Sodobni tľendi v onkološkĺ zdľavstveni negi Bľigita Skela Sąvič Poznavanje zgodovine za ÍazumeYanje sedanjosti in pľihodnosti Prva organizkana stľokovna povezovanja onkoloških medicinskih sesteľ so se pričela v sedemdesetih letih. Tako je bila leta 1978 prva Internacionalna konferenca zdrużenja medicinskih Sester v onkološki zdravstveni negi v Londonu, ki jo je organiz,nal Robeľt Tiffany, diľektor zdravstvene nege Y bolnišnici Royal Marsden v Veliki Britaniji. Konference se je udeleŽilo 120 medicinskih sester iz dvajsetih drŽav. Tema konference je bila razvoj zdravljenja raka in zdravstvena nega. Na konferenci je Linda White Hilton ( 1999) iz Teksasa spregovoľila o skĺiningu raka. Bila je edina medicinska sestra med zdravniki, ki je govorila o preventivi in zgodnjem odkĺivanju ľaka, vendar te besede niso smele biti v naslovu qienega predavanja, ker so nekateľi člani oľganizacijskega odboľa menili, da posega na področje dela zdravnikov. Spregovoľilaje o prvih rezultatih tľitedenskega pľograma teoľetičnega in pľaktičnega usposabĘanja medicinskih sester za področje pľeventive in zgodnje detekcije ľaka v Teksasu, ki je bi podprt s strani nacionaĹnega onkološkega inštituta. Medicinske sestre so se usposobile za jemanje brisov in izvedbo kolposkopije, programi so se Z leti razširili še na druga področja onkologije in tečejo še danes. Hiltonova ( 1999) napoveduje za medicinske sestre, ki delajo v onkologiii, naslednje: - medicinske sestre bodo postale vodilne zdravstvenovzgojne učiteljice v delovnem oko|ju in v okołu populacije, kjer Živiio; ključnega pomena je njihovo neposredno vedenje, kjer bodo postale vzgled boja pľoti raku; - preventiva in zgodnje odkĺivanje raka bosta postali najvišji prioriteti v hierarhiji problemov na področju onkologije, zato je potrebno programe šolaqia medicinskih sester dopolniti s tovrstnimi učnimi vsebinami, saj se od medicinskih sester pričakuje, da bodo poprijele za delo na tem podĺočju, ki so ga zgodovinsko gledano opľavljali zdravniki; - zaYzpostavitev k bolniku orientiĺane obľavnave je potrebno vzpostaviti medse- bojno sodelovanje med zdravniki in medicinskimi sestrami teľ drugim zdravst- venim osebjem; strokovna liteľatura navaja, da je nivo kakovosti zdravstvene oskľbe močno odvisen od tega, kako sodeĘejo med seboj medicinske sestre in zdravniki; víš. płedav., mag. Bľígita Skela Savíč' univ. dipl. oĺg. onkološki inštitut Ljubjana 1Ż - elektronski dostop do informacij in komunikacija po elektronski pošti bodo dvignili kakovost obľavnave, tako z vidika zdravstvenih delavcev in z vidika bolnikov; - genetika bo v onkološki zdravstveni negi zavzela pomembno mesto; medicinske sestre bodo zaradi svoje neposľedne povezanosti z bolnikom vključene v odkĺivanje rizičnih dejavnikov in njihovo spremljanje. Znanje medicinskih sęstęr na področju genetike bo vplivalo na odločitve v klinični praksi in pripravo bolnika na Življenję na domu. Pomen izobľaževanja za kakovost v onkološki zdľavstveni negĺ Primeri dobľe prakse' ki jih je prlkazala Hiltonova, so danęs še v mnogih razvitih detelah jedro spora, ki se vľti predvsem okľog kompetęnc in usposoblenosti onkoloških medicinskih sesteĹ v ozadju je po mojem mneĺlu predvsem problem še vedno nevzpostavĺjenega partneľskega odnosa med zdravniki in medicinskimi sestrami, ker lę- te še vedno delujejo pod pokĺoviteljstvom