(MMM Leto XLIII - št. 89 - CENA 8 din IE2GLAS Kranj, petek, 16. novembra 1990 ^\mrano r^ CEKIN Zaradi razglednice ob službo in dobro ime Gorem*** Likovniki za poplavljence Tržič - V Paviljonu NOB bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli prodajno razstavo likovnih dei, ki jo občina Tržič in Zavod za kulturo in izobraževanje prirejata skupaj 2 likovniki iz triiške občine in tudi od drugod. Triindvajset slikarje* je za prodajno razstavo, katere izkupiček je namenjen ljudem, ki jih je prizadela nedavna poplava, podarilo triintrideset slik, od grafik, akvarelov, lesorezov, risb in oljnih platen. Svoj delež k razstavi prispeva tudi Steklarstvo A rs Papler z brezplačnimi okviri. Razstavo bo odprl dr. Andrej Capuder, republiški sekretar za kulturo, na otvoritvi pa bo nastopil tudi Mešani pevski zbor Peko pod vodstvom Jožefa Močnika. Razstavljena dela bodo naprodaj do 30. novembra vsak dan od 16. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 12. ure. "Prebijanje" proti Davči - Sredi tedna smo si ogledali, kako stroji Tehnika Škofja Loka prodirajo proti Davči. Bili smo prijetno presenečeni, saj so bili že pri Demšarjevi elektrarni, z nasprotne strani pa pred Javorjevim robom. Danes (v četrtek) so že pri mostu v Zali. Ce bo vreme zdržalo in ne bo posebnih težav, kaže, da bo dolina od Davškega mostu proti Davči prevozna z osebnimi avtomobili še do konca tega meseca. Sicer pa so trenutno glavne aktivnosti usmerjene v čimprejšnji začetek začasnega in stalnega mostu v Železnikih. Prihodnji teden bo predvidoma že znana lokacija stalnega mostu, ki naj bi bil zgrajen do sredine prihodnjega leta. Takoj pa bodo zgradili začasni most za tovorni in avtobusni promet naprej v dolino. N« sliki: Tchnikori stroji pri Demšarjevi elektrarni proti Davči. - A. Ž. Slovenski plebiscit Plebiscit, kot novica tedna najavljen za 23. ali 30. decembra, o njem se je pred tem na pobudo socialistov govorilo v začetku oktobra, kasneje, do začetka tega tedna pa za javnost molčalo, je ta trenutek za Slovenijo in Slovence edina odrešujoča poteza, ki lahko trajno zagotovi samostojno Slovenijo in prepreči, da nas kdo z odlašanjem in mencanjem spet potegne v zatohlo federalno ozračje. Skrajni rok za izvedbo plebiscita je konec januarja prihodnje leto, težnja pa je, da bi bil čim prej in da bi na njem lahko sodelovali tudi tisti Slovenci na tujem, ki imajo naše državljanstvo, pa je samostojna Slovenija njihovo hrepenenje in tudi daljnja šansa, da se kdaj tudi vrnejo domov. Pismo s takšno vsebino je še včeraj zjutraj dobil na mizo predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar, kije take želje slišal tudi med svojim zadnjim obiskom v Kanadi, Združenih državah Amerike in Zvezni republiki Nemčiji. Glasovali naj bi vsi državljani Slovenije, vsi, ki imamo v Sloveniji stalno prebivališče, vsi, ki smo bili aprila vabljeni na volišča in tu se namerava slovenska oblast obnašati demokratično. Plebiscit naj bo slovenski, državljanov te republike, če se nanje stalno sklicujemo in bolj ali manj legitimno v njihovem imenu včasih vlečemo poteze. Ne bi bilo dobro, če bi starševstvo plebiscita napisali socialistom ali Demosu. Samostojno Slovenijo so imele v glavnem vse stranke za vlečnega konja v predvolilni kampanji, sicer v bolj ali manj radikalnih izvedbah. Zato je ohrabrujoče po že težko prebavljivih strankarskih prepirih na zadnjih sejah parlamenta obojestransko pozivanje na prekinitev strankarskih prerekanj in dogovor po reakciji predsedstva republike, ki je bilo tudi tokrat potisnjeno na obrobje, da sta predlagatelja plebiscita predsedstvo republike in vodstvo skupščine, tudi zato, ker so bili ti