plačana v gotovini. Cena 20.- lir DEMOKRACIJA Leto IV. - Štev. 38 Trst - Gorica 22., septembra 1950 Spediz. In abb. post. I. gr. Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Izhaja vsak petek Italijanske enačbe Članek »Poslednji upornik«, ki ga je Diego de Castro objavil v »Gior-nale di Trieste« od 14. t. m., pač prekasno, da bi mu mogli odgovoriti takoj, ne prinaša ničesar novega. Diego de Castro res ni plagiator, pa tudi načitan človek ni. Ali tudi, ako bi bil načitan in bi imel kritičnega duha in ne bi gledal skozi konjske očnice italijanskega sio-venožrstva ter bi se zavedal, kako šibki so njegovi argumenti zanj in za njegove dobrovoljne in prisilne čitalce, med katere poslednje spadamo žal tudi mi. Zanj je politično razlaganje kaj enostavniv stvar. Slovani drže skupaj. Oni danes teže za tem, da se ujedinijo, tako kakor so za- istim ciljem,stremeli na praškem kongresu letu 1848. Danes kakor na praškem kongresu je ,njihova težnja, da bi prišli pod varno okrilje, maj-ke Rusije. Ta želja res ni enodušna, pravi de Castro, vendar pa ob stoja. Je pa v slovanskih narodih tudi precej nezadovoljstva zaradi izrabljanja in zapostavljanja po trdi ruski pesti. Živeti pod škornjem ni idealno. — ali sčasoma se človek privadi na vse, pa tudi na tuji jarem, in to tem bolj, ko je koristnik tega jarma človek iste krvi, Slovan. To, kun je torej pred sto leti. bil san, naj. bi bila danes stvarnost. In ker zaradi, njihove večstoletne-, pod-ložnosti obstoja pri Slovanih nekakšen kompleks manjvrednosti, se pri njih zaradi tega poraja težnja, da se podrede tistemu, ki jih vzame v zaščito pred njihovimi jačji-mi neslovanskimi sosedi. Ali kot reakcija na ta občutek manjvrednosti obstoja pri Slovanih ie obratna težnja, vsiljevanja., tako da so se našli ljudje, ki so kakor Kollar Ro-mula in Rema. krstili za Slovane in neke Benečane za Slovence. In s takim, vsiljevanjem. ustvarjajo Slovani podlago za ekspanzivnost Rusije, a dosegajo le to, da postanejo samo njeno poslušno orodje■ To kar ni uspelo Nikolaju I. I. 1848 in Aleksandru II. leta 1878, je pa sedaj uspelo Stalinu, in poslednja o-vira temu je le še Tito, ali je to le še poslednja in flaba ovira, ker bo Tito, ako Amerika energično ne podpre Italije, prej ali slej gotovo podlegel. Zato je vsaka puška, ki bi mu se dala, in vsaka podpora, ki se mu nudi, izgubljena. Ako bi Anglaameričani poslušali Jugoslovane .ne pa Italije, bi to pomenilo, da napravijo političen samomor. »Quem Deus perdere vult, demen-tatt.u De Castro pri tem samo pozablja, da je Kollaa- svojo hipotezo o slovanskem odnosno o ilirskem poreklu (kar se je tedaj istovetilo) Rimo izvajal iz samega Vergila, kar. je zopet potrjeno po novejših topo-nomastičnih raziskavanjih Kurta Krahe,. jn da je tudi v {potrditev u gotovitpe. našega Rutarja, rodbinam Mocenigo in Gradenigo dokazano poreklo {vojaških najemnikov in številni beneški (kot v ostalem tudi tržaški) vojaški najemniki so bili po poreklu iz okolice Vidma, torej Furlani ali Slovenci (o poreklu beneških plemiških rodbin glej delo Margarete Merores v »Viertel jahressehrift jur Sozial und Vfirt-schaftspolitik« za l. 1932). To, kar nam servira de Castro (na osnovi dokumentacij znanega profesorja - slavista tukajšnje univerze) ni ne novo, niti prepričevalno, ter je bilo predmet žive diskusije med Nemcem, grofom Francem Thunom in Madžarom, pesnikom Pi4lszkyj&m že pred dobrimi 110 leti. Argumenti, katerih se je posluževal Pulszkv, so dostavno isti argumenti, katerih se danes poslužuje de Castro,. Za Pulsgkega niso Slovani nič . drugega kot ruska, prptLsiražg., orodje panslavizma. Pri njih obstoja usodna težnja, da bi spadali pod Rusijo. Priznati Slova nom tudi najmanjšo pravico je zaradi tega po Pulszkemu nevarno Slovane je torej treba držati pod jarmom in v strahu; le na ta način bo Madžarska in z njo Evropa pred Rusi varna!... Zaradi take politike je propadla Madžarska, ki je mislila, da si Z. zatiranjem Slovanov zavaruje ,svojo varnost. S tem, da si je Slovane napravila za sovražnike je doživela svojo prvo katastrofo leta 1849, ker je povzročila koalicijo Prage in Zagreba z Rusijo Madžarska je doživela svoj drugi polom, ker je zatirala Slovane razdobju od l. 1867 do l. 1918, in ker je po pogodbah v Versaillesu in Trianonu nadaljevala svojo staro politiko proti Cehoslovaški, Romuniji in Jugoslaviji in se vezala Hitlerjem, je doživela svoj tretji zlom in s tem še katastrofalnejši udarec, ker je končno še sama padla pod kominformistično Rusijo. Politika Pulozkega je torej leta 1849, leta 1918 in leta 1947 doživela OB TRETJI OBLETNICI RHTIFIKHCIJE miROVNE POGODBE iNi malo naših ameriških in angleških prijateljev, ki našega negativnega stališča do Italije ne razumejo. Ni dvoma, sodijo oni, da pomeni podreditev tujcu trpljenje, ali taka usoda je pač neizbežna za vse pripadnike neke narodnosti, ki se nahajajo med tujim svetom. Sodeč 'po ugotovitvah mednarodne komisije je prišlo pod Jugoslavijo okoli 80.000 Italijanov. Pravilno naj bi torej bilo, da okoli 80.000 Slovanov pade pod italijansko o-blast... Na to bi mogli odvrniti, da se itak že poreko 100.000 goriških in beneških Slovencev nahaja pod I-talijo. Onih 100.000 s Svobodnega tržaškega področja bi pa- število iSlovenicev; pod tujim jarmom povišalo (aiko pomislimo še na koro-ke Slovence) na dobrih četrt milijona, ,t. j., na več kot 15 odst. naroda, ki ne šteje polna dva milijona duš. tAli torej moremo ■ mirne- duše pristati na .tolikšno dn. tako bolečo okrnitev? Ali maj mi klonemo pod tuji jar,em zaradi angloameTiških kontinentalnih napak? Nikakor! >Ni zakona niltiii mednarodne po-;odbe, ki bi nas mogla oropati na-ih pravic! Nikdar in za nobeno ceno ine bomo pristali, da bi nas vrgli pod italijansko oblast. Kajti ito, kar ta oblast pomeni, smo na svoji, koži čutili* dolgih 30 leti Tbf kar pomeni uzakonitev manjšinskih pravic • za italijanske oblastnike, imamo priliko videti in opazi-ti v ^južnem Tirolu, na Goriškem in v Slovenski Beneftiji. Da so faši* stične - obsodbe ponovno stopile v veljavo in> zadohile pravno moč v času, ko' je bil amnestiran- človek, kakršen je Graziani, in da je dr. Sfiligoj moral, v zapore na v Elbo, da odsedi še preostanek. kaz«i, na katero je bil po izrednem fašističnem sodišč,u obsojen potem, ko je bil že osvobojen ter je v zaporih rnoral presedeti <5 tednov, da bi bile opravljene birokratske podrobnosti, vse to jasno kaže, kako nevarno je, ako se Italiji prepusti ter poveril vlogo izvrševalca mednarodnih pravinih odločb in načel. Ali naj se zopet povrnemo na primer Cam-marate? Izgleda -sicer kot da je sam prizna1!, da je njegovo razlaganje o kontinuiteti italijanske vrhovnosti nad Svobodnim tržaškim ozemljem pravno nemogoče s tem, ko svojih dokaj nesmotrenih argumentov s svojim- podpisom ni objavil. Ali, da se je nek rektor tržaške univerze drznil spustiti se v tako nesmotrno zavijanje pravnih dejstev in da je sodil, da bodo predstavniki mednarodnega prava tako pravno zavijanje mogli sprejeti, ter da je s tako rektorsko alokucijo menil pridobiti ne le generala Airey-a, temveč tudi pravno zavest vsega Zahoda, dokazuje v dovoljni meri, da mu pač manjka vsaka, mera za pravno dostojnost. Cammaratino razlaganje