Leto XI z vsebine številka 4 cena 1,46 EUR 22. april 2009 Ministru predstavili uspehe in tudi težave.........................................str. 7 Življenje s Homom in zanj..................................................................str. 25 V fcOOS p / 9____________ iJL C gm Obiski treh ministrov C. I j: T. T. Mag. Zlata Ploštajner ob podpisu pogodbe o območnem razvojnem partnerstvu V preteklem mesecu so obiskali kar trije ministri. Spodnjo Savinjsko dolino Ministrica za lokalno samo- Žalčani državni prvaki Učenci I. osnovne šole Žalec so na sobotnem 12. ekipnem državnem prvenstvu v šahu v Šentjurju prijetno presenetili, saj so osvojili prvo mesto, kljub temu da so bili po rating točkah šele peti nosilci. Med več kot 260 mladimi šahisti iz vse Slovenije (53 ekip pri dečkih in 16 ekip pri deklicah), so lovoriko pri dečkih domov odnesli mladi Žalčani pod mentorstvom Dimitrija Uriska. Ekipo so sestavljali Miha Bombek, Andraž Stariha, Urban Pesjak in Robi Artič. Učenci OŠ Šempeter v sestavi David Brinovec, Marko, Damjan in Andreja Randl, Žan Rotovnik z mentorjem Jože-tom Peternelom pa so osvojili šesto mesto. T. Tavčar Prvaki z mentorjem Dimitrijem Uriskom Knjigam za praznik Drugi april je mednarodni dan knjig za otroke, 23. april pa svetovni dan knjige. V počastitev praznikov knjige bo jutri v krajih po Sloveniji po katalonskem vzoru potekala akcija "Podarimo knjigo", s katero pozivajo, da bi tistim, ki jih imamo radi, podarili knjigo in cvetlico. Knjigo in cvet bodo podarjali tudi v Žalcu. Medobčin- upravo mag. Zlata Ploštajner je konec marca prisostvovala podpisu pogodbe o vzpostavitvi območnega razvojnega partnerstva za območje Spodnje Savinjske doline, ki so jo podpisale prav vse spodnjesa-vinjske občine, in se v Žalcu udeležila tudi seje Sveta Savinjske statistične regije. Tretjega aprila sta Žalec obiskala šolski in kmetijski minister. Minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič se je udeležil mednarodne znanstvene konference o spremembah v sistemu vzgoje in izobraževanja pedagoških delavcev Slovenije v Žalcu, hkrati pa obiskal tudi OŠ Griže in napovedal, da bodo učenci v novo šolo vstopili v dveh letih in pol. Kmetijski minister dr. Milan Pogačnik je na povabilo direktorice Martine Zupančič obiskal Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in podprl željo inštituta, da postane center odličnosti. Več na str. 2 in 7. L. K. Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66 Pražarna in kavni butik! Nagradna igra za nakup nad 8,35 €1 Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Marjan Gajšek, Latkova vas 45, Prebold 2. Jože Ogrinec, Podgorje 4, Kamnik 3. Marija Hodnik, Varpolje 36, Rečica ob Savinji Zdravo je lepo Nič kaj aprilsko vreme nas je zvabilo v naravo in nas naravno pripravilo na več fizičnih aktivnosti, pohode, kolesarjenje, skupinske športe na zunanjih igriščih ali samo sprehode in druženja v naravi. Neobičajno visoke temperature prve polovice aprila in optimizem, ki ga s sabo prinašata svetloba in toplota sončnih žarkov, pa pomenijo tudi, da smo letos že zelo zgodaj izpostavljeni močnemu soncu in tudi vsem njegovim slabšim stranem. Dermatovenerologi iz leta v leto opozarjajo pred škodljivim sončenjem, Zavod za zdravstveno varstvo Celje je ob podpori Društva za boj proti raku regije Celje in Združenja slovenskih dermatovenerologov v preteklih dveh letih razvil uspešen preventivni program Varno s soncem, namenjen predšolskim otrokom, saj je usmerjen v vzgojo za pravilno samozaščitno ravnanje pred škodljivimi posledicami sonca, dolgoročno pa prispeva k preprečevanju kožnega raka. V obliki projekta je že lani intenzivno zaživel kar v 109 slovenskih vrtcih in je zajel 15.000 otrok, starih od 4 do 6 let. Če ugotovimo, da je vzgoja najpomembnejša do 9. leta starosti in da imajo otroci tudi velik vpliv na starše, potem ima projekt res veliko težo. Zdravje kot vrednota tudi sicer ponovno prihaja v ospredje. V prvi polovici aprila smo obeležili svetovni dan zdravja in mu po mnogih krajih naše doline dali tudi fizično podobo. Staršem pri vzgoji in osveščanju na temo zdravja obilno pomagajo šole, ki spodbujajo fizične aktivnosti otrok, zdravo prehrano v šolah in zdrave odnose med njimi. Da je zdravje res vrednota, pa se spomnimo tudi ob podatku, s katerim nam je te dni postregel Inštitut za varovanje zdravja, in sicer, da je v letu 2007za dober odstotek ponovno naraslo število bolnikov, ki so bili sprejeti v bolnišnice. Teh je bilo leta 2007 že 362.000, ki so v povprečju v bolnišnicah preležali 6,8 dneva. To pa skupaj znese skoraj 2,5 milijona dni, ki so jih v tem letu preležali v bolnišnicah. Preventivna skrb za zdravje je torej nuja, od malih nog. Glede na to, da je povprečna življenjska doba Slovencev že skoraj 79 let in da se iz leta v leto viša, dobiva kakovostno življenje v smislu zdravega duha v zdravem telesu še večje razsežnosti. Prvomajski prazniki nas vabijo v naravo. Uživajmo, zajemimo je ravno toliko, da je ne ogrozimo in da nas ne bo ogrozila ona. Prijetne in zdrave praznične dni. Lucija Kolar ska splošna knjižnica Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec pripravljata prireditev z naslovom Knjigam za praznik. Lahko boste sodelovali na brezplačnih knjižnih tržnicah v akciji Knjige menjajo lastnike. Stojnici s knjigami bosta postavljeni pred knjižnico in trgovino Mercator v Žalcu, če bo deževalo, pa v knjižnici. T. T. Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko. najboljše za mojo druzinoi Vrhunska avtomatska sekcijska garažna vrata Hormann ZE ZA 929 €! www.matjaz.si info@matjaz.si mcitjaž Cena zaiema sekcijska izolirana garažna vrata EPU (vodoravni motiv, bela, woodgrain), dimenzije: 2375 x 2000, 2375 x 2125, 2500 x 2000 in 2500 x 2125, motorni pogon, montažo in 8,5 % DDV. Akcija traja do 31. 5. 2009! Ustvorjomo pozdrave CREAfe^an STREHA ZA VEČ GENERACIJ OPEČNA STRESNA KRITINA VRHUNSKE KVALITETE s GARANCIJO zdaj še po POSEBNO UGODNIH AKCIJSKIH CENAH! Informacije na tel. 03 710 09 50 in 031 637 213 .creatim.si 9771580096004 2 april 2009 OBČINA ŽALEC ^^SaAtinis&e^datln&S Pomoč z informacijami Direktor očinske uprave Jože Golič, na levi Občina Žalec se je odločila za novo obliko pomoči občankam in občanom pri uveljavljanju njihovih pravic pred državnimi organi in organi lokalnie skupnosti. Kot je na tiskovni konferenci povedal direktor občinske uprave Jože Golič, ne gre za brezplačno pravno pomoč, ampak za zagotavljanje potrebnih informacij, ki omogočajo hitrejše in učinkovitejše reševanje problemov občank in občanov. »V občinski upravi že dalj časa opažamo, da prihajajo občanke in občani v to hišo spraševat določene stvari, ker ne vedo, na koga se obrniti, da bi dobili ustrezne odgovore. Število teh vprašanj narašča z zaostrovanjem krize, ljudje prihajajo v stisko in si pogosto ne vedo pomagati, kje najti odgovore oziroma kje poiskati konkretno pomoč,« je povedal Jože Golič. V žalski občinski upravi ugotavljajo, da občina ustrezno zagotavlja splošno informiranje o doga- Na podlagi 60. člena in ob smiselni uporabi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/2007) ter 16., 24. in 36. člena statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01, 25/02, 5/03, 29/03, 134/04, 16/05, 95/05, 23/06) je župan Občine Žalec, dne 26. 3. 2009, sprejel SKLEP o javni razgrnitvi z javnim naznanilom i. Občina Žalec z javnim naznanilom obvešča javnost, da se javno razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za kamnolom Liboje, ki ga je marca 2008 pod št. projekta 031/06 izdelal IUP, d. o. o., iz Celja. Hkrati z dopolnjenim osnutkom OPPN se razgrinja tudi okoljsko poročilo za OPPN kamnolom Liboje, ki ga je novembra 2008 pod št. projekta 032/06-08 prav tako izdelal IUP, d. o. o., iz Celja. II. V ureditveno območje OPPN so vključena zemljišča naslednjih parc. *44, *45, *189, *258, *42/1, *42/2, *42/3, *42/4, 3/1, 3/2 del, 4/1, 4/2, 4/4, 4/5, 4/7 del, 4/8, 4/9, 4/10, 5/1 del, 5/3, 5/4, 6 del, 114 del, 120/1 del, 121 del, 121/3 del, 129/1, 129/2, 130/1, 130/2, 130/4, 130/5, 130/6, 130/7, 130/8, 130/9, 130/10 del, 130/11 del, 130/13, 130/15 del, 130/16, 130/17, 130/18, 130/19, 130/20, 130/21, 130/22, 130/23, 130/25, 132, 133/1 del, 133/2 del, 133/3 del, 133/4 del, 133/5 del, 133/6, 133/7, 133/8, 133/9, 133/10 del, 133/11 del, 133/12 del, 133/13 del, 133/14, 133/15, 133/16 del, 770 del, 771/3 del, 771/4 del, 771/6 del, 772 del, 773/1 del, 773/3, 773/4, 774/1, 774/2, 774/3, 775, 776/1, 776/2, 776/3, 777, 778, 779/1 del, 779/2 del, 780, 781, 782, 783, 784, 785, 787 del, 800 del, 1008/2, 1008/7 del, 1008/9, 1008/13, 1008/14, 1008/15, 1008/16, 1008/17, 1008/18, 1010/3, 1010/4 del, 133/2 del, 133/3 del, 133/4 del, 133/5 del, 133/6 del, 133/7, 133/8, 133/9, 133/10 del, 133/11 del, 133/13 del, 133/14, 133/15, 133/16 del, 770 del, 771/3 del, 771/4 del, 772 del, 773/1 del, 773/3 del, 773/4, 774/1, 774/2, 774/3, 775, 776/1 del, 776/2 del, 776/3 del, 777, 778 del, 779/1 del, 779/2 del, 780 del, vse k. o. Liboje. Ureditveno območje meri 38,70 ha. III. Gradivo iz I. točke tega sklepa bo javno razgrnjeno v prostorih Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec in v prostorih KS Liboje. Javna razgrnitev bo trajala od 28. 4. 2009 do 29. 5. 2009. V času javne razgrnitve bo dne 13. 5. 2009 ob 16.00 izvedena javna obravnava v sejni sobi Občine Žalec. IV. V času javne razgrnitve lahko na razgrnjeno gradivo podajo svoje pisne pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti ter jih posredujejo na Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec ali na KS Liboje. V. Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Občine Žalec (http://www.zalec.si), na oglasni deski Občine Žalec in KS Liboje ter v časopisu Utrip ali Večer. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Stev.: 350-05-0001/2006 - 2/3 Žalec, 26. 3. 2009 Župan Občine Žalec Lojze Posedel, univ. dipl. ekon. o'bčjinsp!iaiilraiv]:)isi'ii,je povt Temeljni kamen predvidoma jeseni dala vodja Oddelka za nego- _ spodarstvo in gospodarstvo Nataša Gaber Sivka. Pisarna za informacije bo odprta vsako sredo od 15. do 17. ure v mali sejni sobi v prvem nadstropju občinske stavbe. V tem času bo mogoče dobiti informacije tudi po telefonu, in sicer na tel. št. 713 64 86. K. R. V začetku aprila je bila v žalskem gasilskem domu predstavitev projekta gradnje doma za starejše v Žalcu. Čeprav je bilo na podroben prostorski načrt nekaj pripomb, ki jih bo potrebno še uskladiti, župan Lojze Posedel pričakuje, da bo temeljni kamen položen letošnjo jesen. Občina Žalec se je za gradnjo doma za starejše leta 2004 prijavila na razpis ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in bila uvrščena na petindvajseto mesto. Do leta 2010 se je država odločila za ureditev devetnajstih domov, tako da Žalec ni prišel v ožji izbor. Zato se je žalska ob- Nova cesta, velik praznik Nataša Gaber Sivka, na desni Darja Orožim janju v širši lokalni skupnosti, tudi prek medijev. »Premalo pa je tistih informacij, ki posamezne občanke in občane neposredno zanimajo zaradi uveljavljanja njihovih pravic in obveznosti pred državnimi organi in organi lokalne skupnosti. Želeli smo narediti korak naprej od tistega nudenja informacij, ki jih redno dajejo naši zaposleni ljudem, ki prihajajo v občinsko hišo, pa tudi na upravno enoto in druge državne organe v tej hiši«. Občanke in občani bodo na enem mestu dobili informacije, na katere službe ali državne organe se v določenih zadevah lahko obrnejo, na primer glede sklepanja obveznega zavarovanja občanov. Dobili bodo informacije z vseh področij, ki jih pokrivata Oddelek za varovanje okolja in urejanje prostora ter Oddelek za gospodarstvo in negospodarstvo Občine Žalec, tudi kako priti do paketov pomoči, katera dokazila potrebujejo za uveljavljanje zni- Z odprtja ceste Za krajane na hribu v Mali Pirešici v Krajevni skupnosti Petrovče je bila zadnja marče-vska sobota velik praznik. Namenu so namreč predali novo, skoraj 400 metrov dolgo asfaltirano cesto. Zbranim je najprej govoril predsednik režijskega odbora za gradnjo ceste Matej Jug. Kot je poudaril, so se o tej cesti v vaški skupnosti Mala Pirešica začeli pogovarjati pred tremi leti in končno so lani avgusta v KS Petrovče odobrili sredstva za gradnjo, da so lahko začeli z iskanjem najugodnejšega ponudnika. čina odločila, da zgradi enoto Doma upokojencev Polzela in tako skrajša postopek. Dom za starejše je predviden v zahodnem delu Žalca, kjer so danes še polja. Izdelana je dokumentacija, v tem času pa potekajo aktivnosti za pridobitev zemljišča od Sklada kmetijskih zemljišč in postopek sprejemanja podrobnega prostorskega načrta. Prostorski načrt naj bi bil sprejet aprila oziroma maja, vendar je nanj prišlo nekaj pripomb, zato bosta po besedah župana potrebna predvidoma dva meseca za uskladitev in ponovno javno razgrnitev. Vse potrebne aktivnosti na ministrstvu naj bi bile končane do letošnje jeseni. Dom bo žalska občina gradila na osnovi javno-zasebnega partnerstva, zaenkrat velja, da bo v njem 134 mest, pogovori z ministrstvom pa še potekajo. Ko bo znano vse, bo občina objavila razpis za izvajalca. Po besedah župana računajo, da bi temeljni kamen za gradnjo doma položili jeseni, prihodnjo jesen pa naj bi bil dom dograjen. K. R. Delež krajevne skupnosti je bil 50 tisoč evrov, 11 gospodinjstev je prispevalo po 500 evrov, podjetje Montana pa je podarilo nasipni material. Predsednik sveta KS Petrov-če Iztok Uranjek je v svojem pozdravnem nagovoru vsem zaželel varno in srečno vožnjo po novi cesti, trak sta prerezala najmlajša udeleženca odprtja, učenca Luka Jug in Nikola Kondič, cesto je blagoslovil upokojeni duhovnik iz Petrovč Janez Zupanc, odprtje pa je z igranjem na harmoniko popestril Blaž Reberšak. T. Tavčar INFORMATIVNA OBJAVA JAVNE DRAŽBE Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, Žalec, bo v sredo, 6. maja 2009, v sejni sobi Občine Žalec ob 9. uri izvedla javno dražbo za prodajo nepremičnin: a) stavbno zemljišče v območju Zazidalnega načrta SIP Šempeter, parc. št. 225/1 k. o. Šempeter v izmeri 2836 m2; b) stavbno zemljišče na Ložnici pri Žalcu, parc. št. 269/5 k. o. Žalec v izmeri 2974 m2; c) poslovna stavba na naslovu Pečnikova 1, Žalec. Javna dražba je objavljena v Uradnem listu RS št. 30/2009 z dne 17. 4. 2009 in na spletni strani Občine Žalec (www.zalec.si). Podrobnejše informacije v zvezi s prodajo lahko dobite na Občini Žalec, Ulica Savinjske čete 5, Žalec, prvo nadstropje, soba št. 26, na tel. št. 03/713 64 14 ali elektronskem naslovu natja.sketa-miser@zalec.si. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja skladno z Odlokom o podeljevanju priznanj v Občini Žalec (Uradni list RS št. 41/97) razpisuje POGOJE IN ROK DAJANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŽALEC V LETU 2009 I. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja razpisuje pogoje in rok za dajanje pobud za podelitev priznanj Občine Žalec. 1. GRB OBČINE ŽALEC Grb Občine Žalec podeljuje občinski svet za uspehe na področju gospodarstva, umetnosti, kulture, ekologije, družbenih dejavnosti, športa in vseh drugih področjih človekovega ustvarjanja. Komisija za mandatna vprašanja volitve, imenovanja ter priznanja lahko predlaga občinskemu svetu vsako leto največ 5 dobitnikov grbov. 2. PLAKETO OBČINE ŽALEC Plaketo Občine Žalec podeljuje občinski svet za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, kulturnem, športnem področju, za dosežke na drugih področjih. Plaketo Občine Žalec lahko občinski svet podeli tudi uglednim gostom in delegacijam, ki uradno obiščejo Občino Žalec. Komisija za mandatna vprašanja volitve, imenovanja ter priznanja lahko predlaga občinskemu svetu vsako leto največ 5 dobitnikov plaket. II. Priznanje Občine Žalec se podeli posamezniku, skupini, organizaciji, podjetju in društvu. Priznanja se izročajo na slovesen način. III. Pobudo za podelitev priznanja Občine Žalec lahko podajo fizične in pravne osebe. Pobudnik za podelitev priznanja sebe ne more predlagati za priznanje. IV. Pobuda za podelitev priznanja mora vsebovati: - naziv in naslov pobudnika, - datum, ko je bil sprejet sklep o pobudi za priznanje, - ime in priimek ter naslov predlagane osebe oziroma naslov predlagane organizacije, podjetja, skupnosti, društva. Utemeljitev pobude za priznanje mora vsebovati: a) za posameznika: - kratek življenjepis z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje je posameznik že prejel) s poudarkom na tistih zaslugah, zaradi katerih se daje pobuda za priznanje; b za organizacije, podjetja, skupnosti, društva: - kratek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje in kdaj je bilo podeljeno) z utemeljitvijo tistih dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje. Pobude za podelitev priznanj Občine Žalec sprejema Komisija za mandatna vprašanja volitve, imenovanja ter priznanja, Savinjske čete 5, 3310 Žalec, do 12. maja 2009 do 12. ure. Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja Gregor Vovk Petrovski, univ. dipl. plg. OBČINA ŽALEC Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec o b j a v l j a 1. JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM 2. JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO STANOVANJ V BLOKIH, NAMENJENIH ZA BIVANJE UPOKOJENCEV IN INVALIDOV Razpisuje se oddaja neprofitnih stanovanj v najem, ki bodo v času veljavnosti prednostnih list izpraznjena, zgrajena ali na novo pridobljena v letih 2009 in 2010. Rok za vlaganje vlog s predpisano dokumentacijo je od 23. 4. do vključno 25. 5. 2009. Zainteresirani občani Občine Žalec, ki so državljani RS, pridobijo podrobne razpisne pogoje, predpisane obrazce in vse potrebne informacije za vlaganje vlog za pridobitev neprofi-tnega stanovanja v teku razpisnega roka, in sicer: ob ponedeljkih med 8. in 14. uro, ob sredah med 8. in 12. ter 13. in 16. uro, ob petkih med 8. in 12. uro v upravni zgradbi Občine Žalec, Savinjske čete 5, Žalec, pisarna št. 42 v Il.nadstropju. Kontaktni osebi sta: Tatjana Urlep in Petra Rehar. Informacije je mogoče pridobiti tudi na tel. št. 713 64 74 in 713 63 28. Razpis bo od 23. 4. 2009 dalje objavljen na spletni strani Občine Žalec (www.zalec.si), kjer bodo na razpolago tudi vsi obrazci. Vloge, ki bodo prispele po izteku razpisnega roka, bodo zavržene. _SoAilnlsAe^. datin&S OBČINA ŽALEC april 2009 3 Minister na šoli v Grižah še pol leta, ker se ponavadi vedno kaj zaplete, je to gotovo čas, ko bodo učenci lahko vstopili v nove šolske prostore.« To potrjuje tudi načrte občine, po katerih je rušitev obstoječe gradnje in začetek nove gradnje predvidena v letu 2009. Nadomestni prostori za pouk pa bodo, kot smo že pisali, pripravljeni na UPI Ljudski univerzi Žalec, nekaj tudi na POŠ Liboje. K. R., L. K. Minister Igor Lukšič med griškimi šolarji Minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič se je 3. aprila v Žalcu udeležil mednarodne znanstvene konference o spremembah v sistemu vzgoje in izobraževanja, ki jo je organizirala Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije. Po uvodnem nagovoru in predavanju z naslovom Čas za razmislek je pred odhodom v Celje nenapovedano obiskal še Osnovno šolo Griže. Šola v Grižah je še zadnja v žalski občini, ki čaka na zagotovitev primernih prostorskih pogojev za devetletko. Že nekaj časa je od sprejetja odločitve, da obnova in razširitev nista smotrni, zato bodo zgradili nov objekt s telovadnico in vrtcem. S to investicijo se je Občina Žalec prijavila tudi na razpis ministrstva za šolstvo in šport in prejela že tudi sklep o izboru prejemnikov sredstev za sofinanciranje investicij na področju predšolske vzgoje in osnovnega šolstva v RS za vključitev izgradnje nove osnovne šole s telovadnico in vrtcem v Grižah v proračunsko leto. Po njem se je uvrstila med prve tri investicije na državnem nivoju z deležem 28,15 % sredstev. Vrednost investicije presega 7 milijonov EUR. Izdelani so PGD-projekti in trenutno čakajo na soglasje ministrstva za šolstvo in šport. Za razpis o sofinanciranju investicij v šolstvo naj bi vlada izdala pravnomočen sklep konec tega meseca ali v začetku maja, je povedal minister Lukšič. Na vprašanje, zakaj je nenapovedano obiskal šolo v Grižah, je minister dr. Igor Lukšič povedal: »Nenapovedano zaradi tega, ker je župan tako spreten. Pokazal mi je načrte. Vidim, da zadeve zelo dobro tečejo in po naših skupnih predvidevanjih naj bi bila šola končana v dveh letih. Če dodamo Ministru za šolstvo in šport dr. Igorju Lukšiču so ob njegovem obisku v Žalcu na Občini Žalec predstavili tudi dosedanje aktivnosti na področju vzgoje in izobraževanja, nam je povedala Nataša Gaber Sivka, vodja Oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti. Občina Žalec je bila v zadnjih letih na tem področju zelo aktivna. Od leta 2003 je izvedla investicije na tem področju v skupni vrednosti skoraj 3 milijone evrov (natančneje 2,932 mio. evrov), od tega največ v izgradnjo nove glasbene šole (dobre I,35 milijona evrov), novogradnjo POŠ Trje in POŠ Ponikva (skupaj dobre 1,23 milijona evrov), ostalo pa v redna obnovitvena dela, menjavo stavbnega pohištva, kritin, ograj, obnovo sanitarij in drugega na I. in II. OŠ Žalec in v Vrtcih Žalec ter v obnovo objektov za šport in rekreacijo v Žalcu, Drešinji vasi in Libojah. Prva letos, a dolga in vroča Občinski svet Občine Žalec se je na prvi letošnji seji sestal 23. marca. Na dnevnem redu je bilo 16 točk, razpravo pa sta najbolj zaznamovali dve točki - z dnevnega reda umaknjen odmik od veljavne prostorske dokumentacije in, kot ponavadi, točka o delu nadzornega odbora. Pred prvo letošnjo redno sejo je bila tudi dopisna seja z eno točko, predlog zadržanja izvajanja proračuna za leto 2009 v delu, ki se nanaša na financiranje nadzornega odbora. Ta županov predlog ni bil sprejet, ker je to pristojnost župana in, kot je povedal Lojze Posedel na redni seji, je tak sklep tudi sprejel. Na seji so žalski svetniki v svete javnih zavodov imenovali svoje predstavnike in potrdili nekaj premoženjsko-pravnih zadev, med njimi sklep, da bo po prenosu stare sušilnice IHP z države na občino inštitut lahko še naprej uporabljal ta objekt, v katerem bo tudi ekomuzej hmeljarstva. Potrdili so sklep o vzpostavitvi Območnega razvojnega partnerstva Spodnja Savinjska dolina ter v drugi obravnavi odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Žalec, ki prinaša drugačno obračunavanje omenjenega prispevka. Svetniki so se strinjali tudi s spremembami odloka o zazidalnem načrtu Ar-novski gozd. Precej obširna je bila razprava o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Sprejeli so tudi tri amandmaje svetnice Tanje Razboršek Rehar (da je pogoj za direktorja zavoda univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba s specializacijo oz. magisterijem ekonomske ali druge ustrezne smeri, da ima svet zavoda pet članov, od katerih je en član predstavnik zaposlenih v zavodu, štiri pa imenuje ustanovitelj s področij, ki jih pokriva zavod, in da svojega pomočnika direktor imenuje izmed delavcev zavoda ali na osnovi razpisa, zahteve za izobrazbo pa so enake kot pri direktorju, tudi mandat pomočnika je vezan na direktorja). Svetniki so v nadaljevanju seje prisluhnili kratkemu poročilu Nataše Gaber Sivka, vodje Oddelka za negospodarstvo in gospodarstvo, o poslovanju javnih zavodov v preteklem letu, podrobnejšim poročilom ravnateljem pa so lahko svetniki pred tem prisluhnili na posebnem sestanku. Dopolnili so cenik plakatiranja in kljub pomislekom soglašali s povišanjem cen ravnanja z odpadki. Veljati bodo začele po potrditvi pri vladi. Soglašali so tudi s spremembami cen prispevka za vzdrževanje pokopališča in z novo, tokrat nižjo ceno storitve pomoč družini na domu. V zvezi z odmiki od veljavne prostorske dokumentacije je bilo Ob dnevu upora proti okupatorju in ob prazniku dela, 1. maju, čestitamo vsem občankam in občanom ter bralkam in bralcem časopisa Utrip Savinjske doline. Župan Občine Žalec s sodelavci Priznanja za inovatorje Nagrajeni inovatorji z dr. Alešem Miheličem (drugi z leve) in s predstavniki Občine Žalec, Golding kluba, Razvojne agencije Savinja in Zbornice zasebnega gospodarstva V Žalcu so v začetku mese- predlaganih osem odmikov, šestega je župan umaknil z dnevnega reda. Ker pa na začetku seje ni bilo jasno povedano s priimkom investitorja, za kateri odmik gre, so šele pri razpravi ugotovili, da je bil umaknjen z dnevnega reda odmik za vikend svetnika Janka Kosa. Razlog naj bi bila po besedah župana anonimna prijava, na osnovi katere naj bi bilo potrebno preveriti nekatere podatke. Pod točko o dokončnih poročilih nadzornega odbora o izvedbi nadzora poslovanja Zveze društev upokojencev Žalec in Krajevne skupnosti Leveč ponovno ni bilo obravnave, ker noben svetnik pred sejo ni vložil stališča o tem poročilu, je povedal župan. Župan je svetnikom na mizo položil pisno stališče o poročilu o delu nadzornega odbora v letu 2008 in programu dela za leto 2009 in v njem zahteval, da nadzorni odbor dopolni poročilo z argumenti o svojih trditvah, da je bilo na primer sodelovanje župana in občinskih služb s člani nadzornega odbora slabo in katera večina občinskega sveta poleg župana nima želje po odkrivanju protizakonitosti. Razprava je bila vroča, prav tako pri svetniški pobudi o problematiki dvojnega vodstva Društva upokojencev Žalec. Za občinsko upravo je edino legitimno vodstvo novoizvoljeni upravni odbor. O tem smo obširno poročali v prejšnji številki Utripa. K. R. ca podelili nagrade najboljšim inovatorjem preteklega leta v Občini Žalec, ki jih z namenom spodbujanja inovatorske dejavnosti v gospodarstvu že nekaj let podeljujejo Občina Žalec, Razvojna agencija Savinja, Zbornica zasebnega gospodarstva in Združenje menedžerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec. Organizatorji so ob tej priložnosti medse povabili direktorja Direktorata za tehnologijo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS dr. Aleša Miheliča, ki je spregovoril tudi o politiki države do tehnološkega razvoja in poudaril, da je inovativnost še posebej pomembna v času krize, saj bodo preživela le najbolj inovativna podjetja. Kot je povedal Ivan Podpe- čan, predsednik komisije za inovacije na Občini Žalec, ki jo sestavljajo Dani Zagoričnik, Danilo Basle in Danica Jezovšek Korent (Marjan Volpe je od tokratnega odločanja izstopil), je bilo letos manj prijav, zaradi kakovosti prijavljenih inovacij pa so se odločili, da bodo podelili dve prvi nagradi. Prvo nagrado je prejel Aleš Marko iz podjetja Uniforest Petrovče za navijalno napravo z diferencialno tračno zavoro pri gozdarskem vitlu. Gre za izboljšano izvedbo do zdaj znanih diferencialnih tračnih zavor, ki ima po patentu integrirano izvedbo diferencialne zavore v zaprto osnovno ohišje stroja. Inovacija je izboljšala varnost, poenostavila vzdrževanje in povečala storilnost. Za inovacijo so podelili slovenski patent P-200800155, ima pa tudi možnost prijave za evrop- ski patent. Inovacija prihaja v serijsko proizvodnjo v podjetju Uniforest, d. o. o., še letos. Prvo nagrado je prejel tudi Marjan Volpe iz podjetja Sico Petrovče za inovativno vpenjanje pri regalnih sistemih, ki je že implementirano v Merkur centru v Mariboru. Z inovacijo je izboljšan regalni sistem s prosto pritrjenimi nosilci blaga, ki omogočajo hitro montažo in demontažo. Izum predstavljata prečna profila in vezni profil, ki preprečuje razteg v smeri veznega profila. Podana je že bila zahteva za podelitev slovenskega patenta in Urad za intelektualno lastnino potrjuje, da izum izpolnjuje pogoje za patentno varstvo. Tretjo nagrado je prejel Ver-ner Perin iz podjetja SIP Šempeter za avtomatiko razsvetljave, ki je že implementirana v podjetju SIP. Gre za zamenjavo starih neekonomičnih svetilk z novimi varčnimi svetili z dvojnim režimom delovanja. Novo je tudi brezžično krmiljenje osvetlitve glede na različne potrebe: odmori, malice, prosti dnevi ter odvisnost delovanja od podatkov svetlobnih senzorjev o naravni svetlobi. Samo priključna moč svetil se je zmanjšala s 159,7 kW na 28,8 kW, zmanjšanje porabe pa bo omogočilo optimalno krmiljenje glede na potrebe po osvetlitvi. Za prvo mesto sta inovatorja prejela po 1.100 evrov nagrade, za tretje mesto pa 800 evrov bruto. L. K. Gasilci vedno v pomoč Gasilske zveze Žalec namenjenih 127.430,00 evrov. Za dobro sodelovanje z občino so se županu zahvalili predsednik Gasilske zveze Žalec Edvard Kugler, poveljnik Franc Ranči-gaj in poveljnik Gasilskega poveljstva Občine Žalec Primož Vasle. T. Tavčar Med podpisom pogodbe (župan Lojze Posedel in predsednik GZ Žalec Edvard Kugler) Župan Občine Žalec Lojze Posedel je na turistični kmetiji v Gotovljah s petnajstimi predsedniki prostovoljnih gasilskih društev Občine Žalec in predsednikom Gasilske zveze Žalec Edvardom Ku-glerjem podpisal pogodbo o opravljanju lokalne gasilske javne službe za leto 2009. S pogodbo so podpisniki določili vsebino, način opravljanja gasilske službe, financiranje in druge pogoje dela. Uvodoma se je župan Lojze Posedel zahvalil gasilcem za izredno pomoč, Gasilski zvezi Žalec pa za dobro sodelovanje na strokovnem področju. Med večjimi letošnjimi mejniki gasilstva pa je omenil 100-letnico Prostovoljnega gasilskega društva Levec, ki jo bodo proslavili 20. junija. Leta 2008 je bila gasilska pomoč potrebna v 132 intervencijah, v katerih je sodelovalo 870 operativnih gasilcev. V proračunu Občine Žalec je v letošnjem letu za delovanje petnajstih gasilskih društev in SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186 POPRAVILA • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV • GRELNIKOV VODE, • SUŠILNIKOV, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV C)/. 4 april 2009 LAJ/VU2/ OBČINE 780-letnica župnije VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE POLZELA ISKRENO ČESTITAMO OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU IN OB PRAZNIKU DELA! Zupan in občinska uprava Občine Polzela OBČINA TABOR Spoštovani občani Občine Tabor! Ob dnevu boja proti okupatorju in prazniku dela vam želimo veliko kulturnih in zabavnih užitkov ter sprostitve v prazničnih dneh! Župan, občinski svet in občinska uprava Z I •• V• V V • 1 1* • akcijo čiščenja zadovoljni Med posaditvijo cepiča najstarejše trte Andraška župnija v letošnjem letu proslavlja 780-le-tnico svojega obstoja. Simon Ograjenšek je predlagal, da bi v Andražu posadili potomko najstarejše trte v Sloveniji. S to zamislijo je seznanil župnika Janeza Furmana in dr. Ludvika Toplaka. Župan Mestne občine Maribor Franc Kangler jim je podaril cepič, ki so ga posadili na župnijskem vrtu pod župnijsko cerkvijo. Gospodar trte Franc Kangler je cepič s certifikatom predal domačemu župniku Janezu Furmanu, ki je za skrbnika trte določil dolgoletnega vinogradnika Rudija Cevzarja. Cepič so posadili ob prisotnosti številnih krajanov, mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger pa je opravil blagoslov. Podžupan Občine Polzela Jože Kužnik je v imenu Občine Polzela prisrčno pozdravil goste, Mariboru pa se je zahvalil za darovani cepič. Dogodek so popestrili pevci Andraškega okteta. Nadškof je opravil ma-šno daritev ob začetku verskega poglabljanja - misijona v Andražu, ki je potekal od 22. do 29. marca. Zadnji misijon je bil v Andražu pred več kot 40 leti. S posaditvijo najstarejše trte je kulturna dediščina Andraža še bogatejša. T. T. Člani turističnega in hortikulturnega društva pri akciji Zadnji vikend v marcu je na območju celotne Občine Polzela potekala čistilna akcija. V ta namen je občina vsem gospodinjstvom posredovala zloženke, s katerimi je občane pozva- la, naj se pridružijo pomladanski akciji čiščenja okolja in tako prispevajo k lepšemu videzu bivalnega okolja. V okviru 34 društev ter 8 krajevnih odborov je v akciji letos sodelovalo 450 občank in občanov, ki so čistili ob cestah, vodotokih, železniški progi, v parku Šenek, ob planinskih poteh ... Sodelovali so tudi otroci in učenci OŠ Polzela, ki so poskrbeli za okolico vrtca, šole in igrišča. Skupno se je nabralo preko 400 vreč smeti ter veliko število traktorskih prikolic gradbenih odpadkov, posod, akumulatorjev, avtomobilskih gum ter železnih odpadkov. V tem času je bil odprt tudi Zbirni center Andraž. Kljub vedno večji osveščenosti ljudi o pravilnem ravnanju z odpadki ter brezplačnim prevzemom odpadkov v Zbirnem centru Andraž za občane Občine Polzela se v naravi pojavljajo vedno nova črna odlagališča smeti. T. Tavčar Spomladanska čistilna akcija Za lepše okolje tudi v Taboru V Občini Tabor so v soboto, 28. marca, izpeljali čistilno akcijo, v kateri je sodelovalo okrog 200 udeležencev. Med njimi tudi 73 učencev in 11 učiteljev POŠ Tabor. V akciji so poleg planinskega in turističnega društva sodelovala predvsem gasilska društva v občini. PGD Ojstriška vas Tabor je čistilo obrežje ob potoku Konjščica do Klovna, PGD Kapla - Pondor je čistilo obrežje reke Bolske, PGD Loke pa je čistilo obrežje potoka Konjščice do Ropreta. Učenci in učitelji so čistili okolico šole in igrišča ter področje ob cesti na relaciji POŠ-Pondor. Čistilni akciji se je pridružila tudi občinska uprava Občine Tabor, ki je pobirala odpadke ob Občina Vransko je tudi letos organizirala spomladansko čistilno akcijo, ki so se je udeležili učenci OŠ Vransko - Tabor, občani - člani v občini delujočih društev in drugi. Poudarek je bil na čiščenju obrežij rek in potokov. Opremljeni z gumijastimi škornji, rokavicami, PVC-vrečami in obilico dobre volje, so se odpravili po obrežjih Bolske, Merinščice, Podgrajščice, Motnišnice, Zaplaninščice in Cerkovni-ce, učenci pa so očistili trg Vransko. Skupaj se je nabralo približno 30 kubičnih metrov najrazličnejših od- Utrinek z akcije padkov, kar nedvomno kaže na to, da je ekološka osveščenost pri nekaterih ljudeh še vedno na precej nizki ravni. Po končani akciji so si udele- ženci povrnili moči na pikniku, učence OŠ Vransko - Tabor pa je podjetje Simbio, d. o. o., nagradilo s praktičnimi nagradami. T. T. Ena od ekip čistilne akcije občinskih cestah. Tokrat so napolnili tri velike zabojnike, kar je okrog 75 m3 odpadkov. Ob tem pa se je marsikdo od udeležencev spraševal, kdo so tisti, ki brez slabe vesti povzročajo takšno onesnaževanje. Poleg tega pa je tudi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Prebold skladno z Odlokom o priznanjih Občine Prebold (Uradni list RS št. 37/00 in 27/04) r a z p i s u j e POGOJE IN ROK ZA DAJANJE POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE PREBOLD V LETU 2009 Razpisni pogoji so objavljeni na spletni strani občine (www.prebold.com), pobude je potrebno oddati najkasneje do ponedeljka, 11. maja 2009, do 12. ure. žalostno in resnično, da smeti v glavnem pobirajo tisti, ki ne onesnažujejo narave, torej ne mečejo odpadkov ob reke, pločevink skozi okna avtomobilov in ne vozijo smeti na divja odlagališča. Udeleženci letošnje akcije upajo, da bodo ljudje v prihodnje uporabljali zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov. D. N. Najboljše risbe z Zlate palete Zveza likovnih društev Slovenije že deseto leto prireja Zlato paleto, na kateri se predstavijo ljubiteljski likovniki. Najprej pripravijo razstave likovnih del v Kulturno življenje v hribih Simona KODRIN, Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30 Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA dr. Arsena Janjiča Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure na tel.: 700 06 30! Četrtek, 14. in 28. 5. 