List 43.
O moštu iz sadja.
Ker je letos posebno dobro leto za sadje, zna marsikomu vstreženo biti, ako tudi mi spregovorimo besedo o tej stvari.
Mnogo se je uže pri nas storilo za sadjerejo po domačih sadjerejcih, mnogo po marljivih učiteljih, prav mnogo po domoljubni naši duhovščini, kmetijske družbe in vlada mnogo so uže pospeševale sadjerejo z odlikovanjem pridnih sadjerejcev, s podukom in z denarnimi podporami,   pa Še mnogo mnogo je storiti v tej zadevi.
Kdor si je ogledal druge dežele in tam videl porabljen vsak prostorček za vsakovrstno sadje; kdor je videl, kako se drugod drevju streže s snaženjem, obre-zavanjem, gnojenjem, okopavanjem, kdor je videl, po koliko se tam pridelava sadja, kako drago se prodajajo tam leto za letom žiahne vrste sadja in po koliko ga še ostaja za domačo rabo in za mošt, kateri jim pri gospodarstvu po vsem nadomestuje vino, ta tem bolj pre-
338
vidi' koliko je primeroma pri nas še storiti za sadjerejo samo in za najboljšo porabo sadja.
Danes hočemo spregovoriti samo besedo o pripravljanji mošta iz sadja, in to po spisu badenskega dr. Neslerja, ki priporoča:
Gnjilo sadje posebno tedaj skrboo odpravljati, ako se namerava most iz sadja delati za kupčijo, ker gnjiloba pouzroči   mnogokrat   neprijeten   okus   pri vinu
-in da kasneje postane kalno.
Pri trdem sadji priporoča se, da se pusti toliko poležati,   da se zmedi,   ker  se potem   bolje razkosa in
'bolje iztlači.
-~ ' Železo mora se odstraniti, posebno je paziti, da se ne zgubi žebelj med razbito sadje ali da se ne pusti notri lopata ali drugo železno orodje. Ako bi bili pri sodovih vraticah želeani vijaki, morajo se osnažiti, posušiti in dobro z lojem namazati. Ako bi železo prišlo v mošt, postane kasneje zelen, siv ali črn.
Čem bolj se razko3a, ali še bolje, razmečka, tem več in boljšega mošta se izdela; nekateri mlini, ki sadje samo razkosajo, niso pripravni.
346
O moštu iz sadja.
(Konec.)
Ako se mošt izdeluje iz dobrega sadja, priporoča se zmečkano mešanico pustiti 1 do Ž dni, toda mora se večkrat premešati in vselej zopet pokriti , da je proti unanjemu zraku zaprta.
Ako se hoče moštu dodati vode, najbolje je priliti jo na mešanca potem, ko je uže izžeta (izprešana), potem pa to zopet en dan z vodo skupaj pustiti in vnovič izžeti. — Za vsak hektoliter vode, ki se moštu pridene, dodati je treba 10 kil sladkorja, ako se hoče napraviti dobro, trajno pijačo. Boljše je moštu pred vrenjem dodati cukra, kakor pozneje špirita ali žganja. Pri vrenji prestroji se sladkor v vinski cvet.
Ako mošt v nekoliko dneh noče prav vre ti, naj se dodd v sod na vsak hektoliter mošta pol škafa zmeč-kanih, prav dobrih jabelk ali hrušek in se pusti, da vre vse skupaj.
Ako bi sod pri spravljauji moš'a ne bil poln, mora se pristop zraka še bolj varovati, kar se lahko doseže, ako ni pri rokah vrelne pipe, s tem, da se na veho položi žakeljček s peskom napolnjen; s tem se nevarnost, mošt pokvariti, odstrani, ako se vsaj v 10—12 dneh potem sod napolni. Ako bi se to ne zgodilo, nevarnost je, da bi se napravila jesihova kislina.
Kedar glavno vrenje poneha, ter se je goščava po veČein polegia, pretoči se most v dobro osnažen, nekoliko žveplan sod. Ako čez nekaj časa mošt ne začne zopet vred, doda se na vsak hektoliter 1 kilo dobrega sladkorja.
Potem je gledati, da so sodi zmiraj kolikor moč polni, in da se, kedar odvre mošt, dobro zabijejo. Dolgi zamaški, ki se v mošt pomakajo, kedar se ga uže nekoliko odtoči, so boljši, kot kratki.
Kdor hoče iz malo sadja za domačo rabo narediti veliko mošta, ravnd naj tako-le: Dobro stolčeno in zmečkano sadje, na pr. 50 kil, zmeša se s sladkorno vodo, o kateri je na 1 hektoliter vzetih 15 kil sladkorja; ta zmes pusti se 4 dni skupaj , pa se med tem večkrat dobro pomešava in vselej potem dobro pokrije; potem se iz-preša in v sod spravi, prešanje se zopet z vodo zalije, na priliko, a pol hektolitrom, in to se primeša prvemu moštu in vse skupaj po okoliščinah z drugim pravim moštom. Samo po sebi se razume, da se taka pijača ne sme prodajati za pravi mošt.
Ako se hoče narediti peneče sadno vino, ravna se z moštom po zgoraj omenjenem načinu; kedar odvre in je čist, napolni se v flaše, dodd cukra ter se dobro zamaši in poveže, flaše pa se polože postrani.
Pri tem delu je odločilno, da se vzame ravno prava mera sladkorja, ako bi se ga vzelo premalo, vioo ne dobi dosti peneče moči, ako se ga pa vzame preveč, je drugo vrenje tako hudo. da flaše raznese, kar se tudi tedaj zgodi, ako bi se flaše napolnile z moštom, še ne od vrelim. Prava mera sladkorja je 1 deka = 10 gramov sladkorja na navadno šampanjsko butilijo in ravna se najlože, ako se razpusti v vodi 40 dek. sladkorja tako, da je vse te sladčice 1 liter , potem pa se je dene na vsako flašo */4 decilitra. — Za sadni šampanjec rabiti se mora mošt, ki ima le malo kisline.