ljudje z večino izvoljeni na neposrednih volitvah in imajo vso politično legitimnost. Predsednik skupščine dr. France Bučar je včeraj, na pogovoru s časnikarji priznal, da je šlo tudi v tem primeru za strankarski prestiž in da je Demos z javno razglasitvijo v bistvu kršil dogovor, da se da pobuda najprej vsem strankam, nato pa, če bo soglasje, javno objavi. Vladajoči koaliciji je potreben svež veter v jadrih, potrebne so velike reči, da se povrne zaupanje med ljudmi, ki jih tlači vedno večja beda in negotovost in po besedah skupščinske večine, največ zaradi našega životarjenja v Jugoslaviji. Po zadnjih izjavah predsednika skupščine dr. Bučarja in predsednika predsedstva Milana Kučana prihajamo po začetni plebiscitni evforiji v treznejše vode. Slovenija si mora, tudi zaradi odnosa tujine do naših prizadevanj in dosežkov, pomagati sama. Plebiscit je najbolj legalna in demokratična pot do samostojnosti, ki je pogoj, da se lahko odločamo, ali bomo ostali sami ali se bomo, mogoče, s kom povezali. Osnova vsemu pa je samostojnost, do katere moramo preračunljivo, saj gre za dejanje, za katerega ni popravnega izpita. • J. Košnjek mCELOVEC - CENTER - DOMGASSE 4, Tel.: 9943-463-55400 4 NASLOV ZA FOTO - PROFESIONALCE VEDNO V PONUDBI: FUJI - KODAK AGFA IZREDNE CENE VIDEOKASET NAJNOVEJŠE V II. ETAŽI BLAGOVNICE ASTRA TEDI TRGOVINA ZA TEKSTIL IN IGRAČE PREŠERNOVA 10, KRANJ SUPER PONUDBA 100 PROIZVODOV PO SUPER CENAH! OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! Markovićev nastop v skupščini predvolilno obarvan Devalvacije dinarja ne bo Kranj, 15. novembra - Deviz je dovolj, kupujte jih, toda ne dajajte jih v nogavice, ker to ni družbeno koristno, je Ante Marković nagovoril ljudi in dejal, da devalvacije dinarja ne bo, tudi prihodnje leto ne, razmerje z marko ostaja ena proti sedem. Nasploh pa je bil njegov nastop v zvezni skupščini izrazito predvolilno obarvan, saj je svojo reformo ponudil kot rešitev Jugoslavije, v ekonomski politiki za prihodnje leto pa velikih novosti ni, napovedal je zmanjšanje porabe, sanacijo bank in z njo povezano možnost, da bodo podjetja in banke lahko same najemale posojila v tujini, z lastno garancijo. TEDI st. 25 TEDI st. 25 TEDI Tržič, Davča - V sredo, 14. novembra, se je na Gorenjskem mudil dr. Miha Tomšič, republiški minister za energetiko, ki si je ogledal več manjših vodnih elektrarn v Tržiču in v Davči: elektrarno pri BPT Tržič, elektrarni Lomščica in Pristava ter zasebni elektrarni Farji potok in Davča nad Železniki. Ogled je pripravilo Slovensko društvo za male vodne elektrarne, ki mu predseduje Jože Jan, zaključili so ga s pogovori o dosedanjih rezultatih pospeševanja gradnje malih vodnih elektrarn in bodočih usmeritvah, ki naj bi zagotovile večje vključevanje malih vodnih elektrarn v distribucijsko omrežje, saj v Sloveniji letno pridobe 10 odstotkov električne energije. Foto: J. Cigler. KRANJSKI ZIMSK0ŠP0RTNI SEJEM NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OPREMA ZA ZIMSKE SPORTE: RABLJENA IN NOVA PONUDBA TURISTIČNIH AGENCIJ: SMUČARSKE VOZOVNICE SEJEM JE ODPRT: 15 in 16. 11. od 15. do 19 ure 17. in 18 11. od 9 do 19. ure Kakor je bilo moč pričakovati, je Ante Markovič v prvem delu nastopa razčlenil politične razmere v Jugoslaviji, ponovno ponudil svojo formulo rešitve, ki edina lahko ohrani Jugoslavijo, saj reformi nasprotujoče tendence po republikah temelje na krepitvi klasične vloge države, kar vodi gospodarstvo v kolaps in v stare napake, njegova reforma ni ogrožena od liberalizma, temveč od novega centralizma. Naštel je poteze republik, ki suspendirajo funkcije federacije in bil pri tem zelo kritičen tudi do srbskih, kritiko