Preporod mladinike pesmi K mladinskim festivalom 3. aprila 1938. Pravijo, da naša pesem propada.. Pravijo o skoro vsaki naši pokrajini, da je ncugodna za razvoj pevskih organov. Pravijo, da so ljudje brez posluha. Res se morda izgublja poulična, gostilniška pesem, res propadajo pevska društva, ki so visela v zraku brez osnove, res pa je tudi, da »nemuzikalne« pokrajine izginjajo iz slovenske zemlje. Niti ni minilo leto, odkar je bilo ustanovljeno v Konjicah društvo mladinskih pevovodij, pa so se že pokazali prvi uspehi smotrnega dela na polju mladinske glasbe. Na božičnem sestanku mladinskih pevovodij v Mariboru se je določil program štirih okrožnih mladinskih koncertov: konjiškega, šoštanjskega, Dravske doline in Dravskega polja. In kar trije okrožni mladinski koncerti se bodo vršili dne 3. aprila 1938. V Konjicah nastopi tega dne enajst mladinskih zborov, v skupnem številu 600 otrok. Nastopijo zbori Konjice, deška šola; Konjice, dekl. šola, Loče, Oplotnica, Prihova, Stranice, Spitalič, Skomerje, Zreče, Vitanje in Žiče. Dravsko polje ima svoj koncert v Framu. Nastopijo štiri mladinski zbori iz Podove, Rač, Sv. Marjete in Št. Janža, v skupnem številu 290 otrok. Dravska dolina ima dva koncerta, dopoldne v Guštanju, popoldne v Dravogradu. Nastopi pet zborov iz Dravograda, Guštanja, Marenberga, Prevalj in Vuzenice, v skupnem številu 220 otrok. Če pogledamo imena teh mladinskih zborov, najdemo sledečo ugotovitev. Konjiško okrožje zastopa skoro ves srez, pohorske in dolinske vasi od enorazrednice Skomerje na Pohorju do šestrazrednic. V Dravski dolini so mladinski zbori samo iz večjih krajev. Na Dravskem polju pa so se strnile štiri sosednje vasi. Tudi v sporedih ugotavljam zanimivo razvojno sliko. Na vsakem teh treh okrožnih koncertih nastopajo posamezni zbori s povprečno po pet pesmimi, razen v konjiškem, kjer radi velikega števila zborov nastopajo s tremi. Skupni mladinski zbori v Konjicah nastopijo letos že s spremljavo učiteljskega orkestra, in sicer z Bachovim »Pomladnim prebujenjem« in Kosijevimi »Štirje letni časi«. Zbori Dravske doline zapojo tri koroške narodne v pozdrav bratom preko meje. Dravsko polje pa po eno eno-, dvo- in troglasno in dravskopoljsko: »Trije modri«. Vsak izmed posameznih zborov Dravske doline poje vsaj po eno Adamičevo, Dravograd tudi Lajovica (»Nagajivka«), Marenberg Mirka (»Jutranji zvon«) in Milojeviča (»Zabe«). V konji- škem okrožju poje Oplotnica Bravničarja (iz »Polžkov«) in Mokranjca (»Rukovet«), Prihova Pirnika (»Tam v goščavci«), Špitalič Osterca (»Žabica in muha«) in Žiče Cvetkovo »Glej, saj ne moreš več...«, Ošterčevo »Nezgodo na piru« in Pirnikovo »Uspavanko Matjažku«. Dravsko polje poje po skladateljih: Podova Preglja, Sv. Marjeta Gerbca, Št. Janž Adamiča, Rače Pirnika, razen tega še Št. Janž in Rače Osterca »Svatba na piru«, »Zabica in muha« in »Belokranjske šaljivke«. Iz tega pregleda je zelo jasno razvidna nova usmerjenost zborov. Ti, večinoma vaški zbori pojo sodobno pesem, pojo Osterca, Pirnika, Cvetka, Bravničarja, Milojeviča itd. V pevski kulturi dežela daleč prednjači mestu. Sodobna pesem zahteva mnogo dela, daje pa obilje užitkov, naši mali pevci jo že zahtevajo in iz svojega nedavnega koncerta vem, da so prevzele poslušalce Kogojeve, Pirnikove in Osterčeve pesmi. Smer je zborom začrtana, poglobljeno delo bo dvigalo uspehe. Ob festivalu je treba opozoriti še prav poscbno na vzgojno plat te zadeve. Zbori ne goje med seboj nobene konkurence in popolnoma napačno bi bilo tako gledanje nanje. V bistvu tudi ne gre za prirejanje koncertov, ampak za splošno poglobitev glasbene vzgoje. Mnogo je zborov, včlanjenih v D. M. P., ki ne bodo mogli nastopati na okrožnih koncertih. Raztreseni so še po posameznih pokrajinah. Mnogo zborov bo imelo še domače koncerte. Ocenjevanje zborov z nekega enotnega stališča bi bilo popolnoma zgrešeno. Prilike so ravno pri mladinskih zborih tako zelo različne, da uspehov ne gre soditi po takem kopitu. Mladina poje novo pesem. Prvi večji val bo plusknil v nedeljo 3. aprila, ko bo pelo nad 1000 mladih pevcev dvajsetih mladinskih zborov. Združeni pojo, nočemo sebičntosti, ne potrebujemo niti slavospevov. Zavedamo se, da hočemo graditi splošno kulturo, dvigniti celoto, ne dvigati posameznikov. V tem delu je mnogo osebnih žrtev, zato temveč uspehov. Mladina poje. Poje, ker se zaveda pomena pesmi. Ne poje šolskih pesmi. Poje, kar je doživela, poje svoje trdo življenje, poje novo pesem veselja. S svojo pesmijo poglablja glasbeni smisel odraslih, veže in prepleta svoja doživetja z razumevanjem starejše generacije. Poje in zmaguje. Ves ogromni material, ki je ležal leta in leta neizrabljen, kliče po novi pesmi, zahteva kladivarjev, da ga bodo prekovali v jeklo, ki bo pelo. Vas gradi kulturo in jo kaže meščanu. Delo vedno zmaguje nad lagodnostjo. Tudi tukaj bo zmagala žrtev. Zorn Jože.