je s pravnega vidika neoprostljiva zabloda. In človek, ki si je kaj takega dovolil, si je sam odvzel pravico, da bi bil vseučiliški profesor ali pa rektor na znanstvenem zavodu, ki zastopa italijansko pravno znanost. Italija je dala svetu že .Svetlih značajev. Papinijan je šel prostovoljno v smrt, ker ni hotel opravičiti Karakalin umor brata, Giordano Bruno, Tomaso Campa-nella, Galideo Galilei so trpeli za voje prepričanje.1 Pri Cammaraiti fe pa vsa podoba in verjetnost, da njegova zabloda ne izvira iz pravne nesmotrnosti, temveč iz namerne težnje za zavijanjem dejstev. Stoji le eno, ali ni noben pravnik ali pa hi iznačaj. V enem in drugem primeru pa ne more predstavljati italijanske- znanosti in če jo pa po želji nekaterih Italijanov vendarle predstavljaj je to pač živ dokaz njihovega popolnega nerazumevanja za maralno merilo dostojnosti, njihove popolne nesposobnosti, da bi spoznali moralne posledice svojih zablodu In sedaj je vprašanje, ali pod ta--iimi pogoji moremo pristati na to; da nam vlada taka Italija, katere živi simbol je znanstvena in modalna osebnost rektorja tržaškega vseučilišča Cammarate? Po svoji preteklosti bi utegnil biti pomemben duševni delavec. Adi za nas je le grobar dobrega glasu Italije, .znanstvena - in moralna mrhovina. In ker ni nafe! naldga,' da spričo njegove rektorske alokucije Italijanom predpisujemo merilo za it- Slovenski starši! Vaša dolžnost je, da sooje otroke opišete slooenske šole ) biranje svojih predstavnikov znanosti, nam zadošča, da bi na podlagi tega primera zaključili na popolno in neozdravljivo nezdružljivost italijanske oblasti nad našim narodnostnim področjem. Pet let po zmagi zaveznikov so Italijani imeli čas in priliko, da nam dokažejo svojo kulturno in pravno misijo z upravljanjem našega področja. Pet det so pred očmi zaveznikov mogli dokazovati svojo miroljubno znanje. Imeli so priliko, da odkupijo pogreške in neumerje-nosti, ki so jih prej zagrešili, da Italijo prikažejo v novi, plemeniti luči neke superiorne, kulturne e-dinice in živega primera Vergilovega izreka: »Tu regere populiš, Romane memčnto.« Rim je znal ■podjarmiti .tuje narode, ali jim je dal pravno varnost. Italija nima moči, da bi podjarmila druge narode in ni sposobna, da bi jim dala zavest pravne varnosti. Kajti kakšna bi mogla biti pravna varnost na Svobodnem tržaškem ozemlju, kjer ima glavno besedo o tolmačenju mednarodnih pogodb neki Cam-marata? Kako naj bi imeli zaupanje v Italijo, ko rektor vseučilišča š svojimi pravnimi akrobacijami more izigrati tudi' najsvečanejše o-bljube? Kako naj brez teždtih skrbi gledamo v svojo bodočnost, ako vidimo, da bi naša usoda prišla v roke samovoljnikov brez pravne in moralne zavesti? ’ Ko se glede Itti-lije moremo prepričati v resničnost hrvaškega pregovora, da je »obeča-nje iudom radovanje«? iZavezniki bi morali izvršiti po-mirjenje kontinenta, da bi enkrat za vselej preprečili kršitev manjšinskih pravic, da bi temu Svobodnemu tržaškemu ozemlju, temu gospodarskemu in kulturnemu izhodu Podonavja, pljučem Srednje Evrope končno dali oni mir, ono ureditev, ki so edina možna podlaga za pravno in politično stabilnost tega dela Evrope in sveta. Italija je imela priliko, da pokaže razumevanje za te dolžnosti, za moralno odgovornost, ki je z njimi povezana, za politično odgovornost v primeru zagrešenega neuspeha. Ali je Italija tako razumevanje pokazala? Ali je Italija razumela, da izjava od 20> mirča" 1948 pariria-ša zanjo tudi' dolžnosti in da te ddlžnosti pomenijo bianko - menico, ki jo mora izpolniti vsak državnik, vsak pravnik in vsak trgovec, ki mu je do njegovega ugleda in do njegovega dobrega imena? To pa, kar smo doživeli v času od 20. marca 1948, je najzgovornejši dokaz za to, da Italija niti doslej, niti po izkušnjah zadnjih 30 let, niti po najnovejših obljubah ni pokazala niti .najosnovnejšega razumevanja ^a svoje mednarodne dolžnosti. Ali naj to italijansko amoralnost šele dokažemo? Adi ne zadoščajo njihove neskladne, naravnost odvratne kršitve naše šolske (Konec na drugi »trani) na Zadnje tedne je svetovno časopisje s precejšnjo zaskrbljenostjo spremljajo razvoj položaja na korejskem bojišču. V angleškem javnem mnenju so se celo pojavili glasovi, ki .so odkrito govorili o nesposobnosti ameriških vojaških poveljnikov. Očitali.so Združenim državam, da so pripeljale do tega, da bodo izgubile Korejo z voj.no, medtem ko bi bilo veliko bolje in manj koddjivo, ako bi jo izgubile' brez oj ne. Navedli smo- ta mišljenja, ki niso bila osamljenarne zaradi'tega, kar je z njimi povedano, temveč zato, ker nam na najnovejši način kažejo, kakSen "ije bil položaj še pred par dnevi. Obenem nam' pa tako Stanje duševnega razpoloženja pri Kangnung ongdungpo JŽUtchi Chongfu^p ocnivvon ^Kumcho Waegwan AEGU Ayon9Ju bMiryang Tongsan aman Namwo ASAN aenam Isushimer iste rezultate, kot jih je doslej doživela- italijanska protislovanska politika. S svojimi neumerjenostmi glede Daknacije,- Istre in Slovenskega Primorja je Italijanom uspelo mobilizirati južne Slovane proti sebi. S svojimi nadaljnimi postopki v razdobju, ki je sledilo prvi svetovni vojni, so izzvali upor in odpor južnih Slovanov in končno zlom Mussolinijeve politike. Nadaljevanje njihove neumerjenosti, posebno pa njihovo zlonamerno podpiranje Paveliča, je dalo vso pobudo za dvig komunizma na Hrvaškem. Da je komunizem zajel, tudi naše kraje in da so se Slovani, preganjani od Italijanov kot divje zveri (in to se dogaja še danes pred očmi samih zaveznikov!) na koncu zatekli k Sovjetski zvezi, ki jih je pa temeljito razočarala, ta rezultat imajo Italijani pripisati oni politiki, katere najnovejši ali menda tudi poslednji paladin je Diego de Castro. Vse, kar je svojčas grof Franc Thun iznesel proti Pulszkemu, velja v prenešenem smislu tudi danes proti de Castru. Thun, veleposestnik na Češkem, človek nemškega pokoljenja in narodnosti, ali sicer človekoljuben idealist, je s simpatijami motril češko nacionalno gibanje. Spisi Palačkega, Strobacha, Ce-lakovskega itd. so mu bili znani. Ali -najmočnejše pobude je dobil v stiku s Karlom Havličkom, kateri se je po dolgotrajnem bivanju v Rusiji kot liberalni zahodnjak vrnil domov kot oster protivnik Rusije. Pod vplivom svojih zvez s Havličkom je izdal grof Thun svoj spis »O sedanjem stanju češke književnosti in o njeni važnosti«. Thun je vedel, da je Rusija -želela izkoristiti nezadovoljstvo Slovanov v Avstriji, Madžarski in Turčiji v svoje imperialistične svrhe. On je zaradi tega v Avstriji in Madžarski zagovarjal politično spoštovanje slovanskih nacionalnih pravic. Samo ako se Slovanom da svoboda, bodo oni to svobodo branili proti Rusiji in bodo oni sami tvorili še nadalje najzvestejši ščit proti napadale u z vzhoda! Oni bodo vedno pripravljeni braniti svojo svobodo, vendar pa le pod pogojem, da jim bo ta tudi dejansko zavarovana v Avstriji in v Madžarski. Ako se bo pa z njimi postopalo kot s podjarmljenimi sužnji, kaj čuda, ako naposled pristanejo raje na sužnost pod Slovani kot pa da bi bili sužnji Nemcev, Madžarov in danes Italijanov?! Zaslepljena politika nemških in madžarskih nacionalistov, naperjena proti: Cehoslovakom in Jugotlo-vanom, je torej• povzročila, enako kakor tudi danes še • bolj 'zaslepljena politika italijanskega nacionalizma, projjaut Avstrije in Madžarske po prvi svet. vojni, Italije pa po drugi svet. vojni! Plod take politike je vedno isti. Stavljeni pred tragično alternativo, da izbirajo med enim in drugim suženjstvom, so Slovani izbrali odnosno bodo po zakonu nujnosti izbrali ono zlo, ki se jim bo zdelo manjše. Ali tudi na to bodo pristali le pod silo, ki jo bo uveljavil njihov tlačitelj. Ako je torej danes Stalin ostvaril san carističnih panslavistov, ga ni o-stvaril zato, ker so to hoteli zahodni Slovani, temveč le iz razloga, ker so te zahodne Slovane v rusko naročje gonili Nemci, Madžari in danes Italijani. Vprašanje je torej, ali se pregovor »Quem Deus per-dere vult« nanaša na Angloameri■ čane ali pa na gospoda Diega de Castra samega!.... A. D. šiceir »najbolje« obveščenih časnikarjih dokazuje veliko tajnosti v kateri je bila pripravljanj vojaška akcija, za katero smo izvedeli preteklo soboto. 