je opremil s podatkom, da so republike samovoljno zadržale za 2,6 milijarde dinarjev prometnih davkov in carin, ki bi se morale steči v zvezni proračun, pri čemer ima največji delež Srbija, ki je zadržala 2,14 milijarde dinarjev. V drugem delu je napovedal, kakšna bo ekonomska politikav prihodnjem letu, na kratko lahko rečemo, da bo takšna, kot je bila v prvi polovici letošnjega leta. Devalvacije ne bo, povprečna mesečna stopnja inflacije naj bi znašala 1,5 odstotka, padec družbenega proizvoda bo največ 2,5- odstoten, denarno posojilna politika bo trda, potrebovali bomo za 2,5 milijarde dolarjev neto priliva tujega kapitala, javna poraba bo s 40 odstotkov zmanjšana na 34 odstotkov družbenega proizvoda, plače svojega deleža v njem ne bodo povečale. Spregovoril je tudi o sanaciji bank, ki imajo za 144 milijard dinarjev potencialnih izgub, breme njihove sanacije pa bo 95 odstotno nosila federacija. Največji problem je ena velikih bank (ni povedal katera), ki ima skoraj tretjino vseh potencialnih izgub, z njenim padcem bi ban-krotila tudi njena republika. Za sanacijo bank je vse pripravljeno, lahko se začne takoj. Zanimivo je, da je pri naštevanju potez in slabosti, ki so v drugi polovici letošnjega leta načele njegovo reformo, povedal tudi to, da so neupravičeno tiskali dens»r za propadlo Kosovsko banko. 45' M. Volčjak GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 16. novembra 1990 Zaradi prestiža smo zapravili dober mesec Zaradi tega, ker je bila naša ideja o plebiscitu v začetku oktobra zavrnjena zaradi prestižnih razlogov, sedaj pa jo v skoraj enaki obliki nenadoma ponuja Demos, nismo užaljeni, ampak zadovoljni, če je ta ideja prodrla. Demos in vlada sedaj prevzemata vso odgovornost, mi pa smo še naprej pripravljeni sodelovati, vendar se nam zdi škoda zapravljenega časa. Ljubljana, 13. novembra - Tako je komentiral odločitev Demosa o razpisu plebiscita konec decembra član vodstva Socialistične stranke Slovenije Vojko Volk in dejal, da je bila pobuda socialistov predložena skupščini 4. oktobra. Družbenopolitični zbor jo je sprejel, nato pa se je začelo zavračanje z vseh strani, tudi s strani drugih opozicijskih strank in predsedstva republike, tudi s prestižnih namenov. Rečeno je bilo, da bo vse rešeno z referendumom o novi ustavi, vendar je ideja o plebiscitu živela. Demos je spoznal, da razne deklaracije niso dovolj in ima veljavo le plebiscit, če hočemo oklicati svojo državo. Ob plebiscitu naj se ne ponovi zgodba o Deklaraciji o suverenosti republike Slovenije, ko se praktično ni nič zgodilo. Škoda je. Samo podržavljenje ničesar ne rešuje Socialistična stranka je kritična do sedanjega načina reševanja vzgoje in izobraževanja. Izdelan ima svoj koncept slovenskega izobraževanja. Na torkovi novinarsko konferenci so povedali, da vlada nima celovite strategije in da smo podržavljanje šolstva, čeprav je do neke mere racionalno, ničesar ne rešuje. Šola mora biti strokovno avtonomna, mora biti predvsem izobraževalna institucija brez ideologije, vendar s splošnimi znanji o vrednotah, tudi verskih, ne smemo je več gmotno in kadrovsko siromašiti. Notranja in zunanja diferenciacija je nujna, vendar ne osnovi znanja, ne pa na osnovi socialnih meril in delitve na bogate in revne. Rešitev je dvig splošnega znanja in intelektualizacija slovenske družbe, v čemer nas nekateri deli Jugoslavije že prekašajo. V smislu ločitve države in cerkve naj bo šola laična, sicer bomo naredili korak nazaj. Verouk naj ne bo del pouka. Socialisti zavračajo poskuse, da se ga pod mizo tišči v učne programe, čeprav nimajo nič proti, če je verouk tudi v prostorih šol. če drugih pogojev ni. so dejali