč podelil kar 7 rumenih in 3 rdeče kartone. Mnenja o upravičenosti vseh teh kartonov so seveda tudi tokrat bila v obeh taborih zelo različna ...
Tekmo so nekoliko bolje pričeli domačini, ki so do prve priložnosti za zadetek prišli v 10. minuti, ko je M. Kokot z dobrih 25 metrov s pravo bombo stresel okvir vrat. Gostje so prvič nevarneje zapre-tili že tri minute zatem, ko se je po prostem strelu in dobrem predložku z desne strani v lepi priložnosti znašel Debevec, a žoge ni najbolje zadel. V 15. minuti še zadnja priložnost za domače v prvem polčasu, tudi tokrat je bil v glavni vlogi M. Kokot, ki je bil po kotu z desne strani najvišji v skoku, a je njegov strel z glavo za malenkost zgrešil cilj. V 19. minuti pa hladen tuš za Stojnčane, ki navkljub toplemu vremenu ni pri-jal, saj so gostje na zelo poceni način prišli do vodstva z 1:0. Po slabi in neodločni reakciji domače obrambne vrste se je žoga odbila do Rozmana, ki se je z več kot 25 metrov odločil za takojšnji strel, s
tem pa nekoliko presenetil slabo postavljenega vratarja Zupaniča in žoga je na veliko veselje gostov končala za njegovim hrbtom. Po doseženem zadetku je ekipa iz Gerečje vasi prevzela popolno pobudo in nekajkrat povsem na-digrala blede domačine.
Drugi polčas je že na začetku ponudil številne vroče in napete situacije. Najprej je bil v 47. minuti zaradi brezobzirne igre in drugega rumenega kartona izključen Golob. Rdeči karton pa ekipi iz Stojncev ni vzel poguma, saj so že takoj v naslednjem napadu, v 48. minuti, preko Perneka prišli do izenačenja na 1:1. V 50. minuti smo videli naslednjo sijajno priložnost za gostitelje: S. Kokot je bil hitrejši od gostujoče obrambe in se je znašel sam pred vratarjem Gavricem, a ga s slabim strelom ni uspel premagati. V 53. minuti znova šok za domače, saj je sodnik zaradi grobe igre in drugega rumenega kartona pod prho poslal še Perneka. Ostaja veliko vprašanje, s kakšnim izidom bi se končalo nedeljsko srečanje, če ne bi v 57. minuti idealne priložnosti za dosego zadetka zapravila S. Kokot in Korez, ki sta se znašla sama pred golom, a tega nista uspela izkoristiti. Tudi tokrat je kazen za neizkoriščeno priložnost prišla zelo hitro, saj je v 65. minuti Kokot, ki je v igro vstopil le tri minute pred tem, po še eni hudi napaki domačega moštva postavil končni izid 1:2. Zadnje pomembno dejanje na tekmi je pripadlo za rdeče kartone zelo dobro razpoloženemu sodniku Miheliču, ki je v 72. minuti zaradi brezobzirne igre in drugega rumenega kartona izključil še Koreza. Z zmago na derbiju 10. kroga se je ekipa 1A Avto Gerečja vas prebila na drugo mesto v ptujski nogometni Superligi.
Janko Bezjak
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 9. KROGA: Apače -Markovci 2:2, Rogoznica - Skor-ba 0:2, Lovrenc - Majšperk 3:0, Videm - Podvinci Agrocenter Ptuj 2:1, Gorišnica - Tržec 0:2.
1.	VIDEM 8 6 0 2 14:9 18
2.	APAČE 8 5 1 2 24:14 16
3.	SKORBA 8 5 1 2 18:13 16
4.	LOVRENC 8 4 2 2 10:5 14
5.	TRŽEC 8 3 3 3 9:8 11
6.	ROGOZNICA 9 3 2 4 9:11 11
7.	PODVINCI A. P. 8 2 4 2 11:10 10
8.	DORNAVA V. K. 8 3 14 11:16 10
9.	MARKOVCI 8 2 2 5 13:16 8
10.	MAJŠPERK 8 2 0 6 7:18 6
11.	GORIŠNICA 8 1 2 5 7:14 5
LOVRENC - MAJŠPERK 3:0
(1:0)
STRELCI: 1:0 L. Pepelnik (10.), 2:0 S. Pulko (68.), 3:0 M. Pepelnik (88.).
ROGOZNICA - SKORBA 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Brodnjak (13.), 0:2 Gojčič (88.).
VIDEM - PODVINCI AGROCEN-TER PTUJ 2:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Kuserbanj (39.), 1:1 Fridauer (66.), 2:1 Fridauer (78.).
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 8. KROGA: Pra-gersko - Podlehnik 1:2, Spodnja Polskava - Zgornja Polskava 1:1, Slovenja vas - Grajena 3:1, Cirku-lane - Hajdoše 6:0, Makole -Le-skovec 3:1.

Foto: Črtomir Goznik
Srečanje v Stojncih je poleg zmage gostov iz Gerečje vasi zaznamovala izključitev kar treh domačih nogometašev: Goloba (47.), Perneka (53.) in Koreza (72.).
1. CIRKULANE	B	B	0	0	23:2	24
2. LESKOVEC	B	5	1	2	22:14	16
3. MAKOLE	B	5	1	2	21:13	16
4. SP. POLSKAVA	B	4	1	3	13:B	13
5. PODLEHNIK	B	4	1	3	14:15	13
6. ZG. POLSKAVA	B	3	2	3	11:11	11
7. SLOVENJA VAS	B	3	0	5	9:10	9
8. PRAGERSKO	B	2	1	5	11:15	7
9. GRAJENA	B	2	1	5	14:27	7
10. HAJDOŠE	B	0	0	B	6:29	0
CIRKULANE - HAJDOSE 6:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Klajderič (44.), 2:0 Pompe (45.), 3:0 Pompe (53.), 4:0 Kozel (56.), 5.0 Štum-berger (83.), 6:0 Belšak (89.)
MAKOLE - LESKOVEC 3:1 (2:1)
STRELCI: 0:1 Fridauer (27.), 1:1 Ilek (29.), 2:1 Kraner (37.), 3:1 Kraner (55.).
PRAGERSKO - PODLEHNIK 1:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Feguš (33.), 1:1 Topolnik (41.), 1:2 Trafela (69.).
SLOVENJA VAS - GRAJENA
3:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Pleteršek (1.), 2:0 Kumer (45.), 3:0 Ornig (45.), 3:1 Kramberger (89.).
SPODNJA POLSKAVA - ZGORNJA POLSKAVA 1:1 (1:1)
STRELCA: 0;1 Klajderič (19.), 1:1 Koren (26.).
Veteranski ligi MNZ Ptuj
VETERANI 35
REZULTATI 9. KROGA: Borovci
-	Hajdina 3:3, Pohorje Oplotnica
-	Skorba 0:2, Cirkulane - Boč 4:3, Grajena - Polskava 3:0, Dornava - Videm 2:4.
1.	BOROVCI 8 7 1 0 35:11 22
2.	VIDEM 9 7 1 1 29:9 22
3.	HAJDINA 8 5 2 1 15:8 17
4.	SKORBA 8 5 1 2 22:10 16
5.	CIRKULANE 8 5 0 3 20:15 15
6.	GRAJENA 8 4 1 3 21:12 13
7.	APAČE 8 4 0 4 15:12 12
8.	POHORJE - O. 9 2 1 6 6:14 7
9.	POLSKAVA 8 2 0 6 8:29 6
10.	DORNAVA 8 0 1 7 8:34 1
11.	BOČ 8 0 0 8 8:33 0
VETERANI 40
REZULTATI 8. KROGA: Ormož
-	Podvinci 2:0, Lovrenc - Zgornja Polskava 1:1, Tržec - Markovci 4:2, Leskovec - Podlehnik 1:0, Pragersko - Gorišnica 1:2.
1.	ORMOŽ 8 6 2 0 23:2 20
2.	LOVRENC 8 5 1 2 17:11 16
3.	ZG. POLSKAVA 8 4 2 2 15:10 14
4.	GORIŠNICA 8 4 2 2 15:13 14
5.	PRAGERSKO 8 4 1 3 11:11 13
6.	PODVINCI 8 3 1 4 12:9 10
7.	PODLEHNIK 8 3 1 4 8:16 10
8.	LESKOVEC 8 2 1 5 5:12 7
9.	TRŽEC 8 1 3 4 8:14 6
10.	MARKOVCI 8 1 0 7 7:23 3
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet • Pokal Slovenije
Pari prvih četrtfinalnih srečanj - SREDA, 24. 10.: ob 15.00: Aluminij - Gorica, Triglav - Koper, ob 17.00: Celje - Dravinja Kostroj.
Pokal MNZ Ptuj - mladinci
Četrtfinalna srečanja mladinskega pokala MNZ Ptuj bodo odigrana v torek, 23. 10., ob 16.00. Para sta: NŠ Poli Drava - AHA EMMI Bistrica, Aluminij - Hajdina Golgeter.
Rokomet m 1. A SRL (ž)
6. KROG: Mercator Tenzor Ptuj - GEN - I Zagorje (torek, 23. 10., ob 19. uri v dvorani Ljudski vrt)
Pokal Slovenije
Pari osmine finala (24. 10.): Moškanjci Gorišnica - Branik Maribor (ob 19.30 v Gorišnici), Drava - Rudar Trbovlje (ob 20.00 v dvorani Ljudski vrt), Loka 2012 - Gorenje Velenje, Slovenj Gradec - Istrabenz plini Izola, Cimos Koper - Krško, Radeče MIK Celje - Sviš Pekarna Grosuplje, Trimo Trebnje ali Škofljica -Krka, Črnomelj - Celje Pivovarna Laško.
DK, JM
Borilni šport m Kung fu
Kujavec zmagal po 17 sekundah
V	madžarskem Zalaegersze-gu se je odvil mednarodni turnir K-1 Hungarian Open, ki ga je izvedla organizacija WAKF. Na njem sta pod vodstvom trenerja Karla Šauperla nastopila člana Kung fu kluba Ptuj Bojan Kujavec in Denis Skaza.
V	kategoriji do 67 kg je Kujavec potrdil odlično formo in z dobro odmerjenima udarcema premagal tekmeca iz Madžarske že po 17 sekundah prve runde! Denis Skaza je nastopil na prvem tekmovanju, svoj
ognjeni krst v ringu pa je opravil z odliko. V eksplozivnem dvoboju v super težki kategoriji, nad 91 kg, je dominiral proti zelo agresivnemu borcu iz Romunije vse do trenutka, ko se je pod težo pritiska borcev na vrvi podrl ring. Ker je bil do takrat Skaza boljši borec, je bil razglašen za zmagovalca.
Karel Šauperl: »Izredno sem zadovoljen z rezultatom, saj smo uspeli iztržiti maksimalen izkupiček. Oba borca sta se izkazala in zasluženo zmagala.«
David Breznik
Bojan Kocjan, predsednik Smučarskega kluba Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske košarkarje je na prvi domači tekmi spodbujalo veliko število gladalcev, zmage pa so se kljub temu veselili gostje.
Košarka • 4. SKL - vzhod
Odločil obrambni skok in slab met Ptujčanov
KK Ptuj - Ruše 54:66
(14:11, 8:17, 11:20, 21:18)
KK PTUJ: Sevšek, A. Kotnik 4, Brkič, Žnidarič, Kramberger 4, Tratnik 19, Drevenšek 2, Holc 10, M. Kotnik, Čoh, Vodušek 4, Pleskonjič 11. Trener: Matjaž Damiš.
Ekipa KK Ptuj je na uvodni tekmi 4. lige vzhod izgubila proti Rušam. Na tribuni dvorane Gimnazije Ptuj se je zbralo zares veliko število gledalcev, a domačini te prednosti niso znali izkoristiti.
Tekma se je pričela z delnim rezultatom 0:5 za goste, a so Ptujčani do konca prve četrtine popravili igro in si priigrali tri točke prednosti. V drugi četrtini je domačim košarkarjem zbranost padla in tako so gostje že v 3. minuti izenačili. Sledil je osemminutni mrk domače ekipe, napake so si sledile ena za drugo. Borbena igra domačinov v obrambi, a nezbranost v napadu sta ob polčasu prinesla zaostanek 22:28. Ko je že kazalo, da se bo domačim igralcem v napadu odprlo in bo met stekel, so Ruše na začetku 3. četrtine s tremi zaporednimi trojkami svojo prednost še povišale. Agonija domače ekipe se je nadaljevala, slab met in nervoza sta že dodobra načeli samozavest
4. SKL vzhod
REZULTATI 1. KROGA: Ptuj - Ruše 54:66, NONA Lenart -Posavje Podbočje 68:52, Po-savje Sevnica - Ilirija 80:74, Fenomeni - Ivančna Gorica 60:58
domačih igralcev. Na premor pred zadnjo četrtino so gostje odšli z visoko prednostjo 15 točk - 33:48. V začetku zadnje četrtine so se Ptujčani s conskim pokrivanjem in nekaj hitrimi protinapadi približali, a so gostje tekmo varno pripeljali do konca.
Statistika je bila na koncu neusmiljena: 44% met za dve točki, samo 21% met za tri in 53% izvajanje prostih metov je bilo pač premalo, da bi lahko Ptuj-čani premagali solidno ekipo iz Ruš. Najučinkovitejši strelec pri domačinih je bil z 19 točkami Valentin Justin Tratnik, ki sta mu sledila Marko Pleskonjič z 11 in Sebastjan Holc z 10 točkami. Pri gostih iz Ruš je bil najboljši z 18 točkami Marko Kolarič.
Naslednjo ligaško tekmo bodo Ptujčani odigrali že v soboto, ko bodo na domačem parketu gostili ekipo iz Ivančne Gorice.
David Breznik / MT
Matjaž Damiš, trener KK Ptuj: »Moja mlada ekipa je danes padla na izpitu psihologije. Nervoza je bila prisotna vseh 40 minut tekme. Slab obrambni skok in katastrofalni procent meta sta glavna vzroka našega poraza. Fantom sicer nimam kaj očitati, saj so se borili in pokazali željo po zmagi. Vendar je samo želja premalo za uspeh. Vsekakor smo po tekmi vsi razočarani, a takšen je pač šport, enkrat se veseliš, drugič ne. Že naslednjo soboto imamo doma popravni izpit, na katerem bomo naredili vse, da se to ne bo več ponovilo. Žal mi je, da smo pred res lepim številom naše zveste publike odigrali slabo.«
Judo • Pokal Ljutomera
V ljutomerski športni dvorani ŠIC je 194 mladih judoistov iz 24 slovenskih klubov nastopilo na tradicionalnem tekmovanju za pokal Ljutomera. Uspešni so bili tudi domači tekmovalci. V kategoriji mlajših dečkov sta zmagala Gašper Rudolf in Marcel Majcen, Uroš Vozlič (starejši dečki) in Nina Magdič (mlajše deklice) pa sta osvojila 2. mesto.
