287
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
8/
20
04
 –
 3
U
V
U
V
U
V
U
V
U
V
O
D
N
IK
O
D
N
IK
O
D
N
IK
O
D
N
IK
O
D
N
IK
GEODEZIJA IN KULTURNA DEDIŠČINA
Pod besedno zvezo kulturna dediščina si običajno predstavljamo dejavnost vrednotenja in
upravljanja s stvaritvami, ki imajo poseben pomen za razvoj človeštva in so odraz kulturnega,
znanstvenega, socialnega in gospodarskega razvoja nekega časa. Po drugi svetovni vojni v prejšnjem
stoletju se je zavedanje, da je treba nekatere stvaritve človeštva varovati za poznejše rodove, od
časa do časa spreminjalo. Včasih lahko razumemo tudi takratne oblastnike, saj je bilo treba marsikaj
hitro in učinkovito postoriti, ne da bi spoštovali preteklost. Danes je to povsem drugače. Paradigma
trajnosti nas vse, ki kakor koli odločamo o prihodnosti, sili v spoštovanje preteklosti. Zavedanje
posameznika in nas vseh bi se vendarle moralo odražati v tem, da vladanje ene generacije v dimenziji
časa pomeni le kratko obdobje v neskončni časovni razsežnosti. Zato je smiselno spoštovati delo
preteklih generacij. Res pa je, da danes marsikdo razmišlja, da je nenadomestljiv in da je dosegel
vse sam, ne da bi mu pri tem pomagali rezultati preteklih generacij. Vse to je za današnji čas
zgrešeno razmišljanje; pa pustimo posameznikom prepričanje, da vse vedo in da so nenadomestljivi
pri svojih odločitvah.
Veliko tega, kar danes človeštvo ima, je pravzaprav podedovano iz preteklosti in še kako velja ta
trditev za našo geodetsko stroko. Razvijala se je skozi tisočletja in posameznike, ki so pripomogli
k razvoju, poznamo danes kot vidne znanstvene in zgodovinske osebnosti. Za razvoj slovenske
geodetske stroke pa so še posebej pomembna dejanja, ki so se zgodila od leta 1817 dalje v takratni
Avstro-Ogrski monarhiji. V zelo kratkem obdobju smo dobili podlage za poznejši zemljiški kataster,
ki nam v dobršni meri služijo še danes. Vse modernizacije, ki so posledica razvoja znanosti, tehnike
in same stroke, so vendarle slonele na podlagah iz takratnega strokovnega podviga. Tudi za današnji
čas veliko dejanje. Tu pa se postavlja vprašanje, ali znamo vse to ceniti in ali smo to sposobni na
pravilen način predstaviti širši strokovni in laični javnosti. Mnoga geodetska strokovna združenja
v tujini imajo posebne organe, ki poskrbijo za pravilni prikaz in vrednotenje stroke iz preteklosti.
Morda ne bi bilo nič narobe, če bi tudi mi poskrbeli za pravilno ovrednotenje preteklosti stroke in
jo znali pravilno umestiti v zgodovinsko in kulturno dediščino. Nekateri kolegi so to poskušali
pred desetletji, tako smo dobili Geodetsko zbirko pa Krim in še bi lahko naštevali. Hvala jim za
prizadevanja. Mlajši pa žal premalo cenimo njihova prizadevanja in ob proslavi na Krimu bi bilo
prav, da si zadamo nove usmeritve za popravo teh pomanjkljivosti.
Pred nami je nova številka strokovnega glasila. Kljub počitniškemu času ste se dobro odzvali s
prispevki. Hvala vsem, ki si prizadevate, da je revija dovolj strokovna, zanimiva in pestra. Prijetno
branje in veliko dobrega vam želim v imenu uredništva.
dr. Anton Prosen
Glavni in odgovorni urednik Geodetskega vestnika
Anton Prosen
stevilka 3_04.pmd 23.9.2004, 13:26287