Stev. 183. Leto XII. Maribor, sobota 13. avgusta 1938 Cona 1 din Nevarno« vojne še ni oditranjena Kljub rusko-japonskemu premirju se zbiranje čet in utrjevanje meje nadaljuje — Premirje bi utegnilo biti le pridobivanje časa za dokončne priprave na boj — Nov incident BREZ ZAUPANJA IN ISKRENOSTI. PARIZ, 13. avgusta. S podpisom premirja med sovjetsko Rusijo in Japonsko, kar se je zgodilo včeraj pri Čangkufen-gu. so sovražnosti med vojskama obel« držav začasno ustavljene, toda vse ostalo je odvisno šele od nadaljnjih pogajanj. Vsekakor je gotovo, da je japonska vlada zaradi neugodnega položaja svoje akcije na Kitajskem popustljivo pripravljena na skrajne koncesije. Drugo vprašanje pa je, kako se bodo zadržali generali v Mandžuriji in kakšne namene imajo Rusi. Zdi se, da ni ne na japonski ne na ruski strani posebnega zaupanja, še manj pa iskrenosti. PRIPRAVE SE NADALJUJEJO. Japonske in ruske čete, ki so si stale v petek opoldne nasproti v razdalji 500 metrov, so se umaknile še za 300 metrov na vsako stran, tako da znaša sedaj raz-lalja med njimi 1100 metrov. Kljub temu Ja, da je sklenjeno premirje, ostajata #be vojski, ki sta bili v zadnjih tednih koncentrirani na mejah med Rusijo, Man džurijo in Korejo na svojih mestih. Doslej ni bil odposlan s teh mej v zaledje niti en sam oddelek. Nasprotno, po zanesljivih vesteh iz Vladivostoka prihajajo tja še dalje novi polki rdeče vojske, katere dovažajo po železnici iz vzhodne Sibirije. Prav tako se nadaljujejo tudi transporti orožja in streljiva in izvršujejo se nepretrgoma nova utrjevalna dela. Tudi na japonski strani se graditev utrdb nadaljuje. V TOKIU SO PESIMISTIČNI. Vse torej kaže, da nevarnost vojne s premirjem nikakor še ni odstranjena, in prav mogoče je, da pomeni sedaneje zatišje le pridobivanje časa za dokončne priprave za resnični vojni spopad. Gotovo pa je eno, da sklenitev premirja Japoncev ne bo prav nič razbremenila. Nji-hc e čete bodo še nadalje v vsaj enakem številu vezane na rusko mejo v Mandžuriji in Koreji in se ne bodo mogle uporabiti proti Kitajcem. Kako se bodo pogajanja med Moskvo in Tokiem razvijala, ni mogoče prerokovati, zdi pa se, da bodo precej dolgotrajna. Zato je japonska javnost zelo rezervirana in se zaradi premirja ne navdušuje. V ozadju se čuti bojazeu, da se bodo sovražnosti morda že v najbližnjih dneh obnovile. V Tokiu vedo tudi, da bi zašla Japonska v tem primeru v skrajno nevaren položaj, kajti vojne proti Kitajski in proti Rusiji ne bi zmogla. NADALJEVANJE NA KITAJSKEM. Naj se pa vprašanje sporazuma zaradi obmejnega ozemlja pri Čangkuiengu reši tako ali tako, boj se bo merd Rusi in Japonci v vsakem primeru nadaljeval vsaj posredno na japonsko-kitajskem bojišču. Rusi podpirajo Kitajce že od vsega začetka z nasveti svojih vojaških strokovnjakov in bojnim materialom, pred vsem z letali. To podpiranje so v zadnjih tednih vedno bolj čuti, in sedanji uspehi vojske maršala Čangkajška pri Hankovu so dejansko uspehi v ozad- Evropo zajema mrzlica oboroževanja velike vojaške vaje v franciji, italiji, nemčiji in rusiji. utrjevanje VSEH NEŠKIH MEJ. . PARIZ, 13. avgusta. Velike francoske Vojaške vaje na alpskih mejah so končale. Zaključil jih je slavnostni defile vseh čet pred predsednikom republike Lebru-nom, ministrskim predsednikom Dala-'lierjem, šefom generalnega štaba Game-'iuorn in drugimi visokimi funkcionarji. Bb koncu vaj je izjavil Daladier časnikarjem, da se more Francija v polni meri Gnesti na svojo vojsko, ki je vsak tre-notek pripravljena braniti domovino. RIM, 13. avgusta. Italijanske vojaške v’aje pri Rimu so pokazale, da se je oboroževanje Italije v zadnjih mesecih silno ^Dopolnilo. Vsa italijanska vojska je popolnoma preurejena in motorizirana. te preureditve je, usposobiti havansko vojsko za nagle operacije, ki j!8' že v začetku stro sovražno silo. — ,-boroževanje se bo pa še nadaljevalo, (er hoče rimska vlada biti do konca lc-Popolnoma pripravljena na vse. V 'oiu namreč prevladuje prepričanje, da je položaj v Evropi tak, da nobena presenečenja niso izključena. BERLIN, 13. avgusta. Dopisnik Hava-sa poroča, da se Nemčija na vseh straneh mrzlično utrjuje. Ogromne jeklene in betonske utrdbe vzdolž vse francoske in belgijske meje rastejo s tako silovito naglico, da bodo že do septembra v glav nem dovršene. Istočasno so se pričela velika utrjevalna dela tudi na meji proti Češkoslovaški, sledila pa bodo v kratkem na meji Poljske. Razen tega se pripravlja nemška vojska na vojaške vaje, ki bodo po pripravah sodeč največje, ki jih je svet kdaj doživel. VARŠAVA, 13. avgusta. Včeraj so bile zaključene velike ruske vojaške vaje na zahodnih mejah, katerih namen je bil preizkusiti utrdbe, ki jih je sovjetska Rusija letos dogradila. Pri teh vajah so sodelovale vse vrste sovjetskih bojnih čet od pehote in konjenice do letalcev. ^Ihod dr. Mačka v Beograd [ Angleški kralj obišče Ameriko .BEOGRAD, 13. avgusta. Dr. Vladko j?aček se pripelje v Beograd jutri v ne-popoldne oh 15.19 v spremstvu ing. Rutica, dr, Šuteja, Večeslava Vilderja, [/• Budisavijeviča in Save KoSanoviča. sesta: ‘s s šefi srbijanske združene h0y-ici]e bo ab 16.30 v stanovanju Ljube «'Udoviča. V ponedeljek bo drugi se-v stanovanju Joče Jovanoviča, L * Pa v stanovanju Miše Trifunoviča. ii(1, ?adnjem sestanku bo prisotnih po 30 t^atov vsake opozieiouahte stranke. 'laček bo odpotoval s svojim sprem iz Beograda v torek 16. t. m. ob dopoldne. LONDON, 13. avgusta, Tukajšnji listi pišejo o verjetuosti, da bosta angleški kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta kmalu po Novem letu odpotovala na uradni obisk k ameriškemu predsedniku Rooseveltu v Washington. Ta vest izvira iz neke opombe ameriškega veleposlanika v Londonu. Ako se potrdi, bo dokaz, da se zbliževanje med obema velikima anglosaškima demokracijama razvija v smeri popolnega sporazuma glede bodočega skupnega nastopanja v vseh usodnih svetovnih vprašanjih. Angleški kraljevski par bi ob tej priliki obiskal tudi Kanado. ju stoječih Rusov. Letala, ki so potopila japonske ladje na veletoku Jangce, so bila ruska, prav tako tudi ona, ki so pregnala japonske bombnike. Te svoje posredne akcije sovjetska Rusija tudi v bodoče ne bo opustila, to pa bo stalen vir novih napetosti in nevarnosti za odkrito vojno. RUSKO STALIŠČE MOSKVA, 13. avgusta. Iz okolice komisarja za zunanje zadeve Litvinova se izve, da bo sovjetska Rusija pri pogajanjih za sporazum z Japonsko striktno vztrajala pri določitvah, ki so vsebovane glede rusko-mandžurske meje v stari pogodbi med carsko Rusijo in cesarsko Kitajsko, sklenjeni v miru leta 1886. PRIČETEK POGAJANJ. TOKIO, 13. avgusta. DNB. Po sklenitvi premirja se je takoj sešia komisija za določitev sporazuma o meji med Rusijo in Mandžurijo in pričela svoje delo. Na prvi seji ruskih in japonskih vojaških zastopnikov je bil sklenjen dogovor o pokopu padlih ruskih in japonskih vojakov. Pogajanja radi meje se nadaljujejo. NOV INCIDENT NA SAHALINU. TOKIO, 13. avgusta. DNB. Na rusko-japonski meji na Sahalinu se je dogodil nov incident, ki bo lahko povzročil nadaljnje zapletljaje. Ko je poslanec Tasi-rogi s svojim sinom in četo mejne straže inspiciral severno japonsko mejo na Sahalinu, ga je sprejela ruska obmejna četa s streli. Pri tem sta bila dva japonska obmejna stražnika ranjena. NEMIRI V PALESTINI. JERZALBM, 13. avgusta. Spopadi in atentati v Palestini se nadaljujejo. Včeraj so Arabci južno od Jeruzalema napadli angleško stražo in zažgali železniške naprave. V bližini Nablusa je bilo v spopadu z angleškim vojaštvom ubitih 5 vstašev. V samem Jeruzalemu je pa bil danes ustreljen neki prodajalec zelenjave. NEMCI IZ TUJINE. STUTTGART, 13. avgusta. Od 27. avgusta do 4. septembra bo tu šesto zbo rovanje Nemcev v tujini, katerega se bodo udeležili Nemci iz vseh svojih naselbin v Evropi in onstran oceanov. Zborovanja, ki bo združeno z ogromnimi manifestacijami, se udeleji tudi Hitlerjev namestnik Rudolf Hess. NOVE MEZDE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. WASHINGTON, 13. avgusta. V skladu z Rooseweltovim stremljenjem po zvi šanju življenjskega standarda In kupne sile delavstva, je ameriški kongres pred svojim odhodom na odmor uzakonil važne predloge o mezdah in delovnem času. Osnovno vodilo novega zakona je težnja, da se izloči iz prakse take primere, v katerih delavec dela pod eksistenčnim minimom, kajti s tem se zvišuje nevarnost neenotnosti in spora med nameščenci in delodajalci. Delovni čas pa po novem zakonu ne sme presegati: V 1. letu 44 ur, v 2. 42, in v 3. delovnem letu 40 ur tedensko. Borza. C u r i h, 13. avgusta Devize. Beograd 10, Pariz 11.8975, London 21.485, Newyork 436.75, Milano 22.98, Berlin 175.50, Dunaj 33, Praga 15,03. Dunajska vremenska napoved za jutri: Deloma hladnejše, padavine, zapadni vetrovi. Zapiski „T4mesovo" mnenje o Jugoslaviji V Beogradu se te dni modi pofttrcrri urednik londonskih »Times«. Beograjskim novinarjem je izjavil, da ima vtis velikega optimizma, ki vlada pri nas. »Jugoslavija je ena od onih redkih evropskih držav, v kateri ni čutiti nikake-ga nemira«, je nadaljeval ugledni novinar. »Pri vas vlada izredna varnost in vi se zavedate vaše moči. Prepričan sem, da boste zato prav lahko rešili vse svoje težkoče, pa naj bodo kakršne koli narave.