PLANINSKI VESTNIK
GLASILO »SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA«
28. LETNIK	1. JUNIJA 1928	ŠTEV. 6
Dr. H. Tuma: Triglavska skupina
(Dalje.)
II. Razdelitev in meje.
Triglavski čok1 je skrajni del JuHjskih Alp na vzhod.
Julijske Alpe so pač najlepši del Evropskih Alp. Strmi severni ronki2 s kratkimi divje-romantičnimi zagačami3, sklenjenost pogorja' in lepe oblike vrhov, temno gozdno zelenje, svetle travnate police,5 vstromljene6 beleče stene, krnaste čeri7 in drzni pečnati stebri tvorijo njih lepoto, ki prekaša ono Dolomitov8.
Dr. Norbert Krebs v svoji: »Landerkunde der osterr. Alpen« izrecno pravi: »Julijske Alpe so po zgradbi in obliki resnejše in mogočnejše od Dolomitov.« — Kadar sem prišel iz najlepših in najrazno-ličnejših predelov Dolomitov v našo Zajzero, sem se kakor oddahnil v svežosti našega planinskega vzduha, oko se mi je razpaslo nad osojnim zelenjem visokih polic, čutil sem se prerojenega, fizično in estetično.
V Triglavskem čoku in panogah9 okoli njega pa vidim tesno združene vse alpske lepote.
Julijske Alpe delimo na zapadne in vzhodne. Prirodne meje so: podolje10 Save Dolinke, Jezerskega potoka iz Mangrtskih jezer, Žilice, Kanalska dolina, t. j. Vrtlinova grapa11 . (Bortolograben) in Bele (Fella) na severu, podolje Bele od Pontebbe do izliva v Tilment (Tagliamento) in te reke do Furlanske nižine na z ap a d u.
Manj izrazita je južna in vzhodna meja, kjer je ločiti Alpe od Predalp. V tem si tudi strokovnjaki niso edini. Ako vzamemo za opredelitev gorovja kot temeljni znak gorsko tvorbo in po geologu K. Sonklar-u kot mejo najnižje zarezane dolinske grape, bi šteli kot južno mejo pravih Al|p proti jugu: dolino Venconace (Venzonazza), ki se izliva pri Pušjivasi (Venzone) v Tilment, Čez sedlo Muzeev12 1019 m, ki je tudi meja slovenskega žMja, v dolino Muzeev (Valle dei Musi) čez razvodje13 »Tam na Meji« 852 m, Beli Potok, Učejo, Sočo, Idrijco, Bačo in Sorico (Selška Sora). Vzporedno z glavnim za-padniiml pogorjem teče rajda" Muzeev (Monte Musi) vštric z Rezijansko dolino z viškom" v Monte Plauris, LopiČ 1959 m od Bele (Fella) do
Belega potoka »Tam na Meji«. Ta rajda nosi po tvorbi vse znake visokih Alp. Večina italijanskih geologov pa jo kljub temu šteje po sestavi gmote15 za Predalpe. Po tej teoriji bi torej bila južna meja Julijskih Alp od zapada dolina Rezijanske Bele, čez sedlo Krnice 1069 m (Madonna della Carnizza), Učeja, Soča, Idrijca, Bača in Sorica.
Južno vzporedno z alpsko rajdo Muzcev gre ona Za p a d n i h P r e d a 1 p : Karmana z viškom M. Chiampon 1710 m nad Huminom (Gemona) do izvira Tera (Torre), Brezkega Jalovca 1615 m (Monte Maggiore) na višek v Stolu 1668 m do Soče pri Kobaridu, vse v eni sami smeri od zapada na vzhod. Nekoliko južnejše in vzhodno je predložena druga rajda. Navadno se imenuje vrh 1188 m Monte Mija — slovenska Meja, ker je tod tekla italijansko-avstrijska meja. Višek pa je južno pod njo, 1228 m »Na Razore«, med 1188 m in 1228 m je pravcati skalnati razor — Bergfurche. Od tod čez globoko zarezo Nadiže na Kobariški Matajur 1641 m (Monte Maggiore) do Ježe 929 m nad Volčami ob Soči. Pred obema na jug je pogorje Beneške Slovenije in Goriških Brd do Furlanske nižine, na vzhodu do Gorice ob Soči.
Vzhodnim Predalpam bi stavil južno mejo od Soče po dolini Idrijce, čez Žiri v dolini Sore (Poljanske Sore). Ta meja odgovarja geografu A. v. Bohmu v »Einteilung der Ostalpen«. Dr. Krebs pa stavi mejo Julijskih Alp nižje na jug. Izhaja iz dejstva, da se razločna meja med Alpami in Dinarskim pogorjem ne da točno ustanoviti, ter je vzeti za odločilni znak delitve geologični moment preloma. Ta pa je vidno zarisan med Krasom in Alpami po dolinah Vipave, Pivke, Unce in Ljubljanice. Trditev Krebsa glede nedoločenosti meje Julijskih Alp in Dinarskih Alp velja le za mejo Predalp, dočim sam geologično označuje opredeljeno mejo po flyšu ob Soči (pri Trnovem) in Podbrdu, torej za prave Julijske Alpe isto mejo, kakor Bohmovo in gori začrtano.
Dr. Ivan Krajač (glej Hrvatski Planinar, str. 120/25) prav zatrjuje, da gre Dinarsko pogorje od Boke Kotorske do Kranjskega Snežnika. Dostavil bi pač do Javornika, oziroma do prevala pod le-tem med Pivko in Unco. Krebsovo mejo smatrajo tudi Italijani kot severovzhodno mejo Italije, trdeč, da je tudi zgodovinska; saj so ostali še sledovi mejne brambene utrdbe rimskega carstva izza prvih dveh stoletij p. Kr. ob navedeni geologični črti.
Nanos, Trnovska planota in Jelovica bi tako tvorili Predalpe, Polhograški in Loški hribje pa alpsko predgorje.
Ako izločimo gozdnato planoto Jelovico kot predalpsko planoto, tvori mejo visokih Alp na vzhod sedlo 1207 m nad Sorico po dolu do Bohinjske Bistrice in od tod po dolini Save Bohinjke.
Meja med Zapadnimi in Vzhodnimi Julijskimi Alpami je nizko predolje Žilice, čez Predel 1156 m v dolino Ko-
ritnice jn Soče. Ta meja je najbolj izrazita. Nemci po različni gmoti dele naše Alpe na Julijske Alpe, t. j. Vzhodne, ter Rabeljske Alpe, t. j. Zapadne.
V Zapadnih Julijskih Alpah sta dva gorska čoka: Višnjagora (Wischberg) 2666 m in Kanin 2592 m z viškom Špik nad Policami ali Poliški Špik (Montaž) 2752 m. Mejo med njima tvori podolje Žilice od Trbiža, Rabeljske Jezernice, čez prelaz v Žlebih 1195 m (Sella di Nevea), Reklanica (Raccolana) do izvira Bele (Fella).
Značilno stojita najvišja vrhova Poliški Špik in Triglav vsak skoraj ob kraju celega pogorja Julijskih Alp, kakor bi se bila nekdaj enotna črta usedla (udrla)15 v Predelu ter se ob enem vstromila skrajna stebra.
Vzhodne Julijske Alpe delimo po podolju Pišnice (Peščenice?) čez sedlo Vršič 1611 m in Soče na Jalovsko in Triglavsko skupino. Panoga Jalovca so na sever Ponice, na zapad Mangrt, na jug Briceljk in Bavški Grintavec, na vzhod gromada Mojstrovke. Panoge Trigavske skupine so Prisojnik—Razor do Križkih Podov, Škrlatica od tod do Save Dolinke, Lope s predloženo visoko planoto Komne, Kanjavec16 do sedla Doliča 2151 m in čvetero odraslekov Triglavske gromade na sever: Cmir, Vrbanova Špica, Rjavina in Debela Peč. Kanjavcu so na jug predložene Hribarice in Fužinske Planine. Triglavu na sever o-zapad je predložena predalpska planota Pokljuka, na sever proti Savi Dolinki pa zagvozda17 Mežakle18.
K Vzhodnim Julijskim Alpam brez dvojbe spada južno dolgo pogorje v treh rajdah: Polovnik od Soče do Predoline 1205 m, Krn s svojimi odrasleki do sklepa v Turcah, Bogatin čez Žabiški Vogel 1923 m in Rodica19 do Črne Prsti z viškom v Tolminskem Kuku 2086 m. To pogorje je tako tesno vezano v sklopu Turice, Bogatina in Gra-cije20 s Komensko planoto, da jo moramo prištevati pravim Alpam. Smer tega dolgega pogorja kaže na nadaljevanje rajde Muzeev; tudi radi tega bi le-teh ne smatral kot Predalpe. Tako dobimo na zapadu tri črte pogorja vštric od severa na jug, ki so: prave Zapadne Julijske Alpe, rajda Muzeev ter rajda Karman — Stol — Matajur, na vzhod po dve črti: prave Vzhodne Julijske Alpe in Krnska črta.
Triglavsko g r o m a d o m e jj i: precej nizka usedlina Luknje 1750 m, grapa Zadnjiških Korit do Planje v Zadnjici 997 m, čez Komar na Dolič 2151 m, Velska dolina, Razorji, Vrtače, Voje ter globoko debro21 Mostnice in Ribnice do Save Bohinjke. Na sever in vzhod je meja po grapi Dovških Korit, po dolini Bistrice do Save Dolinke. V teh mejah je prava Triglavska gromada s svojimi severnimi odrasleki: Cmirom, Vrbanovo Špico, Rjavino in Debelo Pečjo s predloženo predalpsko planoto Pokljuke in zagvozdo Mežakle.
Terminologične opazke.
Sledeče jezikovne opazke imajo namen vzbujati našim turistom jezikovni čut in pozornost na slovensko, tečno in bogato morfologično terminologijo, s katero se menda ne more meriti noben jezik. Sistematično izdelane terminologije morio-logičnih pojavov iz domačih, dialektičnih, virov drugod izven slovenščine ne poznam. Tudi iz sicer klasične antropogeograiije prof. Cvijiča »Balkanski Polu-ostrov« je ni dobiti. Bilo bi treba šele skupnega dela slovenskih, hrvatskih in srbskih alpinistov, da pridemo do enotne terminologije. Na dnu naših narečij je gotovo dana enotnost; loči nas le umetno, ideologično za Nemci izgrajena geo-grafična in geološka terminologija. Tako n. pr. rabi prof. Cvijič, kakor Srbi sploh, kot terminus technicus tujko Karst, dasi ima srbščina svoje kra&ice, itd.