'Novinarjem se je zdelo že par ni čudno, kalco to, da podajajo ameriSkr poveljniki na južiiem korejskem bojišču tako optimistične1 izjave, ko je vendar bilo v zraku vprašanje, ali se bodo sploh obdržali na korejskih tleh ali ne. Tujemu svetu so se zdele nekam nerazumljive, nekaterim celo naivne sttalne Trumanove besede polne vere v skorajšnji .uspeh. Saj so jih na bojišču spremljali stadni umiki ki niso prav nič kazali, da se bo kaj izpremenilo. Toda več kot to ni Vedel, niti opazil nihče. Odgovorni vojaški poveljniki so hote pustili igovoricam in ugibanjem prosto pot. Vedeli so, kaj’ delajo in zato jih vse to mlatenje prazne slame ni prav nič vznemirjalo. Vedeli so, da bo 15. september dal vsem pisunom in obenem tudi nasprotniku najboljši odgovor. In tako se je tudi zgodilo. V petek zvečer, odnosno v soboto zjutraj so ljudje po vsem svetu presenečenjem izvedeli, da so se ameriške čete, obsegajoče .tri pehotne divizije in divizijo pomorskih strelcev, izkrcale iz 260 ladij v pristanišču Inčdn, ki so ga še ■i»ti dah zasedle. Presenečenje ni bilo nič manjše niti med samimi korejskimi bojevniki Združenih narodov, ki so z žilavo vztrajnostjo branili še edini svobodni del Jiužne Koreje med Fusanom in Taegujem. Vsemu demokratičnemu svetu je ta velika vest vlila novega poiguma in optimizma, saj je dokazala, da prihaja tudi za napadalca čas polaga' nja računov. Za vojake na južnem korejskem bojišču je ta vest obenem pomenila, da je prišel čas prehoda iz obrambe v napad. Glavno izkrcanje v pristanišču Inčonu, 'ki' je oddeljeno 45 km od prestolnice Južne Kareje Seula, je bilo spremljano z manjšim demonstrativnim izkrcanjem v Kunšanu in s taktičnimi izkrcanji ob vzhodni korejski obali, severno od Po-hanga in v Yongdok.u. Izkrcanje v seul&kem pristanišču Inčonu ima namen, da z zavzetjem strateškega trikota Seul - največje korejsko letališče Kimpo - inčon obvlada najpomembnejši prometni vozel, preko katerega vodijo vsa važnejša pota in železnice iz Severne Koreje Južno Korejo. Izkrcanja na vzhodni obali pa so imela nalogo odrezati severnokorejskim četam možnost u-mika z južnega bojišča po tamkajšnji obrežni cesti. Smotri, ki so si jih postavila ta izkrcavanja, so glavnem doseženi. Veliko letališče Kimpo že uporabljajo tudi najtežj ameriški bombniki, v Inčonu izkrcavajo ladje vsak dan nove količine orožja, opreme in čet, medtem (Konec na drugi strani) Od srede do srede. 13. SEPTEMBER: Na Koreji so prešli Američani uspešno v protiofenzivo; tri južne divizije se bližajo Pohangu. — Liberalec Venize-los je sestavil navo grško vlado. — Vlade Albanije, Bolgarije, Madžarske in Romunije ne dovolijo angleškemu odposlanstvu za mir vstopa na njihov o ozemlje. — Angleško delavstvo se pripravlja na novo borbo za zvišanje mezd. — Indonezija želi biti sprejeta iv Organizacijo združenih narodov. — ZDA pripravljajo belo knjigo o sovjetski politiki v svetu. 14. SEPTEMBER: Predsednik slo-venske akademije znanosti in umetnosti dr. Fran Ramovš praznuje' svojo šestdesetletnico. — Vprašanje nacionalizacije jeklarske industrije resno ogroža položaj angleške vlade. — Pri razgovorih treh 'zahodnih iundAjih niiništrov' ši ni prišlo do sporazuma glede oborožitve Zahodne Nemčije. — Truman napoveduje razgovore za sklenitev mirovne pogodbe 'a Japonsko. — General Lam± ton Collins napoveduje ameriško Ofenzivo na Koreji. — Italija je zvišala svoje vojaške izdatke. — Med Izraelom in Jordanijo je pri-lilo do obmejnega spora. — Italija ne ne strinja s sedanjim načrtom OZN za federacijo Abesinije in E-ritreje, češ da so pravice Eriirejcev' premalo zavarovane. 15. SEPTEMBER: Napovedana a-meriška ofenziva na Koreji se je Začela z uspelim izkrcanjem za hrbtom komunistov: Američani so zavzeli luko Inšon in prodirajo proti Seulu. — Angleška vldda pripravlja protikomunistično' zakonodajo. — V Belgiji so sklenili; da podaljšajo vojaški rok. — Zahodna tiemčija je zvišala blagovni kredit Jugoslaviji. — Egejski Makedonci protestirajo proti zatiranju bolgarskih kominformistov. — V BeOgrad je prispela skupim francoskih prosvetnih delavcev. —• Japonska se tto imela neomejeno oborožiti. 16. SEPTEMBER: V LR Bo- li in Hercegovini bodo z zakonom prepovedali ženskam nošnjo pajčolana. — Francija in Anglija se še vedno upirata nemški oborožitvi. — Francoska vojna ladja #Lapla-oe« je naletela na mino in se potopila.— Italijti je prejela prvo pošiljko ameriškega orožja. — A-meriške čete se v severnem delu Južne Koreje borijo za posest Selila, na južnem delu so pa prešle v splošno protiofenzivo. — Angleški sindikalni voditelji se zavzemajo za prepoved KP. — V Indoneziji stavka 700.000 kmetijskih delavcev. — V Vzhodni Nemčiji so na dnevnem redu aretacije komunistov. — Tudi Belgija je prejela ameriško orožje. 17. SEPTEMBER: Na Koreji so ameriške čete dokončale borbe za posest letališča Kimpo. — Ameriški general Mark Clark je na obisku v Trstu. — Italijanski notranji minister Scelba napoveduje borbo proti komunizmu z demokratičnimi sredstvi. — Zaradi francoskega in angleškega odpora proti nemški oborožitvi, pristajajo ZDA '“te na industrijsko in moralno sodelovanje Nemčije z Zahodom. — Sovjetska zveza dobavi 200 tisoč ton žita Italiji v zameno za drugo italijansko blago. — Angleška javnost se zaveda nujnosti razpisa novih parlamentarnih volitev. 18. SEPTEMBER: Ameriške čete so na Koreji prekoračile reki H ari ih Naktong; Seul je še vedno v rokah komunistov. — Indijski prvak Pandit Nehru ponovno zahteva, da je treba sprejeti LR Kitajsko v 0ZN. — Na zasedanju zunanjih ministrov atlantskega sveta je bilo razpravljanje o nemški oborožitvi odloženo. — Italijanski notranji minister Scelba najavlja ustanovitev »civilne obrambe« in omejitev sindikalnih svoboščin. — CSR izvaža orožje v Južno Rodezijo. — Predsednik Mednarodne banke je prispel v Beograd. 