84 Politični pregled. v Ceškonemška sprava še vedno ni izginila z dnevnega reda. Zadnje dni je bil pravosodni minister v Pragi in se je posvetoval s predsednikom praškega nadsodišča o nadaljevanji razdelitve okrajev po narodnostih. V prihodnjem zasedanji baje vlada predloži deželnemu zboru češkemu predlogo ob osnovi novega okrožnega sodišča v Trutnovu Namestnik grof Thun se pogaja s češkimi veleposestniki, da bi popustili svoj upor proti spravi. Ta pogajanja pa ne obetajo nobenega vspeha. Veleposestniki se trdno drže tega stališča, da se izvršitev dunajskih punktacij mora za tako dolgo odložiti, da se malo pomirijo duhovi na Češkem. Državni zbor bode zboroval do 24. dne t. m. potem pa odide na počitnice in se snide zopet še le jeseni. Deželni zbori snidejo se kmalu po veliki noči. V maji in v juniji bodeta zborovali delegaciji. Skupna vlada bode tudi letos nekaj več zahtevala za vojsko. Mladočehi. — Vodje Mladočehov obrnili so se do v svojih somišljenikov po vsem Češkem za podporo. Vodstvo mladočeške stranke v Pragi se boji volitev. Prebivalstvo je že zgubilo v Mladočehe precej zaupanja, ker nimajo pokazati nobenih uspehov. Ako se kmalu razpusti državni zbor, morejo Mladočehi le s silnimi agitacijami obdržati dosedanje postojanke. Za agitacije je pa treba denarja, katerega morajo sedaj zložiti somišljeniki. Ogersko. — V zbornici poslancev sta dva ministra Wekerle in Czaky se odločno izjavila, da se vlada hoče tudi za naprej strogo držati svojega cerkvenopolitičnega programa in ga bode tudi izvela. Učai minister smatra civilni zakon za jedino pravo pot iz sedanjega težavnega položaja. V Budimpešti so pa te dni zborovali ogerski škofje in sklenili spomenice na vlado, kralja in papeža proti vladnemu cerkvenopoli-tičnemu programu. Papež in Italija. — Edini vladar, ki ni papežu čestital k njegovi 5Qletnici je Umberto, kralj italijanski. O vzroku, da ni čestital, piše se različno. Eni pravijo, da je kralj nameraval čestitati, da je pa to opustil z ozirom na demonstracije tujih romarjev, ki so kričali v Eimu „živio papež-kralju in tako žalili kralja. Vatikan. — Kakor se poroča iz Eima, odlikoval bo papež izvanrednega nemškega odposlanca, generala pl. Loe s Kristusovim redom, največjim papeškim odlikovanjem. Avstro-ogerski poslanik pri sv. Stolu grof Eevertera dobi veliki križ Pijevega reda, francoski poslanik pri Vatikanu, grof Lefebvre de Behaine, ki že ima velika križca Pijevega in Gregorjevega reda, pa dobi baje tudi Kristusov red. Bolgarija. — Premembi ustave, ki gre na to, da je vladar lahko tudi druge vere, to je ne pravoslavne bolgarske vere, ustavlja se najbolj pravoslavna bolgarska duhovščina in tej na čelu trnovski vladika Klemen. Da se pa stori konec 85 nadaljnernu rovanju vladičinernu proti premenibi ustave, poskrbeli so za to vladini pristaši. Starega vladiko so namreč napali, ga zaprli v neki stamostan ; zdaj pa zahtevajo, da se nastavi nov vladika. — Knez Koburžan povrnil se je z Dunaja, kjer je zadnji čas bival, zopet v Sofijo, kjrr so ga prav sijajno vzprejeli. Srbija. — Boj mej radikalci in liberalci bije se še vedno. Izgredi se vedno ponavljajo. Prvi upajo pri volitvah v skupščino dobiti le 30 odstotkov vseh mandatov, drugi pa 60. — Euski listi, mej temi posebno „Novosti" se bridko pritožujejo o neznosnem in nepotrebnem bratskem boji v Srbiji. Stranke naj bi se sporazumele in delale skupno v blagor naroda in države. Rumunija. — V Bukareštu zasnovala se je nova proti-vladna stranka, ki je začela izdajati list, v katerem naravnost piše proti vladi in kralju, ter priporoča republiko. Rumunska vlada menda ne dela tem agitacijam nobenih ovir. Belgija. — V mestu Tournai prišli so na sled vojaški socijalistični zavezi. V zavezi so bili trije podčastniki in kakih 50 vojakov prostakov. Pri preiskavi zavezniki niso tajili svoje krivde, temveč so se še celo ponašali s tem, da so ustanovili tako zavezo rekoč, da vojaška suknja ni znamenje zatajevanja političnega in socialističnega mnenja. Kot vojaki torej, ki bi morali biti navdušeni za kralja in državo, so v svoji socijalistični zavezi sledili ravno nasprotnim namenom. — Ta dogodek je pomenljiv v toliko, ker se je ž njim pokazalo, da se na Belgijskem za socijalizem že celo po vojašnicah dela propaganda. Anglija. — Nasprotniki Grladstonejevi močno delujejo zoper homerulo. V Belfastu sešel se je shod 15.000 meščanov, na katerem se je proti predlogi homerule odločno protestovalo. Homerula spoznala se je enoglasno kot škodljiva za trgovino in industrijo in se je sklenilo, njeno vresničenje zaprečiti. — Na drugem shodu, ki je bil tudi v Belfastu proglasila se je homerula za izdajstvo. Navzoči so slovesno prisegli nikoli se ne podvreči dublinskemu parlamentu. Naposled sta se slovesno raztrgala homerula in podoba Grladstonejeva. — Vest, da bi se bil papež povoljno izrazil o homeruli, se ne potrjuje, četudi se v vatikanskih krogih simpatizuje s homerulo, vender papež z ozirom na položaj, — ker ima namreč homerula toliko nasprotnikov — ni izrazil proti nikomur svojega mnenja o homeruli. Amerika. — Novoizvoljeni predsednik Zjedinjenih držav, Cleveland nastopil je svojo službo dne 4. marcija t. 1.