š^f^^ CQ/ßt Gorenjski časnik od leta 1947 ^^^ ^ prvi p«fdhounjk tednik corin)kc ifta looo TOREK, i8. JULIJA 2006 Leto LIX, št. 57, cena 290 SIT, 19 HRK, 1,21 EUR Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in ob petkih nakiada: 22,000 IZVODOV \iu-vt\c,0l?vkjsklo1as.si Počastili stoletnico proge Kar okrog šeststo gostov se je minulo soboto z muzejskim vlakom popelja- o od Jesenic do Nove Gorice po Bohinjski progi, ki praznuje stoletnico. Ur4a Pet^rnel lesenke - Slovesnosti bral nagovor množici na že- gi. V bodoče naj bi okrepili lezniški postaji - in prav predvsem njeno turistično tako kot pred sto leti brez vlogo, pri obnovi pa računa- praznovaniu so se pričele na ozvočenja, kajti jeseniškim tiidi na evropska sred- Jesenicah, kjer so prvi gost- organizatorjem jo je zagodla stva. Osrednja slovesnost pa \e vstopili na muzejsko le- tehnika. No, kasnejši slav- je bila v Novi Gorici, kjer je potico. Na lokomotivo, ki jo nostni nagovori ministra za bil slavnostni govornik je vozil strojevodja Vojko promet Janeza Božiča, ki je predsednik vlade Janez Jan- Dolžan s HruŠice, so pripeli ^ imenu predsednika vlade Pa še nekaj zanimivih štirinajst vagonov, tako da je pozdravil zbrane, jeseniške- podatkov o slavljenki: Bo- kompozicija merila kar 250 ga župana Borisa Breganta hinjsko progo so začeli gra- metrov. jeseničani so obu- in generalnega direktorja diti leta 1900, zgrajena je dili preteklost z igranim pri- Slovenskih železnic dr, Jo- bila v dobrih petih letih, de- zorom, ko se je po Bohinjski ^^ JurkoviČa so bili k sreči lavci pa so pri delu uporab- že slišani prek ozvočenja. 1 jali predvsem lopate, kram- Minister je izpostavil po- pe in samokolnice. Njena progi peljal prestolonaslednik Franc Ferdinand. Ama- ^ terski igralec ieseniškega ^^^ i" vlogo Bohinjske gradnia ie bila tedaj vredna J gledališča Milan Trkulja je P^'oge. ki je pomembno so- 230 ton zlata. Proga se zace- \ tako na osnovi teksta iz sta- ustvanala zgodovino in pri- nja s Karavanškim predo- 5 rega časopisa Slovenec pre- "^sla razvoj krajem ob pro- rom na Hrušici. | Pravi konec tedna Matiaž Gregorič petek in soboto vile v smeri se je zaradi prvega vala moto- metne nesreče, Sicer pa so ....................................... proti morju, zato so nastajali riziranih turistov, ki so se za- turisti in kopalci množično Minuli konec tedna je minil zastoji na celotni dolžini go- čeli vračati, promet gostil v zasedli vsa gorenjska kopa- V zriamenju cestnih zastojev renjske regionalke ter na obratni smeri proti predoru lišča, gneča je bila tudi na in gneče na kopališčih in cestninski postaji Torovo in Karavanke. Kljub gostemu obalah Blejskega, ki ima 24 turističnih krajih na Gorenj- na koncu gorenjske avtoce- prometu na Gorenjskem že in Bohinjskega jezera, ki ima skem. Kolone vozil so se ste pred Ljubljano. V nedeljo dva tedna ni büo hujše pro- 20 stopinj. Gneča na kopališču... /^oto tinaoohi .in na cesti / cokcd kavć il? "T^I Gorenjska ^ Söjhw Banka TUDI V ŠVICARSKIH FRANKIH Krak j Prešernovo gledališče najboljše v Umagu Ansambel Prešernovega gledališča nadaljuje z uspešnimi uprizoritvami na Mednarodnem festivalu komornih gledališč Zlati Lev v Umagu. Po dveh Grand Prix nagradah v preteklih fetih 50 Kranjčani tudi na letošnjem, že 7. po vrsti, festivalu posegli po najvišji nagradi. V preteklem tednu se je v tekmovalnem programu festivala zvrstilo Štirinajst predstav s treh narodnostnih območij (hrvaikega, slovenskega in srbskega), strokovna žirija v sestavi ivica Boban, režiserka in redna profesorica na Akademiji za dramske umetnosti v Zagrebu, dramska igralka Vera Zima in književnik ter teatrolog dr. Darko CaŠparovIč pa je nagrado na najboljšo predstavo v celotf podelila predstavi Drame Princes Eifride Jeli-nek, v režiji Ivice Buljana In izvedbi Prešernovega gledališča Kranj. Slovensko krstno uprizoritev In sploh prvo uprizoritev dela te kontroverrne avstrijske Nobelove nagrajenke za literaturo na sbvenskih odrih smo v Kranju premierno videli septembra lani. i. K. 57 CO ^ AKTUALNO jutri skupščina Iskraemeco DUS Na dnevnem reda j m de nti^arjev družbe poob aićenkc Iskraemeco bosta zanimivi lo^ki. let- no poročalo za leto 2005 s 735 milijo-ni izgube in odločitev o clii matične druibe, GORENJSKA Obljube bohinjski lepotici v soboto je bilo izrečenih veliko ob* ljub o svetlej&i prihodnosti bohinjske železnice in krajev ob njej. Občine, skozi kdtere poteka proga, bodo naprej sodelovale, gradbeni dosežek izpr^d $10 let pk ria) bi vpi$a)i v Ur^es» cov seznam kulturne dedii^ine. KRONIKA Kazen za trgovino z belim blagom Na Okrožnem sođtSću v Kranju so v petek obsodili petnajsterKO, ki jo je obtožnica bremeni a 16 kdznivIK de- , NajviSja izre- ^ena kazeri jc bila 4 leta m enajst me-Sö<öv liööiit. EKONOMIJA Pripravljeni na izzive prihodnosti Znamo uresničevati svoje sanje, je povedal predsednik uprave Hldrie >z Zgornje Idnje Edvard Svetlik, ko je pretekli teden odpiral razširjeno proizvodnjo lamel in rotorjev na Jesenicah. V prihodnjih letih bo dobilo delo dodatnih slo liudi. 17 VREME Do četrtka bo sončno. Postopoma ho soboti vroie. ^11/30 jutri: sončno in vroče cd VO \Đ CS ift O c\ 2 POLITIK dan ica ^avrl(S>g-gtas .si COREN|SKI GLAS torek, i8. juliia 2006 Mirjam Jan Blažič kandidatka za županjo Danica Zavrl Žlebir Republike Slovenije, v orga-..............................................................................nih obdne pa je bila najprej Škofja Loka > Kandidatka delegatka občinske skup* Socialnih dernokratov za Sčine, nato poslanka občin-županjo Občine Škofja Loka s podporo Glasa skega parlamenta in članica Izvršnega sveta Občine žensk Slovenije je mag, Škofja Loka, sedaj pa je svet-Mirjam Jan BlažiČ. Po mne- niča v njenem u predlagatelja je dobra svetu. Bila je prva predsed- poznavalka škofjeloškega niča občinskega odbora za prostora, z dolgoletnimi plinifikacijo Škofje Loke. vsestranskimi izkušnjami Več let je delovala tudi in s pragmatičnim in kon- občinskih in republiških struktivnim delovanjem pa organih sindikata in vod-lahko bistveno pripomore k stvu Socialnih demokratov večji blaginji ljudi in hitrej- (prej ZLSD} na vseh ravneh šemu razvoju škofje Loke. organiziranosti. Blažičevo poznamo kot Danes opravlja naslednje nekdanjo direktorico pod- pomembnejše funkcije: jetja LTH, od leta 1997 pa tretji mandat je že občinska dela v upravi Slovenskih že- svetnica, je tudi predsedni-lezarn. Vrsto let je delova- ca odbora Občine Škof}a la v organih Gospodarske Loka za stanovanjsko go-zbornice Slovenije in nje- spodarstvo, predsednica nem panožnem združenju Društva livarjev Slovenije, ter poslovnih skupnostih vodja slovenske delegacije v za aluminij in livarne, zdru- Srednjeevropski livarski ženju Manager in Društvu iniciativi MEGl in predsednica območne organizacije Socialnih demokratov Škof- livarjev Slovenije, V družbeno-politi6iem življenju je bila je poslanka zbora obČin ja Loka. LjueqANA. Zborovanje jehovovih prič ehovove priče, organizirane so v 98.000 občinah v 155 državah sveta, se že pripravljajo na območna zborovanja, bodo potekala pod geslom "Rešitev je blizu". Človeštvo se mora namreč rešiti učinkov podedovanega greha. Na zborovanje se pripravlja tudi okrog 2000 Jehovovih priČ v Sloveniji, ki so organizirane v 2S občinah. Začelo se bo v petek, 21. julija ob 9.30 v dvorani Hale Tivoli v Ljubljani. Tudi v soboto in v nedeljo bo začetek srečanja ob pol desetih dopoldne. V soboto bo znači ni krst s potopitvijo, v nedeljo pa bodo uprizorili dramo z biblično vsebino. I. K. OseeSlM^A KNJIŽNICA KBANJ j obvešča bralce, da so vsi njeni Osrednja knjižnica oddelki in izposojevalisča ludi v poletnih mesecih odprti po običajnem urniku, to je vsak dan od ponedeliKa Oo sobote: Oddelki v Kranju ponedeljek, torek, četrtek, petek sreda Splošni in Studijski oddelek sreda Pionirski oddelek Ö.3Ö-19.30 .30-19.30 11.00- 19,30 - 13.30 Izposoj evaNšča CERKUe NA GORENJSKEM. ŠENČUR ponedeljek in sreda torek, četrtek in petek NAKLO, PREDDVOR, STRA2IŠČE ponedeljek in sreda petek 08.00- 12.00 f 15.00- T9.00 5 U.OO- 19.00 j 08.00 - 13.00 JEZERSKO ponedeljek in petek 16.00- 19.00 ^ urilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Knjigo Usode prejme Slavka Ržen iz Skocjana Verski zakon znova jeseni Zadnje zasedanje državnega zbora pred počitnicami si bomo zapomnili zlasti po obstrukciji opozicije in DeSUS-a ob zakonu o verski svobodi. Danica Zavrl Žlebir moči vzeti vsako ponujeno ....................................... zaposlitev in primemo delo Ljubljana • Med odmeviiejši- ali začasno ali občasno hu- mi zakoni, ki jih je na julij- manitarno delo. Če bo od- skem zasedanju obravnaval klonil, bo izbrisan iz evi-državni zbor, je novela zako- dence brezposelnih in bo na o socialnem varstvu. ob denarno podporo, tudi predvideva poostren nadzor če bo zavrnil delo. ki zahte- nad sistemom dodeljevanja va za največ dve stopnji niž- denamih socialnih pomoči jo izobrazbo od njegove, in ustreznejšo ureditev pra- Državni zbor je sprejel tudi vice do dnižinskega pomoč- določilo, ki zvišuje konce- nika. Spet so poslanci odlo- sijske dajatve delodajalcev, Čali tudi O noveli zakona o ki ponujajo Studentsko visokem šolstvu» na katere- delo. in prerazporeja žaga je državni 5vet izglasoval služke. Četrtino slednjih veto. Z njo se država obve- naj bi poslej namenili za zuje, da bo financirala vseh Štipendije, po 37,5 odstotka pet let bolonjskega študija, pa študentskim organizaci- Na vprašanja poslank in poslancev je v četrtek odgovarjal ureja pa tudi nazive: višja in jam in servisom. Državni premier Janez Janša. Ob njem vodja njegovega kabineta, visoka strokovna izobrazba zbor je sprejel tudi novelo Kranjčanka Nika Dolinar. /Foie:Ti"jDon izpred bolonjske reforme zakona o reviziji javnih na- bosta ustrezali prvi stopnji ročil. Po novem velja, da se la, da bi se državljani prosto- skladjti z ustavo, da verske bolonjske izobrazbe, dose- postopek naročanja v iz- voljno odločali, ali bi del do- skupnosd postavlja v ncena- danja univerzitetna izobra- jemn hodnine prispevali za finan- kopraven položaj in privile- zba in visoka strokovna iz- htevek za revizijo in ustavi- ciranje verskih skupnosti, gira rimskokatoliško Cer- obrazba s končano spedali- tev postopka ogrozila življe- Koalicijska večina je to do- kev, tie spoštuje pa tudi zacijo drugi stopnji, tretji nje in zdravje ljudi, nada- polnilo zavrnila, kakor tudi ustavnega načela ločenosti stopnji pa magisterij in dok- ljuje, Naročnik mora v ta- vse druge predlagane Cerkve od države. Zadnji torat. kern primem dobiti soglas- amandmaje opozicije. Tret- dan zasedanja državni zbor je vlade, s čimer pa se niso je obravnave zakona (ta je si- ni tvegal glasovanja o tem strinjali v LDS in so glaso- cer potreben, ker je stari iz zakonu, paČ pa so poslanci Sprejeti bo treba vsako de o vali proti no veh. Med opaznejšimi je bila q zakonu o verski tudi novela zakona o zapo- svobodi jeseni u jn zavarovan)u za primer brezposelnosti, ki leta 1976 zastarel in nesWa- izglasovali, da gre zakon v den z evropskimi standardi ponovno obravnavo na eno o verski svobodi) niso opra- od jesenskih sej. Ol>stnikciji vili, ker so poslanci opozicij- DeSUS-a sicer v koaliciji skih strank LDS, SD in SNS niso namenili posebne po- Posebne pozornosti je bil ter koalicijskega DeSUS-a zornosti, premier Janez Jan- med drugim določa, da bo deležen zakon o verski svo- zapustih dvorano. Za ob- ša pja je dejal, da bo v parla-moral brezposelni prejem- bodi. V drugem branju je strukcijo so se odločili z ute- menru koalicija spet nor- nik enarne opozicija denimo predlaga- meljitvijo, da je zakon v ne- malno delovala jeseni- Skofji Loki hotel m bazen! Matevž Pintar šanih, natančneje, tri pet- zen, 5 odstotkov pa bi ime- pih hvaležni, če nam boste ine meni, da je v redu, lo boljšo gostinsko ponud- ob ponovnem klicu odgovo- Škofja Loka • Tudi v tem medtem ko vas je dobre 4 bo z domačo hrano. rili še na nekaj kratkih tednu smo na območju odstotke zelo zadovoljnih. V prihodnji številki vam vprašanj, kako lahko 1 Škofje Loke spraŠevaU, kaj Nezadovoljna vas je slaba razkrijemo mnenje LoČa- šamo časopis. Hkrati ponu-menite sodelujoči o turi- petina vprašanih, desetina nov o pitni vodi in ali sode- jamo možnost tudi dmgim stični promociji Škofie pa meni, da je zelo slabo. lujoči pijejo vodo iz vodovo- bralcem te rubrike, ki še ni-Loke in kaj od naštetega bi Zanimalo nas je tudi kaj od da ali jo kupujejo v plasten- sle naročniki Časopisa, da na nujno potrebovali v naštetega sodelujoči meni- kah. nas pokličete na telefon . da Loks najbolj potrebu- Kot vedno bomo tudi to- Klicni center slepih (517- Skofji Loki, S turistično promocijo je. Dobra polovica sodelujo- krat vsem, s katerimi smo 00-00) in se na časopis na- Škofje Loke vas je zadovolj- Čih vas meni, da hotel, kar se dogovorili za ponoven ročite ali si pri nas naroČite nih skoraj dve tretjini vpra- 55 odstotkov, tretjina da ba- klic, v Klicnem centru sle- zastonj 4 številke časopisa. Kako ste zadovoljm $ turisllčno promocijo Škofi« Loke? flisem zadovoljen 17.6% zelo slabo je «0,4% rte vem Z,6% zek) zadovolje 4.1 H V BošriAN Bogataj ničarjev. ki so lastniki skoraj ....................................... 51 odstotkov Domela. "Ob- Kranj - Na jutrišnji skupšči- stajajo fiksni stroški pošlo-ni delničarjev družbe poob- vanja holdinga in Če ni pri- laščenke Iskraemeco DUS nastane iz- med tremi točkami naj- guba. Večstomilijonske iz-bolj zanimiva predložitev gube pa si ne znam pred-letnega poročila za leto stavljati, še posebej ne takš-2005 z 735 milijoni tolarjev ne, ki bi bila velika kot pro-izgube in odločitev o doka- račun občine Železniki," pilalizaciji matične družbe, nam je povedal Stefan Ber» Iz sindikata Iskraemeca so toncelj, podpredsednik nad- sporočili, da bo DUS zaradi zornega sveta Domel Hol-grozečega stečaja družbe in ding. Zaposleni v Iskraeme- blokade izplačila plač moral cu so v petek dobili plače, če- sprejeti ponudbo Kada in prav je imela družba en dan Soda terse odpovedati do- blokiran račun zaradi nepla- kapitalizacijl in s tem veČin- čanih prispevkov. Enako so skemu lastništvu. "Kapital naredili ta mesec, zato so za 3000 malih delničarjev, ki usodo plačil zaskrbljeni tudi je združen v družbi Iskra- dobavitelji. Marjan Pogač-emeco DUS. bo z izgubo nik, direktor Iskre Mehaniz-večinskega lastništva postal mi, ki je eden od dobavite- t. i. mrtvi kapital. Ali gre za Ijev, nam je povedal: "Naše raziastninjenje,' se sprašu- tedenske račune v višini doje )ože Petek iz sindikata, ki brih 10 milijonov tolarjev napoveduje tudi tožbo proti Iskraemeco redno plačuje. Kadu in Sodu. bo ta teden, še ne mo- Ali je velika izguba pri rem povedati, upam pa, da dnižbah pooblaščenkah od- bodo v družbi pooblaščenki visna od položaja matične toliko modri in ne bodo družbe, smo vprašali v Do- kirali dogovora s Kadom in Sodom ter bodo uvideli, da sami odločajo o nadaljnji jer poznajo podobno lastniško strukturo. Domel Holding zdruiuje 1616 del- usodi iskraemeca." Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNlO\ Marija Volčjak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE )ože Kc^injek. Cveto Zarotnik NOVINAR)!-UREDNIKI: Božtjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, joze Košnjek, Uria Ptftem« Stanovnik Cveto Zaplotrik Danica Zavri Žlebir, Suzana P^ Kovačič, Štefen Žargi; stalni so^avci: jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Matjaž Gregor^ Matqa Rant, Mtha Naglič, Mikna MrklavĆii Sin>on Šubic OBLI KOVNA ZASNOVA i Stritar Trie TEHNIČNI UREDNIK Grega Ffajnik FOTOGRAFIJA Tina DokL Corazd Kavčič, Gofazd Sin LEKTORICA MarieUVozIkt VO DIA OCU^S N EGA TRŽE NI A VOD)A MARKETINGA Petra Keižar COkkNJSKI glas k '^giSUir^n^ b agovrta m stofilvcna irnamk) ppd it 977T961 pn Urddu RS 21 inteffrbiü^lr^O (ditmriQ. Ufftanov)lrl| in nd^jdlelj. Cor«njik< Krd/i| / Direktorlo: Mirti» Voijftk/ Na$1ov. 1.4OOO Kr«nj / Tel/ 04/201 «2 00» tu: 04/201 42 u, e n^a as.s 4« 47 (sprciom na m ö&mrtnic«! dvio/ridtskem öd2i>/n\kü 14 \jt di>avn6); ut^dnt uf** vs^k dc^ovnj ddn od 7. d« ^^ Cöfen>ski «las je poltedrtik, izhaift ob toriih in ueUih. v ndktadi 3J OOO izvodov / ftMnt pt\«^e. MoJa Corenj&kd, Uiopi« Cor«r\}vka (enkrat Icrno), Na pgtcp in »edem Igkalnih pth icg I Tiski Š£T, d L|ob(jar>a / N^roirwnä lcl\ C^/tC) 4t 41 / Ccnđ avod«: 290 SlT/1,^1 ELTfi« litina naf^nirta* 160 SIT/i2ir&6 EUR* Ceno v tfrug^ valuti prerdčunai^e pg cf^^ u^lnen> p^nmnem (1 EUR je 239, 64 SIT) R^m pU^iKki imajo 20 popusta« lelni 25 % popusu; naročnina n ^ino: ni EUR prcnčimano v tolarje po irHnjem le^aju Ban^ ke v cene pe vračunan DCA^ po $toprji nafofnina $e upoiteva od leko^^ iievilke do pisnegl ptfkUca^ vf^ia ocF na^ltdnieg^ obratuobdobja Oelasn» po ccfiiko, irienj« tc ^ 04/ 201 42 4 GORENJSKA info @g-ßiös. 51 GOREN)SKI GLAS torek, 18. KRATKE NOVICE Literarni in likovni natečaj mladih V okviru projekta Karavanke Natura 2000, kl je namenjen promociji varovanja narave Karavank, so pripravili literarni In likovni natečaj za mlade. Tema natečaja je mladi In narava v Karavankah, njeno varovanje in spoznavanje, Natečaj z nas vom Ko me požgečka narava, se zasmejim, bo potekal od 15. julija do 10. septembra. Mladi naj bi svoj odnos do narave v Karavankah izrazili v proznih tekstih, pesmih, risbah In v drugih oblikah ustvarjanja. Najboljša dela bodo nagrajena In razstavljena, je povedal Uroš BrankovtČ Iz Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj, ki organizira natečaj. U. P. Preddvor Družine na )akobu Okrog 700 pohodnikov se je udeležilo 17. tradicionalnega družinskega pohoda na Sv. jakob nad Preddvorom, ki ga tudi sicer obišče veliko ljubiteljev manj zahtevnih planinskih ruzin z m nimi tur. Med pohodniki je bilo veli Najštevilnejši sta bili Habjanova družina iz DražgoŠ in Šav-sova družina Iz Preddvora. Turistično društvo Preddvor je nagradi o pohodnike rn priredilo zanje družabne igre, da je Čas hitro minil. Številni so se udeležili tudi maše v cerkvici na Jakobu. M. P. K ran) Ljudje radovedni, uradnih pojasnil pa ni |e vprašanj, kaj se je zgodilo z nedokončanim objektom "na stebrih" na Zlatem polju v Kranju, ki so ga pred dnevi zravnali z zemljo. Sedanji lastnik je Hypo Leasing, ki je zemljo odkupil od prejšnjega lastnika ACC, d. o. o., ki je na tem mestu želel odpreti avtomehanično delavnico s salonom. Poklicali smo na Hypo Leasing in dobili kratek odgovor Tomaža Krajnči-ča, vodje odnosov z javnostmi: "Glede na to, da gre za posel, ki smo ga opravili za določeno stranko, tega pač ne moremo komemlrati." Po neuradnih informacijah, ki krožijo v Kranju, smo Izvedeli, da naj bi na tem mestu zgradilo trgovski center podjetje UDU na slovenskem predstavništvu podjetja LIDL v Ljubljani pa v zvezi s tem prav tako ne daj,ejo izjav. S. K. Ra oovg I CA Turistični vodnik Po Deželi radovljiški Prejšnji petek je v na pet tisoč izvodov Izšel turistični vodnik za območje občine Radovljica z naslovom Po Oeže-I radovljiški. Avtor besedila in urednik je Toni Bogožalec iz Lokalne turistične organizacije Linhartova dvorana Radovljica. Linhartova dvorana Radovljica je tudi izdajatelj vodnika» medtem ko je sredstva v celoti zagotovila radovljiška občina. Vodnik celovito predstavlja zemljepisni položaj območja m njegovo zgodovino, poglavja pa so razdeljena po vsebinskih območjih Lesce • center rekreacije, Begunje z muzejem, gradom Kamen in Avseniki, Brezje^slovensko narodno svetišče, Kropa - zibelka kovaštva. Na koncu je v poglavju Kod in kam nanizano nekaj gastronomskih značilnosti območja, predstavljene pa so tudi možnosti za športne in rekreativne dejavnosti, tradicionalne prireditve In znamenite osebnosti teh krajev. Z izkupičkom od prodaje bodo založili še izdajo v angleškem jeziku.U. P. Bohin)Ska Bistrica O rebalansu proračuna Še pred poletnimi počitnicami se bodo ta četrtek zbrali člani Občinskega sveta Občine Bohinj in za spremembo obravnavali malce manj obsežen dnevni red od običajnega. Na sporedu bo namreč trinajst točk: od predloga o rebalansu proračuna do predloga o spremembah v ŠRC Danica, govortli pa bodo tudi o spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev za plansko celoto Bohinj in - med drugim - znova o Izstopu \z družbe Bohinj vodni park, d. o. o. V. S. Novo pri zdravstvenem domu UrSa Pffernel to nam luspeva - da je parldra-nje brezplačno," je poudaril Radovljica • Pri zdravstve- žiipan. Direktorica Gorenj- nem domu in lekarni v Ra- skih lekim Romana Rakovec dovijici so prejšnji petek odpr- je ob tem povedala, da načrtu- li novo parkirišče s 55 parlor- jejo tiidi povečanje prostorov nimj mesti. S tem naj bi vsaj lekarne, direktor Osnovnega nekoliko omilili parkinie za- zdravstva Gorenjske lože Ve- gate zaposlenih in iiporabni- temik pa jc napovedal, da bo kov zdravstvenega doma, jeseni kraj dobil še enega 20- kame, pa tudi bližnjega kopa- bozdravnika lišča. Kot je na odprtju dejal Občina Radovljica letos za radovljiški župan Janko S. ureditev parkirišč namenja Stušek, je ureditev novega parkirišča stala 17 milijonov tolaijev, sofuiandrali pa so 44 milijonov tolarjev, jeseni bodo tako uredili Še dodatno parkirišče na Gradnikovi ulid Osnovno zdravstvo Gorenj- v Radovljid ter parkirna meske. Gorenjske lekarne iji 0I> sta ob železniške postaje do čina Radovljica. "V Radovljici zapornic v Lescah. Načrtujejo si prizadevamo, povečati šte- tudi gradnjo parkirišč na ob- vUo parkirišč lam, kjer jili močju nekdanjega Elga v Les- ljudje najbolj potrebujejo, cah in pred stanovanjskimi Novo parkirišde so porisali in s svojimi vozili prvi zasedli likrati pa si prizadevamo - in bloki v Zapužah. otroci iz radovljiškega vrtca. Odprli Orožnovo kočo Planinsko društvo Bohinjska Bistrica je postavilo kočo na kraju, kjer je stala prva postojanka slovenskih planincev. Sto)an Saje Planina za Liscem • Na društva Lovro Vojvoda. V imenu slednjih je Ivo Cun-drič priznal, da ima predsed- ni planini pod južnimi pobočji nik med več kot 7000 delo-Čme prsti spet stoji Oiožnova vnimi urami velik delež. Zato koča. Prva koča, ki so jo odprli mu je podaril portret & podpi-pred 112 leti, je leta 1944 pogo- som "Oče nove Orožnove rela. Člani Planinske^ društva koče" in 20 let brezplačnega ja v njej. Ob Čestitkah za opravljen dolg do Slovenskega pla ninskega dništva je Voj -nagradil predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekari predal mu je srebmj častni znak PZS. Predsednik Bohinjska Bistrica so se leta 2003 odločili za gradnjo nove stavbe. Že iiaslednje lelo je dobila streho, lani Ln letos pa so jo dokončalL Slovesno so jo predali namenu minulo nedeljo, "Za gradnjo je najbolj zaslužen pobudnik Al<^z Budkovič. Načrt je naredil na§ član Milan SorČ, za prevoze materiala je poskrbela Slovenska voj.ska, Fundacija za šport pa je pri-sjjevala 8 milijonov tolarjev. Hvaležni smo tudi vsem dni- gorenjskih planincev Marjan Burja mu je izročil sliko lepega čeveljca. darila pa so pri- Odprtja Orožnove koče so se veselili Številni planinci nesli tudi planinci iz Sloveni- je in zamejstva. Poleg Vojvo- župnik |ože Dolenc. Sloves-de sla prerezala trak pred vra- nost so popestrili s kulturnim pan ter povezovalec Samo Gardener. Številne obiskoval- i koče starosta bohinjskih sporedom pevci cerkvenega ce so zabavali glasbeniki Rado gim darovalcem in udeležen« planiiKev Janko Lapajne in pevskega zbora Sv. Nikolaja, Kravanja, Olga Vončina in cem pri prostovoljnem delu," vnuk načelnika SPD Peter ki jih vodi Klemen LangusJg- Tone Ravnik» domači planin- je ob odprtju dejal predsednik Orožen. Stavbo je blagoslovil ralki Anica Bajt in Stanka Zu- d pa so jim tudi postregli. Naložba v prihodnost Bo^han Bogataj no prevleko plačala okoli 15 mi- nec. je pojasnil, da imajo v KS na vrsti tudi asfaltiranje ....................................... lijonov tolariev," nam je pove- Zmiiiec kar 65 kilometrov lo- 5oo-metr3kega odseka I i. vo- Zminec-Vsobotososekiaja- dal Janez Kožuh z domačije kalnih cest in javnih poti, kar jaškeceste zaradi potrebvašča- ni Sv. Flori j ana nad o Okršljan. ki leži najvišje med dve tretjini pa je še neasfaltira- nov Starega vrha» ki pozimi za- \i>Vq veselili odprtja nove lokal- vsemi domačijami, zato nih. Letos so asfaltirali tudi od- radi obratovanja smučišča tež- ne ceste, ki s skoraj Irikilometr- nove ceste še toliko bolj vesel. sek Porobkar na Sv. Petra Imb, ko pridejo v dolino. "Lani smo sko asfaltno prevleko povezuje "Resda na cestnemu odseku v Bodovljali s>o na novo prepla- uspeli z investicijo v izgradj domaäjc z regionalno cesto manjka še del asfalta, vendar stili cesto mimo podjetja Ter- pločnika v spodnjem delu Škofia Loka-Gorenja vas. "Pri- nam je sedaj deževje ne bo več mo (podjele je plačalo 66 od- Zminca, še leto nazaj pa z \ire- prava na asfeltirčinje j jcv vseskozi miiČevalo, hkrati pa stotkov investicije, preostalo ditvijodvehodsekovvSopotni- navadi padla na krajane. Pet bomo pozimi lažje očistili občina), v zaklju&ii fezi je po- d. Skupno sta letos za urejanje sneg. To je tudi naložba v pri- stopek za obnovo dotrajanega cest občina in krajevna skup- mostu v Bodoveljski grapi (cc- nost namenili 50 milijonov to- Stanislav Ferle, predsednik sla bo za dva tedna popolnoma larjev, žal pa je denarja za vse dveh letih. Občina je za asfalt- sveta kiajevne skupnosti Zmi- zaprta za promet), prav kmalu premalo," je še povedal Ferle. no 12 milijonov tolarjev, glavni- hodnost," pnivi Kožuh- na del se je opravila v zadnjili GORENJSKI GLAS torek, 18. iuiija 2006 GORENJSKA 5 Če bo uresničen vsaj del obljub, izrečenih med sobotno vožnjo prazničnega vlaka v počastitev loo^letnlce bohinjske železniške proge, potem se njej in ljudem ob njej obetajo boljši časi. [ože kosnjek Organizatorji sobotnih slovesnosti ob 100. obletnid od- programe, v kateie so vključili skega kota in spodbujal Bohinj- sd parni lokomotivi zamenjali domače pevske, gledališke in ce, naj se intenzivno lotijo tu- z dieselskimi, pridružil tudi giasbene skupine ter spomine rizma. Bohinjci so mu sledili in predsednik vlade Janez [anša. na zanimive zgodovinske do- Bohinj se ie v nekaj letih uvrstil Z vlakom je potoval do Nove prtja gradbenega čudeža tiste- godke. med najbolj priljubljene alpske Gorice, kjer je biJa osrednja ga časa, bohinjske železnice od Jesenic proti Trstu, Slovenske železnice in sedem občin ob Pred stotimileti je ljudem ob turistiäie kraje v avstroogrski slovesnost ob stoletnici proge, progi dolga, neznanu sopihajo- monarhiji- Dotlej je bil Bolünj Poleg predsednika Jarieza Jan-ča železna kača najprej poga- dostopen samopocestj, ki jo je še so govorili generalni dirck- prc^ niso pričakovali tolikšne- njala tudi strah v kosti, potem v 18. stoletj u zgradil lastnik bo- tor Slovenskih železnic Jože ga zanimanja. Bil ic slovenski pa je prinesla razcvet Danes pa hinjskih železarn Zois," je deja- JurkoviČ in župana občin prazniki Od Jesenic, od koder strah pred takrat neznano po- la. Ob misli, da bi lahko ta pro- Nova Gorica in Gorica Mirko je krenil viak z okn» 600 gosti Šastjo zamenjujeta bojazen ga tudi danes in v priliodnosti Brulc in Vlttorio Brancati. (običajno sprejme muzejski pred ukinitvijo proge in hkrati pomenila kaj takega, se je vpra» " Šele po nastanku samostoj- viak okrog 150 ljudi), do Nove upanje, da bo po Bohinjski pro šala. če se bo morda med tisti* ne sicwnske dilave je interes Gotice so ga ob progi Čakali gi vozilo veČ vlakov in da kraji mi, ki danes načrtujejo razvoj za oliranilev in posodobitev ljudje, mu mahali, ploskali, vri- ob progi ne bodo več propadali, države, nažel kakšen novi grof proge Jesenice-N ova Gorica skali, fotografirali, filmali in ampak bodo zaživeli in naprc- Ceconi, ki bo dal progi nov za- povezal občine in zainteresi- uživali ob rezkih piskih dveh dovaii. Četek, za novo razvojno obdo- rana podjetja ob progi, ki so paniih lokomotiv. Na železni- Župani občin ob proa. v ka- bje za priliodnjili sto let 12. apriJa 2996 ustanovili Fo- ških postajah Bled, Bohinjska terih se je v soboto ustavljal Minister za promet lanez rum za Soški koiidor. Njego- Bistrica, Podbrdo, Most na praznični vlak, so opozarjali. Božič in generalni direktor Slo- va posodobitev je bila vključe- Soči, Kanal in Nova Gorica pa naj djžava končno uresiüä ol> venskih železnic Jože Jud(ovič tia v nacionalni program raz- je praznični vlak s slavnostnimi ljube o modemizadji proge in sta v govorih na železniških po- voja Slovenskih železnic, " je potniki pričakalo na tisoče lju- njeni vključitvi v razvojne pro- stajah, na katerih sc je ustavljal povedal v govoru v Novi Gori-di. Na vlaku so bili različni ljud- grame države in območja, sko- vlak, poudarjala, da bodo drža- d predsednik vlade Janez Janje, od politikov in poslovnežc'v zi katera poteka. Tako je dejal va in železnicc skupaj z lokal- Sa. Slovenske železnice mora» Lojze PeteHe je v Bohinju na svoje orglice 2algral ta čas zelo "Štirje srčni možje", ki so pred 200 leti osvojili Triglav, aktualno pesem Tam kjer teče bistra Zifja. na bohinjski železniški postaji. do želeaiičarjev, ki so desetlet- blejski župan Jože AntoniČ, za nimi skupnostmi ob progi na- jo postati pomemben partner ja stregli lokomotivam in potni- katerega je bohinjska železnica redile vizijo razvoja krajev in slovenskega gospodarskega kom na tej prc^. Po stotih letih neizkoriščena priložnost Vlaki občinobptogi,od lulijskil) Alp razvoja. Naraščanje obsega je na vlak znova sedel habsbur- ne bi smeli voziti polni Ic proti in Triglavskega narodnega prometa niso v zadostni meri ški prestolonaslednik Franc Gorici, ampak tudi obratno, parka do Bleda in Bohinja ter spremljala vlaganja, kar Ferdinand, ki so ga osem let Županja občine Bohinj Evgeni- doline Soče. "Inkobomovpri- treba nadoknaditi v prihod- kasneje ubili v Sarajevu. V Bo- ja fegi Korošec je povedala, da hodnje, podnevi ali ponoći, pri- njih letih. Razveseljive so na- hinjski Bktrici sla se mu pri- je tri leta in pol trajajoča grad- sluhnili žvižgu iz daljave, povedi, da se bo revitalizacija družila Franc Jožef I. in cesari- nja predora ponudila Bohinj- bomoveddi, da Ioni poslednji bohinjske železnice nadalje- ca ElizabÄ, v Mostu na Sod cem veliko dolgoročnih prilož- žvižg na Soškem koridorju," je vala tudi po slovesnosti, je de- sklenil svoj govor |oŽe JurkoviČ. jal Janša in pozdravil oblikovanje odbora, ki bo skušal bo- pa Tudi pokrovitelj praznovanja nosti.' "Poleg tega je grof Ceco- stoletnice proge, predsednik ni, Id je vodil izgradnjo tunela slovenske vlade Janez in zaposlil veliko Bohinjcev, Na vseh železniških postajah znal kot veliki vizionar oceniti kusena Mostu na So0,kjerso svetovno Unescovo kultiuTio so pripravili zanimive kulturne izjemne naravne lepote bohinj- zaradi velike požarne nevarno- dediščino. Potnücomnajubilejnemvla- hinjsko želcznico vpisati v Predsednik vlade Janez janša z gosti na slovesnosti v Novi Gorici, noto. loie Koirxjek Stoletnica na Hrušici V skiopu praznovanj ob stoletnici Bohinjske proge so na Hrušici na čelno stran Karavanškega predora postavili spominsko ploščo. URŠAPffERNEL sebnim intemim vlakom odpe-..............................................................................Ijali iia Staro Savo. kjer so si v Hrušica - Na Jesenicah so praz- Gomjesavskem muz^u Jes^ novanje ob stoletnici Bohinjske nice ogledali multimedijsko Železnice združili s prosbvo ob predstavitev zgodovine železar- stoletnid Karavanškega predo- stvainstainoželezarskorazsla- la. Predor, ki povezuje Sloveni- vo v Ruardovi graščini. Po ogle- in Avstrijo in je dolg kar du so gostje spet vstopili na 7976 metrov, je začetna točka vlak, ki jüi je odpeljal na c^ed Bohinjske prc^e. V počastitev proizvodnje v Acroniju. potem stoletnice je v soboto zjutraj pa so se pridnižili osrednji slo- mednarodni vlak Iz Podrožce vesnosti na železniški po.^^taji. ustavil na Hrušici - po besedah Na Jesenicah je bila v sklopu jeseniškega župana Borisa Bre- praznovanj v Centralni postav- ^nta vlak na Hrušid ni ustavil Ijalnici na ogled tudi maketa že sto let - ill pripeljal goste iz miniaturne železnice, v Kosovi Avstrije. Med njimi je bil tudi župan Šentjakoba Johann Karavanškega predora, svojo Obiüschnig. Ob tej priložnosti pot po Gorenjski pa je pričel so odkrili spominsko ploščo na tudi obnovljen sanitetni vagon, čelni strani predora, to sta stori- preurejen v kino na tirih. V la jeseniški župan in predstav- njem si bedo obiskovalci laiiko nik Slovenskih železnic Janko ogledaJi dokumentarne filme o Paviič. V kulturnem prceramu Bohinjski progi, in sicer do 20. so sodelovali Mešani pevski na Jesenicah m opušče- zbor Nagelj s HruŠice, Darka nem tini za Domino, od 21. do in Grega Krašovec, svojo točko 27- julija na Bledu in nato še od pa so pripravili tudi avstrijski 28. jiilija do 10. avgusta v Bo- gostje. Zbrane so potem s po- liiiijski Bistrici. Kran j Motoristi so spoznavali Kranj Ob nekdanjem starem plavalnem bazenu pri Supernovi v u je Moto klub Freising Riders minuli konec tedna pripravil S. mednarodni moto zbor. Na tej lokaciji je bil sicer šele drugo leto po vrsti, saj so Freisingi prejšnja leta srečanje motoristov pripravili v Škofji Loki. "Gre za mednarodno prired- itev, motoristi prihajajo iz mnogih sosednjih držav, od Italije, Avstrije, Nemčije, Češke, Hrvaške ... Tako nam, organizatorjem, kot našim gostom je še vedno malo žal zaradi stare lokacije ob Sort, vendar očitno ne bo nič drugače, dokler v Skofji Loki ne bo drugega župana in bomo tudi motoristi zaželeni. Tudi sam bom spet kandidiral. Letos pa smo se pač morali sprijazniti, da smo v Kranju, kjer imamo tudi na občini več podpore kot v Škofji Loki," je ob letošnjem druženju mo-tonstov v Kranju povedal predsednik MC Frelsing Riders Drago Leskovšek, ki je skupaj z drugimi člani kluba znova pripravil pfijetr^O druženje za okoli ^300 motoristov. Nekaj veČ kot tristo se jih je v soboto udeležilo tudi promocijske vožnje po Kranju, kjer jih je v središču mesta (na sliki) pričakala tudi hladna osvežilna pijača. V. S. 6 vil ma .sta novn i k (g)g'gfa5.si GORENJSKI GLAS torek, iS, julija 2006 Bolezen ob v nepravem času loži Makinček od pričakovanih. Kaže, da v ..............................................................................Kopru razsaja virus, saj so se Koper • "Zadnje priprave, ki nad boleznijo pritoževali smo jih imeli v Kopru, so se tudi iz drugih reprezentanc, na koncu izkazale kot zelo Fantje so sedaj prosti do sre- slabe. Na turnirju smo sicer de in upam, da se bodo do ta- poskužali uigrati §e nekatere krat že pozdravili/^ je po kon- variante, a nas je napadJa bo- čanem mednarodnem tur- lezen. Tako niti ene tekme nirju v Kopru povedal selek- nista odigrala vratar Luka tor mladinske reprezentance Gerzentič in kapetan Andraž Tadej Peranovič. Verač. Na drugem srečanju Reprezentanca bo na pri- ni bilo niti prvega centra Ja- zoriŠče letošnjega evropske- neza GrašiČa, za zadnjo tek- ga mladinskega prvenstva v mo pa smo komaj sestavili Oradei (Romunija) odpoto- moštvo, saj sta zbolela še Ne-' vala jutri. Za dva dni se bo ned Čemeka in Martin Pu5. ustavila še v Beogradu, kjer Martin je bil v moštu, Nenad bo opraviJa tri treninge, prvo pa ne. Tako smo morali vse tekmo pa bo igrala v predtek- tekme igrati praktično 2 ig- movanju v soboto proti re- ralci, ki niso ravno nosilci prezentand Slovaške. V sku- igre naše reprezentance, zato pini so še Srbija in Cma gora tudi nekoliko slabši reziUtati ter Velika Britanija. VESLANJE Bled Želijo si tudi finale vlaša veslaška reprezentanca mlajših Članov se danes odpravlja na prizorišče letošnjega svetovnega prvenstva v belgijski Hazwinkel. Na sever Evrope bodo pod vodstvom trenerjev Dušana juršeta, Robija Kraševca In Darka Goloba odpotovali tekmovalci, ki bocJo nastopili v štirih Čolnih. Dvojni dvo-jec bosta sestavljala Rok Rogelj (Ljubljanica) in Klemen Kogler (Marlbor), dvojni četverec Janez Zupane, Jernej )ur§e, Gašper FIstravec (vsi Maribor) in Grega KavaŠ (Bled), nastopili pa bosta tudi dve posadkiJahkih veslačev. V dvojnem dvojcu bosta veslala Jure Cvet (Ljubljanica) In Luka Pristov (Bied), v enojcu pa Rajko Hrvat (Izola). Svetovno prvenstvo mlajiih članov bo v Belgiji pod okriljem Mednarodne veslaške zveze (FISA) na sporedu drugimi, skupno pa bo v Hazewinklu pred- vidoma nastopalo 784 veslačev Iz 54 držav. je pred odhodom povedal trener DuSan ]ur§e, upajo na nastop v finalu, Čeprav konkurence ne poznalo najbolje. V. S. BALINANJE Kran) Polovični uspeh domačih BaJlnarji BK Planina so kot organizatorji sobotnega tekmovanja trojk na 4. memorialu Matjaža Jurgeleta lahko zadovoljni le na pol; po organizacijski plati je biio tekmovanje na ustrezni ravni, tudi udeležba je bila solidna - od osemnajst prijavljenih se je tekmovanja udeležilo štirinajst ekip, pod pričakovanji pa je bil uspeh domačih balinarjev, saj so morali balinišče zapustiti že v predtekmovanju- Zmagala je trojka Rogovile Iz Prebačevega, drugi pa so bilt bali-narji reške ekipe Kukollanl. I. B. GOLF 8leo, Mokrice Naslovi prvakov na Bled Minuli teden je na igrišču v Mokrlcah potekalo Mladinsko državno prvenstvo 2006 do i8 let v golfu. Med n. in 13. julijem se je za naslove prvakov borilo 54 igralcev in Igralk. V močni konkurenci so bili absolutno najboljši igralci iz Golf kluba Bled, ki so osvojili vse naslove. Mladinski je pripadel 16-letnemu )aku Vidmarju, ki je premagal Dejana Robido na drugem in favoriziranega domačina Sebastijana Ajstra na tretjem mestu. V konkurenci mlajših mladincev je bil najboljši Tim Cornfk pred Aljažem Brumnom in Zlgom Avscem. Med dečki pa je naslov prvaka osvojil Žan Luka itirn pred Joškom Janušem in Lukom Brazmom. T. T. • V • Patrick Nammour je 15-Ietni fant, po rodu Libanonec, Američan in Francoz, ki je zaradi ljubezni do športa pred skoraj letom dni rodni Dubaj zamenjal za Bled. Tina Tosič le na šport, in to je pomenilo ..............................................................................pustiti družino ter prijatelje Bled • Patrick je tenis začel ob strani. Slovenija, posebno igrati pri petih letih na do- Bled in Kranj, kjer treniram, mačem igrižću v Libanonu, mi je zelo všeč. V Teniškem kjer so z družino preživljali klubu Kranj imajo zelo do-poletja, ob vrnitvi v Dubaj pa brc pogoje za trening, okoli- je nadaljeval treninge pri ca je zelo lepa. ljudje pa so bratovem teniškem učitelju. povsod zelo prijazni in res-Najmlajši izmed Štirih otrok nično zelo skrbijo zame." se je pri sedmih letih odloČil, Kakšna je razlika v odnosu do tenisa tukaj in v Dubaju? Tenis je v Dubaju priljub- da bo profesionalni igralec tenisa, zato ie pred dvema letoma začel sodelovati s trenerjem Igorjem ibrišbegovi- Ijen predvsem kot rekreativ-čem, s katerim vsak dan trdo ni šport, čeprav mislim, da dela za uresničitev zadanega se bo to s Časom spremenilo. cilja. Kljub mladosti z me- Poleg lega je tam pet mese« njavo okolja ni imel težav, cev letno prevroče za trenin- vse skupaj pa so mu olajšali ge, pokritih igriSČ pa ni. Tu- številni novi znanci, ki jih je kaj je tenis razvit taJco na re- dobii ob prihodu v Sloverujo. kreativni kot tudi profesionalni ravni. Klima je odlična Kaj je bil vzrok selitvi in za- in lahko treniram vse leto." kaj Slovenija? "Po osmih mesecih vsako- Kako poteka tvoj dan? VJS-UŠHSI'S-v Patrick Nammour si želi najprej osvojiti katerega od turnirjev, rad pa bi postal tudi eden najboljših tenisačev na svetu./Foto Tif>3 OokI dneviiih treningov po šoli II Vsak dan le enak. Vsta- srao skupaj ugotovili, da je jam ob pol devetih in pridem ning krajši, a intenzivnejši, v zultati, saj je igrati na medna- p>odnebie v Dubaju prevroče, v Kranj ob desetih. Sledijo nasprotnem primeru pa je rodnih turnirjih precej druga- poleg tega pa se tudi v šoli dve do tri ure treninga in od- daljši. Kadar zvečer nisem če, kot sem bil vajen prej. niso mogli zadosti prilagaja- mor za kosilo. Popoldne tre- preutrujen, odidem na pico v Vendar sem iz turnirja v tur- ti športu. Za Slovenijo smo niram na stadionu na Bledu najljubšo picerijo, kjer se po- nir boljši, zato mislim, da se odloČili, ker jo trener zelo ali pa v fitnesu, količina t^a čutim Že skoraj kot doma." bom kmalu tudi kakSnega dobro pozna, saj je tu tudi sam treniral veČ let. Pred- treninga pa je odvisna od ob- KaHni pa so tvoji načrti za osvojil. Rad bi postal eden iz- veznosti za šolo. Če je teh ve- prihodnost? med najboljših igralcev, da bi vsem pa je bilo zame po- liko in me čaka do žtiriumo "V tem letu se še ne mo- bila starSa in celotni Libanon membno, da se osredotočim delo z inštruktorjema, je tre- rem pohvaliti z vidnejšimi re- ponosni na moje dosežke." Monika blesti na dolgih progah Medtem ko so se drugi slovenski plavalci ta konec tedna merili na državnem prvenstvu v Ravnah na Koroškem, je dobitnica bronaste medalje z mladinskega evropskega prvenstva Monika Močnik tekmovala na evropskem mladinskem prvenstvu v daljinskem plavanju. Danjca Zavrl2l£bir prvo sito za olimpijske igre 2008 v Pekingu. Z Moniko Radovljica- Kot je dejal Mo- srno pred novo preizkušnjo nikin trener iz plavalnega na kratko poklepetali še o kluba Žito Gorenjka Radov- njenem zadnjem bronastem Ijica Miha Potočnik, ima pla- dosežku, valka pred seboj naporno poletje: poleg na evropskem |e bron na 800 m prosto na I mladinskem prvenstvu evropskem mladinskem pr- maratonskem plavanju na 5 venstvu tvoja prva medalja s km bo nastopila tudi na ma- tako pomembnega tekmo-ratonu na 10 km, čakata pa vanja? jo še evropsko Člansko pr- ")a, prva, lani sem bila na venstvo v Budimpešti in za mladinskem prvenstvu enaj- konec še svetovno prvenstvo sta." za mlade plavalce v Riu de Jarueru. Monika blesti v pla- Kakšni so tvoji največji do- / vanju na dolge proge (brona- sežki? ' Na svetovnem mladinskem prvenstvu ne poznam toliko konkurence, tako da ne vem, kaj naj pričakujem. O kaldh mestih ne bi rada govorila, želja mi je priti blizu osebnih rekordov, morda jih tudi izboljšati. Upam. da mi bo uspelo obdržati formo do M sta medalja je za 800 m "Nisem Še nastopila na ve- Letos bo torej bolj malo počitnic. ker Imaš toliko obveznosti? •Res je, treba je že zgodaj začeti, ker so potem pomembne tekme, svetovno dansko prvenstvo v Melboumu. v "Nič ne vidim, prvič bom Helsinkih pa evropsko v 25- Monika Močnik prosto), sedaj pa se bo pri- Uko članskih tekmah, tako plavala na daljinskem. Sled- m bazenih, na to se bo treba pravljala zlasti na 1500 m denimo lani v Trstu, pa na nje mi ustreza, saj sem dobra kar trdo pripravljati." prosto. Daljinsko plavanje sredozemskih igrah, kjer na dolge proge (Soo, 150c na 10 km, v katerem se pre- sem bila peta na 1500 m, si- m). Bom videla, kako se bom Ti takšen način življenja izkuša, je postalo tudi olim- cer pa so moji največji do- tam počutila, saj se tu ne pla-pijska disciplina, pravi direk- sežki medalje z državnih pr- va v bazenu, paČ pa v morju tor slovenskih plavalnih re- venstev." prezentanc Ciril Globočnik, ki ocenjuje, da ima Monika Letos boš državno prvenstvo tu dobre možnosti, uvrščena izpustila, ker greš na daljin- Kakšni so tvo|a pričakovanja srednje ekonomske šole v Ra- ali jezeru. Nič ne pričakujem^ grem samo poskusit." ustreza, se ti ni odveč odrekati v prid plavanja ? "Napomo je usklajevati Šolo in plavanje, vendar kar gre. Jeseni bom v drugem letniku je tudi v ekipo za svetovno sko plavanje. Ali v tem vidiš na tekmovanjih, ki te letos še prvenstvo v Melboumu, ki je kak poseben izziv? čakajo? dovljid. Vsaj blizu imam, pet minut do šole m do bazena.'