NŠ
Do informacij v klubskih prostorih in na spletu
V letošnjem letu je pri Smučarskem klubu Ptuj prišlo do sprememb na vodilnih položajih: Bojana Skoka je na mestu predsednika zamenjal Bojan Kocjan. Ta ima z novo ekipo, v kateri je tudi precej članov prejšnjega vodstva, ambiciozne načrte, s katerimi želi ptujski smučarski klub še bolj približati potencialnim uporabnikom, smučarjem vseh starosti.
»Novo vodstvo sestavljajo še podpredsednik Marko Lah in tehnični vodja kluba Črto Hlu-pič. Vsi smo pred leti že delovali v SK Ptuj, a smo vodstvo leta 2005 predali mlajši generaciji.
V	letošnjem letu smo znova tesneje sodelovali, sedaj pa je tudi prišlo do dogovora, da ponovno prevzamemo vodilne položaje. Takoj bi želel poudariti, da smo se s prejšnjim vodstvom dogovorili za sodelovanje in podporo, tako da bomo poskušali SK Ptuj s skupnimi močmi popeljati na uspešna pota. Po teh krmilimo že vse od leta 1980, ko je bil SK Ptuj ustanovljen - idejni vodja in ustanovitelj je bil Ferenc Purgaj,« je v uvodu povedal Bojan Kocjan.
Klub je v teh letih zabeležil veliko uspešnih sezon, se razvijal in ukvarjal z različnimi dejavnostmi. »Za 'zlata leta' bi izpostavil devetdeseta, ko je bilo smučanje v največjem razmahu.
V	tistem času smo poskrbeli, da so bili naši učitelji smučanja ustrezno strokovno podkovani, organizirali smo vrtce na snegu, tečaje za predšolske in šolske otroke, vikend tečaje ter konec koncev tudi številna smučarska tekmovanja in prireditve. Izpostaviti je treba tudi izjemno odmevne smučarske sejme,
Bojan Kocjan, novi predsednik SK Ptuj
na katerih je veliko ljubiteljev smučanja iz Ptuja in okolice kupilo novo ali zamenjalo staro opremo. V bistvu smo vsem ponujali možnost nakupa poceni opreme, saj vemo, da je smučanje sicer precej drag šport,« je o preteklih izkušnjah dodal novi predsednik, ki želi z novimi aktivnostmi znova približati smučanje čim širšemu krogu ljudi. V ta namen bodo v petek, 26. oktobra, ob 18. uri odprli nove klubske prostore v neposredni bližini Saš bara.
»V novih klubskih prostorih želimo vsem ljubiteljem smučanja, tudi staršem mladih smučarjev, podati dovolj informacije o tem, kje in kdaj bomo ponujali organizirane tečaje, strokovno vodenje, kje je možno ugodno smučati, svetovali bomo pri nakupu kakšne opreme, članom kluba bomo omogočili dodatne popuste ... Celoten program sezone oziroma paleto naših storitev bo mogoče najti tudi na spletni strani našega kluba (www.smucarski-klub-ptuj.si).«
Odbojka • 2. DOL - vzhod (ž)
Dobra igra le ob koncu tretjega niza
ZOK AC Prstec -Aliansa II 0:3
(-18, -21, -24)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Mohorko, Vidovič, T. Miličevič, M. Miličevič, Kokol, Kosi, Intihar, Stanet, Vindiš, Islamovič. Trenerka: Jasna Zajšek.
Igralke ŽOK AC Prstec so na dvoboju proti drugi ekipi Ali-anse pokazale dobro igro le ob koncu tretjega niza, sicer so se zelo lovile. Gostujoča ekipa je bila takoj na začetku bolj razpoložena za igro in si je po kombi-natornih akcijah priigrala nekaj točk prednosti. Te je s serijo dobrih servisov skorajda izničila Maruša Miličevič, saj je dosegla
2. DOL vzhod (ž)
REZULTATI 2. KROGA: ŽOK AC
Prstec Ptuj - Aliansa II. 0:3, Preva-lje - Benedikt 2:3, Mislinja - Murska Sobota 0:3, Braslovče - Kostmann Slovenj Gradec 3:0, Swaty Comet Zreče - Nova KBM Branik II. 2:3
1.BRASLOVČE	2 2 0 6
2.	ALIANSA II.	2 2 0 6
3.	BENEDIKT	2 2 0 5
4.	PREVALJE	2 114
5.	KOSTMANN S. GRADEC 2 1 1 3
6.	MURSKA SOBOTA 2 1 1 3
7.	NOVA KBM BRANIK 2 1 1 2
8.	SWATY COMET ZREČE 2 0 2 1
9.	ŽOK AC PRSTEC PTUJ 2 0 2 0
10.	MISLINJA	2 0 2 0
štiri zaporedne točke in rezultat znižala na 11:12. V trenutkih priključitve je glavna sodnica naredila dve veliki napaki, ki sta odbojkaricam iz Šempetra dali še dodatno prednost. To so gostje do konca niza z raznovrstno igro samo še povečevale. Drugi
V petek otvoritev novih klubskih prostorov SK Ptuj
V petek, 26. oktobra, bo ob 18. uri otvoritev novih klubskih prostorov v neposredni bližini Saš bara. Uradne ure informacijske pisarne bodo v ponedeljek, sredo in petek med 17. in 19. uro.
Foto: Črtomir Goznik
Klub pa ne more delovati brez ustrezno izobraženih učiteljev smučanja. »Res je, v ta namen smo že organizirali sestanek in se dogovorili o okvirni kadrovski sestavi ekipe, ki bo vodila tečaje. SK Ptuj je imel v pretekli sezoni 8 učiteljev smučanja, tako da je strokovnost vedno na najvišjem nivoju. Tudi letos bomo organizirali tečaj, na katerem bodo vaditelji potrjevali licence za prihajajočo sezono.«
Pester program sezone 2012/13
Kaj vse bo še zajemal program delovanja v zimi 2012/13? »Pred našimi klubskimi prostori načrtujemo izvedbo enega ali dveh informativnih dni, to bodo nekakšni dnevi odprtih vrat, kjer bodo lahko smučarji izmenjevali opremo: To ne bo klasični sejem, a bo kljub temu možno zamenjati ali kupiti opremo. V novembru bo možno kakšen konec tedna testirati opremo na snegu, na-
del je bil v začetku poravnan do šeste točke, potem pa sta prišli pri Aliansi na sceno najbolj razpoloženi igralki Maša Ferme in Tamara Bolarič, ki sta uspešno zaključili največ napadov. Medtem ko je v prvem nizu priključek zagotovila Maruša Mili-
Foto: Črtomir Goznik
Odbojkarice ŽOK AC Prstec Ptuj proti gostjan iz Šempetra niso našle poti do zmage.
kar bomo decembra prešli na smučanje, na prevozne tečaje. Organizirali bomo božično-no-voletni tečaj za osnovnošolce, tridnevno novoletno smučanje za srednješolce v snežnem parku in smučanje izven smučišča (offroad). Januarja bodo na vrsti vikend prevozni tečaji od petka do nedelje na Mariborskem Pohorju, namenjeni pa bodo osnovnošolcem, srednješolcem in odraslim, možni bodo tudi individualni tečaji. Noviteta je tudi ta, da bo klub razpolagal z dvema kombije-ma, s katerima bomo lahko istočasno prepeljali 18 tečajnikov. Organizirali bomo tudi smučanja na Voglu, kjer bodo prav tako možna testiranja in smučanje na snežnem parku in offroad ... Vabimo tudi družine in organizirane skupine iz posameznih podjetij, srednješolcem bo omogočeno zimovanje, najpozneje marca bomo izvedli tudi klubsko tekmo, šli bomo na ledenike, že novembra na prvega v Avstrijo . Veliko bo vseh aktivnosti, zato je najbolje, da ljubitelji smučanja spremljajo našo spletno stran ali nas obiščejo na facebooku,« je zaključil Bojan Kocjan.
Jože Mohorič
čevič, ga je v drugem s servisi in borbenostjo prinesla njena sestra Tina Miličevič. Ptujčan-ke so celo izenačile na 14:14, a se je potem v njihovi igri znova pojavilo preveč napak. Ob tem so igralke Alianse dobro postavljale blok in servirale, tako da so tudi drugi niz zasluženo dobile s 25:21. V tretjem nizu so domačinke zelo slabo začele in Šempetrčanke so na krilih Fer-metove in Bolaričeve nizale točko za točko ter vseskozi vodile: 1:6, 7:15 in 14:21. A v športu se je treba boriti do zadnje točke in tako so se Ptujčanke z zelo zavzeto in borbeno igro vrnile v tekmo. Stekel je servis in napad, tako da so po seriji uspešnih akcij najboljše domače igralke Nuše Mohorko najprej izenačile na 23:23, kapetanka ptujske ekipe Sara Vidovič pa je dobila tudi naslednjo točko za 24:23. V odločilnih trenutkih je na sceno spet prišla Fermetova in Aliansi s servisi prinesla zmago 26:24.
Ptujskim odbojkaricam je tako le malo zmanjkalo, da bi srečanje podaljšale in ga pripeljale v bolj negotove vode. Sicer pa so na celotni tekmi za pozitiven rezultat naredile preveč napak in nihanj v igri. Te bodo poizkušale zmanjšati na naslednji tekmi, ko bodo gostovale v Murski Soboti. Takrat bo za ptujsko ekipo najverjetneje prvič zaigrala bivša slovenska re-prezentantka Maja Vahen.
David Breznik
Juršinci • 20. prireditev Zahvala jeseni
Proglasili ze 20. kraljico
Društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci že dve desetletji vsako leto organizira prireditev Zahvala jeseni. Gre za projekt, s katerim predstavljajo občino in njene posebnosti. Ob tej priložnosti tradicionalno izberejo tudi kraljico.
Jubilejna, 20. prireditev Zahvala jeseni, ki jo organizirajo v Juršincih, je tudi letos privabila veliko nastopajočih in obiskovalcev. V dveh desetletjih so predstavili vse vasi, ki spadajo v Občino Juršinci, in tako spoznali njihove značilnosti, preteklost in posebnosti. Vsako leto izberejo tudi kraljico, ravno ta izbor pa je tudi osrednji dogodek prireditve. Te so posamezno leto zastopale različne stvari, od sira do vina. Njihova posebnost pa nikakor ni le lepota.
»Društvo se je ustanovilo zato, da ohranja naravno kulturno dediščino Slovencev -najprej na območju Juršincev pa tudi sosednjih občin. S tem namenom smo začeli izpostavljati dediščino občine, gospo-
darske panoge in vse, kar se je tu dogajalo. Tako je bila v znak spoštovanja do naših dobrin vsako leto izbrana kraljica, ki je predstavljala določeno dejavnost in običaje, gospodarske panoge ter vse, kar smo imeli v Juršincih. Zdaj končujemo ta
projekt, saj smo prečesali vso dediščino Svetega Lovrenca in že dobro vemo, kako se je katera vas kdaj imenovala in po čem je bila znana,« pojasnjuje Marta Toplak, idejni vodja projekta in predsednica Društva za ohranjanje kulturne dedi-
Foto: DK
V Juršincih imajo že 20 kraljic.
Predstavile so se različne dejavnosti.
ščine Juršinci.
Letos so tako izbrali kraljico Slovenskih goric, ki naj bi pomenila neki sklep obenem pa uvod v novo zgodbo. Juršinci so namreč tako že dodobra obdelani, Toplakova pa si želi, da bi sodelovanje razširili še na sosednje občine: »Želeli bi raziskovati po Slovenskih goricah in nadaljevati izbor kraljic v sosednjih občinah. Če se te ne bodo želele predstavljati in izbirati kraljic, potem bo naše društvo nadaljevalo predstavitev lastne dediščine, a drugače.« Ob tem dodaja, da je bil
že v začetku delovanja društva postavljen jasen koncept prireditve: zahvala za letino, kulturno druženje in gospodarski pomen. Na začetku jim je to v celoti uspevalo, saj so dejansko predstavljali stare obrti in izdelke, z leti pa je ta prireditev postala nekoliko bolj modernizirana. Kot pravi Toplakova, je razlogov za to več. »Predvideno je bilo, da ima vsaka kraljica svojo stojnico, kjer prodaja pridelke občanov. Kot društvo smo se trudili in smo to večkrat predstavili, ampak gospodarskih del še vedno manjka,«
je prepričana Toplakova, ki bi si želela tudi več posluha od občine.
Ob tem še dodaja, da domačini raje podarjajo svoje izdelke, ne pa prodajajo, tudi to naj bi bil eden izmed razlogov, da prodaja domačih izdelkov ni stekla, kot je bilo prvotno zastavljeno. Namesto tega pa so priložnost v tem videli trgovci z igračami, medenjaki in sladkorno peno.
So pa zato domačini za svojo vzeli povorko, ki je eden od zanimivejših delov prireditve in ki se ga navadno udeležijo tudi vse nekdanje kraljice. Zanimiv je tudi vsakoletni prikaz različnih dejavnosti, obrti, ki pomenijo uvod v najpomembnejši del prireditve, izbora kraljice. Letos so ob jubileju odprli tudi priložnostno razstavo.
Prihodnost Zahvale jeseni torej ostaja odprta; če bodo sosednje občine pokazale interes, se bo razvijala in nadaljevala pot v dozdajšnjih tirnicah, sicer pa bo prihodnje leto potekala nekoliko spremenjena, brez novih kraljic.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Velika Nedelja • Življenjska zgodba, ki navdihuje
Družabni center Gomajne
Janko in Erika Kovačec iz Velike Nedelje 37 z bogatim družabnim življenjem in številnimi interesi ter dejavnostmi dokazujeta, kako se je s pozitivnim odnosom mogoče spopasti z najhujšimi življenjskimi preizkušnjami in biti vir navdiha tudi drugim ljudem.
leto izvolijo svojega župana. Letos so izvolili Petra Kiriča, poletni piknik pa je morala or-
ganizirati še nekdanja županja Tilika Vajda.
