- jU-TLija, 1898.
Leto VL
Grozna jiesreca.
Francoski pm „La Bourgogne'' z 303 se je
Na krovu bilo 10 Slovencev
med njimi
HE V. ANTON HODNIK
iz Bessemer, Mich., idoč na obisk svojih ljubili v staro domovino.
Iz ITalifaxa je danes ob 10. uri dospel brzojav, daje dne 4. julija ob 5. uri zjutraj v gostej megli zadel angleški parnik ,,Cromartishi-re4< ob „La Iiourgogue" in se ta takoj potopila. Na krovu je bilo SOO osob, le 200 se jih je rešilo in to 170 potnikov in 30 mornarjev.
Imena Slovencev so:
Rev. Anton Hodnik, župnik v Besemmcr, Mich., namenjen na Krško.
Jožef Uue iz Monongah, \V. Ya., v Krško.
Ana Mihelič iz Iirooklyna, N. Y. v Drago.
Marija Hrovatin z dvojimi otroci iz Forrest City, Pa., v Borovnico.
Matevž Debevc iz Forrest City, Pa., v Borovnico.
John Žuidaršič iz Canons City. Colo., v Sodražico.
Anton Žnidaršič iz Canons City V Sodražico.
M. Somrak iz Pueble, Colo., v Sodražico.
J. Jakše iz Pueble, Colo., v Semič. __ Težko nam je pisati o tej nesreči ker se nam roka trese, vsi rojaki so z veseljem zapustili pristanišče in se presrčno poslovili; posebno nas boli zguba nadarjenega, čvrstega, nadepolnega duhovna čast. Anton II o d n i k a, s kterim smo se tu tri dni prav dobro zabavali. Njegovo sliko podamo našim čitalcem v prihodnji številki. Človek v istini ne ve kje ga nesreča in smrt čaka.
• Vojnevesti.
Sijajna
v, mu {rži.
CervemMoiie IH ličeno.
Admiral Cervera in 1600 po morscakoY Yjetih.
Špansko brodovje lezi ni dnu morja na Eužansbj obali,
Amerikanci imajo velike zgube.
Santiago bode kmaln v ameriških rokah.
T r o p i č n a nevihta.
Marsikak mladenič je mislil takrat ko je prvič oblekel vojaško suknjo, da je v vojaškem stanu mnogo zabave, in da si v vojskinem času prav lahko in po ceni zadobi slavo. Da temu ni tako, so se naši vojaki na Kubi do cela prepričali. Nepopisne so težave, ktere so morali naši vojaki prestajati, ko so se plazeči po trnju in grmovju pomikali proti sovražniku v neznosnej vročini brez vode. Zraven pa so še morali nositi težko breme, jedila za tri dni, Btreljivo in orožje. Zadnji teden je vrle junake obiskala tudi
nevihta in le malo je vojakov raz-ven Kubancev — sedaj v pokrajini Santiago, kteri bi bili že kdaj kaj enacega doživeli. \*Bi jednoglasno trdijo, daje bilo frčanje španskih krogelj le malenkost proti divjajnu nevihte. Mnogo vojakov je doživelo že hude orkane na severu, drugi so pogubonosnim vrtinom v Texasu srečno odšli, vsi odločno pravijo, da se isti nikakor ne dajo primerjati z strašnim učinkom tropične nevihte.
Ze dan pred nevihto je vladala neznosna vročina. Zrak je bil napolnjen z smrdečo soparico, ktera je hlapela iz mlak in močvirjev. Kjerkoli so vojaki debelo in sočnato tropično travo pomandrali, tam se je razširjal kislo gnili duh. Tropično solnce je pripekalo na glave vojakov, kakor da bi se hoteli navpični žarki zapičiti v možgane. Vojaki pa so vsejedno pridno delali in po-jjravljali pota. Drugi so napenjali vae svoje moči, pori vaje vozove in topove. In zopet drugi so hripaje vlačili skupaj orožje in priprave za taborišče. Vsem je curil znoj raz čelo in kar blesketalo se jim je pred očmi.
V zraku je frčalo vsakovrstnih žuželk, po tleh pa je kar mrgolelo raznega mrčesa. Na pol goli Kubanci pa so bili videti najsrečnejši ljudje na zemiji, ko so se enkrat nasitili, pravili so že naprej, da se bliža huda ura.
Kavno takrat, ko je bila vročina tako velika, da bi mislili, nobeno človeško bitje jo ne more prenašati niti trenotka več, da ko je bila celo gnjusobna golazen kakor poparjena, vlil se je strašen gost dež in v malo trenotkih je bil vsak mož do kože premočen. Takoj so jeli vojakom šklepetati zobje, ustne so jim obledele in tresli so se mraza. Ledeno mrzla voda, kajti dež nemoremo več imenovati kakor je padala, premočila je vojakom vse. Tri ure je vlivalo nebo neprenehoma vodo na zemljo. Vsi ognji po taboru so pogasnili, vse struge in plitvine premenile so se v mlake. Bilo je kakor da bi se bilo površje zemlje spremenilo v redko blato, po kte-rem so vojaki gazili.
Ubogi vojaki, kteri so ravnokar omahovali vsled neznosne vročine, so se sedaj tresli mraza. Dobili so povelj« se popolnoma sleči. Vsak mož je prejel založek kinina. Ko so se s težavo znebili mokre obleke je nevihta, naenkrat prenehala in tropično solnce je znova vpiralo goreče žarke na pozorišče. Zemlja seje jela kaditi, in roji velikih žuželk so se vsedli na gole vojake. Zopet so zanetili ognja, dim je sicer pregnal nekoliko žuželke, toda po zemlji je kar mrgolelo ostudnega mrčesa Vojaki so posušili zopet svojo obleko, ali marsikdo izmed njih je izdihnil prav iz dna svojega srca: ,,Bog nas obvaruj pred tako nevihto!"
Velika zguba.
\V a s h i n g t o n, 2. julija. Danes je brzojavil general Shafter sledeče: ,,Bojim se, da sem naše zgube prenizko cenil. Pošljite mi takoj popolno oskrbljeno bolniško ladijo. Višji zdravnik zahteva 40 zdravnikov pomagačev. Ladija mora pre-vožue čolne saboj pripeljati.
Shafter".
Nato je vojni oddelek takoj brzojavil admiralu Sampsonu naj odda bolniško ladijo „Solage" takoj Shaf-trju, tako dolgo da dospe, tje bolniška ladija „Relief" ktera danes odpljule iz Brooklyna.
Pozneje došla poročila pravijo, da je imajo Amerikanci najmanj tisoč mrtvih in ranjenih. Vsled neugodnih poročil so bili obrazi v vojnem oddelku jako resni. Sedaj sprevidijo, da ni igrača z neizvežba-
nimi vojaki in z nezanesljivimi za-|previdno je Cervera vodil brodovje vezniki Kubanci bojevati se prf^tifin srečno dospel v luko pri San-
skušenimi vojaki.
roti
Najbolj vrli čin posrečil se je ^nastavljeno past. Pravijo, da je
Rooseveltovim konjikom. Naskočili so špansko pozicijo na visokem hribu, ktero je tisoč Spancev hrabro branilo, Spanci so jih obsuli z granatami, ali ne zmenivši za padajoče tovariše so nevstrašeni konjiki vse prodrli, kar se jim je stavilo obran. Pregnali so španske topni-čarje iz dobre pozicije in si osvojili tri kolibe.
Zguba Kubancev je bila primerno [admiralov, večja nego ona Amerikancev. Strašne muke so trpeli ranjenci, ker v neznosnej vročini ni bilo dovolj vode.
nago, Kjer se je pa vjel, kakor v
K e y \V e s t, 2. julija. Danes so privedli sem parnik ,,Venite Esten-ger". Vjeli so ga ob južnem obrežju Kube, ko je pc3ku=sal blokadu prodreti. Parnik je pljul pod angleško zastavo, ko so ga vjeli. Preje je vozil med kubanskimi lukami pod špansko zastavo.
„S t. P a u 1" v Ne vv Y o r k u.
Pomožna križarka „St. Paul" je pripljula 2. julija v luko New York. Moštvo navdušeno pripoveduje o boju z špansko torpedovko in kri-žarko ,,Isabel II", 22. junija pred luko San Juan, Porto Rico.
Sovražna torpedovka je s polnim parom pripljula proti „St. Paulu" neprenehoma streljaje. Spanci so mislili križarko doseči in jo s torpedi razstreljiti; niso se nadejali, da bi Amerikanci zamogli, ozko in jako gibčno torpedovko zadeti. Ko
bilo uničeno brodovje vredno 18 mi ijonov dolarjev in Amerika bode še iradi te malenkosti imela račun z Ipanijo.
Cervera je bil zmožen in spreten admiral, in gotovo ni bila njegova krivda, da je mogočno brodovje našlo tako žalosten konec. Brž ko ne bode višji poveljnik na Kubi general Blanco in osebni nasprotnik zvrnil vso krivdo na slednjega, in velikansko in nedo-mestljivo zgubo pripisoval Cerve-rovej nezmožnosti. Da se pa niti špansko, niti kako drugo brodovje kterekoli evropejske velevlasti ne more meriti z onim naše, sicer kra-marske ali slavne ljudovlade, tega posebno v Evropi nočejo pripo-znati.
P^r vi naskok
n a
S a n t i a g o
je stal našo vojno mnogo hrabrih in navdušenih vojakov. Kri je tekla na obeh straneh kar v potokih. Zgubo na našej strani cenijo na 1200 mrtvili-in ranjenih.