19. SEPTEMBER: Jugoslavija je vrnila grške otroke staršem. — Za-vrnjen je indijski predlog za sprejem LR Kitajske t) OZN; vprašanje kitajskega predstavnika bo preučila posebna komisija. — Trije veliki so napovedali konec vojnega stanja z Zahodno Nemčijo, ki bo mogla ustanoviti ministrstvo za zunanje zadeve, povečati policijske sile in proizvodnjo jekla. — V Zahodni Nemčiji so začeli odpuščati komuniste iz državnih služb. — Tito je sprejel predsednika Mednarodne banke. — O vprašanju nacionalizacije je dobila angleška vlada zaupnico s 306 : 300 glasovi. Ob tretji obletnici ratifihadle mirovne pogodbe (Nadaljevanje s prve strani) avtonomije? Kakšno pravico imajo listi, ki jih subvencionira italijanska vlada, kakor »Giornale dii Trie-ste«, da se mešajo v zadeve našega šolstva, da nam predpisujejo način in smer šolanja, da napadajo naše šolnike, da od slovenskih šol odvračajo našo deco in da ob vsakem zadetku šolskega leta napadajo in sumničijo naše šole? Kakšno pravico imajo tržaški italijanaši, da nam vsiljujejo svoje nacionalne poglede, da vedoč za naše čeztisočlet-no bivanje na tem področju vsak dan ogrožajo našo nacionalno posest, da nas zavirajo in nam preprečujejo organizacijo našega gospodarstva, naših denarnih in kreditnih ustanov, in da naše najsvetejše pravice tolmačijo in proglašajo kot koncesije, da skratka Svobodno tržaško ozemlje smatrajo za svoj pašaluk? Danes, hvala Bogu, še nismo pod Italijo! Danes vladajo pri nas še vedno zavezniki. In pred njihovimi očmi se vsak dan kršijo naše pra- vice. Ogrožajo nam naše šole s tem, da strašijo našo deco in roditelje. Ogražajo naše javne delavce s kampanjami proti našemu uradništvu, kakor viidimo po izpadih »Vite Nnove«, proti slovenskim uradnikom »IRO«-a, itd. Ko tržaški škof vodi romarje v Rim, ga prav nič ne moti, da brez ozira na svoje slovenske vernike, med romarskimi pobožnostmi izpada proti jugoslovanski tiraniji, pri tem pa pozablja, da tukaj doživljamo italijanska demo-.krščanska preganjanja. Kako naj imamo zaupanje v Italijo, ko njeni organi sistematično in vztrajno zanikajo obstanek naše nacionalne posesti, naše kraške zemlje, našega (Slovenskega Primorja, na katerem je petdeset pokoljenj našega življa prelivalo svoj moj? Vse to se dogaja danes pred očmi zavezniških oblastev. Italija ne pozna svoje dolžnosti v trenutku, ko bi jih morala prevzeti. Kaj bi bilo šele v trenutku, ko bi jih morala izvršiti?! Ali (potrebujemo za to še dokazov? Ko so italijanski prostovoljci šli v Jugoslavijo na delo, so tamkaj de- jansko napadli tržaške Slovence, ker so si v Jugoslaviji drznili govoriti v svojem materinem jeziku. Ako torej na svetu obstojajo ne-magočnosti, je gotovo med prvimi ta, da tki Italija kdaj prišla na naša tla. Nikdar in pod nobenim pogojem ne bomo priznali Italije! Nihče na svetu nas ne bo prisilil, da 'svojega najhujšega sovražnika, ki dane besede ne spoštuje in ne drži, priznamo za svojega gospodarja, ki, kakor priča Cammaratin primer, svečane pogodbe zločinsko izigrava, ki si lasti vse prednosti, drugim pa naprti le bremena, ki za pojme svobode, kulture in napredka nima drugo kot svoje pristransko stališče, ki v svojem domišljavem neznanju najprirodnejše zakone preteklosti in bodočnosti enostavno ignorira. Takim ljudem poveriti svojo bodočnost bi za nas pomenilo izvršiti zavestno političen samomor. Mi pa hočemo živeti ne samo zase, temveč tudi za vse one, ki mas potrebujejo in ki so blizu naši duši. Strankarska očala Laburistični prvaki so se pretekle dni mudili na obisku v Jugoslaviji. Z banketa na banket, ipovsod gostoljubno in razkošno sprejeti (ob istočasno gladujočem jugoslovanskem narodu!) so seveda odnesli temu primerne vtise. Zanimivo pa ,je, da se pri tem sploh ne zavedajo svoje kratkovidnosti. Sicer pa jim najbrž tudi ni bilo do resnice. Saj je njihov predstavnik po povratku .izjavil, da so se s Titom razgovarjali ■o vseh vprašanjih, prav odkrito in prijetno, da imajo na nakatere stvari irazlične poglede, toda v čem se ti pogledi .razlikujejo ne mara povedati, ker bo o tem, kar lahko pove, odločal šele laburistični strankarski forum, kateremu bo poročal. Živela resnica! Jugoslovanski -narodi, pa naj bodo to pravoverni komunisti ali demokrati, ki jih Tito 2 enako marljivostjo preganja, pa so v izjavah tega laburističnega prvaka tudi že dobili prvo napoved, kakšno bo njegovo poročilo. Ugotovil je namreč, da so Jugoslovani s tTitovim režimom in oblastjo še precej zadovoljni! Da vidijo posebno Angleži vse kakor hočejo, to so Jugoslovani na svoji koži že krvavo občutili. Toda, da bodo laburisti, kot predstavniki vladne stranke zahodnega demokratskega sveta v trenutku odločilne borbe med demokracijami in diktaturami podali tako izjavo o nedemokratskem režimu, proti kateremu je vsaj 95 odst. jugoslovanskih narodov, in to po razgovorih, ki so jih imeli samo s predstavniki oblastev, ne pa naroda ali doma živeče opozicije, tega jugoslovanski narodi najbrž niso pričakovali. To je presneto žalostna načelnost, ki v tej obliki, kakršno kažejo nekateri tuji obiski v Jugoslaviji, nikakor ne bo vzdržala tekme z brezkompromisnim komunizmom. Jugoslovanski narodi so zopet lahko spoznali, da se ima jo še marsikaj naučiti in da je tujec vedno tujec. Tolaži jih lahko samo to, da ne bo taka omahljiva demokratska načelnost tista, ki bo končno privedla idejo svobode do zmage. Takrat bo mnoge današnje tuje obiskovalce Jugoslavije sram za od-višne besede, s katerimi so brez potrebe tako rekoč opravičevali notranjo politiko režima države, ki jim je bila 'potrebna samo iz zunanjepolitičnih trazlogov. Nemško vprašanje O nemškem vprašanju prinaša »Manchester Guardian« naslednji dlan ek: »V New Yorku so zunanji ministri pretresali nemško vprašanje v popolnoma drugačni luči. Nemški problem se ni sicer spremenil zato, ker bi ga morda Nemci sami bistveno spremenili, pač pa zato, ker se je svetovni položaj razvil na tak način, da zahteva drugačno presojo tega vprašanja.« »Manchester Guardian« nato razpravlja o teh in drugih spremembah ter nadaljuje: »Zahodnonemška vlada mora i-meti oblast, da lahko brani svoj obstoj. Končno pa mora imeti tudi tiste bistveno važne elemente, ki so potrebni za nadzorstvo njene zunanje politike in za obrambo. Samo na ta način si bo pridobila napredne elemente nove Nemčije.« List zaključuje: »Nemški državljan se mora zavedati vloge, ki jo lahko ima pri reorganizaciji Zahodne Evrope, ako ga hočemo ubraniti pred komunizmom. Duh vsakega novega sporazuma, ki ga ponudimo Nemčiji, je Preobrat na Koreji (Nadaljevanje s I. tirani) ko se mornariški strelci že bore v predmestjih Seula skupno z ostalimi oddelki izkrcane ameriške vojske, med katero so pomešani tudi nekateri oddelki južno-korejskih čet. Ako ne nastopijo nepredvideni dogodki, lahko rečemo, da so severnokorejske čete na južnem bojišču praktično odrezane od svojega zaledja in da ne morejo pričakovati iz Severne Koreje nobene večje pomoči več. Ko bodo porabile hrano in streljivo, ki iga imajo s seboj, se bodo morale umakniti, ako jim bo to sploh uspetlo. Iz,gleda, da se tudi same zavedajo vse resničnosti poslanice, ki jim jo je z letaki metal iz avijonov general Mac Arthur: »Ali se udati, ali umreti!