URADNI UST
Narodne vlade SHS v Ljubljani.
Razglasi Narodne vlade.
201.
Naredba celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani
o začasnem povišanju in začasni izpremenitvi potnih in selilnih pristojbin državnih uslužbencev civilne uprave
D o1 preklica, dokler trajajo sedanje izredne razmere, se potne in se-lilne pristojbine državnih uslužbencev civilne uprave v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani določajo tako-le:
I.	Diete, trošnine in nočnine.
§ I-
Uradnikom gredo nastopne diete:
Činovni j	Polne diete |Skrčene diete!	
razred |	kron	
lil.	50 •—	—	
IV.	40-—	—	
v.	36- —	28 -
VI.	32 —	25- —
VII.	28' —	22 ■ —
Vlil.	24 —	20 —
IX.	22- —	18 • —
X.	20 • —	16 —
XI.	18' —	16 —
Pri potovanjih preko meje države SHS se računijo dvojne diete, znotraj te meje, a preko območja Narodne vlade SHS v Ljubljani, pa poldruge diete.
§ 2.
Poduradnikom, slugam, pisarniškemu pomožnemu osebju in davčnim eksekutorjem gredo v njih uradnem okolišu diete po 10 K, zunaj tega okoliša po 12 K; dvojne in poldruge pa v zmislu določil za uradnike.
Dosedanje trošnine in nočnine te vrste uslužbencev odpadejo.
§ 3.
Moštvu finančne straže gredo za službena potovanja v lastnem okolišu trošnine in nočnine, za službena potovanja zunaj tega okoliša pa diete.
1.	) Trošnina znaša: 3 K, 5 K ali 7 K. Katera teh treh stopenj trošnine se v danem primeru zaračuni, za to so merodajna dosedanja določila.
2.	) Nočnina znaša 4 K.
3.	) Zunaj svojega okoliša dobiva finančni stražnik diete po 12 K, dvojne in poldruge diete pa v zmislu določil za uradnike. Dosedanja sub-slitueijska trošnina (§ 33. predpisa za finančno stražo) odpade.
II.	Potne pristojbine.
§ 4.
Uradniku kateregakoli činovnega razreda pristoja:
1.) Za vožnje z vozom enotna kilometrina za dvovprežen voz po 1 K 50 v za kilometer.
Pri skupnih potovanjih se računi voz poleg voznika za dve osebi in enega od uslužbencev, naštetih v §§ 2. in 3.
Vse dosedanje doklade h kilometrini se odpravljajo.
2.	) Obhodnina po 80 v, kolikor si jo sme uradnik po veljavnih določilih za obhode za-računiti.
Zemljemercem se da obhodnina namesto dosedanje priprežnine.
3.	) Dovoznina za vožnje na kolodvore in s kolodvorov v nastopni izmeri:
a)	v mesta z nad 50.000 prebivalci po 12 K,
b)	v mestih z 10.000 do 50.000 prebivalci po 8 K,
c)	v manjših krajih po 3 K za vsak dovoz v kraju samem ali za prvi kilometer razdalje med kolodvorom in bližnjim krajem, za vsak nadaljnji kilometer te razdalje pa v izmeri kilometrine.
Dovozna tarifa, objavljena po državni upravi, se ne uporablja več za izračunjanje dovoznin.
4.	) Povračilo troškov za vožnjo po železnici, za osebno prtljago itd. v dosedanji izmeri. Mit-nina in brodnina se ne zaračunjata več.
§ 5.
Za uslužbence, imenovane v §§ 2. in 3. te naredbe, veljajo glede zaračunjanja potnih troškov dosedanja določila s temi izpremembami:
1.	) Razne dosedanje pristojbine, kolikor jih ne gre za povračila dejanskih troškov, ali kolikor niso že izpremenjene po drugih določilih le naredile, se podvoje.
2.	) Pri substituciji v tujem okolišu dobi uslužbenec za pot na kraj substitucije in nazaj: železniško voznino tretjega razreda, dve tretjini dovoznim; po § 4., točka 3, črka c, železniško voznino za 75 kilogramov prtljage ali kjer ni železnice, dve tretjini kilometrine za uradnika.