Viki Ivanuša
Za ta vesela in prijetna človeka res nikoli ne bi rekli, da ju je življenje tako preizkušalo. Kar takoj na začetku klepeta povesta, da sta izgubila oba otroka, hčerko, ko je bila stara štiri dni, in leta 1994 19-letne-ga sina v prometni nesreči. Ob tem človek preprosto obmolkne, saj ga silna izguba, ki sta jo doživela zakonca Kovačec, hočeš, nočeš presune. Kar nekaj let sta potrebovala, da sta se tudi z zdravniško pomočjo vsaj za silo postavila na noge. Ko sta se soočila z žalostjo, pa sta spoznala, da jima ne preostane drugega kot živeti naprej. Medtem sta umrla še tast in tašča in ostala sta sama na kmetiji. Trdo sta delala in poleg tega še hodila v službo na Ptuj. Erika je delala v Agisu, Janko pa v srednješolskem centru, kjer je bil učitelj praktičnega pouka. Leta 2000 se je poostrila zakonoda-
ja na področju oddaje mleka, zato sta se odločila, da prodata živino, saj se jima je zdelo vse skupaj preveč. Med tednom sta vstajala ob treh zjutraj, da sta podojila krave in odpeljala mleko. Ko so se spraznili hlevi, sta se soočila s praznino in ugotovila, da tako ne bo šlo. Bila sta preveč osamljena, zato sta si nabavila noje. To so bile prav zanimive živali, ki so jima ponujale veliko zabave in sta jih imela pet let. Z leti je samec postajal vedno bolj agresiven, zato ju je postalo strah, da ne bi poškodoval katerega obiskovalca, ki so kar spontano, brez vabil, prihajali k njima. Neko nedeljo je prišlo kar 35 ljudi na ogled nojev, se spominja Janko. Težava s temi živalmi pa je v tem, da so zelo hitri in si nagledajo kovinske predmete, ključe, uhane in podobno, ter jih z bliskovito hitrostjo ukra-
Foto: Viki Ivanuša
Janko in Erika Kovačec uživata s svojimi damjaki in jim posvečata izjemno skrb.
dejo presenečenemu lastniku in pogoltnejo.
Za abrahama je Erika Janku kupila prve damjake, ki pa so zaradi prenizke ograje pobegnili. Ko sta naredila višjo, se je v ogrado vrnil en damjak s srnjakom. Od takrat so jima damjaki v veselje in Janko začne dan tako, da najprej skozi daljnogled preveri, kaj se dogaja v njegovi čredi. Zagrajenega imata 2,5 hektarja travnika, damjaki pa se tukaj odlično počutijo, razmnožujejo in s svojo naklonjenostjo lastnikoma vračajo posebno oskrbo, saj ju redno razvajata s travo, jabolki ali drugimi priboljški. Edine težave, ki jih imata z njimi, so pri zdravstveni oskrbi, saj jih ni mogoče uloviti.
Janko je v okolici znan tudi kot harmonikar, ki se je igranja začel učiti šele pri 52 letih. Vendar vaja očitno dela mojstra in Franc Štuhec ga je dobro naučil vleči meh, glasbi pa ima Janko posvečeno celo sobo. Naučil se je igrati celo vrsto narodnih in narodno-zabavnih viž, s katerimi si preganja dolgčas. V zadnjem obdobju pa sta Janko in Erika naredila še rusko kegljišče, in to v brunarici. To je neprecenljivo udobje, zlasti v hladnih zimskih dneh, ko pri Kovačečevih ne glede na vreme padajo keglji kot za stavo. Pri njiju se zbere vsa kegljaška ekipa Velike Nedelje. V brunarici imata tudi cel kup predmetov, časopisnih izrezkov, fotografij, ki pričajo o njuni družabnosti in udejstvovanju
pri različnih dejavnostih.
Pri njiju je tudi najlepša točka Gomajne, kjer se vsako leto zberejo njeni prebivalci na letnem pikniku. Gomajne ne boste našli na nobenem zemljevidu, to je del Velike Nedelje in je občina v malem, kjer vsako
Foto: Viki Ivanuša
To je pravi iuksuz: v hladnih dneh kegljati na toplem v brunarici.
Kidričevo • Drugi kostanjev piknik
Veselje za otroke in odrasle
Drugi kostanjev piknik, ki so ga pripravili na kidričevski tržnici minulo soboto, je bil kljub slabemu vremenu dobro obiskan, otroci so veselo ustvarjali, odrasli pa so se veselili ob pečenem kostanju in moštu.
Ker je lanski prvi kostanjev piknik v Kidričevem lepo uspel, so se v Zvezi kulturnih društev Občine Kidričevo odločili, da ga bodo pripravili tudi letos. Vreme jim sicer minulo soboto, 13. oktobra, ni bilo najbolj naklonjeno, saj je občasno deževalo, kljub temu pa je bilo kar precej živahno in zabavno. Medtem ko so domače branjevke iz okoliških vasi pod pokritimi stojnicami ponujale domače pridelke in izdelke domače obrti, so otroci preživljali dopoldne pod manjšim šotorom, kjer so v ustvarjalnih delavnicah pod mentorskim vodstvom učiteljic iz Osnovne šole Borisa Kidriča Kidričevo, podružnične šole v Lovrencu ter vrtca Kidričevo risali in izdelovali različne predmete, ki so jih lahko potem odnesli domov. Občina Kidričevo je poskrbela, da je bilo za vse do-
volj sveže pečenega kostanja, ob katerem so člani Turističnega društva občine Kidričevo odraslim ponujali svež mošt, otrokom pa sadne napitke. Nekaj pred poldnevom se je številnim veselo razpoloženim Kidričanom pridružil tudi žu-
pan Anton Leskovar, ki je ljudi iz vse občine povabil tudi na naslednjo družabno prireditev na kidričevski tržnici, na veselo martinovanje s krstom mošta, ki ga bodo pripravili na Martinovo soboto, 10. novembra.
-OM
Foto: M. Ozmec
Medtem ko so otroci pod šotorom pridno ustvarjali, so se odrasli veselili ob pečenem kostanju in svežem moštu, a dež ni nikogar motil.
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • S poti po Makedoniji in Albaniji (11. del)
Ob Ohridskem jezeru
Kljub nočnemu »rodeu« sem dokaj zdrav in brez bolečin zjutraj prispel v Tetovo, kjer še ni bilo nikogar razen vratarja. Ponudil mi je cigareto, nato pa sva skupaj obujala spomine, saj je kar nekaj let preživel v Sloveniji. Neverjetno, kako lepe spomine imajo vsi na Slovenijo. Me prav zanima me, kaj bi na to porekli vsi naši 'zemljaci', ki so zadnjih nekaj let pustili v gradbenih podjetjih in dobivali mizerne plače, če sploh ...
Ob pol šestih je vse kar oživelo. Namenil sem se na Ohrid, kjer sem načrtoval bazo, potem pa bi šel naokrog. Prispel sem okrog desete ure in spet sem bil pred najbolj sitnim, a hkrati tudi najbolj zanimivim delom potovanja - iskanjem bivališča. Spet so me nadlegovali vsi možni prevozniki in taksisti, ker nahrbtnik le vzbudi pozornost, jaz pa sem se suvereno napotil v informacijsko pisarno. Nekaj me je prešinilo in sem dečve,
ki so uživale v kavici, lepo povprašal, ali katera ve za kakšno zasebno sobo ali kaj podobnega. Malo so se čudno spogledale, nato pa je ena brez besed zavrtela nekaj telefonskih številk. Evo, rešeno. Čez deset minut me je prišel iskat možakar, ki je znal dobro srbsko, in me peljal k sebi domov. Dobil sem kar vse stanovanje z ogromno sobo v starem delu Ohrida, tik pod trdnjavo carja Samuela. Cena je bila spet precej simbolična, povrhu mi je vsako jutro skuhal kavo, butnila pa sva tudi vsak nekaj 'zaganjačev' ali rakij. Dokaj mlad je šel v pokoj, povsod pa je bil neki direktor, kot se je sam izrazil.
Po obveznem prhanju sem si šel ogledat mesto. Dobil sem občutek, da je eno izmed redkih mest, ki je v celoti dokaj čisto in urejeno. Nikjer nisem našel revnejše četrti, ki so tako značilne za nekatera balkanska mesta. Ohrid je bil že v Jugosla-
Del samostana sv. Naum
Popova šapka, najvišji vrh Šar planine
		
		
	B^^T^f iS	
g y		
		v ,
		
	^¡XaíNÉ^U	1/
		/ f I
Foto: Dani Zorko
Tega napisa si prav gotovo ni izmislila ženska.
Foto: Dani Zorko
Na Ohridu se ne moreš izgubiti.
Foto: Dani Zorko
Foto: Dani Zorko
viji pomembno letovišče državnikov, takoj za Brioni. Včasih so ga poimenovali tudi balkanski Jeruzalem, ker je imel 365 cerkva, za vsak dan v letu eno, do danes pa jih je ostalo še kar nekaj. Zelo zanimivo je njegovo jezero, ki je nastalo v pliocenu pred kakšnimi petimi milijoni let in skupaj z Bajkalskim jezerom in Titikako spada med najstarejša jezera na svetu. Leži na nadmorski višini skoraj 700 m, napaja pa se iz deset kilometrov oddaljenega Prespanskega jezera, ki leži še skoraj 150 m više in je nastalo v istem obdobju.
A bolj me je zanimalo tisto, kar je okrog jezera: hribi, vasice, samostani. Še isti dan sem se z avtobusom odpravil do samostana sv. Nauma, ki leži v bližini albanske meje. Leta 905 ga je zgradil misijonar sv. Naum sam, tam je tudi pokopan. Zraven so zgradili hotel-ček in restavracijo, skoraj ves čas pa lahko poslušaš prijetne cerkvene pesmi in opazuješ pave, ki so že po tradiciji glavni čuvaji samostana.
Foto: Dani Zorko
Stari del Ohrida, bival sem nekje na sredi.
Z natakarjem, ki tako ali tako ni imel kaj početi, sva se zapletla v pogovor o okoliških hribih, ki spadajo pod pokroviteljstvo nacionalnega parka Galičica. Bil je domačin in mi je zaupal nekaj nasvetov glede poti, vode in pobiranja čaja. Slednje je namreč pri domačinih zelo popularno. Zelo mi je bilo žal, da nisem imel več časa za raziskovanje hribov, resnici na ljubo pa je bilo še vedno peklensko vroče in v takih razmerah je lahko celo nevarno, če se sam odpraviš na pohod. Tam sem srečal tudi eno slovensko družinico z majhnima otrokoma, vendar se mi ni ljubilo spuščati v pogovor.
Okrog Ohridskega jezera je kar nekaj kampov, a so bile cene enake ali višje od tiste, ki sem jo plačal mojemu gostitelju. Kljub temu mi ni bilo nikoli žal, da sem imel zraven šotor, saj včasih pride zelo prav.
Zadnji avtobus proti Ohridu je peljal okrog sedme ure, vožnja nazaj pa je bila izjemno zanimiva. Zvečer se je obetala nogometna tekma med Nemčijo in Italijo, zato so bili vsi na trnih in vsem se je mudilo. Najprej se je na avtobus naložilo nekakšno društvo mladih mamic, vse po vrsti vesele in nasmejane domačinke, med preostalimi pa je bil na avtobusu tudi en Nizozemec, ki ga nihče ni razumel. Od tam je avtobus vozil še do albanske meje, šofer je namreč ves nervozen moral tja peljati še dve punci, nato pa se je začelo. Bolj se je mudilo, bolj je šofer izpuščal postaje. Na vsem lepem je ves avtobus začel skandirati: »Ger-ma-ni-ja, Ger-ma-ni-ja!« Nisem še videl, da bi avtobus tako skakal. Moje gospodinje, ki jih je bilo več kot dvajset, so počasi izginjale po vaseh, drugi pa so bili vedno bolj nervozni. Ubogi Nizozemec je na neki postaji tekel lulat, a smo ga kar pustili tam. Tudi sam sem komaj ušel z avtobusa, ki sploh ni do konca ustavil. Kaj vse dela nogomet
Nadaljevanje prihodnjič
Torek, 23. oktober Danes goduje Severin.
42 pr. n. št. državljanske vojne starega Rima: Druga bitka pri Filipih, Mark Antonij and Oktavijan premagata Brutovo vojsko, slednji stori samomor
1801 se je rodil se je nemški skladatelj Albert Lortzing.
1817	se je rodil Pierre Larousse , ustanovitelj založbe Libraire Larousse, ki je specializirana za izdajo slovarjev in leksikonov in za mladinsko književnost.
1852 se je rodil eden največjih francoskih grafikov slikar Jean-Louis Forain.
1905	se je rodil švicarsko ameriški fizik Felix Bloch.
1906	Pariz, Francija: Alberto Santos-Dumont opravi prvi polet z letalom na motorni pogon v Evropi
1911 prva raba letala v vojne namene: med italijansko-turško vojno italijanski pilot leti nad Libijo in opazuje nasprotnikove položaje 1917 so se pri kraju Luneville v Franciji ameriške čete vključile v 1. svetovno vojno.
1958 belgijski stripar Peyo uvede nove stripovske junake, Smrkce Sreda, 24. oktober Danes goduje Rafael. Danes je svetovni dan OZN.
1648 se je z vestfalskim mirom končala evropska tridesetletna vojna. Katolikom in protestantom je priznala enakopravnost. 1795 so podpisali dogovor o tretji delitvi Poljske. S tem je prenehala obstajati Kraljevina Poljska.
1882 se je rodil madžarski operetni skladatelj Emmerich Kalman. Njegovi najbolj znani deli sta Grofica Marica in Kneginja čardaša. 1913 se je rodil svetovno znani italijanski operni pevec Tito Gobbi. 1917 je prišlo do odločilne bitke pri Kobaridu med Avstrijci in Italijani v dvanajsti štiridnevni bitki na soški fronti pri Tolminu in Bovcu. 1945 so v San Franciscu ustanovili kot naslednico Društva narodov izpred svetovne vojne, Organizacijo združenih narodov. 1849 se je rodil v Novem mestu slovenski politik in zgodovinar Fran Šuklje.
Četrtek, 25. oktober Danes goduje Darja.
1241 je bil izvoljen Celestin IV., prvi papež, ki so ga kardinali izvolili v konklavu.