socialisti na torkovi novinarski konferenci, da smo zgubili dober mesec časa. ko bi lahko pripravili zakon o plebiscitu, predpise, ki urejajo državljanstvo, kar je povezano s pravico glasovanja na plebiscitu, vse druge zakone za funkcioniranje države, pa tudi ukrepe za mednarodno priznanje odločitve slovenskega naroda. Tega sedaj še ni. brez lega in brez jasnih vprašanj ter razlage, o čem se bomo odločali, pa je plebiscit spet lahko neučinkovita poteza. Odgovornost za plebiscit nosita sedaj Demos in vlada, socialisti smo pripravljeni sodelovati, saj smo sami že izdelali strokovne osnove. Lastništvo ideje nas ne zanima, je dodal predsednik Socialistične stranke Slovenije Viktor Žakelj. če bodo z njo soglašale vse stranke in bo priprava plebiscita postala skupna stvar. Plebiscit pa naj bo takrat, ko bomo nanj res dobro pripravljeni. Socialisti smo Pogovor z nadškofom Delegacija Socialistične stranke se je konec decembra sestala z ljubljanskim nadškofom in sodelavci. Pogovor je bil odkrit in ne zadnji. Obe strani sta bili za ločitev cerkve in države, za enakopravnost verskih skupnosti, posebej katoliške in evangeličanske, ki sta avtohtoni na Slovenskem, glede ustavne določbe o svetosti življenja pa je nadškof dejal, da ta določba v osnutku ustave ni njihova in da je tudi ideja o verouku kot delu šolskega programa zrasla v laičnih katoliških krogih. Cerkev se neposredno v politiko ne bo vtikala, čeprav imajo duhovniki vso pravico do lastnega političnega prepričanja. za osamosvojitev Slovenije, kar je osnova za nadaljnje dogovarjanje o našem položaju, čeprav se v svetu na plebiscitih izrekajo tudi 0 odcepitvah in združitvah. Socialisti nismo za izjemne razmere in izjemno reševanje problemov, ampak za umirjeno reševanje odnosov v Jugoslaviji. Ne vemo, kaj odločilnega in pomembnega se je v tem času v Jugoslaviji zgodilo, da naj bi šli tako hitro na plebiscit. Kar naenkrat se po nedopustnem glasovanju v skupščini o zakonu o RTV, gozdovih in zaščiti slovenskega kmetijstva ponuja vlada narodne rešitve, v kateri hi bila tudi opozicija. Mi smo sodelovanje ŽC spomladi ponujali, pa smo bili odklonjeni, so dejali na časnikarski konferenci. • J. Košnjek Izjava za javnost Občinski odbor slovenskih krščanskih demokratov iz Kranja je na svoji redni seji (23. 10. 1990) sklenil javno protestirali zoper izplačila osebnih dohodkov vodilnih delavcev v še vedno družbenih podjetjih na način t. i. »zaprtih kuvert«. Delavce in institucije zalo pozivamo, da preverijo upravičenost takega samovoljnega početja, z zahtevo, da se že sprejeti škodljivi sklep korigirajo. Hkrati pa podpiramo vse posameznike, sindikat, sredstva obveščanja in stranke, ki že nastopajo zoper izkoriščanje pravne praznine »na temelju kolektivne pogodbe« s ciljem, da se takšno nečedno ravnanic takoi prepreči. Občinski odbor SKD Kranj za Janez Poštrak, org. tajnik GLAS <>h 35-le anje) Ivo Sekne, Nada Pmc m Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj. M ose l'nadei.i I. Kranj Tekoči račun pri SDK: J1100403-3 1999 Telefoni: direktor in glavni urednik -X-46.V uredništvo 21-HM) in 21-835, ekonomska propaganda 23-987. računovodstvo naročnine 28-463. muli oglasi 2?