zdravnikov. Medicinske sestre v Sloveniji vse premalo govorijo o specializaciji iz onkološke zdravstvene nege in funkcionalnihizobraŽevanjih, ki so nujno potrebnazaizxajanje onkološke zdravstvene nege na primarni, sekundaľni in terciarni ľavni, kjer je mesto zdravstvene nege jasno ne samo z ekonomskega, ampak tudi s strokovnega vidika. Veľjetno je vzrok tęmu tudi majhnost naše drŽave in prisotnost le enega onkološkega centra, kjeľ je skoncentriĺano znanje in razvoj in se mędicinske sestre usposablajo po internem programu usposabfianja. Pľav tako pa tudi sedaĺťi visokošolski študd zdravstvene nege ni spodbujal specializacij' S prehodom na sistem šolanja 3 + 2 ję potľebno aktivno pristopiti k pripravi študÜskih programov za strokovne magisterije in doktorate iz onkološke zdravstvene nege. Glede na incidenco raka in demografske dejavnike se mora znanje o onkološki zdľavstveni negi v Sloveniji širiti izbazičnega jedra - onkološki inštitut Ljubljana v večje slovęnske bolnišnice. Potrebno je usposobiti kader za kakovostno izvajanje onkološkę zdravstvene nege v vseh cęntľih, kjer se izvaja pimarna, sekundarna ali terciarna obravnava rakavih obolenj. Izobtažene medicinske sestre in zdľavstveni tehniki so osnova za spremljanje in izbo{ševanje kakovosti dela, zarazvoj ruziskovalnega dela v zdravstveni negi, karje gonilo razvoja stľokovnega področja. Nova oľganiziranost obľavnaYe onkološkĺh bolnikov zahteva noY pľistop Poleg tega raziskave na področju onkologlie, ľazvoj novih zďravil, novih metod z&avljenja in informacijske tehnologije zahtevajo kontinuiĺano izobraźevanje in specializirano znanje zaposlenih v onkologiji (Keaľney, 1999). Postaja jasno, da se bolnišnična obravnava bolnikov z rukom vedno bo| seli v dnevne bolnišnice, 13 ambulantno obravnavo in v prihodnosti v obravnavo na bolnikovęm domu, kjeľ največje bręme nosijo medicinske sestre. Keaęney-eva (1999) meni, da je z intenzivnim ĺazvojem specifičnih onkoloških zdravljenj (kiruľgła, radioterapija, sistemska terapĺja) in razvojem novih načinov zdľavljenja raka (imunologija) potrebno sprejeti nove izzive tudi v onkološki zdravstveni negi. Coľnerjeva (v Kearney, 1999) poudarja, ďa Sę mora zdravstvena nega iz danes dominantnega biomedicinskega modela preusmeriti k bolniku usmerjeno zdravstveno nego. Raziskave namręč kaŽejo, da bolniki Želijo biti vključeni v sprejemanje odločitęv o svojem zdravljenju. Zdravstvena nega mora postati teraplja, tako kot vse druge priznane terapije v onkologiji' kjer osrednjo vlogo odigra izobražena medicinska Sestra' ki vodi bolnika v smeri doseganja zđravja (McMahon, 1991' v Keaľney, 1999). Številnę raziskave so potrdile pomemben vpliv intervencij zdravstvene nege na rezultatę zdrav|jerya onkoloških bolnikov in obvladovanje stranskih učinkov zdravljenja ter siptomov napredovale bolezni (Smith in Stullenbarger, 1995; Mackintosh in Bowles, 1997; v Kearney, 1999). Raziskovalno delo razyijľ stľoko V onkološki zdravstvęni negi je potrebno graditi na dokazih podprti stroki, zato je nujno ľaziskovanje in implementacija rezultatov raziskovanja v neposredno prakso (Kearnęy' 1999). Medicinske sestre bodo postale vodilnę pľi sprem|janju bolnikov po končanem zdravljenju, ki so imeli rak prostate, rak dojke, moŽganske tumorje. Na Žalost se ta tľend spodbuja v Veliki Britaniji pľedvsem z ękonomskega in premalo s strokovnega