1819 se je rodil nemški skladatelj Franz Abt. Odlikoval se je predvsem
kot skladatelj pesmi za moške pevske zbore.
1825 se je rodil avstrijski skladatelj Johann Strauss ml., kralj valčka.
1838 se je rodil francoski skladatelj Georges Bizet, mojster svetovne
opere, ki je doživel priznanje šele po smrti.
1881 se je rodil francosko-španski slikar Pablo Ruiz y Picasso, mojster
raznovrstnih umetnostnih slogov, najbolj znan pa po ustvarjanju kubiz-
ma.
1890 se je rodil ameriški filmski komik Stan Laurel. Skupaj z Oliverjem Hardyjem sta bila sloviti humoristični par črno-belega filma. 1936 sta Hitler in Mussolini sklenila pogodbo, nastala je os Rim-Berlin.
Petek, 26. oktober Danes goduje Lucijan.
1530 je Malteški viteški red prenesel svoj sedež na Malto.
1787 se je rodil Vuk Ka radič, srbski kulturni reformator. Pripravil je nov
srbohrvaški knjižni jezik - Piši kao što govoriš. Njegov mentor je bil Jernej
Kopitar.
1861 je nemški fizik Johann Philipp Reis na sestanku fizikov v Frankfur-
tu prvič prikazal nepopoln prenos glasu preko telefona.
1881 je prišlo do razvpitega revolveraškega obračuna pri O. K. Corralu,
na osnovi katerega je bil posnet tudi istoimenski film.
1911 so razglasili Kitajsko za republiko.
1911 se je rodila slavna pevka črnskih nabožnih pesmi Mahalia Jackson.
1916 se je rodil francoski socialistični politik, predsednik države Francois Mitterand. Sobota, 27. oktober Danes goduje Sabina.
1672 se je rodil italijanski dekorativni slikar Francesco Costa.
1728 se je rodil britanski pomorščak in raziskovalec James Cook. Prvi
je obplul zemljo v smeri zahod - vzhod.
1736 se je rodil škotski pesnik James Macpherson.
1782 se je rodil italijanski violinski virtuoz Niccolo Paganini.
1904	so odprli v New Yorku podzemno železnico, ki je imela progo z vlaki na električni pogon med Broadwayem in City Hallom (Mestno hišo) Nedelja, 28. oktober
Danes goduje Simon.
1466 se je rodil znameniti nizozemski humanist, književnik, filozof in teolog Erazem Rotterdamski. Napisal Hvalnica norosti. 1510 se je rodil španski plemič sveti Frančišek Borgia, ki je kot tretji general Jezusove družbe razširil vpliv jezuitov po vsej Evropi. 1636 so ustanovili najstarejšo vzgojno ustanovo zdA - Harvard. Univerza je v Cambridgeu v državi Massachusetts, številne svoje ustanove pa ima v Bostonu.
1793 se je rodil ameriški izdelovalec orožja in izumitelj Elimphalet Remington.
1818	se je rodil ruski pisatelj Ivan Sergejevič Turgenjev.
1886 so na otoku Bedloe pred New Yorkom odkrili Kip svobode, ki je
kmalu postal ameriški simbol.
Ponedeljek, 29. oktober
Danes goduje Ida.
Danes je svetovni dan luskavice.
1888 so v pogodbi, ki so jo sklenile velesile v Carigradu, določili, da mora biti Sueški prekop svoboden za vse trgovske in vojne ladje v miru in v vojni.
1938 so v Münchnu podpisali voditelji Velike Britanije, Francije, Italije in Nemčije sporazum, ki naj bi preprečil grozečo nevarnost vojne. Hitlerju so dovolili, da si priključi češkoslovaške Sudete. 1774 je umrl v Pekingu slovenski matematik in astronom misijonar Avguštin Hallerstein. Rodil se je v Mengšu 18. 8. 1703. Postal je mandarin na kitajskem dvoru in izvedel enega prvih popisov Kitajcev.
1905	je bil v prostorih Slovanske čitalnice v Narodnem domu v Trstu ustanovni zbor Jadranske banke.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Najljubše opravilo na zelenjavnem vrtu
Veliko dela in skrbi, naših misli in ne nazadnje tudi našega denarja je vloženega na zelenjavne vrtičke. Počasi prihaja čas, ko ne bomo več sproti pospravili vsega, kar smo pridelali. Treba bo pridelek skladiščiti tudi za zimo. Ob tem je treba poskrbeti, da ob skladiščenju, vlaganju, zamrzovanju ne izgubimo veliko koristnih snovi, ki so jih rastline s pomočjo sonca pridelale poleti.
Foto: Miša Pušenjak
Radič je v lanski zimi ostal na vrtu vse do sredine februarja, zato ne hitimo z spravilom že zdaj.
Ne pobirajmo premladih rastlin
Ravno prav zreli pridelek pomeni, da ne pobiramo prehitro, saj takrat rastline še niso mogle v svoje plodove, liste, korenine, uskladiščiti vse energije sonca in bogastva zemlje. Torej utrgamo paradižnik takrat, ko je že lepo rdeče obarvan, zelen ne vsebuje veliko koristnih snovi. Enako velja seveda za »plastično« lep paradižnik na policah trgovin pozimi. Denar, ki ga takrat odštejete zanj, je vržen skozi okno. Pozimi je dan prekratek, da bi sonce plodove okrepilo s tem, kar si naše telo želi. Takrat je na naših kmetijah, tržnicah in tudi v trgovinah dovolj kislega zelja, kisle repe, na našem vrtu pa so še vedno listnati ohrovt, ohrovt, morda pa celo še zelje, ki mogoče ni tako bleščeče lepe barve, je pa zato polno koristnih sestavin, ki nam jih nudi narava. Res pa je, da je paradižnik pri večini že sklenil svojo življenjsko pot za letošnje leto. Zeleni plodovi vsebujejo veliko C-vitamina, pa tudi klorofila, ki je sicer tudi koristen za naše zdravje (vsebuje veliko rudnin), zato je mogoče dobro, če ga raje porabimo kar zelenega v različnih mešanih solatah. Ni strupen, kot mnogi menijo. Res ga lahko tudi pozorimo na oknih, na svetlem, a sonce ne sme peči po njem, kar ga bo poškodovalo. Najbolje ga je pokriti s časopisnim papirjem.
Korenovke pulimo, ko je zanje čas
Tudi korenček naj ostane na vrtu dalj časa, za prve užitke pa posejemo zelo zgodnjo okroglo sorto pariški. Lahko ga sejemo še konec avgusta. Za zimsko skladiščenje sejemo korenček v juniju in še v juliju, ne pa spomladi. Spomladi sejan je
namenjen sprotni poletni uporabi. Listje po puljenju »odvijemo« z roko, ne zrežemo nožem, in ga pustimo na vrtu. V kuhinji tik pred uporabo z nožem odrežemo ostanke. Dotik kovine na zelenjavi pomeni vedno manjšo izgubo koristnih snovi. Če boste korenček hranili v kleti v pesku, listju ali žagovini ali pa morda celo v zasipnici, ne porežete listja vse do korena, ampak tako, da bodo ostali kakšen cm dolgi peclji.
Za zamrzovanje seveda pripravimo korenček drugače. Odličen, zelo naraven način hranjenja mi je po radiu in kasneje po elektronski pošti poslala gospa, ki želi ostati neimenovana. Podobnega je imela še druga poslušalka, zato lahko vemo, da se res obnese. Ker ste mnogi želeli izvedeti ta recept, naj ga ponovim. V multipraktiku zmeljemo očiščeno jušno zelenjavo. Izberemo tisto, ki nam je všeč. Lahko se odločite za tehtanje posamezne zelenjave, lahko izberete kar podobno razmerje, kot ga daste v juho pri kuhanju govedine. Tudi izbor zelenjave je lahko različen. Prav gotovo boste vzeli peteršilj (listje in korenje), zeleno (del korena in listje), od tukaj pa se recepti in tudi okusi razlikujejo. Lahko dodamo še korenine pastinaka, por, papriko, luštrek, drugi dodajo česen in čebulo, skratka kar vam je osebno všeč tudi v juhi. Vse skupaj se očisti in zmelje v multipraktiku. Maso je potem dobro stehtati, saj je na 1 kg mlete mase treba dodati 20 dag navadne ali še bolje 40 dag piranske soli. Ko dobro premešamo, maso natla-čimo v kozarce, zapremo in shranimo. Pri vsem bi dodala še dvoje: vsa zelenjava naj bo čim bolj sveža, pobrana tisti dan ali dan prej. Posebej to velja za listnati del recepta. Po možnosti naj bodo kozarci temni, teh pa pri nas skoraj ni dobiti. Zato naj bodo potem obvezno hranjeni v trdi temi, saj na svetlobi vitamini kljub soli, ki konzervira, razpadajo in se izgubljajo. Sama sem za tak recept izvedela prvič, res pa je, da se na podoben način shranjuje tudi bazilika. Gospa mi je povedala, da tako hrani tudi čemaž, verjetno bi se dalo hraniti na enak način še kakšno drugo zelišče. Prav tako je pomembno, da so zelišča povsem sveže natrgana, ne trgamo jih po dežju, lističe potrgamo z vejic šele tik pred shranjevanjem. Sama poznam recept, ko lističe naložimo v tanjšo plast, solimo, naka-pamo nekaj kapljic dobrega oljčnega olja, potem ponovno nasujemo plast listja in postopek ponavljamo tako dolgo, da je kozarec poln. Napolnimo ga povsem do vrha, tik pod pokrov, da bo v njem kar najmanj zraka. Tak pesto bolje ohrani vse zdravilne sestavine, kakor če zelišča sušimo ali zamrzujemo, zato predvidevam, da enako velja tudi za domačo »vegeto«.
Rdeča pesa
S puljenjem rdeče pese ne čakamo na večje gomolje, saj z dozorevanjem zgubljajo koristne snovi. Ko so gomolji debeli tako kot srednje veliko jabolko, je čas, da gredo iz zemlje. Pri tem pazimo, da jih ne ranimo, listje pa odrežemo vsaj 10 cm nad gomoljem, da iz njega ne bo iztekal zdrav sok. Tudi skuhamo jih z daljšimi ostanki peclja in te odstranimo šele ob rezanju. Poskusite pojesti nekaj sveže, neprekuhane pese. Daljše je kuhanje, več dragocene, a občutljive folne kisline izgubimo. Le-ta pa ima izredno pomembno vlogo v našem telesu.
Če je le mogoče, ohranite nekaj rdeče pese tudi v skladišču (sejemo jo šele v juniju ali juliju) in jo kuhajte sproti.
Letos je bilo veliko težav s krompirjem. Če nam krompirjeva plesen napade rastline in povsem ali pa precej uniči listno maso, je listje najbolje pokositi, če so le gomolji v zemlji dovolj veliki. Obolelo listje odstranimo z grede, posevek pa pokrijemo s pokošeno travo ali listjem (tudi slamo ali senom, če ga imamo), da ne bo sonce preveč opeklo gomoljev v zemlji. Krompir pustimo v zemlji dozorevati vsaj tri tedne. Plesen se namreč z obolelih listov rada preseli tudi na gomolje, če rastlinskih delov ne odstranimo. Ker vsebuje krompir največ koristnih sestavin tik pod lupino, poskusite čim več krompirja kuhati z lupino in jo odstraniti šele po kuhanju. Slovenci ne vidimo radi neoluplje-nega krompirja, čeprav mnogi narodi mladega krompirja sploh ne lupijo, da jim nudi čim več.
Kapusnice naj osmodi mraz
Mnoge kapusnice, predvsem pa listnati ohrovt in brstični ohrovt, naberejo še dodatne koristne snovi, pa tudi svoj značilni odlični okus ravno po tem, ko jih nekoliko »posmodi« mraz. Zato naj se nam s spravilom ne mudi. Jeseni pobiramo najprej solate, nato endivijo, v nadaljevanju radič. Rdeči glavnati radič ostane na vrtu brez večjih težav vse do novega leta, včasih pa še dolgo v januar. Prvega je treba porezati in pobrati »štrucarja« ki je nekoliko občutljivejši. Vendar se tudi zanj sploh še ne mudi. Šele nato naj pridejo na vrsto kapusni-ce. Pri zelju za kisanje je treba posebej paziti, da režemo nizko pri tleh in puščamo daljše kocene. Šele tik pred ribanjem kocene porežemo. Tam se namreč nabere največ nečistoč, in če kocene pore-žemo prehitro, se le-te preselijo na liste in s tem je potem moten proces kisanja.
Skladiščimo čim manj
Zelenjavo in seveda tudi sadje imamo v naši prehrani zato, da naše telo dobi dovolj vitaminov, mineralov in seveda tudi številnih drugih za telo nujno potrebnih in tudi koristnih snovi. Vsega tega nam ne da nobena druga hrana. Če pa želimo, da bi naša zelenjava vse to tudi vsebovala, jo moramo uživati kar najbolj svežo in naj se vam s spravilom ne mudi. Zelje, ohrovt, radiče skladiščimo kar na njivi pogosto vse do novega leta in pobiramo sproti, kolikor pojemo vsak dan.
Kolikor se le da, pri spravilu zelenjave uporabljamo svoje roke in manj nože, škarje in podobno - vsak dotik kovine zmanjšuje vrednost naše zelenjave. Solato natrebimo na primer z rokami, ne z nožem. Po drugi strani pa liste operemo cele, ne narezane, da ne odplaknemo nekaterih vitaminov, ki se nahajajo v soku listov.
Želim vam uspešno spravilo letošnjega povečini dobrega pridelka. Ker je bilo sonca veliko, je v njem tudi veliko vitaminov in drugih koristnih snovi.
Miša Pušenjak
«B! ■-vir mf.i'mrnam Foto: Miša Pušenjak
Iz jušne zelenjave lahko pripravimo »vegeto«.
Zdravstveni nasveti
Tudi hrana je lahko zdravilo - 14.
GROZDJE spada med najstarejše vrste sadja. Dozori na vinski trti, ki jo je človek poznal že v kameni dobi. Danes jo gojijo po vsem svetu, grozdje dozori v različnih krajih sveta v drugem obdobju, zato ga imamo na voljo skozi vse leto. Najbolj tekne naše avtohtono v začetku jeseni. Za predelavo v vino gojijo različne sorte glede na podnebje in sestavo tal. Slovenija je vinorodna dežela, ponaša se tudi z avtohtonimi sortami in odličnimi vini. Kot sadje uživamo jedilne sorte. Večinoma zaužijemo sveže sadje, predelamo ga lahko v sokove in sadne želeje. Posušene grozdne jagode sort brez pešk poznamo kot rozine in so nepogrešljiv dodatek pri pripravi peciv.