1	čok mi je Bergstock, t. j. deblo, na katero se naslanjajo gorske vrste; Triglavski čok = Triglavstock, glej dr. Kugy, Ostalpen; gromada = Massiv, t. j. trup gore; gmota = Masse, neoblikovana tvarina, pravzaprav gomot, die sich bewegende Masse; skupina = Gruppe; sklop = Gebirgsknoten, redko po pravi obliki tudi: gorski vozel.
Dr. Jos. Krajač v svojem proučenem načrtu za delovanje Hrv. Planinarskega društva (Hrv, Planinar, stran 121/125) rabi besedo sklop za pogorje, dasi Ka-radžic razlaga sklop: concursus montium.
2	r o n e k = Abfall des Berges, navzdolje = Abhang, n i z d a 1 j e = Abschussigkeit, nizdolen = abschiissig, poničen = abdachend, po-n i ono s t = Abdachung, pobočje = Abhang, als Flanke (bok) des Berges, obronek= der Absatz im Abhang, torej: Abhangriicken.
Teh morfologičnih terminov nujno potrebujemo; in jih imamo. Rabimo pa obronek (prof. Seidl) napačno, menda za splošno Abhang. Plat ni Seite ali Flanke, ampak Platte — V Plateh, steil abfallende Felsflachem.
3	zagata ni morda iz nemškega Sackgasse, ampak zagačen svet, gatiti = stopfen. Pastir rabi za turistovski Kamin = zagata (glej lepo Zagato v Travniku pod Mangrtom. Zagače = Sacktal, ondi). Žleb, žlambor je odprt, zagata je več ali manj zaprta, temna.
4	Pogorje, Bergzug, t. j. r a j d e gor, nanizane ena na drugo, kakor po d olje Talzug, ena dolina nanizana na drugo; rajda g6r = Bergkette, rajda ptičev; a tudi) cesta gre v breg (v rajdah, kar pa ni (Pleteršnik) Krummung, ampak niz vijug. Morda bi bilo bolje lanec gor. Postat, -i (gorska) = Bergflucht.
5	Polica v Alpah ni nemški Gesitnse ali Wandbrett, ali kuhinjska polica, marveč alpski morfologični pojav; pod vrhovi ali stenami nasuto groblje, ki se je zaraslo s travo, nemški Leite, Leiten, ladinski pala, očitno iz slovenskega pola. Polica (Leite) in Pala je prav pogostoma lastno ime skoraj v celem obsežju Alp, često vsled nerazumljenja pomena preneseno za ime vrhov.
Seveda smemlo rabiti alpinisti tudi polica za Fejsband, Felsgesimse, poleg greda = aufsteigendes Band.
6	zložen je svet do 5% naklonine (Neigungswinkel), položen do 15'. navzdolen dio 25°, strm do 35°, p i k e r do 45°, krut do 55°, od 55° naprej se šteje za steno, ob 65° vztromlj eno (hochhaulgerichtet) steno, od 75° naprej preveša, ker je težišče plezalca že izven života; prava preveša je seveda preko 90°.
7	čer, -I, Stein- Felsspitze, č e r e n adj. klippig, voli Steinspitzen. čuki j a, hervorstehender Fels, verstummelte Felsspitze; kleč, klečet, Klippe, posebno v vodi. Krn, -i, schartige Bergspitze.
8	Dolomitom točno odgovarjajo naši Grintavci, kakor Lastovec = Berg aus Dachsteinkalk. Priporočil bi našim geologom oba termina, grintavec in lastovec, za svoje vrste apnenca.
9	panoga, Gebirgszweig, r a z s o h a = Seitenarm; odraslek = Auslaufer des Berges.
10	Podolje = Talzug; dolina = Langstal z zatrepom (Talschluss) in ustjem (Talmiindung), dol, v nasprotju z bregom, ne glede na izhod; s o-dolje = Talung, so dolina = geschlossenes Tal, brez izhoda; predolina •-= Quertal, predol, predolje, Quertalung; razdolje = Talgebiet.
Pleteršnikovo podolje, Abhang des Berges, Berglehne, so napačna tolmačenja Cigaleta in Levstika; Abhang je navzdolje, Berglehne je polog (glej vse polno pologov, ki pomenijo isto!). Janežičevo tolmačenje za Talgebiet ne odgovarja smislu, glej ruski »po širokem razdolju Volge« Talsohle; Talgrund = je podanek; Sohlental = p o d a n j a, Narod besede v lastnih imenih prav tolmači; ko pa so iskali naši strokovnjaki izraza za nemške učene termine, so tolmačili besede po svojem, a skoraj vsa zemljepisna ljudska imena napačno, brez stvarnega razumevanja. Težko, a treba jih bo izločiti iz naših učnih knjig in literature.
Dolina je že na sebi Langstal, »p o d o 1 ž n a« dolina je torej nepotrebno nemškutarjenje. Podolžnica je Longitudinale. Zanimivo je livadno ime dušca; mislil bi človek na dušico, pa je podolgasta njiva — dollžica. Na Krasu pa imamo dolino = langliches, vrtačo = trichterformiges Karsttal in polje = flaches, breites Tal; a dostavil bi kot terminus technicus vedno kraška dolina, ikirjaška vrtač^, kraško polje. Predel v nizkih legah je p revo je =■ Talscheide.
11	grapa = Bodenriss, splošno; struga = Beet, od vode izdelana grapa; jarek = Graben, navadno umetno izkopan; jaruga = tiefer Graben; vodotečina = Graben mit fliessendem Wasser, žleb = Ritme z oblim dnom, žlambor = Runse, tiefe Rinne korito = Trog v pečeh z voglatim dnom, razor = Bergfurche, dolge, gorske, navadno vodoravne grape. Vrh Razor ali Razora, ker je ondi razpran na dva vrhova. Razor nad Tolminom = Furche in der Bergkante, za prelaz od Bohinjske strani, imenovan »Čez Globoko«; Globoko pa je dol pod Razorjem ob 1558 m.
52 Muzec (iz »molzec«) je vrh, po katerem se poleti shajajo ovce na hlad, kamor so jih nekdaj hodili pastirji mlest. Često se zamenjava s tem imenom po ljudski terminologiji ime Možic.
13	razvodje = Wasserscheide, s o v o d n j e (f. pl.) = Zusammenfluss, Soivodnje pri stoku Vipave v Sočo, laško Savogna. To lašlko ime se na raznih krajih ponavlja, a je povsodi zemljepisno edino le — slovensko sovodnje.
Za manjše in nižje razvodje pri potokih za Wasserscheide velja r a z t o k a , r a z t o k, r a z t o č i n a, t. j., kjer se voda razteka na dve strani. Raztočina je tudi lastno ime.
14	višek = Kulminationspunkt; vrh ol = Gipfelkorper; višina = Hohe als Dimension, višava = Hohe, Anhohe; višavje = Hochland, visočina = Hohe, konkretna, dočim v e s i n a der Hang.
15	sedlo = Sattel, preval ali prevala aM pl. t. prevale— Joch; škrbina = Scharte, špranja = Bergspalte; prelaz = Pass; prehod = tJbergang; presedljaj, tudi presedljaj in presedljaj = Ubersattelurig; usedlina = Einsattelung in ne Sediment, ki je used-ni na. (Tudi prof. Cvijič ima uselina, Kluft; slov. usad = Einsturz). Rabimo nujno oba izraza; imamo oba in vendar brez potrebe in brez smfela mešamo. Kemiki in geologi naj torej prepuste usedlino zemljepiscem.
16	Goriški naglas Kanjavec, bohinjski Kanjavec, iz tega dialektično »Knavs«. Temeljni pojem vidim v adj. kanjav, mit zerzaustem Haar, kanjec = zakrivljen nož, kanjec Salvia pratensis, ki ima zverižene liste.
17	zagvozda = Keil, ki zatika; klin, sklon gore, ki se spušča do dola in često okrene dolino; tura pa je obronek, ki je porinjen proti dolini. Prim. Klin v Pišnici pod Vršičem; Tura v Srednji Trejnti pomaknjena proti Soči, da jo odrine na jug, Turica = pečnati hrbet severno pod Krnom, porinjen proti Bogatinu; »Čez Ture«, hrbet med Gozdanjem in Osojskim Jezerom na Koroškem. Nemci rabijo za turo = Joch, dasi je le-ta preval, prevala, t. j. hrbtu podoben prelaz med gorami (Stilfserjoch). Lepa Prevala je med Sv. Goro in Sv. Gabrijelom nad Gorico.
18	Tolmačil bi besedo Mežaklo kot mužavo goro, mužava = Sumpf, Morast. Tega debla je vse polno imen v vseh predelih Alp od Slovenskih do Savojskih.
19	Rod i ca, Rodno bi razlagal iz adj. rod = rauh, sperr. Rodica se imenuje ves rob od 1949 do 1965 m, ki kaže svojo rodo steno na sever. S tem ni primerjati debla Rad, ki je eno najbolj razširjenih krajevnih slovanskih imen. Ta imena se nanašajo navadno na zaokrožene oblike ali brzice; radi tega jih primerjam nemškemu Rad in rasch. Nemški besedi nista splošnogermanski, ampak le nemški in ker se nahaja v litavščini ratas = Rad, štejem besedo za predslovensko in predgermansko. Tolmačenje iz osebnega imena Radovan in enako je etimologična ideologija.
20	G r aci j a 1920 m, vrh pod Lanževico nad Komno, očitno laško ime, kakor za vštricni vrh 1951 m, M on t ur a, izza časa, ko so furlanski pastirji silili v Bohinjske gore, dočim je Komna starodavno slovansko ime za ognjišče. Komen, komna je tudi zdevček ob peči, da se grejejo starci in otroci. Miklošič ima ad »kamin« besedo za splošnoslovansko, ki se nahaja tudi v litavščini, madjarščini, rumunščini, novogrščini, srednjenemščini in latinščini. Komenska planota, IkJakor Komen na Krasu, je dejanski prisojne, vroče lege. Beseda je vsekakor domorodna.
21	debro = Talschlucht; s 6 po t = Klamm in ne Wasserfall, ki je slap in ne Gesause, ki je šum (Šum v Rždovni).
Miklošič ima sopot za Kanal; kot tako je lastno ime nad Blatnim jezerom v madjarščini. Sopot, filologično, je zvezana dolina. Ker v s<5potih navadno šumi voda, se mešata pojma: vezana dolina in šumeča dolina. V obliki Sappada sega beseda med Ladince, v obliki Zoppet med Bavarce, in v obliki Sipot med Rumune. Staro ime za Savojo je Sapaudia, ki močno spominja na sop6tje(?).