^ •••• GORENISKI GUVS torek, 18. i 2006 vilma. s tan ovn ik @g-|[Ias si 7 računalnika na kolo Rok Tehovnik iz Medvod je pred tremi leti sklenil, da sedenje za računalnikom zamenja za kolesarjenje, v soboto pa je slavil na dirki za pokal Slovenije na Stari vrh Vilma Stanovnik ga športnika morda odločil ....................................... malo prepozno. Poljane nad Škofjo Loko • Tudi veČina drugih kolesar- "Proga od Poljan proti Starem vrhu mi očitno "leži", jev in kolesark, ki je v soboto nastopila na dirki na Stari saf )e ravno prav strma in na vrh, ni med najbolj znanimi delih tudi bolj položna. Tudi kolesarskimi imeni, saj je bila vreme je bilo za dirko dobro, dirka • Čeprav je štela za pokal le v zadnjem klancu mi je Slovenije • v prvi vrsti name-bilo že pošteno vroče. Sicer njena rekreativcem. "Naše pa je bila organizacija odliČ- dirke se je navadno udeležena, več si pač udeleženci ne bi valo okoli sto kolesarjev, tudi mogli želeti," je po zmagi na zato ker šteje za pokal Slove- 6- kolesarski dirki na Stari nije, letos pa jih je v Poljane vrh povedal 23-letni študent prišlo kar 180. Lanski rekord geodezije iz Medvod Rok Te- Maria Vračiča (25:52) sicer ni hovnik in priznal, da mu ko- bil izboljšan, se mu je pa lesarstvo pomeni vedno več. zmagovalec s časom 25:59 "Najprej sem pred tremi leti močno približal. Organiza- KanSo kolesarjev se je podalo Iz Poljan skozi Volčo, Kraje začel zgoli za rekreacijo, ker torji smo se potrudili, da so in javorje na Grebifco pod Starim vrhom. se naveličal sedanja pred vsi prijavljeni dobili praktična računalnikom. Šlo mi je vse darila, najboljši po kategori- dirki mora sodelovati kar sekcijo, veliko planincev in ^e bolje.posebnokomijenapo- jah pa tudi pokale. Vsaj me- okrog trideset." je v imenu nekatere druge sekcije. Poleg čanov Marko Polanc, tako da dirko in sedaj lahko rečem, drei Dolenc. tudi Visoški tek, ki je letos štel je sedaj skupaj postalo da je dobro uspela, tekmoval- Kolesarska dirka na Stari rudi za pokal Gorenjske in CORENjSKl SEMAFOR moč priskočil tudi trener Sav- sec dni smo se pripravljali na organizatonev povedal An- kolesarke dirke oreaniziramo : KOLESARSTVO 6. kolesarska dirka na Stari vrh Zmagovalci po kategorijah: ženske A * Katja ŠoHi (KD Brda Dobrovo), ženske B - Rada Žakefj (Pekarija Magušar), master H - Tone Gartner (Češnjica), master C - Franci Zaje (Hrast Dob), master F • Stlvo Zaje (Hrast Dob), master £ • Zoran Šorli (KD Brda Dobrovo), master D - Bojan Ropret (Sambi), master C - Lucijan Premrn (Izvir Vipava), master B • Slrron Alič (ŠD Paklenk, master A - Mitja Oter (KK Postojna), amater C • Danijel Vinčec (ŠD Sokol), amater B • Rok Tehovnik (ŠD Energija) • absolutni zmagovalec, ama« ter A Rok Grik (KK Olimp 2004 Krško), dečki in deklice A -Tilen jereb (ŠD Poljane), dečki In deklice 6 - Janez Biček (Knape), MTB ženske • Vida Kalan (Škofja Loka), MTB mo-ški-Tilen Hočevar (HokoTriič). V.S. VN Knittelfeld (ena izmed osmih najbolj elitnih dirk Avstriji): 5. R. jerše (Swiag Teka), 7. Hlebanja (1. v kategoriji do 23 let). M, B. VATERPOLO Tristar mladinski turnir v Kopru Rezultati: japonska: Avstralija 5:17 (i : 3,1:4,1 r 5,2 :5), Slovenija : Turčija 15; 10 (2; 1,3:3, 2:2,8:4), japonska Turčija 15 : 6 (5 : 3, i : i, 5 : i, 4 : i), Slovenija : Avstralija 3 i6 (i : 6, 2 : 5, o : 2, o : 3), Avstralija : Turčija i6 : 8 (6 : 2, 3 3, 2: 2, 5 :1), Slovenija : Japonska 6 :15 (2 :1, 3 : S, 9:4,1 4). Končni vrstn! r^: 1. Avstralija S, i. Japonska 4, 3. Slovenija 2, 4. Turčija o.M. Mini vaterpolo, Ptuj bolj resno. Nisem pa se še od- ci so zadovoljni in to je bil vrhpajeleenaodtradidonai- Slovenije. Na mnogih prire- i Rezultati-No name 84'Terme Ptuj o • 2 (2 • 5 i'€) Kranj ločil, kako bo v prihodnjih le- tudi naš cilj. Za f>omoč pri nih prireditev ŠD Poljane. ditvah sodelujejo tudi Čase- : . j^j-^e Ptuj 2 • o (4 • o 6 • >) Kranj 75 • No name 84 2* tih," je še dodal Rok, sicer organizaciji bi se rad zahvalil "Zelo delovna je tudi naša merild iz Timing SD Polja- i o (6: o, 6:2). Vrstni redn. Kranj 75 (zotočk), a.Terme Ptuj član SD Ener^ja in priznal. PGD Poljane pa tudi vsem alpska smučarska šola, ima- ne," je dodal predsednik ŠD i ^^^ ^ jg^ name 84 (10 točk) J. M. da se je za kariero vrhunske- sodelavcem, saj nas pri takšni mo nc^ometno in fioorball Poljane AJeš Šubic, : SM UĆARSKi TEK S]LBA Priprave ob morju Tekaško smučarski klub Bled, ki ima med 150 člani okrog 40 tekmovalce v, je že desetič organiziral poletne priprave mladih Športnikov na hn/aškem otoku Silba. Predsednik in trener Vinko Poklu-kar je pohvalil prizadevnost 15 udeležencev. Tekačem na smučeh, med katerimi so bili tudi člani rnladinske državne reprezentance Alenka Ćebašek, Domen Potočnik in Matija Rimahazi ter članica B reprezentance Ana Poklukar, sta se predružila dva ves* lača in hokejist Desetdnevne treninge so usmerili v splošno fizično pripravo In razne aktivnosti v vodu Ob ugodnih vplivih na zdravje Športnikov zaradi spremembe klime je bilo bivanje ob morju koristno za večjo homogenost v klubu, saj so se mladin pridružili tudi starši in prijatelji. Odrasli so zapolnili čas tudi z rednimi pohodi po številnih otoških poteh. 5. S«, fi^to: M. Z. PLAVANJE RAOO v L) I CA Največ naslovov v Radovljico Z nedeljskimi podelitvami kofajn se jev Ravnah na Koroškem končalo letošnje absolutno državno pn/enstvo v plavanju. Med slovenskimi klubi pa so bili na koncu najuspešnejši plavalci Zita Corenjke Radovljice, ki so prvenstvo končali s skupaj 20 zmagami v članski konkurenci. Najbolj zadovoljna je bila Sara IsakoviČ, ki je osvojila kar pet posamičnih naslovov državne prvakinje, poleg tega pa še dva v Štafeti. V. S. iCO LESARSTVO GG mah oglasi 04/201 4247, €-poštd: mdlioglasi(^g-g[as www.Qorenjskiglas.sl SI KliiANJ i t Koren blestel na Nizozemskem v nizozemskem Valkenburgu : se je končalo evropsko kole- ! sarsko prvenstvo za mlajše • člane in mladince. Slovencem • 4 se tokrat ni uspelo povzpeti i na stopničke in tako se po Šti- I rih letih v domovino vračajo I brez odličja. Najvišjo uvrsti- • tev je dosegel Kristjan Koren, ki je med Člani do 23 let pokazal dve odlični vožnji. Savčan, ki bo novembra dopolnil 20 let, je kronometer končal kot peti (Simon $pilak je bil Miha $vab pa 18.) in bil s 25. mestom najboljši Izmed varovancev Martina Hvastja tudi na cestni dirki (Jože Seneko-vič je bil 68., MIha Švab, Grega Bole, Vlado Kerkez, Simon Špilak in Ino Aldo Ilešič pa so odstopili). Po pričakovanjih kranjskega stratega Marka Polanca so naslopill mladinci. V kronometru je bil Blaž fare 15., cestno dirko pa je poslednjega (24. mesto) končal le še Marko Kump, ki je bil 13. Kranjčan Sebastjan Bauman je bil eden Izmed številnih kolesarjev, ki žal niso videli cilja. M. B. 1 AVSTRIJSKO S kartico "Kärnten Card" Preko sto najlepSih in najzanimivejših izletniških točk, od prevoza z gondolami prek plovbe po jezerih pa vse do muzejev - s koroško kartico "Kärnten Card" je vse brezplačno in pri 45 partnerskih podjetjih s posebnimi popusti. Koroška kartica "Kärnten Card" vam privarčuje veliko denarja! že pri obisku samo dveh izletniških točk se koroška kartica ** Kärnten Card" lahko obrestuje. Peljite se na primer z grossglocknersko gondolo v Heitigenblutu in obiščite kapniške jame v Železni Kapli. Izletniške cilje in zanimivosti lahko koristite brezplačno, kolikorkrat želite, in sicer do 26. oktobra 2006. 6 3 i j S Cena kartic: odrasli 11.740 SIT/49 EUR, ^äiX) i otroci (letniki 1991-99) 5.750 SlT/24 EUR POSEBNA UGODNOST ZA NAROČNIKE i GORENjSKEGA GLASA in ožje družinske člane za 1.200 SIT/5 EUR nižja cena kartice. Kartice lahko v Sloveniji kupite samo v malooglasnem oddelku Gorenjskega giasa na Zoisovi 1 v Kranju vsak delavnik od 7. do 13. ure. Informacije tudi po tel. 04 20 14 247. 8 m O n.5uij ic@g'das. s i GORENJSKI GLAS torek, 18. julija 2006 KRIMINAL Kranj Vlom v gostinski lokal v noči na Četrtek je neznani storilec vlomil v gostinski lokal na Slovenskem trgu. Po pregledu notranjosti je vzel in si prilastil denar, video projektor znamke Hitachi, večjo količino cigaret različnih znamk in alkoholne pijače. Lastnika je oškodoval za okoli 700.000 tolarjev. Vrtnaril bo Neznani storilec je v noČi na petek prišel do vrtnarskega centra v Kranju. S silo je vstopil v objekt in ukradel denar, računalniik in drugo računalniško opremo. Nepridiprav je povzročil kar za okrogel milijon fkode. Vlomil v hišo Neznanec storilec je v noči na soboto pristopil do okna stanovanja v stanovanjskem bloku v Kranju, s silo odprl okno in vstopi! v stanovanje. Pregledal je notranjost in si prilastil digitalni fotoaparat, Mp3-predvajalnik, akustično ro in nekaj oblačit. Lastnika je oškodoval za približno 400 tisočakov ?kode. Izginil šolski kawasaki S petka na soboto ponoči je dolgoprstnež prišel do na avtošole v Kranju in iz tam postavljenega kontejnerja, ki Igo- ga je s silo odprl, ukradel motorno kolo znamke kawasaki KLE 500, sive barve, z registrsko številko KR 03-78. Zraven so izginili Še motoristična jakna. Čelada in rokavice. Lastnika je oškodovan za 800.000 tolarjev. M. C. Gorela gozd in trava Zaradi suhega vremena je tudi na Gorenjskem velika nevarnost požarov v naravi. Minuli konec tedna je zagorelo veČ manjših požarov. V nedeljo dopoldne je zagorelo v gozdu na planini Krštenica v občini Bohinj. Gasilci PCD Stara Fužina in Bohinjska Bistrica so s pomočjo vojaškega helikopterja požar lokalizirali, ker pa ponekod še tli podrast, so delavci Triglavskega narodnega parka ostali na požarni straži, v ponedeljek zjutraj pa nadaljevali Intervencijo. Nekaj po četrti popoldne se je gozd vnel tudi v Bačnah na območju občine Gorenja Vas-Poljane. Gasilci PCD Gorenja Vas, Poljane, Trebija in Hotavlje so požar pogasili in preko- pali podrast. Proti večeru je zagore a trava ob železniški progi na Bitnjah, občina Bohin;, ki so jo pogasili gasilci PGD Gradišče in Nomeni. M. C. Za^očitnice v Grčiji» Tuniziji, Turčiji iri na HrvaŠkem: ^reč, Rovinj, Pula, Rabac, Krk, Murter, Biograd, Brač, Hvar, Korčula. Za odhode v juliju in avgustu! w^w ' d PLAČILO NA 120BR0K0V! VnehposlsvaliiicahOdi&5|dpoSMjl!www.MBt6(.tl lei 080/1056 *4 J o> k r d m O u TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ nevarne kot lani Prometna varnost na gorenjskih cestah je bila v prvem polletju nekoliko slabša kot lani, prometni policisti so napisali že več kot 5.000 plačilnih nalogov za prekoračitev hitrosti. Mattaž Gilegorič pri katerih je bila vzrok tudi ..............................................................................prekoračena hitrost, pove- Kranj • Prometni policisti zanih z alkoholom. Zani- so tudi na Gorenjskem v mivo je, da v zadnjem Času ponedeljek zaključili s po- policisti obravnavajo pred- ostrenim nadzorom hitro- vsem voznike, ki so popili sti, ki so ga izvajali v okviru loliko, da so jim policisti iz- akcije Hitrost • počasneje je merili koncentracijo tik varneje. pod dovoljeno mejo, druga Kol je povedal prometni skupina pa so tak!>ni, ki so inlpektor Boštjan Omerzel napiliali krepko prek dovo« s postaje prometne policije Ijenega. V letošnjem prvem v Kranju, so v akciji sodelo- polletju so izdali že več kot vali vsa razpoložljiva teh- 5.000 plačilnih naiogov ti- nična sredstva, mobilni ra- stim, ki so preveč pohodili darski sistem pro vida je bil na delu od 6 do 8 ur dnevno, radar v civilnem vozilu jnultanova 15 ur, skupaj 9 lase rs kih me ri 1 n iko v pa tudi do 45 ur dnevno. "Že v plin, in okoli 1.000 odločb za prekrške ter manjše število obdolžilnili predlogov. Med kaznovanimi je bilo ^^ gorenjskih cestah so v okviru poostrenega nadzora med !0 in 15 odstotkov tuj- hitrosti Intenzivno merili vsi radarji; mobilni radarski sistem cev. >)a gorenjski avtocesti provida je nekajkrat na avtocesti zabeležil tudi hitrosti tik času akcije smo ugotovili, je büo tudi nekaj primerov, ^ll celo prek 200 kilometrov na uro. /fcio.i.n,ooki da policisti zaradi prekora- ko so vozniki avtomobile čene hitrosti kaznujejo od pognali prek 200 kilome- prvi letolnii polovici nekoli- stejši. Policisti sicer pričaku- 40 do 60 voznikov dnevno, trov na uro. ko slabša kot v primerljivem jejo, da se bo stanje stabilizi- kar je več kot običajno. Policisti so tudi med to- lanskem obdobju. Do konca raio, vendar s trenutnim sta- Kljub temu v zadnjih štiri- kratnim poostrenim nadzo- prejšnjega tedna je umrlo 12 njem varnosti niso zadovolj- najstih dneh na Gorenj- rom hitrosti opazili, da pri- ljudi, lani 10. število hudo ni. Ob tem upajo, da bo pro- skem ni bilo prometne ne- sotnost policije na cestah poškodovanih v prometnih ti kršilcem prometnih pred- sreče s hujšimi posledica- dobro vpliva na zmanjšanje nesrečah je bilo približno pisov zalegla vsaj zakonoda- mi," ocenjuje trenutno pro- hitrosti, saj vozniki ob po- enako, zmanjšalo se je le memo stanje na gorenjskih gledu na policijsko patndjo število lažje poškodovanih. , ki poenostavlja izrekanje kazni v obliki kazenskih cestah Qmer^eL Policisti opažajo, da j vse več prometnih nesreč. vozijo bolj previdno. Prometna varnost na gorenjskih cestah je bila sicer v Poletni meseci so glede pro- točk skupaj z izročitvijo pla-metne varnosti najbolj kri- Čilnega naloga že na mestu tični, saj je promet najgo- prekrška. Kazen za trgovino z belim blagom Na okrožnem sodišču Kranj je bila v petek razglašena sodba skupini tihotapcev ljudi. Valerija ČehČur do dveh let zapora, nekateri Slovenije nezakonito pripe- cijsko akcijo razkrili konec pa le pogojno kazen. Za Ijali vsaj 51 tujih državlja- septembra 2005. Kranj • Predsednica senata taka kazniva dejanja je sicer nov. Te osebe so bile brez Sodnica Dvornikova je Marjeta Dvornik je v petek na okrožnem sodildu v Kra- zagrožena kazen od enega potrebnih dovoljenj za petkovi na razglasitvi sodbe do osem let zapora. Vsi mo- vstop ali bivanje v Sloveniji. prebrala še krajSo obrazlo-nju prebrala sodbo petnaj- rajo plačati tudi denarne Nekaj časa so jih na območ- žitev: "Postopek je bi) zelo stcrici, ki jo je obtožnica kazni, ki se gibljejo od 100 ju Slovenije skrivali in jih obsežen. Tožilec je senat nato prepeljali čez državno prepričal o s mejo. Pot, po kateri so ile- obtožnici, saj je bilo dokaz- bremenila 16 kaznivih de- do 500 tisoč tolarjev. V pri-janj tihotapljenja ljudi. Med meni, da kazni ne bodo pla- obtoženimi so bili tudi trije Čali, se jim bo vsakih nepla- galce pripeljali, naj bi pote- no gradivo v celoti prido- tuji državljani. Najvišjo ka- čanlh 10 tisoč tolarjev kazni kala od Hrvaške prek Slove- bljeno zakonito in tehtno." zen štiri leta in enajst mese- spremenilo v en dan zapo- nije v države zahodne Evro- Manj prepričljiv se jim je cev zapora je dobil 32-letni me kazni. Obsojeni sodelo- pe. 2a storitve naj bi obtože- zdel edino del, kjer je bilo Nermin Lovič iz jesenic. vanja v hudodelski združbi, ni zaračunavali od 100 do navedeno, da naj bi vhudo- Drugi, ki so tudi biU v po- naj bi med marcem in sep- 1.800 evrov na osebo. Hu- delski družbi delovale tudi stopku, so dobili od enega tembrom 2005 na ozemlje dodelsko zdnižbo so s poli- ženske. Jesenice Ogen) v delavnici V četrtek nekaj pred polšesto zvečer so ognjeni zublji zajeli objekt poleg stanovanjske hiše na Murovi ulici. Lastnik je stavbo uporabljal kot priročno delavnico. Pri pregledu električne omarice so kriminalisti ugotovili, da so kabii ožgani, kar je posledica kratkega stika. Iz omarice se je ogenj razširil na lesene stene In ostrešje. Jeseniškim gasilcem je uspeio ogenj pogasiti, kljub temu pa je nastala Škoda, ocenjena na približno milijon tolarjev. M. C. Kran] Odpeljal s kraja nesreče V četrtek zvečer ob približno 20.15 se je na ulici Janeza Puharja zgodila prometna nesreča, v kateri je bila lažje poškodovana peška. Neznani voznik kolesa z motorjem je trčil vanjo in s kraja nesreče odpeljal v smeri Primsko-vega. Zaradi razjasnitve okoliščin nesreče policisti prosijo omenjenega voznika ali morebitne priče, da pokličejo na telefonsko številko 113 ali PP Kranj na telefonsko številko 04/aS8-i5-99. M. C. csj CD O) rsj C i § VI N tc « O I O I o rsj O 4 • O o I o > o o p g o o o fN Cl 2 ž N 'S s C 2 C C o 3 rt t 0 > o ■O rt cc o A N • o n 3 00 M/k a> t rt C 0 > >u t O &A V N rt iA rd m rt o rt C 0 t rd E rt C C rt A rt rt £ N u rt CL rt rt 1 O C > >H «J rt C O re T3 E V) V OJ "O n I o »J I HH O rd HJ 01 rd O ü; «j Mj C N fd JU O rt C v > N 'A rt 0 0 U CL KJ H/k E rs OJ U «J <9 K n 4 I O CH 1 Cd -o oT 1 ON C C E 3 Ol -D 3 JC vt 41 N rt 0 E 0 o £ O H« U CD • o C A O. « TJ £ o N fl; "J oT >N HO s« :: 3 3 O. 0 O 01 T3 E OJ ■D 0 'o o C Q. 00 O E o. o D. a 3 C C "O N « O 1 >N fS o 'c TO N 0. C 0 o 0 3 o CS Ö C »v o v N C £ C -g C « 3 rt CTl ■D 0; E o C rt > o 1 o; 1 O C 0 V) ^ rt rt a CL * s >N tS O -o o C rt HJ rt N H/t rt N O rt rt A N m E cl O 1 0 C rt E O n C v Cd CL C bD o Q. C o C E U N rt U rt 0) rt "O 01 V O C V 0 Q. E o C o ro TJ OJ I fü Hj i- ^ O eo £ -D "S ^ i J dj ^ I/) nj H/1 1/ HJ E o 3 O O O i > O C ^ fB bC ™ o i O > _3 N t rt bo C C rt > i/> rt 0 a Q_ M > V đ; C •C n > 3 rt o. I >V> >u 3 C cd U O 1 o 'c O o 0 N rt 0; «o VI 0 fS v Q. O u rt C rt E O £ o iA ft 1 E ■Ö 0» U o 1 rt 1 01 N O Ol E 00 rt rt rt 0 o C > C 0 Ü •S O 0 00 C C & 0 <13 C rtj TO D. o C 4> o Ol OA o TO 3 TO o z 1 o 0» 0 t/) N iA C ^ CÜ Aj I 1 - rd O m C E E 1 rt -o E rt a E C rt or CQ 0 C m 0 o > rt >u C A O TO ■o C tA H/) TO O. E E HA E rt u TO o* s o V HA 0 iA o o o. Si 3 l/l rt o' C ■o o LA o o. o C V C N 0 0 V > & E C > E HV O _2 v N ^ fs or -2 OJ <9 O Cd P V t^ a O I/) E U O fS CN % n t r« O. O O iA 0 3 C C N 0 TO E E 1 o rt C M/l O E o' C o E o C 0 C 0 < O» rt 5 .E 2 ^ a. s H a> n C O «9 >U OD v C E C £ A g BÖ ^ M <9 « ^ S TP O Cl o n O fn rt «Si. rd rt ^ C 2 rd »U O O a> HJ 0/ rt rt CL o o rt C v> C rt Mj KA rt u m > r0 Q C rt rt V V CA HA t C > V > or 0 o rt iA n CL rt o HA N SI C Cd £ v N ffl rt bD «J iA rd □ b~> □ •«t 9 ^^ ^ A □ □ □ □ t rA £ □ D □ □ S C N N □ □ □ n 1 5 5 □ □ □ □ □ v u o o ž M s CL t? o C & vi o C CL 2 8. I C s ? ut J v p M € 4> v E s C o o IH o ž « p fi B o rt z rt y Ä o s rt I rt o rt £ f» •i •o C • ^ c i 5-5 ™ o .s K E g C N fi TR 81 ft n «t Sij p. AL.. m « o C 5 E g Ü o C 9 [/i ^m J? v ^ o o 2 I- s ^ ^ o ^ ? C rt o IT- V» ^ n 8 Si £ 'S. Si s ^ ^ I $ O Ä O ^ o 3 S S o N S"?:« lili Ji s 1 f 5 s ■£■ N S oj O V S O a s E o ^ o rt rt N O) ^ TJ C N C n N n N cd N 2 dS E O C o 2 M C V rt rt C« C rt C dj M 4) 2 O s CA rt S s a o l/l 00 3 i iS u § S 2 g 3 L^ ft •g 3 Bi^ 1 3 "ST Ö ft rta ft ft INJ M O 2 _n n ft ft » la 5 «M o o 'S o S N C 2 — n Q m o «r K o T3 < Ö» K C 9 g.? II I I S* m N S si? i» 55 M rili S! 3 — 5 T" S v» 9 S' B 5 ^ aj KT M VI lA L/l W M « • • M W O wv a CÖ d 3 « o Ch 3 Ä a & S f« S P e —♦ ^ QJ rta ^^ S 3 ^ w ^ 3 ? S t AJ 5 I A s s s C S ^^ 5 B a o rv S g. s 9/ S o S 3 OJ A S v o 8 w O 2 rsj a« S* ft s a/ O a^ ai S S Š ig ig k K/ rv a fN 3 o. ft* 3 •2 « ' A (t O ft* a e N I It o O ft S o N Ö g. ft S o a' m ^ 2 S n ^ Si ^ o C— o i:^- . S' S tS i- "O v o o a. £ ft 3 o ^ 9 G. 3 c v ^ n ^ o I T3 a 3 r« a m A lil i ffP ž s A O 1 ft Q. & ^ n ft q fti o o. sr 3 S O SI W - m 3 ft «v o ^ S 2. S ^ C* o ft a cu 3 t3 o td sr O -O < C Ifl^l a < < s. Š! o» < — Q O 3 O ft & ^ 2 ft —- ^ ft s i a ^ £ O I ^ ft §5 o o t A W » M i« a» Ov .S a S" • VI « Ml -g 3 o a» C 1 S 3 rt KJ Ž ^N J t S S o c hu a C VI rsi rs- VI VI i S. ^ s CJ — M <9 S

ft (A Ni N G. g aj X» •O o _ S 3 Q •o o 3 o " ^ o » s "O s £ 3 lA. C ft (t n I ^ * . O ft a Sir ft 3; od — 1 = b 3 o rt a/ 3 3 rt o a 3 a/ % • 4 ^ g d 5 S a w M aj 3 WS« ^ ^ s f5 O ^ S 4 3 KJ 1 8 mr « S M < s ar 3 rt 3 rt 3 rt a» rs a« ^ a i ? — 3 3 2 3 rti (T Vv VI i ^ i i t VI v% V« a^ rt 1 3 J o o a^ o a^ 5 57 M 06 O. rt a» ^ 3 3 rt rt S K/ K; VI VI VI un VI & a^ rt 1 a^ S S s! a^ rt a^ 3^ 7 o 9 rv VI 3 A S ^ 2 9 XI 1 o O Ml 1 š 3 o a» a« o a ^ ST a t 3« o ba rt rt 01 C r- ^ A ipo » o « K a ä B" 3 I Clj a ^ s- 3 : S •C P S P ? ^ ? ISlsöf8 B.-ffS ® I s spi gt I e a s r s g s ^ 7 C) ^ ^ KI >V 2 Oj , š§ l^s 'lili iffiftP žit ^ s cb Sls i Ti I» - « - g- bj t T a> I A ^ g s; ^ f ^ S S 2. B ? i« r -p y g iilliilllsllf^^ S3 a X i: T 9 A i« J lisii-lfiSliip s "C u A* Ul o s. w s 8 y e -s 'S S; ? s Lft ^ = ff - ? r «K iS N - S3 C ? 3 P!'« CA ^ ^ o » O NI ^ ^ A F 3 S IS-älllll il g-s-rvš sresis-B'i GG NJ J ? 3 - ž J' S ^ Ml ^ rv ^ e ua 3 A P 9 _ a. S S. * ^ ^ w ti 2 ^ M ^ M 'V — S 5 ^ <1 gsr I I g 2 o A SŠ8 I3 i. S ^ y a ^^ A 0 w s 5 9 S • ^ a i o S s 5 s ^ 5 55 >. ^ Z - S P« s zr 'S: s ►o S ^ ^ ~ a ui i. tfi"^ - Zfv' s |.| II i^fts Si -A ar Ö s- 2 sr^ o ^ & Iv ^ i ^ VI ^ f« M te • 8 e > LJ Ml £ e rvi ar S gf 9 2 3 5* i VI s. .5 i s a. S. S Ki kJ O 3« 5; a . - tov^ 2 s* a»« . ^ — * 5 Ä C o — v^ 7 fi* v. ^ S- v> ^ ^ cc s«i s ^ 9 2 S % i — a/ « k s 1.1*« s 3. w < p. a ? K ? S' B B> £ a » Sä K. - Ä L- _ 2. g^ Ö5 S S' _ a. v« g 3 p i S -I i sS ? i rti o a^ S 9 o rt « O w S S rt 5 5 • o» 3 S* e a« fe 9? k s rt Ci^ * * KJ VI f S a^ «VI o a» a 3 g a o o £ £ sr NJ O zu s 2 =1 s sr » o p ^ S i 25=1 , 5 i. i ? S. o K. a • -a ^ U» Ki s o ^ aj gga Lh S " i /ta ^ ^ C _ ^ VI S ^ k. ^ a/ rs ^ HK ^ & e V O/ SSfiS O M a 9 3 8 * . —aSo & M Q LA H K äf __ v« T i Ä fc. s X ^ - 3 Žs a^ a» rs KJ LA 3 S S&ki "" I S sr s; ^ Sä ^ ^ rv ^ fa a ai ^ Vi £ s J 8 S S S" I Si. : 2. =; -g^ g - 2 ra m M fD »»« 3 w 3 S sr ^ _ ^^ «S M a« * o Ti ^ v, 3P v X a» H- « ^ a» ^ C s ? d Ki Ai a» KJ S «-uo^Ss scs:: f s s s ^ o t} a» K^ o M rsj ^ ^ .. • rsj S v /v .s S' • J «i» -i v. i S O • ♦ "O ^ 3 »s^ & & 5 ^ ^ i — f^ O ^ ^ a^ aj ^ Ä IS r* a ♦ m s Sf ^ g S-Sy S:' a 9 s: ^•it 1 g r a« g s a ^ ^ 9 ^^ v* s i s fe ž? g'Csf ti s ^ ^ g ^ ^^ O? s-l = 3 - ^ a SI _ K» U X a« ra a 35 ^ ® s S.-y i -t 533 s n s^ P® Ü S — S 3 Clj S 7 gl N £ k I 8 ki KJ a a s Qi^ 9 a^ ^ S a« I s a) r» 9? « ^ KI S»-® s^tfi ra £ KT : S S X s Sši C rS ^ a^ a C 8 < ® J s s. n . 3 M S 3 ^ a VA £ S C» C g-bfoS : S M S O 8 i s 81 s t ^ ^ Ä ♦♦ — « E^ S o s hJ U a^ ^ I ' u s « <^ C 3 5 8 ra s« o «A to o ^ S r'--®-? a O Ä ^ ♦ ♦ • ♦ O 5 < io^l gSsli al 2 KJ S S v« « i. * S ar S -i; S. 3 a ~ O' 3 I >: g' M • S? s r- s o ej^ T Ä S, 5 ? la. 3 3 S: S •S? 3" I- S oS s 5 Ä p a ft M 3 e o ® 3.8 tfH ■i 3 Ä'v« 30 *>«•* a 3 ^ ~ a . ^_ ^ 3 ^ I 5 3 w 9 . s: C Ä i 5: 8 >0 2 - s s ^ s ^ w 3 v» T — ^ 3 M« 1111 ^ B? ^ * S 3 ^ X J ai ai Cü M ■ i- 5 3 s s. g. =" , siri-i?« -il-i.. 3 s-g r? ^Si^SäSfl K? ■ffiiillff^f^ f ss 's 2 S a^ a 3 ' tj ^ ^ f^i s - = ss - 3* «A 9 2 o» & ^ « g m 9 S & Dš ž tf^ a» oa 8S ^ s r^ ^ sr w r* e e & ^ ^ ^ d sa Ki 3s; a* aL ^ ^ 4 S' S 5' ^ a 9 ^ § fS iM ' s 2 ® o — ^ ^ a* i OVO 9 a/ ? s 3 Ug a i i i ® IÄ SS'SžsgBS-^3 -----Jf©I a Jf 8 i e C 3 S ä S- 3» a ^ s ^ I Al ov * U S ^ g S « 0 ii 1 in CS s S a £ w 9, ^ KJ ® 3 S sf."® a s 5 M w S O o ^ «H 3 9^ s ^ 9 ^ 7 & 9 srSilf ssisS'?! I;si iSs o 2 8 S'fi^S-= s S.2 S. a^ 9 7 a LA M ^ A. ^ ty S'os CL S 55 * * ^ s. ^ 3 ~ ar ^ 2 ^ y 3 Ut 3 S = 3 £ o Iki sr p Sls ^ KJ S S; hj S- 5* « s ^ 3 « 5P S. 8 a J??- a S S 3 ^ /a &S9 v * * ^ _ w £ ^ 03 a 5 - g £ Ki ^ < a^ W s K» g: * Sfl • s so fO HM C y ^ S A k J I CV VI ^ 2 o y ^ 0 ^ S'i'ijir r 3 s KI k Efel.lsllil- Ii I- s s-1 3 3 , s-tt s^s. * ^o g l®53 3 KJ O 8 »M Iji s 3 1 8 o v> X; • S" «o u M e o- ^ f» • S k 5 2 3: ^ 3; «g 3 ch ar rt ^ a S'S ®a CU .^ — §558 ^ g 3 9 S rs » S 5 S. ^ a» M a» »• M 3 KT ^ a» i I ^ a» % 9 8- I ^ < 3 S* ^ 4 a^ 9 i*^'» 81 C ^ ^ i Ak CL VI O O ® L S S •S.« ^ rias^SAffixÄSÄa 5 Kl ^ A T Ö 3 . ^^ — 3 ^ -sgil 2 o /v ^ ^ » cn O« ra 3 a^ a/ § A 3 i K a« S fD 3 A 2 J m C ^ »r sa h« ^ S « M ^ ai 9 fh z o Ki KO« M _ § rt lA S i = 9« ^ S*« E3 s f 3 2 St ^ S ^ '' VI s* ^ ^ i f I? el-? A & a» ai g* s s 8 J k LA ~ S ~ K/ ^ L, 3 ^ ^ fi 5 3 ^ o ^ ' a . g I ^ HJA - is S- ^ V & v* ^^ /a a« ^ ^ - a £ S'S : J S i ^ ^ ' «I' s. ÄsS'srS be 55 «A sO ««g KJ I M in 3 X ^ Z; ^ % Iga 9 ^ ^ w 3 w ^ » C 81 ^ CM KJ ra I? 3 S ^ S 2 ^ ^ ' A S. ^ KJ /a M a/ M KJ Iff. — ^^ KJ « m : a/ Ml s v% ♦ rt C S Ät^« 2 ^ ^ 3 s J« a« a» 3-6 s- a/ O » ^ ^ ai A V\ S ^ ek> § ? Š o rt 3 ' rt ^ a? S, = I S S o. S ^ A 3s - Ä l-bl^S s f« -. = § sr s- ^ ÄI s ^ 3 5 ^ 2.-i S, o « - V> o S aj O 3 a« KJ 4 m S < S T' S ? a» a^ Ml 9 fc g -3 » g g. ^ ^ » 7 VI « ib ? ^^ v« ^ v» tf. a^ Ml Ml LA a» S' ^ ® 3 Cs B g rt S A* KJ S — rt lil i rt GG ISJ cn TJ O o 2) O O T5 S o (71 > O O > "O s o un 4 ro i < o o •u < S O Q O < S o o a. r;] o o o 1 < cc O O DO 0 e CO G ra ra fi S 0 •A Š g. A • 0 S ra v ^ iN 0 iN ra ra S S i: t 2s f« K-o-as s g ^ •s-t 33 s O *S ^ te M ^ pS ^ Ö ^ H aj 9 k E ^ s E ro r O U 1g jJ 5 a o fO lA O FNl ^ «J * ^ F lA ^ E LA g a/ rs 5 ^^ s ® S » i £ S £ £ o ftt ^ «22 S i If ^ s s § J It 5 QC 8® ^ M fi •S ra & e CO ra ra iA 0 A; 1 e ra V «A ra ra 0 e fi 4 ra AJ 1 * 0 ra iA ra ra a ra 8 1 ra «M iff L. J fi E ra v C iT! rS A^ s IA 0 A p rA IA E ra V ra S C g IA i J? 0 0 (A •S a iA 0 iA ra V iN • • S M * w ra 1 iA iA ra te tA A^ rA * CO 0 * S S A ^ & i ^ iN ^ 4i ^ lA 5 ^ ^ g "Sä 5 ra lA \J!> •C ^ 31 Ä m lA i/) ud ra OJ •Si e VI g. ra ra 0 £ 0 $ ^ ra A K? ra VI 1S| e 4 S 2* jS fi z J « -ff S ^ N • Ä AJ • 4 n •J ~ e w> * Al ra V ft v* ra IA 0 a 9 E g iA CJ g ra ra m lA s l-s-- ^ E lA cN 5 ^ ^ 1-i !s ^ A v^ »s n W «p^ ^ lA ® s ^ ^ C ■a tits s tc ^ ^ F-» s gs QJ g 3 Ö .-J AJ ^ IH iN m O iN N C iS .ä £ O 6 : ^ OJ V ^ S £ £ (A aj ^ & Ä >2 ä 's ~ s s « ^ o a> e ^ .a S ^ s; ^ to aj Aj ^ ^ ^ J a. B S5 'S 4 r» ♦ ^ fö CD «V Ä lA .i iS 9 e A n» M E QJ r« S PC «S 2 a £ rN I i J r: s « S ^ w B C 7 aj o-f f? a M ^ S S ^S C« ® S ««I s. ^^ f a s rvi ^ ^ 6? ^ o ^ f ^^ r^ w v ojT s V^ * fH C OJ S^«* M 3 O 2 ^ ^ £ ^ S ^ ^ S u ^ * C £ ^ A S ^ ^ C OJ ~ rsj w o .«I ~ E OJ % a o £ 2 m lA ^ ^ * sä s s ri «o ^ > ^ ® iN SK e ra r€ j iA 4 v «I ^ E « ^ £ g 0 e Q ra V 0 PI iA > & * S ra Ž ra CO IA 4 «I G (O Ov s iA S 9 iA ra c> 1 fi Is 2 5 I M ^ M CJ -o 2 i « £ ^ C •v O to ^ s ^ I vÄ Ol on s s v » lA rN rD Kd ro 5 ^ S ^ g — • <--^ ž ^ a ^ s Or N A 8 o 3 fN 21 d ^ ^ lA t/1 a 5 »M 4 E S lA m S lA » « S ff ^ .S I C *w ^ « e A/ O O o - iN r9 £ ee-šSŽ..____ ^ S 2 ^ ^ ^ 5 « A r^ ^ os 2 a m ^ ^ ^ ^ S o v e e C S s 5 i2 »Sd s: ^ S iv tv ^ g ^ ^ g I s ^ ^^ ^ S S cn ^ ^ ^ ^ '3 Si Š s E JS IS 5 'S ^^ ^ ^ ^ i? ^ ^ ^ ^ 'S a/ 5 ^ g ^ ^ E ^ ® ^ s" s Ä ® ^ •s ® in _ o M fij i« 8 s m OJ S O o a p n g e 0 S 0 ra 0 ra fA E 0 ra 1 0 S ra g S ra s • s ra g tA 0 1 •v $ ^ g rM Al IN tA A' a S ra E ^ 0 S ra e ra .fi ^ 1 0 tA tA • 3 ra ra /A fN *« A ra ra v A« fi 6 fi iA » ^ S ^ C iM iN fS A v ra IA » IA ra S d« _ra ra A^ A^ 0 CM IA S GQ ra 4 ra C ra S 9 fiO s Aj e E S iA "S tA • v ra e 9 • M 9 C s iA » 0 0 E 0 fi CO m 3 ra a E ^ 1 e 1 fi s ra iC A/ e Ž S 3 ^ S. I V O ^ iA S ^ ^ v o lA A N : £ m QJ ^ e> 2 il S I« Ä g « i lA S 4 S i« S C/ , 8 J — « Ä ^^ ^ iA 9 ^ J3 O - s® »A o 3 tä /o ^ o 5 ä A ^ O CM = § Ž i 5 r^ ^ C? ^ ^ ^ e - * ro S ^ M I •fs QJ A S. (V o I? C a» vs o^ ct ^ C OJ to S m nM ^ s 5 « Ö- 2 2 rs E r^ S Ä ^ OJ cs^jsS« i SS^'^o • H ^ fM S § I § .S ® ifs | '5 nu I _r» m 82 fB ^ M K 1/1 fU X g SŠ r4i ro O a ^ o ^ 4; § 8 TS ^ 'C 'S ^ rt ^ _ iN £ 9 tt d C C?' ^ ™ ^ «Ss S ^ S ^ s iO s ^ ^ C re IN 2 C Af S .S /A .S S JA ^ 2 O 9 ^ «» £ S. O O ^ ^ 8 rs s ^ ^ M s Ol og C t3 ^ S' S 5 ^ tu 3 42 v - 'S t = » ^ ž s 5 ^ ^ ^ tf g ro ft • aj 5 OJ - a m ^^^^^ ^^^^ ^^^^^^ ^^^^^ 9 ^ kA » ^ m OJ 2 * « I ♦ ^__ o - - J- —T ^tt S ^ rt3 OJ OJ o ^ is .i. ' ^ a ^ s » ^ 15 s m Al C rj w ^ £ S V 3 ~ ^ rO o ^ 9 ^ 7 ^ O C ^ S t&S ftS o s.*^ iS® 2 5 i&S ši i O ^ ^ i r s o a. C - ^tst N^ ^ z ^ ^ ? Ä ^ ? o ^ ^ 5 * ^ ^ ^ 2 S i A AJ ^ S 5 S^a 2 5 9 M g S! s s OJ 4 tA tr e ra iA Ö M C W AC M 1 ra ^ M 0 o\ g £ ra £ IA E C tr IA 0 ra • M 1 S 4 ^ i A p» E O lA JA 5 S J ^ Z nj O "O a. OJ ĆJ m S S m rs V A S S $ £ fO ^^ H s ^ r« SJ ^ ^ ^ ^ iN O v> M lA__ - = ä e ^ j' v o C * IN e S ro to ■S a.« < ^•gS lA S rs « S 2 ^^ ^ A4 «J V ^ S ra O O Ö to fi O C « Od lA rs ra s M 'c • a ^ £ ^ o fi ^ fi ^^ fi s * ^ 9 £ S S S ^ e; s iA lA fO r« O E nJ us 3 I os rA OJ m ^ OV AJ n n B ^ S J? 25 ^ Off — 2 5 S CT 2 .5.5 p S s ^ J m ' w OJ S g § 2 ^ 9 r^ « g » •S ^ ^ e » ^ isj e 'O S «I e ro « lA § i SI C rn^ ^ ' -g «J AJ fi A^ VC ^ P- O HI fi ^ 'C ^ ^ o £ » e s »ij o 0 S w a/ A 3 ^ 5 2 ff Ä .a e 5 ^ » «s M » 5 is r^ 52 s s » h 1 ^ % aj cos & a> V 1 S iA v - i. - S 5 « a; ^ «J C i« 8 iA Ari^? iB* "J S ^ ^ Ä ^ ^ —♦ sr; 'S ^ ^ ra s ra 2 ro O E ? ä^ Aj lA .A S S o^ k Ö « 2 lA ? -C ® «o ^ A/ .£ a; 2 I« S S ^ ^ S ^ " 5 . S® Si'^is-®^«^^^ 2 £ 5 f I i I 2- ^ S NM' St^ i s «N s m ^ ^ a« C g ^ p; s Ig •5 g .ä o 3 I ra ^ ra 3 V d V lA lA rsi J? 2 s s o O IN lA N t a ^ — CM ^ fc o = rA ^ V ^ fi ^ Jv A# * lA ra S-g E ^ u tS W iA lA S o/ g§2 s s ^ 5: G ^ R O fi . K. fi N "D fi T22 t r^ «S lA kA W Aj VI ^ ^ 5 S fi o s s- «A S AJ VI N ^ S ^ — i. H & fi S ^ AJ A O to W KJ ^ iA E E ra fN 'C fi iA J- .0 S 151 «r^ C S ^ ^ i« 9 pa SJ Ki fi fi SJ IN ^ o QJ2 Al i^llppi SlslSsSss & > s e A I b b I IA IN DO O ^ k O j / k ♦ > L ra ra r9 iS ^ a m to IA S fi E s C 2 ® ® A 'O ^ C ^ _r5 s a „ .. £ S be 5 & s m* 11 • .a. «s QJ fsj fi 1^1 ra m AA C /A Al R £ e ä = S o ^ ® 8 e V C a S 1» Al = M s C1.S ^ S ^ /N ^ CO ^ v« S R ra w s v ^ ^ * v * i A v^ I _ ^ ro fi fi I fiS-c? i s-g s s ^ • C^ o o« j-C s 5 3 g S s n iA A % AJ _ iA a ^ 4A 3 t* ^^ S ' s 7 ^ k 3 ^ ^ . sls?'? Aj^.^ B ^^ fi^^ tO — C § % -i I-s« v. , , o £ o ^ i» ^ ^ ^ s ^ to u 'I » i 2' rf s 2 * s ^ ^ § S s I .S. 5 ... B s E J SK eZ L S a/ hA V OJ 2 L e t ^^ fi ' J« '=2 ^ fi CO «2 9 IM lX % ^ C fiO AJ C 2 a o gs i-g ^ — - ^ s s. g S s r4 f« s Ii i is g s s -g Ä 5 SÄ'SS t r. ^ -r I GÄ ? Ad Al iN g Ss S^S 2 " 2 p « i2 S « ra m z s e Ä -g ^ « š S T« S Sf £ ^ s W « •5 S s 55 -s Hri o> 2 s< s s ^ T o fi m fO E Aj E ra m s . Oj O SA ? * fs * ^ w fi ^ W o V A/ E S ^ v ^ «S ^ AJ to 9 m «J I i -D fi O IA e IA •S o i« ^ ^ rCi & fi S CJ ra LA g g : g ra ra co tt § 0V iA iA IA ^ ^ fN m M tA iA ^ e rA v ^ « s IN « O ^ AJ d I ra w 2 e «j 35 I E ra OJ I v a s »y N o o a K fo .i .J. ŠS ^A A/ € ov IA ^ V /A Arf Al hn ra e nS lA iJ is a k J o »v» O O u e "C- s «A LA to i| fo Z IA S^s 3:1 a> o C JS S o 41 KJ m o. iL ^ C -E >4A O £ C o O. LA ^ ^ > O 2-0 £ O ^ W O ^ ^ « Ä O t - ^ ra >N "O O § 8-0 S t g i C ^ ^ • CO m C N w a E U N fü O s s; O & « Al Al ra rO AJ g ra ra C M LA S. a ^ O «H ra ra ^ ra AJ S. ra = E S o ^^ fi 2 2 'S e C ra ra QJ > ra ^ S ^ ra iA ^ AJ A> ra ra ra ra t ra S ra ra 9 g Jsr ^ t •S [l fi QJ ^ £2 fi .tt rN o ra ra g •S ra fcJÄ, 5 C E E t rO ^ iA Al tA iA IA SSS s iA M Al /A « lA iO S iA 4A i^ rN Al Al a o o; <0 « £ g- u a ± C 5 ^ S ra ra fi V C Ol HO 5 C C C N O <Ü S E r^ ra "g 2? * V ra ä OJ ? C iA S ra C ra fi Sii fS ^ ra AJ o Cd & o V^ £ S. ra a/ m ra ra ra ra fi ra ^ ^ ^ lil .2, & g J s e J -S s ra ot A ^ O 4 4 S J; o. •š 1 = & 3 O iA Xi o 3 C ^ > a fi N O • O 5 = 4 OJ J? iS 5 S s rM iA iA oa iA C» ga Ul O & ^ N afi 5 LA C U O (2 C fi sr.y «= S OJ a •N % O ž 4J^ C9 > O iA tr^ I- C ÄtS ^ «o o a o ^ ^ ^ o 'C o» C Ä o. o C o C C ^ > cx o C oj Ä <0 O) OJ i C oj 'S O o. o 0; K O T3 m S fl C ^ N (A O ra m 4A ^ iS ^ 9 ^ O iA CL «A Al S Al C e £ Si o ro O» cn > v ^ o E 'O u Eg ÜJ ^ < ^ N M - Q. m £ o^ a il^ 6 S a fi yj S fi v E £ ® OJ o > o g C 0/ m VI dj 4) ii 31 0> o OJ o fi ifi D> o o £ ^ C V C ra a o a CJ o O n "o C o o C o> 6:2 G or O C CLÄ O o T3 ct: - .s 3 Ä q. j3 — O .i E o- K fi O fi U li o Z a ^ fi C C (B •O O -o C C ' V 0) ^ 5 o O CL O S t •O o ~ i X o a g-5 fi 2 — S 2 ^ £ ^ 'C fi e ra C «A £ ^ Q. »M O 'Ü = ro fi >u - -S fi > O. N O H -i fi y »u C o CA S/ s s OJ s ^ e ae i-A 5 ^ i' J s iS ^ s s IA IM 4A S A % ra m LA fN Iff ü ra ra iA ra fi ra e J 4/ rsi C I«« « ra ' V ^ S _• *v » C s -o ^ E . J2 • 3 I sS S ^ is i d S s ^ .s n s i IS AJ i ^ . S ^m im ^ s ra ^ * ra i s o « S £ S 9 S IA « M M €B rs^ ^^ 4A IA S >! AJ S. « fi 9 S ^ C * fi 2 C ^ O/ £ s* ra AJ v ra 11 N ^ S ~ ^ w Oi IA Q a. C ^ fi O ^ ^ ä ^ s € ra V ra S ra A/ s ^ AJ ra ra Al 23 ra^^s: ^ ^ LA •W ^ ^ e n ra SI a s I lA ro g.. vS iS s ^ 5 s rv Ä ^ & I g. to Ä ^ tf LJ^ 5 iA ^ - ^ S S. V-l «M^ tJ ra ra . e A^ E Aj 9 S! ra e ^ £ «A C, s. .2 » »fv »E o ^s e -n f i = & 3 S S e i P C o ff m ^ ra B t tA . LA ra e S As S Al Al m m « s CD o GO hH > IA «A i ^ t ^ A4 ^ ^ C? i^ M /n IA iA m IA IA A^ iA IA iA Od GO tfS ^ O iA Ari S i C 3 i u C I S C 5* S d • f 5 = S • ^ tf 3 9 ^ ^ K ia «M tli g .3.1 a\ 2 s bc s ^ k> kj s g s M W M L/t cs s s S S s u CM p 9 S S S A W ^ I- S. % s s s»« s* 3. §- v s ^ r» 1 I M ; i i 3 t 3 ö s " ? I iw C« •g 'S s i -S i "g 3 S- fif ^ • D fii I = f -s- ^ s: § = r^ = a f^ Ol 1 fgf |p:f ^^ s- •i' £ iT - &s « s^i- I Ko g^ u a « ' ST 3 3 ^ rf ^ O '-rt V> •g 'S # J? 3 i? ON X ^ ? s si o w 3 s- S ^ s n ^ ^ ^ s s i? s: s 2 l-Šo •s s ^ a. a ci bi S M M M or y 3 3 5 2t3 >00 C < i 3 3 o ^ hO ^ ^ ^ S- fir - — s s r' >n 2 3 Si DJ ro n — O ^ 3 3 o 2 01 K s: M * ■ 01 3 — A N 3 • ft w S ft rv C OJ ft Ä 0 3 1 • p S 111 N< m rti i O si. >"2 •o 2 o» <0 3 -p tü Ol rt < - o CA o* O v« Ol ^ ^ ✓ o V) A 3 o s ^ n * O O lA 3 f^ c (D O 3 2 o» a> O T3 35 o •o o* öt'Z-s O O a o rx a l/l ww g. o t/. O o fi s N - ? S I s ^ N O i rm o (b ^ s ES "O s a» s l/h fo s s Q. < 3 Cü ro i 3 3 O c' ft ni "O 0 n> § /D 0 3 3 ft Ol Qf 3 or -0 0 0 CT w " 0 's* 2 rv D 2. 0 S Cu lA« 0 en n 5 85. =0 rv 3 > £ oS (V < o -o N C? 3 o a s š II i-f M — ^ ' ^ 2% - 3 S I 5 5 •5 ? 2 & a rsg KJ Ov u> * VJ w Kg «T 9 a gm S a Al g* 0 o* kj s Ö d e; 3; S. & ^ ' o o« 2 la M A a A 2 3 u 9 3 n id t •• Ö Oj ^ E& S-B - = s ^ a: » D> & Ö O fB 3 S. O S" 3 o* D S r\ N DJ r OJ C (V D S 0 S 0 0 CT a. < a 8 ft 01* 3 ^ 0 OJ iS C g" VT ft 3 i Ol S/ O S S 3 s.a •o 5 š ol ^ 'S rt a £ i i s O s OP 3 S ! o 9 •o ^ ^ u. o » S O S s. 5 i ^ a > V E § = s . o It 3 § 2 SS t S i ^ ^ ^ jff ä ^ s^ c M cn O M p r& c* Oj K H 3 aj W.S ^ M M cd a I - BJ s. ^ a» KJ <9 2 0 1 Si M JÖ ^ A o> 2 s s c 5 a •kj fs« •S KJ ^ « 3 i ' 2 VI Ä J S 0 & * H 0 'o a > • 0 fti Ki 3 ft iw ni U> Kil j s e i s?. 3 rk ^ o C s s s 3 A S 3 o 3 ä o cir O s o. » - v? k •g a.