-S>60. Neobjavljenih pisem in slik ne v ručamo Časopisje oproščen piomeincga davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Seje zborov jeseniške občinske skupščine Cinizem v jeseniški skupščini Minuli torek je bila na Jesenicah skupna seja vseh treh zborov občinske skupščine jah so delegati morali obravnavati več vprašanj, med drugim tudi tako zelo sporno v ga sekretarja občinske skupščine. Takoj potem, ko je bil izvoljen predsednik jeseniške skupščine, je predlagal novega sekretarja občinske skupščine Jesenice. S tem se delegati niso strinjali in imenovanje je bilo preloženo vse do torkove skupščine, kjer pa se je spet zapletlo. Po nekaj nesklepčnih se-prašanje imenovanje nove- Vodje poslanskih klubov in nekaterih strank se namreč niso strinjali, da bi spremenili dnevni red skupne seje. Menili so. da o dnevnem redu odloča predsedstvo, in da je nerazumljivo, da bi na sami seji spreminjali točke dnevnega reda, saj so se o dnevnem redu vendarle izrekli člani predsedstva. Dnevni red bi se pač lahko spreminjal le v tem primeru, če bi kakšno točko na novo uvrstili, nesmisleno pa je spreminjati same točke dnevnega reda. In tako smo kar pretežni del skupne seje vseh treh zborov skupščine občine preživljali v prerekanju, kdo ima prav. Pred- stavniki SDP se s spremembami dnevnega reda niso strinjali in zahtevali, da se skupščina drži predlaganega dnevnega reda; enako so menili liberalci in nekateri drugi. Šlo je seveda za imenovanje novega sekretarja skupščine občine Jesenice, kjer ima Demos svojega kandidata, s spremembo dnevnega reda pa bi lažje dosegli imenovanje novega kandidata. Ne bomo se spuščali v oceno, kdo in zakaj ima prav. Vendar -na Jesenicah, ki so po statističnih podatkih zanesljivo najbolj kritična občina v tem smislu, da je tisoč in več delavcev na cesti, na skupščini ni bilo dovolj, da so se prerekali o točkah dnevnega reda oziroma o imenovanju »našega« ali »vašega« sekretarja. Prišli smo tudi do hude razprave, ali naj se odstranijo kipi v skupščinski dvorani! Seveda pobuda ni nova, kajti že na eni prvih sej po volitvah se je vprašanje o odstranitvi dveh kipov pojavilo kot zelo aktualno vprašanje. Tedaj smo na dolgo in na široko razpravljali o tem, kako naj se*kipa, delo priznanega akademskega slikarja in kiparja Torkarja z Javornika, odstranita iz pluralne skupščine. Potihem. neopazno? Kakor se je po jeseniških skupščinah že vidi. bosta kipa odšla iz dvorane. Ob lem pa mora iz dvorane tudi relief, ki sloji za kipoma - to je pač jasno, saj je relief » integralni« del vse kiparjeve zamisli. V loški občini blizu pol milijarde škode Prvič - in čeprav zadnjič - si bomo dovolili komentirati seje jeseniške skupščine. Takega cinizma pač ne doživite vsak dam medtem ko na tisoče Jeseničanov trepeta za svoj kruh, medtem ko je na tisoče Jeseničanov na cesti-njihova skupščina uvršča na dnevni red socialni položaj v občim, pa do te točke komajda pride-Vse bolj pomembno je, kdo bo sekretar občine, vse bolj pomeni; ben je Kardeljev kip... Najmanj pomemben pa je direktor Centra za socialno delo jeseniške občine, ki je naravnost prosil, naj se skupščina vendarle hitro opredeli do zares aktualnih vprašanj jeseniškega vsakdana. Ne! Nič! Ne pozivam na vstajo - 'e ubožnemu jeseniškemu delavstvu želim povedati, da od ta^e skupščine - s pozicijo in opozicij0 vred - nima kaj pričakovati.■•• * Prednostna cesta v Davčo in mostovi Škofja Loka. 15. novembra - Katastrofalne poplave I. in 2. novembra so v škofjeloški občini po grobi oceni povzročile za 429,886.000 dinarjev škode, kar je približno 29 odstotkov občinskega družbenega proizvoda, ustvarjenega v prvih devetih mesecih. Za najnujnejšo sanacijo v občini rabijo takoj 78 milijonov dinarjev. Vse razpoložljive občinske vire so že usmerili v odpravo posledic ujme, pomoč 6 milijonov dinarjev pa pričakujejo tudi od republiškega solidarnostnega sklada. Kot je na torkovi seji škofjelo- Ijansko dolino, krajevno skup- ikega izvršnega sveta razočaran pOvedal predsednik Vincencij Demšar, v republiki škofjeloških egob ne jemljejo resno, čeprav ikoda v tej občini predstavlja ne-zanemarljivih debelih pet odstopov