v Združenih drŽavah V4«nT»le(o • . - $6.00 Za palete.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za iumamrtvo celo leto $7.00 GliAS IiststoTenskih.d TELEFON: OHclaes 3—3878 NO. 298. — STEV. 298. Bnttftd m 8econd Cl—a Matter September H, 1903. rt the Port Office atttew York, H. Y., wid«r Act of Conffress of March 3. 1870 NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 21, 1934. — K, 21. DECEMBRA 1934 _TELEFON: OHeliea 3—3878 VOLUME XLn. — LETNIK XUL JEFTIČ SESTAVLJA NARODNO MINISTRSTVO HRVATJE NOČEJO SAMOSTOJNOSTI PAČ PA ENAKOPRAVNOST ' V ZDRUŽENI JUGOSLOV. DRŽAVI V novem kabinetu bo dr. Korošec najbrž minister za notranje zadeve. — Uporni člani Uzunoviče-vega kabineta bodo podpirali Jeftiča. — Hrvatje se pritožujejo, da princ Pavle noče ceniti njihove zvestobe. — Samostojna Hrvatska bi se ne mogla vzdržati. Za Božič bo v Posaar ju premirje BEOGRAD. J ugoslavija, 20. decembra. —= Bo-ško jeftič je od princa Pavla sprejel naročilo, da sestavi novo vlado na obsežni narodni podlagi. — Popoldne je Jeftič sprejel Milana Stojadinoviča in dr. Mil kiča ter slovenskega voditelja dr. Antona Korošca. Jeftič je tudi sprejel voditelje srbske kooperativne skupine, s katero hoče Jeftič vliti novo kri v parlament brez novih volitev. Dr. Korošec je pri volji stopiti v vlado kot minister za notranje zadeve. Ostali parlamentarni voditelji se ne marajo pogajati z Jeftičem, dokler ne prejmejo zagotovila, da se vrne demokratična ustava, svoboda tiska, svoboda govora in volitve spomladi. V splošnem stari parlamentarni politiki ne marajo, da bi njihovi pristaši stopili v vlado kot voditelji stranke. Tudi oni, s ka terimi se je Jeftič posvetoval, so voljni stopiti v vlado samo kot individualci. Toda s tem ne bo izpolnjena želja princa Pavla, ki želi postaviti narodno koncentracijsko vlado. 1 50 "u-pornih" članov Uzunovičeve vladne stranke, ki ni- OGROMEN DOLG ZDRUŽ DRŽAV Sredi decembra so znašali dolgovi nad 28 t> soc milijonov dolarjev. Dolg je večji kot kdaj poprej. Washington, D. C., 20. dec. Ko gre leto 1934 proti koncu in je zvezni zakladniČar že skoro zaključil prvo polovico fiskalnega leta, je zanimivo nekoliko pogledati v dolgove najbogatejše dežele sveta. Sredi dec. je znašal ameriški narodni dolg $23,385,067,000, medtem ko je znašal isti čas lanskega leta $23,827,041,000. NAROD. GARDA VZDRŽUJE MIR Po poskušanem linčanju se je vršilo veliko zborovanje. — Oblasti so uvedle obširno preiskavo. Shelbyville, Tenn., 20. dec. Pod pazn i m očesom 600 članov državne narodne garde se je vršilo v tukajšnji šoli veliko MORILKA OBEŠENA NA ANGLEŠKEM Mrs. Major, ki je zastrupila svojega moža je bila obešena.—Prošnja na kralja ni zalegla. Hull, Anglija, 20. decembra. Angleška j ust i ca je ugasnila življenje žene, ki je zastrupila zborovanje mestnega prebival- J svojega y*oža. Mrs. Major je stva. I bila v 8 letih prva žena, ki je Kakor znano, je prišlo vče-bi,a v Angliji obešena. r, ko so prebil Mrs- Ethel Lille Major, sta- raj do izgredov na so« l-1 je tedaj narodni dolg uarastel za $4,558,026,000. Primanjkljaj 1. julija 1934, t. j. v početku gospodarskega leta, je znašal $1,620,414,000. Lansko leto ob istem času je znašal samo $917,435,000. Državna zakladnica ima, če hoče znižati vedno naraščajoči dolg, samo en izhod: dobiček, katerega je vlada napravila pri znižanju vrednosti do- j t t -v . . • t r.• ilarja, naj se porabi za zmanj- so odobravali Uzunovicevega nastopa proti Jetti |Aanje dolga Xoda s(?daj ra ču, je izjavilo, da bodo podpirali Jeftičevo vlado. čunajo na to, da bo ob koncu Ako se Jeftiču posreči sestaviti vlado, bo samo fiskah ega leta znašal narodni začasna, kajti odpraviti bo treba nepriljubljeno diktatorstvo ter obnoviti demokratski sistem. ZAGREB, Jugoslavija, 20. decembra. — Splošni položaj na Hrvatskem, ne glede na vladno krizo, se nagiblje v staro strujo pred umorom kralja Aleksandra. Dasiravno še vedno obstaja nasprotstvo proti belgrajski vladi, vendar ni slišati klicev po ločitvi Hrvatske od Jugoslavije. Tudi javnost je naklonjena mlademu kralju Petru in misel na samostojno Hrvatsko stopa v o-zadje. Vsi hrvatski voditelji še vedno z vso silo nasprotujejo Uzunovičevi vladi, toda vsi obsojajo umor kralja Aleksandra in so prepričani, da je bil r,mor izvršen pod tujim vplivom, četudi so bili Hrvatje pri tem sredstvo. Hrvatska javnost je tudi presenečena, da princ Pavel ni znal ceniti zvestobe, katero so pokazali Hrvatje pri kraljevem pogrebu in ni storil ničesar, da bi si pridobil Hrvate. Vsakdo je pričakoval takojšnjo vladno in parlamentarno reformo. Vsakdo je tudi pričakoval, da bo hrvatski voditelj dr. Vladimir Maček, ki se nahaja v ječi že dve valci trikrat navalili nijsko poslopje ter se hoteli j Je prosila kralja za pomilošče-polastiti 22-letnega zamorca j toda kralj je prošnjo za-V zadnjih dvanajstih mesecih Harrisa, ki je posilil neko šti-1 vrnil. ' rinajstletno deklico. Na predlog vplivne skupine . ra 42 let in mati dveh otrok, Mrs. Major je bila aretirana, ko so oblasti sprejele ano- dolg okoli 32 milijard dolarjev. To je tudi vsota, s katero je predsednik Roosevelt računal že pred več meseci. Na primanjkljaj postane vsakdo takoj pozoren že zaradi tega, ker znašajo zvezni dohodki iz dohodninskega davka mnogo več, kot pa lansko leto. Do sedaj je namreč zvezna zakladnica sprejela na dohodninskem davku ^OO milijonov 360,387 dolarjev, lansko leto pa samo $271,635,229. KONGRES SE BO BAV1L Z VETERAN. BONUSOM Washington, D. G., 20. dec. Takoj ko se bo kongres sestal, l>o prišla na vrsto zadeva bo-nusa. Predloga zahteva, naj se veteranom bonus takoj izplača. Demokratski poslanec Bvrns iz Tennessee, ki bo najbrže speaker v poslanski zbornici, trgovcev je bilo nato sklicano nnirno pismo, ki jo je obdolži- r----- _i------------- \Q> <]a je zastrupila svojega moža s strihninom. Porotniki, ki so jo spoznali krivo zločina, so priporočili milost in župan mesta Hull se je sam potegoval za njeno pomilostitev. Prošnjo za pomilo-ščenje je kralj Jurij poslal notranjemu ministru, ki jo je tudi zavrnil. Izven kaznilnice se je nabralo okoli 300 ljudi, ki so molili. J Kmalu po deveti uri dopoldne je črna zastava na kaznilni-škem poslopju naznanila, da je bila Mrs. Major obešena. Nato pa je bilo