Spanci so baje zgubili blizo 2000 mož. Vojna črta se je raztezala pet milj daleč. Na obeh straneh so se bojevali z enako ljutostjo. Spanci so bili izvrstno zavarovani za nasipi, in kakor dež so vsipali avinčeke na naše vojake na prostem polju brez zavetja. Španske baterije so kar cele vrste Amerikancev pomedle izpred pozorišča. Toda Amerikanci, akoiavno še le
seje ,,Terror" na 5500jardov „St. <po par tednov ^v vojaške^službi, ne
Paulu" približala je dal kapitan
Sigsbee povelje streljati. Dve krogli ste zadeli torpedovko, kar pa jo ni oviralo se vedno hitreje bližati našej ladiji. Nato je dobil vodja top-ničarjev povelje streljati z večjimi topovi. Strel je zadel torpedovko na sredi, prodrl v prostore strojev,
imenivši se za neizbirljlvo smrt, ktera je ves dan kar kosila med njihovimi četami, prodirali so ved-no dalje. Se le ko se je dan že nagnil h koncu, so bili Spanci pregna-Di na vsej črti iz pozicije za nasipi. Amerikanci so Bicer zmagali, toda za kakošno ceno? Ako zmaga tirja
zadel prvega mašiništa, odtrgal preveč človeških žrtev, ostane iz drugemu mašinistu obe noge in neutralnega stališča vedno ledvom-ubil dva mornarja.	i Ijiva zmaga.
„Terror" je bila uničena, obrnila1 V vojnem ministerstvu sedaj kri-se je in skušala doseči obrežje, toda tikujejo Shafterjevo postopanje, češ II .. i—	~1	' J~ ~~	"	~ premalo
50 jardov od suhe zemlje se je po-greznila. Križarka „Isabel II" je odpljula v luko, ko so Amerikanci jeli streljati na njo.
Cerverovo brodovje u n i č e n o.
W a s h i n g t o n, 3. julija. Cer verovo brodovje pri Santiagi uniče no, ta senzacijonalna in skoraj ne vrjetna vest se je bliskoma razširil; po stolici in vseh državah. Veselj novica prouzročila je občno in raa-burjeno veselje ne samo med merc-dajnimi krogi, ampak tudi met vsem amerikanskim ljudstvom Vsaj bode le ta sjajna zmaga ra morju nedvomno znatno prikrajšt-la krvavi ples.
Znano je bilo v vojnih krogi!, da bode Cervera na vsak način poskusil uiti iz luke pri Santiago nj se že zgodi karkoli hoče. Cervea, je uvidel, da mu ni mogoče drug&e uiti osodi, nego ako se mu beg p-sreči. Bil je zadnji čas, ko je dans udri iz luke. Toda Sampsonoo brodovje je bilo pripravljeno. E>-morska bitka je bila sicer kratk, ali jako huda in odločilna. Ko |e Cervera videl, da mu preti got^i pogin upihal jo je nazaj proti lui, da bi vsaj rešil življenje nekaj mornarjev. Ker ladije ni hotel prečistiti Amerikancem, je sklenil uii-čiti jih sam, zato je dal povelje ih zažgati.
Špansko brodovje, ktero je dajes našlo pred Santiago tako neslapn konec, je bilo sestavljeno iz ikj-boljših vojnih ladij, ktere je Ipaiie-rotna Španija sploh zamogla sfa-viti skupaj in poslati proti Amjri-kancem. Znano je kako spretnun
da je sovražnikovo moč cenil, in da ni počakal obljubljene pomoči. Shafter je iztočno od San-tiage postavil Kubance, kteri so imeli nalogo general Pandovi vojni združenje z posadko v Santiagi preprečiti. Zviti Pando pa je doBpel neovirano v Santiago od zahodne strani. Temu pa Shafter ni prav nič kriv, pač pa okolnost, ker ni imel zadostno konjištva na razpolago. Tudi pri naskoku se je pokazalo kako zelo je manjkalo Amerikancem konjištva. Posebno pa je bilo pogrešati topničarstva v odločnem času. Skoraj gotovo je pomanjkljivo število našega konjištva in topničarstva večji uzrok primerno velikanskih človeških žrtev nego hrabrost sestradanih Spancev.
Shafter je v kritičnem času brzo javil vojnemu ministerstvu za bolniške ladije in zdravnike, ktere bi morale biti vojskovodju vendar pravočasno in v zadostnem številu ns razpolago, ako niso morda celo mislili, da gredo naši vojaki le na ,,Pic-nic" v sovražno deželo.
Admiral Cervera in 1300 mornarjev vjetih, več nego 700 Špa cev mrtvih.
W a s h i n g to n, 4. julija. Sijaj-nejše zmage, kakor jo je naše brodovje včeraj priborilo nad admiral Perverovem brodovjem, ni še bilo v zgodovini pomorskih bitk. Največji topovi na svetu z grozovitim gromenjem so se skušali za prednost. Spanci so se borili z obupno hrabrostjo. Ko so se njih ladije že utapljale in ko je že ogenj švigal okolo njih, streljali bo še vedno. Šest tednov žo so čakali naši po-
morščaki na priliko, ktera se jim je nudila včeraj.. Velikanske krogi je naših topov so kmalu napravili na španskih ladijah tolike škode, da bo slednje bežale proti obrežju kjer sojih n"aše granate in kroglje popolnoma uničile. Grozno je bilo videti, kako so se skladišča strelji-va razletela in provzročila požar, kteri je še ostalo uničil. Xa krovih španskih ladij je bilo polno mrtvih, mnogo pa jih je našlo v valovih svoj grob. Ostali so se rešili v malih čolnih na obrežje. Tudi naše brodovje je poslalo več čolnov z mornarji utapljajočim Spancem na pomoč. Naši hrabri pomorščaki so mnogo Špancev oteli gotove smrti v valovih. Ko bi ne bilo naših pomorščakov, bi bili na obrežju prežeči in razjadeni Kubanci gotovo neoborožene Spance pomorili.
Najhitrejša vojna ladija Cervero-vega brodovja ,,Cristobal Cjlon'" bi bila kmalu ušla. Naše vojne ladije ,,OregoniC, „Nevv York" in „Brooklyu" so jo preganjale GO milj daleč. Močno poškodovana j^ tudi „Cristobal Colon'' pribežala k obrežju, moštvo pa seje podalo.
Več nego 700 Špancev je našlo smrt, večino so pobile naše kmglje, ostali pa so v VL-.ovih poginili. Admiral Cervera in 1300 njegovega moštva so naši vjetniii. Z solznimi očmi je hrabri admiral oddal svoj meč. Pripeljali so admirala C rve-ra, kteri je bil na roki ranjcu, in druge vjete častnike na pomožno križarko ,fGloucester'\ Sprejel jjh je ladijin poveljnik Vainneright. Segel je sivo brade mu admiralu v desnico rekoč: „Cesti ta m Vam gospod, v ožiru tak lifhtTrega boja, kakor do sedaj še nikdar na morju". Tudi mnogo ranjenih Špancev oskrbljujejo na naših ladijah z vsem potrebnim.
Kar čudovito jf, daj«'bil na ia-šej strani sani<» on m v. mrtev in trije ranjeni. Vojnu ladije pa so skoraj nepoškodovane.
Situacija na suhem.
Washington, 4. julija. V zadnjih 12 urah se je situacija pred Santiago mnogo spremenila. Ko je včeraj general Shafter brzojavno prosil pomoči, bolniških ladij in zdravnikov, seje v vojnem oddelku občno mislilo, da mu gre slabo. Toda poznejši brz<javi so pojasnili vso zadevo. Španski general Pando /. njegovim vojnim oddelkom ni še dospel v Santiago kakor se je včeraj poročalo, marveč je še6 milj od mesta. General Liuares, višji vojni poveljnik posadke v Santiago je bil včeraj močno ranj m. General je bil vedno pri prvih četah, kjer je spodbujal vojake k hrabrosti. Nesli so ga iz bojišča. Njegovega naslednika generala Vara del Rey so našli zvečer mrtvega poleg trupel njegovega brata in dveh družili častnikov v visokej travi. Pri mrtvem generalu bo našli načrte trdnjav pri Santiago in osnutke vojaških operacij.
General Shafter je zahteval od španskega poveljnika, da se ima Santiago takoj podati, ako ne, bode mesto obstreljal. Španski poveljnik je rekel, da se ne bode podal. Ptuji konzuli so zahtevali 24 ur odloga da odpravijo iz mesta žene in deco. Trije vojni oddelki so na poti proti Kubi Shafterju v pomoč. Sampso-novo brodovje ima baje povelje v iuko udreti in Shafterjev naskok podpirati z velikimi topovi.
General Shafter je bolan; iz ležišča izdaja potrebna povelja. Debelemu možu vročina hudo prizadeva. Oez noč so ležali naši utrujeni vojaki na skrvjo napojenej zemlji, brez odeje in brnz gorke hrane, med mrtvimi, ktere pokopati niso utegnili. Ranjence so Bpravili v vojne bolnišnice proti Sevilli, kjer bo "dravniki in njih pom .gači opra
ljali svoj posel celo noč z naporom vseh močij, kteri h je sploh zmožno človeško bitje.
D e w e y u v pomoč. Hongkong, 4. julija. Tri pre-vožne ladije so dospele danea v Manilo kot prva vojna ekspedicija, spremljana od vojne ladije,.Charleston." Amerikanski mornarji so došle rojake navdušeno pozdravljali. ,,Charleston" je, kakor je bilo že preje enkrat poročano napadla „Guam" na ladrouskih otokih 21. junija, vjel a posadko 6 častnikov in 54 mož in iste saboj v Manilo pripeljala. Stara španska topničar-ka ,,Levti" je 29. junija pripljula po reki in se je Amerikancem podala, v bojih z vBtaši je porabil?« vse streljivo. Drugo ekspedicijo na] Manilo pričakujejo v 14 dnevih.
Nedolžen governor.