celotne škode v Sloveniji. Vendar ne gre samo za škodo, ki naj bi ne padla izključno na pleča občine in njenih prebivalcev, gre za 1500 ljudi, ki jih še vedno povezujejo z dolino le kolovozi, neprimerni celo za osebni prevoz, za šest družin, ki so ostale brez lastne strehe nad glavo, za ljudi, ki jih ogrožajo usadi (našteli so j i h prek 90, od teh 60 kritičnih)... Ločani so pri odpravljanju posledic poplav dali prednost preskrbi s pitno vodo, najnujnejšim usposobitvah cest. ki jih ni mogoče nadomestiti z obvozi, ter sanaciji usadov, ki ogrožajo stanovanjske hiše in gospodarske objekte oziroma vitalne prometne zveze in so po mnenju geologov še racionalni. Nadzor nad deli vodita inž. Peter Zorman za Po- nosi Lušo in Sredniško grapo ter inž. Franc Mohorič za krajevne skupnosti Selca. Železniki in Davčo. Ogromno dela je bilo že narejenega (za 2,2 milijona dinarjev samo strojnih ur in male-rala. brez dela ljudi), kljub lemu pa do 12. novembra še ni bilo mogoče, razen peš, po cestah do nekaterih vasi oziroma domačij. Gre za cesto v Davčo od davškega mostu v dolini (Davča je prevozna /a osebna vozila po cesti Zgaga - Jemc in Zgaga - J u rež), za odrezanost zaselkov Udečk in Rantovšc zaradi porušenih mostov, največji problem pa predstavlja porušeni most pri Tehtnici v Železnikih, saj po zasilnem ozkem lesenem mostu ne morejo peljati niti avtobusi niti tovornjaki. Tako so. denimo, vozile "hruške" beton v Davčo iz Cerknega. Postavitev mostu (pontonskega). ki bo zdržal tovorni promet, je do izgradnje novega mostu nujna in, kot smo zvedeli na torkovi seji izvršnega sveta, že tako rekoč domenjena. Poplava je na Škofjeloškem povzročila največ škode vodnemu gospodarstvu, in sicer za dobrih 94,6 milijona dinarjev, industriji za 79,6, prometu in zvezam za 75.3, stanovanjskemu gospodarstvu za 56,3, gozdarstvu za 45. kmetijstvu za 40.6. družbenim objektom za 26.4, obrti za 5, komunalnemu gospodarstvu za 4.3 milijona dinarjev. Sicer pa bo predvidoma v dveh tednih ponovno v '/postavljen dostop v Davčo po dolini Davče, kjer je poleg ceste potrebna tudi sanacija dveh mostov,, Med prvenstvene naloge razen tega sodi še gradnja novega mostu v Plan-šak. treh novih mostov v Luši, obnova Mlinarjevega mostu v Selnici in mostu v Sopotnici (dela na obeh že opravljajo), popravila mostov v Volaki. Dolenji dobravi in pri cerkvi na Hotavljah. Med hitre ukrepe sodi še sanacija vseh cest, po katerih poteka promet s kombiji in avtobusi, do tolikšne mere, da bo mogoče normalno zimsko vzdrževanje. Podjetje za urejanje hudournikov bo moralo, kot je bilo rečeno na izvršnem svetu, zavarovati obrežja tako, da se preprečijo škode pri morebitnih večjih vodah, še pred zimo pa bo treba sanirati tudi usade, k' po mnenju geologov utegnejo povzročiti dodatno škodo. l"ž-Kranc Mohorič je povedal, da je največji usad v Davči na površini enega hektara nad potjo in novim hlevom Staneta Bička. sicer pa v Davči plazi skupaj kar pel hektarov zemljišč. Našteta prednostna dela bodo lelos zahteval« okrog šest milijonov dinarjev, za dokončno sanacijo pa še petnajst milijonov v prihodnjem letu. Za odpravo posledic škode zaradi povodnji so v škofjeloški občini uspeli hastrgati (brez republiške solidarnosti) okrog enajst milijonov dinarjev. Vire bo seveda moral potrditi tudi občinski parlament, saj gre za spremembo programov družbenih dejavnosti (ta denar naj bi prvenstveno rabil za premeščanje likvidnostnih težav proračuna), stanovanjskega gospodarstva, kjer izvršni svel ustavlja postopke za dodelitev stanovanjskih posojil (3,6 rnilij0' na dinarjev) ter za prerazporedile sredstev sklada stavbnih zemljišč, SLO in proračuna, lovčan r\^