« Med Francijo in Italijo Francoski publicist Pertinax objavija v »Daily Telegraphu« svoja razmišljanja o razmerju med Francijo in Italijo ter pravi med drugim, da sporazuma med Parizom in Rimom tako dolgo ne bo, dokler bo stal le še en sam italijanski prostovoljec na Pirenejskem polotoku. Navzočnost Italijanov v Španiji vznemirja vsak dan znova odgovorne francoske politike in ves francoski narod. Ta navzočnost pomeni stalno ogražanje francoskih pomorskih poti in mim na Sredozemlju, Moskva in rasizem Nemški lista poročajo, da je moskovska »Pravda« priobčila strankarsko-uradni članek »Konflikt med papežem m Mussolinijem«, v katerem odobrava stališče, ki ga je zavzel Sv. oče napram politiki Mussolinija v vprašanju rasizma. Nemški listi dostavljajo, da imajo vtis, da je hotela »Pravda« nastopiti kot zaiiii-nica katolicizma. Min mmm--------------------------- meavcov naitvi rovjoitOM Na vprašanje dopisnika krakovskega dnevnika »Kurjer Codzienny«, kakšno stališče naj bi po slovaškem mnenju zavzela Poljska v sporu med Slovaki in Čehi, je izrekel voditelj ameriških Slovakov dr. Hletko pred svojo vrnitvijo v Ameriko sledeče značilne besede: »Naš sen je svoboda in izbojevanje vseh državljanskih pravic v okviru češkoslovaške. Vendar smatramo Slovaki boj za svoje pravice za izključno notranjepolitično češkoslovaško zadevo. Poljake prosimo, naj nam ohranijo tudi nadalje dosedanje prijateljstvo in prisrčnost. Druga prošnja se pa glasi: Poljaki naj zavzamejo nasproti češkoslovaški republiki dobrohotno in prijateljsko stališče.« ♦ KHc učiteljstva Ob 20-letnici narodne svobode priobčuje »Učiteljski tovariš« na uvodnem mestu članek, ki v njem pravi, da je v tem trenutku treba opozoriti slovensko javnost na pereče vprašanje naših obmejnih krajev in narodno ogroženih predelov. To vprašanje obstaja sicer samo zase, a je rešljivo le s celotno gospodarsko in kulturno organizacijo vsega slovenskega ozemlja. V teh predelih žive onstran državnih meja naši bratje po krvi in duhu, katerim more biti edino jamstvo za optimizem in vztrajnost sreča in zadovoljstvo naših državljanov. Slovensko učiteljstvo je vsak čas pripravljeno, da se postavi v delovno občestvo programatično zasnovanega dela. Zato kliče ob tej uri vse resnične rodoljube, da se strnejo v nepremagljivo falango ter ne klonejo kljub vsem tež-kočam v svoji veri, da trdna in smotrna volja premaga vse ovire In izvrši najtežje naloge. — »Vsi politični dogodki, ki so se v zadnjih letih odigrali krog nas, nam vpijejo glasen memento, da bodi v naših narodnih vrstah krepka volja, kajti skupna narodna zadeva zahteva skupnih, dobro premišljenih in pripravljenih ukrepov.« Maribor, 13. avgusta. Za demokracijo je značilno spoštovanje človekovega dostojanstva. Demokratski red spoštuje človeka posameznika, skupine, ljudstvo, narod. Odnos demokratične vladavine do ljudstva je najmo-ralnejši, ki si ga lahko predstavljamo: vlada je le administrativno telo, ki zastopa poverjene mu interese ljudstva, le-to pa je svobodno in opredeljuje svoje interese kakor mu ljubo. Dolžnost vlade je, da najde možnosti za čim svobodnejši razmah latentnih narodnih sil, za čim širše sodelovanje, naroda v oblikovanju njegove usode. Francoski učenjak Joseph BartheJemy (ki spada k politični desnici) opredeljuje to načelo demokracije takole: »Princip demokracije je v tem, da lahko vsak posameznik na enak način sodeluje v upravljanju kolektivnih interesov. Demokracija izhaja iz spoštovanja človeka in njegovega dostojanstva.« A da bi se zavarovala pravilna dejavnost vladavine v interesu kolektiva, pravi isti avtor: »Demokracija je tisti režim, v katerem je kolikor mogoče večje število članov skupnosti na kolikor je mogoče neposreden način udeleženo v upravljanju skupnih interesov.« V takih družbenih odnosih se nujno razvija visoka zavest posameznika in množice o svojih dolžnostih in svoji odgovornosti, zakaj »kolikor je mogoče neposredni način udeležbe v upravljanju skupnih interesov«, torej šola najširše prakse, je najboljša garancija, da se razvijejo vse tiste sposobnosti, ki odlikujejo napredne in produktivne kulturne narode. Pod takimi pogoji se ustvarjajo visoke kulturne vrednote, tako kakor raste drevo neovirano v zraku in na soncu. Temu nasprotno avtoritarni režim ne pozna ne svobode, ne dostojanstva posameznika ali skupine. Toda avtoritarni režim ne odreka ljudem le svobode in dostojanstva, temveč tudi vsako sposobnost za samoopredelitev. Sicer tudi v avtoritarnem režimu zastopa vlada — po svojem zatrjevanju — interesu skupnosti, toda teh interesov ne opredeljuje samo Uudstvo, temveč vrhovna oblast. Najsi .ima ljudstvo kakršnekoli želje ali potrebe, he sme jih: niti izraziti, če so le količkaj različne od tega, kar je vrhovna oblast s svojega stališča z dekretom, (ukazom)' opredelila kot interes skupnosti: saj vendar nihče drugi nima ne možnosti, ne sposobnosti, da bi spoznal resnične interese naroda. Ta miselnost, to preziranje ljudstva, se izraža v zgoščeni obliki v bSsedah, ki jih je izrekel na praškem filozofskem kongresu 1. 1934 italijanski učenjak Giacomo Perti-cone, profesor univerze v Ferrari: »Nemogoče je ustvariti in celo le zamišljati self-gouvernement (samoupravo) druhali te dobronamerne fantazije teoretikov, ki ne poznajo podlosti, zabitosti in odvratne slepote množde.« Ce je to vodilno načelo vladavine, je seveda nemogoče, da bi se razvila politična in kulturna zavest ljudstva. V temi ne moreš spregledati! Posledica takega stališča mora biti resnična »podlost, zabitost in odvratna slepota množic«, propadanje kulturnih vrednot •— barbarstvo. Slovanska miselnost, od nekdaj demokratična, nas bo obvarovala od takega barbarstva, potrebno nam je le dovolj poguma, samozavesti in — samokritike. Sudetski Nemci nezadovoljni KONCESIJE, KI JIH JE VČERAJ SPOROČIL NEMCEM DR. HODŽA, SO NEZADOSTNE. KAMPANJA NEMŠKEGA TISKA. PRAGA, 13. avgusta. Včeraj je ministrski predsednik tir. Hodža v navzočnosti vladnega odbora šestorice obrazložil zastopnikom sudeLskonem-ške stranke stališče vlade do njihovih zahtev. Vlada je pripravljena ugoditi v vseh vprašanjih ,vendar v nekaterih lc do meje, ki absolutno varuje nedeljivost in demokracijo češkoslovaške. Zastopniki Nemcev so sprejeli vladno stališče na znanje in izjavili, da bodo pripravili odgovor do prihodnje srede. Iz njihovih vrst sc izve, da s tem, kar vlada nudi, sudetski Nemci nikakor ne morejo biti zadovoljni. Oni vstrajajo slej ko prej pri zahtevi teritorialne avtonomije in sa-moodločanja o režimu v mejah svoje pokrajine. Berlin,13. avgusta. Nemški tisk napada Češkoslovaško radi razglasa če škoslovaških rezervnih častnikov, v katerem pozivajo praško vlado naj čuva suverenost in dostojanstvo države ter izjavljajo, da so pripravljeni za svojo domovino bojevali sc in umreti. Prav tako nastopajo proti zaplenilvi glavnega glasila sudetskih Nemcev „Die Zeit“ zaradi govora dr. Franka na pogrebu Beyerla v Glaser\valdu. Obenem očitajo dalje Češkoslovaški, da nasilno raznaroduje sudetske Nemce in jim vsiljuje češko uradništvo. PRAGA, 13. avgusta. Lord Runci-man je konferiral včeraj z zastopniki Madžarov in nemških socialnih demokratov. Danes sprejme delegacijo Poljakov. Madžarska uvala korporativni sistem VAŽNE KONFERENCE MADŽARSKE VLADE. REFORME V SISTEMU IN NA VSEH OSTALIH PODROČJIH. BUDIMPEŠTA, 13. avgusta. Pred dnevi sc je začel ministrski posvet, ki bo trajai štiri dni in ki ima na dnevnem redu važna vprašanja politične, ustavne, socialne in gospodarske prirode. V političnih krogih vlada največje zanimanje za rešitev vprašanja inkompalibilitcle (nezdružljivosti dveh dejavnosti v eni osebi, n. pr. ministrovanja in osebnega udejstvovanja v privatni industriji). Po dobljenih poročilih se ne bo ta zakon nanašal samo na ude parlamenta, marveč tudi na višje državne uradnike, glavne državne tajnike in seveda tudi ministre. Na tem štiridnevnem posvetu se bo govorilo tudi o nadaljnjem oboroževanju madžarske armade, kakor tudi o vprašanju zaščite rodbine in zviša- nja življenskega standarda poljedelskega ljudstva. Posebno mesto v tem posvetovanju zavzema poizkus rešitve t. zv. vprašanja komornega sistema, čigar pravi cilj jc obča uvedba korporativnega sistema po italijanskem vzorcu. To vprašanje jc v zvezi z likvidacijo dosedanjih strokovnih organizacij, čemur se pa te organizacije upirajo. Proti razpustitvi se je energično postavila tudi socialno-demokratska stranka in do neke mere tudi krščan-sko-socialna stranka, ki sta obe pri teh organizacijah udeleženi. Od gospodarskih vprašanj bo ministrski svet obravnaval zlasti problem davčne reforme in novega okvira za izvozno politiko, kar jc potrebno zaradi poslednjih sprememb v srednji Evropi. ZARA IZIDE NAŠ I.IST SELE V TOREK. Drobne vesti KMEl Z OTROKI HOTEL POD VLAK. Kmcl Gabor iz H:-.' : a n a jc v petek zvečer odšel z otroki na progo med postajama Beltinci in Sobota in čakal z njimi na progi sedeč osebni vlak, ki privozi ob pol sedmih v Soboto. K sreči jih je vlakovodja opazil in pra-časno ustavil. Naložiii so jih na vlak in pripeljali v Soboto. Gaborja so izročili orožnikom. Priznal jc, da je hotel z otroki pod vlak. Kol vzrok za ta obupni korak navaja, da so ga deložirali iz stanovanja v Rakičanu in da sc bo moral selili v svojo domovinsko občino Martjanci. Sam jc invalid, manjka mu ena roka. Invalidnina je premajhna ,da bi mogel preživljati sebe in družino. Žena jc bila dalje časa v Franciji, zdaj pa služi, za nje kruh v Nemčiji. Iz hišice, ki si jo je kupil na obroke, jc bil deložiran, ker jc ni mogel odplačevali. Upal je, da bo dobil kaj agrarne zemlje, pa ga jc tiuli io upanje varalo. — Drugega rine so ga privedli domov, kjer so popisali vse njegovo imetje. Pohištvo in otroke so nato odpeljali v Marljanee, Gaborja pa zaprli. Hlinka se bo pritožil v Haagu Zadiija številka mesečnika »Nastup«, ki ga izdaja radikalna mlada generacija slovaške Iudove »Hlinkove) stranke, dokazuje, da je Pittsburški sporazum mednarodna pogodba, ki je bila sklenjena med dvema narodoma, in to med Cehi in Slovaki. Kot taka je bila tudi predložena mirovni konferenci. Dalje pravi, da obstaja možnost, da se bodo Slovaki sklicevali na izpolnjevanje obvez, prevzetih v sporazumu, po veljavnem mednarodnem