vidika (Hammond in sod., 1995; Faitful, 1995; v Kearney, 1999). S tovrstnim spodbujanjem večje vloge mędicinskih sester pri obravnavi onkoloških bolnikov bo prikazan terapevtski pomen onkološkę zdľavstvene nege in njeno mesto pri obravnavi bolnikov. Velik dopľinos k razvoju onkološke zdravstvęne nege se pĺičakuje zaradi vse bolj intenzivnega razvoja informacijske tehnologije (Kearney, 1999), ko bodo znanje in izkušnje medicinskih sester pľestopile meje posameznih oddelkov' bolnišnic, drtav ín kultur. Ključnega pomena za ruzvoj je informatizacija zdravstvene negę, ki je pogojena z naslednjimi aktivnostmi: - izgraďnja in standardizacija terminologije v zdravstveni negi; - digitalni viri dokazov v zdravstveni negi; - standardi, ki pospešiio izmeqjavo znan1a v heterogenih sistemih; - informacijski procesi, ki podpirajo uporabnost dokazov iz klinične praksę; - kompetentnost informatike (Bakken, 2001). t4 Menedžment zdľavstvene nege mora Yzpostaviti pogoje za razvoj stľoke ĺn ľazĺskovalno delo Robert Tiffany je pred petindvajsetimi leti zapisal, da verjame, da za odličnost v onkološki zdravstveni negi potrebujemo dobro usposobljene medicinske sęstre za klinično delo, kateľih delo morajo podpiĺati medicinske sestľe raziskovalke, programi kontinuiĺanega ĺzobraŽevanja in menedŽment zdravstvene nege (Yaľbo' 1999). MenedŽment mora imeti viziio ruzvoja stroke, postaviti si mora ciĺje svojega delovanja in strategije za doseganje ciljev. Memeďźerjiv zdravstvęni negi morajo znativzpostaviti učinkovite time in projektni način dela. Pomembno je vkliučęvanję vseh zaposlenih, Ęer moľa vodilna struktura v zdravstveni negi zagotavljati kadrovske, organizacijske in ekonomske vire za doseganje ciljev. Menedžerji zdravstvene nege ne smejo priti v konflikt s stroko, ki pogosto izhaja iz dobro prepoznane vrednotę, daję le dober strokovnjak lahko dober menedŽer (Skela Savič' 2003)' kar v neposredni pľaksi pomeni, da bi morala biti vodilna medicinska sestra oddelka >največji depo< znanja iz onkološke zdravstvene nege, kar v neposredni praksi seveda ne drŽi. V zdravstveni negi je potrebno vzpostaviti jasne meje med menedŽiĺanjem/vodenjem sluŽbe/oddęlka in strokovnim vodenjem določenega strokovnega področja. Usposobljena in izkušena medicinska sestra je klinični vodja določenega strokovnega področja in naj bi po priporočilih Higginsa (2003) polovico svojega delovnega časa ďelala z bolniki, dľugo polovico naj bi posvetila ruzvoju specialnosti stroke, ki jo pokriva, s svetovanjem bolnikom in z vodenjem delovnih timov, povezanih z razvojem strokovnega področja. Dobro klinično vodenjeje osnova zarazvoj stroke. Dober klinični vodja zna ruzloŽiti potrebne spľemembe v klinični pľaksi in jih izpeljati skupaj z zaposlenimi, vodi klinične time, poskĺbi za servisno podpoľo odđelka, spodbuja medsebojno sodelovanje in dobro organizacljo dela na oddelku (Girvin, 1998; v Higgins, 2003) in je v podporo menedŽerju zdravstvene negę na oddelku. V prihodnosti morajo biti medicinske sestre - klinične vodje nosilke razvoja strokovnih podľoči| v onkologiii, avtorice kliničnih poti v zdravstveni negi, męntoricę, steber menedźmenta in ľaziskovanja v zdravstvęni negi. Prav tako je potrebno v neposređni pľaksi graditi razumevanje pomembnosti neposredne in posredne zdravstvene nege. V našem okolju pľevladuje razmišljanję, da tista medicinska