na vrata kaznilnice pribito uradno naznanilo, katero so podpisale priče. javno zborovanje, cigar namen je bil, izbrati odbor državljanov, ki bo skrbel za mir in red. Danes je umrl v bolnišnici Gilford Freeman, ki si ga včeraj narodni gardisti težko ranili. Število smrtnih žrtev je s tem naraslo na tri. Ker je narodna garda odbila napade meščanov in spravila obtoženega zamorca na varno, je podivjana drhal zažgala sodnijsko poslopje. Oblasti so takoj uvedle obširno preiskavo, do doženejo, kdo je naščuval prebivalstvo. Po mestu patrulirajo mili-čarji. Njihov poveljnik je dobil povelje, da mora ostati v mestu toliko časa, da se prebi-jvalstvo popolnoma pomiri. HAUPTMANN0V ZAGOVORNIK SE PRITOŽUJE Fisher pravi, da so Bruno Hauptmanna polici s t i pretepli. — Zdravniki g a samo površno so preiskali. ŽRTVE PRI GRODNJI MOSTU Flemington, N. J., 20. dec. Haaptmuiinov zagovornik L. Fisher je "v Fleminglohu oTTjn7 vil izjavo, v kateri potrjuje svojo prejšnjo trditev, da so policisti Hauptmanna na policijsko stražnici v New Yorku pretepali. Sledove tega ravnanja je bilo mogoče na njem še videti, ko je bil pripeljan v kaznilnico v Flemington. "Zdravniki, katere je poslal državni pravdnik, — je rekel Fisher, — "so Hauptmanna samo površno preiskali. Hauptmannu se ni bilo niti London, Anglija, 20. dec.- treba sIofli- pravniki so naglavni pisatelj Geo. Bernard Prezrh "J"«0^ rane-1 " ™ zagovorilistvo za- San Francisco, Cal., 20. dec. Pri gradnji ogromnega mostu, ki bo premostil zaliv, se je v zadnjih šestnajstih mesecih smrtno ponsrečilo enajst oseb. - . vw . . ,. j . , i. '.pravi, da je najbolje, če se to leti, takoj izpuščen, kakor tudi drugi hrvatski po~;zadevo preJ- ko mogoče spravi red. PROTVOJNA POGODBA PODPISANA 404irni delovni teden zadostuje Htični kaznjenci, katerih zaporna kazen ne presega pet let. Po veliki večini so Hrvatje prepričani, da samostojna Hrvatska ne bi dolgo obstala. Zato so za zedinjeno Jugoslavijo, toda vladni sistem mora biti popolnoma predrugačen. Hrvatje so sedaj pripravljeni sodelovati z "novimi* * možmi v Srbiji, ki smatrajo Jugoslavijo za državo, ki je sestavljena iz treh enakopravnih in avtonomnih držav, nikakega opravka pa ne mara jo ^^ 219U Klafiov? p^;^ ni do6eglo mimim ^ imeti z vlado, ki ima pred svojimi očmi samo Veli-jpre munska, Španska in Turčija. Čiščenje nemškega naroda Berlin, Nemčija, 18. dec. — Tajna policija je aretirala okoli 600 oseb, ko je izvršila preiskavo raznih javnih prostorov in gostiln, da odpravi ne- Indianapolis, Ind., 20. dec. Večina članstva mednarodne zveze stavcev je odglasovala, naj znaša delovnik po 40 ur na teden. Za predlog je bilo od- j čanja države, ako se to pove- Argentinska pogodba obsoja agresivnost, prepoveduje nasilje pri reševanju ter i tori- starosti da go jalnih vprašanj ter izjavlja, da države, ki so podpisale pogodbo, ne bodo priznale pove- stranjeni ljudje, kakor je bila na iz New Yorka, ker je dr-Mrs. Major, kateri ni bilo mo- žavni pravdnik vedel, da ju ho-goče 'zaupati. Ako bi bila po-,če zagovomištvo imeti za pri-miloščena, kako nepotrebno bi (v.e, ker sta bila prisotna pri bilo to! Ljudje bi morali pazi- pretepavanju Hauptmanna na ti na njo celo življenje na stro- policijski stražnici, ške države". Nadzornik newyorske poli- cije John J. Sullivan je odločno zanikal, da bi bili s Ilaupt-tinannom na policijski stražnici kruto ravnali. Rekel je, da je že stari 44trik** zagovornikov, da trdijo, da je bil kdo te-pen. Sodnik Adel v Brooklynu je zavrnil prošnjo Hauptmanno-vega glavnega zagovornika Reillyja. Prošnjo je zavrnil, ker je ni Hauptmann podpisal. Reillv je prošnjo nesel v Flemington, kjer jo je Haupt- PLEBISCITNA KOMISIJA POZIVA PREBIVALCE K MIRU IN REDU SAARBRUECKEN, 20. decembra. — Plebiscitna komisija Lige narodov je v Saaru razglasila božično premirje. Komisija poživlja nazije in pro-tinazije, da drže premirje od 23. do 27. decembra ter naj pozabijo v tem Času na plebiscit I 3. januarja, ko bo določeno, kam bo pripadal Saar. Premirje je bilo razglašeno, ko je 200 angleških vojakov zasedlo svoje postojanke. Ob istom času je plebiscitna komisija prepovedala razobešati zastave in narodne znake. Nazijsko časopisje označuje prihod angleških vojakov kot "božično darilo iz stare Anglije", obenem pa tudi svari saarska dekleta, da naj 44 ne poljubujejo in da naj ne bodo preveč prijazne s tujimi voja-ki". i 4 Fotografija saarskega dekleta v družbi z angleškim častnikom bo mogoče napačno pokazala, da je postala ljubica tujega vojaka", piše nek nazij-ski list. Angleški vojaki so pripeljali s seboj cel železniški voz čaja in nogometnih žog, da se bodo zabavali, ko bodo čakali na kako povelje. V kratkem bodo prišli tudi vojaki drugih držav in do 22. decembra bo popolno število angleških, italijanskih, holandskih in švedskih vojakov. Rim, Italija, 20. decembra. Ministrski predsednik Mussolini je pozival 1000 vojakov, ki so odpotovali v Saar, da se naj obnašajo, da proti njim ne bo nikake pritožbe. V kratkem govoru na vojake je rekel Mussolini, da je Liga narodov povabila Italijo, da pošlje oddelek svojih vojakov v Šaar, da. skrbe za red med plebiscitom. "To je zelo kočljivo, pa zelo važno delo", je rekel, "toda prepričan sem, da boste obdržali slavno tradicijo italijanske armade *\ Italijanski oddelek je sestavljen iz grenadirjev in karabi-nerjev narodne policije. Med njimi je tudi več oddelkov strojnih pušk. Šele, ki je htevalo natančno njegovo preiskavo, se je to izvršilo, toda že več tednov potem, ko jc že sedel v ječi v Flemingto-nu". Fisher je tudi ponovno rekel, da sta bila zvezna detektiva Sisk in Sande premešče- zijskimi napadalnimi četami. Preiskave so se pričele pred kakimi desetimi dnevi in je bi- v vL niann podpisal in bo sedaj zo-lo aretiranih vec moz različne pet izro£ena sodniku Adclu. ga predsednika Paula Boncourja, da zastopa njene zadeve pri sodnijski obravnavi proti trem teroristom, ki so bili v zvezi z umorom kralja Aleksandra. se zagovarjali glede svojih spolnih nagonov, kaljartudi glede političnih zvez. | Razne prostore je po preiskavi policija označita kot središče abnormalnosti. Še pred-no je bil v juniju pri splošnem "čiščenju" nazijskih vrst u-streljen stotnik Ernst Roehm, j je policija vedela za nenravnaj -:- dejanja v visokih slojih, tako | ^mate m na GLAS NAHODA, da je pretil splošno javni škan-) glovenaki dc^^nžk v dal. I Fawcet ima v rokah spise, ki se nanašajo na izpovedbo izvedencev v pisavi Aarona Lewi-sa, ki je pregledoval iztirje-valna pisma, katera je prejel Lindbergh. Fawcet je rekel, da listine izroči proti plačilu $4000, ker za svoje delo še ni sprejel nikakega plačila. KUPU MULO Z VPREGO Larkin, Ark., 20. decembra. — Tom Kerr je na javni dražbi kupil mulo s celo vprego za $1. Kerr je vzel vprego, mulo pa pustil. STRAH PRED ITAliJANSKI-- MI MANEVRI Istanbul, Turčija, 19. dec. — Vsled poročil, da se italijanske čete in bojne ladje zbirajo pri otoku Rodu in ker so se pričele prevažati turške čete na mnogih kraljih Anatolije, je pričelo prebivalstvo dvigati svoje vloge v An gori. Toda vlada je prebivalstvo naglo pomirila z zagotovilom, da ima; vojaštvo svoje običajne nočne 1 manevre. ODA" tfGla* Naroda" Owtf and Published toy 4UVMC PUBLISHING COMPANY (▲ Corpora tioa). L Bentdlk, Ireu. corporation and addreaaea of above officer*: •f liMhitlM, New York City, N. 1. GLAS NARODA (Voice el the People) Day Except Bandars and Holiday* ▼olja ea Ameriko la ...................98.00 •t pol leu....................$3.00 le aout lota ................. Za New York sa celo leto......97.00 Za pol leta ...................93 £0 Za inoaemecro sa celo leto......97.00 Za pol leta....................93.00 Subscription Yearly 96.00 Advertisement 00 Agreement ___-QMo Naroda** inhaja voakl dan lrraemll nedelj in praznikov._ Ooi&M br*» podpise in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli .mAUJqJI po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m aam tudi prejfinje blrallfiCe nimtnl, da bitreje najdemo naslovnika. ~VLA8 NARODA", 216 W. 18tb Street, New ¥eck, N. ¥. CHelsea S—3378 KAKO NASTAJAJO VOJNE Že več inesemaxalo prebavi, vrnilo zdrav tek. Deluje gladko. člmbitreje ga začnete phi, teni-prej se boste čutili dosti boljšega. Pri vseb lekarnarjih. J os. Triner Corp., 1333 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Vesel Božič! ___( Adv. k ker nikdo ne ve, kdaj ga zadene nesreča Dosti je še tukaj slovenskih starišev, kateri bi lahko zavarovali svoje otroke pri svojili društvih, posebno sedaj, ko je še kampanja J. S. K. Jednote v teku, ter kjer se za borih 15c na mesec lahko zavaruje do 18. leta starosti. Želim, da jih vpišete še pred Novim letom, za kar vam gotovo ne bo nikdar žal. Ob sklepu prav iskreno pozdravljam vse Slovence po širni Ameriki in drugod ter jim voščim vesele božične in novoletne praznike. Na* svidenje 29. decembra v Slovenskem Domu na 36 Danube Street. Frank Masle. Waukegan, 111. Zopet zginevajo zadnji dnevi leta v zatonu vesoljstva. Zdi se mi, da čimbolj se nam leta množe, tem hitreje minevajo. To leto je šlo mimo nas kot film vsakovrstnih dogodkov. Za nameček so se ta mesec zbirali na evropskem obzorju že precej temni vojni oblaki, ter smo dogodke po umoru kralja Aleksandra posebno Slovenci pozi j i vo zasledovali, dobro ve-doč, da čaka Mussolini vedno kake ugodne prilike in priložnosti, da bi jo mahnil dol* prot' Ljubijan\ No, za enkrat so se razburjeni duhovi na o-beh straneh umirili, kar je tudi najbolj prav. Saj še rane zadnje svetovne vojne niso po-celjene, pa bi že zopet novo začeli. Radoveden sem, kako dolgo bi trajala vojna, ako bi morali v strelne jarke ministri in drugi za vojne napovedi odgovorni gospodje. Mislim, da v enem tednu bi imeli gotovo že premirje. Dasi je bilo poletje precej vroče, nam je kar hitro minulo. Par obiskov na svetovni razstavi, pa je bilo po njem. , O zanimivostih na razstavi bi se dalo napisati debelo knjigo, če bi eno in drugo le površno opisal. Mnogim, katere je razstava res zanimala in so jo imeli priliko obiskati, bo ostalo marsikaj za vedno v spominu, ker kaj takega ne bomo videli najbrže nikdar več v našem življenju. Tudi piknikov je bilo letos toliko, da so bili včasih dva ali trije na eno nedeljo. Za nas pomemben je bil piknik Kluba Vrhniških Enajsto-šoleeV, kateri se je vršil 9. septembra. Ker je od tega že precej dolgo, ga ne bom opisoval. Omenim naj samo, da je bilo za člane in goste ter njih družine vsega dovolj na razpolago, ter je bilo treba en sodček piva zvečer še domov peljati. Mrs. Frances Župec (Ma-tevškova Francka) se jei zrazi-la, da tak piknik je vreden za družino 3 dolarje, ne samo 1 dolar. . Farmer, na čigar prostoru se je piknik vršil, je od najemnine pustil klubu 3 dolarje s pristavkom, da se je imenitno imela vsa njegova družina in njegovi sosedje. Upamo, da drugo leto napravimo še bolj- v se. Imeli smo v tem poletju tudi prijetne obiske Vrhničanov iz drugih naselbin. - Zelo veseli smo bili obiska Charleja Gabera iiJ^Megove ^ žene Hanne iz Detroita^e žal, J da njima je bil čas počitliic tako na kratko določen, vendar pa se nam je zdelo, da je bil vsak dan malo praznika, ko so bili med nami. Iz Barbertona, Oliio, jo je primahal Johni Garbor z družino in zetom. On je naletel na bolj krslo in deževno vreme, ter smo bili prisiljeni držati se bolj znotraj, smo jih pa tako še več uganili. Njegov brat Frank iz Detroita jo je prire-zal samo do Cliicage, sedel v hotelu ter gledal skozi okno ter se je jezil na deževne bogove, namesto da bi jo med nas primahal, ker mu je bil Waukegan takorekoč pod nosom, a tega ni storil, vedoč, da bi se nas tako hitro ne znebil, ker on še vedno upošteva geslo — "business before pleasure ' \ Nekaj dni pred zaključkom razstave pa je po dolgih 12 letih obiskal Waukegan in znance nadušen Vrhničar John Jesenko iz Girard, O., v družbi družine J. A. Petrič iz Warren, Ohio. Praznovali smo en večer pri enem, drugi zopet pri drugem prijatelju v prijetnem kramljanju in prepevanju veselih zdravic. Le vsak nam je prehitro odšel. Omeniti moram, da napravimo med tu v Ameriki živečimi Vrhničani vsako leto malo zbirko v prid vrhniškim revežem v starem kraju kot mal božični priboljšek, ter so mi tudi gori omenjeni pred odhodom izročili svoje prispevke, ter je bilo v ta namen že odposlano po Glas Naroda 11a županstvo na Vrhniki $13.00, en zakasnelo došli dolar pa je bil poslan naknadno kar v pismu ter se bo omenjena vsota okrog 570 Din na županstvu sporazumno in v navzočnosti