pravu pred mednarodnim sodiščem v Haagu. V zvezi s tem člankom se jeIzvedelo, da bo dr. Hledko, ki te dni odhaja v Ameriko* zbral med ameriškimi Slovaki večjo denarno vsoto, s katero bi se financiral proces v Haagu. Osnutek pritožbe jc že izdelan: izdelali so ga trije mladi pravniki ludove stranke, pred odpošiljatvijo pa ga bo pregledala še kaka avtoritativna oseba s. področja mednaioduega prava. Kitajci zmagoviti HANKOV, 13. avgusta. Boji med Japonci in Kitajci pri Hanau so se nadaljevali včeraj ves dan in danes vso noč. Po menjajoči se bojni sreči se je Kitajcem končno posrečilo pognati Japonce z bojišča in jih prisiliti, da so se umaknili na ladje. Pri tem so imeli velike izgube. Breg reke je sedaj popolnoma očiščen sovražnikov. V KInklangu se pripravljajo Japonci na novo ofenzivo. Letalski napadi na Hankov so se danes ponovili, a brez večje škode. INETERPARLAMENTARNA KONFERENCA. BEOGRAD, 13. avgusta. Dne 20 t m. bo odpotovala v Haag na mednarodno konfcrenco naša intcrparlamcnlarna delegacija. Vodil jo bo predsednik narodne skupščine g. Stevan Čirič. Delc-cija bo ostala na Holandskem 8 dni. POPRAVILO VOJNIH LADIJ. Beograd, 13. avgusta. Finančno ministrstvo jc odobrilo kredit 10 milijonov dinarjev za popravila naših vojnih ladij. Popravila bo izvršila ladjedelnica v Kraljeviči. PREDSEDNIK POLJSKE REPUBLIKE NA POTI SKOZI MARIBOR. OPATIJA, 13. avgusta. Včeraj je obiskal v Lovrani predsednika poljske republike Moščickega pomočnik zunanjega ministra Ciana in mu sporočil pozdrave Mussolinija ter grofa Ciana. MARIBOR, 13. avgusta. Na poti h Italije v Warszavo se je z nočnim bfzovla-kom peljal skozi Maribor predsednik poljske republike g. Ignacij Mošcicki. NOVA BOLIVIJSKA VLADA. LA PAZ, 13. avgusta. Reuter. Bolivijska vlada je v zvezi z ratifikacijo mirovne pogodbe s Paragvajem odstopila. V novi vladi je predsednik in zunanji minister Diez, notranji minister Gonzales, vojni minister general Rivera in finančni minister Mcndoza Lopez. ANGLIJA SPREJEMA NEMCE. LONDON, 13. avgusta. Reuter. Pretekli mesec je dobilo 188 oseb angleško državljanstvo. Med njimi sta tudi filmska igralca Elisabeth Bergner in dunajski učenjak dr. Hayek, ki je postal profesor na londonski univerzi. FINSKA IN RUSIJA TAL1NN, 13. avgusta. Tas. »Tajeva-les« razpravlja o razmerju med Rusijo in Finsko in pravi, da so povzročili naj-novejši dogodki mnogo težkoč. Finski listi presojajo položaj pesimistično in poročajo o načrtu, po katerem bo izkopala Finska med jezerom Ladoga in morjem prekop, da se osvobodi poti čez rusko ozemlje. FRANCOSKI GLASOVI. PARIZ, 13 .avgusta. Havas. »Journal« objavlja članek o španski državljanski vojni in politiki nevmešavanja. List pravi, da je postopanje velesil v tem vprašanju hinavščina. »Figaro« razpravlja o vojaških vajah, ki jih pripravlja Nemčija in vprašuje ,čemu so potrebne te priprave, ko Nemčije nihče ne vznemirja. »Oettvre« piše proti prerokovalcem vojne, pravi pa, da mora biti Francija vendarle pripravljena in ne sme izgubiti glave. Mednarodni položaj je resen in zasluži vso pažnjo. Spor na Daljnem vzhodu pa kaže, da so tudi mirne poravnave mogoče. LORD LANDDSBURV NA POTU MIRU LONDON, 13. avgusta. 80 let stari Lord Landsbury bo ,odšel prihodnji ponedeljek znova »na . pot miru« po Evropi. Lord Landsbury je vodja angleške laburistične stranke. »Na poti miru« sc bo ustavil v Sofiji, Bukarešti, Beogradu in Budimpešti. V avdienco ga bodo sprejeli car Boris, kralj Karel, princ Pavle in admiral Horty. AKCIJA ZA NEMŠKO EMIGRACIJO PRAGA, 13. avgusta. Preko Berlina je prišel v Prago Lord Aileen, član narodne (klavske stranke, ki jo je osnoval pokojni Macdonald. čeprav označujejo njegovo potovanje za izključno gospodarskega značaja, mu vendar v praških političnih krogih pripisujejo politično mislijo, ker je lord Allen človek, na katerega v Angliji kajo dajo. V Berlinu se je razgovarjal z Ribbentropom glede nemške emigracije; gre za to, da Nemčija dovoli politični emi graciji, da sme odnesti iz države vsaj 20% svojega premoženja. VOJVODA AOSTA V ADIS ABEBI. ADIS ABEBA, 13. avgusta. Abesinski 'dkralj duta d’Aosta se je vrnil sem z oddiha v Italiji. Gasilska čela v Račah priredi jutri 14. t. m. veliko tombolo s petnajstimi lepimi dobitki in 300 vrednostnimi dobitki. K obilni udeležbi vabi uprava. V Framu in Račah bodo dobivali naročniki „Večcrnik“ šc isli dan popoldne dostavljen na dom. S tem smo ustregli želji mnogih prijateljev, ki bi radi dobivali list čimprej v roke. Pojasnilo na pojasnilo. Danes dopoldne se je zglasil v našem uredništvu g-avtomehanik E. Sinkovič in izjavil, da je pojasnilo, ki ga je v našem listu priobčil g. Zorko, neresnično, temveč je dejansko stanje tako, kot smo ga priobčili prvič pod naslovom Zanimiva kupčija z avtomobilom. Za nas je ta stvar zaključena in ne bomo prinašali ponovnih pojasnil. S sekiro napaden, ker je prepodil ljubimca svoje hčerke. V tukajšnjo bolnico so pripeljali 51 letnega poljskega delavca Franca Dominka iz Loke pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju. Ko je sinoči prepodil ljubimca svoje 18 letne hčere, ga je ta s sekiro napadel in ga po celem telesu teško poškodoval. Žrtev poklica jc postal 40-letni elektromenter Fran Karnovšek v rudniku Zabukovca pri Žalcu. Pri pregledovanju transformatorja je po nesrečnem naključju prišel v slik z električnim tokom, ki ga jc na meslu usmrtil. V sinrt iz obupa. V vasi Murščak so bili ljudje lc dni priča žalostnega prizora, ko so obupno plakajočo mater vodili pod roko njeni hčerki. Bila je to GO-lctna Terezija Mir, ki je zapustila svoj dom, ker ji lam radi večnih prepirov ni bilo več obstanka. Sprejela jo jc pod svojo streho njena poročena hči, ki je vse storila, da bi ubogo, do smrti obupano mater potolažila. A v naslednji noči sc jc mati podala iz hiše v listnjak in sc tam obesila. Ko jo je našla hči, ki je bila maler kmalu pogrešila in jo z lučjo iskala po hiši, jc bilo že prepozno: Tragična smrt dobre, a tako nesrečne žene je po Murskem polju zbudila po' milovanje vseh, ki so jo poznali. Pes ga. je ugriznil. Pes je popadel na Merdansovetn dvorišču tkalca A« Planinca in mu slrgal hlače ter pri' zadejal na nogi precejšnjo rano. Motociklist podrl kolesarja. Na v o' galu Kettejeve ulice je neznan moto' ciklist podrl Avg. Furmana, ki si je pr* padcu zlomil palec na roki in zadobjl lažje poškodbe. Nesrečo je zakrivil motociklist, ker je vozil po levi stra' nL Po nesreči jo je hitro odkuril. Zasilen pristanek jadralnega letala* 01) Vrbanski ulici je pristalo jadralno letalo, katerega jc vodil g. Crnjanjsk*’ doma iz Beograda. S pomočjo neki11 dečkov jc spravil letalo na Iravnih Razcr dvora, bilo je pa tudi takoj -op* veščeno letališče na Teznem, ki jc P°' slalo po letalo tovorni avto. Letali in klalo. sia osluiu nepoškodovana. a Novic«;, Akademija znanosti in umetnosti v LiubHam Na včerajšnji seji ministrskega sveta je bila ustanovljena »Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani" — Akademija bo mogla začete z rednim delo že to jesen Na predlog prosvetnega ministra Ma-garaševiča je na svoji snočnji seji ministrski svet med drugim namreč sprejel tildi uredbo o ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, za katero je bilo s § 37 vneseno zakonsko določilo v finančni zakon za proračunsko leto 1938-39. Po tej uredbi dobi novo ustanovljena Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani značaj pravne osebe po javnem in privatnem pravu. Akademija ima štiri odseke: zgodovinsko - filološkega, mate-matično-prirodoslovnega, pravnega in umetniškega. Predsedstvo in prvi redni člani bodo imenovani na predlog prosvetnega ministra s kraljevim ukazom. Slovenska Akademija znanosti in umet nosti v Ljubljani bo imela lahko rednih častnih članov pa ni omejeno. Naloga Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je gojiti in podpirati razvoj umetnosti, pokreniti in podpirati znanstvena raziskovanja in izdajati znan sttsna dela. Pri proučevanju znanosti o jezikih, pravu, etnografiji itd. se bo Akademija v prvi vrsti ozirala na področje kraljevine. Akademija se bo vzdrževala z lastnim premoženjem, z dohodki od prodanih publikacij, z volili in prostovoljnimi prispevki. Prosvetno ministrstvo pa bo tudi vsako leto vstavljalo zanjo posebne postavke v državni proračun. Pričakuje se, da bodo prvi člani slovenske Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani imenovani že v teku meseca septembra in da bo Akademija mogla o Železniška nesreča med Prcvalja- Uradništvo je plačeno po treh kategorijah. Začetna plača je 1200 din (za ženske 1000 din), druga kategorija 1800 din in tretja 2400 din. Nadalje je določena 13 plača, plača za čas bolehanja, delovni čas itd. n. Vendarle dež v Primorju. Po vsem Primorju je končno vendarle dežilo Dežja je padlo do 24 min. n. Prepovedana nova stranka. Notra- članov največ 30, dopisnih do 60, število pričeti z rednim delom že to jesen. Slovenske gorice dobe telefon Večji del Slovenskih goric jo brez telefonskih in brzojavnih zvez. So proge, kjer na razdaljo po 20 do 20 km ne najdemo nobene od Leli obče koristnih javnih naprav. Po zaporednih intervencijah krajevnih faktorjev pri ministru pošle je direkcija pošic v Ljubljani sedaj odredih) gradnjo nove telefonske linije Ptuj—sv. Urban pri Ptuju— sv. Bol fen k v Slovenskih goricah—sv v Slovenskih goricah—sv Anion v Slovenskih goricah, ki ho ■ ./Iga 26 km. Prebivalstvu bo se na ta način omogočilo telefoniranje in predaja brzojavk pri poštah sv. Urban pri Ptuju, sv. Bolfenk v Slov. gor., sv. Andraž v Slov. gor. in sv .Anton v Slav. goricah. Interesenti na teh telefonskih zvezah so izpolnili od poštne uprave stuvljenc pogoje in so s svojimi obveznimi prispevki omogočili otvoritev Navedenih novih telefonskih