-D X s- ft 0 3 iA •a 0 0 CP u- a 0 C 3 0 o. BJ s n 0 13 < 3 ? < iz. o ^ 3 N ^ 6» ^ 5 i Ii ft) ä ft ttl' ■ ^^ : n ü _ bi & oj 3 o f® lit •o 3 o T5 9 •d 3 3 S. o sä. »t rv 3 š ^ o a ü ft Si c in 2 = i. a ll> ic o, o n tf. p' s" ^ f 3 ft* i •o ^ = o« 2 § 5* 3 o- v» ft Cl a C < 3 0 3 g 3 ft ra' iC 0 5 < < ö rt • (t) ^ i = I n c fu n ^ o 5 "o - . g 9 ? 5 ? • 9 ft 0 < D -0 01 ft ft oT 3 3 3 > a V g' ifi CA s ? o 3 to ss s u 3 + 9 ^ ^ 9 ö < oj b^ u> ki ^ ^ • ^ h^ ^ ^ I Vi /9 ^ cl s^ b ^ r: ff^ ^ ^ 2 sr ® ^ ^ ft* a« 3 3 o ^ a » lo ft lih 4 2 2 3 a 2 i d K y^ a. 5 3 S 1% 3 a o» m ^ ^ 3 uo n-i ^ 2. S s ^ ^ •s if 5 Š ISlIlf^IlTfll I« s^ f «:: sssx r b 1j^» fe 3 k s Ä 3 SI. 2 Il-ti®!! S ^ 5 g. L.-» ^ 3 ^Sglfi ^T^S i 1 1 1 9 i. J: <9 g g » fe » - 3 s k> s ^gfill Ssf •• ® S f f? S 2 ki 9 ' ä ^ U« □1 i o» Js 1 S I ^ g: zr^S^ i S'Ss rg i| 2 t 5 Sr uj 2 «"g-fes-si 2 I- s i i Ä 5 8. 8 & ^ S^Š a 9 fs s — S ® « i S« S rp a ^ s ? i 5 ki • ic vi a. sms M i&L. _ • _ ^ ^ i ^ ^ 1 r^ ^ — k* s? sf —. kj s «i • 3 S < a « ä -E S ' i £ ^ 3 ^ ^ £ o i •š r -g k ghJ m s k Š P & 9 « «i s s ^ » i* 5 W ^ K* a J2 > : CG c ^ 9 32 9 i S9i /v l^a j^ c i. 11 i: 3 g S u o ^ u s si £ o a A S ^ i 1 KI KI a 0 0 KI VI Ul U 0 g C** ^ s • £ « i ^ ^ 5 qT yj J 0 0 KI p 0» e M Si ^ KI Ul a Vi g f 1 3 I* m NO ^ .a i Sli £ 3 9 gli rp s •g " n ol ?? • ^^ s ni ^ ki o' o ' 0 ^ ul s I is s: I A o s ' 6 ^ . si g 2 a ^ 3 o g a s ^^ kj ^ d a« o K >• o • ni fD ö s r 2.1 s s m S a « sä ^ 3 a« ^ a 9 . a 2 5 g- si s k 3 33. 3 i U s a _ i» = o. s a kj s a vi ^ a — 5 a -i 2 i " s- i vi «s s kj ln rv KI f KJ M « M Ss ® s 0 § 1 a g g a S g cc ♦ ^ J? « a U ^ t K A ^ u 1 M 0 1 e. 3 s. 'S- OJ j -"I- kj o M is s' • = Ia ^ S ^ ® •^-'S-S-S « -s« S-S o a ^ o • o ft ^ S. ^ f« s- i J ? • i: 3 5 sc ^ a Ta ^ S-5.P s m Kg IV gs Ig r •g "g •x cn i 5- a ?? g ^ fe s c 5 • 9 7 % ^ a O ^ ^ Ä ! ^ ^ . 5 s Ä S s® I S a ^ ^ ? m la* ^ v> vi i S » ST a ^ 3 t •v _ ^ k ^ ki a. s - Ž" i- I. S? o a _ ® f < « 00 5 ^^ ä _ rg C ^ w • " ^ ^ 5 « g® — ^ SSg?'?? I l-CSr^'Sa^S C fHd ! Ä 3 <' a/ e; lilšlšsiss ^ i ^ g ž r^ ca f^ s ä ^^ ^ o k ck = s s ^ i. s s 3 _ a ff ® » * S Ä - 5 ^ S. ^ s • g set b __^ a» fs^ a o r^ dl f 3 /«v so ^ ft CiA K^ Vi ul ~ s s siž _ ss fe a s?. 9-S-® s.= o o* K S ^ 3 «i ± ^ 3 S S S 1 k^ 3 2 k> 1 g-3l 1 Si a s ä kj SO U ? KJ o ^ s £ ® 2 ^ p 5 » so 5 » s. s' & sv. a. Ki ^ * S ^ s ^ d C s* o s E Ä.5S S-a s •s K. 3 . a « 23 sf^i rs s £ s «. te ^ 2* «m i si o ^ cu ^ p W i 5 £ ^ si 7 7 rv s s y ft. ä s — c o s = i fe i s s ss-sfi-iir a a -s 1 sg u ar k» ä f F^S ul v^ žt ™ ^ 2 Si L^i« s s ro s s a 3l m s 3 y B ä _ ® =• = g- ss KI ^ £?> ? S: g. g S «i« 2. ^ ff^ I 4 S a« gs w a rci fi — ^ S^^t aj jt v\ S ^ 3 o ^ ro s i 5 S ^ 1 tli ^ _ a S gT ^^ S' s- Sf? s i ^ § 9 V^ s 2 s ž ^ 2 Ol li-^ I ^ 5 1 3 i ^ fc/n a 5 -g b s 3 2 5 * m ol i fS o k ^ s 5 _ gg * k4 ^ o ~ S S ^ ^ s? siii^i"' s 3 g s S sd s 2 - 3- ST 3 V> r^ T' ST o s ^ CD a ^CSI a b o š.^ S. I- S i. § w^ sc « ^ ^ w s s z ^ m 3 gs n c st — 0. _ 0 «« ^ ^ a» b o- g a« 3 ^SkS v> o c' 9 M KJ ^ vi ^ Ki V> Vi ^ ^ 2 lj S lh 3 5 y ifilSlI.... ^ ^ 3 iiO kr § S- ki > ^ » qj 3 (v VI fSl « • & 3 - 3 — O 5 K« i 3 S g 5?- I o tt; S Sš & 9 ^ Šl ^ Gb' K* • 1 a S vi 3 y c s üir - 9 CT 9 a/ m g ^^ s » G- g u s. s l-St s 2 % 5 f . ^ Z vi o x ä a ^ 2 D* i- r-ig-es C s 2. ^ » g Š - b ^ < o ^ s 2 vi ta ^ « s. C VI » m KJ S I S» S ^ J »•'"S — ^ ITS SctSgfB&ig? s 3 i ^ s JO r» Ki VI 3 i?' S. ^ o. ^ X s s - §: V* a- g O ^ o s s ^ ž ^ s. lulls- STS SES a« a ^ I pv a M M * O A W o S CU S !- ^ KJ 3 • M M 0 1 3 0 w Kj 8 -s 3 k £ 3 ss ^ ^ rr »-f' — v^ 2 fSšilj M ^ • 2. r» KI ki K 3 A fv •s G S Vi O ro 9 Vi a ^ —1 VI Š IV S K 2 o ^ S* v> B » -i —^^ Ä yi ^ • v^ ^ ^ S S ki t^ Kd ^ ^ ^ KJ 5 o KJ S _ ^ C) ^ VI VI ^ t 3 S W1 Aj lilsss-ll ^ ^ ^ ^ V M 5 * - 2 3 S 9 «b' ^ Ki 0 3-::. rei ^^ MM KI ^ & ^ V» $ 7 M s V^^eS;^ I \>i ^ i ^ »w 'fe - u i ® 3 2. o v TT r^ KM 9 2 3 ® — 3 ^ ^ a * 2 2d « a 3 C r /o K» rD 2 C ro • f^ ^ & S ^ i o" s s ^ ^ — a £ ^ A a U f^ ^ o £j s 3 • v» 5. s ss VI 3 •K! t I C KJ ču ft^ ^ O KI W i ^ S. ^ s:? VI _ 3 ^ 3 3 s o fr v> w ki ^ ^ ^ « ct K ^ 7 1 3 r* 'i V 3 ^ w o ^ t w ^ JS « a« i £ ^ J^ Z ^ * c « w « k^ ® ^ E r^ ^ Ki ^ a Cb ^ o a s s. ^ O ftj 3 g o g p P" 3 IggggSi s 2 i' « ^ m " at. 5.» n> 3 =. .a» si. S.f-S — ^ s ^ g- a ^ rt» c-'» 3 it 3 3 ft a S gi r g • nd s 3 ni « ^ O S ^ 5 iv w k> at vi 9 7 v> z «t o* v — rsi U a; s — 3 i i k 7 b « : e w i la a ^ £ s S' 9 o' ^ 9 _ 3 C 3 ^ § »is if — ^ £ 2 k ^ ? « a Ä ® VI tS < ? A Ä s VI • a ^ 3. 9 «frsc^si-csi:- vi — ^ ^^ s t« a « « srri v.-g s aS-T SI o ^ S 9 S ^ ^ Ki k s- « 7 C ^ « KI O S - §3?" ^ 2 & ^ ^ ^ b S S a s* ^ ^ g; ^ 3 S S w s 3 § 3 s ^ 2 m § 3: š: P JC-š *^ ^ y _ S«It Sr®.® T C » g ^^ — ^ a o £ 10 s a. GG o cr> > 3 o c o f 1 o Ci > o o n, 73 o o 1>J i Ln g 2 < s O O \J < 2 O Q < cc 8 u o o < s o DO rt 9 0 g rt t; .a ^N C V s. • •s CM s 0 A4 ^ rN V 2 • « rt E rt 40 > O 2 A 7 QJ ^ .L O V ^ d 'S g g ^ i % ^ ? £ 5 s o o 2 5 5 M ^ e ^ m i/S O ' fe ^ s cc ^ S Ä S C A ^ O ^ Ä o OJ I e s S ^ 3 .1 = S tS «J CK Z ♦ » S 3 £ 0 rt s ra rt E ♦» g c,/ 0 rm rt rt 0 m * e a 3 g la i/> CA m « s KJ S -as; m fT) ^ -a Ä :s ^ fe«^ S S ^^ ^ (V ^ KJ S 58 S g « J2 O « _S L^ £ £ o o i« .S lA ^ g K S £ S •A S ,S S" ? : ^ -C Ä 'S .stf — w £ _ ^ •tsf _ S V ^ S * 'F o • ^ rN ^ 9 5 A & f« 9 «6 ;S "A ^ ^ O OA in ra CM ^ giA 9 IX € 'O ^ s 2 v . I • 2 ? 'S s s rM « f .3 1 1 e IA B rt J •S d/ * w «J « iA IA in 53 JS 0 iA š IA B rt d> «e rA rt 0 S S E & & rt 0 <1 1 IA ■g * rt • . rM N di 0 0 rj t*» T & e S 0 C 0 ** 1 £ iA /A d «v* .g Ž «0 0 rt A» g CA $ * v 2 S iS P 0 Al 2 M ^ 0 iN * Al m MS & ^ £ c^ Ä AJ e m fC o* O/ e •C O O 1 V 0 £ IA * * ▼ ^ rt^ iA rt e 4 * f 0 rM V 0 1 iA ^ rt S IA S rt •5 C ^ "O S 9 1 C ar rt V s v 0 B 0 0 e S IA i/V rO JS 2 Ä .a ~ O/ i ^ iA » se ro S g 09 S ^ 1 IS £ iA C ^ a cv s 0 rt M S « • 0 iN S rM o/ £ k A! 0 A m r^ Z^ O sO Os E na 't £ at E o OsJ S ^ ^ ^ Ä m m i .1 s s i« ^ C? V ^ ^ te O lA S F» ^ lA S; o «s > CM ^ tr — S C C? £ ^ r« ^ i« w n s 2 ^ IN S Sf a C Z fi C? ^ ' s z S ^ £ ro KI QJ ^ V lA S fsj e ^ ^ M o e M «S M 9 i« S e * fc S 9 2 e» m lA S f« i« ^ *s s ? ?o d iA S 52 i h« A £ I« V* s 5 ^ ^ v* K^ V liA J S ? ^ s _ O = ^ «J » OJ »o • e S ^ «'S C M lA C? d/ O 4 rt rt IA C • iA S e e V S rt iA 0 9 e i = a = E ^ Kj I ^ o 'p o ^ —J ^ v e J e ^ s -i w s i v •A ^ O 4 fN ^ O ^ QJ A m 0S rsri s ^ ^ v « • e ^ NI > C O ^ v e e s Ä Kd r^ o ^ ^ Ä o t s M lA ' O. I« 5 C »Nf A. ^ ^V^ V ^ £ s sd 3 - Q ^ V S 0 fS4 lA OJ C ftj e ^ g F ^ 5 CA V ^ « S^ Ji Sai IL O» KJ g O HSJ Al OJ fU rM rM " s M 2 E ro «/I 2 o < C ^ ^ Al O -S (A • 5 O ro C ^ 5 ^ - A i e ^ cN js m A m M rt rM S g lA A ! S /C ^ •S 8 _ 'tj * ^ A S V «S fo ^ ^ ^ ^ 2 S S C b I ♦ — % Sr SS2 o 5 »X s aj ^ w ^ iA ^ ' lA A* J O^OJ M KJ § o ~ « -S ® e O/ dj OJ VS .S s i- ^ 'N _ •g «u isšl s. -s isj .a ^ ^ A ^ * ■sä s S2l v & rs ^ E o. ^ S C S C? OJ g s JS 2 si -s g.5 - ? JD g S "S O» fO i« £ S re- 3 'ff v ^ A € CM S' _ o £ .ä ^ OJ rt ^ «A C S ^ ^ 9 ^ fi -s s i § «S § s ^ > ^ A4 5 m ^ Ä 5 ® £ ^ 3 Ö ^ rv A VB «s ^ S ^rv ^ O A Ä on Ä ^ IN AJ &.E TiS v v> «J ^ iS .3 S 3 C Aj JS ^ ^ B J« »fSi V« tf s s ^ s — — 'S 3 5 a 2 S > mS ^ «v« — 9 u S O S Z •a a* E ^ 2 ^ sf 3 -r a ^ S ^ A S " C ^ ~ ^ «J lA a w ^ iN ^ K ^ lA v s s š®« rt ^ rt rt OJ rt rt e — o» ^ aj rt rt ^^ S rt rt C rt s «J ? Ä « 1 ^ ^ o «s; is^ 9 C rt •g rt - I I» ^ s £ fS ^ k ^ KJ OJ s ^ ^ i ro rt O S? ® J «8 ^ ^ rt ,2 I® 2 rt ^ te ^ 'S ^ OD ^ ^ = t äf rt S. M rs s lA 5 ; m ^ e ^o ^^ 9 rt I 4 E % t S ^ * rj j5 S ^ I :£> £ s % ^ rt C rt e » na ^ I S LS N ♦ as rO » ^ g 5 t O eS rt C OJ is trs 1 = rt d/ V rt rt m Al SS m dj LJ C T? E E f^ £ « tf «M A rt ?f:!| ^ č 2 •C «« ^ ^ ^ — ^ ^ — . . .. 9 2 'rs 2 i E l rt fA QJ S lA ^ rt ^ ^ rt VN O «J tj R e ra si3 s g v ^ v ^ H. e 6 ' rt £ •C « — a — ^ S ^ . ^ rt Al CA o Al AJ A rt rt 5 a 2 ^ jc ^ ^ OJ rt rt a. rt 6 i & tS .a C QJ S B •a aoS» rt ^^ mi S rt s rt _ ? S v o ftJ ^ ^ • rM jf ^ ^ rt o S o e .2 ^ 0 Ä S S ^ WS is lA rt S «s rt a fc " S g jO « Ä S 2 A« rt 5 $ rt Al rM S r^ S rt Aj m __'w ^ 5/ Ä A S 9 ^ e ^ o ^ S ^ rt s rt rt C C •• I aS s .goS ^ O ci^ a g «g^S s š 2 o .rt LA rv « > O» £ /ti 9 > lA A/ ^ S rt ^ s s KJ « QJ OJ d/ ^ «O «J rt •C « C OJ rt ^ m S S AC Ol •O C •g Al A rt Kd ^ rt « ^ ä r ^ E ^ a S "K ^ rt g «J «s s d« O ^ rM ^ OJ rt «V rt ov & Al rt M ^ i rt rt •o Of n J •A ? _ 5 rt C A > ^ ? S S ^^ ^ ^ rt A * ^ o ♦ ^^ rt i te i ^ Aj C ^ rt S A5 -S E 3 te s s g g B A» ft W a - ^ o lA S V ^ - ^ I - ts^ ^ o/ e -Iii •s V^ S 4 rt AJ lA rt :9* rt S ^^ ^ » Al JS X rt LA rt JS i € a iA ys M s J rt J ^ Ä U O ^ ^ ^ ^ in s ^ ^ A4 dj S ^ E S ^ IS A ^ Zi s. rt ^ s. ^ e S S s C ^ 1 & Ä rt M ^ H A4 r3 iž» 5 J2 «N = -g S3 Si Ai I S,s o 2 £ e ^ CA ^ •• ^ SS ^ "B ' ' rth^SR ^ Vrt 2» r;® ^ rt w B ir. tsr-n .5 £ .n* .J Al dj a rt ^ rt = C v* w — ^ Ä m rt ^ = « O «A s cu s J. e s S ^ ^ rt V ^ d PO ^ «A s A/ C — C = of v ^ : ^ s — »S ^ lA 9 .s 4A O rt ro « rt C lA O ^ ^ 1 o ^ 4j rt Al » ^ rt ^ S OJ ^ AJ rt te rt Ol rt ^ OJ OJ ^ ? A« S* Si ft» ^ & Ä O jS ^ - S 2; r^ ^ t it G O S ^ lA ^ « rt flj rt m rM a. S A ti i Q « 'S ^ i rsj 00 S 2 —* s s SI s*Z rt Od ^ g - ^ S g a« vas -S 2 3 ^ Ä s E JS Ä * a a> « OJ rt M e .'S .S s I & £ s 5 s v^ o 6 lA g ^ 4 i S.^ 2 S S. rt M i O J3 S S iS > o s aS IS ^C: E ff':-t- ^ s ^ , X n " ž I i ^sS rt š s Al i m r» 5 ^ 0 5 •§ S 5 rt s E jn § ^ s ^ 90 C OJ e ^ _ B M > dJ ^ O s o M M IN ^ »J•• ^ t s-lsls S g ^ ^ rM O rt S OJ lA i £ ^ f^ ^ ^ ^ J 5 S -sr 5 . - «s SL^jg K^S l|3 s o 5 - i liliji-,.. I C lI M 9 V B . «A : OJ &g's i ^ci i^ «o S S O £ 5 5 . — • E ?! 'S « I E « 2 = rt J ŠT n 2 rt Ö o - isti ^ S i S 1 31 £ V ^ I ^ A4 3 rt rt rt 5 rt S fi Ol « s Ä 5 , ^ - s s g S « S £ Ihf« C U-t ^ ^ 1 ^ssilists rt mT i ® B ^ ^ o. V -2 _ ^ • g S ^ ^ ^ o rM S^ ^ r4 C w ^ rM S CA WO rt rt ^ 4 rt 5 = S r« :3 E s s. i« 5 rt Ä v iT £ g 5 I £ rt fO $ t -O rt e «• rt rt S £ I Crto rt rt rt IJi ^ ^ ^^ LU lA o lA LA lA lA Al lA M lA lA V g rt ^ 'C v E v I rt V E rt £ o o s o £ m dJ S" O C C > rQ 3 > C ^ Si > o HJ E ^ S rt e KI ^ S ^ g rt m S O rt 2 > C ^ ^ ill rt S s iA S C> M lA lA S VO rn rn CM ^ IN ^ « ^ Al Al «A y> Al Al S »N s S! N £ MJ € C tO a 3 N s o" tg 'S ro U w C . rt* C 11 o v. C N ^ O Q. (A E •O 2 C 3 2 < A« « •i. S ^ rs si N Q> S C? O € E S 8. 3 S «o O £ o s s O -o S 'c" fS E C ^ C ^ it O C w o» . S 3 U 3 ^ S C $ C ^ O) o Sd C OJ 8 C o £ 2 a^ £ C C" e 5 C O E ? ir C ro s-f £L £ lo rt rt E rt rt rt NI rt rt rt rt 4 rs^ rt m Ki C X rt Of rt e «J s. 2.: _ ^ > ■g T? X 'S rt ii 1 'S ^ ^ ^ A^ C S C S ^ u \ A Ol S S g C -o ^ ^ rt A4 v S I-i ž rt C rt * ^ rt «O C ^ S S rt ■M O» — o > rt M M lA ^ iA Ai lA lA S 9 J m « a ^ rt S r-: O Al lA O. Ae lA lA S ^ rt te ^ _ rt »V*» »A ^ ^ Al S C ^ rt E ^ S Z lA lA I rt g £ E Ulg ee s rt lA lA VN S« Al E lil C « 1 u C O v> E 7 O 2 ^ £ o o T3 rö Ol - (V C ro O e« O GJ O o s cn rü <0 E C CJ ^ O o o "O £ 2! 3 a s C Q O O C/l •u o d; -/I E ^ u S C O o -a OJ > s o T3 S v 3 = -O O 'O O 'S o a E r^ O 2 £ i/1 ^ s O) K/1 > 'C C > S-« o rsi £13 « H »A flj 2 T5 E t^ o o el t ro <0 g-gs ts S Oi C O ^ i ^ s N C s o s m O C -S ro d/ £ v ro (O z ^ « Q rsi 2 * dJ o; S * s = R-c TI s o E ffl CU •S .2 'S CL S » C Cb S* ^ 3 fl; E E ^ ro 4A N JS £ ^ F SI 0; > ^ 5 iS Qi s rt E rt O rt a> C s đ; £ «J e «A U-l LU ^ rs lA tA CS rt ^ g 'S .s 'S s l-s d:, S LU N Ä > C o flj ■s C Č š C LJB rt si rt sIJ f i I AM V lA fH m m M 4N IN » 4 * o « Ad «A Al M 01 £ OJ m E •N O 5 » dJ i E I a e 0 s < VI •2 > ro E Ol M a> s E ao S Qj C Q C fT I N 3 o QJ S ^ «V S < Iii lil a s -o g ^ Qj o U O -O fO -M dl Iii 5 4S > fO o tf a R>5 C C o 2 C OV C N - O £ o ■a N QJ a I E N ^ «J o -o tr P § £ o S o S tS g ^ S V ro w « «o ^ H/» N ft9 O I O C s ll e o o ^ a o <0 ž s « a> Q. ^ 'S o C E o OJ o N o o «/I -g K 2 ? «o =1 C N O O lil C C ro >R a Sc ^ ar 3 — O •o a> rt rt C dj rt d^ rt « rt rQ iS o C OJ rt ^ J "S ž lA CA & t = § - 8 Is E £ o s 11 _ ^IfiE c|3 i illlf^lll S ^ ra a i 5 u V) < •C Ö O « rQ • SJ 9s AJ _ :n S O < S £ 'SSf o = 5 ^ -o ft 'S -S o ^ S B Oi C 'O 10 a ro C o v> LTl i O t? aj rt rt E rt £ »'S 5 a rt ra S ^ I 2 i g lA fA ^ ^ IN Al Al lA iA ^ lA Al W ^ rs JS* vx ^ rt a/ I rt dj «A rt rt e ^ CA u 2 S Jg QJ iA Al 11 rt lA 9 & C O * rt V^ ll/ ^ ^ IA C V B s i^-f ^ i 1 1 S KJ ^ ^ s rt iS. S TS Ki V - ^ K S S ? i £ ^ s o« rt § AM t iA rt L^ £ • * « rt .s <1. S 2 9 ^ — s rt e ^ rt JS rt » J2 S d/ rt lil JS e C g = Ä. E »s ^ Ž« rt rt Ä Ä ^ rt lA rt Si 2 rt fn C lA a O rt rt ^ " e lA Al iA O m iA ss u^ iA S iA lA iA IA m ^ la nj ro ^ O Q O a S S m w e rt IA 9 M IA lA E QJ rA rt 00 ^ £ ra -i S s £ rt ra O OJ s E A/ lA Al e rs rt ^ s OJ ^ iA P ^ O « OS e rM rM IA A< A< rM s s a 4 E 4 ? v 'S 3 4 A t i J i I t S S S ti u ^ ^ lA a ti ^ ^ $ S 9 'S S I E; 4-s i S g & • ■S I« s s« s ^ - s •o C 3 JJ CT fp si'" J o m o rv 1 S ^ rsi o O r» fS JO o < Al O. ri O Or 1 C WM t 3 3 3 ea -3 01 < 0 0 0 i« 0. •0 (V rt 0 3 5" z» i 3 10 QJ 01 Z O Lu S dSS SftAuSSči KM s g 5 % ^ s ? . G C 2 > X II g. sr s- K W S •5 i/1 bi ft k S 9 -a II 's i i « « s S s ■ik IS: i If ^ s ? 1 s g: 3 K I S HI Ol M 3 3 ^ A u L>l A O 3 » s 3 I 'S Iß i s 3 C o -S - ž ^f S ^111 n s.^. >C-z 3 ^'i- n 3 5 K> M S V) M Vf Ni M S ^ 5 ^ ^ . a PO ^ ^ ^ a .S I _ g 3' S ? = g K M W M M A LiS & ? ^ ST 3 a S' ^ s^ » ^ ^ a • a 85 fr 1 s» < a A ^ S O/ = SL2 ? — 3 a» - »• g. O. 4 •2 O« 3 0 Q. < -n < 3 S n sr □ 0 4 0 nt 3 3 t o. 3 > 3 S. >£3 0 S 9 3 o» •0 TT a Z 0 0 ^m » r\ < 3 3 N« 0 N« 0 A rD s' N 0 * 0, C CT C 3 3 Cb 3 I.A 3 0 0* a 3 0 N 0 0 v» Ä 0 0 3 0 ? s 3 3 0 0 1 Zt S" O' r\ (b 3 1 C < r» Ktf g ^ ? S t 3 s. Kii S- ro tJ I S3 3 b s. 3 S? rü ."i 5 S S ^ rt» i i > fij /p' 3 O O 7 ^ o. 3 3 5-g- 03 S 01 3 O) ? a s fij 5 < n fh M L p 3 4A t) S 9r S ^ 9 S S ? ^ S < 5 t t •g ft* « a» 2 3! O m b-5 = 8 o a < Cki ft f\ NJ 59 CO ^ ^ b U O ^ k s s hJ M Lfi O ^ O I JI S t ^ • * ^ ^ A S ^ ^ C ^ A . a/ ft ^ ^ • F 3 S ^ : ^ S g. w s A M ^ KJ <9 <9 NJ — r*4 <9 A A i- 3 S 3 B 0 ft 0»' < Ol 3 0 n rs < "It* iu Ä 5. S < 0 a 3 Ai 0 Ur 0 < 3 0 0 01 ft 3 C l/l i 01 i Ol 3 o S o 3 N S "Ö Ä. - Ä rt^ 9 t £ ' 2. 3 -O "O " ft, •D « DJ SI« 3 3 s o. zrl I o £ •o C . S Ss 3 o' 3 rv C O öi ^ < o ti 3 IT 3 9 ^ 5:5 ■D 3 Sr ^ O "D 3 C - - ^ ft 5*3 L/*! £ 3 »S -k 3 o o - 3. 3 C» 3 o § 2: o ^ E < o. lU aj r& 3 i 01 3 3 X3 rs fD s ^ _/t ^ s. « s . ... ft^ Ol ST S 3 ^ ^ ^ ti ^ A-N ^ CT — 3 O rt s* <0 ^ ^ o ^ 1 V) a 5 _ o 3. v» — * ITI cr KI KI ^ ^ Of 2.» g 3 o a ar "2 S s rt ss s 3 2. + A o» f« o Cb «A -r; ? O s* Ä s ^ 3 s* 3 rt i in 3 rt M VI « a ^fc » VI rt & s S .sr f 3 9 v s s K» Ki U) VI W1 M Vi CA 3 5 9 3 ^ S wt r»» 3 ^ S: ß m * e VI 9 s 0 1 O. v^ rt • v 3 S' 3 » & s: ^ ?r ? a ^ a ^ o 4 ' P* S - i- ^ s ^ öfläl'Ä?! ^ s •• - S-oCts sr ^ 9 ^ ^ Q OD D> «I • «2 s Šlf'r^ill.sl rf J M S S a S - ti ^ B. * »a o ^ ^ S! A -'i Si i § ^ A i A Old ^ rD rt S ^ 0 Nj 8 S b * w rt 8 rt rt rt S- I" rt 0 M A rt Ad ^ rt « 5; t ž a f I' I;; rt KI 0 1 0 0 rt rt rt rt rt rt rt 3 rt 0 d. A« rt W O O « • ^ « » O O w o v o o ^ Cd •B C d AJ ^ ^ ^ ^ ic ^ ^ a rci 2 = rt ^ s ^ rt S Ki ^ ^ rt ^ sr ^ ^ o rt s < rt 3 rt rt" fc •= S - S S« __VA ar ^ rt rt fi. ■8 tbl rt A . * t rt 1 mm. 1 u I ♦ "JT • 5 rt 2 ^ S* 1 0 S 3 0 ^ 0 r* & ^ ^ v»^ ^-s. S 2 0 S- l.zrS'i rt <0 g ä ^ rt M ^ • CM ^ 5 3 e ^ 0 e » 0 o» 0 ^ c 0 ▼ ^^ * a e ^ Ki '»''i 5 § p s O tf ^ O ^ f Ol A S rs Š iS ^ « U a Ä . ki » * s ^ o rt rt k w sr o —• -i Ä o» ^ i F 1 rt = 5 fJ^Ä^J-.S-. ^ rt ^ 2 Pi ^ S & ^ 5 ^ % ; a 2 s ^ <« ^ Cd * s-i® rt • rt rt S ä 3 a> VI _ Z S? S s: C 21 -g s-« ^ Si ^ > i » - * S • ■s j-a^^ i rio.. C » GG i 4 A J 'g s ^ rt Ki M s 0 CU Ki 0 9 1 S ^ 0 8 SI S rt T p Ti' s? rt P p. S s C Ol rt hi 5 s, rt ^ ^ 5 1. 3 " II S iS? g ss • Ol € Š w 2 S S 2 9 « — ^ * ^ S S» ^ E » tf ^ ^ 7 5 o v 5 2 ^ S S, rt s I?-s M 5 ^ ^se v. ^ ^^ " » 3 VI O S* «t^ rt Iii I ^ S i i Z r a? ^ iŠS. — Ä • a a s 2 . 2. M ? ri ^ = S ■ o ^ A ^ I s ^ a Of ^ .ir s. 88 M 3 KJ ^ ra s •g s ii^ « S s £ ^ > V S KI s s* p:; K & o S" U i g S 2 -lllgsili W • rt 3 V» T' ^ » 2 fc S rt f rrss o» m O' rt rt & s. s« 3 y C w s » ^ i. • rt -g § • b; s ri ss ?s rt s C-'' - a S ^ i rt Ä ^ TP ff a ^ w — • a Ä » • R! rt rt S Š S P ^ o aj ^ M S C« g KI ki LA a ^ « a e A 2 n Ki I s. ^ -g I,-a .....§ K^ «H VI Sssffg-gcrs s S rt Si s 5 sr ' " C« S rt o I- £ o g S o o . I i « i S i J ^ S^« i^l tiS-l _ i 2 w • 3 s • ^ ^ ^ w> 1 § s s s Jg-T'gsl.göS-JS i. S 5 S 2*5! h- _ .. S rt S a» . < s Sa ^& SS ^ s s - : * S Š ^ FÄ ^ Si E7P rt C 3 rt »M =. I- Cki S S N. j^JO^ g »US'» i aj ^ w O * * 5 a S ^ ^ A & S« K} s»« 2 S" s • a * 55 ^^ g 5 3 ® S- ^ gp if ^ a 3 K» . M S S s o s = f-s s s a, ^ S s § s 5 s § rt o ? S X o Ä 5 E-sr i . g 3 I s r i 2 S s« .s , I >• ß a a 2 o. .= 9- • Si s^Sä a s - a S5 st^ü «S w r% ^ S ö'SlIS'S». •S ä S £ s- 3 e o- rv - II' ^ Ai hJ i S t islfs rs • ar ^ a Ä tf v» S %f ^ <^ Li 8 M K* •2 S o» • 'J JT rt rx rt fD ^ - 3= S- -s- a. S ^ S 3 S ff ? S S s ^ o*. k ^ ^ K £ CA ^ 8 • f^ rt S » S O ftj SSe- C S 5* » S a« 3 n s ^ I i-2 — t* e s i _ ss^i&fs-^fsi: S.a ^ -S s 5 S'S' ^ ^ Ä ^ ^ Ä O s: 8 g ^ «r S rt < S? a ^TS 9 9 rt i s? * 3 s s rt « O rt S. 3 Ss? ? JS S ? o Z ^ O s Sips: g-i rt ^ S rt £ ^ ^ X 9 s s 0 . S ^ A ♦ ^ rt o rt Ki KJ 3 rt E H i rt 8 s. S O C ^ 2 rt a S: 2 S ^ rt ^ 3 S S rt s 5 * a v rt S O » IÄ _ ^ rt ^ a t rt g" ^ = ^ w rt •š Sä 3 2 o a-s^i SZ 'S 2 ti 3 a ^ A« S 9 E CÜ 9 a M O w ^ C ^L ^ Ss cj & tv 3 « rt fi' dJ ^ I ^ ^ g5 9 I« ^ ^ 3 cb rt 3 £ s ' S 2 s 3 r sr - s" ^ w 2. s o -S ft J rt • S fi S ß P ^ 2. rt 2 ^ y ^ « rt 9 C Ki KJ rt sr KI So o* "2 ; a rt ^ ^ A M ^ KI rsi rt rt 'S « 2 K/ S L^i« ? a-"«' i ? = i-siifo = ^ s « S" r> urt 7 e?' ^ ^ "g ^ » a v s rt • rt - 5 g - = S S gl^ Is KI ^ - ^ ?! KI a ff 3 S Ä ž ^ g S ^^^ 8 o o« QJ g" ^ A rt 3 S p^lSSÜS S —— « • SP ^ o 23 S: 9 S rt S O' 3 ?? v a s rt «0 s 3 KI S Ki Sj KI ^ LA cM ^ a s rt ^ ^ ^ iif^ rt M ^ 3P ^ ,8 5 2 iSSI Ki O' O. S I fi .s s 3 a? i ki t ^ S bÄ-3 o ^ * Ä «s^ =5' ® W ^ K^ sr s /7% ^ o o b«SŠ 3 Or 0% ^ 3 b a 2. S 2 ^ K ^ ^ ^ Ki Ä 5 ßc «A SIS'? 3.2 i S- o - f a r ® s 2f 3 e s a 5 a. = š l'i ^ft S ^ ~ S O ^ 3 3 ^ o ♦ S < iiii-sis 3 JS^S*« » 9 3 3 o Se- Bi w i. i. 1 Ssl ^ 3 M s 2 _ , rt o ^ lilSlf ^ ^ o S. ^^ i . ilisf- s. /j' r« s v«" — ^ £ s S o — g" I — it i -A Ä 3. » « r ^ i-1 t s t» ^ ^ ^ ^ K^ »M ^ s s s ^ « s 2 - a " ^ • a 3 ^ C * a affoS £ S a S O S- - - -v» ®'g < © ^ s ^ O v> g « Äi rs* o ^ 3 S S ^ T ? a S S S ^ 1 « O illsH^li f^fgsiifei f 33 su2 - I § j « ^ ? š P ^^ -IT» - rt A BT K» M KI rt rci 5 5. o 9 V> ^ jH * ^ rt O 3 S ^ -- Blfeatg&s^S 9 ^ a rt ^ ^ «S. rt T & « ^ ^ KJ 2 e^ 9 Ki t • S ^ u * 2, u 2 w Li M i:« >9-3 A/ s e rt O r a S r KJ 9 & rt - =» C s Ä ^ i " - 5 o g gsi/. . rt rt ^ ^ ^ H- 5 Ä ^ a 2 o rt rt O rt rt KT Ki M S rt ^ rt IpA ^ • ^ Ki ^ fi* M 3 KI I S v^« S« ^ rt 5Ü £ ^ 2* = KI rt ^ rt 5 54, J ^ A ^ rt rt ^ JS 2 5 rt Q < KJ ♦1 rt rt rt v ^ ^ - I S» ? fvd KI rt S ! LPl s» rt ^ KI A rt Cu Cä 9 9 3 9 3 ^ 4 rt o T ^ rt ^ 9 S ZZ * C rt • 3 — VI • rt. ^ S' » i S « rt Ki Ki * LA rt rt Ki • S S S ««n ga $ S- g. 3 r - « S' b fc r U1 S L/« C Ki 3 KJ rt • ^ ^ KI « ai ^ » _ _ ö i .3 ^ s» ® 2 - ^ Ki ^ S" ^ * O S' 0 1 5T ^ K' r^ S rt ^ o rt VI 'T S« Kf 4 « S ^ S rt rt rt KJ t » ^ ^ ? STr 3 s; Ki - T T ^ • s ra =.» Ss ^S _ ^ H Ln ti Ol ? je-S- s B 2 JT i s ^ 5> Ö r i S ^ fgj^ bi ^g — ^ — f-/» \e ^ ^ S ks M a» I s. 3 I CJ GG m KJ ■o O > u> ■o o O O 'J. o o > r\ zo X > i Ü1 ž 8 KJ < O o El o n o 8 OD f« Si S ^ S VS te M C o ^ C ' to J V^ te E S o» t'» ^ «N Ä ^ e 6 I s aj a $ P s ^ ^ 3 ^ 5 a i § S< ^ ^ -- IJT - -» * . ^ o -D 5 S g. _ SÄ- • 9 ^ « '15 5 m S® C e S € M a . ^ e r» ^ 5 o ^ 6 5 s * S -S v% £ ^ 'S a- =--SkoJ'SOSS •» f«. C 12 -C AJ ^ S ♦ ^ £ a> s: J o-f M % Ji ^ £ & s e m J 1/1 ^ * ^ s ^ S O V ^ 2 •O ?s » A ^ O o 9 ^ ^ ^ 9 O a « 5SS Ä S e ^ 5 — ^ g S ^ S A ^ O ^ o ^ s• fc ^ S o ^ s A ^ -a- s ^ o M A A 9 ^ 5 a ? S2 J g ^ I- ^ C ra l/\ a> O £ s •CS o s f*4 ra lA ra 1 • f V o lA A ri % C2 A t; s s i« M 3 — • 5 f « «J «A B so si S I« a « «S» n S «H 2 C £ 5 ? 7 Ö ^ « Ö s «J _ — O "" Ä « t -g* 5 ^ Ii * ö y ® o > £ » ^ ♦iT S 4 5 or ^ e s A ^ S a ^ r^ s > J • «J Ol 5 » I ^ a^ r2 f e Mi CS SA 8 C " ^ 2 ^ 8 s ^ ^ ^ £ ^ ^ ^ ^ ^ — - SS g-ig o S I-'« ^ Š s s « §• v s • 'S "C ^ 2 Ä S «J a. m ^ 7 V^ ^ OJ g ra O/ v 32 S ra ra v C C ra 2 & O O v E M ra Ig M « g «n •g PS s flj & ^ v : S ^ C m ra E 4-rr rs? ^ r? £ ^ . 6g m • 3 C ^ Ä a ^ « - - s -g M v> sfoo ^ m 8 ^ ^ K» w ♦ ♦g ^ m 2 Sš - o o e A C s: s e S ^ g 5 S s: 115 5 -3 _ ^ ^ ^ C AA B o J T rt) jn 3 ^ E ro ; r»* rr M & ^ S a JI £ ' •C ^ M ^ ^ 4 M ^ A e S 2 ^ S rj S O ^ V 515 g^-fl» 1 # H e s m i.? i s ^ A ^ O vn E o 9 s Gfi S S ac^ <§ :: i iS S IS t 2 a? O» ^ S e' IIS E dj V 5 fO CJ ^ S i* ^ ^ • S -S 9 ft tj r4 a s g & OJ g« e »p ij S 3 s iS ^ = ^ č ^ ^ ^ Ö s^ ! - .a S B « C 4A i s ^ £S ĆJ i« ^ ^ ^ Ti r^ «J C: C w ^ S. -tf f5 S S A4 s m A Is S rti ^ QJ ta^ ra g s vs ? O 4 M o, ra ra £ > e C * V** ra • e ra O S ra O CU C« rs ^ ^ rs O o iA ra C g £ E m « & «S e M E lA m ra E o C5 A CO« O S IP f •ii o I« is n V A O ^ C 2 - I o ^ ^ ^ O n o>r< A v 5 3 9 ^ s I 1 aj 111 es«! 3-3 SSS8 M M 2 S ti? tf ^ «v s o i ij K ^ "Z S g i« § 2 isi« 5 «»SS 35 e ^ ® ^ ff Ž 'ÄS ^ 5 "" s § i £ g s s s s S ^ g- g » 13 g,-^ g 11 S i s ^m I A i kjs K» A OJ 5 fTJ ti O/ /a iZ s K s s... ^^ « § S g S - ^__t S IJ ^ is i9i ^ -m js S S Ml 3 ,a. aJ ^ ^.g. s n s a. £ ^ ^ & ^ ^ ^ ^f® ^ v ^^ s g-i J i« C « s. i I s 2 ^ S -g fc ^ sS _ § e «A S S S A. s.a S-s:? »fuss's Nd^'Ä •Q.^ I § ^ b g f C «=- ^ £ ,5 a ® ^ : S O C « 5 -S s 1 Gil O OJ W S & ^ S 2 a » n» i ^ • t ^ o; '-S r» .s 11 sStI »p 2 sa ^ S - s S s« iillliiJi _ g S i? 5« S-« ^ i« •B Ä ^ « I ^ B S ^ : « !s o 'S c^ .9. s: SI s •s I s ^ C ^^ _ ^ S & -o B 5 s ts > - e s § i ž | s J! MS & ^ s ifS s Sg S ^ 2 ^ 'C « la. S ^ ^ k ^ A S 8 ^ hHi o ^ O ^ ^ d/ «S OJ ^ S IS A & 5 S Aj ?58 «ggllg i fc^ S l*ss » A p^ -ss:: m i M! a ra lA w ra lA v lA S rN CT^ S? • A r^ ra* o S3 ^ i ^ • — -I A» m i 2 S^.tl » ^ Ä ^ o ^ 2 « A I S ^ s: = © - s T. S g k/S ^ ^ ^ »o ^ ^ F 3< € * ^ ^ ^ So I g od S ^ A M O lA r» o dj «iS E m «J iA SD S tu s ^ t Sd s i: S-S 4A « 5 fi 2 ^ s z: B ^ s ft o iA o » fO ^ s I aJ g^ J ro™* fn o -S tt s ^ o £ CJ rxij « £ s- «r s äL a 4A S M d/ S 2 f*^ JS ^ ^ 8 S rf s •= E s ° .s 2 ^^ CS* đ o «v^ a A/ o B a IS5S ij^lžšgss-g ti 8 v Sž Ar S = IR i s S S .i « ,2 dj r« S m ^ ^ « =. w g g- O -O sil 'V ® - a ^ 5 Ž illi? m rsi UJ oo Ii 3. 2-« Ol E .^ a-S Al o ^ Is - 2 fe 5 Š JŠ « «P r "1 ^g 1 . ^ 8 5 m «J iKi S C T» e g ^ & c8 ' ^s is ^lisr^is = §1^12 « C ^ • — 5 S i r g e rO o «s-s g 5 P sS ^ Z ^ 5 ^ ^ £ vC s »s® 5 £ M if s ? s; & F rM e & 9 E v f« Kj e s Sž a •3 s s m g iA ^ ^ ^ ^ ^ fo »Aj o »a i ^ o r^ 7 5 5 3 g I s aj e OJ fH 3 S ® ro s, S a m ^ k OJ O ^ ^ ^^ ^^ 14 5 S g « l'^l'^l ^ ^ ir ^ j-i ^ X ^ ^ W tf S ^ o ^C ^ ^ 9 ^ O ^ fl > C ^ ^ ^ s i; ^ «rt -55 K g t^ 5 .o » đ E ^ •i J. Ä a/ v; fO ^ s. Š. s. ^ o CT r I -a 3 ii E E £ •S E ^ S ^ E 5 3 <9 ' S ^ B S g S s ^ £ sls E 6 . i« S £ e IS« C I ej ce s J a S P o a. Ie O E o •o o n v > tA C £ m ra 2 g - s gg . 2 S Al ra .s iA W-I ^ • O S fc ^ C s s > ÜJ e Ä v. iS W . C CTk^ S SI i -D i 0) ^ o Ä -o E re v > O a Q £ O > C o O m dj V\ ^ 6 s C rtj ^ — N C 2 > ^ (O (D O) O "N 9 A S S o« P . a C " C O 2 I oj ? ^ ^ ^ SI C C ^ ^ > ra QJ " S 2 O/ i- a s« « le •3 s , Ä E r^ ra 'C a. e -S »X S. ^ - & aj • K. S JS ^ C a. .g ui ra ^ S O» ra a o E ro ra •g - Cl — Q o e 4> ?B ^ O £i S lO ra i I »3 ® gg s SSS ^ ^ ^ M S iA ^^ o iA o ss lA M M m M * « fv iM ^ E ^ V g ra C o ra z GC or 9 ^ lA m M lA g I ^ s C ^ ra 'S iS i 1 e B kA E -g Ol ra ^ Z gg • ^ A i « 5 > t: «J JS O TJ a e •o 0 01 LA D. _ rt3 3B Jjc t b u > o B ž X] i 2 -i o ^^ ^ ^ o A JJ OJ sn d; C o. C s 10 t OJ I i ro "T cJ AJ •D O t/t O O u lA ACC C -O OJ o -in E S ra ^ .i C > ^ o .b 4/ C g < Š Ž 5 o £ r»S H) * -Ss ž-s £ o t N A ^ 9 Se- S Qi v. ? s I o Q iA ^ fS z g m O T3 £ O C m 11 £ - a-* — u J « _ .ž 2 -o 5 5 .i i 2 « E LA Ol Q e « Ol « «fM s o o V) o; r^ Z lA ^ t g A i« ra ^ O aj I E ^ ^ ..A ««__ w 2 ^ 9 f) li " s QJ MS ra g ra a^ 5 « 5 * ra Nd ^ ra ^ A Is ra aj ra ra C QJ s e K T .s. S g g J ^ k.« S3 £ o ra O g € o _ ra ^ 3 32 o E ^ Ol s C i 11 s C 1:1 3 JS 3 u lA § > ra S s bo • ^ C S N —' -C > a z ^ — S J2 I V ^ r- g ^ 15 3 0 C^ S 01 C Ä fo > « ü o > e ig s o .Ü o £ 5 o a; o >N «i'* O C» ^ v« > N > ~ O O C o Oi v> O A S O .. O a či <0 o 01 (O VI C o W V ro IL> C C — J2 «o o; S C* > 'TJ -O» '' «7 £ S ra >M ^ O ? ^ T3 Iš > a ^ C «5 in O "O Z ^ •5 A S O E * S £ ^ iS ^ s. o C '5 n ^ ^ ^ o fC "0 s. - ro' ff C .£ A 5 a O 4. > "C »C A I O w CL t • ra E M ^ ni C o ćj fN 2 as m v«« s ^ o ^ ra •2 J o o C C Ä £ £ J2 S ? S ^ o E iS ^ O ro 3 S rsi 4 0 OP £ ♦2 1 ii := 41 — £ ra en"© 'S o r>t a/ ' O o (O > S h : s w y "3 AU CA CT^-ČA u 11 o o •o ^ 4» ■V O S a £ C a ' 01 Oi o o 5 2 Aj C _ tf * m g ra _ C •O ^ i £ f A Q s? liC g us % i v 9 • s ^ t I ra lA ra CA hA i ra s > ..K ra « o C ^ •J g a « đ -B — 3 ® ra ^ E g _ a $ I s s 9 v^ .s s r-. S ^ ra e ^ -g E 5 g. «J i « •■i« r ( 3 o s S V) v. 4A g lA ? g E 5 S Ö a 2 11 S Hi A o JS iiil X C (p g Izlili ^ ^ ^ £ o ,, 5 J- e o t jr b ^ « fc P o IS C E UJ ra ra & 2 * g z r V S o si II Kv O •- T3 fl) •O a e gf & 6 S 5 S m «A fN hfl C/ J OJ ra S m s r« LA S Sf e 5 E £ 2 d L>l E ra E oJ E aj i a k« O g giCf lA C ra S & ^ «£ E ^ a £ 4A r ^ lA O g KJ < t % i t: i W KJ k^ kr 2 2 O) S Ol a • - ^ -S 3 i -•2--- A 3 o a a O 3 g o a « ^ ft S LA ft S ft r ^ ft A J T O se OD A A (v g vS o C Ml ^ o ^ ft ft ^ 3 3 ft ft LA O« O i: S S 'S i S o* ^ ** M o g i « s-«o - s 3 i " 3 CT 9 'S ' v. s ? < 3 o 2 f? W-V tv o ^ g: 5 <0 3 o I a. i 5 ~ •o O N ^ ^ O rt) 5 -g rD r 7 s;* ISL ^ o o ^ t N 3 g i i s " s š^l- < o T Vr- (Z» ? ( S re O Q DJ rv a 9 — C CM in O M s o 0/ ft s 3 C o 3 1 ft 3 5 r» u RE (t fN VI a 1 o B S/l ft ft > O' 3 ft a ^ a ^ ^ 2 St ^w w I-.J a 5' Nil e rD 3 S" s g w šš ^ ^ s w A CA S g kj o ft o te g. & o 3 ia< e a "c S 4 ft 3 g f^ o A 2. ^ ^ ^ g I S'i rti & S* A r» 2* a g. aj S s • « o o § •o M w s 'S s hm vj m o kj S o o < ft d o rw ^ o 2 •o o s § s 5 S! i O rK ß ^ ^ f® 5® • , o o* o n _ - 5 S 2. 3 A l/N r» Ol rv a> 3 ÜJ O o ^ CM s fV QJ K«? S.3 ~ Ol C s: fb ^ O C 2 5r & rk - C ao T3 O 3 C« 5* ^ vfc« ^ •o o 3 O O CT O o 3 sr Q C 3 fij Ol 4 ÜJ ^ O iD ^ p CL o /D := a o P 9 S « = = o ^ CM O) ^ o V^ S CM & 3 < 3 3 iD U * O T3 ftl a O 3 CM <2 O. o < T O 5? g < N 3 9 Oi ? O. o* O) C ct S o ft < < lO "0 3 0 0 sr 1 S 3 v ^ fil o* o 3 3 d Of Ol a Li L» m NkJ M lin > rti = O 2 3 ^ m s Ii» M I s IÄ ^ S £ 2. & 2 i § k> k» o' o rv te 9 • s: «O « m 4 •g 5 rv LA S T OJ 3 rti X < ^ ^ o ^ ^ < ^ e 5 a s ^ liF^ VI 3 3 o ft (D fl C ft 3 a C • 0 O 3 O v« o O a B 3 d 3 Cm 3 O (b o Kri » O D 3 o 5 f ® s 3 o s s. 0, •D tO 3 O ^ ft I a, fti IM a • 5" C7 O C « •o o VI ft < a 3 o. < a 3 ÜI o 3 o n. a d Q ^ s Ä * Id ft 7 * a < N O Cü A O O o, 2 o CM _ lA /D & p LA hk 2 L'« n iZ 2 a« oj 3 ft 3 -D O ^ N o O ro IM 0 H 3 & T 3 Or S: < o > & 3 3 o & 3 -O rc C -o ft 0 Q. 3 O r: o n O ^ A 2 C R lO cu o* ^ s C C" ft ft o < J« I < Cb 5 ^ o a 2 o O 5 § ft S ^ a r6 A ^ » ^ s ^ CM a a ^ o; rt _ ži-i^s D ft a ft n. ft QJ O K 3 C « kD Ol CT ft ^ ^ ^ o O I o. B Ä S s f i' < crg OJ 2 o ? tn ^ ft ft lä P" Of 3 * ft v» XS ^ ^ C ^ < ^ O ft 5* s 'I ft s 2 rt rD CM S.J o ft 5 3 3 Cu ■O -o ^ 2 3 ° a 5 3 o i 5 S < I cš 2 ft rt. mS rü O i i st: C C 3 a 3 3 ft 3 ft ^ S" tA CT CM I CD m CT tty rt o < -t 9 ft 9 Z a u» 3 o 03 3 ft d ee § S o ^ s + O C 3 • ^ VI 3 ft 1 ft 4 ^ J 3 S ft ft ft ^ 9 ft te O« 3 3 3 3 3 ft 3 ft 3 ft 3 ft 3 ft 3 o t o • o o te e o» p p S. A . ft KJ ft ft ft ro ft Kl 9 W S. s i. S a o g n * 4 Ig' A Z v^ KI ^ M ft LU _ ft ft ^ 5 S ft ^ ^ 3 ft « Kd ^ ž ft o SJ s Its ft ft 3 Ä ft g ft š i' /B KI Ä s: 3 š S ^ - ^ s: 3 ^ ft 2 s 'S Kl r : ^ o ft IW - a 3 3- go® ' ä s. ^ ^ S" s M /Ci Ä 5 ft ► z ft rs^ «« "ö^B's.öS.s sS - o a. ^ ^ — f ft ^^ ss* ^ ^ s s. ft . w ^ ft z ^ I I a 5r o ft ^ S 9 ^ ft sr Ts' Ö • 3 3 o. Ä ^ ca ^ s Ovift ^ ft W g^« ft O ^^ O a 2 O/ E ft ft ♦ 9 2 ^ ^ ft Š 2 - -r« S - 5 ^ kj o m s v) te b ft «.n L. 3 ft VI , ^ ^ /I - a a ft ^ ^ ft a M Aj S iS £ ^ J: I ft I I 4 t a ^ g- A' ^ ft ft^ ft ft* ^ S fij T ^ i ft II a o ft Qrf t? J5 ^^ 9 2 2 o » ft • ^ ^ © a « > 'S © S ? o KJ 2 ^ g o £ o i" te S o t « i d VI ft sr X Br ■g te KJ V ft ft Ä S* s ^ ft ? ' Š s » ft p r If M ^ K A A ^^ ar ? ? s ^ 9 £ O» Si. - 2 8 ? P ^ ^ Ä i _ .. in ft X 4 g f?^ = y* a- i»- 'S S -- 'S fi s S S ^ a O O ? ^ 3 « ^ A ft ^ 9 ^ % ^ % r % I O k/1 CG rsj NJ c C 3 ft N«^ 9 ^ ^ CA S V-M ft ^ s m 9f I e ft <5 g« rtt ra a. ft ( —k ft «ftftejFc S^oo SSS« i s s g J. i i = CmS ^ v B» i S s O s - s? & a js o ^ 1 i 3 »Nd ft ^ a S ff a: £ ^ ^ s s ^ a 3 5 ^ o r: ? h- • 5 s ft H a & ^ « C s « ^^ A * 2 vi _ hrf 1 2 ^ft ^ ft A« ft i 1 i I?.. § ST^-I ^^ •s' o r^J WS i »s ^ O» ^ o o ' S Z ^ ft 3 ft ft ft ft ^ M s 1 s 2 > O e ^ ^ ^ ^ M V*^ v^ ^ s -a ^ ^ ft a s- rr* ft 3» 3 S öS-g. 5 2____ ^ s /5" s »a c;^ ' g 2 I U S Ü S 3 S ? = s s.Z y —, = 3 s ^ ^ g i";?! il 6- a ^ o S y S-;; — s ^ ^ o s 3 cs'Siii —. " ~ ® _ ^ - 3 i S- ^ '^g- - ® Sls g p Jg HSS - ? « o-*' g _ § rxi f f-sr e». v?. N § S w 3 s s S= i. s š o 3 u o sr KJ B w 2 ali ^ 5 - S s: r I 9 a« s i. g g- s s, s?« ? * • 5 2* A ft C A PSA 1? ^ s; 5S. S =• « Š.I5 3 jS ^ S S »s, =1. & z » s —Ä. sSt^. s SJ® X s _ ^ s s M ^ K, •.J g i-3 I--P« =5 Ki V s^ ^ O S n Ä S ft LJI 1/1 ft ^ g ^ 9 S I v ^^ ft C*' . 3 • v; O OK J i g ? S ' i S, g S^sllllkiI . ft ft 51 s .3 ~ Ki »u fC ? g o DJ K^ ^ ^ » ® Ä ftL^ftg 2 cj' f^ I T* S S' O ft S « ^ K ft 3 » •g 11 s 7 .zr 3 KJ ^ ^ ■«• V' ' s —a =. Via.*® •> M ^ S -- 5 CO fyš ft ^ ^ A« ^ S s a < O s. 3 i? S w^l" I« O/ KJ ^ KJ 3 KJ O O O ^ O Si Š ft (/1 kj lo 3 kA ä 3 3 ft Orf ft ft S fi/ ft z:' lO ^J 2 « £! c^ S Kj KJ . ft ft ^ ^ ~ VI KJ KJ g- ^ IfsifsslisisfSli Š iv^ s . s B z s t ft ft a 2- K^ ^ « ^ S S kl ft Kj a m k/ > w lA s sr ft ^ 5-1 J ft C ^ s s ^ s s: Ä ^ s a. ft a V s sr.« OJ ^ v S * ^ ti ^sr 3 C ^«t g ft »s ^ S 3 • ft ft < 5 V« QJ - ~ g 2 ft ft ^ n -i lslS. KJ A. •• u! Vs' ^ 2j S O«' o 2 o sj s M |rt£itittc= o- ft * ^«w^M O/ s š s S i — IS.'S-© sog S« S s: n a. i Š 3 E ^ ft S ff 5 r 3 s ^ s ^ srs* f^ I s*= z s KI O ft S i sa as. fŽE«. A/ ft ft S s l'f š KI ft* r^ W C ^ • g ^ A ^ s ft ft ^ s ft i ^ S ^ i ts^ i 8 ik« ^m M« Mi I o* S S ^ 3 ft sr sr 3 ^ A ^ 1 < I M« r rs 2 S ft O ^ 9 lA ft ft Od OJ » fi ^ a 1 ««A w Sis O S fc s o i Ka ft Od ___ —■ 5 S ^ ^ M «A» crt ft ft % ^ ^ i VI ^ M 5 ? Ik 1 ^ ft ::: 3 ft Ä sr —^ 2 ft 9 ^ ^ S a ^ ^ ^ f: 5 S 2 ft l/v a a ^ ^ 2 ? a ^ rt S ^ o š s- š.;, s r^^ ^ 9 ^ ^ ~ S S S. 3 ft Kj i- 'S « S ^ S ^ ft 2 ? ft £ «'S 3 ^ Sa s 3 S i! »ij S^ £ ^ » ll^s Ci V & o ^ g te ^^ & s o ^ Kl 3 ft s s s i s 2 S'S S. ft r f Ä is fe tA & 8 A ^ 2 c^ K Is 2 2 Si. 2, < Otf O . O AJ 2 ft 2r O S ^ Ä 5 • ft s. — < ^ C 5 B ^ ft ^ X. 3 A S ^ S ^ S ;; » L.. ^ 3 s ^ Ol ft^ L>l ft ft • ^ S ft 3 5: Kl s ^ » i * 9 s < ® g tS Ä ü s ^ s ^ c s ft s & i^s?c^i i ^ ^ ^ ft ^ 3f O 9 9 S S b!s.t| WS a 3 S3 ^ ® a » s ff. ft ft OJ s« ^ ' ' » Sr g- S y Ss =7 » s 9 ^ s : o M «iH = M S ? 2 s ^ 9X .. i 2 S ? g. u S y 6 ft = Qd C« _ fs 2 ^ S ^ i s ? s s s «f Ä r v« Ä a ft S' 2 »«Ji J » J » tK K m a ? ^ M O S ft Q IS-g - 3 JT- O A e ^ e 3 r § ^ 8 s g s a i_s O sr s LJ 8 C ^ S 2 S. J ^ _ ft ^ ft 2 - S* S - SA S s s:' 5 J?S lü is?®!:: S ^ i ^ o» ft ft a Z. O SS j;?:» s i vi e ft ^ Wl ^ Ä - ^ S G ^ ^ ft ^ 2. i VI ft ft ^ S ^ : i s^š ft ^ ^ ^ t Z a Kf o ^ 3 S» S 3 A ^ !11« • -o S s w s« ^ a ^ m ^ ft ft K» ^ ^ i Ä «A m ^ tt A ^ ft 9 ft ^ ^ & s* 3P B • 9 - - = . rx. rt^ VI ^ O A < ^ I O — 3 ft ft ^ ft O rt^ ft Kr ft 5. a. - ^ Ä. 5 ^ 2 S CA io s- 'S s ^ Ž: 2 ^ 1 -1 S «S ft S 9 LA « ® Ä S o« V ft S a -i 2, « K. gi. I« • S KI ^ S 55 1-3 g 3 e S S* 2 X u> a & KJ £ C ff e ^ s; r» g ft £ ^ ? ^ w Ä ^ f e Z os s: 3 o o L. ^ s 3 f« ^ 2 ft 3 fi S? z ^ : g ^ T 3 . ? S OS s.š ft ft A a ^ ^ ft m J ^ ft ^ VI a ^ o ^ S ^ - III !S hJ S S- ft Vi v^ s ft ft a ^ sr ^ J C a 5 ^ a.« » S s » w vfi A* ^^ ^ ft ft O ^ S i 3 ^ K ^ £ ft ^ ft ^ ^ ~ be 5* ^ f ž y ^ - § ^ S ft 9 ft ^ ^ s 3 ^ o : Q 9 tu CM ft p ~ VI V* 3 ft »I til S! S — A ft 3 3 g^ ft V «V* A 15 = £ 3 w s vn 2 i^S^Sl üfe ^ iSgS a wi ST Z «j: ft* s » ^ a ^ o T S I» S. SI gas O ^ ft S r A, ^ o ^ ^ ^ A m s ft o S S OJ -r •= - * o s o ft KiT K» ^ NJ 9 ^ VI ft KI ft » * a 2 « ft iKd. Md K^ K» KI 5 ;x S Qj « h« < S & 7 iA ft 5 ttrf ar K S i it JO KI o 5 - • T 5 ^ d & V ^ ft ^ « ft te te ^ ft "ff s ^ »hj ^ ft Z ft te KI — SS O! S S Z ^ L g 51 Ji^ s. ^ S ^ 3 w s« v^ Vi m ki i> . te ft • 5 i ö •♦ft ^ v% o 7 S ^ g te o..g b< „ g i a."- ^ = S S 3.2.2 i ^ & 1 w? s: lAi ft ^ ^ « ^ Al «i« ^ V> VI 5' v* ^ ff sr 5 ^ A O s JF ^ w te ^ ^ _i ft i ^ S S ^ stas ft ft ^ m p & ♦ w ft I « « ^ ^ • _ ^^ i M a ~" — Ä » ® ^ S» & te^d^^. te 4 * te M I O i ft ft & ft vi ^ ft VI A Kf Sv S ^ o! 2-1 Ä«? 2 i 55 ft aj te 3 ft 0*3. < te 9 : ^ O I M VI slW SÄ O ^ O _ KJ SD • VI ^ ft ^ ^ ® ^ s o kl ^ ft KJ Vi AJ te rt lA a ft te te ^ ^ ft v s se ^ * f a 3 as 2 * . I« 3 O O «A /v i*' • ^ ft I f fD ft Vt -i ^ ft ^ & iS OS e> ft ft I £ s J I ^ fv te S 2 3 v« o ft w s I s. O te < s ' s; f 3 g s s * «s. ^ a a SO C 3 5 s ck^ a te ft « GG NJ NJ O ui O O O O -D O n CORENISKI GLAS torek. EKONOMIJ/^ / FIN) stefa n.zargi (§>g'glcis. si 17 "Znamo uresničevati svoje sanje. Danes odpiramo novo pridobitev Hidrie, Rotomatike, Jesenic» Slovenije," je ob odprtju razširjene proizvodnje lamel in rotorjev na Jesenicah povedal Edvard Svetlik, predsednik uprave Hidrie. II Bo§tian Bogataj znotrai Hidrie. Z novimi ka- ..............................................................................pacitetami in moderno za- lesenice - Obsežno investici- snovano proizvodnjo bomo jO v Hidriino družbo Roto- Še dodatno utrdili svoj polo- martka na Jesenicah, ki pro žaj na trgu. Želimo postati izvaja lamele in rotorje, je globalni proizvajalec, zato odprl minister za gospodar- bomo še ve^ vlagali na |ese- stvo mag. Andrej Vizjak: nice, saj je naš glavni doba- Rotomatika je bila pred de- vitelj Acroni. Za uresničitev cilja potrebujemo Se več zemljišč, zato upam, da ske industrije vlagati v Jese- nam bo občina lahko ponu- nice. Rotomatika je pojem dila komunalno opremljena visoke kakovostiin profesio- zemljišča," je povedal Du- nalnih stikov s kupci, zato šan Lapajne, direktor Roto- mdi spada med Štiri največja matike, ki letos praznuje 35- podjetja v tej panogi v Evro- letnico delovanja, ko so iz pi." Mag. Vizjak je v slav- Železnikov v Idrijo preselili s nostnem govoru povedal še, del proizvodnje elektromo- setletjem ena prvih družb, ki je začela po zatonu železar- > v i u da se vlada in ministrstvo za gospodarstvo zavedata nujnosti novega zagona gospodarske konkurenčnosti z razbremenjevanjem stro- torjev. Rotomatika Jesenice želi v Zeleno stikalo za začetek razširjene proizvodnje Hidrilne družbe Rotomatika na Jesenicah so v družbi Edvarda Svetll- bližini novozgrajene proiz- ka» predsednika uprave HIdria, prižgali minister za gospo- vodne hale kar 13.000 kvadratnih metrov komunalno darstvo mag. Andrej Vizjak, direktor Rotomatme Dušan Lapajne in direktor jeseniškega dela Boštjan Bratož. škov dela, tehnološkega raz- opremljenih zemljišč. Pravi- voja in proizvodnji izdelkov jo, da bi z ureditvijo in Širit- nologij predstavlja razvojne- 2 visoko dodano vrednostjo. vijo proizvodnje ta predel le- ga dobavitelja vdikih evrop- V proizvodnjo lamel in ro- senic dobili novo in urejeno skih proizvajalcev sistemov torjev je Rotomatika na )ese- podobo, hkrati pa bi prispe- za klimatizacijo, gretje in povijanje za vsaj še 100 no-delovnih mest. Za sode- lovanje skušajo že sedaj navdušiti mlade Jeseničane, nicah vložila tri milijarde tolarjev, investicija v 6000 val k razvoju industrije nekdaj železarskih Jesenic. hlajenje ter sistemov za av- zato sodelujejo z osnovnimi tomobilsko industrijo. Ob kvadratnih metrov pokritih Program lamel in rotorjev ustanovitvi Rotomatike na in srednj'imi šolami, ob odprti u no vih proiz vo d n i h površin pa bo omogočala po- sodi med najbolj perspektiv- Jesenicah leta 1907 so zapo- prostorov pa so Srednji Šoli večanje obsega proizvodnje ne programe korporacije Hi- slili 24 delavcev, do danes je in števila zaposlenih. "Roto- dna. Z lastnim razvojem in Število naraslo na 140, v pri- Jesenice podarili opremo za računalniško učilnico v matika je največje podjetje širitvijo najsodobnejših teh- hodnjih letih pa pričakujejo vrednosti milijona tolarjev, Turistična sezona skozi vse leto 2007 Bošt]an Bogata) centralizacija, desezonaÜza- javno zasebnega partnerstva, reb iz Lokalne turistične dja in promocija sprememb. Prva prioriteta regionalnega organizacije Blcgoš Skofja Kranj - Temeljna strategija do "Do sedaj veljavna strategija leta 2011 je usmerjena v kre- predvideva razvojni in tilenj- pitev povezovanja in sodelo- ski poudarek le v nekaterih razvojnega programa v letu 2007 bo vzpostavitev me- nedžmenla turistične distina- Loka: "V prejšnjem načrtu so bila turistična območja in de-stinacije strogo določena, se- vanja pri skupnem načrtova- delih Slovenije, novi načrt pa cije Gorenjske oziroma orga- daj pa se lahko vsak najde v nju, oblikovanju in trženju ne postavlja omejitev oziro- nizacijsko nadgradnjo slo- njem. Za škofjeloško območ- slovenskega turizma po na- ma doptašča razvoj povsod," venskega turizma na ravni je je to dobro, saj bomo lahko čelih javno zasebnega part- je na predstavitvi načrta po- regij." Naslednja prioriteta sodelovali v večini progra- nerstva na vseh ravneh, od vedal Marjan Hribar, direk- integralni turistični produkti mov. Nova finančna perspek- lokalnega do nacionalnega, tor direktorata za turizem pri bo ključna pri razvoju, pod- tiva podprla trenutno ter v krepitev odličnosti na ministrstvu za gospodarstvo. vseh področjih slovenskega turizma. Uresničevala se bo Turistični pomet je največji v pori in ti'ženju inovativnih in konkurenčnih turističnih manj znane in razvite turistične destinacije. Pri nas je poletnih mesecih v krajih z produktov, Id bodo presegli osnovni problem turistična z nadgradnjo modela organi- morjem in soncem, ki jim občinske meje, nöfo^be v furi- infrastruktura, predvsem po-ziranosti slovenskega turiz- Slovenija ne more konkurira- stilno infrastrukturo pa pred- manjkanje nastavitvenih ka- ma, internacionalizacijo slo- ti, zato je v načrtu poudarjen ven ske turistične pon udt^e i n boljši izkoristek ponudbe iz- ponudnikov, oblikovanjem turističnih destinacij in ključ- ven glavne sezone, višja kakovost storitev, mestni turi- nih usmeritev turistične po* zem in podobno. sfevljajo največji investicijski cikel, za kar se na državni ravni predvideva kar 38 odstotkov vseh sredstev, na Gorenjskem pa celo 08 odstot- padtet, zadali smo si postaviti 600 novih ležišč, oživitev dvorca Visoko, nov kamp v Loki, terme Kopačnica, nova šestsedežnica Stari vrh in nudbe ter razvojem novih Kako je novi načrt za razvoj kov vseh sredstev, namenje- diugo. Dobro smo zastopani oblik menedzmenta turistič- turizma usklajen s prioriteta- nih turizmu. V sklopu tega tudi v razvojnem programu nih dejavnosti. Temeljni strateški cilji mi razvoja turizma na Go- naj bi zgradili sto družinskih za Gorenjsko, kjer bomo renjskem, smo vprašali Roka predvidevajo povprečno let- Teula iz Regionalne razvojne penzionov m V novem načrtu razvoja tu- skupaj promovirali Gorenjsko, se vključili v projekt 100 no rast Števila ttuistov za Šest agencije Gorenjska: "Temelj- rizma posebno mesto zaseda družinskih penzionov, uredi- odstotkov in nočitev za Štiri ne prioritete so usklajene z mestni turizem, med njimi li muzejski park, staro šolo v odstotke, osemodstotno rast načrti države. Temeljile bodo tudi manjša, a zanimiva me- Žireh, Boncljevo hišo v Že- deviznih prilivov in občutno na krepitvi povezovanja in sta, kot je ško^a Loka, Ali v leznikih, kamp Mršak v Ži- izboljšanje prepoznavnosti. Med cilji novega razvojnega načrta za turizem so Še de- sodelovania pri načrtovanju, načrtu vidi dovolj možnosd reh. nadaljevali urejanje te-oblikovanju in trženju go- za razvoj turizma na Lo- matske poti Po sledeh Rup-renjskega turizma po načelih škem. smo vprašali Sašo Je nikove linije in drugo." OD TOLARJA K EVRU Cveto Zaplotnik Slovenska pot k evru o seje Shi^enija 2. rtuxja ERM II, v t. i čakalrtico za 2004 vključila v Evrop' cvro. kjer tečaj m , se je zaveza- za , da bo prevzela evro takoj, ko uskladila nacionalno za- z evr m ni' odstopati od menjalnega tečaja 239,64 tolarja za evro. Slovenija je pri izpoinje\^n- la konvergenčne (maas- ju konvergenčnih trichtske) kriterije, kot $0 nizka imela največ težav z inflacijo, stopnja inflacije, primerljivost ta pogoj je prvič izpolnila no- obrestnih mer, stabilen tečaj med domačo valuto in evrom vemhra lani, potlej pa je bila injiacija vedno pod dovoljeno na zahtevo vlade 10. maja izdali Sloveniji konvergcnčno ter vzdrz nostjavnih financ. Po mejo. Evropska k omis ija i n teh kriterijih inflacija ne sme Evropska centralna banka sta za več kot 1,5 odstotne točke preseči povprečne stopnje inflacije treh držav Članic z na- poročilo, v katerem ugotavlja- jbolj stabilnimi cenami. Za ta, da izpolnjuje kriterije in da dolgoročne obrestne mere je lahko prevzame evro. Priprav-pogoj, da ne smejo za več kot Ijenost Slovenije za prevzem c\'raje i G. ju nija pot rdii še pol i-tični vrh Evropske unije oz. dve odstotni točki presegati povprečja obrestnih mer treh držav Članic z najnižjo stopnjo evro inflacije. Javnoflnančni primanjkljaj ne sme bili višji od treh odstotkov bruto družbene- . jumja se je tudi formalno končalo dveletno obdobje v ERM /Z, pred kratkim pa je svet finančnih ga proizvoda (BDP) m j od So odstotkov 4 » ne Evropske unije (Ecufin) na predlog Evropske centralne banke določil menial- BDP-ja. Da bi preverili stabilnost tečaja, je Slovenija 28-ju- ni tečaj, i, januarja 2007 nija 2004 za dve leti vstopila v Evro tudi v Sloveniji postal za-mehanizem menjalnih leČaje\' konito plačilno sredshn^. Gorenjska Banka EVRO - naš denar Vas Tkanima knrkoli v zvezi z aovo valuto? Pokličite: 04/208-44-86 • 1 Začenja se stanovanjski popis Evidenčne nalepke bodo v večstanovanjskih stavbah lepili upravniki. Matjaž GregoriČ la.stniki večjega števila stavb ....................................... lahko opravili sami, predvi- Ljubljana - Geodetska uprava doma decembra pa se bo na republike Slovenije bo te dni teren odpravilo okoli 800 začela izvajati popis nepre- popisovalcev. Popis nepre- mičnin. s katerim naj bi do- mičnin. ki naj bi trajal do bili uporabno evidenco sta- aprila prihodnje leto. bo za- novanjskäh in gospodarskih objektov v državi. Predvide- gotovil združevanje nepremičninskih evidenc, tako no je. da bodo vse stanovanj- zbrani podatki bodo prispe- ske enote najprej dobile evi- vali k več\: preglednosti trga denčne nalepke, ki jih bodo v nepremičnin. Prav tako se večstanovanjskih stavbah le- bodo poenostavili postopki pili upravniki. Nalepke so pri vpisu v zemljiško knjigo, brezplačne in jih na Lzposta- Popisovalci bodo ponudili vah geodetske uprave lahko lastnikom pomoč pri vpiso- prevzamejo lastniki, najem- vanju podatkov v evidenčne niki in upravniki. Nalepke, liste, dopuščena pa je tudi ki so brezplačne, bodo omo- možnost, da jih lastniki iz- gočile vsebinski del popisa, polnijo sami in vrnejo na iz- prvi del bodo upravniki in postavo geodetske uprave. 