(Dalje prih.)
Dr. Rudolf Andrejka: V kraljestvu Ratitovca
(Dalje).
Sedaj ko smo si ogledali vse, kar je v »mestu« znamenitega, jo krenemo za kavarno Plantarič na Glavnem trgu po ozki ulici navzgor ob samostanskem zidu. Razkazalna tablica Selške podružnice SPD nam pove, da vodi ta pot v dveh urah na Ljubnik. Mi pa jo krenemto, ko nas zapusti samostanski zid, namesto na levo, naravnost nad Gradom proti vrhu, ki ga obdaja kakor venec skupina smrek. Zato nazivljejo Ločani to priljubljeno razgledišče tudi »K ranče 1 j«, Okrogel nasip okoli njega nam izpričuje, da je tu morala nekdaj biti utrdba. In res, že Valvasor jo omenja, toda le še kot razvalino, in tudi stare slike Škofje Loke iz tega časa nam kažejo ondi razpadel stolp, o katerem niti Valvasor ne ve nič gotovega; on le ugiba, da je ondi stala morda kaka utrdba Japodov iz rimskih časov. Čudno je
vsekakor, da se je v Škofji Loki našlo tako malo ali skoraj nič rimskih izkopin. Mogoče je, da je rimska utrdba, če je sploh bila v teh krajih, stala na kakem drugem mestu.
S »Kranceljna« je res lep razgled na celo Škofjo Loko in okolico. Vse Sorško Polje do Kranja in Šmarne gore, s svojimi polji in travniki, dobravami in gozdi, belimi vasmi in cerkvami, leži kakor pestra preproga pred nami, a pogled hiti naprej čez Kranjsko ravan, dokler se ne ustavi na bizarnih oblikah Kamniških Alp in se ne izgubi v megleni ljubljanski daljavi.
Na jugu in jugozapadu pa obrobljajo to Polje gore in hribi Polhograjskih Dolomitov s cerkvicami sv. Mohorja in Fortunata na Osojniku (800 m), sv. Jakoba (806 m), sv. Barbare, sv. Andreja (616 m) in sv. Ožbolta (860 m), že bolj v Poljanski dolini, pa sv. Sobote na Bukovem vrhu (832 m).
Pod izrastki Osojnika se vije kakor srebrn pas združena Sora. Stočje Selške Sore in Poljanščice se prikazuje kakor na zemljevidu. Onstran tega stočja, naslonjena na izrastke Osojnika, leži na desnem bregu Poljanščice vas P u š t a 1 z graščino baronov Wolkenspergov, malo nad njo pa prijazna cerkvica sv. Križa »Na Hribe u«. Ta cerkvica, do katere vodi starodavni križev pot s 14 kapelicami, je bila nekdaj priljubljena božja pot. Njen veliki oltar je umetniško delo: sestavljen je iz samih oblačkov in angeljčkov, ki nosijo Zveli-čarjevo mučilno orodje. Stranski oltar je posvečen sv. Petru Alkan-tara (slika Janeza Šubica iz 1. 1872), ostale oltarske slike: sv. Kozlma in Damjana in sv. Dizma na križu je slikal M. Bradaška 1. 1903. Zanimiva je tudi kripta božjega groba spodaj pod cerkvijo, ki jo ljudstvo zove »puščavnica«. Ta kripta obsega dve kapelici in v njih sta zadnji dve postaji križevega pota. V postnem času prihajajo ljudje od blizu in daleč na Hribec. V velikem tednu pa je cerkev Na Hribcu posebno proti večeru in zjutraj polna pobožnega ljudstva.
Vas Puštal hrani v grajski kapelici Puštalskega gradu še eno umetniško znamenitost — krasne freske, predstavljajoče snemanje Kristusa s križa, ki jih je naslikal 1. 1706 sam mojster Julij Quaglio. Tudi oljna slika na oltarju te kapelice se pripisuje njemu* ker je na njej njegov podpis. Graščina Wolkenspergov, nekdanjih slovenskih Oblakov, je tudi sicer v zgodovinskem oziru zanimiva. Nastala iz nekdanjih pristav brižinskih škofov (odtod ime »Burgstall« »Puštal«)", je bila v reformacijski dobi zatočišče in potem, ob vedno večjem pritisku cerkvenih in posvetnih oblastev, zadnje pribežališče luteranskih predikantov. Tu so bivali Jernej Knafelj in
* V zadnjem času se pojavljajo dvomi o pristnosti tega podpisa, strokovnjaki si še niso na jasnem, kdo bi bil pravi avtor teh fresk. Nagibajo se k podmeni, da je bil to Mencinger.
Peter Kupljenik in so skupaj z Jurijem Dalmatinom in Primožem Trubarjem pridigovali v cerkvici »Na Hribcu« novo vero.
Spomin 'nam uhaja v čase, ko so se, kakor danes, toda na verskem polju, ljuto borile svetovne ideje za nadvlado in so zanesle nemir in sovraštvo, nasilje in trpljenje tudi v ta mirni kot naše slovenske domovine. Kakor povsod na Kranjskem, je našla luteranska vera tudi v Loki največ privržencev med plemstvom in meščanstvom. Leta 1580. je bil že ves mestni svet z mestnim sodnikom protestantski, celo oskrbnik brižinskih škofov, plemeniti Siegerstofer, je podpiral luterane. Njih predikanti so se šiloma nastanili v nunskem samostanu in pregnali nune iz njega.
A nastal je odpor od strani vernih katoličanov ; prišlo je do prepirov, izgredov in rabuk. Jurija Dalmatina, ki je v cerkvi »Na Hribcu« pridigoval loški gospodi in meščanom, so puštalski kmetje na poziv kaplana Urbana "VVurtznerja napadli; enako se je godilo v Loškem mestu Jerneju Knafelju, predikantu barona Ecka iz Brda pri Kranju.
V te verske homatije pa je posegel tedanji brižinski škof, vojvoda Ernst Bavarski. Poslal je 1. 1585. v Loko štiri komisarje, ki so kratkomalo odstavili protestantske mestne očete in imenovali na njih mesto samo katoličane. Odstavili so tudi Siegerstoferja; loški oskrbnik je postal kanonik in stolni školastik Ivan Krištof Herbart plem. Hohen -burg. Nekaj najvnetejših luteranskih meščanov je bilo zaprtih, obisk luteranskih pridig pa meščanom pod kaznijo prepovedan. Nadvojvoda Kari, ki je tedaj vladal namesto cesarja v takozvani Notranji Avstriji, kamor je spadala tudi Kranjska, je protireformacijo vneto podpiral. Edenintrideset loških podložnikov je bilo radi luteranstva izgnanih, predikanta Petra Kupljenika, ki je 18. junija 1. 1587. bil obhajal bolnega Felicijana Gompa, fužinarskega gospoda v Železnikih, pa so lovci brižinskega oskrbnika na poti proti Loki zajeli, potegnili s konja ter ga do krvi pretepli. Teden pozneje ga je dal loški oskrbnik iz ječ Loškega gradu odpeljati preko Cerknega in Tolmina v Gorico, odkoder so ga izrcčili patriarhovemu sodišču v Videm (Udine). Tam se mu je posrečilo uiti; najdemo ga pozneje že v službi kranjskih deželnih stanov.
Stroge odredbe proti loškim protestantom so imele ta uspeh, da je bilo 1. 1600. v Loki le še 10 protestantov in še te je goreči ljubljanski škof Tomaž Hren dne 17. svečana 1. 1601, prišedši sam v Loko, izpreobrnil, drugi dan pa je na Glavnem trgu sežgal vse protestantske knjige in postile, kar jih je mogel dobiti.
(Dalje prih.)
Jos. Wester: Pred 100 leti na Triglavu (Rosthorn)
Dne 17. julija t. 1. mine sto let, odkar je prispel na vrh Triglava geolog Franc pl. Rosthorn, lastnik rudnikov in fužin na Prevaljah na ted. Koroškem). To svojo, v tisti dobi še jako najporno in nevarno hojo na Triglav je Rosthorn opisal v časopisu »Wienelr Zeitschrift« 1. 1828. Ta vseskoz zanimivi popis je v celoti ponatisnila celovška »Carinthia« v letniku 1830, št. 28, 29, in 30 pod naslovom: Schil-derung einer Ersteigung des Terglou in Oberkrain im Juli 1828. — Smatram za primerno, da ta potopis otmemo pozabe in da prav ob stoletnici tudi glasilo našega SPD proslavi spomin moža, ki je za Hacquetom, Staničem in Bosijemi najtočneje opisal svoj težavni pristop na Triglav in svetu odgrnil sijajni razgled, ki ga je užival z najvišjega vrha Julijskih Alp. Ta opis je pravcata Pernhartova panorama, ki v oduševljeni besedi predbčuje dalekosežni obzor s te edinstvene vrhunske postojanke.1 Rosthorna je mikala na Triglav želja, da bi znanstveno preiskal geološko sestavo Julijskih Alp, kakor se je 46 let pred njim Baltazar Hacquet povzpel z istim namenom na Triglav; vendar se R. v tem potopisu dotika geoloških pojavov le mimogrede, zato pa tem natančneje opisuje vso hojo iz znožja v Bohinju prek Ve-lega Polja na vrh Triglava, z vzneseno besedo slika veličastni razgled z vrha, pri čemer navaja za geografa in filologa zanimiva gorska imena, izreka hvalo svojim vodnikom in nosačem Bohinjcem ter daje končno praktična navodila, kako naj se planinski turist olpremi in preživlja.