central. Upamo ,da bo delo pri novogradnji, kjer so zaposleni naši domači brezposelni delavci, naglo napredovalo. Neizmerno nestrpno že čakamo trenutka. ko bo glas telefona in brzojavit Prodrl tudi v ta naš prelepi del Slo-Vc-nskih goric. jenski doni v Ljubljani, med najpotrebnejše prebivalce razdelil kopico manufakturnega in drugega blaga, ki ga je nabral pri mecenih v Ljubljani. Mariboru in drugih krajih. Dekleta so eno šolsko sobo spreme-v spalnico. Sama so si kuhala in se tako praktično udejstvovala v gospodinjstvu. Agilna predsednica gdč. Ada Dekvalova je strogo pazila na disciplino in vsaki tovarišici določila de-'VnrVi-V/ l°krog. Cesto se kmetom pomagale na polju, da se nekoliko razgibljejo. Hitro j,e v veselem razpoloženju kljub delu za narod dekletom potekel čas v svežem planinskem zraku 300 metr. nad Dravo in le nerade so sc danes ločile od prijateljev, ki so jih pridobile med priprostim a dobrim ljudstvom na eksponirani točki naše meje. Naj bi naše visokošolke dobite še mnogo posnemalcev in naj bi naša mladina v počitnicah šla v večjem številu med prebivalstvo, zlasli obmejnih krajev, kjer ima hvaležno polje za povzdigo prosvete. Takih idealistov, kot so le naše visokošolke, nam manjka. Zalo naj mladina nadaljuje delo, ki so ga začela dekleta. —1— mi in Dravogradom. Vlak je lažje poškodoval 70-letnega gluhega starca Mihaela Pistotnika, hlapca pri nekem kmetu vFarni cerkvi pri Prevaljah. o. Vlak povozil železničarja. Danes okoli 5. ure zjutraj se ie na kolodvoru na Pragerskem pripetila teška železniška nesreča. Pri lokalnem premikanju je bil zaposlen tudi premikač 38 letni Jernej Bohak. Prestavil je kretnico in dal signal za premik. Po nesrečnem naključju pa je Bohak padel in zgrabila ga je lokomotiva. Stroj in dva vagona sta peljala preko njega. Ker je železničar ležal baš med tračnicami, ga je lokomotiva 'kotalila s seboj. Pri tem se je Bo-haku zlomila desna noga pod kolenom, strl se je več reber in je dobi ltudi. zelo nevarne notranje poškodbe. Ponesrečenca so nezavestnega takoj prepeljali v mariborsko bolnico, kjer je bil operiran. nje ministrstvo je zavrnilo prošnjo poslanca Milana Petkoviča in tovarišev za ustanovitev nove stranke: »Kmetsko in narodnostno gibanje«. V nedeljo, 14. avgusta 1938 ob 15‘30 uri ponovitev - sijajno upsele narodne igre: MIKLOVA v letnem gledališču Sokola Ruše. - V slučaja slabega vremena na praznik 15. avgusta 1938. Vpisovanje v Enoletni trg. tečaj „HERMES" Temeljito strokovno trgovsko izobrazbo si pi idobite na ..Hermesu" Enoletnem trsf. tečaju v Mariboru. Prijavite se čim-preje ravnateljstvu „Hermesa“ Maribor, Zrinjskega trg 1. Zahtevajte prospekte! Vpisovanje dnevno S filmom po Kozjaku Kljub materialistični dobi, v kateri živimo, se še najdejo idealisti, ki žr-!vujejo svoj prosti čas za prosveto 'l' za naobrazbo našega naroda. Do-. kaz temu so naše akademičarke, ki s« prebile velik del svojih počitnic med 'lašim ljudstvom, vrh Kozjaka na Kami Delovni tabor Doma visokošolk v o. Iz srednješolske službe: Prestavljeni so profesorji: Srečko Baraga iz Maribora v Ptuj, Milan Grbič iz Subotice na klas. gimnazijo v Mariboru, Karel Kožuh s klasične na realno gimnazijo v Mariboru. Cvetka Matekovič iz Maribora v Pluj, Jožica Pirc in Rudolf Pregelj iz Maribora v Ljubljano, Zora Pretnar iz Maribora v Mursko Soboto, Emil Pavelka iz Alek-sinca na real. gimnazijo v Mariboru, Konrad Dražar z realne na mešano ZEMLJA POŽIRA POKOPALIŠČE Na zemunskem katoliškem pokopališču so se začeli te dni pogrezati celi grobovi v zemljo, tako da je morala pokopališka uprava prepovedati vsak dohod na pokopališče. Grobovi se pogre zajo zaradi rovov, ki so jih nekdaj izkopali Rimljani pod gričem. Uporabljali so jih za kleti. Še danes shranjujejo v njih nekateri trgovci vino, bencin, petroej itd. Včasi so prebivale v njih tudi siro mašnejše družine, a danes je malo ver jetno, da bi si še kdo upal vanje. Govori se, da so rovi spajali današnji Zemun z Beogradom. — Beograjska občina je poslala posebno komisijo, da prouči vso zadevo. Ti so ugotovili, da so se grobovi pogreznili v neki zapuščen rov, ki je iz kopan pod. katoliškim in pravoslavnim pokopališčem. V precejšnji nevarnosti je tudi bližnje pravoslavno pokopališče. Trenutno so odredili, da se morajo prenesti oni grobovi, ki jim preti nevarnost ifoce« iz vate, volne, puha, kakor tudi svilo in klote za odeje kunite najceneje pri tvrdki „OBNGVA“ F. Novak, Jurčičeva ulica 6 Delovni tabor ■jubljani si je letos izbral našo mejo! nep0p0in0 real. gimnazijo v Mariboru, !l taborišče svojega prosvetnega dc-, Mara Tominc iz Kočevja na real. gim-1 'n zaznamuje prav lepe uspehe. uzijo v Mariboru, Alojz Založnik z Tik nemške meje, v šoli na Kapli, megane nepopolne na real. gimnazijo v Mariboru. Kavam Ji ml meje, v letos taborila mlada dekleta, ki so s‘ nadela za cilj. da po svojih močeh toniagajo širili izobrazbo med prid-['•hii Kozjani, med katere sc tako red-izgubi lujcc. Sprva je bilo prebi-^Isivo precej nezaupno, ko pa je ji^znalo, da mu hočejo akademičarke dobro, jim je hitro odprlo srce in j'1 sedaj ne more dovolj pohvaliti. N *oli so dekleta opremila predavalnico. kateri so v nedeljah po maši in po pernicah, ko se je od blizu in daleč ^hralo dovolj krnclov. razlagala s [Rudnimi besedami, kaj je našemu rHejneimi kmetu najbolj potrebno, nic ne dela. Krivi so temu visoki davčni .•''la vrsta filmov je ponazorela ižva- zaostanki, ki jih ima občina. Zato se to-in pokazala' v sliki in besedi zitdevni proračunski izdatki že dve leti IKm x 0 pomoč, pri n. Razstava obrtnega tiska v Beogradu O priliki obrtne razstave v Beogradu bo zavzela posebni del razstava obrtnega tiska in literature. Pomen te razstave ni treba posebno poudarjati, kajti tisk je v sodobnem življenju eno najmočnejših sredstev. Razstava ne bo pokazala samo tok in zanimivosti svojega razvoja, ampak bo dala tud imočno pobudo za nove poti in krepitev stanovske zavesti v bodočnosti. Pričakuje se široka udeležba vseh, ki razpolagajo s kakršnim koli zna čilnim primerom ali kompletom s področja tiska. Izložba ima svoj pomen tudi za avtorje strokovnih del o tiskarstvu. n. Angleška podmorska flota v Cri-kvenicl. Med Šilo in crikveničko luko se je zasidrala flota angleških podmornic z< Hladni lokali, prijeten vrt, brez pra hu - Prvovrstna vina, breskvina bovla 241 o. Smrt zavednega narodnjaka. Danes zjutraj je umrl v Sv. Marjeti ob Pesnici ugleden posestnik in zavedeti narodnjak g. Ivan Grabušnik, star šele 57 let. Slava njegovemu spominu! o. Elektrifikacija v Košakih — nič! Letos se v košaški občini na elektrifikaciji nezgodah, temeljne ne morejo realizirati. V proračun je sicer .'J niemedicini liig?je.ni, negi otrok jletos vnesena postavka za elektrifikacijo «1 it,| ‘ I v višini 25.000 dinarjev, ki pa se najbrže nameček pa je film popeljal po-,ne bo mogla v te svrhe uporabiti. .Muh;,, v planinski raj, ob naš Ja-j o. Električni vodovod za ^kropljenje in v nrcrlcic J ugoslavije.; cest, ki ga je zgradila studenška občina Bela zastava« na Pekrski zdrav-! cesti in je veljal 25.000 dinarjev, se je ze to v druge predete ......................, V u'ačiiti ne morejo dovolj pohvaliti j pri gostilni h;llr'a- ki so ga imele bodoče . hČc’ profesorice, sodnice, odvetnice, lo dobro obnesel. Po poglobitvi studen-tiiLle'fifee. uradnice, ild. z njimi in jim ca za 2 metra se je kapaciteta vodovoda $1 '“'rekoč odkrila obzorje in svet. Oh povečala in povsem zadošča za nabavo je delovni tabor, ki je vršil vode z škropljenje najbolj prometnih cest ‘ važno statistično službo za Iligi- j v Studencih. svojo matično ladjo »Maedston«. Komandanta angleške flote in naše Pomorske obrambe v Selcu sta drug drugega obl skala. V Crikvenici sta še zasidrana bol ničarski parnik »Maine« in rešilni parnik »Relians«. Ob priliki sprejema ati gleške podmomiške flote so v Crikve nici razobesili zastave. n. Jugoslovansko-eeškošlovaško ligo v Sarajevu jc Banska uprava drinske banovine razpustila, ker je preko račila svoj delokrog. Predsedstvo lige je proti temu vložilo pritožbo na no tranje ministrstvo. n. Zavarovalniško uradništvo je pod pisalo kolektivno pogodbo. Po več ko enomesečni stavki je zavarovalniško uradništvo podpisalo na Banski upravi v Zagrebu kolektivno pogodbo z delo dajalci »Jadranske zavarovalnice« in zavarovalne družbe »Internacionale«. Po novi službeni programatiki so urejeni delovni odnosi in pravice uradništva. — n. V Beogradu so znižali cene kruhu. 3eograjski peki so sami začeli zniževati cene kruhu; najprej oni na periferiji, potlej še v centru. n. Nezapisani rekordi. V beograjskem pristanišču pod mostom Kralja Aleksandra nosijo delavci do 420 kg težke tovore. Nosači imajo svojo organizacijo. Vsak novi nosač, ki se prijavi, se mora pripravljati na nošnjo najmanj dva meseca. Jedo po trikrat na dan hrano, ki jo kuha njihov kuhar. Najmanjša teža, ki jo zmore vsak med njimi, je 200 kg. Ti vsa-todnevni rekordi niso zapisani po časopisju. n. Na 8 let težke ječe in trajno izgubo častnih državljanskih pravic je obsodilo sodišče v Ogulinu cigana, ki je junija 1.1. počakal v gozdu Silič Mariio in njenega sina ter ju oropal. Ženski je odvzel 400 din, s katerimi je nameravala kupiti kravo, fantu pa je slekel obleko in z njo zbežal. 100.900 Din je danes zadela srečka dri razr. loterije štev. 86831 ki je bila kupljena v glavni kolektari drž. razr. loterije bančni poslovalnici BŠZJAK. MARIBOR Gosposka ulica 25 325 n. Medvedi napadajo kmete. Iz Sarajeva javljajo, da so v vaseh Ravno Brdo, Mehina luka .n Pazariču pojavili medvedi. Enemu kmetu so poklali živino, drugemu dve kozi. Ko je šel kmet Ibro Beširovič te dni v gozd na delo, je navalil nanj medved in slaba bi mu prela, da ni imel s sabo ovčarskih psov, ki so medveda pregnali. Kmet je bil samo lažje opraskan. Dalje sta kmeta Hasan Mrko-njič in Mujo Krlibič srečala medvede, ko sta šla na polje. Tudi te so pregnali vaški psi, ki so bili v bližini. n. 7,500.000 din za bolnico v Zagrebu. Ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja je odobrilo 7,500.000 din za dovršitev Zakladne bolnice v Zagrebu. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERUA. Drugi dan žrebanja 36. kola so bile izžrebane sledeče številke: 80.000 Din 78109 60.000 Din 16733 50.000 Din $6727, 900«« 30.000 Din 7572, 47819. 60641, 89682 25.000 Din 67582, 830o0 20-000 Din 11688, 82138 15.000 Din 25346, 36548, 43849, 69731 12.000 Din 23208, 47565, 54859, 69754 10.000 Din 3768, 4153, 25208, 43080, 66296. 72097, 84699, 92329 8000 Dinar 9686, 17656; 17680, 20921, 29834, 37641, 39306. 42041, 51969, 64883, 76351, 83309, 99435. 6000 Dinar 11237, 11898, 20408, 28588. 29571, 36713, 48102. £9256, 69057, 70585, 72,457, 81015, 81601, S9120 5000 Dinar 7730, 8154. 10811, 18159, 18992, 24479, 25579, 28374, 29476, 37’094, 38231, 40309, 44934, 45132, 51706, 61044, 62103, 64788, 65781, 67182, 67832, 68127, 70874, 84604, 89766, 92300, 94912, 9S027. 3000 Dinar 2147, 4f:17, 8310, 9203, 9563, 10915, 12142, 18973, 19549, 20852, 28063, 31757, 35671, 36055, 37693, 44377, 47716, 48641, 54063, 56089, 56609, 66731, 68783. 71446, 75586, 76557, 83349, 99723, Pooblaščena glavna kolektura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK, Ma* rtbor, Gosposka ulica 2S. Maribor 13. avgust 1914 Preganjeni ruški »veleizdajalci" Ruše, 13. avgusta. V verigi dogodkov in naporov za naše osvobojenje tvorijo tudi dogodki v Rušah 13. avgusta 1911. leta droben ,v'U'n. ki dovolj zgovorno priča, kako nevarno ,toda častno in pogumno, je bilo bili lakrat zaveden Slovenec, prepričan, da slovenskemu narodu ni na večne čase usojeno zgolj robovati „luj-čevi pcti“. Danes mineva 24. let, ko so bili v zgodnjem dremotnem jutru zavedni Rušani priča nenavadnega dogodka. Močna žandarmerijska eskorla, ki ji je bila za pomoč dodeljena še številna avstrijska soldateska, jc okoli ">. ure zjutraj aretirala celo vrsto zavednih Rušanov, jih kot zločince ukle-nila ter na tovornem avtomobilu odpeljala proti Mariboru. Kako se jc to takrat izvršilo, ni moči popisali dovolj drastično, še živeči aretiranci in ruški j,veleizdajalci“ se danes s trpkostjo, toda s pogumom in ponosom spominjajo tistega jutra in vseh nadaljnjih dni trpljenja in zaničevanja, ki so ga morali prestati v graških zaporih. Kot „nevarni elementi in veleizdajalec so bili lakrat označeni in aretirani ter preganjani Rušani Bcče-la Avguštin, Bečela Marija, Cerk Alojz, Glaser Marija, Glaser Viktor, Gorišek Elza, Lesjak Davorin, Lingelj Dragotin, Pogačnik Hinko, Senkovič Malija, Senkovič Gabrijela, Stani Tomaž, Vigec Jurij, dalje Juvančič Olga in Mesarič Zvonko iz Selnice ob Dravi, župnik Bračič Andrej iz Limbuša ter danes že pokojni Rušani Glaser Alojz, župnik Ilc Janko, Lasbacher Albina, Ozvald Lina, Novak Frančiška, Sernec Miha fn Lasbacher Josip. „Sprejema“, ki se ga takrat doživeli aretirani zavedni Slovenci v Mariboru s strani Nemcev in nemškutarjev se danes še živeči „ruški veleizdajalci'* spominjajo s prav posebnim občutkom, zakaj v gnevu so se jim krčile pesti, ko je valila proti njim podivjana drhal, jim grozila ter jih obmetavala s kamenjem. Podobnega ponižujočega sprejema so bili deležni tudi v Grazu, kjer so jih vrgli v ječe za dva meseca. Ta dva meseca sta bila za zavedne Rušane trpka pol šikaniranja, za’ sliševanja in brezvestnega trpinčenja. Z izpustom iz graških zaporov pa preganjanja še ni bilo konec. Ponižanj in večnega zasledovanja je bilo konec šele z osvobojenjem, ki je zlomilo c. kr. dvoglavega habsburškega orla. Danes zrejo „ruški veleizdajalci1' na liste dni in dogodke s ponosom in svesli si ,da tudi v nj težjih dneh niso zatajili svoje matere, svojega jezika, svojega naroda in narodnega prepričanja, četudi so bili za te svetinje preganjani in ponižani do skrajnosti. Zakaj le skozi trpljenje in ponižanje ter pogumna dejanja je vodila pol v osvo-bojenje in svobodno Jugoslavijo. zgodovinske priče bitnosti z očetove in materine grude, za to bi bilo treba sredstev in časa. Narodne noše iz Primorske so še vselej zbujale pozornost, ker jc v njih preprostosti in kombinacijah barv mnogo čuta za lepoto, kar se more razbrati iz razstavljenih vzorcev. Številne razglednice kažejo ondotna naselja, fotografski posnetki pa močno razgibano prosvetno delo pevskili. bralnih in drugih društev nele večjih, ampak celo v najmanjših stranskih vaseh. Nekatera društva imajo tudi svoje prapore. Občinstvo se ustavlja ob sliki tržaške narodne trdnjave — Narodnega doma. Na steni visi ključ njegovih vhodnih vrat. Ni treba, da razkrivamo čuvstva izgnancev, ko zro na to relikvijo, saj dovolj govorijo solze, ki zalije oko marsikaterega obiskovalca. Na sredi sobe so tiskani dokazi duševnega dela — časopisi, revije, knjige — do zadnjega napona. Izjemno pozornost vzbuja izvod 1. štev. »Edinosti« iz leta 1876., kakor tudi vokvirjen izvod »Primorskega lista« iz 1. 1900. Prav tako je vredno videti starinsko skrinjo, ki tudi spada med redkosti. Obiščite to razstavo in se poklonite slikam narodnih herojev, ki jih je ljubezen do svoje zemlje gnala v naj večjo odpoved! Prisilna združenja in mariborski obrtniki Novelirani obrtni zakon, ki sicer še ni uveljavljen, predvideva samo velika obrtna združenja po vzorcu hrvatskih. Po tem zakonu naj bi obstojali dve vrsti združenj, in sicer strokovna združenja, ki morajo imeti najmanj 200 članov ter skupna združenja z najmanj 500 člani. Maribor ima 14 strokovnih združenj, med njimi so pa samo tri taka, ki bi tem pogojem ustrezala. To so Združenja čevljarjev, krojačev in mesarjev. Ta bi lahko ustanovila strokovna združenja po noveliziranem zakonu, toda samo po predhodnem dovoljenju pristojnega ministrstva. Ostala mariborska združenja, kakor n. pr. peki, slaščičarji, sodarji, kovači, brivci, urarji, zidarji in mizarji, bi po novem obrtnem zakonu sploh ne mogla imeti samostojnih združenj, ker nimajo potrebnega števila članstva. Če pa že hočejo imeti svoja lastna strokovna združenja, se bodo morali združiti z Kujtura Nietzsche proti vojni in anti semitizmu TempS prinaša v svoji rubriki »Pošta« nekaj zanimivih citatov iz Nietzscheja, za katerega se še danes ponekod toliko navdušujejo, a ga ne razumejo. Pisec dokazuje, kaka daleč stojijo od njega tisti, ki se nanj najbolj sklicujejo. V svojem delu »Potnik in njegova senca« pravi pod naslovom »Načini poti k resničnemu miru« med drugim tudi .sledeče: »Zanikati moramo doktrino armade kot sredstva obrambe prav tako odločno kot želje po zavojevanju. Prišel bo morda dan, ko bo narod na višku discipline in vojne inteligence, katero je dosegel z ogromnimi žrtvami, svobodno vzkliknil: „Zlomimo meč!” ter bo do temelja uničil svojo vojno organizacijo.« Bolje je propasti kakor sovražiti in bolje jc dvakrat propasti, kakor da te sovražijo in se te bojijo; to bi moglo nekega dne postati geslo vsake organizirane družbe. Na podoben način govori o oboroženem miru in o duševni pripravljenosti za resnični, pravi mir. Še aktualnejše so njegove izjave o antisemitizmu. V pismih sestri E. Foer-ster-Nietsche, ki so izšla 19.14 pod naslovom: »Samotni Nietsclie« je nekaj zanimivih mest. Tako pravi na primer: »Naš novi cesar mi vedno bolj ugaja. Začel se jc odločno obračati proti anti- ostalimi v naši banovini. Seveda ne bo potem sedež v -Mariboru, temveč v Ljubljani. To pa mariborski obrtniki odločno odklanjajo. Na nedavni konferenci mariborskih obrtnikov so se vsi izrekli proti novelizaciji obrtnega zakona, ker bi prišli glavni sedeži v Ljubljano. Kako bo to vprašanje rešeno, bo pokazala bližnja bodočnost. Vsekakor pa bodo morali upoštevati mnenje 47 mariborskih obrtnih združenj. I. G. »NANOS« NA MARIBORSKEM TEDNU Tudi emigrantsko društvo »Nanos« ima svoj kotiček na M. t. in to v 2. nadstropju mešč. šole, torej med gospodarsko skupino, kar pa se nam ne zdi primerno. Agilni Nanosčani so namreč zbrali in izložili le drobce kulturno zgodovinskih prič iz naše zasušnjene zemlje, ki pa vendar precej živo in nazorno dokumentirajo življenje in kulturno višino ondotnega (primorskega) ljudstva do prevrata, oziroma do tragedije izobčen-stva. Kot rečeno, niso to vse in edine semitizmu.« V drugem pismu stoji: »Vračam se k svojemu stališču, kar se tiče antisemitizma, oziroma antisemitov, med katerimi je mnogo spoštovanja vrednih, zelo zmožnih in odličnih mož; to me ne moti, da, to je zame celo nov vzrok, da sem za boj proti antisemitizmu, ki razmetava in zastruplja toliko dragocenih energij...« Nietsche je visoko spoštoval židovske pisatelje in znanstvenike kot »pionirje vseh duhovnih gibanj v Evropi«, vendar je na drugi strani priznal, da imajo tudi Židje slabe lastnosti, toda krivično bi bilo — po^ njegovem mnenju soditi, da bi jih Židje ne imeli, ko jih pa ima vsak narod in vsak posameznik. Breskov cvet Nastop »Neodvisnega gledališča« pod vodstvom režiserja Fr. Žižka jc bil senzacija. Na predstavo je prišlo vse, kar se količkaj zanima za gledališke probleme in je napolnilo dvorano. Priznati je treba, da je režiserju uspelo, da nas je prepričal o življenju novega avantgardističnega gledališkega stila. In v čem je ta avantgardistični stil? Režiji in igralcem v tem gledališču ni do tega, da bi vzbudili v gledalcih dejem, da se vse to v resnici godi. Zato je inscenacija več kot primitivna: trije paravani, ki jih igralci sami med igro spreminjajo, kakor pač zahteva tekst: zdaj v ulico, zdaj v samostan. Kostumi in maske niso m Zdravniška vest. V Maribor je premeščen specijalist za uho, nos in vrat, g. Sava Aleksič, dosedaj ordinarij oddelka za ušesne, nosne in vratne bolezni v splošni bolnici v Celju. m Slovesno polaganje temeljnega kamna za nov gasilski dom v Studencih se vrši v ponedeljek, 15. avgusta ob 2. uri popoldan. Priključno se vrši narodno slavje. m. Muhasta priroda. Posebnost letošnjega Mariborskega tedna je tele, ki ga je priroda obdarila s šestimi nogami. Za ta izredni pojav se zanimajo znanstve niki iz Gradca, ki bodo tele s šestimi nogami od lastnika g. Ceriča odkupili. m Petdesetletnica združenja brivcev. Te dni slavi Združenje brivcev, česal-cev in sorodnih strok v Mariboru petdesetletnico svojega obstoja. Ta svoj jubilej bo proslavilo združenje jutri, v nedeljo 14. t. m. ob 20. uri v hotelu »Me-ran« s svečanim sestankom vsega članstva. Da se omogoči tudi zunanjim posetni-kom »Mariborskega tedna« udeležiti se krasnih izletov Putnika Maribor, ki jih prireja na praznik, v ponedeljek, dne 15. avgusta z luksuznimi avtokari: v Rogaško Slatino Din 50.