2009 NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL! 7 A \TA C nnCMAin 1C\H AnTIlTA T \ 11 \ Kulturno društvo Marija Reka deluje v hriboviti vasi slovenskega podeželja. Prav zato je njihovo delo še toliko pomembnejše, saj ohranjajo in nadaljujejo tradicijo, ki je dolga desetletja družila ljudi in izpričevala njihovo ustvarjalnost, zagnanost in ljubezen do petja, glasbe in gledališke igre. Prejšnji mesec so se na občnem zboru zbrali članice in člani kulturnega društva. Najbolj prepoznavni so po vsakoletni prireditvi Pod reško planino veselo živimo. Poročilo društva, ki se je naj- bolj dotikalo ravno te osrednje prireditve, je na občnem zboru podala predsednica Monika Lobnikar. Program za letos je podoben lanskemu, veliko dela jih znova čaka pri organizaciji 13. prireditve Pod reško planino veselo živimo. Letos bo potekala od petka, 19. junija, do nedelje, 21. junija, ko bo na vrsti že 7. festival ansamblov domače glasbe Za veliko nagrado Savinjske doline. Občni zbor so s petjem popestrili Reški slavčki, reška mladina z gosti pa se je predstavila s humori- stično igrico. D. N. posameznih likovnih tehnikah, ob koncu leta pa sledi razstava najboljših del. Prva izmed letošnjih razstav v okviru Zlate palete je bila konec marca v Preboldu. Čeprav Prebold nima likovnega društva ali sekcije, pa se je Zveza likovnih društev Slovenije odločila, da razstavo risb pripravi v preboldskem hotelu. Tako kot vsako leto so ljubiteljski likovniki svoja dela poslali na natečaj zveze, nato pa je komisija izbrala najboljša dela. Letos so prvič ločili tudi risbo od grafike, poleg teh dveh razstav se bodo do konca prireditve, ki bo novembra na Polzeli, po Sloveniji zvrstile še razstave realističnega in abstraktnega slikarstva, kiparstva in fotografije. Za razstavo risb je na razpis prispelo 117 del, 52 jih je bilo izbranih za razstavo, šest od teh je prejelo certifikat kakovosti, med njimi pa je en prejemnik nagrade zlata paleta. Kdo je to, bo znano šele na novembrski zaključni prireditvi. Zbrane likovnike iz vse Slovenije je najprej pozdravila Jožica Sovinc, v imenu organizatorja pa predsednik Zveze likovnih društev Slovenije Ljubo Zidar, akademski kipar in restavrator. Kot predstavnik Občine Prebold je zbranim spregovoril Tomaž Cink, župan Vinko Debelak se je prireditve udeležil nekoliko kasneje. Zapel je mešani pevski zbor Kul-turno-prosvetnega društva Šešče. Na razstavi so bile do 12. aprila na ogled tudi risbe Ide Jevšnik in Marjana Avguština iz polzelskega kulturnega društva, Tanje Hrastovec in Anice Trivan iz likovne sekcije Mavrica iz Tabora v Savinjski dolini ter Ibra Džu-mhurja iz Društva šaleških likovnikov iz Velenja. K. R. p vami že L.t\ vi-vo r i\i i>v / v i^JJiv/v v/r 11 17 let in videli boste bolje _SoAiinifJze'. do¿Ute/\ OBČINE april 2009 5 Za zagotavljanje požarne varnosti Ob podpisu pogodbe V začetku tega meseca so v prostorih PGD Prebold Dolenja vas - Marija Reka podpisali tristransko pogodbo za zagotavljanje požarne varnosti v Občini Prebold. V desetih letih, kar deluje samostojna občina ozirom Gasilska zveza Prebold, so v te namene investirali že več kot 600.000 evrov. Udeleženci podpisa pogodbe, vsi predsedniki in poveljniki prostovoljnih gasilskih društev GZ Prebold, vodstvo GZ Prebold, župan in podžupan občine in nekateri člani osrednjega društva so se najprej zbrali pred gasilskim domom, kjer jim je poveljnik preboldskega društva Darko Kranjec pokazal in pred- stavil njihovo opremo in gasilsko tehniko. Spregovoril je tudi o potrebah po dodatni opremi in tudi o potrebni zamenjavi gasilskega vozila - cisterne, ki je stara že 32 let in je potrebna vse večjih popravil. Vsi zbrani so se nato odpravili v društveno dvorano, kjer je sledil slovesen podpis pogodbe. V imenu občine je pogodbo podpisal župan Vinko Debelak, v imenu GZ Prebold predsednik Jože Veber, v imenu posameznih društev pa predsedniki ali namestniki osmih društev, ki sestavljajo GZ Prebold. Pogodbo so podpisali za nedoločen čas, vsako leto pa bodo podpisovali aneks k pogodbi. Za namene požarne varnosti bodo tudi v prihodnje zagotavljali 5 % sredstev primarne porabe občinskega proračuna. Tokratni podpis so združili tudi s predajo de-fibrilatorja (aparata za oživljanje pri srčnem zastoju) preboldskemu osrednjemu gasilskemu društvu. Aparat je kupila Občina Prebold. Z njim naj bi se postopoma opremila tudi ostala gasilska društva. D. N. VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE PREBOLD ČESTITAMO OB DNEVU UPORA PROTI OBČINA PREBOLD OKUPATORJU IN ŽELIMO PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE. OBČINA BRASLOVČE Župan Občine Braslovče čestita vsem občankam in občanom ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela. Braslovški odbojkarji pri županu Ponovno pestro in veselo v Taboru Občina Tabor v teh dneh praznuje svoj občinski praznik. S praznovanjem so začeli že v soboto, 18. aprila, ko so se odpravili na pohod do tehnike Cankar in pripravili čebelarsko predavanje. Včeraj pa so pripravili predavanje o novostih balkonskega cvetja. Na današnji dan, 22. aprila, bo ob dnevu Zemlje ob 16. uri prireditev, ki jo s svojimi učiteljicami pripravljajo učenci POŠ Tabor, ob 19. uri pa bodo odprli razstavo likovnih del likovne sekcije Mavrica. Slavnostna seja ob občinskem prazniku Občine Tabor bo jutri ob 19. uri. Na osnovi predlogov in obrazložitev je OS Občine Tabor sklenil, da letos podelijo priznanja osmim občanom. Priznanje častni občan Občine Tabor bo prejel Milan Lesjak, priznanje Občine Tabor bodo prejeli Bojan Drča, Janko Šmit in Ivanka Leskovšek, zlato plaketo občine bodo podelili Alojzu Ribiču, srebrno Danijelu Jeseneku in bronasto Jožetu Blazniku. Tudi tokrat bodo podelili priznanje župana. Priznanje bo prejel Vinko Turnšek. Vse prireditve bodo pripravili do 1. maja, ko se bodo podali na tradicionalni pohod na Čemšeniško planino in Zajče-vo kočo. Zelo veselo bo v petek ob predstavitvi zgoščenke skupine Zaka' pa ne. Sobota bo v znamenju lovske tekme pri Lovski koči LD Tabor, nogometa za otroke, medvaškega turnirja v malem nogometu in regijskega tekmovanja osnovnošolcev v teku po Taboru. Še posebej veselo bo v nedeljo na tradicionalnem 17. Šentjurskem sejmu. Najprej bo v župnijski cerkvi sveta maša, sledili bosta tradicionalna parada in tekma za najmočnejšega Slovenca, pod šotorom pa bodo nastopili mladi pevski in plesni talenti in ansambli. Nastopili bodo ansambel Zupan, Golte, Čar Hlapci, Bratov Avbreht, Zapeljivke in harmonikar Matija Veninšek. D. Naraglav Odbojkarska tekmovalna sezona 2008/09 je končana. Župan Občine Braslovče Marko Balant je ob tej priložnosti na prijeten klepet povabil člansko ekipo in vodstvo kluba. Vsem je čestital za uspešno sezono in zagotovil podporo občine tudi v prihodnje. Predsednik TVD Partizan Braslovče Alfred Brinovec in predsednik članske odbojkarske ekipe Marjan Brus sta se čestitkam in izraženi podpori zahvalila v imenu vseh sodelujočih. Za braslovškimi odbojkarji je naporna, a uspešna sezona, saj so člani zasedli zavidljivo 6. mesto v 3. državni odbojkarski ligi. V primerjavi z lanskim rezultatom so položaj na lestvici izboljšali za dve mesti. Trdo delo trenerjev, igralcev in vodstva kluba se je obrestovalo. Ekipa se je v primerjavi z lansko sezono nekoliko povečala in hkrati okrepila z dvema iz- nmiB Roman Brglez Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekarna in trgovina Vransko, b 703 30 30; trgovina Žalec b 713 30 82; slaščičarna Žalec b 713 30 83; trgovina Griže b 713 30 80; slaščičarna Petrovče b 713 30 84; trgovina Ostrožno b 428 20 60; trgovina Vrbje b 713 30 86; bar Vrbje b 713 30 87; slaščičarna Šempeter b 703 30 46; trgovina Zagorje ob Savi b 566 02 80, trgovina Laze b (01) 834 70 12; trgovina Tabor (b 703 43 70). Spoštovani in zvesti kupci! Pred nami so prvomajski prazniki, čas oddiha, izletov in sprehodov v naravo. Ta čas je zelo lep, saj vse zeleni, cveti in brsti. Zrak je svež, drugačen in nasičen z energijo, novimi hotenji in željami. Narava nas vabi v svoj objem in nam s svojo lepoto in neizmernimi rekreativnimi površinami omogoča nabiranje novih moči. Da bi bili ti dnevi še lepši in prijetnejši, se bomo potrudili tudi v našem kolektivu. Hvala vam za vaše zaupanje! Ob dnevu vstaje slovenskega naroda, 27. aprilu, in prazniku dela, 1. maju, vam čestitamo in želimo čim lepše dni ter veliko lepih in veselih trenutkov. Eden takšnih bo tudi zaključek glasbenega abonmaja ZKTŠ na Vranskem, ko bomo po nepozabni Terezi Kesoviji prisluhnili Slovenskemu oktetu in njihovim uspešnicam. Prireditev, ki jo bosta obogatila Jure Sešek in Urška Vidic, bo v petek, 8. maja, ob 20. uri v Športni dvorani Vransko. Ne zamudite lepega kulturnega dogodka, ki vam bo še polepšal majske dni! Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ Tekma in test Športna zveza Prebold je na igrišču v Kaplji vasi organizirala prvo tekmo v skikanju in test hoje na 2 km. Skike, ki spominja na tek na smučeh, si šele začenja svojo pot med rekreativnimi športi, zato je bilo prijavljenih le šest tekmovalcev. Proga je bila dolga 6 km, na koncu pa so vsi udeleženci prejeli medalje in praktične nagrade. Po tekmi v skikanju so pripravili test hoje na 2 km, na katerem je 25 udeležencev preverilo funkcionalne sposobnosti telesa. Tisti, Župan Marko Balant, podžupan Rudi Sedovšek z vodstvom in igralci kušenima domačima igralcema. V tej sezoni so se prvič in prav tako uspešno predstavili na ligaških tekmovanjih mlajši braslovški odbojkarji, in sicer v kategoriji mini in male odbojke, ter selekcija starejših dečkov. Delovanje vseh selekcij zagotavlja Braslovčam dolgoročen razvoj odbojke v kraju in širši okolici, otrokom pa veliko veselja in zdravega preživljanja prostega časa. Z nadaljnjo podporo občine, vodstva kluba, staršev, sponzorjev, donatorjev in zveste publike si nadejajo še veliko športnih uspehov. T. Tavčar ki so želeli nasvete za izboljšanje svojega počutja in psihofizičnega stanja, so se lahko pogovorili z dr. Polono Sagadin in profesorjema športne vzgoje Igorjem Uranje-kom in Katjo Kronovšek. Predsednik ŠZP Primož Pod-krajšek pravi, da teh prireditev ne bi mogli izpeljati brez podpore Občine Prebold, Fundacije za Šport, donatorjev, prostovoljcev in obiskovalcev dobre volje. ŠZP vabi na svojo naslednjo prireditev Dvoranski športi 25. aprila v telovadnico OŠ Prebold. D. N. Dve zlati za vino Prejšnji petek so v prostorih Minoritskega samostana na Ptuju svečano podelili priznanja za najboljša vina s tekmovanja Vino Ptuj 2009. Milan Šoštarič iz Braslovč, ki ima vinograd v Juršincih pri Ptuju, je s svojimi vini med močno konkurenco odličnih vinogradnikov in vinarskih hiš osvojil dve zlati medalji, z rumenim muškatom, ocenjen z 18.08 točke, in renskim rizlingom z 18.48 točke, ki so ga razglasili za prvaka sorte in tekmovanja. T. T. S prve tekme v skikanju 6 april 2009 PO DOLINI _.SaAUnis&e^datinetS Povečana strokovnost in članstvo Preboldska gasilska zveza uspešna ■ &V v-y>1 i; • VI * - ' * M a r» S 54. skupščine Gasilske zveze Žalec Delegati iz 35 prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev ter drugi gostje so se konec marca zbrali na 54. skupščini Gasilske zveze Žalec. Zbrane je najprej pozdravil poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Levec Damjan Lupše in na kratko predstavil društvo, ki letos slavi 100-le-tnico delovanja, osrednja slovesnost bo 20. junija. Iz organizacijskega in operativnih poročil je bilo razvidno, da zveza šteje 3982 članov, kar je za 622 več kot leto prej, torej članstvo narašča, kar je zelo spodbudno in jih uvršča med večje gasilske zveze v Sloveniji. Največ pozornosti so lani namenili strokovnemu uspo- sabljanju. 276 članov se je udeležilo najrazličnejših tečajev in si z novim znanjem nabiralo izkušnje, kako v svojem poslanstvu pomagati sočloveku, ki se znajde v nesreči ob požarih in drugih nesrečah. Lani so gasilci zveze posredovali 178-krat, od tega 75-krat v prometni nesrečah, v 33 primerih so nudili tehnično pomoč, 61-krat pa so posredovali v primeru požarov na objektih in v naravi in zaradi vremenskih ujm. Poskrbeli so tudi za prevoz pitne vode in ukrepali pri zemeljskem plazu v Studencih. Na tekmovalnem področju so dosegli odlične rezultate. Mladinke z Gomilskega so postale državne prvakinje in se bodo Obnova ceste in vodovod r Vlado Rojnik Na rednem letnem občnem zboru so se zbrali tudi člani Planinskega društva Žalec in gostje. Za uvodni del so poskrbeli pevci Mešanega planinskega pevskega zbora Žalca. Uradni del zbora, ki je bil tudi volilni, je začel predsednik društva Vlado Rojnik, ki je v poročilu poudaril pomembne dogodke, ki so se zgodili v zadnjih štirih letih. Med drugim so obnovili zgornjo postajo tovorne žičnice, obnovili in razširili so dovozno cesto in zamenjali kritino na planinskem domu na Bukovi-ci, obnovili so prostore društva na Aškerčevi 13 in organizirali proslavo ob 40-letnici društva. V zadnjih štirih letih je število članov zelo nihalo, tudi zaradi osamosvojitve planinske sekcije Galicija. Lani je bilo v društvo včlanjenih 155 članov, med njimi polovica mladih. Sledila so poročila blagajničarke Andreje Turnšek, predsednika planinske sekcije Ponikva Danija Jelena, načelnika vodniškega odseka Nebojše Krivokapiča, ki je v svojem poročilu navedel uspešno sodelovanje s PD Galicija pri organiziranju planinskih izletov in pohvalil člane za visoko udeležbo. Tomaž Jagar je poročal o delovanju mladinskega odseka, ki je organiziral že 25. planinski tabor, se udeleževal orientacijskih tekmovanj in organiziral izlete osnovnošolcev na bližnje vrhove. Na državnem prvenstvu v planinski orientaciji so osvojili dve prvi mesti v kategoriji F in H. Dušan Šip in Matjaž Žohar pa sta pripravila kronološki pregled vseh mladinskih planinskih taborov s posnetki. Upravni in nadzorni organi društva so bili ponovno izbrani za naslednja štiri leta. V naslednjem obdobju bo potrebno rešiti oskrbo z vodo na Buko-vici in končati z obnovo dovozne ceste. Potrebno bo izpeljati vse izlete, navedene v skupnem koledarčku PD Žalec in PD Galicija, ter mladinski planinski tabor v Dovju. Po uradnem delu je predsednik vse povabil v jedilnico I. osnovne šole Žalec na okrepči-lo in sproščen pogovor. T. T. na kvalifikacijah pomerile za nastop na gasilski olimpijadi v Ostravi, mladinci z Gomil-skega so bili tretji, pionirji iz Andraža četrti itd., v kategoriji članov so starejši člani Kasa-ze - Liboje osvojili drugo mesto. Na kvizu mladih o znanju iz gasilstva so na državnem tekmovanju mlajši pionirji iz Braslovč in starejši pionirji iz Andraža nad Polzelo osvojili tretje mesto. Mladinska komisija je v Savudriji pripravila poletno gasilsko šolo, za srebrno preventivno značko Preprečujmo požare so se mladi izobraževali v Žalcu in na Polzeli, se udeležili orientacijskega tekmovanja in pripravili še vrsto drugih aktivnosti. V Šempetru je domače društvo praznovalo 130 let prostovoljnega in humanega dela gasilcev, visoki jubilej, 105 let delovanja, sta praznovali tudi PGD Ojstriška vas in PGD Gomilsko. Lani so obnovili gasilski dom PGD Šempeter in zgradili nove garaže, obnovili so tudi gasilski dom PGD Braslovče, PGD Ojstriška vas - Tabor pa je pridobilo nov gasilski prapor. V PGD Šempeter in PGD Braslovče pa so postali bogatejši za novo gasilsko vozilo. V mesecu požarne varnosti so pripravili številne aktivnosti, osrednja vaja zveze pa je bila na objektu Hmezad Import -Export v Žalcu. V nadaljevanju so sprejeli program dela in finančni plan, ki je podoben lanskemu. Največ pozornosti bodo posvetili izobraževanju, to je strokovno operativnemu področju, in preventivni dejavnosti. Opravili so nadomestne volitve v upravni odbor zveze, za stalnega člana na plenumu gasilske zveze pa so izvolili predsednika zveze Edvarda Kuglerja. Delo zveze so pohvalili predstavniki občin Spodnje Savinjske doline in župan Občine Vransko Franc Sušnik, Niko Vihar v imenu Gasilske zveze Slovenije ter predstavniki sosednjih gasilskih zvez in drugi. T. Tavčar POPRAVEK V marčevski številki Utripa Savinjske doline nam jo je na strani 6 v članku z naslovom Z roko v roki za čedalje več stisk zagodel novinarski škrat, za kar se opravičujemo. V programu na dobrodelnem koncertu je nastopila Mala Langa namesto Lange, pevec David Grom z Bleda pa je nadomestil ansambel Foxy Teens. Kot vsi nastopajoči so na prireditvi brezplačno in prostovoljno sodelovali tudi mladi šolarji Tilen Gor, Monika Jelen in Jasna Omanovic. Na fotografiji je bil Vili Resnik. Tone Vrabl pa nas je opozoril, da v članku ni bilo zaslediti njegovega imena, prireditev je namreč povezoval in sodeloval tudi s scenarijem in drugimi podrobnostmi. Uredništvo Potem ko so končali z občnimi zbori v vseh prostovoljnih gasilskih društvih, vključenih v Gasilsko zvezo Prebold, so 27. marca pripravili tudi občni zbor Gasilske zveze Prebold. Delegati sedmih prostovoljnih gasilskih društev in enega industrijskega so se letos zbrali v Šeščah. Najprej je o opravljenem delu zveze poročal njen predsednik Jože Veber, ki je med drugim poudaril, da so skušali izvesti čim več izobraževanj za gasilce, poskrbeli pa so tudi za vsa ostala področja dela, ki jih gasilcem nalagata tako zakonodaja kot 140-letna tradicija gasilstva na Slovenskem. V osem društev, vključenih v preboldsko gasilsko zvezo, je vključenih 156 pionirjev in mladine, 360 operativnih članov, 152 žena in 218 veteranov, 470 pa je podpornih in 141 rezervnih članov. Opremljenost društev v preboldski gasilski zvezi je zadovoljiva, vendar to ni zagotovilo, da je oprema na ravni, ki jo predpisuje Zakon o minimalnem zagotovilu opremljenosti društva, je med drugim poudaril Jože Veber. Kljub težkim časom zaradi recesije gospodarstva gasilstvo zagotovo ni tisti člen, ki bi ga lahko zanemarili, je dodal. Sicer pa financiranje požarne varnosti v preboldski občini poteka usklajeno s programom požarnega varstva in programom za redno delovanje društev ter financiranjem delovanja gasilske zveze. Jože Veber je izpostavil tudi dobro sodelovanje v okviru Gasilske zveze Slovenije in savinjsko-šaleške regije, pa tudi z gasilskima zvezama Trbovlje in Žalec, prav tako se je za dobro sodelovanje zahvalil preboldskemu županu. Poveljnik zveze Branko Verk je med drugim povedal, da so gasilci preboldske zveze v preteklem letu gasili tri požare na stanovanjskih objektih, dva dimniška požara, imeli dve tehnični intervenciji in deset ostalih intervencij. Na vajah in tekmovanjih so preverjali svojo usposobljenost. Zelo dobro delujejo tudi članice, vsako društvo ima zdaj tudi žensko enoto, na državnem tekmovanju pa sta preboldsko zvezo zastopali dve desetini članic A, in sicer iz PGD Kaplja vas in PGD Matke. Eden od ciljev zveze je, vključiti članice tudi v operativne aktivnosti v društvih. Prav tako zelo dobre uspehe dosegajo veterani in gasilska mladina, prav tako komisija za priznanja in odlikovanja ter komisija za zgodovino požarnega varstva Gasilske zveze Prebold. Ob tem ne gre prezreti tudi vloge, ki jo imajo gasilci po vaseh pri kulturnem, športnem in na splošno družabnem dogajanju, ter njihova prizadevanja ne le po čim boljši opremi, ampak tudi urejenosti gasilskih domov in okolice. Na občnem zboru so podelili tudi priznanji Gasilske zveze Prebold I. stopnje. Priznanje sta prejela Drago Lobnikar in Darko Kranjec. K. R. Gasilska vaja Na Novinah Tečajniki s predstavniki GZ Prebold in županom po končani vaji Gasilska zveza Prebold je v začetku leta 2009 organizirala osnovi tečaj za gasilca za vsa društva v Gasilski zvezi Prebold. Tečaja se je udeležilo 13 tečajnikov. Marca pa je potekal nadaljevalni tečaj za gasilca, ki se ga je udeležilo 30 tečajnikov. Po končanem teoretičnem in praktičnem delu je bila 5. aprila izvedena vaja na stanovanjski blok Na Novinah v Latkovi vasi, kjer bo v sredini leta 2009 vseljivih 93 novih stanovanj. V vaji, v kateri so prikazali zunanji in notranji napad, je sodelovalo vseh 30 tečajnikov. Po besedah vodje tečajev Nikolaja Viharja je vaja dobro uspela, kar sta potrdila tudi poveljnik GZ Prebold Branko Verk in predsednik GZ Prebold Jože Veber. Ogleda vaje se je med drugimi udeležil tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak. D. N. •v Šoferji in mehaniki za naslove Športna sekcija Združenja šoferjev in avtomehanikov celjsko-zasavske regije je v Ločici ob Savinji v prostorih in na avtopoligonu Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline pripravila regijsko tekmovanje v hitrostnem testiranju o ce-stnoprometnih predpisih v B-kategoriji, spretnostni vožnji in testiranju tovornjakov in avtobusov ter tekmovanje mehanikov v teoriji in praksi iz stroke. Tekmovanja se je udeležilo 46 udeležencev iz osmih združenj šoferjev in avtomehanikov celjske regije. Pri testiranju in v spretnostni vožnji z avtobusi je bil najuspešnejši Hugo S tekmovanja v praktični vožnji z avtobusom - vzvratno parkiranje Ocvirk, pri tovornjakih Peter Jančič (oba iz ZŠAM Laško), v tekmovanju mehanikov v teoriji in praksi iz stroke Zvone Lobnikar (ZŠAM Savinjska dolina) in pri hitrostnem testi- ranju v cestnoprometnih predpisih B-kategorije Peter Kav-šek (ZŠAM Velenje). Ekipno je zmago slavilo ZŠAM Laško, pred ZŠAM Savinjska dolina in ZŠAM Velenje. T. Tavčar _SoAilnlsAe^. datin&S PO DOLINI april 2009 7 Partnerstvo tudi formalno potrjeno Ministru predstavili uspehe Območno razvojno partnerstvo SSD je dobilo svoj formalni okvir kot zadnje v regiji; pospremila sta ga ministrica mag. Zlata Ploštajner (četrta z leve) in predsednik sveta regije Branko Kidrič (prvi z leve) Župani šestih občin Spodnje Savinjske doline so konec marca podpisali pogodbo o vzpostavitvi območnega razvojnega partnerstva za območje Spodnje Savinjske doline in s tem sklenili še zadnje območno razvojno partnerstvo v savinjski statistični regiji. Ustanovno sejo 25. marca v žalski glasbeni šoli je vodil predstavnik Spodnje Savinjske doline v svetu regije in župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek. Podpisu pogodbe partnerstva je prisostvovala tudi ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj mag. Zlata Ploštajner, ki je bila kasneje tudi osrednja gostja na seji Sveta Savinjske statistične regije. Vsa strokovna opravila za partnerstvo opravlja Razvojna agencija Savinja Žalec. Direktorica Danica Jezovšek Korent je med drugim na kratko predstavila dosedanje aktivnosti za ustanovitev partnerstva. Za predsednika območnega razvojnega partnerstva so izbrali župana Občine Žalec Lojzeta Posedela, za podpredsednika pa Vilka Jazbinška. Lojze Posedel je ob ustanovitvi območnega partnerstva povedal: »Občina Žalec se že mnogo let zaveda, da je potrebno povezovanje, zato je že od začetka med ustanovitelji razvojne agencije. V določenem trenutku mi je bilo žal, da so vmes nekatere spodnjesavinjske občine odšle iz tega partnerstva oz. iz razvojne agencije in da smo zadnji od območnih partnerstev v savinjski statistični regiji. Vendar pa, četudi pozno, je dobro.« Lojze Posedel je tudi prepričan, če bodo še naprej tako sodelovali kot že neformalno do zdaj, bodo dobro zastopali interese spodnje-savinjskih občin. Župan Vilko Jazbinšek je prav tako izrazil zadovoljstvo nad formalno ustanovitvijo partnerstva, čeprav so spodnjesavinjske občine že do zdaj zelo intenzivno sodelovale pri skupnih projektih. S formalnim partnerstvom sicer ne bodo bolje delovale, saj so postopki in aktivnosti že utečeni, a formalna potrditev tega partnerstva je vendarle pomembna, da postane partnerstvo usklajeno z zakonom. Ob robu seje sveta savinjske regije, ki je sledila podpisu pogodbe za vzpostavitev Območnega razvojnega sveta ORP za območje Spodnje Savinjske doline, je podala izjavo tudi ministrica za lokalno samoupravo mag. Zlata Ploštajner, ki je povedala, da območna razvojna partnerstva znotraj večjih regij združujejo subre-gije in omogočajo lažje vodenje razvojnih aktivnosti in da tista partnerstva, ki obstajajo že dlje, tudi uspešno prijavljajo projekte in črpajo evropska sredstva. Člani sveta regije so sklenitev pogodbe o območnem partnerstvu šestih občin SSD soglasno podprli na zasedanju na isti lokaciji, v dvorani Glasbene šole Rista Savina Žalec, v poslopju, kjer so občine Spodnje Savinjske doline v preteklosti že učinkovito združile moči. L. K. Lažje prijave za evropska sredstva Po podpisu pogodbe o območnem partnerstvu šestih občin SSD je bila v dvorani žalske glasbene šole še seja Sveta Savinjske statistične regije, ki se je je udeležila ministrica za lokalno samoupravo mag. Zlata Ploštaj-ner. Zbranim je predstavila usmeritve in ukrepe Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko na področju razvoja regij, po predstavitvi pa odgovarjala na številna vprašanja in prisluhnila predlogom in pobudam članov sveta regije. Napovedala je tudi nov razpis za pridobitev sredstev za razvojne projekte za obdobje 2010-2012, ki bo objavljen sredi letošnjega leta, in opomnila župane savinjske regije, naj ne pozabijo tudi na prijavljanje projektov čezmejnega sodelovanja s Hrvaško in z Avstrijo. »Savinjska regija je bila zelo uspešna pri prijavljanju projektov na razpis prioritete Razvoj regij«, je dejala ministrica in med drugim spregovorila tudi o spremembah, ki bodo omogočile lažje prijavljanje in izvajanje projektov na razpisih za evropska sredstva. To so: možnost avansov, ki jih bodo kot zagonski finančni vir dobili prijavitelji ob pogodbi, povrnitev sredstev občinam dan pred zapadlostjo obveznosti do izvajalcev, tako da jim ne bo potrebno zalagati sredstev, in uvajanje pavšalov na vseh razpisih, s katerimi bo poenostavljeno poročanje in zbiranje dokazil o drobnih materialnih stroških, ki jih prijavitelji zdaj marsikdaj niso vključevali v zahtevke za povračila. Napovedala pa je tudi, da bo odločitev, ali bo DDV postal upravičen strošek, sprejeta v kratkem. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je 3. aprila obiskal minister za kmetijstvo Milan Pogačnik. Na obisk ga je povabila direktorica inštituta Martina Zupančič, osnovni namen pa je bil predstaviti to raziskovalno, pospeševalno in izobraževalno organizacijo ter seznaniti ministra z nekaterimi težavami, s katerimi se srečujejo. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo je bil v Žalcu pred več kot 50 leti ustanovljen na pobudo hmeljarjev, ki so že davno ugotovili, da brez lastnega razvoja ne bodo konkurenčni na svetovnemu trgu. Kar 90 odstotkov slovenskega hmelja namreč izvozijo, tovrstni inštituti so na svetu samo štirje, je med drugim v predstavitvi povedala Martina Zupančič. Leta 2002 je Hmeljarsko združenje Slovenije preneslo ustanoviteljske pravice na Republiko Slovenijo. Čeprav javnost inštitut še vedno večinoma povezuje le s hmeljarstvom, pa ta opravlja veliko drugih nalog javne službe in pokriva celjsko ter koroško regijo tudi na področju zdravstvenega varstva rastlin, številnih raziskovalnih nalog in ciljnih raziskovalnih projektov. Za 44 zaposlenih je to velik napor, zato je minister svetoval, naj se inštitut usmeri v ožji krog nalog, kar je tudi njihov namen, je povedala direktorica Martina Zupančič in izrazila zadovoljstvo, da se je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odločilo za izdelavo strategije. Naloge s področij, ki jih že zdaj pokriva inštitut, to so hmeljarstvo, ze-liščarstvo in vrtnarstvo, bodo izvajali še naprej. »Naša glavna prihodnost pa je usmerjena v raziskovalno-razvojno delo in v ohranitev tržnega deleža z vsem znanjem, ki smo ga osvojili področju hmeljarstva, v deležu prenesti tudi na druge kulture. Veseli smo, da smo ministra seznanili, da smo prav v tem tednu dali našim hmeljarjem kot prvi na svetu brezviruidne sadike hmelja,« je med drugim povedala Martina Zupančič. Na srečanju z ministrom pa so seveda govorili tudi o težavah, s katerimi se soočajo na inštitutu. »Vedno so problemi pri financiranju. Ker smo plačani bolj po projektnih nalogah, se nam financiranje odvija šele po sprejetju našega programa. Ta program pa je deležen obravnave kar šestih ministrstev. Ne glede na to, da smo s postopkom začeli že decembra, program še ni sprejet, potem pride še do rebalansa proračuna, vse to vpliva na to, da se sprejetje programa in nato financiranje malo zamakneta. To povzroča težave na likvidnostnem poslovanju našega inštituta,« je povedala direktorica. Minister je po srečanju v pogovoru z novinarji pohvalil Dr. Milan Pogačnik ob obisku IHP inštitut in podprl njihovo željo postati center odličnosti. Glede financiranja je povedal: »Vprašanje letošnjega financiranja je zgolj vprašanje odobritve programa dela inštituta, ki ga odobrava vlada. To je res zapleten postopek, kar bom preučil. Kar šest ministrstev mora dati soglasja in to se vleče od januarja do zdaj, dokler ni program odobren, pač tudi ni pogodbe. Mislim, da bo to odobreno v čim krajšem času. Za drugo leto se bo malo bolje pripravilo. Tudi na drugih področjih smo storili enako, na primer na področju selekcije so letos že podpisane pogodbe, lani so bile podpisane šele konec avgusta.« Inštitut je ministrstvu predlagal, naj pristopi k dvo- ali triletnim programom, ki bi omogočali bolj sprotno, pravočasno plačevanje dela in s tem prispevali k normalni likvidnosti. IHP je zadnji dve leti posloval pozitivno, vendar nima rezerv, saj je že zadnjih nekaj let deloval zelo varčno. Letošnjega leta jih je po besedah Martine Zupančič kar malo strah, saj ob recesiji običajno vsi še najhitreje pogrešajo novo znanje, raziskave in tudi analize. Ministrstvo se je z inštitutom dogovorilo za postopno obnovo zgradbe sedeža in- štituta in bo za investicijsko vzdrževanje do leta 2012 zagotovilo skupno 180 tisoč evrov. Ministra so seznanili tudi s projektom Ekomuzeja hmeljarstva Slovenije, ki bo v stari sušilnici inštituta, zato bo država ta objekt prenesla v last občine. Ministrstvo to podpira in le zato, ker odločba o prenosu ni bila podpisana pravočasno, se je moral postopek ponoviti, je povedal minister. Ureditev ekomuzeja z evropskimi sredstvi (1,6 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj) bo nenazadnje prispevala tudi k lepšemu videzu mesta, je poudaril Milan Pogačnik. Prav tako so ministra seznanili s problematiko reševanja vprašanja vode v Savinjski dolini z vidika vodovarstve-nih območij, suhih zadrževalnikov poplavnih voda ob Bolski in Savinji ter z vidika namakanja v kmetijstvu. Tudi za to področje je pristojnih več ministrstev hkrati, ki pa te problematike ne rešujejo povezano, ampak vsak s svojega strokovnega vidika. Vprašanje voda je potrebno reševati celovito in povezano v smislu optimiranja sredstev, vode in ohranitve kmetijskih površin za pridelavo hrane, so poudarili na inštitutu. K. R. Zvonovi bodo peli V dvorani Hmeljarskega doma Šempeter bo 16. maja zazvenelo kar osem zvonov. To niso navadni zvonovi, pač pa ljubiteljski pevski sestavi, ki imajo v imenu besedo zvon. Prisluhnili bomo pevcem pevskega društva Zvon Šmartno pri Litiji, MePZ Šentviški zvon iz Šentvida pri Lukovici, Moškemu komornemu zboru Mengeški zvon Mengeš, Komorni skupini ZVON Jakobski dol, MePZ Tratarski zvon Trata - Gorenja vas, MePZ Zvon Muta, vokalni skupini Triglavski zvonovi in seveda gostitelju MoPZ Savinjski zvon iz Šempetra. Prva zvonarijada sega v leto 1999, ko se je na pobudo Milana Kralja, člana Moškega komornega zbora Mengeški zvon Mengeš, v cerkvi Primoža in Feliciana v Loki zbralo šest zborov. Prireditev je prerasla v tradicionalno in vsako leto seli k drugemu pojočemu zvonu, letos v Šempeter v Savinjski dolini. Tej pisani zvonarski druščini se je MoPZ Savinjski zvon pridružil pred štirimi leti. Kot nam je povedal predsednik MoPZ Savinjski zvon Marjan Vrenko, pri teh srečanjih ne gre le za druženje, pač pa tudi za spoznavanje lokalnih znamenitosti in posebnosti, utripa in lepot kraja, v katerem deluje gostiteljski zbor. Šempetrani so lahko na znamenitosti svojega kraja upravičeno ponosni in pevci bodo v sodelovanju s Turističnim društvom Šempeter predstavili rimske izkopanine, Jamo Pekel, farno cerkev in še kaj se bo našlo. Ker pa kultura ni le na eni strani odra, vse ljubitelje petja pevci MoPZ Savinjski zvon vabijo, da se jim pridružite na tradicionalni 11. zvo-narijadi v dvorani Kmetijske zadruge Šempeter v soboto, 16. maja, ob 19. uri. D. N. 8 april 2009 OSREDNJE TEME _.SaAÜnisÁ&datine'A Od cvetne nedelje do velike noči Bandera iz Kaplje vasi Da največji krščanski praznik velika noč prinaša tudi vrsto običajev, ki so jih posvojili tudi tisti, ki ne verujejo, je jasno. Če temu prazniku, ki je obeležil sredino aprila in pomenil vrsto prijetnih druženj z družino in prijatelji, dodamo še cvetno nedeljo iz tedna prej, in butaram, sočni šunki, slastnim poticam, živopisanim pirhom ter gorkemu hrenu dodamo še čudovito vreme, ki je razbijalo mit o muhastem aprilu, potem dobimo tisto, kar lahko preberete in vidite na teh straneh. Dogajalo pa se je po vsej dolini. In potem tudi ob prebiranju tega sestavka zacve-ti dren in zadišijo potice, kot so zapisali organizatorji delavnic izdelovanja butar in velikonočne razstave v Drešinji vas. Velikonočni sejem Turistično društvo Občine Polzela je dan pred cvetno nedeljo pripravilo tradicionalni pomladanski oziroma velikonočni sejem, na katerem so se predstavili in ponudili svoje dobrote kmetije in društva z območja občine. Tako so lahko obiskovalci kupili marsikaj, kar sodi v okvir velikonočnega praznovanja, torej tudi v košaro blagoslova jedi. Župnijska Karitas je prodajala butarice in pripravila bogat srečelov, Gobarsko mikološko društvo je brezplačno ponudilo številne gobje dobrote. Svoje izdelke je ponudil tudi Muc, zavod za ljudi s posebnimi potrebami. Cvetna tržnica Tudi na preboldskih kmečkih tržnicah pred cvetno nedeljo in pred veliko nočjo je bilo Ob izdelavi velikonočnih izdelkov v Preboldu zelo veselo. Stojnice so bile še bolj založene kot običajno. Poleg ponudnikov so k prijetnemu vzdušju prispevale članice DPD Svoboda Prebold s svojo preboldsko nošo in ustvarjalno delavnico, v kateri so otroci in tudi odrasli izdelovali, barvali in krasili velikonočna jajca in druge velikonočne aranžmaje. Svojo stojnico so imeli tudi skavti in Karitas Župnije Prebold. Na stojnicah so ponujali velikonočne čestitke, oljčne vejice, butarice ... Rekordna butara - bandera V Kaplji vasi so tudi letos izdelali veliko butaro - bande-ro in jo na cvetno nedeljo prinesli k blagoslovu. Merila je 20 m, skupaj z dvema podpornikoma pa kar 35 m. Nosilo jo je kar 22 fantov in mož iz gasilskega in športnega društva iz Kaplje vasi. Tudi tokratno butaro so izdelovali na domačiji Grenkovih. Za izdelavo so morali fantje nabrati precejšnje število leskovih palic in jih povezati v butaro. Precej dela so imeli tudi z izdelavo »pušeljca« na vrhu butare. Sestavljen je bil iz pušpana, drena, božjega lesa - bodike, Polzelski velikonočni sejem vresja, okrasne tise, lovora in več kot deset vrst rož in cvetočih grmovnic. Butaro so postavili pred cerkvijo sv. Pavla, kjer jo je blagoslovil preboldski župnik Damjan Ratajc, ki je opravil tudi cvetnonedeljski obred svete maše. Pisane butarice Tri dni pred cvetno nedeljo pa so butarice in raznovrstno cvetje iz krep papirja izdelovali tudi v Zavodu svetega Rafaela na Vranskem. Krasile so jih leskove šibe, pušpan in pisani cvetovi iz krep papirja. Butare so izdelovali varovanci zavoda in drugi domačini. Kot je povedala Martina Felicijan, prostovoljka v domu, je značilnost vranskih butaric njihova obstojnost, zato lahko služijo kot celoletna dekoracija. Tisti, ki so si izbrali svojo butaro, bodo tako pripomogli, da bodo varovanci doma lažje odšli na letovanje na morje. Ustvarjali v Drešinji vasi in na Ponikvi Izdelave velike butare so se lotili tudi v Drešinji vasi in na Ponikvi pri Žalcu. V Drešinji vasi so člani Gasilskega društva Drešinja vas in Turističnega društva Petrovče izdelali 13 m dolgo butaro in nekaj manjših butar, ki so jih udeleženci izdelali tudi zase. Delavnico izdelovanja butar je vodil Jože Stepišnik, v njej pa so poleg članov GD Drešinja vas in TD Petrovče sodelovali tudi učenci OŠ Petrovče. Butare so odnesli naslednji dan k blagoslovu v petrovško cerkev. K blagoslovu v cerkev sv. Pankracija na Ponikvi pri Žalcu so veliko butaro, dolgo 12 metrov in je nekako simbolizirala 12 mesecev v letu, prinesli tudi vaščani iz Spodnjih Stu-denc. Slovesnosti z blagoslovom pred Slomškovim domom se je udeležilo veliko občanov, nato pa so se odpravili v cerkev sv. Pankracija. Blagoslov in mašo je pripravil domači župnik Anton Krašovec, ki upravlja z župnijo v Vinski Gori in župnijo na Ponikvi. Velikonočne ustvarjalnice V osmih enotah Medobčinske splošne knjižnice Žalec so že tradicionalno pod vodstvom Irene Verbič pripravili velikonočne ustvarjalnice. Na desetih ustvarjalnicah je 250 udeležencev vseh starosti okrasilo več kot 1200 jajc iz stiropora. Okrasili so jih z barvnim riževim papirjem in z različnimi semeni, začimbami in zrni. Uporabljali so kokosovo moko, makova zrna, žafran, pšenični in koruzni zdrob, ku-mino, rdečo papriko, sladkor, rožičevo moko, riž, zrna kave, peteršilj, majaron in hrano za papige. Za lepljenje so upora- Pri izdelovanju butaric v Zavodu sv. Rafaela na Vranskem di in malo manj mladi okrasili vsak po najmanj pet jajc. Tudi v Žalcu in na Vranskem je bila gneča, saj je prišlo krasit jajčka skoraj 40 navdušenih ustvarjalcev. V Žalcu in Braslovčah so najmlajši najprej prisluhnili pravljici o zajčku, ki je iskal jajčka, potem pa so ustvarjali. Tudi ostale ustvarjalnice so bile dobro obiskane. Žlahtne praznične vonjave Med zunanje simbole največjega krščanskega praznika - velike noči sodi tudi velikonočni ogenj, ki ga prižigajo in blagoslovijo na veliko soboto zgodaj zjutraj. Verniki pri ognju, ki ga prižge in blagoslovi duhovnik, prižgejo lesne gobe, ki pri tlenju oddajajo prijeten vonj. Tleče gobe ponesejo v domove, z njimi naj bi, po stari navadi, smel priti na veliko noč po pir-he. Danes je to drugače. Kdor prinese ogenj k hiši, dobi evro ali dva. Ko zacveti dren in zadišijo potice Na veliko soboto, veliko noč in na velikonočni ponedeljek so v dvorani gasilskega doma v Drešinji vasi tudi letos pripravili razstavo velikonočnih jedi z naslovom Ko zacveti dren in zadišijo potice. Razstavo sta pripravila Turistično društvo Petrovče in PGD Drešinja vas. Ob odprtju je Jože Stepišnik med drugim povedal: »Ko zacveti dren in zadišijo potice, je za razstavo že tradicionalno ime, ki pove, da se v velikonočnem času v Drešinji vasi nekaj dogaja. To je čas, ko lahko pokažemo svoje zamisli pri nastajanju butar, postnih jedi, peki velikonočnih dobrot, barvanju Med blagoslovom butar pred Slomškovim domom na Ponikvi pri Žalcu bljali lepilo za les, ker je narejeno na vodni osnovi. Postopki so bili enostavni in zanimivi. Udeleženci so bili različnih starosti, od dveh do osemdesetih let. V knjižnici na Polzeli se jih je zbralo največ, kar petdeset. Kljub prostorski stiski so mla- gospodinje zanetile na ognjišču ogenj, na katerem naj bi kuhale in pekle jedi za blagoslov. Ta ogenj naj bi domove varoval tudi pred požarom. Fantje, ki so nosili ogenj, pa so kar tekmovali, kdo bo prinesel ogenj prvi in k več hišam. Kdor je prvi prinesel ogenj k hiši, je pirhov in pripravi izvirnih velikonočnih aranžmajev. S tem ohranjamo versko in kulturno izročilo slovenskega naroda. Če se ozremo po dvorani, lahko opazimo vaški žegen, ki bi nasitil celo vas, pa tudi najmlajši žegen, ki bi prišel prav v času recesije. Ne smemo pre- Cvetna ekipa v Drešinji vasi _SdAílnlsAe^. dotUte/\ OSREDNJE TEME april 2009 9 Marija Vozlič s svojo "zlato" potico na festivalu potic v Preboldu zreti dobrot in lepot, ki niso nastale samo v Drešinji vasi, temveč tudi v drugih krajih Savinjske doline od Celja do Žalca in celo do Ljubnega ob Savinji, kjer nastajajo posebne potice, ter Selišč pri Vidmu ob Ščavnici. Vse to je razstavljeno na 36 mizah 27 razstavljavcev. Veseli smo, da sodelujejo tudi Društvo podeželskih žena Občine Žalec, odbor Petrovče, Osnovna šola Petrovče in Osnovna šola Griže, Vrtec Petrovče, Varstveno-delovni center MUC Presarje.