1 RADICvOMEV p- Radio cerkno. D o o PLAnŠeVAUUCA 39. 5282 cerkno tel.. 05/37 34 770 fax: 05/37 34 771 po^a: i n fo#r adi oodmev 97, & KÄTiee; tiKv. sTCf^eo. ms % f f i8 KMETIJSTVO cveto.zaplotnikju, ki vam ga povrhu ne bodo drago zardČur>dle. Otroci bodo v tem »Ionu zlahka počakali na vrUo, saj je tu pfsan igralni kotiček in v kosari sta/na zaloga bonbonov. OdrasI» pa boste, medtem ko bodo otroa v spretnih ftizerkinrh rokah, lahko v miru prebfa'f časopis. Frizerski studio Zan Luka Gal PatHk Maistrov trg B, Kranj TeL: 04/202 14 14 DeJovni čas: od 7 h do 19K ob sobotah od 7h do 13h I MR namesto živine Na kmetiji Pustota v Zgornjih Dupljah so se usmerili v pridelovanje zelenjave in pridobili certifikate za integrirano pridelavo. Po količini raznovrstne v državi. enjave so največji na Gorenjskem in med večjimi Matjaž GregoriČ malri i kupci» tudi večja trgovska podjetja in nak\ipo- Duplie • Na območju med valni centri. Naklona in TržiČem je precej "Zelenjavo s tovomjakortt krneti), ki se ijcvarjajo s pri- hladilnikom vozimo tudi v delavo zelenjave. Za opusti- druge kraje, poznajo nas na tev živinoreje in usmeritev v Štajerskem, Notranjskem in .f pridelavo zelenjave se Doleniskem. Ukvarjamo se z pred petimi leti odloČili tudi integrirano pridelavo in ima-na kmetiji Pustota v Zgor- mo ustrezne . ne- njUi Dupljah, čeprav so pred kaj ponudb smo imeli tudi tem zgradili nov hlev. "Zivi- za izvoz, celo za boljšo ceno - noreia in zeleniava Dreorosto kot io doseeamo doma. ven- f'^*' ' * J"«"''''. > J. • ** r % r « . w 4 \ k norej a m zeienjava p reprosto nista ŠH skupaj, saj je bilo z )o dosegamo doma, vendar bi morali imeti precej več s 9 7 ^ L» - »C v vsem skupaj preveč dela in zemlje in zaposliti dodatno nam je zmanjkovaJo Časa. delovno .silo," pravi Kuhar. Treba jc bilo odločiti in od- Dela na kmetiji jim ne ločili smo se za zelenjavo/' zmanjka in poprijeti moia pravi gospodar Božidar Ku- vseh pet dnižinskih članov. i bar. Zelenjavo pridelujejo na Rastlinjak» v katerem vzgaja-osmih hektarih zemlje. v . \ jo sadike, postaja pretesen in sadikami solate, ki predstavlja treba bo misliti na širitev. Na pridelave. in tudi dnige kulture. Po raz- kmetijo pogoslo pridejo kon- novTStnosti so največji na trole, ki pregledajo kakovost tudi precejšen strošek. Inte- Božidar Kuhar si želi, da Gorenjskem in med večjimi zemlje, vzorce kultur, sadike grirana pridelava je namreč di^žava ijnela več posluha za ave m ne v državi; samo s tem, pravi in preverijo prisobiost škro» luejena s številnimi strogimi Kuhar lahko zadostiš potre- piv in gnojil; pregled škropil- predpisi in vseh certifikatov samo za živinorejo in tvidi aic je skoraj tako zahteven ter dokazil, vključno s tistim, razpisi za subvencije so bolj kot tehnični pregled avtonio- ki dokazuje Čistost embalaže, pisani na kožo drugim kine- bam na trgu. Prek zadruge prodajo le manjše koliäne, v glavnein pa so njihovi odje- bila; vse skupaj predstavlja je za debelo mapo. djskim dejavnostim. Pokošnjico popestrili z igrami Na prazniku koscev v Novi Oselici so se v nedeljo v ročni košnji in grabljenju pomerile štiri ekipe. Mateia Rakt Čeno parcelo, pri Čemer so ..............................................................................ocenjevali tudi čistost koš« Nova Oselica - Že tradici- nje. Za njimi so svoje delo z onalno etnografsko priredi- lesenimi grabi j a mi opravile tev Pokošnjica je Turistično še grabljice, pri katerih so društvo Sovodenj letos pri- bili sodniki prav tako pozor-pravilo v sodelovanju z Dru- ni tudi na čistost pograblje-štvom podeželske mJadine 12 nega in kakovost izdelave Škofie Loke. Osrednji del pri- kopice. Pri koscih se je nay reditve, ki se je letos odvijala bolje odrezal Član ekipe druže 55. leto po vrsti, predstav- štva podeželske mladine a tekniovanje koscev in Vrsnik Ledine, naziv prva grabljic. ki so ga tokrat nad- grabljica pa je pripadel člani- gradili še z ekipnimi dnjžab- ci ekipe iz Otaleža. Ekipe so nimi igrami, "Tako želimo tekmovale tudi v družabnih obuditi delček tradicije iz časov, ko so vso Kosci so nabrusili kose In se pogumno zagnali v breg. so košnjo še mo s krožniki vode v rokah košnjo in grabljenjem, je sla- da pri hiši. "Mlada včasih ni opravljali ročno," jc razložila loviti ravnotežje pri hoji po Milka Burnik iz Turističnega čokih, precej zbranosti pa je ekipa iz Otaleža. Kot je navada minulih pet imela prav veliko besede pri dru-štva Sovodenj. bilo ireba tudi pri igri, ki so let pa so v igranem prizom iši, v našem primeru bilo kljub temu malo dmga- ročni košnji in grablje- jo poimenovali kokošnjak, razkrili še en delček iz doga- če. Po njeni zaslugi namreč janja, ki je v preteklosti pripeljejo vodo v hišo po Ic- ženitovanje na senem žlebu, njena zasluga da zgolj tista jajca, ki so pri kmetih. Po vasovanju, snub- pa je tttdi, da so dobro oženi- moral moški del ekipe v čim tem ostala cela. V seštevku ljenju, prevozu bale in šrangi li še deklo in hlapca," jc pri- so se pomerile ekipe iz ko so si podajali jajca in j Otaleža, Ledin, Sovodnja in zlagali v pehar. Štela soseve- Skofie Loke, Pri košnji krajšem času pokositi ozna- vseh teh nalog, vključno s je letos sledil prizor Ta mla- zor opisala Milka Bumik. Ljusljana Podelitev certifikatov Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je pcoblaSčena za zvajanje postopkov preverjanja In potrjevanja nacionalnih bo poklicnih kvalifikacij. Danes podeljuje certifikate, ki prejelo 70 kandidatov s pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja vinogradništva, zelenjavarstva, predelave mesa, mleka in sadja ter izdelave kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način. M.C. Celovec Kmečki praznik Skupnost južnokoroških kmetov vabi na kmečki praznik, ga četrtič zapored organizirajo v Radišah pri Celovcu-Prireditev bo 30. julija in se bo začela s sveto malo v farn cerkvi, nato pa nadaljevala s kulturnim sporedom in druženjem ob krajevnem kulturnem domu. Podrobnejše informacije so na voljo pri skupnosti južnokoroških kmetov na telefonski številki 0043/463/540 79. M. C. # 4 f t f GORENISKI GLAS lorek, i8. julija 2006 N) SVETI -s ÜS.SI 19 Kratkočasnice za zabavno poletje Mladi iz Mladinskega centra Vodice so ob pomoči občine letos spet pripravili PočitniSke kratkočasnice, namenjene kakovostnemu preživljanju poletnih dni. Iasna Paladin ni cilj ostaja zagotoviti kako- ..............................................................................vostno in varno preživljanje Vodice - Počitniške kratko- prostega Časa, zato smo Ic- časnice, kakor so mladi na- tos uvedli omejitev Števila slovili projeki različnih po- udeležencev na posamezno letnih delavnic, športnih ak- delavnico, poskrbeli pa smo tivnosti in drugih zanimivo- tudi za prevoz otrok, ne- sti, namenjenih predšol- zgodno zavarovanje in ma- skim in šolskim otrokom iz lico." je povedal župan Bra- vodiške občine, poteka že ne Podboršek^ Katarina nekaj let, letošnje pa so na Banko iz Mladiriskega cen- željo staršev razširili na oba tra Vodice pa je dodala, da poletna meseca. "Zelo smo so letošnji že tako bogat zadovoljni z možnostjo, da program, za katerega skrbi naSi otroci te poletne dneve, 26 voditeljev, skušali pope- ko niso v šoli, preživijo za- striti še z dvema novostma, nimivo, poučno in tudi varno. Starši le nimamo toliko delavnicama Vrnimo naravi in Odkrijmo Španijo. Otro- dopusta in dva meseca sta d so se v teh dneh že lahko lahko za otroke brez aktiv- spoznali z digitalno fotogra-nosti kar dolga," sta poveda- Rjo, deželo pravljic in Šolo Otroci v deželi pravljic skupaj s škratkom Svitom la Nataša in Matej iz Vodic, tenisa, v prihodnjih tednili starša Štiriletne Katje in de- pa bodo v Klubu Kubu lah- različnih plesov, Po izkuš- P očitn ižke k 1 atkoča s n 1 ce velletnega Nejca, ki se bosta udeležila nekaterih delav- ko igrali nogomet, na igriš- njah sodeč, pa bo tiidi letos - posamezne delavnice traču v Vodicah spoznavali največ zanimanja pritegnila jajo teden dni - se bodo nie. "Vsako leto Želimo čim noro fiziko, v Skaručni bo delavnica Zanimivi hobiji, zaključile konec avgusta, bolj upoštevati želje staršev, prostor za tabornike, v kul- kjer otroke čaka teden razis- zaključna prireditev za vse kj nam zaupajo $voie otro- turnm domu bodo lahko kovanja - obisk helikopter- udeležence in sUrše pa ke, in kol kaže, nam uspeva, ustvaqali v Šoli umetnosti, v ske baze na Brniku, obisk bo 24. septembra na prire- saj se delavnic vsako leto šoli bodo spoznavali kuhi- radijskega in televizijskega ditvenem prostoru na Ska- udeleži ve^ otrok. Naš glav- nje sveta, se učili rolanja in studia in polet z balonom. MOJ POGLED Damjana Šmid Miza - svetišče ali bojišče (6) omača kuhinja naj bi sladoled. Konec koncei' je dišala po zdravih ob ro : dobra naložba, saj bodo ih, kajti le tako bodo pora, repe. zelja, enolončnic, rib, česna. Čebule in podobnih dobrot, ki do- bro denejo n(^im želodcem. Tako imenovanji 'jedi na žlico" so v obilici hitre prehrane pogosto pozabljene in jih resničnem življenju prim a njk i^e. Poletna sezona ie kot nalašč za pn tem dje. Pri kuhanju in nju obrokov skupaj z otroKi se držimo preprostih receptov, ki m nih jedeh. Hkrati s tem pa izkoristimo ta čas za to. da otro- i n za 5:eboj ne puščajo kuhi nje. zahteva Še dodatno enoumo 'ižnici je kar ne- kaj knjig, ki so nam v pomoč pri kuhanju v družini. Tudi uživanje v sadnih in zelenjav- nakupovanje hrane spada med odnos do hrane. Vse bolj je pomembno. kaj užifamo. in zato ci spoznajo čim veČ različnih je branje naiipk osnovna iola vr^ pridelave in priprave hra- nakupovanja. Prav tako niso ne. Naj pobirajo zelenjavo z važne samo bleščeče bajve em-vrta in obirajo sadje, da bodo balaže, marveč jih podučimo, spoz nal f t udi delo. ki ga je tre- k ak šn a je razlika m ed jogu r-opraviti, preden se grah tom. ki ima en nidsec rok traja- zruijde v rižoti. Otroci so kras- nja m med (istim, fci ga mora- ni pomočniki pri luŠČenju gra- mo pojesti v treh dneh. Prehra- stvar in * « ha in fižola, pri gnetenju testa. Solate v tej vročini so nepogreŠ- prav tako kot pazimo, da v av- pravo gorivo. va ivein ne b\ otroa na- sami? In če se že pri sola- je važno, da tah upirajo, pa naj pripravijo if> limonado ali sladoled. . Otroci se Rcsdajc izbira tega sladkegß in hladnega užitka velika, pa vendarle bomo otroke zares razve- i. če bomo skupaj pripravili ribajo živila in čim manjkrat ZAVOD RS ZA ZAPOSLOV/mJE • PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM oeuvEC etfsz pokuca tek 21 7. 200e, VIŠINA MED I7i IN ias CM; GOODVEAA ENGiNEfRCD Pf^O- DUCTSEUftOPEO.O 0 . ŠKOFJELO^C. KFmi UJBUAMA \H KR^NJ: rc* pn^ave' 16 7 2CNK; MEKATA, O 0. 0., TOMACEVC 1,11'1 LflJBUANA rok pr^; 18 7. ?006: HRISAR BLESK. O O 0.,SAVSKAC. 34, KRANJ 7. ?00e. ISKRA MEhlANlZMI, 0. O-iUf^JJCA -8, KROPA POMOŽNI DEUVEC rokpniM. 16 7.2006; GRILC FRANC. S P. ZIDARSTVO. ĆAN1VCC 10. BREZJE rok pojdrt. 19. 7 2006; KOPlA. 0. 0. 0., kiwiCevac 75; $k loka rwpnim 8 2006. ŠKEROAftEC JANEZ, s p.žiganja vas47,križe rc«pnfm 2t 7 2006, ZORGER LEON, S P. GRAJSKA C 43. BLED OSNOVNOŠOLSKA ižOaAAZBA 7.2C06:MANPOWER. O 0 0.. POORJŽNICA KRANJ, KOROŠKA C U. KRAMJ r* prp« 212öa6: pgp. o 0.0 . c src MARIE m MINES S. TRŽIĆ ŽIVILSKI DELAVEC V PEKARSTVU roh pnirn 21 7. 2006: OREHEK, D. 0. 0.. SAVSKA LOKA 22. KRATIJ GOZDNI DELAVEC SCKAČ: rok tniffve. 22 7 2006. št del mesi 3: L EGOlES. D D. Kl-OfllĆEVA C. 56. ŠK. LOKA OBDELOVALEC LESA; roK priave 18 7. 2006: JELOVICA. D D., KIDRIČEVA C. 58, LOKA Ž)ĆMĆAR: iW 21 7 2006. VtkGEl. O D. IKANC e. BOHNJSKO JEZERO POŠTNI UANIPULAHT; fok pnjavc 21 7. 2006; poŠta slovenoe. d o o . poŠta KRAKI. DRAŽCiOŠKA UL 6. KRAU SLAŠĆIĆAfl: tok (vwe* 21 7 2006. AJREST CATERfNG, D 0. 0.. 2G ßRNiK 13QA, 4210 BRNIK • AERODROM MIZAR: rok pri»« ii 7. 2006:£lov1ca, D d, sk. loka. montažne hise, mrifi 1, predcvor obükovalfc kov^n fW pnisve 19. 7. 20», KOPLA. 0. O O, KIDRlCEVAC.rS.^ LOKA rok wl«. 21. 7 2005. TRIFiX, O 0. O., C, NA LOKO 2. TRać STROJNIK; rok wes^'. 16 7 2006: VOGEU D D, LIKANC S, BOHiriJ^O JEZERO ei£ktrikar energnik: rok prijm 21 7. rOÖ€;eAUIM£J<,D 0 0., POT V PUSKAFNO 11, KRANJ GAdOBCNIK; rc« prijave 21 7. 2006, TRGIS. D O 0.,eeLSKAC.59.PfiEODVOPt ZIDAR 1B 7 2006. CESTNO POOjnjE. D D , KRAKJ. JEZERSKA C. 20, KRAUJ tok 14. 8. 2006, SKff^EC S P. ŽIGAMA VAS 47. KRIZE VOZNIK AnOMEKANIK rokpno« 16.7.2006; GETH4NS, 0.0.0.. SREDNiA BELA 34, PREDOVOR rok örja«: 2S. 7. 2006; STEEOTWNS. D O 0., C. ŽEl£ZAR£V 8. PŠENICE SKUOJŠČNIK: npk pnjsvo 21. 7. 2006; POLYCOM, LOKA, D. 0. O . POUANE NAD SKOFJO lOKO 76. POUANE NAD ŠKOF JO LOKO PRODAJALEC JESENICE, rok pna^: 1. 2006: BOKAl D. 0.0.,MASARYKOVAC. I7,UÜBLW« l£SCC, tok priave: 16 ?. 2006: FABWWI NOGAVICE, D. 0. 0.. KOTMKOVA UL S, LJUBLJANA rok ori»«: 21 7. 2006. MANPOWER, 0 0 O. PODRUŽNICA KRANJ, KOROŠKA C. 14. KRANJ 21 7 2006; MG MARKET. D 0. O, OBI TRGOVINA 704, STARA C. 1. KRANJ KUHAR, nApW 31 7 2006: MREST CATERING, D.O.0.2G aPMlK 130A,4210SR» NIK-AERODROM NATAKAR; roKpr^. 2d. 7.2006: PRAPROT- MK MAJDA. S. P, P^EVSKA C. 2, KFW4J LESARSKI TEHNIK: rok prjM 16 7.2006; JELOVICA. D. D., ŠK. LOKA. MONTAŽNE KIŠE, HRie I, PREDDVOR METALURŠKI TEHNIK; rck >i}Sv9: 26 7 2006: UKO, KROPA. 0.0.0.. KROPA 7A. KROPA ELEKTROTEHNIK: n>k prijsve* 9 3. 2006; OVD VEFfflKON, D O 0., PlAVŠKI RCVT PŠENICE PTT TEHNIK: rok pr^ve: 21.7. 2006; POSTA SLOVENUE. D. O, 0., POŠTA KR*m. OftAŽ-GOŠKA UL e, KRAM^ GRADBENI OELOVOOJA rc*iprfi9«.2l 7 2006.IMG.D 0.0.GORE- NJESAVSKAC. 15, KRANJ mk pnjM 21 7 2006; SCP TEHNIK. D D . STARA C. 2. SK. LOKA GRADBENI TEHNIK rok orijsve' 25 7 2006; DOLNOV, D. O O. ilCEVAUL 21, KRANJ fOk prw 21. 7. 2006. D01W3V. D O O. ŠUCEVA UL 23, KRAMJ fDk oniave 2t 7. 200S, SGP TEHNIK, D O. STAAAC.2,ŠK. LOKA EKONOMSKI TEHNIK tok pnjM. 18.7.2006. SAT CONTROL O 0 0., POŽENIKIO.CeftKUE rok oniave. 09.6 2005. SAT CONTROL 0.0 0, POŽEMK 10. CERKUE EKOMOMSKI TEHNIK ZA RAĆUNOVOD STVO; n* prjav« 16. 7.2006; iWEUMARl-JVWIOIZVODNJA IN TRGOVIMA. SELO PRI ŽIROtfNIe«l& obiav6Anv) po podatkin ZMfla RS ä iapCäbMTijö ZMdi ßMär^iä« prostva niso ob^avijerta vsa Prav lako aradi pr^icctf OfQdnizjranost in sposobnost voddf^ manfij^shupin, Ča^vnnih^ ve delo )udi lAvn SfMn^e, pr^dv^em v Hrvtt&ki n Smll, ae wn ogto-in Krajnikraeunalnkšivo* d o. o., Kidd6«vacas(a86a. 4220 Ške^ ia Loka, pHi»« do 6 6 2006* Od v^ pričakujemo i20braz60 kasr« sn«n in 3-le(r>e delosna czkiAfiie pn obdetaM Waa Por^uiamo vut\ deiovniMem. kroativrwm r aKtf^ nem koloktMj. slimulaih«rr» deSah inobcwnikli Orehek, đ o o * S»^toka 22,4000Krani* po«t«20inn»do 11 6.2006. ffolorenl v cBcunovodstyti{m/z) (Ljubtjana) v Ko^oktht, hjcr sta za iispeaen raMj pomcniDna visoKa doto>^ af> gainnoat ir^ nv^Mranoti, vabimo rele^rita v ratunovodsNu (m/l) PndaKuiarno svohnrio «obrazbo ekonomste amen. ^ 3 leta debiT^ (zkuserij na prir^rljK^m de^ourem mestu, pozrosv^ie (bčU^ nov<>fekhsiftridardosrt« znanja stan^dnlh PC omdij Zapcefitov za nedoločen čas Kranj&ka Invaabe^&kd Druiba. Poljan&ki nesip 6, 1000 LjuMfana* pnjM zDiramodO 13 2006, Vod|a računovodstva m/ž (LJubljana) V kolaf^, kjcr Sta za lapwn razvoj pomembna sieoka dekMV 9> gaznnoel In mo^^AfSEnosi, vatvrno vodio racuncNOd»« (m/ž) Prfea- kugejno ut^. jjobrazbo ekono^sk* snen. & let debvAin dknianj na DOdTDčiu vcOenja raćunovodst^, dobro pozra^s stMrtskih fvci> noM:46k|i staridardov, znanje ra področju pbr^ia. anakz in kontna iinga ter zrerfi stand&rdnin PC orodij Zapositev za nadoksčan č» K/viska invesilc|eka družba. Poljanski nasrp 6,1000 Ljubljana, pri isvezPiqmoOe 1^.6. 2009* Svetovalac tehnične pomoči Domenca m/2 (Oesenlc«) Tetinična podpora {jfwaorwom stontev nostrig oddelka in odMka regstracii domen. K« počakujemo^ Ha nagovor» radi povs^li le kardidate. kj epofnjuieh) nasMnla pogoie poznMnje naM taiotorw al« In poalovne koniunikadjei zalo dobro pozrmw filemeia. pf^ Ion gtas m komurrfti^Mti br«ztiitoo poznale prwopia. MKno pranje ar>0MČ» Oorner^ca. d^ o, o. Spodnji ciad 24A, 4270 Jc* sanico, pn»* zbiraino do 23 7, 2006. Pomočnik/pomočnica v kuhinik(Kranjska Gom) Zaposimo dalavca^ Ig bo cpi9ipf?i^i)Vlii jed \n skrtK za skjaelec«r^ hiane, cäcerwe kuhlr«? Manp^v^r, d o Om Tomšičevi. 1000Liubtana.pnMzbiwncKde23 7.2006. AnelKIk/pro^ramer m/i (Krarj) Sfe tfKMtMu in zeiilD soüeoselivhjfuän^hslovwskjh mo vač sodelavcev z zr^an^em raivoia na podro6jin tBM Lotie in Websphere tk Oracle 1O9 pngwtai« oprala R^bno dobrodo^ ao kan&Ufi & cenn^n J2EE Oer« d o o..Trza&ka40. 1000 Liubljana. onjavc zbiramo da 26.7 20oe Strogi tehnik za orodjarska dala m dela na CNC sln^ju (Hoijul) Pnčahujemo strojno izobrazbo V. slopoje. natanćrttS pn delu, vo<«A prtKop. Zaželene so izku^ie na podro^u urotnikai 04diar* pooujamo razi^uro delovno rnes». dedalno strokovno KW10 m stimUilfi/no plačilo. Če vas veseli dman^ično in Krealr^ dViyvt rrwstD, kjar vvfiie t?ziiltaie m sadoA s^o/tgi deb, 45 v3Dn mo. da nam posliele žK^^opua. Ore>del. d o o.. Stara cesta 7$. 1354 HorjuL pjvva iMamo do 27.7 2006 Referent v računevods^u m/2 (Kranj) Od kandkJata pn6akuiemo: srednješolska izobrazba ekonomai^e ameri (V, stopnja), predhodne delovno ckusnie na podiocju racvoo* vodsha. pozruvanjc dafa s saida konli tat z qIsvtio knjigo. pozr>ava* njc računalni&kih programov MS (Met. zanealjivDSl. odgM^most de opravf^nega deU. pnpravijeoost na učenje ter cobraz€vanje Don Don, d O. O.. Laze 16. ^000 Kranj. pntMzbiraiT^o do 26 7 2006 Puškar m/Ž (Kranj) Od pfijavlfanih Kandidalov pncakg^o. izobrazbo puškar)» aii orod^ laria. N«ai 6 >el delovnih tfku^nj. akt^ng zr>arite angleščine m nemščine, poznava/^e programskega orodja Ms ONke, kemunjQtis^ nos) in organizacijske sposobr)g$ti. osier vtf ^ rocn« spretnosU, pnčakiijemo, da aa KandKlfil zanima za k^^^tvo in strebNi^. Ponuja* mo zaposlita za rKKSQk>čan Sas s 3^&aečnim poskusnim detom Bock d. o o , Orazgoska ulca 2. 4000 Krai^, pnjave zDVanio do 2fi. 7 2006 GradMni tehnik/gradbeni fnzenir {m/z) {Gorenjska) Vaša vtoga bo prodiwm vodon^ profcktov in ažurna obdalM pod»^ tkov. ko( »o obr»6p^r Pnčakukr^^o deb>vne iskulnje. o/garttac«%ke spcsobnost^ komumkflfr^nci cMbo. Ponujamo^ dober zaslunK, moz* TvetdodatnP^iJObrazes^riiinslLUbenegaa^omot^ Če se izkušeni v gmdbeni atrolQ nskjh grader^ h radi vUte aadovo svojega kakovoa)* negalndirvTbčnegadela.nampoUiteiMjef^rie^ HATNER SOST- o,. SfMnjQ Bitnje 127,4209 Zabr^, pnjave z&iramo do 29. 7 2006 KomereialHt ZT m/z (Krar\]) Co kandidalov pričakujemo, v^ ali vcsoto izobfizta ekor^omeke dH druge ustrezne amen, odUno znanje angleškega jezika, dobro zna* /ije SMns3(9ga in jezika, poirtavanje Ma i računalnh kom; zaželene izXip^nje v zunanji Ir^ovlni, na cannskem r davčnerri podnačju. Good^mr Engineered PrpdiKla Europe, d o. o., ška casta 6,4000 Kranj, prai^ zbeaino do 3.8* 2006. Efeklrolehnlk' električar za rnontazo In vezavo eenčll m/ž (Mengeš) POQOII: IV* aiV. stopnja eleklr^srnen, Upit Bkale^crfS, 3lela del> vndi skušenj r^a pedr^ vezave elrktrolnštatad]. TehN^l Koaec, Atk drej KoseCi a. p, Steielova 1234 Mengeš, pna^ zbiramo do 4,6. 2006. Avtoalektričar m/ž(Keanj, Jeeenica) Ponujamo nove Izz}^ kadftaii Oelovm enoti vzdfTnonje NaiokaojivKivijualif^Jesfr nicah takoj zapoaJirm avtoelehankarte Od kandidatov pričakujmo: pokfecra G^oprazba avtoeieldnkar ali srednja izobrazba ustrezne sme-n, pasM« znante rwmakega jezika, zaželeno osnovno znar^ MS fice, voznasfd izpn 6 kat«9or^ AlpetOir Potovair^ agenc^, d d, Mirta VddnovQS.4000Krarr pneve zbramo do 5 8 2006. » GORENISKI GLAS torek, 18. julija 2006 SVETI i n/o<3>g-glas.si 20 Planinski kotiček: Zelenica (1536 m)-Stol (2236 m)-Colica (1836) // Današnja tura tehnično ni zahtevna, je pa vsekakor fizično naporna, saj je doiga približno 10 oz. n ur. Potrebne je kar nekaj uhojenosti in kondicije, za lepoto ture je pa skoraj nujen tudi jasen dan, ki vam bo omogočil čudovit razgied. IeLENA juSTIN malo okiepćali ter nadaljevali ............................................................................poL S prijatelji smo se kar z Ste kdaj pomi.slili» da bi 5i vrha Stola spusdli do markiza izhodišče vzeli Ljubelj, ter rane poti. Ta delćek poti ni prek Zelenice, Stola, BelŠČice, označen, pol je bolj steza, zo-Stmške in Golice prišli ua fe- pma za hodit, a na koncu je senice? Tura, ki sem jo pred bila poplačana s kraddm me- nedavnim prehodila, liščem. kjer smo laliko malo "omk" celodnevna tura; in potekli in bili na poti "en, ravno toliko, kolikor je dolga, dva, tri". Priključili smo se je tudi lepa, Čeprav se proti markirani poti Slovenske pla-konat vleče "okol rit v varžet". ninske poti ter prek PotoŠke-Izlet zahteva tudi nekaj logistike , saj vas mora nekdo pri- ga Stola dosegli na Vajneže-vem sedlu začetek Belščice. Prešernova koča na Stolu se je utapljala v megli. peljati na Ljubelj in vas priti Vreme nam tisto soboto ni iskat na Planino pod Golico, bilo ravno najbolj naklonje- naužije energije za prihodnje okusen štrudelj, Po naporni A' gremo? Pa pojdimo na pot! no, kar je bilo po svoje dobro, dni. Ko smo stopili v njeno celodnevni turi je "cukV več Izhodišče je tnejni prehod sicer bi nam bilo prevroče, nedrje, smo pred seboj tudi kot prijal. Ljubelj, kjer se po označeni slabo pa je bilo toliko, ker pol zagledali Kočo na Golici, naS Iskreno priznam, da me je poti prek zelenilkih smučišč poti ni büo skoraj nobenega cilj za tisti dan. Zdela se je močno presenetila flora na odpravite do Doma na Zele- razgleda. Nameravali smo se tako daleč; kot bi jo nekdo s poti. Sploh vzpon na Stol je niči. Od 24. junija za vikende povzpeti Se na Vajnež, a nam fračo izstrelil na rob Golice. il posejan 2 različnim alp- tudi vozi sedežnica do doma, je megla to preprečila. Belš6- ja no, z Velikega vrha Scri- skim cvetjem. Drznila bi si kar vam za eno uro skrajša ca je zahodni greben Stolove- ške do cilja bo Še približno reči, da če je Čma prst bota- vzpon. Morda se splača izko» ga masiva, Id ga jekot raj ope- dve uri hoda. Severna stran ničnJ vrt Julijcev, je Stol Kara- ristiti dano možnost, glede val že Prešeren. V eni od glo- sedla KoČna na koncu Strii- vank. V nos me je dregnil na dolžino ture. beli nas je presenetilo Še 2 ške je grozljivo prepadna. piedvsem diŠeCi i^olčin s svo- Z Zelcnicc se odpravite v metra snega, ki ga jc bilo tre- Občutek sem imela, kot da se iim čudovitim vonjem, ob smeri Vrtače in Stola. Na eni ha obiti. Na koncu Ride, na bo zdaj zdaj kaj odlomilo in poti pa smo med dnigim vi» od skal ob poti gre odcep des- planini Seča so se pasli konji, se 2 vso težo po zakonih gra- deli tudi Clusijev svi^, grozno proti Vrtači, vi pa nadaljii- V rajski idili miru in neokr- vitacije odkotalilo navzdol, dasti kamnokreč, dlakavi jete naravnost. Kmalu se bo- njene narave smo si privošči- Erozija je naredila svoje. Kot sleč, bolj znan kot rododen-ste po skrorju in ruševju pre- li kratek počitek in nahranili da se gora podira pred našimi dron, Sternbergov klinček, cei spustili navzdol. Na tem lačne želodce. Pred nami je očmi. Na sedlu smo nabrali alpski bodak, alpsko veleso mestu je previdnost več kot bila StruŠka, ki od sedla Seča še nekaj materine dušice in itd. No, posledica obilnega nujna. Konec juruja je bilo na na vzhodu do sedla Kočna na gorske vrese. Prva je dobra za cvetja in cvetenja je bilo nekaj tej najnižji točki še snežišče, zahodu meri 3500 metrov usta, grlo in prebavila, dniga šmrkanja, a se je izplačalo. vendar ni prcsdstavljalo nobe- zračne linije, Osamljena, je odličen diuretiJc. Prek sedla Prečenje grebena kralja ne nevarnosti. Pot se bo poča- odrinjena, razpotegnjena Suha smo se povz do Karavank je planinska tura si začela dvigovati, dokler ne korpulentna dama, zasidrana KočenaGoDci. Do vrha Goli- za dušo, ki vam jo priporo- boste dosegli melišča, ki vas samo jedro grebena med ce je še približno 40 minut. čam z dna srca. Edino opozo- bo pripeljalo na vrh Stola. Pot Belščico in Golico. V njenem prek melišča je stabilna. Mor- kraljestvu planinec utone v S Koče na Golici smo se je to, da je tura dolga. spustili do Planine pod Goli- zato se nanjo odpravite kon- da se boste prej ustavili še v samoti, svet, kjer je tišina co, kjer nas je čakal prevoz, dicijsko dobro pripravljeni. Prešernovi koa na Stolu, se zelo glasna, svet, kjer se telo šofer pa je s seboj prinesel Pa trden korak! Konji na planini Seča. [Foto: Jelena justin) Zo pošten odnos, igro in boj a vrhu te strani časo- vkčeievečkot petnajst let, pisa vidimo napis na- zaključil swjo Športno pot. Ko- *vcti, ki naj bi vam lajne, ki jih je tudi prodajal v predvsem pomagali, kako Čim najbolj krmnih obdobjih, danes bolj kakovostno in aktivne pre- služijo le še statistifei Športnih živeti prosti Čas. Kot športni- muzejev in Mednarodnemu kom rekreatiucem vam pred- Olimpijskemu komiteju. Matti vsem iz tekaškega okolja posre- je bil izjemen na treningu in na dujem nasvete in navodila. skakalnidr a vse to ni doi^olj, da kako se lahko ämbolj kakovost- športnik postane bitje, ki družno lotite tekaške vadbe, nastc- hi koristi in skrbi za pozitivno pa na tekmovanju, pripomoč- stran življenja. V njegovem primeru gre za 'h za trening ... še bomo go vorili o teh zadevah, a ne mo- vrhunskega športnika in ne za rem mimo zelo pomembnega nas kot rekreativne Športnike, a dela športa, ki se nanaša na tako eni kot drugi moramo njegovo etično stran, kajti Šport vzdrževati pozitivne navade nam je lahko vse življenje v to- na vseh pod ročjih ž i vljenja. lažho in veselje, pomaga pre- Prostor za šport je dovolj velik fnagovat I stiske, nas uči o nas za vse, ki sile želijo vstopiti, in samih in pomaga, da se z roba dolžnost nas vseh je, da tudi poraza odrinemo k zmagi. Odkrivamo tudi naše zmožno- ravnamo v skladu s športno etiko. Toda nekaj je o tem k govo- sti, do kam lahko sežemo in kje riti. drugo pa to dejansko stori- se moramo ustaviti. To ne velia oziroma izvajati. ne- le takrat, ko smo na prizorišču kdo od nas boljši, mu čestita- našega Športnega udejstvova- mo, prav tako naj boljši čestita nja, temveč tudi zunaj tega. v tistemu, ki je za njim, ga po- družbenem okolju. Šport v res- hi^a/f i« mu da nasvet, vodilo, niči lahko deluje zelo pozitivno da se bo še bolje razvijal Lah- - ne vedno in ne vedno popol- ko pa, da Je tisti slabši na tek- noma, a vendar in. to je movališču pa boljlt na drugam pomembno. podroi^u In ho svojemu boljše- so dO' mu tekm(u:u o- ping. pohlep, goljujanje i« nđsi- magal in ga spodbujal, da bo Ije, pa so v Šport prinesli tisto dosegel kak drug življ drugo stran, in to stanje nas za- Predvsem za to gre. Zadnje skrbi. Legendami finski smu- afere v Športu in nešportni do-Čarski skakalec Matti Nykae- godki, kot je bil na koncu final-nen zaradi svojih briljantih do- ne tekme SP-ja v nogometu. sežJiOv upravičeno nosi ruiziv športu nikakor ne koristijo. najboljšega skakalca I'seh ča- Glasovi tekači tečemo, po sov, toda druga stran njegovega teku ob dobri kapljici kakšno življenja je popolnoma podrta. rečemo in žel imo drug druge- številne ločitve, pretepi v opi- mu tako in drugače pomagati, tem stanju, meseci, preživeti za Pa obilo smeha je, predvsem ko zapahi zaradi nasilja so ga za- Tone kakšno zgodbo iz svojega nesli na stranpot, iz katere se otroštva pove. GORENJSKI GLAS {orek, 18. julija 2006 PISMA / KAŽIPOT info@g'glas.si 21 Spoštovani! OdgovoT na prispevek Či Malomarno ravnanje "Svoboda zlata nič več gave koristi brani Računsko S kemikalijami m na obzorju sodišče r Gorenjski glas, 4.7. 2006, str. 25 sodiiče RS v okviru Zakona o računskem sodišču (Ur. 1. ÄS, ft. u/oi) samo- Podjetje Agroruše, d. 0. 0., po Sloveniji, iz katerih so bili SUyvfTvi izgnani v taborišča ali so bili drugače zazriafnovani s ff tcroijem okupatorjev. NeinŠka • medijska družba Je nosila pre- težni dei strokov. Film je bil PCD Sinokučje izdah "Pro- predvajan na pokrajinskih in Tovarniška 27, 2J42 Ruše. za- gram" za "Srednje kmetijcev kriyeimih TV postajah v Now^i-radi neodgovornega in malo- treh dežel" na 'Konjeniškem ji. v novembru 2000 inJanuatja stojno določa, katere rmzije bo ^ ^ mamega ravnanja s kemikali- prostoru ob Cesarski cesti pod 200j (skupaj ok. ipur). Pilmje izvedlo u posameznem obdo- Pred kakšnim mesecem sem zapisano • posvečeno jj. ohletnki o sv o h bil posnä v nemSkem Jeziku in nato podnasMjen v slovenski je- lu. />n določanju revizij, ki KmeHjski zadrugi Lesce ku- o ditve. Verietnoje bilo zamiš- zik. V Sloveniji Je fim prtdvaja- Jih bo izvedlo v posameznem pripravek Bioformatox (200 g) omenjenem podjetja. kokdanktm letu. raiunskc so- dišie obravnava predloge z za eno... osamosvojitve. GTV Kranj. TV Pika. TV Tr- Pod tem Je podpisan tudi Za- bovlje in TV Now» Gorica. RTV Nö embalaži je bila nalepka z uodza turizem in kultuno Žirov- Slovenca in POP TV pa sta od- konom določenih subjektov. navodilom za uporabo, kije niča. Kaj ljudje ob tem misijo? klonüi predviđanje. Obenem vsako leto prejme šte- navajalo koncentracijo 20-pg To kar si mislim, govorim in pi- Drugi dokufneniami ßm. ki vilne pobude s strani fizičnih ^^ ^^ ^^^^^ ^^^^^ p^^ kmjaz,dc^sovMniZiromica traja 58 minut, z naslovom in pravnih oseb. Tako Je preje- ^^^^^ ^ položajih in na delovnih me- "Žrtve vofi^a nasilja J943.45" - lo ludi pobudo g. Antona Kose- sredstvo in ga danes želel upo- .^h slabo pisfneni. nerazgledani Je bä posnet maja 2002 v sodeh- vanju z GTV Kranj. V jilmu D/S ni hotel sodelovati, razen stavbe nekdanje tovarne ohu- embalaži (posebnih tiskanih ki, ki jih (po lastnem prepriča^ KO Branik in to preko KS Bra-tve Planika na Breznici, ki jo ^ sposobnost kar nik (pitdsednici KO Komen ni Ija. h se nanaša na revizijo 2a vsak slučaj sem še ali pomanjk^ivo izobraženi nakupa m prodaje poslovne na lastniki, uradniki in posamezni- je. kot i^ druge, proučilo z vso v feo sem 2 grozo ugotovil. resnosti 0. rcasamata. da na njih piše koncentracija Pavel BeJtbr V skladu z 49. Členom Po- ^^, ^^^ 2« slovmka Računskega sodišča prilagam sliko. Ker ni^ _ RS (Vr. L RS. it. 91/01) je sem mogel veijeti. da bi se kon- program dela za izvrševanje ^entradja v tako kratkem času AhvOCtll A revizijske pristojnosti račun^ ^^^ ^^ VUV«UIU skega sodišča zaupen m mora ^ ^^ ^ uspele prepreäti sodelovanja). Film je bil premiemo predvajan J. S. 2002 m prir^itvenem prostoru KS Branik, nato pa še 7. 2002 na gradu Brestanica. brez tamkajšnjih izgnancev. Film je bil še predvajan na CTV Kranj fn po vseh mogoäh inter- biu varovan kot zaupen do iz- ^^ ^^^ ^ y^^ ^ Vse priznanje D/S-u pn or^- tudi m RTV Sk^ija teka koledarskega leta. na ka- Agroruše. ki mi je povedal, da srečanja izgnatu^ev ob f^j. 4. 2004). V začetku kta tero se nanaša. Pmv zato sta ^ proizvod prihaja s Češke in > 2006 pa tudi na Deželni TV zaposleni na računskem sodiš- ^g^^^ni samopreprodajajo in ^^ ^ ^^^^ P" Ijuhljani. saj skoßu Loka. ču, kiju v pismu navaja g. KO' ^ ^^^^ i^^ncentradja 20- se spomini na takratne do^ke p^ navedenih jilmov pa je selj, ravnali skladno s pravno podlago in podatka, kije opre- jog na 10 (deset) litrov vode. Ker sem se že večkrat srečal s ne sm^o pozabiti oziroma se ne ^ Zdndenje izdalo v samo- smgo nikdi več ponovui. Na tem naložbi Katalog taborišč sloven- deljen kot zaupen, nista raz- porjurnjkljivimi navodili la fi- ^^o'ova*'^ ^ « ^opet srečali ^ izgnancev v Nemčiji z zem knh. Dejstvo, daje podatek, b tosanitama sredstva omenje- ki 50 prebili hude čase v ijaHdom tabori in 63 fotogrc^- gaje želel pridobiti g. Koselj ^^^ proizvajalca (npr. nava- Uiboriščih Nemčije, jami v slovenskem in nemškem zaupen, pa ne pomeni, da nje- ^^^^^^ ^ ^ Avstrije. Srbije. Hnnške in BiH. jeziku Ur knjigo Brezpravnost, gova pobuda ni oziroma ne bo razmerja v gramih na določe- ^^^ P^ nasjc predvsem go- i^^oni, umori z §avno temo - vključena v program dela za ^ ^^^^^^ ^^^ ^ wr predsednia DiS-a. ga. Ivice ^ j^ß^^ izvrševanje revizijske pnstoj- ^^ ^ • Žnidarfič. kije v svojem pvon* j, p^ naložbi Metropol- riosti računskega sodišča. MAG. NINAFURMAN zodmi lahko pride v prodajo. DlS-ovepnspevke.toje jj^g^f Koliko Slovencev Je za deset- ^ ^tenhj^ opisana ^^^ zaeyü:mt v Soo iz-krat prekoračilo koncentracijo Zgodovina izgnanstva Shvencev ^ ^amo v nem- Vodja kabineta ^ • ^ Biofonna- u za e nem- pftedsedn ka toxa, verjetno ne bomo nikoli P^J^ poudarila, da o Izgnanstvu ^ javnosti Kyxjiffi je bila prvič Račuksko sod1sće RS 20- izg^ih v Sloveniji Še ni bil predstavljena v NUmbergu. apri- kaj vse vrste nadzora delajo to- P^^ noben fim. Ne vemo. ali ^005. Za slovensko javnost ■ ■ lifco napak in venetno tudi res ne pozna ali pa namenoma žal ni uspeio izdati knjiga v tega ne. zakaj davkoplačevalci 'gf^rira ' 94' '45 shvenskem jeziku, ker v Sloveru- Odkritjeplošče plačujemo razne neučinkovite ^''^J' ^J > Zän4Zfnje že ji m bilo interesa za tak projekt, na letališču inšpekcije, ki m take zadeve a 2000 posnelo pn^i doku- ^^ pa nimamo dovolj financ- Ljubljana moraU prepreäti že pn izhodu fil^' 77 nik sredstev, da bi knjigo izdali v iz tovarne ali pri prestopu dr- ^ naslovom Slovenk žrtve samozaložbi. Popravek članka "V SPOMIN UBITIM NA BRNIKU" avtorja Simona Šubica z dne 30. junifa 2006 Vsebina Sanka, ruiveäenegß pod zvezo, ni točna, saj pododbor združenja PIP Brnik v nobenem primeru ni pododbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Članek pojasnjujemo m dopolnjujemo s tem. da so na spominski slovesnosti aktivno sodelovali v Častni straži, s p raporo m i n govornikom dan i Policijsko veteranskega društva SEVER Gorenjske, Pododbor Brnik, nekateri izmed njih pa so še vedno aktivni uslužbenci Postaje letališke policije Brnik. Veteranski pozdrav! žavne meje. Lep pozdra v nacizma i n poplačilo od»x)dnin. V ßlmu s svojimi prispevki D/S Ml hotel sodelovati, kljub M. Mekteij naši želji. Film Je za nas posnela Langusova 12, Radovljica nemška medijska hiša v krajih Združenje žrtev OKU PATO R J EV 1941-1945 Kranj Franc Rovan LETUJTE ŠE UGODNEJE vse ao konca yi^/m? eefUJ polpemhna pri bivanju 2 dni ali več že od Boia^ Šterk Policijsko vptiransko drustvo sever Gore niske poppp5qr Brnik I^EMNO UGODNO V JUUJU IN AVQUSrV en ctnk äo leta v iobt z iivcma odrmhrna ouiMrna ima brejpldöio bivanje phpalcetu ' ali vet\ M u ena m otroke (oscalt pc^pusD se ne seSte^joJ peiier anfmaojih progam ' v snnino in , v iudovH s^t ^ ' firme C Jopofšica 1 03/8963; 00m02 Br^.