—, v Celovec (Vrbsko jezero) Din 120.—, se sprejemajo prijave, v kolikor bodo na razpolago še prosta mesta tudi v nedeljo 14. t. m. do 10. ure pri Putniku«, Maribor, Trg svo-bode-grad. verni »po življenju« ampak zgolj naznačeni v svoji značilnosti: bele brade iz svile, rokavice, ki se jih držijo cekini. Konja predstavlja igralec, ki drži v rokah konjski rep itd. Torej skrajni a hoteni primitivizem ali če hočete simbolizem. In vendar se dado pritem doseči čudoviti, resnično poetični efekti. Predstava je bila sicer nekoliko naglo pripravljena in so se tu pa tam videle nedodelanosti, toda bilo je nekaj prizorov, ki sp bili pravo doživetje najsubtilnejše poezije (na pr. ljubavni prizori!) Škoda, da je bil oder občutno premajhen, kar je oviralo igralce, da se niso mogli tako razmahniti, kot bi to bilo mestoma pa-trebno. j a d, k. Skupina kulturnih in drugih uglednih Novosadčanov je obiskala segedinski festival. Zanimala jih je Mačadova »Človeška tragedija«; prav radi te prireditve je prišla iz Amerike velika delegacija Madžarov. Naši gostje so bili v Segedi-nu najprisrčneje pozdravljeni. Pri nagovorih so podčrtavali velik pomen ljudskih festivalov. Radi slabega vremena se je moral del prireditev izvesti v tamkajšnji katedrali, ki je bila nabito polna občinstva. k. »Narodna čitanka« je nova edicija Matice Srpske. Vsebovala bo popularno čtivo za narod. k. Cirilico bodo uvedli v 29 republikah sovjetske zveze. Gre za narode, ki so dobili pod sovjeti prvo pisano literaturo. m. Na razstavišču Mariborskega tedna zbujajo veliko zanimanja ročni brzople-tilni stroji »ANOS« ki so letos prvič razstavljeni. AN05 brzopletilni stroj je na ročni pogon in ^e na njem lahko izdelujejo vsakovrstne pletnine. nogavice, šali, sviterji, jopice, otroške obleke, rokavice, čepice itd. Tvrdka ANOS v Orožnovi ul. 6, ki je domača tvrdka, nauči vsakega kupca brezplačno plesti na tem stroju. m. Na razstavi mariborskega tedna se lahko prepričate, da ima najfinejše posteljne odeje, prvovrstno ročno izdelane tvrdka A. Štuhec, Stolna ul. 5, specialna trgovina in izdelovanje posteljnih odej. * Glavna biletarna Putnik-a na Trgu svobode v gradu posluje v nedeljo, dne 14. avgusta od 9. do 11. ure. Ekspozitura menjalnica na glavnem kolodvoru pa je v nedeljo in na praznik v ponedeljek odprta pri prihodu in odhodu vseli mednarodnih vlakov! * Moderne tihe budilke že od Din 65,— naprej. Prodaja tudi na obroke pri M. Ilger-jevem sinu, juvelirju, Gosposka ul. 15. * Jutri bo tombola gasilske čete Pobrežje. Tablica 2.— din. Pridite!! * Delavsko pevsko društvo »Enakost« priredi v nedeljo 14. avg. veliko poletno veselico na vrtu pos. Sagadin-a. Erjavčeva ul. v Studencih. Vabljeni prijatelji petja in dobre kapljice. * Vpisovanje v Legatov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru je dnevno, tudi ob nedeljah in praznikih, od 10. do 12. v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Učni program in pojasnilo brezplačno. Lastni dijaški internat. Začetek 9. septembra. * Mariborčani in okoličani pohitijo v nedeljo dne 14. avgusta t. 1. v Ruše, kjer bo ob 15,30 uri v letnem gledališču Sokola Ruše ponovitev pri premijeri dne 24. jul. t. 1. sijajno uspele narodne igre »Miklova Zala«. V slučaju slabega vremena se vrši ponovitev naslednji dan dne 15. avgusta t. 1. Pridite! Ruše vabijo! * Velika tombola JS dne 15. avgusta na Trgu svobode. Glavni dobitki avtomobil Opel, motorno kolo, moderna spalnica, radio-aparat, harmonika itd. Tom-bolske karte po din 5.—. * Nova ureditev odpiranja in zapiranja trgovin. Združenje trgovcev za mesto Maribor opozarja svoje člane, da stopi dne 16. t. m. v veljavo nova uredba Kr. banske uprave o odpiranju in zapiranju trgovin z določbo, da smejo biti v Mariboru vse trgovine odprte v mesecih juliju in avgustu od 7% do 12. in od 15. do 19. ure, V ostalih mesecih pa od 7% do 12. in od 14. do 18Vz ure. Izjema velja edino za delikatesne trgovine v toliko, da smejo obratovati zvečer do 20. ure. Kupujoče občinstvo se naproša, da si v navedenem času preskrbuje svoje potrebščine, ker je trgovstvo obvezno držati se oblastvenih predpisov. k. Likovna umetnost na Slovaškem — 1938 je naslov razstave v Košicah, pri kateri so sodelovale te-le umetniške organizacije; Umelecka beseda, Manes in Umetniško društvo iz Prage in Bratislave. k. Izbor kitajske poezije v prevodu K. Brušaka bodo Izdali v češčini. k. »Kronološko zgodovino Bolgarije« je napisal zgodovinar Nik. Stanev. Delo je že prevedeno v francoščino. k. Ukrajinske narodne pesmi so izšle kot 13.-14. zv. znanstvenega zbornika tovarištva Prosveta v Uzliorodu. Knjiga vsebuje 159 melodij in 178 tekstov. Nabral jih je narodopisec Filaret Kolessa. k. Einsteinov učbenik fizike. Glasoviti tvorec relativnostne teorije Albert Einstein je izdal s sodelovanjem Leopolda Infelda učno knjigo »fizike za vsakogar«-Knjiga, ki nosi naslov »The Revolution of Physics«, je izšla v Cambridge Uni-versity Press in obsega nad 300 strani-V njej se javlja Einstein kot odličen pedagog. Izhajajoč od samih temeljev fizike, podajata oba avtorja pregled razvoja od klasične fizike do teorije o relativnosti. k. Gerhard Hauptmann je napisal novo dramo »Ulrik Lichtensteinski«. k. Biografija Goye. Ameriški umetnostni zgodovinar Charles Poore je izdal v založbi »Scriber Fali Features« obširno monografijo španskega slikarja Goye, za katerega zadnje čase zanimanje silno narašča, saj postaja z vsakim dnert1 aktualnejši. Šport SK ŽELEZNIČAR :SK SLAVIJA (Osjek) Jutri bo gostoval v Mariboru znani li-Saš SK Slavije. Ne bomo omenili odlič-nih uspehov, ki jih je naš gost dosegel v lanskem državnem prvenstvu z najboljšimi klubi. Jutri bomo videli gotovo dober nogomet, zat ovsi na stadion ob cesti. Začetek ob 16.30. Gospodarstvo Velika obrtna razstava v ospredju zanimanja KJE BO ZIMSKA OLIMPIJADA? v Gotovo je Finska ena izmed onih držav, ki imajo največ izgledov, da dobijo v svoje roke organizacijo zimske olimpijade v letu 1940. Vendar pa se Finci Pid kaj ne navdušujejo za to, ker vedo, da bi iim to povzročilo nove skrbi in sprožilo nove probleme. To je odkrito Povedal največji finski športni list »Ur-neilutehti«. Dostavlja celo, da bi bil najprimernejši kraj — Oslo, glavno mesto Norveške, ki ima v neposredni bližini Primerne terene, dočim je v Finski izključeno pripraviti teren za slalom v večjem stilu. Krasne planine Palastuntu-H so pa žal pregloboko na severu. Kot kaže bo zimska olimpijada leta 1940 na Norveškem. NOGOMET NA OLIMPIJADAH Finec, baron von Prenckells se zavzema za ponovno uvedbo nogometa v Program olimpijskih iger. Zamišlja si tako, da bi končni zmagovalec na olimpijadi dobil naslov svetovnega prvaka, države pa naj bi najprej igrale po conah, polfinale In finale naj bi bil pa v Helsinkih. Sicer stvar še ni dokončno rešena, je pa pričakovati, da bo predlog l,godno sprejet. s. Start kolesarjev. Danes zjutraj so startali kolesarji za krožno progo okoli Hrvatske in Slovenije. Prvi dan bodo Prevozili 194 km, v nedeljo pa pridejo v Maribor in po kratkem odmoru nadaljujejo pot do Varaždina. V ponedeljek končajo tekmovanje s ciljem v Zagrebu, s. Uspeh »Jugoslavije« v tujini. Beograjska Jugoslavija je ob povratku iz Litve in Poljske, odigrala v Šleziji prijateljsko tekmo s prvorazrednim SK Slezska Ostrova in zmaga z 2:1. Jugoslovani so bili zelo prisrčno sprejeti. s Poraz v Varšavi. Včeraj so se pričela teniška tekmovanja med Poljsko in Pašo državo. Začeli smo prav slabo in Prvi dan izgubili obe točki. Smerdu je Podlegel Hebdeu 2:6, 1:6, 1:6, Kukuljcvič Pa Bawarovskemu 3:6, 0:6, 4:6, Sah *V. KOLO ŠAHOVSKEGA TURNIRJA V OSJEKU. . V IV. kolu narodnega turnirja je Šiška delil točko z Rajkovičem, Likošek je j^ubi! proti Aviroviču, Lešnik pa je prebil z Bajerjem. • Šiška je odigral tudi Prekinjeni partiji iz prejšnjih kol, S Tur-°ni je remislral, Martinič pa se mu je Preda! brez borbe. , Stanje: Rajkovič, Carev ,Šiška in Ra-,ar 3 točke, Miller 2 in pol, Pavlovič 2, d°nke 1 in pol (2) Avirovič l'/a (1) Si-,°Sek 1 in pol itd. Budič je zaradi bole-Pi odstopil. V ospredju zanimanja obiskovalcev letošnjega Mariborskega tedna je velika obrtna razstava, ki jo je priredilo Slovensko obrtno društvo pod smotrenim predsedstvom kiparskega mojstra Sojča, Maribor je središče domače obrti severne Slovenije jn sedež velikega števila obrtniških in drugih stanovskih organizacij. Zato je tudi razumljivo, da je na razstavah v okviru Mariborskega tedna osredotočena delavnost naših obrtnikov vseh panog. Obrtnik se je moral prilagoditi v preteklih dvajsetih letih samostojnega državnega življenja Jugoslavije splošnemu gospodarskemu položaju in je spoznal, da je napredovanje mogoče le s pridnim, neumornim delom. Ko je videl, da ga naglo razvijajoča se industrija s svojim reklamnim aparatom potiska v