Če primerjamo pristop na Triglav pred sto leti in s tem združene napore in nevarnosti z današnjimi prilikami, ki nudijo turistu vsakršno udobnost in izključujejo malone vsako nevarnost, moramo može, ki so se v takratnih časih kljub pretečim nevarnostim vzpeli na nebotične vrhove, le občudovati: ni jih gnala v višave tekmovalska strast, ne rekorderstvo, ne razlogi higienskega ali družabnega značaja, temveč želja, da s svojimi raziskovanji ustrežejo vedi in znanosti. Tudi današnji planinski turist bo z zanimanjem spremljal Rosthorna in njegovo družbo na hoji, ki ga je vodila iz Srednje Vasi skoz Uskovnico na Velo Polje, odtod pa po strmih rebreh proti Triglavskemu Voglu (rob vzh. od sed. Aleksandrovega Doma) navkreber
1 Pripominjam, da >Carinthie«, ietn. 1830, nisem mogel zaslediti v nobeni javni ali zasebni knjižici v Sloveniji. Po prijaznem posredovanju Narodnega muzeja v Ljubljani se mi je končno posrečilo dobiti jo na posodo iz drž. študijske knjižnice v Celovcu (Klagenfurt). Nei morem si kaj, da ne bi tudi na tem mestu upravi imenovane knjižnice izrekel svoje najtoplejše zahvale za njeno zgledno ustrežljivost. — J. W.
skoz Triglavska Vrata na Mali in po ostrem grebenu (rezi) na Veliki Triglav. A tudi športni plezalec pride pri popisu plezalne tehnike, s katero se je Rosthomova ekspedicija vzpenjala po stenah Malega in Velikega Triglava in lezla zopet nazaj, na svoj račun. Izmed tri-najstorice jih je med hojo z Vel. Polja do pod Vel. Triglava šest tovarišev zaostalo.
Zdaj še nekaj besed o Rosthornu.2 Rodovina Rosthornov je angleškega pokolenja. Očeta Mateja Rosthorna, roj. v Prestonu na Angleškem, kovinarskega strokovnjaka, je bila 1. 1765. poklicala cesarica Marija Terezija na Dunaj, da bi tu uvedel izdelovanje kovinskih predmetov, zlasti gumbov. Iz skromne obrti, ki jo je bil pričel stari Rosthorn na Dunaju še z ročnim, konjskim in vodnim pogonom, se je polagoma razvilo veliko industrijsko podjetje najprej v Spod. Avstriji (Fahrafeld), nato pa tudi na Koroškem (WoIfsberg, Prevalje). Bilo je šest sinov, prva dva rojena še na Angleškem, ostali pa na Dunaju, a vsi iz angleške matere. Najmlajši med njimi je bil Franc, roj. 1. 1796. Študiral je na rudarski akademiji v Ščavnici na ted. Ogrskem (sedaj v Češkoslov. republiki). Kot strokovnjak je sodeloval v domačih podjetjih na Koroškem ter pri tem preiskoval rudna ležišča pri Rablju, Plajberku in Prevaljah (premogovnik pri Lešah). Tako je R. imel dovolj prilike, da si je širil svoje geognostično znanje in se udejstvoval kot geolog. Naravno, da je kot preiskovalec domače zemlje veliko potoval. Koroško je poznal kakor malokateri rojeni Korošec. Že 1. 1827. je prehodil vso Labodsko dolino in Grobniško polje ob Glini, pokrajino ob Meži in Savinjsko dolino. Leta 1828. je v družbi s tedaj glasovitim nemškim geologom Kefersteinom in stotnikom gen. štaba pl. Maurerjem prispel na Triglav. Leta 1829 je prišel preko Sv. Krvi in Pasterce na Vel. Klek; še istega leta je prvikrat prehodil Kras na Notranjskem in Goriškem. Leta 1832 je spremljal geologa Ami Boue-ja3 iz Wolfsberga čez Šoštanj v Dobrno, Celje, Rateče, Ljubljano, Kropo in preko Ljubelja nazaj na Koroško. Zlasti natančno je preiskal Prevaljsko okolico ter se je pri tem uveril, da je povirje Meze, Bele in Savinje pravcati »eldorado« za geološke preiskave. — V poznejših letih je prehodil Kras od juga (Idrija1) proti severu (prišel je nazaj v Bohinj); drugič zopet preko Predela v Gorico, Vipavo in dalje noter v Istro (1. 1847). Suess pravi o Rosthornu kot geologu: »Bil je prvi, o katerem, se lahko pohvalno reče,
2	Viri za biografične podatke so mi bili: 1. C. (= Canaval), Franz Edl. v. Rosthorn. Obsmrtnica v Carinthii, letn. 1877, št. 12. — 2. E. Suess, Franz Edl. v. Rosthorn: Verhandlungen der k. k. geologischen Reichanstalt, 1877, št. 12. — 3. Rosthorn. Članek v zborniku: Dr. Const. v. Wurzbach, Biographisches Lexicon. Wien 1874, 27. Theil, str. 85—89. W.
3	Ami Bouš (1794—1881), glasovit nemško-francoski geognost, ki jel geološko preiskal osrednjo Evropo, zlasti Turčijo.
da si je na opetovanih potovanjih od Dalmatinskega Krasa preko Tur do Gasteina pridobil obsežno in zaokroženo znanje o geološki sestavi vseh teh gorskih predelov.«
Leta 1844 se je R. nastanil stalno v Celovcu, kjer je veliko deloval v javnem življenju in znanstvenih krogih.4 Njegov dom je bil pravcat mineraloški in kulturnozgodovinski muzej; vseboval je bogate zbirke rudnin in starin, viteških oprav, orožja, slik na steklu, oljnatih slik, mobilij, pokalov in starih novcev. Po težki železarski krizi 1. 1868. je bil tudi Rosthorn hudo prizadet, tako da je moral dokaj svojega premoženja izgubiti in del svojih bogatih zbirk razprodati. — Poleti je redno zahajal v Belo nad Železno Kaplo; tu se je zdravil in še vedno nabiral rudnine. Še kot 76-letni starec je splezal s koroške plati na Grintavec (1. 1872). Zadnji dve leti svojega življenja je bil hrom, tako da je moral mož, po telesni konstrukciji hrust, ki se je bil v mlajših letih povzpel na takrat skoraj nepristopne gorske velikane, hoditi ob berglah. Umrl je v Celovcu 1. 1877 v visoki starosti 81 let. Bodi temu odličnemu pionirju planinstva v naših krajih ohranjen tudi v naših analah časten spomin!
V naslednjem priobčujemo točen prevod Rosthornovega popisa njegove hoje na Triglav.6
»Meseca julija 1. 1828 sem v družbi kr. pruskega dvornega svetnika in slavnoznanega geognosta g. Kefersteina8 iz Halle-.ia, nastopil geognostično potovanje, ki nas je iz Wolfsberga na Koroškem preko Južnih Apnenskih Alp privedlo dne 16. julija v Bistrico v Bohinjski dolini (Bukova — Dollina, Buchenthal), da bi preiskali skladovne razmere tamošnjega gorovja. To mi je zbudilo željo, da bi splezal na bližnji, 9036 dun. čevlj. nad morsko gladino vzvišeni Terglou,7 s katerega sem po njegovem položaju — saj je člen, štrleč iz južne ajptnene vrste — pač smel pričakovati, da bom imel dalekosežen in zlasti Alpe obsegajoč razgled. Že več jih je bilo poskusilo, da bi tega gorskega velikana obvladali, a le malokateremu se je posrečilo, doseči svoj cilj in dospeti na najvišji vrh. To so bili:
4	V marsikaterem oziru se da življenje Franca pl. Rosthorna vzporejati z življenjem našega barona Žige Cojza.
5	Besedilo je le na nekaj mestih nebistveno skrajšano. Slovenski prevod je prevajalec razdelil v odstavke; v izvirniku si sledi besedilo brez njih. Besedne oblike, kakor jih je Rosthorn v svojem spisu rabil, so v prevodu razprto tiskane.
6	Kristijan Keferstein (1784—1868), po poklicu jurist, se je pefal skoraj izključno z geologijo ter je veljal v svoji dobi za avtoriteto v geoloških vprašanjih. Spisal je več knjig te stroke.
7	Rosthorn pravi v opombi: Eigentlich T r i g 1 o w, nach den drei Gipfeln, und bei den Krainetm bieli Veirh, w e i 6 e Zinne. — To ime omenja tudi
Bosio v svojem potopisu 1. 1822.
1. 1782 Hacquet,8 1. 1793 Kleiner, 1. 1809 Johann Defi-mann (Dežman), kaplan iz Jesenic, 1. 1812: botanik Sieber, 1. 1820. Simon Pfeiffer, kaplan iz Srednje vasi in 1. 1822. stotnik pl. Bosi o.9 Po tem zadnjem in nesrečnem vzponu stotnika Bosio se ni nihče več upal, znova tudi le poizkusiti.
To me je utrdilo v mojem sklepu, in ker se je slučajno namerilo, da sem se v Bistrici sešel z majorjem pl. M a u r e r j e m ,10 voj. mapirskim ravnateljem v Iliriji, ki je z istim namenom sklenil svoje delo opraviti obenem z mojim, smo še isti večer naredili načrte ter naročili vodnike, nosače in živil. Navdajala nas je edina želja, ki naj bi se izpolnila: da bi nam nebo naklonilo le dva dneva brez megle, vetra in višavskega čada (Hohenrauch). Tega smo se tembolj nadejali, ker je že prejšnje dni stalno viharilo in deževalo; zadnjega teh dni pa se je bil tlakomer dvignil in je zapihal lahen sever, ki je ozračje ohladil, ga oprostil težko visečih megla in nam končno razgrnil alpske vrhove, da so se pojavili v sveži snežnobeli odeji. Uspeh nas je poučil, da se v svojem pričakovanju nismo motili; kajti stara izkušnja se je tudi tokrat izkazala za pravo, da za dičnimi električ nimi in sneženimi preobrati nastopi vrsta lepih dni. (Dalje prih.)
8	R. pod črto pripominja: Je-li ranocelnik Lorenc Willonitzer, ki ga smatrajo za prvega, ki je dospel na vrh Triglava (1778), res dosegel najvišji vrh, je jako dvomljivo. — Priim. Fr. Orožen, Prvi hribolazci na Triglavu v dobi 1778 do 1837 v Poročilu SPD v Ljubljani o II. društvenem letu 1894; str. 17—26. Orožen trdi, da je bil, kolikor je doslej znano, prvi, ki je splezal na Triglav, ranocelnik Lovro Willonitzer iz Stare Fužine, dne 26. avgusta 1778, v spremstvu 3 domačinov. Leta 1779 je isti Willonitzer v družbi z Baltazarjem Hacquetom dospel le do previsne stene pod Vel. Triglavom. Orožen navaja še naslednje posetnike Triglava: Hacqueta (1784), nadplavžarja Zerovnika (1790 in 1792), nekega lovca v službi grofa Thurna iz Radovljice (1792); Jakoba Dežmana, kaplana iz Srednje vasi, v drulžbi brata Janeza (dne 2. sept. 1808); Valentina Staniča (dne 21. sept. 1808; gl. Plan. Vestnik 1924: Iv. Kogovšdk, Val. Stanič prvikrat na Triglavu); Janeza Dežmana, kaplana z Jesenic (dne 8. avg. 1809). — Uredništvo časopisa »Wiener Zeitschrift«, v katerem je Rosthornov opis Triglavske hoje najprej izšel, vprašuje v opombi: Ali niso tudi profesor W o d n i k z grofom Francem Hohen-wartom in 1. 1819 g. Karel baron Zoys prišli na vrh Triglava?