g. Fr. Jesenka, pismonoše v pokoju, razdelila med najpotrebnejše siromake v občini. Prispevali so v letošnjo zbirko po 2 dolarja: Frank Opeka, Frank Hodnik, Jože Zelene, Waukegan. Po en dolar: Pavel Bar tel, Waukegan, Math Cukale, Alois Mesec, Cicero, III., Chas. Gaber, Frank Gaber, Ciril Gaber, Detroit, Mich., John Jesenko, / Girard, Ohio, John Garbor, Barberton, (). Ako bi želel še kateri drugih v Ameriki živečih Vrhničanov prisjievati kaj v ta namen za drugi Božič, naj mi že sedaj sporoči s kartico na naslov 40-4—10. Street, Wau-kega, 111., ter ga pravočasno obvestim. Res, da tudi tukaj niso sedaj razmere ugodne za kako zbirke, toda komu so razmere tam poznane in ve, kako je o-nim, katerim je božični dan enak drugim, tak si bo z veseljem pirtrgal mal prispevek. Porok letos ni bilo veliko. Znamenje, da depresije še vedno noče biti konec. Bilo pa je v naši na'selbini to leto več srebrnih poročnih jubilejev. Zadnji mesec sta praznovala v Sloveaiskemu Narodnem Domu srebrnil jubilej Fr. Ogrin iz Ligojne in njegova žena Mary. Zdi se mi, da je komaj nekaj let, kar se je Frank učil na BLAZNIKOVE Pratike za leto 1935 IMAMO V ZALOGI Cena 25c s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. sfj^wifirawffiwsifafafi^if;^ dr. kernoyega berila JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo KNGLI8H SLOVENE READER 8TANM SAMO $2 NoroHU ga pr% — ouicarm %US naroda 210 WEST 18th 8TRSlf Vrhniki pri Laudonu kova-štva, pa je že 25 let poročen. No, sodeč po njegovih odraslih otrocih, mora biti res že dolgo. Smrt pa je imela letos tudi obilo žetev med Slovenci v naselbini. Zadnji mesec so v dobrem teclnu umrle tri slovenske žene. Prva Mrs. Antonija Kavčič, rojena Rozman iz Bevk, na raku, potem Mrs. Jennie Bezek, rojena Petrič iz Sinje Gorice za jetiko, nato pa Mrs. Frances Lešnjak (Kablarjeva iz Horjula). Odšel je v večnost tudi naš naročnik Jak. Jašovic. Lnel je unetje možganske mrene. V življenju je prepotoval zelo veliko sveta. Afriko in Perzijo, ter ga je bilo včasih zelo zanimivo poslušati pripovedovanje o njegovih doživljajih. Tudi dogodke med Slovenci v Greater New Yorku z zanimanjem zasledujem. Zadnjič sem si dobro ogledal v Glas Naroda sliko pevskega društva "Slovan" ob 20-letnici. Opazil som, da se pevovodja Hude tako nekako žalostno drži. Najbrže zato, ker je bila ravno nekako takrat, kot sem čital, njegova žena bolna. Predsednik Pirnat je še vedno o-krogel kot kak gostilničar, Stariha v levem kotu se pa prav zadovoljno malo na smeh drži. Gotovo je imel zopet kaj ^frišnega** v mislih. (V* sem pravega pogruntal, nosi Muc še vedno brke. No, kako bi si pa mogli predstavljati Muca brez brk. Istotako ne Potuška brez brade. Mnogo je na sliki novih mladih moči. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem! Pozdrav! Jože Zelene. RUDNIŠKA NESREČA Grass Valley, Cal., 10. dec. Ko je v '>000 čevljev globokem rovu Empire rudnika eksplodiral smodnik, sta bila dva rudarja ubita, nedognano število rudarjev pa so omamili plini. [Zoper boli in bolečine zahtevajte svetovnoslavni ANCHOR IPAIN-EXPELLER Pa i n-E speller vedno prežene bolečine H1 "GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino« Kdor ga hoče naročili za tvoje sorodnike ali prijaleljev to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo tista ne- po-sil jamo« Peter Zgaga To se je zgodilo ob koncu svetovne vojne, ko je armadno vodstvo kar v trumah pišiljalo na fronto pohabljence, napol-slepe in sploh vse, kar je moglo puško nositi. Noben izgovor ni obveljal. Pa so se navzlic temu izgovarjali: — Kaj ti je * — je vprašal vojaški zdravnik človeka, ki se je komaj na nogah držal. — Po nogah me trga. Poln sem revmatizma. — Tudi mene trga ]>o nogah, tudi jaz sem i>oln revmatizma. Mars na fronto! — je odredil zdravnik. Drugi je rekel: — Ze petnajst let me boli v pršili. — Mene boli v prsih že dvajset let — ga je potolažil zdravnik. Marš na fronto! Prišel je tretji. — Kaj ti je? — V glavi mi je narobe .. . — Tudi meni je v glavi — se je hotel zaleteti zdravnik, pa se je hitro premislil in odredil: — Takih kot si ti, ne potrebujemo. Ti bi na fronti še kakšno neumnost napravil. Marš domov! Znanstveniki doganjajo, iz katere besede izhaja ime Mussolini. Nekateri pravijo, da iz besede "musso", kar se pravi "gobec" po laški. Slavni italijanski učenjak dr. Mateo Bartoli, ki je vseuči-liški profesor v Turinu, je pa mnenja, da je Mussolinijevo ime furlanskega izvora. Furlani imenujejo "gnoj" z imenom "mussolin". Naj bo Mussolinijevo ime tega ali onega izvora — možak mu dela čast s svojimi besedami in dejanji. Nekoč sem čital naslednjo značilno zgodbo: — Živel je postaren samec, ki je navzlic svojim letom še vedno rad le]»o žensko pogledal. Usoda je pa hotela, da se ni oženil. Sam je vodil gospodarstvo in gospodinjstvo — z eno besedo — pečlaril je kot je vedel in znal. Privoščil si je pa najboljše jedi. Posebno jajca, ki jih je jedel vsako jutro, so morala biti sveža. V malem mestu je bil samoten grocer, ki je prodajal res sveža in dobra jajca. Farmer nm jih je pošiljal z ekspresnim vlakom, da se niso medpotoma postarala. Pri tem grocerju jih je kupoval naš peelar. Nekega dne jih je kupil ducat in ko je odprl bakso, je bilo na jajcu zapisano: — To jajce sem vzela davi iz gnezda. Jaz sem farmerjeva Hči in -sem stara sedemnajst let. Sosedje pravijo, tla sem lepa. Ce bo kakšen fant dobil to jajce in prebral te vrstice, naj mi piše. Vzela ga bom, pa naj je star ali mlad, reven ali bogat. Spodaj je bilo ime in naslov. V našem pečlarju je vzvalo-vila kri. Sedel je k mizi, napisal pismo in jo zasnubil. Po treh dneh je dobil sledeči odgovor: — Stari pismonoša, ki me pozna še pod mojim prejšnjim imenom, mi je davi izročil vaše pismo. Da, spominjam se, da sem nekoč pred leti napravila šalo in napisala na jajce nekakšno ponudbo. Toda od takrat je že dolgo, dolgo. Jaz se se medtem že poročila in sem mati treh otrok. Pozdravljeni! Pečlar je najprej zavzdihnil, potem pa zaklel. Izza tistega časa ni več kupoval svežih jajc in tudi jedel jih ni. ft "GLAS NARODA" Betleheiraki Dogodki, kot si Jih je zamislila narodna dušfu Po slovenski narodni pesmi sestavil Fr. Milčinski. I. Rojstvo. Rimskega cesarja zapoved je prišla, da je popisal vse ljudstvo s celega