Hongkong, 4. julija. Ko je vojna ladija ,,Charleston" pripljula v luko in začela streljati na Guam, je tamošnji governer mislil da streljanje pomeni pozdrav, zato je poslal poveljniku sporočilo, da ne moreodzdravljati češ,da nimasmod-nika. Ko so mu stvar pojaBnili in še pridjali, da bode moral z Amerikanci kot vjetnik na Manilo ee je ustavljal češ, da mu ni nič znano o vojski mt'd Zjed. državami in Španijo.
Streljanje na Santiago
odložili.
Wash i ugton, 5. julija. Nek eastnik poroča, da je Sampsonovo brodovje pripljulo v luko pri Santiago ra-je pripravljeno mento obstreljevati. Akoravno ta vest do danes opoludne ni še oficijelno potrjena, vendar nekteri uradniki mornarice mislijo, daje vest vijet-na. Da bodo že danes obstrelja-vali mesto ni vrjetno, ker ima Shafter povelje se zaradi tega z Sampsonom sporazumeti. Nedvomno je tedaj, da so obstreljevanje odložili in ne bodo preje pričeli, da Sampson pripravi vse vojne ladije.
Zares čudovito.
Pred Santiago, 5. julija. Čudovito je res, da v veliki pomorski bitki pred Santiago niti enu naših ladij ni bila od španskih krogelj zadeta. SpanBke ladije so bile vender oborožene z velikimi modernimi topovi. Najbrže Španci v streljanju nimajo nikake vaje.
Križarki ,,Infanta Maria Teresa" in „Almirante Oquendo" bile ste prvi zadeti od amerikanskih kro-j ;elj, ktere so tudi prouzročil ogenj v ladij nem trebušju. Vid« se je, kako je drla voda v veli
K
yj Nic ne de
kar govore drugi pivovarji o
K	M
s Superior M f
| ^—^piYi i
H3 VEDNO JE NAJBOLJŠE. BB
m
5S	-
Ali je tudi pijes?
H
a —
BI Prodaja se povsodi.
m	m
m
BQSCB SHEWING CO.,
Igj LAKE LINDEN,
HI M
lasi®!
micH.

Ur


Entered as second cl&B matter at
the New York, N. Y. Poet office October 2. 1893
„GLAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki. Iz dajatvi j in urednik : Publiehed by
F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko $2.—,
za pol leta..............
Za Evropo za vse leto.....gld 5,
„ „ „ pol leta . . . . „ 2.50, .....č^trt leta . . . „ 1.25.
„Glas Naroda" izhaja vsako Bredo in soboto.
Za oglase do 10 vrstic s«- plača centov.
Dopis: brez podpina in »aobnosti
ae n« iiatie-"j°
Denar iuij se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljaT-am naredite
jaslovom:
„Glas Naroda",
109 Green'wich St. New York City.
luknje ob strani. Španski topovi so še le obmolknili, ko je že ogenj švigal od vseh strani. Dve milje od ,,Maria Teresa*4 proti obrežju je gorela potapljajoča se ,,Yizcaya". Ne daleč proč je bila ,,Almiraute Oquendo'4, njena skladišča stre-Ijiva so se z strašnim gromom razletela in kmalo potem tudi ista na „Maria Teresa". Mornarjem je bilo znano, da se skladišča stre-Ijiva lahko razlete V6ak čas, zato so kar skakal. \ morje. Mnogo mornarjev je utonilo, mnogo pa so jih treščili peneči valovi ob skalnato obrežje. Zelo nevarne in gibčne torpedov ke ,,Pluton'1 in „Furor" je uaša vojna ladija ,,Texas" vzela na muho in v malo minutah imele sti razetreljene kotle in se tudi kmalo goreča pogreznila. Grome-nje topov je bilo tako silovito, kakor bi se treslo morje. Kapitani go povelja morali poslancem, tro-billT na IJSesa, ib dim je' bil tako gost, da se ni nikamor vidalo.
V s t aja v Madridu.
London, 6. julija. ,,Daily Telegraph" poroča, da se bode španska vojna spuntala. Ljudstvo je kakor besno in se pripravlja za upor. Položaj je jako resen. Sedaj je jasno, da je vlada v svojej zaslepljenosti varala ljudstvo s zmagovalnimi poročili. Ze od začetka vojske je španska vlada vedno in vedno trosila meti ljudstvo vesti o dvomljivih zmagah, in zmagovalnih dogodkih, kteri so se v istini le morda v nasprotnem smislu pripetili.
Kakor strela iz jasnega je zadela osodepolna novica varano ljudstvo, da je Cerverovo brodovje uničeno, admiral in toliko število častnikov in mornarjev vjetniki. Vse to je le preveč, da bi ]>onosui Spanci mimo prenašati zamogli.
Kolonije in kolonizacije.
in.
Kjer rastejo banane, tam pod-[ebje ni za belcpltne ljudi. Kako Uresničen, da je ta izraz znači istini-t*»t, da vsi beli ljudje, kteri se naselijo v tropičuih krajih nazadujejo tako, da se že pri drugem rodu premeni prvotni značaj, dostikrat pa ae celo zgubi. Da je temu tako, ooazimo lahko na prebivalcih oto-ki Kube. Kajti ravno potomci španskih naselnikov na Kubi in ■ cer v zvezi s prvo generacijo Špau-c it, bo bili najhujši tlačitelji in o^emalci domačinov. Ze od nekdaj bo isti vsak napredek višje izobraženosti ovirali. Najboljši in najhrabrejši boritelji med vstaši bo mešanci in zamorci. Nič boljši ni i<a Porto Rico ali Filipinah; tam po belopoltni sploh le kot vojaška, ali vladna oblast kakega pomena.
Da bi omenjene tri kraje Ameri-kanci naselili z lastnim belopjlt-nim ljudstvom kakor smo v svo-j tm času naselili Texas ali paci-iično obrežje, o tem ni misliti. Ako mm*	tri dežele, v kteri koli
idružimo Zjedinjeuim dr-
žavam, moramo domačinom prepustiti vravnavo notrajnih zadev, ali pa bi v Washingtonu imenovani governerji in drugi uradniki vladali, kakor se navadno ravna b premaganimi kolonijami.
Sicer se je že mnogo govorilo o ustanovitvi kubanske ljudovlade, pod amerikanakim pokroviteljstvom. Tako vlado pa si ne moremo miBliti drugače kakor, da bi Kubanci kot neodvisna država uravnavali svoje lastne zadeve, Amerika pa bi imela nalogo čuvati, da bi jih Španija ali kaka druga oblast v tem ne motila. Skoraj gotovo pa je, da bi se v tem slučaju večina prebivalcev koionije izrekla proti Ameriki. Da je temu tako, razvi-dimo iz tega, da je kubanska Junta", — ktera je v enakih zadevah dobro poučena — energično oporekala, podeliti volilno pravico na otoku Španiji naklonjenim obo-bam. Nehote bi Amerika prouz-r"čila uasilstvo proti množini prebivalcev, kteremu bi sledila prej ali slej zopet državna vojska, ali pa bi otočani že poprej ustanovili proti-ameriško vlado.
Kakor se že obrnemo, bode po ugoduo končanej vojski logični zaključek ta, da si bodemo prisvojili enega ali več otokov, ktere bode potreba vladati enako našim teritorijem. Ne samo gotove stranke naše vlade, ampak v merodajnih krogih večini amerikauskega ljudstva seže sedaj nedvomljivo deluje na to. Politična posledica prisvojitev taci h kolonij, pa bi bila brezdvomno še veliko hujša korupcija kakor jo prenašamo sedaj v naših državah. Pomislimo le koliko bi bilo novih governerjev in še več druzih vplivnih vladnih uradnikov, oddaljenih več tisoč milj od središča naše vlade. Daleč prek^ oceana bi se tem lažji skušali izviti že itak jako rabljem vpljivu amerikanskega Ijud--tva in časnikarstva. Pomislimo e kake mastue službe bi zasedli naši samogoltui politikarji; kako bi še le ožemali taka ljudstva, ktera Amerikauec že itak smatra podložnim in neomikanim. Pozabiti pa ne smemo tudi posledice, ktere morajo vzbuditi najvišjo pozornost, namreč, da bi kolonijsko uradni-štvo, vsled roparskega postopanja vse potrebne pripomočke imelo na razpolago, se v materini deželi vsa-košnjemu vpljivu odkupiti, samo da bi ostali še dalje v službi.
Pomnožila pa bi Be politična ko rupcija tembolj kolikor večji pomen bi imele kolonije v gospodarskem oziru za Zjedinjene države. Da bodo na kolonije ložje dovažali domače izdelke, in da se jim ne bode treba bati konkurence druzih držav, prav lahko si bodo pomagali z uravnavo colnine. Toda iz vzemši Havauo, ktera že sedaj deljiva skoraj vse izdelke od nas, bodo vsa druga pol divja ljudstva — ako vzamemo sedem milijonov Filipin cev v poštev, — prav malo od nas kupovali. Nekteri vpijejo, kako potreba nam je novih trgov za naše domače izdelke, a to je le prazno blebetanje. Delavci v Zjed. drža vah v tem oziru ne bodo nič na boljšem, ako si osvojimo nove kolonije, pač pa bodo morali nositi večji del, ako ne še celo breme vojnih stroškov.