9	Bosijovo ekspedicijo je opisal F. vitez Jacomini — Holzapfel — Waasen v Hormayerjevem >Archiv fur Geschichte, Statistik, Literatur und Kunst«, letn. 1823, št. 20, 26, 27, 28. — Odlomek iz tega potopisa je objavil Fr. Orožen, o. c. str. 21—23.
10	Jos. Maurer pl. Maureirsthal, roj. 1787 na Dunaju, umrl kot avstr. feld-maršallajtnant v Cremoni 1. 1857. Kot major je v 3. desetletju pr. stoletja kartografska posnel vso tedanjlo Ilirijo in Primorje. Gl. Wurzbach, Biograph. Le-xicon, 1867, 17. del.
Dr. V. Korun: Turist Pecelj na Krimu
Hvaležno je treba jpriznati, da se je v zadnjem času z vso vnemo razpravljalo o pomenu in namenu tuiristike.
Zares, z vnemo se je, toda temeljito se ni. Učeni planinoslovci so pač podrobno uvaževali stene, vrhove, čuvstva in voljo, premalo pa ono, kar pleza, lazi, čuti in hoče. širše naj bi bili odprli oči in tože napeli ušesa! Potem bi ne bili šli kair tako kakor slepci in glušci mimo nečesa, čemur je turistika često povod, kar pa, ako se izcimi in razvije, globoko posega ne le v življenje posameznika, temveč celih pokolenj. Od samih dreves možje učenjaki niso videli šume — namreč šume postavnih turistov in brhkih turistinj. Ko bi jih bili videli ter prisluškovali njihovim pomenkom, tedaj bi šele bili dojeli važnost turistike. Opazili bi bili," da se na potih in v kočah seznanjajo neznanci in neznanke, da se v razredčenem zraku vnemajo srca, da se v skalah polaga temelj za zaroke in poroke. In to je vendar stokrat važnejše ko kopica divnih razgledov s celim šopom estetskih čuvstev in z drugo navlako vred. Divnost razgledov izgine, estetska čuvstva skopnijo, še preden obesimo nahrbtnik na klin, zakon pa ostane neokrnjen vse dni življenja, seveda — ako se prej ne razdere.
Za podkrepitev svoje trditve posezimo iz brezštevilnih primerov samo po enem!
Vprašamo: »Kje bi se bila seznanila Janko Pecelj in Tinca Bat, ako bi ne bila turista?« ... On je iz Trnovega, ona iz Šiške, torej sta iz daleč narazen ležečih ljubljanskih predmestij. Zbog tega bi se težkol kdaj videla v življenju, kamoli še spoznala, ako bi se ne tila sestala na Krimu.
Seveda, fatalisti poreko: »Namenjeno jima je bilo!« Mi pa, ki stojimo na trdnih realnih tleh, pravimo: »Kaj namenjeno! Nič namenjeno! Turistika je tisti fatum, ki ju je združil.«
Evo dokaza!
Dan pred Velikim Šmarnom sem srečal Peceljna na Krakovskem nasipu; vprašal sem ga: »Janko, kam pa jutri?«
»Na Krim,« je odgovoril.
»Kako da vprav na Krim?«
»Kar tako.«
Ker je bil odgovor točen, nisem silil vanj z nadaljnjimi vprašanji In sem hotel oditi. Toda prijel me je za suknjo in me pobaral:
»Ti, kakšna pa je pot na Krim?«
»No, cepina in vrvi ti ni baš treba jemati s seboj, pač pa kompas!«
»Zakaj kompas?«
»Zato, ker je po krimskem pobočju vse polno stez in kolovozov, markacije pa so, ako jih je sploh še kaj, iz enega prejšnjih stoletij.
Če se ne boš ravnal po kompasu, zaideš in prideš kamorkoli, samo ne na vrli Krima.«
»Tako hudo vendar ne more biti!« je Pecelj ugovarjal. »Še Cankarju, ki ni bil nikak turist, se je Krim zdel krtina.«
»Seveda zdel, ko ga je gledal s svojega vrhniškega klanca. Gor naj bi bil šel, potem bi drugače sodil o njem.«
»Imaš prav! Spoznal bi bil, da je mnogo lažje pisati povesti, ko vzpenjati se na gore. Zato ne razumem, zakaj se samo vam papirnim mazačem stavijo spomeniki in samo po vas imenujejo ulice, ne pa tudi po nas turistih plezalcih. Saj si vendar pri pisanju še nihče ni razbil lobanje, na gorah pa že marsikdo.«
»No, povsem ne drži tvoja trditev. Lobanje si res ni razbil, pač pa to, kar je v njej. In kritičarji! Ti so nevarnejši od čeri in plazov. Ko se najmanj nadejaš, planejo nate in te raztrgajo na kosce. — Vidiš! Brez vzroka se nikakor ne stavijo spomeniki nam prosvetnim delavcem, ki sučemio pero. Primi še ti zanje, ako hočeš, da se tudi tvoje ime v svojem času nabije na vogle Zeljarske ulice! Saj ta avenija že kar vpije po kakem poetičnem imenu. In, ali bi se ne glasilo imenitno: ,Peceljnova ulica'? Kaj?«
Pecelj je pa zaničljivo zamahnil z roko: »Da bi se lagal o doživljajih, ki jih nisem nikdar doživel, in o dogodkih, ki se niso nikdar zgodili, kakor ti: Nak! To pa že ne!« me je ošvrknil in odšel.
Drugi dan se je napotil na Krim.
Ko se je vzpenjal proti zadnjemu selišču pod vrhom, ga je začela mučiti žeja. Stopil je v hišo in vprašal, ali bi dobil kislega mleka. Gospodinja, mlada, krepka žena, ga je postavila predenj ogromno-latvico. Pecelj pa je skledo brez sramu izpraznil do dna. Tedaj je kmetica pripomnila lepo po ižansko: »Pravijo, da gospoda malo je. Kajpak! Kadar mnogo — nima.«
On pa ni utegnil odgovoriti. Kislo mleko ni alkohol in ne gre navzgor, v glavo, pač pa navzdol. Zato se je Peclju nekam mudilo. Ižanka pa je mislila, da hoče gost oditi, ne da bi poravnal računa. Stopila je za njim in zaklicala: »Ho, ho! Salamensko! Ali ne boste plačali? Enega kovača sem!« — Potolažila se je stoprav, ko je videla, kam je izginil. Vendar je pa zamrmrala sama pri sebi: »Menda misli, da so krave tako po ceni, kakor ljubljanski škrici. Kajpak!« —
Nato je Pecelj brez posebnih neprilik prišel na vrh, dasi ni imel kompasa s sabo. Pomagal bi si bil z njim itak malo. Kajti vedel je pač, kje solnce vzhaja in kje zahaja, ni si pa bil popolnoma na jasnem, na kateri strani naj išče sever, na kateri jug.
Na vrhu si je poiskal udobno mesto za počitek. Izbral si ga je nekaj korakov pod grebenom. Tu je segel v nahrbtnik po kračo in steklenico, napolnjeno s cvičkom.
»Najprej telesni užitek, za tem duševni!« je bilo njegovo načelo. Bilo ni napak, kajti zahteve njegovega telesa so bile mnogo večje nego duha. Duha mu ni bilo težko nasititi.
Ko je ustregel telesnim potrebam, se je vznak zleknil po travi in trdno zaspal.
Tedaj so pričebljale na vrh štiri gospodične. Posedle so in si s pomarančami gasile žejo. Ko so zagledale spečega Peceljna, jih je imela silna radovednost, kdo neki bi bil. Nalašč so glasno pokašlje-vale in se smejale, da bi ga zbudile.
»Mrtev menda vendar ni!«
»Kajpa! Ali ne slišiš, kako smrči?«
»Prevzelo ga je, ker se je preveč najedel.«
»Najrajši bi kaj zagnala vanj.«
»Zaluči pomarančo!«
Gospodična, kateri. so veljale zadnje besede, si tega ni dala dvakrat reči. Zatrkljala mu jo je naravnost v glavo. Dobro je zadela. Kakor kaka biljardna krogla se je pomaranča na njegovem temenu odbila in mu odškočila na lice.
Tedaj se je Pecelj predramil. Privzdignil je glavo in si mel oči. Nato je skočil po koncu in se začel ozirati okrog sebe.
Ostale tri gospodične so se potuhnile za grmovje; tista, ki je bila pomarančo zalučila, je pa vzkliknila: »Oprostite, gospod, mojo nerodnost! Premalo trdno sem; jo držala, pa mi je izdrknila iz roke in se kakor nalašč zakotala proti vam.«
»E kaj! Saj ni bila bomba!« je Pecelj odvrnil. »Počakajte, gospodična! Takoj vam jo prinesem.«
»Preveč ste ljubeznivi, gospod! Kar obdržite jo!«
Tako se je Pecelj po pomaranči seznanil z gospodičnami. Povabile so ga, naj prisede k njim. Med pogovorom o vremenu, vročini, žeji in utrujenosti je natančnejše motril svojo žensko družbo. Najbolj mu je ugajala tista gospodična, ki se mlu je bila predstavila za Tinco Bat iz Šiške. Bila je prav ona, ki je bila zalučila pomarančo vanj. Toda njej on ni bil videti bogve kaj povšeči. Odmikala se mu je; pa tudi v besedah ni bila odveč prijazna do njega.
Neki ameriški fiziolog trdi, da vonj polti odločuje o privlačnosti oseb različnega spola. Ako je ta teorija prava — in zakaj bi ne bila? — bi rekli: Vonj Tinčine polti je pač prijal Peceljnu, ne pa narobe.
»Poglejte, gospodična!« je dejal Pecelj, ko je razkazoval razgled: >Tamle je Trnovo. Nastavite daljnogled! Videli boste mojo hišo in vrt okrog nje.«
»Kaj? Ali ste hišni in zemljiški posestnik?« se je začudila Tinca. »Kako ste srečni, gospod Pecelj!«
»Seveda sem. Pa kaka zelenjad raste na mojem svetu! Salatne glave niso nič manjše od moje glave. Malo da se ne vidijo s Krima.«
»Potem morajo res debele biti,« mu je pritrdila, ko se je ozrla vanj. — Nato se ga je oklenila in odslej je je bila sama ljubeznivost do njega. Očividno se je bil med razgledovanjem izpremenil vonj njegove polti.