V ljudski medicini uživanje grozdja svetujejo za uravnavanje prebave, čiščenje te-
lesa, pomoč pri hujšanju in krepitev telesa.
Zdravilne učinkovine v grozdju so minerali kalij, kalcij, fosfor ter vitamina C in B, njihov izkoristek je popoln pri uživanju svežega sadja. Najpomembnejša sestavina je polifenol resveratrol, ki je v grozdnih peškah in kožici jagod. Temne sorte ga vsebujejo veliko več. Zaradi postopka predelave ga vsebuje tudi rdeče vino, v belih vinih ga ni. V resveratrolu najdemo pojasnilo za tako imenovani francoski paradoks; Francozi namreč, kljub temu da uživajo težko in mastno hrano, ne zbolevajo za srčno-žilnimi boleznimi kot drugi evropski narodi, saj ob hrani pijejo odlična, predvsem rdeča vina. Resveratrol je učinkovina, ki zaposluje znanstvenike po vsem svetu. Dokazano je njegovo močno antioksida-
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
tivno delovanje: lovi proste radikale, škodljivce, ki napadajo naše celice. Tako zavira staranje, ščiti srce in ožilje pred spremembami, ki vodijo k nastanku kapi in infarkta, pomaga blažiti vnetne procese in ščiti pred nekaterimi vrstami raka.
Z uživanjem grozdja telo ne dobi dovolj resveratrola za dosego zdravilnega učinka, prav tako ne zadošča pitje zmernih količin rdečega vina ob hrani. Zato so znanstveniki razvili sintetični resveratrol. Najdemo ga v prehranskih dopolnilih v obliki kapsul, vključujejo ga tudi v številne kozmetične izdelke, ki preprečujejo staranje kože.
NAMIG: Grozdje ima visoko vsebnost sladkorja, na kar naj bodo pozorni predvsem sladkorni bolniki. Kozarček rdečega vina ob dobri hrani ni samo užitek, temveč zagotovo tudi zdravilo.
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
S svetovne
glasbene
scene
Še dobra dva tedna nas ločita do predsedniških volitev v ZDA, kjer predvolilna tekma počasi že dosega vrhunec. Predvolilni kampanji pa se je tudi tokrat pridružil legendarni ameriški pevec Bruce Springsteen. The Boss se je odločil, da bo sodeloval na predvolilnih mitingih v Ohiu in Iowi, kjer bo še enkrat izrazil podporo aktualnemu ameriškemu predsedniku Baracku Obami. Spingsteen je v preteklosti že bil politično angažiran, saj je sodeloval v kampanji za senatorja Johna Kerryja in tudi pri prvi Obamovi kandidaturi za
ameriškega predsednika. ®®®
Sijajen uspeh pevke Adele in njenega albuma 21 je založbi XL Recordings v letu 2011 navrgel 41,7 milijona funtov. Po pisanju britanskega časnika The Sunday Times naj bi direktor omenjene založbe Richard Russell samo z dividendami zaslužil več kot 8,5 milijona funtov. Album 21 se
Foto: iBaller.com
Brian May
je samo v Veliki Britaniji prodal v neverjetni 10-milijonski nakladi, odlično pa se je prodajal tudi v ZDA in na drugih velikih glasbenih tržiščih. Adele pa ni edino vroče železo, ki ga kuje omenjena založba, saj so med njihovimi varovanci še nekateri popularni glasbeniki, kot so Jack White, The xx, Basement Jaxx, Vampire Weekend, Friendly Fires in zasedba Radiohead.
Kitarist legendarne skupine Queen Brian May je potrdil, da bodo kmalu začeli snemati biografski film o danes pokojnem karizmatičnem frontma-nu zasedbe Freddieju Mercu-ryju. V glavni vlogi se bo preizkusil Sacha Baron Cohen, ki ga poznamo predvsem iz filmske uspešnice Borat. Za scena-
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	ONE MORE NIGHT - MAROON 5
2.	GANGNAM STYLE - PSY
3.	I KNEW YOU WERE TROUBLE - TAYLOR SWIFT
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	DON'T YOU WORRY CHILD - SWEDISH HOUSE MAFIA/MARTIN
2.	SKYFALL - ADELE
3.	GANGNAM STYLE - PSY
NEMČIJA
1.	GANGNAM STYLE - PSY
2.	ONE DAY/RECKONING SONG (WANKELMUT REMIX)
3.	LILA WOLKEN - MARTERIA, YASHA & MISS PLATNUM
rij filma, ki še nima imena, je pristojen Peter Morgan, ki je bil že nominiran za oskarja, znan pa je predvsem po filmih The Queen in Frost/Nixon. Kot avtorja in producenta bosta sodelovala tudi člana te nekoč zelo popularne zasedbe, že omenjeni kitarist Brian May in bobnar Roger Taylor. Film naj bi začeli snemati spomladi 2013, v kinematografe pa naj bi prišel v začetku leta 2014.
Popularna ameriška pevka Beyonce bo prihodnje leto kot osrednja glasbena zvezda nastopila ob polčasu finala ameriškega nogometa. 47. Super Bowl se bo odvijal 3. februarja 2013 na stadionu Mercedes-Benz Superdome v New Orleansu. Za omenjeni šov velja, da spada med najbolj gledane televizijske dogodke na svetu, samo lani si je finale ogledalo več kot 112,5 milijona gledalcev. To pa ne bo njen prvi nastop, saj je leta 2004 že zapela ameriško himno na tem športnem spektaklu. Ameriški mediji že ugibajo, da bodo najverjetnejši pevkini gostje Jay-Z, Kelly Rowland in Michelle Williams. Beyonce se bo tako pridružila številnim znanim glasbenim izvajalcem, ki jim je že pripadla čast nastopa na tej prireditvi, med njimi so: Madonna, The Black Eyed Peas, The Who, Bruce Springsteen & The E Street Band, Tom Petty and the Heartbreakers, Prince, Rolling Stones, Paul McCartney in U2.
®@®
Kot vse kaže, naj bi se kmalu na svetovno glasbeno sceno vrnila legendarna zasedba Fleetwood Mack. Omenjeno novico je potrdila tudi pevka skupine Stevie Nicks in dodala, da s preostalimi člani že pripravljajo nove skladbe, prav tako pa naj bi se aprila ali maja prihodnje leto vrnili na svetovne koncertne odre. Njihova zadnja turneja sega v leto 2009, zadnji album Say You Will pa so izdali 2003. Skupina Fleetwood Mac je nastala v Londonu leta 1967, njihov najbolj uspešni album Rumours je izšel leta 1977, na njem pa sta bili tudi dve veliki svetovni uspešnici Go Your Own Way in Don't Stop. Leta 2011 se je album znova znašel na 12. mestu Billboardove lestvice zaradi TV-serije Glee, ki je plošči Rumours in njenim skladbam
posvetila eno celotno epizodo. ®®®
Britanski časopis New Musical Express je objavil rezultate študije, ki jo je predstavila organizacija Funeralcare. Raziskava, s katero so želeli ugotoviti, katere skladbe se največkrat predvajajo na pogrebih, je zajemala kar 30.000 pogrebov in potekala več kot eno leto. Med drugim je pokazala, da se na kar 60 odstotkih pogrebov vrti popularna glasba, na samem vrhu lestvice želja pa je Frank Sinatra in njegova legendarna skladba My Way. ®®®
TOP 10 NAJVEČKRAT PREDVAJANIH SKLADB NA POGREBIH:
1.	Frank Sinatra - My Way
2.	Sarah Brightman & Andrea Bocelli - Time To Say Goodbye
3.	Bette Midler - Wind Beneath My Wings
4.	Eva Cassidy - Over The Rainbow
5.	Robbie Williams - Angels
6.	Westlife - You Raise Me Up
7.	Gerry & The Pacemakers -You'll Never Walk Alone
8.	Vera Lynn - We'll Meet Again
9.	Celine Dion - My Heart Will Go On
10.	Nat King Cole -Unforgettable
Janko Bezjak
To je to
Naročite
V
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis:
RADIO TEDNIK Ptuj i.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
______________________________________i
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Razpotja
Rodimo se, nekaj časa živimo in nato umremo. Precej preprosto se sliši, takole zapisano. Pa saj prvi in zadnji del po navadi tudi sta, vse vmes pa je precej zapleteno. Toliko je vsega, da sploh nima smisla naštevati. A skrajšano bi se lahko izrazil, da moramo sprejeti veliko odločitev.
In tako pristanemo na razpotjih. Vsak dan, dan za dnem, hodimo po razpotjih ter se odločamo tja ali tja; sprejemamo odločitve. Običajno med dvema možnostma, od katerih je ena bolj ali manj udobna, druga pa pravilna. Zadnja je navadno težja, velikokrat boleča, a še zmeraj pravilna. Tako je sleherno križišče test preizkušnja samega sebe. Jasno, ljudje se odločajo, kakor se, in ne predstavljam si, da sem kakršen koli razsodnik. Konec koncev mora zvečer vsak sam s seboj biti sposoben iti spat.
Gre le za dejstvo, da se naše usode vsake toliko prepletajo in tako se naenkrat znajdemo v odločitvah drugih. S čimer ni po navadi nič narobe, dokler vsaj veš, kje si. Težava nastane, ko zavlada tišina ter izgubiš orientacijo. Izgubiš sposobnost se odločati, kam - naprej, levo ali desno. Pa dobro, slej ko prej tako ugotoviš, da svoje življenje voziš sam.
Vendar spet se pojavi razcep, znova se pokažejo možnosti in vnovič se je treba odločiti. Sprejeti težko, a pravo odločitev in pri njej trmasto vztrajati, kajti poti nazaj ni. Tudi preveč oziranja nazaj ne sme biti. Ja, prave odločitve so tiste ta težke in tiste, ki so včasih celo boleče; predvsem za druge. A tako je. Za svoje življenje je vsak kriv in odgovoren sam. Vsak hodi po svojih razpotjih in se odloča, kam. Vsak ima možnost.
Ob koncu dneva moraš tako biti vreden sam sebe, ker v drugih tvoje cene kratko malo ni. Stopiti je treba naprej, na naslednje razpotje, spet počakati in se odločiti. Biti sam je sicer en sam prepih, vendar vsaj ni dvoma. Odločitve in posledice so jasne in veš, da te po razpotjih ne vodi kompromis dvojine ali množine. Na koncu je tako ali tako vsak odgovoren le sebi in sam sebi edina vrednost.
Matic Hriberšek
l_es t Vi
v NAJ
l. FEEL> a. GANG
AGAIN - ONE REPUBLICK
JGNAM STYLE - PSY
3.	HALL OF FAME - SCRIPT FT. WILL I AM
4.	SETTLE DOWN - NO DOUBT
5.	SOME NIGHTS - fun.
6.	CANDY - ROBBIE WILLIAMS
7.	ONE MORE NIGHT - MAROON 5
8.	WE ARE NEVER EVER GETTING BACK TOGETHER - TAYLOR SWIFT
9.	50 WAYS TO SAY GOODBYE - TRAIN
10.	SHE'S SO MEAN - MATCHBOX 2C
11.	I FOLLOW RIVERS - TRIGGERFINi
vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8« 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
naravni piščančji zrezek, gobova omaka, ajdova kaša
z ribano zelenjavo
SREDA
mesna musaka, zeljnata solata s fižolom ČETRTEK
špinačna kremna juha, široki rezanci z omako s
tunino*, paradižnik v solati
PETEK
čufti v paradižnikovi omaki, pire krompir SOBOTA
paradižnikova juha z zvezdicami, dušena teletina,
zelenjavni pire, zelena solata
NEDELJA
goveja juha s fritati, puranji zrezek po dunajsko, rizi-
bizi, mešana solata
PONEDELJEK
rižota po kitajsko**, solata, zdrobov praženec, slivov kompot
Široki rezanci z omako s tunino*
1 velika žlica olja, 1 čebula, žlička suhega peteršilja, žlička drobno narezanega česna, 450 g tunine v konzervi, žlica moke, 2 dl kisle smetane, žlica masla, 1 dl vode, 450 g širokih rezancev
Široke rezance skuhamo v slani vodi, že skuhane splakne-mo in v malo naoljeni posodi premešamo. Tunino iz konzerve damo v toplo vodo in jo rahlo, za 3 minute, zavremo. Nato jo v cedilu izplaknemo s toplo vodo. Na malo olja ocvremo na drobno nasekljano in po želji soljeno čebulo, da porumeni, dodamo peteršilj. Dodamo tunino in česen. Dobro premešamo, tako da ne bo velikih koščkov tunine, dodamo maslo, 1 dl tople vode in pustimo, da rahlo zavre. V drugi posodi prežgemo moko in ji dodamo kislo smetano. Dobro premešano dodamo k že pripravljeni omaki. Vse skupaj mešamo do vrenja in jed je pripravljena.
Rižota po kitajsko**
150 g riža, 150 g svežih rakcev (ali zamrznjenih), 70 g graha, 2 stroka česna, korenje, 3 pori, 2 jajci, 6 žlic araši-dovega olja, 2 žlici temne sojine omake, 1,5 dl jušne osnove, 1 žlica suhega šerija, 2 ščepca soli, 1 ščepec popra
Riž natresemo v gosto cedilo in ga pod tekočo vodo spiramo tako dolgo, dokler je voda motna. Ko odstranimo škrob, riž dobro odcedimo. Stresemo ga v posodo, v katero smo dali približno liter hladne vode. Posodo z rižem pristavimo na kuhalnik in kuhamo, dokler ne zavre. Nato posodo pokrijemo in na zmernem ognju kuhamo še osem minut. Štedilnik izključimo, riž pa pustimo stati približno 15 minut. Postrgamo in na koščke narežemo korenček. Na kuhalnik pristavimo kozico z vodo in v njej približno 15 minut skupaj s korenčkom kuhamo grah. Česen olupimo in nasekljamo. Por očistimo in operemo; beli del na-sekljamo, zelenega pa narežemo na kolobarje. Če uporabljamo zamrznjene rakce, jih pred kuhanjem odtalimo. Vok pristavimo na kuhalnik in zagrejemo dve žlici arašidovega olja, dodamo česen in beli del pora. Ko posteklenita, dodamo še rakce in jih med stalnim enominutnim mešanjem dobro zapečemo, nato pa odstavimo. V novi vok ponvi segrejemo šest jedilnih žlic araši-dovega olja. Dodamo riž in stalno mešamo. Počasi prilivamo dve razžvrkljani jajci in primešamo še rakce, grah ter korenček. Vse skupaj zalijemo s sojino omako in juho ter med stalnim mešanjem pražimo še dve minuti.