Določilo § 33., 2. odst., črka a, predpisa za finančno stražo, se v tem zmislu izpreminja.
3.	) Zaračunjanje mitnine in brodnine odpade.
III.	Selilne pristojbine.
§ 6.
Kot odškodnino za pohištvo dobi uradnik ali uslužbenec, imenovan v §§ 2. in 3. te naredbe: a) ako je samec, plačo za dva meseca; h) ako ima poleg sebe še enega ali več družinskih članov, plačo za štiri mesece.
Letna plača se računi'brez funkcijskih, akti-vitetnih in draginjskih doklad.
§ 7.
Nadaljnje zaračunljive selilne pristojbine so prevozni troski in diete.
1.	) Uradniku se odmerjajo te pristojbine po veljavnih določilih z izpremembami § 4.
Dovoznina in kilometrina se računi: uradniku samemu enkratna, za vsako nadaljnjo pričeto trojico družinskih članov pa zraven še polovična.
2.	) 1 ‘ristojbine uslužbencev, imenovanih v §§ 2. in 3., se ravnajo po pristojbinah za uradnika s temi izpremembami:
a)	železniška voznina velja za tretji' razred; razen za družino se sme računiti le za enega posla;
b)	kot železniška prtljaga se računi: za uslužbenca samega 75 kilogramov, za vsakega nadaljnjega nad deset let starega člana družine ter za posla 25 kilogramov in za vsakega otroka pod desetimi leti 12 kilogramov.
§ 8.
Kot člani družine štejejo le uslužbenčeva žena in njega otroci.
IV.	Druge pristojbine.
§ 9.
Ogledne in druge stalne potne pristojbine, Ki jih morajo poravnati stranke, v katerih interesu se je vršil uradni posel, se podvoje.
V.	Končna določila.
§ 10.
Za avskultante, praktikante in eleve velja isto kar za uradnike XI. činovnega razreda.
('e jim pa pristoja temeljna plača višjega činovnega razreda, jim gredo tudi pristojbine tega višjega činovnega razreda.
§ H-
Vsa dosedanja določila se s tem razveljavljajo, kolikor se ne strinjajo z zgornjimi določili in kolikor niso že zgoraj izrečno razveljavljena. Sedanje draginjske doklade k dietam, trošni-, nam in odškodninam za pot itd. se odpravljajo.'
Sedanje potne poprečnine morajo nakazujoče oblasti sorazmerno zvišati. Smatrati je, da odpade ena tretjina poprečnine na diete, ena tretjina pa na kilometrino.
Ta naredila ima veljavnost od dne 1. novembra 1918.
V L j n h 1 j a n i, dne 12. decembra 1918.
Pogačnik s. r., predsednik.
Dr. Brecelj s. r. Dr. Brejc s. r. Prelat Kalan s. r. Kristan s. r. Dr. Kukovec s. r. Dr. Pestotnik s. r.
Dr. Pogačnik s. r. Dr. Ravnihar s. r.
Inž. Remec s. r. Dr. Tavčar s. r. Dr. Triller s. r.
Dr. Verstovšek s. r.
202.
Naredba celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani
glede državnih nameščencev nemške narodnosti, glede repatriiranja in selitvenih stroškov jugoslovanskih državnih uslužbencev in glede prispevkov za rodbine državnih nameščencev, ki morajo živeti začasno ločeni od rodbine.
A.
Z ozirom na sklepe kabinetnega sveta Nemške Avstrije z dne 23. novembra 1918., ki se nanašajo na začasno ureditev nekaterih vprašanj državnih uslužbencev, se začasno do mednarodne ureditve tega vprašanja odreja tako-le:
1.	) Nameščenci bivše avstrijske države, ki so nemške narodnosti in so službovali na ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani, se odsiove. Odslovitev se izvrši s posebnim dekretom. Prejemki se jim ustavijo.
2.	) S pogojem, da ne delujejo zoper državo SHS ali za tujo državo in da stanujejo na ozemlju Narodne vlade SHS, dobe odstavljenci proti svoječasnemu obračunu do časa mednarodne ureditve, najdalje pa do konca februarja 1919., podporo v znesku dosedanjih sistemnih prejemkov z draginjsko doklado vred.