Zdajci se izmisli Tinca:
»Pojdimo plesat!« In spustili so se v kadunjasto dolinico tik pod grebenom. Ena gospodičen je zaigrala na harmoniko in pričelo se je veselo vrtenje. Pecelj ni imel lahke naloge, ker je bil eden proti štirim. Potil se je, da bi se bil skoro raztopil. Vendar ga Tinca ni nič kaj rada prepuščala tovarišicam. Samo z njo naj bi bil plesal. Vrteč se v njegovem objemu, je pa venomer pela:
»Kolovrat pa postelj pa zibelka, koš in fajmoštrov žegen, če možek moj boš.«
»Čemu kolovrat?« je Pecelj vprašal, ko sta za trenutek obstala, da bi se oddahnila. »Saj se več ne prede po hišah.«
Tinca ga pouči: »Ne tak kolovrat, ki se na njem prede! Temveč električni kolovrat, kakor ga rabijo zdravniki zoper putiko. Tega naj bi vsaka nevesta prinesla z balo vred na ženinov dom. Ker današnji možje se menda samo zato ženijo, da bi v zakonu dobro pa obilno jedli in pili, potem jih pa putika lomi. Prosim! in kaj naj počne mlada žena s protinastiml dedcem?«
Tedaj se je Pecelj spomnil, da tudi njega že včasi ščiplje v palcu desne noge. — Zato je pritrdil: »Res ni odveč, če je tak aparat pri hiši.« —
Kako je bilo na povratku? Ni, da bi govoril. Pecelj in Tinca sta se vračala kot — ženin in nevesta; na vsakem primernem mestu sta se ustavljala in poljubovala. Malce obzira bi pač bila lahko pokazala do svojih tovarišic. Nič nista pomislila, kako hudo se jim skomina.
»Kako je bilo na Krimu?« sem vprašal dirugi dan Peceljna.
»Imenitno!«
»Menda se vendar nisi zaljubil v goro?«
»V goro ne, pač pa v to, kar je bilo na njej.«
»Torej nisi šel kar tako na Krim?«
»Da, da! Gor sem res šel kar tako, toda dol sem pripeljal nevesto za pod pazduho.«
»Kaj mi praviš!«
»Ne kaže drugače, prijatelj, nego da se oženim. Ne kaže. Verjemi mi! Samski gospodar in ženska služinčad ne gre skupaj. Zape-ljava te, dokler te ne zapelje. Zapeljan pa plačuj. Tako drsiš v mo-
ralno in gmotno pogibel, ne da bi vedel zakaj. Zato sem srečen, da sem našel nevesto, ki je zame, jaz zanjo, in ki bo trdna pregraja zoper take in enake izkušnjave.«
>Glej, glej, čemu vsemiu služi turistika! Tebi je pomogla, da si cdkril čudodelno bajilo, ki te bo varovalo moralnega in gospodarskega poloma. In kaj misliš, da je zame? Ne uganeš? Vedi! Zame je najboljša in najcenejša zdravnica.«
»Ni mogoče!«
»Poslušaj! Kadar imam nahod, niti ne pijem kamilčnega čaja niti ne devljem toplih obkladkov na prsi; ampak si kratko in mialo oprtam nahrbtnik in se grem solnčit na vrh Jeterbenka. Prisegam! Gor grede porabim tri žepne rute, dol grede pa nobene več. Vidiš! Ali ni turistika pravi čudežni balzam? Kaj? — Kdor ne verjame, naj poizkusi, ali z nevesto ali — z nahodom! Obakrat se bo prepričal, da imam prav.«
Anton Boštele: Moji plezalni poizkusi in
preizkusi
(Dalje.)
5. VII. 1925.
Nedeljsko jutro kakor dekliške oči! Vinko Zor je prišel v kapelico maševat in jaz sem za ministranta. Cirilova nedelja je. Veter brije in preti vsak hip ugasiti sveči; nad prepadi pa plove srebrni glas zvončka, poje in vabi, da jeka veselo od gluhih Triglavskih sten.
Lepa je služba božja vrh naših planin. Veter orgla in vrhovi gorijo v jutranji zori ko bele sveče na neskončnem oltarju. Še se bom vrnil...
Proti Triglavskim jezerom, 6. VII. 1925.
Včeraj sem takoj po maši odhitel čez Prag v dolino. Jože pa mi je šel po Tominškovi poti sam do Okna nasproti. Seveda sva se zgrešila. Ko se je vrnil v Aljažev Dom, ga nikakor nisem mogel pregovoriti, da bi plezal še enkrat v triglavske višave. Obljubil pa mi je, da me bo v Kranju počakal: »Kralj belih sten« je svoj namen dosegel... Popoldne sem se spet sam vračal na Kredarico. Bil sem presenečen. Junak je bil tu. Ko je spoznal, da si domišljavi mladič le nekaj upa, je postal silno prijazen.
Bil je večer in bilo je jutro. Solnčni vzhod vrh Triglava! Jutro, čudovito v svoji pestrosti! Iz meglenega morja kipijo vrhovi bližnjih in daljnih gora in zarja se zliva z meglo v prečudne melodije mavričnih barv.
Med potjo proti Doliču sodra, megla, grom, dež in topa resi-gnacija radi družbe, ki sem si jo naprtil. Ljudje, ki se ne znajo pre-
magovati, ki nimajo nič poguma, odločnosti in vztrajnosti, naj ne hodijo na gore! So samo v nadlego in nevoljo, sebi in drugim! — Dolina Triglavskih jezer: nekaj gigantsko - resnega diha iz nje! Nehote se zamisliš, da čuješ samo še utripe srca in jek lastnih korakov, Tam se zrcalijo prvi macesni v čistih, zelenih valovih, tam so bele planike in murke ko gorke kaplje srčne krvi. Mistična svetost tišine.
Pri ruskem spomeniku pa, postoj, planinec, in pomoli za uboge duše...
Utrgaj tiho cvetko spomina in nauk si vzemi na pot, resnico o maliku, ki mu je ime vojna in teptanje človeških pravic...
Tiha je gomila, z zelenjem in cvetjem odeta... Joj, sram me je, da sem človek!
Še malo in oko je objelo dolino, kjer »Bohinjsko jezero leži pokojno .. x In srečala se je misel z besedo Francetovo.
»Kako strašna slepota je človeka!«	(Dalje prih.)
Jožef Zazula: Pomen nekaterih zemljepisnih pojmov v političnih enotah, zlasti glede gorovja
Bistvo države tvori skupnost duševne in gospodarske prosvete: prava država skuša biti enotna v jeziku, verstvu, upravi, obrambi, šolstvu, prometu, trgovstvu, denarništvu; enotna je takisto v izkoriščanju živalstva, rastlinstva, rudninstva. Tudi njeno površje bodi čim enotnejše (ne enoličnejše!). Učeni Gumplowicz je pred desetletji z vseučiliške stolice v Gradcu kazal na bivši Avstro-Ogrski vzoren zgled take enotne države in še nedavno mi je nekdo tožil, kako bistveno se v tem razlikujeta Avstrija nekdaj od Jugoslavije dandanes; češ: glejte Donavo po sredi, Češko obrobno gorovje in Karpate na severu, Alpe na zahodu z markantno razdelitvijo — nima pa takega položaja Jugoslavija. Toda zmotila sta se oba: Gum-plowicz in neimenovani gospod; kajti bivša Avstrija je bila res med najenotnejšimi državami v gospodarsko-industrijskem in geografskem oziru, a nikakor ne zgodovinsko, ne jezikovno, ne versko. Najidealnejše bi bilo, ako bi ležala vsa država v celem porečju kake vode ali v celem območju gospodujočega gorovja, kakor leži Brazilija okoli Amazonasa, Unija okoli Mississipija, Rusija okoli Volge, današnja Romunija sredi gora in pod vznožjem vzhodnih Karpatov in Transsilvanskih Alp, Apenin sredi polotočne Italije; toda takih držav je malo in niti te niso čisto zaokrožene.
Ren, ki so Nemci nanj tako ponosni, je (v širšem pomenu) večinoma obmejna reka. Italija ima svoj Pad na severu; Španija in
Portugal spadata skupaj, ker sta na enem polotoku s skupnim glavnim gorovjem s Pireneji, ki bi jih pa enako smeli prisojati Franciji.
Isto velja za druge države, najsi zavzemajo še tako važno stališče sredi političnih enot; prednjačijo pač zato, ker imajo stanovalci v najvišji meri glavno lastnost prave državne skupnosti: smisel za skupno domovino in njen procvit ob delavnem stanovalstvu!
Pri vsaki državi pa se omenja in šteje v prvi vrsti največje mesto (večkrat v zemljepisno najnepriličnejšem kotičku), največja reka, najvišji urad, najvišja stavba, največje jezero, in — mimo drugih končno — najvišja gora, četudi se zemljepisni značaj te gore in prosvetna ploskev države često čisto nič ne skladata.
Najvišja gora bivše Avstrije je bil Ortler (3903); postavljen pa je na tako skrajni zahod, da si mogel z vrha proti zahodu ali jugu s puško streljati v tuio državo. Ortler je bil res najvišja gora v Avstriji, a najvažnejša gora je bila in je še — Glockner (3798), sedaj kajpada je pomaknjen zopet v bližino tuje države. Glockner je popolnoma »uživljen« v bistvo prebivalstva in prirode ondotnih krajev, kakor je ognjenik F u š i v okvir Japonske ali Etna (3313) v okvir Sicilije. Etna se je štel nekdaj kot najvišja gora Italije, a so Italijani sami raje poudarjali sredi polotoka ležeči Monte Corno (2921): Gran Sassod'Italia, kot sredi države ležečo goro, ki pa jo dandanes po višini daleko preseza prej v Avstriji vpoštevani Ortler. Ker pa leži Ortler prav na robu Italije, se nam vse upira, da bi ga smatrali za znak države, ki ji zdaj pripada.
Enako nesoglasje imajo Nemci v Nemčiji. Najvišja gora Nemčije je Zugspitze (2938), najvažnejša pa je Brocken (1141) v Harzu. Harz je staro rudarsko gorovje, polno poezije in zgodovine, bajeslovja in praktične domače obrti. Z Brockena opazuješ pristno nemško zemljo; Zugspitze na gleda v Avstrijo tako, kakor je svojčas Ortler gledal v Švico in Italijo.
Najvišja gora v Franciji je Mont Blanc (4810), a ji je tako na skrajnem vzhodu, da bi ga enako smeli šteti h Italiji.