sęStľa' ki ne dęla neposľedno z bolniki ni enaka tisti, ki dela z bolniki. Pojav|ia sę občutek maqivrednosti in s tem je verjetno povęZano maniše zanimanje medicinskih Sester za dęlo na področju raziskovanja, vodenja strokovnega podľočja, kjer je potrebno še izgraditi ľenome tega področja, kar z neustreznimi pristopi lahko popolnoma zayre razxoi, medicinsko sestro pa pahne v t5 kaľierno kĺizo. Manley (Í997; v Higgins, 2003) opisuje neposredno zdravstveno nego kot neposredno delo z bolniki in s svojci, medtęm ko posredno zdravstveno nego opisuje kot dęlo z osebjem, načrtovanje zdravstvene nege, razvoj z dokazi podprte zdravstvene nege, nadzoľovanje in usmerjanje dela osebja k Željenim ciljem z uporabo strokovne literature in primeľi dobre prakse. Vsekakor igľajo pri spľeminjanju tovrstne miselnosti pomembno vlogo meneđźerji v zdravstveni negi. Tako mora imeti danes medicinska Sestra, spodbujevalka razvoja določenega strokovnega področja, poleg strokovnega znanja in sposobnosti komunikaci|e in vodenja śe znanja s področja uvajanja sprememb v neposredni praksi, kot so poznavanje teoľije vodenja, vpliva organizacijske kulture na uvajanje sprememb' pomembnost razvoja timskega dela, pomembnost infoľmaciiske podpore idr. Za ruzvoj onkološke zdravstvene nege je pomemben sodobni menedŽment, katerega jedro je tľansformacijsko vodeqje, ki se kaŽe z jasnimi strukturami in pĺocesi de|a, zalpanjem do zaposlenih, s kariernim ruzvojem zaposelnih, spodbujanjem spľememb, inovativnosti, medsebojnega sodelovanja' z moŽnostjo vplivanja idr. (Gabert, 1995; Cook' 1996;v Higgins, 2003). Tĺansformacijski vodja zna jasno spregovoriti ovizijirazvoja zdravstvene nege. Tladicionalna struktura vođenja oddelka postavlja na vrh vodilno medicinsko sestro, kije v očeh zaposlenih predvsem dobeľ strokovnjak v zdravstveninegi, zato lahko ĺazvoj medicinskih sester specialistk posameznih področij onkologije in njihova umestitev na bolnišnične oddęlke celo ogrozi vlogo vodilne medicinske sestre ali menedŽeľja zdravstvene nege oddelka, če sprememba ni pravilno predstavljena vodilnim in timskim medicinskim sestram. Spľejetije potľebno oľodja' ki podpiľajo ľazvoj stľoke Tradicionalizem je močno zakoreninjen v zdravstvu in odpoľ do spľememb je veĹik. Ključnega pomena je pľedstavitev spÍememb zaposlenim in njihov doprinos za neposređno delo, za bolnika in za ruzvoj stľoke. Nekaj potrebnih metod dela' ki jih je potrebno vpeljati v neposľedno pĺakso, je opisanih v tabeli 1 (Skela Savič' 2003). Bolnik ima pľavĺco do aktivnega sodelovanja Y pľocesu zdľav|ienja in zdľavstvene nege Donovan in Meľcer (2003) pravita, da se morajo medicinske sestľe pribliŽati bolnikom v psihosociaĺnem smislu in ne samo kot dobre izvajalke medicinsko tehničnih posegov. Bolniki si Želijo pogovora, konzultacije, izraŽanje svojih izkušenj, kaľ jim krepi moč zabo1 z boleznijo. Kľcmar (2000; v Donovan in Mercer, 2003) 16 Praksa v onkološki zdľavstveni negi danes Sodobni tľendi v onkoloŠki zdľavstveni negl V ospredju rutinsko izvajanje del in nalog. Pĺocesna metoda dela. Vzpostavljene so >skupinske evidence<, povęZane z bolnikovo teĺapijo in s stranskimi učinki zdľavljenja' Dokumentiranje v dokumentacijo zdĺavstvene nege na osnovi procesne metode dela. Standardi s področja medicinsko tehničnih posegov Standaĺdiziľani naěrti zdravstvene nege. Prepletanje med timskim