ozadje, je tudi obrtnik stopil pred javnost in pokazal izdelke svojih rok. da jo prepriča o svojih zmožnostih in o solidnosti svojega dela. Vzorno prirejene razstave so se izkazale kot najboljše sredstvo za dosego tega cilja. Kljub velikim žrtvam, ki so jih obrtne razstave v Mariboru zahtevale v prejšnjih letih od domačega obrtništva, se je njih ideja vedno globlje zasidrala, in obrtna razstava v okviru Mariborskega tedna je že postala tradicionalna prireditev. Na velikopotezni razstavi vsega go- spodarskega in kulturnega življenja'tvori obrtništvo nekako središče. Zato je ogled razstave hkrati zanimiv in poučen. Sicer je okvir obrtne razstave še premajhen, da bi mogel izčrpno pokazati vse, kar ustvarja domača obrt in česa je zmožna. Toda že to, kar so razstavili naši obrtniki, je jasen in zgovoren dokaz, da je mariborska domača obrt povsem na sodobni višini in da se je dejansko osamosvojila. Na obrtni razstavi so zastopane skoraj vse stroke rokodelstva v večjem ali manjšem obsegu. Razstavili pa niso le mojstri, temveč so se te prireditve udeležili v prav lepem številu tudi pomočniki in vajenci. Njihovi izdelki pričajo, kakšno skrb posveča obrtništvo svojemu naraščaju. V svoji dovršeni izdelavi pričajo vsi razstavljeni predmeti o visoki stopnji strokovne usposobljenosti in zrelem okusu naših rokodelcev. Naš obrtnik sme s ponosom gledati nazaj na truda in dela polno dobo preteklih dveh desetletij. Le z lastnimi močmi in pod najtežjimi pogoji se je naš obrtnik povzpel do važne stopnje, do osamosvojitve od tujih vplivov. Mnogo je že storjenega, še več pa bo še treba storiti, da si naše obrtništvo zopet pridobi ono veljavo. ki jo zasluži po svoji važnosti in po svojem številu. NaSa letina Vreme ni letos posebno primerno: izredno velika soparica zaskrblja kmeta in ga neprestano plaši pred nevihto in točo, ki se letos tako rada pojavlja. Mnogi kraji so imeli sušo in so tožili, da sonce letos naravnost žge: ponekod je bila težka ilnata zemlja globoko razpokana in izsušena do 24 m globoko. Razume se, da je v tem primeru izdaten le močan in zmeren dež. Prvi meseci so bili poljskim kulturam bolj naklonjeni. Žito je imelo primerno vreme in je dalo precej dobro letino, To pomeni, da bomo imeli svojega kruha mogoče za kakega pol leta, oziroma za kritje potrebe kakih 600.000 ljudi naše banovine, To je naša velika pasivna postavka, ki nas zelo obtežuje in tlači. A temu ni mogoče izdatno odpomoči, ker naša pokrajina ni žitorodna, to se pravi, da nima prikladnih tal (ilnate zemlje), ki bi poleg drugih potrebnih hranil (dušika, kalija, apna) vsebovala tudi dovoljno količino fosforne kisline, potrebne za tvorbo zrnja. Tudi je naša žitu odmerjena površina strogo odmerjena. Edina naša slovenska žitnica je Prekmurje, ki pa ni tako bogata, da bi razpolagala s presežki. Edino, kar bi mogli mi storiti za zvišanje količine žita, bi bilo raclonelno obdelovanje, kar pa je zopet poglavje z mnogimi vprašanji. Znaten del naše orne zemlje porabimo za druge kulture: za okopavine, h katerim naj razen krompirja in pese prištejemo tudi koruzo, med katero pride fižol. Krompir je bil do druge polovice mi- nulega meseca lep. Soparni dnevi z roso pa so pospešili peronosporo, ki je prezgodaj uničila nad (stcblovje) in tako preprečila nadaljnjo zbiranje pričuvne hrane ali razvoj gomolja, Sodi se, da bo pridelek za kako tretjino manjši od pričakovanega. Ponekod se boje krompirjeve (gomoljeve) gnilobe, kar pa upamo, da ne bo. Krmska pesa kaže na splošno dobro, vendar ne bo mogla nadomestiti izgube na otavi, ki je ponekod radi suše skoro docela odpovedala. Ta krma je za naše gospodarske razmere (prašičereja, mlekarstvo) zelo važna in ji je odmerjena razmeroma znatna površina. Na splošno pa tožijo kmetje glede pridelka fižola, ki je letos skoro docela odpovedal, zlasti nizki, in to radi slabe cvetne dobe in rose. Močno so ga (visokega) napadle tudi uši. Kaj naj rečemo o jabolčni letini? Kot je ponekod drevje obloženo z obilnim, lepim in zdravim sadjem, tako je drugod skoro prazno. Ne le dve sosedni naselji, ampak niti dva sadovnjaka nista enako obrodiia; to je nedvomno pred vsem radi slabega vremena v času prašenja. Trs je na splošno zelo zdrav iti dobro obložen z zdravim nastavkom. Ce ne bo slabega vremena, moremo upati na dober pridelek: seveda mislimo s tem le kvantltetno, ker kvaliteto določa poznejši čas. N. g. Izgledi za letošnji pridelek koruze. V Združenih državah Severne Amerike bodo imeli letos rekordno žetev koruze. V Južni Afriki bo pridelek nekoliko manj- . Hnako so me poslali v šole, da bi se i0tapal do boljšega in lažjega kosa kru-Jj- rak kos kruha je bil zame beli. Oblem pa s0 mj zabičaj |)aj ne pozabim, ^ sem zrasel ob črnem kruhu. Nudi pa ni kruh! p ud tistega otroškega časa do danes je s e‘eklo dosti let: razgledali smo se po Let« in soseda nam ni več stara dobra c ahjica, ki je že umrla, ampak kaka ,a država, na priliko Nemčija ali Italija. |G>di tam pečejo kruh. Ali v njihovem rJ d ni več dobre stare pestrosti, sko-$eJ bi rekel tiekake demokracije, ko so krko pekli v vsaki hiši svoj kruh, l|r Pač. ki se kajpa ni kdo ve kaj raz- ' niška popravila najceneje P , A. Kočijašu. Slovenska ul- -266 KOVCEGI, aktovke, torbice, listnice, denarnice, nahrbtniki, velika izbira — nizke cene, pri Bter-balu. Trs; svobode 6. 123 Najboljša dalmatinska VINA dobite v gostilni »Split«, Koroška cesta 39. 268 »ANOS« — BRZOPLETILNI STROJI ki jih rabi vsaka oseba in 'družina, so razstavljeni na Mariborskem tednu, II. nadstropje. 274 Jutri, v nedeljo velika VRTNA VESELICA v gostilni Mras. Studenci. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Prvovrstna jedila, Prima vina. 279 POZOR! Izdelujem vse vrste košare in stole iz trstike, prevzamem v pletenje tudi stole ter vsa Popravila. Košarstvo Peter Kočiš, Vojašniška 7.______282 NAJBOLJŠE IN POCENI ste postreženi v gostilni A. Senica, Tattenbacliova ulica. Izbrana vina: burgundec, rizling, dišeč: traminec, muškat ni silvanec, moslovec. Čez ulico od enega litra naprej znaten popust. Moslovec in rdeči burgundec po 8 Din liter. Lep senčnat vrt, prijetni obširni lokali, kegljišče, bi-lard, različni časopisi in revij^______________________283 POSTELJNE ODEJE z vato, volno, puhom polnjene, izgotovljeno post. perilo, Pernice, zglavnike, madrace, Puh in perje, svilo, satene in klote v veliki izbiri v speci-ialni trgovini A. Štuhec, Stolna ul. 5.______________ 289 MLAD OBRTNIK išče 3000 Din posojila proti mesečni vrnitvi Din 320 in 10%. Poroki zasigurani. Naslov v upravi lista. 293 Posest VEČ STAVBENIH PARCEL na prodaj. Lepa lega. Vpraša ti: Stehlik Katarina. Studenci, kopališče. 240 KUPIM HIŠICO iz 2 sob in kuhinje, z vrtom, v Mariboru ali bližnii okolici. Plačani do 20.000 Din. Ponudbe na Mastnak Kristino, Zagreb, kolodvor Sava. 271 VELIKA IZBIRA NOVO-ZGRADB od Din 10.000 naprej. — No-vozgradba s trgovino in stanovanjem, 36.000. — Trista-novanjska novozgradba z delavnico, vrtom, 48.000. — Tri-stanovanjska vila blizu kolodvora 120.000. — Trgovska hiša s trgovino, gostilno, trafiko, 10 oralov zemlje, 150.000 Din. — Trgovska hiša, cen-trum, 3 lokali, 380.000. — Vinogradno posestvo, 9 oralov, 40.000. Posredovalnica »Rapid«, Maribor, Gosposka ul. 28. 288 Prodam Dobro ohranjen DEKORACIJSKI DIVAN poceni na prodaj. Aleksandrova 77, lesna trgovina. 265 OTROŠKI VOZIČEK pleten, na prodaj. Naslov v upravi. 269 STRADIVARIJEVE GOSLI stare 205 let. ugodno prodam. Naslov v upravi lista. 275 Vsi, ki rabite dobre in cene-i ne čevlje, pridite k čevljarju FRANCU BEVCU na Ruško cesto 4. kjer dobite vsak 10 par. bodisi v rtov ali toplanec zastonj. 322 ; OPOZORILO! [ Vse, ki bodo razširiali neres-f nične vesti o »čarobnem mo stu« na Mariborskem tednu, bom ovadil sodišču. Obiskovalci so bili zadovoljni, sprejet sem na Ljubljanski vele-sejm. Rudolf Selič. 324 Iščem takoj PRIPRAVL.1ALKO fca gornje dele čevljev, samo ta boljša dela. Albin Bizjak, Kralja Petra trg 9. 278 Zahvala narodnim društvom in občinstvu za podporo z naročili kot malim obrtnikom. Se priporoča Jagodič in Sajko, tapetništvo, mizarstvo, parno-pranie postelj. Perja. Vojašniški trg. ' 290 STEZNIKE *do praktično, brez ribje ko-*ti in gumija po meri in najnovejši moderčki v veliki izbiri pri »Luna«, samo Glavni trg 24. 298 ŠIVALNI STROJ »VERITAS« pogrezljiv, Din 1950. »Rast & Gasser« Din 2200, z 20-let-no garancijo proda Ussar Alojz, Trubarjeva ul. 9, 285 DVOKOLESA motorji šivalni stroji, novi modeli otroških in igračnih vozičkov ter tricikliev, pneu-matika v največji izbiri in po najnižjih solidnih cenah pri »Tribuna« F. Batjel. podružnica, Maribor, Aleksandrova c. 26. 291 Kupim Kupim 5 komamdov že rab-lienih TRAVERZ ali žel. tračnic, dolgost T%-Fraic Leskovar, Bistrica 92. 210 ŠIVALNI STROJ kupim. Marijina ul. 24, kro-jaštvo. 30 3 V naiem Novo, suho stanovanjsko HIŠO oddam s 1. septembrom. Pripravna za vpokojenca. Vprašati v Spodnjem Radvanju 43 270 Lokal Lepe trgovske in obrtne LOKALE skladišča, kleti, stanovanja, sredi mesta, oddam v najem. Naslov v upravi lista. 242 LOKAL pripraven za trafiko, na prometni cesti, iščem. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Lokal«. 287 LOKAL dam takoj v najem, pripraven za krojača in tudi soba za štedilnik. Koroška c. 63. .308 KLET velika, suha, brez stopnic se odda. Aleksandrova cesta št. 32-11. 320 Stanovanje Sladokuscem in razvajenim gostom se priporoča IM Maribor, Slovenska ulica 6 podružnica: Meljska c. 2 285 SOBO IN KUHINJO oddam takoj stranki brez otrok. Ciril-Metodova ul. 10, Studenci. 309 ODDAM SOBICO prazno ali opremljeno. Delav ska 53. 310 SOBO IN KUHINJO oddam. Tezno, Ptujska c. 44 377 Sobo lite Iščem SOBO ALI KABINET event. z oskrbo v mirnem predmestju. Ponudbe pod »Cisto« na upravo »Večernika«. 