Najvišja gora Švice je Monte Rosa (4638) z enakim skrajnim stališčem proti Italiji; najvažnejša gora Švice je R i g i (1808), ako ne štejemo mogočne Jungfrau (4166), ki bi je Švicarji ne dali ne za Blanc, ne za Roso, pa tudi za višjo goro ne.
Grki imajo hkratu dvoje važnih gora: Olimp (2985) in P a r n a s (2459); zgodovinskega in zemljepisnega pomena jima ni odrekati.
Čehi so imeli svojčas Snežko (1605). v razširjeni državi imajo v Karpatih dokaj višje vrhove, a visi so ob meji.
Britanija nima visokih gora: naivišji ie Snoudon (1094) v Walesu; na vsem otočju najvišji jeBen Nevis (1343). Danska
ima najvišjo goro v daljnji Islandiji (J o k u 11 1959); na evropski celini sestoji dežela iz ravnin z majhnimi vzvišeninami. Skandinavija ima sredi ozemlja razvito gorovje; enako Romunija; Madžarska nima značilnih višin. Bolgarija se ponaša z Balkanom. V naši državi je najvišja gora Triglav (2864), na skrajni zahodni meji. Pod Triglavom izvira glavna jugoslovanska reka, Sava. Kakor namreč Bolgarom glavna reka ni Donava, temveč Marica; tako i nam ni Donava, temveč je Sava, četudi jo Donava prekaša po velikosti. Sicer pa je Sava ob izlivu pri Beogradu večja od Donave, kakor je Isela pri Lienzu večja od Drave in Vltava pri izlivu večja od Labe. — Naš Triglav je tako ukoreninjen v značilni okoliš naše države in v duh naroda, da ga ni primerjati s tujimi odličnjaki Zug-spitze, Ortler, Monte Rosa itd., znamenitimi le po metrih višine. Kar je Triglav na zahodu s Savo, to je v Sar Planini dokaj nižji Ljubotin z Vardarjem in Moravo.
Tako smo splošno pregledali najviše gore po posameznih evropskih državah.
Katera gora pa je v Evropi sploh najvišja? »M o n t B1 a n c ?« Motiš se. Pred svetovno vojno je ločil Ural Evropo od Azije; na jugu pa Kavka z. Dandanes je meja med Azijo in Evropo na vzhodu politična črta guvernerstva Tjumen, na jugovzhodu politična črta Transkavkazije, ki spada k evropejskemu delu Sov->jeta. Kavkaz pa ima goro E1 b r u s (5629), višjo od Mont Blanca. Tako je tudi Evropa dobila svojo najvišjo goro v skrajnem kotičku, in to je najvažnejše v naši razpravici. Akti sicer še niso sklenjeni in vprašanje med zemljepisci še ni odločeno; meje celin bi namireč ne smele biti politični mejniki, temveč zemljepisni znaki: gore, vode, morja, doline, gozdi, močvirja, led itd. Sicer pa je Evropa pravzaprav samo polotok Azije in je postala samostojna celina le zato, ker se je na njej razvila tozadevna znanost. Ako velja ob vzhodu Evrope politična meja in ne Ural, mora pri Kavkazu obveljati isto načelo. Kavkaz je torej b i 1 svojčas azijski, dandanes j e evropski, ker sega politična meja Sovjeta daleč onstran Kavkaškega gorovja; slično je Ural dandanes v spodnji polovici evropski, a svojčas je bil obmejnik. Sicer je že pred svetovno vojno tekla po Kavkazu celinska meja med Evropo in Azijo po hrbtih najvišjih vršacev, med kojimi je bil i Elbrus, ki bi torej že tedaj bil moral biti evropski.
Obzor in društvene vesti
Pri sv. inaši — na Kriški planini.
Krasno vreme je bilo na Malega Šmarna dan, prvo leto vojske. Zjutraj ob-petih sem se odpeljal iz Kranja v ženski družbi (kajti bil sem tfien tistih srečnežev, ki jim je Prešeren privoščil verze: »Kdor ni za boljšo rabo, naj varje dom in babo«) v Dvorje.
Ta skromna podgorska vasica je bila že vsa praznična; pred hišami pome-teno in vse lepo pospravljeno, otroci v polni praznični opremi, v kateri so se pa slabo počutili: bili so vsi trdi in so se leno naslanjali po vrtnih plotovih — vse bolj prijetno jim je ob delavnikih v samih hlačah in srajci! Za hišami so se opletale! ženske. Pri vodnjaku je bila brivnica, pa se tam menda ni prav rahločutno postopalo; kajti slišal sem enega obritega, kako je vzdihnil, ko je s čoka vstal: »Hvala Bogu, pa me je le)!« in se mu je tudi poznalo, »da ga je«! Obraz je imel ves prelepljen s papirjem (od tobaka po 4 krajcerje).
Ker sem štacunarskejga poklica, so me nekateri v vasi poznali, iz ene hiše so me mati povabili na kislo mleko.
Ko smo prišli iz vasi, smo se pripravili za bojo v hrib; kar jje bilo odveč obleke, smio jo odložili in vso navezali na moj nahrbtnik tako, da sem nosil najmanj 20 kg. Če bi me bil takrat videl tisti gospod, ki mi je pri prebiranju rekel »untauglich«, bi bil to gotovo preklical, ker bi me pri vojakih lahko porabili vsaj namesto mule. Prav prijetna je bila hoja v senčnatem gozdu; prišli smo na Kriško planino ravno, ko je v Cerkljah zvonilo devet. Poiskali smo si udoben, senčnat in razgleden prostor ter nahrbtnik precej olajšali.
Zapazil pa sem, da so začeli pastirji boljj oddaljeno živino zavračati; vprašal sem jih, zakaj sedaj skupaj gonijo, pa so mi rekli, da zato, ker bo maša. Res, ko je v Cerkljah zvonilo je bila vsa živina v bližini pastirske naselbine, ih ko je zvonilo deset, se je začela sv. maša tu gori na Kriški planini: vse je pokleknilo in eden je naprej molil sv. rožni venec, glavne obrelde sv. maše pa smo opravljali, ko je za to v Cerkljah pozvanjalo. Kdaj sem zdrknil na kolena, sam ne vem; vem pa in občutil sem, da s tako notranjo pobožnostjo in zadovoljen še nikoli prej in tudi ne pozneje nisem bil pri kaki sv. maši ko takrat na Kriški planini. Imel sem vtis in notranjo zaivest, da se je tudi žival zavedala te svečanosti; po večini je mirno ležala ali se v bližini pasla,
Po maši je planina zopet oživela. Mi smo šli' naprej na Krvavec; prekrasno je bilo, planinka-novinka se kar ni mogla ločiti, bila je strmeč kip. — Pozno popoldne smo se vračali čez Dolgo Njivo in Spodnjo Kokro v Kranj. I. S t r d e n.
f Miha Kos.
Dne 8. decembra 1927 je umrl na svojem posestvu v Plešivici pri Mirni Peči 71 letni upokojeni učitelj Miha Kos. Ker je bil na polju planinstva zelo delaven in je med slovenskimi in drugimi planinci imel mnogo znancev in prijateljev, zato zasluži, da se ga Plan. Vestnik spominja ob njegovi smrti.
Ko se je po »Piparjih« ustanovilo Slov. Plan. Društvo, je bil Kos eden prvih, ki se je priglasil za člana. V tem času je učiteljeval na Homcu, pičlo uro od Kamnika. Izpred šole je vsak dan videl Kamniške Alpe. S kamniškimi prijatelji lepih gorskih krajev je ustanovil v 1. 1894 Kamniško podružnico SPD kot prvo. Kos je prva leta vodil pri podružnici tajniške, nekaj časa tudi blagajniške posle, v odboru je bil do preselitve — v 1.1904 — v Gornje Pirniče pri Medvodah. O njegovem neumornem delu in lepih uspehih iz tega časa pričajo obširni za-
pisniki odbomvih. sej in pa koča na Kamniškem Sedlu, katere stavbo je nadzoroval ravno on. M. Kos je tudi prvi ustanovni član Kamniške podružnice SPD.
Kot vnet planinec je porabil pokojnik vsak prosti čas, da je pohitel v planine. Bil je izboren pešec in vešč plezalec. Več težkih vrhov v Kamniških Alpah je on prvi dosegel, marsikatero do tedaj nepristopno steno je prvi preplezal. (Glej Fr. Kocbek: Savinjske Alpe 1926, na str. 24, 26, 29 itd.). Fr. Kocbek in M. Kos sta spisala priročno knjižico: »Vodnik za Savinjske planine«, ki jo je izdalo SPD v 1. 1894. V planinah se je seznanil z mnogimi odličnimi planinci, n. pr. univ. 'prof. dr. K. Chodounskim iz Prage in dr. Jos. Frischaufom iz Gradca; z zadnjim si je več časa dopisoval. Hud boj je imel Kos z Nemškim in Avstrijskim plan. dr., Sektion Krain, glede potov in markacij po Kamniških Alpah. Kjerkoli je mogel, je preprečil nakane nemškega društva, poskrbel pa, da je v najkrajšem času SPD izvršilo ta dela.
V	Plan. Vestnik je pisal v prvih letih članke (n. pr. »Iz Stahovice na Konja«, Pl. V. I. str. 17—24), notice in poročila o Kamniški podružnici; v Slovencem prijaznem časopisu »Oesterr. Alpen - Zeitung«, št. 414 od 23. nov. 1894 je priobčil članek »Aus den Sannthaler Alpen«, ki je po zaslugi dr. Joh. Frischaufa izšel tudi v ponatisu.
V	gorah drzen in smel, v ravnini neumoren, v družbi vedno zabaven in vesel, postrežljiv napram vsakemu — bo ostal Miha Kos pri svojih mnogih planinskih znancih in prijateljih v najboljšem spominu.	Iv. Kocijančič.
Sedež Asociacije slovanskih turističnih društev je za letošnje poslovno leto v Jugoslaviji. Predsednik Josip Pasarič, tajnik Makso Hrovatin, odbornik Vaso Stajic. Kongres se vrši meseca avgusta in se ga udeleže] Čehi, Poljaki, Bolgari in Jugoslovani S kongresom, ki se otvori v Ljubljani, je združen velik propagandni izlet na Bled in Bohinjsko jezero, dalje Zagreb, Plitvička jezera in Split, kjer se kongres zaključi.