sveta. Sveti Jožef, prileten mož, pravičen mož in cimperman povsod znan, je rekel in dejal: "Oh moja Marija, žalosten ti povem glas, po deželah gre zapoved: "Popisati uaj vsak se da, odkod je kdo iloma!" Lepa je roža lilija, še lepša devica Marija, Marija je od -govorila: "Oh Jožef, sveti ženin moj, tudi midva pojdiva po zapovedi, da prideva v judovsko mesto Betlehem, ker sva iz hiše Davidove l", "Oh roža Marija, ti moja nevesta, oistatii doma, ker dolga bo rajža, čez tri dni hoda!" "Moj dobri Jožef, varuh moj, nikar se zame nič ne boj! Ako bo treba, bova hodila tri dni in pol!" Sveti Jožef in Marija se zdigneta na pot; volička ženeta, oslička peljeta tja po cesti proti betlehemskem mesti, četrti dan prideta pred mesto, noč ju obide naprej ne moreta. Pravi sveti Jožef roži Mariji: "Tu-le me čakaj, devica, trošt mojega srca, v mestu i-mam strica, on nama jerperge da!" Roža Marija je vzdihnila : "Le hitro, le hitro, da jerpergo dobiš, da me v tem mrazu zunaj ne pustiš — ker čas mi se popolnuje, ura približuje!" Sveti Jožef je hitel, pa stric je bil birt, pokazal mu je kljuko, ukazal je hlapcem: "Le ven ga, potepuha, nima, da plača kruha! Jaz imam streho le za te, ki mi kaj izkupiti dado!" Sveti Jožef si vzame src, vse mesto je prehodil, nikoder ni dobil strehe za to noč. Pritekel je nazaj k Mariji, se razjokal prav močno, od žalosti prevelike ni mogel govoriti. Smilil se je Mariji in ga je tolažila: "Jožef moj, nic ne žaluj, vse to je lK>žja volja!" Tedaj je zapela grliea, ozrla se je Marija, glej! — ugledala je štalico, naslonjeno na skali-co, in sta stopila vanjo. "No, kaj ti pravim, Jožef moj, gotovo bom i>ovila nocoj Njega, ki je ustvaril zemljo in neln>, človeku dušo dal in telo." Sveti Jožef je pospravil, j-* pokadil štalico, privezal je vanjo volička, pristavil k jaslicam oslička in je dejal: "V kotiček stisnila se boš, v plašč s*' moj zavila boš — ta zimski čas je velik mraz, o, Bog se usmili nas!" In še je zavekal: "Temna je ta noč, kdo nama da luč?" Odgovorila je roža Marija: "Le poglejva na nebo, kako nama zvezde svetijo!" Še je zaskrbelo svetega Jožefa: "Za večerjo ti nič ni!" Pa je dejala roža Marija: — "Saj večerje treba ni — nebeška špiža se nama bliža. Beg nama da »vojo pomoč, da srečna bo ta noč!" Marija je razgrnila plašč, si ga dala pod noge, pokleknila je nanj, Molila sta do polnoči, Bogu se v roke dala, malo zaspala. — Marija se zbudi — Jezus pred njo na plašču leži! Komaj ga je poljubila, že so došle tri vode, mlačne kakor kropek, in so Jezusa kopale, došli so trije vetri, topli kakor sapa, Jezusa so greli. Marija ni imela pleničice — fcveti Jožef si je slačil srajči-co; Marija ni imela povojčka — sveti Jožef si je snemal pin-tico: Marija ni imela odejice — sveti Jožef je dajal sukuji-co. Pa Marija pravi in govori: Nocoj ta noč je mrzla noč! I)a bi poslal mi Bog dva angele?, golobčka dva, da bi mi prinesla plenici dve, povojca dva, da bi pokladala Jezusa. Komaj je to izgovorila, poslal ji je Bog dva angelca, golobčka dva, prinesla sta ji plenici dve, povojca dva, da je pokladala Jezusa, zveiičarja vsfiga. sveta. Marija je vstala, Jezusa je sprevijala. Sveti Jožef ga je na roko vzel, od veselja je jokati pričel. V jaslice ga je položil pred o-slička in volička, oba sta padla na noge, na tla položila svoje glave, spoznala sta pravega Boga. Z nebes je prišel svit kakor opoldan — ne solnce ne luna ne sije tako. Zvonovi so zazvonili od sebe, vse gore so bile zlate, vse vode so tekle z vin-cem. Sveti Jožef je vzel bariglji-co hite je na mrzlo vodico in prinesel Mariji sladkega vin-ca. Nad štalico pa so piskali in peli angelci: "Nocoj se rodil naš Jezus, naš kralj! Sveti Jožef starina je naš general, Ma rija devica je naša kraljica! Čast, hvalo Bogu za pojmo svetu!" II. Pastirčki. Okoli Betlehema so pasli pastirje, tam trije, tam štirje, so čuli, dremali, so pekli krompir. Pa ravno o polnoči ko »e najbolj sladko spi, se je naglo za-bliskalo, široko so se odprla Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v »ton kroj aU dobiti bog* od tam, je potrebno, da se poučen v vseh »tvarek. ViiUd naie dolgoletne skuinje Vam tamoremo dati najboljša poj&nOa m tudi pee potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hiiro. Sni* ee umpno obrnite na nas ea vsa pojasnC*. Mi preskrbimo vse, hodih prolnje ea povratna dovoljenja, potna lisU, viaa* t* »ploh vsa, kar je ta potovanja, potrebno « najhitrejšem času, in kar je glavno. §a najmanjša stroške. Nedriavljami naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker prodno se dobi is Washington^ povatiA dovoljenje, RK-KN-TBY PERMIT, trpi najmanj en meso* Ptiite torej takoj sa brezplodna navodila in wot ovijamo Vam, da boste poceni in udobno potoval*. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 Wert 18th Street New York, N V. nebesa, z nebes je prišel fantič zal, ves se je svetil, lesketal: * Le sem, le sem pastirčki vi! Eno čudo se godi; Rodil se je človek Bog, Nas bo rešil vseh nadlog." In jim je ukazal hitro Vstati in proti Betlehemu, kjer nad štalico angelci po jo glorijo Sinu božjemu. Pastirčki so čuli nebeški glas in so ga razumeli in so dejali: "Kako čemo iti, svoje črede zapustiti?" Angel jim je govoril: * Čredo vam bo čuval Bog, lepo jo bo nadaril — vsako ovco z dvema janjcema, vsakega ovna z zlatim zvoncem." Pa so vstajali pastirci in s sabo jemali darove: ovco, jag-nje, torbo jajc, kruha kraje. Svit iz štalice jim je kazal pot in so hodili mimo hiš in so klicali ljudi, Vsi so šli za svitom, še Juri s palico, ki ga je imel snoči en polič preveč, iu so mu dali tobaka, da ni dremal po poti. In je šel Tomaž in njegova stara in oba poba in Anzelj tudi in Jakelj in Jože in bogati Matija in vsak je nesel svoj dar, Juri s palico je bil vzel s sabo kos sira, in zadnji je bil Jernač in je nesel zibelko. Prišli so v štalico in je bila štalica le malo pokrita in nič zaplankana: "O cartano dete, kako je lepo, Od mraza trepete, je skoro na go t11 Jakelj je ponujal svojo suknjo, pa suknja ne velja, je ni bilo drugega ko luknja, raztrgana vsa. Tomaž je dajal nogavice za gole nožice, vzel jih je stari. Jože pa je skočil domov po plahto, da je zadel dete. Bogati Matija je poklonil svoj dar; dve jagnjeti, dve grlici, kapunov en par, tri pure, dve raci, en žakelj soli — golobe bi bil, pa so še premladi. Pa tudi Juri s palico ni stal kakor steber. Poiskal je iz koša zadnja dva groša in ju dal Mariji in je z glave vzel klofr-nico, pokleknil je na tla in se prekrižal. Tudi na sir ni pozabil in ga je dal voličku: "Na, ljubi volek moj, lačen ne boš nocoj!" Jernač pa je dal zibelko. Sveti Jožef, mož prestar, lepo belo brado ima; z brado jo gibal, z nogo zibal prelepo dete Jezusa. Marija je pevala lepo: "Aja tutaja le spančkaj sladko!"