Ntjv«2ji V«|j»sa Za a državah leto - $6.00 00 00 $7.00 Za pol lete . • . . . $3j Za New York celo leto - $7. celo leto n GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki. laaued every daj except Sundays and legal Hobdays. 75,000 headers. TELEFON: C0RTLANDT 287«. HO. 147. — &TBV. 147. Entered - Seoond 01— Ihttor, September 11, 1803, at the Pot Offica at New York. N. under the Act of Oongran of Mjuch 8, 1871. TELEFON: CORTLANDT 2876. PREUREDBA PREM060VNE INDUSTRIJE Prejšnji predsednik Harvard vse učilišča, Charles Eliot, je dal pre-mogarskim baronom nasvete, kako naj utrdijo svojo jndustri-jo. — Zavarujte red, zavarujte javnost pred monopolom te ah one stranke Ur se pogajajte glede spornih točk, — je svetoval. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 23, 1923. — SOBOTA, 23. JUNIJA, 1923. VOLUME XXXL — LETNIK XXXL Atlantic City, X. J., -J2. junija. I — Ni v javnem interesu, da bi < harles Eliot. prejšnji pred- bile te tajne družbe, ki kolektajo šolnik Harvard vseučilišča. je velike s vote denarja od svojih naslovil na konveniejo National članov ter porabljajo vse svoje vi-« oal Anuria t ion. ki zboruje tu- re za podpiranje stavk, in naj so kaj. pismo, v katerem našteva bi- še tako nasilne, še nadalje oproi-stvene napake v premogarski in- cene običajnega ]>ostavnega industriji kot j.- organizirana sedaj stopanja. da se prepreči kršenje tt-r nadalje svoja (»riporočila za kontraktov ter s silo izvede pla-i <1 j« m<•«". i>r. Eliot bi moral na- eanje odškodnine. Stalni odpor jrovf nti premogarnke barone, a \s«-h unij proti inkorporaciji bi ni mogel priti osebno. bil moral že davno razkriti ame- »Mpomočki, katere predlaga, t riški javnosti, kako nevarni so vključujejo v zdržati je refla \ , njih cilji v republiki. Izvajajo ve-\s>h premogovnih poljih dežele:'liko rM'litično silo, a zahtevajo o-varstvo javnosti proti monopolu, j proščenje od vsake odgovornosti kapitalisti«-tiemu ali delavskemu : J /a to uj>orabo sile. stvurjenje industrija In i h komite je v /.a okraje. kjer se nadaljni razvoji v aferi mrs. buzzi Sestra obtožene je izpovedala, da je njen mož, William Ture, pretil Schneiderju s smrtjo._Ljubosumnost je bila baje vzrok pretenj. — Ponavadi je noeil s seboj revolver. OBRAVNAVA PROTI ZASTRUP LJE V£LCEMA. V zadnjih stopetdesetih letih so razmer** j politika, umetnost, ljudska vzgo- ja in znanosti tako napredovale, o-darjem in služabnikom. — t za skupni blagor. Slacker ji in ob-rekovalei padajo v družbo, ki te- bo pogodil |»otrebe v premogarski industriji, kajti vsa krivda sedanjih razmer v tej industriji je na razlikujejo; inkorporiranje delavskih unij v premogarsko industrijo ter arbitracijo ali razsodbo. V njegovem pianu se glasi med drugim ; — Oni del ameriškega naroda, ki misli glede sedaj obstoječega industrija! nega boja s stališča konsumenta in obenem tudi s stališča splošnega blagostanja, upa. Ha bo našla premogovna komisija pot k priporočilom naslednjih točk : — Vadržanje reda v vsvh pre mogovnih poljih dežele, unijskih. neunijskih in onih. katere se obratujejo h pomočjo direktnih pogajanj meti delodajalci in delavci in sicer v namenu. «la s« premoga za deželo v polnem vzdrži, <1 ooLin naj bi se neobhodno potrebna izboljšanja v industrijah nih odnosa jih v prc«nogar>ki industriji izdelalo ter praktično! v [Hira bilo. — Zavarovanje javnosti proti \s«ki obliki monopola v premogarski industriji in naj ga skusi uvesti in uveljaviti kapital ali pa delo. — Poudarja naj se visoko vredno** preprečenja in uravnave in-diistrijalnih »porov pot«»m direktnih razprav med strankama pred nepristranskim raxsodnikom, ko- i jega odločitev naj bi bila prijav 1'oskusna vožnja največjega lj<*na splošni javnosti in sicer na Parn'ka svetu, " Leviathana uspešen na«'in. proti Kubi se je dobro obnesla. T"o — Ni bistveno potrebno, da i nemški parnik. kate-ma razsodnik polnomoč. da izve- re£a ie 1'nitM States Shipping •le s vilo svoj sklep. Dosti je. da B°ar(l popolnoma prenovil. Preno-je javno mnenje informirano vitev je stala en miljon dolarjev, tom njega glede narave spora in ► V kratkem bo nastopil svojo motivov spornih strank. vožnjo proti Evropi. I>ve sestri Mrs. Ane Buzzi sta pričali pred višjim sodiščem v Bronxu, da je William Ture, mož prve in svak druge sestre, pretil, tla bo umoril Sehneiderja. ker je premožni kontrakt»r iz Bronxa baje zasledoval njegovo ženo. Ta priča. Mrs. Vivian Ture. ki živi na iztočni l.V>. cesti ter Mrs Sophie Dickie s Park Avenue. st;: zavzemali sk<»ro celi dan |w>sto panja. Mrs. Ture je I«la na priče-valnem stolu s-koro štiri ure. m" , inska policija Izakonska creighton Sehneiderja. bda otvorjena zjutraj z izjavo zagovornika James Donnelly-ja. da bo uveljavljen popoten alibi za obtoženo in sicer na temelju ča-a. Dve manjši priči, ki sta bili poklicani pozneje, sta povdarjali časovni element, a dodatnih dokazov se pričakuje, ko bo obravnava napredovala. Mrs. Ture. ki je bila preje igralka v cirkusu Barnum & Bailev-ja. V RUHR OKRAJU PRIMANJKUJE ŽIVIL V Ruhr okraju se je pojavila kriz a glede dobave živil. _ Zaloge. katere so še imela kooperati v na in zadružna zastopstva, so izčrpane, ker je ustavljen skoi o ves promet na železnicah. _ Francozi spoznavajo resnost položaja. L. i A Slika nam kaže zakonska Creighton. na zatožni klopi v Xewarku. \ čeraj ">ta bila oproščena. Proti Mr». Creighton bo vložena nadaljna tožba. l>olže jo namreč. • ia je zastrupila svpjo ta-ščo. Na sliki z leve na desno: '.šerif James Clark, John Creighton. detektiva Mary Kallv in Mrs. Mary Creighon. vprizarja pogone sta bila oproščena Iz nižin berlinskega nočnega življenja. — Utrujene plesalce zabavajo gole plesalke. — Edmo-le Amcrikanci ubogajo gostilničarja. — Ples je dovoljen po trikrat na teden. . je rekla, da se je poročila s Tur- peh Jemokrati«-iiih nar>rav „„„ * .„ ini- t. . - , 1 coni leta 19n. a Schneider ,io je je odvisen koncem kunca od tejra. „ „ tj . •• h pogos-to zasledoval, včasih celo % ce "tori vsak državljan najboljše navzočnosti njenega moža. Rekla je. da ni Ture prav nič protesti- f ral v navzočnosti Sehneiderja. da melji na suženjstvu, ne i>a v druž- • , , ., . 1 pa 11111 je pozmeje p ret d. . bo prostdi nioz. (Dr. Lliot je sla- n i , . . TT I oba vr»! . 1 ... J —Ga bom ze dobil, tega Iluna. — je baje rekel Ture. Tokom križnega zaslišanja Mrs. Ture priznala. so-produkt. Rešitev prr:blemov r»re- , i » - 1 ' .lila kot je <>bljubil. mogarske industrije bo izvr- t> _ - • . - - , , ,, , . Pomožni okrajni pravdnik Cohn sila na pov.setn drugačen način — ; - i - • - j . , , ^ jo je vprašal, ce je vprašala svo- in v doglednem času — kot pa predlaga dr. Eliot.) LEVIATHAN" NA SVOJI PO VRATNI VOŽNJI. Berlin, Nemčija, 22. junija. — Po premoru, ki je trajal več mesecev. je pričela berlinska policija zopet vprizarjati pogone na "nočne lokale" in posledica t«-ga jc bila. da je bilo veliko število inozco.cev, med njimi dosti ame- Sodisče je najprej zavrnilo zagovornikov predlog, naj se ju o-prosti zastran pomanjkanja dokazov. — Nadaljna obravnava zastran umora tašče. — Izjava porote. Včeraj proti večeru so porot Tiiki oprostili Mrs. Mary Oreigh-to in njenega moža. ki sta bila obtožena. da sta zastrupila c. R. A verv-ja. Ko je slišala Mrs.. Creighton izjavo porot n i kov, se je onesvesti- rišk-h turistov. deležnH^ proste Ia- Nezavestno so odnesli iz dvo-ai*tomobilske vožnje v zgodnjih i ran«». Njen mož je bil popolnoma /.jutranjih urah. ko so jih cnlve- j miren. li na policijsko postajo, kjer so V kratkem času se bo začela pregledali njih listine ter nekat -; I'1"' Creighton nadaljna ob- DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU s« potom naie banke iirrfujejo zanesljivo, hitro in po omhi Vf«rmJ m bil« nato cene iMeb: Jugoslavija: RaapotUJa ua ndnjc poŠte In izplačuj« MKr. poAtoi čekovni urad" In "Jadranska banka" t Ljubljani. Zarrebo. Beogradu. Kranja. Celja. Maribora. Dubrovnika. 8pUta, Sarajeva ali drugod, kjer Je pač sa hitro fsplaCilo naJafodnaO«. .m 1000 Din. .. $12.30 .. K 4,000 2000 Din. .. $24.40 .. K 8,000 9000 Din. .. $60.50 .. K 20.000 Pri n«ka*IH«t. hI tnal« t« manj kot «n tiso« din ar J« v raftunlms poMkaJ IS cantov sa Mtnln* In dru«a itrttka. Italija in t«—dene ozemlje: * Raspoillja na sadnj« poAU ln iaplačaj« "Jadranska banka" ▼ Trato. Opatiji ta Sadra. 200 lir __________________$10 .10 300 lir ................$14.85 500 lir................$24.25 1000 lir................$47.50 Pri HikuUlh, ki cnaiaja manj at 100 lir raCunlma aosabaj »a IS eantav ta pol t nI na In Sru«« tiralic«. Sa Irtllllu, u piwals OMMk pet ttmC dinarjev aU w lirtlnl Ur tmrmijn)*— p* »»cato-U i« poMbnl papost. Vrednost dinarjem ln Uram aedaj nI stalna, menja a« večkrat ln nepričakovan«; ta tega raaloga nam ni mogoče podati natančno cen« vnaprej. BaAutno po ceni onega dne. ko nam doape poslani denar t roke. Glede Uplafll v amcrttklh daiarjlh glejte p—eben «gias v Um Usta. Denar aass J« poslati najbolje po DoneeUe Money Order all pa Nov York Bank Draft. FRANK »AK8EE STATE BANK Hew York, N. Y. sastopniitvo Jadranske Bank«. je^a moža. če je o« ubil Sehneiderja. ko je izvedela. o postali najbolj pestra točka berlinskega nočnega življenja, ki obstaja ra