244 Službo dobi SPREJMEM VARUHINJO k otroku, poldnevno, iz melj skega okraja. Trdinova ulica 18, levo, dvorišče. 261 SOBO N KUHINJO jddam. Filipič, Pobrežka cesta 38. 223 GOSPODA ali gospodično sprejmem v vso oskrbo. Krpanova, ulica 25. Studenci. 249 TRGOVSKA HIŠA v sredini Maribora na prodaj. Posredovalci izključeni. Vprašati Dr. Faninger, Sodna ulica. 297 PRODAM DKW AVTO model 37, dobro ohranjen. — Turk, hotel »Zainorc«. 323 LEPA HIŠA z več stanovanji in velikim vrtom na prodaj na Pobrežju pri Mariboru. Naslov v upravi. 299 Dobro ohranjen otroški ŠPORTNI VOZIČEK nov tricikelj za deco in decimalno tehtnico proda Gove dič, Prešernova 19. 301 KUHINJA nova. belo emajlirana, in gladka spalnica poceni naprodaj. Mizarstvo. Miklošičeva 6. 312 SOBO IN KUHINJO z verando in vrtom oddam manjši družini za 250 Din. 5 minut od Tržaška ceste. Ipavčeva ulica 2, Pobrežje-268 ŠTIRISOBNO STANOVANJE z vsem komfortuom v vilski četri išče s 1. oktobrom zakonski par brez otrok. Po-nudbp pod »Sončno« na upravo. 272 SOBO IN KUHINJO oddam. Vprašati pekarna Mulec, Radvanjska cesta, Studenci. 292 STANOVANJE v vili, 2 sobi, kabinet, kopalnico, oddam. Naslov v upravi. 295 LJUDSKA ŠTED.NJA daje svojim članom do din ‘000 posojila na dolgoročno 'ormacije daje brezplačno za stopnik Ljudske štednje, Mu rihor- Koroška c. 94. Znamko za odgovor. 302 GOSPODA ^Prejmem. Vrbanova ul. 1 Pvoršak- 6-1, 318 VEČJO PARCELO na Pobrežju prodam. Naslov v pekarni Petek, Pobrežje. 313 STAVBENE PARCELE v bližini mesta z jako lepo lego, poceni na prodaj. Kupnina se lahko plačuje v obrokih. Vprašati Pobrežje, Nasipna 55. 315 Na prodaj »FIAT« AVTO 4 sedežni, dobro ohranjen, na din 12.000. Betnacska c. 1. 316 UR STANOVANJE trisobno, eno dvosobno, par-ketirano, z kopalnico se odda z 1. septembrom. Aleksan drova cesta 32-11. 321 Stanovanje išče DUASKA stanovanja za dve mlajši sredtijnšolki iščem. Prednost, kier možna nemške konverzaciia. Naslov v upravi. 178 Sobo odda IŠČEM HIŠNIKA mlajši par. 2ena mora pomagati pri gospodinjstvu. Železničarji imajo prednost. — Vprašati v Gregorčičevi ulici št. 23-1. 284 IŠČEM POSTREŽNICO za ves dan, z znanjem kuhanja, staro preko 28 let. Naslov v upravi. 286 NA DOBRO DOMAČO HRANO sprejmem takoj gospode ali gospodične. Vprašati pri Francu Bevcu, Ruška c. 4. 321 SOBARICO za gostilno takoj' sprejmem. Našlo v upravi. 304 STROJEPISKO s prakso išče odvetnik. Ponudbe pod »Perfektna« na upravo »Večernika«. 305 Za umivanje steklenic in pospravljanje sprejmem takoj MLAJŠO ŽENSKO Adalbert Gusel, Aleksandrova c. 39. 307 IZURJENA KUHARICA ki opravlja tudi vsa gospodinjska dela, se sprejme s 1. sept. 1938. Vprašati: Pisarna dr. Hojnik. Aleksandrova cesta 22. w3ll Službo Išie LEPO, PRAZNO SOBO v centru oddam. Hotzl, Grego) čičeva 14 228 SOBO s štedilnikom takoi oddam. Studenci, Kralja Petra c. 14. 243 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu. Krpanova ul. 3, Studenci. 264 Sr CANKARJEVA l ZA ČASA MARIBORSKEGA TEDNA VEl KA RAZSTAVA rA\'OVANDSKIH POTREBŠČIN PBOST OGLED SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam. Studenci, Ciril-Meto-dova 17.________________277 OPREMLJENO SOBO oddam- Slovenska ul. 20, trgovina. 294 VELIKO SOBO s štedilnikom oddam v najem. Sp. Radvanjska cesta 25, Nova vas. 296 VDOVA BREZ OTROK s pokojnino in pohištvom gre k boljšemu gospodu za gospodinjo ali pa odda lepo se-parirano sobo s kopalnico. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Poštena«. 262 NATAKARICA mlada, simatična. želi mesto v večjem prometnem kraju. Naslov v upravi »Večernika«. 276 Znania želi Simpatični, 30-letni URADNIK samski, v službi, se želi spoznati v svrho ženitve z resno gospodično. Radi Prevzema trgovine bi bilo nekaj premoženj;!, zaželjenega. Ceni. dopise nasloviti pod »Domače ognjišče« na upravo. 263 Zgubljeno PODRAVSKA-^ TISK A RNA >.--1oško perilo, ceneno in dobro izdeluje Ivan Babic 256 Maribor, Gosposka u&ica 24 Oglejte Sl F. NOVAK 260 naše nove prvovrstne mariborske razglednice Maribor, Gosposka ulica 9 Trgovina s papirjem Prodaja konkurzne imovine PRAZNO SOBO oddam takoj. Vprašati Mesarska ul. 5. 306 SOBO IN KUHINJO oddam. Studenci. Jurčičeva ul. 93. 307 Širite »Večernik** POROČNI PRSTAN sem zgubila. Poštenega najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne v Kacijanerje-vi ulici št. 22. Mladovan. 314 I w gbioke iin 25'- Musku . late Na osnovi zaključka upniškega odbora konkurzne mase slaščičarja Leitner Štjepana iz Čakovca odreja podpisani upravitelj konkurzne mase prodajo popolne opreme slaščičarske delavnice potoni najpovoljnejše ponudbe za dan 15. septembra 1938. ob 16. uri v vsoji advokatski pisarni Uska ulica štev. 9. Interesenti morajo dostaviti svoje zaprte pismene ponudbe upravitelju konkurzne mase. Prodaji podvržena oprema se nahaja v poslovnih prostorih bivše slaščičarne, katera se more od hišnega lastnika dobiti tudi za v bodoče v najem. Oprema se sestoji iz police, pohištva, posode in opreme slaščičarne in je vse skupaj cenjeno na Din 50.960.—. Med stvarmi se nahaja tudi rabljen, zelo dobro ohranjen stroj za umetno hlajenje in priprava za led ter sladoled s priborom in instalacijo v cenjeni vrednosti Din 35-000.—. Ponudbe se lahko stavijo za nakup cele mase, kakor tudi za pojedine dele. Kupci so dolžni o priliki sklepanja kupoprodaje položiti v roke upravitelja konkurzne mase 10% kavcije v gotovini od vrednosti. Ostanek nakupnega zneska pa se plača upra-vitejlu konkurzne mase pri prevzemu kupljenih stvari. Kupljene stvari se morajo prevzeti najkasneje do 1, oktobra t. 1. in je v nasprotnem slučaju konkurzni masi pridržano, da sme odstopiti od pogodbe in si pridržati položajno kavcijo ter odrediti novo prodajo na stroške in riziko prejšnjega kupca. Upniški odbor si pridržuje pravico, da eventuelno ne pristane niti na najvišjo ponudbo. Konkurzna masa in upniški odbor ne prevzameta nobene odgovornosti za količino in kakovost predmetov konkurzne rodajc. Prenosno takso od kupnega zneska trpi kupec. Predmeti se morajo razen nedelje dnevno ogledati s posredovanjem upravitelja konkurzne mase. Vsa nadaljnja obvestila morejo dobiti interesenti vedno pri upravitelju konkurzne mase. V Čakovcu Dr. Hidvegi Makso, advokat 135 Upravitelj konkurzne mase FOTOAMATERJI! Kopiramo na UPBXp.pt,J* 4675 zato je na£a izdelava prvorazredna Solidno in poceni! Fototrgovina Ivan Pečar, Gosposka 11 lajpozneje pn dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se Si ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v Škodo zdražitelja, je ravnal v dobri veri. IX I 3911/37 nasproti peste, pr«; JuinoSta/erska hranilnica Podružnica: CELJE > tekoči račun abreatovanfu Veliko zalogo raznovrstnih dežnikov Maribor Aleksandrova 1.19 Sprejema tudi popravila - Bogata izbira Sprejmejo se agilni akviziterji oglasov ki se nai zglase v upravi lista Staro zlato (zlomljen okras), srebrne krone, tuje zobovje, kupi po najvišjih cenah zlatar MARIBOR, Koroška cesta 8 Lastna delavnica za izdelavo in popravila 259 Kupim vsako količino namiznih in gospodarskllc labolk po dnevni ceni Jakob Kuntner eksport sadja Maribor, Kopitarjeva 12 IX I 413/38-21 Hovoditc abonma Draibeni oklic Dne 10. oktobra 1938 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin'. Zemljiška knjiga : a) PLODERSNICA vi. št. 54 b) ŠOMAT vi. št. 120 Cenilna vrednost: ad a) Din 109.38040 ad b) Din 6.911-50 Vrednost pritiklin: Din 4.850'— ki so že upoštevane pri cenilni vrednosti zemljišča Najmanjši ponudek: ad a) Din 57.390'40, 10.789 20, 4 736'— ad b) Din 4.607'66 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču ” - - drai" V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okralno sodišče v Mariboru, odd. IX., 253 dne 27. julija 1938. Ko začutimo sončne opekline, je že prepozno ! Zato se morate popraj namazati s kremo Nivea ali z oljem Nivea. Če pripeka sonce zelo močno, treba mazanje večkrat ponoviti. Potem bosje počrneli hitro in enakomerno. Adlet pisalni stroji klaltet računski stroji regittrir. blagajne Papirnica - Popravila nalivnik peres - Računski stroji -Tayloiix-knjigovodstvo Moderna ptsarniika reorganizacija 257 Maribor • Gosposka ul. 3 poslovalnica 26-42 Telefon: privat 25-13 Draibeni oklic Dne 12. oktobra 1938 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga: ZRKOVCI vi. št. 352 Cenilna vrednost: Din 56.673*— Najmanjši ponudek: Din 51.115*33 Pravi; katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ti je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okraino sodiSfe v Mariboru, odd. IX., dne 28. julija 1938. IX I 3535/37 Draibeni oklic On6 10. oktobra 1938 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišč« v sobi št. 11 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga: FRAM vi. št. 10 Cenilna vrednost: Din 900.646*50 Vrednost pritiklin: Din 225'070‘— in 19.428 —, ki so upoštevane že gori pri cen. vrednosti zemljišča. Najmanjši ponudek: Din 450.323*50 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred zacctlcom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri ven. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okraino sodišče v Mariboru, odd. IX., 1 dne 25. julija 1938. Centrala: MARIBOR Gosposke’*Slovenske ulice RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Malboll *ama mmlotba denarja, ker J amil *a vloga pri tel hranilnici Dravska banovina s talim svojim premoženjem in s vso svojo davlno ae^o — — Hranilnica Isvriule vsa v denarno stroko spadajola posle tožno in k u la ni no Izdaja iu urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. «r' Velja na mcsec prejemali v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališkii ul. C. Telefon uredništva in u;’r°>c St. 25-67. Poštni čekovni račun št. 11.409. KARO čevlji MARIBOR GOSPOSKA ULICA