« priznanja za najboljše orehove in smetanove potice z dodatki ter orehov kolač. Priznanja je, skupaj z najmlajšimi članicami društva, podelila predsednica društva Danica Uplaznik. Potice, teh je bilo tokrat rekordnih 66, je ocenjevala posebna strokovna komisija v sestavi Danica Uplaznik, Andreja Žolnir, Romana Gričnik, Fanika Burjan in Marinka Lesjak. Na osnovi zbranih točk je komisija podelila 28 poticam zlato, 12 srebrno in 12 bronasto priznanje. Za zlato priznanje vih poticah. V tej kategoriji sta bila z enakim številom točk (38) za svoji potici ocenjena še Blaž Kostajnšek iz Vojnika in Ivanka Kučar iz Male Pirešice. Šestim udeležencem festivala, ki so že trikrat zapored osvojili zlata priznanja, so podelili plakete z znakom kakovosti. Tokrat so jih prejeli Marija Vozlič iz Prebolda, ki je plaketo z znakom kakovosti prejela že predlani in lani, Andrej Voh iz Dramelj, Viktorija Drev iz Lopatnika pri Velenju, Magda Žerdoner in Danica Tisnikar iz Vinske Gore in Urška Šuster z Vranskega. V programu na večerni prireditvi so sodelovali Moški pevski zbor DPD Svoboda Prebold, Mešani pevski zbor KD Šešče, Vrtec Prebold, OŠ Prebold, Šentpavelske iskrice, ansambel Polet, ljudske pevke Taščice iz Vojnika in ansambel Klapovuhi iz Benedikta v Slovenskih Goricah. Prireditev so obogatili članice DPD Svoboda Prebold, ki so izdelovale Uspel koncert za Anito Blagoslov razstave in jedi v Drešinji vasi Razstavo je v soboto, na dan odprtja, blagoslovil petrovški župnik pater Ivan Arzenšek, v treh dneh pa si jo je ogledalo veliko ljudi, saj je bila po svoji vsebini res nekaj posebnega. Na razstavi so bile razstavljene velikonočne jedi, kot so potice, pletenice, kolači, te-steni zajčki in piščanci, ni pa manjkalo z bogato domišljijo pobarvanih pirhov. Šesti festival potic Društvo podeželskih žena Občine Prebold je skupaj z Občino Prebold in Kmetijsko gozdarskim zavodom Celje, Izpostavo Žalec, organiziralo že šesti Festival potic. Na osrednji prireditvi festivala, ki so jo pripravili v petek, 3. aprila, v Dvorani Prebold, so razglasili rezultate in podelili je bilo potrebno osvojiti od 36 do 38 točk, za srebrno od 33 do 35,9 točke in za bronasto od 29 do 32,9 točke. Komisija je ocenjevala zunanji videz (oblika in barva skorje in sredice), vonj skorje in sredice, videz sredice (povezava skorje, sredice in polnila, elastičnost sredice) in okus skorje in sredice. Največ zlatih priznanj (za vse svoje izdelke) je prejel Andrej Voh iz Dramelj, učitelj na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje. Z zlatim priznanjem se je okitilo tudi pet njegovih učencev - fantov. Med ženskami je največ priznanj osvojila Urška Šuster z Vranskega. Pri kolačih je najvišjo oceno prejel kolač Dejana Vozliča iz Šmartnega v Rožni dolini. Pri orehovih poticah sta največ točk osvojila Jana Praprotnik z Gomilskega in Andrej Voh, ki je osvojil tudi največ točk pri vseh smetano- Tudi Anita je zapela s svojimi vrstniki z vrtca Športno društvo Trnava in Turistično društvo Braslovče sta prejšnji petek v telovadnici OŠ Braslovče organizirala dobrodelno prireditev, na kateri so zbirali sredstva na nakup vozička in pripomočkov za Anito Leskovšek, ki boleha za cerebralno paralizo. Anita gre jeseni v prvi razred, stari voziček je prerasla, zato nujno potrebuje novega na električni pogon. V dvorani se je zbralo več kot 600 poslušalcev, natopili so znani slovenski pevci, ansambli in glasbeniki, piko na i pa je dal zborček Anitinih vrstnikov iz vrtca, ki so skupaj z Anito veselo zapeli. Do zdaj so zbrali 6 tisoč evrov, to pa še ni končno znesek, saj morajo dodati še vse donacije. T. Tavčar Nova predsednica območnega RK butarice, mladi čebelar Žiga Grm in povezovalka programa Nuša Dvoršek. Potice je blagoslovil preboldski župnik Damjan Ratajc. Ob tej priložnosti so pripravili razstavo potic, ki je bila na ogled tudi v soboto dopoldan. V tem času je delovala tudi velikonočna kmečka tržnica, na kateri so poleg bogate ponudbe kmečkih dobrot dali pomemben poudarek temu prazniku. Vse razstavljene potice so v soboto, po končani razstavi, tudi letos podarili domovom starejših občanov na Polzeli, Grmovju in Vranskem. T. T., D. N., L. K. Tudi lani je Območno združenje Rdečega križa Žalec opravilo veliko dela in pomagalo pomoči potrebnim, ki so jih prizadejale naravne ujme ali so socialno ogroženi. Skupaj so opravili nekaj tisoč delovnih ur prostovoljnega dela. O opravljenem delu so govorili tudi na skupščini Območnega združenja Rdečega križa Žalec konec prejšnjega meseca v Žalcu. Na skupščini je predsednik območnega združenja Vlado Rančigaj povedal, da RK še vedno največ pozornosti namenja uspešnemu izvajanju programov na socialnem področju, zdravstveni preventivni dejavnosti, delovanju ob naravnih nesrečah, prvi pomoči, krvodajalstvu, delu z mladimi, pomoči bolnikom in invalidom, starejšim. Tudi lani so iz sredstev FIHO skupaj razdelili 721 paketov in 2130 kg pralnega praška, iz intervencijskih zalog EU pa so razdelili 40.320 l mleka, 9513 kg sladkorja, 1547 kg riža, 2992 kg testenin, 2420 kg moke in 9393 kg koruznega zdroba, kar je finančno ovrednoteno na skoraj 63.000 evrov. »Vsega tega in tudi ostalih programov dela ne bi bilo mogoče izpeljati brez predanih aktivistov,« je poudaril predsednik Vlado Ran-čigaj, ki je na skupščini tudi sklenil štiriletni mandat. Sicer pa so iz sredstev FIHO v okviru Mladinskega zdravilišča na Debelem rtiču omogočili letovanje 16 otrokom iz socialno ogroženih družin, osmim otrokom pa je letovanje omogočilo tudi podjetje Tuš. Razdelili so simbolična darila več kot 1400 bolnim, osamljenim in invalidnim osebam, ki so jih obiskali aktivisti vseh 16 krajevnih organizacij ob različnih priložnostih. Sredstva so pridobili s pomočjo članarine KO RK, nekaj pa tudi iz sredstev FIHO. Sicer pa je OZ RK sama ali preko svojih krajevnih organizacij vodila še vrsto drugih aktivnosti, od organiziranja tečajev prve medicinske pomoči do zdravstvene vzgoje in vključevanja podmladka na šolah. Lani so izvedli enajst krvodajalskih akcij. Kri je darovalo 1491 krvodajalcev. Na splošno je opaziti upad krvodajalcev, vzrok za to pa gre iskati v ukinitvi dveh prostih dni in tudi pri nerazumevanju delodajalcev za krvodajalstvo. Lani je bili posebnih priznanj za večkratno darovanje krvi deležnih 40 krvodajalcev, ki so kri darovali 50-krat, 12 krvodajalcev, ki so kri darovali 12-krat, 4 krvodajalci, ki so kri darovali 70-krat, 2 krvodajalca, ki sta kri darovala 80-krat, in Ivan Jelen, ki je kri daroval že 100-krat. Za novo predsednico območnega RK je bila na skupščini soglasno izvoljena Olga Hočevar s Polzele, sekretarka in strokovna delavka pa bo tudi v prihodnje Majda Pilih. D. Naraglav mar en instalacije 1esecu Maji v ® @ DVaillant pomagajmo naši naravi z EKOloškimi viri energije Sodelujemo tudi mi z 10% popusta na toplotne črpalke, kondenzacijske peči in solarne kolektorje. Med prižiganjem lesnih gob na Polzeli VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1, 3311 Šempeter Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202 Ambulantni čas: pon.-pet.: 7.00-9.00 17.00-18.00 sobota: 7.00-9.00 nedelja in prazniki: 8.00-9.00 10 april 2009 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM _.SaAtiniG&e^datin&J Raztfojna agencija Savinja, giz Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si AKTUALNE INFORMACIJE - MAJ 2009 JAVNI RAZPISI V TEKU Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Javni razpis za ukrep Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom iz PRP 2007-2013 - za kmetije z dopolnilno dejavnostjo, agrarne in pašne skupnosti na podlagi pogodbe in kmetije, ki se ukvarjajo s pridelavo grozdja in vina oziroma pridelavo oljk (Ul. RS, št. 21/09). Rok za oddajo vlog je od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa pa do zaprtja javnega razpisa za posamezen ukrep, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. Informacije v zvezi z javnim razpisom je mogoče dobiti na ARSKTRP, tel. št. 01/580 77 92 in po elektronski pošti na naslov aktrp@gov.si. Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Dodajanje vrednosti k metijskim in gozdarskim proizvodom za gospodarske družbe, samostojne podjetnike in zadruge (Ul. RS, št. 21/09). Rok za oddajo vlog je od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa pa do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. Informacije v zvezi z javnim razpisom je mogoče dobiti na ARSKTRP, tel. št. 01/580 77 92 in po elektronski pošti na naslov aktrp@gov.si. Javni razpis za ukrep 311 - diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti (Ul. RS, št. 23/09). Rok za oddajo vlog je od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa pa do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh www.mkgp.gov.si in www. arsktrp.gov.si. Informacije v zvezi z javnim razpisom je mogoče dobiti na ARSKTRP, tel. št. 01/580 77 92 in po elektronski pošti na naslov aktrp@gov.si. Javni razpis za ukrep 312 - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij (Ul. RS, št. 23/09). Rok za oddajo vlog je od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa pa do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh www.mkgp.gov.si in www.arsktrp.gov.si. Informacije v zvezi z javnim razpisom je mogoče dobiti na ARSKTRP, tel. št. 01/580 77 92 in po elektronski pošti na naslov aktrp@gov.si. Javni razpis za ukrep 323 - Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja (Ul. RS, št. 23/09). Rok za oddajo vlog je od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa pa do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh www.mkgp.gov.si in www.arsktrp.gov.si. Informacije v zvezi z javnim razpisom je mogoče dobiti na ARSKTRP, tel. št. 01/580 77 92 in po elektronski pošti na naslov aktrp@gov.si. Javni razpis za ukrep 322 - Obnova in razvoj vasi (Ul. RS, št. 23/09). Rok za oddajo vlog je od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa pa do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh www.mkgp.gov.si in www.arsktrp.gov.si. Informacije v zvezi z javnim razpisom je mogoče dobiti na ARSKTRP, tel. št. 01/580 77 92 in po elektronski pošti na naslov aktrp@gov.si. Ministrstvo za javno upravo Javni razpis za sofinanciranje projektov vsebinskih mrež NVO2 na nacionalni ravni v okviru prednostne usmeritve: Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga, Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 za leti 2009 in 2010 (Ul. RS, št. 25/09). Rok za oddajo prijav je do 8. 5. 2009. Dodatne informacije: Polonca Šega, tel. št.: 01/478 87 16, ali Erika Lenčič Stojanovič, tel. št.: 01/478 83 25. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo 1. javni razpis za sofinanciranje mednarodnih raziskovalnih projektov v okviru iniciative MNT-ERA.NET II (Ul. RS, št. 23/09). Rok za oddajo internetne predprijave predloga projekta (''Pre-Proposal'') je 6. 5. 2009 do 12.00 po bruseljskem času. Rok za oddajo pisne prijave predloga projekta (''Full-Proposal'') je 10. 7. 2009. Dodatne informacije: mag. Taja Cvetko, tel. št.: 01/478 46 24 (v poslovnem času). Javni razpis za sofinanciranje mednarodnih raziskovalnih projektov v sklopu iniciative MATERA ERA-NET PLUS (Ul. RS, št. 25/09). Rok za oddajo predprijave predloga projekta (''Pre-Proposal'') je 15. 5. 2009 do 18.00 po bruseljskem času. Rok za oddajo prijave predloga projekta (''Full-Proposal'') je 15. 1. 2010 do 18. ure po bruseljskem času. Dodatne informacije: mag. Taja Cvetko, tel. št.: 01/478 46 24 (v poslovnem času). Javni razpis za spodbujanje tehnološko razvojnih projektov v mikro, malih in srednje velikih podjetjih (SME) v letu 2009 - SMER (Small and Medium sized Enterprises and Research) (Ul. RS, št. 25/09). Dodatne informacije: Urška Zupin, tel. št.: 01/478 46 32, e-naslov: urska.zupin@gov.si. Ministrstvo za šolstvo in šport Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje investicij v novogradnje in posodabljanje športne infrastrukture v letih 2010, 2011 in 2012. (Ul. RS, št. 28/09). Rok za oddajo vlog je 22. 5. 2009. Dodatne informacije: mojca.plestenjak@gov.si. Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov Javni razpis za finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev invalidov (Ul. RS, št. 23/09). Kot pravočasne bodo štele vloge, ki bodo na sklad prispele za prvo odpiranje do vključno 25. 5. 2009 do 12. ure in za drugo odpiranje do vključno 25. 8. 2009 do 12. ure. Vprašanja v zvezi z razpisom na elektronskem naslovu srsvzi-info@gov.si ali v času uradnih ur na telefonskih številkah 01/230 94 82 in 01/230 94 83. Ministrstvo za kulturo Javni razpis za izbor izvajalcev javnih kulturnih projektov na področju kulturne dediščine, ki jih bo v letu 2009 financirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (Ul. RS, št. 28/09). Rok za oddajo vlog: 11. 5. 2009. Dodatne informacije: 01/369 59 50 ali na e-naslovu vida.koporc@gov.si. Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec Razpis 23. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec dalje do porabe sredstev. Razpis je objavljen na spletni strani RA Savinja (http://www.ra-savinja.si/pdf/razpis_23_natecaj.pdf.) Dodatne informacije: člani odbora ali na tel. 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent). TUJI RAZPISI - Razpisi in več informacij na spletni strani www.japti.si. Ostale informacije: Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska cviu _REPUBLIKA 5LOVENIJA_ MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN SPORT Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI Ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU). V okviru CVŽU Savinjska so prebivalcem brezplačno na voljo tudi naslednje dejavnosti: CIPS Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: Nahajamo se v prostorih UPI Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03 713 35 65, e-naslov: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure. Svetovalno središče Žalec Brezplačno svetujemo in pomagamo vsem odraslim, ki imajo kakršnakoli vprašanja s področja izobraževanja in zaposlovanja. Ponujamo vse informacije o možnostih izobraževanja za polic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas, pomagamo pri učenju ali pri iskanju zaposlitve ... Na voljo smo osebno v prostorih UPI Ljudske univerze Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, Žalec, po svetovalnem telefonu na številki 03 713 35 65, po elektronski pošti na naslovu isio@upi.si. Svetovalno središče Žalec od leta 2008 dalje deluje v okviru Centra vseživljenjskega učenja Savinjska (CVŽU Savinjska), ki ga sofinancirata Evropska unija - Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Več informacij o centru dobite na spletni strani http://www.cvzu-savinjska.si. Razvojna agencija Savinja, vstopna točka VEM, nudi podjetnikom svetovalno pomoč pri: - pridobivanju informacij za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij, - hitri ustanovitvi in spremembah v podjetju, - storitvah podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel. št.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si. NAPOVED DOGODKOV IN POVABILO V MESECU MAJU - 7. 5. 2009 dan odprtih vrat Razvojne agencije Savinja in podjetniškega razvojnega okolja - 13. 5. 2009 usposabljanje na temo »Obvladovanje procesov v podjetju kot priložnost in obveznost za razvoj podjetja« Podrobnejše informacije in ostali dogodki bodo objavljeni na spletni strani www.ra-savinja.si. Tudi »Polzela« na 36-urni delavnik Iz proizvodnje moških nogavic »Tudi v Polzeli, tovarni nogavic so uvedli številne ukrepe za zmanjšanje stroškov poslovanja in z aprilom prešli na 36-urni delavnik, s čimer bodo poskušali omiliti posledice gospodarske krize, ki se tudi v njihovem podjetju kaže v manjšem obsegu naročil.« Prvi znaki upada naročil in prodaje so se začeli kazati že konec lanskega leta in se nadaljujejo tudi letos, zmanjšanje naročil s hrvaškega tržišča pa je delno posledica slabih meddržavnih odnosov. Da bi zagotovili pozitivno finančno poslovanje družbe, je uprava sprejela vrsto ukrepov za zmanjšanje stroškov poslovanja. Ker ti niso zadoščali, se je uprava odločila za skrajšani delovni čas. S sindikatom je podpisala aneks k podjetniški kolektivni pogodbi, ki določa le začasen ukrep skrajšanja polnega delovnega časa na 36 ur na teden, in sicer za obdobje od 1. aprila do 30. oktobra 2009. Računajo, da bodo s tem ukrepom uspeli zadržati zdajšnje število zaposlenih. Če pa bi se pogoji poslovanja bistveno spremenili, se bodo še pred iztekom aneksa dogovorili o morebitnih spremembah. Menijo, da se vlada z ukrepi prepočasi odziva na trenutna gospodarska gibanja in recesijo. Delovno intenzivno industrijo, in tekstilna nedvomno spada med-njo, bi bilo potrebno razbremeniti visokih stroškov dela. Vlada bi morala poseči tudi na področje visokih cen elektrike in plina. Kot pika na i pa so tu še trgovci, ki si v celotni verigi zagotovo odrežejo prevelik kos pogače. Po besedah predsednika uprave Toneta Turnška bo letos 485 zaposlenih izdelalo 14,5 milijona ženskih, moških in otroških nogavic. Od tega jih bodo polovico izvozili. T. T. Zavarovalnica Generali zdaj tudi v Žalcu Prvi petek v aprilu je bil za podjetje LEV Zavarovanja, d. o. o., ki ga vodi Aleksander Ter-glav z Brega pri Polzeli, zelo pomemben. Na Šlandrovem trgu 33 (nasproti mestne kavarne) v Žalcu so namreč odprli svojo novo pisarno. Podjetje LEV Zavarovanja, d. o. o., s sedežem na Bregu pri Polzeli 90 b zastopa Zavarovalnico Generali. Leta 2006 je na Bregu pri Polzeli odprlo svojo prvo pisarno. Z novo pisarno v Žalcu želijo razširiti svoj krog zadovoljnih strank. Kot je povedal Aleksander Terglav, bo pisarna odprta vsak dan od 9. do 17. ure, lahko pa vas njihov zastopnik obišče tudi na domu. V imenu ene najstarejših in največjih zavarovalnic na svetu - Zavarovalnice Generali ponujajo v Sloveniji najcenejša avtomobilska zavarovanja za varne voznike, zelo obširna premoženjska zavarovanja na novo vrednost in premoženjska zavarovanja za mala, srednja in velika podjetja ter široko paleto življenjskih zavarovanj, klasičnih ali vezanih na enote investicijskih skladov. Pri njih pa lahko sklenete tudi kratkoročna ali letno turistična zavarovanja z asistenco v tujini. V petek, 3. aprila, se je v novi pisarni zbralo lepo število gostov, predstavnikov Zavarovalnice Generali, ki so z Aleksandrom Terglavom veselo nazdravili novi pridobitvi. Pisarna na Šlandrovem trgu 33 v Žalcu zdaj že uspešno posluje. Vabijo vas, da jih obiščete in spoznate njihovo delo od blizu. Lahko pa jih pokličete po telefonu 059 956 805 ali 040 186 029. EP-DN Aleksander Terglav (prvi z leve) z gosti pred novo pisarno v Žalcu Promocijsko besedilo Partnerstvo za razvoj podeželja LAS Spodnje Savinjske doline - doline zelenega zlata OBVESTILO - NAJAVA POVABILA ZA NABOR PROJEKTOV Razvojna agencija Savinja sporoča vsem članom Lokalne akcijske skupine za razvoj podeželja (LAS SSD) in občanom občin Spodnje Savinjske doline, da je LAS SSD pridobila status območja LEADER, ki zagotavlja pravico do črpanja sredstev iz 4. osi Programa za razvoj podeželja za sofinanciranje skupnih projektov območja. Članom LAS SSD in občanom sporočamo, da je javno povabilo za nabor projektnih predlogov za izvajanje Lokalne razvojne strategije SSD objavljeno na spletni strani Razvojne agencije Savinja (http://www.ra-savinja.si), kjer dobite tudi dodatne informacije. VABIMO VAS K SODELOVANJU in prijavi projektnih predlogov, skladnih z Lokalno strategijo za razvoj podeželja Spodnje Savinjske doline. O /- t PODJETNIŠTVO IN TURIZEM april 2009 11 Čisti prihodki višji za 19 odstotkov Srečanje mlekarjev, lani izguba Lani povečali prihodke od prodaje Sip Šempeter je lanske čiste prihodke od prodaje povečal za 19 odstotkov na 22,8 milijona evrov. Čisti dobiček družbe v letu 2008 pa je znašal 208.220 evrov, medtem ko so imeli leto prej izgubo v višini 383.375 evrov, so sporočili prek spletne strani Ljubljanske borze konec marca. Uprava podjetja Sip Šempetra, ki jo vodi Janez Širovnik, meni, da je bilo leto 2008 zadnje leto prestrukturiranja poslovnih procesov in prvo leto, ko je bilo načrtovano povečanje čistih prihodkov od prodaje kot posledica predhodno realizira- nih sprememb v družbi. Lani je tako podjetje uspešno nadaljevalo proces modernizacije proizvodnje v strojno opremo in infrastrukturo. V ta namen je podjetje Sip Šempeter leta 2008 zagotovil 1,9 milijona evrov, od tega so za posodobitev objektov porabili 542.089 evrov, za modernizacijo proizvodnje pa 1,1 milijona evrov. Najpomembnejši izvozni trgi za Sip Šempeter, ki zaposluje okrog 300 delavcev, so Hrvaška, Nemčija, Avstrija, Romunija, Švica, BiH, Anglija, Belorusija, Srbija, Francija, Avstralija in Rusija. Na trgih nekdanje Ju- goslavije je družba lani prodala za dobre štiri milijone evrov izdelkov, na slovenskem trgu pa se je prodaja glede na leto 2007 povečala za 22 odstotkov. Vodstvo podjetja ocenjuje, da so leto 2008 močno zaznamovale visoke cene materiala in polizdelkov, ki so v primerjavi z letom 2007 porasle v povprečju za osem odstotkov. Lanske zaloge podjetja v višini 13,7 milijona evrov so bile bistveno višje kot konec leta 2007, predvsem zaradi intenzivnejše proizvodnje in priprave zalog za prodajo v prvi polovici letošnjega leta. Vizija Sip Šempetra je postati eno od vodilnih podjetij na področju proizvodnje kmetijske mehanizacije v Evropi. Osnovna strateška usmeritev delovanja družbe pa je kakovostna in uravnotežena rast obsega poslovnih aktivnosti in pomembno povečanje ravni konkurenčnih sposobnosti, kar naj bi podjetju omogočilo uspešen razvoj tudi v prihodnje, so sporočili v letnem poročilu, ki so ga objavili na spletni strani Ljubljanske borze. L. K. Moduli povečujejo donosnost Fotonapetostni moduli z novimi tipi sončnih celic, ki jih izdeluje podjetje Bisol v Latkovi vasi pri Preboldu, so na testiranju v nemškem TŠV-ju potrdili izredno kakovost. Tovrstni moduli omogočajo veliko večji izkoristek in manjšo degradacijo. Pri umetni simulaciji staranja in zgornji dovoljeni meji degradacije petih odstotkov so dosegli izredno nizke vrednosti, le pol odstotka. Garancija za doseganje 80-odstotne izhodiščne moči, zajamčene s strani proizvajalcev fotonapetostnih modulov, kakršen je Bisol, znaša 25 let. Kot so povedali v podjetju, njihovi izdelki zaradi nizke degradacije znatno povečujejo donosnost naložbe v sončne Pri proizvodnji modulov fotonapetostne elektrarne. Ker imajo njihovi izdelki zaradi uporabe izključno kakovostnih vhodnih materialov in najsodobnejšega proizvodnega procesa še druge tehnološke prednosti, je večji tudi priča- Lani slabše kot leto prej Podjetje Juteks je v preteklem poslovnem letu 2008 zabeležilo za 8,6 odstotka nižjo prodajo kot leto prej in za 7,3 odstotka nižjo prodajo talnih oblog od načrtovane za leto 2008. Lani so izdelali nekaj manj kot 16,7 kvadratna metra talnih oblog, kar je za 2,3 odstotka manj kot leto prej in za 3,2 % manj, kot so načrtovali. Dosegli pa so čisti poslovni izid v višini 1,74 mio EUR, kar je le slabo četrtino iz leta 2007. Nanj pa so poleg rednega poslovanja vplivale tudi oslabitve finančnih naložb. Kljub količinsko manjši prodaji v letu 2008 je bila prodaja vrednostno manjša samo za 0,75 %, znašala je dobrih 48,5 milijona evrov, kar je po- sledica njene izboljšane strukture oz. večjega obsega prodaje kakovostnejših in dražjih artiklov, kot so objavljene ne-revidirane in nekonsolidirane računovodske izkaze pojasnili na svojih spletnih straneh in spletnih straneh Ljubljanske borze. Rast cen njihovih najpomembnejših surovin je negativno vplivala na rezultat iz poslovanja. Cena praha PVC, ki predstavlja vrednostno najpomembnejši delež surovin, je bila med letom v primerjavi z letom 2007 višja v povprečju za dobrih 8 %, cena mehčal pa za 4,5 %. Konec marca je poslovanje podjetja v preteklem poslovnem letu pregledal tudi nadzorni svet, seznanil pa se je tudi s poslovanjem v začetku Na 26. srečanju proizvajalcev mleka, ki ga je v Tremerjah pripravila Mlekarna Celeia Arja vas, so za največ prodanega mleka nagradili Koroško kmetij-sko-gozdarsko zadrugo ter zadrugi Šaleška dolina in Šentjur. Med posameznimi mlekarji so se po količini oddanega mleka na prvo mesto uvrstili Konečni-kovi iz Šentjanža pri Dravogradu, na drugo Rotnikovi iz Raven pri Šoštanju in na tretje Verčk-ovnikovi iz Podgorja. Direktor Mlekarne Celeia Arja vas Marjan Jakob in vodja tržne komunikacije Milan Mirnik sta mlekarjem med drugim povedala, da so lani od 17 kmetijskih zadrug, ki združujejo 1.373 pridelovalcev mleka, odkupili 87,9 milijona litrov mleka, kar je za 2,4 odstotka manj, kot so načrtovali, in 1,4 odstotka manj kot lani. Ustvarili so 59 milijonov evrov dohodka, kar je skoraj petino več kot v letu 2007. Prav zaradi nizkih cen pri prodaji koncentrata sirotke v Nemčijo (cena je padla kar za štirikrat) in mleka v Italijo so lansko poslovno leto končali z okoli 600 tisoč evri izgube. To je enako dobičku, ki so ga ustvarili leto prej. Kljub težavam Jakob pravi, da odpuščanja v mlekarni ne predvidevajo. Proizvajalce mleka je seveda najbolj zanimalo, kakšna bo v prihodnje odkupna cena. Direktor Marjan Jakob jih ni mogel razveseliti, saj znižanje odkupne cene grozi še vse do maja. Trenutna je 0,30 evra, padla pa bo Z novinarske konference (od leve proti desni: vodja tržnega komuniciranja Milan Mirnik, mlečna kraljica Slovenije Stanka Kotnik in direktor Marjan Jakob) verjetno še za kakih pet centov. ža s 610.772, na drugem mestu Tudi lani je bila na prvem mestu skrb za kakovost. Tako so na živilskem sejmu v Gornji Radgoni prejeli zlato medaljo za 12 izdelkov zelene doline in 10 srebrnih za mlečne izdelke, ki se tržijo pod to blagovno znamko. Vsi njihovi izdelki nosijo žig največje stopnje varnosti, ki potrošnikom zagotavljajo, da ustrezajo najvišjim standardom v Sloveniji in EU. Tudi glede naložb so bili v zadnjih dveh letih uspešni. Naložbe so bile vredne okoli 4 milijone evrov. V prvi polovici tega leta bodo na trgu ponudili nove okusne tekoče jogurte z okusom naravnih sadežev in nizkim odstotkom maščob. Po količini oddanega mleka je na prvem mestu Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga s 25.203.017 l mleka, druga KZ Šmarje 10.702.187, tretja KZ Šaleška dolina 10.447.335 l oddanega mleka. Prvi trije proizvajalci mleka so Harold Konečnik iz Šentjan- sta Frančiška in Jožica Rotnik iz Raven pri Šoštanju s 563.125 in na tretjem Terezija Verčkovnik iz Podgorja s 478.759 litri oddanega mleka. Med zadrugami v Spodnji Savinjski doline je bila najuspešnejša Mlekarska zadruga Arja vas 2.650.335 litrov (med posamezniki Franc Brišnik, Prekopa, 358.648 litrov), Hmezad KZ 2.546.129 (Marjan Škafer, Go-tovlje, 311.031 l), Kmetijska zadruga Polzela 2.489.470 l (Franc Satler, Založe, 318.118 l), Kmetijska zadruga Šempeter 2.038.463 l (Angela Cizej, Podvin, 356.826), Kmetijska zadruga Vransko 1.951.122 l (Rudolf Savinek, Prekopa, 207.157 l), Hmezad KZ Braslovče 1.639.905 l (Anton in Marta Flere, Letuš, 365.958 l), Kmetijska zadruga Savinjska dolina 1.404.022 l (Diana Nemiv-šek, Miklavž, 119.732 l), Hmezad KZ Petrovče 1.367.898 l (Bojan in Marjana Čretnik, Pernovo, 169.947 l). T. Tavčar Podjetje Kili v stečaj kovani izkoristek proizvodnje električne energije. Moduli Bisol iz Latkove vasi so že vse od začetka proizvodnje skladni z mednarodnimi standardi za doseganje kakovosti. T. T. leta 2009, z načrtom za leto 2009 in s stanjem na projektu izgradnje tovarne v Rusiji. Glede na izredne gospodarske razmere je NS predlagal, da uprava načrt za letos do naslednje seje revidira, strinjal pa se je tudi s predlogom direktorja podjetja Milivoja Dolarja, da se izplačilo nagrad upravi za leto 2008 ne izvede. Člani nadzornega sveta in predsednik Dolfe Naraks so se na seji konec marca seznanili tudi z aktivnostmi v zvezi z naložbo v Ruski federaciji. Sočasno z zaključevanjem gradbene infrastrukture je v polnem zamahu namestitev tehnološke opreme, ki bo predvidoma dokončana julija 2009. Takrat namreč načrtujejo zagon proizvodnje. L. K. Okrožno sodišče v Celju je 23. marca izdalo sklep o začetku stečajnega postopka za podjetje Kili Liboje, kije v lasti Srečka in Boška Šrota, Janeza Osoleta in Cestnega podjetja Maribor, in za stečajno upraviteljico imenoval Simono Goriup. Razlog za uvedbo postopka je v tem, da je imelo podjetje Kili ob uvedbi stečajnega postopka že skoraj mesec dni blokiran račun pri Novi Ljubljanski banki in približno deset dni pri Banki Celje. Predlog za začetek stečajnega postopka je predložil upnik, podjetje NT&RC, d. o. o. Direktor podjetja Kili Srečko Šrot je za časopis Dnevnik pojasnil, da so vzrok za blokado transakcijskih računov izvršbe iz naslova tožb zaradi neizplačanih odpravnin odpuščenih delavcev in dela regresa za leto 2007. "Celotni znesek vseh tožb, od katerega večina odpade na izplačilo odpravnin, znaša skupaj z zamudnimi obrestmi in sodnimi stroški približno 200.000 evrov," je dodal Srečko Šrot. Kot so poročali v Dnevniku, bo zaradi stečajnega postopka ministrstvo za gospodarstvo, ki je podjetju Kili leta 2006 odobrilo 258.000 evrov nepovratnih sredstev za ohranitev delovnih mest, zelo verjetno ostalo brez dobršnega dela tega zneska. Poleg te vsote je podjetje Kili od države Medtem ko je v Pokrajinskem muzeju v Celju na ogled bogata razstava Kilijeve dediščine iz Schutzeve zapuščine (posnetek je iz žalskega TlC-a, kjer razstavljeni eksponati vabijo na razstavo v Pokrajinski muzej), pa je današnji Kili od aprila v stečajnem postopku prejelo tudi 209.000 evrov dol- 2006 pa je že poslovalo pozitiv- goročnega posojila za obdobje sedmih let, ki pa je zavarovano s hipoteko. Sicer pa je podjetje Kili še na januarski skupščini ustavilo postopek likvidacije podjetja, ki se je začel na začetku lanskega leta. Razlog za to je v tem, da je podjetje začelo ponovno poslovati z italijanskim podjetjem, ki je krajši čas sodelovalo s kitajskimi proizvajalci. Zaradi zaustavitve tega postopka je ministrstvo za gospodarstvo podjetju Kili za eno leto podaljšalo pogoje, na podlagi katerih je pridobilo državno pomoč za eno leto. V primeru, da bi podjetje Kili število delavcev povečalo s 85, kolikor jih zdaj zaposluje, na 160, mu državne pomoči ne bi bilo potrebno vrniti. Naj spomnimo, keramično podjetje iz Liboj se je že leta 2005 znašlo v prisilni poravnavi, leta no s čistim poslovnim izidom v vrednosti dobrih 114.000 evrov in z dobrimi 3,7 milijona evrov prihodkov od prodaje. Še jeseni leta 2007 je delo dajalo več kot 170 zaposlenim. Zaradi izgube največjega naročnika, ki je odšel na Kitajsko, je konec leta 2007 začelo zmanjševati število zaposlenih, odprodalo pa je tudi 16 tisoč kvadratnih metrov zazidalnega zemljišča in 6 tisoč kvadratnih metrov proizvodnih in skladiščnih prostorov. "Zdaj imamo dela dovolj, po drugi strani pa nimamo zadostnih virov za nemoteno poslovanje," je za Dnevnik konec marca pojasnil Srečko Šrot. Na vprašanje, ali je mogoče, da bodo lastniki dokapitalizirali podjetje Kili, je še teden pred uvedbo stečajnega postopka odgovoril, da to v tem trenutku še ni znano. L. K. 12 april 2009 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM LU/vtp/ Radi ustvarjajo pozdrave Matjaž Goršek pravi, da brez dobrih sodelavcev takšni rezultati ne bi bili možni Podjetje Matjaž iz Petrovč je lansko leto končalo s 13,4 milijona evrov prihodkov, kar je za 26,4 odstotka več kot leta 2007 in pomeni največji letni prirast v zadnjih desetih letih. Lani so prodali 4100 garažnih vrat, 4150 notranjih in ognjevarnih krilnih vrat, 35 vhodnih vrat in 1480 industrijskih vrat ter 182 sistemov nakladalne tehnike. V Slovenijo so pripeljali 275 tovornjakov različnih vrat blagovne znamke Hörmann, ki jo zastopajo. Čeprav sta prva dva meseca letošnjega leta pokazala upad povpraševanja, kot pri mnogih drugih podjetjih, pa so se marca razmere obrnile na bolje. Če bo tako, je povedal direktor podjetja Matjaž Goršek, tudi leto splošne gospodarske krize ne bo tako slabo. Podjetje Matjaž bo naslednje leto zaokrožilo dvajset let poslovanja in o letih nenehne rasti smo se pogovarjali z direktorjem, ki pravi, da je predpogoj za uspeh to, da imaš delo, ki ga rad opravljaš. Potem ni nič pretežko. Matjaž Goršek je leta 1990 Prenova pohodnih poti Prenavljajo poti skozi Jamo Pekel Turistično društvo Šempeter je že lani začelo s prenovo pohodnih poti skozi Jamo Pekel. Letos so do stalnega odprtja jame 1. aprila uredili tudi del stopnic in podestov v prehodu v zgornje nadstropje, kjer je tudi izhod iz jame. Dela v tem prehodu so zelo zahtevna. Potrebovali so dobro in izurjeno ekipo izvajalcev, ki so jo v TD Šempeter našli kar med svojimi krajani. Do zdaj so uredili troje novih odsekov stopnišča in en podest. Z deli bodo nadaljevali po sezoni. Stare ograje, stopnišča in podesti so večinoma iz navadnega železa, zato so bili podvrženi rjavenju. Zdaj so se določili za pocinkano železo, ki ima mnogo daljšo življenjsko dobo. Ker je to finančno zahteven zalogaj, bodo vse lahko prenovili le postopoma. D. N. ustanovil podjetje Matjaž. Pred tem je leto in pol delal pri stricu v Nemčiji, ki je bil mizar in se je tudi ukvarjal s prodajo vrat. Pri njem se je prvič srečal tudi z blagovno znamko vrat Hörmann. Po dvakratnem podaljšanju novo podaljšanje delovne vize ni bilo več mogoče in odločil se je, da začne na svojem v Sloveniji. Matjaž Goršek pravi, da se je od strica ogromno naučil, ne le mizarskih opravil, ampak tudi natančnosti, doslednega odnosa do strank in tega, da od tebe ne smejo nikoli oditi nezadovoljne. Prva vrata je iz Nemčije pripeljal z izposojeno prikolico za soseda v Petrovčah. Ze leta 1990 se je s ponudbo teh vrat želel predstaviti tudi na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, a ni bilo več prostora, zato je preprosto stojnico z vrati pripravil kar v Žalcu pred takratno »zeleno trgovino«. »Takrat mi je z deljenjem promocijskih letakov pomagal pokojni oče,« je povedal Matjaž in dodal, da je bilo zanimanja za vrata ogromno, saj takšne ponudbe takrat v Sloveniji ni bilo toliko. Prvo leto je prodal 50 vrat, drugo leto že 100. Seveda se je na začetku z vsem ukvarjal sam, s prodajo, z logistiko, montažo ... Ze drugo leto je k sodelovanju povabil prvega sodelavca, kmalu za montažo še pet. Danes je v podjetju 45 zaposlenih, poleg tega pa sodelujejo z več mon-terskimi ekipami, med 10 in 15 jih je, s katerimi imajo pogodbeni odnos. Prvi poslovni prostor podjetja Matjaž je bila hala v Petrov-čah zraven domače hiše, kjer so pred tem gojili gobe. Z rastjo prodaje in trga so rasle tudi njihove kapacitete. Leta 1998 je zraven zrasla še ena hala, skladišča so se povečala na 275 m2. Ker so se pojavile potrebe po širitvi, je Matjaž Goršek kupil sosednjo kmetijo, a izkazalo se je, da je pod spomeniškim varstvom in takšni načrti niso bili izvedljivi. Leta 2004 je kupil nekdanjo Zarjo Kovinoopre-mo v Petrovčah in investiral v obstoječe prostore ter uredil poslovni in skladiščni del. Ob 15. obletnici podjetja je podjetje prenovilo tudi celostno podobo in začeli so »ustvarjati pozdrave«. Lani so na sedanji lokaciji investirali v večje poslovne in skladišče prostore. Skupaj z začasno montažno halo, ki jo je postavil poleg omenjenega objekta, ima podjetje danes okrog 2200 m2 pokritih skladiščnih površin in okrog 900 m2 poslovnih prostorov. Skupaj z drugimi podjetji na območju nekdanje Zarje v Petrovčah so vložili sredstva in poskrbeli za pripravo zazidalnega načrta na tem območju, ki podjetju Matjaž omogoča možnosti širitve na približno 1,3 ha tudi v prihodnje, če bo potreba. »Večkrat poslušam podjetja, ki tarnajo, da jim občina nič ne pomaga in ne vzpostavlja pogojev za razvoj, hkrati pa niso pripravljena v to nič investirati. Mi smo se odločili investirati v zazidalni načrt in potem je pristopila tudi občina. Tako smo si pripravili možnosti za nadaljnjo širitev v prihodnosti,« pravi Matjaž Goršek. Pred dvema letoma so v podjetju pridobili tudi certifikat kakovosti ISO 9001:2000. »Procese tako ali tako moraš obvladovati, če želiš enakopravno konkurirati na trgu in kakovostno servisirati stranke. Če pa je zraven še uradni pečat, je toliko bolje,« pravi Matjaž Gor-šek. Ravno v začetku aprila jih je obiskal presojevalec in jih je pohvalil, tako kot že leto prej. Podjetje sicer po skoraj dvajsetih letih, gledano vrednostno, 60 odstotkov prodaje ustvari z industrijskimi kupci in 40 odstotkov z zasebnimi strankami, če pa gledamo po številu vrat, je številka približno obrnjena. Zadnjih deset let so se na veliko odpirali in prenavljali avtomobilski saloni, zadnjih pet let pa rasli veliki trgovski centri in zato so v tem obdobju veliko prodajali tem kupcem. Kar 70 odstotkov prodaje uresničijo sami, 30 pa preko različnih posrednikov, z nekaterimi podjetji sodelujejo tudi kot dopolnilni program, denimo s ponudniki stavbnega pohištva, oken. Matjaž Goršek pravi, da imajo kljub konkurenci, ki se je od njihove ustanovitve opazno povečala, najširšo ponudbo in to predstavlja njihovo konkurenčno prednost. Ob tem Matjaž Goršek poudarja, da brez zaposlenih takšnih rezultatov ne bi bilo mogoče ustvarjati. »Zaposlenim je potrebno dati določene kompetence in jih znotraj tega pustiti svobodne, saj so le tako zadosti motivirani za delo in so lahko rezultati boljši.« Matjaž pravi, da ima odlično ekipo najožjih sodelavcev, ki jim zaupa in jih podpira. Hkrati pa priznava, da je bilo to tisto, kar mu je bilo kot lastniku podjetja najtežje sprejeti. Ko je sam pri sebi razčistil, da je to prav, se je tudi v tem smislu sprostil in rezultati takšnega odnosa so pokazali pozitivne rezultate. Ob tem dodaja, da je zelo pomembno, da si kot lastnik redno prisoten in na voljo za kakršna koli usklajevanja in nasvete svojim sodelavcem. Stvar deluje in zadovoljni so tudi na drugi strani, torej sodelavci, to je potrdila tudi izjava ene izmed sodelavk, da je malo ljudi, ki so tako pošteni kot njihov direktor. Matjaž Goršek pa na to pravi, da poštenost zahteva tudi od svojih sodelavcev. Ob tem, da jih poskušajo stimulirati s pravičnim plačilom in nagraditi še posebej dodatno uspešnost, skrbijo tudi za redno usposabljanje zaposlenih. »Lahko rečem, da so pogoji za delo zelo dobri, nagrajevanje je strogo, a pravično,« je mnenja Matjaž Goršek, ki tudi zaradi človeškega potenciala gleda na prihodnost bolj pozitivno, kot kaže splošna gospodarska klima. Januar in februar sta bila po prodaji sicer opazno slabša kot lani, a marec je že boljši. Izkoristiti bo potrebno še notranje rezerve in leto bi, ob takšnem trendu, pa tudi ob dejstvu, da so najbolj »njihovi« šele jesenski meseci, lahko solidno preživeli. In to kljub slabemu plačilnemu prometu, ki je letos ponovno velik problem, potem ko se je položaj v zadnjih letih nekoliko popravil. Glede na skoraj dvajsetletni razvoj smo Matjaža Gorška povprašali, kaj ga je vodilo, da mu in jim je to uspelo? »Najprej moraš imeti rad to, kar delaš. Ne smeš biti razsipen in jaz vsekakor nisem. Niso me potegnile razne finančne investicije, vlagal sem v podjetje. Pravzaprav sem ves dobiček vlagal v podjetje, v širitev, razvoj ... Imeti pa moraš tudi pošten odnos do kupcev in do zaposlenih, izbrati si moraš dobre sodelavce, ki jim zaupaš.« Glede na to, da je bila letna rast prodaje podjetja skozi vsa njegova leta med 15 in 30 odstotki in da je bil dobiček redno med 6 do 8 odstotki letne realizacije, je ta formula brez dvoma uspešna. L. K. Velika pozornost izobraževanju V Termotehniki redno skrbijo za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih in osveščanje svojih kupcev Vodstvo Termotehnike, ki je vodilni slovenski proizvajalec toplotnih črpalk, posveča vseh 15 let svojega delovanja veliko pozornost izobraževanju. Za svoje zaposlene organizira različna izobraževanja, ki jih vodijo notranji in tudi zunanji strokovnjaki. Hkrati pa tudi sami, z lastnimi kadri (ena tretjina zaposlenih ima šesto ali sedmo stopnjo izobrazbe) organizirajo različna tematska usposabljanja in skrbijo za osveščanje svojih kupcev. Letos so za trajno usposabljanje in izobraževanje posodobili in razširili lastno predavalnico, ki lahko sprejme tudi do 25 slušateljev. V njej so do zdaj pripravili že šest ciklusov usposabljanj, letos nameravajo izpeljati še najmanj tri. Slušatelji so iz vse Slovenije in različnih strok, tako se predavanj udeležujejo monterji hladilnih in klimatskih naprav, toplotnih črpalk, ogrevalnih sistemov, trgovci, projektanti in tudi energetski svetovalci. Do zdaj so že dvakrat organizirali tudi usposabljanje monterjev v tujini pri največjem evropskem proizvajalcu hranilnikov toplote Austria Email, ki je tudi največji tuji kupec njihovih toplotnih črpalk, po drugi strani pa dobavitelj hranilnikov toplote. Pomočnik direktorja Bogdan Kronovšek in organizator usposabljanj mag. Franc Pesjak menita, da se področje obnovljivih virov energije zelo hitro razvija, vzporedno pa Termotehnika vsako leto trgu ponudi toliko novosti, tako da so redni ciklusi usposabljanj nujno potrebni. Preko izvajanja usposabljanj podjetje pridobiva tudi povratne informacije s trga, kar s pridom koristijo pri usmerjanju nadaljnjega razvoja svojih izdelkov. Oba ugotavljata, da se s tovrstnim povezovanjem povečuje tudi zaupanje v domače znanje in izdelke. T. T. _SaAilnisAey. dotUte/\ POLITIČNE STRANKE april 2009 13 Družina temelj družbe Pomoč mladi družini Predsednik OO NSi Polzela Stanko Novak Občinski odbor Nove Slovenije Polzela je pripravil letni občni zbor, na katerem so poudarili, da se stranka zavzema za spoštovanje vrednot družine. Sicer pa se stranka v teh dneh pripravlja tudi na evropske volitve. V kulturnem programu je Blaž Jelen recitiral nekaj pesmi, ki jih je napisala njegova mama. V poročilu, ki ga je podal Stanko Novak, pa je predsednik občinskega odbora poudaril, da se stranka Nova Slovenija zavzema za spoštovanje družine in njeno nenadomestljivo vlogo za skupnost. Zato so tudi aktivno sodelovali pri proslavljanju materinskega dne, bili so tudi soorganizator že sedmega srečanja družin na regijskem nivoju ob svetovnem dnevu družine maja na Gori Oljki. Poskrbeli so za kar nekaj aktivnosti ob pripravah na volitve v državni zbor. Z uspehom niso bili zadovoljni, vendar so storili vse, kar je bilo v njihovi moči. Občnega zbora občinskega odbora stranke Nova Slovenija Polzela sta se udeležila tudi predsednik savinjsko-šaleške-ga regijskega odbora te stranke Andrej Kuzman in glavni tajnik stranke Robert Ilc. Povedal je, da je prvič na Polzeli, v nadaljevanju pa je spregovoril o delovanju stranke po porazu na volitvah. »Velika šola je za nami,« je dejal, »nova predsednica Ljudmila Novak, evropska poslanka, pa je odločna in ne popušča pri stvareh, ki so odločilnega pomena.