  • ržavno pravdništvo jo namreč dolžil, da je zastrupila svojo taščo. v namenu, tla se polasti njenega denarja. Brzojavka, ki je dospela iz Newarka. N. J., par ur pred pra-vorekom porotnikov, se je glasila : Newark, N. J. '22. junija. — Kot se je že splošno domnevalo vnaprej, je izročil zagovornik v Chreigtonovi morilni obravnavi v tem mestu celo zadevo poroti, ne da bi poklical na pričevanje Essen, Nemčija, '22. junija. — Rezervne zalope živil, ki so se nahajale v rokah različnih industri-jalnih kooperativnih organizacij v Ruhr okraju, so bile kaj hitro izčrpane, soglasno z nemškimi viri. To je v glavnem posledica poloma železniškega prevoza živil iz nezasedenega ozemlja, radi navzočnosti franeoskih in drugih zavezniških čet na železniških središčih. Ta navzočnost je imela za posledico stavke nemških železni- takih vagonov, bi Francozi nudili vs<> možno pomoč, da pospešijo njih prevoz na določena mesta. Normalna dobava živil za Po-rurje znaša .V»0 do ti00 kar vsak dan. in vsa ta živila morajo priti izven krajev Ruhr doline. Da spoznavajo Francozi resnost IMtložaja. je razvidno iz objave, da so sklenili izprazniti dve železniški posla ji pri Dortmundu že pretekli teden in da je bila ta ak-eija pospešena vslrd železniške carjev, ki so skoro kot en mož stavke. zapustili delo. Oficijekie informacije iz fran- Nemci pravijo, da dobivajo *e- vimv 80 pHpravljeni daj manj kot polovico svojih red- transport i rat i živila za civilno nih dobav živil. Essen, l>»rtmund | nemško prebivalstvo pn svojih Boehum in Gelsenkinhen. ki vojaških črtah ptnl pogojem da mesta oil 200.000 do 500.000 pre- pIai.ajo N«nci stroSk^ in bivalcev. so dobivala tekom zad j pr,Vladanja živil. m» napotile njih par dni svoje zaloge izključ | nemške uradnike okraja, da s, no le s iKimiH-jo avtomobilskih i se t|anes seataIi ter razi>ravIjaii trnkov. Občinske oblasti v Es-»0 vprašanju, "če bi pomenjalo ta-senn pravijo, da je bilo mesto dva ko plačevanje vomih pristojbin dni brez vsakega mleka, dočhn poročajo iz Dortmunda. da niso videli tam že pet dni nobene kap-Ijiee mleka. Položaj je &e bolj o- sodelovanje ali pa opustitev pasivnega odpora**. Francozi odklanjajo odgoJvor- .. ^ , , nost za stradanje, kateremu se tezkocen vsled pomantkania «ra- . , i oo<|«» Neniei sami izpostavili, ee zolina. j u i . i - - , . ,, .... bodo smatrali plaeevanje zeleznis- rraneoske oblasti izjavljajo. , . , ... ....... . kih pnstojbm za sodelovanje a da ie prišlo včeraj prrko meje ' ( r raneoz». francosk«4ga zased^npga ozemlja i —- ---- v Kuhru 256 vagonov z živili in' NVki korporal in neki če bi se pojavilo na meji še več « navadni vojak sta bila ubita in ---j nadaljni rojak je bil ranjen v gramov arzeniškega trioksida. — v Nižini R^-klinuhatlsen. ko kaj bi rekli, da je bil vzrok smr-, so ^nšali preiskati dva Nemca ti, če niso kazali telesni organi no-1 na nt'kt li^ntrolni ]>ostaji. bene kronične bolezni? 1 Ko sta bila N»wa ustavljna, l^r. Washington je odgovoril: takoj potegnila revolverje in — Rekel hi. da je bil vzrok smr- pričela streljati. Bila sta areti-ti akutna gastroenterocolitis, — rana od drugih članov postojan-ivivzročena vsled za-strupljenja z i" "blasti ho izjavile. ho od- kako pričo, ki bi kaj izpovedala v V velikem prostoru na West priIog John in Mary Frances Ende je našla policija več sto oseb. Creighton. ki sta skupno obtože- ki so ravno počivale od plesa v na? da sta zastrupila Charles Rav- zakajeni dvorani, d očim so jih niond Avery-ja. zabavale nage plesalke. Natakarji j p0 zaslišanju par zaključnih so skakali semintja. da zad-eno. Vjj predlog za vsakega obeh ob- Najprvo je policija jmlovile vo- toženih, naj s«>diši <»pr«»stilno razsodbo, ker se dvorano ter nahitro pregledala držav i ni posrečilo proizvesti niti po ve ril ne listine gostov. j iskrice dokaza proti obema. >-. - i-i i- . — Predlog j»* zavrnjen. — je te niso bile listine na prvi po-' rekel sodnik Caffrev. George Spina, tudi uslužben pri1 -Ied absolutno dobre, so naložili _ 0bramb(i - konec Sehneider in ve rekel da ie bil Jetnika brez cerimonij na avto- ' ^ennemerju. j^ resei. aa je on j ..... _ j kel nato zagovornik \ lckers. je re- z McGlafinom: da je Schneider!mobil?,ki truk- Preplašeni Ameri-bil pri svojih izkopavalnih delih I kanci so sedeli P°leS kat'-" krog pol petih in da ju je prehi-lre Je IM>liciJa že mesece iskala, tel s svojim avtomobilom na cesti ker registrirali ali ter s • ob petih in deset minut. Spina ( njih viza že potekla. Nadaljni rekel, da je pripričan o pravem inozemci ni>° init*n niti vizejev. času. ker je pogledal na uro. Spi- Ti so v®dno v rokah jmlicije. na je p,lal celi distrikt, dočim se je Cohn je povdarjal razlike glede vržU P°Pon-časa ter števila psov v kari. Obravnava je bila odgodena Se Po kratkem posvetovanju z za-govornikoni je bilo sodišee odgo-deno krog ene ter se bo sestalo danes, da se obe stranki še enkrat obrneta na porotnike. Sodnik Caffrev bo nato izročil zadevo poroti. Pomožni okrajni pravdnik jt pred četrto uro radi vročine. TURKI PRAVIJO, DA BODO ZASEDLI MOSUL. nmvnn iziavil da i«* hil a drugi so bili izpuščeni po dalj- - .. , " ono\no izjaMi. olicije ... . . . . \ luuuuu s .^unti , .. ashingtona. krajevnega zdravih___• i___;_?_____11» olMla.1 eell (ilslrikt iliu-im swl nika. Po prečit an ju hipotetičnega vprašanja, temelječega na dokazu, je vprašal zdravnika: — Ce je bil mož. star osemnajst let. pet čevljev in enajst palcev visok ter 150 funtov težak, bolsjjj deset dni na simptonih zaprtja. London, Anglija, 22. junija. — slabosti v želodcu ter bljuvanju Iz An gore poročajo, da je obve- in je deseti dan kazal vsa zname-Dnnaj, Avstrija. 21. junija. — stil turški kabinet Anglijo in i nja izb^djšanja. a je umrl še iste-Nad Avstrijo se je pojavil mrzel Francijo, da bodo zasedli Mosj! ovzročena iz gastroenteToeolitis. pogosto posledica naravnih vzrokov? — je vprašal zagovornik. — Da. — je odvrnil zdravnik. — Kaj ne. vi hi ne smatrali za naravni vzrok, če bi našli v želodcu dve zrnei arzenika ? — je vprašal pomožni pravdnik. — Gotovo ne. — je odvrnil doktor. V naporu, da premosti zev v dokazih, ker se ni državi posrečilo dokazati, da sta imela Creigh-tonova kedaj arzen i k v svoji jx>-sesti, je poklical pomožni okrajni pravdnik izvedeno pričo, dr. R. Smitha, kemika pri dr. Edelu, državnem toksologlstu. Dr. Smith je pričal, da se lahko kupi brez vsakega zdravniškega recepta različne priprave, namenjene za uničevanje podgan, ki vsebujejo precejšnje množine arzenika. Louis Batchelor. ki je sosed Creightonovih. je potrdil pričevanje svoje žene glede nepojasnjenih šumov in smeha, ki je prihajal iz Creightonove hiše par mirut prej nego je umrl mladi Avery. Država je poklicala na pričevanje več nadaljnih prič in namen njih pričevanja je bil le dokazati. da je dala Mrs. Creighton ob različnih čas^Ji izraza različnim nazorom glede vzroka bolezni njenega brata. Ko so vprašali pomožnega okrajnega pravdnika D'Aloia. kaj namerava storiti v slučaju, da bi bila Mrs. Creighton oproščena, je odgovoril, da ne more odgovoriti na to vprašanje. Prav tako je odklonil odgovor na vprašanje. Če bo v slučaju oproščenja dvignil proti Mrs. Creighton obtožbo radi umora njene tašče, — Mrs. Creighton starejše. govoren za napad okraj, v katn. rem se je streljanje Izvršilo. BOJALISTrtNA ZAROTA NA MADŽARSKEM. Dunaj, Avstrija, 22. junija. —^ Nadaljna zarota za zopetno uveljavi jen je monarhije na Madžarskem se je izjalovila, pravijo poročila iz Budimpešte. Oblasti so zasledile zatroto. ki je hotela strmoglavili Bet nlenovo vlado. V resnici obslajali dve zaroti, kojih prvi sta načelovala princ Windisehgraetz in Štefan Friderik, ki sta sklenila odstaviti regenta ter prevzeti silo do priznanja nadvojvode Otona, kot pravnega dediča madžarskega prestola. Policija je še pravočasno izvedela za zaroto ter izvedla številna aretacije. FRANCOSKI LETALEC NAMERAVA POLETETI NA SEVERNI TEČAJ. Pari«, Francija. 