Pomanjkanje učiteljev. Na vsem Kranjskem je bilo koncem leta 1910 nastavljenih 465 učiteljev, 533 učiteljic in 380 katehetov. Letno poročilo deželnega šolskega sveta v Ljubljani (izdano samo nemški) piše: -Eine unerquickliche Erscheinung ist die rasche Abnahme der Zahl der Lehrer und das unverhaltnismaGig rasche Anwachsen der Zahl der Lehrerinnen in den letzten zwei Jahren." V letu 1908 je bilo namreč 17 učiteljev več nego učiteljic, 1. 1909 sta bila 2 učitelja manj in ob koncu leta 1910 je bilo 68 učiteljic več nego učiteljev. To razmerje je v raznih šolskih okrajih različno. Tako izkazuje ljubljanska okolica 46 učiteljev in 98 učiteljic, tedaj 52 učiteljic več, Črnomaljski okraj pa je v razmerju 25 učiteljev proti 26 učiteljicam. Nemško poročilo pravi dalje: »Infolge des groBen Lehrermangels mufiten zahlreiche Lehrstellen selbst an einklassigen (letos tudi na dvorazrednicah) Volksschulen entgegen den gesetzlichen Bestimmungen* ausnahmsvveise mit Lehre- rinnen besetzt werden." Zanimivo je tudj da poučuje na Kranjsketn 31 moških in { ženska brez predpisane usposoblje. nosti. Med tetni je 28 duhovnikov in 3 organisti. Poročilo pravi 0 teh: .Diese Lehr. personen ohne vorgeschriebene Befahigtmg wirken zumeist an entlegenen Gebirgs. schulen, die m e i s t e n weisen eine geringe praktische Erfahrung und methodische Schu. lung auf, so dafi der Unterricht darunter empfindlich leidet.11 To je žalostna slika sedanjega stanja učiteljstva in še bolj žalostna perspektiva za prihodnost. Učiteljev manjka, to prizna c. kr. šolska oblast, mi pa vidimo in vemo, da jih bo še bolj raanjkalo. Kdo je temu kriv?! Tega odgovora ne dobimo v poročilu. Pač pa ga hočemo tukaj mi v kratkih stavkih napisati. Glavni vzrok so sramotno nizke učiteljske plače, drugi ne manj važen vzrok pa je nepopisno š i k a nijranje učiteljstva od strani duhovščine, tedaj tistih ljudi, ki jim c kr. oblast daje testimonium paupertatis, da iraajo .geringe praktische Erfahrung und methodische Schulung*. Tudi šolske oblasti same ne postopajo tako, da bi mlade ljudi vabilo stopati k učiteljstvu. Nekateri šolski predstojniki in tudi par nadzornikov izvršuje svojo službo bolj .polizeimaCig", kakor pa šolniško.* Nara in vsakemu, ki želi našemu narodu boljših časov, ni vseeno, ako pojde učiteljsko število in kvaliteta šol takoj naprej. Ako ne dobimo več moškega učiteljskega naraščaja, bomo imeli tekom nekaj let slcoro eno četrtino šol, kjer bode poučevale same ženske učne osebe. Ti kraji bodi večinoma tam, kjer ljudstvo najbolj potrebuje vzgojnega delovanja učitelja. Mi ne podcenjujemo učiteljic prav nič, ali izkušeni šolniki nam lahko potrdijo, da šole s samimi učiteljicami ne dosežejo tega, kar je potrebno in koristno. Posebno na kmetih ne bodo učiteljice v stanu ljudstvu podajati potrebnega kmetijskega pouka in tiste možate vzgoje, ki je potrebna vsakemu narodu, če se hoče vzdržati in napredovati. Danes stojimo na razpotju, ko prehaja vzgoja našega ljudstva v ženske roke. Mi se tega ne veselimo, vesele pa se tisti, ki hočejo ohraniti naše ljudstvo na tisti stopnji, kjer je bilo pred desetletji. Povedati moramo, da so učiteljice kot voditeljice na kmetih in tudt v nekaterih večjih krajih po polnoma marionete duhovniku. Ti imajo faktično vodstvo šol v rokah. Imamo celo vrsto zgledov, kjer navajajo In vzgojujejo učiteljice šolsko mladež naravnost blazno pobožno. Tako vzgojeni otroci bodo pravi slabiči v življenju, pristopni vsakovrstnira nazadnjaškim naukom. C. kr. vlada vidi rapidno padanje moškega učiteljstva, a ne stori ničesar v izboljšanje teh razmer. Ne briga se, da gazi državne šol. zakone s tem, da nastavlja na taka mesta učiteljice, kjer postava izrečno ukazuje * To je res! O tem govorimo danes še m dveh drugih mestih, pa bomo žalibog še morali govoriti. Uredn. uporabljati samo moške osebe. Izgovarja se z besedo »ausnahmsv/eise". Mi pravimo, da bi tega ne bilo potreba. Vlada ima moč pritisniti na vladujoče stranke. Tudi naše klerikalce bi lahko pritisnila, da bi izboljšali plače, a ne stori tega.* Baron Schwarz že ve, kje ga črevelj žuli. Lahko trdimo zaradi tega, da je naša vlada posredno kriva 9O°/o, da mladi ljudje ne marajo iti k učiteljstvu. Ona gleda mirnodušno učiteljsko tnizerijo, zraven pa še izroča učiteljstvo klerikalnim rabljem, da počenjajo stvari, ki niso vredne kulturnega človeka. Baronu Schvvarzu povemo v obraz, da je on kriv, da klerikalci tako nečloveško postopajo z učiteljstvom. On daje blagoslov k pristranskemu podeljevanju boljših mest, on dopušča, da prihajajo v preiskavo učitelji, ki bero napredne liste, on dopušča, da kratijo petletnice učiteljstvu, z njegovo protekcijo prestavljajo zaslužne učitelje, z njegovo vednostjo so klerikalci spravili učitelje v tak suženjski položaj, da ima vsak boljši pastir več svobode nego učitelj. Pod njegovim predsedstvom se odkloni prošnja učitelja in se podpora da frančiškanu. Tako kakor na Kranjskem ni nikjer drugod, tudi na Tirolskem so že na boljšem. Z a t o bomo zbrali vse te ipšedruge podatke, ki morajo priti pred vso avstrijsko javnost — v parlament! Po »Slov. Nar.*