« V pripravah na evropske volitve kažejo ankete soliden rezultat. V program dela so zapisali, da bodo njihove aktivnosti usmerjene v delovanje na lokalnem nivoju. Na predlog Andreja Kuzmana, predsednika savinjsko-šaleškega regijskega odbora, so se dogovorili, da bo letošnje srečanje družin na Gori Oljki v nedeljo, 17. maja. Srečanja se bosta udeležila tudi Ljudmila Novak in Lojze Peterle. V prihodnjih dneh bodo začeli z organiziranim zbiranjem podpisov podpore za volitve v evropski parlament. T. T. Novi predsednik po začrtani poti Na svojem občnem zboru so se v četrtek, 2. aprila, zbrali člani stranke Nova Slovenija, Občinski odbor Braslovče. Srečanje, ki so ga pripravili v Gasilskem domu Gomilsko, je bilo zelo prijetno in veselo. To pa je nedvomno dokaz, da jih kljub slabemu rezultatu na preteklih državnozborskih volitvah ni zapustil optimizem. Kot so povedali na občnem zboru, jih je to do neke mere okrepilo in jim dalo nove naloge in izzive. Pridobili so kar nekaj novih članov in s tem tudi pokazali, da je pot njihove stranke prava in da verjamejo v prihodnost. Menijo tudi, da se bodo volivci odločili prav in na bližnjih volitvah v Evropski parlament dali priložnost kandidatom njihove stranke. Ravno v ta namen so na občni zbor povabili goste - kandidata za Evropski parlament Ksenijo Krašovec in Antona Kokola, predsednika regijskega odbora NSi za savinjsko-šale- Jure Vasle med svojim govorom ško regijo Andreja Kuzmana ter predstavnika mladih NSi Aleksa Reberška. Tokratni občni zbor je bil tudi volilni. Člani NSi OO Braslovče so se poslovili od dolgoletnega predsednika njihove organizacije Vlada Marovta. Po izglasovani razrešitvi so se mu člani stranke zahvalili za uspešno, prizadevno in požrtvovalno delo in ga zaprosili, da jim tudi v prihodnje pomaga in stoji ob strani. Člani so v nadaljevanju izvolili novega predsednika. Mesto predsednika Oživili ženski forum Ženski forum bo poslej bolj aktiven Članice Ženskega foruma, ki poleg Mladega foruma deluje v okviru OO SD Žalec, so se pred časom sestale in dogovorile za bolj prepoznavno in intenzivnejše delo. Na srečanju v žalskem hotelu so sprejele program dela in za novo predsednico izvolile Tanjo Razboršek Rehar, ki je odločena ob pomoči ostalih članic dejavno posegati v delo stranke in pomembno prispevati k uveljavljanju žensk v politiki in nasploh v družbenem okolju. D. N. Pohod ob dnevu Evrope Klub svetnikov Socialnih demokratov v žalskem občinskem svetu organizira tudi letos v počastitev dneva Evrope tradicionalni pohod. Na letošnjem, že šestem po vrsti, se bodo podali na Brnico. Vsa prejšnja leta so se podali na Šentjungert ali Goro, kjer imajo svoje prostore planinci PD Galicija. Letos so se odločili za pohod na področju KS Liboje. Njihov končni cilj bo Planinski dom na Brnici. Start pohoda bo ob 9. uri izpred podjetja Kili Liboje. Pohod bo trajal približno uro in pol. Na vrhu bo vse pohodnike čakalo okrep-čilo, poskrbeli pa bodo tudi za družabno srečanje. D. N. Občinski odbor socialnih demokratov na Polzeli se je odločil za humanitarno akcijo pomagati mladi družini Vojka Orešnika s Polzele, ki se je znašla v hudi finančni stiski. V družini je zaposlen samo Vojko, ki je po neuspeli operaciji hrbtenice že dve leti na bolniškem dopustu. Žena Petra je nezaposlena in še študira. Mlademu paru se je rodil sin z gensko okvaro, imenovano fenilketonurija. Bolezen zahteva strogo dieto, pri čemer je potrebno kupovati hipoproteinsko hrano, ki je zelo draga. Dru- Predsednica občinskega odbora Socialnih demokratov Marjana Šmajs je Vojku in njegovi družini izročila bon v vrednosti 500 evrov žina si je uredila prijeten dom, najela stanovanjski kredit, ki ga kljub majhnim dohodkom redno odplačuje, vendar zmanjka za ostale stroške. T. T. Žalčan na listi za evropske volitve j e zasedel Jure Vasle, katerega ambicije so voditi stranko po začrtani poti, pridobiti veliko mladih in s tem dokazati, da je stranka NSi tudi stranka mladih, poštenih in prizadevnih ljudi. Kot je dejal, v prvi vrsti ljudi, ki vedo, kaj so človeške vrline, in jim je prva in edina pot pot poštenja in zaupanja v soljudi. Občnega zbora se je udeležilo veliko članov, kar je nedvomno dokaz, da verjamejo v to pot in zvestobo krščanskim vrednotam, ki so temelj za razumevanje in sožitje. D. N. Konec marca je Svet stranke LDS ob 15. obletnici nastanka Liberalne demokracije Slovenije potrdil tudi listo kandidatov LDS na volitvah v Evropski parlament. Na 5. mestu liste, katere nosilec je Jelko Kacin, je tudi mladi Žalčan Borut Cink, od februarja tudi predsednik Mlade liberalne demokracije Slovenije. V začetku aprila je evropski poslanec in ponovni kandidat za to mesto na junijskih volitvah Jelko Kacin obiskal Žalec, Velenje in Celje in ob tem povedal, da kandidaturo Žalčana Boruta Cinka podpira, saj ga visoko ceni kot svobodomiselnega mladega intelektualca, na katerega sta stranka LDS in vodstvo ponosna. Sedemindvajsetletni Borut Cink je absolvent politologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, do konca študija mu manjka še diploma. Osnovno šolo je končal v Žalcu, gimnazijo pa v Celju. Več čas šolanja je bil tudi Zoisov štipendist. Že kot dijak je bil aktiven izven šolskih klopi, saj je bil predsednik Dijaškega kluba Celje in predstavnik dijakov v svetu šole. V času študija se je z aktivnim delom v društvu Mladih evropskih federalistov začel intenzivneje ukvarjati z evropsko idejo. V društvu je aktiven še danes, od leta 2003 pa je tudi član vodstva. Jeseni 2008 je bil izvoljen za podpredsednika Mladinskega sveta Slovenije za mednaro- Borut Cink dno sodelovanje. Leta 2002 je bil izvoljen za podpredsednika lokalnega odbora Mlade liberalne demokracije v Žalcu. Je član IO LDS Žalec, konec februarja pa je postal novi predsednik Mlade liberalne demokracije Slovenije. L. K. Na zboru podelili tudi priznanja V Gotovljah so se prejšnji četrtek na občnem zboru zbrali člani Občinskega odbora SDS Žalec. Zbora so se udeležili tudi župani občin Vransko, Polzela in Braslovče, Franc Sušnik, Ljubo Žni-dar in Marko Balant, član Izvršilnega odbora SDS in poslanec dr. Vinko Gorenjak, predsednik regijske koordinacije Jože Korže, predsednica ženskega odbora regijske koordinacije Sonja Ramšak in predsednik MO SDS Celje Janko Požežnik. Predsednik Robert Čehovin je v svojem poročilu poudaril, da je bilo leto 2008 za SDS zelo dejavno. Vlada z Janezom Janšem na čelu je uspešno predsedovala EU in vodila vrsto aktivnosti, ubadati pa se je morala tudi z afero Patria, kar je po njihovem odločujoče vplivalo na volilni rezultat na državnozborskih volitvah. Kljub porazu so zadovoljni, saj se njihove vrste še naprej krepijo. Robert Čehovin je pohvalil vodenje volilne kampanje in sodelovanje vseh občinskih odborov z volilnima štaboma Ljuba Žnidarja in Franca Sušnika. Čehovin je pri pogledu na lansko leto izpostavil inten- »TA c iri. Robert Čehovin in Vinko Gorenak med podelitvijo zivno sodelovanje njihovega odbora pri referendumski pobudi za ustanovitev pokrajin. Zadovoljni so tudi z rezultati, ki so jih njihovi člani dosegli tako na letnih kot zimskih igrah stranke SDS, z delovnimi obiski in s srečanji s strani strankinih funkcionarjev, poslancev in ministrov v Savinjski dolini in Žalcu. Ob koncu se je zahvalil vsem aktivnim članom in vsem volivcem in dodal: »Tistim, ki jim ni do spoštovanja statuta SDS in se ne strinjajo z delovanjem IO SDS Žalec, pa srečno pot drugje.« Temu se je pridružil predsednik nadzorne komisije OO SDS Žalec Stane Jager, ki je dejal, da se je po odhodu Janu-ša Rasiewiza, Jurija Blatnika in o bronastega znaka SDS Jasni Seražin Meško Ivanke Ropotar število članov bistveno povečalo (kar 25 %), v odboru pa je zavladalo povsem drugačno, pozitivno vzdušje. O delu svetniške skupine in o delu podžupana je zbranim poročal svetnik in podžupan Dani Zagoričnik. Zbranim je spregovoril tudi dr. Vinko Go-renjak, ki je bil zelo kritičen do zdajšnjih razmer in ukrepov vlade v času gospodarske krize. Kritičen je bil tudi do izdajanja odločb izbrisanim. Na občnem zboru so prebrali pismo Milana Zvera o bližnjih evropskih volitvah. Ob koncu so Jasni Aj-tnik, Stanetu Jagru in Jasni Se-ražin Meško podelili bronasti znak SDS, Martinu Vrbnjaku srebrnega, Vojku Rizmalu pa plaketo SDS. D. N. 14 april 2009 PO DOLINI _.SaAUnis&e^datinetS 25 let PD Braslovče Med nagovorom župana Marka Balanta 14. aprila je minilo 25 let od ustanovnega občnega zbora braslovških planincev, ki je potekal v prostorih kinodvo-rane v Braslovčah. V petek, 13. marca 2009, so braslovški planinci ponovno zborovali v prostorih nekdanje kinod-vorane, le s to razliko, da je bila tokrat dvorana skoraj premajhna. Učenci OŠ Braslovče so pripravili kratek kulturni program, ogledali pa smo si tudi nekaj fotografij in posnetkov lanskoletnih pohodov in drugih akcij društva. Kot je bilo razbrati iz poročila predsednika Jožeta Marovta, je društvo vsako leto bogatejše glede izobraževanja vodnikov, markacistov, mentorjev mladih in najmlajših ter ob- vezne planinske opreme za varno izpeljavo raznih planinskih akcij in pohodov. Veseli so tudi vse večjega števila članov, s 315 na 350. Vse več je mladih in tako se jim ni treba bati za izpeljavo zastavljenih ciljev in programov. Iz poročil, ki so sledila, so se lahko gostje iz številnih sosednjih in domačih društev prepričali o uspešnem letu 2008 na področju pohodništva in orientacijskih tekmovanj, kjer so že nekaj let mladi planinci pod vodstvom Irene Kumer v samem vrh v državnem merilu. Ob tej priložnosti so predstavili novo zloženko z naslovom »25 vrhov za 25 let«, ki zajema različne težavnostne skupine vrhov, od Vimperka s 448 m do Prisojnika z 2497 m nadmorske višine. Društvo ima tudi prenovljeno spletno stran, na kateri je mnogo koristnih informacij za vse ljubitelje narave (http:// www.braslovce-planinci.si). Občni zbor so končali s podelitvijo priznanj mladim planincem in z druženjem. T. T. Aktivne podeželske žene Delovni šempetrski ribiči Ribiška družina Šempeter v Savinjski dolini sodi med večje v Sloveniji, tako po število članstva in po delu. Vanjo je vključenih 235 članov iz širšega območja Savinjske doline. Na letnem zboru v prostorih Ribiškega doma pri ribniku v Presar-jih so pregledali uspešnost dela lani in si zadali nov program dela. Predsednik RD Šempeter Zdenko Mak in gospodar Drago Vrečar sta v poročilih ugotovila, da so lani opravili za izlov rib in vlaganje v gojitvene potoke ter dokončanje brane na ribniku Presarje 1340 prostovoljnih delovnih ur. Tako so lani v ribolovne vode vložili 2.736 postrvi v velikosti od 25 do 40 centimetrov, 80 sulcev v Med govorom predsednika Zdenka Maka dolžini nad pol metra in 4.700 podusti, klenov in mren v različnih velikostih. V ribnike so vložili 4.116 kilogramov krapov, 214 merskih ščuk in 94 merskih smučev. V neribo-lovne ribnike je bilo vloženih za nadaljnjo vzrejo 270 ščuk v kij! Utrinek z občnega zbora V prostorih šempetrskih gasilcev so se na 7. občnem zboru zbrali članice in člani Društva podeželskih žena Občine Žalec. Vseh je 76, poročilo o delu pa je podala predsednica društva Tilka Drev. Kot je poudarila, deluje društvo v treh pododborih. Lani so pripravili pet kuharskih tečajev, tri strokovna predavanja, strokovne ekskurzije po odborih društva (Griže, Petrovče in Šempeter), sodelovali so na prireditvah v okviru Jožefovega sejma v Petrovčah, na prireditvah Začetek obira- nja hmelja, Gališki dnevi, na Hmeljarskem likofu v Petro v-čah, na velikonočni razstavi v Drešinji vasi, organizirali so razstave in pogostitve ob prazniku Občine Žalec, Mestne skupnosti Žalec, ob prireditvah Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, na izboru mlade kmetice v Šempetru, na seminarju hmeljarjev v Portorožu, ob prazniku KS Griže ... Letošnji program dela je podoben lanskemu. Poleg predavanj, kuharskih tečajev, kulinaričnih razstav, ekskurzij, planinskega pohoda, izdelovanja adventnega venca pred cerkvijo v Žalcu, martinova-nja pred Keudrom bodo izdali tudi svoje glasilo in bilten Lupinice, kjer bodo predstavili kulinarične razstave na Jožefo-vem sejmu. Delo društva so pohvalili predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smerkolj, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje Stanko Jamnik, žalski župan Lojze Posedel, predsednik KS Šempeter Silvo Udrih in drugi. Zbor so s prisrčnim kulturnim programom popestrili najmlajši iz šempetrske-ga vrtca. T. Tavčar Živahno tudi letos dolžini 20 do 25 centimetrov in v gojitvene potoke 20 tisoč postrvi v velikosti od 5 do 15 centimetrov. Tudi v tem letu si bodo prizadevali da bodo v gojitvene potoke vložili čimveč rib ter, da bodo obrežja ribnikov in rek čista. T. Tavčar Obogatile kuharske veščine Društvo upokojencev Občine Braslovče je najštevilčnejše društvo v občini. Šteje 393 članov, od tega 257 žensk in 136 moških. Na občnem zboru v dvorani zadružnega doma v Bra-slovčah je predsednik Tone Repnik povedal, da so lani pripravili dva izleta, in sicer v brežiško klet in na hidroelektrarno Blanca v izgradnji ter na Primorsko z ogledom Luke Koper in kobilarne Lipica. Športniki so se udeležili več športnih tekmovanj, največ časa pa namenjajo pohodni-štvu in kolesarjenju. Pripravili so tudi tradicionalna piknika pri brunarici Turističnega društva Braslovče, novoletno srečanje, organizirali so merjenje kostne mase, krvnega pritiska, sladkorja in holesterola v krvi, 35 članov se je udeležilo letovanja, ob visokih jubilejih so obiskali svoje člane, udeležili so se festivala za tretje življenjsko obdobje, promocijske prireditve Ter-manija v Laškem ... Program dela za letošnje leto je podoben lanskemu. Poleg udeležbe na raznih tekmovanjih, tedenskem kolesarjenju, letnem pikniku, novoletnem srečanju, letovanju in izletov načrtujejo tudi pomoč na domu tistim upokojencem, ki so pomoči potrebni. Skupaj s KO RK, občino in centrom za socialno delo bodo ustanovili komisijo za socialna vprašanja. Delo društva je v razpravi pohvalil župan Marko Balant, s kulturnim programom pa so občni zbor popestrili učenci braslovške osnovne šole. T. T. Udeleženke kuharskega tečaja v Dobriču V letu inovativnosti in ustvarjalnosti so gospodinje iz Dobriča svoje znanje iz kuharstva želele obogatiti z inovativnimi idejami in so- dobnimi načini pripravljanja hrane. V ta namen so v večnamenskem prostoru Soseske Dobrič, med krajani poznanem kot Župrl, pripravile ku- harski tečaj. Organizacijo tečaja je prevzela Silva Meklav, tečaj sta vodila Milena Pfeifer in Jernej Zajc, udeležilo pa se ga je sedemnajst tečajnic. Program je obsegal pripravo pogrinjkov, narezkov, pripravo jedi iz krompirja in mesa. Navdušili so jih kipniki in dobrote iz kvašenega testa. Tečaj so zaključili s pripravo in razstavo kuharskih dobrot. Na večerjo so povabile svoje partnerje in ob prijetnem razpoloženju so nazdravili z vinom, ki so ga pridelali v skupnem vinogradu Soseske Dobrič. Udeleženke tečaja so zadovoljne, saj so zimski čas izkoristile za izobraževanje in prijetno druženje. T. Tavčar STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P. KASAZE 69/E, 3301 PETROVČE TEL.: 03/714 01 OO, FAKS: 03/714 01 01, GSM: 041690 023, 041 608 312. SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN. Z vami že 28 let Vključiti čim več mladih Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Žalec, ki šteje 168 članov, je pripravila redni letni občni zbor. Člani in drugi gostje so se zbrali v predavalnici I. OŠ Žalec. Uvodoma so učenci in učenke I. OŠ Žalec pripravili krajši kulturni program, ravnateljica Tatjana Žgank Meža pa je zbrane pozdravila v imenu gostiteljice. O delu organizacije je poročal njen predsednik Stanko Zu-panc, ki je poudaril, da delujejo na območju Mestne skupnosti Žalec, KS Gotovlje in KS Vrbje. Člani so se lani udeležili številnih zborovanj in komemoracij, skrbijo za spominska obeležja NOB, veliko pa so si prizadevali za dobro delo in vzgled. V govoru se je dotaknil tudi prejšnje in sedanje vlade in razmer v poli- Z zbora članov žalskega odbora ZB za vrednote NOB tiki, ki borce, ki so bili temelj te države, večkrat prizadene. Delo organizacije bo tudi v tem letu podobno lanskemu. Želeli bi si zagotoviti večjo udeležbo na tradicionalnih srečanjih na Sedlarjevem, Gračanici, Frankolovem, Poljanah na Čreti, Rinki in še kje. Še bolj si bodo prizadevali za izboljšanje razmer nekaterih socialno ogroženih članov in večjo skrb posvetiti utrjevanju zgodovinskih resnic NOB. Delo organizacije sta pohvalila predsednik borčevske organizacije za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik in žalski župan Lojze Posedel. T. T. _SoAilnlsAe^. datin&S PO DOLINI april 2009 15 Materam za praznik V Domu krajanov Tabor je 26. marca potekala proslava v čast vsem mamam in babicam. V pomladno okrašeni dvorani so s pestrim programom ter z darili za mame in očete izkazali hvaležnost svojim najdražjim vrtčevski in šolski otroci. Z mentoricami, ki so pripravile program, so poskrbeli za prijetno in nepozabno vzdušje. Prireditev so začeli plesalci z barvastimi trakovi, prisrčnemu nastopu najmlajših je sledilo zborovsko petje šolarjev, plesna šola Poglej me je pod vodstvom plesnega učitelja Boštjana Malalana v plesnih parih odplesala čačača in skupinski ples RBD. Občinstvo je uživalo tudi ob poslušanju glasbe številnih izvrstnih taborskih glasbenikov, pevcev, igranju na Orffove instrumente in se nasmejalo skeču dramske sekcije Teloh KD Tabor. Prvošolci so med plesom spekli potičke in jih v kuharski uniformi med poskočnimi takti v košaricah ponudili staršem in vsem navdušenim udeležencem proslave, ki je bila le ena v nizu vsakoletnih prireditev, a zagotovo nekaj posebnega. D. N. 3. dobrodelni koncert Pesem staršem Poudarek ohranjanju spomina V dvorani Doma upokojencev Griže je Združenje borcev za vrednote NOB Žalec 20. marca pripravilo letno skupščino. Za prijeten uvod so s krajšim kulturnim programom poskrbeli učenci OŠ Griže in Olga Markovič. Skupščino je s pozdravom začel predsednik združenja Marijan Turičnik, ki je zaželel prijetno dobrodošlico vsem udeležencem skupščine in tudi gostom. Podal je obširno poročilo o delu združenja, ki združuje 14 krajevnih organizacij ZZB za vrednote NOB. Ob koncu leta je združenje štelo 1255 članov. Pred letom dni je bilo v evidenci 1209 članov, kar pomeni, da se dobro zavedajo pomena sprejemanja novih članov, ki so pripravljeni ohranjati spomin in vrednote NOB. V okviru združenja delujejo še pododbor Tomšičeve brigade, pododbor Šlandrove brigade, odbor Štajerskih kurirjev za Savinjsko področje in Klub brigadirjev MDA (Mladinskih delovnih brigad). Kot je povedal Marijan Turičnik so vse programsko zastavljene naloge v preteklem letu uspešno opravili. Nekatere so izpeljali sa- mostojno, druge v sodelovanju z ZZB za vrednote NOB Slovenije, organizacijo Zveze veteranov vojne za Slovenijo, organizacijo veteranov Sever, omenjenimi pododbori ter drugimi organizacijami in društvi. Poudaril je tudi, da so dobro sodelovali z občinskimi vodstvi in župani, upravno enoto in s krajevnimi skupnostmi. Osrednja programska naloga območnega združenja in občinskih ter krajevnih borčevskih organizacij je ohranjanje zgodovinskega spomina in vrednot NOB, zato se vsako leto udeležujejo številnih proslav, kome-moracij in drugih prireditev v različnih krajih, ki predstavljajo pomembne zgodovinske dogodke iz časov NOB. Njihova največja vsakoletna spominska prireditev je vsekakor prireditev na Čreti z obujanjem spomina na prvo frontalno bitko I. Štajerskega bataljona. Pomembna programska naloga je tudi varstvo spomenikov in spominskih obeležij. Na celotnem območju Savinjske doline je 131 grobišč, spomenikov in spominskih obeležij NOB. Poseben pomen dajejo prenovi svoje veteranske organizacije. V ta namen vključujejo vedno nove, mlajše člane, ki imajo pozitiven in spoštljiv odnos do NOB in so pripravljeni ohranjati njene tradicije in vrednote. V preteklem letu so v svoje vrste sprejeli 68 novih članov, ki imajo enakopraven položaj, saj so lahko izvoljeni na vse funkcije, status veterana pa imajo samo tisti, ki izpolnjujejo kot udeleženci NOB pogoje iz vojnih zakonov. Na tem področju zelo uspešno sodelujejo z UE Žalec. Upravni delavci jih tekoče obveščajo o novitetah in jim posredujejo vse potrebne informacije. Prav tako sodelujejo na vseh njihovih sejah in letnih konferencah. V nadaljevanju skupščine so spregovorili tudi nekateri predstavniki krajevnih organizacij in gostje, ki so kritično spregovorili o zdajšnjih razmerah in poskusih razvrednotenja NOB. Med programske naloge za letos so tudi tokrat zapisali ohranjanje vrednot NOB. Iz tega razloga bodo odločno nastopali proti poskusom razvrednotenja ali celo kriminalizacije narodnoosvobodilnega boja, ki prihajajo iz tujine in Slovenije. D. N. Veliko aktivnosti tudi letos f m Predsednik DULiboje med izročitvijo šopka najstarejši udeleženki občnega zbora Na občnem zboru so se sestali tudi članice in člani DU Kasaze - Liboje. Njihovo društvo trenu- tno šteje 284 članov, od tega je 180 žensk in 104 moški. Zbora v dvorani Kulturnega doma DPD Svoboda Liboje se je udeležila dobra polovica. Kot je na zboru povedal predsednik DU Kasaze - Liboje Marjan Videč je bilo preteklo leto zanje dokaj uspešno. Redno so se sestajali, pripravljali in koordinirali aktivnosti, zapisane v programu, se udeleževali športnih tekmovanj, obiskovali in obdarovali so svoje najstarejše in obolele člane, enkrat mesečno pripravili merjenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola, sodelovali z društvi v kraju, z Zvezo DU [^l^ririp- Gsm: 031 568 002 051 656 002 - urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice - popravila kovinskih izdelkov - popravila kmetijskih strojev - zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov - ravnanje z nenevarnimi odpadki Natanko pred mesecem dni, 22. marca, je v preboldski dvorani potekal 3. dobrodelni koncert za Anin dom. S koncertom so tokrat zbrali več kot 4.000 evrov. V Dvorani Prebold so za prijetno razpoloženje poskrbeli člani narodno-zabavne-ga ansambla Robija Zupana, mladega ansambla Polet z otroškim pevskim zborom Šempavelske Iskrice in VS Glas srca. Prireditev sta vodila Mateja Jan in imitator Marjan Šarec. Zelo čustvene in razmišljajoče so bile besede domačega župnika Damja- Ansambel Zupan in ostali nastopajoči na Ratajca, ki se je nastopajočim in obiskovalcem zahvalil za njihov prispevek in pomoč pri uresničevanju zastavljenega cilja. Zbrane je nagovoril tudi nadškof dr. Franc Kramberger. D. Naraglav Materinski dan na Ponikvi 1 . Nastopili za mamice Na Ponikvi pri Žalcu organizirajo vsako leto prireditev, posvečeno materam. Organizatorja sta kulturno društvo s svojimi sekcijami in krajevna skupnost. V kulturnem programu sodelujejo tudi otroci iz osnovne šole in vrtca. Prireditev pripravijo v dvorani zadružnega doma. Dvorano je najprej napolnila pesem Moškega pevskega zbora Ponikva, nato pa je materam, ženam in vsem zbranim v dvo- rani spregovoril predsednik KS Ponikva Ivan Jelen. V svojem govoru je spregovoril o pomenu praznovanja dneva žena in materinskega dne in o vlogi mater in njihovem poslanstvu. V nadaljevanju sta nastopila otroški pevski zbor (mlajša in starejša skupina iz vrtca) in pevski nonet ob spremljavi harmonike in flavte, občinstvo pa je presenetila tudi plesno-dramska točka Žabja šola. V drugem delu prireditve so nastopili cerkveni otroški pevski zbor pod vodstvom Neli Kos Zidar, otroška folklorna skupina pod vodstvom Majde Kričej, harmonikarji folklorne skupine in plesna skupina SPAM. Program sta povezovala Patricija in Jernej. D. N. Pobuda za preimenovanje šole Žalec in s krajevno skupnostjo. Veliko njihovih članov je vključenih v različne društvene dejavnosti v kraju. Tudi v tem letu ne bo manjkalo aktivnosti. Nekatere so že izpeljali. Poleg stalnih aktivnosti, od raznih srečanj društva na lokalnem ali občinskem nivoju, tekmovanj v tradicionalnih upokojenskih športnih disciplinah, organiziranih izletov in pohodov, ne bo manjkalo delovnih akcij. Zamenjali bodo vhodna vrata v društveno pisarno in tla, v pisarno bi radi napeljali vodo, zamenjati oziroma obnoviti želijo okna v točilnici bifeja in obnoviti kletne prostore. Na področju športnih tekmovanj računajo na aktivno udeležbo v vseh šestih disciplinah, želijo pa se uvrstiti na regijsko ali celo državno tekmovanje. Načrtujejo tudi, da bodo maja v dogovoru z gasilskim društvom gostitelji tekmovanja športnih iger. Tudi tokratni občni zbor so obogatili s kulturnim programom. S šopkom rož so izkazali posebno pozornost najstarejši udeleženki zbora, 82-letni Jožici Založnik. D. N. Na občnem zboru KO ZZB za vrednote NOB Griže je bila podana pobuda upravnega odbora, da se po izgradnji nove šole v Grižah le-ta ponovno poimenuje po Nadi Cilenšek, kot je bilo vse do osamosvojitve Slovenije. Na zboru so sprejeli sklep, da se začne s postopki za ponovno preimenovanje OŠ Griže v OŠ Nade Cilenšek Griže. Takšen sklep so pozneje podprli tudi na skupščini OO ZZB za vrednote NOB Žalec. Tudi tokratni občni zbor so začeli s kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci OŠ Griže in Nina Markovič. O delu in rezultatih preteklega leta je poročal predsednik Branko Hriberšek, ki je tudi povedal, da je ob koncu leta njihova organizacija štela 160 članov. Njihovo delo temelji na tradicionalnih nalogah, kot so ohranjanje vrednot in zgodovinske resnice o NOB, skrb na področju spomeniškega varstva, socialna varnost članov in vključevanje novih članov, ki ohranjajo organizacijo in vrednote NOB. Lani so skupaj z občinsko organizacijo ZB in pod pokroviteljstvom Občine Med podajanjem poročila predsednika Branka Hribrška Žalec, poleg številnih aktiv- onalni pohod po spominskih nosti, izpeljali tudi spominsko slovesnost ob 65-letnici streljanja talcev ob grobišču pod Gozdnikom, ki so jih tja pripeljali iz Starega piskra v Celju. Pred slovesnostjo so organizirali pohod od Starega piskra do grobišča. Dogovorili so se, da bodo ta pohod organizirali vsako leto. Letošnji pohod in slovesnost bosta v nedeljo, 31. maja. Na njem bodo sodelovali tudi člani Planinskega društva Zabukovica in Društvo po-hodnikov Starega piskra, ki je bilo ustanovljeno v Celju. Letos bodo skupaj s KS Griže in Planinskim društvom Zabukovica izpeljali tradici- obeležjih NOB v KS Griže. Ta bo letos 22. avgusta v okviru praznovanja KS Griže. V prihodnjih dneh se bodo spomnili obletnice ustanovitve OF, sodelovali bodo tudi na proslavah ob obletnicah konca II. svetovne vojne v Letušu in Poljani na Koroškem, obeležili bodo prvo frontalno bitko štajerskih partizanov na Čreti ... Na področju spomeniškega varstva skrbijo za trinajst spominskih obeležij. Letos želijo obnoviti osrednji spomenik v Migojnicah, spomenik pod Gozdnikom in spominsko obeležje na igrišču v Spodnji Rečici. D. N. 16 april 2009 PO DOLINI _.SaAtiniG&e^datin&J Osmi pohod za zdravje Ekozastava tudi POŠ Tabor Za zdravje je bil tudi čaj in jabolka Žalske lekarne so prvo aprilsko nedeljo že osmič zapored organizirale rekreativni pohod, s katerim obeležujejo 7. april, svetovni dan zdravja. Pri organizaciji so jim tudi tokrat pomagali planinci Planinskega društva Žalec in Planinskega društva Galicija. Pohoda se je tudi letos ude- ležilo nekaj sto pohodni-kov iz Savinjske doline in drugih krajev Slovenije, ki so uživali v prečudovitem vremenu. Pot jih je vodila iz Žalca preko Gotovelj, Podloga, mimo Jame Pekel in po gozdni poti do Lovskega doma na Sv. Jedrti. Pri Jami Pekel so se pohodniki lahko Vajnštajn na Vranskem V dvorani Kulturnega doma Vransko smo konec prejšnjega meseca lahko prisluhnili zanimivemu kulturnemu dogodku, ki sta ga pripravila Zavod za šport, kulturo in turizem Vransko in Roman Brglez. Prireditev je postavljena v vinski hram (Vajnštajn) enega od kmetov vinogradnikov. Nastopajoči kot občinstvo so ves čas v nekem sožitju in središču dogajanja v zidanici. Skozi besedo prekaljenega amaterskega igralca Gledališča pod kozolcem iz Šmartne-ga ob Paki in izvrstnih pevcev, ki pojejo v različnih pevskih skupinah, je oder oživel in popeljal občinstvo v nekdanje čase, ko je pesem spremljala vsako tako ali podobno druženje na vasi. Marsikomu so oživeli spomini na mladost, prav vsi v dvorani pa so uživali ob petju fantov in se od srca nasmejali besedam gospodarja vinskega hrama, ki je pevce spodbujal k petju vedno novih pesmi. Na odru ni manjkalo sodov in druge opreme, značilne za vinske kleti. V ozadju so bile obešene klobase, salame in celo pršut. Nekaj teh dobrot se je znašlo skupaj z domačim kruhom tudi na gospodarjevi mizi. Po prireditvi se je dvorana spremenila v pravi veselični prostor, kjer ni manjkalo glasbe in petja, ki se je nadaljevalo še dolgo v noč. D. N. okrepčali s toplim čajem, na cilju pa so bili deležni tudi okusne enolončnice in jabolka. Vsak pohodnik je prejel spominsko majico. Množico pohodnikov je nagovorila direktorica Žalskih lekarn Lidija Pavlovič. Za popestritev dneva in razvajanje želodcev je tudi tokrat poskrbelo Društvo podeželskih žena Ponikva in nekateri drugi ponudniki. K prijetnemu vzdušju je prispevalo tudi lepo in toplo vreme. Pohodnike smo povprašali o vtisih in vsi so dejali, da se tega pohoda zelo radi udeležijo. Vsi so pohvalili organizacijo in izrekli vse čestitke in zahvalo organizatorjem. Direktorica Žalskih lekarn Lidija Pavlovič: »Letos imamo res srečo z vremenom, saj tako lepo še ni bilo. Zelo smo veseli, da se je tudi tokrat pohoda udeležilo toliko ljudi, kar je nedvomno dokaz, da se ljudje vse bolj zavedajo, da je skrb za lastno zdravje prava naložba za življenje. S temi pohodi bomo nadaljevali tudi v prihodnje, saj so ga ljudje res sprejeli za svojega in bi ga nedvomno pogrešali, če ga ne bi bilo.« D. Naraglav Uspešna krvodajalska akcija Območna organizacija Rdečega križa Žalec je v prostorih kluba Mestne skupnosti Žalec pripravila letos že tretjo krvodajalsko akcijo. Izvedli so jo delavci Zavoda RS za transfuzijsko medicino iz Ljubljane, kri pa je darovalo 140 krvodaj al- cev, kar je po besedah Majde Pilih, strokovne delavke na Območni organizaciji RK Žalec, zelo veliko, glede na to, da se je akcije lani udeležilo le 105 krvodajalcev. Med krvodajalci sta bila tudi Jože Žnidaršič z Vranskega, ki je kri daroval 143- Med šolami, ki se lahko pohvalijo z uspešnim kandidiranjem na razpisu za pridobitev mednarodnega certifikata EKOZASTAVA, je v tem šolskem letu tudi POŠ Tabor. S prejemom ekozastave so učenci ob strokovni pomoči prizadevnih mentorjev dokazali, da so dosegli najvišje standarde na področju upravljanja z okoljem in se hkrati zavezali, da bodo še naprej aktivno prispevali k urejenemu in čistemu življenj -skemu prostoru, ki si ga delimo tudi z drugimi živimi bitji. POŠ Tabor in Občina Tabor že nekaj časa dobro sodelujeta na področju varstva in zaščite okolja. V avli občinske stavbe je občina uredila prostor, kamor so učenci postavili zbiralnike za izrabljene tonerje, kartuše in trakove tiskalnikov, zbiralnike za stare baterije in odslužene mobilne aparate. V pisarnah občine so nameščeni leseni zabojniki, kamor uslužbenci odlagajo papirne odpadke, hišnik pa je zadolžen, da jih izpraznju-je v zabojnik pri šoli, namenjen odpadnemu papirju. V neposredni bližini šole so postavili ekootok, kjer učenci ločujejo Otroci iz vrtca med sajenjem drevesa odpadke in jih tako pravilno odlagajo v zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov. Učenci POŠ Tabor se vsako leto aprila udeležijo očiščevalne akcije in tako prispevajo pomemben delež k lepi in urejeni okolici šole. V sklopu svetovnega dneva Zemlje so učenci POŠ Tabor leta 2008 s sodelovanjem občine zasadili drevo - divji kostanj, letos pa so se skupaj z Vrtcem Tabor udeležili projekta 10.000 sadnih dreves v slovenske ekošole in vrtce. Gre za edinstven pristop in odziv na podnebne spremembe in na vse večje pomanjkanje hrane. Projekt vzpodbuja otroke k spoštovanju narave in jih uči, kako preživeti v naravi, ohranjati biotsko raznolikost Slovenije in z neposrednim odzivom (sajenjem sadnih dreves) vpliva na preprečevanje lakote, ki pesti že več kot 900 milijonov ljudi po vsem svetu. Generalni sponzor projekta je trgovska družba Mercator. V okviru tega projekta so učenci POŠ Tabor in Vrtca Tabor ob koncu marca zasadili dvoje sadnih dreves: češnjo in hruško. Kot so dejali, pa si bodo tudi v prihodnje prizadevali voditi aktivnosti v zvezi z ohranjanjem okolja in ekološkim osveščanjem. D. N. ■v ^ Dan zdravja na I. OŠ Žalec krat, in Ivan Jelen s Ponikve pri Žalcu, ki je kri daroval 102-krat. Četrte akcije, druge v tem mesecu, ki so jo pripravili v prostorih OŠ Šempeter za transfuzijski oddelek Splošne bolnišnice Celje, se je udeležilo 85 krvodajalcev, kar je za 15 več kot lani. Naslednjo akcijo bodo 12. junija pripravili v prostorih Doma Svobode Griže. T. Tavčar Kot smo v našem časopisu že poročali, se je I. OŠ Žalec letos vključila v projekt Zdrava šola. V sklopu aktivnosti, ki jih pripravljajo kot zdrava šola, so zdravemu načinu življenja posvetili tudi 7. april, svetovni dan zdravja. Vseslovenski projekt Zdrava šola, v katerega je vključenih 268 slovenskih šol, od tega 34 iz celjske regije, vodi Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in ga podpirata ministrstvo za zdravje in ministrstvo za šolstvo in šport. Na I. OŠ Žalec so oblikovali tim zdrave šole, v katerem so učitelji, predstavniki staršev, učencev in lokalne skupnosti. Zdrava šola ne pomeni samo promocije zdrave prehrane in zdravja, temveč želijo s tem projektom vzpodbujati zdrav življenjski slog v družinah, v kolektivu in v širši lokalni skupnosti. 7. aprila, na svetovni dan zdravja, so na žalski osnovni šoli udeležence spodbujali k zdravemu načinu življenja, tako v prvem delu dopoldneva, ki je bil namenjen teoretičnemu delu, kot v drugem, ki je bil namenjen gibanju in športnim dejavnostim na prostem. Ker pa za umsko delo in tudi za gibanje potre- Vodja projekta Alenka Žnidar med pozdravom pred dvigom zastave bujemo hrano, je bila ta ob tej priložnosti še posebej skrbno izbrana. Zdrav način življenja na I. OŠ Žalec so na svetovni dan zdravja pomagali spodbujati tudi judoist Rok Drakšič, medicinska sestra ZD Žalec Majda Donko, mag. farmacije iz Žalskih lekarn Saša Krajnc Smajila, vodja prehrane pri Petki, vodja degustacije zdrave hrane na svetovni dan zdravja Lidija Pišek in mnoga podjetja, ki so prispevala zdravo hrano. T. Tavčar Glasbena šola Risto Savin Žalec prireja v četrtek, 23. aprila, ob 19. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec koncert mladinskega pihalnega orkestra. Dirigent: Dejan Podbregar Med odvzemom krvi (od leve proti desni Jože Žnidaršič in Ivan Jelen) MEDOBČINSKA SPLOŠNA KNJIŽNICA ŽALEC PRIREDITVE V MAJU 2009 Sreda, 6. 5. , ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Radostno staranje s knjigo - srečanje z Manco Košir Pokrovitelj večera: UPI Ljudska univerza Žalec ponedeljek, 11. 5., ob 18. uri v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec zaključek projekta Savinjčani beremo Gosta: Tone Partljič in Adi Smolar torek, 19. 5., ob 20. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev novitet Willigis Jäger: Vsak val je morje in drugi spisi Hans Küng: Svetovni etos V sodelovanju z društvom Znamenje. četrtek, 21.5.2009, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev knjige Mareta Cestnika: Postaja Z avtorjem se bo pogovarjal Marijan Pušavec. torek, 26.5.2009, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej VSE PRIREDITVE V KNJIŽNICI SO BREZPLAČNE. NAPOVEDNIK april 2009 17 B OBČINA ŽALEC Petek, 1. maj, ob 5. uri budnica Godbe Zabukovica po Grižah; KS Griže (KD Godba Zabukovica, 041 314 377). Petek, 1. maj, ob 5.30 budnica Godbe Liboje po Žalcu in Libojah, Žalec, KS Liboje (KD Godba Liboje, 041 200 196). Petek, 1. maj, po 9. uri prvomajsko srečanje na Brnici; Brnica (Planinsko društvo Liboje, 714 04 53). Sobota, 2. maj, med 8. in 12. uro kmečka tržnica s sejmom pod lipami; središče Gotovelj (Turistično olepševalno društvo »Lipa« Gotovlje, 040 790 342). Sobota, 2. maj, ob 11. uri XV. GALIŠKI DNEVI: Jurijev pohod - odprtje Galiških dni; igrišče v Zavrhu (Konjeniška sekcija Turističnega društva Galicija, 041 444 993). Sobota, 2. maj, med 15. in 17. uro PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE: »Čarobni svet ptic«; Ponirkov infocenter, ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 3. maj, med 15. in 17. uro PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE: »Čarobni svet ptic«; Ponirkov infocenter, ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 4. maj, ob 19. uri, XV. GALIŠKI DNEVI: slavnostna seja ob 20-letnici društva PGD Zavrh; Zavrh (PGD Zavrh, 041 745 558). Torek, 5. maj, od 18. do 22. ure odprta liga v malem nogometu; igrišče v Gotovljah (ŠDR Borut Gotovlje, 040 439 592). Sreda, 6. maj, ob 16. uri PET PEDI, plesne delavnice (po urniku); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC, 710 04 34). Četrtek, 7. maj, ob 11. uri odprtje razstave likovnih del učencev OŠ SSD; Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 7. maj, ob 20. uri SREČEN ZAKON, komedija; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 8. maj, ob 9. uri športne igre upokojencev: rusko kegljanje; ruški gozd (Zveza DU Žalec, 041 389 309). Petek, 8. maj, ob 19. uri 19. kavarniški večer, pisatelj Matjaž Drev; Kavarna Mignon Žalec (GLD Aletheia, 031 659 485). Petek, 8. maj, ob 19.30 samostojni koncert ŽePZ KUD Svoboda Griže; cerkev sv. Pankracija, Griže (KUD Svoboda Griže, 041 614 526). Sobota, 9. maj, med 8. in 12. uro domača tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (Turistično društvo Griže, 031 337 097). Sobota, 9. maj, med 9. in 13. uro kolesarjenje po Žalcu in okolici; start pred Hotelom Žalec (Turistično društvo Žalec, 041 639 537). Sobota, 9. maj, ob 10. uri RAZPNIMO JADRA 2009 - 3, 2, 1 START ali DAN DRUŽENJA TREH GENERACIJ; Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 041 248 564). Sobota, 9. maj, ob 10. uri mednarodno odprto prvenstvo VIVA PER OPEN 2009; športna dvorana OŠ Šempeter (Ju jitsu klub Aljesan, 041 719 586). Sobota, 9. maj, med 15. in 17. uro PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE: »Indijanska vas Orlovo gnezdo«; Ponirkov infocenter, ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 9. maj, ob 20. uri, XV. GALIŠKI DNEVI: 2. koncert folklorne skupine; Dom krajanov Galicija (Kulturno društvo Galicija, 041 373 774). Nedelja, 10. maj, ob 7. uri pohod na Veliki Rogatec; odhod izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah (Planinsko društvo Zabukovica, 031 533 412). Nedelja, 10. maj, ob 7.45 veselo na Kotečnik; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Nedelja, 10. maj, ob 8. uri XV. GALIŠKI DNEVI: maj open 2009; igrišča Tenis kluba Trje 2000 (Tenis klub Trje 2000, 041 725 079). Nedelja, 10. maj, med 15. in 17. uro PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE: »Indijanska vas Orlovo gnezdo«; Ponirkov infocenter, ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 10. maj, ob 16. uri Pesem v maju; Zadružni dom Ponikva (Kulturno društvo Ponikva, 041 649 516). Torek, 12. maj, od 18. do 22. ure odprta liga v malem nogometu; igrišče v Gotovljah (ŠDR Borut Gotovlje, 040 439 592). Torek, 12. maj, ob 20. uri LIZIKA ali ŠE POMNITE, TOVARIŠI, izpoved neke delavke; v izvedbi Olge Markovič; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 13. maj, ob 14. uri medobčinsko osnovnošolsko prvenstvo v atletiki; Športni center Žalec (ZKŠT, OE šport, AK Žalec, I. OŠ Žalec, Timing LJ, 041 248 564). Sreda, 13. maj, od 18. do 20. ure PRAZNIK VINA; Dom II. slovenskega tabora Žalec (Društvo savinjskih vinogradnikov, 041 743 022). Četrtek, 14. maj, ob 18. uri Šelerjev šahovski memorial; Garni šport hotel Prebold (Šahovsko društvo Savinjčan, 031 719 123). Petek, 15. maj, ob 9. uri športne igre upokojencev: streljanje z zračno puško, metanje krogov; Liboje (Zveza DU Žalec, 041 389 309). Petek, 15. maj, ob 10. uri 7. festival vokalne zabavne glasbe -SREDI ZVEZD 2009: delavnica z vokalno skupino VOCALICA; Dom II. slovenskega tabora Žalec (JS RS OI Žalec, KUD Žalec, VS Cantemus, 041 741 137). Petek, 15. maj, ob 16.30 FIT OLIMPIJADA za vrtce Občine Žalec (pet- in šestletniki); Športni center Žalec (Vrtci Občine Žalec, 031 032 366). Petek, 15. maj, ob 20. uri 7. festival vokalne zabavne glasbe - SREDI ZVEZD 2009: skupina VOCALICA, Italija; Dom II. slovenskega tabora Žalec (JS RS OI Žalec, KUD Žalec, VS Cantemus; prodaja vstopnic: TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 16. maj, od 9. do 12. ure domača tržnica v Žalcu; sprehajalna pot, Mestni trg, Žalec (Turistično društvo Žalec, 031 220 650). Sobota, 16. maj, med 15. in 17. uro PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE: »Pomlad je v mestu«; Ponirkov infocenter, ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 16. maj, ob 19. uri 11. ZVONARIJADA - srečanje pevskih zborov s področja Slovenije, ki imajo v imenu besedo »zvon«; Hmeljarski dom KZ Šempeter (Pevsko društvo Šempeter, MoPZ Savinjski zvon, 041 676 889). Sobota, 16. maj, ob 20. uri 7. festival vokalne zabavne glasbe - SREDI ZVEZD 2009: tekmovanje vokalnih skupin, gostje večera: MEZZOTONNO, Italija; Dom II. slovenskega tabora Žalec (JS RS OI Žalec, KUD Žalec, VS Cantemus; prodaja vstopnic: TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 17. maj, ob 10. uri RAZPNIMO JADRA 2009 - NAM SE ROLA ... Športni center Žalec, (ZKŠT Žalec, 031 639 324). Nedelja, 17. maj, med 15. in 17. uro PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE: »Pomlad je v mestu«; Ponirkov infocenter, ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 17. maj, ob 16. uri XV. GALIŠKI DNEVI: obujanje spominov iz NOB; spomenik v Zavrhu (Zveza borcev za vrednost NOB, 710 05 00). Nedelja, 17. maj, ob 19. uri odprtje razstave EX TEMPORE GRIŽE 2009; Dom Svoboda Griže (Likovna sekcija KUD Svoboda Griže, 041 620 131). Ponedeljek, 18. maj, ob 19. uri koncert pevskih zborov I. OŠ Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec (I. OŠ Žalec, 713 24 22). Torek, 19. maj, od 18. do 22. ure odprta liga v malem nogometu; igrišče v Gotovljah (ŠDR Borut Gotovlje, 040 439 592). Torek, 19. maj, ob 20. uri MUCA MACA 2 ali brez dlake na jeziku, komedija; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 20. maj, ob 16. uri PET PEDI, plesne delavnice (po urniku); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 22. maj, od 8. do 18. ure dan odprtih vrat v Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS-ju (brezplačen ogled vrta in mikropivovarne); Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS, 712 16 00). Petek, 22. maj, ob 12. uri VIII. UNESCOV naravoslovni tabor: zaključna prireditev in razstava; Dom Svobode Griže (OŠ Griže in Etnološko društvo Srečno, 051 253 015). Petek, 22. maj, ob 17. uri RAZPNIMO JADRA 2009: ZMOREM PRETEČI 5 km; ribnik Vrbje (Peter Kavčič, 031 631 342). Sobota, 23. maj, ob 6. uri Kostelski pohod; zbor pred pisarno PD Žalec (Planinsko društvo Žalec, 031 767 061, 031 320 242). Sobota, 23. maj, ob 6. uri izlet v neznano; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 23, maj, ob 6. uri pohod na Golico - ogled narcisnih poljan; odhod izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah (Planinsko društvo Zabukovica, 041 311 139). Sobota, 23. maj, ob 9. uri XV. GALIŠKI DNEVI: odprti turnir v malem nogometu; igrišče Velika Pirešica (Športno društvo Hofrein, 041 401 062). Sobota, 23. maj, ob 10. in 17. uri šola teka z Urbanom Praprotnikom; ribnik Vrbje (ZKŠT Žalec, 041 248 564). Sobota, 23. maj, med 15. in 17. uro PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE: »Gusarji zasedejo Vrbje«; Ponirkov infocenter, ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 23. maj, ob 20.30 Ženske&Moški.com; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 24. maj, ob 6. uri planinski izlet na Golico; odhod izpred podjetja Kili (Planinsko društvo Liboje, 714 04 53). Nedelja, 24. maj, ob 9. uri MAJSKI KROG, kolesarsko druženje; start pred Občino Žalec (ZKŠT Žalec, 041 248 564). Nedelja, 24. maj, med 13. in 17. uro XV. GALIŠKI DNEVI: 3. srečanje štirjakov, spretnostna vožnja z veselim druženjem; parkirišče POŠ Trje (Kulturno društvo Galicija, 041 951 636). Nedelja, 24. maj, med 15. in 17. uro PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE: »Gusarji zasedejo Vrbje«; Ponirkov infocenter, ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 25. maj, ob 16. uri predstavitev raziskovalnih nalog - 1. del; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 25. maj, ob 17. uri XV. GALIŠKI DNEVI: odprtje gozdne učne poti Trje; POŠ Trje (POŠ Trje v sodelovanju s TD Galicija, 041 939 508). Torek, 26. maj, ob 16. uri predstavitev raziskovalnih nalog - 2. del; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 26. maj, od 18. do 22. ure odprta liga v malem nogometu; igrišče v Gotovljah (ŠDR Borut Gotovlje, 040 439 592). Četrtek, 28. maj, ob 19. uri koncert simfoničnega orkestra GŠ Risto Savin Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 29. maj, ob 19. uri predstavitev 8. književne revije »VPOGLED«; Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 30. maj, ob 7. uri pohod na Ojševo; odhod izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah (Planinsko društvo Zabukovica, 031 667 064). Sobota, 30. maj, ob 8. uri pohod na KRIM; odhod iz parkirišča Hotela Žalec (Planinsko društvo Žalec in Društvo za kakovostno starost ZIMZELEN Žalec, Irena Potočnik, 040 833 037). Sobota, 30. maj, od 8. do 17. ure tekmovanje Gasilske zveze Žalec; Športni center Žalec (Gasilska zveza Žalec, 041 763 288). Sobota, 30. maj, od 9. do 12. ure kmečka tržnica pod Obrezovim kozolcem; Zaloška Gorica (Turistično društvo Petrovče, 041 709 156). Sobota, 30. maj, med 15. in 17. uro PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE: »Mali vitezi in princeske«; Ponirkov infocenter, ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 30. maj, ob 16. uri RINGARAJA 2009 - državno srečanje otroških folklornih skupin; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 30. maj, ob 19. uri skupni koncert ŽePZ KUD Svoboda Griže in MoPZ KD Petrovče; Dom Svobode Griže (KUD Svoboda Griže, 041 614 526). Nedelja, 31. maj, ob 8. uri XV. GALIŠKI DNEVI: turnir posameznikov v tenisu; igrišča Tenis kluba Trje 2000 (Tenis klub Trje 2000, 041 267 440, 040 590 605). Nedelja, 31. maj, ob 10. uri RAZPNIMO JADRA 2009: SAVINJSKI MUNDIJAL; različna prizorišča (Stanko Plantak, 041 654 007). Nedelja, 31. maj, med 15. in 17. uro PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE: »Mali vitezi in princeske«; Ponirkov infocenter, ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). OBČINA PREBOLD Četrtek, 30. april, kresovanje; igrišče v Šeščah; PGD Šešče (Matej Golavšek, 041 783 400). Četrtek, 30. april, kresovanje vaščanov; Športno igrišče Marija Reka; ŠD Marija Reka (Bernard Tratnik, 031 527 915). Petek, 1. maj, prvomajski pohod v neznano; Športno igrišče Marija Reka; ŠD Marija Reka (Bernard Tratnik, 031 527 915). Petek, 1. maj, prvomajski pohod v neznano; ŠD Latkova vas (Miha Fonda, 041 657 589). Petek, 1. maj, prvomajska budnica po Občini Prebold; Pihalni orkester Prebold (Branko Verk, 041 783 207). Petek, 1. maj, ob 11. uri prvomajsko srečanje na Šmiglovi zidanici; Šmiglova zidanica; Obm. org. svobodnih sindikatov Celje (Aljoša Ramšak, 040 188 477). Sobota, 2. maj, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center; Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Nedelja, 3. maj, ob 9. uri praznovanje sv. Florjana; cerkev sv. Pavla v Preboldu; GZ Prebold in Župnijski urad Prebold (Župnijski urad Prebold, 572 41 83). Sobota, 9. maj, ob 8. uri pohod po grajski poti; ZNDP Prebold (Janko Napotnik, 031 762 137). Sobota, 9. maj, ob 7. uri Košenjak; PD Prebold (Tone Pavlič, 031 294 328). Sreda, 13. maj, Naj pesem pove; OŠ Prebold (OŠ Prebold, 703 64 20). Sobota, 16. maj, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center; Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Od ponedeljka, 18. maja, do petka, 22. maja, tečaj rolanja; Športna zveza Prebold (Primož Podkrajšek, 040 331 430). Petek, 22. maj, letni koncert šolskih pevskih zborov z gosti; OŠ Prebold; (OŠ Prebold, 703 64 20). Sobota, 23. maj, 3. športno druženje mladine Občine Prebold; igrišče pri OŠ Prebold; Športna zveza Prebold (Primož Podkrajšek, 040 331 430). Sobota, 23. maj, gasilsko tekmovanje za pokal Boruta Lebra; Športni center Matke; PGD Matke (Boštjan Veber, 041 624 282). Nedelja, 24. maj, ob 6. uri izlet z jamarji; Jamarski klub Črni galeb Prebold (Silvo Ramšak, 031 652 073). Sobota, 30. maj, gasilsko tekmovanje za prehodni pokal Pekarne Peternel; Prebold; PGD Prebold Dolenja vas - Marija Reka (Darko Kranjec, 041 783 193). Sobota, 30. maj, 12. generacijski turnir v malem nogometu; Športni park Latkova vas; ŠD Latkova vas (Niko Vihar, 041 783 378). Sobota, 30. maj, društvena tekma v lovu rib s plovcem; mali ribnik Preserje; Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947). OBČINA POLZELA Sobota, 25. april, ob 6.30 pohod po Zasavski poti; zbirališče pri Športnem igrišču Andraž (Slavko Jevšnik, 041 543 416). Sobota, 25. april, ob 18. uri 13. kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2008/2009; Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Sobota, 25. april, ob 18. uri proslava ob 50-letnici Planinskega društva Polzela; Kulturni dom Polzela (Zoran Štok, 041 754 778). Nedelja, 26. april, ob 9. uri 20. memorial Grančka Satlerja - mali nogomet; Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Ponedeljek, 27. april, ob 16.30 5 ur malega nogometa vzhod : zahod; Športno društvo Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Četrtek, 30. april, ob 20.30 kresovanje nad parkom Šenek; Društvo podeželske mladine Polzela (Gregor Jezernik, 031 812 564). Petek, 1. maj, ob 8. uri prvomajsko srečanje na Gori Oljki; Športno društvo Andraž (Simon Ograjenšek, 031 393 499). Petek, 1. maj, ob 10.30 prvomajski shod na Gori Oljki; maša v cerkvi sv. Križa na Gora Oljki. Nedelja, 3. maj, ob 10.30 sv. maša na Gori Oljki; gostuje Župnija Šmartno bo Paki. Nedelja, 3. maj, ob 10.30 praznovanje sv. Florjana; cerkev sv. Marjete na Polzeli (Martin Steiner, 041 783 088). Petek, 8. maj, ob 8. uri 132. lunohod; zbirališče pred trgovino Tuš (Rudi Divjak, 031 525 790). Sobota, 9. maj, ob 18. uri 14. kolo medkrajevne lige malega nogometa -Andraž 2008/2009; Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Nedelja, 10. maj, ob 6. uri pohod ob reki Kolpi od Dramelj do Radencev; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo (Julijana Klemen, 031 756 103). Nedelja, 10. maj, ob 10.30 maša ob prazniku sv. Florjana za gasilke in gasilce Andraža in Dobriča; cerkev Andraž (David Krk, 041 783 744). Nedelja, 10. maj, ob 16. uri bomo eno zapeli - srečanje pevskih zborov na Gori Oljki (Marko Slokar, 041 381 472). Sobota, 16. maj, ob 6. uri pohod na Radenci; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo (Zoran Štok, 041 754 778). Sobota, 16. maj, ob 7. uri pohod Andraž-Gora Oljka-Dobrič-Andraž; zbirališče pri Športnem igrišču Andraž (Drago Jamnikar, 031 663 569). Sobota, 16. maj, ob 18. uri 15. kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2008/2009; Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Nedelja, 17. maj, ob 7. uri pohod na Paški Kozjak; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo (Rudi Divjak, 031 525 790). maša za slovenske Nedelja, 17. maj, ob 15. uri ob svetovnem dnevu družine - družine; Gora Oljka (Stanko Novak, 041 404 533). Ponedeljek, 18. maj, ob 18. uri pravljična urica z ustvarjalno delavnico; Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18). Sobota, 23. maj, ob 8.30 Veter v laseh - s športom proti drogi; Športnorekreacijski center Polzela (Simon Ograjenšek, 031 393 499). Sobota, 23. maj, ob 18. uri 16. kolo medkrajevne lige malega nogometa -Andraž 2008/2009; Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Sobota, 30. maj, ob 6. uri pohod na Olševo; zbirališče pri Športnem igrišču Andraž (Martina Ograjenšek, 041 278 328). Sobota, 30. maj, ob 6. uri pohod po Haloški planinski poti: Cirkulane - Podlehnik; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo (Julijana Klemen, 031 756 103). Sobota, 30. maj, ob 18. uri 17. kolo medkrajevne lige malega nogometa -Andraž 2008/2009; Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Nedelja, 31. maj, ob 10.30 praznična maša na binkoštno nedeljo na Gori Oljki (Jože Kovačec, 705 00 03). tf-Sl 10 OBČINA BRASLOVČE Sobota, 25. april, pohod po poti E6; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117). Nedelja, 26. april, ob 9. uri čistilna akcija na gradu Žovnek; Kulturnozgodovinsko društvo Žovnek in TD Braslovče (Franc Kralj, 570 90 58). Torek, 28. april, ob 18. uri ura pravljic v prostorih knjižnice; Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98, v času odprtosti knjižnice). Četrtek, 30. april, tradicionalno kresovanje v Letušu; ŠD Savinja Letuš (Sandi Dobnik, 051 355 653). Petek, 1. maj, tradicionalni prvomajski pohod na Dobrovlje (Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče). Od petka, 1. maja, do nedelje, 3. maja, planinarjenje po Lošinju; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134). Nedelja, 10. maj, pohod na Zvodno-Hudičev graben-Grmada-Svetina (Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče). Nedelja, 10. maj, pohod na Travnik (1584 m) (Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče). Torek, 17. maj, predavanje o Himalaji in Nepalu; Turistično društvo Gomilsko (Božena Kosu, 041 602 464). Sobota, 23. maj, izlet po Občini Braslovče; Turistično društvo Braslovče (Jasmina Roter, 031 896 938). Sobota, 23. maj, finale državnega prvenstva za dekleta v mini odbojki; Športna dvorana Braslovče; ŽOK Braslovče (Marjan Kumer, 031 358 064). Nedelja, 30. maj, ob 19. uri koncert ob 10-letnici zbora starejših občanov; cerkev Marije Vnebovzete v Braslovčah (Tjaša Ribizel in Prosvetno društvo Braslovče). Sobota, 23. maj, finale državnega prvenstva za dekleta v mini odbojki; Športna dvorana Braslovče; ŽOK Braslovče (Marjan Kumer, 031 358 064). OBČINA TABOR Sreda, 22. april, od 15.30 do 18. ure dan Zemlje, ekodan; POŠ Tabor (POŠ Tabor, 703 21 80). Sreda, 22. april, ob 19. uri odprtje razstave likovne sekcije Mavrica; sejna soba Občine Tabor; ogled razstave v času uradnih ur občine, nedelja, 26. aprila, od 9. do 15. ure (Mavrica, 051 357 214) Četrtek, 23. april, ob 19. uri slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj in kulturni program; Dom krajanov Tabor (Občina Tabor, 705 70 80). Petek, 24. april, ob 20. uri predstavitev nove zgoščenke skupine Zaka' pa ne z gosti; šotor pri Osnovni šoli Tabor (Rok Smrke, 041 757 908). Sobota, 25. april, - ob 9. uri Jurijeva lovska strelska tekma, Lovska koča (Lovska družina Tabor, 031 344 069); - ob 10. uri nogomet za otroke, igrišče pri domu krajanov (ŠD Partizan Tabor, 031 764 505); - ob 15. uri: medvaški turnir v malem nogometu in balinarski turnir; igrišče pri domu krajanov (ŠD Partizan Tabor, 031 764 505); ob 20. uri: KU JE PRŠLA ALMA, Dramska skupina PD Slovenec; Dom krajanov Tabor (KUD IC Tabor, dramska sekcija Teloh, 041 497 087). Nedelja, 26. april, 17. ŠENTJURSKI SEJEM Program: - ob 8. uri: začetek delovanja sejemskih stojnic; - ob 9. uri: sveta maša v cerkvi sv. Jurija; - ob 10. uri: PARADA (godba, konjeniki, hmeljski starešina, društva, oldtajmerji) (Občina Tabor, 705 70 80); - ob 11. uri: Martin Krpan - tekma za izbor najmočnejšega Slovenca, parkirišče pred brunarico (ŠD Partizan Tabor, 031 764 505); - ob 13. uri: mladi talenti, pod šotorom (Pevsko društvo Tabor, 031 844 587); - od 14. do 23. ure: zabava pod šotorom z ansambli: Robi Zupan, Golte, Čar, Hlapci, Bratov Avbreht, Zapeljivke, harmonikar Matija Veninšek, povezovalec Slavko Podboj (Robi Zupan, 041 760 500). Spremljevalne razstave v domu krajanov: - prodajna razstava dobrot Društva žena in deklet; - šiviljstvo: skoraj že pozabljena obrt; Lea Zupan; - razstava radijsko vodenih letalskih modelov, Alojz Weichardt; - razstava ročnih del Društva Jelka iz Griž. Organizacija in izvedba gostinske ponudbe pod šotorom: PGD Kapla - Pondor. Razstava malih živali pod kozolcem kmetije Lukman pri občini. Prvomajske prireditve Četrtek, 30. april, ob 20. uri kresovanje na Zajčevi koči (Planinsko društvo Tabor, 572 72 14). Petek, 1. maj, ob 9. uri prvomajski pohod na Čemšeniško planino in Zajčevo kočo; odhod izpred KZ Savinjska dolina (Planinsko društvo Tabor, 572 72 14). Sobota, 9. maj, ob 20. uri tradicionalna salamijada; Lovska koča Tabor; vaški odbor Miklavž (Adi Laznik, 041 543 396). Sobota, 16. maj, ob 20. uri slavnostni koncert ob 20. obletnici Mešanega pevskega zbora Tabor; Dom krajanov Tabor (Pevsko društvo Tabor). 18 april 2009 KULTURA _StuùsvùJ^datin&J Območna revija folklornih skupin Več kot 400 pevcev na Vranskem Folklorna skupina Grifon se je predstavila z dolenjskimi plesi Javni sklad Republike na Grifon iz Šempetra sta v Slovenije za kulturne dejav- soboto pripravila območno nosti, Območna izpostava revijo odraslih folklornih Žalec, in folklorna skupi- skupin. Pred nastopom je zbrane v dvorani Hmeljarskega doma Šempeter in člane folklornih skupini pozdravil vodja Javnega sklada RS, Območne izpostave Žalec, Marko Repnik in skupinam zaželel dober nastop. Tokratne območne revije so se udeležile folklorna skupina Minerali iz Rogaške Slatine, folklorni skupini iz Galicije in z Vranskega, folklorna skupina KD Anton Stefanciosa Rogatec in domača folklorna skupina Grifon. Strokovni spremljevalec je bil Vasja Samec iz Maribora, ki bo podal tudi pisne ocene nastopov posameznih folklornih skupin. T. Tavčar Skozi pomladni dež bom šla Pod tem naslovom je prejšnji petek v Vrbju pri Žalcu potekal večer poezije in žlahtne besede, posvečen veliki umetnici, pesnici in igralki Mili Kačič. Kulturno društvo Vrbje je ob tej priložnosti medse povabilo veliki Milini prijateljici in igralki, Ivanko Mežan in Štefko Drolc, letošnjo Prešernovo nagrajenko. Zgodil se je neponovljiv kulturni dogodek - druženje, posvečeno spominom, življenju, ustvarjanju, poeziji in gledališču. Polno dvorano so tako preplavili spomini in čustva, ki so jih v obliki recitala, s pogovori in projekcijo odlomkov iz treh slovenskih filmov (Na svoji zemlji, To so gadi in Cvetje v jeseni) ustvarili recita- Med nastopom mešanega pevskega zbora Javni sklad Republike Slovenije, Območna izpostava Žalec, je v sodelovanju z Občino Vransko, Zavodom za kulturo, turizem in šport Vransko, Kulturnim društvom Vransko, ki letos praznuje 140-letnico delovanja, in s finančno podporo vseh spodnjesavinj-skih občin v soboto pripravil 42. območno revijo odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin. Revija je v dveh delih potekala v športni dvorani Vrani Vransko, nastopilo pa je več kot 400 pevk iz Tabora, ki ga vodi Milan Kasesnik in pevcev. Nastopili so moški pevski zbori iz Petrovč, s Ponikve, iz Prebolda, Braslovč in s Polzele, mešani pevski zbori iz Šešč, s Polzele, z Vranskega, iz Tabora, mešani planinski zbor iz Žalca, Savinjski zvon Šempeter, Oljka Polzela in Acappella Petrovče, ženski pevski zbor iz Go-tovelj in Griž ter vokalni kvartet Zven, Sekstet Gomilsko, kvintet Dobroveljski fantje ter vokalni skupini Candela Petrovče in Pri-mule s Polzele. Pred začetkom je zbrane nagovoril vranski župan Franc Sušnik, ki je med drugim dejal, da je ponosen in vesel, da imamo v dolini toliko zborov in vokalnih skupin in da se za slovensko pesem ni treba bati. Marko Repnik, vodja žalske območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije, pa se je pevcem, pevovodjem in strokovnim sodelavcem zahvalil za trud na številnih vajah in nastopih. Revijo je strokovno spremljala Alenka Gor-šič Ernst. T. T. Mladi letos prepevali v Preboldu Štefka Drolc in Ivanka Mežan torji in organizatorji KD Vrbje in gostji. Slednji sta se s svojo izjemno energijo, človeško toplino in z igralskim talentom dotaknili slehernega v dvorani in marsikomu zvabili solze v oči. Z lepimi besedami, pozitivnimi mislimi, optimizmom Obiralka hmelja ... sta marsikoga napolnili z življenjsko energijo. K nepozabnemu večeru je svoje prispeval tudi trio mladih flavtistk, gostjama se je zahvalil predsednik KD Vrbje Milan Vogrinc, župan Lojze Posedel pa jima je podaril likovni deli Rudija Španzla. Idejno zasnovo in scenarij prireditve je pripravila Lea Meh. D. Naraglav Med nastopom otroškega pevskega zbora OŠ Prebold Maraton v Žalcu S predstavitve V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so pripravili večer spominov na grenko rožo, ki je kljub svoji grenkobi pustila ogromno prijetnih spominov. Obiskovalce je pozdravila direktorica Jolanda Železnik, nato pa je besedo prepustila Marjani Lešnik, ki je spletla sproščen pogovor z avtorjem knjige Obiralka hmelja Danielom Artičkom. Besede štanga, škaf, maček, baleta in podobne so skoraj izginile iz našega besedišča, vsi prisotni pa so se jih še zelo dobro spomnili, prav tako toplih kumar in črnega kruha pa jabolčnika. Nasmihali in muzali so se ob obujanju ljubezenskih zgodb, ni manjkalo smeha, pesmi in vriska. Prijetno vzdušje so popestrili Ljudske pevke s Ponikve pri Žal- cu, harmonikar Fonzi Lesjak in Nia Rozman. Danijel Artiček je rojen leta 1933 v Grobelnem, v številni družini Rudolfa in Alojzije Artiček. Živi v Kamniku, veliko pa piše o rodnih kozjanskih krajih. Je avtor številnih knjig, med njimi je bila v zadnjem času še posebej odmevna zgodba o legendarnem vlaku rogačanu. 2. april, rojstni dan danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena, je mednarodni dan knjig za otroke. Ta dan povsod potekajo številne prireditve, katerih namen je spodbujati branje in zanimanje za knjigo. Tudi v Medobčinski splošni knjižnici Žalec so pripravili prireditev, ki so jo poimenovali Pravljični maraton. S prosto pripovedova-nimi pravljicami so dopoldne 140 otrok navdušile Irena Štu-sej, Irena Verbič, Majda Pur, Nina Trbovšek in Vesna Hri-beršek. V večernem času pa so prišli na svoj račun odrasli poslušalci. Knjižnico so napolnile pravljice od vsepovsod. Pripovedovali so jih Andreja Hutinski, dr. Tjaša Jakop, Catia Kuder (Brazilija), dr. David Krašovec (Francija), Jose Miguel Estigarribia Villa-santi (Paragvaj) in Gaurav Laul (Indija). Poslušalci so bili navdušeni nad predstavitvijo pripovedovalcev v maternem jeziku in nad zgodbami, ki so nam približale njihove oddaljene dežele. Pripovedovalce je s knjižnimi darili obdarila Mladinska knjiga Žalec, s cvetličnimi pa Cvetličarna Nani Žalec. To je bil že drugi pravljični maraton v Žalcu. T. T. V knjižnici so ob tej priložnosti pripravili tudi projekcijo posnetkov z motivi obiranja hmelja. Oživele so kopice, hmeljevke in bale. Še posebej živo pa je bilo ob malici, ki je bila sicer bolj novodobna, a je kljub temu teknila ob kozarcu jabolčnika. T. T. S pravljičnega maratona Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Žalec, je letošnjo območno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Spodnje Savinjske doline organiziral v obnovljeni športni dvorani OŠ Prebold. V prvem delu revije ob 16. uri se je občinstvu in strokovni spremljevalki revije Mihaeli Pihler predstavilo devet zborov. Najprej je zapel otroški pevski zbor II. OŠ Žalec, ki ga vodi Brigita Pinter, sledili so: mlajši otroški pevski zbor OŠ Griže pod vodstvom Brigite Lesjak, otroški pevski zbor POŠ Trje z zborovod-kinjo Anito Žolnir, otroški pevski zbor POŠ Liboje pod vodstvom Andreje Konovšek, otroški pevski zbor OŠ Vransko - Tabor z zborovodkinjo Anito Žohar, otroški pevski zbor OŠ Griže z zborovodki-njo Bredo Veber, mladinski pevski zbor OŠ Petrovče pod vodstvom Anite Žolnir, mladinski pevski zbor OŠ Griže z zborovodkinjo Andrejo Ko-novšek in mladinski pevski zbor OŠ Vransko - Tabor z zborovodkinjo Vanjo Govek. V drugem delu revije ob 18. uri so svoj nastop začeli pevci mlajšega otroškega pevskega zbora OŠ Prebold pod vodstvom Vanje Krajnc. Z mlajšim otroškim pevskim zborom je nastopila tudi Mojca Novak z OŠ Polzela. Sledili so otroški pevski zbori OŠ Šempeter (zborovodkinja Valerija Dolar), OŠ Polzela (zboro-vodkinja Mija Novak), OPZ Kobulka I. OŠ Žalec (zboro-vodkinja Zdenka Markovič) in OŠ Prebold (zborovodkinja Bojana Hrovat). Sledil je še nastop vokalne skupine OŠ Šempeter pod vodstvom Valerije Dolar in nastop treh mladinskih pevskih zborov: OŠ Polzela (zborovodkinja Mija Novak), I. OŠ Žalec (zboro-vodkinja Zdenka Markovič) in OŠ Prebold (zborovodkinja Bojana Hrovat). Za glasbeno spremljavo so poskrbeli Bojana Tevžič, Ana Rudnik, Jan Grobelnik, Valentina Dolinšek, Karmen Zazijal, Mija Novak, Žiga Jordan Kozjak, Gregor Deleja in nekaj učencev na Orffove instrumente in triangel. Izbor pesmi je bil zelo pester in primeren starostni skupini, vsak zbor je zapel tri pesmi. D. Naraglav _SoAiinifJze'. do¿Ute/\ KULTURA april 2009 19 Tudi čembalo in citre Oskubite jastreba Eden izmed dveh učencev - čembalistov, Od letošnjega šolskega leta na Glasbeni šoli Ri-sto Savin Žalec poučujejo tudi čembalo in citre. Žalska glasbena šola je edina osnovna glasbena šola v Sloveniji, ki poučuje čembalo, ki je predhodnik klavirja in je bil najbolj aktualen v obdobju baroka in renesanse. Glasbena šola je v tem šolskem letu pridobila tudi lasten čembalo, vrhunsko ročno izdelano glasbilo, ki ga je izdelal italijanski izdelovalec teh brenkal Bizzi iz Milana. Glasbena šola je za nakup glasbila, lepotec je stal 17.000 evrov, v celoti zagotovila lastna sredstva. Šola je znana po kakovostnem glasbenem kolektivu, ki svoje znanje uspešno nadgrajuje. Profesorica klavirja Irena Kralj je pred časom diplomirala tudi iz čembala in od letos poučuje na čembalu že dva učenca, interesa pa je po njenih besedah še nekaj. Dva učenca se trenutno učita tudi igranja na citre, ki jih ki je za čembalo napisal že lastno skladbo poučuje Irena Glušič, absolventka na Fakulteti za glasbo v Celovcu. Kako baročni čembalo in ljudsko glasbilo citre zvenijo skupaj, so se lahko žalski ljubitelji zani- mivih glasbenih kombinacij prepričali v ponedeljek, 6. aprila, ko so v Glasbeni šoli Risto Savin Žalec pripravili predstavitev novih glasbil. Oba instrumenta zagotovo pomenita dobrodošlo popestritev ponudbe v žalski glasbeni šoli, nam je povedala ravnateljica Tanja Ceh-ner, a čeprav skupaj zvenita presenetljivo odlično, je med njima vendarle razlika. Citre so že dve leti državno priznani program, kar pomeni, da poučevanje tudi v finančnem smislu podpira država. Čembalo pa je nad-standardno glasbilo in se poučevanje v celoti pokriva iz šolnin. L. K. Uspehi žalskih glasbenikov Marca in aprila je potekalo več tekmovanj mladih glasbenikov Slovenije in učenci Glasbene šole Ri-sta Savina Žalec so se pod budnim očesom njihovih mentorjev ponovno odlično odrezali. Na državnem tekmovanju mladih glasbenikov, ki je potekalo konec marca in kamor se udeležijo vsi zlati z regijskih tekmovanj, so učenci žalske glasbene šole dosegli zlato plaketo v kategoriji komorne skupine s pihali, kjer so trio pod mentorstvom Marte Kuzmanovski Koberski sestavljali Vita in Tjaša Brišnik (obe flavta) in Žiga Kozjek Jordan na klavirju. Srebrno plaketo je prejela Sintija Selič na kitari (mentorica Lucija Lavbič), bronasto Uroš Hostnik na kitari in priznanje Nace Po-gačar (pri obeh mentorica Marija Alatič). V začetku aprila je v Murski Soboti potekal tradicionalni Morski festival kitare v Murski Soboti. Na tekmovanju kitaristov je žalsko glasbeno šolo zastopala precej številčna zasedba mladih kitaristov pod mentorstvom Marije Alatič, Lucije Lavbič, Vesne Po-bežin in Mateja Žnidarja. Zlati plaketi sta prejela Uroš Hostnik in Sintija Selič, srebrne plakete Nace Pogačar, Andrej Trofenik, Ema Ko-vačec Gračner, Ema Brglez, Leja Drolc in Lara Tanšek, bronasti plaketi pa Marko Randl in Maruša Matjaž. Samostojna razstava Marte Vošnjak Marta Vošnjak ob voditeljici Anki Krčmar Razstavno-prireditveni prostor v Domu Svobode Griže je gostil do zdaj že veliko najrazličnejših skupinskih in samostojnih likovnih razstav. V četrtek, 26. marca, je svoja dela na ogled postavila Marta Vošnjak iz Šempetra, članica likovne sekcije KUD Žalec. Slovesnemu odprtju je prisostvovalo kakšnih sto njenih prijateljev, znancev, ljubiteljev likovne umetnosti in članov likovne sekcije. Prireditev je povezovala Anka Krčmar, za prijetno glasbo je poskrbel trio poklicnih akademskih glasbenikov SV na trobila. Razstavo je odprl Franček Pungarčič, o Marti Vošnjak pa sta spre- govorila voditeljica Anka Kr-čmar in likovni kritik Matija Plevnik. Slednji je o njej in njenem delu dejal: »Marta Vošnjak postavlja danes na ogled likovno snovanje zadnjih deset let, ki jih je zaznamovalo aktivno članstvo v likovni sekciji KUD Žalec. Na njeni poti ljubiteljskega ustvarjanja se je zamenjalo več mentorjev, kar je opazno pri pristopu do likovnih del in vsakokratnem izboru tematike. Kljub menjavam pa je ostala zvesta predvsem dvema slikarskima zvrstema: portretu in tihožitju, ki pa ju dopolnjuje tudi z žanrskimi prizori. Svoje doseženo znanje dokazuje tudi z uporabo zah- '»iit 4 tevnejših tehnik, kot sta olje na platnu, ki zahteva potrpežljivost, in akvarel, ki zahteva natančnost in hitrost. Za njeno ustvarjanje sta pomembna podatka, da je likovno izobrazbo dobila v srednji oblikovalski šoli, poleg tega pa je v svojem poklicnem življenju soustvarjala tekstilne vzorce tako za tekstilno tovarno v Preboldu kot pozneje tudi za zasebno podjetje. Ta izkušnja se pozna predvsem v natančnosti - njena risba je suverena, natančna, včasih celo malo preveč stroga. Likovno - formalno črpa avtorica iz obdobja meščanskega realizma poznega 19. stoletja in zgodnjega 20 stoletja, kjer gre za zvesto, natančno prenašanje motivov na slikarski medij. Tej trditvi v prid potrjujejo tudi drobne asociacije, ki so opazne v slikah Dama s klobukom in Kofetarica. Njen opus se najbolj zgosti v portretnem upodabljanju, kjer uporablja preverjene formulacije tričetr-tinskega profila in portretiranja en face. /.../ Pohvaliti je treba tudi pogum pri izboru motivike, kajti portretiranje otrok sodi med najzahtevnejša slikarska področja.« D. Naraglav Eden od prizorov Kulturno društvo Gomil-sko je 4. aprila v Dvorani doma krajanov Gomilsko pripravilo premiero svoje nove gledališke igre, satirične variacije na znano temo z naslovom Oskubite jastreba, avtorja Toneta Partljiča. To delo sicer obravnava čas pred II. svetovno vojno, prav lahko pa bi se poistovetil s časom po osamosvojitvi Slovenije in tudi z zdajšnjimi razmerami na političnem odru. »Oskubite jastreba, v goloba se le ne bo spremenil." Ta stavek izgovori Jerman kot upornik, ki se ni pripravljen vdati in spreobrniti v novih političnih razmerah, ki so prodrle v njegovo vas. Intri-gantni župnik oskubi Jermana do te mere, da hoče nesrečnik storiti samomor, a seveda brezuspešno. Politika je orodje manipulacije, ki ji ni kos ne Jerman in ne njegov prijatelj kovač Kalander, ki politiko jemlje kot hobi, je le nekaj iztič-nic igre, ki precej spominjajo na aktualni čas. Režiser David Čeh, že deset let stalni član igralskega ansambla SLG Celje, ki se je rodil leta 1976 v Mariboru, leta 2001 pa diplomiral iz dramske igre in umetniške besede na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, je s to igro skupaj z igralci zelo obogatil tovrstni kulturni utrip na Gomilskem. Upornika Franca Jermana igra Andrej Šram, kovača Kalandera Mitja Rančigaj, župnika Bogomir Breznikar, na-dučiteljica je Marija Rančigaj, lik kaplana na Goličavi in lik hlapca, ki išče pravico, je zaigral Boštjan Brišnik, študent je Žan Košenina, Jermanova mati je Mojca Sirše, učiteljica in poznejša Jermanova žena je Nina Markovič, učiteljici Minko in Geni ter Anko so zaigrale Veronika Udovič, Magda Šalamon in Maja Roj-nik. Kalandrovo ženo je upodobila Anita Drev, župnikovo kuharico Gelo pa Mira Cestnik. Člana igralskega tima sta tudi šepetalka Špela Huš in Ivan Kosem, ki skrbi za luč in zvok. D. Naraglav Glasbeni večer Franci Rizmal V Savinovi hiši v Žalcu so pripravili večer komorne glasbe, ki je bil posvečen skladatelju Ristu Savinu. Franci Rizmal je uvodoma v imenu Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec pozdravil izvajalce programa in poudaril, da je to ena izmed prireditev v počastitev skladatelja Rista Savina ob njegovi 150-le- tnici rojstva, ki jo praznujemo letos, in 60-letnici smrti, ki smo jo praznovali lani. Dela Rista Savina in Mozarta so pod mentorstvom Tomaža in Matije Lorenza izvajali Armin Čolarič in Vesna Verbnjak na klavirju, Luka Sešek in Lucija Krišelj na violini ter Manja Špik in Zrinka Vlašič na violončelu. T. T. Šusice odhajajo v Belgijo r f i— <*ú=-r- «HI ^ b Z dekliško tolkalno skupino Šus je tokrat V dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec je dekliška tolkalna skupina Šus 9. aprila pripravila tolkalski večer, ki je izzvenel v sklopu priprav na njihov nastop na festivalu in tekmovanju v Neerpeltu v Belgiji, ki se ga bodo udeležile 1. in 2. maja. Prva slovenska dekliška tolkalna zasedba v sestavi Eva Zavšek, Sara Železnik, Katarina Kukovič, Aleksan- zaigral tudi mentor Dejan Tamše dra Šukar, Ines Lubej in Petra Vidmar je ob odsotnosti Špele Mastnak (študijske obveznosti) in pod mentorstvom Dejana Tamšeta večino tekmovalnih skladb izvedla tudi na tem aprilskem tolkalskem večeru. Pri netekmovalnem delu skladb pa jim je pomagal kar mentor Dejan Tamše, ki je večer tudi povezoval in se v vlogo s hudomušnim vložkom »Mi smo dekliška tolkal- ska skupina!« kot zmeraj dobro vživel. Tokratni koncert je spremljal tudi avtor dveh izmed osmih skladb večera Emil Glavnik, in sicer skladb Biseri Ohridskega jezera in Ciganska zgodba, s katerima se bodo dekleta maja predstavila tudi na festivalu. Nad izvedbo svojih skladb je bil opazno navdušen. Sicer pa so dekleta s skladbami Mušketirji, Biseri Ohridskega jezera, Skybound, Ciganska zgodba, The blues thing, The sound of Japanese drumming in Burrico de pau spodbudile tudi ploskajoče odzive publike, s skladbo Imaš ogenj, ki so jo izvedle v temi in le z ritmičnim prižiganjem vžigalnikov, pa ponovno inovativ-no presenetile. Naj bo to tudi dobra popotnica v začetku maja na tekmovanje in festival v Belgiji. L. K. C) ii^V^ 20 april 2009 ŠPORT LU/UA2/ Po rednem delu na drugem mestu Sedem državnih naslovov Rokometašice RK Celeia Žalec Rokometašice RK Celeia Žalec so redni del tekmovanja v I. slovenski ženski rokometni ligi končale na odličnem drugem mestu, takoj za ekipo RK Olimpija. In prav tekma doma proti nasprotnicam iz Ljubljane je pokazala, da lahko ekipa, ki je glede na lansko sezono letošnjo začela precej spremenjena, ponovno posega po visoki uvrstitvi. V rednem delu tekmovanja so si Žal-čanke priigrale 16 zmag, enkrat so igrale neodločeno in zabeleži- le pet porazov in tako zbrale 33 točk. Ekipa je dosegla v 22 tekmah 669 zadetkov in jih prejela le 548, kar pomeni drugo najboljšo obrambo v ligi. Najboljše strelke so bile mlada Lina Krhlikar, ki je dosegla 150 zadetkov, sledi ji Ana Petrinja s 138 zadetki ter Sanja Potočnjak z 91 zadetki. Dosežen rezultat je tudi potrditev cilja, ki si ga je klub postavil pred začetkom sezone, to pa je uvrstitev med prve tri ekipe v rednem delu tekmovanja. Ni pa to edini uspeh v letošnji sezoni, saj so se žalske roko-metašice uvrstile tudi med štiri najboljše ekipe slovenskega pokalnega tekmovanja in na finalnem turnirju v Ljubljani osvojile četrto mesto. Priložnost za igro dobiva vse več mladih rokometašic, vzgojenih v lastni rokometni šoli. In prav to je tudi cilj kluba v prihodnosti, in sicer ob vse večjih materialnih težavah, ki se pojavljajo v športu. T. Tavčar Za pokal 170 lokostrelcev Lokostrelski klub Sokol Lo-žnica pri Žalcu je v soboto na Ložnici pripravil 2. tekmovanje za 3D slovenski lokostrelski pokal. Tekmovanje je potekalo v gozdu in v okolici jezera Tajht na Ložnici. 