— Osliček je dihal, voliček je pihal, okoli štalice je godla burja, in bilo je veselje, "da bi piskal, da bi žvižgal, da bi jokal na glas!" III. Sveti trije kralji. Tisti Čas je vzešla na oni strani črne gore presvetla zvezda, svetila je na široko, svetila na visoko. V zvezdi je stalo dete mlado, v rokah držalo zlati križ, v križu so bile zlate Črke, da je to dete pravi Bog, rojeno v priprosti štalici v vo-lovskih jaslicah, in da je kralj erez vse kralje. To zvezdo so videli trije kralji: Gašper, Melhar, Boltežar. Zvezda jih je zvabila, šli so za njo, hodil je vfeak svojo pot, prišli so v mesto Ruzalem. Po mestu so srčno barali, kje je rojeno dete, ki je kralj čez vse kralje. Herodež se je ustrašil in je rekel tako: "Le pojdite, iščite dete, malo dni Jko najdete kraj, mi pridite na-»it" NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 21, 1934 Kralji so hodili vsak zase, zvezda jih je pripeljala vkupe in so se začudili in se izpraše-vali: "Gospod kralj, kje ste vi doma?" "Jas sem tam. doma, kjer ljubo solnce gori gre." " Gospod kralj, kje ste vi doma?** "Jaz sem tam doma, kjer ljubo solnce opoldne počiva.''' "Gospod kralj, kje ste vi doma?" tl Jaz sem tam doma, kjer ljubo solnce k božje j gnadi gre." In še so se izpraševali: "Gospod kralj, kam je Vaš potf" in jim je bil enak odgovor: "Moj pot je za zvezdo. Kjer bo ta zvezda obstala, tam se je kralj rodil, ta bo kralj čez kralje vse, še čez He rodeža srditega, kralja judovskega.'' Zapustili so mesto Ruzalem. Vižala jih je presvetla zvezda. Gašper je jezdil naprej, najbolj je poznal cetete. Jezdili so na kamelah, kamor so daleč prijezdili v judovsko mesto Betlehem. Nad betlehemsko štalico je zvezda obstala. Marija, roža cartana, je bila zgodaj vstala, da je vrezala sinku srajčico. Ni je vrezala z nožkom, ni je sešila z iglico, ni je oprala v vodici: vrezala je z mesecem, sešila jo je z zvezdico, prala jo je v svojih solzah. Pa je zagledala Marija čudne tri može in se jih je ustrašila. Pastirčki so nehali piskati in peti in so dejali: "Gotovo bi radi ukradli Jezusa!" Zbrali so se vkup in so vzeli gorjače: "Bodimo hudi kakor strup! Kdor bo ukradel Jezusa, ta bo ko j mrtev!" Pa so kralji prišli bliže: prvi je bil siv in star, imel je krono do ušes; drugi je bil ociran prav tako; tretji je bil črn in mlad, ves oportan in zlat. Vstopili so v štalico, padli so na kolena, nizko se priklanjali, krone doli devali, prelepo so pevali: THE LARGER SLOVENE DAILY tal V. B. K. 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. "Mi smo sveti kraljitarji, iz treh dežel smo sem prišli, Gašper, Melhar, Boltežar." Odprli so zaklade, darovali so Jezusa: Gašper, najstarejši z najlepšim zlatom, Melhar z kadilom, Boltežar je imel črno lice, pa je dal za dar mire, da bi se Jezus ne bal črnega zamorca. In še so povedali roži Mariji bridko novico: "Herodež je srdit, boji se novega kralja, vse fante je ukazal pomoriti: dvanajst tavžent moških otrok, to je bila žalost in jok!" Marija je zahvalila može, ker Jezusa tako časte. Sveti Jožef je bil tudi vesel, ker je Jezus lepe darove prejel. Pa ko si bili Jezusa molili in darovali, so se trije kralji poslavljali, na pot so se pripravljali: "Mi vrnemo še to se noč, Jezus nam bodi na pomoč!"— Srečno rajžo, lahko pot, Bog nam daj jo vsem povsod! SVETA SEDMIČ A Že v najstarejih časih je veljala sedmica za skrivnostno, sveto številko. Njeni najbolj vneti oboževalci so bdi pae Babilonci, ki so na njeni podlagi ustvarili astiološko številčno mistiko, kakršne ni ustvarila potem v takšnem obsegu fantazija nobenega ljudstva. Babilonci so govorili o sedmih planetih, sedmih temeljnih kovinah, sedmih glavnih barvah, sedmih svetovnih straneh in delih, sedmih nebesnih conah, ki ovedano jed so se morali ljudje sedem dni postiti, za zakonoloui, umor itd. po 3 x 7 dni. Budlia je ob svojem rojstvu napravil takoj sedem korakov, sedmi dan mn je umrla mati, sedem let se je pripravljal za oznanjevanje svojega nauka, sedem dečkov si je izbral za učence, pred smrtjo je odgovoril na 7 x 7 vprašanj, sedem let je ležal na parah, njegov pepel so raztre-sli po sedmih mestih. Birmanci so fantazirali o slonu s 5 x 7 glavami, v vsaki glavi je bilo 7 zob, v vsakem robu 7 jezer, v vsakem jezeru 7 cvetočih dreves, na vsakem drevesu 7 prestolov, v vsakem prestolu sedem soban, v vsaki sobani 7 postelj, v vsaki postelji 7 plesalk. Armenke so si napovedovale svojo usodo z vodo sedmih virov, v katero so vrgle sedem kamenčkov in sedmeletno dekletce je enega izmed teh preroških kamenčkov dvignilo iz vode. Da so Židje, ti izraziti posredovalci orientalskih predstav zapadnemu svetu, bili tudi vsi nori na sedmico, o tem nas prepriča že površen pogled v isv. pismo. Svet je Bog u-stvaril v šestih dneh, sedmi dan je počival, sedem debelih »n sedem suhih krav, velik onoč in praznik šotorov so praznovali sedem dni itd. itd. To tradicijo je potem prevzela katoliška cerkev, ki pozna v svoji apo-kalipsi sedem angelov pred božjim prestolom, sedem zlatih svečnikov okrog Kristusa, knjigo s sedmimi ]>ečati, sedem naglavnih grehov, sedem zakramentov, sedem prošenj v oče-našu itd. v fledogled. Da tudi stari Grki niso delali izjeme, si lahko mislimo. Spomnimo se samo, kakšno u-logo ima sedmica s Homerje-vih epih, a še po njegovi smrti se je teplo sedem mest za častni naslov njegovega rojstnega kraja, "sedem" se jih je borilo proti Tobam, sedem je bilo svetovnih čudes, Apolon se je roti i 1 kot sedemmesečnik in še danes veljajo takšni otroci kot posebno srečni. Sploh je uloga sedmice v evropskem praznoverju narav-prevladujoča. Tako dečkom ni rezati las pred sedmim letom, ker postanejo drugače bojazljivi, ponekod veljajo 7., 17., 27. dan meseca za tako usodne, da v teh