-plac*nsuvlfci: 080 14 20 r 03/896 34 00 HALO • HALO gorenjski glas telefon: 04 201 42 00 :i oDi^vp do t^terpnu M/riM CC 'J^Sg O'^llO^-*! 1) r^ iQ^Sir I po poui ^nirTtTcadn M W^t/OD i futi^ H UNtC^'^^^iK;'^ lANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVLJICA. TEL: 04/53-15-249 Trst - pos€Zonske razprodaje 28, 7.: Madžarske toplice 12. 8 - 15. 8„ 24. S. - 27. 8., 31. 8. • 6. 9,; PeljeSac i6. 9. • 23. 9.: Kopalni Izfet ' Izola 24. 7.: Cardaland 19. 8. Obvestila o dogodkih ob)Avl)Amo v rubrik glasov kažipot brezplačno samo enkrat. prireditve Koncert Bohinj • TD Bohinj vabi na drugi koncert Festivala Kanal, ki bo v sredo, 19- julija, ob 20. uri na paviljonu Max Zaxter -Ribčev Laz. Nastopila bo skupina Green Town PLEH Band. Poletni semenj Kranj • TD Kranj prireja v soboto, 22. julija, Poletni semenj. Prireditev bo potekala v starem delu mesta Kranj, na avnem trgu pri vodnjaku, od 8. do 13. ure. Počitniške delavnice Triid - Od ponedeljka, 17. julija, do četrtka, 20. julija» bo ob 10- uri v Ca§perjevem kotičku Tržiskega muzeja počitnifka delavnica igrajmo se turistične vodiče. Od ponedeljka, 17. julija, do petka, 21. julija, bodo med 9. in 12. uro počitniške delavnice tudi v Mladinskem centru Tržič, med io. in 12. uro pa v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja. PROSTA DELA študentje,dijaki www.m&4>iu« ii-ai. m xn Kranjska Gora - Lokalna turistična organizacija Kranjska Gora vabi na Trg na Gorici (pred cerkvijo), kjer bo i8. julija predavanje z diapozitivi • Julijske Alpe, ig. julija nastop cit- rarke Danice Butinar in kmečke igre, 20. julija pa nastop ansambla Storzfč In kmečke igre. izleti Kolesarski izlet Kranj • Kolesarska sekcija DU Kranj vabi na kolesarski izlet Kranj-Tržič(kopanje)-Kranj v torek, 18. jul Odhod Izpred društva z lastnimi kolesi. ob 8. ur Pohod na Okrešel) Kranj • Planinska sekcija DU Kranj organizira v četrtek, 27. julija, pohod na Okreielj {1396 m). Odhod z avtobusom ob 7. uri Izpred Globusa. Cena: člani 3,000 SIT, nečlani 3.900 SIT. Prijave do ponedeljka, 24. julija, v društveni pisarni. Za prehod meje potrebujete osebni dokument. razstave Tržič - Turistično društvo Tržič vabi na razstavo umetnostne obrti Dušana Zavška. Občina Tržič vabi na razstavo 40 let prijateljstva mest Tržič in Sainte-aux-Mines avtorja Lada Srečnika, ki bo do 23. avgusta. Gostišče Smuk pa vabi na Fo-torazstavo Janeza Pipana Brazilija do 31. julija. Kranjska Cora ^ Galerija Radman Kranjska Gora vabi na razstavo Slike, ustvarjene na kolonijah Kranjska Gora 2002 in 2003. Liznjekova domačija vabi na razstavo risb in grafik iz obdobja 1950-1960 akademskega slikarja jaka Torkarja. Bohinj - Razstava Panjske končnice malce drugače, ki jo bodo odprli ta teden, je že na ogled. Teme so vzete iz knjige Bohinjske pravljice avtorice Marije Cvetek. predstave Otroški poletni Kiselfest Kranj - Čarovnik Marlizz vabi v četrtek, 20- julija, ob i8- uri na ogled predstave Živalske čarovnije, ki bo vrtu gradu Khislstein. obvestila Tržič • Letno kopališče Tržič je odprto vsak dan od 10. do 19. ure. Kranjska Gora • Aqua Laris odprt od 9. do 23. ure, zadnji vstop v bazen ob 2U uri. Bazen v hotelu Lek je odprt od 9. do 21. ure, ob ponedeljkih od n. do 2i. ure. f MALI OGLASI i nfo (§>S'glas.si GORENJSKI GLAS torek» 18. julija 2006 Ii U- v 1 I Otroški poletni Kiselfest 2006 Ob četrtkih na vrtu gradu Khislstein 2 v Kranju Vse prireditve so ob i8. uri 20. julif: Ćdrovnik Marfizz "Živalske čarovnije" te) predstavi ndstopajo predvsem živali: morski praSi^kl. golobi, dva psička In belonosa opica Vili. Otroci se pri predstavi seznanijo tudi z dresuro živali, ie posebej psičkov m opice, ki JO po predstava lahko tudi brez nevarnosti pobožajo. Pro|ram je humorislično obarvan, bogat z rekviziti, Živalmi in prekrasnimi čarovnijami. Četrtek, z*?.?, ni predstave! Tel. 05 97 400 37. gsm 040 756 758 Vstopnice so na voljo uro pred predstavo, cena 600 sit LOTO Rezultati $6. kroga • 12. 7. 2006 1, 2. \x, IS, 24, 2S, 5S in 29 SEDMICE Ni! 3. 4. 3 Lot k o: . 1, s, LOTKA NI! Predvideni sklad 57, Predvideni sklad kroga za Sedmrco: 620.000.000 SIT 7. kfoga za Lotko; 43.000.OOO SIT DELNIČARJI DRUŽBE PRIMOŽ TRUBAR D.D. Poteza Naložbe d.0.0. vas obvešča, da je nova odkupna cena za vaše delnice 11.000 SIT/delnico. (45,90 EUR/delnico)* (Ponudba velja äo pridobitve željene količine.) Delnice lahko prodate v prostorih Delnica d.0.0., Tavčarjeva 16,4000 KRANI Za prodajo potrebujete: osebno izkaznico, davčno številko, si bančnega računa, potrdilo o lastništvu delnic. Priporoitlo, namenjeno ilrNmu krogu oseb. ne upoSteva izkuSenj, fi-rian^r>ih moinout m namenov pc>same2n««&ebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje, ki bi lahko ob nespremenjenih estalth elioHiČmah bistvene vplivdiina vsebino priporočila. Seznaniitv z vs^mi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje |e pogoj za oblikovanje ustrezne in* VRSTICijske odločitve, Vsebina pravic do delnic Izdajatelja TI^UBAf^ 0.0 so navadne imenske d«lnice z glasovalno pravko. prenosljive skizdno s stalutom izda-latelja, s katerimi se ne Trguje na o^aniziranem trgu oz- za katere fzdajatelj nI pprav)! D^^iopkajavne^nudb« ali pridobil dovoljenja za nadaijno javno prodajo w lako ne zapadejo pod dolo£»la Zakona o prevzemih (Ur. I, RS il. 47197.2pf^)- gekko I T^K ^000 Ki^n) ^ inio ^ 04 2341 999 ' 031 67 40 33 PRODAMO STANOVAN|A KRAN) * CSNTER* nova stanovsnja v popolnoma obnovlieni meiäin^ki hiii v cenloj merta: • 3'foboo ms, pntličjei cona: 25 i99.$$9*oo SI T • 2*sobno tnif pntlićje, cona: 23.^2 792,to srr m2, i* nadstropj«^ cena 1.866.80 SIT • 34obne duplex 96mz. i. nads^p- fc m man&ardd. cena^ 59 620 022^7$ SIT «l'SobnodupIci 9487 1. nadstrop^ je m mansarda, cen»; S1T «2«sobno mz. rtiansarda, cen^ 27240334.60 sr BEGUNJE NA GORENJSKEM; 2S i shramtOi 60 m2i L nad^ropjc 3/4. [kitno parkirišče. b»lkon, mrrni (ek^ta. «n* rriio SIT KRANJ PLANINA: iS. 43 mi. L )9SSr ddno obnovljeno 20c6, nadsiropre ^/4 ncopn?fntj«no, «dfi^ Ukoj. (8 \ mio srr KRANJ VOOOVOD^sovblrtini« Dovoljena gradnja »nocunovanjske hii« vireh etažah. Cena. 11 mio SlT JESENICE; ve^ zazidljivih parcel na sončni legi: parcela 1.062 m2 • 13 mio SIT^ parcel« 1.07$ mz • )4,5 mio SIT, parcela Z$\ m2 * 15,5 rnio SIT^ parcela 4S5 m2 * i6.SjS SlT/m2i parcela i.Soz m? ^ 14432 S)T/m2 PRODAMO POSLOVNE PROSTOfif LESCE; 150 ma, obn. 1996, opremljen noini lokal v obratovanju, možen rU^i najem, cana: 72 mio SiT ih 300*000 SIT/meMC www.t«kkoprojekti&l o o 2026-172 031/605-114 PE TRŽIČ: 592 43 00, 041/515 965 STANOVANJ PRODAMO KftANJ«Ptanina \l 2 nad., 39,60 mz. . izd. 1983 za mio SIT (75113 EUR) KRANJ ^ Planina L 3 nad ,$0,70 m2, izd t978za 23 mfoSIT {95.977 KRANj ^ Planina 1,2S$. 5 nad, 63,^ mz, I. ZB 22^ mio srr (95^143 EUR) KRANJ * Vodovodnr stolp, 4. nad, 66.5 I. izd^ 1965^ obnovljeno za 271$ mio S FT {114.755 EUR) TRŽiC • IL nad-, 3^80 m2, I. ird ig$62a u.j mte SIT (51326 ti oprema oz. za i2»9 mio SIT EUR) z opremo TRŽIĆ*2S5,II nad.44,75mtJ.obfKjve 2000 za 10,5 mio SIT (43.S1; E ga-r^ 2,1 mio S VdiC • 2SS, 53 m2, L izd. 1900, obnov-Fjeno 2002, oprema ostane v stsnova^ nju za 15 SrT (62*594 EUR) TRŽIČ • Oetrifica, ass, K nad, 60.12 rr«, I. izd.T9762a't&,6mjo SIT (77.616 EUR) TRŽIČ * vei 25i. leto obnove 2005. raz-Ik^ih vehko^ od 53.22 m2 do 7463 m2 po ceni od 15,904 mio SIT (66.367 EUR) do 21494 mtoSrr(S24S7 EUR) TRŽiČ-2,$ss, IL nad., gomzj izd. 1950 za 13,5 mio SIT (56.335 EUR) T1lŽfČ-2,5S5, P, 67,$ mzJ. izd. 193$. novijeno 2a 15,5 m^o SIT (646S0 EUR) i nad., 55 mz, I. izd. 1950, za ijm^o srr (62.594 TldČ • 35$, mansaidoo, H. nad. 7404 mz, . 2C05. za 1&9 mio SIT TUŽIČ - 3»$, pritličje, jS.zi mz. I. izd. 200^ za ii.9 mio SfT (7S.869 EUR) TRŽIČ • 3SS, v f. nad. samostojne hiS«, v celofi ob^ovl|o5to|en vhod In v$e lojeno (centralna, elektrika, voda), vrt ok 3P mz, garaža V> klet44 mz h- n^strHek za 2 avta. teto »izgr. 197& adaptirana stan p. S6m2 za 37,5 mio SIT (156485 EUR) KRANJ • okolica, 1 stan, KiSa, I. izd. 2005,140 m2 stan. p, okrog hiše tera* sa in ok. 3800 mz zemljliča (travnik, njh va^ Se ena zazidljiva parcela), ccna 120 mio SIT (500-7S1EUR) KRANJ - okolica, s stan. medetažna hiia. I izd^ 1979. delno podkletena. ok 180 rm staa p. « 39 rru kleti, lokacja mima, bližina Kranja^ za mio srr (370.000 EUR) novo KRANJ • okolica, 3-stan hiia, I izd. 19S0, adapt 2000, dvojna garaža, uta. pnzidek 40 m2, skupaj ok 400 mz stan. p.. 497 mz parcel, za 65 mioSr {571^40 £UR) KRANJ - okolka, i-stan.hi^. I.izd. 1974 v priüiQu ö^avnica ok 140 m^ (stropi 3,30 m), I. nad. 3,55$, 100 mz slan. p,, parcela 395 mz, za 48 mio SIT (200.300 EUR) novo JESENICE • poi garaža, 94 mz stan. p., 136 mz vrta, 162 mz dvoriSča. v kitfi iss, v pntli^u, 2SS, I czd 1948. del* no adapt , za 26.5 rn^ SIT (1^0.5^3 EUR) PREDDVOR^z*stan hi§a,zxzssP064 mz, terasa, posebej garaža, nad n|o brunanca.Uzd 194S. adapt zoco. par* cela 598 ma za ceno ss mio SfT, TR^« okolica. 3-stan. hi{a, i. izd 1 ok. 180 m3, parcela 726 mz. cena 59 mio srr (Z46.202 EUR) TI^IČ « pol hiie, I. izd. 193S, 3SS 100 m2, parcela 450 mi za 27 mio SIT {112 669 EUR) TR2iC • Golica. 2*$tan. {zt 45s), I. izd. 1980. parcela 705 mz na r^vni sonCni kv kaoji za cer>o 40 mio SfT (166.917 EUR) TRŽK^ - okolica, hiia eno ali lahko d^o- Stan o\l 260 mz slan površine, kleL n mansarda. parčka 532 m2. ni objekt, lete jzgr. 2000, lokacija izven naselja za 69 mio SIT (287932 EUR) MEDVODE nan. hiSa I izd^ 1989, ok 180 m2, parcela 450 mz z motžnostjo 4 i J 3 dokupa ok. 500 m2 zemlje, cena 39.0 mio srT (162744 EUR) ŠKOFJA LOKA * okolica, poslovno-stanovan|ski ot^ektvIlL grad.fazi, stan. p. oIl 186 mi, pare 570 mz^ cena 40 mio srr (166.917 EUR) (epa lokadja ^OFIA LOKA«M\a. z^n. hiia, ok 115 mz slan povriine vsaki etaž^, vsa pi^ktctena, na pa^ 980 mz, I izd* 1978, vzoTTu vzdrževana. lepo zaseiana okold, adaptirano 1980, cca Se mz slan. p, garaža, venska kicL p4(ceka 1550 mi Hiia potrebna adaptacije, izredno lepa lokacija (n» hribu) z lepfm razgledom na okolül« griče. Nekoč je bil gostinski lokal - mož^ nost pooovnega obratovanja za 148 m« srr (61.759 EUR) POSLOVNE PROSTORE DAMO V NAJ£M, PRODAMO NAJEM KRANJ'Ok 240 m2 {P izsmz. L nad. 115 m2 wdiko dvoniče 2 več P mesti, ograja r», cona 1440 SlT/n^ za mz + slfoSki KRANJ • okolka, ok 100 mz, v pnvatni .soba20ms.2 soba7oma,sa- -h tui kabina, cena 1440 mn za mz ^ stroiki KRANj • Pbnina. 83 mz, oajem z pom inwitar^a za ceno 120.000 t stroški najem brez odkupa inventarja za srr (95.560,00 euR) PftODAMO HiSO NAKLO OKOUCA; samostojna htSa. I P*N*M, 200 ma, parcda 863 mx dve garaži, na čudovite lokaciji« cena* 47.92^.000,00 SU (200.000,00 EUR) PODLJUBELJ: ekskluzivno prodamo ko htšo na atraktivni \ö- kadji, I. <976. delno obnovijena, redno in lepo vzdrževana, JJO mz uporabne povrSine» parcela 1300 rnz, cena: 67.099 200,00 srr (280.000,00 EUR) PfK)DAMO ZEMgiŠĆA SRTTOF VOCE; claklmivrvo predamo ve< parcel v delu Vog, 515 do 1035 mz, cena: ^s.946,00 SIT/inz (150 6UR/fn2) KUPIMO ZA ZMANS STTIANKE KUPIMO PARCELO OK. 1000 M2 V OKOiXIl PREDDVORA OZ. TftSTENlKA Atl OVO-STANOVANJSKO HiSO PRE05TAL0 PONUDBO NtPfiEMIČNIN NA NASI SPLETKI STTJANI wv/v/ »mp*projekt*5i R(Ai CSTAtt svet re d.».o. tWöfA KaAK] Nai^piJ^va v(iovljeno pred 10 letj, lep ranted, ZK v postopku, cena z^ mio srr (104.^3 EUR) lOtANJ • Pbnina ti; pronomo dvosobno stanovanje. 73,07 mz, 7. nad, L i^Sz, zek) prijelo, hitro vselirvo in vpisano v ZK; cena 23,5 mio SIT (102.237 EuR) ŠKOF|A lOKA • Groharjevo n.; 55,10 mz, L1966, phjetno trisobno, mansard^ no stanovanjcv nizkem bloku, «nazo mio SfT (83.458 EUR) KRANJ ^ Planina M; iSS, 53.81 m2,1. 19S3. 3. nad,, delno prenovljeno, cena mio SrT <93.891 EUR) HISe prodanw KRANJ • Srednje Bitnje; pobsnca dvo^ stanovanjske h^Se, >41 mz stanovanjske povr&ine v pritličju, parcela i8a mz, vzdržev^ru in adaptirana 12000, cena 31 mio SfT (129.360 EUR} KR/WJ; v vrstni pozidavi Prfmskovo, ob Zadružni in Jeleni ulid so na voljo le tri enote dvoj6:ov & po iao do 15$ mz ^novanfske povriine* vse zgrajeno do tr«tje, podal^iwe faze. Parcele so velike od 235 do mz. Certe od 39 do 43,3 mio SIT (162744 e plaCa|0 provizije, predamo ŠKOf^A LOKA' Sveti Duh: $tavbrK> 2«m Ijišće974 mz, ob reienempasu. Oovofje- na so stanovanja, kn-ietije» prorzv. dejavnosti, äport In rekieadja Ravna, sončna. Cena 26.360,00 SlT (110 EUR/mj). PODViN' Moinje; mz, sončna. ravna parcela prav)lr>e oblike v območju Dkdo-stanovanjskih hii^ cena ia mio S1T 2C0RNJI BRNIK; 6431 m2, zemlji znotraj posdrtvenega obmo£)a< za po* slovr>e dejavnosti, lahko v dveh ddih, (85 EUR/mz) cena 20, CERKLJE na Corenjskam; 3703 m 2, zem^ ji!^ znotraj poselitvenega obmodja. za poslovne dejavnosti, lahko v dveh del^h, cena 20.239^ SIT/mz (E$ EUR/mz) ZBILJE; 8iSrm, trikotna, ravna, na robu naselja, ob gozdu, asfalt do parceie, cena 31.153.00 SlT/m2 (130 EUR/mz) MOS& 1009 mz. ravna, ozka parcela z direktnim dostopom pc as^l^rani cesti, Pcdežel^^ lep r^^ed, 9 km c Kra^ nja proti Smledniku, cena 2$.3&0,00 SfT (iioEUft)/mi ŠENČUR; 462 mz, pravokotna, ravna parccla ob Velesovski cesti, cena 3US3»^SrT/m2 (130 EUR/mz) www,svel*nepremicnine,si 1 t o o ^ £ 9 1 Mv^reflAl«. rvf0r«miciiir^ ¥ ve n u m d„ fsm: 03i/6»4 777 «•p^ita: lUiiittvtftufn.ii PRODAJA Z%4 8Hnje, 610 mz, zazidljiva parcela, komunalno neopremljena, na zelo epi, mirni lokaciji ob gozdu, ccna: i>0 EUR/mz Blejska Dobrav«. 406 in 67$ mz, zazidljivi parceli, pnkl|u£ki ob parceli, cena 90 EUR/mz in 8$ EUR/mz iSCSMO za znane stranke Kran) m okolica za nakup iičemo stanovanja, različnih kvadratur in eno* družinsko hüo z manjšo parcelo. Kranj, Preddvor, Bled, za nakup iSC^ mo zazidljivo parcelo. 600 do 800 mz, lepa lokaci www*venu m^si FESST, d. o. o„ inska d^tžba» uliCA 5 etefen; 236 73 73 Fax: 236 73 70 Epoita: Intemel* www/esst.sl . ZA ZNANE STRANKE VZAMEMO V PRODA|0 IN ZA V NA}EM NEreE-MKtNINS VSEH VRST. STANOVANJA PRODAMO: KRAN): dvosobno, 39.23 m2.1, r^d,, I. izgradnje 1958, obnovljeno, cena >8.900000,00 srr (?S.868,30 EUR) KRAfJ): dvosobrto, def no mansdrdno, 4/4, 39 mi, L izgradnje >999, cena 72.ooo.ooo.oo S (T (91.80437 EUR) KRAN): ins^no, II. nadstropje» 76.00 ms, balkon 6,00 m2, klet i$,oo m2. obnovljeno 199$, vselflvo 2007, cena 26.300.000,00 SfT (109.747.96 EuR) RAOOVgiCA: tnmpols obno, pritličje, I Izgradnje ?occ. 79.^3 garaža. «na 33.549.600,00 SfT (140.000,00 EÜR RADOvgKAV.nadstfOp^, brc dvigala. v i2m«ri 57 ms, f. izgradnje 1965, «r>a HIŠE PRODAMO: KRAN) HU)E: pol stanovanjske mse v izmen 116 mz. dvort^de 321 m2, Izgradnje 1950, cena 39 ooacco,oo SfT ODDAMO V NA)gM: KRAN] PLANINA II: novo dvosobno, pritii^e. 48 m2 «10 ma klet. terasa. I rz-gradrtje 2004, 95.856,00 SfT/mes« (400,00 EUR/mes} + VIKEND: 2C. jEZERSKO: poći(nlSka hišica na parceli 214 rni. Izmete 26,00 rn2, dovoz asfalt, 13 900.000,00 SIT 2 wwwifesst .si www.coren)skjglas.sl Gkof+I^oil Mlinska ul 1, f^aribor, PE TržtČ, Ste Mane Ayi Mines 9/8 Telefon- w 5949, 030/30 20 11 STANOVAN)A PRODAMO BISTRICA PRI TRŽIČU - Deteljica. 2-sobno, 60,12 m2. IX/^ 11.1976, cena-18.6 mio SIT (7.61642 EUR) KR>^) • Kidrifeva, 3 $c»bno, 81,3 m2, II. nad. adapt 2003, opremljeno, cena' 30 mio SIT HISE PRODAMO ŽfROVN ICA • Breg, «an. hiša. nad^n-datdna. 300 rr\i biv. povr&ne, garala in gosp postopj« 80 ma, p^rc. $co ms, 1. t. 2003, cena: 43 mio SIT {179 435,82 EUR) KRAN) • okolica, Trboje. 2>stan. hiša, 256 mz bfv. povr§^r^e, pare. S21 m2,1.1. 1984. obnovljena, opremljena, un^en vrt in sončna terasa, cena' 53 mio SfT {221.165,08 €UR) PARCELE PRODAMO LOKA PRI TRZtCU • zazioijiva 18.000 m2, pnmerna za poslovno dejavnost f3vna, sončna, vsi cena: 19.171,20 S IT/ms STANOVANIA ODDA MO KRAN) • Planina I, 2'SObno, 60 ms, 10,1.1.1976, opremljerho, najemnina' 8o.cxx> S(T/mes (333,83 EUR/mes) GORENJSKI GLAS torek. julija 2006 MALI OGLASI, ZAHVALE info@g-glas.si 23 NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM NA PLANINI, pnxJam rrtoflemo opremljeno garsonjero za gotovino, 9 041/292-661 ENOSOeNO STANOVANJE v stram, 4 4 m2. vmimerri bloku, zba!k> nom, Iqp razgled, 031/732-664 MERN N EPREMICNINE 9 ist^ tr^ 12, 4000 k^r^n) T«l 04/20213 Si« 202 3$ CSM 051/320 700, Emaikinfe(2^k3'kem.5 DVOSOBNO Tržič, 50 rr>3, obnovljeno. sončna lega, cena: i S .000,000,00 SfT, 9 CMV637-100 fiOOöW TRISOBNO Kranj« 34 m2. nad.. ;eK&lok, 0Dremlrer>0, renovirano, Fs/C oknd, sasteKl^en balkon, CK na plin, rrirna ickadja, c«na: ugodno, 9 041/368-713,040/426-233 ecowao ODDAM GARSONJERO, vhši D^i Kranju, samski iensio. • 031/S05'412 oooe?" ITD NEPREMIČNINE, d.o.o. MAISTROV TRG 7. 400Q KRANJ TEL, 04/23-81'J20, 041/7$S*296, 040/204-661, o4i/9oo>oo9 lld.neprernicnira^stol,net www.ftd-plus.si ENOSOGNO, 9lanovanjo v Kranju, po 17, un, 8 031/309-114 800W>3 NAJAM6M MLADA DRUŽINA, najame (Ivo- ali liv soOno stanovanje v Kranju aH bližnji okolici. « 040/47-50-70 ocoeau HISE PRODAU VRSTNO. Končno hišo, 240 m2, v Kranju, aončrbd le^a, v zeleriem pasu, mirno, novo» Slan. rtaso^id, 883 KUPiy MANJSO hišo, 2 nekaj vrla. v okolici Bleda ali Radovljice, lahko potrebno popravila, 9 040/887-101 eootoar VIKENDI» APARTMAJI PRODAM terme olimia. • aqüalur^a, lesen poč. aoartmđ 30 fn2 m 18 m2 oy. atri-ja, opr^ljen 2a 5 oseb, KTV, telefon, prodam ali men^m za os. vozilo do S mip Srr. lakojšen prevzem.» 041 /368-993 KOS? k? POSESTI PRODAM PAftCEtO, okolica Kranja. « 031/536^51 «001/3 V Šenčurju, ruprodaj c^e par- »njica pri •51. VEČ GOZDNIH PARCEL, Kropi in Selo pn B edu, 36, 041 /936-949 POSLOVNI PROSTORI ODDAM GOSTINSKI PROSTOR. okotca Cerkelj. « 041 /94:^6 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM AUDI A4 1 9 TDI 9&.000 km. srebrne barve, ma, cena: 3,300.000.00 041/259-272 . 03, opre- SIT, « cooe^fa bmw 316 D karavan, km, moder, zelo k3pc 2.950.000,00 SFT. . 02. 94,000 cena FIAT MAREA VIKEND LX, I. 97. 041/756-772 CLIO 1.2, i. 99, cena po dogovoru GOLF lil 1.6 benci, I. 92, $ive n^l-no ban^e, rog, do 2/07, « 031/691-00Ö GOLF JXO, I. 89, dobro 040/300-968 . « PEUGEOT 406, J, 99, 146.000 km, servisna knjiga, vsa oprsina, avtomat* ska kJima. 9 04i/70&^2d PE Knij^GMe 23,420? N»ldo PRODAJA IN MONTAŽA: • pr«vm8lik» in pIstiSta. • ArT\oni2er\\ TJI^O^O^t ^iitri servis vo2 • dvioopiika. vse Zä podvozi« vozii. ^ izpušni sistemi kalalizslorji f Ul 04f3i 76 05? «s^ H((p://iArwv^*agMntdrsi ^ ' KUPIM LADA SAMARO 1-3 (1.5), L 96-98. ohranjeno, Oopoldan, 9 Odi/569- MOTORNA KOLESA KUPIM STARE MOPEDE, Ponyeiprese. težje mo(OP)e, iahko nevozne ali poškodova- ne. KARAMBOURANA VOZlU KUPIM POŠKOOOVANO VOZILO, tudi lotak ka - ponuiam največ, lakojžen odkup, prevoz. 9 031/770-833 ooo»ia STROJ I IN ORODJA PRODAM BCTONSK) ME&ALC, U/1201, 19%cenete,»01/83-2^«53 GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM COLARICE, 2 m3, zračno sušervo, 04Ü/239-36S doooiw SMREKOV FASJON, Kos, 9 04/518- KUPIM ODKUPUJEMO HLODOVINO, In ce- uloznJ les iglavcev ter kostanjeve dr^ gcve 04/51-30-34T dopoldan Jn, 9 KURIVO PRODAM DRVA, m«tr^a 9 dostave, < mo2rK)St SUHA aUKOVA^ drva, raz»gana in z dostavo (Kranj), POSLOVNI STIKI KREOm Do 7 let za vse zaposlene ter upokojence, do 50 % obresti. Krmiti na 05rK>vi vozila, ter leasin- gi za vozila stara do )o l«t MOŽNOST ODPIAĆIU NA POLOŽNICE, PRIDEMO TUDINAOOM! NUMERO UNO Robert Kukwc &Pn Mlinska uL 22» Maribor Tel J oi2/2S2-4S'26, mote ci4i/75<>56o, 041/J31-991 STANOVANJSKA OPREMA POHliTVO PODARIM KOTNO, sedeino Babni vrt 9, 4204 Golnik, 9 04/256* 02-38 «»M?o3 GOSPOOINJSIQ APARATI PRODAM PLINSKO JEKLENKO, m štedilnik 2*^2 dobro ohran^n, c^a po dogovoru, 9 04/S31-S&-36 ecceiu OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM OtSPANZIJSKO POSODO, mali rab-, cistefTio 2000 I za kurilno ofje in 04/20-12-200 KLIMATSKO NAPRAVO, Drer^osno, , 9 04/250-10-05 VRTNA OPREMA PRODAM VRTNO, sedežrto gam (turo IZ ma$rvn^ ga hrasta, cena 69.000 sn, 8 04/512-17-77 «oMw? SPORT, REKREACIJA PRODAM OTROŠKO KOLO, 21 Cd, n^ rvmen, 21 pr^eslav, športno vz/netenje, 22,000 srr, 5-10 M, 9 041/92^58 eoMis? UMETNINE, NAKIT PRODAM TAPISERIJE, moliv "Posmnna maska faraorva Tut-Ank-Amor«", «031/225-870 eooe;o OTROŠKA OPREMA PRODAM OTROŠKO POSTEUlCO, baive z vzmelrtico, 9 04/204-20-65 eo»»78 MEDICINSKI PRIPOMOČKI PRODAM NOVO, mčisažno, zloz 031/085-339 mizo ŽIVALI IN R ASTLIN E PRODAM MLADIČKE, Dasrre a^atolskj ovčar z rodovnikom, B 041 /571 -672 «00623i PODARIM MLADEGA KUŽKA, meäanca med stolom c>,ičar}em h kok@<šp3nielom, slar 3 041 /60&656 dous2iA LEPA, pfsana mucka, pripeljem na dom. s 04/533-31-21 googo« TR{ MALE MUCKE, stare dva meseca, 9 04/57-25-154 wxo'o KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM MIKSER, za prašiče, skoraj čisto r>ov, lahko se tudi šrata, 9 041 /450-680 PUHALNIK, in plug, 9 041/296-726 GCMIU SILAŽNO, reHadatno z v9jiin tratorr. (otadf sko tostTKo 165 on, ijjiäJ^* fptv 3m, puhaind^ za žtfo, (mT^M« seno S iBte-^opon, mk^ zaato ri Uri komCKvn Ktas do- rriiaof 38. •041/275*170 STAREjSI PUHALNIK, brez zaser»o, 9 04l/655-d6d TELESKOP, dolžine 15* m m smrekove kole. « 031/6ÖS-146 fionawe KUPIM TROSILEC, Tertnostroj 450 04/25-0J. bcoeiofi PRIDELKI PRODAM ĆESNJE, kva1ite(r^, domaoo tinjstsvke, dnevTKi sveže obrw, ugodno, kmetij Princ, Muda 1 pn Kovorju Trilč, 9 04/595-60^0,041/747-823 MOfe?-^ DROBNI KROMPIR, za krmo, Žabmca 57, B 04/23-10-268, 041/595-355 7« nizek, bc 041/213-801 ižol za laganje, 9 ODUCNO. belO vba, Voava, cena od IbU do 160 STT. B 041/^^948 noov^o VZREJNE ŽIVALI PRODAM BIKCA, ali telička. ot»i simenlalca, težka 300 oz. 220 kg. B 031/564-818, 031/451^72 &oo6t9i ČeTELiCO. staro 14 dni. 02^31 soodsig JAGENJČKE, in kozlička za zakol a r^aflal n Jo reio, 8 031/411-213 oowiaa MESO, mladih zaiccv ali üve tef pasjo üto, B 04/25-21-628 eoMiei TEUČKO. stmentaiko po izDirI, 2g, 4. B 041/973-S43 OSTALO PRODAM HLEVSKI GNOJ, ugocfrro m kozlička stan?93 S mes., cona fO.OOO SIT, 6000177 KOTEL, za kuf^anie žgania, 50 04/514-72-94 00961 (M ZAPOSLITVE ZAPOSLIM, nekvairiciranega dsbft^a. starosl^ 20tfo 30let, nekadHoc. veliko* sN 175 <20 190 cm, Galvanska ma, l^ajgelj Anton s.p.. Kropa 2a, Kropa041 /6 42-184 MM??r ZANESU VI ODGOVORI KLEOPATRA 090 142 806 MoDitelupQUbnik360Srr'min (1,5 EU A) NUDIM ZAPOSLIM KUHARJA/ICO, z Jzku^ niami, nastop dela tako), Danica Raz-borsek s.p., 6rrto> 120, Krani, 9 04/234o1ranje omete, fasade, adaptacije. kamnrte skarpe, urejanje m Ha-kovanje dvonič» z našim ali v^im m> terialom, 9 041/222-741 IZVAJAM, generalna In enkratna eis- proston, objekti, stanova-, AASS s.p,, Planfr^a nia. Dioki, 10. Kranj, aooarb» l&ČEM MLADA,, pnOna, polena gospa Išče delo - pomoč v ©cspodinistvu, v popoldanskem času, B 051/212-390Bcoe286 ličEMO VOZNIKA, C kat. za delo v medkrajevnem in mednarodnem prcH metu, Jovanosič Drago s.p., Partizarh ska cesta 48. Kranj. « 041/637-901 «0041 ?a ZA NEOOLOĆEN ČAS, zaposNmo zastopnike m vodje skupin za terensko prodajo noviti artiklov za varovanje zdravja, najboljši pogoji In uvajanje v delo, Sir\kopa, d.o.o., Žirovnica 87, B D41/793-367, 040/666-345 dCO&QM STORITVE IZVAJAMOl unacijB d^ointkov, vrta^ nja, ztdava, moniala riovih^ popravila sUnh, nudimo dimne obloge, flimne kape. Novak & COi ć.n.o.^ Ljubljanska 8Ö, Domžale, « 041/698-102. 031/422-600 600WU O8NAVUAM0 KOPALNE KAD), z nab4iz9avaniem eooksi amajir« previa* ke Izkušnje in jamslve. IDEJA, Žiga Snoj s Ps, Brilojeva 16, Ljub^anai m 041/592^139 NUDIM ADAPTIRAMO HIŠE. in celotna stanovanja, Magamalrix. O . Staretova 39. KranL« 041/570-957 KOMn IZGUBLJENO, NAJDENO ALI ŽEUTE, na novo sen napušč? Ugodno! MegamaDic, d.0.0., St^BM 39, Kr^. 8 041/S70957 NA POTi, skozi Svabsko vas so se nap ila očala, pokličite, * 03i/S76-6$3 60061'tt Vse odhaja kakor tiha reka. U $pomin.i spremljajo Človeka. ZAHVALA 86. letu starosti nas le za brat. svak, tast naš preljubi mož, oče, stari Jože Mulej IZ Lesc. Rožna dolina iG Ob boleči i2gubi (iiagega, prfl)ubega moža, deda se iskreno zah-vaJjujemo vsem sorodnikom, sosedom, dr. Grmovi za dolgoletno zdravljenje, Splošni bolnilnfd Jesenice, dr. Jovanu, govornikoma g. Gabrijelu Pesjaku, g. Bernardu Tone jcu za lepo izrečene besede, pevcem kvinteta StoržiČ, trobentaču Niku Podgomiku, društvu ZZB, praporščakom, prijateljem, znaiicem. Ostal boš v naših srcih, Žalujoči vsi n lego vi ZAHVALA V 62. letu nas je nepričakovano zapustil mož. oče in stari oče Pavel Oblak p. d. PeSarjev Pavle iz Hotavelj Njegovi najbližji se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in sorodnikom za vso pomoč in podporo. Zahvaljujemo se tudi so- vaščanom, lovskemu, turističnemu in gasilskemu društvu, go« vomikoina ter vsem drugim za izrečeno sožalje in darovano cvetj e. Žalujoči: žena Tilka ter hčeri Irena In Majda z družinama Najponvmbnejša stvar v življenju ni ztnaga. ampak boj; bisti>eno ni. da smo ztnagali, ampak da smo ier pogumno 2AHVAU i! (Pierre de Coubtnin) Ob smrti naše ljube Dragice Bašelj iz Seic nad škof|o Loko se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jI v zadnjih dneh staJi ob strani, dr. Gregorju Habjanu, patronažnima sestrama Francki iii Minki in tistim. Id ste jo v času njene bolezni obiskali. Hvala sosedom, sorodrikom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetic in sveče. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred in vseni, ki sle jo pospremili na nfeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste io imeli radi. Mož France in hči Barbara z družino Selca, julija 2006 P 24 i n/o^g-glas.si GORENISKI GUS torek, 18. julija 2006 Anketa Plavanje in rin cm cm Alenka Brun Obiskali smo drugo izmeno otrok, ki letujejo v Pineti pri Novigradu. Otroke je zani- malo plavanje in druženje s prijatelji. Morje je Imelo 26 stopinj, vreme je bilo sončno, vročina temu primerna. F«to TiAj Dobi Eva Sodja, 11 let, Bohinj: "V koloniji sem že Četrto ieto zapored. Tokrat sem v skupini Limon. Letos me ima učfteljica Mojca in je super. Rada imam morje» rada plavam, vendar se najbolj veselim rin Čin Čina." Yvonne Rostohar Lojen, 13 let, Bled: Tudi jaz sem pri Limoncah In četrtič v koloniji. Dolgčas mi ni, je pa danes šele drugi dan. Družim se s prij rin Čin čin je zanimiv, zvečer pa lahko plešemo.'* Rok SpendoVf 13 let, Spodnja Dobrava: "Moja skupfna so Kavboji. Danes je petek, smo drugi dan v koloniji, vendar je super. Vzgojitelj mi ustreza, najbolj mi je pa všeč, da Imam tu precej prijateljev." jo$t Erzar, 10 let, Cerklje na i lože Gros, vzgojitelj: Gorenjskem: "Mojo skupino sestavljajo "Zelo uživam v plavanju. Tu ! štirinajst- In petnajstletni mi je všeč, ker se lahko dru- • Imam bolj športno skupino, žim s prijatelji, Igram pd tudi rad nogomet. V koloniji • sicer nogometne navdušen- f ce, ki pa se imenuje San An- sem tretjič. Tokrat sem pri • tonlo Spurs. Voda je super, Pingvinih." ; otroci odlični." znamenju 44 Boštjan Bogataj Tina Tlialer (Čipkarska šola ............................................................................Železniki), v kategoriji do g. Železniki - "Tokrat smo pr- razreda je slavila Andreja viČ za teden dni odprli pro- KavČiČ iz Črnega vrha nad dajno razstavo domačih Idrijo- Med klekJjarski krož- kJekijaric, odziv je bil posle- ki od 1, do 5. razreda je zma- dično veliko boljši. Zelo ob- gala Neja Lenart iz OŠ Mati- iskan je biJ tudi otroški Živ je Copa Kranj, do 9. razreda žav s skupino Čuki, tokrat pa pa Urška Klemenčič iz OŠ v kulturnem domu prvič Šmihel pri Novem mestu, predstavljamo klekljano V kulturnem domu so že v cvetje Matilde Thaler, ki je četrtek odprli razstavo učenk nekaj izrednega, pristnega." železnikarske Čipkarske nam je predstavila novosti Šole, izdelke klekljarskih de-Nataša Habjan iz turistične- lavnic, izdelke združenja slo- ga dniStva. venskih klekliaric in kleklja- KlekJjarskega tekmovanja no cvetje Matilde Thaler. Klekl/arski sprevod s konjeniki. Pihalnim orkestrom Alples m se je letos med moškimi Predvsem za slednje nam je »riaioretkam. ter vozovi, za n)imi pa klekljarji m klekljarice, ki udeležil le Jože Galičič iz organizatorica razstave Ma- ^^ tekmovanja. Kamnika, med ženskami pa rija Plešec dejala, da bi jo je zmaga odšla v Žiri z Ivo moral vsak obiskovalec vide- izdelkov, saj saj delam brez vzorca in modela, izdelujem pa ribce. Klekljanega cvetja se je to je čipka v obliki libe z Sobočan. Med domačimi ti, saj je narejeno tako dobro, daje videz naravnosti." klekljaricami se je najbolje da marsikdo niti ne verjame, odrezala JuJka Mohorič $ da je to delo klekljarice: P^^ ^^^^ P**®^ 44 ^vema železnima nitma, ki tretjim mestom. Šolarji so "Klekljanega cvetja ne izde- ^^^^ P^ P®'^^' jih je potem treba še obliko- tekmovali v štirih kategori- luje nihče drug, nikjer drug- ^^P*"^^ ^^ ^^ ^^^^ ' ^^^ ^^^ postopka jah. V kategoriji čipkarska je. Izredno zanimivo in kva- Sicer je izdelovanje izdelave zaupala Matilda &ola do S. razreda je zmagala litemo izdelano cvetje izsto- zahtevno opravilo. Thaler Kranj Sedmica mamljiva, a ne rekordna Lotomanija je spet na pohodu. Potem ko tudi v nedeljo v 57. krogu Igre Loto niso izžrebali sedmice, v Loteriji Slovenije napovedujejo, da bo v prihodnjem krogu glavni dobitek predvidoma vreden že približno 680 milijonov tolarjev. Verjetnost, da boste ravno vi prejelt glavni dobitek, je ob podatku, da je v igri Loto možno prek 15 milijonov različnih kombinacij, sicer malo verjetna, da pa se boste vsaj priključili ostalim» ki nanj upajo, morate svojo kombinacijo za 58. krog vplačati do srede do 15. ure. S. Š. škof|a Loka Štafeta prijateljstva v $kof)i Loki v sklopu Športno mirovne manifestacije bo 13. mednarodna štafeta prijateljstva danes ob iS. uri prišla tudi v srednjeveško mesto. Ob iS. uri se bodo podali po Kidričevi ulici (od ÖMV) do športne dvorane Poden, kasneje pa Še do kapucinskega samostana in na Mestni trg, kjer se bo ob 19.30 začel kulturni program. Štafeta prijateljstva bo na svoji poti obiskala Številna evropska mesta, v Sloveniji pa poleg Škofje Loke le še Maribor. Štafeta je organizirana duhu sv. Frančiška Asrškega. B. B. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Sončno bo, postopno tudi vroče. Afirflcij« RS ri okeije. U'sđ «a Meteoiiopjo TOREK 9/28®C SREDA i ČETRTEK ll/SCC il4/32°c RnaU o Ce USTHJH du ßüReiw^Kuii / Gorenjski Glas Blejski glas je redna priloga časopisa Gorenjski glas Odgovorna urednica: Marita Volćiak Časopis izhaia dvakrat lftko dnevi in lučke na jezeru Letošnje po/etje na Bledu se je prve dni julija začelo z 11. festivalom Bled 2006, nadaljevalo se je s prireditvami ob ioo-letnid Bohinjske proge, ta konec tedna pa se začenjajo Blejski dnevi. Vilma Sta,novnik Zagotovo sc najbolj znana blejska prireditev tako imenovani Blejski dnevi, ki potekajo četrti vikend v juliju. Že vrsto let so spremljevalec teh dni nepogrešljive lučke na jezeru, ognjemet, pa tudi sejem domače in umetnostne obrti ter koncerti na blejski promenadi. Zametki tega praznika segajo že v leto 1876, ko so v juliju in avgustu prirejali jezerski praznik z osvetlitvijo otoka in gradu ter spustili lučke na jezero. Ta tradicija se je, kljub Številnim spremembam, ohranila do današnjih dni in na Bledu ob "jezerskem prazniku", ki ga sedaj imenujejo Blejski dne- "" vi, na jezero še vedno spustijo več tisoč lučk in priredijo ognjemet. Tudi v letošnjem letu je lučke izdelal domačin Andrej Vidic, po jezeru pa bodo zaplavale to soboto zvečer okoli zz. ure, ko bo na Bledu vrhunec letošnjih Blejskih dni, Prireditve se bodo namreč začele že ta petek dopoldne s sejmom domaČe in um etnos me obr- o M < (t O o o s na njem pa bodo prikazovali filme o bohinjski železnici. V soboto bodo prireditve posvečene loo-letnici turistič- dvigalom bo grad dostopnejši Vilma Stanovnik "Zadovoljen sem, da smo z ministrom za kulturo Va* skom Simonitijem prejšnji mesec vendarle podpisali pogodbo glede gradu, tako da je za upravljanje Blejskega gradu tudi uradno pristojen Zavod za kulturo Bled," pravi blejski župan [ože Anton ič. jalcu, kar je s podpisom pogodbe postal Zavod za kulturo Bled: v. d. direktorja Matjaž Završnik, pa bo poskrbel, da bo v prihodnjih mesecih pripravil dolgoročno strategijo upiavljanja, petietni plan in letne načrte. Med načrti je najprej statična sanacija, nato pa tudi izgradnja dvigala z ravni parkirišča do zgornjega grajske- Blejski grad je bil namreč ga dvorišča. "Želim si. da bi upravljanje drugemu izva- pan |ože Antonič. ti, ko bodo na Blejski promenadi nekateri rokodelci svoje izdelke oblikovali tudi pred gledalci. Obiskovalci bodo lahko užival} ob dobri hrani na gostinskih stojnicah, promenadnih koncertih, ria Bledu pa niso pozabili niti na najmlajše, ki so jim pripravili otroški program. Ob letošnjih Blejskih dnevih obletnic, ki so pomembno vplivale na razvoj blejskega turizma. To je zagotovo joo-letnica izgradnje bohinjske železniške proge, ki je na Bled pripeljala nove eminentne goste takratne cesarske Avstrije. Tako bodo v petek na Železniški postaji pričakali sanitetni vagon iz prve svetovne vojne, ki bo se bodo spomnili tudi treh spremenjen v video vagon, leta 1999 razglašen za kul-ne predstavitve Bleda v Ion- turni spomenik državnega donu, najbolj zanimiva pa bo predstavitev grajskega mojstra in tiskarja Janeza Rozmana, ki bo prikazal nastanek promocijskih materialov skozi zgodovino tiska. Nedeljski program bo posvečen tudi loo-letnici smrti Arnolda RikJija, začetnika intenzivnega turizma na Bledu. Z gledališko predstavitvijo bodo počastili njegov način zdravljenja, ki je na Bled privabil goste iz vse Evrope, njegove metode zdravljenja pa so ostale aktualne vse do današnjih dni. Letošnji Blejski dnevi (natančen program je predstavljen na predzadnji strani) se bodo v nedeljo zvečer končali z narodno-zabavnim ansamblom Alpski kvintet, ki v letošnjem letu praznuje 40-letnico obstoja. S tem pa poletnih prireditev na Bledu še zdaleč ne bo konec, nov vrhunec pa bo že sredi avgusta. ko bo na sporedu 16. Okarina etno festival. pomena, uradno naj bi ga zato upravljajo Ministrstvo za kulturo. Ker pa je bil hkrati opredeljen tudi kot javna infrastruktura, ga je ahko dalo v li dvigalo," dodaja blejski žu- čim prej imeli dvigalo na grad, saj sem se udeležil kar nekaj prireditev, ko so invalide in starejše ljudi dobesedno morali znositi na grad. Mislim, da je to prioriteta in da bomo kmalu dobi- Matjaž Završnik, v. d. direktorja Zavoda za kulturo Bled, minister za kulturo dr. Vaško Simoniti in župan Bleda jože Antonič. I Toto^ Tiha Dohl TURIZEM Tudi zvezdniki radi pridejo na Bled Med blejskimi gosti je vedno več Britancev, zanimivo pa je. da na Bled vse raje prihajajo tudi znane osebnosti, od filmskih zvezdnikov do kro-nanih glav. Stran 2 PODJETNIŠTVO Slovenski gostje se vračajo na Bled Nova ponudba Sava Hotelov Bled je na Bled znova privabila tudf slovenske goste, ki si želijo kakovostnih storitev, pravi Andrej Šprajc, direktor dejavnosti Turizem. Stran 4 PODJETNIŠTVO Hitro do diagnoze Z ustanovitvijo Diagnostičnega centra 6led so ponudili pacientom novo možnost zdravljenja, predvsem pa se trudijo ohraniti kratke čakalne dobe in individualen pri* stop do pacientov, Stran 10 ZANIMIVOSTI Veslač Jani in lepotica Minka Številni sorodniki in prijatelji so konec maja na skupno življenjsko pot pospremili domaČega veslača Janija Kle-menčiča In njegovo Izbranko ^linko Alagič. Stran 16 Vabimo vas na prireditve ob praznovanju na Bledu in po krajevnih skupnostih. Želimo vam veliko poletnih užitkov v naši družbi. I M I 3 župan Jože Antonič Blef s ki glas, torek, 18. julija 2006 Turizem J kino _X Eva Štravs Podlogar, v. d. direktorice Turizma Bled Tudi zvezdniki radi na Bled Med blejskimi gosti je vedno več Britancev, ki so s prvega mesta spodrinili Nemce, vse več zanimanja za Bled pa je tudi med znanimi osebnostmi. Iz leta v leto Bled obiskuje vse več znanih osebnosti. Nekateri se 2 veseljem tudi postavijo pred objektiv za naše blejske arhive, drugi žel i {o svo) obisk na Bledu ohraniti v tajnosti. Med najbolj znane in skrivnostne letošnje goste se je vsekakor zapisala soproga znanega Beatla Paula McCartneyja, Heather Mills. Vilma Stanovnik "Na Bledu se radi pohvalimo, da naši gostje prihajajo res iz zelo Številnih držav sveta in da še vedno ostajamo edini kraj v Sloveniji, ki kai 95 odstotkov noćite v ustvari s tujimi gosti. Med gosti v zadnjih dveh letih prevladujejo Britanci, ki so s prvega mesta izpodrinili Nemce. Sledijo jim Italijani. Nizozemci, Američani, Hr- ustvan|o na Bledu 6 odstotkov nočitev, seveda'pa so Slovenci najštevilnejši dnevni gostje in i," pravi Eva Štravs Podlogar, v. d. direktorice Turizma Bled. in poudarja, da so načelne usmeritve razvoja blejskega turizma jasne in da je njihov cilj razvijati visoko kakovostni turizem v objemu enkratne narave, za zdravo živli in dobro počutje, za diplomatska in poslovna sreča- Med najbolj odmevnimi protokolarnimi obiski v zadnjem Času na Bledu je bil obisk monaškega kneza Alberta II. nia. za izorano zaoavo m nepozabne trenutke. "Tem ciljem sledijo tudi številne investicije, ki so se v Foto: Cora2D Kavčič obiski letos bi izpostavila te- ške. Za različne Časopise in specializirane revije pa so zadnjih letih izpeljale na ob- levizijske ekipe iz Irske, močju občine Bled in so po- Nemčije, Kitajske in japon-vezane s turizmom - od popolne obnove hotelov, gradnje wellness centrov» privatnih turističnih objektov do investicij v Športno rekreacijske objekte javnega in turističnega značaja," tudi pravi Podlogarjeva, ki s sodelavci na Bledu vsako leto gosti tudi udeležence različnih ponske TV ekipe, ki |e na študijskih skupin in novi- Bledu snemala aprila, junija narje. "Skupaj z drugimi tu- pa so nam gostje iz japon-rističnimi sodelavci se po- skc že prinesli kopijo odda- trudimo, da so njihovi vtisi jc," pravi Eva Štravs Podlogar, ki vse pogosteje na Bledu sprejema tudi zvezdnike iz različnih koncev sveta, "iz membnejšimi medijskimi leta v leto Bled obiskuje vse več znanih osebnosti. Nekateri se z veseljem tudi posta-pred objektiv za naše blejske arhive, drugi želijo svoj obisk na Bledu ohraniti novinarji iz Avstralije, v tajnosti. Med najbolj zna-Španije, Hongkonga, Velike ne in Britanije, Finske, Švedske, goste seje vsekakor zapisala Lc malokrat se zgodi, da lah- soproga znanega Beatla Pa- veči veliki pustolovec igralsko slavo utrdil tudi s komedijo Riba z imenom Wanda. Zadnje desedetje je gospod Palin znan po vsem svetu po svojih izjemnih potopisnih oddajah kot so V 80 dneh okoli sveta, Hima- a, Sahara ... Nekateri ga imenujejo celo edini Še zv Za ko tako hitro pogledamo no- ula McCartneyja, Heather vinarski prispevek, kot je Mills. Prenekateri angleški bilo to letos v primeru ja- čim lepši ter nato posledično njihovi prispevki zanimivi in pozitivni. Med najpo- eno od svojih "avantur" si je Michael Palin izbral Slovenijo. V maju je s svojo filmsko ekipo obiskal Bled in "posebno vlogo v oddaji" j dobila tudi Vila Bled. Naj-kultne angleške humoristič- bolj odmeven protokolarni novtnar rumenega risxa )e s prvič odkrival Sloveni- v želji za aktualno fotografijo Heather. Vsi ljubitelji otoka, pa ga je pogled z blejskega gradu očaral," pravi Podlogarjeva in dodaja, da so bili protokolarni obiski na Bledu vedno zelo pomembni in da je prepričana, da bo tako tudi v prihodnje, še posebej v letu 2008, ko bo Slovenija predsedovala EU. "Samo želimo si lahko, da bi Bled na naSc goste vedno naredil tak vtis, kot ga je pred sto leti naredil na prestolonaslednika, nadvojvodo Franca Ferdinanda, ki je na sprejemu ob odprtju Bohinjske železnice leta ne nadaljevanke Monty Pyt- obisk pa je bil vsekakor obi- 1906 dejal: "Bled je res naj- hon p3 se bodo spomnili kodrastega angležkega igralca sk monaSkega kneza Alberta II. Čeprav mu le slabo lepša točka na vsej železnici," še pravi Eva Štravs Pod- Micliaela Palina, ki je svojo vreme onemogočilo obisk logar. blejski glas ^ZOAJATig Zois^vd 1, 4000 Kr^n Gorenjski Glas ODGOVORNA URCONIO WfOmCA Vilm« S(^nQvfi(k NOVrNAl»jr Vil^rij^ Sus^m ^ K^vd^f Mđt^a Karti, St^n^nA 08lI KOVNA ZAl nova Jsrntff Stritar^ Tticikel JMHlCm VftlOWK Fla^nil; fOrOCKAFIlA Tina O9U« C^azd KavCi^ VOD|A OCU^SNtCA TtZtN^A ImMrWt« p^S^ i^t CtKP^ik^apWKn I^IM^Nt'l r obAft l^.fi J ir « wkUi uvMs d d do I) sHf j i ^m i^ikfr if^n^ p^^p^n^^e^e^ Ti\V d d , Li^M*"^ ( (el 4i «I I Ctf^ iM ii ^tN lU^ (pnt r dft^ Mlut sr> IKIIH fVt ti^i^^r COi p^ ito^ \ ^r^MM v v^Uie«! tt^^« CM^»^ pvr>c|4 Filmi pod zvezdami moč potrošništva. Pridite in si Na Bled po dolgem času spet prihaja kino. In to kino pod zvezdami. sanje. 