3.	) Ako pod 1.) imenovani nameščenci prosijo za upokojitev, se rešitev prošnje prepusti mednarodnim pogajanjem ; dotičniki se odstavijo in se jim s pogoji pod 2.) izplača za čas do konca februarja 1919. podpora v znesku pokojnine. Ta rok se sme podaljšati le v posebnih, vpoštevanja vrednih primerih.
4.) Pod 1.) imenovani nameščenci se smejo za vsak primer posebe iz važnih razlogov bodisi ]x>godbeno, bodisi pragmatično sprejeti v službo države SHS. V vsakem takem primeru mora sklepati celokupna Narodna vlada SHS v Ljubljani. Kot tak važen razlog je vpoštevati tudi dejstvo,.da izvira dotičnik iz domače rodbine.
B.
Repatriiranje državnih nameščencev bivše Avstrije jugoslovanske narodnosti.
1.	) Jugoslovanski državni nameščenci bivše Avstrije z upravnega ozemlja Narodne vlade SHS v Ljubljani, ki še bivajo v Nemški Avstriji in so tam brez nadaljnje podpore odstavljeni od službe, a kljub prijavi še niso prevzeti v službo države SHS, dobivajo do preklica od Narodne vlade SHS v Ljubljani podporo v znesku dosedanjih prejemkov.
2.	) Repatriiranje se mora izvršiti čimprej. V službovanje se vpokličejo vsi, ki so se javili, kolikor zoper koga ni utemeljenih pomislekov.
Tisti, ki se pozovejo, se sprejmo v službo države SHS trajno z dosedanjim činovnim razredom in dosedanjimi prejemki (z všteto dosedanjo aktivitetno doklado); aktivitetna doklada novega službenega mesta se nakaže šele po dovršeni preselitvi. Ne morejo pa zahtevati, da bi se nastavili na gotovem službenem mestu ali na službenem mestu z enakim področjem, kakršno so imeli v bivši Avstriji.
3.	) Jugoslovanskim državnim nameščencem bivše Avstrije, ki so dosedaj službovali izvun mej države SHS in se sprejmejo v službo države SHS, se povrnejo dokazani selitveni stroški do zneska selilnih pristojbin po splošnem novem načrtu.
Selitveni stroški se vrnejo načeloma šele, ko se je dotičnik faktično preselil in nastopil službo. V ozira vrednih primerih se na posebno prošnjo dovoljuje predujem.
C.
Za vse državne nameščence.
Državnim nameščencem, ki so premeščeni na drugo službeno mesto v domovini ali ki so sprejeti v službo v domovini, pa se zaradi obstoječih razmer ne morejo preseliti takoj z vso družino (z vsemi v njih gospodinjstvu živečimi rodbinskimi člani), se izplača do možne preselitve, toda najdalje za dobo treh mesecev, po-čenši od dne, ko je nameščenec nastopil službo v domovini, mesečni prispevek v nastopnem znesku:
a)	pri uradniku:
za ženo 150 K,
za prvega otroka 100 K,
za vsakega nadaljnjega otroka 50 K, vendar pa v celoti ne več kot 450 K;
b)	pri poduradniku in slugi:
za ženo 100 K,
za prvega otroka 80 K,
za vsakega nadaljnjega otroka 40 K, vendar pa v celoti ne več kot .140 K.
Omenjena doba treh mesecev se v ozira vrednih primerih lahko podaljša.
V Ljubljani, dne 16. decembra 1918.
Pogačnik s. r., predsednik.
Dr. Brecelj s. r. Dr. Brejc s. r. Prelat Kalan s. r. Kristan s. r. Dr. Kukovec s. r. Dr. Pestotnik s. r.
Dr. Pogačnik s. r.	Dr. Ravnihar s. r.
Inž. Remec s. r. Dr. Tavčar s. r. Dr. Triller s. r.
Dr. Verstovšek s. r.
t
203.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve.