Iz Kamniške Bistrice. — Kdo je ne pozna? Prav v osrčju Grintavca je izvir Bistrice. V več močnih tokih prihaja izpod razkosanega gorskega pomola in tvori s svojo ledeno-mrzlo bistro vodo koj ob izviiru krasen tolmun. Tik ob izviru je prijazna odprta planota, kjer je že preko 40 let stala turistovska koča. Dokiaj let jo ima Slovensko Planinsko Društvo v najemu in je koča postala središče za izlete v Kamniške planine.
Nastala je potreba, da kočo povečamo, posebno ker je stara koča začela razpadati. Zato je Osrednji Odbor že lansko leto na mestu poprejšnje damske spalnice zgradil prvi del novega planinskega Doma; letos se bo zgradba nadaljevala. Novi Dom v Kamniški Bistrici bo potem ne samo dobrodošlo izhodišče za ture in izlete, nego bo pripraven tudi za daljše bivanje, bodisi poleti, bodisi pozimi. Vsekakor se s tem pravzaprav šele zbudi pravi promet v Kamniški Bistrici.
Večji razvoj pa je vendar nemogoč, dokler Kamniška Bistrica ne dobi primerne vozne ceste. Sedaj obstoji za turiste in izletnike samo pešpot. Dasi je pot zanimiva, postane vendair za večkratne izlete predolga ih preenolična. Zato se je dolgo časa mislilo na to, da naj se izvede v Kamniško Bistrico dobra cesta. Zanimanje za to je že pred leti začel zbujati naš častni član dr. Frischauf. Ko se pa sedaj promet širi in ko se bo ob izstopu Bistrice iz gorske soteske napravila električna centrala, bo se moral projekt pač tudi udejstviti.
Pobudo za to je dal posebno sedanji srezki poglavar dr. Ogrin v Kamniku. Pod njegovim vodstvom se je dnč 4. aprila vršil informativni obhod, katerega so se udeležili odposlanci Kamniške meščanske korporacije, šumske uprave, Slov. Planinskega Društva, zveze za promet tujcev, župana občin Kamnik in Županje Njive in drugi.
Komisija je obhodila vso pot od Stahovice do izvira Bistrice, in sicer navzgor po desnem, navzdol po levem bregu Bistrice. Ugotovilo se je, da bi bila trasa na desnem bregu Bistrice primernejša in načelno se je odobril tozadevni načrt. Cesta bi tedaj vodila od Stahovice do starega Prašnikarjevega kamnoloma po sedaj obstoječi poti. Po premostitvi bi se cesta na desnem bregu Bistrice vzpela do višine onstran stoječe kapelice »Na Iverju« in bi vodila potem kolikor mogoče nizko nad reko po soteski navzgor in ob Brusnikih do mosta pod Kopi-ščem. Potem bi se polagoma vzpenjala in pri Predoslju tik nad naravnim mostom zopet prekoračila Bistrico; potem bi se na levem bregu držala sedanje poti do izvira Kamniške Bistrice.
Vsi udeleženci so poudarjali važnost te ceste za turistiko in za promet tujcev. Naglašalo se je, da bo cesta v turistovskem oziru prikladnejša in lepša od sedanje steze, ker bo vodila v zložnem in nenapornem vzponu do Doma v Kamniški Bistrici in bo obšla mnoge sedaj nepoznane zanimive točke (Ribjo Peč, Brusnike, slap pod Kopiščem, Predoselj in dr.). Nova cesta bo nudila ves čas lep pogled na ostre robove Velike Planine, višje goiri pa proti Ojstrici in Planjavi. Poudarjala se je tudi velika gospodarska važnost. Gozdno - tehnični izvedenec je opozarjal na koristi, ki jih bo imela Kamniška korporacija, ko bo mogla iz svojih gozdov na primeren način izvažati les. Ob sedanji plovbi po deroči Bistrici se mnogo lefea izgubi, les trpi tudi na kakovosti in more se spravljati le omejena količina lesa; mnoge vrste, kakor posebno tanjši les za hmelovke, sedaj sploh v gozdih segnije. Bukova debla, ki bi se porabila za razne lesne industrije, se iz Kamniške Bistrice ne morejo spraviti, takisto ne les iz gozdov na Dolu.
Soglasno se je ugotovilo, da je naprava ceste v Kamniško Bistrico nujna gospodarska potreba. Upajmo, da se projekt v kratkem vendar izvrši. Seveda pa bodo morali sodelovati vsi interesenti, v prvi virsti Kamniška meščanska korporacija, pa tudi državne in samoupravne oblasti.
Občni zbor Kranjske poružnice S. P. D. se je vršil dne 27. aprila 1928. Načelnik g. Mr. Ph. Fran Š a v n i k je otvoril in vodil občni zbor, ki se ga je udeležil kot zastopnik Osrednjega Odbora nadzornik podružnic g. Albert Pučnik iz Ljubljane. Po uvodnih pozdravih je prikazal načelnik v splošnih obrisih celokupno podružnično udejstvovanje v preteklem poslovnem letu. Lanski podružnični občni zbor je poveril odboru točno nalogo, da končno započne in izvrši že dolgo projektovano povečavo Prešernove koče na vrhu Stola. Odbor se je lotil te naloge z vso vnemo in je dosegel popolen uspeh. Koncem preteklega polletja so bila gradbena dela doivršena! Tako bo podružnica slavila prve dni julija t. 1. slavnostno otvoritev novega prizidkja Prešernove koče.
Tudi iz naslednjih poročil je razvidno, da je bilo podružnično delovanje osredotočeno baš na povečavi Prešernove koče.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Ado Vran, posne-samo: Število članstva je spričo naraščajočega interesa za planinstvo in radi voznih olajšav naraslo za 44; podružnica šteje danes 279 članov.
Blagajniško poročilo je podal g. Rici M a y r. V preteklem letu je znašal celokupni denarni promet Din. 132.236.79, od teh dohodkov (z najetim posojilom) Din 70.848.69. Pripravljalna dela prejšnjih let za povečavo Prešernove koče so znašala Din 13.005; gradbeni stroški povečave same Din 73.934.10, skupno torej Din 86.939.10; je še precej neplačenih računov poleg izrabljenega posojila, Odbor bo moral v tekočem poslovnem letu preskrbeti potrebno notranjo opremo prizidanih prostorov.
Poročilo o oskrbovanju Valvasorjeve in Prešernove koče na Stolu je podal gospodar g. Franjo Gajšek. Poset turistov se je v obeh postojankah v pretekli ugodni sezoni znatno povečal. Glede števila obiskovalcev
zavzema naša podružnica izmed 20 koč v upravi podružnic 4. mesto, izmed cca. 2fr koč v upravi Osrednjega Odbora pa 7. mesto. Vjalvasorjevo kočo je v 1.1927posetilo 1839 (1.1926 pa 1292); Prešernovo kočo 1755 (1.1926 pa 1279) turistov. Slednjo kočo je posetilo 256 turistov iz Avstrije. Valvasorjeva koča izkazuje Din 52.922.67 denarnega prometa ter Din 10.712.33 čistega dobička. Prešernova koča pa Din 60.872.07 denarnega prometa in Din 11.416.48 čistega dobička.
Vsa poročila društvenih funkcionarjev je občni zbor brez debate soglasno sprejel ter podelil blagajniku absolutorij.
Vsled novih pravil in odstopa tajnika g. Ado Vrana, odbornikov g. F. Holc-hakerja in g. A. Depolija so se vršile sledeče dopolnilne volitve: sod. svetnik g. Jurij G r e g o r c : podnačelnik, g. Lovro K o tr š i č : tajnik, g. Ferdo P r e m r u in g. Ado Vran: odbornika, g. Vilko G o g a 1 a : namestnik.
Pri slučajnostih je delegat Osrednjega Odbora, g. Albert Pučnik pozdravil občni zbor in častital k res uspešnemu delovanju podružnice. — Končno se je obravnavalo vprašanje obnovitve in izpopolnitve markacij v Št. Joštarskem in Storžiškem pogorju.
Naše slike. Ruska kapelica ob potu na Vršič. V svetotvni vojjni je bivša avstro-ogrska armada zgradila iz Kranjske Gore v Trento krasno planinsko cesto, ki vodi čez Vršič. Za to delo je porabila v glavnem ruske ujetnike, ki jih je bilo nastanjenih pod Vršičem do 2000 oseb. Priprosti ruski narod je pobožen in da najdejo ujetniki vsaj malo utehe, so postavili v višini 1200 m lično pravoslavno kapelico, ki leži tik ob bližnjici (stari cesti), vodeči na Vršič. Vsakogar mora zanimati ta še danes preceij dobro vzdržani spomenik in mu vzbuditi spomin na težke čase krute vojne. Turista pa takoj razvedri pogled na najdivne|jši gorski svet. Od planote pri kapelici je, odprt razgled navzdol v Krnico in onstran na divno Škrlatico (2738 m), ki iznad zasnežene Velike Dnine v navpičnih stenih kipi proti sivim oblakom.
Od upravništva. — Zaradi prezaposlenosti tiskarne se Je ta številka zakasnila.
Vsebina: Dr. H. Tuma: Triglavska skupina (str. 121). — Dr. Rudolf Andrejka: V kraljestvu Ratitovca (str. 126). — Jos. Wester: Pred 100 leti na Triglavu (str. 129). — Dr. V. Korun : Turist Pecelj na Krimu (str. 133). — Anton Boštele: Moji plezalni poizkusi in preizkusi (str. 137). — Jožef Zazula: Pomen nekaterih zemljepisnih pojmov v političnih enotah, zlasti glede gorovja (str. 138). — Obzor in društvene vesti: Pri sv. miaši na Kriški planini, + Miha Kos (str. 141). Sedelž Asociacije slovanskih turističnih društev. Iz Kamniške Bistrice (str. 142). Občni zbor Kranjske podružnice SPD (str. 143). — Naše slike (na prilogi): Ruska kapelica ob potu na Vršič.
»Planinski Vestnik« izhaja 12 krat na leto in stalne v tuzemstvu za celo leto 40.- Din, za inozemstvo 60.- Din. — Naroča, plačuje, reklamira se pri Osrednjem Odboru S. P. D. v Ljubljani. Rokopisi, sploh spisi in poročila za natis se pošiljajo na naslov: Dr. Josip Tominšek, gimn. ravnatelj v Mariboru.
Za uredništvo odgovarja: Janko Mlakar, profesor v Ljubljani. — Izdajatelj : Slovensko Planinsko Društvo v Ljubljani; njegov predstavnik je dr. Fran Tominšek, odvetnik v Ljubljani. — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani. (Priloge slik tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani).
Škrlatica s Slemena
fot. Egon Planini**