Za konec dodamo še žličko šerija ter po okusu solimo in popramo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Foto: ASV
DVOJČKA
»Gospod major, prosil bi vas za dva dni izrednega dopusta, ker je žena rodila dvojčka.« »Pa sta oba otroka vaša?« »Saj ravno to se sprašujem! Ko je zanosila, sem bil samo en
dan doma.«
©©©
DELOVNI LJUDJE »Kdo mi lahko pove, kako pridejo na svet otroci?« je učiteljica vprašala učence. »Prinesejo jih štorklje!« se je oglasila Nataša. »Mojo sestrico je prinesel pa velikonočni zajček!« je povedal Mihec.
»In ti, Janezek? Kaj misliš ti?« »Veste,« je dejal Janezek, »mi smo pa delavni ljudje in ne sedimo križem rok. Pri nas je
otroke naredil očka!« ©©©
DVA KONJAKA
Gost je leta in leta prihajal v gostilno in vedno naročil dva konjaka. Enega zase, druga za prijatelja, ki pa ga ni bilo. Tako je vsakič popil dva konjaka. Nekega dne pa naroči samo en konjak.
»Vašega prijatelja ne bo?« se pošali natakar.
»Bo, bo, ta je za njega. Jaz sem pa po priporočilu doktorja pre-
nehal piti!«
©©©
STANJE
Bančni uslužbenec je klical podjetnika:
»Vaše podjetje nam dolguje 500 tisoč evrov.« »Ja, vem!«
»Vaše stanje na osebnem tekočem računu je za 5 tisoč evrov v minusu!«
»Ja, in? Ste pogledali stanje na mojem računu v letu 2004?« »Samo trenutek ... Ja, v letu 2004 ste imeli 50 tisoč evrov plusa na računu!« »No, vidite. Sem vas jaz takrat
kaj poklical?«
©©©
LOGIČNO VPRAŠANJE »Mami, ali je res, da štorklje prinašajo otroke in da nam bog daje naš vsakdanji kruh?« »Res je, sinko.«
»Zakaj pa potem potrebujemo očka?«
©©© SOVRAŽNIKI
Doktorja se pogovarjata in eden reče:
»Mi, doktorji, imamo pa res veliko sovražnikov na tem svetu!«
»Res je! Na onem svetu pa še več!«
SESTAVIL
EDI KLASINC
Štajerski TEDNIK
PRENOSNIK MENICE
NAS EKONOMIST
KRAJ JUŽNO OD
DRAGATUŠA
POGLED, VIDEZ
DNEVNI METULJ
MEJNIH PREHOD NA SOTLI
PRENOČIŠČE ZA TURISTE
ORGANSKA CIKLIČNA SPOJINA
NINO ROBIC
NENAVADNE ČEZMORSKE STVARI
TRGOVEC Z ŽAFRANOM
POSLOVNI DIREKTOR, MENEDŽER
IRENA VIDIC
MALODUŠNEŽ
IGRALKA PRICA
POGORJE
PEVKA ŽNIDARIČ
RAP GLASBENICA
TOLAŽBA, UTEHA
TELIČKA
OLEG VIDOV
KDOR JE PRESTAVLJEN
SILVO FATUR
MEHUR
SMUČAR (JURE)
BRALNO-PISNI POMNILNIK
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
AMERIŠKI FILMSKI REŽISER (WOODY)
NAS NOVINAR (FRANCEK)
PEVSKI ZBOR
PODKUPNINA
NAŠ FILOZOF (ANDREJ)
IGRALKA ŽELEZNIK
ALFI NIPIČ
NEMOST
ANGLESKO PIVO
OTILIJA
VARJENI SIV
ROMUNSKI PIANIST CRETU
MESTO V SPANIJI
IGRALKA (NINA)
GALIJ
IVAN TAVČAR
SKLEPNA BESEDA
HRVASKI NOVINAR (ZVONKO)
NRAVOSLOVJE
VELIKA PISANA MORSKA ŽELVA
KMET, KI ORJE, ORAČ
PTIČ DROZG
UGANKARSKI SLOVARČEK: BOTEL = prenočišče za turiste, CARAR = ptič drozg, EANES = portugalski pojitik, predsednik 1976-87 (Antonio Ramalho, 1935-), MEHIR = star naziv za mehur, MIKROLIT = kamnito orodje, MUKIČ = slovenski novinar in prevajalec (Francek, 1952-), STRATIOT = najemni vojak, VIGo = mesto v Španiji.
■joieo 'jejoio 'ejaje^ 'e^ua 'eoua"|
'Sonda 'ujsmeAi 'o§ia '|en!|/\| 'ejoiuau 'nv 'esefi 'am 'Joh 'gi^niAi 'uanv 'woi 'js 'oaualjAeisaid 'aq 'e^jadej 'e||/\| 'oajsjoS 'zeuqojnj 'juesopuj 'moj^iu 'saue^ 'ojasd 'uouns 'iqp :ouAejopoA '3>1NVZId>1 31 A31IS3d
Govori se ...
... da si eden od zelo znanih in pogosto (pre)glasnih slovenskih politikov baje za vsak slučaj, v primeru grškega scenarija, daleč daleč vstran na varnem, v deželi kengrujev, za vsak slučaj pridno gradi hišo zdravja in rekonvalescence.
... da so nas v Marprogi končno nekoliko prehiteli, vsaj pri izvedbi malo čudnih občinskih projektov. Tako za staro Poe-toviono še vedno velja, da je mesto - muzej, Marprog pa je postal mesto radarjev.
... da so tisti vozniki, ki so se do sedaj hudovali nad dejstvom, da v Marburgu ne smejo voziti z avtomobili, starejšimi od 12 let, sedaj lahko mirni: imajo vsaj manj možnosti, da bi jih zaradi prevelike hitrosti ujeli na novih radarjih.
... da bi nekateri baje radi središkega župana preselili še malo na Grabe, da bi se še tam kaj postorilo.
... da so svojo strankarsko (ne)opredeljenost, na kateri sicer temelji humanitarna gasilska organizacija, neprepričljivo dokazali člani gasilskega lobija pri Sv. Marku, ki so za interese svoje rumeno-modre politične stranke pripravljeni skregati celo občino.
... da sta se - po vzoru večnega derbija med žogobrcarji iz Marproga in prestolnice -župana udeležila veteranske tekme med Borovci (Ptuj) in
Hajdino. Eden je bil borben ob igrišču, drugi pa na igrišču (po mnenju sodnika celo preveč).
Vidi se ...
... da Polanci le niso takiškrti kot njihovi daljni sorodniki na Gorenjskem. Čeprav še vedno trdijo, da zanje velja stari rek: „Kuj mau bi, mau, dau pa ne bi", seje ob nedeljskem odprtju ceste izkazalo, da ni tako, saj so gostom razrezali cel pršut in kar dve svinji.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 29. 10. pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Knjižno nagrado podarja Založba Didakta. Nagrado prejme Jan Simonič, Ptuj.
Foto: Danica Dolenc
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslala Danica Dolenc, ki je ponosna na svoje vnuke, saj ji že sedaj pomagajo v vrtu. Tokrat so z njo nabirali ognjič in se poučili, da pripravki iz njega pomagajo pri celjenju manjših ran in odrgnin na koži, manjšajo otekline, blažijo opekline, krčne žile, akne ter različne izpuščaje.
«"DIDAKTA
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
5	8						4	
7		1				2	3	
								7
					4	8		
	4		6					
	7	6				1		
8				7		4		
		2	1	4			9	8
	6		5					
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	GGG
Bik	vvv	©	€€	ggg
Dvojčka	v	©©©	€	gg
Rai	vv	©©	€€€	g
Lev	vvv	©	€€€	gg
Devica	v	©©	€€	g
Tehtnica	vv	©©©	€	ggg
Škorpijon	vvv	©©	€€	g
Strelec	vv	©©©	€	gg
Kozorog	v	©©	€€€	g
Vodnar	vv	©©©	€	ggg
Ribi	vvv	©©	€€€	g
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 22. oktobra do 29. oktobra 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)
»Nič ni bolj naporno kakor molčati.« Kitajska modrost »Več hrupa naredi drevo, ki pade, kakor gozd, ki raste.«
Vzhodnjaški pregovor
»Veliko moč ima tisti, ki zna molčati tudi takrat, ko ima prav.« Lev Nikolajevič Tolstoj
»Ne sramuj se molka, če nimaš kaj povedati.« Ruski pregovor
»Molk in skromnost sta v družbenem občevanju zelo koristni lastnosti.« Michel de Montaigne •SfSfk
»Trije bi lahko obdržali skrivnost, če bi bila dva mrtva.«
Benjamin Franklin
»Kdor veliko govori, malo misli.« Carlo Dossi
»Ko sem bil še otrok, nisem razumel, kaj so to 'nestorjena dobra dela'. Prvikrat je človek oskrunil svojo mladost, kadar je prvikrat molčal, ko mu je srce ukazovalo, da naj govori.« Ivan Cankar
»Molk je pogosto govorica pogumnih.« Wilhelm Neumann •k**
»Kdor se vselej samo strinja, bo težko našel priložnost povedati tudi kako svoje mnenje.« Jean-Paul Sartre
Videm • Ob mednarodnem dnevu šolskih knjižnic
Poklon Forstnericu in solski knjižnici
Leta 1999 so knjižničarji začeli praznovati svoj mednarodni dan na četrti ponedeljek v oktobru, v Sloveniji smo ga prvič praznovali 22. oktobra 2007. Mednarodnemu združenju Šolskih knjižnic, ki tudi letos vabi k praznovanju in promociji Šolskih knjižnic, so se odzvali v OŠ Videm, kjer so za začetek organizirali pohod po Srakačevi poti, v šolski knjižnici pa bodo ves teden ure pravljic.
Da ne gre le za en dan, posvečen promociji šolskih knjižnic, v katerega se je vključevalo vedno več držav, je že leta 2008 ugotovil predsednik mednarodnega združenja šolskih knjižničarjev (IASL) James Henri: »Mednarodni dan šolskih knjižnic je dejansko prerasel v mednarodni mesec šolskih knjižnic. To pomeni, da knjižničarji sami lahko izberejo dan, teden ali celo ves mesec in ga napolnijo z dejavnostmi, posvečenimi knjižnici, in s tem, kar ta pomeni za šolsko skupnost.«
Pobudnica ideje o praznovanju dneva šolske knjižnice na OŠ Videm je tamkajšnja knjižničarka Tanja Potočnik, ki je povedala: »Mednarodni dan knjižnic smo v naši šoli začeli s sobotnim pohodom po Srakačevi poti, nadaljevali pa s celotedenskimi urami pravljic v naši šolski knjižnici, ki jih bomo nadgradili z delavnicami, znotraj katerih bodo vsi učenci lahko izdelo-
vali knjižne kazalke in druge zanimivosti, povezane s knjigami. Ure pravljic bodo vsako jutro pred poukom za vse učence, ne glede na starost, pravljice pa bodo pripovedovale prostovoljke, ki bodo nato vodile tudi delavnice. Za pohod kot uvodno aktivnost smo se odločili zato, ker iz naših krajev izhaja velik literat, France Forstnerič, ime pa je pot dobila po enem od njegovih knjižnih junakov.«
Pohoda, ki se je začel s krajšim kulturnim programom, znotraj katerega so učenci Nika, Martin, Rok in Jernej brali odlomke iz For-stneričevih del ter zaigrali na harmoniko, se je ob učencih OŠ Videm udeležilo tudi precej odraslih, med njimi tudi brat in obe sestri pokojnega Forstneriča.
Pred začetkom poti je zbrane najprej pozdravila ravnateljica Helena Šegula, ki je povedala, da bodo mednarodnemu dnevu knjižnic v šoli namenili ves teden in da je
V videmski OŠ so mednarodnemu dnevu šolskih knjižnic posvetili pohod po Srakačevi poti (na posnetku), od ponedeljka do petka pa v šolski knjižnici.
ves teden. V soboto so pripravili se vrstijo ure pravljic in delavnic
prav, da je v dogajanje vključen tudi pohod po Srakačevi poti, saj se tako simbolično
poklanjajo domačemu velikemu literatu, na katerega lahko upravičeno zelo
so
Pleterje • Odprli prenovljeno in razširjeno cesto
Cesta, vredna blizu 400.000 evrov
Minulo nedeljo, 21. oktobra, je veselje krajanov Mihovc, Dragonje vasi in Pleterij ob odprtju prenovljene in razširjene asfaltne ceste okronalo tudi sončno vreme; Celotna investicija je skupaj z obnovo javne razsvetljave in položitvijo cevi za električno omrežje veljala blizu 400.000 evrov.
Da gre za pomemben dogodek krajanov treh vasi, je dokazalo izjemno veliko število domačinov in gostov, ki so se zbrali ob odprtju ceste pred podjetjem Medol sredi Pleterij. To je ob uvodnem pozdravu ugotovil tudi svetnik občine Kidričevo Franc Planinšek, saj so domačinom pridružili gostje, svetniki in župan ter predstavniki izvajalcev del: Cestnega podjetja Ptuj, Komunalnega podjetja, Elektra Ptuj
in Elektroinštalacij Franca Ka-iserja, tako da je bilo vseh skupaj blizu 100.
Predsednik krajevnega odbora Mihovce-Dragonja vas Anton Sagadin je ob odprtju pojasnil, da so prejšnjo cesto skozi vasi ob gradnji kanalizacije vsevprek prekopali, tako da je bilo vozišče uničeno in je bila vožnja neznosna. Zato so bili zelo veseli, da jim je uspelo prepričati župana in svetnike občine Kidričevo, da
Foto: M. Ozmec
Odsek 1600 m modernizirane asfaltne ceste s pločnikom in javno razsvetljavo so svečano odprli (z desne) predsednik krajevnega odbora Anton Sagadin, kidričevski župan Anton Leskovar in svetnik Franc Planinšek.
je rekonstrukcija ceste nujna. Ker je promet tu vedno večji, so se uspeli dogovoriti tudi za razširitev ceste in sočasno izgradnjo pločnika za pešce.