« ter se postopoma pripravljajo na umik. Poročila z južnega bojišča namreč povedo, da so s fronte izginile nekatere edinice, ki j,ih je sovražnik verjetno odpoklical, medtem ko nam na drugi stirani vedo povedati tudi o značilnem napredovanju sil Združenih narodov, ki se pripravljajo na še hitrejši prodor. Zaenkrat so na južnem bojišču padla v ameriške roke mesta Waegwan, Kunsan in Pohang. Vsi ti uspehi seveda še ne pomenijo, da je s tem korejska vojna že končana. Obveščeni krogi trde, da razpolagajo korejski komunisti še vedao z velikimi silami, saj so prav v zadnjem času mobilizirali okrog 500.000 mož in o njihovem popolnem uničenju ne bo mogoče govoriti, vse dokler ne bodo sile Združenih narodov, po zavzetju Južne Koreje, prekoračile 38. vzporednik ter ■očistile tudi komunistično leglo v Severni Koreji, v katerem se je prav za prav porodila zamisel o zločinskem napadu, ki je prinesel Korejcem izgubo tolikih življenj in tako težka materialne uničenja. Vse dokler to leglo ne bo očiščeno, ne bo tudi v Južni Koreji nobenega pravega miru. Prekoračenje 38. vzporednika pa ni na žalost enostavno vojaško, temveč je prvenstveno diplomatsko vprašanje. Kaj bo ukrenila Sovjetska zveza v tem primeru? To je vprašanje, ki si ga postavlja svet. Izgloda, 'da Kitajska na stvari ni tako vneto .interesirana, kakor bi to morda sodili na prvi pogled. Toda o ukrepih, ki jih bodo komunistične države morale podvzeti, bo odločal v prvi vrsti Kremelj. Nekateri predvidevajo novo sovjetsko mirovno ofenzivo, ki naj zaključi korejsko zadevo še pred popolnim komunstičnim porazom, drugi in tretji spet mislijo drugače. Ugibanja nimajo velikega pomena. Edini točen odgovor nam bo dala že bližnja bodočnost. Upajmo, da nam bo prihranila, da bi se korejski spor razširil v novo svetovno vojno, kar bi se najbrž zgodilo, ako hi Sovjetska zveza zagrabila za sabljo. *** končno 'prav .tako važen, kot njegova vsebina. Biti mora dokaz, ki •naj prepriča Nemce o velikodušnosti, poštenosti in naprednih ciljih zahodnih držaiv. Sedaj se oblikujejo prvi predlogi, da bi organizirali nemške oborožene divizije pod poveljstvom nemških generalov. Popolna integracija Nemčije v Zahodnoevropsko obrambo utegne postati nujno potrebna. Zunanji ministri so morali poiskati določila za spremembo zasedbenega statuta, da bo Nemičija sama nadzorovala svoje .zunanje zadeve in da se u-kinejo zavezniške omejitve nad nemškim gospodarstvom. SestBiBh zunanjih ministrov drža« atlantske pigodbe Končal se je drugi letošnji sestanek zunanjih ministrov 12 držav članic atlantske pogodbe. •Otvoritvenemu sestanku je predsedoval predsednik sveta zunanjih ministrov ameriški zunanji minister Acheson. iSestanek je sledil trodnevni konferenci ameriškega, britanskega in francoskega zunanjega ministra, ki so razpravljali o nujnih svetovnih problemih in poudarili, da je treba okrepiti obrambo svobodnega sveta tako v Evropi kot v Aziji. Med vprašanji, o katerih so razpravljali 'zunanji ministri držav podpisnic atlantske pogodbe, so: 1) Oprema zahodnoevropskih sil. B) Povečanje sil Zahodne Evrope. 3) Vloga Zahodne Nemčije pri povečanih obrambnih naporih Zahodne Evrope. Nek glasnik je izjavil, da bo temelj za razpravljanja sveta zunanjih ministrov poročilo, ki ga je predložil svet namestnikov. Poleg omenjenih točk vsebuje poročilo namestnikov tudi naslednje: ustanovitev obveščevalnega urada, ki naj bi razširjal cilje in smotre svobodnih narodov; program o prvenstvenih nalogah, kateire naj dodelijo posameznim državam; finančne sporazume in prošnjo Turčije za pristop k atlantski pogodbi. •Namestniki sveta so objavili, da so imenovali kanadskega konzula v Bostonu Theodore F. M. Newtona za ravnatelja .obveščevalnega urada atlantskega .sveta. Dodeljeno mu bo mednarodno osebje, ki ga bodo izbrali v državah članicah. Urad bo posloval pri glavnem sedežu v Londonu. Nek glasnik je izjavil, da v nasprotju z nekaterimi poročili, zunanji ministri članic atlantske pogodbe niso pristojni za razpravljanja o vprašanju, ki je vojaškega značaja, bi utegnili razpravljati na sestanku poveljnikov glavnih stanov, .ki bo v oktobru. Po poročilih iz uradnih virov so preučili prošnjo Turčije za pristop k atlantski zvezi »z vso skrbnostjo in naklonjenostjo«. Predsednik Mednarodne banke v Jugoslaviji Predsednik Mednarodne banke Evgen Black je prispel v Beograd, kjer se .bo sestal 2 jugoslovanskimi gospodarskimi in finančnimi predstavniki. Razpravljal bo o posojilu, ki ga je jugoslovanska vlada zaprosila pri Mednarodni banki. izredno slaba ietiia v Jugoslaviji Zaradi strašne letošnje suše vlada v Jugoslaviji veliko pomanjkanje koruze in žita, da ne govorimo o drugih poljskih pridelkih. Ameriški gospodarski krogi so izračunali, da bi zaradi, tega potrebovala Jugoslavija približno en milijon ton raznih živil za vrednost sto petdeset milijonov dolarjev. Jugoslovanska prehranjevalna stiska je velika, ker zadostujejo razpoložljive zaloge komaj za dobre štiri mesece. Desti s Tržaškega Zanimanje ZVU za slovenske šolske potrebe V petek dne 15. septembra je a-meriški politični svetovalec pri ZVU g. L. Unger pozval k sebi predstavnike SDZ in SKSZ na razgovor o potrebah slovenskega šolstva v Trstu. SDZ sta zastopala dr. J. Agneletto in dr. J. Jež, SKSZ pa dr. C. Cerovac in g. I. Šorli. V imenu SDZ in SK6Z je dr. J. Agneletto tolmačil ameriškemu političnemu svetovalcu našo neobhod-no potrebo po slovenski klasični gimnaziji z licejem v Trstu in ponovno osvetlil vsebino spomenice, ki sta jo SDZ in SKSZ naslovili glede tega na ZVU. G. L. Unger je z razumevanjem sledil izvajanjem dr. J. Agneletta, in izjavil, da bo tudi .zaradi zanimanja angleškega političnega svetovalca g. Sullivana .in ravnatelja za civilne zadeve pri ZVU gen. Eddlemana vprašanje 'klasičnega študija za tržaške Slovence zadovoljivo rešeno. 'Nato je prav tako v imenu obeh tržaških demokratičnih sitrank SDZ in SHSZ J. Jež pojasnil ameriškemu političnemu svetovalcu koristnost in umestnost ustanovitve ločene samostojne slovenske šolske u-prave v Trstu. G. L. Unger je o-bljubil, da bo zadevo preučil. Charles Moffly zapušča Trst 'Dolgoletni šef zavezniške obveščevalne službe (PIO - AIS) v Trstu Charles K. Moffly zapušča naše mesto. Premeščen je na odgovornejše službeno mesto na Dunaj pri Visokem civilnem komisarju za Avstrijo J. Donnellyju. 'V Trstu si je Charles K. Moffley s svojim umerjenim nastopom kmalu pridobil simpatijo vseh tržaških novinarjev in javnih delavcev. Dolgoletna diplomatska služba na važnih svetovnih področjih ga je od-lčno usposobila iza delikatno delovanje na Tržaškem. Tržaški Slovenci smo imeli v njem nepristranskega in razumevajočega prijatelja. Njegov je načrt o delovanju tržaške radijske postaje, na kar smo mu Slovenci zares hvaležni! Slovenski novinarji so pri Ch. K. Moffiyju vedno naleteli na potrebno razumevanje in pomoč, saj gre njemu zasluga za izhajanje »Glasa zaveznikov«, prvega dem. slovenskega lista v osvobojenem Trstu! iTudi naši prosvetni delavci izgubljajo s Ch. K. Mofflyjem odkritosrčnega prijatelja, ki je v mejah svojega delokroga podpiral naša prosvetna prizadevanja ne samo z nasveti, ampak tudi z dejansko pomočjo. SPM mu v imenu vseh naših demokratičnih prosvetnih delavcev izreka zato najtoplejšo zahvalo! Prepričani smo, da dobijo sedaj tudi koroški Slovenci v njem zanesljivega tolmača svojih narodnostnih potreb. Vpisovanje v slovenske šole Na vseh srednjih šolah in tečajih v Trstu in okolici se je začelo vpisovanje dne 1. septembra in se zaključi dne 25. septembra. Učenci, ki polagajo popravne ali razredne izpite, se lahko vpisujejo do konca meseca. Vpisati se morajo tudi vsi oni, ki