Poleg tega pa bodo amerikauske zadruge domačine novih držav ravno tako odirale, kakor bo Kubance vkljub španskim uradnikom. Gorje pa „proBtim" Kubancem in domačinom na Filipinah, ako Be odiranju amerikanskih zadrug ne bodo udali brezpogojno. Dogodki od Homesteada do Hazletona pa bi se tudi tam toda še bolj krvavo po-uavljali.
se je najpreje podalo iz Soudana1 Tower k božji službi; v cerkvi*] i igrala slovenska godba. Za to veki • lico so v tukajšnjej kovačnici izde -lali dva možnarja, da smo streljali, ko Be je društvo bližalo veselične ► mu prostoru. Da Brno se pri vese r lici prav dobro zabavali, se umej j ob sebi, tudi pečenega janjca, ali „vručeta" smo z slastjo zauživali ; vse je bilo radostno in se vršilo r najlepšem redu. Društvo je naredilo prav lep dobiček, kosmatih dohodkov je bilo 8600 čistega do<-bička pa imelo S215, kar pa ni nič1 po godu sosednim društvom, ne-vošljivost je prevelika. (Pa kaj imajo od tega, ko so nevošljivi? figo pod nosom. Ured). Letos so nameravali (kdo) napraviti isti dan veselico kakor naše društvo, ,a ni šlo, ker smo se mi preje z obemi godbami dogovorili, zato pa tudi z nami marčati niso hoteli. Tukaj imamo tri društva, a vsied<n zoper druzega. (Žalostno toda resnično, poznamo to „podlago". Ured.)
St. J—a.
Walla, Walla, Wash., 26. junija.
Gospod urednik, prosim Vas, sprejmi t«* moj dopis in ga natisnite v predalih nam priljubljenega lista ,,Glas Naroda". Rojake po širnej Ameriki želim obvestiti o mojem potovanju iz Wisconsina v British C dumbio. Komaj sem dospel v m^sto Castle, so rue že presenetili se slabo vestjo, da tam ni mogoče dela dobiti, ker so ravno malo preje delavce odslovili in to iz zlatih in srebrnih rudnikov. Potem sem se podal nazaj v Wardner, Idaho, kjer so tudi zlati rudniki; ali ko sem vprašal za delo, mi je delodajalec prav rezko povedal, da nema za nikogar dela, ker je ravnokar odpustil 60 delavcev, ker gre z delom slabo. Podal sem se zopet 10 milj dalje v mesto Walla ; ko sem hodil po jako neprijaznem kraju po hribovju med skalami, sta me napadla dva roparja z napetimi revolverji. Eden me je zagrabil in pričel preiskovati, po denarju, drugi pa je revolver molil pod nos in ukazal, da moram molčati. Imel sem pri sebi $77.30, vzela sta mi $75, d vsi dolarja in 30 centov pa pustila re£-ši, da imam dovolj za večerjo, potem se pa v grmovje umaknila. Podal sem se žalosten in prestrašen v mesto Wardner. Rojake opozarjam, da naj ne hodijo dela iskat v take kraje kjer ga ni dobiti. K sklepu pozdravim vse rojake jo širnej Ameriki, tebi ,,Glas Narodi" pa obilo vspeha in podpornikov.
M. Bižai.
Villagrove, Colo., 29. juuiji.
Svoje rojake moram upozarjati pred lopovi, kteri ob cestah pre:6 na nesrečne žrtve, uprav moje§a dobrega prijatelja izza mladih neg Alojzija Černivca, doma iz Šert Vida pri Zatieini sta dva taka lipova na tla pobila in oropala. Čelni večje dne 18. junija popustil deb v Orient Mine ter šel proti Villt-grove peš; med potjo sta ga napadla dva lopova, najpreje ga na tk pobila, potem pa or< pala za $7C Lopova je maršal iz Leadville še k včeraj dne 28. junija vjel. Upra-ta dva roparja sta tudi v Leadvilt pred 10 dnevi oropala in ubil, jednega moža; sedaj gotovo ne ute četa osodepolnemu kouopcu. Lo pova sta izdelovala korbce iz žice Alojzij Oernivec je umrl vsled za dobljenih ran dne 27. junija ob pO 10. uri dopoiudne. Bog mu da večni mir in pokoj !
Anton Peček
Razne vesti.
Kakor prejšna leta tako se je tudi letos pripetilo v New Yorku mnogo nesreč. Primeroma je bilo letos veliko deklic poškodovanih. Ambulance so v dirkah dovažale ranjence v razne bolnišnice. Mnogo je bilo zelo nevarno ranjenih in marsikatero mladostno veselje se je spremenilo v neizmerno bolest. Vsled nevarnega streljiva provzro-Čeni požari, napravili so ogromno škodo, ktera bi bila še veliko večja, ko ne bil zaželjeni dež popoludne do dobra namočil suho zemljo. Marsikake ljudi je dež vjel na pic-^aicih ter do kože premočil in jim napravil škodo na obleki, posebno ženskam.
Dopisi.
/
S o m lan, Minn., 26. junija.
Gospod urednik, prosim Vas, da sprejmete moj kratki dopis v predale lista. Slovaško društvo Sv. Barbare, štev. 213 je imelo 19. junija svojo veselico v Soudanu, a tako velikanske veselice še ni bilo tukaj. Naša Bloveuska godba je prvič igrala v uniformi in korakala na čelu društva, a igrala je tudi finska godba; tako je vse marčanje spremljevalo igranje godb. Društvo

Postne znamke.
Povodom mednarodne trans Mississippi razstave v Omaha, so natisnili prav lepe poštne znamke. Oblike so take kakoršne so bile Columbusove. Peš.ne znamke so po: 1, 2, 3, 5, 10, 15, 20, 50 centov in SI.
Dve tovarni zaprli.
V New Brunswicku, N. J., so tovarno ,.Fire Works'* zaprli, ker nimajo naročil. Ravno zaradi te^a so tudi tovarno ,,Fruit .Tar Works" zaprli. 600 delavcev je zgubilo delo.
Velik požar.
Uniontow n, Pa., 2. julija. Danes je v našem mestu divjal do sedaj največji in najnevarnejši požar. Goreti je začelo v Balsleyevim restavrantu ob glavni cesti Ker je ravno pihal močan veter, je bil večji del mesta v velikej nevarnosti, vsled velikanske vročine in dima je požarna bram'»a mnog. • trpela. Več osob je bilo ranjenih. Škodo cenijo na SI 15.000. Zavarovalnina znaša SG6.500.
ta dan kot največji državni praznik Z radostnimi čutstvi obhajamo t< obletnico kot dan, ko nam je po sijala zora naše politične pro
Tornado v New Hampshire.
Hampton Beach, N. II., 4. julija. Danes popoludne j s uničevalni tornado obiskal našo okolico. Mnogo poslopij je podrtih, 11 oseb mrtvih in 200 ranjenih.
Boston, 4. julija. Iz Hampton Beach, N. H., ?e poroča, da jo tam divjal danes popoldan strašen tornado. Razdjal je 40 poletnih hiš, 2 mala hotela, neko gostilnico in več druzih poslopij. 200 osebje bilo ranjenih in 7 mrtvih. Vihar je prišel s tako silovito hitrostjo, da se ljudje niso utegnili rešiti.
Hrabro dekle.
Boise, Idaho, 2. julija. Trije možje so napadli gospodičino -Birdie Sanders na državni cesti. Hrabro se je postavila v bran in z revolverjem streljala na uapadnike. Dva je ranila, tretji pa je všel. Ranjeni Viljem Kendrik bode najbrže umrl. Gospodičiua Sanders je prosila za službo učiteljice v ..White Cross" šoli. Napaduiki so bili njeni nasprotniki in so jo hoteli iz okraja iztirati, da bi jej potem ne bilo mogoče, se za učiteljsko službo poganjati. Gospodičma Senders je doma v Fort Wayne, Ind.
Bolezni v Klondike.
Seattle, Wash., 4. julija. Z parni kom „New England" došli zlatoiskalci pripovedujejo, da je v Klondike stotine ljudij zbolelo za kurdejem. Po taborih je tudi mnogo ljudij za legarjem in pljučnico umrlo. Nezdravi čas se je pričel in edina bolnišnica pri taborih je prenapolnjena. Povprečno umrj6 tri osebe na dan. Letošnjo pomlad bo zlataiskalci malo zlatega praha nabrali.
Mastne pravde.
S a n Francisco, 2. julija. Tukaj ste se pričeli dve pravdi, zaradi najvišjega računa odvetnikov, kteri je bi i kedaj plačan v Califor-uiji. Tožniki so odvetniške firme Lloyd & Word in Garber, Bishop
stilnice oljavSarnia, je sedai kupila »Imperial Oil Works" in še nekaj druzih vzela v najem. Prvo imenovana zadruga ima sedaj v rokah ves pridelek olja v Canadi.
Vstaja v Uruguay.
Montevideo. 4. julija, četrti topnjičarski polk se je spun tal. Vlada je določila zasedno stanje in poslala vladno vojno nad vstaše. Tik mesia se je vnel hud boj, srdito so ae bojevali uporniki pa tudi vladni vojaki. Na obeh straneh je padlo kakih 400 mož. Uporniški vojaki so se podali pod pogoji, da njihovi vodji ne bodo kaznovani, in da se vojaki sinejo povrniti v vojašnice.
Evropejske in druge vesti.
Dun aj, 2. julija. Danes zjutraj je bil v Dalmaciji hud potres, po-Bebno v Sinju in okolici. Vsled mnogih in močnih sunkov se je mnogo hiš podrlo.
Moskva, 2. julija. Finančno ministerstvo je tukaj zborujočim j ruskim mlinarjem naznanilo, da bode izvoz ruske moke v Veliko Britanijo podpiralo. Angleški kapitalisti so pri volji ustanoviti črto paruikov, kteri bi pod rusko zastavo pijuli od baltiških pristanišč v Veliko Britanijo. Kongres je sklenil načrt podpirati in priporočal železu ične vožne cene za 40 ud-stotkov znižati.
Pariz, o. julija. Danes opolu-dne je major Esterhazy vsled čegar izdajalstva je bil Dreyfus obsojen, srečal svojega nasprotnika polkovnika Picquarta. Ko je Esterhazy prišel blizu njega, začel je po njem udrihati s palico, Picquart pak se je izogibal udarcem. Ko j«- nek r.-dar hotel pom i rova ti je kričal prvi: ,,.Taz sem major Estarhazy in ta je Picquart. kterega sem pretepel kakor psa".