dneli ne se je j o, Če utopiš mačko, boš nesrečen sedem let, dekle, ki razbije zrcalo, se sedem let ne bo poročilo, "čez sedem let vse prav pride", Človek se spremeni vsakih sedem let popolnoma... Ce bi hoteli samo na kratko navajati predstave vseh narodov, ki so v zvezi s sedmico, njih bajke, vraže, običaje in drugo, bi bilo to največja in najdebelejša knjiga na svetu. - Do moževega srca Piše Sidney Snow V AMERIKI je troje mest, ki so slavna po svoji posebni kuhinji. To so New York. New Orleans in San Francisco. Vsako teh west ima svoje slavne kubarje in restavracije. Vsako teli mest je slavno po hrani, ki je izrednega okusa. Ta tri mesta so tudi slavna po svo-jih pijačah. San Francisco po svojem Pisco punču, ki je tam najbolj priljubljena pijača. New Orleans se je proslavi z dobroto Sazerac cocktail:i (ki se je svoječasno imenoval absiut frappe). Newyorski prispevek k slavnim a-meriSkim pijačam je pa vle2ano pivo. Tekom v& generacij se to značilno pivo vari v osrčju {lew Torka. Pivovarna. iz katere prikaja. je ena najfinejših na svetu. Baje so njene kleti največje v Ameriki. Newyorčani so tako zvesti svojemu pivu, da se ga skoro vsak sodček porabi v okrožju par milj od pivovarne. Ljudje iz vsega sveta prihajajo v New York ter z veseljem uživajo dobroto in izrazit qkus tega piva. Ko se bUža mrzlejše vreme,'začno v Številnih newyorških restavrau-tih stre« gostom z newyorfikim pot-roastom. s krompirjevim paneakotn iu pivom. Ne samo v javnih obednicah, pač pa tudi v privatnih prostorih je ta jed eelo priljubljena. newtorSki pot roast (za sest oseb) 4 lb. mesa 2 kvarta jeslha 1 narezana čebula 10 zrn iiopra 3 lorberjeva peresa :t klinčki malo soli 2Vi žličjce moke žlici zabele Yz čase rdečega vina Priprava: Meso — stegno, chuck ali sirloin — je treba potolči. Denize ga ▼ jesih z začimbami ter ga postite ▼ njem štiri dni. Parkrat ga je treba o-brniti. Segrejte zabelo in opecile meso, da bo na obeh krajih zarmenelo ter ga položite na krožnik. Zarmenite moko v zabeli ter prideoite jesih, začimbe, vodo in sol. Prideaite, če imate pri rokah, košček medenga peciva (pfefffer-kuchen) ter pol žlice sladkorja. Kuhajte skupaj in dajte opečeno meso ▼ to polivko. Pokrijte roast in pecite ▼ peči 2% do 3 ure, večkrat obrnite te polivajte s polivko. Pol ure predno Je gotovo, polijte z rdečim vinom. Ko je roast mehak, dokončajte polivko. Dajte roast na krožnik, posnemite vso mast s polivke te jo precedite. Če je pregoeta, prilijt? vo£e. Če nI dovolj kisla, dodajte jesiha. Ob velikih čaSah piva je ta jed ls* redno dobra, okusna te poceni. m D NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 21, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. 8. ŠL GORA LEZE... ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. 51 Ko gre tekom popoldneva Karolina čez dvorišče, zasliši njegov glas. Stopi na prag hleva in sliši, kako opominja Iju-d^ da pri pokladanju živini toliko ne raztresajo. Rekel jim je, da morajo biti krave bližje skupaj privezane, da ne bodo z mahanjem glav raztresle toliko mrve. In s to preureditvijo prične takoj. Karolina ga nekaj časa opazuje pri hitrem delu in ko se enkrat srečata njune oči, mu Karolina prijazno prikima. Nato pa gre nazaj v hišo, se oddahne in potisne lase za ušesa. Zgoraj v sobi sede poleg okna, da pregleda perilo in ga zašije. Delala je do večera in pri svetilki še dolgo v noč. Tako lepo kot danes ji že dolgo ni šlo delo izpod rok. Vsi drugi v hiši so bili ob desetih že v posteljah. Samo Matej še sedi v svoji temni izbi, kadi svojo pipo, razmišlja o delu prihodnjega dne ter gleda na sneg, na katerega je padala rdeča svetloba z okna gorenjega nadstropja. Naslednjega dne opoldne se vrne Purčeler z lova dobre volje. Ustrelil je dva gamsa; in danes ga je čakalo še drugo veselje; njegov dirkač bo imel svoj prihod. Osebno nadzoruje čiščenje prostora, v katerem bo mesto pokojnega "Ljub-čka", stanoval plemeniti "Luftikus". Ko stopi Purčeler tudi v kravji hlev, opazi praktično izpremembo. — Poglej, to sem že tudi sam vedno hotel napraviti. Pa do tega nisem prišel. Proti večeru je hlapec konjskega trgovca prignala "Luf-tiknsa" iz mesta. Hlapec je imel krvave roke in vsled utrujenosti se je komaj mogel zdržati pokonci. Tako zelo mu je iskri konj med potom nagajal. Purčeler pa se k temu smeje. — K pravemu konju spada tudi pravi mož. Ponosen in žarečega obraza gleda žival. Bil je čistokrven šareč in izvanredno lep. Toda plah ogenj je gledal iz ža-rečih oči konja. Ako se mu je kdo približal, je pričel teptati z nogami in se tresti po vseh udih. Ko je konj stopil v ograjo, je udaril z zadnjimi nogami, da je razbil deske. Priskočiti je moral Matej, da je konja ukrotil. Ko mu natakne okoli vratu "aftro" in mu razveže odejo, pravi: — Gospod Purčeler! Svetoval bi vam, da se konja zopet iznebite! In če imate pri tem izgubo. pf Purčeler se zasmeje. — O, ne! Divjega konja krotiti je za mene največje ve-Belje! Prva krotilna poskušnja, katero je imel Purčeler naslednje jutro, se je dobro izšla. Na svojem "Luftikusu" je imel dvojno veselje in se je posvetil vežbanju vsak dan, razun kadar je bil na lovu ali pa na strelišču. Kadar je — kar je bilo jako redko — vrgel kak pogled na gospodarstvo, je vedno z začudenjem opazil vse novo in dobro, kar je napravil Matej z neumorno marljivostjo. Od tedna do tedna so naraščali doneski, katere je Purčeler prejemal za mleko. Matej je malokdaj zahteval denar in tako je Purčeler lahko izhajal s svojim oskrbnikim. Pri Purčelerjevi razburjivi naravi in njegovi navadi ravno v nepravem času kazati se gospodarja, ni šlo popolnoma brez prepira. Mnogokrat bi bilo prišlo do hudega spora, ako se Matej ne bi premagoval in ne bi molče sprejel Porčelerjeve vzkipele grobosti. Kvečjemu je rekel: — Saj ne veste kaj govorite, gospod Purčeler. V teh tednih je Karolina komaj našla priložnost, da bi z Matejem izpregovorila nekaj besed. Zgodaj zjutraj je bil vedno na nogah in delal je pozno v noč. Skoro nikdar ga ni bilo opoldne pri mizi in je samo, kadar je imel kaj časa, v kuhinji dobil kak prigrizek. In Karolina si je mislila, da je opazila, da se Matej namenoma skuša izogniti vsakemu srečanju ž njo. Zakaj T Tega ni razumela. Nekega dne ga zaradi tega o-govori: — Zakaj