Celotno rekonstrukcijo in širitev ceste s 5 na 6,20 m so izvedli v dolžini 1600 m, pri čemer je bil delno zamenjan tudi zgornji ustroj ceste, sočasno pa so uredili še odvodnja-vanje, dvignili vodovodne in kanalizacijske jaške, položili izravnalni nosilni sloj asfalta, nato pa še zaključni sloj asfalta na površini 10.600 kvadratnih metrov. Vrednost vseh teh del je bila 355.346 evrov. Ob tem pa so obnovili javno razsvedjavo in položili še cevi za nizkonapetostno električno omrežje v vrednosti okoli 40.000 evrov. Sicer pa je bila investicija sofinancirana z državnimi sredstvi, namenjenimi občinam. Posebno zalivalo so vaščani obeh vasi namenili kidričevskemu županu in občinskemu svetu, občinskemu odboru za infrastrukturo in investicije ter izvajalcem del, ki so vsa dela opravili kvalitetno v dogovorjenem roku.
Ob pomembni pridobitvi je vaščanom in izvajalcem gradbenih del čestital tudi župan Anton Leskovar ter poudaril, da so tako kot domačini želeli
modernizirati daljši odsek ceste, do Spodnjih Pleterij, žal pa za to ni bilo dovolj denarja. Kot je poudaril, je pomembno, da so na 1600 m dolgem odseku sočasno z modernizacijo položili tudi vse druge komunikacijske in električne vode ter javno razsvetljavo, tako da naslednjih 15 do 20 let ne bo več potreben noben poseg v cesto.
Novo pridobitev sta blagoslovila duhovnika Karel Pavlič in Janko Strašek, s svečanim prerezom vrvice pa so jo odprli predsednik krajevnega odbora Anton Sagadin, župan Anton Leskovar in svetnik Franc Planinšek. Dogodek, ki je nadvse pomemben za krajane vseh treh vasi in občino, so s kulturnim programom popestrili harmonikarji Sandi Žumer in Denis Gajšt iz Plete-rij ter Urban Erker iz Dragonje vasi, zapeli so Fantje treh vasi, na novem asfaltu pa so zaplesali veterani folklorne skupine Vinka Koržeta iz Cirkovc. Nato so se župan in gostje s konjsko vprego popeljali proti Mihov-cam. Vsem, ki so se udeležili slovesnega odprtja, so postregli prijazni domačini takoj po svečanem odprtju, nekoliko obilneje pa nato še v domu krajanov v Mihovcah.
M. Ozmec
ponosni, saj so po njegovi zaslugi videmska naselja širše prepoznavna. Pohodnike je pozdravil in jim zaželel lep dan tudi župan Friderik Bračič, ki je dodal, da pohod ob prijetnem druženju, ki ga ponuja, pomeni tudi ohranjanje kulturne dediščine kraja. Predsednik Kulturnega društva Franceta Prešerna Jože Šmigoc pa je zbranim povedal, da je bila Srakače-va pot začrtana leta 2004, za kar ima največ zaslug danes pokojni vodja sekcije za po-hodništvo Miro Črnila, prvi pohod pa se je zgodil 19.
junija tega leta: »Pot je nastala iz globoke hvaležnosti našemu pisatelju, pesniku in publicistu Francetu Forstne-riču, ki je naše kraje zapisal v slovenski literarni zemljevid. Prav je, da se domačini zavedamo mesta in pomena, ki ga ima Forstnerič v slovenski literaturi!«
Potočnikova, ki je prav tako pozdravila zbrane in se Forstneričevim sorodnikom zahvalila s simboličnim darilom, pa je še povedala: »Ob urah pravljic in delavnic bo v tem tednu še spominska ura v počastitev 31. oktobra, decembra pa bo organizirano še predavanje za svetovalne delavke o pomenu branja otrokom.« Kot je še dodala, je knjižnica v OŠ Videm dobro obiskana: »Učenci si veliko izposojajo knjige, imamo približno 8000 publikacij, ki redno krožijo. Sicer pa je knjižnica tudi prostor, kjer učenci preživljajo proste ure. Upam, da se pomen knjižničarstva v šolah zaradi spremembe normativov ne bo zmanjšal oziroma da ukrepi ne bodo takšni, ki bodo prizadeli v prvi vrsti šolske knjižničarje in knjižnice, posledično pa tudi naše otroke, učence.«
Letošnje geslo mednarodnega dneva oziroma kar meseca šolskih knjižnic se glasi Šolske knjižnice - vez med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, s čimer želijo knjižničarji opozoriti na bogastvo, ki ga hranijo knjižnice. Tam so namreč shranjene knjige in dokumenti, ki pričajo o preteklem času in ohranjajo zgodovino ter skrbijo za sedanjost in prihodnost učencev, s tem da jih opremljajo s kompetencami, ki so potrebne za uspešno delovanje v današnji družbi.
SM
Dodatek k članku Pobratena mesta, knjižnice in ljudje.
V 72. številki Štajerskega tednika, ki je izšla 11. 9., je bil objavljen članek z naslovom Pobratena mesta, knjižnice in ljudje. Ob tem smo pozabili pripisati, da je zraven ptujskih igralcev, ki so prebirali leposlovno literaturo, nastopil tudi Michel Renault, Francoz, ki živi na Ptuju.
Za napako se opravičujemo
Uredništvo
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 23.10.
SREDA 24.10.
00:00 Video strani
8:00 Dobrodelni koncert za živali 2012 10:00 Polka in Majolka 12:00 Utrip iz Ormoža 13:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Oddaja iz Občine Destmik 22:30 Duhovna oaza 23:00 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Društvo Europa Don na na Hajdlni 9:00 Hajdina - Vinske pesmi Skorba 2012 10:00 Oddaja iz Občine Starše 11:30 Oddaja ŠKL 12:30 Video strani 18:00 Oddaja iz Občine Starše 20:00 Mesečna kronika iz Občine Hajdina 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Gostilna pri Francetu 23:00 Oddaja o kulturi 23:30 Video strani
ČETRTEK 25,10.
00:00 Video strani 8:00 Žetev na Polenšaku 2012 10:00 Ujemi sanje 11:00 Ptujska kronika 11:20 Duhovna oaza 11:45 Video strani 18:00 ŠKL 19:00 Grad Turn išče 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Društvene igre na Polenšaku 21:40 Gostilna pri Francetu 22:40 Ptujska kronika 23:00 Video strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
Z vami že 15 let!
P
Foto: SM
Prireditvenik
Torek, 23. oktobra
!:00 Ptuj, dvorana krščanske adventistične cerkve, Belšakova 71: Življenje z namenom, predavanje o smislu življenja, Srečko Kuburič
Sreda, 24. oktobra
10:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Pika, kje je tvoja nogavica, za šole in izven
17:00 Laporje, Šilihova dvorana OŠ: lutkovna predstava
18:00 Ptuj, dvorana krščanske adventistične cerkve, Belšakova 71: Življenje
z namenom, predavanje o smislu življenja, Branko Bistrovic 19:00 Ptuj, Stara steklarska: prireditev ob 10-letnici ustvarjanja literarnega kluba
Četrtek, 25. oktobra
17:00 Ptuj, nekdanja konjušnica na gradu: odprtje razstave Franca Poga-
čarja - Makete dvojnih kozolcev 18:00 Ormož, dom kulture: srečanje Nariši nov dan, LAS za preprečevanje zasvojenosti
18:00 Ptuj, dvorana krščanske adventistične cerkve, Belšakova 71: Življenje
z namenom, predavanje o smislu življenja, mag. Zmago Godina 18:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: ustanovni zbor članov Društva
prijateljev PM Ptuj-Ormož 18:00 Slovenska Bistrica, dvorana glasbene šole: javni nastop učencev glasbene šole
18:00 Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka: predavanje Janeza
Ferluca Glina zdravi pametno 19:00 Ptuj, minoritska klet: Festival KPŠ Vino ni voda, predstavitev vinarstva Furst in Gross, glasbeniki GŠ KP Ptuj
Petek, 26. oktobra
18:00 Pragersko, dom kulture: prireditev ob 7-letnici delovanja TD Breza Pragersko Gaj
19:00 Ptuj, Mestni kino: projekcija filma Šanghaj in pogovor z režiserjem
Markom Naberšnikom 19:00 Ptuj, Stari zapori: festival KPŠ Vino ni voda, predstavitev španskih vin
in nastop Mateja Turk acoustic duo 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: komedija SNG Drama Ljubljana, Nežka se
moži, za abonma Tespis, Orfej in izven 21:00 Ptuj, CID: CID-ov trojček, koncert skupin Adam, Vibesonic Jam in The Strangers
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 25. oktober: 19:00 Kozmopolis
Petek, 26. oktobra: 17:00 Paranorman; 19:00 Šanghaj in pogovor z režiserjem Markom Naberšnikom Sobota, 27., in nedelja, 28. oktober: 17:00 Paranorman; 19:00 Kozmopolis; 21:00 Šanghaj
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
S^ai J AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIC Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
LETNIK CENA		e OPR.	BARVA
1995	250,00	ZRAČNA BLAZINA, RADIO	ZELENA
199B	190,00	CENTR. ZAKLEP., 1.IAST.	MODRA KOV.
2001	2400,00	MOZN.ODDITKADDV	BELA
2003	2.890,00	2. LAST, P0IRJ.SERV.KNJIGA SV. MODRA	
2003	2.990,00	ZRAČNA DIAZINA, ARS	OPEÍNO RDEČA KOV.
1996	4490,00	HIFI, ALARM, ALU PL, KUMA REIA	
2002	4.990.00	EL. PAKETALU PLATIŠČA	RDEČA
2006	6.250,00	ALU PLATIŠČA, 2.IAST.	MODRA KOV.
2004	6.(90,00	LEP DRUŽINSKI AVTO	SREBRNA KOV.
2007	7.490,00	10 AIBAG0V, AVT.KUIHA	TEMNO MODER KOV.
2007	7.990,00	1.IAST, P0TRJ.SERV.KIUIGA SREBRNA KOV.	
2009	1.190,00	KOMUNIKACIJSKI PAKET	ZELENA SQUEEZE KOV.
2006	9.990,00	SEKV. KNJ., OPR. VEUKISERV. SREBRNA KOV.	
2010	9.900,00	TEMPOMAT, ALU PIA1SCA	ČRNA KOV.
2002/03	17.990,00	USNJE,P01RSERV.KNJKA	ZIATAKOV.
PTUJSKA TELEVIZIJA
FORD FIESTA 1.1 C, 3 VRATA, SLO OTROENXSARA Ml PEUGEOT BOXER Z.5 D KOMBIFURGON PEUGEOT ZOS 1.6,3VRATA FORD HESTA COMFORT 1.3.3 VRATA JAGUAR SOVEREIGN 4.0 LIMUZINA AUDI A41.9 TOI KARAVAN VW ROL01.4 TDI, 5 VRAT COMFORT. VW TOURAN 2.0 TOI VW GOIF10 SOI. 5 VRAT. SLO FORD MONDE01.01 VCT TI, 5 VRAT, SL FORD FIESTA TREND 1,25,5 VRAT PEUGEOT 007 2.0 HDI, 5 SEDEŽEV FORD FOCUS 1.6 EBONY, 5 VRAT, SLO DMWM3SMG COUPE AVTOM.
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA: www.avto.nat/avtomobilipr
-P Y
PROGRAMSKA SHEMA ReTV
Turek 23,10. 8;30 Prodajno okra 3:00 Dnevnih TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 11=00 Modro - pon. 1:30 Info kanal 1:45 Prodajno okno 12:00 Ptujska kronika 2:20 info kanal 2:50 Prodajno okno 3:05 Pomorski tednik - pon. 13:30 Info kanal ~:35 Kuhinjica 8.00 Ptujsfa kronika - pon. 6:20 Info kanal 6:30 Prodajno okno 7:00 Soortfno)-10. oddaja 7:30 Moto scena -14. oddaja 18:00 Ptujska Kronika - pon. 18:20 Kultura na dlani - 9. oddaja - pon. 19:20 Info kanal
10:40 Ledevanje odpadkov - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Sport(no)-10. oddaja - pon. Epk napovednik-10. oddaja-pon.
16:00 Ptujska kronika-pon.
16:20 Info kanal
16:30 Prodajno okno
17:00 Cista umetnost -12. oddaja - pon.
17:20 Sikkim - Izgubljena dežela
17:50 Info kanal
18:00 Povabilo na kavo
13:35 Kultura na dlani - 9. oddaja - pon.
19:35 Info kanal
20:00 Ptujska kronika-pon.
20:20 Moto scena -14. oddaja - pon.
20:50 Povabilo na kavo - pon. Epk napoved ni k -10. Ron TV GoriSnica fo kanal
21:251 21:551 22:551
Četrtek 25.10. 6:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica-pon. 9:50 Info kanal 10:20 Modro - pon. 10:80 Info kanal 11:45 Prodajno okno 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo-pon. 12:55 Info kanal
odrske deske: 0. oddaja - ™ajno1okno
-pon.
21:45 Zemlja in mi -10. oddaja 22:10 Ptujska kronika-pon. 22:30 Info kanal Sreda 24.10. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 1; 00 Modro - pon. 1:30 Info kanal 1:45 Prodajno okno 12:00 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Poslanski utrip -10. oddaja - poo. 13:50 Info kanal 15:15 Odpadna embalaža - pon. 15:35 Kuninjica
3:15 Infu kanal 5:30 Kuhinj iea 6:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Epk napovednik 17:30 Info kanal
10. oddaja-pon.
18:00 Ptujska kronika-pon. 18:20 Sport(no)-10. oddaja -pon.
jšio Infi karal 10:40 Izrabljei 20:00 Ptujska kronik
-pon. -pon.
20:20 Epk napoved ni k.
""" injske odrske deske - 9..oddaja - pon.
21:20 Cista umetnost -12. oddaja - pon. 21:4011. regata Ptujdanka -pon. 21:55 Ptujska kronika - pon. 22:15 Zemlja In mi-10. oddaja -22:40 Info Kanal
rry^sKA TtüvizuA
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi. Nisi se izgubil kot zven v tihoto... Med nami si!
SPOMIN
24. oktobra mineva leto dni, ko se je od nas za vedno poslovil dragi mož, oče, dedek in brat
Janez Meznarič
29. 9. 1946-24. 10. 2011 IZ MOŠKANJCEV 114
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se z lepo mislijo in prižgano svečko spomnite nanj.