O zastrnplenjn ruske carske dvojice.
L o n d n . 2. julija. Kakor se je že preko Dunaja poročalo so gr«>fa in grofi njo Zuanow, zaradi poskusa carsko dvojico zastrupiti, j zaprli. Neka vest preko Bukarešta pravi, da je grofinja dajala dvojici po malem mišr.ico v kavo in jo hotela počasi zastrupiti. Vzrok temu je baje ker llusi (?) črtijo carino ker je Nemka. Znamenito je tudi. da imen uiti grofa uiti gro-fiuje Zuanow v dvornem koledaiju ni najti kakor člana ruskega dvora.
Cainara ima smolo.
Kakor se iz Port Saidu. in C aire poroča, so admiralu C&marajn vsi poskusi svoje brodovje s premogom preskrbeti popolnoma spodletela. Preko Londona došie vesti celo trdijo, da se Camaraju stavijo ta-košue zapreke, da se bode moral najbrže vrniti nazaj na Špansko.
Slavljenje 4. julija
se je letos vršilo po vseh mestih ii Belih Zjed. držav posebno sijajno Vsi dobri Amerikanci prazunjem< & Wheeler. Zatoženci so Therezia
A. Oeldrichs in Virginia Fair, hčere umrlega milijonarja James Faira. Tožili so jih za pet odstotkov deleža zapuščine umrlega, ako bi bila na-
s t o s t i. Kakor pa nadepolm mreč oporoka umrlega neveljavnim mladina praznuje veseli dan, je ž< spoznana. Vsaka tvrdka zahteva malo preveč. Kakor tukaj v Ne^ maleukost S350.000. Yorku, tako bo najbrže tudi p<*
druzih večjih mestil} naši vrli poi Operacije »Standard Oil €o." baliui, letos kar z revolveiji kakoij M o t r e a 1, 2. julija. ,,Standard besni streljali okolusebe, kakor dajošl Company", ktera je zadnja leta bi same Špance videli pred sebojJ|300,000 do $400,OCX) ;zdala za 6i-
Vabilo na naročk
Vse častite gg. naročnike, kteri plačujejo list polletno ali četrtletno prosimo, da bi svojo naročnino kmalu ponovili in sicer naznanjamo, da bode
»GLAS NARODA"
počenši s tem tednom izhajal ^DVAKRAT NA TEDEN ^
zato prosimo, da hi nam poslali za pol leta S 1.50, za četrt leta 75 centov. Celoletni plačniki pa naj nam blagovolijo doposlati še 50 centov, kar lahko v poatiMti znamkah store.
Prosimo vse dosedanje naročnike, da bi naui zvesti ostali in list tudi nadalje podpirali, a poleg tega še agitirali med druzimi rojaki v na-ročitev, saj list je v istini dober in zasluži podpore. Vsak Slovenec, kteri zua čitati, bi moral biti naročen na ,,Glas Naroda'Na delo rojaki!
List se bode zelo oziral na sedanjo vojno in donašal tudi slike o vojni in načrte. ,,Naprej bodi naše geslo!
Z veleštovanjem:
Uredništvo in apravuištvo „GLAS NARODA".
_ Naše čitatelje opozorujemo na objavo B~e nzinger Btob., posebno pa še slov. društva glede regalij in zastav.
Xj±si3olsi-Pomladna noč.
V malej sobici v podstrešju vladala je smrtna tišina. Zadnji košček kruha pobarala je mati z vrelo vodo ter postavila na majhno mizo v skledi za večerjo sebi in možu. Od sedaj naprej pretila je nepremagljiva lakota otroku, ženi in možu. Od pohištva ni bilo nič več prodati, kajti ostala jim je bila še samo mala lesena miza in par razdrtih stolov. Za postelj služila jim je slamnjača, ki je ležala v kotu na tleh. Gorje ti uboga družinica, ako se ne obrne kmalu na bolje.
,,Kako dolgo bode še to trpelo, Ivan?lt vpraša ga žena, kakor da bi bila uganila misli njegove.
Ivan je sedel na stolu ter opazoval svoje velike in trde roke, ki bo bile od dolzega počitka skoraj popolnoma mehke postale.
,,Jaz ne v<*m", pravi mož. „Čakati moramo, saj to je vendar naše sveto pravo, moramo dobiti in moramo, in zakaj bi pa ravno gospodje imeli vedno prav, zakaj ne bi enkrat delavec zmagal."
Od skrbi iu pomanjkanja suha ženica otrinila si je s predpasnikom debele solze iz očes.
„Praviš vaše sveto pravo, naj bode, pa tudi me žene in matere, dragi Ivan, tudi me imamo svojo pravo. Zakaj moramo stradati? M ar nisem bila vedno dobra žena in otrokom skrbna mati? Ali nisem vsega dala, kar sem dobila po materi, da smo se saj za silo toliko časa vzdržali ? In v istini. bili smo srečni, dokler niso začeli štrajkati. Edina nesreča je bila, da nama je mali sinko, Ivan umrl, takrat smo plakali, tudi ti, Ivan, dasiravuo nisi hotel prizi.ati, in skoraj sem prepričana, da se je tako zgodilo, kajti tudi mala Katica pojde za njim. ak>. bode to še dolgo trpelo".
Solznim očesom je gledala na deklico. ki se je na tleh igrala s polomljenimi igračami. Otroče je bilo bledo in črno pod očmi, videlo se je predobro, da trpi že delj časa
pomanjkanje.	—---—
,,Mama, prosim nilska, lačna sem", pravi deklica, kakor da bi se še *. «edaj mnila svojega gladu.
Mati st skloni k mali hčerki ter pravi:
Jutri J »ode prinesel mož mleka, jutri zjutraj ga bode pripeljal, le počakaj, danes <_ra ni nič".
Solze so polile materi obraz, ko je tolažila otroka s tem, česar ui sama vrjela.
..Jutri so hinkošti", pravi Ivan, in žena na to: ,,l)a, nedelja je sedaj pri nas vedno, praznikov pa mi u^ poznamo, praznujejo le oni, ki imajo novce in kteri imajo kaj jesti, ti Ivan pa, mislim da znaš, kaj imaš -t« -riti".
Mož vstane, ter vzame svoje pokrivalo ; i ll je žalosten in otožen, ker je ž> . a tako tožila in tarnala.
„LjuHa moja žena, pravi Ivan, daj nn mir, jaz ne morem pomagati niči tel i. niti sebi, jaz sem prisiljen tako d i11, kakor drugi delavci, saj veš, da sm > s - >gli v roke, da ideal-► vsi skupno na štrajk, jaz sam tena ne morem premeniti".
„Ako je pa stvar taka, toraj reci tvojim prijateljem, saj veš, da moramo gladni umreti, naj skrbijo za naš pogreb, mi ne moremo višje vzdržati, tako je rekla žena".
Nato udari Ivan s pestjo ob mizo, da jo je skoraj prevrnil. ,,Kaj ti veš Meta", jej pravi, „uiti pojma nimaš o tem, s tvojim govoričenjem me podiš iz hiše, pa sama ne veš kam".
Razburjen je šel do vrat in tukaj išče po žepih ter izvleče desetico, ktero je dal ženi z naročilom, naj kupi otroku mleka. Na to je šel doli po stopnjicah ter nekaj sam s seboj godrnjal.
Solnce je ravno začelo zahajati iu nastopil lep pomladni večer, kfi-kor so navadno v mesecu majnikqL Ko je prišel na cesto, vstavi se pre d visoko hišo ter jo nemo opazujp. Kot zidar je sam delal, ko bo o gradili in prav veselilo ga je, ko i te je lastnik vsem delavcem lepo z i-hvalil ter jih ob izvršetku pošter o pogostil, kakor je Še dandanes d livada. Dve leti so tega in sedaj >o
ravno temu podjetniku začeli
kiju
■F


bovat^ i delom, pričeli so štrajk radi povišanja plače. Slabi Časi pri-veli so jih do tega, tudi ubogi delavec hope doseči svoje pravo.
Ivan je šel počasi po cesti ter prišel Ido neke žganjarije. Pogleda notri skozi okno. Sedelo je precejšnje Število štrajkujočih. Pogovarjali so se videzno o vspehu, kterega so upali doseči z štrajkanjem. Malo preveč upanja dajalo jim je použito žganje, Jeden, ki je bil najbolj glasen, bil je predpoldne pri Ivanu ter ga prosil nekaj novcev na posodo, da si bode kupil kaj jesti, ker ni nič imel. In ker ni tudi Ivan nit* imel, zato mu pa ni mogel tudi ničesar dati. Dal mu je že kdo drugi Ivan zmaje z ramami ter odide. Prijeten, sveži pomladni zrak mu je vrlo ugajal. Niti ni opazil, kako hitro je prišel ijz mesta. Dospel je do onega kraja, kjer so bila pokopališča. Ko je bil zadnjič tukaj, pokopali so mu sinčka, malega Ivana, na kterega ji] mnogo upal. I'a tudi to upanjel je splavalo po vodi, vzela mu ga | je neprizanesljiva in neiz-profija,— smrt.
Pogreb je bil nabinkoštni ponde-ljek, u<|eležiio se gaje mnogo ljudstva, ijer so Ivaua in njegovega mrtvegja otroka vsi čislali in ljubili. j
liil j|e priden otrok, znal se je vsacemiu prikupiti. Kedar je j>ri-šel <>č<jj iz dela domu, ter stopil v spalnico, mu je že prinesel mali petletni Ivanček čevlje.