se obnašaš tako tuje T Saj vendar nikdar nisem rekla kake besede, da bi te mogla razžaliti? — Prav gotovo ne! — No, torej! In kako se držiš proti meni! — Kot hlapec proti kmetici! — pravi mirno. Njegove besede jo skoro ujeze. — Tone in jaz vendar veva, kaj imava na tebi. Saj si vendar več kot hlapec pri hiši! Matej zmaje z glavo. — Več nočem biti. Sedaj pa moram na delo! Karolina gleda za njim. — Samo rada bi vedela, kaj mu jet Od onega dne je bilo Mateja še mnogo manj videti v hiši. Par prostih ur, ki si jih je ob praznikih privoščil, je prebil pri stariših. Tudi Sveti večer je korakal po snegu proti svo-jomu domu. Karolina, ki ga je zaman iskala, je morala njegovo božično darilo postaviti v njegovo izbo. Purčeler se je jezil nad "neumnostjo". Ker je Karolina opravičevala željo srna, da preživi Božič pri stariših, se je Purčeler raztogotil, da je rajzarjen odšel od gorečega božičnega drevesca in se je v kremi pošteno napil. Januar je prinesel milo vreme. Pogosto je bilo ob soln-čnih urah tako gorko, da je Matej, kadar je moral v vasi kaj kupiti, hodil brez klobuka in suknjiča. Prej je h kolarju in drugim rokodelcem vedno poslal kakega hlapca, sedaj pa je vsako pot izven hiše opravil sam in z velikim veseljem je vedno opravil kako zadevo, kadar ga je pot vodila mimo Žorže-ve kovacnice. Da je Žorž dobival delo z velikega posestva, je Matej pri Purčeerju dosegel iz dveh razlagov: pot do kovača v sosednji vasi vzame preveč časa in Daksov Žorž dela mnogo boljše in cenejše kot vsak drug kovač. Zaradi dela, ki ga je dobival od Purčelerja, si je poleg pomočnika, ki si ga je najel v decembru, za Novo leto nastavil le drugega pomočnika. Kadar so delali vsi trije kovači, tedaj j« bilo slišati po vasi lepo umerjene udarce kladivov: Klingenling, kling, klingeling, kling! Zadnji udarec pri tem kovanju je dalo vedno kladivo mladega mojstra. Ta vesela goba - vabila v kovačnico lep denar. Žoržu ni bilo več ti dolžan in prvega vsakega meseca je mogel Ru-točno plačati zapadli znesek. Pri neumornem delu se mu * koi razširil kot sod, toda obraz je izgubljal vedno ono ki te je nekdaj smejala iz oči veselega Žorza. __^od- fiE — Žorž, ali si bolan 1 — Mora že kaj takega biti — Godrnja Žorž. Matej se smeje. — Kaj pa ti je? — VVočico imam, tako čudno! Nisem ne bolan, ne zdrav! — Zasopljen ogleduje hrbet svoje desne roke. Prešlo mu je že v navado opazovati brazgotino onega praskanja. Rane, katere mu je zadal omet v obraz v noči požara, so se mu brez sledu zacelille. Samo tenke, bele poteze na roki niso hotele izginiti. (Dalje prihodnjič.} Gustav Strniša: BOŽIČ STAREGA MORNARJA Tisto nedeljo pred Božičem je bil stari župnik Štefan posebno žalosten. Ko je prišel na prižnico in je kratko pomolil, se je obrnil k svojim faranom in jim rekel: "Brata imam nekje na svetu. Prejadral je vsa morja, prehodil nebroj dežel. Še skoro otrok je bil, ko je šel v tujino m ni se več vrnil. Ko je bil mladenič, se je zagledal v žensko. Nezvestnica ga ni bila vredna in zataval je po svetu. Pisal mi je vsako leto enkrat ali dvakrat in mi sporočil, kje se nahaja. Vedno sem mu takoj odgovoril, da mi ni ušel drugam. Letos pa nisem dobil nobenega sporočila in bojim se, da je našel svoj poslednji pokoj na dnu morja. Dva brata, sva bila. Nemirna kri se pretaka po najinih žilah. Oba sva iskala pristana. Jaz sem ga našel, boril sem se skozi življenje. Vaši očetje so mi pomagali, da sem doštudi-ral. [ On, moj brat, je pozabil na ta mirni pristan, na to našo le- ;po gorsko vasico, na ta skromni tlom, kjer je mir, lepota in zadovol jnost! Nemirna kri ga je gnala iz kraja v kraj, iz trpljenja v trpljenje. Zdi se mi, da ga je božja volja vrgla v očiščevalnico, kjer se je očiščeval vse svoje življenje, kjer je v mučnih borbah iskal samega sebe in se ni našel, ker ni našel svojega Boga, tega našega tihega Boga, skritega v gorski vasici skromnega, dobrega in pravičnega, polnega skrivnostne lepote in legendarne domačnosti. Ni se vrnil. Še lani mi je pisal, da je truden in da si želi pokoja. Zdi se mi, da je našel svoj pokoj in da se je zdaj oddahnil. Meni pa je žalostno v duši, kajti misel na njegovo smrt mi je zelo bridka, saj je bil tako dober ta moj stari fant. Ka- ko naj mi bo lahko pri'srcu, če pomislim, da zdaj pojpiva globoko v morju, kamor so ga spustili zavitega v sivo ponjavo. Prosim vas, molite tudi vi za njegovo dušo, da ne bo tavala zapuščena v mraku smrti, temveč da vstane k luči božji in se veseli solnca nebeškega!" Še in še je govoril stari župnik. Tiho so mu polzele solze po brazu, kajti zdaj se je razodel in razodetje je bila njegova tolažba. Vse, kar je čutil in mislil, je rad povedal svojim faranom, ki so bili z njim tako tesno zvezani, da jih je mogla ločiti samo smrt. Čez tri dni so zapeli božični zvonovi. Ljudje so bili veseli • 29. decembra: in srečni. Počasi so korakali iz| svojih nizkih hiš proti cerkvi 2- JanuarJa: SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU SI« Will lltfa 8TBEST NEW lOKK, H. I P1ŠVVE NAM ZA CENI VOZNIH UBTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJAMNILA ZA POTOVANJE 16. Januarja: Washington v Havre SHIPPING NEWS 26. decembra: Oeutscbland t Hamburg He de France v Havre S januarja: Manhattan 4. januarja: Europa 5. januarja: Lafayette v Havre Kex v Genoa 9. januarja: Majestic v Cherbourg 11. januarja: Bremen v Bremen Champlain Vulcdnia Ta GLOBUS kaze v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pH rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeni meri globus 6 Inter. — Vlaok je 10 intev. MODERN VZOREC UtASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI CA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED «2 j50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — ti. "GLAS NARODA 75 božji. Jasna noč je bila, ko so hiteli k polnoČnici. Plamenice so migljale v mraku kakor goreče dribne dušice, plavajoče pred prestol Vsegamogočnega. In cerkev je čakala vsa lepa in praznična, odeta v žarenje in veselje. Jaselce so ostale v tihem kotu in se lesketale. Živi pastirci .so se gnetli okoli njih, pozdravljali božje Dete j 12. januarja: in radovedno motrili drobne bele ovčice ter si jih izbirali. Mali Miklavžek, ki je bil najmlajši pastirček, je kar z roko silil v mah,