3. avgust bo zopet glasbeno obarvan s filmom jamesa Mangolda Hoja po robu. Gre za biografijo leta 2003 umrle- Poletne noa med 28. julijem In 5. avgustom bodo dom za vse llubitelie nekomercialnih Casha, legendarnega pevca, ki je osvojil kar 14 žirije popeljal od pekla do TVD Partizanom na Bledu grammvnev, Predvsem pa gre nebes; naslov ostaja skrivnost. V soboto 29. julija si boste ob 21.1$ lahko ogledali film o povojnem Sarajevu z naslovom Grbavica v režiji Jasmüe 2ba-tako kot v stari popevki, ki bo nič, ob 25.00 pa film Pjera Ža- filmov. Vse stene iz dreves, za strop nebo, preproga travnih bilk, zvezd nebroi za rokial vsak večer po 21.15 vela pred stavbo TVD Partizan na Bledu. Prvi večer, aS. julija, licc o popravljalcu človeških du^ Pri stricu Idrizu. Nedelja, 30. julija, je rezervirana za ameriški film Senca 21.15 ^^ o^ed film Karpa Co- preteklosti, zadnji dine Zgodba gospoda P. F., er pa za Skritega aduta v dan- katerega protagonist je slovid sko-i s I a ndski koprodukciji, ki izumitelj, svetovljan in Biejcc, gospod Peter Florjandć. Ob 23. un bo na ogled dobitnik Številnih nagrad na filmskih festivalih, ki je tako obänstvo med drugim zmagovalec le- Avgust se bo začel v znamenju glasbe. I. avgusta ob 21.15 bodo na filmsko platno pred projicirali slovenski film Igor- Zupeta 2 naslovom Glasba časovna umetnost I; LP film Pankrti • Dolgcajt. Film govori o prvi slovenski punk skupini. Uro kasneje bo na vrsti še en film slovenskega av-toija Saša Podgorška z naslovom Razdružene države Amerike - Lelbach 2004 Tour. Že naslov je na tem mestu dovolj zgovoren. V sredo, 2. avgusla, bo na ogled najveda potrošniška po- za film o glasbenikovih vzponih in padcih, ljubeznih in za- svo) enosti ?. mamili. Predzadnji dan, 4. avgusta, se bomo z alžirsko-francoskim filmom podali na Veliko po- potovanje, m sicer v Meko, vodi rudi prek Slovenije. Ob 23.3 o se bo v plesu svetlobe in senc odvrtel še en ameriški film lima jarmuscha z naslovom Strti cvetovi, Za konec, 5. avgusta, pa Še film Abderrhainane Sissaka z sta jo izvedla naslovom Čakajoč na srečo Ceha Vit Klusak in Filip Re- munda z namenom raziskati psiliološko in manipulativno Več informacij o vsebini filmov lahko najdete na spletni strani www.kmoblcd.com. Blejski glas. torek, 18. julija 2006 3 Zupanov pogled & i> Bled obe nuino Društva obvoznici Tako pravi blejski župan Jože Antonič» ki je ponosen, da se je v občin! v minulih letih marsikaj premaknilo na bolje, zagotovo pa tudi prihodnje župane čaka ie veliko dela. Vilma Stanovnik si jo že leta želimo, na tem - delam vsa leta županovanja Bid dober župan lako znane in upam, da se bo končno turistične občine, je goiovo premaknilo, saj si brez tega svojevrsten izziv? "Če si župan tako turistične občine kot je Bled je treba znati usklajevati veliko različnih potreb Želja in interesov. Kdorkoli sliši za Bled, takoj pomisli na jezero, otoček in grad. Vendar občina nikakor ni zgolj to, imamo še devetnajst vasi, šest krajevnih skupnosti in ljudje se ukvarjajo z raznoliko dejavnostjo. V občini so tovarne, kmetje, obrtniki, nekateri se vozijo na delo zunaj občine. Vsi se pač ne ukvarjajo s turizmom, čeprav bi si želel. da bi bil delež tega prebivalstva večji. Ravno zaradi stov in popularnosti pa je Bled vedno po drobnogledom tako doma kot v tujini in moram reči, da se tako domačini kot turisti vedno manj pritožujejo nad urejenostjo Bleda. Marsikaj nam je uspelo urediti, nasadili smo veliko rož, za čistočo je vedno bolje poskrbljeno, marsikaj pa bi bilo še mogoče polepšati," Gotovo mislite na propadajoče vile ob jezeru ... "Tudi na te, čeprav so mnogi objekti v privatni lasti ali lasti države. Mi na to, v na Bledu ne predstavljamo razvoja turizma, prav tako pa je pomembna za Bohinj. Žal pa mi je, da se ni že pred leti zgradila severna obvoz* niča, ki ne bi zahtevala toliko posegov, ker je krajša pa tudi projekt ni tako zahteven. Veliko težav je tudi pri odcepu za lisice in Korilno, i er so redno nesreče. V sla- bem stanju je Ljijbljanska cesta, ki nima dobre podlage in jo bo treba popraviti. Smo pa na občini zadovoljni, da nam je v dveh fazah že uspelo popraviti Prešernovo cesto, do konca, do hotela Astorie pa jo bomo prihodnje leto, ko bomo uredili Še pločnik. Poleg tega smo popravljali tudi druge ceste; ko bo v proračunu veČ denarja, pa jih bomo popravili še več." Tako domačini kot obiskovalci se priiotujejo, da je na Bledu premalo parkirišč. Delno naj bi to rešila garaž-na hiSa. Kdaj se bo začela gradnja? "Na račun parkirišč slišim veliko kritik, vendar vse niso upravičene. Vsi želijo pač parkirati ravno pred vrati lokalov. pod Krimom ali pri nas kakšnem stanju so in da je treba vendarle nekaj naredili, stalno opozarjamo. Pa naj Partizanu pa je na primer parkirišče skoraj prazno. Je pa res treba razbremeniti gre za Riklijevo vilo. Sončni- promenado in upam, da Vsi si obvoznici že dolgo želimo, na tem delam vsa leta županovanja in upam, da se bo končno premaknilo, saj si brez tega na Bledu ne predstavljamo razvoja turizma, prav tako pa je pomembna za Bohinj. Žal pa mi je, da se nt že pred leti zgradila severna obvoznica, ki ne bi zahtevala toliko posegov, ker je krajša pa tudi projekt ni tako zahteven. co, Viktorijo na privatna zemljišča občina pač ne sme posegati, Čeprav se osebno za ureditev teh sramot na Bledu še kar trudim in ne l>om odnehal do konca svojega mandata," Ena od blejskih težav je za* gotovo tudi cesta, saj se poleti okolica jezera duši v pločevini, gradnja prepotrebne obvoznice pa se iz leta v leto odmika ... "Težave v prometu se začnejo že na avtocesti oziroma v bomo pod Krimom kmalu dobili parkirno hišo. Velik problem pred gradnjo pa je, ker je pred tem treba zagotoviti parkirišča za turistične avtobuse, ki sedaj parkirajo pod Krimom." Ste pa zadnja lela v občini naredili precej vodovoda in tudi čistilna naprava naj bi bila dograjena v kratkem? "Ne le na Bledu, v vseh kra« jevnih skupnostih smo obnovili in dogradili vsaj nekaj vodovoda, uredili javno raz- Podtaboru, se nadaljujejo svetljavo, obnovili nekatere proti leškem mostu, ravno lokalne ceste, predvsem pa L, o te dni pa )e bilo v državnem zboru postavljeno poslansko vprašanje o začetku gradnje blciske južne obvoznice. Vsi sem ponosen, da je v zaključni fazi gradnja čistilne naprave. Mislim, da je izgradnja čistilne naprave za 2upan občine 8led jože Antonič jeseni ne bo več kandidiral za župana. | ror« II Ii ljudmi, mora biti vsem dostopen in dovzeten tako za graje kot pohvale. Želim si, da bi pomagal vsakomur, da bi rešil vse, kar je mogoče in kar od mene pričakujejo. Na občini imamo ludi strokovne službe, toda vsi nekako želijo, da jim pomaga žu-Vesel sem, da smo se lotili pan, in zato se tudi zelo veli-tega projekta, ker je bil ko obračajo name. projeKi stoieria , sa) si Bleda kot enega najlepših alpskih biserov brez tega ni mogoče več predstavljati in ga je treba ohraniti." Pomembna pridobitev je tudi prenovljen športni park z alletsko stezo. II Ii športni park v zelo slabem stanju, sedaj pa dobiva podobo, na katero smo ponosni. Lahko ga bomo ponudili domačim in tujim Športnikom. prav tako je namenjen vsem drugim mladim, šolam in vrtcem, pa tudi starejšim občanom, z izgradnjo dodatnih garderob pa ga bomo lahko ponudili tudi športnim ekipam za priprave na Bledu. Želim si. da čim prej uredili kolesarsko stezo, rad pa bi, da bi še bolje izkoristili lepote Pokljuke, pa ludi leiovico s Tale-žem in Mežaklo, ki je velik V zadnjem času ste na prireditvah nekajkrat omenili, da za župana Bleda ne boste več kandidirali. Boste morda kandidirali v Gorjah kjer ste doma? "Lani za ženin rojstni dan, oktobra, sem se odloČil, da ne bom več kandidiral za župana, tudi če se v Gorjah odločijo za samostojno občino. Ker je bila referendumska odločitev, da Gorje postanejo svoja občina, pa sem se odločil tudi, da ne bom kan d id iral »k Znan ste kot župan, ki se rad pogovarja z ljudmi, jim skuša pomagati. Včasih je takšno delo gotovo tudi naporno? "Res je to včasih ležko, vendar je mene delo z ljudmi vedtio veselilo. Zavedam se, da župan mora iti v Gorjah. Za nekaj časa se namreč želim umakniti iz politike, se posvetiti drugim stvarem, morda bom le malo pomagal v strankarskem odboru SLS v Gorjah. Ne bom pa kandidiral za svetnika, saj si vsaj nekaj časa ne želim nobene funkcije. Će bom zdrav, si bom morda kdaj premislil, kajti nikoli ne rečem nikoli." Bled V občini je več kot petdeset društev Občina Bled se ponaša z raznoKko športno, kulturno in drugimi dejavnostmi, zato je trenutno registriranih prek petdeset različnih klubov in društev. Med najbolj znanimi Iport- rimi društvi je zagotovo Veslaški klub Bled, ki je lani slavil ioo-letnico veslanja na Bledu, lepe mednarodne uspehe na Športnem področju pa dosegajo tudi Odbojkarski klub Bled, Smučarski klub Bled, Tekaško smučarski klub Bled, Kolesarski klub B^ed ter druga športna društva in klubi, med katerimi je najmlajše Atletsko društvo Bled» ki so ga ustanovili letošnjega maja. Dejavna so tudi kulturna društva, Planinski društvf Bled in Gorje, v svoje klube in društva pa se združujejo tudi mladi in Študentje, lovci, prav tako pa svoje društvo ustanavljajo tudi blejski ^jakerji. V. S. Zasip Sto let gasilcev v Zasipu V začetku meseca so v Zasipu praznovali stoletnico Prostovoljnega gasilskega društva Zasip. Obletnico so počastili z gasilsko vajo ter prikazom gašenja požara s pomočjo helikopterja na Homu. Na slavnostni seji so podelili priznanja, gasilci so se predstavili na slavnostni paradi, predstavili pa so tudi novo gasilsko vo2ilo. Po besedah poveljnika PCD Zasip Viktorja Dovžana ima društvo 120 članov, od tega 37 operativnih. Med večjim! akcijami je bilo maja lani gašenje stanovanjske hiše v Zasipu, sicer pa ;e bila največja akcija doslej pred tremi leti, ko so sodelovali pri gašenju na Komarči. U, P. Bohinjska Bela 100 let kulturne dejavnosti na Bohinjski Beli z obilico prireditev, predvsem pa 2 bogatim gledališkim programom, so v mesecu aprilu proslavili ioo-letnico organiziranega kulturnega delovanja in 6o-letnico Kulturnega društva na Bohinjski Beli. V tem Času je imelo društvo vzpone in padce, Belani pa pravijo, da so vedno zbrali dovolj volje, vztrajnosti in trme, da niso nehali "zganjati teater". Ljubezen do gledališča, lepe besede In v zadnjem Času tudi do glasbe na Bohinjski Beli ni naključje, saj se vsi otroci v kraju z odrskimi deskami spoznajo že v vrtcu in kasneje v šoli. To so ob jubileju, ki so ga sklenili s priložnostno proslavo, dokazali tudi nastopajoči, med katerimi je biio Še posebno veliko otrok. V. S. Bled, cor}e Čebelarji bodo praznovati Grajski zapisi iz 17. stoletja pričajo o tem, da je bilo čebelarstvo v Gorjah razvito že pred davnimi leti. Na pobudo Slovenskega Čebelarskega društva pa so pred dobrimii sto let začeli ustanavljati podružnice po Sloveniji. V Gorjah so že leta 1905 Izvolili pripravljalni odbor, 21. januarja 1906 pa so ustanovili podružnico, v kateri pa niso bifi le čebelarji iz Go- rij, ampak iz vse takratne občine Gorje, kar pomeni tudi iz Zasipa, Blejske Dobrave, Podkočne in Zgornjo Radovne. Čebelarji so spoznali, da bodo organizirani laže prodajali svoje pridelke in Čebele. Gnala jih je tudi potreba po izobraževanju in spoznavanju naprednejšega načina čebelarjenja. Delo je bilo zelo uspešno in je zastalo le v obdobju med i. n 2. svetovno vojno. "Leta 1997 smo se čebelarji iz Gorij združili s Čebelarji z Bleda in ustanovili skupno Čebelarsko društvo Bled-Gorje in skupno delujemo še danes. V žetji, da primerno počastimo okrogel jubileja loo-letnico, smo v viru Jurijevega sejma že pripravili razstavo o čebelarjenju in o čebelnjakih v Gorjah. Osrednjo proslava, ki bo hkrati tudi srečanje čebelarjev zgornje Gorenjske, pa bomo pripravili 2. septembra pod Ribensko goro v Ribnem," pravi predsednik čebelarske družine v Gorjah in podpredsednik Čebelarskega društva Bled-Gorje |ože Kosmač, V. S, 4 Blejski glas, torek» 18. julija 2006 Podjetništvo Andrej Šprajc, direktor dejavnosti Turizem v Poslovni skupini Sava Slovenski gostje se vračajo na Bled Nova ponudba Sava Hotelov Bled, ki je rezultat obsežnih investicijskih vlaganj v zadnjih letih, je na Bled znova privabila goste» ki si želijo kakovostnih storitev in so zanje pripravljeni plačati tudi temu primerno ceno. Slovenci pri tem niso več izjema. Vilma Stanovnik Družbe pod okriljem blagovne znamke Sava Hoteli Bled so postale pomemben del turizma na Bledu. |ih Uhko na kiat* ko predstavile^ "Sava je danes večinska lastnica v treh družbah: G&P Hoteli manje za kampih povečuje, pri tem prednjačio dopustniki iz sevemega dela Evrope, zlasti Nizozcmd so znani kot zelo dobri kam» in odideš doinov. Vemo, da so kraji, ki imajo v Sloveniji podobno ponudbo kot Bled, tudi za domaČe goste zanimivi za več dni. Zato želimo spremeniti 'fi- pjsti. Tudi zato se je standard v lozofijo", kar nam uspeva s pr^ kampih zadnja leta močno novo hotelov, predvsem pa 2 spremenili in gostje, ki prihaja- dodatno ponudbo. Mislim, da jo v kampc in koristijo storitve, predvsem zaradi wellness cen- Bled, Grand hotel Toplice, niso gostje nižjega cenovnega trov tudi Slovenci ugotavljajo, Bled, ki ima v najemu Vilo Bled ter Golf in kamp Bled Sava ob- razreda, amp>ak so vse bol} zahtevni gostje, Id pač telijo dru- da na Bledu lahko preko celega leU preživijo nekaj dni spros- vladuje prek 60 odstotkov ka- gače preživeti svoj dopust Zato titven^ oddiha." padtct Bledainžctodcjstvogo- smo tudi v kampu, ki je lani med prvimi v Sloveniji pridobil Aktiven oddih, pa čtsprav krajši, von samo zase o veiitcosn m pomembnosti Poslovne skupine Sava v blejskem turizmu." peto zvezdico, začeli temeljito je zahteva sod\\ privlaČ z jezerom, otokom s cerkvico in gradom, pa tudi 2 naravnimi znamenitostmi, kot sta na primer soteska Vin^r Andrej Šprajc, direktor dejavnosti Turizem v Poslovni skupini Sava. j Foto: T^na Dokl in Pokljuka. Vse več pa je tudi dodatne ponudbe, pri iemer so lujemo 2 Lokalno turistično nija mora narediti velik korak golf, predvsem pa vlagab v do- Še kako pomembni programi, ki vključujejo ponudbe pohod- niStva, kolesarjenja, ribolova ... organizadjo. Turističnim dnj-Štvom, občino, ViŠi o strokovno vo objektov na Bledu okrog 7 stih iz Rusije (48 odstotkov), milijard tolarjev in danes d ob- eden iioned razveseljivih poda- ickti ponujajo go^om možnost Ikov za prejšnje leto pa je, da se je kar za S odstotkov pove jmf»ti Hmc« rw» omir»?^ niiklir «i Ir» v^riptno kar iP^Vn brni ^nf»t Hn icri crt mAkH Čin žMjenja. Tisti, ki to res dela- j> morajo mieti, dnigi pa gredo že v šolo s tem namenom oziro- mo s srcem, smo vsak dan pred ma zelo hitro spoznajo, da je to novimi izzivi, vedno se odpira- tisto, kar bi radi počeli v življenju. Najprej je potrebria ljubezen do lega poklica, pa natančnost m smisel za estetiko. 2eIo poklic. SI to verjetno kar težko predstavljal "Tudi sam na začetku tega nisem imel možnost Zato jami. Spet dnigi so mojstn omak. Vse bolj se poskužamo liÜti tudi novih postopkov. Ku- jo nove možnosti. To ni služba, kjer bi vedno počel eno in isto, ampak se vsak dan učiš. Še lepše je, če si pri svojem delu uspešen ter od blizu spoznaš tekmovanja, hodiš po svetu in opa- ti. Po teh malenkostih se loäjo vezujejo z dobrini kuharfem? pomembno je, da zna§ dobro ločevati okuse in jih konnbinira« bi moran več vlagati v to in ditn že v osnovni šoli ta poklic bolje predstaviti." stvar, se neprestajio razvija. Tisti, ki tega ne spremljajo, nimajo prihodnosti." Kaj se je na tem področju naj- Ali ljudfe dobro restavracijo po- bc^j spremerulo? II Zli ješ druge mojstre..." Ampak do lega verjetno ni tako preprosto priti? "Tisti, ki imajo priložnost delati v restavracijah, ki temu posvečajo več pozornosti, lahko za-Cne\o že zelo zgodaj.' Pa mladi imajo možnost začeti dobri kuharj i od slabih." Samo Izkušnje lorej niso dovolj? "No, tudi brez t^a ne gre. Vendar je 10 relativno, saj imaš lahko že na začetku možnost dela- I v hotelu, kjer lahko zelo hitro pridobiš izkušnje. Zato je velika sreča, Če začneš vokolju,kier te v restavradjah oziroma v oko nekdo še spodbuja in s tabo svetu je to že od nekdaj, pri nas pa se uveljavlja v zadnjih desetih, petnajstih Ictili." Ali je med najboljšimi veliko tekmovalnosti? "Tako kot povsod dnigod je tudi tu prisotna konkurenca. Gledamo dnig drugega, kaj kdo počne, kaj kdo novega ustvarja ... Vsakposkiiša biti najboljši." Med petdesetimi najboljšimi restavracijami na svetu so recimo tri, ki sodelujejo celo 2 dok-kemije. Poleg kuhinj ima- I ju, ki jim \o lahko nudi? Težko. Prav veliko tega ni, s^j si to lahko privoščijo le boljši hoteli. To zahteva tudi ogromno časa in veliko stroškov. Zato zame to ni zgolj služba, ampak tudi konjiček. To res rad počnem: že popoldne, ko sc peljem domov, razmišljam otem, kak-sne krožnike bom sestavil deli svoje znanje. II jo laboratorije, v katerih po pol leta razvijajo hrano. To ne pomeni, da gre za umetne stvari, ampak hiano razgradijo v detajle in do podrobnosti prouću- Stanka Kapš: "Bled Je urejen in čist, všeč mi je, jejo surovine. Ampak to si za- ker je veliko rož, sedaj je popravljena tudi eijnt laliko privoš6jo le naj- razsvetljava okoli jezera. Pogrešamo več parkirišč, pa tudi, da ne bi bilo toliko prometa v vašem primeru je bil to Andrej Cd^t "Imel sem srečo, da sem pri njem začel in imel možnost z njim tudi veliko delati Šele potem spoznaš, kaj vse lahko ta Torej se tudi uäte drug od dni "Zagotovo. Eni so pripravljeni svoje znanje razdaiati naokrc^, drugi pa ga bolj skrivajo. Sam menim, ^ nima sniisla karko-skrivati. Smo le tako mailmi. poklic da, kaj vse ti mojstri zna- da vse. kar je novega, v glavnem jo in obvladajo." prihaja iz tujine." f ■ Slovenci veljamo za tiadidona-Usle. Se to opazi ludi pri prehranjevanju? "Tudi Slovend postajamo gurmani, racÜ raziskujemo. Bolj j očibia razlika med starejšimi in mlajšimi. Pri starejših moraš ohraniti določeno mem tradid- onalnosti. Ne smeš jih recimo šokirati s kakšnimi nenavadnimi kombin adjami." Kol reditio... "Zdaj poleti redmo z nbjim fi-lejem na sladoledu ali čim podobnim . Nečim. kar okoli jezera. i> pade na pamet, ko se pelješ domov." Kuhali ste tudi za precej znaruh gostov. Kdo vam je najbolj oslal v spominu? "Najbolj se mi je vtisnilo v spomin, ko smo kuhali za takratnega ameriškega predsednika Clintona ob obisku v Sloveniji. Predvsem zaradi celotnega spektakla, ki je spremljaj njegov obisk." Od januarja ste dan nadonalne kuharske eldpe. Kako postaneš član te ekipe? "Gre za ekipo šestih kuharjev, i delujemo v okviru sekdje Društva kuharjev in slašGČar-Slovenije, Najprej se moraš dokazati na domaČih tekmovanjih, med katerimi je najpomembnejši vsakoletni gostinsko turistični zbor. Sam sem že prej skupaj z njimi sodeloval na raznih tekmovanjih, ko je eden od danov odstopil, pa sem ga nadon lestil. Našo državo zasto- Maja Rimahazi: "Bled ima toliko naravnih lepot» da ti enostavno mora biti všeč, le pomladi in jeseni, ko ni turistične sezone, je slabše urejeno. Rada tečem na smučeh, rada kolesarim in hodim v hribe in zato mi je všeč živeti v Gorjah, kjer je tudi čudovit razgled." Danijel PimpD Utješanovič: "Na Bledu mi je sicer všeč. Žal pa se premalo dogaja. Zato pamo na t^ovanj^ v tujini trenutno razmišljam, da bi kandidiral za župana in na različnih prireditvah, na katerih se predstavlja državna kuharska ekipa." in če mi to uspe, se bom potrudil, da bo Bled na novo zaživel." G Blejski glas, torek, 18. Julija 2006 Last n o temelj znanje uspeha m razvoj Vaše podjetje je znano po razvoju računalniške in komunikacijske opreme, in-ternetne tehnologije, razvoju storitev in lastne programske opreme. Kakine prednosti vam to prinaša Na slovenskem, hrvaškem in srbsko-črnogorskem trgu imamo že več kol 192 uspešnih uvedb rešitve Perf- dobro prepoznavni ali po priporočilu naših zadovoljnih uporabnikov. Jn ravno to je za nas ključna potrditev, da de- tech.Largo in veliko število lamo dobro in prav. podjetiih vseh velikosti m dejavnosti, kjer nastopamo v Jedro naše ponudbe le poslovna programska oprema in na katerih trgih imate vlogi dobavrtetjastrojne in ko- za izgradnjo integralnega in- največje možnosti? munikacijske opreme ter se- formacijskega sistema Pert- stopnikov, malo pa Je podjetij, ki proizvajajo izdelke, ki bi bili resnično konkurenčni tudi na tujem trgu. Dodano vrednost lahko dosežeš le s pro cesom, ki se začne pri ideji. nadaljuje pri proizvodnji in konča pri prodaji. Vlaganje v znanje in izobraževanje zapo- Naše podjetje zagotavlja po- veda ?nternetnih storitev v tech. Ur'go» ki of^^ogoča, da slenihjetakoše/edaključr^e- polno podporo svojim stran- najširšem pomenu. Največ z dobrim poznavanjem vsebi- ga pomena in gonilo razvoja. kam - z izdelki, rešitvami in znanjem v celoti pokrivamo vsa področja računalništva. možnosti imamo zagotovo na "novih" trgih - Hrvaška je že precej razvita v smislu infor- ne poslovnih procesov ponudimo rešitev, ki ustreza poslovanju naročnika, nižastro- saj ti zagotavlja samostojnost n konkurenčnost. Od same ustanovitve podj etja t ako kre- Večina podjetij si namreč ne macijskih sistemov, precej želi razdrobIjenosti svojih dobaviteljev, ker jim to zmanjšu- je pregled, veča stroške, odgovornosti se lahko prelagajo. Prednost je tudi to, da dobro poznamo tako tehnologije kot vsebine procesov, zato lahko ponudimo rešrtev, s katero je Stranka zadovoljna in ki ustrezno podpira njit^ove poslovne procese. Največji poudarek je na razvoju lastnega integralnega informacij- drugačna slika pa je v Srbiji in Črni gori, ki bosta v prihodnjih letih za nas pomembna trga. ške poslovanja in seveda od- pimo trend nenehnega ^zob-kriva nove konkurenčne raževanja in pridobivanja raz- prednosti. Na tak sistem pa navezujemo druge programske rešitve (CRM, HRW. ličnih certifikatov s področja računaCništva, ki ga seveda nameravamo nadaljevati. De) Ena pomembnejših dejavnosti vašega podjetja je razvoj lastnih poslovnih aplikacij v informacijsko komunikacijski industriji. Katere vrtiunske storitve in produkte ponujate trgu. kaj vas de^a prepoznavne SOM) in druge poslovne apli- tega je tudi uvedba ISO stan- kacije lastnega razvoja, s ka- darda 9001:2000, kjer smo Janez Kožuh, dtpl.univ.Ing, direktor terimi še bolj optimiziramo ravno v teh dneh uspešno poslovanje naročnika. Tu m o- prestali prvo redno zunanjo Ijani in Mariboru. Kako so- štvo rn informatiko in Fakulte- ramo omeniti Perftech.Codis (Celovito upravijanje dokumentov in sporočil v podjetju), Perttech.BILargo, ki se Lvršča med direktorske siste- presojo. La mnoge je uvaja'-nje in potem izvajanje tega standarda predvsem mučna vojna s papirji, vendar pa te standard nauči predvsem si- delujete z lokalnim oko- te za strojništvo. Lokalnega Ijem? Kaj loKafno okolje daje vam in kal vi njemu? okolja ne vidimo le kot potencialnega trga, ampak želimo Sodelovanje z lokalnim oko- doprinesti k njegovemu raz-Ijem le zagotovo pomembno voju. Večkrat tako z našimi skega sistema in prav lasten in zaradi česa se kupci od razvoj nam omogoča, da se ločajo za vaše rešUve? me za podporo odločanju in stematičnega dela, kar je po- in zato ga ne zanemarjamo, produkti in storitvami sodelu- Perftech. Ciklon - informaclj- hitreje in laže prilagodimo specifičnim potrebam naročnikom. Ker pa se ta dejav- Lasten razvoj je ključ do kon- ski portal in vodenje doku- kurenčne prednosti in zato posebno pozornost name- mentacije. membno predvsem v trenutku , ko je podjetje v fazi širitve in rasti. Lahko rečem, da skozi ISO standard bolj na- nost prepleta s potrebami njamo razvoju novih informa- V časopisu vašega podjet- črtno pristopamo tako do strank po kvalitetni aktivni in pasivni mrežni opremi, inter-netnimi storitvami, z rešitvami na področj u računalniške cnskih rešitev. Včasih sicer ja smo prebrali misel "Perf- končnega uporabnika kot do opažam, da slovenska podjetja večkrat še "podležejo** blagovnim znamkam in se strojne in programske opre- zgolj po tem kriteriju odločajo me, imamo to prednost, da ponujamo celovite rešitve -takih podjetij v Sloveniji ni veliko. za rešitve, ki mnogokrat niso najprimernejše. Veliko naših strank se je odločilo za nas. tech smo ljudje , zato skl pamo, da dajete veliko pozornosti usposobljenosti zaposlenih in kakovosti dela. Kaj vam pomeni pridobitev ISO standardov? Na trgu je veliko je trgovcev dobavitelja tn se na urejen način odzivamo na dnevne zahteve trga. Podjetje Perftech. d. o. o., je bilo ustanovljeno leta 1989. Sedež imate na Ble- Konec koncev smo največje IT podjetje na Gorenjskem in z Bleda in okolice prihaja tudi največ naših zaposlenih. Družbena odgovornost se tako kaže z odgovornostjo do zaposlenih, kjer vlagamo v jemo pri organizaciji različnih kulturnih dogodkov in projektov na Bledu in drugje. Vse leto pa smo že vključeni v projekt Računalniška pismenost brezposelnih - korak na poti do Uzbonskih ciliev, ka- njihov razvoj in seveda z terega cilj je izboljšati raču- ker smo na slovenskem trgu informacijsko opremo in za- du. poslovne enote v Ljub- uspešno širitvijo tudi v nova delovna mesta. V tem kontekstu npr. sodelujemo z Univerzo v Ljubljani, kjer smo organizirali delavnice za študente Fakultete za računalni- nalniško pismenost brezposelnih in jfm s tem omogočiti bol/šo možnost rskanja zaposlitve ... V prihodnje se bomo trudili biti še boljši tudi na tem področju. konuinikacgski indusfauji Vpeti smo V svetovne informacijske tokove in izzivi so naš pogon. Naše večplastno znanje in izkušnje se odražajo v vrhunskih produktih in storitvah, ki pokrivajo potrebe vsakega uporabnika za poslovno ali osebno rabo. Ostajamo v vrhu in omogočamo celovito reševanje vaših informacijskih zahtev. Perftech.Largo pregrwnetoi opfime ze ugradilo kttgrtli^} Inlwmecsskh sistemov PerftechXiklon X» upnv^tf^ dokumentov s spietrum poftettm Perftech.Codis i «•ovfto ObiAdONWW Ookufw^tev In Spore6l Perftech.S5.nei calovM n katoTVDSine MsrrMtr« reSifM PerftechJSiO In komuriikftCfiS^ PerftechQ Prnmoti. Btod. Poln« ÜM4.4260 BM www^eiiheMi. flifottperftecK»! teL «3864 sn 00 0Q. ter. «386 4 57» 02 00 Blejski glas, torek, i8. julija 2006 7 Podjetništvo Vse za čist in turistom prijazen Bled Mirko Ulčar, direktor podjetjap je predstavil dejavnost javnega podjetja Infrastruktura Bled, d. o. o., ki ga je leta 2000 ustanovila Občina Bled za upravljanje objektov in izvajanje javnih gospodarskih služb. Kako deluje podjetje Infrastruktura Bled, d. o. o.? "Podjetje Infrastruktura Bled. d. o. o., sestavljata dva programa: struktura in Komunalna infrastruktura. Na Komunalni Infrastrukturi Izvajamo javne gospodarske službe ravnanje z odpadki in preskrba s pitno vodo v občini Bled, poleg Jega pa skrbimo Še za urejanje kraja, zimsko službo. čišćenje javnih površin in pokopališko-pogrebno službo. Kvalitetno izvajanje teh storitev je pomembno tako za obćane kot za blejski turizem. Na programu Turi« stična i nfrastruktxira u prav! j a- mo §est objektov, Id so vobčiii- ski lasti (Ži6uco Straža, Sport» no dvorano, Festivalno dvorano, Grajsko kopališče. Športni stadion in Mini golf) in do nedavnega rudi Blejsld grad, ki v državni lasri. Ponudba teh objektov je namenjena delno občanom in delno turizmu razen gradu, kjer so obiskovalci pretežno tuji turisti. Obseg poslovanja podjetja je od ustanovitve leta 2000 v stalni rasti z dobrimi doseženimi rezultati. Trudimo se za čim kvaJItetnej» še storitve našim strankam, ki od nas to rudi pričakujejo." Kako skrbite za odpadke? "Osnovna dejavnost ravnanja z odpadki je redno tedensko odvažanje odpadkov od vrat do vrat pri gospodinjstvih in podjetjih. Velik poudarek dajemo sistemu lo^en^a zbiranja odpadkov, s katerim dosegamo zelo dobre rezultate, ki se kažejo predvsem v stalnem zmanjševanju količin odpadkov, ki gredo na deponiranje, in tudi v zmanjševanju "divjega odlaganja" v naravi. Vse to ob dejstvu, da skupne količine odpadkov tudi pri nas stalno naraščajo. Sistem smo kar se da prilagodili potrebam občanov in obiskovalcem Bleda. Tako poleg sedemdesetih ekoloških otokov po celotni občini odvažamo od gospodinjstev dvakrat meseäio plastiko, papir pa enkrat mesečno. Občanom je na razpolago tudi zbimo dvorišče ob sedežu podjetja, ki je odprto vsak dan in kamor laliko dovažajo prebivalci občine gospodinjske odpadke. Za kosovne odpadke smo uvedli nov način, in sicer vsak občan dobi dva kupona za dva kubična metera kosov- nili odpadkov letno in mu jih tako dvakrat na leto brezplačno odpeljemo." Smetarsko vozilo z napravo za pranje smetnjakov? "Lani smo v podjetju Infrastruktura Bled d.o.o. kupi) smetarsko vozilo, ki ie LstoČas no tudi pralec kontejnerjev Nabasiii so ga predvsem zani di potreb turističnega kraja Poleti pri 30 stopinjaii ali več začnejo umazani kontejnerji zaudarjati in je za tak kraj, kot ie Bled, taka storitev še kako pomembna. Storitev bonio pričeli opravljati julija in avgusta letos, ko so povišane tempe rature i n Kakšna je dejavnost v zvezi z vodovodom? "V imenu občine smo zadolženi za izvajanje javne gospodarske službe na področju vodovoda. Voda iz izvira v dolini Radovne ie tako kvalitetna, da je ni potrebno klorirati, kot je to ponavadi nuja v nižinskih delih zaradi večje onesnaženosti vode. Z občino sodelujemo tudi pri izgradnji in obnovi vodovodov, ki jih delamo tudi vzporedno z izvajanjem inve- v o m pano-vod- Na ta načiji poskušamo obnoviti čim več vodovodnega sistema m zagotoviti čim večjo pokritost preskTbe z vodo v celotni občini." Ali je za urejanje Bleda namenjenih dovolj sredstev? "Za tako turistično občino bilo zagotovo treba nameniti urejanm precej kot jih sedaj. Želja in zahtev je bistveno več kot razpoložljivih sredstev. V okviru možnosti poskušamo narediti čim veČ in se v ta najnen opremljamo s kvalitetnim strojnim parkom, ki pa postane učinkovit šele z našimi dobrimi in vest nimi delavci. Ocena obiskoval» cev Bleda in občanov za ureje» nost je dokaj pozitivna in tiu» i «k hnmn. Ha lio Mko tijHi na prej fet Kako pa )e s področjem objektov turistične infrastrukture? "Objekti v upravljanju so v la-občine. Na njih izvajamo vzdrževalna in Investicijska dela, hkrati pa se trudimo skupaj s partnerji v kraju zagotoviti čim več zanimive ponudbe s ciljem čim bolj zadovoljiti obiskovalce in s tem Bled preteklih le-tili ie bilo precej storjenega na razvoju oojeKiov. to namenjamo znatna sredstva iz a podjetja in seveda predvsem veČje investicije tudi v sodelovanju z občino tudi iz občinskega proračuna. To potrjujejo tudi zadnja večja vlaganja, kot je rekonstnik-cija ŠportTie dvorane, poletno sankališče in nazadnje izgradnja atletskega dela Sport- taviianje razvoja objektov je zelo pomembna za zagotavljanje turistične ponudbe. zato pričakujemo tudi spremembo odnosa turističnega gospodarstva pomembnega področja. Imamo objekte, ki so sezonsk^a značaja, in objekte, na katere i Čas ne vpliva. Športna dvorana je bila leta 2002 dobro preurejena in je vedno bolje izkoriščena. Festivalna dvorana se uporablja predvsem za glasbene in druge kvjlturne prireditve predvsem lokalnega značaja, je pa potrebna prenove za zagotovitev pogojev, ki jili terja današnji način organiziranja prireditev, Na grajskem kopališču smo v zadnjih letih dosegli kar visok standard. Smo v samem vrhu po urejenosti ko-išč, saj smo že četrtič dobi-okoljski znak "modra zastava" in tudi več priznanj za najboljše kopališče. Na športnem stadionu smo v lanskem letu položili tartan, letos pa ena ftidl vsa ska oprema, V prihodnosti bo poleg nogometnega igrišča in atletskil^ površin tudi igrišče za odbojko na mivki in balinišče, Na Straži se je sedaj že dobro leto poleg smučanja mogoče zabavati tudi s poletnim sankanjem, kar je zelo povečalo število obiskovalcev v času izven sezone. " Objekti turistične infrastrukture v prihodnje? program naj bi se po sKiepu izločil iz sedanjega podjetja s 1. januarjem 2007. Na podlagi pogajanj med državo in občino bosta prešla na novoustanovljeni Zavod za kulturo Bled Blejski grad in , preostali objekti pa bodo prešli v novo organizacijsko obliko, pa Še ni določena. Osnovno vprašanje pa je, ne glede na organizacijsko obliko, kako pokrivati stroške obra- J «« vsem pa je pomembno, da bodo občani lahko dobili ce-storitev na enem mestu. Treba je poudariti, da je izdelava hišnega priključka povezana z izdelavo dokumentacije in drugimi zadevami. zato bomo lahko obča- Henja vključno z okoljevar-stvenimi soglasji. Ob tem je treba poudariti, da gre izključno za odlaganje narav-, okolju neškodljivih ma- dl v prihodnosti bo dejavnost podjetja temeljila na nizkih gradnjah predvidevamo pa zmerno rast na visokih gradnjah ler razvoju lastnih produktov. Glavna pozornosl v našem podjetju 2a naše za- ten a lov. I» Obrtno gradbeno podjetje skrbi za izobraževanje ... "Podjetju bi lahko rekli tudi celovito storitev po "učeče se podjetje". Zelo ve- nom ponudili vse na enem mestu: tako najbolj ugodni ceni. V pod- lik poudarek dajemo izobra )et)u smo v ta niz i ral i poseben oddelek, ki se bo z vsako stranko pogovarjal posamezno in poizkušal najti za stranko najugodnejšo varianto." ževanju zaposlenih. Stalno je pogoj za to, da ostanemo v stiku s stroko, da prepoznamo nove priložnosti in ne nazadnje, da ohranjamo aktivno in Izvajate tudi visoke gradnje? "Ko smo prevzeli podjetje, $0 bile visoke gradnje v zatonu in na tem oodročiu ni gledano razmi Največkrat se izkaže, da so bilo pravih ciljev. Mi smo visoke gradnje oživili in v treh letih zgradili kar nekaj ob- čni sami presenečeni nad rezuliati in učinki izobraževanja. krat zahteva napor in določeno odrekanje. Še kako prav pride podjetju naj uspeš ne j šili p( pa le m in omogočanje njihovega osebnega razvoja. Zavedamo se, lahko uspešno samo če ima v svoji sredini ljudi, ki obvla-o svoje delo in podjetju zaupajo. Mi take ljudi imamo in smo na svoje zaposlene ponosni, zato vlagamo veliko naporov, v zagotavljanje Cm boljših pogojev za delo v podjetju. Kar nas pa najbolj veseli, je pa da v podjetje prihajajo mla-V našem podjetju vidijo svojo prihodnost in so jo pripravljeni skupaj z nami graditi. Prav zaradi tega nas ne skrbi za prihodnost podjetja in smo prepričani, da OGP GRAD Bled eno jekiov, ki so nam v ponos in novo, uporabno znanje, saj čini. <1 z' Sabina Piber Roman Beznik URALJ VMM Obrtno gradbeno podjetje, d.d., Bled Grajska 44.SI-4260 Bled 10 Blejski glas, torek, 18. julija 2006 Podjetništvo Hitro do nože Pogovarjali smo se z direktorico Diagnostičnega centra Bled (DCB) Marijo Gorenšek Moškon, mag. farm I Zakaj ste se odloČili za ustanovitev Diagnostičnega centra Bled (DCB)? Zamisel o ustanovitvi zaseb» nega diagnostičnega cenlra se je že pred letom 1990 porodila mojemu možu» dr. Milanu Corenšku, dr. med. Dolga leta je v tedanji organiziranosti zdravstvene dejavnosti kot predstojnik oddelka za endoskopijo na Ga-strcentereološki interni kliniki v Kliničnem ccntru Ljubljana zaznaval predolge čakalne dobe za različne preiskave, predvsem za liste bolnike, ki so bili polrebni hitrega diagnosticiranja. Z ustanovitvijo DCB leta 1992 smo želeli ponuditi pacientom novo možnost zdravljenja» predvsem v smislu hitrejše in §e obravnave oziroma diagnostike. Poslanstvo našega centra je namreč v čim kraj- Sem Času ugotoviti izvor zdravstvenih težav pacientov, zato se trudimo ohranjati kratke čakalne dobe ter celosten in individualen pri- stop ÜO pacientov. Pa vam uspe ohranjati kratke čakalne dobe? Povpraševanje po naših storitvah je iz leta v leto večje, saj bolniki žeUjo kvalitetno obravnavo in osebni pristop. Za nekatere preiskave že zaznavamo daljše čakalne dobe» vendar se z dobro organizacijo dela trudimo. da smo Čim bolj učinkoviti. Ali imate več pacientov samoplačnikov ali z napotnico in od kod prihajajo? Večina pacientov še vedno prihaja z napotnico. Prihaja» jo z območja celotne Slove» nije, vse večji pa je tudi delež bolnikov iz tuiine. Ima- v urologiji» kardiologiji, aier- I na in ortopediji. Opravljamo preglede z ultrazvokom in Omenili ste, da imate vedno več pacientov, ali razmišljale o žiritvi centra? v leto imamo veČ pacientov, zalo razumljivo Že nekaj let razmišljamo o širitvi, saj nas trenutno zelo pesti prostorska stiska. Načrte za širitev imamo že pripravljene, vendar nam jih zaradi lokalnih nasprotovanj še ni uspelo uresničiti. Upamo in želimo pa si, da bi jih predvsem v dobro naših pacicntov in njihove- Pacienti dobijo predvsem ga zdravja lahko uresničili celosten pristop in individualno obravnavo. NaM zdrav- rentgenom, tireoiosKe ter ginekološke specialistične preglede, imamo tudi ambulanto za osteoporozo. Posebnost našega centra so dvo« ali tridnevni preventivni zdravstveni pregiedi, ki so zelo koristni za pravočasno odkrivanje različnih obolen}. Kaj ponujate pacientom? čim prej. mo pa tudi kar nekaj samo- niki so vrhunski specialisti plačniških ambulant (npr. na svojih področjih in s ginekološka, ortopedska, za skupnim delom hitro pride-osteoporozo jo do prave in natančne diagnoze. Osebje posveča vso svojo skrb pacientom, za kar prejeli Že številne posred s t ev vlaga- Kđkšne preglede opravljate v DCB? V DCB opravljamo speciali- hvale. Stične ambulantne dejavno- mo v medicinsko opremo» sti in preventivne preglede- tako da določene preiskave Najbolj znani smo po vrhun- opravljamo edini v Sloveniji. skih gastroenteroloških preiskavah (bolezni prebavil), saj imamo zelo strokovne specialiste gastroentejologe, hkrati pa je to tudi naša začetna in temeljna dejavnost. Poleg tega smo zelo uspešni imamo ni in patohistološki laboratorij, so nam podatki iz laboratorijev na voljo že v nekaj dneh (in ne tednih), zalo je obravnava bolnikov bolj učinkovita in celostna. E-molh info@dc-bk d.si www 6chM.