Žalujoči: tvoji najdražji
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAMO 6 prašičev od 100 do 1 20 kg teže, mesnate pasme. Telefon 031 589 395._
PRODAM varaždinsko zelje za kisa-nje ter prašiče. Telefon 041 452 492.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sort jonagold, zlati delišes, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Ko-čice 38, Žetale, telefon 769 26 91.
PRODAM bio gnojilo, star predelan konjski gnoj, 60 kg vreča, cena s prevozom 7 evrov na vrečo. Nad 15 vreč lepe nagrade. Telefon 720 81 08, 031 273 577._
UGODNO prodam oslička ali menjam za koruzo. Tel. 031/545-283.
PRODAM bukova in gabrova drva. Telefon 031 532 785._
PRODAMO bele piščance domače reje. Prodaja poteka od 8. do 10. ure, popoldan pa od 16. ure dalje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, telefon 713 60 33._
PRODAM dve pašni kravi simental-ki, breji, s teleti ali brez. Telefon 031 532 785._
PRODAMO repo. Tel. 030/390-646.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAJAMO glavnato varaždinsko zelenje za kisanje. Tel. 02 763 26 31.
PRODAM SUHE SMREKOVE deske, žagan les za ostrešje, mizarski les, ladijski pod, bruna, drva, možna dostava. Tel. 041 833- 781._
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
NEPREMIČNINE
V CENTRU PTUJA prodam dobro ohranjeno (l. 1985), vseljivo, neopremljeno hišo 180 m2, cena 99.000 eur. Inf. na telefon: 041 669 273.
DOM IN STANOVANJE
V	NAJEM ODDAM 1 -sobno stanovanje na Ptuju samski ženski. Tel. 77952-51._
ODDAM ali prodam hišo v Gorišnici, v velikosti 250 m2. Tel. 051/365-793 in 041/474-063.
ODDAM V NAJEM dvosobno stanovanje v Ptuju. Telefon 031 317 508.
V	NAJEM ODDAMO trisobno stanovanje, 85 m2, v Stojncih. Telefon 041 39 41 31.
Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin ostaja in naprej živi.
V SPOMIN
22. oktobra je minilo osemnajst let, odkar smo se nenadoma za vedno poslovili od dragega moža, očeta, dedka in brata
Leopolda Goričana
1934-1994 S POBREŽJA 124
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, poklanjate cvetje in se z lepo mislijo ustavljate ob njegovem mnogo preranem grobu.
Vedno ga bomo pogrešali!
Vsi njegovi
ZA AVSTRIJSKA PODJETJA iščem izkušene monterje centralnih naprav in suhomontažerje. Tel. 040 341 120, Nada Kosi, s. p., Noršinci 38, 9240 Ljutomer.
NUDIMO vam čiščenje oken, stanovanj, hiš, poslovnih prostorov in urejanje okolice. Vila dom, čistilni servis, posredništvo in storitve Jana Osojnik Šestanj, s. p., Hrastovec 26 b, Zavrč, telefon 041 802 372, e-mail jana. osojnik@siol.net.
www.tednik.si
ZA DELO V NEMČIJI zaposlimo delavce z izkušnjami pri polaganju naravnega kamna, betonskih plošč in tlakovcev. Kandidati potrebujejo izpit za avto in osnove pogovorne nemščine. Pisne prošnje pošljite na atb@atb-pflaster.de. Dodatne informacije 02 792 37 51, www. atb-pflaster.de.
RAZNO
PRODAM parni WAP čistilec, 1 30 stopinj C, 1 70 barov, in zimske gume na platiščih 195/60-R15. Tel. 041/678580.
RADIOPTUJ
eta ¿filetee
www.radio-ptuj.si
NAGRADNA IGRA
ŠTAJERSKEGA
EMBRA BOMO DROGERIJE h NOVEMBRA V PA VAM BOMO
WORLD
Ime:_
Priimek: Naslov: Pošta: Telefon:
Na kupon nalepite iskani besedi ter ga pošuite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, RaiJeva ulica 6,2250 Ptuj.
Ptuj • Slovesno odprtje prostorov društva Poetovio 69
Prostor oživljanja slavne preteklosti
V Krempljevi ulici 4 na Ptuju, kjer ima sedež Poeotovio 69, društvo za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj, so v soboto, 20. oktobra, pripravili krajšo slovesnost ob odprtju prostorov, ki sta jo obogatili najnovejša razstava akvarelov na tematiko Ptuja akademskega slikarja Tomaža Plavca ter kulinarična in vinska ponudba Ptuja in okolice.
Predsednik društva Andrej Klasinc, ki je po novem tudi predsednik FECC Slovenija, ki mu je 21 let predsednikoval Branko Brumen, od nedavnega podpredsednik Evropske federacije karnevalskih mest, je povedal, da želijo v društvu spodbujati ne samo rimske igre, katerih organizatorji so, ki postajajo vedno večji in prepoznaven dogodek ne samo na Ptuju, temveč tudi v Sloveniji, ampak želijo, da tudi druge dejavnosti, ki bodo potekale vse leto, ne samo štiri dni v letu, napolnijo mesto. Za to pa je potreben prostor; uredili so ga v Krempljevi ulici 4, čim bliže dogajanju, ker želijo tudi sami po najboljših močeh prispevati k oživitvi najlepšega in najstarejšega slovenskega mesta, da ne bo več tako prazno, je poudaril Klasinc. Prostori niso namenjeni samo druženju in ustvarjanju novih idej, uporabili jih bodo tudi za izvedbo številnih delavnic, povezati želijo vse starostne skupine, od najmlajših do najstarejših. Poetovio je bil v svoj-čas eden izmed največjih pro-
izvajalcev glinenih izdelkov, glino za današnje poustvarjanje rimske zgodovine so nabavili v Rogoznici, Ormožu in na Pragerskem. Že to soboto in nedeljo bodo organizirali otroške ustvarjalne delavnice na tematiko starega Rima. Prostor je tudi multimedijsko podprt, za oživljanje zgodovine bodo uporabili nove sodobne tehnike. Prostori bodo odprti vsak dan, pozimi v nekoliko omejenem času, vrata odpirajo tako domačinom kot tujcem. Kot je v soboto povedal Andrej Klasinc, bodo Rimljani na Ptuju še dolgo živeli, društvo se bo podpisalo pod veliko projektov, prežetih s slavno rimsko preteklostjo mesta, v letu 2013 bodo zdaj že tradicionalne rimske igre postregle s številnimi novostmi, od 1200 do 1300 Rimljanov bo znova zavzelo staro Poetoviono. V društvenih prostorih pa je mogoče kupiti tudi spominke z rimsko tematiko, katerih izkupiček je namenjen društvenemu delovanju. S svojo dejavnostjo želijo čim bolj razgibati življenje in
Foto: Črtomir Goznik
S sobotnega odprtja prostorov društva Poetovio 69, društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj, v Krempljevi ulici 4
delo v starem mestnem jedru, da bo živelo in delovalo s polnimi pljuči.
Branko Brumen je udeležencem slovesnosti prinesel pozdrave FECC, največje evropske in svetovne karnevalske organizacije. Prepričan je, da bo društvo obogatilo ponudbo Ptuja, s tem pa še
Podgorci • Srečanje ljudskih pevcev in godcev
Luštno s pesmijo
V Podgorcih so v petek zvečer že sedmič zapored gostili pevce in godce ljudskih viž od blizu in daleč, ki so se udeležili tradicionalne prireditve Prav luštno je pri nas, kjer se čuje ljudske pesmi glas, ki jo organizirajo Podgorski vaški pevci DU Podgorci.
Poleg domačinov so nastopile tudi Pevke ljudskih pesmi KD Osluševci, Pevci ljudskih pesmi KD Obrež, Ljudske pevke KD Skorba, Pevke ljudskih pesmi Urban-čanke TD Destrnik, Ljudske pevke KUD Maksa Furjana Zavrč, Pevke ljudskih pesmi PD Ruda Sever Gorišnica, Ljudske pevke FS TD Podgorci, Pevke ljudskih pesmi KD Sela, Ljudske pevke KD Sveti Tomaž in Ljudske pevke DU Ptujska Gora. Godli pa so Ljudski godci DU Velika Nedelja in mladi muzikanti Dejan Gašparič, Blaž Hanželič, Patrik Bratuša, Sašo Tušak, Sašo Munda in Žan Horvat.
Prireditev je vodila Kristina Škrlec, ki je hkrati vodja domačih ljudskih pevcev in gonilna sila prireditve. Skupina šteje pet pevcev, ki so povezani s sorodstvenimi in prijateljskimi vezmi. Skupaj pojejo že 12 let, združilo pa jih je veselje do petja. Doslej so izdali že dve zgoščenki, pripravljajo pa izdajo tretje. Lansko ploščo so posvetili materam, ki so jih naučile lepih pesmi in jim vzbudile ljubezen do ljudskega izročila. Članica skupine Danica Marin je povedala, da pojejo izključno ljudske pesmi, držijo se svojega sloga, saj ima vsak izvajalec prepoznaven stil, in pesmi, ki jih
dobijo od starejših ljudi.
Po uradnem programu so se gostje še malo poveselili in posvetili druženju pa tudi dobrotam, ki so jih napekle gostiteljice.
Viki Ivanuša
bolj poudarilo bogato rimsko zgodovino tega okolja. Rimske igre so tematski poletni karneval, društvo Poetovio se je tudi vključilo v FECC Slovenije, Andrej Klasinc pa je novi predsednik FECC Slovenije, od katerega se upravičeno pričakuje, da bo naredil nove kakovostne korake ne samo na rimski zgodbi, temveč sploh na zgodbi Ptuja, ki je nesporna pustna prestolnica Slovenije in evropsko karnevalsko mesto.
Prostori društva so pomembna kulturna točka v mestnem jedru. Turizem je ena od velikih priložnosti Ptuja, vsi pa tudi že vemo, da turisti, ker imamo staro mestno jedro in nekaj lepih ulic in hiš, ne bodo drli v naše lepo mesto. Prihajali bodo le, če jim bomo znali ponuditi ob kulturni dediščini tudi nekaj vsebinsko privlačnega, je
poudaril ptujski župan Štefan Čelan. Veseli ga, da je Andrej Klasinc dojel, da je na tem območju treba dodajati nove vsebine, rezultat so rimske igre, ki imajo po županovem prepričanju izjemne možnosti za nadaljnji razvoj. Z resnim pristopom lahko hitro presežejo ptujsko kurentova-nje in postanejo eden izmed največjih jesenskih karnevalov. Ptujski župan, ki dobro pozna potenciale Andreja Klasinca, je prepričan, da bo ta zgodba o uspehu rasla iz leta v leto in da se bo Ptuj lahko že v kratkem pohvalil, da ima ob zimskem karnevalu, ki je največji v tem delu Evrope, tudi jesenskega, ki ga bo po najboljših močeh podprlo tudi mesto. Čelan je pozval tudi meščane, da se odzovejo in množično sodelujejo v projektih društva Poetovio 69.
MG
Osebna kronika
Rodile so: Darja Pipuš Sunesko, Leskovec 113 b, Pragersko - deklica Nika; Polona Gojkošek, Šikole 67, Pragersko - deklica Rebeka; Nataša Kostanjevec, Ul. 25. maja 6, Ptuj - deček Max; Patricija Mlakar, Belavšek 36 a, Zg. Leskovec - deček Patrik; Bernardka Vogrinec, Veliki Brebrovnik 27, Miklavž pri Ormožu - deček; Mojca Poš, Črešnjevec 139, Slovenska Bistrica - deček Vid; Petra Triler, Dražen Vrh - del 25, Sv. Ana - deklica Blažka; Darinka Šuen, Dragovič 23, Juršinci - deček Aleš; Ranka Golc, Ob železnici 10, Maribor - deklica Lučka; Marjan-ca Purgaj, Zg. Žerjavci 80, Lenart - deček Mai; Jelena Čačkovič Kukovica, Vičava 84, Ptuj - deklica Ema; Bojana Topolovec, Bukovci 120, Markovci - deček Nejc; Nataša Hebar, Žvab 41, Ivanjkovci
-	deček Nik.
Umrli so: Stanislava GAI-SER. Rotman 36, roj. 1941 -umrla 7. oktobra 2012; Miran OBRAN, Moškanjci 65/a, roj. 1966 - umrl 9. oktobra 2012; Jožef DREVENŠEK, Zgornje Gruškovje 31, roj. 1927 -umrl 10. oktobra 2012; Zofija VINKO, roj. Emeršič, Ilčeva ul. 2, Ptuj, roj.1945 - umrla 10. oktobra 2012; Anton ŠIBILA, Nova vas pri Markovcih 64, roj. 1932 - umrl 11. oktobra 2012; Marija ZELENIK, roj. Dobnik, Zlatoličje 106, roj. 1935 - umrla 2. oktobra 2012; Ana FRAS, Gibina 18, roj. 1937 - umrla 11. oktobra 2012; Slavica PREMUŽIC, roj. Vidovič, Bukovci 165, roj. 1925 - umrla 10. oktobra 2012; Božidar Darko RAJ H, Potrčeva c.68, Ptuj, roj. 1950
-	umrl 8. oktobra 2012; Ladislav PULKO, Ul. 5. pre-komorske 6, Ptuj, roj. 1939
-	umrl 16. oktobra 2012; Ivan KOLEDNIK, Sagadinova ul. 16, Ptuj, roj. 1940 - umrl 16. oktobra 2012; Sonja IVANOVIC, roj. Komac, Kve-drova ul. 1, Ptuj, roj. 1941
-	umrla 15. oktobra 2012; Franc HAMERŠAK, Kicar 33, Ptuj, roj. 1933 - umrl 14. oktobra 2012.
Poroke - Ptuj: Miha HORVAT, Muretinci 60, in Anja KOLAR, Muretinci 60; Marko MAROH, Tržec 48/a, in Svetlana Jarkovska, Mau-rerova794/37, Krompachy, Slovaška.
Napoved vremena za Slovenijo
	
	
r^ ' {'kk.mb kjr*! p» ^teáP W^Ö^fi«™	T'
	W
Vinotoka če zmrzuje, la prosinca odjenjuje.
Foto: Viki Ivanuša
Podgorski vaški pevci
Danes bo pretežno jasno. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, na Primorskem okoli 10, najvišje dnevne od 16 do 20, na Primorskem do okoli 24 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek se bo nadaljevalo precej jasno vreme z jutranjo in dopoldansko meglo po nižinah.

Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si