//letnik 21, številka 03, oktober 2015 39 NOVICE 1 4 1 // Predlog sprememb prilog Uredbe o območjih Natura 2000 Zavod RS za varstvo narave je 18. junija 2015 objavil predlog sprememb v pri- logah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). Junija 2014 je namreč v Ljubljani po- tekal biogeografski seminar, na kate- rem je Evropska komisija preverjala, ali slovensko omrežje Natura 2000 po spremembi leta 2013 v zadostni meri vključuje vrste in habitatne tipe Direk- tive o habitatih. Na seminarju je bilo ugotovljeno, da mora Slovenija nekaj vrst in habitatnih tipov še dodati kot kvalifikacijske v obstoječa območja Natura 2000, za eno vrsto določiti novo območje, osem vrst pa dodatno raziska- ti. Junija 2015 se je torej Uredba o ob- močjih Natura 2000 odprla – primarno zaradi dopolnitev, povezanih z Direkti- vo o habitatih, hkrati pa je bilo mogoče podati pripombe tudi na območja, do- ločena po Direktivi o pticah (t.i. SPA). Na DOPPS smo pripravili dva sklopa pripomb. Prvi je vseboval nekatere spremembe seznamov kvalifikacijskih vrst in velikosti populacij kvalifikacij- skih vrst na obstoječih SPA, drugi pa se je nanašal na morska območja Natura 2000, za katere je bil predlog oblikovan v projektu LIFE SIMARINE-NATURA. V prvem dokumentu smo na primer predlagali, da se na Goričko uvrstita dve dodatni kvalifikacijski vrsti – po- gorelček in zlatovranka (na sliki 1). Pri Dravi smo opozorili na manjkajočo belo štorkljo v trenutno veljavni Ured- bi, dopolnili pa smo tudi seznam kva- lifikacijskih vrst za Škocjanski zatok, ki so začele gnezditi v zadnjih 3-5 letih (mala čigra, rdečenogi martinec, mali deževnik). Dokumenta si lahko ogleda- te na povezavi: http://ptice.si/publika- cije/strokovna-porocila/leto-2015/. Do 15. septembra je Ministrstvo za okolje in prostor sprejemalo pripombe občin na osnutek spremenjene Uredbe, nato pa pričelo postopek sprejema predpisa na vladi. Konec leta naj bi bila spre- memba Uredbe sprejeta. KD _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 2 // Septembrska seja delovne skupine za kmetijstvo v okviru BirdLife International Tridnevna seja delovne skupine za kmetijstvo v okviru BirdLife Interna- tional je tokrat potekala na podeželju v okolici Bruslja. Poleg pregleda aktu- alnega dogajanja na področju Skupne kmetijske politike (SKP) je bilo sre- čanje namenjeno predvsem pripravi nove strategije BirdLife International na področju kmetijstva v Evropi do leta 2030. Strategija bo vključevala tudi po- sebne cilje do leta 2020/2021, ko bo v EU predvidoma sprejeta zakonodaja za novo programsko obdobje. V luči veli- kega razočaranja nad okoljsko ponov- no neučinkovito in do večine kmetov nepravično reformo SKP je na nivoju organizacije v prihodnje pričakovati ostrejša stališča in drugačne pristope na področju kmetijske in drugih pove- zanih politik. Na terenskem obhodu pa smo si ogledali tudi prizadevanja lokal- nih naravovarstvenikov za ohranjanje velikega strnada, katerega populacija se je v Belgiji v zadnjih 40 letih zmanj- šala za kar 90 %. TŠ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 3// DOPPS imenovan v Odbor za spremljanje PRP 2014–2020 S sklepom Vlade je bilo naše društvo kot ena od nevladnih organizacij ime- novano v sestavo novo formiranega Odbora za spremljanje Programa razvo- ja podeželja (PRP). Naloge tega organa, ki mu predseduje državna sekretarka za kmetijstvo na Ministrstvu za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano, so na primer odobravanje letnih poročil o izpolnjevanju PRP in podajanje mne- nja na predloge njegovih sprememb. Doslej so potekale tri seje odbora, na katerih smo med drugim obravnavali tudi merila za izbor projektov na bodo- čih razpisih različnih ukrepov tega pro- grama. Predstavnik društva v odboru je Tomaž Jančar, njegova namestnica pa Tanja Šumrada. TŠ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 4 // Najbolj ogrožena mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji Leta 2013 je organizacija BirdLife Inter- national dala globalno pobudo, da nje- ni partnerji določijo svoja najbolj ogro- žena mednarodno pomembna območja za ptice (IBA), in jo poimenovala »IBAs in Danger«, torej IBA-ji v nevarnosti. Njen namen je predvsem prepoznati tista območja, ki zaradi slabega stanja