1.) Z dnem 1. novembra 1918. so prešli vsi opravki c. kr. deželne vlade za Kranjsko, oziroma c. kr. namestništev v Gradcu in Trstu, nadalje c. kr. deželne vlade v Celovcu, kolikor daleč seza tam območje Narodne vlade SHS v Ljubljani, na Narodno vlado SHS v Ljubljani, kaferi od tedaj niso le podrejena vsa okrajna glavarstva na Kranjskem, temveč tudi vsa okrajna glavarstva v onih delih Štajerske, Koroške in Goriške, ki so v območju države SHS.
2.	) Vsi dosedanji zakoni in vse dosedanje naredbe ostanejo še nadalje v veljavi, kolikor jih Narodna vlada SHS v Ljubljani ne izpre-meni.
3.	) Vsi uradniki okrajnih glavarstev morajo namesto prisege obljubiti, da bodo zvesti in pokorni Narodni vladi SHS v Ljubljani. Dotični zapisnik se mora najhitreje predložiti semkaj.
4.	) Notranji in zunanji uradni jezik okrajnih glavarstev je slovenski, vloge pa se sprejemajo tudi v jezikih drugih narodnosti, živečih v državi SHS, a rešujejo se v slovenskem jeziku.
5.	) Vsi napisi na uradnih poslopjih morajo biti v uradnem jeziku. Štampilje naj se čimprej izmenjajo s takimi v uradnem jeziku. Na mesto orla naj pride znamka SHS. Izmed tiskovin in obrazcev naj se kolikor mogoče uporabljajo dosedanji, dokler ni nove naklade.
6.	) Predstojniki okrajnih glavarstev naj se v vseh bodisi glede kompetence, bodisi v drugem oziru dvomljivih, a nujnih primerih obračajo do Narodne vlade SHS v Ljubljani, kolikor Uradni list ne daje potrebnih informacij.
7.	) Vse uradne objave (naredbe, razglase) je priobčevati v Uradnem listu. V Uradnem listu bode priobčevalo svoje naredbe in ukrepe obče-veljavnega značaja tudi poverjeništvo za notranje zadeve. Z dnem priobčitve jih je smatrati za obvezne, ne da bi jih bilo treba uradom naznanjati še posebe.
V	Ljubljani, dne 17. decembra 1918.
Dr. Brejc s. r.
204.
Naredba poverjeništev za notranje zadeve, za finance, za kmetijstvo in za pravosod-stvo.
Kot deželna komisija za promet z zemljišči v zmislu § 11. cesarske naredbe z dne 9. avgusta
1915.,	drž. zak. št. 234, posluje za ves okoliš višjega deželnega sodišča SHS v Ljubljani (točka V., št. 1, naredbe celokupne vlade z dne 14. novembra 1918., št. 111, Uradni list št. 11) deželna komisija za promet z zemljišči v Ljubljani.
Ako se zemljiškoknjižni predlog do razglasitve te naredbe še ni vložil, odločuje deželna komisija za promet z zemljišči v Ljubljani tudi o vseh pritožbah zoper ukrepe, ki so jih izrekle komisije za promet z zemljišči po 31. oktobru
1918.,	čeprav sta o pritožbi morebiti že odločili deželni komisiji v Gradcu ali v Celovcu.
Kot posredovalnici v zmislu § 2. ministrske naredbe z dne 30. decembra 1917., drž. zak. št. 3 iz leta 1918., poslujejo odslej izključno le še Zadružna zveza, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Celju, za okoliš okrožnih sodišč v Celju in Mariboru v njiju vsakokratnem obsegu, nadalje Zadružna zveza, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani, in Zveza slovenskih zadrug, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani, za vse ostalo okrožje višjega deželnega sodišča SHS v Ljubljani.
V	Ljubljani, dne 17. decembra 1918.
Dr. Brejc s. r.	_ Dr. Kukovec s. r.
Prelat Kalan s. r.	Dr. Ravnihar s. r.
205.
Naredba poverjeništva za kmetijstvo.
Promet s plemensko govejo živino in z govejo živino v gospodarske namene je v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani prost.
Izvažati se sme taka živina iz območja Narodne vlade SHS v Ljubljani samo z dovolitvijo te Narodne vlade.