22. junija. — "Petit Perisien" poroča danes, da namerava neki francoski letalec še to poletje poleteti na Severni te<"aj. Razdalja znaša 1100 milj. Pole* bo trajal dvajset ur. NAJNOVEJŠA IZNAJDBA. Washington, D. C.. 22. junija. Vojni department je danes objavil, da se je inžrnirjem po dolgih poskusih posrečilo iznajti smodnik, ki pri razstrelbt ne proizvede nobene svetlobe in nobenega dima. Temu smodniku ne škodujo nobena mokrota. Smodnik bodo uporabljali pri puškah in topovih. Nova iznajdba je za armado velike važnost:, kajti sovražnik ne bo vedel, iz katere smeri prihajajo streli, ^ « GLAS NARODA" MlL^ % L k • N A R O t K" GLAS NARODA, 23. JI7X. 1923 AfHl HolMsysa Za Nw York a L Al NARODA* «f Manhattan, • VOJNA iSlavni francoski pisatelj Guy de Maupasant je napisal naslednji krasili članek o vojni: 'Že sama enostavna omenite v te besede — vojna — me navda m terorjem. kakor&nega ->o nekoč ljudje občutili ob ini->li na čarov- ^ aiHtvo, inkvizicijo, na daleč oddaljene grde. strašne in nenaravne •t v »n. Sedaj je čas za nove vloge. Početkom 1. julija prične se nova doba za obrestovan je vlog. Pri tej priliki hočemo vse vloge, katere prejmemo do 10.' JULIJA, - obrestovati že s 1. julijem * , • na special interest account". Vporabite to priliko in vložite Vaše prihranke pri nas, Jcjer so vami in Vam nosijo — 4% na leto. ■ Frank Sakser State Bank 12 CarMt St., Nnr York, N. Y, Glavno zastopstvo Jadranske Banke. Peter Zgaga t Predsednik Hardin? se je podal v Alasko. Potovanje v Alasko je le krinka za njegovo agitacijsko potovanje. Skoraj v vsakem mestu se bo u-stavil. bo imel govor, v katerem ho pral svojo politiko in snubil voliJce za prihodnje leto. Preden je odšel na pot. je oprostil nekaj političnih zločincev. Zaenkrat je j v Ameriki politični zločinec vsak j človek, ki javno izraža svoje mi-f isli- .... j S tem svojim dejanjem se je | hotel prikupiti radikalnemu sloju , ameriškega ljudstva. * * * Prikupil se pa ne bo posebno, dokler ne izpolni vseh dolžnosti. ; ki jih ima kot predsednik. Da je izpustil vojne jetnike, je i bila njegova dolžnost kot elove-j ka. I>a bi z delavci javno tako sim-patiziral kot z Wall Streetom. je njegova dolžnost, dolžnost predsednika Združenih držav. SugiisUmmttfka Ustanovljena 1. 1898 ICatnL Ifeimirta Inkorponrana 1. 190I GLAVNI URAD v ELY. A«ZNN. Glavni odborniki: Presednlk: RlT>OI.F PEK DAN". 933 E. 185 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS HALAM. Box 106 l'earl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH TISIILKR. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH. Ely. >llnn. Blagajnik neizplačanih emrtnin; JOHN MOVERN. 412 — 12th Ave. Eaal, Duluth. Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. CRAHEK, 303 American Stale Bank Bldff.. 600 Grant St. at Sixth Ave.. Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASNIK. R«»om 20« Rakewtll Bid*. cor. Diamond and Grant Streets. rittsburBh. Pa. MOHOR MLADIC. 1C34 W. IS Street. Chicago. 111. FRANK SKRABEC. 4822 Washington Street. Denver. Colo. Porotni odbor. * LEONARD SLABODNIK. Box 4M>. Elv. Minn. OREOOn J. POREN'TA, Black Diamond. Wash. FRANK ZURICH. 6217 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Združevalni odbor: VALENT1X rjRC. TSO London lid.. N. K-. Cleveland. O. PA PEINE ERMEVC. ."30 — .1 str.. t. Iji Salle. III. JOSIP STERLE. 4f4 E. Mesa Avenue. Pueblo, Colo. ANTON CKLARC. 53S Market Street. Waukeean. IIL Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda' Vse stvari tikajme se uradnih zadev kakor tudi denarne noiiljatva naj »e potiljnjo Tia Flavnrra tajnlliu. \>e pritožbe- naj :»«- poSIlJ* tin pred- sednika porotnica r-ihora. Prošnjo za si-rejem novih Članov in bolniška spričevala naj se poSilja na vrhovnega zdravnika. Jupwlnvan^ka R.it..li5fc;i jednota se priporoča vsem JtlRnsIovannm za. obilen pri?«fn,T Kdor želi postati član te on-anizacije. naj se zelasi tajniku l-!ižtijef;.-i društva J. s. K J. TUt ustanovitev novih dru&tev pa obrnit« na tajnika. Noro nm**ko-katouskih obredih ro- poročil s Pavlino Oornik v nedeljo - ae domišljamo, kako strašno nadkriljujemo ljudi, katere imenujemo "divjake"'. *'Kdo pa so pravi divjaki? Oni. ki se spuščajo v boj, uh po-iro nato meso svojih irtev! Ali oni, ko jih edini cilj je ubijati radi ra |„|a [et. y ^ari domov-mi; rdslovtmskih mater. Na ubijanja ? izpušča očeta in tri brate. izmed >mo se prav dobro imeli. ia k i ii jo Marijo špeh roj. Ilerle iz' 17. junija. Novoporočenca .ta oba I ^^ a»mt' * se bo Solčave v gornji Savinjski dolini v Ameriki rojena, ki pa znata do-!1^™1 °braZ kateremu iz znane Herletove rodlwiie. Sta- bro slovensko. Pa saj sta rojena' n,rate* v Ženit 1)1 j V ozirih dobra Novo-! lznajdba. V>ak st- b«» dvakrat pre Novice iz Slovenije. Zastrupljenje krvi. >^MMbij»li Bruleih ■<«' je 1S-1*r*e^tnikov «*in Janez Žni-dar vrczal v prst d»-sii" roke. Fant je k*' pru|M)zno, umrl vssled zastrupljanja krvi. J*-* "Majhni vojaki v fronti so namenjeni, da bodo ubiti, prav kot katerih je eden profesor v Kranju poničenca jutskrliela, liJ- pretlnti bo prosil koga |>o • . • »o črede ovac, z razklanimi plavami od udarcev sabelj ali pa s pro- nu fferetij^kem. Tukaj za:pu»ea beden omagal na plesu. Miza se jej telefonu denar na posodo. »I dosti zmenil :i ti j.a mi mladi ljudje, ki bi lahko delali, proizvajali ter: k or lili vsi. je šla tudi -i pa t^wli namakali s?Ho ! Por^-ilo pravi da so se Švicarji l>ilo& ',H 1 % ,,,e*tl ' A koristili človeštvu. kruha prod ]H»ttiajstinii leti, iihk d (»bro kapljico. Za plesalce je bilo' lIprli ko ji,,/^ hotela vlada pre- "Matere, ki so jun dvajset let posvečale \-so i>ozorni'st in vao !li bridkosti. Mo- seveda rudi preskrbljeno. IfrraT ,VIVedati kuhati žganje doma ljubezen, kot jo je zmožna edinole mati. bodo morda cule po pre- ,ila se kakor mi vsi- Tlu,i tu_ nam je muz>kaiit na harmoniko.? teku s« stih mesecev ali enega leta, da so vrgli >ina. otroka, velike- ka-> n:,s tart*- to- drugega 1 silo j.- lep-.. Kd«»r je bil navzm-.' ga fanta, katermiu naklonile toliko skrbi, denarja in lako veli- pa kilk "r p<.v» -d. P.ila je b«, tega ie dolgo ^vmitujal. Xo ko mero ljubezni, v prvi jarek kot j^a. raztrganega od kanon-ke ' tJobla ;;Hia IUOŽU in skr,(- voporočencema se lep^> zahvalju krogle ali pa zdrobljenega in pohojenega v mlakužah. ; na mat i svojih otrok, kateri jo jem v imenu vseh za dobro pr>- Vsled tega u|w>ra oznaca "napredno" časopisje Švicarje kot t velike pijance. Zakaj so se tako osramotili f)red Imenovanje v justični službi. Minister pravde j<« imenoval -". cinika pri višjem deželnem ^nli-š<"-u v Ljubljani dr. Leopolda jZakaj ubili njenega sina t Zakaj s«» ubili njenega lepejra i , . , ' . .. .... -plovno lanta. njeno edino upanje in njen ponos, njeno življenje? *'Ona tega ne ve. i "Zakaj pact" . bodo težko pogrešali. Bila je na strežbo in jima želim obilo sreče svetom f Zl,ka-' so se refor; Mastnaka za namestnika državne- priljubljcna daleč na- v novpi stanu. m 11 or jem v zobe? ira pravdnika v Ljubljani. < kol . kar pogreb. je pričal njen krasni Nadalje naj še omenim žalostno' , katerega se je ndeležiloi----* ---1 i« ... k Švicarji bi morali napraviti ta-» kot so storili Amerikanci. Z Zastava sv. Mihaela. \ Sh'Venijo j<» d<*spek> l)e><;rai- hr ZMAGALCI IN PREMAGANCI Anglija in Nemčija sla t^iini dve deželi, ki res plačujeta za vojno. Drugi narodi, ki so se udeležili vojne, so pobasali v žep nekaj dobičkov za svoja smrtonosna podjetja. Amerika je posegla v svoje blagajne, dala nekaj, a nato spru-vila polovico zlata vsega sveta. Kusij« je napisal« na svoj prapor največjo rev •ov in narodov. Francija je vdejstvila želje stoletji ter postala vladarica Evrope. Svoje nasilne kremplje je zarila v Porensko. Stari John Buli pa je t>il hudo prizadet. Njegova, inozemska trgovina je izginila. Stoka pod bremeni oblačenja. Splošno razširjeno, globoko vkoreninjeno ne zaposlen je ogroža socijalni ustroj Anglije. Vsako leto, ko Francija omalovažuje *voj dolg pri Angliji ter vest. V pofideljek junija je Sel veliko število vseh nar,»dn lm. Smrtna kosa. Na kliniki v Zagrebu je po kratki bolezni umrl dr. Ludvik Zupin, sodnik v Kiškem. Pokojni dr. Zn-pin. doma i/. Brusnic pri Novem mestu. j\y d«»segel kiMiiaj :iO let. Natibražen. pameten Jug<^Jovan in demokrat ji* bil pokojni splošno priljubljen in s^>oštovan vst'h. ki s/* ga poznali. Eksplozija dinamitne patronc. KI ji h"- avti ie a rsk i vaiene«* Vnl*^u- II ii Pore« t a iz Device M arije v Polju j«- iia-š<'l na travniku dina- LcadviUe, Celo. tor dKka s seboj, katere- dustrija v jZdružen ih državah pri-I * "TT..................