so položili sprejemni izpit. Vpisovanje je vsak delavnik od 10. do 12. ure. Podrobnosti na oglasni deski vsake šole. * * * Vpisovanje v državno Nižjo trgovsko strokovno šolo v Trstu bo trajalo od 1. do 25. septembra 1950. Učenci, ki imajo popravne izpite se lahko vpišejo do 30. septembra 1950. Prošnje za vpis sprejema tajništvo šole vsak dan od 9.30 do 12. ure. Prošnjo naj prosilci napišejo na tiskovino, ki jo dobijo v šolski pisarni, kjer so navedeni dokumenti, ki jih je treba priložiti. Popravni izpiti vseh vrst se bodo pričeli v drugi polovici septembra, po razporedu, ki je razviden z oglasne deske šole v ulici Lazza-retto Vecchio 11-11. Drž. slov. nižja industrijska strokovna šola Vpisovanje za prvi, drugi in tretji razred za vse (nove in dosedanje) učence traja do 25. septembra 1.1. Le učenci, ki imajo popravne izpite, se lahko vpišejo do vključno 30. septembra 1.1. Popravni izpiti se pričnd v sobo- to dne 16. septembra t. 1. ob 8. uri in 30 min. v šolskih prostorih. Podrobni pogoji za vpis in razpored popravnih izpitov so razvidni na šolski oglasni deski oziroma v tajništvu (Rojan - ulica Montor-sino 8-IIL). Vpisovanje v slovenske osnovne šole v Trstu Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča glede začetka novega šolskega leta naslednje: Vpisovanje v osnovne šole se bo začelo v sredo 20. septembra, in sicer od 9. ure do poldne, in bo trajalo do sobote 30. septembra. Popravni .izpiti bodo od 22. septembra dalje. Za osnovno šolo pri Sv. Jakobu bo vpisovanje v ulici Scuola Nuo-va 12-1. nadstr. Za osnovno šolo v Rocolu bo vpisovanje na šoli v ulici Donadoni. Za osnovno šolo v ulici Sv. Frančiška ne 'bo več vpisovanja v šoli v ulici Sv. Frančiška 25, ampak bo vpisovanje na novem sedežu šole v ulici Sv. Frančiška štv. 42 v poslopju, kjer je bila nekdaj nemška šola in je sedaj italijanska trgovska strokovna šola. Italijanska šola ima vhod v ulici Rismondo, slovenska šola pa ima vhod v ulici Sv. Frančiška štv. 42. Za vpis v I. razred je treba prinesti krstni (rojstni) list, izpričevalo o zdravih očeh in izpričevalo o cepljenju. Ravnateljstvo Izredna seja glavnega odbora SDZ Na izredni seji Glavnega odbora SDZ dne 17. t. m. so bili sprejeti v daljšem, vsestranskem in izčrpnem razpravljanju o notranji in zunanji politiki, sklepi, ki so važni za na-daljne politično in javno delovanje Zveze. Člani odbora SDZ, v katerem so zastopane vse občine STO-j a, so preudarno posegli v razpravljanje in s tem pripomogli, da je bila u-gotovljena pravilnost gledanja SDZ na notranji in zunanji politični položaj. Iz poročila predsednika SDZ so razvidne nenehne intervencije pri oblastvih o vprašanju slovenskega šolstva, predvsem v namenu, da se prepreči namero ukinitve slovenske klasične gimnazije, kakor tudi, da se slovenskim otrokom odprejo po- trebni šolski vrtci v raznih okrajih tržaške občine. Slovenskim ribičem pa 'bo SDZ še nadalje posvečala vso pažnjo in po ugotovitvah, ki jih bo zbrala, bo pokreniila potrebne korake pri ZVU, da tako zavaruje njihove koristi. SDZ Kristjanu Tenceju Podpredsednik glavnega odbora •SDZ Kristjan Tence, kamnoseški mojster iz Sv. Križa pri Trstu, se je pri delu ponesrečil. Z zlomljeno stegnico leži v tržaški bolnici. Vodstvo SDZ želi svojemu podpredsedniku, da bi kmalu okreval in zopet zavzel svoje mesto v naši sredi. SPM o spremembah v avtorskem društvu Pred kratkim je bilo z ukazom ZVU razpuščeno samostojno tržaško avtorsko društvo in spremenjeno v podružnico italijanskega avtorskega društva. S tem so šli pristojni krogi enostavno mimo koristi slovenskih prosvetnih delavcev v Trstu, zaradi česar smatra SPM za svojo dolžnost, da javno protestira proti takemu enostranskemu ukrepu, ki bistveno škoduje prosvetnemu udejstvovanju tržaških Slovencev. V nedeljo, 24. t.m., vprizorijo v Bazovici goriški srednješolci spevoigro Kovačev študent in nehaj pevskih točh Pričetek točno ob 20. uri. Vstopnice bodo v predprodaji v nedeljo dopoldne. Filmski prosvetni večer SPM v Slivnem SPM priredi v soboto 23. t. m. ob 20. uri filmski prosvetni večer v Slivnem na prostem. V primenu slabega vremena predstava odpade. Slike 6 prireditve SPM na Opčinah Prireditveni odbor SPM prosi vse one, ki so napravili fotografske posnetke na prireditvi SPM na Opčinah, da mu odstopijo proti plačilu značilnejše posnetke. Zahvala PRIREDITVENI ODBOR SPM SE 'NAJTOPLEJE ZAHVALJUJE VSEM SODELAVCEM IN NASTOPAJOČIM BREZ RAZLIKE, KI SO KAKOR KOLI PRIPOMOGLI K LEPEMU USPEHU NEDELJSKE PHIIREDITVE NA OCPCINAH. Obisk generala Mark W. Clarka Poveljnik kopnenih sil vojske Združenih držav .general Mark W. Clark je prispel v Trst v nedeljo 17. septembra 1950. V ponedeljek 18. septembra je pregledal častno stražo in razne a-meriške tržaške 'oddelke pri vajah. General Clark je prispel iz Avstrije z letalom, ki je pristalo na letališču Campoformido blizu Vidma v Italiji. Tu .ga je sprejel poveljujoči general TRUST-a generalni majotr William M. Hoge. Generala Clarka spremlja generalni major Joseph P. Sullivan, ki je član njegovega glavnega stana. Od 6. maja 1947, ko je zapuščal mesto poveljnika sil Združenih držav v Avstriji in je bil na poti v Glasbena šola SP Matice Vpisovanje gojencev v Glasbeno šolo S. P. Matice se je pričelo v sredo, dne 20. sept. 1.1. v prostorih glasbene šole S. P. Matice v ulici Machiavelli št. 22-11. nadstropje dnevno od 10. do 12. ure in popoldne od 17. do 19. ure. Poučevali bomo sledeče inštrumente: klavir, violino, violo, violončelo, kontrabas, vsa pihala, harmoniko, solopetje, vse teoretične predmete in korepeticijo. Poseben tečaj bo za pevovodstvo in komorno glasbo. RAVNATELJSTVO Akademski krlub iz Gorice vabi na Nušičevo veseloigro GOSPA MINISTRICA (v štirih dejanjih) lei bo v nedeljo 24. t.m. ob 16. uri v Nabrežini Združene države, da prevzame poveljstvo VI. armade, je general Clark zdaj prvič ponovno obiskal Trst. Radio Moskva o pohodu angleških čet v Istro 'Poročajo, da je moskovski radio 9. septembra ob 20. uri poročal, da so bile poslane angleške čete s Svobodnega tržaškega ozemlja v Kastelac v Istro, da udušijo nemire. Urad ZVU STO-ja želi objaviti, da nima to poročilo naravno prav nobene podlage in da ga je treba imeti za eno izmed najbolj fantastičnih izmišljotin moskovske propagande. KAM BI GA DALI? Nihče, ki je imel z neznačajnim in nezanesljivim človekom opravka, ga ne bo nikamor priporočal, vsakdo, ki ga pozna, ga bo vsakemu delodajalcu odsvetoval. Tiste potujčevalnice —• italijanske šole, ki naj bi mu omogočile bolj gotovo službo, so ga tako izkvarile, da službe ne dobi, ko si jo je njegov vrstnik iz slovenskih šol kljub kakemu nasprotovanju Italijanov priboril prav zaradi svoje zanesljivosti, vestnosti, značajnosti. Ce starši sami otroka že od mladih nog vzgajajo k oportunizmu in mu ubijajo spoštovanje do materinega jezika 'ter ga učijo, na'j zataji svoje poreklo, tedaj bodo nekega dne doživeli, da bo njihov na ta način »vzgojeni« odrasli otrok brez usmiljenja zatajil tudi lastne starše, morda takrat, ko bodo oni onemogli in bodo najbolj potrebovali njegove pomoči. Čudili se bodo, kaj ga je tako pokvarilo, ko so ga vendar oni »prav učili«, kakor se radi zagovarjajo starši, ko so nad otroki razočarani. Pokvarili so ga sami prav s tem, da so mu ubili spoštovanje do materinega jezika in ga vzgajali h koristolovstvu. Ce ni svet materin jezik, zakaj bi bile svete druge dolžnosti do staršev? Ce narodnost ni nič, zakaj bi bile druge kreposti vredne posnemanja? (Neka italijanska učiteljica mi je po zadnji vojni tožila nad slovensko mladino, češ da je hinavska, razbojniška, podivjana. Dokaz : »Prav tisti fantiči«, je rekla, »ki sem jih jaz vzgajala v kraju X (nekje pod Snežnikom je bilo) in so bili tako dobri, pa so po osmem septembru pograbili puške in nas Italijane preganjali in svojim lastnim rojakom prizadevali gorje... Vidite, gospod, taka 'je vaša mladina.