Kolif okrat mu je oče steguil svojo uogl>, da hi mu potegnil velike škornja iz nog. ,,Daj, se zri j me, mu pr&vi*'. In potem mu jih je vlekel \\z nog in seje tako napenjal,
da so fie mu kar lica napihovala. Oče mu je skrivno pomagal in — frč — odleti mali s»" škornjo v roki, pacle na tla, a škorne pa le ne pusti ijz rok. Potem je nabasal očetu pBpo z duhanom, kn-ro je moral t ud j prižgati. Vse to delo pri-zadjaloj je malemu fautku veliko veselja,'in pozornosti, očetu pain materi veliko šale in smeha. Ob sobotah pa, kedar je prinesel oče evoje tedensko plačilo domu ter lepe svbtle srebrne goldinarji
na an»-.
ta
larje štel bilo jih je navadno po dvanajst na t ?den, takrat je mali kar strmel, tudi on je hotel šteti, se v«\ prešfcel ni nikoli prav, ker ni vedel. Da, takrat so bili še dobri «'asi, tačae je bilo še kaj šteti, a zdaj ni pa nič.
Zdi ho vaje postane Ivan pred pokopališčem. Stopi notri. Nad grobiščem vladala je tiha pomladna noč. !<• trava in listje na drevesih seje majalo po lahnem vetriču. Iz bližnjega loga se je slišalo krasno iu prijetno slavčevo p<-tje.
Ivan sej.- čutil nekam ganjenega iu otožnega. Srcu bilo mu je polno, mož privajen vsacemu trdemu delu, ki j« marsikaj hudega skusil, mož se joče na grobu svojega ma-•ga sinčka. Oh, pod to gomilo, &od tem križam pokopano mu je edino upanje v njegovej starosti. Možje lirez dela in upanja. Trda je os^da, ktero mora marbikteri izmed nas prenašati. Zamislil seje v one srečne čase, ko je še delal, in ko mu je mali Ivanček prihajal nasproti, kedar je prišel od dela. Videl ga je kakor živega pred seboj, et ga vidi, kako strašno trpi na ;ici in kako rudeč obraz ima od •ine. Na ušesa mu doni glas ta, ki je rekel v bolezni: „Ooe,
eez eden teden bodo binkošti, iu [pojdemo \ n na prost ), kaj ne, da Imi b. ni. - dovolil iti s taboj, saj bo->in priden in se b<d< :u vedel do-it^jno.Da v i s tin i je šel, a na > ros to ni šel, ampak odnesli so ga štirje možje — na pokopališče in ravno prvi dan po binkoštih.
Ivan je še zmiraj stal ob grobu "o je bil jeden otrok, in sedaj mu laj pa še drugi umre gladu.
„Ta štrajk ne bode nič dobrega »rinesel", pravi sam sebi.
„Kaj delaš toliko časa tukaj,4' [ravi oskrbnik Ivanu, „brzo opravi ojo Btvar, ker moram zapreti vra-|!a od pokopa lwča".
„Opravil sem", reče Ivan. Nato tre vun.
Podjetnik se je bil začel pogajati svojimi delavci. Obljubil jim je lino poboljšati in tudi jedno uro ?la skrajšati. Nekaj mlajših in oženjeuih delavcev še ni bilo za-, volj ni h, kar je bilo pa starejših
so se vsi pogodili ter obljub ili precej v torek po praznikih poprijeti za delo.
Bila je binkoštna nedelja. Ivan si vzame svojo nedeljsko obleko, saj itak ni bila preveč lepa, ter se jame
oblačiti.
„Kam pa greš, Ivan?", pravi žena.
,,Draga moja, kar nas je starejih in ožonjenih delavcev poprimemo precej po praznikih za delo, radi tega grem sedaj k podjetniku ir. mojstru, da se dogovorimo do kraja. Moramo imeti vesele praznike, to hočem jaz, ker drugači se ne morem spominjati dostojno na našega umrlega Hinčka."
Drobnosti.
Dolenjske železnice 11. junija bil je na Dunaju občni zbor akcijonarjev dolenjskih železnic. ( -estega dobička bilo je v preteklem letu 210.235 gld. Za obrestovanje in amortizacijo prioritetnih obligacij potrebuje se 259.S91 gld. in znaša torej primanjkljaj 49.656 gld., ki se bode pokril deloma iz špecijal-nega rezervnega fonda; 27.426 gld. pa bode morala dati dežela kranjska kot garancijski prispevek. * *
*
Pož ar. V Brezjah v radovlji škem okraju je nastal 9. junija pri posestniku Simonu Grilcu ogenj, kateri se je hitro razširil in upepelil poleg Grilčeve tudi sosedovo hišo. Obe hiši sta bili zavarovani samo za oOO gld., škoda pa znaša 1(X)() gld.
* * *
Nesreča. Dne 14. junija našla sta dva železniška paznika na progi pri Radovljici brezzavestnega človeka, kateri je bil težko poškodovan. Vlak mu je bil desno roko na dveh mestih odtrgal. Ponesrečenec je 30 let stari krojač Jakob Kosem iz Zgornje Dobrove. Prepeljali
so ga v dež. bolnico v Ljubljani. * *
*
N o T ji r u e g a tatu. Antona Kopačina iz^Št. Vida, kateri ima na vesti šest priznanih u lom o v v
vipavski dolini in bržčas še daljšo vrsto doslej nepriznanih tatvin in ulomov, bo vjeli v soboto v Lozicah iu ga izročili okr. sodišču v Vipavi.
* * *
Letina. Iz vseh pokrajin avstrijske države prihajajo glede letine ugodna poročila; nadejati se je terej obilne žetve. A tudi sadno drevjn in vinogradi kaj lepo kažejo in če ne pride uima, pomagano bo ne le kmetu, ampak tudi mestjanu, kateri težko občuti sedanjo draginjo. Tudi na Ruskem in Francoskem kažejo polja jako dobro. * *
*
Koroške novice. V Beljaku so bile zaradi otroških bo lean i j šole zaključene. — Fabrika za tobak obhaja letos 28. in 29, junija na slovesen način spomin svojega 401et-nega obstanka. — Pod brodom blizu Bilčovsa so našli utopljenca. — Morilec, ki je ob binkoštih umori! uekega hlajica v Otočah pod Celovcem, bil je 14. junija od porotnega sodišča z olajševalnimi razlogi
obsojen na pet mesecev ječe. * * *
Plemenit čin. 13. junija je prišel v Voloeko pri Opatiji 66-letni be<ač Ivan Fiala ter legel utrujen ob robu ceste. Nakrat sta pritekli mimo njega mali deklici, kateri sta v največjem strahu klina pomoč. Za njima je namreč Intel gad. Starec gaje urno zgrabil s svojo roko, toda gad ga je takoj pričil, da ga je moral vsled velikih bolečin zopet izpustiti. Kačo je na to aicer nadaljevala svojo gonjo za deklicama, a te dve sta bili že tako daleč, da sta lahko ušli nevarnosti. Plemeniti berač, kateri ju je rešil, je malo ur za tem v bolnici za strašnimi bolečinami umrl. Njegove zadnje besede so bile, da mu ni bilo nič za življenje ter da je srečen, ker je ohranil nedolžnima deklicama življenje. Ali ne zasluži ta berač spomenika? Ali dobil ga ne bode zato ker je bil siromak, ako bi bil častnik, ali c. kr. uradnik potem pa že!
Velika nesreča se je d dila dne 16. junija popoludne n ev. Ivanom pri Trstu, kjer so delali štirji delavci. Lomili so na vznožju ondotnega kameloma kamen. Ko se je začel kamen premikati, seje troje delavcev odmaknilo na levo, delavec Mlač pa je odsko-čil na desno. Isti hip se je zvalil težki kamen z vso močjo na desno in padel ravno na Mlača. Sodrugi so mu Bkušali pomoči, ali kamen je tehtal 70—80 stotov in ves trud je bil brezuspešen. Seveda je bilo delavčevo truplo vse stlačeno tako, da ga ni bilo več spoznati, ter je nesrečnež zdihnil že za par minut svojo dušo. Pokojnik je star šele 28 let, je zapustil vdovo z dvema otrokoma.
* * *
Železniška nesreča pri V o z e n i c a h. Strojevodja brzo-vlaka, ki je odšel v sredo ob 9. uri 45 min. zvečer z Dunaja, je zapazil v četrtek zjutraj ob .15. uri na velikem ovinku železniške proge blizu Vozen i c velik usad gline, ki je pokrila tir. Na tiru je ležalo tudi podrto drevo. Strojevodja je poteguil takoj zavoro ter spustil proti par. Vendar nesreče ni mogel povsem zabraniti. Stroj, tender in prvi voz so skočili s tira ter padli preko nasipa. Strojevodja in kurjač sta še pravočasno skočila s stroja. A tudi 7 vagonov, mej temi 5 osebnih voz, je skočilo s tira ter se nagnilo. Ljudje so poskakali večinoma skozi okna. Poškodoval se n i nihče. Strojevodja je zabra-nil veliko nesrečo, kajti blizo pod nasipom teče Drava. Admiralova vdova, baronica Sterneck in dvorni svetnik pl. Scala, ki sta se peljala z vlakom, sta nabrala mej potniki 152 gld., katere je dobil strojevodja, kurjač in ostalo železniško os< bje.
* * *
Najnovejši romarski kraj je vas Cajra blizu Kutine, kamor prihaja vsaki dan od blizu in daleč velika množica ljudij. Tam seje pojavila namreč „prorokiuja", katera natanko pozna preteklost in prihodnost vsakogar. Prorokuje pa ta kmetska Sibila brezplačno, češ, da še nima od oblastij dovoljenja izvajati svoj poklic. Koncem devetnajstega veka taka budalost!
CAMARA nima sreče v suez kanalu.
Ob sklepu lista.
Mirovne vesti.
Ima li Španija dovolj?
V Londonu pravijo, da bode španska vlada še danes prosila za mir.
Je li ,,Alfonso XII" vjet.
O 1
j u p e n
*
čin
matere.