in funkcionalnim modelom. Timski model delitve dela. Spĺemljanje kakovosti' Izboljševanje procesov dela' Kategoĺizacija bolnišnične zdĺavstvene nege. Kategorizacija za dnevno bolnišnico, ambulantno obravnavo idr. Večinoma rutinsko svetovanje bolniku ob določenem specifičnem onkološkem zdĺavljenju. Načrtovano zdĺavstveno vzgojno delo glede na potĺebe bolnika in svojcev. Nova strokovna podľočja v onkološki zdravstveni negi: - paliativna zdĺavstvena nega' - skrining rakavih obolenj, - starost, ĺak in zdĺavstvena nega, _ celovita obĺavnava bolnika in druŽine, - supoĺtivna zdĺavstvena nega idr. Thbelcł ]: Primerjava med prakso danes in sodobnĺmi tľendi v onkološki zdravstvenĺ negĺ pravi, da Se od medicinskih sęsteľ pričakuje, da pľi obľavnavi bolnika Z rakom poveŽejo bolnikovo telo in psiho, kar mora biti osnovna fĹlozofĺja dela onkoloških medicinskih sester in jih razlikuje od drugih poklicev v zdravstvu. Tako Donovan in Meľcer (2003) pÍay1ta, da če sę bo sęstrinstvo obrnilo v Smer tehnicizma, obstaja velika verjetnost, da bo to v škodo bolnika, Saj ne bo imel več priloŽnosÍi izraŽati svojih izkušenj. Pomembno Za kakoYostno obravnavo onkoloških bolnikov je vključevanje dľuŽine bolnika Y obľavnavo, predvsem v smislu izobraŽevanja in podpore bolniku pri zdľavljenju in zdravstveni negi' Raziskave So pokazale, da več kot je socialne pomoči bolniku S Strani druŽinę, manj je obupanosti pri bolniku in tako laŽje pľemaguje stľes zaradi bolezni in zdravljenja (Tan, Karabulutlu, 2005). Medicinske sestre igrajo pomembno vlogo pľi obravnavi bolnikov Z rakom in kakovosti njihovega Živ|jenja, od diagnoze do izteka življenja, pri preventivi in zgodnjł detekciji rakavih obolenj, klinični genetiki idr. S svojim delom vplivajo na ĺ7 psihosocialno počutje bolnikov (McCorkle, Grant, FrankStromborg & Baird, 1996; Miaskowski & Buchsel, 1999). V razvitem svętu so medicinske sestre veliko naredile na področju bolečine, fatika, sęksualnosti, neplodnosti, soočanja z boleznijo (Brant, 1996; Ferrell, l996: Grant, Padilla & Greimęl, 1996; v Ferrell in sod., 2003), pľi reševanju psiholoških problemov, problemih prehrane, motnjah spanja, menopavzalnih simptomih (Ferrell, Grant, Dean, Funk &Ly1996; Ferrell, Grant, Funk, ęt al., 1996; Ganz,200l; v Ferrell in sod., 2003). Medicinske sestre so danes usposobljene za reševanje psiholoških simptomov, nudijo podporo bolniku in izobraž,eyalne programę za bolnike in svojce, usklajujejo delo s socialnimi delavci, duhovniki, delavci v rehabilitaciji, s psihologi (Brant, 1996; Carroll-Johnson, Gorman & Bush, 1998; Dow, Ferrell & Anello, 1997; Fenell, Grant, Funk, otis-Gręęn & Garcia, 1997a; Quigley' 1989;v Ferrell in sod., 2003). Socialna skĺb medicinskih sester za bolnikę se kaŽe v pozornosti na spolnost bolnika, na bolnikov izg|ed in pľi svetovanju partnerju in otrokom bolnika, prepoznavanju skĺbi bolnika, ki so ekonomske narave (Hoffman, 1991; v Fęrręll in sod., 2003). ZaĘuček: okolje kot oblikovalec ľazvoja onkološke zdľavstvene nege Večanje incidence raka pomeni za zdravstveni sistem, da bo potrebno zaposliti več medicinskih sester na področju prepľečevanja, zgodnjega odkĺivanja in zdravljeĺla raka. Potrebno je podpreti pĺedlagane izobraŽevalne programe za podiplomsko izobraževanje iz onkološkę zdravstvene nege. Trendi v svetu kaźejo, da je zanimanje za poklic medicinskę