ü Uspešna pot nevr Azur Nevrologinja Lidija Stare opravlja svoje delo v ambulanti AZUR z veliko predanostjo pacientom. Kakšni so bili vaši začetki? "Kot štipendistka Splošne bolnišnice Jesenice sem opravila specializacijo iz nevrologije v letu 1990. Nekaj manj kot tri leta sem delala v bolnišnici, v decembru nega doma. Predvidoma je- ne za možgansko kap. seni se selimo v Lesce, kier trazvočna oreiskava vra seni se selimo v Lesce, kjer bo več prostora in možnost za nove dejavnosti.' Kaj počnete z metodo EMG? "Metoda pomeni ugotavlja-1992 sem začela delati kot nje delovanja živcev in mišic zasebna specialistka na jcse- nicah- Azur je bil ustanov- 2 električnim draženjem, je nadaljevanje kliničnega nev- (ieii že prej in pomeni am- rološkega pregleda in je po bulanto za usposabljanje in rehabilitacijo. Slo je za delo na področju motenj gibanja in hoje. Kasneje sem dejavnosti združila in prenesla koncesijo za nevrologijo na Azur. Pozneje je bilo podjetje preoblikovano v Zdravstveni zavod. Takratna specialistična ambulanta ni vsebovala funkcionalne diagnostike. To je za specialista ključnega pomena. Zato sem se dodatno izobrazila za diagnostiko vratnih arterij v letu 1998 in v letu 2004 še za EMG. Tako sta na voljo kar dve diagnostični metodi za bolišo in ce- lovitejšo obravnavo pacien» tov na enem mestu. V vsem tem Času smo zameni rudi lokacijo, sprva na Jesenicah, po potresu 1998 v Jelovici na Bledu in nato v sedanjih prostorih Zdravstve- trebna za ugotavljanje obolenj in motenj perifernega živčevja. Če gre za nevrološko bolezen tega dela živčevja. je to le osnovna preiskava. Zaradi velike obolevnosti na hrbtenici je v veliko pomoč ortopedom. Informacije. dobljene s to preiskavo pomagajo pri odločitvah gle- operaci). I» Zakaj je pomemben ultraz« vok? "Ultrazvočna diagnostika vratnih arterij drugače od slikovnih metod prikaže notranjost žile in s tem tudi možne naplastitve in utesnitve. Zahvaljujoč napredku na področju znotrajžilnih odstranitev posegov^ utesnjenih žil ni več potrebna operacija. To pomeni širši dostop pacientov do odstranitve stenoz, ki so ncvar- trazvočna preiskava vratnih arterij se uporablja pred več- operativmmi posegi in vso invazivno diagnostiko a na srcu, sa) se je zapleti po operacijah manj pogosti pri tistih pacientih, ki na vratnih arterijah nimajo pomembnih oblog ali zožitev. " Ka) je novega? V desetletju možganov od leta 1990-2000 se je res ko spremenilo. Dobili smo zdravila za multiplo sklerozo, migreno, demenco in ALS. Izboljšale so se metode diagnostike, ki niso več agresivne. Zdravljenje epilepsije je v nizkem procentu hud problem, večinoma pa z novimi zdravili obvladljiv in ne posega pomembno v kovo aktivnost. Nasploh je v nevrologiji dobra novica, da se premika na področju, kjer smo i5e pred desetimi leti le ugotovili bolezen in smo glede zdravljenja nemočni. Glede napredka medicine sem še naprej optimistična. Zdravstvo je po vsej Evropi pred spremembami, jasnega odgovora za prihodnost še nimajo nikjer. r > A h llZUn nevrologijo -UZvrotaBizil - €MG loborolorif dr. Store Udijo, nevrolog Mladinsko 1. Sled, tel.: 04/57 66 070, GSM: 040 253 070 Blejski glas. torek, 18. julija 2006 n Zanimivosti Veličasten razgled in tišina To dvoje je prepričalo nemškega poslovneža Karla H. Crabbeja, da se zadnjih petnajst let vedno znova vrača na Bled. Matija Rant Lastnik večjega nemškega gradbenega podjetja in Častni konzul Turčije Kari H. Grabbe na Bled prihaja že petnajst let. "Prvič sem se tu uslavil na poti v Turčijo. Takrat sem Še veliko potoval 2 avtom. Spoznal sem, da bi bilo lepo priti sem na počitnice." Še raje počitnice na Bledu preživlja zdaj. pravi, ko je starejši in ima več časa. "Za posle pa skrbim kar prek računalnika." Poleg veličastnega razgleda a je na Bledu očaral mir. eprav, pravi, se je do danes že marsikaj spremenilo. Zato je pred tremi leti Grand hotel Toplice, ki stoji tik ob glavni cesti, zamenjal za Vilo Bled. "TujeSe vedno mir, obenem je hotel blizu središča. V Grand hotelu Toplice še okna ne moreš odpreti. Ne vem, kaj dela policija. Ne menijo se za mlade, ki se vozijo z motorji in celo predelajo motorje, da so bolj glasni. Pa nihče nič ne ukrene v zvezi s tem." Vsako leto na Bledu s partnerko poleti preživi kar dva meseca, Dan začne z igranjem golfa, jezero pa se mu zdi premrzlo za plavanje, je priznal. Na Bledu mu je všeč tudi to, da ga od Avstrije in [talije lod le nekaj kilometrov. "Tako se nikoli ne naveličaš, vedno lahko poskušaš novo hrano in spoznavaš različnosti. Povsem drugače kot v središču kate- ves Čas okušati enako hia- starih Časih." Manj navdu- no." Od slovenske hrane, nam je zaupal, mu je sicer najljubši bograč. Na Bledu, je 5e dodal, se mu zdi kot v pravljici. "Če bereš stare zgodbe o gradu in cerkvi na otoku, si lahko šen pa je nad zvonjenjem iz bližnje cerkve. "Razumem, da je bilo včasih, ko ljudje niso imeli ur, to potrebno. Zakaj me morajo danes diti tako zgodaj -v nedeljo začnejo zvoniti že ob 7. uri • Bled Pristava še ne bo kulturni center Blejska Pristava naj bi konec meseca junija znova zaživela. Kulturno umetniško društvo E-NOTA, galerija Deva Puri, Društvo za turizem Arnold Rikli ter nekateri zagnani posamezniki so kar pol leta pripravljali tako imenovani projekt "Kulturni center Pristava", katerega namen je bil, da vsaj v poletnih mesecih oživijo zapuščeno stavbo in da Pristavi z malo denarja In veliko dobre volje zrova vdahnejo življenje. Na pobudo Ministrstva za kulturo, ki je lastnik stavbe, so pripravili pogodbo o najemu prostorov, pripravili so zan-miv program od ustvarjalnih delavnic do glasbenih večerov, razstav, bolšjega trga in umetniške knjižnice, slikarsko • ciparskih razstav in še marsičesa, toda na koncu do podpisa pogodbe ni prišlo. Tudi minister za kulturo Vaško Simoniti, (i je ob podpisu pogodbe o upravljanju Blejskega gradu prišel na Gled, novinarjem nI želel odgovarjati na vprašanja glede usode Pristave, tako da so organizatorji morali popustiti in sodelujočim sporočiti, da je projekt odpadel tn da bo Pristava tudi to poletje samevala. So se pa zato da naj bi konec julija in v začetku avgusta pred TVD Partizanom na Bledu pripravili vsaj poletni kino. V. S. re druge države, kjer moraš zamišljaš, da je tako kot v pa mi ru povsem jasno. II Čeprav smo vso dolgo zimo Čakali na vroče poletje, pripeka večini ne ugaja prav preveč in zato vsak poiite svo) košček sence. V okolici Bleda se je mogoče marsikje ohladiti, obiskovalci pa najraje izberejo sotesko Vin^r ali Jamo pod Babjim zobom, kjer je prijetno tudi poleti. Lahko pa poiščete tudi senco pod drevesi^ kot so si jo izbrali labodi. V. 5., fotoiTina Dokl Tudi gozdovih sledimo razvoju Tako med drugim pravi Zvone Šolar, direktor Gozdnega gospodarstva Bled GG, gozdno gospodarstvo Bled. d. d., ima sedež na Bledu že več kot 50 let le to naključje? *'Veseli nas, da imamo sedež vib tehnikah in tehnologijah samo v letu 2005 smo ga ji sečnja skoraj stoodstotno iz-okoli 50.000 m)." vaja z motorno žago. Na Fin- skem je na primer delež stroj- Lahko kaj več poveste o no* ne se^jc prek 90 odstotkov, v z nami bolj primerljivih državah, kot so Nemčija (red- v gozdarstvu? "Tehnološki razvoj, ki je pote- čenja) in Avstrija (državni kal na mnogih področjih do- gozdovi), pa okoli 50 odstot- V zadnjih letih seoGG Bled največ govori v zvezi z vračanjem gozdov ljubljanski nadškofiji. Ali bosle te spre» membe občutiJi tudi v va» Šem podjetju? 'Sprememba lastništva gozdov bo seveda prinesla spre- na Bledu, čeprav se naša glavna dejavnost odvija po okoliških gozdovih jelo vice, Pokljuke, Mežaklje ... in v zadnjem Času tudi širše po Sloveniji. Leta 2008 bomo praznovali 6o-lemico ustanovitve. Čeprav je nova tehnologi- ospredjugotovookoljski-več- gozdarskimi institucijami ključku bo več kol 90 od-ja Ln tehnika dela v gozdar- je varovanje okolja, ki ne pre* smo vložiJi veliko energije, da stotkov državnih gozdov na stvu precej spremenila, je v nese neprilagojenih tehnolo- smo prepričali domačo stro- blejski območni enoti vrnje- vekovega življenja, je bil v kov. Naie podjetje je opravilo membo tudi našemu podjet- gozdarstvu sorazmerno poča- veliko pionirskega dela na po- ju. Proces denacionalizacije ^ sen. Za to je kar nekaj tehtnih dročj u uvajan ja stro jne sečnje teče že od leta 1991 in Še ww» gOZQnO razlogov. Med njimi so v v Sloveniji. Skupaj z drugimi vedno ni zaključen. Po za- QOSpOCl3rStVO .......... ..........bled, d.d. uumlaosu c. 19. tm 8m m. &! 04/s7s 00 00 rxc d4/s74 as s4 i-poHi. iobM^^edJl SsMiu flreo: mr.BBWed.sl našem podjetju še vedno okoli 120 redno zaposlenih delavcev, medtem ko prek sezone v svoje viste vključimo še večje število sezonskih delavcev. Na Gorenjskem smo edino ve^je gozdarsko podjetje m letno damo na trg več gij, ter razdrobljenost gozdne posesti Ln s tem proizwdnje, ki zahteva manjša in prilagod- Ijivejša delovna sredstva, V slovenskem gozdar.stvu sta na tehnološkem področju vsaj dve področji, kjer za EU zaostajamo vsaj za 10 let Prvo kovno in širšo javnost o veli- nih ljubljanski nadškofiji. ^ lzv8j&mD vsa gozdarska d6li. kot 80.000 m} lesa, pred- prav gotovo uporaba sodob-vsem smrekovega, kar nas nih tehnolc^j sečnje in spra- kih prednostih tehnoloških sprememb. Leta 2004 smo tako prvi v Sloveniji nabavili kompletno garnituro za izvedbo strojno sečnje, v letošnjem letu pa že drugo. Skupaj s sodobno žičnico za sprano lesa s procesorsko glavo smo danes samo s tremi stroji v ^ odhupulema In na panju ln ni Vamlonskt cesti po najvlžjlli uni^h. Čeprav v skupnih prihodkih ^ imjamo prevoza lesa ter avl o mehanične slorttve, podjetja la del predstavlja le ^ nWa gradnje, nekaj veČ kot tretjino, pa je zelo pomemben, ker je na njega neposredno vezana velika večina naših zaposlenih delavcev. Za državne gozdove ima naŠe podjetje koncesijo za izvajanje vseh Če nameravate prodati les nail družbi. G G Bled. d. d., oaliliotte nah lokalne odkupoval». To so: Tomo Markeil 1041 718 990) -za obrnoć}» Bohin|a in Selške doHne. Sregor Kot»lar (OS) 305 347| - za območLt Bleda ln Zgornlesavslte doline. uvršča na prvo mesto v tem segmentu tudi v Sloveniji. S kakovostno smrekovo hlodovino oskrbujemo predvsem domačega kupca LIP Bled, d. d., ter številne manjše žagar- vila lesa, kamor spadajo stroji stanju posekati okoli 50.000 del v gozdovih do leta 2016, Bo|an SI Iber (041 449 937) • za območje Radovljice, za sečnjo (harvesterji) in po- m3 letno. Za isto količino medtem ko bo po spremem-_______ _ sebni stroji za izvoz lesa • zgibrü polprikoličarj i (fbrwar-derji). Na drugem mestu lahko omenimo tehnološko so- ske obrate na Gorenjskem in dobnejše izkoriščanje bioma- v sosednjih regijah. Čeprav je se iz gozdov. Vsaka tehnolo- še vedno največji del izvora lesa Iz državnih gozdov, pa ška sprememba je pri gozdarjih naletela na večji ali manjši ogromno le.^ odkupimo tudi odpor. Tudi pri zamenjavi od manjših lastnikov gozdov ročne žage z motorno je bilo v zgomjegorenjskih oWinah. podobno. Danes se v Sloveni- smo prej potrebovali vsaj 40 delavcev. Čeprav ima strojna sečnja zaradi naravnih omejitev gozdnih sestojev v Sloveniji omejen domet, so njene prednosti predvsem zaradi ekonomskega, ergonomske-ga in vamostncga vidika tako velike, da z njeno uporabo na primernih terenih ne smenw več odkSati." «II nadškofijo, Do današnjega število delavcev. Želimo si, dne je del gozdov sicer že bil da do lega ne bi prišlo. Kljub vrnjen in naše podjetje je v večjem delu teh gozdov na- temu pa je treba povedati, da samo lastništvo gozdov bi lastništva gozdov vse prto in bo naŠ pogovorni partner postala ljubljanska nadškofi ja. Naše podjetje je gospodarska družba in si seveda želi delati tudi za novega lastnika. Menimo, da smo lahko s svojimi izkušnjami, znanjem in tehnološko opremljenostjo poslovni partner tudi za ljubljansko da bi morali odpustiti večje dove Slovenije." daljevalo delo. Dejstvo pa je, na stanje samih gozdov ne da so stvari odprte in da si ljubljanska nadškofija lahko poišče tudi drugega izvajal- bo bistveno vplivalo, saj gospodarjenje v gozdoyih usmerja in nadzira strokov-ca, kar bi za nas pomenilo, na ustanova - Zavod za eoz- 12 Blejski glas, torek, 18. julija 2006 Zanimivosti Teren za odličen Tako pravi Gerry Jeki, svetovalec za golf na blejskem igrilču in Avstrijec s srcem v Sloveniji. Suzana P. Kovačič Gerry |ekl je najprej smučal. Le kako ne bi. |e rojen v znanem smučarskem središču, v avstrijskem SchJad-mingu- kot otrok sem se naučil tudi slovenskega jezika, saj sem vse počitnice se poznava že več kot dve desetletji. Se vedno delam t\idi v Avstriji, v oi^anizadji, v kateri upravljamo pet igrišč. Včasih je res kar malo naporno, samo v zadnjih petih lednih sem z avtom prevozil 10.000 kilometrov." povezav s hotelirji, premalo golfa namreč lahko traja od je kvaliteta le na igriitču za Med ljudmi kroži glas, da je promocije. Morate vedeti, da aprila do konca novembra, gosta premalo. Moj cilj je, golf šport za bogatejši sloj. so v zadnjih letih zgradili ve-igrišč v Italiji in Avstriji, zato imajo golfisti tudi več izbire, Golflste bo treba pripeljati nazaj, izboljšati kvaliteto igrišča, ki je na odličnem terenu, in začeti ofen- kar je za celoten blejski turi- da bi ustvarili golfsko desti- "Tudi tc se precej spremi- zem zelo pomembno. Napi» nacijo "brez meja" v regiji nja. Palice za golf so včasih saJ sem celo Študijo o tem, Alpe Adria, saj gostje, ki ig- staJe tudi po 2000 ali 3000 kakšna priložnost je golfsko rajo golf, želijo biti obdani 2 evrov, danes jih lahko kupi- igrišče za hotelirje, pa ne le več igrišči. Za ta projekt te za 500 evrov. Trg se odpi- za Bled, ampak za vso Slovenijo. Spodbudno je, da ria bomo poskušali pridobiti tudi finančna sredstva iz preživel pri starih starših na Bojana Križaja ste tudi pova- zivno promocijo. Sezona Bledu prenavljajo hotele, saj skladov Evropske uuije." lezerskem," je opisal svojo bili k promociji blejskega vez s Slovenijo. V Gradcu je golt'igrišča. študiral ekonomijo, osem let je preživel v Ameriki, er je najprej Študiral marketing na Univerzi v Austi-nu v Teksasu, v New Yorku pa je zatem delal kot zastop- naredili promocijo 2 Boja- nik za turizem za evropske nom Križajem. \q je legenda, dežele. Od tod tudi njegovo ki ga pozna veliko ljudi in ki dobro znanje kar nekaj sve- igra golf, Mene so prijatelji v tovnih jezUcov. Po dolgih le- Schladmingu klicali Bojan, tih potovanj po svetu se je takrat sem bil član avstrijske ra, golf postaja tudi šport za mlade, ne le za bogate in slavne." Nemčiji je ambasador za golf Franz Beckenbauer, v Avstriji Franz Klammer, v Italiji Paolo di Chiesa. Sam sem želel, da bi v Sloveniji vrnil pod gore in uspel v svetu golfa, za katerega se je navdušil v Kaliforniji. Dejaven je na področju promoči-in trženja tega športa, Čeprav tudi pri sami igri ni slab (hendikep jo), ie me-nedžer golf kluba Donau in vodja Golf akadernije Feld-kirchen, od maja je tudi svetovalec za golf na blejskem igrišču. In na Jezersko se še no vrača ... mladinske reprezentance, čeprav nisem bil tako dober po rezultatih kot Bojan. Smučal sem tudi na Jezerskem in tam sva se tudi spoznala. Bojan bo torej ambasador golfa v Sloveniji. Septembra želimo organizirati tum ir s s mu- čarskirni legendami, v tem trenutku pa se pripravljamo na novinarsko konferenco v Avstriji, na kateri bomo predstavili blejsko igrišče." Kako ste našli vez z Ble* Kakšno prihodnost ima blej- dom? sko igrišče^ "Pred 15 leti je imel Bled lepa "Bled je tradicionalno igriš-in dobro vzdrževana igrišča če, znano po Evropi, še po- in tedaj sem bil tukaj pogost sebej v Avstriji, Angliji, gost. Organiziral sem celo Nemčiji in na švedskem. V golfski turrir za moje avstrij- slednjih dveh državah golf ske prijatelje. Lani me ie od- igra pol milijona ljudi. Res o o govornim na blejskem igriš- pa je, da v zadnjih letih blej- 5 Ču priporočil moj dober pri- sko igrišče ni bilo najbolje ^ jatelj Bojan Križaj, s katerim vzdrževano, premalo je bilo ? UREJANJE • VZDRZEVANJE PARKOV IN VRTOV Nove strojnice v Zdraviliškem parku • Sejem domaČe in umetnostne obrti v Zdraviliškem par> ku je postal stalnica v poletnem turističnem utripu Bleda. Glede na dotrajanost starih stojnic in pobude Turizma Bled, ki organizira sejme, se je Infrastruktura Bled letos odloČila za nakup 20 novih stojnic. Nove, lesene stojnice se lepo dopolnjujejo s prečudovitim naravnim okoljem parka in zaradi njihove ponudbe jih bodo gostje še raje obiskovali. V. S., foto: Tina Dokl GORENJSKA UUCA 38. RIBNO. 4260 6L£0 TiUFAX:(04) 574 20 dO GSM: (04t>744 207 S.MAIl: UR0S.0aACN£R^TEl£MACH.r4eT ■ monuža namakalnih naprav za* trav- • Prevzamemo pa tudi vrtove za sezon-ne povrSine in gredice, zasajene z sko vzdrževanje, torej za košnjo trave, okrasnimi rastlinami, s priklopom na obrezovanje grmovnic In živih meja, v vodovodno omrežje ati dostava Roto zimskem času pa vam lahko dvorišče cistern (met vode, deževnica) z vko ali dovozne poti ter parkirne prostore pom, montaža pret. črpalk in priklop tudi očistimo in odpeljemo na novo na omrežje avtomatskega zalivanja zapadli sneg. Seveda vam ves potre- ■ saditev okrasnih grmovnic. dreves. ben material za Izvedbo del tudi do-drevnin za žive meje Jtd.; stavimo, odpadni matena! ki nastane •obrezovanje grmovnic, dreves ter ob obrezovanju grmovnic ali dreves, Jivih mej; pokošeno travo itd. pa odpeljemo na • montaža vrtnih ograj Bekaert lastno deponijo, kjer ga zmeljemo in ali Oirrick; pripravimo za nadaljnje razkrajanje v ■gradnja skalnjakov z zasaditvijo kompost, trajnic; •gradnja potokov in ribnikov s čistilno Z nami lahko stopite v stik prek mobilne . napravo; telefonske Števftke 041/744-207 In staci- •gradnja naravnih opornih skalnatih onarnega tel./faxa: 04/574-20-30 ali nadaljnje razkraianie v kompost. zidov; •obžagovanje in podiranje dreves s hidravlično košaro: elektronskega naslova: u ros .gra c ner® telem ach. net, lahko si pa ogledate tudi našo spletno setev trave In pokladffnje travne ruše, stran: www.vrtko-sp.si. 4 • Blejski glas, torek, 18. julija 2006 13 Oglasi y zanimivosti TRGOVSKI CENTER BLE VABUEm NA POLETNE PHIREDITVE ❖ OTROŠKE PRIREDITVE - Damjana Golavšek.Roman Frelifi.Sten Viler... *> Večeri zabavne glasbe & MARKO ZEMUlČ ^ LATIMO EVENING. ❖ REGGAE VEČER & Mr. Sanka Iz Jamale« ❖ A LA JAZZ KONCERTI VESELO PO DOMAČE. ❖ Tfobilno zabavni ansambel iz GUČE, > Koncert orkestra Soar Valley Music Center iz VB VAMI 365 DNI J LETU PRIJAZNO VABLJENI! Corrfiir SM^ « « . LXMAAAkA C ^ OM Filmi na tirih Filmi na tirih obeležujejo stoletnico Bohinjske proge. Dokumentarne filme o Bohinjski progi prikazujemo v edini kinodvorani na kolesih v Sloveniji • v prenovljenem železniškem vagonu. Filmi na tirih začnejo svoje potovanje 8. julija 2006 ob 17.40 v Podbrdu in nato s projekcijskim vagonom gostujejo na vseh večjih železniških postajah Bohinjske proge. Filme na tirih si poleti lahko ogledate na železniški postaji Bled Jezero v času od 21. do 27. julija 2006. Vstop prost. dn- ,ska obe. pre-erbo vaniu orne- :ne bo kornis- iteto. S ša a za pre- . Boštian radbosta BERETE SVOJ REGIONALNI ČASOPIS ^hala funk- ti ministrstev izb, ici bodo. ce ♦ • L • Nv N i Gorenjski Glas zmetie rimata po f 04 2014241 ali pišite na narocnine(g)g-gias.si Za naročnine pokličite riib državni i Program filmov na tirih: Gorska lepotica predstavi Bohinjsko progo z zgodovinskega, tehničnega in gospodarskega vidika. Danije! Božič. Regionalni RTVcenUr Koper, 2006, 50 minut, tudi angi. podnapisi Nočna vožn/a skozi predore je pogJed amaterskega filmarj In ljubitelja železnice v predore Bohinjske proge. Primož Ozvald, 2005, 18 minut Podbrdo bi bilo brez železnice ena zakotna vas, razkriva, kako sta gradnja železnice skozi Podbrdo in kasneje njeno delovanje vplivala na življenje prebivalcev zgornjega dela Baške grape. Nadja Vaientinčič Furlan, iggG, 2006. 55 minut Po sledi rek I, II (ciklus Tiri skozi čas) potujemo po Bohinjski progi od jesenic do Bohinjskega predora in dalje do Nove Gorice. Teja Bidovec, Vesna Arhar Štih, RTV Slovenija, 1996, 2x 20 minul Predorska reka prikazuje najbolj žgočo problematiko Bohinjskega predora • ogromne količine vode, ki se ob deževjih pretakajo skozenj. Ervin Sorč, Tomaž Lozar, 200G, 25 minut Saga o Transalpini, 2. del prikazuje železniško progo od Karavanškega predora do Trsta skozi spreminjajoča se politična in gospodarska razmerja sosednjih držav. Herald Michal Seyman, SR Film video, 1992, 60 minut, tudi angi. m nem. različica Kamniti velikan portretira Solkanski most. Alenka KoniČ, Fluks t^ decibel, 2006,75 minut, po iS-Juliju Sledi pričakovanj so igrano-dokumentarni prikaz Bohinjske proge- Ivan Merljak, produkcija Vihra, 2006. 4$ minut, po iS. juliju Vabljeni na filmska potovanja po Bohinjski progi! Ob stoletnici "Železne ceste" Bogdan Sanca dveh svetovnih vojnah ter v --spreminjajočih se gospodar- V zadnjih letih smo bili pri- skih razmerah, kei vse je će številnim jubilejem - ob- vplivalo na njen trenutni po- letnicam pomembnih do- men. V korist ji nikakor ni godkov pri nas in po svetu, bila tudi po 1. svetovni vojni nastala meja z Italijo. Poleg osebnega je pri izkoristku proge veliko vlogo igral tudi tovorni promet, saj dobro povezuje obmorska pristanišča s kontinentalnim delom Evrope. S turističnim izkupičkom te proge pa Še zdaleč ne moremo biti zado- Zato ne more iti neopazno mimo nas tudi veliki dogodek, katerega loo-letnico praznujemo letos. Gre namreč za loo-letnico obstoja bohinjske železniške proge. Zgrajena je bila v bivši Avstro-O grški, v letih od 1901 do 1906. V takratni monarhiji so že več let pred tem intenzivno gradili železniško omrežje, na katero se je potem priključila tudi voljni. Izgleda, da atraktivna in privlačna trasa za to paČ Še ni dovolj. Muzejsko društvo Bled je bohinjska železnica, na se- Imenovalo posebno skupi-veru na Jesenicah, na jugu no, ki je pripravila pregled- pa pri Gorici oziroma na tedaj že deloma zgrajeno traso proti Trstu. O gradnji, funkcioniranju in pomenu proge, speljane skozi sHkovito pokrajino in atraktivne tehnične dosežke, obstaja Številna in dobra dokumentacija. Opisane so razmere, v katerih je proga delovala med različnimi režimi, v no in poučno gradivo za razstavo o odprtju bohinjske železnice. Prostor za to smo dobili v recepcijski hali Park hotela na Bledu. Odprta bo ^e do 21. julija 2006. vsak dan. Veselilo nas bo, Če bo ta prva konkretna akcija novo ustanovljenega Muzejskega društva Bled naletela na ugoden odmev. H Blejski glas, torek. j8. julija 2006 Zabava Tačke plešejo in uživajo Šest brhkih deklet, ki svoje plesno znanje nabirajo v Blejskem plesnem studiu, živi za ples že od malih nog. To so "Tačke": Anja, Miša, Nina, Teja, Tina in Tjaša. Vilma Stanovnik pohvalijo s plesnim sedelo- nu, Videospot so naredile Angeisi, s katerimi so že kar vanjem v videospotu KJinik tudi s skupino Kocka, začele Plesno skupino Tačke smo skupine Siddartha, s katero pa so plesati tudi s Turbo lahko v preteklosti srečali na so nastopale tudi na stadio-Številnih plesnih tekmovanjih in nastopih doma in v tujini- Na državnih, evropskih in svetovnih prvenstvih pa so v različnih ples- nih zvrsteh • disco, Sov in ^ hip hop • posegale po najvišjih mestih. Kljub zlatim medaljam in pokalom pa same pravijo. da ima zagotovo največjo vrednost njihovo prijateljstvo, ki ga gojijo zunaj plesnih dvoran, Ker med tednom študirajo v Ljubljani in Kopru, se ob koncu tedna srečajo na Bledu ali v Ra- jid, kjer pi no trenirajo sestavljajo nove e. nekajkrat nastopile, tudi na letošnjih MMS 2006. Za nastope dekleta ne dobijo honorarja, priplesani denar se namreč steka na skupni račun, j; privarčevanim zneskom pa pokrijejo vse stroške plesnih potrebščin in izobraževanj. Letos si bodo dekleta privoščila potovanje v Ameriko, saj bo zaneslo v Los Angeles, kjer i bodo urile v Koreogra Na zalogi imajo prek 20 plesnih točk. Tačke se lahko plesnem centru Mil-1 e n n i u m . Kaj vse se bo dogajalo lužo. zagotovo odkrili 1- novi S p 1 e I n 1 Nagradna križanka Gorenjski Glas SESTAVIL: F. KALAN GORSKI pula2v ČRNI GORI &AMZA SPRAVILO L£SAV OOLM STItUPEN JAMANSKI MJSK vrSUC ATENTATA AKTW. 0U£ OAŽAVA VZDA PRRHEK HA$E PEVKE M.) V^OKA. MOGOČNA QOSfA CSSTNA VUU6A 11 GORENJSKI CLAS KAfiSS gaf01 POLDRAG KAMEN rVAN LPWAR ZEMLJE. nU$NA POVRH-NJ CA O&JE GNEZDO GRENKA PUAČAIZ HMfUA EOlPČAM sxi svni BIK tnfn-jenu oetjrtK 06 sramu oelavcc. hmsd stavko OELA H^IT KNAR ahgt£ž [ CERKVEN CERKVE}« OSREP DAJANJA DAMV RE lATTTlJDA PEm aoSN LES2A Ki;HAfUE OGLJA stopnja nS^fiSKg ČRKE PAOEC TFVILA LUWV morska ^KOUKA. M VRTA V1E& LfTOVHČE vSsnci RUCAKA KARTA Ki KAATAMJU STOJJW AUfR DO NASLONOM BliIZtKJAK VEWO TÄUFER K»AI£C VAUČ SfANSKI PESNIK BLAS DE] 2enska. KIVOÜ. vouwa GRiK RLOZOF fKiZ xuinja (^ska BOGINJA PPCPjlU. »IDA OĆKA REKAV ROMUNUI TOGCQA KARfL Qäm EMR8 CENTER VJOGI PtANIST KRTON. ceu jAKiNSKA OBUKA SUOZMA GUVNI ČLOVEČKI organ ALKU v£aju 1 2 3 4 s 6 7 id 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 («orenjskl Qtas, i. 0.Kr»R|. Zoisov» ttfia 1,4000 Kv^fij Telefon: 04/20142 telefab: 04/201 42 U. gdr«ft|skl 9las a vas bel«2i V 'm subem. i mdju i a &orBn)slii q\ii je «gledalo« v katemn u nuli Oweniska. 1 n}o ^ en^ it» li Vds k«! |e nov^a. Zinii m 2«Uvl|4nM isđi neprijetna vpraönia.ln poskrbimo u spmt(tc> iotttoro.Vaf Gorenjski 9UL Hiqn^r. NAGRMIA bon v v^nosti 3.000 SfT Konfekoje Th9lav 2. NAGRADA bonv vrednosti ).OOOSrT Konfek^ TngUv NAGffAOA bcn v vwimrtr 3.000 SIT konfekcije Tri^dv 4. • 6 MAGRADA: knjiga k krijüne nldQ« ^orenfske^a glasa Reiitve krllanke (nagradno gesJo, sestavljeno \z črk { »iievif^enlh in vptS4no v kvpon iz krfiaoke. lef VA^OAVCNO ŠTEVILKO) ^SIJKe na dope* nkah do srede, 2. avgusU 2006. na Gorenjski g1,4001 Koflj, p. p. 124. Doplsnke lahko oddatetMdi v natrinbrik Corenfskega glasa na Zoisovi 1. Nagend bodo cbjdvlicni v Corenjskrn glcu v ^tek. 4. avgusta 2006. t ' ^ t: P Blejski glas, torek» 18. julija 2006 15 Program prireditev blejsko poletje 2006 Dan Datum Ura Vsak petek, soboto 10.00 in nedeljo torek tajuHj 17.00 Sreda 19.july 20.30 20.30 Petek prireditev Se/em domače in umetnostne obrti 21.00 ^rednjeveSkl sprejem pri graščaku Obisk pr> blejskem grofu Latino evening Kr«l Zdraviliški park Blejski grad Blejski grad Trgovski center Četrtek 20. julij 20.30 Veselo po domaČe: Ansambel Igor in zlati zvoki Trgovski center Petek 21.julij Nedelja 23Julij od 10.00 16.00 17.00 18.00 19.00 20.00 20 JO 20 J O Sobota 22.juai 10.00 od 10.00 16.00-20.00 16.00 17.00 18.00 20.00 21.30 22.00 23.00 od ? 0.00 14.00 16.00 17.00 18.00 19.00 8.30 pO maii 18.00 21.30 Torek 25.julij 17.00 Sreda 26.jullj 20.30 20.30 četrtek 27. julij 2030 Petek 2B.M\\ 1830 2030 20.30 Sobota 29Julij 10.00 20.00 20.00 21.00 Torek l. avg. 17.00 Sreda 2. avg. 2030 2030 Četrtek 3. avg. 20.30 Petek 4. avg. 20.30 20.30 Sobota S.avg. 10.00 18.00 Torek 8. avg. 17.00 Sreda 9. avg. \9.00 20.30 20.30 Četrtek lO.avg. 20.00 2030 11. avg. 20.30 BL£JSKI DN€VI • 10O-letnica izgradnje Bohinjske proge Sejem domaČe in umetnostne obrti Prihod vagona z multivizijsko predstavitvijo gradnje Bohinjske proge Filmi na tirih (vagon bo na postaji ostal do 27. julija) Koncert zbora San Luis Obispo Choir (ZDA) Promenad ni koncert Godbe Gorje Skoki v vodo z viSine 10 m Večer z jas bandom "Krlendžez" Reggae ve^er 8t Mr. Sanka 2 Jamajke Klavirski koncert pianistke Nataše Vester Promenada ŽP Sled-Jezero Trgovski center Hotel Golf Otroiki program: Cirule^arule, Romar> Frelih Trgovski center BLEJSKI DNEVI -100. obletnica turistične Promenada predstavitve Bleda v Londonu SejexTi domaČe in umetnostne obrti Predstavitev Mojstra Janeza: zgodovina tiska in nastanek turističnega promocijskega gradiva Koncert: Youthful Spirit (Churchill Community School, Anglija) OtroikJ program: Zaključek glasbenega tabora GCEV zavoda Ljubljana in Glasbenega ateljeja 1004 Promenadni koncert Godbe Gorje Veier z Rock Party-zani Promenadni koncert Godbe Gorje Lučke na jezeru Ognjemet zjezera BLEJSKI DNEVI-100. obletnica smrti Amolda Promenada f)lk}lja, zavetnika turizma na Bledu Sejem domače in umetnostne obrti Promocijska tekma na 60 m za otroke in odraste Gledališka predstavitev Arnolda Riklija Otroiki program: KuUurno društvo Izvir Promenadni koncert Godbe Gorje Večer z Alpskim kvintetom MAFUETIN SEJEM Sveta ma$a v cerkvi sv. Marjete Odprtje rastave ročnih del Društva žena in deklet na vasi. Razstava bo odprta do 30. julija Kulturno zabavni program Koncertom Gorjanskih fantov ob baklah Srednjeveški sprejem pri graščaku Obisk pri blejskem grofu Latino evening Bohinjska Bela Kulturni dom Pred kult. domom Pod Igl ico Blejski grad Blejski grad Trgovski center Veselo po domaČe: Ansambel Sfovenski zvoki Trgovski center Promenadni koncert Pihalnega orkestra in mažoretk mladinskega godbenfškega kampa. dirigentka: Andreja Šoiar Reggae večer & Mr. Sanka z Jamajke Klavirski koncert pianistke Nataše Vester Otroški program: Gusar Berto, Sten Vilar {Ani m a) Ve^er na vasi Samostojni koncert Gašperja Primožiča - harmonika, gost Lev Pupis * saksofon A lajazz koncert Srednjeveš ki s prej em pr i g rašča ku Obisk pri blejskem grofu Ldtino evening Koncert Simfoničnega orkestra Soar Valley Music Centra (Velika Britanija) Koncertni večer klasične gtasbe: klavir in flavta * Alenka Zupan & Danijela Masliuk Reggae ve^er & Mr. Sanka z Jamajke Otroški program: Delavnica (čarobni svet živali iz balonov, delavnico vodita Darja in Roman Frelih) Poletni kulturni večeri na Pocarjevi domačiji: Predstava Gledališča Bohinjska Bistrica: Bol h a v u lesu, kap Ija Čez rob SrednjeveSki sprejem pro graSČaku Odprtje fotografske razstave • avtorska razstava Marka Pogačnika (Foto klub TNP) Terasa Kavarne Park Trgovski center Hotel Golf Trgovski center Seio pri Bledu Cerkev Sv. Martina Trgovski center Blejski grad Blejs ki grad Trgovski center Trgovski center Hotel Golf Trgovski center Trgovski center Obisk pri blejskem grofu Latino evening Predstavitveni koncert udeleženk delavnice flavte Pikolo 2006 Veselo po domače: Ansambel Zupan Koncertni večer klasične glasbe: klavir in flavta - Alenka Zupan & Danijela Masliuk Pocarjeva domačija v 2g. Radovni Blejski grad Uprava Triglavskega narodnega parka Blejski grad Trgovski center Blejski grad Trgovski center Hotet Golf Datum Ura 20.30 2030 Sobota 12.avg. 10.00 17.00 20.30 Nedelja IS.avg. 1830 prireditev 16. OKARINA ETNO FESTIVAL BLED 2006 Ethnodelia Jam (Slovenija) Kata len a (Slovenija) Reggae ve^er & Mr. Sanka z Jamajke Otroški program: Pika Nogavička na obisku, Andreja Stare (Anima) Zaključni koncert udeleženk 9. delavnice flavte pikolo 16. OKARINA ETNO FESTIVAL BLED 2006 Leseni rog isti (Slovenija), Moussa Diallo (Danska« Mali) Promenadni koncert Godbe Gorje 2030 Pone- 14. avg. 20.00 deljek 20.30 Torek IS.avg. 16.00 Sreda 17.00 16. avg. 2030 2030 Četrtek IT.avg. 2030 Petek 18. avg. 2030 Sobota 19. avg. 10.OO 21.00 Sreda 23. avg. 20.30 16. OKARINA ETNO FESTIVAL BLED 2006 Skupina Tešanovci (Slovenija) Paul Grollier Trio (Francija) F^edšmami večer na Mlinem: Branje v večernem odsevu Blejskega jezera 16. OKARINA ETNO FESTIVAL BLED 2006 Mark Gilligan (Irska, Nizozemska Sveta mašd ob prazniku Marijinega vnebovzetja Srednjeveški sprejem pri graščaku Obisk prt blejskem grofu Latino evening Večer zabavne glasbe Reggae večer & Mr. Sanka z Jamajke Otroški program: Skrinjica Želja, Sten Vilar (An ima) A la jazz koncert V kraljestvu Zlatoroga - filmski večer 20.30 Latino evening 24.-27. avg. ves dan Poletna hokejska liga Rudi Hiti 2006 24.-29. avg. Četrtek 24. avg. 2030 Petek 25. avg. 2030 Sobota 26. avg. 2030 21.00 Nedelja 27. avg. 18.30 Dnevi baleta na Biedu več na www.balet-bled.net Večer zabavne glasbe & Marko Zemljič Reggae večer & Mr. Sanka z Jamajke Večer na vasi: Gledališki dogodek AI a jazz koncert Promenadni koncert Godbe Gorje Sreda 30. avg. 20.30 Petek l.sept. 16.00 20.30 20.30 Latino evening 8. velika nagrada Bleda v klasičnem malem golfu Večer zabavne glasbe & Marko ZemljiČ Reggae večer & Mr. Sanka iz Jamajke Sobota 2. sept. od 10.00 Triatlon Bled od 11.00 Prireditev ob 100 - letnici čeberarstva v Gorjah 18.00 21.00 Sobota 9. sept. ves dan Poletni kulturni večeri na Pocarjevi domačiji Kulturni večer treh parkov • Triglavski narodni park Narodni park Nockberge« Naravni park Predgorje A la jazz koncert Odprtje športnega parka Bfed s Športnim srečanjem mladih iz prijateljskih in sosednjih občin od 14.00 Vikendova regata popularnih 14.30 Nedelja 10. sept od 14.00 Sreda 13. sept 19.00 9. t u rni r d voj ic za pokal No Limits Pub S Sportyjem v novo šolsko leto Športno zabavna prireditev za otroke Odprtje fotografske razstave Cvetne poljane Črne prsti Sobota 23. sept ves dan Državno pn/enstvo vveslaniu Sreda 27. sept. 18.00 Četrtek 28. sept. 11.00 Petek 29. sept 15.00 17.00 Sobota 30. sept 9.00 10.00 10.00 12.00 Glive in gobe Triglavskega narodnega parka predavanje in otroška delavnica Kje se skriva jurček Dnevi evropske kulturne dediščine 2006: predstavftev Blejskega gradu in življenja na njem v srednjem veku Petkovi popoldnevi v parku: Odkrivanje skritega parka - Pokljuka 5. mednarodni mini golf festival Bled 2006 Brezplačno vodeni kolesarski izlet po kolesarski poti Radovna (v sodelovanju z 05 Gorje) 5. mednarodni mini golf festival Bled 2006 Test hoje na 2 km Kraj Zdraviliški park Trgovski center Trgovski center Hotel Golf Zdraviliški park Terasa Kavarne Park Zdraviliški park Milno Zdraviliški park Cerkev na Blejskem otoku Blejski grad Blejski grad Trgovski center Trgovski center Trgovski center Trgovski center Trgovski center Avditorij pred upravo Triglavskega narodnega parka Trg ovs ki ce nter Športna dvorana Trgovski center Trgovski center Bodešče Trgovski center Terasa Kavarne Park Trgovski center Mini go^ igrišče Trgovski center Trgovski center Mala Zaka Prireditveni prostor Rib no Pocarjeva domačija v Zg. Rad ovni Trgovski center športni park Bled Velika Zaka Mini golf igrišče pred Osnovno šolo Bled Uprava Trig la vsk«ga narodnega parka Blejsko jezero u prava Triglavskega narodnega parka Blejski gr^ Zbor Pri fiatištu na Bohinjski Beli Mini golf igrišče Z bor: pred trgovi no v Zg. Gorjah Minigolf igrišče zbor. nad Grajskim kopališčem Organizator si zaradi nepredvidenih okoliščin pndržuje pravico do sprememb programa. Spremembe bodo objavljene na spletni strani www.bled^i. i6 Blejski glas, torek, julija 2006 veslač Jani in : VI inka "Bila je krasna poroka in bila je zagotovo ena najlepših nevest, kar smo jih zadnja leta videli na Btedu, čeprav si mnogi zaljubljeni iz Slovenije in tujine blejski grad in otok izberejo za enega najpomembnejših trenutkov v življenju/ pravijo na Bledu, kjer so konec maja številni sorodniki in prijatelji pospremili na skupno življenjsko pot domačega veslača Janija Klemenčiča in njegovo izbranko Minko Alagič. Vilma Stanovnik "Ko sem spoznal Minko, sem lakoj vedel, da je prava zame. Med nama ie bila po- sebna energija Ln lahko rećem, da so se mi izpolnile sanje o lern, kakšna naj bi bila moja bodoća žena/' še skoraj dva mcsca po poroki zaljubi j pravi lani K]ernen6Č, eden izmed , nja v 7;3dnjih dvajsetih letih, ki zaradi občasnih težav z zdrav- upa, ki me spodbuja in tudi zaradi medsebojnega spoštovanja jo imam Še bolj rad," pravi Jani, Id je ravno zaradi in širokega na srn eha pril j i; bi j en med prijatelji, novinarji in na- ' KJjub nastopom na največjih tekmovanjih, od olimpijskih iger do svetovnih prvenstev ter nekaterim res dobrim rezultatom v vsej karieri miš- jem v zaaniem icm sitcr man} trenira, vendar je odločen, da s(? vnic med nai , da je bil največji uspeh oziroma največ, kar mi j šport dal v vseh teh letih, da sem se naučil trdega dela, odrekanja in pridobil ogromno življenjskih izkušenj. Spo-znai sem veliko ljudi in ne nazadnje zaradi Športa sem spoznal tudi Minko. Kol športnik sem Janija spoznala v družbi, ske veslače. "V veslanju s že več kot polovico življenja, čeprav priznam, da sem žc nekajkrat razmišljal o zaključku lekmovalne kariere. Vendar pa vzrok za to iiikoli ni bila na- vcličajiost, vedno so bile vzrok poškodbe ali bolezen. Tudi v lanii. aprila na Bledu, v komi- navdušil s svojim pogledom zadnjem času sem imel težave 2 zdravjem, za katere po vseh preiskavah niti ne vem več, k> mi sva se vec sem bil namreč povabljen na izbor miss Universe, kl je bil pogovarjala tudi sama, me je siji pa je bila ob meni tudi rilx5rčanka Mlnka, ki je laskavi naslov miss Universe dobi- iko so resne, in o njih ne na- la leta 2001 v Mariboru. Z v mera vam več ne govoriti ne razmišljati. Zdaj ne čutim ve^ nobenih bolečin in v načrtu Minko, ki je sicei po poklicu pravnica in sedaj na zivi)cn|e, s svojimj naoti m iz Maribora in iz Ljubljane, kjer sem v odvetniški družbi, sem vse pogosteje hodila na Bled. Precej sva tudi potovala, sva si na Bledu uredila no slavje lako rekoč prLxl vrati. Dobili smo se na gradu, kjer j iia poroka, nato smo se s kod-odpeljali do Vile Prešeren in naprej s pietnami do otoka, er je bila cerkvena poroka, Slavje smo s prek sto dvaj^li- mi svati zaključili v hotelu Toplice," pravi Jani. ki magisterij, sva si bila všeč že stanovanje. Mislim, da je to kar imam, da se v roku nekaj me- prvi hip in z dnevi ter nato pomembno za začetek skup-secev znova vrnem v čoln in na lekmovanja. Tudi os mereč, ki se trenutno sestavlja, jc nov izziv. Ce bom iigotovil, da res nc gre vcČ, in Če me selektor Miloš janša ne bo potreboval, bom pač bom naredil uradno poslovilno tekmo. Vendar oa tronut- Icdni m mesea je ljubezen le še rasla, tako da ni bilo več dvoma o tem, da si jo želim za žeiio. Po dobrem letu poznan- stva sva se 20. ma)a na Bledu," ponosno pravi Jani, ki je sicer po poklicu gostinec in ima na vogalu pri za n^a življenja," pravi simpatična Minka, Id je bila navdušena nad janijevim predlogom, da poroko pripravita lako rekoč doma. na Bledu. o zcno na poročno polova- peljal Šele proti koncu poletja, nista pa se še odločila kam. "Ker sem sama praktično ves dan v Ljubljani v službi, sem bila hvaležna (aniju, ki je večino stvari glede poroke uredil sam. Čeprav sem se baJa, da "Če je le mogoče, si ne otežuje- bom na koncu utrujena in izčr- no o slovesu od veslanja še ne tudi gostinski lokal Gobi, tako razmišljam, saj me pri mojih načrtih podpira tudi Žena Minka, ki mi popolnoma za- mnoge pnjarei)c pa )e 27-letno Minko prepričal s odkritosrčnostio. "Že va življenja in poroka na Bledu se nama je zdela idealna rešitev. Tu Imava prijatelje, domače, pa tudi Bled je idealen za poroke. Sem prihajajo mnogi zaljubljeni pari in tudi midva sva vesela, da sva ru pana, se je bila poroka res lepa, ves Čas pa sva pravi Minka. ki si tako kot )ani želi, da bi se njuna dnižiiiica kmalu povečala še za kalcšne- poroc- ga I 2 Q 9 m O GG 02 TOREK 18.7.2006 GL 6B/ NOVIČKE Sanjski Adel in Tanja V zadetku julija je na portorolklh plažah temperamentna Tanja Žagar (pevka» tv-voditeljica na TV paprika)» snemala spot za pesem Mini. Nastop Tanje pred objektivom kamere, ki jo je vihtel režiser Branko Crabovac, je bil tako Izzivalen, da je pritegnil bližjo pozornost reSevalcev iz vode. Ob Tanji sta moSko domišljijo burili Se plesalki Maja In Mateja. Tako kot bo vroč videospot za pesem MINI je vroča zgodba o nastanku besedila» saj je avtor nIhČe drug kot sam nesojeni "sanjski moški" Adel. A B. Folklora in Fabjan Potem ko je skupina Atomik Harmonik poskrbela za številna ugibanja, kaj In kako naprej, ko je Špelca odšla, je sledilo provokativno razmišljanje, ali si je druga članica skupine Špela res dala povečati oprsje. Na Hitovem poletju v LJubljani se je pojavila z zelo provokativnim napi* som 'Made by Fabjanf^*, tako da si je vsak iahko izoblikoval svojo zgodbo. Na Zbiljski noči se je Atomik Harmonik pojavil v oranžni kombinaciji In navdušil množico prisotnih, ki je do jutranjih ur poplesavala pred odrom. Še bolj pa je zanimiv njihov zadnji spot za singel 'Kdo tfka?