170 tekmovalcev se je pomerilo v streljanju z lokom na makete živali, in sicer v kategorijah sestavljeni lok, lovski lok, goli lok, dolgi lok, instinktivni lok in samostrel. Tekmovanja so se udeležili tudi lokostrelci iz Avstrije, Italije in Hrvaške. V kategoriji članice sestavljeni lok je Dragica Tofaj Gutman iz kluba Aurora postavila nov državni rekord. Iz Lokostrelskega kluba Sokol so se zmage veselili Gašper Pod-bregar pri mladincih, Anja Balek pri kadetinjah, oba v disciplini dolgi lok, in Gašper Hribernik v kategoriji dečki goli lok, Benjamin Skubic je v kategoriji sestavljeni lok zasedel drugo mesto, Samo Železnik pav kategoriji kadeti dolgi lok tretje mesto. Mitja Lokostrelci so se pomerili na Ložnici Po marčevskem tekmovanju v tehniki za najmlajše je 4. aprila v Sevnici potekalo tudi državno prvenstvo v ju jitsu borbah za kadete in člane. Tekmovanja se je udeležilo 14 ju jitsu klubov z 89 borkami in borci, med njimi tudi 11 tekmovalcev iz Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter pod vodstvom predsednika in trenerja Aleksandra Jelena. Domov so prinesli kar sedem zlatih medalj in naslovov državnih prvakov, tri srebrne in eno bronasto medaljo. Nosilci državnih naslovov v svojih kategorijah so postali Nives Ravnjak (kadetinje do 57 kg), Anja Laznik (kadetinje do 63 kg), Barbara Stiplošek (ka- Tekmovalci s sedmimi naslovi detinje do 70 kg), Tilen Hudo-lin (kadeti do 55 kg), Žan Artelj (kadeti do 60 kg), Julijan Motoh (kadeti do 66 kg) in Sabina Pre-dovnik (članice + 70 kg). Srebrni so bili Timi Štojs (ka- V soboto, 28. marca, je Ju jitsu zveza Slovenije v sodelovanju z Ju jitsu klubom Ippon Sevnica organizirala turnir v ju jitsu tehnikah do 13 let. Tekmovanja, ki je potekalo v športni dvorani v Sevnici, se je udeležilo 154 tekmovalcev iz sedmih slovenskih ju jitsu klubov. Znova so se dobro uvrstili tudi mladi tekmovalci iz Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter. Osvojili so tri prva, dve drugi in eno tretje mesto ter sedem uvrstitev od 5. do 23. mesta. Najuspešnejši so bili: Iva Posedel (kategorija 1, 7-8 let), Lea Posedel (kategorija 1, 10-11 let) in Jure Jam-brovič (kategorija 1, 7-8 let). Srebrni kolajni sta osvojili Nika Artelj (kategorija 2, 11-12 let) in Lena Kostajnšek (kategorija 1, 7-8 let). Z bronasto kolajno se Salober je v kategoriji člani lovski lok pristal na petem mestu. Zmage pa se je med veterani v kategoriji veterani dolgi lok veselil tudi Darko Ulaga iz Lokostrelskega kluba Žalec. T. Tavčar Ena najboljših sezon Prvi ekipi odbojkarskega kluba Šempeter je konec marca uspel veliki met. Zadnja tekma v prvi državni ligi se je sicer končala s porazom, vendar pa je bil za ekipo toliko bolj pomemben rezultat v Škofji Loki, saj je ekipa Škofje Loke izgubila proti ekipi Krke, kar je za Šem-petrane pomenilo obstanek v prvi ligi. Tako so dosegli cilj, ki so si ga zadali pred začetkom sezone. Naslednjo sezono bomo v Šempetru ponovno spremljali prvoligaške tekme. Druga ekipa Šempetra je v le- tošnji sezoni prvič zaigrala v tretji ligi in se na koncu uvrstila na 8. mesto. V Odbojkarskem klubu Šempeter med sezono niso počivali, kar kažejo tudi uspehi, ki so jih v klubu dosegali z mlajšimi selekcijami. Ekipa starejših dečkov se je namreč uvrstila kar na tri zaključne turnirje - finale osnovnih šol, finale ŠKL in zaključni turnir najboljših klubov. To je eden največjih uspehov do zdaj. V klubu so zabeležili tudi uspehe mlajših, in sicer se je ekipa male odbojke uvrstila v polfinale državnega prvenstva, deti do 46 kg), Ana Hočevar (kadetinje do 52 kg) in David Štraus (kadeti do 66 kg). Z bronasto medaljo je ekipni uspeh dopolnila Katja Topovšek (članice do 55 kg). D. N. Turnir v tehniki do 13 let je v isti kategoriji in starosti oki-til Erik Štraus. To uspešno biro pa s 5. in 7. mestom zaokrožata Maruša Sorec in Marina Cokan, ki sta tekmovali v kategoriji 1, starost 9-10 let. Kot je povedal trener Sandi Jelen, so njihovi mladi člani pokazali na tekmovanju zelo lepo tehniko tega borilnega športa, dokaz za to pa so nedvomno doseženi rezultati. D. N. ekipa mini odbojke pa v finale repasaža. Tako imata obe ekipi še možnost, da se na koncu uvrstita v finale državnega prvenstva. Vsa finalna tekmovanja bodo potekala maja. Vabijo ljubitelje tega športa, da s svojo prisotnostjo podprejo najmlajše. Vsi doseženi rezultati so pokazali, da je v Šempetru ena najboljših šol odbojke za otroke in prav zaradi tega se za prihodnost odbojke v tem delu Savinjske doline ni bati. Odbojkarski klub Sip Šempeter bi se rad zahvalil vsem, ki budno spremljajo dogajanje v klubu, posebno zahvalo pa izrekajo generalnemu sponzorju podjetju Sip Šempeter, Občini Žalec in vsem ostalim sponzorjem. T. T. Planinci tekmovali v orientaciji Tretja tekma v orientaciji Planinsko društvo Polzela je organiziralo 2. tekmo v savinjski orientacijski ligi v sezoni 2008/2009. Na tekmovanju je nastopilo 155 udeležencev iz sedmih planinski društev v šestih kategorijah. Start je bil pri osnovni šoli na Polzeli, cilj pa pri planinskem domu na Gori Oljki. Tekmovalci so morali s pomočjo kompasa in planinske karte poiskati določene kontrolne točke, reševali pa so tudi teoretične Utrinek s tekmovanja in praktične naloge iz planinstva. V kategoriji mladi planinci do 6. razreda osnovne šole je zmagala druga ekipa Planinskega društva Polzela, v kategoriji mladi planinci 7., 8. in 9. razreda osnovne šole prva ekipa Planinskega društva Dobrovlje Braslovče, pri mladincih do 26. leta starosti prva ekipa Planinskega društva Polzela, pri mlajših članih prva ekipa Planinskega društva Šempeter, pri starejših članih druga ekipa Planinskega društva Polzela in v kategoriji družin družina Sadnik iz Planinskega društva Polzela. Vse ekipe so prejele priznanja, prve tri v posameznih kategorijah pa pokale, ki sta jih podelila podžupan Občine Polzela Jože Kužnik in podpredsednik Planinskega društva Polzela Mirko Jegrišnik. T. T. Mladinski odsek PD Žalec je na Ponikvi pripravil tretjo tekmo v planinski orientaciji savinjske lige v sezoni 2008/09. Na tekmovanju je nastopilo 37 ekip, skupaj 149 planincev v šestih starostnih kategorijah iz sedmih društev Savinjske doline. Pripravili so tri različno dolge in težke proge s kontrolnimi točkami. Na »živih« kontrolnih točkah so morali tekmovalci pokazati svoje znanje o zaščitenih rožah in spretnosti izdelave vozlov. Vsaka ekipa je po startu najprej rešila pisne naloge in se nato podala na pot. Pred začetkom tekmovanja je prisotne nagovorila predsednica Turističnega društva Ponikva Nada Jelen. V kategoriji učencev do 6. ra- Zmagovalna ekipa do 6. razreda PD Žalec, zreda osnovne šole je zmagala druga ekipa PD Žalec, ki so jo sestavljali učenci POŠ Ponikva, v kategoriji učencev od 7. do 9. razreda osnovne šole je zmago slavila druga ekipa PD Zabukovica, pri mladincih ekipa PD Braslov- učenci POŠ Ponikva če, pri mlajših članih ekipa PD Žalec, pri starejših članih druga ekipa PD Polzela in pri družinah družina Sadnik PD Polzela. Vsi tekmovalci so se na cilju okrepčali s čajem in sendvičem. T. Tavčar _SdAílnlsAe^. dotUte/\ SPORT april 2009 21 Lina Pušnik premagala konkurenco S tekmovanja za pokal Slovenije, kjer je Lina zmagala V Društvu borilnih športov stvo v Maroku, ki bo novem- Žalec so zelo ponosni na svojo članico Lino Pušnik, ki jih vedno znova preseneča z uspehi. V sklopu pripravljalnih tekem bra 2009, se je mlada karatei-stka udeležila kar nekaj tekem in dosegla odlične rezultate. Na mednarodnem turnirju za mladinsko svetovno prven- je osvojila 3. mesto, na 1. po- Zveza deluje dobro Prejemniki plaket, župan Ljubo Žnidar, predsednik ZŠD Občine Polzela Simon Ograjenšek, predsednik Karate kluba Branko Cimperman, predsednik Planinskega društva Polzela Zoran Štok in predsednik NO ZŠD Jože Vrečko Delegati Zveze športnih društev Občine Polzela so se sestali na letni redni skupščini, deseti po vrsti. Zveza združuje 16 društev in vzgojno-izobraževalni zavod OŠ Polzela. Polovica društev je zelo aktivna. Društva nudijo primerne programe. V občini so za sofinanciranje športnih programov v letu 2008 namenili 27.940 evrov in 22.500 evrov za delo Košarkarskega društva Hopsi Polzela. Iz poročila predsednika zveze Simona Ograjenška smo slišali, da zveza skrbi za povezavo včlanjenih društev, pripravo predloga letnega programa športa v občini, pripravo predloga sofinanciranja programov društev, zagotavljanje primernosti športnih objektov, organizacijo špor-tnorekreacijskih prireditev Veter v laseh za mlade, športno srečanje med naselji Občine Polzela za vse starostne skupine ter teden počitniških aktivnosti za osnovno šolsko mladino. Delegati so delo ocenili kot dobro. Skupščine se je udeležil tudi župan Ljubo Žnidar, ki je pohvalno ocenil delo zveze, poudaril njeno vlogo v 10-le-tnem delovanju in delo občinske uprave pri zagotavljanju pogojev za izvajanje športne aktivnosti. Vodstvo zveze in delegati so z delom občine in njeno skrbjo za zagotavljanje primernih in varnih športnih objektov zadovoljni. Takšnega sodelovanja si želijo tudi v prihodnje. Ob tej priložnosti so za dobre rezultate, dosežene na evropskem in državnem tekmovanju v letu 2008, podelili eno srebrno in sedem bronastih plaket. Srebrno plaketo je prejela Vesna Bezgovšek za 5. mesto na mladinskem evropskem prvenstvu v karateju v kategoriji borbe mladink do 53 kg, bronaste pa Laura Skornšek za 1. mesto na mladinskem državnem prvenstvu v kategoriji borbe kadetinj do 53 kg, Peter Hudournik za 1. mesto na mladinskem državnem prvenstvu v kategoriji borbe mlajših kadetov do 52 kg, Juš Jagarinec za 1. mesto na mladinskem državnem prvenstvu v kategoriji borbe mlajših dečkov do 40 kg, Matej Hudournik za 2. mesto na mladinskem državnem prvenstvu v kategoriji borbe mlajših dečkov do 40 kg, Luka Deber-šek za 2. mesto na mladinskem državnem prvenstvu v kategoriji borbe mlajših kadetov do 63 kg , Blaž Žgank za 3. mesto na članskem državnem prvenstvu v kategoriji borbe članov do 75 kg, članska ekipa PD Polzela za 3. mesto na državnem prvenstvu v planinski orientaciji v kategoriji G. V letošnji program dela so kalni tekmi za Pokal Slovenije pa je premagala vso konkurenco. Zmagala je tudi na močnem mednarodnem turnirju reprezentanc v Čačku v Srbiji, kjer je osvojila 1. mesto med mladinkami +59 kg, v ekipnem delu pa je s sotekmoval-kami zasedla 2. mesto. Lina Pušnik je dijakinja prvega letnika športnega oddelka I. gimnazije v Celju. Karate trenira osem let. Začela je v Karate klubu Žalec, zadnja tri leta pa tekmuje za Društvo borilnih športov Žalec. V prihodnjih dneh se bo udeležila turnirjev v Bratislavi in Reki, konec maja pa jo čaka mladinsko državno prvenstvo. D. N. zapisali tudi samostojno prireditev za predstavitev športnih dosežkov za leto 2009. Potrjeni rebalans občinskega proračuna zagotavlja 28.000 evrov za dejavnost športnih društev in 22.500 evrov za dejavnost KD Hopsi Polzela. Na razpisana sredstva na javnem razpisu se je prijavilo 13 društev, VIZ OŠ Polzela, ZŠD in samostojni podjetnik Tomaž Cvikl. Prijavljeni predstavljajo 1293 članov, ki se aktivno vključujejo v njihove programe. T. Tavčar ZADNJE ŠPORTNE VESTI V 9. krogu za prvaka v slovenski košarkarski ligi so Hopsi doma srečanje proti Krki izgubili z rezultatom 67 : 72. V 38. miniti je bil poškodovan Shawn King, najboljši igralec Hopsov, ki zaradi pretrganih vezi na kolenu ne bo igral najmanj pol leta. V 10. krogu bodo Hopsi danes zvečer v pol-zelski športni dvorani ob 19. uri gostili ekipo Olimpije. V prvi tekmi četrtfinala v skupini za prvaka so žalske rokometašice gostovale pri ekipi Kočevja Evro casino in jo premagale z rezultatom 20 : 37. Žalčanke so bile za razred boljše in že ob polčasu vodile 9 : 20. Povratna tekma bo v soboto ob 18. uri v telovadnici I. OŠ Žalec. Prejšnji vikend je bil uspešen tudi za žalske nogometaše. Člani, ki tekmujejo v MČL MNZ Celje, so na gostovanju v Radečah z rezultatom 0 : 3 premagali ekipo Radeč, kadeti so na gostovanju v Mozirju premagali istoimensko ekipo 1 : 3, pet kol pred koncem imajo kar 13 točk prednosti in so tako že postali prvaki, ekipa starejših dečkov pa je doma z rezultatom 1 : 3 izgubila proti ekipi Simer Šampion. T. T. Ob koncu turnirja Liga te miga V Občini Prebold so letos pripravili tudi zimsko ligo malega nogometa z imenom Liga te miga. V ligi je sodelovalo 8 ekip ali skupaj 104 tekmovalci. Tekme so potekale kombinirano ob sobotah zvečer ali v nedeljo popoldan. Glavna organizatorja sta bila Blaž Gladek in Primož Podkrajšek. Ob koncu lige je prvo mesto osvojila ekipa Šifra kafee, ki je zbrala skupaj 42 točk, na drugo mesto se je uvrstila ekipa ŠD Partizan Prebold, ki je osvojila 27 točk, tretja je bila s točko manj ekipa ŠD Zlatorog Marija Reka, z osvojenimi 24 točkami se je na četrto mesto uvrstila ekipa FC Pragwald, z enako uvrstitvijo pa se ponaša tudi ekipa BAM Latkova vas. Z veliko negativno razliko v golih sledijo ekipe: ŠD Matke (9 točk), Sv. Lovrenc (8 točk) in Omega Šešče (6 točk). Najboljši igralec lige in tudi najboljši strelec je postal Niko Vihar iz Ekipe BAM Latkova vas s 36 goli in 43 asistencami. Na drugo mesto se je uvrstil Durusim Kerano-vič z 32 goli in 42 asistencami, tretji najboljši igralec pa je bil Dejan Čolič s 26 goli in 34 asistencami, oba iz ekipe ŠD Partizan Prebold. Sledili so Jernej Podkrajšek (Šifra Kafee) Marko Ropret (Bam Latkova vas), Tadej Pristavec (Zlatorog Marija Reka) itd. Najboljši podajalec je bil Bojan Pudgar (ŠD Partizan Prebold), ki je prispeval 19 podaj za gol, z eno podajo manj je na drugem mestu pristal Jan Kvartič (ŠD Partizan Prebold), z enakim številom podaj (11) pa so tretji na lestvici Grega Kupec (Sv. Lovrenc), Sašo Plevčak (BAM Latkova vas), Aleks Kočevar (8 FC Pragwald) in Tadej Pristavec (Zlatorog Marija Reka). Na zaključnem turnirju je prvo mesto osvojila ekipa Šifra kafee, druga je bila ekipa ŠD Partizan Prebold, tretja ekipa Zlatorog Marija Reka in četrta ekipa FC Pragwald. Najboljši strelec tega turnirja je postal Jan Kvartič iz ekipe ŠD Partizan Prebold, ki je desetkrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Zdaj poteka tudi spomladanska liga malega nogometa, ki je nadaljevanje jesenske. V njej tekmuje 12 ekip. D. N. Kar sedem medalj Na prvi pokalni tekmi 29. marca, ki sta jo v športni dvorani OŠ Šenčur za vse starostne kategorije v borbah, katah in ekipnih ka-tah pripravila Karate zveza Slovenije in KK Shotokan Kranj, so karateisti KK Nestor prejeli kar 7 medalj. Med 45 klubi in 475 tekmovalci so KK Nestor Žalec zastopali Neja Rom Zupanc, Nel Lončar, Barbara Planinšek, Iris Dolenc, Mitja Savinek, Jernej Blatnik, Matjaž Metelko, Tilen Smiljan in Matic Potočnik in dosegli odlične rezultate. Z zlatom sta se oki-tila Nel Lončar (st. dečki -45 kg) in Matjaž Metelko (kadeti +70 kg). Bronaste medalje so osvojili Neja Rom Zupanc (ml. deklice +40 kg), Barbara Planinšek (st. deklice -50 kg), Iris Dolenc (ml. kadetinje -54 kg), Tilen Smiljan (kadeti +70 kg) in Matic Potočnik (kadeti -61 kg). Trenerji so bili zelo zadovoljni, saj so vsi tekmovalci prikazali dobre borbe in dobro pripravljenost, pa tudi skupinski rezultat je odlična popotnica za nadaljnje delo. L. K. Tekmovali v namiznem tenisu Medobčinsko društvo invalidov Žalec je skupaj s Športnim društvom Petrovče in njihovo namiznoteni-ško sekcijo 28. marca organiziralo področno prvenstvo v namiznem tenisu za invalide. Žalsko ekipo so sestavljali Roman Zlobko, Milan Gauber, Pero Karloš, Drago Gmajner in Anton Funda. Tekmovanja se je udeležilo 15 ekip iz vzhodnega dela Slovenije oziroma skupaj 50 tekmovalcev, od tega tudi 8 žensk. Tekmovali so v šestih kategorijah. V kategoriji NAC - ženske (nacionalni program) je zmago slavila Jolanda Belavič iz Velenja, državna reprezentantka in udeleženka paraolimpijskih iger v Pekingu, kjer je zasedla 7. mesto. Na drugo mesto se je uvrstila Jožica Takš iz Raven, tretja pa je bila Boža Meža iz Velenja. V kategoriji NAC - moški je zmago slavil Drago Klep iz Maribora, na drugo mesto se je uvrstil njegov klubski ko- Žalska ekipa z Leonom Bevcem lega Ljubo Čakš, na tretje pa Franc Penšek iz Slovenj Gradca. V kategoriji NT 9 moški, v kateri tekmujejo tekmovalci z eno krajšo nogo, je prvo mesto slavil Andrej Sušec iz Velenja, drugi je bil Tone Leber, prav tako Velenjčan, na tretje mesto pa se je uvrstil Anton Funda iz Žalca, ki je bil tudi najuspešnejši med tekmovalci MDI Žalec. V kategorijah NT 5, 8 in 10, zaradi manjšega števila tekmovalcev so združili kategorije, v katerih so se med seboj pomerili tek- movalci na vozičkih ali imajo poškodovano nogo ali roko, je zmago slavil Marjan Šinkovec iz Zagorja, na drugo mesto se je uvrstil Engelberg Rajšp iz Maribora, tretje mesto pa je osvojil Edi Ravnjak iz Slovenskih Konjic. Organizator Leon Bevc, dolgoletni vodja za šport pri MDI Žalec, je povedal, da so v Pe-trovčah že osmič organizirali področno tekmovanje invalidov, za kar se zahvaljuje Športnemu društvu Petrovče in na-miznoteniški sekciji. D. N. 22 april 2009 NASVETI / PISMA BRALCEV _.SaAUnis&e^datinetS Pisma bralcev Pomoč žabicam na Žovneku Letos je prvo leto potekala akcija pobiranja dvoživk s ceste, ki vodi ob Žovneškemu jezeru v Podvrh. Projekt sva izpeljala študenta biologije Mitja Rak in Sara Zupan. Dvoživke so heterogena skupina, v spodnji Savinjski dolini imamo kar nekaj različnih vrst, predvsem krastače, močerade, pupke, urhe, rege ter zelene in rjave žabe. Te živali navadno živijo ob vodah oziroma je na vodo vezano njihovo razmnoževanje. Tiste, ki ne živijo neposredno ob vodah, se vsako leto na začetku pomladi množično selijo iz gozdov in njihovega obrobja proti večjim vodnim telesom. Na Žovneškemu jezeru potekajo selitve iz bližnjih gozdov v samo Žovneško jezero in ribnike. Na podlagi opazovanj preteklih let sva študenta biologije Mitja Rak in Sara Zupan izpeljala projekt, da bi vsaj nekaj teh čudovitih živali med njihovo letošnjo selitvijo rešila pred prometom. Vsako leto vozniki na določenih odsekih, kjer dvoživke prečkajo ceste, povozijo ogromno živali. Taki množični pomori se imenujejo črne točke. Vse dvoživke na Slovenskem so zaščitene, ogroža jih človekovo stalno poseganje v njihovo okolje, spreminjanje okolja in gradnja cestišč preko njihovih ustaljenih selitvenih poti. Dvoživke se naj- Razpis letovanja otrok Skrb in prizadevanje za dobro otrok je tudi naše poslanstvo. Z njim lahko prispevamo k otrokovemu zdravemu razvoju, k njegovi sreči, pozitivni samopodobi in drugim življenjskim vrednotam, ki so pomembne za njegovo sedanje in prihodnje življenje. Tudi letos smo se odločili, da otrokom omogočimo LETOVANJE. Glede na vse večja obolenja otrok na dihalih in priporočila otroških zdravnikov v Občini Žalec in izkušnje bomo otroke popeljali na 12-dnevno kombinirano letovanje na MORJE in v HRIBE. Omogočili jim bomo nekaj drugačnega, mnogo doživetega, nekaj, kar jih bo spremljalo vse življenje. To so predvsem tista doživetja, ki so drugačna od vsakodnevnih dogajanj. Tovrstni obliki doživetega pravimo šola za življenje, kjer otroci spontano - neprisiljeno pridobivajo znanja, po principu lastnih izkušenj in pod strokovnim vodstvom mentorjev. Občinska zveza DPM ŽALEC bo v sodelovanju z občinami, osnovnimi šolami in vrtci Spodnje Savinjske doline organizirala 12-dnevno letovanje predšolskih in osnovnošolskih otrok, in sicer na otoku Krku (Punat) in Pohorju (Trije Kralji) v naslednjih terminih: 1. dekada od 16. julija do 27. julija PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI) 2 dekada od 23. julija do 3. avgusta PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI) 3. dekada od 30. julija do 10. avgusta PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI) 4. dekada od 6. avgusta do 17. avgusta PUNAT - otok Krk (7 DNI) in Trije Kralji (5 DNI) Število otrok po posameznih terminih je omejeno! INFORMACIJE NA SEDEŽU OBČINE ŽALEC, II/nad., soba 53, tel. 713 64 38, mob. 051 342 646 Predsednica OZ DPM Žalec Danica V. Veligošek, univ. dipl. def. pogosteje hodijo razmnoževat tja, kjer so bile same izležene. Selitvena pot dvoživk poteka preko ceste, ki pelje proti Podvrhu, in na nekaterih mestih so velike zgostitve selečih se dvoživk. Na teh določenih cestnih odsekih je bila v letošnjem selitvenem valu (trajal je od konca marca do konca aprila) povožena kar ČETRTINA vseh, ki so se selile. Projekt Pomagajmo žabicam je bil zasnovan tako, da se je žabicam pomagalo ob vikendih, ko študentje nimamo obveznosti na fakultetah. Dvoživke se selijo predvsem ponoči, da se ne izpostavljajo dnevnim plenilcem. Reševanje dvoživk pred prometom sva izpeljala tako, da sva med osmo zvečer in eno uro zjutraj večkrat prehodila kritične odseke ceste, oblečena v odsevna oblačila, in pobirala živali, ki so prišle na cesto, ter jih prenašala preko ceste bližje k vodi. Dvoživke so živali, ki potrebujejo toploto iz okolice, da se lahko ogrejejo. Šele ko so ogrete, so hitre. Osebki, ki sva jih pobi- rala s ceste, so bili zaradi nizkih temperatur slabo ogreti in so se preko ceste zelo počasi premikali, vozniki pa zlahka spregledajo živali, saj so te na cesti podobne rjavemu listju. Kljub temu da je delo potekalo le ob vikendih, sva v tem času rešila 1540 dvoživk, pod kolesi pa jih je končalo kar 538. Vse te živali so pomrle med selitvijo v vode, kamor so želele priti zaradi razmnoževanja, čaka jih in njihove potomce ŠE pot nazaj v gozd (ta selitev je manj zgoščena in traja dlje časa). Projekt so podprli tudi na Občini Braslovče in so v prihodnje pripravljeni sodelovati. Mogoče bodo postavili kakšne varovalne ograde. Tokrat nama je z nasveti pomagalo herpetološko društvo. Kako se informirati in pomagati? Letos sva za pomoč pri prenašanju žabic prosila le nekatere študente. Projekt je zelo zahteven in težko ga v celoti izpeljeta le dva prostovoljca, zato bi bila zaželena tudi Vaša pomoč. V prihodnje bodo organizirane LETOVANJE 2009 RAZPIS ZA VZGOJITELJA/-ICO NA LETOVANJU - PUNAT IN TRIJE KRALJI Komisija za letovanje pri Občinski zvezi DPM Žalec objavlja razpis za delo vzgojiteljice oziroma vzgojitelja na letovanju 2009: PUNAT (otok Krk) in Trije Kralji: 16. 7. do 27. 7. 2009 23. 7. do 3. 8. 2009 Kandidati morajo imeti veselje do dela z otroki, osnovna znanja in izkušnje iz pedagoškega dela. Pisne prijave sprejemamo do 15. junija 2009 na naslov: Občinska zveza DPM Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom "Letovanje - vzgojitelji 2009". delavnice Spoznajmo dvoživke, verjetno pa bo izšla tudi zloženka z osnovnimi informacijami o varstvu dvoživk. Vsi zainteresirani, ki vas zanima kaj več, pišete na elektronski naslov rakmitja@ yahoo.com. Vozniki, ko opazite znak POZOR, DVOŽIVKE NA CESTI!, zmanjšajte hitrost in rešite kakšno življenje. Sara Zupan, Žalec Čistili lovci Lovci LD Žalec smo se 21. marca 2009, ko je potekala či- stilna akcija zbrali na lovskem domu Rinka. Na akciji je sodelovalo lepo število lovcev, razdelili pa smo se v štiri skupine. Tri skupine so odšle po obronkih gotoveljskih gozdov, ena skupina pa je ostala na Rin-ki in očistila okolico lovskega doma. Malo pred poldnevom smo končali s pobiranjem nesnage in lahko rečem, da jo je bilo manj kot lansko leto, kljub temu pa je še kar precej in upravičeno se lovci sprašujemo kakšen odnos imajo ljudje, ki mečejo nesnago v naravo, do nje. Marjan Krašovic, LD Žalec PONIRKOV INFO CENTER ob ribniku Vrbje Odpiralni čas v maju: ČETRTEK, PETEK od 15. do 19. ure SOBOTA, NEDELJA, PRAZNIKI od 9. do 19. ure ZAPRTO med 12. in 14. uro ^ PONIRKOVE OTROŠKE DELAVNICE, Fl " VSAKO SOBOTO in NEDELJO, med 15. in 17. uro. Možnost izposoje daljnogledov in palic za nordijsko hojo. V primeru slabega vremena zaprto. MALI OGLAS PODIRANJE IN OBŽAGOVANJE DREVES, tudi večjih in na težje dostopnih mestih - odvoz. Inf.: 031 786 975. PRODAMO 4,9 ha GOZDA, k. o. Gotovlje. Tel.: 03/571 71 12. Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom Programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov s presledki. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev. Uredništvo Popolne rešitve Strah in negotovost sta spremljevalca našega vsakdana. Čeprav nas učijo, naj v vsaki težavi poiščemo dar, je to zelo težko. Lahko tudi vi iz popolnih rešitev, ki jih našteva Michael Ventura, kaj poberete zase? Življenje postane sladko - poigrajte se z naslednjimi rešitvami. 1. Privoščite si skrivnosti. Brez ene ali dveh večjih skrivnosti boste gotovo počasi oveneli. Če ste stari več kot 40 let, pa tega ne razumete, ste res v velikih težavah. Pojasnilo: Skrivnosti niso laži -so tajne, so pribežališča in prehodi. Laži vam življenje zrušijo, skrivnosti pa ga lahko rešijo. Kljub temu se morate včasih zlagati, da skrivnosti ostanejo skrivnosti. Uh, oh! 2. Delajte napake. Kot pravi Coleman Hawkins: »Če ne delate napak, se pravzaprav niti ne trudite.« 3. Dovolite si nečistost. Če se trudite biti čisti v vsem, se pripravljate na padec. Če hočete »čistost« drugih, jim onemogočate življenje. 4. Vsak mesec preberite eno knjigo. Pa ne knjige, o kateri ste prebrali v kakšni reviji ali časopisu. Pobrskajte v kakšni manjši knjigarni in ko vam knjiga reče: Preberi me!, jo preberite. 5. Prisluhnite glasovom. Nežnim notranjim glasovom. Tudi če ne govorijo, če le nalahno dihajo, kot pri nesramnih telefonskih klicih. Ubogajte jih in naredite vse, razen posilstva, uboja in ropa. Glasovi se včasih motijo, nikoli pa niso dolgočasni. 6. Pustite ljudi pri miru, ko vas prosijo, da jih pustite pri miru. Če tako mislijo, mir tudi potrebujejo. Če tako ne mislijo, z vami le manipulirajo - zato jih pošljite k vragu! Opomba: To pravilo velja le za odrasle. 7. Jejte dobro hrano, vendar brez strasti. 8. Ne bežite. Res ne. Amerika rada teče, kajti beg od ... (vstavite sami primerno besedo) vsi najbolj obvladamo. Kdorkoli beži, se izmika nečemu strašnemu. Nehajte teci in si oglejte, kaj pravzaprav je za vami. 9. Ne barvajte si las, če niste ženska preko 40. Tudi v tem primeru ne pokrijte vse sivine. Sivo je veličastno. In če ste morda moški, se resnično ne barvajte, da bi pokrili sivino. Zapomnite si: VSI VEDO. Potem pa le opravljajo za vašim hrbtom. Brez šale! 10. Če živite v mestu, kjer je vožnja z avtom potreba, potem se naučite voziti. Mogoče si mislite, da že znate, a moje izkušnje so drugačne. Vozite z razdaljo, ne s hitrostjo. Varnostna razdalja je za vožnjo najpomembnejša. Za-ganjanje v kolono in iz nje ne spremeni ničesar, le postara vas. Na nobeni določeni cesti ne morete prehiteti poprečne prometne reke za več kot pet minut, kar se izplača le, če boste vsak hip rodili. Mar se ne počutite neumno, ko ste prehiteli šest avtomobilom, pa jih na naslednjem semaforju spet zagledate ob sebi? Režijo se vam. Sovražijo vas, kar pa ni dobro za vas. Zato vozite z razdaljo. Če premik ni nežen, ni pravilen. Nobenega opravičila ni za nenaden zavoj, za nagel pritisk na zavoro ali plin. Slabo je za avto, slabo za potnike, zmede druge voznike in tudi ni lepo. Takšni gibi so primerni le v trenutkih resne nevarnosti. V 90 % vozite na pamet, po svojih navadah in ne z glavo. Zato si lahko mislite, katere so vaše slabe navade. Šviganje skozi rdečo luč? Brez smernikov? Prehitevanje v škarje? Vaše najslabše navade se lahko spremenijo v najhujše nesreče. Zato jih ukinite. Vozite z razdaljo. 11. Debelost naj vas ne skrbi preveč. V postelji se dobro obnese. 12. Ljudem glejte v oči, kadar se z njimi pogovarjate. 13. Tudi če imate zelo natrpan dnevni urnik, poležite zjutraj vsaj pet minut mirno ob svoji ljubljeni osebi - bodite nežni drug z drugim. Skupaj lahko popijeta čaj! 14. Ne izmikajte se pogledom brezdomcev. 15. Če nimate ljubljene osebe, pa si jo želite, grem stavit, da ne tiči vzrok v tem, da ste debeli, grdi, neumni, stari, propadli, pijanec, tepec ali neotesanec. Mnogi debeluhi in grdi, stari, neotesani, naivni in propadli pijanci jih namreč imajo. Mnogi, ki nimajo ljubljene osebe, bi jo radi imeli in bi se morali povezali tudi z vami. Torej je nekaj lažnega v središču vaše osamljenosti, če bi z nekom živeli, bi ta laž postala očitna, česar seveda ne želite. 16. Napišite si naslednje vrstice na ogledalo v kopalnici: Le v drugih lahko vidiš, kar bi lahko videl v sebi. (James Balowin) 17. Delo je zakrament. Ne podcenjujte nobenega dela. 18. Ne bojte se spolnosti. Če si polnoleten in odrasel, delaj vse, o čemer sanjaš. To je mnogo bolj pomembno, kot da nehaš kaditi. 19. Veseli bodite, da so ... glasovi! Nekateri prihajajo od znotraj, drugi od bližnjih rastlin in pred- metov; nekateri pa prihajajo zaradi kratkoročnih namenov, kot jim pravim jaz, iz Neskončnega. Če jim ne prisluhnete, bo vaše življenje še težje, kot bi naj bilo. 20. Plačajte več davkov - in vztrajajte, da se porabijo vse davščine za izobraževanje. Dandanes je najpomembnejše izhodišče pri skrbi za okolje, celo pomembnejše kot kisli dež, tropski deževni gozdovi in ozonske luknje, omogočiti mladini zanimivo, popolno in resnično vzgojo. Naj vam zadevo podrobneje pojasnim: reci-klaža in ekološko nakupovanje sta skoraj brez pomena ob dejstvu, da tretjina kalifornijskih gimnazijcev ne konča šolanja. Tudi tisti, ki uspešno opravijo maturo, ne znajo pravilno brati in nimajo nobenih govorniških sposobnosti. Kako naj takšni ljudje podedujejo svet? Tudi če jim ponudimo bolj zelen svet, ali ga bodo znali obdržati? Želite rešitev? Pred vami je: Borite se za vzgojo svojih otrok! 21. Nehajte iskati rešitve v drugih ljudeh. Vi ste rešitev. Če vas ni, potem tudi rešitve ni. Zavedajte se Omrežja. Živimo namreč v omrežju povezanosti in veznih členov. Povezani ste s seboj, s svojimi najbližjimi, s svojim krajem, s skupnostjo, s planetom, z Neskončnim. Vsak predstavlja do- ločeno posebno povezanost. Enako močne so kolektivne povezanosti z vami, do ožjih skupin, do same skupnosti, do planeta, do Neskončnega. Vse te stopnje in povezanosti se medsebojno prepletajo. Vse so enako pomembne. Vsi vezni členi ali stične točke tega omrežja se napajajo z energijo, ki jo sproti obnavljajo. Vsak napačen spoj slabi druge. Zahod je na primer preveč vložil v posameznike, vzhod pa v skupnost - oba pristopa sta bila katastrofalna na vseh omrežnih stopnjah. To omrežje, ki sega od vas samih do Neskončnega, je živa celota, ki se neprestano spreminja. Nekatere spremembe potrebujejo na milijone let, druge pa se zgodijo v enem samem trenutku. Se spopadamo s trpljenjem drugega? Zavedati se moramo, da posegamo v lekcijo, ki si jo je njegova duša določila v tem življenju. Spoštovati moramo kar-mo drugih. Nekatere rešitve Michaela Ventura so že del vas. Meni so zanimiva razmišljanja. Nekaj sem jih pono-tranjila, nekatere pa bi še rada. Vem, hitrih rešitev ni. Pogosto je daljša pot prava. Dokler živimo, je vse mogoče. Zapisala: mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del. Vir: Michael Venture, Popolne rešitve (prevod M. Vehar) _SaAilnisAey. dotUte/\ MLADI april 2009 23 Materinski dan na Grmovju Planinski krožek v Šempetru Šolarji so nastopali za varovance doma na Otrokova prva ljubezen je mama. Med mamo in otrokom gre za nevidno, močno vez, ki se nikoli ne pretrga. Čestitke, ki jih otrok nameni mami za materinski dan, so najbolj iskrene in prisrčne. Čestitke ob materinskem dnevu pa so otroci POŠ Trje namenili tudi oskrbovancem Doma Nine Pokorn Grmovje. Pod vodstvom mentoric Nade Jelen, Romane Vasle in Mateje Brežnik so učenci pripravili program, v katerem je nastopilo 22 učen- Grmovju cev. Oskrbovanci so lahko uživali ob plesu, petju, recitaciji in gledališki igri z naslovom Pika v šoli. Program so zaključili pevci mešanega pevskega zbora uslužbencev Doma Nine Pokorn Grmovje, nekaj prijaznih besed pa jim je namenil tudi direktor Tomaž Lenart. Oskrbovancem in zaposlenim v Domu Nine Pokorn Grmovje smo polepšali ta dan in marsikateremu privabili na lica nasmeh ali drobno solzico. Mateja Ašenberger V sodelovanju s Planinskim društvom Šempeter poteka v letošnjem šolskem letu na OŠ Šempeter tudi planinski krožek. V okviru tega s skupnimi močmi pripravljamo predavanja na temo o planinstvu in seveda vedno težko pričakovane izlete - pohode. Vodniki so nas že popeljali na Mrzlico in Hom, gospa Ša-lamon nam je predstavila svoja potepanja po Nepalu, med zimskimi počitnicami, 18. februarja, pa smo prisluhnili predavanju o alpinizmu in odpravi Char-kusa 2008. Predavanje je vodil najobetavnejši mladi alpinist leta 2008 gospod Luka Lindič. Prišlo je veliko slušateljev, med njimi so bili tudi naši najmlajši planinci. 28. februarja smo naše mlade planince in njihove starše povabili na pohod na Resevno pri Šentjurju. Pohoda se je udeležilo veliko otrok, dan pa nam je lepšalo toplo, prijetno sonce. Z avtobusom smo se pripeljali do Hruševca, nato pa smo se, malo po gozdni cesti, malo pa po gozdu, odpravili vrhu naproti. Z razglednega stolpa smo si ogle- dali bližnjo in daljno okolico ter vrhove. Nazaj nas je spremljalo ptičje petje in nežno božanje ve-triča. Imeli smo se res lepo in komaj čakamo na novo »odpravo«. Polona Rezar, mentorica planinskega krožka Možgani Možgani so hiša modrosti, imajo pooolno skrivnosti. Tujih ne poznamo, svoje zelo radi imamo. Možgani se pridno učijo, berejo, seštevajo in množijo. Ukaze našemu telesu delijo in za naše dobro počutje skrbijo. Kaj brez njih bi počeli? Lahko bi le križem rok sedeli in nemo predse strmeli. Življenje brez njih bilo bi drugačno, tiho, brezosebno in oblačno. Možgani so sonce našega telesa, kot so zvezde vesoljna čudesa. Za konec naj povem vam le še to, da te pesmi brez mojih možganov ne bi bilo. Klavdija Bastl, 6. a . OŠ Braslovče Narobe pravljice Modra kapica Nekoč je živela Modra kapica. Nekega dne jo je mama poslala k babici z vinom in s kruhom. Tako je hodila in hodila. Pa ji je nasproti prišel volk na cirkuškem kolesu. Vprašal jo je: »Kam pa greš?« Modra kapica mu je odvrnila: »K babici grem.« Pa se ji je volk vljudno ponudil: »Pa te vzamem zraven na kolo in te popeljem k njej.« Modra kapica je vesela sprejela ponudbo. Volku so se pocedile sline. Seveda ta volk ni bil prijazen, temveč hudoben. Ko sta prispela do babice, sta potrkala na vrata. Babica je vprašala: »Kdo je?« Modra kapica ji je odvrnila: »Jaz sem, tvoja vnukinja, Modra kapica.