sestľe v upadanju in da se povprečna starost medicinskih sester veča (Stokowski, 2004). V slovęnskem prostoru trenutno zanimanje za poŁJic presega zmogljivosti vseh treh visokih šol, vendar zaraďi neustľezne kadľovskę politike zđravstvenih zavodov, kjer odgovorni predvsem iz ekonomskih razlogov niso načrtovali ustreznega zaposlovanja diplomiĺanih medicinskih sester, se v slovenskem prostoru sľečujemo z vęlikim pomanjkanjem medicinskih sęster. Projekcija Inštituta za vatovanje zďravja kaŽe (Albręht, 2004)' da s sedanjimi visokošolskimi zmogljivostmi ne bomo mogli nadomęstiti odhoda upokojenih medicinskih sester, kaj šele, da bi povečali število le-teh. Tako se je menedŽment zdravstvene nege soočil s situacijo, ko mora na tľgu ponuditi delovna mesta, kjęľ bodo medicinske sestre videle pozitivni ľazvoj v svoji kaľieri. Če Želimo kakovostno onkološko zdľavstveno nego, moramo pľehiteti konkurenco na tľgu delovnę silę. To pa lahko naredimo le, če bo onkološka medicinska sestÍa prepoznana kot uveljavljena strokovnjakinja na svojem področju in enakopravna sodelavka v multidisciplinarnęm timu. Za to smo odgovorni vsi, ki delamo v onkologüi. 18 Líteľatuľa: - Albreht, T. (2004). Analiza preskľbljenosti z medicinskimi sestrami ter ovrednotenje stopenjskih ukĺepov in projekcij do leta 2033. Inśtitú za varovanje zdravja. - Bakken, s' (200l). An informatics infrastructure is essęntialfor evidęnce based nursing. J Am Med Inform Assoc. May-Jun; 8(3): 199-201. - Donovan, T., Mercer, D. (2003). Onward in my journey, Preparing nursing for a new age of cancer care. Canceľ nursing, YoL 26' No. 5, 400-404. - Ferrell in sod., (2003). The Role of Oncology Nursing to Ensure Quality Care for Cancer Survivors: A Report Commissioned by the National Cancer Policy Board and Institute of Medicine. Oncology nursing forum, Vol. 30. No. 1. http://www.ons.org/publications/journals/ONF/Volume30/Issue 1/300132.asp - Higgins, A. (2003). The developing role of the consultant nurse. Nursing management, vol. 10, No. 1, 22-28. - Hilton White, L. (1999). The Robert Tiffany Lectureship, Vital sings at the millennium: Becoming more than we are. Canceľ nursing, Yol.22, No. 1, 6-16. - Kearney, N. (1999). New stľategies in thę management of cancer. Cancer Nursing, Yol.22, No. 1, 28-33. - McCorkle' R. (1996). Suľviving breast cancer. In R. McCorkle, M. Grant, M. Frank-Stromborg, & S.B. Baiĺd (Eds.)' Cancer nursing (2nd ed.) (pp. 893-898). Philadelphia: Saunders. - Miaskowski, C., & Buchsel, P. (1999). oncology nursing:.Assęssmęnt and clinical care. St. Louis, MO: Mosby. - Skęla Savič, B. (2003). Zđravstvena nega in uspešno vodeĺ{e v slovenskih boĺnišnicah. V: Kernič P (ur.)' Filej B (ur.) Zbornik predavanj in posterjev 4. kongľesa zdravstvene nege, Portoroż', l.-3. oktober 2003. Ljubľana: Zbornica zdravstvenę nege - Zveza ďruśtev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikoĺ 215-228. - Skela Savič, B. (2003)' Program dela in ĺazĺoja v sluŽbi za zdtavstvęno nego na onkološkem inštitutu Ljubljana. Interni dokumęnt onkološkega inštituta, SluŽba zazďravstvęno nego in oskĺbo. - Tan, M., Karabulutlu, E. (2005). Social support and hopelessness in Turkish patients whit cancer. Cancer nursing, Vol. 28, No. 3, 236-240. - Yarbro, C.' H. (1999). Presidents addľęss: Visions: our hopes foľ the future. Cancer nursing, vol.22, No. 1, 1-4. l9