« Jaz pa jo — ne bodi len — hrž zavrnem: »Taki so tisti fantje, kakor ste jih Vi vzigajali.« »Kaj? Jaz sem jih vzgajala lepo.« Zopet jaz: »Saj ni res, 'gospa! Vsak dan ste jih u-čili lagati.« — Učiteljica pa pokonci: »Kaj, jaz učila lagati?« — Erž sem ji dokazal: »Seveda ste jih Vi učili lagati in vi ste jih pokvarili. Vsak dan ste jim zabijali v šoli italijanščino v glavo, vsak dan ste jih iz vso svojo razlago, z vsem svojim ravnanjem navajali na to, da morajo postati Italijani, da se morajo odpovedati svoji narodnosti, da morajo zatajiti tisto, kar je najsvetejša dediščina njihovih staršev — materin jezik. Zato so ti o-troci postali ne dobri Italijani in ne dobri Slovenci, ampak razbojniki, ki jim ni sploh nič več sveto. Ko je nanesla prilika, so se navdušili le še za puške in ubogali le tistega, ki jim je obljubljal, da bodo dobili v roke oblast, čim bolj bodo divji. Tako ste delali vsi italijanski učitelji in vsi Italijani sploh s Slovenci in se zato nikar ne čudite sadovom, če vidite, da .je slovenska mladina podivjana ne samo proti vam, ampak sploh proti vsakomur.« Po teh besedah se je razgovor prekinil, kajti italijanska u-čiteljica se ni upala več niti gol-sniti. 'Starši menda pač ne mislijo samo na goli vsakdanji kruh svojih otrok, marveč tudi ma to, da bi i-mel njihov otrok, ko doraste, ugled in veljajo, da bi bil koristen član človeške družbe, da bi .bil njim samim ne samo v gmotno podporo, marveč tudi v veselje in ponos in da bi užival spoštovanje. Poturica pa ne uživa ugleda ne pri Slovencih in ne pri Italijanih. Kdor pa danes brez vse 'potrebe študira italijanske šole, (bo 'V njih postal ali poturica ali vsaj izkvarjen značaj ali pa zagrenjen in nesrečen. Izobraženec, ki spričo izobrazbe v tujem jeziku in drugih vedah, ne zna materinega jezika več kot v slabem dialektu, se začne materinščine sramovati in je nujno prisiljen utajiti svoje poreklo, torej se navadi lagati. ITak poitalijančeni Slovenec bo začel iskati le italijanske družbe, spoštoval bo in precenjeval italijansko kulturo, ker pač slovenske ne pozna. Končno se spoštovanje in prezir preneseta na osebe: Italijane bo spoštoval, Slovence bo začel prezirati, med njimi tudi lastne starše, ker so pač Slovenci. Ker pa le ni italijanske krvi, se bo med Italijani vedno sramoval slovenskega porekla in se bo vedno bal, da ga Italijani ne odkrijejo kot nepristnega. Italijani ga ne bodo spoštovali, kajti niti Turek ne spoštu je poturice. Med Slovenci se tak človek tudi ne bo počutil doma, ker ne zna za dosti slovensko in ker se zaveda, da je slovenstvo zatajil. Spoštovanja ;in zaupanja tudi med Slovenci ne bo užival. Neredko postane tak človek duševni pohabljenec, ne ve, kam bi se prav za prav prišteval, postane, kakor pravimo »šviga-šva^ ga« v vseh rečeh, zato še bolj izgubi zaupanje, prijatelje in ugled, duševno trpi celo življenje in se zdi samemu sebi v breme. Kdor hoče na dveh stolih sedeti, se mu oba izpodmakneta, da pade na tla! Koliko je v Trstu popolnoma po- italijančenih Slovencev, ki jih mi štejemo k Italijanom in smo prepričani, da so jih Italijani že zdavnaj sprejeli za svoje, pa, če imaš pogledati malce globlje, spoznaš, da jih Italijani med seboj samo tolerirajo, a v srcu prezirajo? Nedavno tega sem na nekem uradu čakal na vrsto. Tačas sem želel nekam telefonirati. Služitelj je zame poprosil uradnico, naj mi dovoli uporabo aparata. Ta pa — zagrizena Italijanka — naju zavrne: »Pojdite prosit gospoda X.« Imenovala je eanič- mm ttlM® ljivo ime drugega uradnika, o katerem sem bil prepričan, da ga imajo Italijani za svojega, saj se nikdar ni hotel prištevati k Slovencem, čeprav je slovenskega porekla. Pa glej: v strupenem in pomenljivem odgovoru one gospodične sem videl žolč proti Slovencem, tudi ko je šlo iz a popolnega renegata: ker nama ni hotela ustreči ona, naju je napotila k uradniku, ki ga ima ora za Slovenca, kot sva midva, ki sva za telefon prosila. »Ubogi človek«, sem si mislil. »Nočeš biti Slovenec in mi te zdaleč ne štejemo več za svojega, a ko hočeš biti Italijan, te celo souradnica prezira kot Slovenca, oziroma še bolj kakor tiste Slovence, ki so ostali zvesti svojeniu poreklu. Borba beloruskega naroda V okolici Pariza ima svoj sedež »Beloruski izvršilni odbor«. Ta predstavlja edino svobodno vlado, ki je ni imela Belorusija od leta 1765. Na čelu te vlade v pregnanstvu je M. Nikolaj Abramčik, ki je sedaj na službenem potovanju po iSeverni Ameriki, da organizira si-so 'bi 'bi bila zmožna hraniti plamen odpora. Ta plamti v 10.000 srcih pregnanih Belorusov, ki so razpršeni po celem svetu. Nedavno je M. Abramčik k domoljubnim navdušenjem proslavil borbo, ki jo vodi njegov narod onstran železne zavese proti tlačitelju. Ob tej priložnosti je rekel: »Ni le dvaintrideset let, temveč enajst stoletij, odkar se upiramo mi Belorusi moskovskemu samodržcu. Mi Belorusi nismo Rusi. Mi imamo svojo lastno kulturo, ki ni nič ma/nj stara, nasprotno še bolj razvita od ruske. Nikdar nismo prenesli tartarskega gospostva niti mongolskega, kakor so ga prenesli Moskovci. Zaradi tega so se morali Rusi obrniti na nas, ko so se osvobodili in pregnali tuje tlačitelje, da toi jih mi vodili.« Belorusi so se začeli upirati v IX. stoletju, ko se je borila Polot-ska kneževina proti Kijevski kneževini. Danes se nadaljuje ta borba v neprehodnih severnih gozdovih, kjer daje hud odpor Sovjetom 50.000 partizanov pod vodstvom ■partizanskega bojevnika, generala Vituška. »Osvoboditev Poljske11 Posebni dopisnik lista »Christiankega prijatelja poljskega naroda. Ofjaško počitniško letovanje tržaškega Slovenskega dobrodelnega društva na Repentabru. (Science Monitor«, Peircy Dean, piše .iz Londona v članku z naslovom »Poljska vojska mora izpopolnjevati sovjetsko« naslednje: »Poljska vojska je že tako daleč postala sestavni del rdeče armade, da ,so ime poljskega naroda kar odstranili iz naslova poljskega vojaškega uradnega lista. Od 1. avgusta se namreč uradni list poljskega vojaškega poveljstva »Poljska Zbrojna« (»Oborožena Poljska«) imenuje »Zolnierz Wol-nosci« (»Vojak svobode«). Ta sprememba se je 'zgodila takoj potem, ko je parlament ob navzočnosti o-brambnega ministra in vrhovnega poveljnika poljske vojske, bivšega sovjetskega maršala Kostantina Ro-kosovskega soglasno odobril osnutek nove vojaške prisege. Nova prisega veže poljskega vojaka k zve-stohi in pokorščini Bierutovi komunistični vladi in k obrambi miru v popolnem soglasju s sovjetsko vojsko. Kako naglo sovjetizirajo in raznarodujejo poljsko vojsko, lahko vidimo iz dnevnega povelja, ki ga je izdal 22. junija maršal Rokosov-ski. Čeprav je 'bilo to povelje izdano na 6. obletnico Bierutove vlade, je vsebovalo vendar vsaj toliko poklonov Sovjetski zvezi kot domovini poljskega vojaka ter se je zaključila s pozdravom ministrskega predsednika Stalina. »Poljska vojska — pravi dnevno povelje — se je borila proti Hitlerju ramo ob rami s sovjetskimi vojaki. Sedaj praznuje svojo 6. obletnico po velikih uspehih svoje triletke in na predvečer nove velike šestletke za popolno preoblikovanje države in uvedbo socializma. Poljski narod se zaveda, da dolguje vse svoje pridobitve bratski podpori Sovjetske zveze in osebni pozornosti veli- generalisima Stalina. Poljska vojska je povezana z nerazdružljivo verigo v orožju in duhu s sovjetsko vojsko in to je nerazvezljiva vez v mednairodni fronti miru.