V
ponedeljek je vrgla v Gradcu Katarina Kurzmann svoje šest tednov staro dete z mostu v Muro ter hotela baš tudi sama skočiti za svojim otrokom, ko je prihitel redar, kateri je zabranil grozni čin. Povod umoru iu poskušenemu samomoru je bila beda. Zapuščena od otrokovega očeta, je živela Katarina Kurzmann v največji bedi, katera jo je končno pri vela k obupni misli,
usmrtiti dete in samo sebe.
* * *
Najvišji tat je 201etni H. Pribil, ki je splezal na dunajsko Votivno cerkev ter je ukral cesarsko zastavo, katero je ondi obesil klepar Franki. Pribil je zastavo skri na nekem lesnem skladišču, kjer jo je policija našla, ne da bi vedela za tatu. Pribil pa se je sam oglasil ter povedal, da je ukradel zastavo s tem lepim namenom, da bi jo bil skrivaj zopet obesil na „železuega moža" vrhu rotovškega stolpa. Ker pa ni mogel kupiti
vrvij, mu je splaval načrt po vodi. * * *
Črn dež. Na Irskem je padal koncnm maja 30 angleških milj na dolgo in *6 milj na široko dež povsem črne barve. Po nekaterih krajih^e bilo mej dežjem tako temno, da so morali ljudje luči prižgati. Mej dežnimi kapljami so bile stopljene saje, katere je teden prej v obrtnih mestih južne Škotske in severne Angleške gnal veter visoko v zrak. Tako vsaj razlagajo
meteorologi ta čudni poiav. * * *
Zakaj gredo ure za dame navadno napačno? Neki iist razlaga to vprašanje s tem, da ženske svojih ur ne navijajo redno, nego le včasih, kar je baje škod* Ijivo, in s tem, da jih nosijo na napačnih krajih : kot zapestnice, kjer se vsak hip zadevajo ali za pasom, odkoder jih morejo šele s silo izvleči. Velik vzrok pa je tudi sila majhui mehanizem teh ur, ki se naglo zapraši in še hitrejše poh
London, 6. julija. Madridski dopisnik „Daily Telegrapha" je poslal svojemu časniku danes posebni brzojav, kteri se glasi:
Kakor se čuje, bode Španija še danes prosila za mir.
Pomirovalne ideje se širijo.
Madrid, 6. julija. Senor Sil-[vela, vodja konservativne stran-e pravi, da pri sedajnem položaju Španija mir bolj potrebuje nego vojsko. Njegovo mnenje je, da mora vlada sama dobro znati, kake politike se ima v sedajnem položaju poprijeti.
„P e 1 a y o" v Suez kanalu.
I s m a i 1 a , Egipt, 6. julija. Včeraj je pripljula „Pelayo1' vojna la-dija admiral Camarovega brodovja v Suez kanal. Morala se je tukaj ustaviti ker so se stroji pokvarili. Škodo mislijo takoj poj.raviti.
Je li ,,Alfonso XII" vjet?
K e y W e s t, Fla., 6. julija. Tukaj se širi vest, daje španska vojna ladija „Alfonso XII" skušala prodreti blokado pri Havani in uiti: ali bila je vjeta od neke amerikan-ske križarke.
Iz Santiago de Cuba pričakujejo danes dve ladiji z ranjenimi vojaki.
O nesreči parnika ,,Bour-
g o g n e". Od 851 osob na ladiji se je samo
200 rešilo in sicer 170 potnikov, med temi samo ena ženska in 30 mornarjev.
Halifax, N.H., via London,
gr'juiijfr. ^ourgbguč' jti iibula 191
potnikov v prvi, 125 v .irugi kajiti in 296 v medkrovju, skupno tedaj 611 potnikov. Moštvo ladije je štelo 220 mož. Skupno je bilo na ladiji 851 oseb.
Listnica uredništva:
Rojakom odpošljemo sedaj za 840.90 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Zahvala.
Društvo ,,Sokol" se zahvaljuje vsem tistim rojakom, kteri so obiskali Pic nic v Scenic Park dne 2. julija, kajti oni niso samo pokazali s tem, da je sloga blagor narodu, ampak da vedo tudi napredek naroda v no vej domovini ceniti.
„Sokol" namerava letos še napraviti domač izlet na deželo ker bode zabava prav narodna, se lahko tega izleta udeleži >sakdo kar nas bode veselilo. Pozdrav zavedenim rojakom.	„SOKOL".
Naznanilo.
.Ako je komu pokojni Janez Skufca kaj dolžan ostal naj to meni naznani in dokaže v teku meseca dni.
FRANK PAPESH, 2008 Calumet Str.. Calumet, Mich.
- -i;- iifci-'jft.....rojiti.
Podporno društvo ,.Slovenija"
priredi
V NEDELJO 10. JULIJA 1898
v Gekmania Garden, Cleveland,O.
Vsi Slovenci so uljudno vabljeni k obilnej udeležbi.	ODBOR.
^•■■'■y-.igr.......... .. .fji "iip

Ugodna priložnost za kofača.
Podpisani imam naprodaj moje
dobro urejeno
posestvo,
HIŠO, ZIDANO KOVAČNICO, DOBER HLEV, k vsem tem pripada pol akra sveta. Vse je v najlepšem kraju, 100 korakov od cerkve iu malo dalj od šole in tik prodajal nice. To posestvo se nahaja sredi precejšnje množine slovenskih tarmerjev, toraj kakor navlašč- za mladega, slovenskega kovača. Na-tančneja pojasnila daje lastnik L. SLAMNIK, Brock way, Stearns Co., Minn.
iii SiiHUffiAM *V„- -.$ -wMliEV 1
B
cxxxixxxiwijpew;
i Mestna hranilnica ljubljanska
gt obrestuje tudi nadalje hranilne vloge g ®	a ni	H
|	po 4°|0	§
g brez odbitka novega rentnega davka. H
Jgg	Denar — tudi amerikanski —se jej lahko pošilja narav- [g[
^ nost ali pa s posredovanjem .,<»i.\s Nakod\"
K	jsj
mmmmmmMMnmmnKmmmM»mmm»mmmm
MAUIM&BAN0
413 Pine Str., Calnmet, Mich.,
EOMACA POGREBfflA
se priporočata
Slovencem in Hrvatom za vse potrebne opravke o priliki smrti, bodici oskrbljenje okusnega mrtvaškega odra, maziljenje truplu, uredita ves pogreb, pr skrb i bi krste po želji in grobišče. Žalujoči nemajo skrbeti za noben^ stvar v tak*-j priliki. Vse to napraviva ceno in zelo fino. Na razpolago imava lepe vozove, ktere priporočan.o /a krste, poroke in drus;e prilike. Priporočajo so vsem Slovencem in Hrvatom znamujeva se z veieStovanjem
-Maurin & BanoJ

Jii i<iiii miiiih Aim
1
Otrinki.
Zgoei solneni žarki se utrinjajo na možgane španskih poročevalcev, ker ti vsako zgubo za zmago smatrajo.
Na Kubi in na Filipinali se utri-nja »po plečah Spancev ; na Španskem, nad tri tisoč milj daleč pa kriče na korajžo.
Španci bi le potem postali zmagovalci, ako bi Amerikanci po njih z vrečo tolkli, Spanci pa po Ameri-kancih z meči.
Nemški cesar Viljem išče že v glediščih mogočno oporo svojega „rajha", kmalu ga bodemo videli v cirkusu predstavljati neumnega Avgusta.
Svet je nehvaležen, to je britko okusil ,, zasluženi" kolonizator Dragotin v Coloradi, ko se mu je slovenska pest po obrazu utre-njala.
Mnogim srečelovcem je postala Alaska pravi fiasko. Tja so nesli zlato, ali tudi le papirnati denar, domu se pa vračajo s temoto v žepu.
Po kopališčih iu letoviščih se valjajo kapitalisti vsled lenobe, po tovarnah, premogo in rudokopih in drugih potilnicah so pa v potu svojega obraza delavci vsled marljivosti.
HOTEL
Warenberger [
J. STREIFF & CO., lastnika 130 Greenwich Street, Neiv York
(v bližini tiskarne „(ilas Naroda").
V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči is Avstrije.
Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo
parobrodue in zelezniške listke
po najnižjih cenah
TiHTflp: I^llin I ipil ■. qppi «—m. -m
H i ijjjnjppii||
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgelj
se pripor« ča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-nim od -S^.r> naprej in treba dati $5 ^are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $60 do $100 j«1 tr»'ba dati polovico na račun. Glasovi so iz j^kla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačna.
JOHN GOLOB,
203 Bridge Streut, JOLIET, 111.
Tiskarna
V	Santiago se je tako dobro utri-nilo, da sedaj vemo kje je Cervera.
V	španska vojne ladije so amerikanci pred Manilo iu Santiago, tako dobro utrinjali, da so se vnele.
Kranjska že tako dobro napreduje, da ima četrtstoletja zaželjena dolenjska železnica, v enem letu 27 >č zgube.
109 Greenwich Str.,
New York.
se priporoča
v izdelovanje vseh del spadajoč v tiskarsko stroko kakor : p r a v i i za društva, vabil, okrožnic, b r o š u-ric, kart, zale pk, pismenega papirja itd.
Vse delo ceno in lično napravljeno. Drnštvene knjižice (pravila) z vplačilnimi polarni, pivnim papirjem, v plhtno vezane, so naše specijaliteta. Uzorca na razpolaganje in naznani-d me cene.
š$§Š
m
\
Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni
Hotel Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
kegljišče.
Posebno Be priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščeta me obilokrat!
Se spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Av«., Brooklyn, N. Y
EDINI SLOVENSKI ZAVOD!
FR. SAKSER 8c CO.
„GLAS NARODA"
109 Greenwich Street,	/—— New York,
Francoska parobrodna družba
Compapie Generale
posreduje
listke za vse parobrodne in železniške proge.