\ ki je nastal v krasni vasi Štanjel, premlerno pa ste ga lahko spremljali v E+. To je že Četrti videospot skupine Atomik Harmonik, ki ga je režiral kar }anl Pavec sam. Poleg Špele, Janija, Fral Torzija In že skoraj nepogrešljivega Aleša Čadeža (spomnimo se ga kot gasilca v "BrizgalnI brizgi" In "Na seniku"), pa so popularnim Atomikom na pomoč priskočili še plesalci in plesalke folklorne skupine Iskra Emeco iz Predoselj Made by Fabjan? pri Kranju, A. B. Folkloristi in Atomiki / FoIo: arhiv Menart Natalija Verboten poleti veliko nastopa na veselicah. Kljub težavan^ s hrbtenico na odru ne more biti pri miru. Tokrat je zabavala obiskovalce na Godešiču. Ji Maja Bertoncelj in ta način vadbe ini izjemno ustreza, saj imam težave s oletje je čas veli- hrbtenico. Ne smem leči, kih vrtnih veselic. lahko pa plavam ali pa hitro Tisočletno so ime- hodim. Poleg tega igram li pred časom na tudi golf. Vaje za hrbtenico Godešiču, za za- pa delam vsakdan» da si tako bavo pa je poskrbela Natalija učvrstim miSice in se pripra- Verboten s svojo spremlje-valno skupino Allegro, s ka- vim na nastop. Sem bolj živahna in zato na odm res ne tero sodeluje zadnji dve leti. morem biti pri miru." Imate za to poletje že vse Kako se spočijete po nasto« pih? teimine zasedene? "VeČino terminov imam "Poleti, ko je ogromno na-zasedenih že eno leto vna- stopov. je res naporno. Poprej. Poleti res veliko nasto- trebne je veliko samodisdpli- pam." ne, da se spočiješ za naslednji dan, ko te caka že nova Kakšna je vaša najljubša publika. Temu posvečam ve- publika? liko pozornosti. Sicer pa "Moja najljubša publika je grem poleti skoraj vsak te- zadovoijna publika. Je pa den vsaj za kakšen dan na vsaka nekoliko drugačna in morje." posebna. Moje pesmi imajo radi tudi najmlajši, ki se hi- Kakšni so načrti za jesen? tro prepoznajo v rdečem fer- Vidim, da noseči niste, kot rariju ali v policaju- Vsi ti lüd so pisali? jim tudi vizuelno ostanejo v spominu." "Za jesen pripravljamo novi "single", in ko se bo nabralo dovolj materiala, bo iz-Da zdržite naporen ritem, šel še nov albimi. Kar se pa morate imeti veliko kondi- govoric tiče, pa lahko povem. cije. Kje jo nabirate? da noseča nisem. Se pa z "m- "Štiri leta že obiskujem menimi" novicami ne obre- studio za vitko linijo. Gre za menjujem. Je pač tako, da aerobno vadbo v komori, mediji potrebujejo nas in mi vključena je savna in še do- medije. To je začaran krog in datna terapija. Studio obis- dobro je, če je to sodelovanje Natalija Verboten je imela na CodeŠiču veliko mladih obože- kujem 2' do 5-krat tedensko na obeh straneh dobro." valk in oboževalcev. / Foto: Titi« ook Daša Žumer nice, katere poznamo in so Dan poprej pa smo lahko mih različnih plemenskih resnično nostalgične, s svo- prisostvovali glasbeno- jezikih, postavila na noge. jim fascinanbiim glasom in plesnem spektaklu Afrika- Svojo živahno glasbeno a zaključek Fe- originalnimi interpretacija- li. Njihov nastop, osem mešanico so sami poime- stivala Camio- mi ter edinstveno pojavo pa glasbenikov - od lega tri de- novali kar afrofusion, saj z la smo v sobo- spel dokazala, da je še vedno kleta in pet fantov, ki pri- izjemnimi ritmi dohesed- to na Gradu ena enkratnih, nepredvidlji- hajajo iz eksotične Tanza» no pričarajo občutenje Af- Khislstcin tah- vih, zanimivih in provokativ- nije - je obnorel gledalce, rike. Da so res pravi virtuo- ko slišali, videU in občutili nih pevk. Da je bilo vzdušje saj jih je skupina, ki je s zi, pa potrjuje tudi njihov unikatno in neponovljivo res pravo, je potrdila publika glasbeno zvezdo, divo Josipo v ogromnem številu in z Lisac. Zapela je svoje uspeš- bučnim aplavzom. plesom kombinirala tradicionalne in električne in- preboj 2 zmago na festivalu Music Crossroads Festi- Štrumente z vokali v sed- val v Dar es Salaamu. h Vi A V: L i J •J Afrikali / p©»: Oa«j žumc Josipa Lisac / ^otc: oau žum« TOREK 18.7.2006 03 TELEVIZIJ/ TV Pika je obogatila svoj program z turističnimi oddajami. Glede na raziskavo gledanosti^ je na drugem mestu, pred časom pa se je ekipa TV Pike družila tudi športno. D F- Brun ilj turističnega programskega pasa na TV Piki je v tem, da bi SJoveniio predstavil Slovencem, saj jo zelo slabo poznajo, še večjo neznanko pa predstavlja v Evropi in drugod po svetu. Programski pas je namenjen Sloveniji, prek satelita celotni Evropi, prek spleta pa vsemu svetu. Nova dnevna informativ-na oddaja Turistične zvez* de so promocijski programski mozaik turističnih prispevkov o Sloveniji, njenih Sljajevci se niso pustili zmesti, vseeno pa podlegli tekmovalnim Avanturistom. /Fote.Tvp.ba turističnih zanimivostih. posebnostih in enkratno- kramljala z zanimivi ljud- bosta vodilo turistične od- se bo gledanost še povečala, stih. Turistični poJumi pro- mi. Oddaja bo na sporedu daje Uživajmo v Sloveniji. saj je TV Pika postala vidna gramskj pas je na sporedu vsak četrtek ob 21. uri. Tudi ta oddaja bo na spore- tudi v Mariboru, na širšem vsak dan ob 8. uri, popol- V jeseni pa bo turistični du enkrat mesečno. dne pa ob 15. tiri in okrog paket bogatejši še za dve TV Pika je prepričana, da poinoči. oddaji. Oddaja Biseri turiz- bo s tem pripomogla k pro- Stajerskem in v Podravju, poleg tega pa bo kmalu prisotna tudi na slovenski V oddaji Pozdrav iz deie- ma bo podrobneje predsta- mociji Slovenije in lažjim Obali, v Novem mestu in le, kjer sem doma se vodite- vila bisere Slovenije, kot odločitvam gledalcev glede Kočevju. Ijiča Sara iz TV Bara na du- Bovec, Bled, Prekmuije, izleta, potovanja ali dopu- hovit način oglaša iz različ- Primorska, Oglejte si jo en- nih krajev Slovenije, Za za- krat mesečno v soboto ob bavo bo poprijela tudi za ai, uri. Razvajanje v dobrih kakšno krnečko opravilo, se .slovenskih gostilnah z An- preizkusila v športnih ak- drejem Šifrerjem ter odkri- tivnostih in pripravljanju vanje turističnih atrakcij z kuhinjskih dobrot ter po- miss Slovenije Tino Zaje Voditelja oddaje Avantura (Ana 6e$ter in Taiji Tokuhisha) ter Spda Pretnar v športnem razpoloženju. / ^oto: tv štovanja. V raziskavi gledanosti lokalnih in regionalnih televizij v letu 2005 pa je TV Pika na prvem mestu gledanosti v Osrednji Sloveniji, Ljubljani in na Gorenjskem. Agencija AGB NieU son Media Research pa je po kriterijih gledano.«5ti AMR (povprečno število posameznikov, ki so gledali tv • posta jo vsako m in uto Ped dobrim tednom pa se je ekipa Tv Pike zbrala na piknik prostoru v Ribnem pri Bledu, da pomeri moči v odbojki, pijači in jedači, V vzdušju nogometnega svetovnega prvenstva pa se niso mogli upreti še igranju nogometa. Pomerili so se od manj Športno podkovanih predstavnikov oddaj Temelji, Prvi na vasi. ABCD, Vidiš, kar hočeš. Sijaj, do skoraj brezhibnih Avanturi- analiziranega intervala) ter stov. Slogan srečanja je bil RCH (število različnih po- sodelovati, ne zmagati', sameznikov ki so gledali Kljub temu se ekipe v boju določeno tv-postajo vsaj za mikavno prvo nagrado eno minuto v enem dnevu) niso mogle upreti tekmoval- uvrstila TV Piko na drugo nemu duhu. V finalu pa mesto med top 15 sloven- ekipa Sijajnih kljub dvema skih lokalnih in regionalnih tv-postaj v letu 2005. Najvišjo gledanost je zabe- svetlima lepoticama ni uspela zmesti Taijia, ki je bil skupaj s Špelo Pretnar ležila Net TV, tretje mesto nepremagljiv tako v odbojki pa Vaš Kanal. V letu 2006 v nogometu. NOVIČKA Problematika trgovine z ljudmi MTV Adria bo teden od 24, do JO. julija posvetila dvigovanju ozaveščenosti glede vse bolj perečega problema trgovanja z ljudmi. "Traffic and Awareness Week" bo slonel predvsem na dokumentarnih oddajah, v katerih slavne osebnosti pozivamo k večjt družbeni odgovornosti. Družbena odgovornost je ena od osnovnih dimenzij po- slanstva televizijske mreže MTV. Pod em MTV-j a se je razvila tudi kampanja proti Izkoriščanju in trgovini z ljudmi MTV EXIT {End Exploitation and Trafficking), ki se bori proti nezakonitemu prekupčevanju s Človeškimi bitji v namen spolnega In/ali gospodarskega izkoriščanja. MTV EXIT v poletnih mesecih pripravlja tudi niz koncertnih prireditev po Evropi v namen dvigovanja zavesti glede problematike trgovanja 2 ljudmi. V okviru te Iniciative se bo 29. julija odvil MTV EXIT koncertni dogodek v Sarajevu na odprtem prizorišču Metalac, Nastopili bodo britanski kolektiv Asian Dub Foundation ter domačini Dubioza kolektiv in Sikter. Na omenjenem dogodku bo premi-erno prikazan tudi poseben televizijski spot, posvečen boju proti trgovanju z ljudmi, ki ga je produkcijska ekipa MTV Adrie posnela v podporo kampanji EXIT. Po premieri se bo spot predvajal na MTV Ad/ii, ki ga bo v predvajanje brezplačno ponudila tudi drugim televizijam. A. B. 1 Loka TV d.o.o. Kapucinski trg 8, Škofja Loka Tel.: 04/312 99 66 E-p oš ta: dtv(@)lokatv.si DtŽELNA TIIIVIXIIW Spremilo nos lahke ž» ve< kof I 2S0.000 gledalcev, glejta not tudi vK Oddajnik Lubnik su kanal KS Škof]a Loka in Žiri 22. kanal KS Železniki 24* kanol KS Ljubljana, Trbovlje in Novo mesto «ä. kanal Lastovka TV D^/ Anketa Z Golo Jolito na jug Ana Hartman V tokratni anketi smo znane televizijske obraze povprašali, kje in kako bodo preživeli dopust. folo.a h c k .7 d 't-. m Marjeta Klemene: "Mojih krasnih deset dni na Korčuli se je že iztekJo. Po prihodu domov pa spet naravnost v službo. Morda v avgustu ostane še kak prost dan, morda končno najdem tudi kondicijo za vzpon na Grossglockner." Ed i Pucer: "Letos imam izjemno srečo, da imam kar dober mesec dc^ pusta, ki ga bom preživel na morju. Z Golo Jolito • to je majhna jadrnica - se bom odpravil najprej na Susak. nato pa še naprej med dalmatinske otoke. Komaj čakam..." M arten na: "V teh vročih dneh sva z Nino Osenar že odpotovali v Pariz. Počitnikovat se bom namenita cuoi na enega od hn^aŠkih otokov. Malce kas- neie, v poznem etju, pa bom raziskala še katerega od kanarskih otokov/' lanja Koren: : Lorella Plego: "Na dopust grem avgusta, a j "Za letošnji dopust še niše ne vem karn, saj se bomo ! sem delala nobenih planov, odločili zadnji trenutek. Pred ! ker niti ne vem> kdaj bom dvema letoma se nam je od- : lično izšla različica Last mlnu- i prosta. Ponavadi raje potujem v bolj oddaljene kraje in te, ko smo v Turčiji preživeli ! tudi tokrat bo verjetno tako. čudovitih deset dni. Letos : Morje obožujem, hribov pa morda v Grčijo, Tunizijo..." ne maram preveč, 04 TOREK 18.7.2006 KULTURA Kranj Musica viva vabi zborovodje Meiani pevski zbor Musica vlva s Phmskovega, zagotovo eden od zborov z najdaljšo pevsko tradicijo na Gorenjskem, vabi k sodelovanju novega zborovodjo oziroma zborovodkinjo. Kot so povedali v zboru, imajo prednost strokovno usposobljeni kandidati z izkušnjami, ki so z zborom pripravljeni sodelovati daljše obdobje. Pričakujejo mladostno zagnanega vodjo z idejami in potrpljenjem ter s posluhom za delo z zborom, ki ima mešano starostno strukturo, saj z njim nameravajo nadaljevati zborovsko tradicijo na Primskovem in v širšem slovenskem prostoru. V zameno za vloženo energijo zbor poleg honorarja po dogovoru zborovodji ponuja tudi zabavno druženje z veselimi in skupno zadovoljstvo ob doseganju pevskih uspehov. Kandidati naj pisne prijave (ob osebni predstavitvi, viziji vodenja zbora in referencah) posredujejo do konca meseca na naslov KD MeP2 Musica Vwa Kranj -Primsko-vo, jezerska cesta 62a, Kranj s pripisom zborovodja, ali po elektronski pošti na naslov milicaz®volja.net, dodatne informacije pa je mogoče dobiti na spletni strani zbora (http://users.volja.net/musicaviva) ali pri predsedniku zbora g. Seknetu na tel. št. 040/255-340.1. K. Kranj Izjemni pihalci Savitre V oblačnem sredinem večeru je v Pavšiarjevem atriju nastopil kvintet S a vit ra, ki ga je leta 1999 ustanovil Matjaž Rebolj, večkratni državni prvak v kategorijah komorne solistične glasbe. Savitro sestavljajo izjemni glasbeniki, ki nastopajo tudi z drugimi komornimi skupinami tako doma kot v tujini. So solisti Slovenske filharmonije, kar so izurjena ušesa poslušalcev lahko občutila. V veselo nežnem poigravanju W. A. Mozarta, Pavla Haasa, P. Hindemitha in Elliotta Carterja, se je kljub maloštevilnim obiskovalcem začutila energija vrhunsko kakovostnih glasbenikov, ki pa se tudi poleg glasbe zavzemajo za humanost, ekologijo ter nenasilje na vseh področjih življenja. D. Ž., fota: DaŠa Žumer Jesenice Poletna šola kljunaste flavte V javorniškem Rovtu nad Jesenicami je potekala poletna šola kljunaste flavte, ki jo le vodila profesorica Mateja Bajt. Udeležilo se je je 23 glasbenikov iz vse Slovenije, od najmlajših, ki so šteli komaj sedem let, do odraslih, i že sami poučujejo kljunasto flavto na glasbenih šolah. "Tako pridobivajo novo znanje, spodbude, ideje in izkušnje, predvsem pa tudi navdušenje za ta instrument," je povedala Bajtova. Poudarek na poletni Soli je dala komorni glasbi, vrstile so se različne zvrsti, od re» nesanse prek baroka do moderne in zabavne glasbe. Sadove dela so udeleženci pokazali na zaključnem koncertu na Bledu. U. P. Pretekli teden se je Folklorna skupina Društva upokojencev Naklo vrnila z gostovanja na mednarodnem folklornem festivalu v Ukrajini. or Kavčič olkloma skupina» ki deluje v okviru Dni- štva upokojencev Naklo, letos beleži že svojo deseto sezono. V tem času je skupina pod vodstvom Andreja Kosi-ča nanizala številne nastope na doniaČih in tujih odrih, pred tremi leti tudi zelo uspešno na festivalu na Madžarskem, "V letošnjem letu se je v skupini spet pojavila močna želja po udeležbi na katerem od festivalov v tujini, zato smo se Že na začetku sezone prijavili za Poljsko," razlaga Kosič in dodaja, da so bili ob velikem povpraševanju skupin za ta Skupinska slika PS Društva upokojencev Naklo sredi ukrajinske gorske rdfle./Fote Ton« & f.i « DIO / KINO / MULAR JA To in še marsikaj zanimivega so pred kratkim v živalskem vrtu izvedeli kranjski otroci. Tja so se odpravili v sklopu počitniških dejavnosti Škrlovca. Ana Hartman bisk živalskega vrta je za otroke in mlado- in premagali strah pred kačami. Matic Ovsenar, na primer, ki je, kot je pojasnil» prav na hitro prijel kačo. "Prav nič sluzaste niso. Izvedel sem tudi, da žejo gasijo z sfnike vedno žvečenjem kamnov," je do- prav posebno doživetje, ne glede na to kolikokrat so tam že bili. V sklo- dal. Tisti bolj pogumni so si kače dali celo za vrat. Nekateri so se navduševali pu počitniških dejavnosti nad kačami, drugi so se Dnevnega centra za miade zgražali nad pajki, tretjim pa in družine Škrlovec je pred so se zdele simpatične opice, kratkim tja odšlo več kol 40 "Zanimive so se jim zdele mladih Kranjčanov, la $q na tudi kamele m žiiafe. Za izletu zelo uživali. Imeli so slednje si mnogi niso mogli hadi organizirano vodenje in predstavljati, da so tako zelo velike," je pojasnila strokovna delavka Škrlovca Polona Ovsenar. Ta čas so prvi del tako so izvedeli marsikaj zanimivega. "Na primer to, da kače niso tako zelo strupene, kot si pogosto mislimo. Po- p)oČitniških dejavnosti že za-učili so nas, da jih več umre ključili. In kaj je bilo otro-zaradi osjega pika kot pa za- ko?n najbolj všeč? "Kopa- radi kačjega ugriza." je hitela nje!" so zaklicali v en glas. razlagat) Tamara Kostov, ki Sicer pa so počeli še marši- Najbolj pogumni so si kače dali okoli vratu, je bila tokrat že četrtič v ži- kaj zanimivega: hodili, kole- valskem vrtu. "In takoj bi šarili, obiskaB slap Peričnik borili ... Drugi del počitni- med 2i. avgustom in prvim spet šla," je dodala. Nekateri in Predjannskd grad, sodelo- ških dejavnosti, ki so veČino- septembrom. Prijave so že so pokazali veliko poguma vali na raznih delavnicah, ta- ma brezplačne, bodo izvajali začeli zbirati. Živalske čarovnije Minuli torek smo vam v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Kranj zastavili nagradno vprašanje za ogled predstave v sklopu Otroškega poletnega Kiseifesta Živalske Čarovnije (čarovnik Marlizz), ki bo ta četrtek ob 18. uri na gradu Khiststein. Prav tako se glasi tudi odgovor na nagradno vprašanje "Kje poteka Poletni Ki seifest". Predstavo si bo tokrat ogledala Marija Zu« pane Na blagajni boste povedali svoje ime in pri-imek ter da ste btli izžrebani v nagradni igri v Gorenjskem glasu. In kaj je rdeča nit četrtkove predstave Žwalske Čarovnije? V njej nastopajo predvsem živali; zajci, morski prašički, golobi, dva psička m bebnosa opica Vili. Otroci se pri predstavi sezr>anijo tudi z dresuro živali, še posebej psičkov in opice, ki jo po predstavi lahko tudi brez nevarnosti pobožajo. Program je humoristično obarvan, obogaten z rekviziti, živalmi in prekrasnimi Čarovnijami. S to predstavo se zaključuje prvi del otroškega poletnega Kiselfesta. Drugi def bodo 3. avgu* sta odprli s predstavo Prihaja cirkus. A. H. Rešitve nagradne križanke Didakta če ste prejšnjo križanko rešili pravilno, ste dobili geslo Ljubezen seže onkraj videza. Obljubili smo vam tri privlačne knjižne nagrade (Skrivnost smaragdnega očesa. Caieja gusarskih mačkonov in Klik • skrivnostna vi[a), ki jih poklanja založba Didakta. Srečni nagrajenci so tokrat Sandi KriiČ^ jana Stele in Damjana Jamnik. Nagrade boste prejeli po pošti. Ne spreglejte prihodnje nagradne križanke, ki bo objavljena čez dva tedna. A. H. TISOČ UGANK ZA MALČKE Na giavi je ta reč, iz las se naredi, lahko so kitke» čop ali kodrčki. Ugotovite pravilen odgovor in nam najkasneje do petka pošljite SMS z vsebino ug^rešitev-i-ime in priimek na Številko 031/691111. Izžrebali bomo nekoga, ki bo preje) knjižno nagrado. Ime nagrajenca bomo objavili prihodnji torek, Pravilna rešitev uganke, ki smo vam jo zastavili prejšnji teden, se glasi denar. Največ sreče je tokrat pri žrebu imel Brane Gubane. KI HO a »21.7. UNHABTOVA DVOMM MDOVUKA Petek, 21.7. 19.00 OLIVER TWIST 21.30ULTRAVIOLn Petek, 21.7. 19.00 GOSPODAR VOJN£ 21.05 RAZVAJENE PARIŽANKE 20.30 KOUKO ME UUBIŠ?, kom. dr^ma Sobota, 22.7. 18.30 KOLIKOME ÜUBIJ? 20.30 P>lE^NIAMSAMßEL, drama Nedelja, 23.7. 18.30 PLESNI ANSAMBELM 20.30 KOLIKO ME UU&IŠ? 04/201 42 47, e-po$td; mdlioaldsi@g-glds.si, www.qorenjskiglas.si RADIJSKI SPOREDI Radio Kranj 97,5 Mhz (www.radio-kranj.si/progrm.php) Torek • ob 9.20 bo gost Teme dneva tržiSki župan Pavel Rupar, ob 17.20 bo avto m obi I »stična oddaja, ob 18.20 pa računalniške novice. Sreda • ob 9.20 bo gost Teme dneva naklanski župan Ivan Štular, ob 13.20 pa se bodo s predstavniki kranjskega zavoda za turizem pogovarjali o nekaterih aktualnih dogodkih. Iz sredinega programa je treba izpostaviti še Oddajo za upokojence ob 18.20. Četrtek • ne preslišite Planinsko športnega kotička ob 14.30 in zanimive stalne glasbene oddaje Drobtine iz Rock zgodovine ob 19.30. Nočni program 5 četrtka na petek bo vodil PodokniČar. Petek - v Temi dneva ob 9.20 bo govor o Kranfestu 2006, ob 13.20 bo stalna oddaja o EU, petkove borzne informacije bodo tako kot ponavadi na sporedu ob 14,30. Sol>ota • program bo v zr>amenju stalnih rubrik: Bistre glave ob 9.10, oddaje Dobro jutro Slovenija in glasovanje za naj kopališče ob 11.10. Ob 12. uri bodo Mali oglasi, ob 16.20 oddaja Na planincah, ob 19.20 pa Verska oddaja. Nedelja - Radijska ra^lednica bo ob 13.15 prišla iz Šmarja-Sapa, Grosupljega, Višnje Gore in Ivančne Gorice. Ob 12. url bodo mali oglasi. Nedeljsko filmsko popoldne ob 17.10 in Kino kviz uro kasneje. ^njišče, 104,5 Mhz (http://radio.ognjisce.si/oddaje/index-php) Sreda - v oddaji Moja zgodba ob 18.15 boste poslušal pričevanje o družini Demšar. Četrek - v oddaji Poti in stranpoti v iskanju ob 17. uri bodo ob 25-letnici Marijinih prikazovanj v Medjugorju predstavili zgodovino, vidce in temeljna sporočila tega svetega kraja. Petek • Knjižne minute ob 11.15 bodo tokrat posvetili jezuitu Gabrijelu Gruberju. Sobota - v Misijonskih obzorjih ob S. uri bodo predstavili akcijo Mive ob Krištofovi nedelji. V oddaji Naš gost ob 18.15 boste spoznavali misijone, delo proviniciala jezuitov, mestnega župnika, pomen sodobne tehnologije za življenje Cerkve in govorili o zvestobi Božjemu klicu. Nedelja - v oddaji Slovencem po svetu in domovini ob 17. uri bodo objavili intervju z državnim sekretarjem in vodjo Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorkom Pelikanom. 96,00 Mhz (www.fadiotriglav.5i/spored/) Danes se bodo mudili na Bledu ter se večkrat oglašali "v živo". V sredo bodo ob 9. uri v Tedniku občine Kranj posredovali zanimivosti iz gorenjske prestolnice. Ob 18. uri bodo v oddaji Moda in čas gostili modno oblikovalko Vesno Zorko. Tema Četrtkove rubrike Nasvet za zdravo življenje ob 8.05 bo občutek pripadnosti. Aktualnosti iz Območne obrtne zbornice Jesenice bodo na sporedu v četrtek ob 17. uri, iz Območne obrtne zbornice Radovljica pa v petek ob isti uri. Mladi, Ijublteiji sodobne glasbe, bodo prišli na račun v soboto ob 13. uri, ko je na sporedu redna oddaja Beseda mladih, najmlajši pa v r>ede]jo ob 8.05 v Pravljičnem vrtiljaku Lucije Grm. [•^•ir'1'v born 91J Mhz (v/v^.radio-sora.si) Torkovo aktualno temo ob 9. url bodo namenili 13. med- narodni štafeti prijateljstva, ki pride v torkovih večernih urah tudi v Škofjo Loko. Matjaž Berčič, dijak Gimnazije Škofla Loka, je sodeloval n se 2 odličjem na matematični olimpijadi, ki je prejšnji teden potekala v .jubfjani. Z njim se bodo pogovarjali v sredo ob 9.00. V Zaklade slovenskih spominov ob 10.25 so tokrat povabili starega planšarja iz Bovških planin» ki ovčji s^r izdeluje še po starih receptih. Četrtkov dopoldan zaznamujejo Vprašanja in pobude naših poslušalcev, ki jih zapisujejo ob 11. uri in iščejo odgovore pri pristojnih za rešitev njihovih problemov. V oddaji Od svečke do volara bodo ob 18. uri kramljali s predstavniki podjetja Profil iz VirmaŠ in v Vandranju s harmoniko ob 19. uri prisluhnili Lojzetu Slaku. Darko Kovačič iz Društva Igrišče vam bo v petek ob 9 .uri povedal, kako je z dogajanji Pod Jenkovo lipo. Sobotne dopoldneve na radiu Sora preživljajo sproščeno ob kviru ob 9. url, rubriki za male živati, ponovitvi Vprašanj in pobud in ob Športno razgibanem sobotnem popoldnevu, ki se začne ob 16.30. 06 TOREK 18.7.2006 AVI OMOB L ZEM ROBUSTNI ELEfiANTNEŽ Novi Audi A6 Aiiroad Quattro zapolnjuje vrze med imuzinami in terenci. kj^atjaž Cregorič Germansko redoljubno zasnovana notranjost je znana že iz običajnega modela A6, za prtljažnik, Id sprejme najmanj 565 in s podiranjem klopi 1660 litrov prtljage, pa je mogoče dokupit: tudi pri- quartro v šestih le- trdilno garnituro in odprtino tih poželi velik uspeh, o no- v zadnjem sedežu z vrečo za vem avtomobilu dolgo ni smuči. eprav so pn nemškem Audiju že s prvo generacijo modela aliroad Pogonu sta namenjena dva bencinska in dva dizelska motorja. Bencinski del krat je novinec izpeljal iz predstavljata šestvaljni 3,2-kombijevskega modela a6 litrski s 188 kW (255 KM) in avant, lovama pa ga pošilja v 4,2-litrski osemvaljnik z bilo slišati nič konkremega, zato je njegov prihod (prijetno) presenečenje. Tudi vrzel, ki je nastala med A6 in 257 kW (350 KM). Oba tur-prvim hipnim terencem Q7- bodizla sta šestvaljnika, 2,7-Ob dinamični zunanji podo- litrski razvije 132 kW (j8o jo spredaj krasi maska KM) in 3,o-litrski 171 kW hladilnika z navpičnimi re- (233 KM), Stalni Štirikoles- žami, na bokih učvršćena ni pogon quattro je pri alJ- pragova in zadaj aluminija- road quattru samoumevna sta zaščita na dnu odbijača, stalnica, ki na neutrjenem ima novinec pokazati l>e kaj terenu zagotavlja vzorno drugega, na primer zračno vlečno silo, medtem ko na vzmetenje s štirimi različni- cesti skrbi za športno odziv- 'mi nastavitvami za posa- nost, dober oprijem cestiš- mczne vozne podlage in pri- ča in visoko stopnjo varno- lagodljivo oddaljenostjo ka- sti. Cene se gibljejo od roserije od tal ki sega vse do 13,10 do 17,88 milijona tc- 18,5 centimetra. larjev. Avtohiša Vrtač, d.0.0. Kranj Delavska cesta 4 4000 Kranj tel.: 04 27 00 200. faks: 04 27 00 222 WVM. avtoh isa vrtač s i GÖDD Auöi KRATKE NOVICE Audi odlično v prvem polletju NemSki Audi je v prvi polovici leta spet dosegel rekord pri prodaji novih voziL Po vsem svetu je bilo skupno prodanih okoli 463.500 novih vozil (v obdobju od januarja do junija 2005: 421.965), kar v primerjavi z istim obdobjem lani predstavlja 9,8-odstotno rast. Največjo stopnjo rasti je Audi v prvih šestih mesecih dosegel na kitajskem trgj (vključno s Hongkongom). am se )eza znamko s Štirimi krogi odloČilo 38,838 kupcev, kar je za 94,2 odstotka več kot v istem obdobju lani (19.996). BMW najavtja spremembe Do konca leta se obetajo spremembe pri zastopanju In uvozu avtomobilov znamk BMW in Mini. Bavarska tovarna namreč tudi na slovenskem trgu ustanavlja podružnico, kar pomeni, da bo sedanji uvoznik podjetje Avto Aktiv dobilo status pooblaščenega prodajalca in sen/iserja za območje Ljubljane. Ob ustanavljanju podružnice BMW prek ene od kadrovskih agencij liče več novih sodelavcev za področje prodaje in marketinga. M. C. Test: Chevrolet Aveo 1.4 i6V Star. Ö Matjaž Gregorič mer sodi kromirana maska T y • • . : f hladilnika, boäie linije se enakomerno vlečejo do zadka 2 velikimi lučmi, avtomobil pa bi bil še privlaöiejSi, če bi bila ka- reba je priznati, da se avtomobili, ki so bili nekoč znani pod roserija nekoliko bližje tlom. znamko Daewoo, že Notranjost je sorazmerno pros- nekaj časa prav dobro počutijo toma, čeprav se zadaj sedi pre- pod zašdtnim znakom v obliki cej bolj utesnjeno kot spredaj, zlatega križa. Znamka Chevro- ^^^ ^^ vozjuioi in sopotniku let se je torej \iveljavila. kar na namenjena dokaj razk<^no od- stari celini dokazujejo tudi pro meijena, a §ibko bočno opri- dajne številke, ki so krepko viš- jemljiva sedeta. V limuzin- je kot takrat, se je že iia prvi po- skem zadku je solidnih 400 li- ročni menjalnik ni med najbolj ren in voznika Čaka veliko dela ^ed vedelo, da Daewoo prihaja trov prastora, natovarjanje pre- natančnimi. Takšen kot je, z volanskim obročem. Tudi na- iz Južne Koreje. Da ne bo po- ^ej ovira \isok prtljažni rob, s aveo najbolj ustreza manj za- giban ja v o\dnkih in zdrsavan ja mote, Oievroletovi manjši av- podiranjem sedežne klopi se htevnim voznila>m, ki ne priča- notranjega gnanega kolesa j tomobE ki se vozijo po evrop- prostor sicer poveča, vendar je kmejo izjemne vozne dinami- več, kot bi si želel voznik, ko- ških cestah, so še naprej azij odprtba precej (Äks. Armatur- ke, ampak le zmemo liitre vož- rekcije z volanskim obročem skegs izvora, da je zmeda Še ^a plo^ je po oblikovru plati nje na krajše in srednje dolge so tui na ovinkasti cesti sestav- večja, pa jim pc^osto spremi- precejšen napredek v pri- razdalje. Čeprav so se kon- ni del vožnje. Aveo je pač avto- njajo imena. Tako je biJ še do merjavi s tistim, kar so pri azij- stiuktorji tmdili z nastavitvijo mobil, ki stavi na razmerju n^rae^ eden paradnih mo- ^^ Chevroleta ponu jali podvozja, je aveo predvsem na meti vrwlnostjo in ceno; ta sido sedaj, plastika pa je Še vedno odprtih cestah in pri višjih hi- cer ni več med najnižjimi, še trda in precej cenena; pričako- trostih še vedno precej nemi- vseeno pa ne sili med zvezde. ddov kalos, ki so ga letos s hodom nove štMvratne limuzi- ne preimenovali aveo. Preimc- vati kaj dnigega od avtomobüa. novanje velja za vse tri karose- td hoče v cenovni spodnji raz- TEHNIČNI PODATKI rijske razliäcc, novo "obleko" ^d, „iti ni smiselno. Smiselno pa je d^üa le š^viatia W pa je pričakovati dolg seznam Mere: d. 4.310, i. 1,710. v. 1.S05 m. medosje 2480 rr zn^,b kl,ub2^oreim,emne- serijske opreme, ki lahko vklju- Prostornina prtljažnika: 400 I pnlpbljenosti klasičnega zad- a^je tudi klimatsko napravo, ježa (prazno v./dovoljena): 1047/1550 kg b ponuja eno bol) estetskih p^ elektrifitadjo stekd, ključavni- Vrsta motorja: štirivaljni, bencinski. 16V dob v tem razredu, hmv^h ^ ^ daJjimkirn upravljanjem, cibna prostornina: 1399 ccm aveo ima ^cer & znane hišne vsaj dve varnostni vreči in še Največja moč pri v/min; 69 kW/94 KN^ značilnosti, med katere na pri- ^ekaj dmgih dodatkov. Aveo vlajveČji navor pri v/min; i}0 pri 3400 unci sicer na evropskem var- Najvišja hitrost: 176 km/H nostnem preizkusu veliko Pospešek o-ioo km/h: 13,2 s smole, saj si je prisKjžil le pol- poraba goriva po EU norm.: S.9/5,4/6 jl/100 km dmgo od skupaj petih zvezdic Maloprodajna cena: 2.809.779 SIT Pod motornim pokrovom je Uvoznik: CM Southeast Europe, podr. Ljubljana težko odkriti kaj nov^a, kajti _ 14-ljtriid bendnski štinvaljnik je ima na grbi že precej let in tudi po tehnični plati ima že sive lase. Na papirju zapisana moč namreč nekako noče priti do izraza, območje vrtenja, ko zna biti stroj prožen, je precej omejeno in hjdi petstopenjski vtohiSa OdaT' AVTOHIŠA OßAft USCI, »M^ n (M) U 37 M4. te; tU) U 97 O» • LEASING RNANCIRANJE • REGISTAACUA + ZAVAROVANJE GRATIS \ SUPIR UOODNICINI; SMRIC LACITTI IN TACUMA) Znamka Dodge tudi na slovenskem trgu z novim modelom Caliber. Matiaž Gregorič meriška avtoino- kupe, zadek prinaša nekaj vmesnega med terenci in družinskimi kombiji. Novinec je na voljo s tremi bilska znaanka Do- motorji, dva sta bencinska, dge, ki je sicer del šibkejši i,8-litrski s 109 kW nemško-amer- (148 KM) in močnejši 2,0- iškega konglomerata Daim- litrski, ki razvije 116 kW (158 lerChrysler, je na sloveč- KM). Alternativa je 2,o-litrski skcm trgu bolj ali manj neznanka. Z novim modelom caJiber načrtujejo bolj množi- turbodizelski štinvaljnik z vbrizgom goriva po sistemu ll ačilka-Šoba in štirimi ventili čen prodor na staro celino. na valj, ki so si ga posodili pri Gre za avtomobil. Id ima di- Volkswagnu. Vsi motorji so namično oblikovano zuna- opremljeni z točnim menjal- njost ter večnamensko za- nikom, pri 2.0-litrRkem ben- snovo notranjosti. S prednje cinskem motorju bo na voljo oziroma predvidoma v začel- SRT4 z 2,4-iitrskim tuibo strani spominja na športne brezstopenjski samodejni ku prihodnjega leta bo caliber motorjem z najvišjo močjo terence, z boka na športni menjalnik CVT2. Kasneje na vol jo Še Športno nastrojeni 224 kW (304 KM), TOREK 18.7. 2006 07 * • * GRADNA KR ZANKA mTRADKIONALNA kranjska hoc i] zq JÜLIJ 2006 Zastopstvo in prodaja računalniške opreme fREE TO CHOOSE INtfJOVATlONS Logitech 6lub PL.V c.irjv TEAC Packard Bell Yowr dig! ha I plovgro^nd moliOK spletna trgovina; www.izishop.net IZID Jesenice computers www.izid.si www.kranfeit.com 57 na&a pevka (anja» ihepou* t1ćarke peron ureon« uvodna glasba vofcftt «sto s poievmm stoimn vrratur sestavina vsvni» nehajnu koruzh stos (haaečno) 11 sestavu: p.kaun telovadna prožna ponjava WHUIIO- »istke pl^rk hestoha som kanta za figmcin WL OTOK OB nsKi KLAVDU nJTTA gorski vzpom oku$na moftska IUr£lUTlK fUtfl hladtč NKO ROfiAVS UCRA2A TlikTO MOOEL voaiA HYIMDAI POZMN tOf^kkSM [zdelcx Klicana karta ?n kabtanjlt K£M>ĆM1 element lau NCOATMN ION PAHOR» SKOVmO OKNA LSKA 2AAAVA LAHKA POffVW PtS.W GOM DfVJAD T JKMADO SRKATA KAKMS OPKS NOVHAft, ŽURNALJST hestov SSVEMI fTAm ta 0e06LAM0 STRMMA (HARECNOJ OZMAHJA» KJ€V»£ POJEDB NESRE 2KAM0 MESTO V UKftUlM 0AKAĆ PROST dTTUČ DEL 08RAZA RSKA REPUBt ARftUflA «ralxa NAČELO DAH Kl PftSTAÖ acuuittov RoeeRT OWEH CERKVENI PEVSKI PEVKA PROfMK RO£HO 0R0QJ&2A 2EMEUSKA MLA PET» 0WER2U KdOTEK. twmca ATENSKA ZNAMENITOST £WHA GLAVNO HESTO ubue 1 STMV VER2IH KAKTAVTDR XOVACIC dft2ava «RAKU FONIĆEN ČLOVEK GORENJSKI OLAS naSnogo* Hsnt TRENER iHATjAh akton repnk TRAMAT 19 MOČVIRJE uu&katno vino KOS AHERiSKj PASTffiKA KOfUU sgnah TISKOVNU JJAMK PfiSTÄi PTKE prestol GORSKA ROfARSKA PDCA naprava zaprstos ranjencev ameriSka kukavtca ZADNJ del STOPAiA eric CLAPTON AFRIŠKA ANTLDPA primdnik escrov NAŠE MESTO 00 SAVI 2eksk0 vrhnje «lačilo Gtt^ junak. juas igralec RAN UNtfOR- URAN stisAAK hUZILO GLAS6ENA ZVRSTZ JAfeUJKE 1900 KG LU RUŠKNI VRT1NČAST japonska SUKARKA tVOKO) nick nolte južni oel lolamja ZAMISEL NASKOK cralec mlilams h020ua VCST hfvalmtca ŽIVALSKI RlSTO uvn hrvasn pisateü AiJUN DELON M I N (S) 2B Nagrade: 1. nagrada: MI^KA LX5, brezžična optična mi^ka, temno siva 2. nagrada: Logitech usnjena Žoga In majica nagrada; Logitech usnjen? žogs in majica 4. in. nagrada* bon vvrednosti 5.000 SIT* poddcja Ljudska univerza Kranj 6. in 7, nagrada; promocijski pulover iz flisa • podarja SPAR Slovenija, . o. o Relitv« križanke (nagradno geslo, sestavljeno i eT večer, vas lahko slika- napol odprti modeli majčk. klepetala' na plažo. stvu v avditoriju predstavila mo/ je nasmejano dekle žc Nekatere bolj, druge manj Ker je bil Novin party po s pesmijo Boljša sem od nje, deklamiralo: "Obleka je delo obdarjene". Nekaj pozorno- prvem polfinalnem večeru vendar ji prvi polfinalni več- Urške Drofenik. spodnje pe- sti ie pritegnila Špela številka Melodij morja in sonca, sos rilo je Usca. čevlji so ..." er m naklonjen. Naklo- ena (Atomik Harmonik), ki na zabavi sicer pojavili na sto- njeni pa so ji oboževalci. Na- O lem. da ie obleka je v lepi oranžni obleki zbuja- pajoči, vendar v manjšem mreč pred vhodom v Tratto- pro'zonu, ne bi zgubljali a v možganih prisotnih Številu, kot smo pričakovali, rio je poprosil eden izmed sed. ie pa res. da lemu vprašanje, kdo ji je s kreiral 23 kemični svinčnik. ni delovala vulgarno. Alma je obleko ler je njeno oprsje res bil naklonjen Tini G, petkov nekaj zažgolel, ji pod nos bila tokral razpoložena, glede fotografiranja ni komplicirala. pogled na njeno roža spodnje perilo pa je popravljeno, izbolišano, po- večer je postregel še z dnigi- pomolil roko in jo poprosil večano(?). V javnosti pa smo mi polfinalisti, že 29. Festi- za avto^ram. Vedno prijaz- dolgem Času zasledili MMS pa je v soboto zno- na Sanja se mu je smeje suhljato lepotičko Lucijo Gu« va okronal že lanskega zma- podpisala. Vprašanje, ali se pač pogled na spodnje perilo, benšek (včasih je delala PR govalca Domna Kumra In bo popisanega dela roke do V roku dveh ur je Ondina za Lagimo in Globala, tokrat njegovo Banano. Precej so se konca avgusta sploh dotakni- Trattoria cafe Bar v Portoro- je bilo njeno delo na MMS pogovarjali o zanimivih sce- lo milo. Odgovorna urednica Nove Maruša Penzeš (druga z leve), Sanja Grohar na MMS sicer ni uspela s pesmijo, jo pa zato znana Patrlk Greblo in Stojan Auer ter voditelja MMS Brlgi» na cesti Številni oboževalci prosijo za avtograme. / roia Tma ook ta \n Jan. / fo». n-A oon Lucija Cubenšek in Rado M ulej. / t>n« dou Na zabavi se ie oglasila tudi Manca Zver. / ^<>10 doü ^ ' V Karma je nastopila kot glasbeni gost polflnalnega večera Riky (erotični plesalec] in Majda Vrhovnik, ki se razume na [svetlolasi Član manjka), foto r ina Doki komunikacijo in New Yorkerjev stil oblačenja, /f«® im» Dok VRTIMO GLOBUS Zidanov hit poletja Nešportno obnalanje ZInedina Zidana na finalni tekmi svetovnega prvenstva je bilo navdih za pesem, ki postaja uspešnica poletja. Francoska glasbena založba La plage records je posnela skladbo z naslovom Coup de Boule. kot pravijo, so 'Udarec z glavo' napisali zato, da bi potolažili domaČe navijače, večjega uspeha pa niso pričakovali. Objava pesmi na spletni strani založbe je povzročila pravo evforijo, vse glasbene postaje jo želijo vrteti, do nje bi se radi dokopali tudi ponudniki mobilnih melodij, Stonesi s slovenskih pridihom v podjetju M ura so za dizajnersko blagovno znamko Dries Van Noten seSiii posebna oblačila za nastop Micka Ja^erja. Legendami pevec skupine The Rolling Stones je v M urinih oblačilih nastopil na enem od koncertov svetovne turneje, na dunajskem Ernst Happel Stadionu. Ugleden belgijski modni oblikovalec Dries Van Noten, ki oblači Številne estradnike in je znan po svojih prefnjenih kreaci* jah, za katere je značilen dandy stil, je le ena od Številnih svetovnih modnih znamk, s katerimi sodeluje Mura. Robbie izčrpan od seksa Robbie Williams navdušuje z evropsko turnejo Close encounters, Izbrane ob* oževalke pa lahko z njim preživijo celo noč. Britanski pevec je dobro znan po svojih avanturah, tako je prejšnji teden imel 'bližnja srečanja' s kar Štirfmf Skan-dinavkami. Imena deklet, pa tudi oceno, tako se je odrezala v postelji, si zapisuje v dnevnik, saj jih je očitno preveč, da bi si vse zapomnil. Od seksa izčrpani Robbie je pred enim od koncertov dobil vitaminsko injekcijo; da je sploh lahko nastopal. )ohnny se seli na Bahame johnny Depp pravi, da si bo novi dom ustvaril na Bahamih, saj na jugu Francije, kjer sta si s partnerko Vanesso Paradis ustvarila družinsko idilo, nima veČ dovolj zasebnosti. Zvezdnik Piratov s Karibov si želi, da bi hČi Uly-Rose Melody in sin jack odraščala v mirnem okolju, kar privatni otok, ki ga je kupil pred dverra letoma, vsekakor ponuja. Svoboden in sproščen bahamski način življenja bodo popestrili z obiski ZDA in Francije, da bosta otroka poznala obe kulturi. Andreja Cerkovnik prihaja iz Stare Fužine, Iz Bohinja» Študira pa v Portorožu pomorstvo in promet. Pozimi smuča, poleti kolesari, rola, plava. Leta 2003 je osvojila naslov Super Model Slovenije, šla v NY» kjer je spoznala zanimive ljudi... j i^r^z ^pan