« Babica ji je odprla vrata. Notri sta vstopila oba, Modra kapica in volk. V tistem trenutku pa je volk skočil na babico in jo začel premetavati po hiši. Vendar je bila babica za svoja leta še zelo zdrava, poskočna in močna, zato se mu je upirala z vsemi svojimi močmi. Vrnila mu je vse udarce, saj je nekoč trenirala boks. Volk je po babičinem udarcu zletel skozi vrata. Tako se je je prestrašil, da je raje na svojem kolesu zbežal nazaj v cirkus in se ni nikoli več vrnil. Modra kapica in babica sta še ves dan veselo klepetali in uživali ob dobrotah, ki jih je prinesla Modra kapica. Jure Belej, 4. a, Zelen kapica Nekoč je živela Zelena kapica. Vedela je, da njena babica živi v Ljubljani in da je do tja zelo dolga pot. Nekega dne je babica zbolela. Mama in Zelena kapica sta se spogledali in se odločili, da takoj odideta na pot. Pripravili sta si vse potrebne stvari. Za babico sta kupili vino, piškote in hrenovko in se takoj odpeljali. Kmalu sta prispeli v Ljubljano. Zelena kapica je videla zelo veliko lepih trgovin z igračami. Mamo je prosila, da bi se ustavili in kupili kakšno igračo zanjo. Dolgo sta si ogledovali izložbe in potem res kupili nekaj igrač, med tem pa sta skoraj pozabili na bolno babico. Takoj sta odhiteli k njej. Babica se je Zelene kapice zelo razveselila. Hrenovka, vino in piškoti so jo skoraj že pozdravili. Prespali sta v hotelu, kjer je rdeča posteljnina zelo ugajala Zeleni kapici. Mama in Zelena kapica sta vsak dan vozili babico k zdravniku in že čez teden dni je bila pozdravljena. Tako se je vse skupaj srečno končalo. Ema Turnšek, 4. a Roza kapica Nekoč je živela Roza kapica. Bila je zelo hudobna, saj nikoli ni hotela obiskati svoje babice. Nekega dne pa jo je mama le prepričala, naj obišče svojo babico. Roza kapica je nesla babici cigarete, alkohol in bonbone. Mama je Roza kapici naročila, naj vsakega, ki ga sreča, lepo pozdravi in z njim spregovori nekaj besed. Roza kapica je nato odšla v mesto, kjer je živela njena babica. Na poti proti mestu je srečala prijaznega volka. Sploh ni mogla verjeti, da res obstaja. Veliko sta se pogovarjala, ampak Roza kapici se je mudilo k babici. Zmenila sta se, da se še kdaj vidita. Odšla sta vsak svojo pot naprej. Nato je Roza kapica srečala nesramne zajčke. Zelo so se spoprijateljili, saj je bila Roza kapica ravno tako nesramna kot oni. Skupaj so odšli do mostu, ki pelje do mesta. Po nekaj minutah so bili pred babičinimi vrati. Roza kapica je pozvonila, ampak babica ji ni hotela odpreti vrat. Roza kapica jo je vendarle prepričala, da ji je odprla vrata in jo spustila v hišo. Babica se je najbolj razveselila cigaret, alkohola in bonbonov. Vsi so si priredili zabavo, kamor so povabili tudi prijaznega volka. Skupaj so se zabavali pozno v noč. Po koncu zabave pa so vsi odšli domov. Laura Goršek, 4. a Rumena kapica Nekoč je živela deklica Teja, ki je bila vedno oblečena v rumeno krilo in rumeno kapico. Zato so jo vsi klicali Rumena kapica. Nekega dne ji je zbolel dedek, ki je živel na drugi strani gozda. Zelo si ga je želela obiskati, zato je vzela lovsko puško in se z motorjem odpeljala. Ko se je vozila skozi gozd, jo je pričakal volk in jo prevrnil z motorja. Rumena kapica se je tako razjezila, da je pograbila puško, ustrelila, a na žalost zgrešila. Namesto volka je ustrelila zajca. Volk se je ustrašil in zbežal, Rumena kapica pa se je odpeljala naprej. Ko je prišla do dedka, sta se oba drug drugega zelo razveselila. Med pozdravljanjem pa je Rumena kapica zopet opazila, da ju zasleduje volk. Še enkrat je pograbila puško in zdaj je ponesreči ustrelila lovca. Rumeni kapici je zmanjkalo nabojev in tako je lahko volk napadel dedka in še njo. Tomaž Mazej, 4. a, Vsi OŠ Petrovče Nepogrešljivi član naše družine - oče Opisala vam bom svojega očeta, ki je tudi moj zaveznik in prijatelj. Moj oče je star 34 let. Maja bo dopolnil 35 let. Velik je približno 180 centimetrov in tehta približno 80 kilogramov. Mislim, da je njegova postava ravno pravšnja. Ima črne lase. Včasih je nosil dolge, približno do ramen, sedaj pa ima čisto na kratko obrite. Ima okrogel obraz, ki ga krasi par zelenih, bleščečih oči. Ima tudi zelo dolge trepalnice, nad očmi pa košate črne obrvi. Sredi obraza je raven nos, ki pa je od otroštva malo zlomljen, a se to komaj opazi. Najraje nosi športna oblačila. Doma je vedno v trenirki. Kadar pa se odpravi iz hiše, ponavadi obleče kav-bojke in udobno majico. Tudi obuje se športno. Na polici s čevlji se večinoma nahajajo športni copati, ki jih skoraj vedno obuje. Klasične čevlje obuje le ob redkih priložnostih. Njegova najljubša hrana je italijanska, na primer pica in testenine. Najraje pije sok iz sirupa, z okusom gozdnih sadežev. Skupaj z menoj in mojo mamo živi v stanovanjski hiši na Bregu pri Pol- zeli, v zgornjem gospodinjstvu. V spodnjem živi moja babica. Po poklicu je delavec in za skromno plačo dela v tovarni nogavic na Polzeli. V prostem času, ki ga ponavadi nima ravno veliko, gleda televizijo, igra igrice na računalniku, za hobi poje v skupini Spajt, da zasluži malo dodatnega denarja, sestavlja štirikolesnike, druži se s prijatelji, njegova najljubša prostočasna dejavnost pa je vožnja z motorjem. Posebnih bolezni nima, omenila bi le alergijo na pršice, ki pa sedaj ni več tako huda, kot je bila. Po značaju je zelo družaben. Posledično tudi zato, ker je po horoskopu dvojček. Vedno ima prijatelje okoli sebe, kamor koli gre. Ima zelo veliko prijateljev. Vsi ga imajo radi, saj je dober prijatelj, vselej priskoči na pomoč in je vreden zaupanja. Ljudje so radi blizu njega in z vsemi se dobro razume. Je zelo zgovoren. Nikoli mu ne zmanjka tem za pogovor. Ima tudi odličen smisel za humor. Kadar sva skupaj, se vedno smejeva. Tudi druge ljudi rad spravi v smeh. Za razliko od drugih svojih vrstnikov ni ravno navdušen nad športom. Najraje po televiziji gleda motorne športe, kot so formula ena, moto GP, kjer skupaj navijava za Valentina Rossija, kros ter včasih tudi ekstremne športe. Še v eni stvari se razlikuje od večine vrstnikov. V glasbi, ki jo posluša. Najraje posluša stari rokenrol, metal ter druge zvrsti glasbe, če so skladbe kakovostne. Ne mara balkana, naro-dno-zabavne glasbe ter slovenskih izvajalcev, ker pravi, da nimajo posluha. Tudi jaz sem se v otroštvu navadila na te zvrsti glasbe, zato z očetom poslušava enako glasbo. Ena od tem, ki jih obožuje, je zgodovina. Predvsem prva in druga svetovna vojna sta mu zelo zanimivi. Tudi igrice, ki jih ima na računalniku, vsebujejo temo prve in druge svetovne vojne. Rad pomaga meni in svojim prijateljem. To mu ni nikoli odveč. Meni je to zelo všeč, saj ga lahko vedno kaj vprašam, če česa ne razumem. Je zelo skrben oče. Zame bi dal vse na svetu. Že od majhnih nog sta me z mamo dobro vzgajala. Naučila sta me, kaj je prav in kaj narobe, naučila sta me spoštovati ljudi, vrednote in lepo vedenje, zato sem zdaj lepo vzgojeno dekle in vem, kaj je pomembno v življenju in kaj želim doseči. Predvsem pa me je naučil, da je šola zelo pomembna. Že v prvem razredu, ko smo se v šoli še igrali, me je spraševal, če imam kaj za nalogo. Sedaj sem navajena, da najprej naredim domačo nalogo in šele nato začnem delati kaj bolj zabavnega. Oče je dobrodušen, zabaven, razgledan, inteligenten in vedno vljuden do ljudi ter pripravljen pomagati. Razjezijo ga le vozniki na cestah, še posebej, kadar se vozi z motorjem, ker mu vedno izsiljujejo prednost, mnogi tudi zanalašč, in pravi, da nimajo nobene kulture. Sovraži slovenske ceste, ker cestna podjetja vedno poskrbijo, da so v brezhibnem stanju. Prav zato so nevarne za vse udeležence, še posebej za motoriste. Sovraži tudi slovenske policiste, ker jih nikoli ni tam, kjer jih potrebuješ, ter slovensko vlado, ministre, direktorje in vse, ki kradejo denar davkoplačevalcem. Na žulj pa mu stopijo tudi priseljenci, tisti, ki pridejo v Slovenijo živet od socialne pomoči. Drugače pa ima spoštljiv odnos do ljudi, če mu ga ti seveda vračajo. Meni je velik vzor in bi mu bila rada čim bolj podobna, saj tako dobrih ljudi ni več veliko. Ne predstavljam si življenja brez njega in ga vedno pogrešam, kadar ga dalj časa ne vidim. Kristina Smrekar, 9. c, OŠ Polzela Za en dan podpredsednik državnega zbora V ponedeljek, 23. marca, je potekalo zasedanje 19. nacionalnega otroškega parlamenta. Mladi parlamentarci iz osnovnih šol Slovenije so se zbrali v veliki dvorani Državnega zbora Republike Slovenije, da bi razpravljali o izbrani temi, in sicer o ljubezni in spolnosti. Tja so prišli osnovnošolci, ki so bili izbrani na regijskem parlamentu. Med njimi je bil tudi Miha Cvikl, ki obiskuje 9. a-razred na Osnovni šoli Polzela. Miha je odličen devetošolec, poleg tega pa še odličen športnik. Večino prostega časa namenja rokometu, ki ga trenira v Celju. Ostali prosti čas pa preživlja kot vsak najstnik. Je zelo odprta in komunikativna oseba, s katero se je vedno zanimivo pogovarjati. Ima odlične govorne sposobnosti, kar je dokazal, ko se je že drugo leto zapored uvrstil med predstavnike na državnem otroškem parlamentu. Da, Miha je imel izkušnje že iz prejšnjega leta, saj je prav tako sodeloval na zasedanju. In te so se mu obrestovale. Letos je bil izbran za člana predsedujočih. Poleg tega je bil skupaj z Leo Kukovičič tudi moderator v skupini Ljubezen tako ali drugače. V pogovoru mi je povedal, da so se v dvorani Državnega zbora Republike Slovenije zbrali že ob 9.30. Parlament se je začel z uvodnim pozdravom predsednika delovnega predsedstva 18. NOP Roka Židanika. Poleg bivšega mladega parlamentarca so bili na zasedanju prisotni še predsednik Državnega zbora RS dr. Pavle Gantar, predsednik ZPMS mag. Franc Hočevar, vodja delegacije Parlamentarne skupščine mediteranskih držav g. Miro Petek, odpravnik poslov ameriškega veleposlaništva g. Bradley Freden, namestnica varuhinje človekovih pravic mag. Kornelija Marzel, direktor Urada RS za mladino Peter De-beljak, minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič in drugi. Po uvodnem pozdravu in govorih so izvolili glavne organe parlamenta, nato pa so odšli v skupine, kjer so razpravljali o različnih temah. Te so bile: informacije in izobraževanje o ljubezni in spolnosti, ljubezen tako ali drugače, spolnost ter razni vplivi na ljubezen in spolnost. V skupinah so razglabljali in izbrali nekoga, ki je v plenarnem delu zasedanja na govorniškem odru predstavil njihove ugotovitve. Kot sem že omenila, je sledil plenarni del zasedanja, v katerem so poročali o svojih stališčih, mnenjih in predlogih. Učenci so se za besedo prijavili z dvigom roke, naloga našega Miha in ostalih treh predsedujočih pa je bila podeljevanje besede. Miha mi je zaupal nekaj sklepov, ki so jih sprejeli na zasedanju. Ti so bili, da je zunanja ljubezen le iskra, za pravo ljubezen pa je potrebna notranja lepota. O posvojitvi otrok pri istospolnih partnerjih so bila mnenja zelo deljena, le da so se vsi strinjali, da bi raje imeli istospolna partnerja za starše, kot pa starše, ki so odvisni od alkohola. Zagotovo so se vsi strinjali, da se je o ljubezni potrebno pogovarjati s starši. Kot vsako leto so morali tudi tokrat izbrati temo za naslednji, 20. NOP. Z glasovanjem so izbrali diskriminacijo, stereotipe in rasizem. Zopet nekaj zanimivega za razpravljanje, vendar pa žal Miha na tem parlamentu ne bo sodeloval, saj ga do konca osnovne šole loči le še nekaj mesecev. Povedal mi je, da je bilo zasedanje na državnem otroškem parlamentu zanj dobra in zanimiva izkušnja, ki mu bo v življenju zagotovo še kdaj koristila. Všeč mu je bilo, saj je spoznal delo poslancev. Zagotovo pa so mu v spominu ostali tudi vplivna dvorana državnega zbora, dobro kosilo in nove osebe, ki jih je spoznal. 19. nacionalni otroški parlament je odlično uspel, za kar je z dobro organizacijo poskrbela Zveza prijateljev mladine Slovenije. Anja Škof, devetošolka OŠ Polzela Rudniški škrat Rudniški škrat Bergmandlc naj bi bil lastnik vse rude. Zaradi bogastva je bil srečen. Ko pa so prišli rudarji, se mu je podrl svet. Seveda jim je zato nagajal, da bi odšli in bi imel sam spet vse bogastvo. Nagajal in nagajal je, dokler ni srečal lepe rudarske škratice. Ko je prišla k njemu in se predstavila Bergmandlčka, je škrat Bergmandlc ugotovil, da rudarjem ni nagajal zaradi izgubljenega bogastva, ampak zaradi osamljenosti. Kmalu se je z Bergmandlčko spoprijateljil in zdaj ni več nagajal rudarjem. To je rudarjem zelo olajšalo delo. Bergmandlc se je celo hotel spoprijateljiti z njimi, a tukaj je nastala težava. Rudarji so se ga bali. Niso mu zaupali, dokler se ni našel fant, ki je delal v rudniku. Rekel jim je, naj mu le zaupajo, a takoj, ko jim bo začel nagajati, naj mu nikoli več ne dajo priložnosti za prijateljstvo. To so tudi storili in ni jim bilo žal. Tako so se rudarji po veliko letih spoprijateljili s porednim škratom in škratico. Nista bila več poredna, zato so ju sprejeli medse. Pri kopanju rude so si pomagali in se pri tem zabavali. To delajo še danes! Luka Kropivšek, 6. c (po ogledu Rudnika Mežica v šoli v naravi, literarni krožek POŠ Tabor) Podjetje Novem obiskala ekokontrola Sem Eva in živim na Ložnici v bližini podjetja NOVEM Car Interior Design. Pred nekaj leti je bil zrak v bližnji okolici občasno zelo slab in neprijetnega vonja. Odkar skrbijo za naravo in čistijo zrak, teh problemov ni več. Od kod takšna sprememba? S sošolci obiskujem ekošolo I. OŠ Žalec. Odločili smo se obiskati podjetje Novem in ugotoviti, kako je z njihovo skrbjo za čisto okolje. Z veseljem so nas sprejeli, nam razložili veliko zanimivega in nas natančno seznanili s proizvodnjo komponent za avtomobilsko industrijo, ki poteka v velikih proizvodnih prostorih. Ukrepi za izboljšavo zraka in okolja v okolici podjetja NOVEM so nas izredno presenetili. Izpolnjevati morajo posebne tehnične in okolje-varstvene standarde. Tovarno ves dan prezračujejo, nečisti zrak odse-savajo in preden ga spustijo v okolje, ga prefiltrirajo. Onesnažen zrak tudi črpajo v posebno zažigalno peč, prašni delci zgorijo, izpust je po meritvah neznaten in ne vpliva na okolje. V lakirnici imajo poseben stroj, ki neporabljeni lak najprej spusti v vodo in ga od nje precedi. Preostali nevarni odpadek podjetje odpelje in ga ustrezno predela. Les, ki ga uporabljajo (furnir), dobijo v 90 % kot gojen les s plantažne vzgoje. Tako ohranjajo naravne gozdove. V proizvodnji imajo nameščene posebne koše za ločeno zbiranje odpadnega papirja, plastike in ostalih materialov. Nekatere odpadke reciklirajo sami, nekatere pa odpeljejo pooblaščena podjetja. Varčujejo tudi z energijo. Že pred leti so pristopili k nakupu modre energije, kar pomeni, da 20 % porabljene električne energije izvira iz uporabe obnovljivih in naravi prijaznih virov - hidroelektrarn slovenskih rek. Varčne žarnice in dvakrat manjša poraba plina kot pred leti je lep prispevek k čistejšemu okolju. Ne samo da skrbijo za naravo, tudi delavcem izboljšujejo pogoje na delovnem mestu. Uvedli so metodo 5S (sam si svoj super strokovnjak), to pomeni, da vsak delavec redno skrbi za svoj delovni prostor in ga počisti, preden ga zapusti. Čistoča vseh proizvodnih prostorov nas je prijetno presenetila. Lahko bi opisala še veliko utrinkov z obiska, kot je na primer prijaznost vseh zaposlenih. Vidite, naša radovednost se je obrestovala. Spoznali smo, da se v obiskanem podjetju zelo trudijo na področju ekologije in veliko pripomorejo k ohranjanju narave. Eva Vrhovski in sošolci, 9. a, I. OŠ Žalec 24 april 2009 SAVINJSKE ZGODBE _Sa^ùnisAe/datiney^ Najraje zbira stare radie Nasmeh nas nič ne stane Ferdo Verdev v svojem kraljestvu radijskih sprejemnikov Ferdo Verdev iz Topolovca, zaselka v Andražu nad Polzelo, je eden izmed zbiralcev starin. V svoji zbirateljski zakladnici ima ogromno različnih starin, med njimi pa po številu, in zdi se tudi po strasti, izstopajo radijski sprejemniki. Zbirko starih radiev je uredil kar v garaži, avto pa pustil na prostem. "Kaj češ," se je prešerno nasmejal Ferdo, "pravzaprav se vsi zbiratelji ubadamo s pomanjkanjem prostora. Res pa je, da me čakata poštena inventura in tudi štetje zbranih predmetov." V njegovi radijski zbirki se bohotijo različni primerki, od redkih minerv, kosmajev, ki so jih imeli pri vsaki hiši, saj niso bili pretirano dragi, zdaj pa jih je seveda bistveno manj, do madžarskega oriona, ki "špila" kot violina ... "Na boljših sejmih takšnih starih primerkov ni več," pravi Ferdo in ponosno doda, da tri četrtine radijskih sprejemnikov še vedno brezhibno deluje. Sam jih ne popravlja, razen mogoče najosnovnejših stvari. "Pri teh sprejemnikih so mi strašno všeč dizajni oziroma ohišja, zdijo se mi izjemno lepa in zanimiva." V kraljestvu radiev lahko občudujemo še druge stvari, od slik do kmečkega orodja in drugih pripomočkov za delo, pa tudi nekaj vojaške robe se najde. To zbira sin in, da ne bo pomote, tudi žena oziroma mama Anka se ukvarja s pregledovanjem številnih, več kot tisoč zbranih nabožnih podobic. "Drugače ne bi šlo, žena se mora strinjati in podpirati to delo, saj imamo tudi v hiši kar precej starinskih predmetov." Res so nas z omar pozdravljali po velikosti zloženi likalniki, tisti na oglje, različni pripomočki in pa seveda album, v katerem je Verdev zbral in uredil 3 tisoč bankovcev iz 130 držav. Potrebnih bi bilo več ur, da bi skupaj naštudirali vse države in značilnosti posameznih bankovcev. Ferdo Verdev je svojo zbira-teljsko pot začel z denarjem, torej s kovanci in z bankovci. "Potem sem opazil, koliko starin so ljudje metali v smeti, pa sem začel zbirati še druge predmete, ki so me zanimali in pritegnili. Kar nekaj let je že minilo, kar smo iz starih radijskih sprejemnikov poslušali Glas Amerike, pa Radio Moskva, Vatikan, London ... Ob večerih so tako do nas prihajale novice iz sveta in tudi ta spomin je pripomogel, da je začela nastajati ta zbirka." Intenzivneje se je z zbiranjem radiev začel ukvarjati pred osmimi leti, drugi pripomočki, na primer tesarsko orodje, pa so se pri Verdevovih znašli že prej. "Pri domačijah je še veliko robe, tudi veliko >klum-pa< se najde." Da je zbirateljstvo kljub predmetom, najdenih v smeteh, precej drag hobi, je znano. "Vsak hobi je drag, dobre robe pa res ne moreš dobiti zastonj. Toda če hočeš imeti kakšno stvar, jo pač kupiš. Po navadi jo kupim na bolšjem sejmu, veliko sem hodil naokrog, za kakšno stvar mi po- vedo prijatelji ali drugi zbiralci," pravi upokojenec iz Topolovca, ki je delovna leta zaokrožil v Gorenju. Menda je med bolj iskanimi roba iz tretjega rajha, hišne številke na primer, iskana pa je tudi fuhrerjeva slika - to sicer dobiš, vendar gre pogosto za ponaredke. "Teh je v zbirateljstvu precej, razen radiev seveda. Pri teh pa se pojavlja težava, ker pri nekaterih ni navedeno leto izdelave. Sicer obstaja literatura, kar precej sem je preštudiral, vendar se včasih še vedno lovim, v katero leto naj umestim sprejemnik." Ferdo rad pokaže zbirko prijateljem in znancem in zbira njihove vtise v starem nemškem rokovniku. "S seboj ne bom ničesar vzel, je pa res, da sem vesel, ker verjetno zbirka ne bo končala v smeteh. Končno je zbira-teljstvo tudi eden od načinov za ohranjanje in prikaz preteklosti naših prednikov. Veliko preveč različnih starin se je zavrglo oziroma je končalo v smeteh. Čeprav imamo pri hiši kar nekaj starih predmetov in pripomočkov, niso nikomur na poti, le zložiti jih je treba." Verdev ni edini zbiralec starin v okolici Andraža in razumljiva je želja, da bi v kraju uredili primeren prostor, kjer bi zbrane starine razstavili, jih uredili in predstavili obiskovalcem. Zaenkrat je to zgolj ideja, za katero še upajo, da bo kdaj padla na plodna tla. Dokler se ne bo pojavil interes, pa se lahko obiskovalci ustavijo kar v Verdevovi garaži. T. T. Častitljivih 95 let "Starost je kot obrabljena obleka. Vendar: če je čista, zakrpana, zlikana in jo nosi človek, ki ljubi življenje, se z njo lahko ponosno razkazuje." Takšna je tudi »obleka« tete Justike, kot jo kličejo vsi, ki jo poznajo, ki je v petek, 27. 3., dopolnila zavidanja vrednih 95 let. Življenje Justike Vasle, poročene Janžekovic, je začelo teči na Ponikvi pri Žalcu, kjer je v družbi desetih bratov in sester živela trdo življenje. Kar nekaj let je nato živela v Žalcu, kjer se je počutila doma. Danes, na jesen svojega življenja, ko ji že malo pojenjajo moči, pa se je vrnila na Pod tem sloganom so na II. osnovni šoli Žalec pripravili pomladno informativni dan s kulturnim programom in družabnim srečanjem. Informativni dan, ki mu pravijo tudi dan odprtih vrat, pripravijo vsaj dvakrat v šolskem letu. Ob tej priložnosti pokažejo, kaj znajo in zmorejo ustvariti njihovi učenci s svojimi učiteljicami in mentoricami. Tudi na tokratni prireditvi je bilo tako. V ozračju je bila posebna energija, ki so jo oddajali učenci ob svojih nastopih, za kar so se morali nekateri veliko bolj potruditi kot njihovi vrstniki v drugih šolah. V enournem programu so s 14 različnimi točkami igrali, plesali, deklamirali, uprizorili kratki gledališki igri Ko se Maruški ne ljubi in Županova Micka in predvsem veliko lepega povedali o mami. Ob koncu so vsem poklonili šopke rož in tako zaokrožili prireditev, ki jo je z zanimanjem in veseljem spremljalo lepo število gostov, tudi podžupanja Občine Žalec Ivica Čretnik. Pred začetkom kulturnega programa je zbranim spregovorila ravnateljica šole Danica V. Veligošek in povedala, da je zanjo ta prireditev ob materinskem dnevu zadnja, saj z novim šolskim letom zaključuje svoj petletni mandat, ker odhaja v pokoj. Strnila je svoje petletno poslanstvo in spomnila na pridobitve in rezultate, ki so zaznamovali to Med petjem pesmi Lisička je prav zvita zver obdobje. Na vzgojno-izobraže-valnem delu so pred petimi leti postali EKOŠOLA, v okviru šol s prilagojenim programom so prejeli v slovenskem merilu nagrado za najboljše glasilo, priznanje MS Žalec, začel je delovati turistični podmladek, oblikovali so šolski sklad, sodelovali so pri izvedbi mednarodnih posvetov s področja svetovalne dejavnosti in šolstva, ki so bil organizirani v Žalcu, izvajali so tudi izobraževanja za starše, vključili so se v uporabo e-gradiv pri učno-vzgojnem procesu, organizirali izmenjavo izkušenj za otroke s posebnimi potrebami s strokovnimi delavci večinskih šol, vključili so se v gibanje Specialna olimpijada, za učence, ki sodelujejo na specialni olimpijadi, izvajajo tudi tridnevno šolo v naravi, organizirali so 1. likovno srečanje šol s prilagojenim programom, oblikovali so svojo spletno stran in še bi lahko naštevali. Zelo uspešni so bili tudi na področju investicij, vzdrževanja in novih materialnih pridobitev. Uredili so sanitarije za gibalno ovirane, nakupili novo opremo, prepleskali garderobe, kupili nov kombi, klavir, Orffove in Olwilla glasbene instrumente, ozvočenje, pripomočke za naravoslovje, družboslovje, športno vzgojo in knjižnična gradiva. Kupili so tudi razne druge predmete, od digitalnega fotoaparata, televizorja, računalnikov, tiskalnikov do fotokopirnega stroja. Zatesnili so okna, v celotnem severnem delu šole pa so jih zamenjali. Ves čas so opravljali še veliko drugih vzdrževalnih del, od zamenjav dotrajanih radiatorjev, vodovodnih pip do opleskov sten. Za večino opravljenih del so bila potrebna proračunska sredstva, kar nekaj nadstandardnih pridobitev pa so zagotovili iz donatorskih sredstev. D. Naraglav Prvenec Polone Podkoritnik Polona Podkoritnik je mlada pisateljica, s koreninami povezana z Grižami, sicer pa z družino živi v Ljubljani. Zdaj maturantka je pri štirinajstih napisala svoj prvi roman, ki mu je pripisala naslov Skrinjica življenja. Mladinski roman, poln ljubezenskih zapletov in od- pletov, s srečnim koncem, vendar tudi žalostnimi trenutki, so predstavili v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Knjižnico so napolnili Polonini sorodniki, znanci in prijatelji, pa tudi tisti, ki so s svojo prisotnostjo želeli počastiti mlado avtorico. Polona je zagotovila, da že nastaja nadaljevanje prven- ca, podrobnosti pa ni izdala. Zgovorna Polona je v pogovoru, ki ga je vodila Jolanda Železnik, navdušila prisotne s svojo odprtostjo, preprostostjo in prisrčnostjo. Navdušila pa sta tudi mlada obetavna kitarista Uroš in Nace, učenca prof. Marije Alatič, iz Glasbene šole Risto Savin Žalec. T. T. Amalijina potica še vedno slastna Nečaki Darinka, Milan, Albin, Tonček, v sredini slavljenka Justika svojo rojstno domačijo pri Šepe-kovih, kjer zanjo skrbi nečak Albin z ženo Anico. Večkrat se šali, pripoveduje zgodbe, ki jih je napisalo življenje, in zelo rada poklepeta z vsemi sorodniki, ki jo pridejo obiskat. Še posebej se razveseli nečakov, ki jih je v mladosti pazila, skrbela zanje in jih vzela za svoje. Takšno starost bi si želel dočakati vsakdo izmed nas. Tako pestro življenje in priložnost, da o njem lahko pripoveduje v takšni starosti, pa ima le malokdo. Zato teti Justiki ob prazniku iskreno čestitamo, želimo zdravja in veliko dobre volje, saj si iz njenih ust želimo slišati še kakšno zanimivo izkušnjo in prigodo. M. V. Amalija Rak ob sinu Niku (prvi z desne) Tisti, ki imajo za sabo že kar nekaj let, so doživeli vse mogoče. Vzpone in padce, zlo vojne in radost svobode, lepe in manj lepe čase. Med njimi je tudi Amalija Rak iz Latkove vasi, ki je 16. marca zaokrožila devetdeset let življenja. Prav na dan njenega rojstnega dne so jo obiskali in ji čestitali predstavniki Krajevne organizacije RK Prebold in Društva in gostih upokojencev Prebold... Zelo prisrčno voščilo in šopek rož je Amaliji Rak izročila najstarejša aktivistka RK v Sloveniji, 96-le-tna Fanika Raček. Amalija Rak se je rodila v Posavju v družini z desetimi otroki. V Boštanju pri Sevnici je preživela mladostna leta. V času druge svetovne vojne je prišla v Savinjsko dolino in se zaposlila v kuhinji gostilne Cu- kala v Ojstriški vasi pri Taboru. Kot glavna kuharica je pozneje delala na Hmezadovih kmetijskih posestvih na Zovneku, v Kapli in nazadnje v Latkovi vasi. Leta 1971 se je upokojila. V zakonu je spletla toplo družinsko gnezdo za hči Greto in sina Nika. Skrbela je za dom in družino in po upokojitvi za bolnega moža. Amalija je še vedno zelo bistrega duha. Zelo rada kaj postori na vrtu in je še vedno spretna ob štedilniku. Ob svojem rojstnem dnevu je spekla tudi orehovo potico, ki so jo z veseljem poskusili tudi njeni gostje. Amalijinih dobrot so vedno veseli tudi sin Niko, hči Greta, trije vnuki in vnukinja, pa tudi pravnukinji in pravnuka, ki so babici oziroma prababici v veliko veselje. D. Naraglav _dotine/X SAVINJSKE ZGODBE april 2009 25 Življenje s Homom in zanj Novi pesniški sen Ivana Dobnika Ivan in Dragica Ivan Pinter je eden tistih mož, ki so svoje življenje zapisali naravi in planinstvu. Skoraj četrt stoletja je tudi oskrbnik Dragovega doma na Homu. To je njegov drugi dom, je kraj, kjer je uresničil veliko svojih zamisli. Skupaj z ženo Dragico skrbita, da obiskovalci v dolino odhajajo zadovoljni in se vedno znova radi vračajo. Na 605 metrov visoki Hom lahko pridemo iz Griž, Matk, Šešč, skratka poti je več in vse so dobro označene s tablami. In preden boste prišli na vrh, boste zagledali belo cerkev, ki ima zvonik ločen od ostalega dela cerkve. »Cerkev so začeli graditi leta 1445 in so jo gradili 15 let. Leta 1765 so zgoreli celotno ostrešje in zvonika, ki sta bila deloma zidana, deloma lesena. Leta 1770 so zgradili nov zvonik, ločen od cerkve, ki so jo v tem času tudi nekoliko povečali. V tistem času še niso poznali strelovodov in so zvonik namenoma ločili od cerkve. Menili so, če bo prišlo do udara strele v zvonik, bo zgorel samo zvonik, cerkev pa se bo ohranila. Tako imamo danes na Homu res poseben sakralni objekt,« pravi Ivan. Dragov dom na Homu stoji prav ob cerkvi. Ime je dobil po Dragu Ocvirku, enem najbolj požrtvovalnih članov Planinskega društva Zabukovica v začetku delovanja društva. V to društvo je od svojega 12. leta včlanjen tudi Ivan Pinter, ki je pomagal pri gradnji te planinske postojanke. Že takrat so mu starejši planinci ob njegovi zagnanosti pri gradnji pravili, da bo nekoč oskrbnik doma. »Prvič sem bil oskrbnik od leta 1980 do 1986, potem sem zaradi družinskih težav za nekaj let prekinil z delom. Z novo partnerko Dragico sem se leta 1993 odločil nadaljevati to delo, saj sem svoj Hom močno pogrešal, opazil pa sem tudi, da koča ne obratuje tako, kot bi bilo treba. Z Dragico sva se z vso vnemo lotila svojega poslanstva in mislim, da nama je zelo dobro uspelo. Je pa res, da človeku po tolikih letih energija in volja počasi pojemata, več težav je z zdravjem in prišel bo čas, ko bo treba prepustiti mesto novemu oskrbniku. Srčno si želim, da bi bil to nekdo, ki bi dober sloves doma peljal uspešno naprej.« Ivan izhaja iz verne družine in njegov oče je bil ključar cerkve sv. Magdalene. Z očetom je hodil na Hom, ko je še komaj racal. In tako je vzljubil ta hrib in cerkev, za katero zelo vestno skrbi. Pred časom so zamenjali streho in polepšali zunanjo podobo, letos pa naj bi jo na novo pobelili tudi znotraj. Dragov dom ima precej prostorskih kapacitet. V notranjosti je 120 sedežev, zunaj pa približno 450. »Med najbolj poznanimi Ivan pa se pozabava s hladnimi poslasticami. Tako lahko dobite krače, konjske in goveje salame, prekajena rebra, zašinek in v zvoniku sv. Magdalene sušen pršut. S Homa je čudovit razgled daleč naokrog. Na vzhodni strani so nad Savinjsko dolino vzpetine severnega dela Posavskega hribovja, v bližini se dviga Bukovica, pred njo sta naselji Griže in Migojnice, za njo pa proti Posavskemu hribovju zabukovško-libojska kadunja, kjer so do leta 1966 kopali rjavi premog, proti severovzhodu vidimo Celjsko kotlino, Konjiško goro in Boč, na vzhodu pa tudi Donačko goro, na jugovzhodu se lepo vidi Malič, s stolpom RTV, na južni strani so gozdnata pobočja Gozdnika, Kamnika in Mrzlice, na zahodni strani je hribovit svet severnega dela Posavskega hribovja z Golavo v ospredju, na njeni desni pa vidi- Dragov dom prireditvami na Homu je vsekakor vsakoletni pohod ob dnevu žena, ki je bil letos že dvaindvajseti. Potem so tu kresovanja in 1. maj, razni jubilejni in drugi pohodi, jeseni je tudi kostanjev piknik ob božiču pa žive jaslice. Če je dobra zima, pa poskrbimo tudi za smuk in sankanje s Homa.« Že dolgo je znano, da se v planinskem domu na Homu dobro je. Kot v drugih planinskih postojankah lahko dobite enolončnice: srnjakov, konjski in goveji golaž, segedin golaž, ragu in še kaj. Za vse tople jedi poskrbi Ivanova žena Dragica, V Savinovi hiši so na materinski dan pripravili literarni večer s pesnikom Ivanom Dobnikom z Gomilskega. Skozi pogovor z avtorjem je Tanja Pevnik predstavila njegovo novo pesniško zbirko Svetilnik, to je že peta zbirka njegovih pesmi. Pesniška zbirka Svetilnik je izšla pri založbi Litera v Mariboru. V prijetnem okolju poročne dvorane v Savinovi hiši je avtorja najprej na kratko predstavila Lidija Koceli, s spretnim vodenjem pa je večeru poezije dala posebno težo Tanja Pevnik. Ivan Dobnik je že dolgo prisoten na slovenski pesniški sceni, čeprav se drži v ozadju, ne sili v ospredje in tiho ter vztrajno pili svoje pesmi v tišini svoje samotne delavnice nekje na robu. Moč njegove poezije se ne kaže v epruvetni produkciji ali razkošju oblik, ampak v preprosti formi, kot zahteven notranji dialog žive besede in natančne pozornosti, je med drugim zapisal Iztok Osojnik ob izdaji njegove predzadnje zbirke Rapsodija v mrzli zimi. Ob izdaji zbirke Svetilnik pa je v predgovoru Milan Vin-cetič zapisal: »Dobnik v eni od Svetilniku na pot pesmi pričujoče zbirke, ki brez dvoma predstavlja vrh njegove večletne pesniške bere, pravi: Vse diši po ljubljenju, v tem kraju sem izgubljen, proti večeru lepota naraste do bolečine, čas se zapre v napeti želod ... Tudi naslov zbirke je zelo pomenljiv, kajti svetilnik ni le odrešujoča luč nad blodnjakom oceana kot prispodoba življenja, temveč tretje pesnikovo oko, ...« Ivan Dobnik se je rodil 23. avgusta 1960 v Celju. Osnovno šolo je obiskoval na Gomilskem in v Preboldu, gimnazijo v Celju, v Ljubljani pa je študiral filozofijo in primerjalno književnost. V letih 1988 do 1955 je bil zaposlen v Knjižici Bežigrad. Je član uredniškega odbora revije Apokalipsa in soustanovitelj ter odgovorni urednik Poetikona, revije za poezijo in poetično. Do zdaj je objavil pesniške zbirke Osvobajanje (1980) Kaligrafi-ja lire (1999), Zapreš svoje oči (2003), s katero je bil tudi no-miniran za Veronikino nagrado leta 2004, in že omenjeni zbirki Rapsodija v mrzli zimi (2004) ter Svetilnik (2008). Ivan Dob-nik ustvarja kot samostojni književnik v Ljubljani in Šmate-vžu pri Gomilskem, kjer je tudi doma. Večer je z igranjem na poseben instrument obogatila Eva Zavolovšek. D. Naraglav Po biserih Južne Amerike mo Savinjsko dolino proti Preboldu, Braslovčam in Polzeli, Goro Oljko, Dobrovlje in Golte, proti severu se za Savinjsko dolino s Šempetrom in Žalcem razteza Ponikovska planota, za njo pa se dvigajo Paški Kozjak, Uršlja gora in Pohorje, zadaj pa se kaže tudi Golica. Nekoliko bolj levo lahko vidimo Raduho in Kamniško-Savinjske Alpe. Hom je bil in bo ostal priljubljena izletniška točka. Kdor ga še ni obiskal, si le naj vzame čas in se poda na ta hrib, kjer ga bosta z veseljem sprejela prijazna oskrbnika Dragica in Ivan Pinter. D. Naraglav V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so minuli četrtek izrekli dobrodošlico štirim mladim gostom, in sicer domačinu popotniku in fotografu Gregorju Audiču, Tamari Tomic, ki je bila glavna uskla-jevalka njihovega potovanja, vzgojiteljici Karmen Florjan-čič, ki je na poti želela obiskati vse hribe Južne Amerike, in Marjanu - Gegiju Korošcu, ki je zbrano druščino oskrboval z vsemi potrebnimi podatki. Ko jim dopušča čas, se z veseljem odpravijo na vodenje izletov po Sloveniji in tudi po tujini. Tokrat so skozi besedo, fotografijo in glasbo popeljali več kot 60 poslušalcev po biserih Gregor, Tamara, Marjan in Karmen so postregli z mnogimi podatki, ki jih ni moč dobiti na vsakem koraku, in marsikoga navdušili za pot v Južno Ameriko Kljub letom dobrega zdravja Južne Amerike, natančneje, spoznali smo Peru, Bolivijo in Čile. Prek odličnih fotografskih posnetkov so obiskovalci potovali po skrivnostnih poteh Inkov, spustili so se v drugi najgloblji kanjon, zako- rakali na Condorili treking na 5000 m, sproščali adrenalin na najnevarnejši cesti na svetu, imenovani cesti smrti, doživeli veličastni Altiplano in preživeli v simbiozi s skrivostnim mrčesom. T. T. Zofija s svojimi obiskovalci Predstavniki Društva upokojencev Braslovče skupaj s predstavniki občine radi presenetijo svoje člane ob visokih življenjskih jubilejih. Tokrat je bila njihove pozornosti deležna 90-letna Zofija Preskar, ki jesen svojega življenja preživlja v Domu upokojencev Polzela. Zelo vesela je bila obiska predsednika DU Braslovče Toneta Rep-nika, Mije Juhart in župana Marka Balanta prav na njen rojstni dan. Obiskovalci so ji izročili šopek in ji v imenu društva upokojencev in soob-čanov zaželeli prijetno jesen življenja. Ob takih priložnostih radi obujamo spomine in tako je bilo tudi tokrat. Kot je povedala slavljenka, sta se z možem Jožetom v Braslovče samo s kovčkom preselila leta 1945, si uredila stanovanje, ker pa je bil mož krojač, sta začela s to dejavnostjo. V najboljših časih sta imela zaposlenih šest pomočnikov. Zofija je že dolga leta vdova, starost pa ji lajšajo trije sinovi, vnuki in pravnuki. V domu se dobro počuti, za svoja leta je še kar dobrega zdravja, nekoliko pa ji v zadnjem času peša spomin. T. Tavčar Zbor kronarnega kluba V Šempetru so se prejšnji mesec na svoji skupščini zbrali tudi člani Koronarnega kluba Žalec. Predsednik kluba Miha Ran-dl je povedal, da so lani v Žalcu pripravili 249 telesnih vadb. Člani kluba se ne srečujejo samo pri vadbi, temveč tudi na raznih predavanjih, meritvah krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorja. Lani so pripravili predavanje in delavnice na temo Oživljanje rešuje življenje, ki se jih je udeležilo okrog 200 slušateljev. Predaval je dr. Matej Marinšek, delavnice pa vodila Milica Podobnik. Hvaležni so za pomoč Občini Žalec in donatorskemi podjetju. Organizirali so tudi tečaj nordijske hoje. Dvanajst udeležencev se je udeležilo testa šestminutne hoje. Udejstvovali so se tudi v poho-dništvu, organizirali dva piknika, nepozabno je bilo tudi na izletu v Novem mestu v podjetju Krka, v Šmarjeških Toplicah in pri čebelarju Gorencu. Odlično je bilo tudi sodelovanje z Zvezo koronarnih klubov Slovenije. Odločili so se tudi za obsežno akcijo za nakup in namestitev defibrilatorjev na javnih mestih. V klubu imajo zdaj v lasti le en defiblirator. Aparat stane več kot 2700 evrov, zato bo potrebno za uresničitev tega cilja kar precej denarja. V društvu imajo tudi učni defiblirator, na katerem so lani pripravili kar nekaj tovrstnih usposabljanj. D. N. 26 april 2009 NASA DEDIŠČINA Življenje s spomini na vojno Marija ob sinovih V prihodnjih dneh bomo praznovali dan upora proti okupatorju. To je spomin na čas, ko je Hitler s svojo soldate-sko okupiral našo državo in jo hotel narediti za svojo nemško provinco. Svobodoljubni ljudje so se temu uprli in v štiriletni vojni izbojevali svobodo. Med njimi je bila tudi Marija Zavr-šnik, ki je pred kratkim praznovala 90. rojstni dan. Marija je pri svojih devetdesetih letih zelo vitalna, predvsem pa zelo razgledana in energična ženska, ki redno spremlja dogodke doma in po svetu, veliko bere in sodeluje v borčevski organizaciji. Je prava zakladnica spominov. S spoštovanjem in zanosom se spominja predvojnega obdobja in vojnega časa. Marija se je rodila 20. marca 1919 v Sv. Lovrencu v družini štirih otrok. Osnovno šolo je obiskovala v Preboldu, srednjo pa v Celju. Po končani šoli je delala na kmetiji pri svojih starših. Očeta, ki je bil velik rodoljub, je kmalu zgubila, star je bil komaj 47 let. Oče, ki je bil leta 1921 izvoljen na listi socialdemokratov za župana občine Sv. Pavel pri Preboldu, je vcepil otrokom socialdemokratske nazore, rodoljubje in ljubezen do domovine. Kot župan je opravljal svoje delo vse do svoje smrti 1926. leta. Mama je ostala sama s štirimi otroki in prevzela gospodarstvo v svoje roke. Imeli so srednje veliko kmetijo in gostilno. Trije bratje in Marija so ji pridno pomagali. Tako je bilo vse do leta 1942, ko so družino internirali. Kot narodno zavedna družina so že pred vojno aktivno delovali V soboto, 16. maja, bo od 9. ure zjutraj dalje na Vranskem TRADICIONALNO SREČANJE VSEH TREH VETERANSKIH ORGANIZACIJ Spodnje Savinjske doline (Občinske organizacije ZB za vrednote NOB, Veteranov vojne za Slovenijo 1991 in Veteranskega združenja Sever). Vabljeni! v naprednem društvu kmečkih fantov in deklet s sedežem v njihovi hiši. Vsi trije bratje so bili tudi člani Sokola in tako so ob izbruhu vojne vedeli, kje je njihovo mesto. Njihova narodna zavest je bila na zelo visoki ravni in takoj v začetku vojne so postali del narodnoosvobodilnega gibanja. Kmalu so jih izdali in vse brate so odpeljali v Stari pisker, enega od njih so pozneje tudi ustrelili kot talca v Mariboru. Vsi ostali pa so bili odpeljani v delovna taborišča v Nemčiji. »S tem so nam vzeli svobodo, mladost, človeško dostojanstvo, bili pa smo močni in polni optimizma po novih časih, kar nam je morda tudi pomagalo preživeti. Domov smo se vrnili na opusto-šeno domačijo in vse je bilo potrebno začeti znova. Bili smo živi in tako smo z veseljem in veliko žlico zajemali svobodo in se zagnano lotili obnove porušene domovine,« pripoveduje Marija in je prav jezna, ker želijo zdaj nekateri spreminjati zgodovino in iz poražencev narediti zmagovalce. »To je narobe svet, Evropa je že zdavnaj razčistila s tem, pri nas pa se gremo nerazumljive in škodljive igrice,« pravi Marija. Po vojni si je skupaj z možem Stankom, s katerim se je poročila leta 1947, ustvarila toplo družinsko gnezdo, v katerem sta svoje zavetje in ljubezen našla tudi sinova Jože in Stane. Njihovo življenje je leta 1978 skalila smrt moža in očeta. Drug za drugim so njeno življenje razveseljevali vnuki in zdaj že tudi pravnuki. Marija je vse svoje življenje delala na zemlji in gospodinjila, v službo ni hodila, doma je šivala JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko 041 / 612 731 Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. CVETLIČARNA ZVONČEK ŽALEC Pokopališka cesta 1, tel.: 710 35 45 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek-petek od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 15. ure, nedelja od 8. do 12. ure. Spletna stran: www.jkp-zalec.si in tako prispevala denar v družinski proračun. Tudi danes še marsikaj postori v hiši in na vrtu, uživa zasluženo jesen svojega življenja in se tudi s pisanjem predaja spominom na svoje življenje in čas vojne. »Naš odpor proti okupatorju ni bil zaradi politike, ampak iz narodne zavednosti. Skorajda ali pa sploh nismo vedeli, kaj je komunizem, vedeli pa smo, kaj so naš jezik, naša država, naša identiteta ... Prav tako kot takrat bi delala tudi zdaj, če bi se počutila ogroženo. Žalosti me, da nekateri ljudje napadajo naš narodnoosvobodilni boj in ga skušajo izbrisati iz zgodovinskega spomina, ali kar je še bolj žalostno, na račun povojnih pobojev, ki jih tudi borčevska organizacija obsoja, kujejo priložnost za svojo rehabilitacijo, ker so bili na napačni strani.« D. Naraglav Tri aktivnosti Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold pripravlja v tem spomladanskem času tri zanimive dejavnosti, na katere vabi vse Preboldčane in druge občane Savinjske doline. 27. aprila bodo v Graščini Prebold pripravili dan odprtih vrat Zgodovinske zbirke Prebold skozi čas. Vrata bodo odprli ob 10. uri in bodo odprta do 17. ure. Drugi dogodek je tradicionalni pohod po grajskih poteh, ki bo letos 9. maja. Pohodniki se bodo ob 8. uri zbrali na dvorišču Graščine Prebold. Tretji dogodek bodo pripra- vili v sodelovanju z Občino Prebold, in sicer srečanje ter pogovor z nekdanjimi taboriščnicami in ukradenimi otroci. Izpovedim boste lahko prisluhnili 15. maja ob 17. uri v preboldskem hotelu. Podrobnejše informacije lahko dobite na Občini Prebold, v Občinski knjižnici Prebold in Medobčinski splošni knjižnici Žalec. D. N. ^SaAjtini&Ae^dalUie'* Telefon: 03/712 12 80 O Občina Žalec in Zveza turističnih društev Občine Žalec objavljata IZBOR »Najlepšega kraja, hiše in kmetije v letu 2009« v okviru projekta Turistične zveze Slovenije »Moja dežela - lepa in gostoljubna« 1. S ciljem izboljšati kakovost življenja občank in občanov Občine Žalec in turistov, prispevati k trajnostnemu razvoju v urejenem in zdravem okolju, poskrbeti za večjo turistično privlačnost naših krajev, za učinkovitejšo promocijo Občine Žalec in posledično Slovenije ter turizma in prispevati k razvoju turistične in ekološke zavesti ljudi organizirata Občina Žalec in Zveza turističnih društev Občine Žalec izbor najlepše urejenega kraja, hiše, kmetije, šole, stavbe in obnovljenega objekta kulturne dediščine z naslovom »Najlepši kraj, hiša in kmetija«. 2. Izbor je zasnovan na projektu Turistične zveze Slovenije »Moja dežela - lepa in gostoljubna«. 3. V izbor se vključujejo prebivalci, tako da skrbijo za celoletno urejenost bivalnega okolja (objektov, v katerih stanujejo), okolja, kjer so zaposleni (podjetja, ustanove, zavodi) in kraja, v katerem živijo in se družijo na sploh. Urejanje okolja je najbolj množična dejavnost prostovoljcev. Kraji, zaselki in objekti naj bodo urejeni vsak dan v letu. Urejanje okolja naj bo del kakovosti življenja. Pobudniki in nosilci izbora na krajevni ravni so turistična društva in krajevne skupnosti. Na ravni občine organizirata in usmerjata tekmovanje Zveza turističnih društev Občine Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Izbor poteka najprej v okolju krajevne skupnosti, najbolje ocenjeni pa napredujejo v izbor na nivoju občine. Najbolje ocenjeni v določenih kategorijah v okviru občine (kraji, šole) tekmujejo za laskavi naziv »Najlepše urejeni v Sloveniji«. 4. Za uspešno organizacijo izbora so udeleženci razdeljeni v kategorije: 1. Kraj, zaselek oz. del kraja 2. Hiša 3. Kmetija 4. Šola 5. Stavba 6. Obnovljen objekt kulturne dediščine NAJLEPŠI KRAT, ZASELEK OZ. DEL KRAJA: V tej kategoriji se ocenjujejo urejenost kraja, zaselka oz. dela kraja kot celote in tudi posameznih objektov, kakovost turistične ponudbe, kakovost življenja v kraju oz. delu kraja za prebivalce in goste, varovanje naravne in kulturne dediščine, varovanje okolja in gostoljubnost. Ocenjuje se ulice in trge, objekte različnih dejavnosti, upošteva se naravno in gojeno cvetje in zelenje, skrb za dediščino, turistično infrastrukturo itd. Pri ocenjevanju se preverja, kako je s prizadevanjem za zdravo in čisto okolje (zbiranje, odstranjevanje in deponiranje odpadkov, varovanje vodnih virov in zraka, raba alternativnih virov energije itd.) in s prometno ureditvijo. NAJLEPŠA HIŠA: Ocenjujeta se zunanja urejenost hiš in njihove okolice (urejenost fasade, dvorišča, vrtov, zelenic, balkonov in okenskih polic). NAJLEPŠA KMETIJA: Ocenjuje se urejenost kmetij, tako stanovanjskih objektov kot gospodarskih, in njihove okolice (urejenost fasad, dvorišč, vrtov, zelenic, balkonov in okenskih polic), ohranjenost elementov kulturne dediščine (vodnjak, hišna kapelica). NAJLEPŠA ŠOLA: Vsebina tekmovanja šol je urejenost šolske stavbe, okolice šole, telovadnih in športnih igrišč. Pri ocenjevanju se upošteva tudi skrb za okoljsko vzgojo učencev in njihovo sodelovanje pri urejanju šole in njene okolice. NAJLEPŠA STAVBA: V kategorijo poslovnih stavb so vključeni objekti podjetij, obrtnikov, zavodov in javnih ustanov (trgovine, gostišča, banke, policijske postaje, gasilski domovi ipd.) na področju Občine Žalec. Ocenjuje se urejenost objektov, njihove okolice in pripadajočih objektov. Upošteva se, kako je poskrbljeno za dostop in označenost ter usklajenost z okoljem. NAJLEPŠE OBNOVLJEN OBJEKT KULTURNE DEDIŠČINE V tej kategoriji se ocenjuje obnova objektov kulturne dediščine (ki so lahko stanovanjski objekti, sakralni objekti, verska znamenja, gospodarski objekti) z upoštevanjem arhitekturne tipičnosti, tradicije, etnologije ter skladnost s pokrajino in zasnove naselja. Vključeni so lahko objekti, katerih obnova je bila dokončana v zadnjih treh letih. 5. Izbor vodi projektni svet, urejenost pa ocenjuje posebna ocenjevalna komisija. PROJEKTNI SVET Projektni svet imenuje župan Občine Žalec. Projektni svet zbira in ovrednoti podatke, obvešča sodelujoče in javnost o poteku izbora ter skrbi za koordinacijo z regijsko ocenjevalno komisijo projekta Turistične zveze Slovenije »Moja dežela - lepa in gostoljubna«. Projektni svet sodeluje tudi pri oblikovanju zaključne prireditve in podelitvi priznanj ter nagrad najlepšim v vseh kategorijah. OCENJEVALNA KOMISIJA Ocenjevalno komisijo imenuje župan Občine Žalec in je petčlanska. Ocenjevalna komisija si dvakrat v letu ogleda prijavljene iz vsake kategorije. Vse rezultate posreduje v pisni obliki projektnemu svetu. Ocenjevalna komisija se pri svojem delu opira na dogovorjene kriterije. 6. Na krajevni ravni (območje krajevne skupnosti) organizirajo izbor turistična društva v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi. K sodelovanju v izboru se lahko prijavijo lastniki (pravne in fizične osebe) sami z izpolnjeno prijavnico, ki jo dobijo pri turističnem društvu v svojem kraju, objavljena pa bo tudi v lokalnem časopisu Utrip Savinjske doline in na spletnih straneh Občine Žalec in ZKŠT Žalec. Sodelujoče v izboru lahko prijavijo, seveda s soglasjem lastnikov, tudi turistična društva in krajevne skupnosti. Prijavi mora biti priložena utemeljitev. Prijave zbirajo turistična društva po posameznih krajih in ZKŠT Žalec do 31. maja. Turistična društva najkasneje do 8. junija posredujejo informacije o najbolje ocenjenih po posameznih kategorijah na ravni krajevne skupnosti za vključitev v izbor na ravni občine. Ocenjevalna komisija na ravni občine opravi prvi ogled junija, drugi ogled pa avgusta. 7. Trem najlepšim v vsaki kategoriji, razen v kategoriji šol (nagradi se le najlepša), bodo na zaključni prireditvi novembra v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec podeljena priznanja in nagrade. Pri kategoriji »kraji in zaselki oz. deli krajev« so prejemniki turistična društva, ki delujejo v nagrajenih krajih, in krajevne skupnosti, pri kategoriji »šole« prejme priznanje in nagrado ravnatelj oz. ravnateljica, pri kategorijah »hiše«, »kmetije« in »poslovni objekt« ter »obnovljeni objekti kulturne dediščine« so prejemniki priznanj in nagrad lastniki. 8. Udeleženci tekmovanja, ki so razglašeni za najlepše (1. nagrada), izgubijo pravico do sodelovanja na tekmovanju za tri leta. 9. Mesto Žalec zaradi specifičnosti (velikost, gospodarstvo, gostinska in druga ponudba) ne sodeluje v kategoriji »kraj«, zato pa se vključi v tekmovanje v vseh ostalih kategorijah. Pobudnika in nosilca tekmovanja na ravni mesta Žalec sta Turistično društvo Žalec in Mestna skupnost Žalec. Zveza turističnih društev Župan Občine Žalec Občine Žalec, Lojze Posedel predsednica Breda Vizovišek Žalec, april 2009 NAGRADNA KRIŽANKA april 2009 27 Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v marčevski številki Utripa: VRANSKO-PRODAJALNA-S-TEKSTILOM-ANA-PRIJETNO-PRESENEČENJE-OB-VSAKEM-NAKUPU-ZNANE-ZNAMKE-OBLAČIL. Izžrebani nagrajenci: 1. Mija Selčan, Tabor 59, Tabor, 2. Alojzija Lozinšek, Topovlje 23, Braslovče, 3. Marjan Zabukovnik, Založe 32, Polzela. Vrednostne bone prejmete nagrajenci v uredništvu Utripa. Za pravilne rešitve križanke bodo trije izžrebani prejeli nagrade, ki jih poklanja SADJARSTVO MIROSAN, d. d., Kazase 95, Petrovče. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Žalec, do 8. maja 2009 (DOPISNIC PO TEM DATUMU NE BOMO UPOŠTEVALI!) 28 april 2009 ŽIVIMO Z ZEMLJO LU/vtp/ Sobivanje je nujno Novi posevki na naših njivah Okrogla miza o čebelarstvu v Dobriši vasi Osrednja tema letošnjega tradicionalnega, že 21. Jože-fovega sejma v Petrovčah je bilo čebelarstvo in temu je bila posvečena tudi okrogla miza, ki jo vsako leto pripravijo v dvorani gasilskega doma v Dobriši vasi. Na okrogli mizi so se zbrali čebelarji, kmetje, hmeljarji in sadjarji in govorili o sožitju sodobnega kmetijstva in čebelarstva. Osrednji govorniki so bili podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Franc Šmerc, specialistka za varstvo rastlin Iris Škerbot s Kmetijsko-goz-darskega zavoda Celje in specialist za ekološko kmetovanje Mitja Zupančič. Čeprav je bilo v javnosti preteklo leto zaradi številnih pomorov čebel slišati precej hudih besed čebelarjev na račun kmetijstva, je bila osnovna ugotovitev okrogle mize, da strokovne institucije in zveze dobro sodelujejo in skušajo rešiti vse nastale probleme. Čebele so nujne za kmetijstvo in opraševanje. Nekdaj so se s čebelarstvom ukvarjali predvsem kmetje, ki so dobro skrbeli za svoje čebele. Tudi sodobni kmetje so vedno bolj osveščeni, kako uporabljati nujne pripravke v kmetijstvu, da ne bi prišlo do pomora čebel. Franc Šmerc je poudaril, da čebele oziroma čebelarji skrbijo za brezplačno opraševanje sadnega drevja in drugih žuž-kocvetnih rastlin. To dejstvo ni samo po sebi umevno, v ZDA kmetje namreč po njegovih besedah za opraševanje plačujejo čebelarjem 250 dolarjev po panju. Slovenija je za Češko druga najbogatejša s čebelami. Približno 8.000 čebelarjev ima 10 tisoč čebelnjakov s približno 170 čebeljimi družinami. To pomeni 7,5 družine na kvadratni kilometer. Na leto čebela nabere oziroma potrebuje 200 kg nektarja in 20 do 30 kilogramov cvetnega prahu. Na dan izleti iz čebelnjaka do 17-krat, en let traja 10 minut, leti do 3 km daleč, opraši pa na dan približno tisoč cvetov. Tudi brez čebel obrodijo sadovi, vendar je pridelek ob prisotnosti čebel od 2,5- do 10-krat večji. Uspešnost čebel kot opraševalk pa zmanjša hladnejše in vetrovno vreme v času cvetenja. Zagotovo pa so čebele izredno občutljiv pokazatelj dogajanja v okolju, zlasti onesnaženja. »Čebelarstvo in kmetijstvo sobivata, pokrivata isti prostor. Z varstvenimi ukrepi, umnim kmetovanjem, spoštovanjem pravil kmetovanja in uporabo fitofarmacevt-skih sredstev lahko preživijo tako kmetijstvo kot čebele oziroma čebelarstvo,« je poudaril Franc Šmerc. Iris Škerbot je poudarila vlogo kmetijskih svetovalcev pri osveščanju o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev: »/.../ da varujejo z zaščitno obleko in ukrepi sami sebe in okolje ter vse žive organizme v okolju. Kmetovalcem priporočamo, da uporabijo fitofar-macevtska sredstva takrat, ko je to res nujno potrebno, da naj prvenstveno izvajajo vse preventivne ukrepe, da ne bi prišlo do pojava bolezni, škodljivcev in prevelikega obsega plevela. Da se torej uporabljajo ta sredstva le v skrajnih primerih. Kadar brez njih ne gre, pa mora biti uporaba preudarna: prebrati morajo navodila za uporabo, se poučiti o delovanju in odmerkih, pri aplikaciji pa poskrbeti za to, da ne pride do zanašanja na sosednje posevke, glede vetra in podobno, do tega, kakšno tehniko bodo uporabili.« Čebelarje je zelo razjezila odločitev ministra za kmetijstvo, da izjemoma za tri mesece ponovno dovoli uporabo NEONIKOTIDOV za obdelavo semen koruze. S pravilno uporabo takih semen do škode za čebele ne sme priti, saj je ministrstvo ob tem dovoljenju izdalo še nekaj drugih ukrepov, smo med drugim slišali na okrogli mizi. Če semena ne bi bila obdelana, bi bilo potrebno proti škodljivcem za okolje uporabiti veliko bolj nevarno škropljenje, je potrdil Franc Šmerc. Prav zatiranje koruznega hrošča v zadnjem času buri duhove, zato morajo kmetje upoštevati nasvete svetovalcev, je poudarila Iris Škrbot: »Kmetje se morajo zavedati, da podtlačne sejalnice lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zanašanje semen na druge površine, zato jih morajo pravočasno preurediti. Paziti morajo, kam odvržejo vreče oziroma vso odpadno embalažo, skratka, da upoštevajo dobro kmetijsko prakso iz varstva rastlin in vse zahteve, ki jih nalaga pravilnik o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev.« K. R. Navadni riček (Camelina sativa (L.) Crantz) so pridelovali že v mlajši kameni in železni dobi na območjih ob Severnem morju in ob Renu. Pri nas se je pridelovanje te oljnice ohranilo do današnjih dni le na Koroškem, kjer rastlino imenujejo »toter« (rastlina se po nemško imenuje »Leindotter«) in njeno olje -»totrovo olje«. Rastlina je zelo šibka, podobna navadnemu lanu, zato zasledimo tudi ime nepravi lan. Razvejeno, rahlo dlakavo steblo izrašča iz listne rozete od 30 do 100 cm visoko. Je pokončno, posuto s poleglimi zvezdastimi laski. Ob zrelosti oleseni. Glavna korenina je vretenasta, stranske so vlaknaste. Na zgornji tretjini se steblo razveji na več pokončnih vejic, ki nosijo cvetove, združene v socvetja. Posamezen cvet sestavljajo štirje zeleni, podolgovati čašni listi in štirje rumeni, kijasti venčni listi, dolgi do 5 mm. Plod se tako kot pri ostalih križnicah imenuje lusk. Je hruškaste oblike, dolg 6-14 mm. V njem je od 17 do več kot 30 drobnih semen oran-žno-rdečkasto rjave barve. Pridelava vedno bolj zanimiva Pridelava rička postaja v Evropi in Ameriki vedno bolj zanimiva, ker je njegova pridelava vključno s spravilom enostavna in mogoča z majhnimi stroški, ker je rastlina primerna tudi za pridelavo v okviru smernic ekološke pridelave, olje vsestransko uporabno in ker se iščejo novi viri esencialnih maščobnih kislin, posebno omega-3. Rastlina ima ugoden vpliv kot podorina in je primerna prekrivna rastlina v sistemih obdelave tal brez pluga. Tradicionalno se je olje navadnega rička uporabljalo kot domače zdravilo. Veljalo je za krepilno sredstvo, uporabljali pa so ga pri težavah zaradi rane na želodcu in dvanajsterniku, želodčnih težavah (tudi prebavnih motnjah), za krepitev telesne odpornosti in imunske odzivnosti, boleznih srca in ožilja, zniževanju holesterola, pri predmenstrualnih in kli-makterijskih težavah. Namenjeno je bilo tudi za zunanjo uporabo pri oskrbi opeklin in ran, pri vnetih očeh, raznih alergijah in težavah s kožo (ek-cemi, luskavica). Danes se zaradi visoke vsebnosti esencial-nih maščobnih kislin ter visoke vsebnosti in stabilnosti tokofe-rolov olje navadnega rička uvršča med funkcionalno hrano. Pri kuhi se uporablja kot začimba. Kot primerno so ga potrdili za uporabo v solatah, za kuhanje, pečenje in cvrtje, v laboratorijskih in pilotnih testih pa tudi za pripravo majonez, polivk, sladoledov ... V kozmetični industriji ga uporabljajo za izdelavo pH nevtralnega mila, šamponov, los-jonov in kot dodatek različnim kremam. Pridelava v glavnem zaradi semen Semena vsebujejo od 33 % do 42 % olja ter od 25 % do 30 % surovih beljakovin. Pridelek semena je od 2 do 3 t/ha, v naših razmerah od 0,8 do 1,2 t/ ha. Ker je seme zelo hranljivo, je lahko samo ali kot ostanek po stiskanju olja (pogače) primerno za krmo nekaterih živali. Pogače vsebujejo namreč okrog 10 % olja, 45 % beljakovin, 13 % vlaken in 5 % mineralov. Olje se uporablja tudi v tehnične namene. V vseslovenskem projektu, v katerega smo vključeni tudi raziskovalci Inštituta za hmeljarstvo in pi-vovarstvo Slovenije, pa ga preizkušamo tudi kot mazivo in možnosti predelave v biogorivo. Uporabna so tudi stebla, ki jih je mogoče uporabiti kot vir biomase ali celuloznih vlaken Govedorejci obiskali vzrejni center V petek, 20. marca, je Govedo-rejsko društvo Savinjska dolina Žalec za svoje člane organiziralo strokovno ekskurzijo v vzrejni center plemenskih bikov v Novi Gorici, kamor smo se s polnim avtobusom odpeljali ob osmih zjutraj izpred avtobusne postaje v Žalcu. Prvi krajši postanek za kavo smo imeli na počivališču Ravbarkomanda pri Postojni, nato pa pri naravni znamenitosti izvira reke s slapom iz skalne stene pri Ajdovščini, kjer smo imeli nekoliko daljši postanek za sendvič, sok in pivo. V vzrejni center na Kmetijsko gozdarskem zavodu v Novi Gorici smo prispeli ob pol dvanajstih. Obuli smo si zaščitna obuvala in prečkali razkužilno pregrado, vse zaradi preprečitve vnosa kužnih bolezni v center. Hlevi so odprtega tipa na zunanjo klimo, odgnojevanje je s pomočjo transporterja, razporeditev boksov za plemenske telice je v obliki podkve, povsod je prosta reja. V vzrejnem centru v Novi Gorici vzrejajo in spremljajo rast in razvoj bikcev od predhodno odbranih bikovskih mater za rjavo in črno-belo pasmo ter pasmi limusine in charole. Prvi dve pasmi sta namenjeni prireji mleka, drugi dve pa za prirejo govejega mesa. Moška teleta pridejo v vzrejni center s kmetij iz vse Slovenije, na katerih redijo navedene pasme v starosti deset tednov. Vzrejni center, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, bikce od predhodno odbranih bikovskih mater, osemenjenih z elitnimi biki, kupi na kmetijah po vsej Sloveniji. Pri moških teletih z optimalnimi genetskimi sposobnostmi za gospo- ZBIRANJE PREDLOGOV ZA HMELJARSKEGA STAREŠINO IN HMELJARSKO PRINCESO 2009/10 Upravni odbor Zbora hmeljarskih starešin in princes Slovenije v skladu z 9. členom Statuta Zbora hmeljarskih starešin in princes Slovenije poziva vse fizične in pravne osebe s področja hmeljarstva v Sloveniji, da podajo predlog za novega hmeljarskega starešino in hmeljarsko princeso, ki jo iz svojih vrst izbira Društvo podeželske mladine. Pogoji: 1. kandidat za hmeljarskega starešino mora biti hmeljar s stažem hmeljarstva najmanj 25 let in starosti najmanj 48 let; 2. hmeljarska princesa mora izhajati iz hmeljarske družine in mora poznati tehnologijo pridelave hmelja. Predloge pošljite na naslov društva: Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije, Mestni trg 5, 3310 Žalec, s pripisom: Predlog za hmeljarskega starešino in hmeljarsko princeso v letu 2009. Zadnji rok je 25. maj 2009. UO Zbora hmeljarskih starešin in princes Slovenije za izdelavo papirja. Ponekod so stebla uporabljali za izdelavo metel. Opravila v posevku Riček sejemo konec marca oziroma v prvi polovici aprila na razpleveljene njive. Zaradi večje tekmovalnosti s pleveli je bolj priporočljiva ožja med-vrstna razdalja, še bolje pa se obnese setev »širom«. Raziskovalci navajajo, da sajenje zgodaj spomladi ričku omogoči, da se razvije pred večino enoletnih plevelov, ki jih na ta način preraste in zaduši. Iz istega vzroka je šlo tudi žlahtnje-nje v smeri sort s širšimi listi. Riček je nezahtevna rastlina, ki uspeva tudi na višji nadmorski višini, v sušnem in vlažnem podnebju ter na različnih tipih tal, razen na zelo težkih in organskih tleh. Potreba po hra-nilih je nizka, vendar ustrezno gnojenje pozitivno vpliva na pridelek. Rastna doba rička je od 90 do 120 dni. Žanjemo ga od sredine do konca julija. Če je manjši nasad čist, rastline pokosijo, če pa je prisotnega več plevela, rastline populijo. Ri-ček zvežejo v snope in omlati-jo. Žetev večjih površin je mogoča s kombajnom - kot pri oljni ogrščici. Doc. dr. Barbara ČEH, univ. dipl. inž. agr., Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije darsko pomembne lastnosti, kot so prireja mleka in mesa, začnejo z nadzorovano vzrejo, kar pomeni, da spremljajo dnevni prirast, eksterierne lastnosti, morebitne spremembe v kasnejšem obdobju in karakterne lastnosti posameznih živali. Tako imenovani neposredni test je končan v starosti živali okrog leta in pol, ko biki v povprečju dosežejo plemensko zrelost, pri tem pa je pregled približno naslednji: 20 % živali, ki so se pokazale v vzrejnem obdobju kot najboljše, gre v nadaljnje testiranje za potomstvo oz. v tako imenovani progeni test v Presko pri Medvodah, ki vključuje najsodobnejša dognanja genetike oz. dedovanja z vključevanjem računalniške tehnike pri obdelavi ter predstavitvi podatkov, ki določajo plemensko oz. relativno plemensko vrednost posameznega plemenjaka. Drugih 20 % neposredno testiranih bikov z relativno še vedno dobrimi rezultati iz neposrednega testa je na voljo za naravne pripuste kmetijam po Sloveniji, ki se seveda odločijo za takšen način reprodukcije v svoji čredi, preostale živali pa so ob koncu testa ali pa že prej zaradi različnih razlogov izločene iz od-bire in se jim dodeli status mlado pitanega goveda, namenjenega za pridobivanje slastnih zrezkov na naših krožnikih. Vodstvu vzrejališča v Novi Gorici se zahvaljujemo za prijazen sprejem, rejce z našega območja pa vabimo k sodelovanju tudi v smislu naročanja oz. nakupa njihovih plemenskih bikov iz neposrednega testa, ki so odbra- ni za naravni pripust v kmečkih rejah. Morebitni zainteresirani se lahko bodisi oglasijo v vzrejališču bodisi sporočijo svoje želje po telefonu na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica. Kasneje smo se odpeljali v vas Hruševica na Krasu v neposredni bližini znanega Štanjela, kjer so nam na turistični kmetiji pripravili degustacijo primorskih vin v vinski kleti, pri čemer je igral glavno vlogo kraški teran, ki uspeva samo na rdeči kraški zemlji in samo tu dozori grozdje z vsebnostjo kislin, ki omogočajo izdelavo tega vina. Sledila je po-kušnja kraškega pršuta s teranom in vsak se je lahko prepričal, da je to res kombinacija brez primere. Po prijetnem druženju in nakupu domačih kraških izdelkov smo se v vetrovnem, vendar sončnem poznem popoldnevu odpeljali proti Žalcu, kamor smo prispeli po postanku na Lomu v zgodnjih večernih urah. Nekaj udeležencev izleta se je udeležilo tudi zaključka v žalskem hotelu, tako da savinjskim govedorejcem res ni mogoče očitati, da ne storijo ničesar za razvoj turizma v domačem okolju. Naslednja strokovna ekskurzija je predvidena jeseni, lokacija še ni znana, vse članice in člane društva pa vabimo, da s svojimi predlogi prispevajo k čim boljšemu programu tako glede kmetijske stroke kot tudi glede možnosti ogleda naravnih in kulturnih posebnosti sosednjih dežel. Na-svidenje torej jeseni. Ivan Krašovc in Marko Tevž, Govedorejsko društvo Žalec INFORMACIJE april 2009 29 SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786 24 UR NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI DELOVNI ČAS: OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn.informacija.net. C th ■J ^^ Ml iW 1 NOVO - šiviljstvo- lea Za vse, ki še cenite ohranjanje poklica naših babic, prijazno besedo, čas, znanje obrtne in modelarske šole ter izkušnje na kreacijah za medijske osebe, ostajam na meni najbližjih tleh. ŠIVANJE PO MERI AKTUALNO: Izposoja fantovskih in dekliških obhajilnih oblek £ea Zupan s. p., Ojstriška vas 35 b, 3304 Tabor Informacije na tel.: 03 572 70 79, 051365 079 Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: Lojze Posedel, predsednik in člani Jože Meh, Jasna Seražin Meško, Janko Kos, Ivan Jelen, Vlado Majer, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, Gvido Hribar, Drago Podgorelec, Primož Salesin, Robert Smodej, Ervin Čas, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. 30 april 2009 KRONIKA / INFORMACIJE ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec UTRIP SAVINJSKE DOLINE PRAVILA VOLILNE KAMPANJE ZA MESEČNIK UTRIP SAVINJSKE DOLINE ZA VOLITVE POSLANCEV V EVROPSKI PARLAMENT 2009 V skladu z Zakonom o medijih, Zakonom o volilni in referendumski kampanji, Zakonom o volitvah poslancev RS v Evropski parlament in Programsko zasnovo mesečnika Utrip Savinjske doline je ZKŠT Žalec kot izdajatelj sprejel naslednja pravila volilne kampanje, ki veljajo za volitve poslancev v Evropski parlament, ki bodo 7. junija 2009. 1. Mesečnik Utrip Savinjske doline bo o dogodkih, povezanih z volitvami, volilno kampanjo in kandidati za volitve v Evropski parlament ter o njihovih programih, poročal v skladu s profesionalnimi novinarskimi merili, normami nepristranskega in enakopravnega novinarskega poročanja. Poročanje bo v skladu s presojo uredništva (in pristojnostmi v skladu z Zakonom o medijih) in kadrovskimi možnostmi mesečnika Utrip Savinjske doline. 2. Utrip Savinjske doline bo o dogodkih, povezanih z volitvami, volilno kampanjo in kandidati za Evropski parlament, poročal v okviru rednih številk Utripa Savinjske doline. Za namene tovrstnega poročanja bo v času volilne kampanje namenjena 13. stran Utripa Savinjske doline oz. po uredniški presoji glede na večje potrebe in v skladu s programsko zasnovo tudi druge strani. 3. V redni izdaji Utripa Savinjske doline bo namenjen prostor tudi za oglaševanje, povezano z volitvami. Za slednje se uporablja veljavni cenik oglasov kot za ostale oglaševalce in je na voljo na sedežu časopisa v Žalcu in na spletni strani ZKŠT (www.zkst-zalec.si/utrip), za tehnični del priprave in pošiljanja oglasov pa navodila za oglaševalce, ki so ravno tako na voljo v uredništvu časopisa in na isti spletni strani. Za oglase, ki so namenjeni oglaševanju kandidatov in vsebin, povezanih z volitvami, so na voljo strani, kot velja v skladu z rednim oglaševanjem v programski zasnovi časopisa z izjemo prve in in zadnje strani časopisa, kjer oglasi z volilno vsebino niso mogoči. Prav tako v časopis ni mogoče vlaganje propagandnega materiala. Brezplačne objave političnih strank niso mogoče. 4. Naročila oglasov sprejemamo na sedežu uredništva. Naročila morajo biti predložena v obliki naročilnice, ki jo naročniki oddajo osebno ali pošljejo po pošti ali po faksu najpozneje 12 dni pred izidom časopisa. Vsako naročilo bo evidentirano z datumom in uro sprejema v evidenčni knjigi. Za majsko številko Utripa Savinjske doline, ki izide 27. maja, v času volilne kampanje, so torej roki: petek, 15. maj - ROK ZA ODDAJO PISNIH NAROČIL torek, 19. maj - ROK ZA ODDAJO GRADIV ZA PRIPRAVO OGLASOV, ki jih pripravlja Utrip SD sreda, 20. maj - ROK ZA ODDAJO PRIPRAVLJENIH OGLASOV Naročilnica mora vsebovati naslednje podatke: naziv politične stranke in organizatorja volilne kampanje, točen naslov naročnika, številko transakcijskega računa, ki ga politična stranka oz. organizator uporablja za volilno kampanjo, davčno številko politične stranke, za katero naročnik naroča oglaševanje, izjavo o statusu davčnega zavezanca, čitljivo navedbo vodje volilne kampanje za naročilo, žig naročnika. Prav tako mora naročilnica vsebovati velikost naročenega oglasa. Za oglaševanje za namene volilne kampanje v Utripu Savinjske doline velja, da se na podlagi naročenih in objavljenih oglasov izstavijo računi, ki morajo biti poravnani najkasneje 8 dni po dnevu izstavitve. 5. Za stran in mesto volilnega oglasa lahko naročnik oglasa poda predlog, za končno razvrščanje pa je pristojna odgovorna urednica Utripa SD; ob tem se upošteva programska zasnova časopisa, vrstni red naročila in velikost oglasa (evidenčna knjiga). 6. Naročnik mora dostaviti oglase v elektronski obliki in skladno z zgoraj zapisanimi roki ter s tehničnimi normativi (Navodila za oglaševalce), ki so na voljo v uredništvu in na spletni strani časopisa (www.zkst-zalec. si/utrip). Oglasi, ki ne bodo dostavljeni v skladu z objavljenimi pravili v predpisanem roku in potrjeni z ustrezno naročilnico (glej točko 4), ne bodo objavljeni. 7. Vsi oglasi morajo v skladu s 6. členom Zakona o volilni kampanji vsebovati ime naročnika. Za vsebino oglasov je odgovoren naročnik. Oglase (in obvestila), ki ne bodo skladni z veljavno slovensko zakonodajo, kodeksi in pričujočimi pravili, bomo zavrnili. Uredništvo si pridržuje pravico, da zagotovi lektoriranje vseh oglasnih sporočil, če to ni zagotovil že naročnik. Nelektorirani prispevki in oglasi ne bodo objavljeni. 8. S pravili volilne kampanje za mesečnik Utrip Savinjske doline je bil seznanjen tudi Programski svet časopisa. 9. Ta pravila se objavijo v aprilski izdaji časopisa Utrip Savinjske doline, ki izide 22. aprila 2009, in na spletni strani zavoda ZKST (www.zkst-zalec.si/ utrip). Odgovorna urednica V. d. direktorice ZKŠT Lucija Kolar, l. r. Majda Potočnik, l. r. NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 POGREBNA SLUŽBA in CVETLICARNA MORANA Aleksander Steblovnik, s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je... ZAHVALA Zapustila nas je naša draga sestra in teta ŠTEFANIJA IVANA TURNŠEK s Polzele 163 (22. 12. 1923-8. 4. 2009) Iskrena hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam na kakršenkoli način izrazili sožalje ter jo skupaj z nami pospremili na zadnji poti do groba. Žalujoči: sestra in nečaki z družinami Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer draga mama tiho spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, Babice in prababice STANISLAVE MAROH iz Kasaz (5. 5. 1923-6. 4. 2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče. Zahvala pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, pevcem, praporščakom in Javnemu komunalnemu podjetju Žalec. Žalujoči: vsi njeni Bolezen te je objela, poslednjo moč ti vzela, odšel si tja, kjer ni gorja in ne solza. Zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš ostal do konca dni. ZAHVALA V 71. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast JANEZ VERDEV s Ponikve pri Žalcu (18. 12. 1938-29. 3. 2009) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala gospodu duhovniku Antonu Krašovcu za opravljen cerkveni obred in mašo, pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba, moškemu pevskemu zboru s Ponikve, govornikoma poslovilnih besed, g. Ivanu Jelenu in Bogdanu Pečečniku, Javnemu komunalnemu podjetju Žalec, patronažni sestri Cvetki, dr. Vlatkoviču, Osnovni šoli Gustava Šiliha iz Velenja, ge. Silvi in g. Niku Pečovniku. Posebej se lepo zahvaljujemo g. Borutu Cizeju ter osebju gostišča Cizej in g. Zvonetu Štormanu. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spomin. Žalujoči: vsi njegovi, ki smo ga imeli radi in ga bomo močno pogrešali. Sanjati pustili te bomo v večnosti, saj tvoje sanje lepše so od sanj ljudi. ZAHVALA V 76. letu starosti je tiho in za vedno zaspal dragi mož, oče, dedi, brat, svak in stric STOJAN RADELJIČ iz Prebolda (24. 3. 1934-30. 3. 2009) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku za opravljen obred ter pevcem za odpete pesmi. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 88. letu je za vedno odšla od nas naša draga mama, stara mama in sestra ELIZABETA JOŠT, roj. SAMEC po domače Cesarjeva mama iz Gotovelj 31 (15. 11. 1921-2. 4. 2009) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, Moškemu pevskemu zboru Gotovlje, gospodu Henriku Krajncu za poslovilne besede, sosedam za pomoč pri pogostitvi in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi KZ Gotovlje, Hmezad Export-Importu, kolektivoma Alianse in gostišča Štorman in vsem ostalim za poslana sožalja. Posebna zahvala velja njenim dolgoletnim prijateljem Mariji, Elčki, Zdenki in Ivu, Dragecu in Durdici za nesebično pomoč, patronažni sestri Idi ter vsem drugim, ki so jo obiskovali, stali ob njeni bolniški postelji ter ji krajšali dolge ure. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njeni ZAHVALA V 84. letu nas je zapustil dragi oče, brat, tast, dedi in stric ROBERT MRAK z Reške ceste 50 v Preboldu (11. 6. 1925-14. 3. 2009). Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prav tako se letos, ko mineva že 5. leto od njenega slovesa od nas, z globoko hvaležnostjo spominjamo drage mame, tašče, tete in babice BARBARE MRAK z Reške ceste 50 v Preboldu (24. 10. 1922-2. 8. 2004). Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Žalujoči vsi njuni _SaAiirvitJze/. datineA KRONIKA april 2009 31 Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcih srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega moža, atija, brata ROBIJA HABJANA iz Šešč (24. 3. 1963-16. 3. 2009) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi prerani zadnji poti, za pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam tako ali drugače nesebično pomagali ob nenadni smrti. Hvala pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba, gasilcem in gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in mašo. Dragoceno je bilo življenje, ki smo ga preživeli skupaj! Žalujoči: žena Andreja, sinova Tibor in Grega ter brat Stanko POGREBNE STORITVE ROPOTAR aPV_■- -- Ivan Ropotar, s.p. tel.: 700 14 85 GSM: 041 613 269 GSM: 04 1 748 904 Starovaska ul. 12, Sempeter Delovni cas: od 00. do 24. ure Ti nisi umrl, ti si samo daleč, umrli so tisti, katerih spomin zbledi. V SPOMIN Minevata dve leti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče IVAN JELEN iz Založ (7. 6. 1950-4. 4. 2007) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga imate v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi ... takrat, ko bo spet pomlad, se bo vzbudila iz srca globin otožna pesem iz daljnih dni tebi v spomin, ki te več ni. Takrat, ko se bodo zganile veje in vzdramila polja, ko bo spet pomlad. (Franc Puncer, 2. 3. 1937) V SPOMIN TADEJU PUNCERJU + 26. april 2002 Sedem let je minilo, ljubi Tadej, mi te pogrešamo. Vsi tvoji Hvala vsem, ki se ga spominjate. Sp. Gorče, 26. 4. 2009 Pomlad bo na tvoj vrt prišla, čakala bo, da prideš ti... sedla bo na rožna tla in se zjokala, ter te ni . ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta FRANCA KLOKOČOVNIKA iz Rakovelj 17 a (22. 10. 1935-9. 1. 2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za svete maše ter za številne izraze sožalja. Hvala tudi prijateljem lovcem, pevcem, gospodu župniku za opravljen obred, dr. Jernejšku in patronažni sestri Urški za vso pomoč in nego. Hvaležni smo tudi pogrebni službi Ropotar in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti do groba. Pogrešali ga bomo. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 82. letu nas je za vedno zapustila IVANKA SREBOČAN iz Glinj 11 (10. 12. 1927-31. 3. 2009) Hvala patronažni sestri Urški, dr. Jernejšku, medicinski sestri Cvetki, osebju Bolnišnice Topolšica - internemu oddelku, gospodu Martinu Cirarju za tople besede slovesa, praporščakom ter pogrebni službi Morana in Pub. Žalujoči: vsi njeni rt Zakaj tvoj obraz je prehitro zbledel, zakaj tvoj nasmeh ni bil več vesel, zakaj roka v belem pomagati ni znala, zakaj toliko trpljenja, ljuba mama, si prestala? Vendar upanje je do konca tlelo, a vseeno je srce Tvoje onemelo! ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene, mame in stare mame MARIJE KOLAR, roj. VENIŠNIK iz Preserij (4. 12. 1942-17. 3. 2009) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji bili v življenju blizu, ki ste njej in nam pomagali v najtežjih trenutkih njene bolezni, in vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, izrazili iskreno sožalje, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala vsem, ki se je spominjate z lepimi mislimi in dobrimi spomini. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi Ko bolečina je prevelika, se tudi solza posuši; le srce nemo kliče, zakaj tebe med nami več ni. V SPOMIN Minevata dve leti, kar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta VERA VINDIS iz Kasaz 87 (31. 7. 1939-18. 4. 2007) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Njeni najdražji Nikoli ti od nas zares ne boš odšel, spomin na tebe vedno bo živel, v srcih naših večno boš živel. V SPOMIN FRANCIJU RAČNIKU iz Topovelj (9. 3. 1951-10. 4. 2004) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Z vetrom pesem šla je po poteh, kjer nekoč si rad ti hodil. Zdaj solze so ostale nam v očeh; odhajaš, ne da bi se poslovil! ZAHVALA Ob prerani izgubi ljubega sina, brata in strica DUŠANA POTOČNIKA iz Žalca (19. 8. 1988-22. 3. 2009) Bili so težki dnevi slovesa od ljubega sina Dušana Potočnika. Bolečina ostaja in bo ostala za vedno, zato iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali sveče in cvetje, ter hvala za izkazano pomoč. Hvala pogrebni službi Ropotar, pevcema in gospodu župniku Viktorju. Iskrena hvala! Žalujoči: mama in vsi njegovi Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. Med nami mirno si zaspal, v naših srcih za vedno boš ostal . V SPOMIN 20. aprila sta minili dve leti, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, ate, stari ate, tast in stric KAREL OBREZ iz Prebolda Vsem, ki kdaj postojite ob njegovem grobu, prižgete svečke ali položite cvet in ga skupaj z nami ohranjate v najlepšem spominu, iskrena hvala. Neizmerno ga pogrešamo. Vsi njegovi Zahvale za majsko številko Utripa sprejemamo do 15. maja 2009 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, stara mama in sestra ZINKA JELEN iz Gotovelj 106 g (10. 9. 1927-27. 3. 2009) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvala pogrebni službi Ropotar, govornici, pevcem ter gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: sinovi Dušan, Silvo in Stanko z družinami 32 april 2009 ZANIMIVOSTI Cepijo do 3 tisoč psov Že čutijo pomladno brstenje Veterinarka Mojca Grabnerpri cepljenju Savinjska veterinarska postaja v Žalcu je tudi letos poskrbela za cepljenje psov v Spodnji Savinjski dolini. Cepljenje je potekalo na terenu na 92 mestih. Cepljenje proti steklini, tablete proti notranjim zaje-davcem in potni list stanejo 34,89 evra. Kot so povedali na Savinjski veterinarski postaji Žalec, na terenu cepijo okrog 1300 psov, v vsem letu pa od 2800 do 3000. T. T. Streljali na glinaste golobe Na domačiji Slavke in pokojnega Alojza Pižorna iz Andraža nad Polzelo že od leta 1974 na velikonočno nedeljo poteka streljanje na glinaste golobe. Pobudnika streljanja sta bila pokojni Alojz Pižorn in Oskar Ježovnik, člana LD Polzela. Leta 1991 je Alojz Pižorn umrl. V njegov spomin so njegovi svojci in člani LD Polzela leta 1992 začeli z memorialom Alojza Pižorna. Letošnji memorial je bil že 18. tekmovanje, ki je kljub stari tehnologiji zanimivo, saj svojci poskrbijo za praktične nagrade in prehodni pokal. Letos se je tekmovanja Udeleženci letošnjega tekmovanja udeležilo 24 tekmovalcev, pokal pa so v trajno last (za trikratno osvojitev prvega mesta) podelili zmagovalcu Antonu Meznariču Miša o RTV programih Miša Molk in Janeze Vednik, ki je vodil pogovor Prejšnji torek so v Med- ruhinjo pravic poslušalcev občinski splošni knjižnici in gledalcev RTV Slovenija. Žalec gostili Mišo Molk, va- V klepetu, ki ga je vodil Ja- V znamenju kitar Prejšnjo soboto so v Glasbeni šoli Risto Savin Žalec gostili 4. srečanje kitarskih orkestrov in ansamblov glasbenih šol Slovenije, na katerem je nastopilo okrog 170 kitaristov v de- vetih zasedbah z vse Slovenije. Srečanje je bienalna prireditev, ki že tradicionalno poteka v Žalcu, njena pobudnica pa je profesorica kitare na Glasbeni šoli Risto Savin Žalec Marija s Polzele. Drugo mesto je osvojil Matija Hrovat iz Zgornjih Grušovelj, tretji pa je bil domačin Milan Roseinstein. T. T. nez Vedenik, je predstavila svoje videnje nacionalnega radijskega in televizijskega programa ter težave, s katerimi se je srečala v prvem letu petletnega mandata. Ocenjuje, da je televizijski program voden politično, kar močno zmanjšuje njegovo strokovnost. Precej bolj pa je zadovoljna z radijskim programom, ki je po njenem raznovrsten, kakovosten, s številnimi izobraževalnimi, razvedrilnimi in dokumentarnimi vsebinami. Še vedno pa sta v hudi konkurenci nacionalna programa najboljša v državi. T. Tavčar Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin Tudi v Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivo-varstvo Slovenije v Žalcu že čutijo pomladno brstenje. Rastline, ki prve zacvetijo, so že v polnem razcvetu. To so jetičnik, jeglič in regrat. Lapuh je že odcvetel in že Vrvice za hmelj Lep in topel začetek aprila je savinjskim hmeljarjem omogočil, da so pričeli z deli v hmeljiščih. Tisti, ki so hmelj že odorali in obrezali, so že pričeli z napeljavo vrvic. Po njej se bo nato pričel vzpenjati hmelj, ki na dan zraste tudi do 13 centimetrov in je ena izmed najhitreje rastočih rastlin. Brezveterje je pri tem opravilu dobrodošlo, saj veter moti napeljavo vrvic. Ker so sedaj precej boljši časi za pridelavo hmelja, je večina savinjskih hmeljarjev po predlanskem neurju že postavila nove - lesene žičnice. T. T. dela 'lučke'. Ostale rastline so začele odganjati. Opazimo lahko, koliko rastlin je poze-blo oz. odmrlo, slednje bodo nadomestili z novimi. Vrt bodo urejali vse do uradnega spomladanskega odprtja, to je 15. maja. Teden dni kasneje, v petek, 22. maja, bodo že tretjič zapored pripravili dan odprtih vrat. Obiskovalci si bodo lahko od 8. do 18. ure brezplačno ogledali vrt in mikropivovarno ter poskusih hišno pivo in čaj. Vsi, ki si želijo nasaditi zelišča, pa se bodo lahko oskrbeli s sadikami različnih dišavnic in zelišč. T. T. Pri napeljavi vodil v hmeljišču Rojnikovih v Šempetru v Savinjski dolini. Pohod v objemu cvetoče pomladi 170 kitaristov je minulo soboto muziciralo v Žalcu Alatič, podpredsednica Združenja slovenskih učiteljev kitare in vodja aktiva kitarskih orkestrov ter uspešna mentorica mnogim mladim kitaristom in tudi kitarskim zasedbam žalske glasbene šole. Srečanje kitarskih orkestrov je revijalnega značaja, posnela pa ga je RTV Slovenija, kar gotovo govori o kakovosti prireditve. Kot nam je povedala ravnateljica Tanja Cehner, podpora skupnemu muziciranju v žalski glasbeni šoli, ki se kaže v tovrstnh prireditvah, pa tudi v vrsti uspešnih glasbenih zasedb, gotovo pomeni motivacijo njihovim učencem in pripomore k že zdaj odličnemu ugledu Glasbene šole Risto Savin Žalec. L. K. V okviru praznika KS Liboje sta Planinsko društvo Liboje in Športno društvo Partizan Liboje v soboto pripravila 28. pohod po mejah krajevne skupnosti in 15. gorski tek. Pohoda se je udeležilo 360 pohodni-kov, teka pa 38 tekačev. Pot za pohodnike in udeležence teka je bila dolga 8 kilo- metrov s 350 metri višinske razlike. Start pohoda in teka je bil pri mostu čez Savinjo v Kasazah, cilj pa pri planinski koči na Br-nici. Zmagovalci teka v posameznih kategorijah: pri moških do 20. leta Miha Podkrajšek iz Ka-saz, do 30 let Sandi Holc iz Bra-slovč, do 40 let Peter Pfeifer iz Ar je vasi, ki je bil s časom 31.02 absolutni zmagovalec, do 50 let Milan Zupan iz Mislinja in nad 50 let Simon Smolar iz Ruš. Pri ženskah je v kategoriji do 35 let zmago slavila Tjaša Turnšek iz Šempetra, nad 35 let pa Marta Gričar iz Celja, ki je dosegla najboljši čas 37.58. Udeležence pohoda in teka je vzpodbujalo lepo vreme. T. Tavčar Utrinek s pohoda