Parobrodna družbe: GENERALE TRANSATLANTIQUE, RED STAR LINE, AMERIŠKA DRUŽBA, BREMNARSKI LLOYD, HAMBURŠKA DRUŽBA, ROTTERDAM-NIEDERLAND LINE ITD.
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludue iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:
i i
Pošilja točno in vestno
DENAR V STARO DOMOVINO
ceiio in zanesljivo, dosed a j f-mo odposlali že nad
poldrugi milijon goldinarjev avstr. veljave.
Posredujemo Iirnuilne vlo*e
aslo\.
Pri v.čiih svoi;th iu menjavi priporočamo menjice dobrih bank v razne slovenske posojilnice.
Vsak Slovet. u - ua nas obrne, ker vsakomu dobro postrežemo. Paziti je treba na naš nas Vsak potnik naj nan irz< javi ali i atanko piše, po kteri železnici v New York pride in čas. V New York ne vozijo železnic : \\ il -h. Nici.eljjlate, Ilio Grande, Canadian Pacific in druge, kt^r^ gn-do samo do
t h"><>'"> «..»... i .-.....-	:„	vede£i jn nam potreba naznaniti.
Baltimor Ohio, Erie, Delawa-posiušajte krivouosih agentov; nesprej m i te .transfers tiketov, kt-r ti Vas prodajajo v drage, a nič vredne hotele in Vas povsodi oslepe; računajo S2.50 do S3
La Touraine , La Bretagne , La Navarre , La Gascogne , La Bourgogne La Champagne La Navarre La Touraine , La Bourgogne , La Nonnandie , La Champagne La Fouraiue
Glavna agencija za
julija.
16.	julija.
23.	julija. 30. julija.
6. avgusta. 13. avgusta. 20. avgusta. 27. avgusta. 3. septem. 10. septem.
17.	septem.
24.	septum.
Z j-'d drže vi
in Cai.ado: 3 BOWLING GREEN. NEW YORK.
Chicago, ali Bui;a. p >t m pa -j rumene železnico in to je potreba vedeti V New V -rk spt ž-ln/niPen isvlvanije, Grand Central, Lehig Valley, re Lakawana, W -L S h or . West rn Ontario itd. Ne poslušajte krivouosih a, tiketov, kur ti Vas prodajajo v drage, a nič vredne hotele in Vas povsoc za dan, a ni kaj j.-sti: pri nas napravite kakor sami hočete. Ako nam dohod natanko"" brzojavno ali pismeno naznanite, prihranite 1< p • novce. Ne verujte nikomur, ki Vam reče, da smo se mufali, ali kaj druga<V. Pri na* novori vsak. >, toraj le samo eden slovenski, ali kranjski in hrvatski. Glejte na številko 10!» (ireemvieli Str. na koncu ( arlisle Street!
\ poslednjem času lovi naše rojake z našimi kovertami ijudilovci, kteri govore poljski, slovaški, hrvatski in tudi kd > zelo slabo kaj slovenski. Ti vskemu rečejo, da ga k nam peljejo, a ga drugam odvedlo in odrejo, kar je že marsikdo okusil.
potnik pripelje čez
železnico in koinlukt	____ ____
ak'.r hitro na Gr- euwich Street stopi iz Carlisle Strmet, kjer to pri našt
lo z napisom „Glas Naroda'*.
Kdor potuje raj bode previden, ker drugače ga žep boli.
KNAUTH, NACKOD & KUEHNE
No. 11 William Street.
Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne n&k&miee, nenjicc, im dolžna pisma.
Ižposlnj eTin i rt e rjnje ea pu ščlne in dolfccve.
Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možk^, ženske in otroke. Jialje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
JOHN BREDL. prop.
358 Ohio Str.,Allegheny, Pa.,
toči fina v i n a, 1 i k e r j e in prodaje dobre smodke.
Posestnik je avstrijski Nemec, rodom
Čeh. ' Toči dobro EBEU-j HART in OBER PIVO. i Polno prenočišče za potnike.
G. MAR TINI
na 5. ulici v Reci Jacketu, IMLich.,
Ustanovljena 1884! {
THE CARNIOLIA GIGAR FACTOjRY,
F. A. Duschak,. lastnik.
Priporoča posestnikom	Salonov in grocerijskih predavalnic
vsakovrstne fine smo tke (Cigars) po j ako nizkoj ceni
Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „Kraujs^a lepota Cigars*' z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo.	*
Na zahtevanje pošiljam cenik ( Prh-«* list).	j
Naročila se vestno in točno izvršujejo.	t
tlzorce (Samplep) kakor tudi večja naročila pošiljam po/Kxpresu prosto in s«3 pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi l^bko odpošljejo na ,,Glas Naroda". Moj naslov je:
F. A. DUSCHEK
323 E. 70 STR.	NEW YORK, CjTY.
Svoji i svojim I	j
Spretni asrentie se oprejmo proti narodnim pogojeni
BENZIGER BROTHERS
36-38 Barclay Street, New York.
TOVARNARJI
potrt bscin % za % Katoliška % društva.

r**

Posebnosti naše hiše 60:
r 'galije (društvena znamenja).
Zast.Ve, bainlera, prepasnice in redovni znaki.
S* bije,
nožnice, čelade, čepice,
zavihane rokavice, rokavice itd.
V;*e to [napravimo ^natanko predpisu raznih društev.
Zlate in srebrnekolanjenašaspecijaliteta.
Ustanovljeno: New York, 18 3. Cincinnati,'.I860. Chicago 1887.
"wEG& mm ftp«®
in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe.
Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI._
Slika predstavlja
srebrno uro
HRVATSKE DOMOVINE ŠIN
glasoviti iu proslavljeni zdravnik.
m ^ <Š%> am^MMi srt * i
jwm
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, MO.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsedni zdravniškega društva in jeden najpriljul.ljenejši zdravnik zaradi svojil zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
na 7 kamnov samo
z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel di-.... .	plomo na slove-
Na zahtevanje se razpošiljajo ce-ejh zdravniških
n i ki frankovani.	vseučiliščih vBe-
Poštena postrežba in jamstvo za Mouakovem,
.. i ^ ™ ,	New Yorku.Phi-
robo je moje g^aio.
Za obilo naročbo se
$13.50
in na 15 kamnov samo
z vtv-m poštovanjem:
ladelfiji itd. itd. priporočam j«, bil rojen v Sa-
Jakob Stonieh,
F. MUHSnN STRKKT. iHit Attu.
m^tl I- Ji-^i. -i , Ait ---------- •• alil-J.frtilU.....dbml«,®*..,^...........................||-||t|.m|i^
JOSIP SOTLICH
priporoma svojo
z prorerijanii. razno obleke, p< s bno delalno obleko iu obavala za rudarje; obuvala /a mo>ke, ž« nske in deca ; hisuo in kuhinjsko opravo ; klobuke, spodnjo ob eko itd.; itd. ; dalje svojo
v kterej je dobiti vsakovrstno ev<iže meso, kakor tudi prekajeno meso in fine kranjske klobase. Prodajam
parobrodne in železniške listke
za vse črte in vse kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz stare domovine semkaj.
Dalje pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno.
Kot agent parobrodnih družb poBlujem že 16 let. Priporočam se vsem rojakom
Josip Sotlich,
CALUMET, MICH.
(Rojakiy podpirajte domačina!
THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN
to je čudo sedanjosti.
Igra nad 300 komadov- Vsako dete zna igrati.
Ta godbeni instrument je nedosegljiv in najpopolnejši avtomat. Ni potreba ni-kakega znanja muzi-ke. Vsakdo zamore na njem igrati cerkve-pesmi, valčeke, polke, škotsko itd. Izvrstno sprem Ij^vn nje za petje. Naše orgije so lepo delo in celo kras v hiši. Po-polne orgije, ktere igrajo 300 "komadov. . . .	veljajo le $6. Sedaj
je čas si omisliti ta.instrument. Pošljite nam S3 in mi vam pošljemo in instrument, ostale $3 plačate pri sprejemu. Imamo na tisoče pripo-znalnih pisem.
Veseli me, da imam tako dober organ. Iv. Cernič. Organ, dobil, ravno tak je, kakor popisan. Provzroča, da dekleta plešejo, Sim. Novak,
Jako pripraven za darilo. Zelo dapade. C. Justan.
Dvojne cene je vreden koliko^ aem zanj dal, boljšega ne bi dobil.
_ .	j	Rad. Pechauer.
Toplo priporočam organ vBeni prijateljem godbe. Tom. Klane V mojo prodajalno vabi kupce. Kratkočasi ure. Ad. Jersich. Denar zaslužim z organom. Maj ga ljubijo. John Zoblich
Naslov: STANDARD MANUFACTURING CO.,
P. 0. Box 1355.	S 45 Vesey Street, New York.
m<»ltoru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške boit-zni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan« jemin skušnjami
Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na
stotlxLe =L:n_ si30i^±32L0
postal je pred se J nik dveh večji! medicinskih vodov in dobili glas svetovne! zd tavni k a. Rj tega naj se kdo, ki bol? vsi cd onemogle sti, ali na pršil ušesih, očeh, srcu, želodcu,v< (bmici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-liici, oslabelosti, vsakovrstnihžt ski h boli itd. — naj ali se pisme^ materinem ku obrne na e^
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojei] rojaku in bratu, po krvi in rodu.
Ur, G. /VAJV rOHB
seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok
v tem je nedosegljiv.
^	VSI ONI,
kateri nemorejo osebno k njemu priLi, naj opišejo natanko svojo zen, kako stara je bolezeu, in on odpošlje takoj zdravilo in navod se zdraviti. V slučaju, da vidi. daje bolezen neozdravljiva, on to dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj kn
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naelovite na:
Dr. G. IVAN POHEK,
So. East 10. Walnut Str..
KANSAS CITY, MISSOU