« Niti sovjetska vojska nima tako ostre ideološke vzgoje kot poljski vojaki. Visoki predstavniki komu nistične stranke pitajo vojake z dolgoveznimi govori o Marksovi in Leninovi doktrini. Rokosovski je moral že dvakrat menjati načelnika oddelka za politično vzgojo v vojski. Sedaj je imenoval generala Marjana Naszkowskega, ki je bil veleposlanik v (Moskvi in je bil že mnogo let za kulisami v stalnem stiku s Kremljem. To so sadovi sovjetske »osvoboditve Poljske«. Stroi za dihanje Ameriškim (zdravnikom za pljuč ne bolezni so pred nedavnim opisali delovanje stroja, ki diha namesto bolnikov. Aparat, podoben tako i-menovanim železnim pljučem, da popolni počitek pljučem onih bolnikov, ki jih ne morejo zdraviti na drug način. Na ta način imajo poškodovana pljuča priložnost, da se zdravijo. iStroj je izdelal newyorški profesor klinične medicine ’ dr. Alvan Barach. Aparat nadzoruje zračni pritisk v notranjosti in izven bolnikovega prsnega koša in diha namesto njega. Ko bolnik instinktivno konča dl hati, začno 'vsi ostali organi njego-oega telesa delovati počasneje. Srce utripa počasneje in zračni pritisk se zmanjša. S tem se zmanjša tudi telesno izločanje adrenalina Mnogo bolnikov je po štirimeseč nem zdravljenju v aparatu pridobilo na teži. SPOMENICA društva „Pravnik“ v Trstu o uveljavljanju obsodb, hi jih je izrekel ..Tribunale speciale per la difesa deiio Stato" proti primorskim Slovencem in Hrvatom m. Tribunale speciale per la difesa dello Stato Z namenom, da si ustvari tudi ustrezajočo sodno oblast v obrambo 'fašističnega režima-države, je fašistični zakonodajalec ustanovil z zakonom od 25. novembra 1926 št. 2008 svoje posebno sodišče pod imenom »Tribunale speciale per la difesa dello Stato«. Pa tudi sestsv sodišča (za njegove člane je bil predpisan čifl generalnega konzula ali vsaj konzula fašistične milice) očitno dokazuje, da je to sodišče imelo nalogo obrambe fašističnega režima-države. IZ ustvaritvijo tega svojega posebnega sodišča si je fašistični režim skoval orožje iza teroriziranje italijanskega ljudstva sploh in še posebej za uniče'fanje in teroriziranje v legalni obliki slovensko - hr-vatske narodne manjšine. Ukrepom policijskih oblastev, s katerimi so bile že prej (stotine Slovencev in Hrvatov poslane v kazenska taborišča na otoke, so se pridružile sodbe tega sodišča. Samo do konca leta 1935. je to sodišče obsodilo 150 Slovencev in Hrvatov. V tej dobi je Tribunale speciale per la difesa dello Stato izrekel po vsej Italiji devet smrtnih obsodb. Od teh odpade na pripadnike slovensko- -hrvat-ske manjšine, ki je predstavljala le 1.05 odst. celokupnega prebivalstva Italije, kar — pet smrtnih obsodb! Prva smrtna obsodba nad pripadnikom slovensko - hrvatske nar rodne manjšine v (Italiji ge bila izrečena dne 17. oktobra 1929. Na podlagi te sodbe je 'bil naslednje j-utno nekje pri Puli ustreljen Vladimir Gortan, ki ga še danes vsi jugoslovanski narodi proslavljajo kot prvega mučenika Slovanov pod fašistično 'Italijo. Tej sodbi je sledila kmalu druga, izrečena dne 5. septembra 1930 v Trstu, kamor se je Tribunale speciale preselil nalašč v ta namen. Vsled te obsodbe so bili dne 6. septembra 1930 ustreljeni v Bazovici pri Trstu štirje mladi Slovenci: Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič. Sele leta 1945. se je lahko tem štirim narodnim mučenikom p »stavil na morišču v Bazovici spomenik, da bi bil poznejšim rodovom v spomin in v opomin. Na podlagi kakšnih dokazov je .Tribunale speciale sodil, priča primer trinajstih kmetov iz Kala na Goriškem, ki so bili obsojeni na 330 let zapora zaradi umora finančnega stražnika Rastreillija. Ta stražnik je bil proglašen za italijanskega narodnega junaka in mu je bil postavljen spomenik, češ da je padel v borbi za obrambo domovine proti slovenskim upornikom. Ko je nato časopis »Gazzettino« iz Benetk dne 12. oktobra 1932 razkril, da je Rasitrellija ubil zaradi ljubosumnosti njegov poklicni tovariš Antonio Paulino, katerega je vest prisilila, da je izpovedal svojo krivdo, je oblast dnevnik zaplenila in posebno sodišče je celo zavrnilo prošnjo za revizijo procesa. Sodba je še danes v veljavi. (Saj ni bilo važno, da se dokaže krivda obtožencev, važno je bilo, da se ustvari med slovensko in hrvatsko narodno manjšino ozračje terorja. Za razpoloženje fašističnega režima nasproti slovensko-hrvatski narodni manjšini je značilno, kar pripoveduje Mussolinijev zet in njegov bivši minister zunanjih stvari v svojem dnevniku pod datumom 5. januarja 1942. (Vidi Ciano — Diarto — II. zvezek, založba Rizzoli, stran 110.) Ciano pripoveduje o obisku Vidussonija, takratnega generalnega tajnika fašistične stranke, in pravi: »Vidussoni ima krute namene proti Slovencem. Hoče jih vse pobiti. Dovoljujem sl opazko, da jih je en milijon. Nič za to — odgovori odločno — treba je storiti tako, kakor delajo Askarci, jih iztrebiti vse.« Mnogo drugače mi mislil niti sam Mussolini, ko je v svojem javnem govoru v Gorici leta 1942. dejal, da 'bo po zgledu Julija Cezarja »iztrebil« vse moške Slovence, ako se ne bodo uklonili fašizmu. Ta napovedovanja so, žal, našla praktično udejstvitev v italijanskih vojnih taboriščih. Samo v taborišču na otoku Rabu je umrlo okoli šest tisoč slovenskih mož, žena in otrok. Toda evo, kako definira značaj tega posebnega sodišča Vrhc.vni odvetniški svet (Consiglio superiore forense) v Rimu, ki predstavlja vrhovno instanco vseh odvetniških zbornic v Italiji, in katerega mnenje o značaju fašističnega sodišča Tribunale speciale per la difesa dello Stato je pač merodajno. V motivaciji sklepa, s katerim je odredil izbris Gvida Cristinija, predsednika fašističnega posebnega sodišča, iz vseh odvetniških zbornic Italije, pravi Vrhovni odvetniški svet v Rimu med drugim: '»Posebno sodišče je predstavljalo tragičen zasmeh pravice in žalitev sodstva: kdor je pri njem sodeloval, posebno pa tisti, ki je bil njegov prvi organizator, je bil sokriv tako zločinske inscenacije, ki je bila pod sodnijskimi oblikami — katere hi morale biti jamstvo ne-pristranosti v obrambo nedolžnosti — v resnici ubogljivo orodje samovolje diktatorja, od katerega je predsednik sodišča prejemal ukaze pred procesi in tekom procesov, pripravljajoč že cele tedne v naprej eksekucijske plotone, sestavljene za ubijanje obtožencev še preden so bili sojeni.« (Glej »Giornale di Trieste« od 3. julija 1950.) (Se nadaljuje) = Jionrab Zelenko: