Februar 1996 leto 3/številka 26, cena 80 SIT SplOŠlia banka koper VODJE POLICIJSKIH OKOLIŠEV OBČINE PIRAN S 1. marcem bo tudi uradno zaživel vseslovenski program Policija na lokalni ravni, ki prinaša nekatere organizacijske in vsebinske spremembe v policijskih vrstah. Predstavljamo vam štiri mlade fante s policijske postaje Piran, ki so postali vodje policijskih okolišev na območju občine Piran. Na sliki (z leve proti desni) so: Dimitrij Marušič, Leon Drolc, Zoran Stojko in Mavricio Ule. "Šef je tako odločil", upoštevajoč sposobnost komuniciranja z ljudmi, volje do opravljanja specifičnih nalog, so nam povedali v kratkem pogovoru, preden smo jih ujeli v objektiv pred policijsko postajo v Portorožu. Prej je bilo v piranski občini sedem varnostnih okolišev, odslej bodo le štirje policijski. Dimitrij si bo nabiral izkušnje na območju KS Lucija, Leon na območju KS Piran in KS Strunjan, Zoran v KS Sečovlje, Sv. Peter, Padna, Nova vas. Njegova naloga je tudi globinsko varovanje državne meje. Mavricio, ki je v policiji od leta 1979, bo navezoval stike z ljudmi na območju Portoroža in Pacuga. Vsi so končali kadetsko šolo v Tacnu, pogovorno obvladajo tudi po kakšen tuji jezik, tako da ne -bo težav s sporazumevanjem s turisti. To ni intervencijska represivna skupina. Njihova stalan prisotnost med ljudmi, občani, ki naj bi policistom zaupali tudi svoje težave, nepravilnosti in še kaj, je novost na katero se bo treba šele nekoliko navaditi. Telefonska številka piranske policijska postaje: 066/ 746-682, 684, 686, ali za mnoge bolj enostavno: 92. S "Projektom policija" je novinarje na nedavni tiskovni konferenci v Kopru seznanil načelnik Uprave za notranje zadeve Koper in svetovalec Vlade, Emil Čebokli. (Več na 4. strani). PIRAN IMA ODLIČNE ŠPORTNIKE Svečana podelitev priznanj najboljšim športnikom Občine Piran za leto 1995 V torek, 12. februarja 1996, so v piranski občinski palači podelili priznanja Primorskega utripa in srebrnike Splošne banke Koper najboljšim športnicam in športnikum ter zaslužnemu športnemu delavcu Občine Piran za leto 1995. V akciji Izbirajmo športnika Pirana 95, ste od oktobra lani, ki smo začeli z izborom , sodelovali bralci Primorskega utripa. Komisija si je poleg vaših glasovnic pomagala tudi s kriteriji Športne zveze Slovenije in tako prišla do izbora najbojših. Na svečanem sprejemu sta športnike pozdravila in jim zaželela še več uspehov, Bruno Fonda, podžupan Občine Piran in Franc Krajnc, glavni in odgovorni urednik Primorskega utripa, ki je podelil priznanja. Priznanja za leto 1995 so prejeli: Renata Oražem, Dušan Puh, Rokmetni klub M- DEGRO, Lea Sorgo, Andrej Bizjak, plesno akrobatska skupina FUP, priznanje zaslužnega športnega delavca pa je prejel Ivo Lazar. Čestitamo! (Več na 10. strani). DSPEL PUSTNI FESTIVAL PREBERITE SE: Anton Spinelli: Zelo mi je žal da igralnica ni ostala v starem Palače hotelu. Boštjan Kovačič, minister za lokalno samoupraco: Kdor preveč troši muho zmanjkalo za programe. - Če nas še niste našli nas zares potrebujete FOTOOPTIKA RIO Ljubljanska 24, Izola Tel.: 066/61-403, Fax.: 066/67-044 MLINOTEST PEKARNA Koper d.o.o. Pobega IS, 66000 Kaper Tei.: osmi-m Fae: M6M-303 VELIK IZBOR SVEŽIH IN PAKIRANIH SLAŠČIC Dolžan doguje dolžnemu Finančna nedisciplina se razrašča Fenomen slovenskega plačilnega sistema - finančna nedisciplina, dobiva nevarne razsežnosti. Kljub opozorilom OZS, o uvedbi izrednih administrativnih ukrepov nihče resno ne razmišlja. Zamujanje s plačili svojih obveznosti, ko vsi vsem nekaj nekomu dolgujemo, duši krogotok normalnega poslovanja in spravlja v neugoden položaj tudi doslej solidne plačnike. Upniki se zaradi bojazni, da bi izgubili svoje poslovne partnerje, ponavadi ne poslužujejo skrajnih ukrepov izterjave dolga na sodišču. Zadovoljijo se z večkratnim telefonskim klicem in morda še s pisnim opominom pri čemer pa niti ne navajajo zamudnih obresti. Po nekaterih ocenah je tako imenovani slovenski notranji dolg celo nevarnejši in nekajkrat višji od zunanjega, skupna vrednost blokiranih žiro računov pri pravnih osebah pa v poprečju doseže celo velikansko vsoto 50 milijard tolarjev. (nadaljevanje na 2. strani) .0 0 Foto color laborotory - Obala 7, Bernardin, 66320 Portorož - Tel.: +386 66 75 664 Foto color atelje - Obala 120, Lucija, 66320 Portorož - Tel.: +386 66 70 537 IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV - IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DlAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME Pokrajina po volji ljudi Pobuda Zveze za Primorsko. Bomo Primorci kmalu dobili prvo Pokrajino Slovenska Istra? Območje Slovenske Istre (Piran, Izola, Koper in zaledje z okoli 80 tisoč prebivalci) je doseglo takšno stopnjo razvoja, ki nujno potrebuje širšo obliko organiziranosti in povezovanja skupnih intersov. Ne dolgo tega smo na tem območju že imeli nekakšno ohlapno združenje Skupnost obalnih občin, v bodoče pa bi lahko bila to Pokrajina Slovenska Istra, je prepričano vodstvo stranke, kije na tiskovni konferenci v Kopru (15. februarja), predstavilo osnovne zamisli za realizacijo tega projekta. Novinaije so seznanili s tematiko, ki jo nameravajo obravnavati na bližnji seji Pokrajinske konference Slovenska Istra, 21. februarja ob 18.00 uri v Izoli. Za javnost so pripravili Izjavo o oblikovanju Pokrajine Slovenska Istra, prave pokrajine s svojimi organi, statutom in viri financiranja, izvirnimi pristojnostmi ter prenešenimi državnimi pooblastili v skladu s predvidenim Zakonom o pokrajini. Predlagajo, da občinski sveti oblikujejo delovno skupino, ki bo neposredno sodelovala pri nastajanju Zakona o Pokrajini Slovenska Istra, ki bi moral biti pripravljen že to leto. ZZP že vnaprej opozaija zakonodajalca, da bo vztrajala pri uresničitvi na referendumu izražene volje ljudi Slovenske Istre. Oblikovanje drugih pokrajin na Primorskem (koliko?) in prevzemanje državnih pooblastil, naj bo postopno in prilagojeno zahtevam ljudi in razmeram. Svoje zamisli o delovanju prve Pokrajine Slovenska Istra so na tiskovni konferenci izrazili Branko Mahne, predsednik 00 ZZP IZOLA in predsednik Pokrajinskega odbora Slovenska Istra, Marjan Suša, sekretar stranke ZZP, Janez Bukovšek, predsednik 00 ZZP Piran, A. Jože Hočevar, predsednik 00 ZZP Koper in Miro Kocjan. Miro Kocjan je predlagal, da bi bilo treba ustanoviti nekakšno usklajevalno telo, morda programski svet, da bi se čimprej dokopali do ustreznih rešitev. Bistveno se mu zdi vprašanje decentralizacije, torej prenosa določenih pristojnosti (in financ) z Države na Pokrajino kar pa ne bo tako enostavno. Janez Bukovšekj e povedal, da piranski občinski svet o tem še ni razpravljal. Kako se pokrivajo ideje županov treh obalnih občin, ki tudi nekaj snujejo, in namere ostalih političnih strank, bo šele pokazal čas. Milca Maslo, prof. zdrav. vzg. ALI JE ZDRAVJE VREDNOTA i l Zdravje je vsekakor ena med največjimi vrednotami vsakega zavednega posameznika. Običajno se tega zavemo ko nam začne nagajati in ogrožati kakovost življenja. Ob vsakodnevnem srečevanju s problemi povezanimi z zdravjem lahko ugotavljamo, da prepogosto slabo skrbimo zanj. Zdravstveni delavci smo seveda vedno na razpolago, vendar vsak dan pod vse bolj strogimi pogoji in predpisi, ki jih postavljata predvsem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Ministrstvo za zdravstvo. Pravice iz zdravstvenega zavarovanja vsako leto občutno krčijo. S tem (med ostalim) želijo stimulirati (prisiliti) prebivalstvo, da bi za zdravje bolj skrbeli. Kaj pa ga najbolj ogroža? Najpomembnejši dejavniki tveganja za zdravje so: kajenje tobaka, pitje alkohola (tudi uživanje drugih drog), telesna neaktivnost, nepravilna in neustrezna prehrana, zvišana telesna teža, zvišan holesterol, zvišan krvni pritisk, zvišan krvni sladkor, psihične težave in stres ter nekatere dedne lastnosti posameznika. Vsi botrujejo dejstvu, da vsaki drugi prebivalec Slovenije umre prezgodaj zaradi bolezni srca in ožilja, vsak peti zaradi rakastih obolenj in vsak dvanajsti zaradi bolezni dihal. Če bi zmanjšali dejavnike tveganja (predvsem vedenjske) bi lahko do leta 2000 zmanjšali smrtnost pri ljudeh pod 65 leti za 15 %. Leto 2000 se bliskovito približuje, prebivalci Slovenije pa še nismo v zadostni meri prevzeli skrb za zdravje v svoje roke. Zdravstvene službe si prizadevajo z vzgojo in izobraževanjem otrok in mladine ustvariti generacijo zdravstveno osveščenih in vzgojenih posameznikov. Vendar bodo vsa zdravstvenovzgojna prizadevanja zaman, če zdravje ne bo vrednota tudi staršem, vzgojiteljem, učiteljem, politikom in nasploh vsem, ki imajo kakršenkoli vpliv na odraščajočo generacijo. Izjemno težko je reševati problematiko odvisnosti od drog vse dokler kot drogi ne pojmujemo tudi alkohol in tobak, ki sta obenem pomembna dejavnika tveganja. Pravzaprav smo kot vzgojitelji popolnoma neučinkoviti zaradi protislovij in dvojnih meril glede uživanja legalnih in ilegalnih drog. Gotovo se strinjate, da je to eden prioritetnih problemov zdravja mlade generacije v naši lokalni skupnosti. Za uspešno preprečevanje odvisnosti od drog je potrebno dejavno sodelovanje vseh institucij, organizacij, društev in posameznikov za ustvarjanje boljših pogojev za razvoj zdravju prijaznih navad in za odpravljanje vedenj, ki predstavljajo poglavitne dejavnike tveganja. S tem spotoma preprečujemo tudi nesreče ter nekatera samodestruktivna vedenja mladih, kar v Sloveniji ni zanemarljiv problem, z ozirom na naraščajočo smrtnost mladih prav iz teh razlogov. Dejavno vlogo za zdravje torej mora prevzeti vsak posameznik sam že v otroški dobi, s podporo odraslih, ker država tega ne more in tudi ne bo storila, zdravstvene zavarovalnice ali kdorkoli drugi ravno tako ne. Začnimo takoj in že jutri bomo bolj zadovoljni s seboj in pojutrišnjem tudi že bolj zdravi. Vsak tolar, ki ga vložimo v negovanje in krepitev zdravja se zagotovo bogato obrestuje. ZAHVALA ZA SODELOVANJE V PREVENTIVNIH AKTIVNOSTIH LOKALNE AKCIJSKE SKUPINE ZA PREPREČEVANJE TVEGANE IN ŠKODLJIVE RABE DROG V OBČINI PIRAN V novembru je LAS, v sodelovanju z Ministrstvom za zdravstvo, organizirala v portoroškem Avditoriju zaključno prireditev meseca prizadevanj proti odvisnostim. Ob tej priliki so finančno in materialno pomagali: Video center Zmajček, Ljubljana, g. Janko Badovinac, Mercator Degro Portorož z dobavitelji, Fructal Ajdovščina in Dana Mirna na Dolenjskem, Trgovina MINICOOP z Bernardina, g. Mihael - Paolo Guzič, Restavracija ISTRA, g. Pavo in g. Zoran, Cvetličarna Markovec iz Kopra, g. Julijan Kleva, Elektro primorska Koper. Ker za zahvale ni nikoli prepozno se vsem prav prisrčno zahvaljujem. Hvala tudi vsem učiteljem in profesorjem slov. jezika, biologije in gospodinjstva na šolah v občini Piran, ki so sodelovali pri preventivnih aktivnostih. Rada bi se zahvalila tudi vsem učencem šestih razredov, ki so tekmovali v kvizu "Kaj veš o odvisnosti od alkohola" ter osmošolcem, ki so pisali literarne prispevke na temo odvisnosti od različnih drog. Prepričana sem, da bodo znali ohraniti in krepiti svoje zdravje, če jih bomo pri tem podpirali predvsem s svojim zgledom. DOLŽAN DOLGUJE DOLŽNEMU (nadaljevanje s 1. strani) Posebno vprašanje je tudi naša nedosledna zakonodaja. Tudi če ima podjetje blokiran žiro račun, lahko mirne duše naroča naprej, se celo zadolžuje ter tako spravlja v nemogoč položaj tudi druge subjekte v gospodarstvu. Inštitucije, pri katerih lahko zvemo nekaj več informacij o svojem bodočem poslovnem partnerju oz. njegovi boniteti, šele počasi nastajajo, vprašanje pa je koliko so tovrstni podatki, ki se lahko hitro spreminjajo, zanesljivi. Zato tudi ponavadi za velike finančne polome zvemo šele preko sredstev javnega obveščanja. Za marsikaterega upnika je takrat že prepozno. Nič čudnega , da je Odbor za gospodarstvo pri DZ na predlog Obrtne zbornice Slovenije pred nedavnim resno razpravljal o problematiki malega gospodarstva in zaščite upnika. Obrtna zbornica Slovenije opozaija, daje finančna nedisciplina eden največjih problemov s katerim se srečujejo obrtniki in ostali mali podjetniki. Predlagajo celo sprejem ustrezne zakonodaje, vsaj v prehodnem obdobju nekaj let, po kateri bi določili obligatorne roke plačila obveznosti. Pri tem bi morali biti gospodarski subjekti izenačeni glede možnosti zavarovanja plačil in načinov plačevanj a. Gospodarski subjekt, ki bi imel blokiran žiro račun, ne bi smel v času blokade izdati novih naročil. Takšen način poslovanja kot je pri nas, ni dovoljen v nobeni od primerjalnih držav (Italija, Avstrija, Nemčija). Zamudne obresti - kazen? Zamudne obresti, ki so sicer že določene, bi morale biti resnična kazen za slabega plačnika, zato bi morale biti plačane pri vsaki prepozno plačani obveznosti. Upniki pa se le redko posložujejo tega inštituta. Multibilateralne kompenzacije bi morale biti obvezne za vse gospodarske subjekte, ne glede na status. Zakon o izvršilnem postopku mora dejansko ščititi upnika, ne pa dolžnika. Več pa bi morali napraviti tudi pri zbiranju informacij o boniteti gospodarskega subjekta. Spomnimo se, da smo v bivši Jugoslaviji že imeli podobne probleme, ko je morala takratna vlada Milke Planinc sprejeti predpis o zloglasnem obligatornem 15- dnevnem roku plačila. Svobodna tržna ekonomija temelji na prostem tržnem komuniciranju in sporazumevanju o načinu ter rokih plačil, zato takšni predlogi verjetno ne bi naleteli na odprta ušesa pristojnih. V Poročevalcu DZ št. 43 smo lahko celo prebrali, da vlada ne razmišlja o uvedbi izrednih administrativnih instrumentov (obligatornih plačilnih rokov) ker po njihovem mnenju ne bi mogli pomembneje prispevati k izboljšnaju finančne nediscipline oz. ne bi mogli uresničiti ključnega problema, to je izterjava dolgov. Lahko upnik spravi dolžnika v stečaj? Probleme plačilne nesposobnosti, prekomernega medsebojnega zadolževanja in neplačevanja obveznosti ter izterjave dolgov je mogoče bolj učinkovito reševati s spremembo zakonodaje. Obstoječa ureditev zakona o prislilni poravnavi, stečaju in likvidaciji mora zagotavljati aktivno vlogo upnikov. Zelo pomemben zakon za zaščito upnikov se nam zdi zakon o izvršilnem postopku, vendar ta ne sme izhajati iz predpostavke zaščite dolžnikov. Zato se je v praksi mogoče izvršbam relativno dolgo izmikati, pri čemer so lahko upniki v izrazito slabšem položaju. "Ne vem kaj naj storim", nam je dejal eden od obupancev- samostojni podjetnik iz Liminjana. Pravni subjekti mu ne plačujejo računov. Očitno je pri nas še zakoreninjena stara socialistična miselnost češ, mali podjetnik , obrtnik naj počaka. "Kaj nam pa more?". Krog se tako zapira in ni videti pravega izhoda. Dileme torej, do katere mere je še smiselno zaščititi dolžnika? Problematika ureditve stečajnih postopkov in prisilne poravnave, obračuna zamudnih obresti, vrstnega reda plačil v primeru blokade žiro računa, zakona o davčni službi, obligacijskih razmerjih, o menici, čeku itd., je kot kaže, zelo zapletena in za marsikoga nerazumljiva. Kdor zaupa, tvega Medsebojno gospodarsko sodelovanje mora prvenstveno temeljiti na zaupanju in konkurenčnosti. Ob tem pa slabo naredi tisti, ki svojih terjatev ne zavaruje in slepo zaupa besedam. Ker pravega tržnega reda in medsebojnega zaupanja zares žal pri nas ni veliko, so pripombe GZS kajpak na mestu. Nanje je pred nedavnim odgovorila tudi predstavnica Ministrstva za pravosodje Nelly Primožič. Tako naj bi v Zakonu o izvršilnem postopku dokončno črtali omejitev sodelovanja v izvršilnem postopku za fizične osebe-podjetnike. Franc Krajnc Drogine skrinjice predlogov V prostorih portoroške Droge so že lansko jesen rdeče pobarvali oglasne deske in ob njih postavili lesene skrinjice predlogov. S tem želijo doseči večje uspehe na področju internega komuniciranja. Prepričani so namreč, da bi delavci velikokrat radi kaj povedali, svetovali, kritizirali, pa ne vedo kako. Skrinjice so kot nalašč za to. Poslovna sekretarka Lilijana Ivanek Pečar poišče najbolj ustrezno osebo, ki lahko odgovori na zastavljena vprašanja ali predloge. Ni nam znano koliko - w V četrtek, 22. februarja bo zasedal piranski Občinski svet Predlog odloka o obalnem pasu in koncesijah zrel za sprejem? V veliki sejni dvorani občinske palače se bodo tudi na 12. redni seji Občinskega sveta Občine Piran kresala mnenja o dnevnem redu, pobudah in vprašanjih, ki so sijih svetniki zastavili že nekoliko prej. Sklepi so ponavadi le še formalnost, saj se v poslanskem klubu, vodilne koalicije, ki se sestane ponavadi kakšen dan prej, tako ali tako dogovorijo kako naj bi potekale zadeve. Glas opozicije, čeprav velikokrat koristen in razumevajoč, je včasih glas vpijočega v puščavi. Pa poglejmo o čem bodo tokrat razpravljali na občinskem svetu? Mag. Josip Rugelj in Robert Časar (svetnika SDSS) sta pripravila Odlok o obalnem pasu in koncesijah, ki verjetno ne bo preveč všeč že sedanjim dolgoročnim (99 let) najemnikom, morda še manj državi, ki trdi, daje obalni pas v njeni lasti. Če bo odlok sprejet v konceptu kot je pripravljen, bomo na obrežju piranske občine končno imeli več reda. Sprejeli naj bi tudi odloke o razglasitvi Krajinskega parka Sečoveljske soline, Krajinskega parka Strunjan in razglasitvi posameznih naravnih spomenikov: Jezeri v Fiesi, Rt Madona v Piranu, park pred Palače hotelom v Portorožu, grič Stena v dolini reke Dragonje in reka Dragonja s pritoki ter zimzeleni hrast (Quercus ilex) v parku Rastelli v Portorožu. Po enofaznem postopku naj bi sprejeli tudi spremembo odloka o komunalnih taksah ter predlog spremembe odloka o ustanovitvi javnega zavoda Športni center Piran ter soglasje k aktom športnega centra. Javni zavod Športni center Piran se bo ukvarjal s številnimi dejavnostmi od pomorskega prometa, upravljanja z nepremičninami, projektiranaja, inženiringa, obratovanja športnih objektov, dajanja nepremičnin v najem do ekonomske propagande. Sedež javnega zavoda Športni center Piran, preko katerga se bodo v bodoče pretakala tudi pomembna sredstva za športno dejavnost in klube v občini Piran, bo na Tartinijevem trgu 10 v Piranu. Direktorje svetnik Zdenko Vozlič. Na vrsti sta tudi sprejem odloka o določitvi trgov in začasnih prodajnih mest v občini Piran ter predlog odloka o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih voda in padavinskih voda. Točka: Vprašanja, pobude in predlogi, je tokrat prestavljena nekoliko bolj na sredino dnevnega reda, saj za te obravnave največkrat zmanjka časa, ali pa so svetniki že preveč utrujeni, da bi lahko resno razpravljali. Precej pozornosti v javnosti sta v vzbudili tudi pobudi občinskega svetnika Luciana Miloka (ZLSD) na prejšnji seji OS. Zanima ga, kdo in koliko svetnikov je dobilo delo na Občini Piran? Sklicuje se na objave (intervju s predsednico Občinskega sveta) v novoletni številki Primorskega utripa, kjer dr. Milena Oblak- Juh (LDS) pravi, da svetniki opravljajo svoje delo neprofesionalno. Zanima ga tudi v kolikšni višini so svetniki, ki naj bi bili zaposleni na Občini, obremenili občinski proračun ter koliko občinskih svetnikov je zaposlenih v javnih podjetjih v lasti ali delni lasti Občine Piran. Zdenka Vozliča (Zeleni Pirana) skrbi postopno umikanje ustanov iz mesta, ki so mu stoletja dajala in zagotavljala mestni ter upravni značaj. Kaj z bivšim Pionirskim domom na Rozmanovi 7? Predlagajo, da se objekt nameni izvajanju različnih programov za potrebe otrok in mladine, izobraževanje, razvijanje kulturnih dejavnosti, skupinske preventivne* programe mladih itd. Prioritetno naj bi se objekt rezerviral kot nadomestni objekt za potrebe OŠ Vincenzo de Castro za čas prenove objekta na Vojkovi 1 v Piranu. Za prostore se zanimajo številni prosilci, npr. 00 RK Piran, Forum Piranese d.o.o., Združenje borcev in udeležencev NOB Piran. Javno podjetje OKOLJE Piran je pripravilo predlog prodaje kletnih prostorov, sob, garaž, stanovanjskih hiš in nekaterih pomožnih prostorov. S tožbo do sporazuma Vlasta Ivanič- Turk iz Pirana bo le prišla do svojega primernega stanovanja po določilih stanovanjskega zakona s plačilom 40- odstotne kupnine. Pravda med Vlasto Ivanič - Turk, imetnico stanovanjske pravice na stanovanski hiši Fomače 23, Piran, locirane na območju čistilne naprave, kjer živi že od leta 1967 in Občino Piran kot lastnikom, je v zadnjem času zadobivala "vroče dimenzije." Imetnica stanovanjske pravice je v skladu s stanovanjskim zakonom, pravočasno vložila vlogo za odkup navedene hiše in zato ji pravica do nakupa nadomestnega stanovanaj ni ugasnila. Odgovorjeno ji je bilo, da se bo hiša rušila zaradi širitve čistilne naprave in da ji bo dodeljeno nadomestno stanovanje. Iz vsega tega pa ni bilo dolgo nič. Vrsti pogovorov, tudi nesporazumov, je sledila tožba na prvostopenjsko sodišče - Okrajno sodišče Piran, kije razsodilo v prid tožeče stranke. Občina seje pritožila in o zadevi je sklepalo Višje sodišče v Kopru, kije razsodilo, da mora toženka (Občina) omogočiti tožnici nakup drugega primernega stanovanja pod ugodnimi pogoji iz Stanovanjskega zakona, pri čemer je Vlasta Ivanič - Turk dolžna prispevati le 40 % kupnine. Občina je dolžna plačati razliko do polne cene trisobnega stanovanja, 42.000 SIT sodnih stroškov s posebnim sporazumom z imetnico pa se bo izognila plačila sodnih penalov 50.000 Sit za vsak dan zamude, začenši od februaija letos. Očitno zadovoljna Vlasta Ivanič - Turk (zastopal jo je znani odvetnik Silvo Gregorič iz Kopra) je na svoji strani sporazum že podpisala, na levi pa je prazen prostor za županov podpis. O zadevi bo razpravljal Občinski svet na svoji seji 22. februaija in veijetno tudi ugotavlljal na kateri stani je bilo več nerodnosti. Če ne bo iskal izrednega pravnega sredstva, mu ne preostane nič drugega kot to, da potrdi predlog nakupa nadomestnega stanovanja za Vlasto Ivanič- Turk. Sredstva gredo iz občinskega proračuna. Se država boji zasebnega kapitala? To kar smo pričakovali se je zgodilo;počasi, največkrat nevidno, izgineva družbena (nikogaršnja) lastnina ob hkratnem pojavljanju dveh "novih" tekmecev - lastnikov državnega in zasebnega kapitala, ki sta si po sili razmer ponekod že v pravem nasprotju in bijeta tiho zakulisno vojno. Država hoče prikazati zasebni kapital v najslabši luči,češ temu sploh ni vredno zaupati, nasprotno pa sama ne more dokazati, daje dober gospodar. Zasebniki pa kot da so prišli z Marsa. Pojavlja se kot zaščitnik splošnega družbenega interesa in prek raznih ministrstev, skladov in resorjev, postaja lastnica številnih dobrin, ki jih nato blagohotno vrača v konsignacijo ali najem istim lastnikom ter si tudi na tak način zagotavlja prihodek za svojo lačno birokracijo.. Posebnemu javnemu organu oblasti, ki svoje zahteve lahko uresničuje tudi s silo (zakoni, odloki) je doslej že uspelo pridobiti v last številna "javna" dobra, podjetja, zavode itd. in le vprašanje časa je, ali v Sloveniji, zaradi različnih okoliščin, ne bo prevladoval državni kapitalizem nad zasebnim kar bo spet svojevrstna posebnost Evrope tako kot je bila samoupravljanje, ki ga nihče od tujcev ni razumel? Mancova teorija o postopnem izumiranju države ne vzdrži niti na tako majhnem primeru kot je piranska občina. Čigavi so danes Aerodrom Portorož, Igralnica, Avditorij, Splošna plovba, bogata morska tla solin, marine, Palače hotel, nekdanji gospodarski bolnik Hoteli Bernardin? Kar nekam čudno se zdi, da se država -občina (beri vodilna stranka) že prej spomnila še ene zanimive in donosne dobrine- morskega obrežja, kije medtem že dobilo (zasebne) lastnike. Rekli so Dr. Pavel Gantar, minister za okolje in prostor na tiskovni konferenci v času 1. kongresa gospodarskih javnih služb komunalnih dejavnosti Slovenije na Bemardinu je na vprašanje Primorskega utripa čigava je obala - občinska ali državna, odgovoril: "Morje je naravno javno dobro v lasti države, njegovo izkoriščanje je možno na podlagi koncesije, ki jo država da za določen čas. Kopno (morsko obrežje) je v regulativni pristojnosti občin. Država preko dajanja soglasij vpliva na to, da ne bi prihajalo do neracionalnih posegov. Pravna regulacija kliče po celoviti zaokroženosti kaj je v pristojnosti občin in kaj v pristojnosti države." Festival Melodije morja in sonca bo 19. in 20. julija v Portorožu Po triletni prekinitvi naj bi Portorož spet zablestel v stilu velike glasbene prireditve, ki si je v zadnjih treh letih zaradi različnih spletov okoliščin, našla domovanje v Kopru. Kako se bodo koprski organizatorji strinjali z odločitvijo in ali bodo priredili tudi svoj festival Melodij morja in sonca, še ni znano. Na prvi seji organizacijskega odbora v Piranu (13. februar) so se odločili, da bodo festivalu MMS povrnili nekdanji blišč. Posebnih težav s financiranjem in za prestižne nagrade, letos menda ne bi smelo biti, saj je Avditorij, kjer naj bi se vse to dogajalo, javno podjetje, ki mu dobršen del sredstev za svoje delovanje zagotavlja občina. Festival bodo organizirali dva dni. V petek, 19. julija se bodo predstavili obetajoči pevci, zvezde slovenske glasbene scene pa bodo zabavale občinstvo v soboto, 20. julija. Televizija naj bi neposredno prenašala sobotno prireditev MMS. STRANKE V OBNOVLJENIH PROSTORIH Politične stranke bodo lahko že kmalu kovale svoje predvolilne programe v lepših prostorih. Adaptacija stavbe na Župančičevi 14 v Piranu, kjer imajo svoje prostore, gre h koncu. Investicijska dela zajemajo obnovo strehe, vključno s toplotno izolacijo in položitvijo nove lesene stropne obloge v mansardi ter obnovo elektroinštalacij. Vsak poslovni prostor bo imel po preureditvi svoj električni števec, po preureditvi PTT instalacij pa tudi svoj PTT priključek. Z občine sporočajo, da so se obnovitvena dela zaradi slabega vremena nekoliko zavlekla, vendar računajo, da bo vse nared že konec tega meseca. Stavba je bila v slabem stanju. Prvi častni konzulat na Obali Častni konzul Češke republike v Portorožu je Benedikt Roman Radonič. Na Vilfanovi 19 na Bemardinu bo sredi aprila tudi uradno začel delovati častni konzualat Češke republike, eden od 15 častnih konzulatov v Sloveniji in prvi na Obali. Pristojen je za 15 občin; Piran, Izolo, Koper, Hrpelje-Kozino, Ilirsko Bistrico, Pivko, Postojno, Divačo, Sežano, Vipavo, Komen, Ajdovščino, Idrijo, Miren-Kostanjevico in Novo Gorico. Novoimenovanega častnega konzula, 63 - letnega gospodarstvenika in dobrega poznavalca Slovenije (rodil se je v Ljubljani, po poreklu pa je Ribničan) Benedikta Romana Radoniča, je na začetku februaija sprejel na obisk tudi piranski župan. Na uradni otvoritvi konzulata bo navzoč tudi veleposlanik Češke republike v Sloveniji (Ljubljana) gospod Peter Kyper. K nam prihaja vedno več čeških turistov, pa tudi siceršnje gospodarske vezi zadobivajo širše razsežnosti in vrednote. Častni konzul bo, tako kot je običaj, navezal stike z vsemi župani omenjenih občin in gospodarstveniki, ki že sodelujejo s Češko republiko, ali želijo navezati tesnejše gospodarske stike. Telefonska številka Konzulata je 066/ 74-72-70. 5 -.....-.......r-....-..."■ LJUDJE SE NE SMEJO BATI POLICIJE ...........;.............• •= : ■ j Z novim Projektom policija, ki so ga predstavili na nedavni tiskovni konferenci v Kopru, bodo skušali doseči večjo racionalizacijo in učinkovitost delovanja policije na Slovenskem ter večje medsebojno zaupanje na relaciji policija- policist- občan. Na območju UNZ Koper je 19 policijskih okolišev: V Kopru šest, v Izoli dva, v Piranu štirje na policijski postaji Sežana pet in na postaji mejne policije Kozina dva policijska okoliša. Predvsem pa naj bi z večjim preventivnim delovanjem policistov na terenu, v svojih določenih okoliših, dosegli cilje večjega približevanja policije ljudem. Cilj: Vodjo policijskega okoliša naj bi ljudje tudi osebno spoznali, mu zaupali in tako dobili občutek večje varnosti. Slovenska policija je na novi poti. Znotraj svojih vrst si je razdelila naloge. Vodja policijskega okoliša bo zbiral informacije, sam pa v prvi vrsti (če ne bo nujno potrebno) ne bo interveniral. Za to so zadolžene intervencijske skupine. "Prve organizacijske spremembe v slovenski policiji so zaživele in so se začele z osamosvojitvji Republike Slovenije in uvedbo Operativno komunikacijskih centrov", je povedal Emil Čebokli. Policija si nenehno zastavlja vprašanje, v to jo nedvomno silijo tudi izkušnje, kako biti še učinkovitejši , pri raziskavi kaznivih dejanj, varovanju javnega reda in miru, nadzoru državne meje. Nadalje, kar je izredno pomembno, je dejal Čebokli, je" povečati občutek varnosti ljudi in hkrati izboljšati stik z občani. To je cilj, ki si ga zastavljajo vse moderne evropske policije. Nakakšen partnerski odnos med policijo, policistom , občanom, državljanom. To v bistvu ne pomeni, da policija išče nove svoje sodelavce ali ovaduhe kot je bilo včasih." Emil Čebokli je izrekel znano resnico, da brez dobrega sodelovanja med občani in policijo slednja ne more biti uspešna. Pred sprejetjem je tudi Nov zakon o policiji. "Nove občine nimajo, kar se tiče policije, nobenih ingerenc (pooblastil) več. Z racionalno organiziranostjo policije naj bi poskušali zagotoviti tudi karseda racionalno porabo proračunskega tolaija", je rekel Emil Čebokli. Projekt Policija na lokalni ravni je na svoji seji 28. decembra lani obravnavala tudi slovenska Vlada. Projekt je bil poskusno testiran na območju Uprave za notranje zadeve v Kranju." Kranjski model" je bil tudi osnova za pripravo projekta v ostalih krajih. Poudaijena preventivna vloga policije, je bistvena novost tega projekta delovanja policije na lokalni ravni. Preventivno dejavnost bo policija uresničevala prav preko bodoče vloge vodij pilicijskih okolišev. Prej smo poznali varnostne okoliše, ki so se ponavadi pokrivali z območji ene ali več KS. V vlogi vodje varnostnega okoliša so združevali tako represivno kot tudi preventivno dejavnost. Vodja varnostnega okoliša je bil odgovoren takorekoč za vse. Za pravo klasično policijsko preventivo pa je ponavadi vedno zmanjkalo časa. Delovanje in naloge vodje policijskega okoliša bodo odslej izključno usmeijene v preventivo: Stiki z ljudmi, državljani, razgovori, svetovanja, stiki z šolami... MUlO ‘ Cim' OTO Of. CTAPT IZOLA ISOLA M KDAJ NOVA NEPROMETNA TURISTIČNA SIGNALIZACIJA? Portoroški Protour je 14. 2. v GH Metropol v Portorožu predstavil osnutek neprometne turistične signalizacije na Obali in Krasu, ki ga je izdelal oblikovalec Anton Kump iz Portoroža. Seveda pa bo treba na dogovore med občinami in postavitev počakati najmanj do sprejema ustrezne zakonodaje. Na območju Uprave za notranje zadeve Koper okoli 50 % vodij dosedanjih varnostnih okolišev prevzema naloge vodij policijskih okolišev. To so po Čeboklijevi sodbi najbolj izkušeni, delavni, sposobni ih komunikativni ljudje, poznavalci vamoste situacije. V danem trenutku se bo vodja policijskega okoliša pogovarjal z nekim direktorjem o problemih, morda že čez pol ure z neko mamico, ki jo tudi nekaj teži... Okrog 90 % njegove dejavnosti naj bi bilo izključno preventivno naravnano delo. Drugo kar je pomembno, so tako imenovane lokalne kriminalistične skupine (s tem ne uvajajo nobene nove kriminalistične službe). V teh skupinah so izključno pripadniki uniformirane policije, ki so se specializirali za učinkovito raziskavo kaznivih dejanj. Šlo je za nekakšno prerazporeditev policistov, čemur bi lahko rekli specializacija dela v uniformirani policiji. Cilj delovanja informativno komunikacijskih centrov je, da bi skrajšali čas ki je potreben za intervencijo od prijave primera dogodka do prihoda policije na določeno mesto. (Številka 92). Nikjer na območju UNZ Koper ne ukinjajo policije. Le združujejo nekatere policijske enote, da bi lahko učinkovito razporejali policijske sile. Primer Sežana, Koper itd. Po novi organiziranosti policije je na območju UNZ Koper 10 policijskih postaj. Štiri s splošnim delovnim področjem se pokrivajo z Upravnimi enotama: Policijska postaja v Piran, Izola, Koper, Sežana. Šest policijskih postaj je s posebnim delovnim področjem. Na primer: Prometna policijska postaja v Kopru, Postaja pomorske policije Koper, edina v slovenski državi, štiri postaje mejne policije (Sečovlje, Škofije, Kozina, Fernetiči). V Sežani je kombinirana policijska postaja. Naloge kontrole prehajanja čez državno mejo na žel. v Sežani bodo opravlajli poslicisti v okviru policijske postaje v Sežana. Tudi na Kozini so združili dve enoti. Po novem ne poznajo več policijskih oddelkov ampak policijske pisarne. Franc Krajnc M»MO cmA <3tY 01 - STADT PIRAN PIRANO © U»«T«V OTTA • ~~ zdravnikov, fizioterapevtov, klubskih vodstev in uprav, svoj pomemben delež pa že dolgo pristavljajo tudi športni psihologi. Teh žal v Sloveniji ni veliko, še manj onih, ki bi svoja spoznanja na preprost in razumljiv način opisali. Pred nedavnim smo tako na Koprskem dobili novo knjižico: Nekaj psihologije športa za vsakdanjo rabo, avtorja magistra Roberta Trunkla. Izdala jo je koprska svetovalnica Antistres. Zanimiv priročnik lahko zaiteresirani posamezniki in klubi ^ : nabavijo pri avtorju v svetovalnici Antistres ali Svetovalnem ^ centru v Kopru. sM Že v antični Grčiji so vedeli, da je za boljše športne uspehe pomembna tudi špomikova duša in ne le njegovo telo. In prav športni psihologi lahko veliko pomagajo posamezniku z nasveti in izkušnjami. Športniku, ki lahko zaide v krizo, je treba pravočasno priskočiti na pomoč. Kako premagati strah, prepoznati in kontrolirati stres, obvladati tremo, težave s koncentracijo in samozaupanjem? Tehnika motiviranja, problematika zasičenosti, anksiznost -agresivnost, intenziviranje učinkovitosti, podcenjevanje nasprotnika, kompleks zmage, kompleks poraza... Psihološko svetovanje z elementi psihoterapije in različnih sprostitvenih tehnik v vseh fazah športnega treniranja, seveda ob strogem spoštovanju športnikove zasebnosti, postaja sestavni del tehnike kliničnega opazovanja v različnih situacijah, saj je zelo pomembno, da igralec spozna svojo strukturo osebnosti, trener pa te ugotovitve lahko pozitivno uporabi pri svojem strokovno pedagoškem delu z igralci. Psiholog vedno dela v strokovnem timu, ki ga poleg trenerjev dopolnjujejo še zdravnik in fizioterapevt ali maser. Trenerje v sveoji vlogi vedno glavna oseba, ki mu psiholog lahko s svojo stroko v marsičem pomaga. Da bi razumeli in obvladali praktične psihološke naloge v športu, ne zadoščajo le zdrav razum in praksa, marveč je za to potrebno tudi teoretično znanje psihologije kot stroke. Praksa v športu, ki je ne spremlja ustrezna teoretična misel, se prej ali slej izrodi v prakticizem, improvizacijo, nenačrtno eksperimentiranje, poskušanje na slepo, posledično pa v končno fazo kroničnih porazov, za katere pa so praviloma vedno krivi drugi. Glede na današnje razsežnosti in zahteve športa, v katerem, žal, kaj veljata le zmaga in uspeh, je vloga psihologa usmerjena predvsem v dva cilja: Psihološka diagnostika - ocenitev športnikov posameznikov in ekip. Pri tem športni psiholog mag. Trunki ugotavlja posamezne osebnostne lastnosti, ki so pomembne ali moteče za posamezne športne panoge v vseh fazah športne selekcije, treniranja in tekmovanja. Diagnostična faza je usmerjena v strokovno ocenitev posameznih igralcev v športni ekipi kot kompleksnem psihosocialnem polju. Kot že rečeno, pri tem uporablja mag. Robert Trunki različne tehnike kliničnega opazovanja. Naslednja pomembna naloga je psihološko svetovanje z elementi psihoterapije in različnih sprostitvenih tehnik. FUDOKAN - KARATE: Pridno trenirajo Mladi člani FUDOKAN KARATE - DO KLUBA SHIHAN Sečovlje- Piran, (okrog 150) pridno trenirajo in si pod vodstvom prvega trenerja Nenada Vujnoviča (črni pas) in predsednika kluba ter drugega temerja, Franka Fičurja (rjavi pas) -oba iz Lucije, utrjujejo telo, krepijo duha ter razvijajo medsebojno prijateljstvo. Polni načrtov, vabijo nove člane. Treninge imajo v lucijski športni dvorani vsak torek od 18.00 do 19.30 in v OŠ Ankaran, vsak ponedeljek in četrtek. V klubu trenira tudi italijanski konzul v Kopru M. d' Esposito s svojim sinom, na parketu pa smo videli tudi najmlajšega 4- letnega člana iz Seče. Foto: Informa Portorož. J^ofet^os f«ft»