£,nn UA urM lolč I>r.b-f» s^m Čakal da bo kakšna , - i i , ... • \. , ' ulicah zastava sv. Mihae la (to je -al x "J"- Pa J« pričel |o|c i aa no Kakšna ^ .do dam-s niso dobili iz v«.de. meroma večja kot pa avtoinobilna. t ..... J ,M( „:,.: s kameniem ie i.-.tr. mi ohcet v naš.i ckaj f- i-.,-« .. i,...; * -J'1 V,>/Ai lz Sarajeva Franc Fenl«- i r»rslave petindvajsetletnega , „ . nand. ta zastava ie ^»remljala s jubileja ljubljanskega škofa se je , , . - , - ■ v __ ^ . . , - - klerikalnim navdušenjem nas.« udeležil tudi ljubljanski župan. ; komunist Peric. I polke, ko sf» morali iti v boj proti Srbom! Ta zastava je bila povsod. Ko posekajo sequoias-drevesa (rdeči les) na Pacifični obali, doze ne jo. da vo nekatera stara o let. Mnoga med nji- kjer je bilo treba poniževati na« rn' bi,a l^eeej debela debla, rod. Ali morejo narodna društva ko ■>'' vIa<];i1 Tirt-enkh-amen v 56 let na potovanj«. iša. Nikdo turče več stanovati v nji. I r » i .• * rt i , -S, .. . , . J . ->aj govore o škofu tako ali ta i iii i , - ■ ' /.agreh je prijel svetovni kljub temu, da je v Sarajevu ve- , , , . A ... irastonat! skunno s to z ist tvo ' Mi ^?»ptu. Twla zor", na katerih ra- !/>laja angleški denar pri i» >>lminiranju angleškega hni>erija je Johni ootnik -rof ItoL-o ni«n(lvi' ^ i;l- i : + - ! ko, vendar je pa možak toliko do- ' zastavo. .Mi - « t> 11 ,ir, ; i i i . '. . ... J , ; J J , | l>olni*- jrr°t l>iano\ ie, ro- hko pomanjkanje stanovanj. i . , . . . .. , iai.sliiit*», da n i -prireditve ki.-rbi drevje, vsebujejo okamenine Buli prisiljen rtmb..««, « n^Ulje san.^ da PU«-. z mter^., | dnm z Visa v Dalmaciji, ki « že plede» d. b. « za mc na sveto t<> , ' ; - J ■ jh ^ J 36 lM "»""i« »* kovanj«, ter je! Dvestoletnica švabske invazije. | ^^ 1 ""b,'ne"a 1 m«e v imen« nar. ksti ,Iru- niso s,.ra na tisoče pač pa na n,i. vred milijone, ki jih dolguje Ameriki. V resnici je le malo na boljšem kot Frie. katerega je napadel j doslej prepotoval Grško, Tinvijo. > ter uničil na korist Francije. Italijo, Švico, Nemčijo. Belgijo,' Francija, pijana močnega vina militarizma, mahajoča naokrog Francijo. španjoLsko, Portugal in i svojim ni. .'em, ter f> -Ina ropaželjnosti in pohlepa, z največjo in Maroko. V Španiji se je leta 1873. najbolj«, armado na svetu, pa uživa vse sadove velikega klanja. udeb-žil karlrstične vstaje. Se+laj Kljub temu pa so ljudje na svetu, ki m. baje patriotje ter odo- f» i** Diano\-ič prepoto- bravajo to pwenjanje. vat* I'»«1kan. Govori osem je- Nekega dne ... b..do brez dvoma predramili ter spoznali sredi *ik?V: hrvaKki italjanski, fran- \ coski. anirleški. španski, portu- 2;»b«ki. grški hi arabski, lr. Sarajeva je prišel v Zagreb. katastrofalnih dogodkov, kako slepi in zatelebani tepci da so. D Vojvodinski Švabi pripravljajo) Merilo za krepost možaka ie tak" 'Iružbo. Sicer lijone let. Ravno tako neizmerne veliko proslavo dvestoletnice na-J njezova doslednost l>0 k<1" ^^ 1>">krb''1 VA to! fl/'l,»*ote. ki so jih deležni tiso- seljevaaija v Vojvodini. Svečano-i t čeri in tisočeri ljudje, ki uporab- sti se bodo vi-šiie v Beli Crkvi.i * * Konec premogarskega štrajka. ljajo Trinerjevo Grenko Vino te- kjer je bilo prvim švabskim nase- Turški narod je znan k<>t kr- Zagorja »poročaj, da je de- kom zadnjih 33 let. Mr. Frank Ijencem v letu 1717. izpostavljeno voločen narod. Vsa zgodovina o-;lavstvo tamkajšnjih revirjev zo- Searopa. Rj»chester, N. Y., nam je temel jno pismo. Vršil s,^ bo sve-Uita Turkom e<-le reke krvi. čan sprevod v notnih prvih nase-* Največji argument z a vezni ko v ljeneev. katerih pr^tonxi Žive edi-| proti Xemcem je bil: Sram vas no š.. v Beli Crkvi m vpšcu. Pro-'bfMli> ker ste zvezali s krvoloc-slava l>o koneeni avgusta. ' pet nastopilo delo. kako se je cela af»*ra razvozijaJa. je pok ar/al. da bi se dala urediti tudi brez stavke. Delavstvo je ht- O P 1 S la WeM«n4>ort, Md. Bilo je v necMjo 17. junija, Universal, Ind. Tako se kliče naše mesto ali na- še vedno skrivnostna Grkinja. Poročali smo xa- o neki Grk in ji Elizabeti Kotas. ki so jo našli v l»**(*^radu o!) žHeznwki progi v sa- mi srajci, zvezano m v nezavesti. *mo se ,HHi« , v *akaj*no meatoj ^lbina. kateta je že kakih 12 let Ta skrivni na ženska je rodila Pitt.siluruh Pa. Vs4«k«« je bilo stara in šteje približno 4000 pre- v Beogradu otroka, in ko so jo v clok a j pnj-Uio. veselo m zaliavno. bivalcev raznih narodnosti: Ame-'tramvaju prepeljati zopet napo-Pn*,»-1, siiio tja že 1 hren-ej p.»zno rikanaev. Airgtezw, Italjanm-. Sr- »k-ijo. je ušla. m* skrila in je ni.v> popoldne. Razgitbili smo ne na \~si fitrmii. Ni moja *»tvar, kje so bili i s|,»vem-ev drug^i. Midva z bratom se p<^>e rrra naravnost tja nekje na Butler Street obiskat rojaka rn muzi-kanta Franceta. Tte« dobiva ga doma gori na vftavah izven dima. karterem akn-i Pithintrg*. Bil fi«dcaj v aadregi p-» nenadnem aeidanju. PrišeJ je k sebi, ko je kako sva bila ««potena. C*s-ravno je postni čas v Ameriki, se j« France pokazal a pravo kaplji-00. da ne veruj« v naw- ameriške Stthače. S cvičkom in štiritoiMko kalmuntiko nas je spravil v najboljšo voljo. Caa nam je minul prehitro. "Lepa hvala za prijaznost m naklonjen ost vsem *ku ob prHiki po\-rtiemo, ali pa ic W riternport a. b"V, Hrvat m* Litvineev. Tudi nas! mogli dobiti. Sedaj so jo dobili v je precejšnje Število, i Nišu m pri njej «0 našli železniški oh dvanajst dnržiu in tudi pre-hisr<»k fU. rarreda -za Skoplje. Po-'-cej Kameev. kateri se \-si dobro *|a|i jn zopet v Beograd na po-ra/ntiM«i>«» med seboj in smo v licij»». Ta Grkinja, alf kaj je že v-.eh oririh složni. i torej „i več samo skrivnimi Delavske razmere so tukaj še temveč tudi zelo sumljiva. d«-*ti dobre Tukaj stn dva pre-' mo go rova. last V. S. Fuel Co. De- Toča v SremtL f la v njiju kakih 1000 mož. Deta Tedni je v S<-emu padla debela se Hokaj vs«k dan. ali dela se sko-j toča. ki je zla«ti v Mri Kame- ■ raj ne dobi. Okoli je doKti jam.! nice uničila vse vinograde, katere pa slabo delajo, po eden ali dva dni v tednu, pa še takrat »e bolj slabo zasluži. Tudi na društvenem polju dobro stojimo. Je dottti podpornih društev, ki padajo k raznim jed-notam in zveaafm. Tudi delavska organizaciji Tnit«d Mine "Workers of America je močna. Zakleta hiša v Sarajevo. V OdoJmšni ulici v Sarajevu sej nahaja hiša. v kateri je obolela [ neka ženska, za njo neki otrok, ki [ je čez par dni umrl. Za otročičem * se je vlegei ded. ki je tudi umrl. m kmalu potem so oboleli še trije ^ oftrvi. 3fed 1 jndstvom se je raz - i - ---------— Ijtiu.-n t Miu ac jr i a £*- Pred enim tednom smo pokopali airOa govoriaa, da je to zakleta hi- i IMEJTE KANO MAGNOLIA IN STAR MLEKO VEDNO V VAŠI SHRAMBI ZA LED ZA TAKOJŠNJO UPORABO. HRANITE LABELNE ZA DRAGOCENA DARILA. pišite na katerikoli naslov na drugi strani labelna za ilustriran seznam daril t "Izplača se hraniti labelne". nim Turkom! Turek je poosebljena krvoločnost. gtibllo s stavko več klron zaslužka. Lahki naČin,|pLsal 09. maja 1923 kot sledi; — "Denar se lahko preateje. ti ji dovf»lil -— seveda proti šiee. Trinerjevo ročno razstopino plačilu — stanovati v njegovem za grobo kož<>. Trrnerjev Tekoči gradu na Planini, v katerem je Šampo. ki napravlja Jase bleste- : okoli 50 S«,1). Najprej je Windisch- če in krasne itd. Vprašajte lekar- gratz to volil, potem je pa dal narja ali prodajalca zdravil za , komisiji sporočiti. bne informacije. 55SSSD grad cela njegova družina, okoli' —Adv'L NOVA ZAHIMIVA KNJIGA NA KRVAVIH POLJANAH? Spisal Ivan Matičič Cena a potftnino — $l.s® J v KPLENJE in strahote 2 bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Xioga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zaklet vi. Knjiga Je trdo vezana, vsebuje 270 itrmni in-flHrtik 1» ¥ojnt. "GLAS NARODA" 82 Co7tlandt 8fe«ei, New ¥oek, JT. 7. GLAS NARODA, 23. JUX. 5923 Uaodepolni trije dati zobje. s > - (Konec.) Prv i uradnik je ustavil konja. --— Koliko je ae do meje! — je Načelnik, ki ae vedno ni hotel vprašal samotnega potnika, vrjeti, ki pa je bil vendar pri- — Ha, kako naj vam jaz to. — pravi jen sprejeti nemogoče, če bi Glas tajca je kazal, da ne želi spu- pripomogio k rešitvi uganke, je stki se v pogovor. Drugi detek- pričeJ z novo preiskavo. Sklical je &kupaj Beckerjevo ženo ter njegove najbolj intimne prijatelje, ki so si ogledali truplo ter jih zopet vpraaal. ee so gotovi, da je bilo to truplo moža in prijatelja. Vsi «o bili pozitivni o tem. Načelnik pa je vedel, da je človeški vid vse preje kot nezmotljiv in vsled tejra ni bil zadovoljen. Izvedel je za dent ista, ki je imel v oskrbi Becker je ve zobe ter ga ]N»zval v glavni stan. — Vi ste bili dentist licrr Becker ja t — Da, senjor. — Ali bi mogli spoznati njegove zobe T — Zelo lahko, senjor. Imam v svojetn uradu rekord. Pa tudi brez rekorda se natančno spominjam zob senjor Beckerja. V dolenji čeljusti na levi strani, ima tri z zlatom napolnjene zobe. To vem, kajti moje roke so jih popravile. — Dobro, — se je nasmehnil načelnik. Par dni pozneje je dobil načelnik a težavo dovoljenje za okshu-miranje. Zena in prijatelji so brli zopet zbrani. Truplo so dvignili iz krste. — Ali je to truplo Ilerr Beck erja ? — Da, načelnik. Pravorek je bil zopet soglasen. Nato pa je stopil naprej dentist. Sklonil se je nad truplo, potegnil nazaj spodnjo čeljust ter jxigle-dal v brezbarvna usta, ki so že davno prenehala dihati. Preiskava je trajala le en trenutek. Nato je vstal. — Treh zob, katere sem jaz napolnil z zlatom, se ni dotaknil še noben inštrument. Popolni so, — je za še petal dentist načelniku. — To ni truplo senjor Beekerja. • • • Mladi žnrnalist je zmagal, vsaj do gotovega časa. Ali pa je bil Becker dejanski živ ? Ali pa je bil mož na cesti onega majhnega mesta njegov dvojnik, manifestacija kake peklenske zarote, koje eilj je znan le vragu samemu? Če je bil Betsker živ, zakaj ni govoril f Ali je bil odveden? Ali je bil Becker .sam morilec? Takoj po izjavi dent ista sta bi-la dva najbolj pretkana detektiva |M»lana v mesto, katero je navedel žurnallst. Potikala sta se po stranskih ulicah ter obskurnih beznieah ter kmalu našla moške in ženske, ki so videle tujca, odgovarjajočega opisu Beckerja. Da, bil je v mestu, samotar, ki ni ni-komur ničesar zaupal. Sedaj pa je odpotoval, v >meri proti Chil-loo. proti goram. Ljudje (ta niso bili natančno prepričani o tem. Oba detektiva sta od jahala proti Chillonu. Tam sta dobila jed, a potnik je o«tal le par dni ter od-jahal nato proti Victoriji. Ta no- tiv pa se ni brigal za to molčečnost. — Gospodje. — je rekel ter potegnil iz žepa majhno škatljico. — Ali vam smem ponuditi cigareto ? — Ne. — Od govor tujca je bil ^e bolj rezefc kot preje. Mesto da bi mu detektiv dal cigareto, ga je bliskovito prijel za obe roki ter ju zvezal. — Vi ste aretirani, .senjor Decker. — je rekel. Detektiva sta spravila aretiranega begunca iz gora ter v Santiago, kjer je vse priznal. Hotel je denarja, dosti denarja. Pone-verjal je denar poslaništva na tak način, da bi mu ne mogli priti na >led cele mesece. Ob istem času je zavaroval svoje življenje za 100 tisoč pezov. kajti vedel je. da bo dobila žena po njegovi domnevani smrti ta denar. Ženo, ki ni vedela za celi načrt, je hotel pozneje informirati pismenim jw>tom. Oba bi na ta način jx>stala bogata ter živela v kakem mestu izven Chile. Ko je i>kal primemo žr tev, ki naj bi predstavljala njega samega, se je odločil za lakaja Tapk>. ki je bil njegove p«ihtave. Cbil j«* služabnika, mu obžgal lice. g;» oblekel v svojo lastno o-bleko ter položil truplo v svoj u-rad. Levo nogo mu je razbil, ker je bila njegova lastna razbita tekom neke nezgode. Zdrava noga bo iio-Njiešila razkritje. Truplo pa je odprl z nožem, da bi cela stvar izgledala kot delo degeneriranega- — Bil je obsojen na smrt. Soglasno s eilen>ko p**»tavo so ga odvedli v neki prostor, kjer je čakalo pet vojakov z nabitimi puškami. S<*»ti je moral na stol kjer so mu obvezali oči. Kratko povelje. Pet krogel j je švignilo skozi zrak ter se ustavilo. L'boga Mrs. Becker pa je morala drugič za pogrebom, ki pa se v tem slučaju ni vršil v narodni grobnici. Bombna eksplozija na VBenčiliščt: v Varšavi. l>ne 2"». maja je eksplodirala v prostorih vseučilišča v Varšavi bomba, ki je smrtno ranila profe sorja statistike (Xenkowskega. — Odtrgala mu je obe nogi. Tudi večje število dijakov je deloma smrtno, deloma lahko ranjenih. Umeten dež. V nemški reviji "Die Technik in d«*r Landirrrtsehaft" Čitamo.4 da je v Nemčiji lansko leto ustanovila družba učenjakov za namakanje njiv in travnikov z — umetnim dežjem. Ta družba je lansko leto izvršila več poskusov, ki so^r baje prav dobro obnesli. Da siravno je prireditev umetne-vica je napotila detektiva, da sta * ga dežja spojena z velikimi stroš- bolj pognala svoja konja. Victoria je pomenjala potne listine in potni listi so pomenjali argentinsko mejo in varnost. Ko sta dospela v Victorijo, so bile potrjene vse domneve obeh. Mož je bil direktno na poti iz dežele. Ustavil se je na carinski meji, dobil potni list ter prišel iz avojoga umaeknenja le tedaj, kadar je hotel piti ter pove»eljačiti. Pričelo je primanjkovati časa. Po ozkth gorakih stezah, visoko v zasnežene Ande. sta krenila zasledovalca. V bližini Lonquimay, ki je zadnja eilenska naselbina, z argentinsko mejo le par milj proč,) sta adela na svoj plen. Možak je jaha! čisto složno. Ni { M vedel kot begunec, pač pa kot izkušen potnik, ki uživa razgled na strme gocake velikane ter gorske doline, pokrite z zelenjem. Detektiva sta se ločila. Eden je pdbajal naprej, dragi pa ki; se vendar rentira v času K4* SUfM*« r r * * iS Severoma zdrea»ki Priporočen za n) Cans SO ta 85 cantor. EDAR RAPIDS, IOW 4 NAJVEČJI PAKNTK NA SVETU Na -iliki vidite parnik "Lvvialh an", največji parnik na svetu, stopil prvo vožnjo v Evro po. Po svoji prenovitvi bo te dni na- Popačeno Primorje. Pridobil na teži 36 funtov. (J ran de. "Sedaj acm ravno tako poln ognja kakor v mojem 251 cm letu." "PlSem Van. to iilsmo," pravi Mr. K-lgar Muggia. Velike I\ Cr..use. New York City. "da. Vam i>o- | veni o čudovitih uspt-hih Nuga-Tona. Ko, sem ni*k»liku uidruvil imI celt vrste 5fc - Nadagna. Ne- turov in bul. sem bil tt-J^sriu jK>p »lnoma t zdelaresnKno. l>il s«-m i»op<>lnoma pri' kraju. Moja teža je padla, t.d lt>S na. 136, Obloeca- funtov. Predr.o setn gotov s prvo stekle-f ni. Xupt-Tone. .-M-m slednjič vedel, da j»em na.icl i>ravo zdravilo. V mnjem 45 j letu sera ravno tako |x»ln ilvljenskegu ognja. kak->r sem hi! v mojem litem letu. Lfcirits trlitam 1 Tj funtov." SLibotnl. bledi, zdelani ljudje, ki ztiitjo. da. je Nuga-Tone eno najboljših sre»lste\- za utrjanje zdrav-ja in moči. Poskusi sam in se prepričaj, i Zdravilo zadostujoč za en cel mesec staro- $1.'«0 Nuga-Tone j.- na prodaj pri vseh dobrih l«-k:d popotno garancijo, la bodetf zadovoljni ali pa s»* vam denar VABILO na PLESNO VESELICO, katero priredi društvo sv. Aloj-siija »t. 36 JSK-J. v Conemaugh, Pa., v sredo dne 4. julija. Tem potom vljudno vabimo vise rojake in rojakinje iz Conemaugh in okolice, da nas posefcijo na tej veselici. Društvo je sklenilo na seji. da povabi tudi tukajšnjo slovensko Victor godbo, da nam zaigra par lepih komadov, in tudi vensko pevsko drnštro Bled. tla zapoje par lepili sIoven.sk.ih pes.mi. Ker imamo omenjeni dan prost za zaltarv o. je jaiko prilično priti na veselici, da se Slovenci zoj>et skup zabavamo, ker vstopnina je samo 25< za moške ali ženske. Pričete k je ob 9. dopoldne. Zvečer nam b* igral tudi orkester p--d vodstvom g. V. Xovinska. Za dol»n> postrežbo in zabavo bo preskrbljeno. Torej ne pozabite veselice 4. julija, pridite vsi! Opomba: Ker je ta veselica vsako leto in tako tudi letpo-trebnih izgovorov. doseph !>r-melj, tajnik. NAZNANILO. Naš stari zastopnik JANKO PU5ŠKO, ki je svoječasno potoval za nač list, se radi slabega zdravja zdaj stalno nahaja na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, 0. Pobira naročnino za Gla« Naroda ter knjige in daje pojasnila o vsem, kar spada v naš posel. Rojakom ga topio priporočamo. Uprava Glasa Naroda. Tržaški "Oaservatore Tri»-sti- schieua. Milje n<>" je objavil uraden seznani p<»- Mune — Mun« pačonih imen naših prima na svoje delo Maria. Vršar — Orsera. (k. r — poip.^ui. ker menijo, da ^o tein Ckwero. napravili glavni korak za asimila- P.»r«v — Parenzo. Pomjan — a i jo ncital jaiiskejra življa. nase- Pauir ian<». Piean — Ped en a. Pod-Ijenejra v tej zemlji. Vs*-h potvor- brdo — Pietlieollc <'on ti ne. Pod-jenih primorskih imen ni mogoče melee — Picdimelze. Podgora — priobčiti priobčhino samo imena Pietliinonte del Calvario. P«>d^or- poštnih uradov v naših primor-j je — Piedimtaite del Taiaiu*. Bil- povrne R:u-an-ij<. na vsaki stekleni škili krajih. Kvo jih torej v tistem I zel — I*ni«rueiite. Piran — Piran o. redu. kakor so izi-Ui uradnem »rlasilu: Opatija — Alibazia. Ajn-taba nova. Vrata — Porte 0»n-tine. Raliae — Po rt o Albona. Opr-talj — Portole. Postojna — Po-stumia. Iračana — l*revacma. Prt«rraiiek — Prestanego. Razdrt' — Preval Monte Re. Prem — Priman<». Premanture — Proimm-tore
  • - Zafniiee — ( amporosso del \ al- J eanale. Kanal — ('anale d'lsonzo. Kanfanaj* — Canfanano. Krnica - i Oamizza d'Arza. Krpanj — Car pano. I>>brfrv" a — »'astel Dobra vigiK-. Rnal l..'l>< . tt..ry. 104« S. Wabash \vf.. Chicago. 111., vam i>oslj»- zdravilo na-ravti-isl i"' l»ošti. poStnina v luiprej pla-• ana. ka~<-r liitr- • prejme 51 0". —Adv't. Želim izvetleti za svoja dva brata .1 OŽI'F A in FRANCA LAVŠ. Doma sta iz vasi Za gorica, fain št. Vid pri Zatičini na Dolenjske;!!. Zadnje nju bivališče je bilo v Akion, Ohio, sedaj pa ne vem. kje ■>«■ nahajata. Imam njima r»or'»-"-ati več važnih reči. Zato prosim rojake širom Amerike. ako kdo ve za nju naslov, »la mi ua naznani. Ako pa sami a či-Tata ta oglas, naj se mi nemudoma prijavita. —* I/oui.s T javiš, 36SO K. T S. St.. Cleveland, Ohio. (22-2."»— Pozor čitateljL Opozorite trgovce iiTo-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovolji, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem Uprava "Glas Naroda" »JAKE opo-zarjamo, da Je cena. z a "Slovensko-Anien« kanski Koledar" 1» sta zrn Jugoslavijo kot za Ameriko' — 40 centov. Pošljite nam svo-to in naslov svojega prijatelja v starem kraju in poslali mu bomo knjigo naravnost. RAVFOKAB JS BiLi NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša flnatrovana izdaja Vaebnje 808 atranl B^* Oenm a poštnino 93.— 8LOVENIO PUBU8HXRO OO •S CortUndt BtrMI. N«w York Oitf, H. T. ZOPET IMAMO KRANJSKE KOSE po 28 in 35 C0L dolge, koroške in nemške, kot »mo .Jih imeli pr«.d vojno; cena $1.75 z rinčkom Dobre osle pa 30c. košišča po $1.00; koroška in kranjska klepiia po 75c. — JOHN DOLENC, Bo* 23. Presto. Pa. Penir j>oAljc vnaprej. < 'astelnnovo d'Istria. 1'od^rad Rilieuibcrk — Castel Rifember»o K at in a ta — ovan — Cliiapovano Cerkno — Ci rebrna. N< vicrnid - Citfsnova d'Istria. Klana — Člana. Komet* — C'»meno. I.okev — Corsnale. Krni in — C<»rmons. Kozana — Oasaoa ne! C.rflio Kož na — Co^nia d'lntria. 1>»I. K"šana — ('c-sana di s »tto. Hrai<"-e — Crastie di P«»stutuia. Vijrnano tl'lstria. Divača — Divaeeia. Škei*' — Fusnie di Vai-romana. (i ali n jan - Galltgnaaa. Grprar -Gar«ran>. Ž m in j — Oimnio. Godo-v»č — Godovici. Gork-a — Gori-zia. (rrahwo — Graoova Sorra-valle. Oradilka - Gradišča d*Is^»n-zo. Gradož — Grado. frrijan — Grijniano Jlirtmare. Grožnjan — Grisignana. ma^ia. šempas — Sani!>asw». šta- NAZNANIL0. Znancem in r*^rodnik(nn nazna-njel — S;m Dainele del Cai-so. Do- n jum. »la j«* dne 4 maja po lina — San Dorligro della Valle. Oteden_«ki bolezni z;i vedno zaspal šterevrjan — San Floriano del i moj mož Ccrtlio. Sv. Ivan-Vrdela — Sanj AUGUST KUPLEN (iiovanni di Guardiella. Sv. Tx»v-}na svojem domu v Hreezv Ilill. rrn-o- pazenateški — San Lorenzo Kan-as. del 1'asenatico. Sv. Petea- — San Ilanjki je bil rojen dne 27. av-I'ietro ib-j Xeiiibi št. Peter na j srn^a ^-">4 na Kranjskem in leta Krii-^n — San Pietro del Carsu. IS.**? j<- p! iA«-l v Litchfield. Knns.. Sv. Peter v Sumi — San Pietro in! kjer je bil premoirokop. zadlljill S'Iva, Sv. Sobota — San Sabba, j 6 let pa farmer. Tukaaj zapušča Cun-ki — Sansetfo. 't'rnikal —! vdovo Johanno in 8 otrok: Mrs. Sail Sergio. Sv. Križ — Santa John IVlleprino v Plea^mton. Croee d "Aidussina. Sv. Križ — Santa Croee di Trieste, Sv. Nedelja pri LaJjinu — Santa Domenica d "Albona. Sv. Nedelja pri Vizi-natli — Santa 1> .menica di Vrsi-nada — Sv. Lucija — Santa Lucia di To) mino. lioršt — S an t" Antonio in Bosco. Sv. Vinčenat — Sanvincenti. št. Vkl — San Vito di Vipacco. Senožeče — Setio-secehia. Stipenica — Serpenizza. Skedenj — Servola. Sežana — Sežana. 1 x»mišče — Silun Mont'1 \<[iirlla Slap ob Idrijci — Slappc d'Istria. S<*'*a — Scmzia. Sovi-njak — Sivigi:acco. Trnovo (na trno\-ski j^anoti) -Tarnova della C^elva. Trbiž — Tai -vLso. Tolmin — Tolnihio. Toma j -Trttnadio. Tor — Torre d' Istria. Trnovo pri Ilirski Bistrici — Tor- d"l*tria. l^aiiišče — Lanischie ^Iont A-quila. I>»\-ran — Lan rana. Lin-dar — Landarv«. 1a»c — Loj?a di Plezzo. Ijočnifk — Luernieo. Li-v«sk — Luieo. Lnpoelava — Lupo-frl-ano. VHiki Ixwinj — I>usKin-prande. Mali I>»šinj — Iiii^sin-piee«»lo. Na bor jet — Malborghetto. Materija — Matteria. Matulje — ^TafCup^ie. Medulin — Medolino." >fcr«i - M orna. Baderna - Moni-T>«derno. Tržič — Monfaleone. Orni A*rh — Mootenero d'Idria. Dornbertr — Montespino. Moto- r«iova di Bisterza. Trst — Tri-Idrija — Idria. Izola — Lsolai r»ste. Ckve-Ovočja ves — Ugovizza-Val bruna. Uuiag — Umago. Suanje>Wea — Valdarsa. Bal — Valle d'I«tria. Volčjadraga — Valvolciana. Cmivrti (v Istri) — Verteneglio. Dekani — ViLla De-eani. Opčine — Villa Opieina. Vraaije — Villa Vrana. Jeiči — Villa d'Iciei. Vipava — Vipacco. Vnšnjan — Visi gnano. Vižinada -VLsinada. Vodice pri Podsrradn — Vodizze d i Castelnuovo. Volosko -Volo»-a. Zamet — Zametti. Žavlje — Zaule Col — Zolla. Pisari komentar k tem imenom vtm — Montona. Močetiice — M o- ni potrebno. Kan.s„ M rs. Kmanuel Ho! man v MiTlbr-i-rv. Kivn>.. Mrs. Albert Van Pevcnaprc v I'leavnit^n. Ka-ns.. Aniru-t Knplen v Worland, Mo.. Herman Kupi en. Franklin, Kans., ■lobn Kuplen. Pittsburg. Kans.. Albert Kuplen, \V»^st 1st St.. Henry Kuplen. Pleasonton, Kans.. nadalje enega brata in eno sestro v starem kraju ter 17 vnukov in mnogo prijateljev v tej deželi. Eden njegov brat Math. Kuplen i«- pa umrl 14. februarja 11>2! v Pleasonton. Kans. Oba zdaj počivata na katoliškem pokopališču v Frontenae. Kans. Bodi mu lahka ameriška žemljica! Mrs. August Kuplen. vdova. K R 2. Mulberry. Kans. 5 . tT.i v* v Prežeoite bolečino I Okorelo rame, otrpljen* miiiea, natognjen sklep— vie to spremita BOLEČINA. Toda ▼drgnite nekoliko PAIN-EXPELLERJA na bolečo porriino, it bolečina bo hitro izginila. Psi a - Eifelkr ia bolečina sta si aasrtaa sovražnika. Dobite ia danes steklenico pn ■ vojen lekarnarja, 35e. in 70e. Glejte, da bo na zavojčku tvorniika znamka 8 ID BO. Zarrnita vae ponaredhe. F. AD. RKMTEK A CO. 1M-tl4 SMCh S*. BratUytk ff. V. ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni. a Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec. , Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1.. 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60 Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. / Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo < resnobo in teživami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako. kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani, .v .50 Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovcc. „ / Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima ' 263 strani, .70 Juan Miseria. Spisal P. L. Goloma. ./ Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod- W sestavljen. Vsebuje 239 strani, ' .65 Zelo zanimiva, iz Španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani, f .60 Darovana. Spisal Alojzij Postal. ? Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. , V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr- / seanstvom in poganstvom pri starih Slovanih, k Vsebuje 149 strani, jf .46 Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. f Kmečka povest, ki posega do dna v življenje 4 »dovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po * Živo in resnično slikanih domaeih značajih. — Vsebuje 231 strani, , .55 Znamenje štirih. Spisal Conan Do^ lc. ✓ Kriminalni roman. Po vsem svetu znana po- V vest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota. kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani .50 Jernač Zmagovač. Spisal Hcurik Sienkiewicz. ' Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani, .45 Gozdarjev sin. Spisal F. S. Finž^ar. Globočutna in pretresljiva slika znanega in pov-ffod priznanega pisatelja. Vsebuje 56 strani, .25 Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Ienca. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisu- r je, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, nadalje kmet Elija Gregorič m drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne grašea&e in junaško umirali mueeniške smrti. Vsebuje 378 strani, .75 POŠTNINA PROSTA "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St^ New York GLAS NARODA, 23. JUN. 1923 38 (Nadaljevanje.) — Kako hvaležna nem vam. draga gospa, — je vzkliknila, ko me je zagledala. Jaz sem jo hotela prekiniti ter ji revi. da se ne izplača govoriti o te«n. Ona pa se ni brigala za moje besede ter govorila neprestano naprej. — liočetn pričeti z novim življenjem. — je rekla. — Hočem živeti, kot da ni bilo nobenega včerajšnjega dne. Strašno nesrečo imam za seboj, a nočem izgubiti poguma. Hočem živeti in da morem živeti, moram delati. Ali imate kak li>t, Mrs. Desberger? Rada bi pregledala oglase. — Prin»>la >em ji Herald ter jo pustila samo. Pozneje je prišla k meni ter bila povsem dobre volje. Sem že nekaj našla. — je vzkliknila. — Ravno to. kar iščem, mesto družabniee. V tej obleki pa se ne morem predstaviti. Ali mi hočete preskrbeti nekaj nove obleke! Dam vam potrebni denai za to. Jaz kaj rada nakupujem in v-Jed tega sem bila taJtoj zadovoljna. Kmalu -»em odšla ter ji nakupila vse. kar je potrebovala. Po njenem naročilu sem ji prinesla čisto priproste obleke. Ko pa sem se vrnila ter stopila v njeno sobo . . . — Je izginila? — je vprašala Lena hitro. — Ne, a če bi vi videli to. V kaminu so ležali zadnji ostanki njene krasne bluze. Komaj sem mogla rešiti še eno majhno cunjo. Torej ste rešili vsaj en kos — je vprašala Lena, ki je pravilno razumela moj pogled. ............ — Cisto majhen košček. Svila je bila tako lepa. Mislim, do imam oni košček v svoji šivalni torbici. — Pokažite mi ga, prosim. — je rekla Lena. — Upam, da mt bo spomnil na bluzo. Ženska je odšla k neki omari, v kateri je dalj časa brskala, nakar je privlekla na dan majhen košček svile. Bila je to lepa, tež ka, črno in belo karirana svila in niti za trenutek nisem dvomila da imam pred seboj košček bluze, katero je nosila Mrs. Van Bur nams, ko je zapustila Iladdam. — Da. tako bluzo je imela, — je rekla Lena. ki je zna!a citati v mojem obrazu. — Spoznala sem blago. Ko je rekla to, je utaknila košček svile v svoj žep. — Rada bi dala dami pet dolarjev za bluzo. — je rekla Mrs Desberger obžalovaje. — Mlade ženske današnjih dni pa so nepre mišljene. ] — Ali je dama odšla še istega dne? — sem vprašala jaz. — Da. — je odvrnila. — Bilo je že zelo pozno. Nisem mislila, da bo še dobila mesto. Obljubila mi je. da se bo vrnila, če ne bo sprejeta. Ker pa se ni vrnila, domnevam, da je dobila mesto. — Ali ne veste, kam je šla * Ali vam ni ničesar sporočila o tem. — Ne, v oni številki Heralda so bili le trije oglasi, tikajoči st družabnic. Vsled tega ne bo težko najti pravo mesto. Ali hočeU videti te oglase? Slučajno sem spravilo ono številko. Jaz sem seveda prikimala in ona nama je prinesla dotično šte vilok. Pregledala sem oglase. Prvi dve ponudbi mi nista povedali niiesar, a pri tretji sem obstala ter zadržala sapo. Oglas je iskal družabnieo za starejšo damo. Zahtevalo se je izurjenost v strojepis ju ter nekaj spretnosti v izdelovanju oblek. Naveden je bil naslov neke Miss Spicer. Kaj. Miss Spicer? To je bila vendar teta ter prijateljica Miss Althorpe, zaročenke Mr. Stone-a. Dosti sem že čula o tem. v kako nežneh odnošajih sta obe enski med seboj in kako neutolažljiva je bila Miss Spicer. ker je hotel Stone odvesti njeno ljubljenko. Miss? Althorpe je imela sicer svojo lastno veliko hišo, a je preživela večji del svojega časa pri svoji teti. Tresla sem se ob misli, da se nahaja ta zločinka v tako spoštovanja vredni hiši. Ta oglas mi je popolnoma zadostoval. Ne da bi se spustila v nadaljni razgovor z Mrs. Desberger. sem odšla z Leno. Že sedaj hočem povedati, v čem je obstajala obljubljena nagrada, katero sem pozneje poslala Mrs. Desberger s posredovanjem Lene. Naročila sem Leni. najbolj krasno bluzo, katero more dobiti ter jo odnese na deveto cesto. Mislim, da je dobro izvršila svoje naročilo, kajti ko se je vrnila, je izgledala skrajno zadovoljno. Triindvajseto poglavje. Kakorhitro sem zapustila Mrs. Desberger. sem se takoj odpe ljala k Miss Spicer. da se prepričam, če se nahaja v njeni hiši ne srečnica, katero sem iskala. V nedeljo zvečer ob šestih seveda ni ugoden čas za tak obisk in v tem slučaju je bil še manj ugoden, ker sem lahko domnevala, da ima MLss Spicer brez dvoma ob takem času goste prr sebi. Brez dvoma je bila pri njej Miss Althorpe in njen zaročenec, če ni bila Miss Spicer sama pri Mib*s Althorpe. Misel, da ne bom našla Miss Spicer. me je zelo vznemirjala in olajšano .se sem čutila šele tedaj, ko sem izvedela, da je doma. Miss Spicer me je zelo ljubeznjivo sprejela ter znala dobro »kriti svoje presenečenje, kar je lastno le damam visokega sveta. Neglede na to pa sem občutila od prvega pričet ka veliko privlačno sila, katero je izvajala Miss Spicer. Celo njeno biTje Je kazalo dobroto in njen nekoč lepi obraz je imel nekaj ganljivega na sebi. Nahajala sem se z njo v velikem salonu. Iz drujre sobe sem natančno slišala glas Mr. tStonea in sveži glas mlade ženske. To je bila brez dvoma Miss Althorpe. Kljub temlu pa se nisem niti trenutek obotavljala ter takoj pričela govoriti, kaj me je privedlo semkaj. — Brez dvoma se boste čudili mojemu obisku. — sem rekla. _ Čitala sem namreč pred par dnevi vaš oglas v Heraldu ter prihajam radi njega. Ali ste medtem že mogoče našli katero, ki vam P" j« t _ — Da, najela sem mlado žensko, ki mi zelo ugaja. — Torej ste že preskrbi jeni ? Dama vam je bila brez dvoma priporočena ? — Ne. ni mi bila priporočena. Ni imela niti izpričeval. Njena zunanjost in nastop pa »ta mi zelo ugajala. — Uboga deklica Vi mislite pač revna, ker je bila vsled nenadnega preobrata usode prisiljena sama iti akozi življenje ter si služiti kruh T Je brez dvoma izgubila svoje stariae in sorodnike? — Ne nosi žalne obleke, a neka veirka nesreča jo je morala zadeti, ker je tako potrta. To vas gotovo ne zanima, Miss ButteP* worth. Vi mi hočete brez dvoma priporočiti kako drogo? see se seba. i Arkadij AverČenko. Po vsi mrtvi zimski obali odmeva eden in isti obupni krik: — Dajte mi sobo! Toda sobe ni. . . — In noč je visela brez konca. Na zadnji .strani časnika na desno je cela kopa inseratov, bledih prikazni, obupno iskajočih. a komaj komaj je iz vrvenja življenja slišati njihovo enolično šušljanje. — Dajte mi vendar sobo. . . — Pravite, da so oboji kosta-njasti, ali kaj?! — Lasje. — Čigavi? — HčrkinL — Ali bi vas! Jaz vas izpra-šujem o resnih stvareh, vi mi pa take čenearije. . . — Ah. vi ste me vpraševali o sobi ? Da. tako. . . precej svetla. Vedno mi je izbirala in izbirala Sicer so vsi inserati pusti in e- ženine; ni se hotela o mož rt i, na- nolični. . . Zadnje čase pa je življenje naučilo iskajoče. opremiti svoja vzdihovanja s toplo, razkošno in pestro obleko: "3000 rubljev dam tistemu, ki mi preskrbi sobo. vseeno kje!"' Oddajte sobo! S svojimi drv-mi bom kupil vse stanovanje !** "Za sobo bom pripravljal sebi in gospodarjevim kosilo iz svoje zaloge in jih bora tudi poučeval v poljubnem instrumentu." So pa še bolj komplicirani oglasi: " Iščem sobo. Ce je s posebnim vhodom, dam gospodinji svoje nove lakaste. odprte nizke čevlje in špansko steno. Če je poseben vhod in sredi mesta, dam povrhu še kukalo in pravico, kupovati živila v zadrugi. Sama zadovolj-nost. Ist-otam se proda suknja, podložena s kožuhovino." Dalje račun na psihologijo: "Kdor mi preskrbi stanovanje mu plačam tisoč rubljev v frankih!" Dalje sledi naravnost ljubek oglas po svoji naivnosti in čisti ne-sbičnosti: "Iščem sobo za samico. S ponudbami se je obrniti na ime M. S." Ali se more slišati med pihanjem tropične vihre brenčanje komarja ? Enake uspehe bi dosegel takle prosilec ali prosilka, če bi obesil inserat na vrh palme sredi afriške puščave Kalahare. Uboga, naivna "samica" ! Potem sta pač umlivejši ti dve vrstici: "Ce ste pravi ljudje, oddajte sobo samcu!" Tukaj se sliši vsaj vpitje, do-tičnik izziva; morda se katero u-ho zdrami. * * * Neki moj prijatelj — zelo resen človek, ne otrok, ne lahkomiseln človek — se je potikal in potikal brez stanovanja, se trudil in trudil, študiral bistvo in psihologijo inseratov o sobah. Ko se je dodobra poglobil v te stvari, je bruhnil v časniku oglas; "Pripravljen sem. oženiti se z gospodarjevo hčerko za sobo. — Starost poljubna, cena poljubna, vs poljubno razen sobe! Ponudbe za roko. srce in sobo je nasloviti — tja in tja." Moj prijatelj je bil izredno nadarjen človek: še isti dan se je oglasil pri njem postaren gospod. — Prihajam zaradi svoje hčerke. — In sobe. kaj ne? — je previdno pristavil moj prijatelj. — Saj se samo ob sebi razume, eno brez drugega ne bo. — A-a! Zelo me veseli! Je lepa ? — Bo že; srednje postave, toda zobčki. — K vragu z zobčki! Jaz vprašam o sobi. Ali je lepa ? — Bo že. Toda hči je zlo pripravna ; lahko si mislite: dovršila je štiri razrede. . . — Je svetla ? . . . — M-m. . . Kako bi vam rekel; prej bo kostanjasta. ' — Oboji ali kaj? — Ne. ena. Edinka mi je. zadnje je pa obsedela! Toliko časa je čakala, da gre rada celo v temno. . . — Kako v temno ? Po čemu v temno! Saj ste rekli, da je precej svetla. — Jaz govorim o zakonu. Dolgo časa se ne sme čakati. — Kaj No. do ene čisto laliko. Do kdaj gori elektrika — Kaj ima tukaj elektrika? — Če pridejo gosti. — Moja hči ni taka. Moj prijatelj je zamišljen po-žveČil in vprašal: — Topla? — To se pravi temperatura.' Normalna, kaj še! 36.3. — Ah, moj Bog! Saj z vašo hčerko se tako in tako oženim, — kaj mi jo boste hvalili! Raje povejte kaj o sobi! — Oprostite, kljub temu bi želel, da bi se vse zgodilo nekako iz ljubezni. Saj sem vendar oče: — Jaz pa stanovalec. . . Da bo kar najbolj čisto! Saj res, ali boste dajali samovar — Popolno opravo. Šest srajc s čipkami, hlač. . , — Pustite, papaček! Pojdiva raje pogledat. . . — Se ni oblečena. — Sobo, papaček, sobo!-- Soba je bila zelo ljubka, česar ni bilo mogoče reči o nevesti. — Toda moj prijatelj se je počutil kakor v sedmih nebesih. — Saj sem tri mesece spal na teh zabojih za milo in en teden pod mizo v čevljarjevi prodajalni. Končno sem si našel tiho zavetje. Toda. . . Ko sta se novoporo-čenca vrnila iz cerkve in sedla začno s pol tucatom sorodnikov za poročno mizo — je mlada žena nežno poljubila moža nekam med ušesom in tiilnikom in mu rekla: — No, Grišenjka, ko prebijeva j medene tedne pojdeva iskat. . .; — Kaj? — Stanovanje. Saj vendar ne j moreva stanovati v eni sobi \in' celo s posli skupaj! . . . * * * Državni pravdnik je ihtel in izjavil, da ne bo morilca dolžil, — ampak branil. Porotniki so nabradi zanj tisoč rubljev, okrožno sodišče je pa izreklo obsodbo: — Umor je smatrati za posledico samoobrambe in omračenja u-ma. Obtoženca je oprostiti. — Kaj pa z ječo ? — je ogorčeno vprašal oproščeni Griša. — Prosti ste. V ječo ne pojdete več. — Škoda ! Ali bi me lahko dali vsaj v blaznico? — Ne moremo. Normalni ste. — Ali pa k tajni policiji? — Prosti ste!!! — To se pravi torej, zopet na za boje za milo! No. v Rusiji imamo sodišča! ROYAL MAIL Pooblattan« od jugoslovansko vlada Hitra, direktna služba, mad. New York - Cherbourg - Hamburg s nonrfmi. velikimi. vsU&utnfmi "O" psxaiki. Modami V vsedosirih. - Poroat* odplutn. "OHIO", "ORCA", * 'ORDUNA", "ORBITA" V ErW: CENE hEtnpc: II III U m flSOin več $103.50 Ham j 1130. invec$102.Su «125 in vet* $ 90.00 Cherbg »125. in veC4100.tK) ........ $104».35 Zagreb.......... $105.0« S kozi skoz privatne kabine v tretjem razredu. VAŽNO!Ne izgubljate iua z nakupom tlketoT za vaie sorodnik« v Evropi. Nova kvota prične 1. jul. Za navodila vpraAajta pri lol alnib fajreotih aii pri ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY 26 Broadway New Tork City GAUFORNIJSKO GROZDJE Je po najnižjih cenah. Izrabite priliko ter pišite takoj po cenik. Z;-, vsako karo preskrbimo ca lifornijski državni pregledni certifikat ter ne računamo za i>os Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — mali oglasi v "Glas Naroda". Sem v svetu cest. Noč prihaja. Odpri svoje duri. ti svet ciljev. MOŠKI! ZsščMte M Preti Bales t a ia Nabavite ai najboljšo za**«to PREPREUIA sa MOŠKE Velika taka 35c. Kit (4's> $1 : V« Ukan«rji aH , Saa-Y-Kit Dept: B 92 Beakman St.. New York j Piiite za okrožnico. 1 DR. LORENZ 642 Penn Ave Maja * PITTSBURGH, PA. ■ DIMI M.OVBNM« tOVMIldl ZDRAVNIK •PICMAUCr BOiKIN HI II NI IJMIJ* bo lesni h da vae ravlm »n vrnem mod In sdravje. pri extfravljenju metkih fcelsml. hm, meja ekrb pa je. da vaa k pridna Uaspraja, kri, majuije la Maa pa PHai, od t « pri a. rZ PLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji — se more izplačati dolarje le i>otni-koni v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več- kot protivrednost od ::.<>00. — frankov, to je približno $200.— za enega potnika. V slučaju, da naslovijenec za izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potuega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih. Nadalje se nam zdi umestno pripomnili, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke v Jugoslavijo. Splošno mnenje vlada, da se čeki, ki se glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo pre-I«ovedano izplačevati dolarje. Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene in izplačajo take čeke v dinarjih Šele potem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni. Onim. ki Stanujejo na deželi in ne potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim izplačajo na zadnji i>ošti brez neprilik. Tudi za nabavo potnega lista — (l>osai je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine in potni list se pa lahko plača tudi z dinar j L V Italiji in zasedenem ozemlju — so veljavne i*ovsem drugačne odredile ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do jwljubnega zneska. Ce je pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le. ako naslovnik potuje. Vsled naraščujočih stroškov smo se morali odločiti prevrediti pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Za Izplačila do $23. računamo po 75 centov; od $25. naprej I »o 3%, to je po 3 cente od vsakega dolarja. Na nakaznici naj bo vidno označeno: Izplačati t dolarjih. Ta pristojbina je veljavna za dolarska Izplačila ▼ Jugoslaviji in Italiji. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cordandt St, New Tork City TO M Kretanie parnikov - Shipping News *•. junija: Berenaaria. Cherbourg; Reliance. Cherbourg la Hamburg; America, Genoa. 27. Junija: Parts. Hi« Tork, Bremen in Bremen. S ftp lan d. Cherbourg; ■ Garfield. Cherbourg 2*. Junija: Tyrrhenla, Cherbourg In Hamburg: Manchuria.. Cherbourg in Hamburg; Han- sa, Cherbourg In Hamburg. 30. Junija: Tuacama. Reka: Olympic. Cherbourg; Conte Verde. Ueno; Saxonia. Cherbourg; Ryndam. Bolougne; Chicago. Havre; America. Cherbourg in Bremen. 1. Julija: Bremen, Bremen. 3. Julija: Aquitania. Cherbourg: Canopic, Cherbourg in Bremen. 4. Julija: Leviathan, Cherbourg; France. Havre. 5. julija: Finland. Chrbourg In Hamburg; Pres. \damp. Cherbourg. 7. julija: Homeric. Cherbourg; Flochambeau. Havre: New Amsterdam. Boulogne In Uotter-la m: Pres. Roosevelt, Cherbourg in Kronen; Albania. Cherbourg: Muenihen. Hamburg: Giulio Cesare. (Jenoa; Pres. Wilson, Trst. 0. julija: Mauretania, Cherbourg; Resolute. Cher-bourg in Hamburg: Pres. Fillmore. Bremen. 11. Julija: Belgenland, Cherbourg; Pres. Monroe, Cherbourg. 12. Julija: Westphalia. Hamburg: Laconia. Cher- bourg in Hamburg; Mongolia. Cherbourg in Hamburg. 14. julija: I Majestic. Cherbourg: La Savole, Havre; Pres. Harding. Cherbourg In Bremen; Veendam. Boulogne in Rotterdam. 17. Julija: Bercngaria. Cherbourg; Hannover. Bremen: Taormina. (Jenoa. 18. julija: Paris. Havre; ZeeUnd. Cherbourg; Pres. Van Buren. Cherbourg. 19. Julija: Minnekahda. Cherbourg in Hamburg. 21. Julija: Martha Washington. Trst; Olympic. Cherboug: Rotterdam. Boulogne |n Rotterdam; l*res. Arthur. Cherbourg in Bremen. 24. Julija: Aquitania. Cherbourg: Reliance. Cherbourg in Hamburg; Pittsburgh, Cherbourg in Bremen. 25. julija: France. Havre; Lapland. Cherbourg; rro.o. Polk, Cherbourg; tieidlitx. Bremen; Conte Ross">. Geri'-a. 26. Julija: Albert Ballin. Cherbourg in Hamburg: Kroonland. Cherbourg in Hamburg. 28. julija: Leviathan. Cherbourg: Homeric. Cherbourg: Volemlam. Boulugne in Rotterdam; rtoussillon. Havre. 31. Julija: Colombo, Genoa. 1. avg. George Washington, Cherbourg In Bremen. 4. avgusta: La/a} e t te. Havre, V IN IZ JUGOSLAVIJE 14 ogromnih hitrih potniških parnikov plove s progo Canadian Pacific Neposredna služba HAMBURG Cherbourg Antwerp Southampton Glasgow Liverpool Kadar potujete v Jugoslavijo, ali ako želite dobiti katerega svojih rojakov ali prijatejev k sebi, obrnite se na CANADIAN PACIFIC KRATKA MORSKA PROGA V EVROPO - SAMO ŠTIRI DNI NA ODPRTEM MORJU Za potne listke in nadaljna pojasnila, se obrnite na lokalne agente, ali na glavne agente Canadian Pacific, ki se nahajajo v vsakem večjem mestu. Canadian Pacific Steamships [OSUUCHIINE Naravnost v Jugotlarijo ^ Edino direktno (pomladno odplutje PRESIDENTE WILSON ... 7. julija Otvoritven* vožnis znaneira MARTHA WASHINGTON - 21. |uli|a ARGENTINA—enoten r.izrrrt—9. avg. v Dubrovnik ali Trst $102.50 in $5. Železnins v notrsnjoit zmerna. Nobenih vi-w