Ta naredba nikakor ne izpreminja predpisov o prometu za klalno živino in živinskih potnih listih. Zato se odreja, da .se vsaka prodaja in vsak nakup plemenske goveje živine ali goveje živine za gospodarske namene naznani županstvu in zaupniku vnovčevalnice za živino in mast.
V	Ljubljani, dne 16. decembra 1918.
Prelat Kalan s. r.
Prijava častnikov.
Vsi na Kranjskem stalno bivajoči neaktivni častniki, vojaški uradniki in praporščaki prejšnje skupne vojske, domobranstva in črne vojske naj
takoj pismeno javijo vojnemu dopolnilnemu po-veljništvu v Ljubljani nastopne podatke: ime, čin, polk, leto nabora ali prebiranja, rojstno leto, kraj in okraj, dalje pristojno občino in okraj, bivališče, svoj civilni poklic, letne dohodke, stan in število otrok.
V Ljubija n i, dne 17. decembra 1918.
Poveljništvo II. vojnega okrožja.
Naznanilo.
Pisarna Narodne vlade SHS poverjeništva za promet v Ljubljani se je preselila v prostore Kranjske hranilnice, Knafljeva ulica št. 9, v pritličju na desno. (Telefonska št. 301.)
Poverjenik sprejema stranke v ponedeljek, sredo in petek od pol enajstih do pol dvanajstih dopoldne, stranke, ki prihajajo z dežele, po možnosti tudi druge dni.
Razglasi dragih uradov in oblasti.
C 27/18—1.	li0
Oklic.
Zoper Antona Turšiča iz Bezuljaka, čigar bivališče je neznano, je podala pri podpisanem sodišču Helena Urbas v Bezuljaku tožbo zaradi 240 K.
Xa podstavi tožbe je določena sporna razprava na dan
20. decembra 1918.
ob 9. uri dopoldne pri podpisanem sodišču v sobi št. 1.
V obrambo pravic toženčevih se postavlja za skrbnika gospod Lovrenc Premrov v Cerknici. I a skrbnik bo zastopal toženca v oznamenovani pravni stvari na njega nevarnost in stroške, dokler se Anton Turšič ali ne zglasi pri sodišču .ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče SHS v Cerknici, oddelek I.,
# dne 10. decembra 1918.
L VIII 81/18—5.	m
Sklep».
Na predlog skrbovanca Janeza Kastelica na Selu št 1, ki je bil zaradi zapravljivosti preklican, se je ta preklic razveljavil.
Razlogi:
Ker so poizvedbe dognale, da se je Janez Kastelic izdatno poboljšal, da ne pije več in da pridno dela, je smatralo sodišče, da ni več razlogov ga imeti pod skrbstvom, in je torej preklic razveljavilo.
Okrajno sodišče SHS v Ljubljani, odd. VIII., dne 7. decembra 1918.
Št. 81/1—V.	112
Razglas.
Dne 21. decembra t. 1. se opustita na progi Jesenice—Ljubljana in obratno mešana vlaka št. 1741 (odhod z Jesenic ob 3. uri 11 minut zjutraj) in št. 1770 (odhod iz Ljubljane ob 2. uri 52 minut popoldne) ter vozita namesto njiju osebna vlaka št. 1721 in 1716. Vlak št. 1721 odhaja z Jesenic ob 5.19 dopoldne in prispe v Ljubljano glavni kolodvor ob 7.36 dopoldne; vlak št. 1716 odhaja iz Ljubljane glavni kolodvor ob 11.54 dopoldne in prihaja na Jesenice ob 2.31 popoldne.
Nadalje se istega dne otvori med postajami Rateče-Belapeč—Kranjska gora pri čuvajnici št. 11 začasno postajališče „Planica“ za osebni promet in prtljago do 50 kilogramov teže. Odprava se vrši v vlaku brez vsake doklade. Odhod vlakov iz Planice: ob 8.31 dopoldne in 6.iÜ popoldne na Jesenice, ob 11.23 dopoldne in 10.^2 popoldne v Trbiž.
Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani,
dne 18. decembra 1918.
Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani