Pomurski
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 25. FEB. 1960 Leto XII. — Štev. 8 Cena din 10.—
Z občinske konference SZDL v Gornji Radgoni
V OSPREDJU DRUŠTVENO
ŽIVLJENJE IN IZOBRAŽEVANJE
     Minuli teden, 19. t. m., se je zbralo v Gornji Radgoni na občinski konferenci SZDL 57 delegatov od 72 izvoljenih. Razen gostov Okr. odb. SZDL sta bila navzoča tudi zastopnik Glavnega odbora SZDL, književnik Ivan Potrč in zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft
     Navzoči so poslušali dva referata. V prvem je govoril predsednik občine Branko Zadravec o občinskem družbenem planit za leto 1960, Marija Levar, dosedanja predsednica občinskega odbora SZDL, pa je poročala o delu organizacije in njenih, nalogah. Oba referenta so delegatje dopolnili z raznimi ugotovitvami in zapažanji s svojega področja ter s tem pomagali še jasneje začrtati pot, po kateri bodo hitreje uresničevali naloge, ki so si jih zadali.
   Občinski družbeni plan za leto 1960 je precej zahteven, saj predvideva znatno zvišanje družbenega brutoprodukta. V poročilu o družbenem planu so bili zlasti poudarjeni problemi kmetijstva. To je razumljivo, saj se ukvarja s kmetijstvom 64 % prebivalstva. Od tega jih živi 50% na zasebnih posestvih in le 14 % na socialističnih kmetijskih gospodarstvih. In prav zato, ker je na teh, večinoma majhnih gospodarstvih, proizvodnja še razmeroma nizka, bodo potrebna še večja prizadevanja, da bo družbeni plan uresničen tako, kot je predvideno. V zasebnem kmetijstvu se je stanje zboljšalo v primeri s prejšnjimi leti. Predvsem iščejo kmetje glavni vir dohodkov v živinoreji in prašičereji. Pa tudi na njivah in travnikih polagoma zboljšujejo pridelek. Hude težave so se v sadjarstvu im vinogradništvu, kjer so nasadi že stari in ne dajejo več pravega donosa. Prav zato je v radgonski občini zelo veliko govora o obnavljanju vinogradov in sadovnjakov. Vinogradniški posestvi Kapela in Gornja Radgona sta pripravljeni pomagati kmetom, da bi vinograde obnovili v kooperaciji. In prav te dni bodo posebne komisije obiskovale posamezne vasi na teh področjih, da bodo s kmeti razpravljali o tem. kako bodo obnovili vinograde in sadovnjake. V dveh do treh letih naj bi obnovili kakih 100 do 200 ha vinogradov in okrog 300 ha sadovnjakov.
   Ko so govorili o izboljševanju kmetijske proizvodnje, so poudarjali, da bodo morale osnovne organizacije SZDL bolj kot doslej skrbeti, da bo
sodelovanje med zadrugami in kmeti uspešnejše. Kot primer dobrega sodelovanja organizacij na vasi so navedli Slatino Radenci, kjer se je zadružni svet naslonil pri svojem delu predvsem na organizacijo SZDL. V nasprotju pa organizacija SZDL pni Vidmu ni nudila tamkajšnjemu zadružnemu svetu vse potrebne pomoči. To sta le dva primera.
   Delegati so veliko govorili tudi o strokovnih kadrih, o njihovem pomanjkanju posebno v bolj odročnih krajih, kot je na primer Apaška dolina. Menili so, da bo ena izmed nalog organizacije SZDL skrbeti, da bodo prihajali v take kraje ljudje raje, kot doslej. V ta namen bo potrebno predvsem poskrbeti za hitrejši razvoj društvenega življenja na vseh področjih: v kulturno-prosvetnih društvih, v Partizanu. Ljudski tehniki in drugod. Ob tem so načeli tudi vprašanje mladine. Mimogrede povedano: med delegati mladih ljudi sploh ni bilo, kot bi jih ne bilo v članstvu SZDL. Vendar kaže, da so v občini le razni problemi, ki zadevajo predvsem mladiino. Tako je nekdo od delegatov dejal, da bo nujno pogledati, kaj je z mladino v občini, če bodo hoteli doseči večje uspehe v kmetijstvu. Saj se pogosto dogaja, da odhaja mladina z nekaterih posestev v mesto v večjem številu, kol bi lahko odhajala, da to ne bi bilo v škodo razvoju posestva. Razumljivo je, da si'zlasti mladina išče drugih, morda tudi boljših perspektiv. Saj prav gotovo ni vabljivo življenje na posestvih, kjer traja ob največjem delu delavnik neprimerno delj kot osem ur. Vendar, ali ne bi lahko tudi doma
poskrbeli, da bi mladina videla perspektive tudi doma? Seveda bi bilo v tem primeru nujno nuditi mladini poleg dela tudi še kaj drugega. Tudi na tem področju so delegati že dali neke smernice, ki so jih potem v sklepih upoštevali. Ze s tem, če bi poživili društveno življenje, bi mladini lahko marsikaj nudili. Delegati so pa govorili tudi o pošolskem izobraževanju, o raznih šolah za odrasle in različnih tečajih. Prav gotovo, da bi mladina videla še večje perspektive tudi na kmetijskih posestvih, če bi imela več možnosti za izobraževanje.
   Delegati so na konferenci razen važnosti razvijanja društvenega življenja sploh poudarili, kako važno je izpopolnjevanje izobraževalnega sistema še posebno glede na nadaljnji razvoj delavskega in družbenega upravljanje. Temeljito so osvetlili vlogo organizacije SZDL pri razvijanju političnega, kulturnega in go-
spodarskega življenja v občini ter sprejeli več sklepov, v katerih so določili, kako bodo člani SZDL vlogo organizacije v javnem življenju uresničevali.
»Le kdaj bom lahko objavil aktualno fotografijo?« — Tako se razburja naš fotoreporter. Ko je pred tedni poslikal zvončke, je pred objavo zapadel sneg; tokrat pa je pripravil sliko snežaka, pa je sneg pred izidom časopisa skopnel.
Značilnosti predloga družbenega plana ljutomerske občine
POVEČANJE PROIZVODNJE
IN DRUŽBENEGA STANDARDA
               V Ljutomeru sprejemajo danes občinski družbeni plan. Predlog plana so pred tem temeljito proučili na posvetovanjih, nato pa so o njem obširno razpravljali še na zborih volivcev. Letošnji družbeni plan temelji predvsem na povečanju proizvodnje ter storitev v industriji, kmetijstvu in obrti. Za porast proizvodnosti bo potrebno povečati predvsem delovno storilnost ter izboljšati metode dela. Dokajšen poudarek pa je dan tudi investicijskemu vlaganju v družbeni standard in kmetijstvo.
   Industrijska proizvodnja v ljutomerski občini se bo letos znatno povečala, vendar še ne bo dosegla take višine, kot jo nakazuje družbeni plan za razdobje 1957—1961. Vrednost družbenega bruto proizvoda bo v primerjavi z lanskim letom porastla za preko pet odstotkov, narodni dohodek iz industrije pa ga približno devet odstotkov. Investicijske naložbe bodo letos znašale okrog 226 milijonov dinarjev.
  Največji porast proizvodnje je predviden v opekarni Ljutomer, ki je v zadnjih letih končala obnovo im modernizacijo obrata. Tudi križevske opekarne bodo letos povečale
proizvodnjo. Za obnovo obrata v Lukavcih je predvidenih še okrog 84 milijonov dinarjev. Opekarna bo dograjena že v drugi polovici letošnjega leta. Ljutomerska Konfekcija bo letos povečala proizvodnjo le za nekaj odstotkov. Za ureditev in izpopolnitev obratov bo podjetje potrebovalo že letos okrog 48 milijonov dinarjev. Tudi ostala industrijska podjetja bodo letos znatno povečala dohodek in proizvodnjo. Pohiteti pa ho potrebno predvsem z obnovo Tovarne usnja in »Žice«, ki bosta nato lahko precej povečali proizvodnjo.
   Da bo povečanje industrijskih proizvodnih zmogljivosti učinkovitejše, bodo morale gospodarske organizacije začeti z združevanjem sredstev za lastno udeležbo pri najemanju investicijskih posojil. Poleg težnje za izboljšanje proizvodnje ter povečanje delovne storilnosti pa bodo morale gospodarske organizacije še v večji meri uvajati higiensko-tehnično zaščito, poskrbeti za družbeno prehrano ter strokovno izpopolnjevanje zaposlenih.
   Na družbenem in zasebnem sektorju kmetijstva se bo letos povečala proizvodnja za 19,8% v primerjavi z lanskim letom, narodni dohodek pa se bo ob primerni letini dvignil za 20,1 %. Poleg družbenega sektorja je predvideno letos močno povečanje proizvodnje tudi v zasebnem sektorju, kjer bo že letos dosežen perspektiv-
ni plan. To povečanje proizvodnje v kmetijstvu bo omogočilo tudi večje tržne presežke In sicer za 30 odstotkov predvsem pri krompirju, sadju in vinu, nekoliko manj pa pri živini. Pri posameznih poljščinah je predvideno povečanje proizvodnje od 26 do 58 odstotkov.
  Predlog družbenega plana ljutomerske občine navaja, da bo moč doseči večje uspehe v kmetijstvu s kooperacijo ter z večjo porabo umetnih gnojil. Tudi letos se bodo precej povečali posevki pšenice, znatno manj pa bodo pridelali rži. Zadruge bodo v pogodbenem sodelovanju zasejale tudi 416 ha hibridne koruze ter posadile precej krompirja. Precej poudarka pa naj bi dajale zadruge tudi gojenju krmnih rastlin. Zadruge bodo poleg pogodbenega pitanja in vzreje živine urejale tudi lastna pitališča. Skupna prireja živine bo letos znašala okrog 2050 ton.
  Zlasti močno povečanje je predvideno v živinoreji, poljedelstvu ter vinogradništvu, saj bodo letos v te panoge vložili 149 milijonov samo na Vinogradniškem gospodarstvu Ljutomer.
  Povečanje proizvodnje v družbenem sektorju je zlasti predvideno na podlagi polnega izkoriščanja obratnih zmogljivosti ter v večjih investicijah za rekonstrukcijo posa-
  (Nadaljevanje na 2. strani)
   ODHOD VIII. PMDB
   Zbor VIII. pomurske mladinske delovne brigade »Štefan Kovač« bo v nedeljo, 28. februarja popoldne ob 15. uri na dvorišču OLO. Po zboru bo brigadna konferenca, nakar bodo brigadirji, ki še niso bili zdravniško pregledani in cepljeni, pregledani in cepljeni. Okrajni komite LMS bo pripravil zn brigadirje in ostalo mladino brigadirski ples. Brigada bo odšla iz Murske Sobote v ponedeljek ob 3.50 minut in krenila proti Srbiji, kjer bo izstopila na železniški postaji Vranjski Priboj.
   Zanimanje za odhod v brigado je zelo veliko, saj je prijavnice podpisalo že več kot 125 mladincev in mladink. Posebno veliko zanimanje je v soboški občini, kjer se je prijavilo za odhod v brigado 37 mladincev.
   Štab brigade je že sestavljen. Komandant brigade bo Nešovič Rade iz Lendave, njegov namestnik pa Janez Kuhar iz Murske Sobote.
Z občnega zbora Kmetijske poslovne zveze v Ljutomeru
ZADRUGE na POTI K OSAMOSVOJITVI
     Kmetijska poslovna zveza v Ljutomeru je imela v ponedeljek letni občni zbor. Poleg številnih delegatov so se ga udeležili še podpredsednik OLO Joško Slavič, predsednik Okrajne zadružne zveze Štefan Antalič, predsednik občine Ljutomer Tone Truden ter zastopnik Trgovinske zbornice. Delegati so v živahni razpravi nakazali potrebo po hitrem odpravljanju pomanjkljivosti, ki ovirajo razširitev in osamosvojitev zadrug.
  V poročilih je bilo uvodoma rečeno, da si je poslovna zveza v treh letih obstoja, posebno pa še v lanskem letu, pridobila bogate izkušnje ter precej prisipevala k razvoju kmetijstva v občini. Zlasti lepe uspehe je dosegla pri uvajanju pogodbenega sodelovanja. V tem času so tudi zadruge napravile precejšen korak k osamosvojitvi ter začele hitro širiti poleg kooperacije tudi svo-
jo proizvodnjo. Največ težav imajo zadruge še vedno zaradi pomanjkanja kmetijskih strokovnjakov. V tem pogledu jim tudi poslovna zveza ni mogla nuditi dovoljne pomoči, saj je imela ves čas samo dva strokovnjaka.
   Posloma zveza goji tudi večhek-tarski vrbov nasad ter okrog 8 tisoč sadik črnega ribeza. Za pridelavo ribeza, ki na tem terenu dobro uspeva, je med zadružniki precej zani-
manja, posebno še v zadrugi Stročja vas. Zadruge so začele postopoma urejati tudi lastne nasade ribeza. Poslovna zveza bo letos predvsem pospešila urejanje sadovnjakov v zadrugi Stročja vas in Radoslavci, ker obnove doslej niso posebno napredovale.
   Poleg pospeševanja sodobne kmetijske pridelave se je poslovna zveza lani v največji meri ukvarjala z odkupom živine in pridelkov. Prav
  (Nadaljevanje na 2. strani)
  VREMENSKA NAPOVED od 26. febr. do 6. marca 1960
Nestalno s pogostimi padavinami, včasih sneg, včasih dež.
Dr. V. M.
Te dni so bili zadnji zbori volivcev v soboški občini. Ob predlogu letošnjega družbenega plana so se pojavile tu in tam tudi nekatere pripombe. Na zboru volivcev v soboški Panoniji so člani kolektiva sprožili vprašanje gradnje stanovanj v stanovanjskih zadrugah, pri čemer naj bi se omogočilo, da bi člani teh zadrug prispevali obvezni delež pri gradnji s fizičnim delom. Na zboru volivcev v podjetju Proizvodnja kremenčevega peska Puconci pa so načeli v razpravi o uvedbi zdravstvenega zavarovanja kmečkih proizvajalcev vprašanje zdravstvenega zavarovanja sezoncev. Na splošno so bili letošnji zbori precej živahni. Na sliki: v petek je bil zbor volivcev tudi v soboški tovarni perila Mura.
                                              PO USPEŠNI OBNOVI VINOGRADOV TUDI DO 750 VAGONOV TRŽNIH VIŠKOV
    V POMURJU SE VEDNO 931 ha HIBRIDNE TRTE — VINOGRADNIŠKA POSESTVA OBNOVIJO LETNO OD 6 DO 10 ODSTOTKOV VINOGRADOV — V ZASEBNIH VINOGRADIH NE POSVEČAJO DOVOLJ SKRBI TRSNEMU IZBORU
   Nekateri ukrepi v preteklih letih so močno vplivali tudi pri nas na opuščanje nasadov šmarnice. Samo v lanskem letu je bilo opuščenih 55 hektarov nasadov šmarnice, predvsem v nižinskih predelih. Po drugi strani pa se je zadnja leta povečalo pridelovanje grozdja na brajdah. Sodijo, da je znašal lani pridelek grozdja na brajdah okrog 224 vagonov, dočim smo vsega grozdja pridelali približno 781 vagonov.
   Kljub temu, da obsegajo vinogradi v Pomurju le 2 odstotka obdelovalne zemlje, pomeni vinogradništvo precejšen delež
pri narodnem dohodku. Žlahtne trte je 1768 hektarov, dočim je, kljub vedno večjemu opuščanju nasadov šmarnice, v našem okraju še vedno 931 hektarov nasadov hibridne trte, ki je vsa v zasebnih vinogradih. To je razumljivo iz razloga, ker zasebni vinogradniki ne obnavljajo vinogradov v toliki meri kot vinogradniška posestva družbenega sektorja. Podatki nekaterih vinogradniških posestev kažejo, da so ta obnovila že od 50 do 75 odstotkov vseh vinogradov. Pri obnovi je potrebno omeniti 6 hektarov nasadov namiznih sort grozdja, saj je znano, da nam je tega vsa leta primanjkovalo. Kaže pa, da bo to celo za domači trg še vedno premalo.
   Glede na kakovost zemlje in značilnosti podnebja kakor tudi glede zahtev tržišča je določen za vse vinorodne okoliše v Pomurju najprimernejši trsni izbor. Vendar je moč ugotavljati, da predvsem zasebni vinogradniki ne obnavljajo svojih vinogradov s trto, ki je za določen okoliš najbolj primerna. V ljutomerskem okolišu zasajajo tudi neuburgovca in veltlinca, čeprav te sorte za ljutomerski okoliš niso predvidene. V lendavskem vinorodnem okolišu pa uporabljajo pri obnovi tudi nekatere cepljenke, ki jih prinašajo iz sosednje Hrvatske. Glede na sistematično obnovo vinogradov bo potrebno v okviru rajonižacije kmetijske proizvodnje uzakoniti kontrolo trsnega izbora pri nadaljnji obnovi vinogradov.
   Pretekla leta so dajali naši vinogradi letno okrog 295 vagonov tržnih viškov vina. Po uspešni obnovi se bodo povečale te količine na 600 do 750 vagonov, pri čemer nekateri strokovnjaki sodijo, da bi lahko do 70 odstotkov tega vina izvozili, če bodo vso vino že od mošta naprej šolali po metodah sodobnega kletarjenja.
                                                                           SEJA OKR. KOMITEJA ZKS MURSKA SOBOTA
  V   torek je bila v Murski Soboti razširjena seja Okrajnega komiteja Zveze komunistov. Po referatu Janka Liske, predsednika ideološke komisije, o ideološko-političnem delu in izobraževanju, se je razvila obširna razprava o nalogah Zveze komnn:stov na tem področju dejavnosti. Ob koncu seje so bili sprejeti tudi sklepi.
  Razširjeni seji so prisostvovali tudi predsedniki komisij za ideološko dejavnost občinskih komitejev, predsedniki ljudskih univerz in drugi.
  Predavanja
                                                                               IZTOKA ŽAGARJA
  V   tem tednu je predaval v Lendavi, Ljutomeru, Gornji Radgoni in Murski Soboti Iztok Žagar, sodelavec sociološkega inštituta v Beogradu o »Vlogi znanosti v razvoju socializma« in »O prehodnih etapah v socializmu«. Predavanja je organiziral Okrajni odbor Ljudske univerze.
 Zgradimo cesto naše mladosti
     V prvih dneh marca se bodo vzdolž trase avtoceste spet naselili v prijetnih in udobnih barakah mladinci in mladinke. Naselja, ki so še pred nekaj dnevi bila pusta — mir so motili le delavci, ki so opravljali zadnja dela okrog barak, kuhinje, igrišč, nasadov — bodo oživela, več sto mladih graditeljev bo od ranega jutra pozno v večer hitelo po stezah med barakami in nasadi, z vedrimi in veselimi obrazi, iz zvočnikov v naselju pa bo donela mogočna pesem mladinskih delovnih brigad in se zlila s slovensko, hrvatsko, srbsko in makedonsko v mogočne akorde bratstva in enotnosti.
     Petinpetdeset tisoč fantov in deklet bo d desetih mesecih zgradilo 104 km moderne avtomobilske ceste od Malošišta do Vladičin Hana o Srbiji in od Vdove do grške meje o Makedoniji. Nad milijon šest sto tisoč kubikov zemlje in več kot štiri sto petdeset tisoč kubikov kamna bodo mladi graditelji izkopali in prevozili; zgradili bodo štiri večje mostove s skupno dolžino 840 metrov ter še mnoge druge večje in manjše objekte. Nešteto žuljev, še več znoja bo ograjeno o elegantne mostove in gladko asfaltno in betonsko blazino nove ceste. V šesturnem delavniku bodo brigadirji tekmovali in vsak bo hotel biti udarnik, najboljši o brigadi. S krampi in lopatami v rokah, v sproščenem smehu pod pekočimi sončnimi žarki bodo hiteli, da izpolnijo svojo obljubo pred rokom. Kot vsa leta do sedaj, bodo tudi letos opravili ogromna dela in nobena sila jih ne bo ustavila, da ne bi k neprecenljivim zmagam prejšnjih let dodali še eno: 104 km nove avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti«.
     Skupno življenje v naselju bo zbližalo deset tisoče mladih Jugoslovanov in mladincev iz drugih dežel, spoznali bodo drug drugega in ob odhodu bo vsak izmed njih srečen in zadovoljen, da je prispeval majhen del k izgradnji tega
velikega objekta — pa kljub temu žalosten, da se mora posloviti od mnogih prijateljev — še zadnjikrat pomahal v pozdrav: »Nasvidenje prihodnje leto o Makedoniji.«
     Na svoje domove se bo vrnilo več tisoč mladih graditeljev z diplomami o opravljenem traktorskem, radioamaterskem, zidarskem, fotoamaterskem izpitu. Tisoče mladih polkvalificiranih delavcev bo našlo zaposlitev v tovarnah in na kmetijskih posestvih, postali bodo aktiven faktor v nadaljnjem gospodarskem in družbenem razvoju.
     Z udejstvovanjem v kulturno-prosoetnem in športnem življenju o naselju se bodo izobrazili, posredovali svoje kulturne vrednote, običaje in navade brigadirjev iz sosednjih republik in tako največ prispevali k utrditvi bratstva in enotnosti. S predavanji in različnimi obiski bodo spoznali sadove borbe za napredek in uresničitev svetlih idealov revolucije, petnajst let po osvoboditvi.
     Spet bomo ugotavljali, kako dragocena šola mladih ljudi je delovna akcija. Mladinci in mladinke bodo ponovno s svojim sodelovanjem na akciji potrdili svojo vdanost socialistični Jugoslaviji in tvezi komunistov, potrdili bodo vero tovariša Tita o pripravljenost novih generacij mladine, da se nesebično žrtvujejo za dobro svojih narodov, za socializem.
     Petinpetdeset tisoč kmetov, delavcev, študentov in srednješolcev bo tudi letos združilo vse svoje moči in napore ter darovalo našim narodom še novih 104 km ceste »Bralstva in enotnosti«. Tem se bodo pridružili pomurski fantje in dekleta o treh kmečkih in o eni srednješolski brigadi. Prva pomurska brigada bo odšla na traso že 29. februarja in tam ostala dva meseca, prav tako druga, ki bo odšla na traso o zadnjih dneh marca. Okrajni komite LMS je že pred tedni začel z zbiranjem prijav med mladino. Komisija za delovne akcije pri O K LMS je razposlala prijavnice vsem občinskim komitejem in aktivom. Na sestankih aktivov mladina razpravlja o delovnih akcijah in izbira najboljše iz svoje srede, ki jo bodo zastopali na trasi. Tudi srednješolska mladina se že pripravila za akcijo. Po vseh šolah so že formirani iniciativni štabi, ki bodo zbirali prijave in organizirali potrebne seminarje za vodstveni kader brigad ter sodelovali pri različnih manjših delovnih akcijah doma, še preden odidejo na traso.
     Mladinci in mladinke se lahko prijavijo v delovno akcijo pri vodstvih svojih aktivov, občinskem in okrajnem komiteju in tako s svojim mladostnim poletom in navdušenjem nadaljujejo gradnjo ceste »Bratstva in enotnosti«, delo naše ljubezni in naše mladosti.
PRIZADEVANJE SUBJEKTIVNIH SIL
ZA IZPOLNITEV PLANA
      NAJ VEČJE INVESTICIJE PREDVIDENE V INDUSTRIJI — NESORAZMERJE GLEDE USTVARJANJA NARODNEGA DOHODKA PRI KMEČKEM PREBIVALSTVU IN V OSTALIH GOSPODARSKIH PANOGAH - VEČ SODELOVANJA S KMETIJSKIMI ZADRUGAMI!
  Osnovne smernice gospodarskega razvoja, ki jih predvideva letošnji družbeni plan soboške občine, temeljijo na doseženih rezultatih v lanskem letu, kakor tudi na prizadevanjih subjektivnih sil, da v vseh panogah gospodarstva dosežemo že letos višino proizvodnje, s katero smo računali za leto 1961.
   Vsa predvidevanja letošnjega družbenega plana soboške občine so realna, saj je družbeni plan vsklajen s proizvodnimi plani gospodarskih organizacij. Na temelju tako planirane proizvodnje se bo letos družbeni brutoproizvod v soboški občini povečal v primerjavi z lanskim letom za nekaj čez 2 milijardi, narodni dohodek pa za okrog 700 milijonov dinarjev, kar je pri družbenem brutoproizvodu nekaj manj, pri narodnem dohodku pa nekaj več, kot je predvideno do konca petletnega obdobja. Po posameznih panogah je predviden največji brutoprodukt v kmetijstvu in v industriji.
   Investicije bodo dosegle letos v gospodarstvu 68,5 odst. in v negospodarskih panogah 76 odstotkov investicij predvidenih v letih 1957—1961. Večinoma se gospodarske investicije nanašajo na rekonstrukcijo tovarne mesnih izdelkov, tovarne težke konfekcije in pričetek gradnje tovarne sadnih sokov. Za vse omenjene investicije so sredstva že odobrena. Mimo tega omenja plan še tovarno za predelavo perutnine in jajc, gradnjo blagovnice v Soboti in še nekatere manjše investicije v gostinstvu in trgotovini.
   Kot enega najvažnejših ukrepov, ki bodo omogočili izvajanje plana investicij v letošnjem letu, omenja družbeni plan soboške občine združevanje sredstev, ki bo ob sredstvih občinskega investicijskega sklada omogočalo najemanje investicijskih posojil.
   Glede na določene investicije se bo povečalo letos tudi število zaposlenih. Proizvodne zmogljivosti se bodo povečale predvsem v kmetijstvu in v gradbeništvu. Z doslednim uvajanjem nagrajevanja po učinku se bo povečala tudi delovna storilnost v vseh panogah gospodarstva za 8 odstotkov. Računajoč na to, naj hi se povečala tudi realna osebna potrošinja in sicer za 10,5 odstotka v primerjavi z letom 1959. Ker v preteklih letih osebna potrošnja ni dosegla vsakoletnega 13-odstotnega povečanja, bo ob koncu letošnjega leta dosežena le s 75 odstotki po perspektivnem planu.
   Ob izvajanju letošnjega družbenega plana bo predvsem važno, da vsi pristojni organi spremljajo izvajanje plana in vsaj ob vsakem tromesečju analizirajo doseženo realizacijo kot vse ostale postavke plana.
   S posebnem poudarkom omenja letošnji družbeni plan soboške občine naloge v kmetijstvu. Ob nadaljnjem vlaganju družbenih sredstev in ob povečanem sodelovanju kmetovalcev s kmetijskimi zadrugami naj bi se povečala kmetijska proizvodnja za 27,3 odstot-
ka glede na lansko leto. Ob tem bo perspektivni plan letos celo presežen.
   Vendar, omenja predlog letošnjega družbenega plana, doseženi brutoproizvod v kmetijstvu na enega zaposlenega še vedno zaostaja za industrijo vin ostalimi gospodarskimi panogami. Okrajni družbeni plan navaja, da se je odstotek kmečkega prebivalstva v primerjavi z ostalim prebivalstvom zmanjšal v Pomurju od prejšnjih 77 na 66.6 odstotka. V soboški občini bo nekaj več kot 3000 aktivnih proizvajalcev v gospodarstvu izven kmetijstva ustvarilo 6,2 milijarde družbe-
nega brutoproiizvoda, dočim bo znašal delež skoraj 22.000 aktivnih kmečkih proizvajalcev nekoliko manj. Še večja razlika pa nastaja v narodnem dohodku, kjer bo znašal od skupnih 4,5 milijarde v kmetijstvu le 1,8 milijarde dinarjev. Ob tem postavlja družbeni plan kot nujno še tesnejše sodelovanje kmečkih proizvajalcev s kmetijskimi zadrugami, pri čemer bo potrebno skrbeti predvsem za doslednejše izvajanje vseh agrotehničnih ukrepov.
   O predlogu letošnjega družbenega plana so razpravljali na vseh zborih volivcev po vaseh kot na zborih volivcev proizvajaske skupine v podjetjih, v klubu odbornikov in še na nekaterih drugih forumih.
ZADRUGE NA POTI K OSAMOSVOJITVI
   (Nadaljevanje s 1. strani)
zato, ker je Jani odkupila največ živine na podlagi sklenjenih pogodb, kar nadaljuje tudi letos, bo potrebno, da skrbi tudi za izboljšanje krme ter vsaj za manjše količine močnatih krmil. Seveda zadruge poleg pogodbenega pitanja in reje živine prvenstveno težijo za uvajanjem svojih pitališč po vzgledu kmetijske zadruge Veržej in Ljutomer. Ti dve zadrugi ugotavljata, da je uspeh pri pitanju zagotovljen.
   Da bi zagotovila za zadruge dovolj močnatih krmil, je poslovna zveza lani naročila načrte za gradnjo večje tovarne močnatih krmil v Ljutomeru, ki bodo verjetno izdelani
že prihodnji mesec. Trenutno pomanjkanje močnatih krmil rešuje večina kmetov z dodajanjem mleka ter majhnih količin krmil, ki so na razpolago, nekatere zadruge pa so se odločile za ureditev majhnih obratov za predelavo in sestavo krmil.
   Med razpravo so se delegati zavzemali predvsem za razširitev in večjo gospodarsko moč kmetijskih zadrug ter za razširitev pogodbenega sodelovanja in lastne proizvodnje. Predlagali so, da naj bi zadruge uredile začasna pitališča v raznih lopah in neižkoriščenih skednjih, kjer je pitanje prav tako uspešno kot v modernih hlevih. Kritizirali so tudi nekatere kmetovalce, ki kljub minimalnim hektarskim donosom nočejo preiti k sodobni pridelavi. Delegat iz zadruge Radoslavci je omenil, da bo zadruga v kratkem prevzela mlin v Rodoslavcih ter v njem uredila skladišče ter manjši obrat za predelavo krmil.
   Predsednik OZZ ŠTEFAN ANT ALIČ je opozoril, da naj se zadruge in poslovna zveza že zdaj pripravljajo za pre-
vzem sadja ter si uredijo primerna skladišča ter embalažo. Poudarili je tudi, da bo potrebno nakupiti posnemalnike, ker sedaj kljub temu, da je odkup mleka majhen, uporabljajo kmetje precej mleka za pitanje. Kljub predvideni gradnji tovarne močnatih krmil, naj bi zadruge uredile maniše obrate za predelavo krmil. Ko je govoril o izboljšanju travništva, zagotovitvi krme ter pitanju živine, je poudaril, da naj zadruge izkoristijo razne oblike sodelovanja ter zagotovijo na travnikih in njivah pridelavo boljše krme.
  Predsednik občine Ljutomer. TONE TRUDEN je uvodoma podčrtal, da bo potrebno najti ter zbrati dovolj sredstev za samoudeležbo pri investicijah za gradnjo centralnega zadružnega sadnega skladišča. Pri tem naj bi tudi zadruge, četudi v obliki posojila, prispevale sredstva, ki jih imajo na razpolago. Poudaril je tudi, da je potrebno pri organiziranju kmetijske proizvodnje predvsem povečati zadružne okoliše in to z združitvijo zadrug.
  Podpredsednik OLO JOŠKO SLAVIČ se je zavzemal predvsem za pospešitev kmetijske proizvodnje in to z upoštevanjem rajonizacije. Poudaril je, da bo potrebno predvsem pospešiti urejanje sadovnjakov ter pravočasno izkoristiti investicije. Omenil je, da bo za lastno udeležbo prispeval del sredstev okrajni ljudski odbor iz sklada za pospeševanje kmetijstva. Ko je govoril o uvajanju lastne zadružne pridelave ter o nadaljnjem utrjevanju pogodbenega sodelovanja, je dodal. da morajo zadruge pri
ustanavljanju svoje proizvodnje izkoristiti vse obstoječe možnosti ter skrbeti, da ne bo iz okraja odhajal strokovni kader.
   Na občnem zboru so ob koncu izglasovali, da se dosedanji obrat poslovne zveze — Simentalka, osamosvoji, vendar pa ostane v članstvu poslovne zyeze.                    J. S.
Delegati in gostje med razpravo (Občni zbor KPZ Ljutomer)
                                                                                                               Povečanje proizvodnje in družbenega standarda
   (Nadaljevanje s 1. strani) meznih obratov. Obrtna proizvodnja bo letos porastla v tolikšni meri, da bo za 53 % presegla proizvodnjo petletnega perspektivnega plana.
   V obrti so predvidene investicijske naložbe v višini 138 milijonov dinarjev. V okviru stanovanjskih skupnosti pa naj bi začeli ustanavljati tudi razne servise.
   Promet v gostinstvu se v ljutomerski občini ne bo znatneje povečal. Zaradi precejšnjega obiska domačih in tujih gostov bo gostišče »Jeruzalem« opremilo in uredilo gostišče na Jeruzalemu. V ta namen namerava do začetka sezone investirati pol drugi milijon dinarjev. Ker pa ta sredstva za dokončno ureditev še ne bodo zadoščala, bo potrebno še letos zagotoviti podjetju okrog 5 milijonov dinarjev. Za razvoj turizma pa je predvideno tildi izboljšanje cest ter ureditev mesta in okolice
   Za komunalno dejavnost je letos predvidenih 18 milijonov dinarjev. Ta sredstva se bodo porabila predvsem za gradnjo zaprtega kopališča, gradnjo mrtvašnice, dograditev Ormoške ceste in pločnikov.
   Letos bo v Ljutomeru dogra-jen 12-stanovanjski blok na Ormoški cesti, novo poslopje na Prešernovi cesti, VG Ljutomer 'in Agrotehnika-servis pa bosta s sredstvi sklada za gradnjo stanovanj zgradili dva 6-stanovnnjska bloka v Ljutomeru. Stanovanjska skupnost bo predvidoma že letos uredila otroško igrišče ter pričela s pripravami za ustanovitev stanovanjske zadruge.          -ko
Zapisek z letne skupščine Občinskega odbora ZB v Ljutomeru
Plodnejše delo
    Na letni skupščini Občinskega odbora Zveze borcev v Ljutomeru, ki je bila minulo soboto, je predsednik obširneje poročal o delu -odbora in posameznih organizacij. V poročilu je zlasti poudaril, da mora biti delo posameznih organizacij in članov še popolnejše ter, da morajo člani še aktivneje sodelovati v ostalih množičnih organizacijah.
Občinski odbor Zveze borcev v Ljutomeru je imel v minulem letu precej nalog. Poleg splošne skrbi za spomeniško dejavnost je pripravljal proslave in praznovanja ter skrbel za zbiranje zgodovinskega gradiva iz NOB. Razen tega je imel še kopico organizacijskih nalog. Dokaj težav so odboru delale nekatere organizacije, ki niso dosledno in pravočasno izvajale svojih nalog. Letos se je v nekaterih organizacijah pokazala potreba po organizacijski utrditvi.
   Organizacije Zveze borcev v ljutomerski občini, v katere je včlanjenih 485 članov, so v minulem letu posvetile precej skrbi pripravam proslav in prireditev, nekoliko premalo pa so se zavzemale za otroke padlih borcev. Tudi za zbiranje zgodovinskega gradiva se lani niso preveč zavzemale. Na tem področju tudi sekcija internirancev in ujetnikov ni napravila kakih vidnejših korakov. Naloga te sekcije je bila, da zbira in ureja gradivo o koncentracijskih taboriščih in zaporih ter daje pobudo za objavo tega gradiva, vendar se spričo pomanjkljivih napotkov pri
delu ni znašla. Ker bo letos kongres Zveze borcev, hkrati pa bomo proslavili 15. obletnico osvoboditve, bo do morale sekcije za zbiranje gradiva pohiteti s svojim delom.
   Občinski odbor Zveze borcev v Ljutomeru bo letos poskrbel tudi u primerno proslavitev velike obletnice osvoboditve ter pripravil odkritji spominskih plošč na nekaterih znamenitejših partizanskih postojankah V okviru praznovanja 15. obletnici osvoboditve bo priredil tudi primerna predavanja in razgovore o N0B Letos bodo tudi organizacije poskrbele za svojo utrditev ter občasno izvajanje nalog.
   Delegati so med razpravami predlagal i. da naj bi gospodarske organizacije namesto vencev, ob sveča-nostih in praznikih, podelile sredsta za ureditev grobišč in pomoč vojnim sirotam. Predlagali so tudi, da naj bi člani ZB sodelovali tudi v raznih komisijah ter, da naj bi knjižnice razpolagale tudi s knjigami, ki opi sujejo dogodke iz NOB. Ob koncu so izvolili tudi novi upravni odbor Muzeja NOB.                      -ko
    POMURSKI VESTNIK
                                                                List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor Jože Vild Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Štefan Balažič List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje.
Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ul. 7, telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 7 — Naročnina: celoletna 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev, za inozemstvo letno 1000 din. — Tek. račun pri Komunalni banki v Murski Soboti štev. 605—70 1—365
POMURSKI VESTNIK. 25. FEB. 1960
o
HRUŠČEV V NEW DELHIJU—Sovjetski ministrski predsednik je pred dnevi zaključil obisk o Indiji, nato pa krenil o Burmo in od tod v Indonezijo, kjer se mudi sedaj. Na sliki: Hruščeo (levo) in indijski premier Nehru (o sredini) na sovjetski razstavi
Zgovorne številke
   STIKI SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE S TUJIMI DELAVSKIMI IN SOCIALISTIČNIMI GIBANJI
     Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije ves čas meni, da je nujno razvijati različne oblike sodelovanja in stikov s socialističnimi strankami in delavskimi gibanji na svetu ne glede na ideološke razlike, če gre za resnično enakopravnost in če se ne kažejo želje po vmešavanju v notranje zadeve posameznih strank. Zato ni čudno, če je od konca IV. kongresa Socialistične zveze obiskalo našo državo več kot 60 delegacij in več predstavnikov socialističnih, delavskih in drugih strank.
   V istem času je več delegacij, ozir. predstavnikov Socialistične zveze obiskalo socialistične in delavske stranke v tujini. Gre za neuradna srečanja, ki utrjujejo medsebojne stike.
   SZDL je v razgovorih posebno poudarjala, da je treba zamenjati predavatelje, ki lahko v marsičem pomagajo razjasniti stališča ter prenašajo izkušnje. Na drugi strani se skuša predvsem seznaniti s pogoji, pod katerimi nastajajo in se razvijajo različne akcije in gibanja za mir na svetu. Na teli načelih podpira vsa gibanja, ki zbirajo okrog sebe napredne sile.
   Predstavniki Socialistične zveze so n. pr. sodelovali na sestanku Sveta za mir na Ceylonu, na Azijsko-afri-ški konferenci solidarnosti v Kairu, Kongresu za razorožitev in mednarodno sodelovanje v Stockholmu, na IV. in V. svetovni konferenci proti vodikovim in jedrskim bombam na Japonskem itd. Prav tako so se udeležili sestankov Protikolonialne lige dežel Sredozemlja in Srednjega vzhoda, ki sta bila v Atenah, oziroma v Rimu, ter regionalne mirovne konference v Oslu.
   Razen tega je SZDL uredila stike z naprednimi gibanji in organizacijami v nekaterih deželah Bližnjega vzhoda, Afrike in Latinske Amerike. Tako je n. pr. odprla sodelovanje z
Nacionalno unijo Združene arabske republike, stranko Neodestur v Tunisu, Stranko Istaklal v Maroku. Fronto nacionalne osvoboditve v Alžiru, Libanonsko socialistično strunko, s Socialistično stranko Čila itd.
   Lani so Jugoslavijo obiskale delegacije burmanske socialistične stranke, socialistične stranke Ceylona, izraelske progresivne stranke, japonske in idijske socialistične stranke itd. Delegacija Socialistične zveze je ob koncu lanskega le-
ta obiskala Indijo, Nepal in ZAR.
   Spomladi lani je bila na pobudo SZDL ustanovljena Jugoslovanska liga za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov. Predstavniki lige so uredili koristne stike z voditelji svetovnega odbora za zaščito miru in predstavniki Italijanskega gibanja za mir.
   Ob koncu lanskega leta je bila Jugoslovanska liga za mir organizator III. protikolonialne konference Sredozemlja in Srednjega vzhoda v Beogradu. Konferenca je dala pomemben delež   protikolonialističemu
boju na svetu. Na pobudo lige je prišlo tudi do srečanja s predstavniki Gibanja za mir v Bolgariji, pričeli pa so urejati tudi stike s podobnim romunskim gibanjem.
 KRUTA RESNICA
   FRANCOSKO PRAVOSODJE V RESNI KRIZI — KDO BO BRANIL ALŽIRSKE BORCE PRED VOJAŠKIMI SODIŠČI? — ZADNJI TRIJE BRANILCI IZ STRAHU PRED ARETACIJO POBEGNILI V ŠVICO
  »Če ne bi pobegnili, bi nas zaprli,« je izjavil francoski odvetnik Jacques Verges, ko je pred dnevi prekoračil švicarsko mejo. Pridružil se je dvema kolegoma, ki sta iz podobnih razlogov zapustila Francijo že prej. Branili so pred vojaškimi sodišči borce alžirske osvobodilne armade, ki so jih Francozi zajeli v boju ali pri diverzantskih dejanjih ter jih postavili pred sodišče.
   Življenje onih ljudi, ki so si upali v času podvojene gonje proti alžirskemu osvobodilnemu gibanju in njegovim simpatizerjem nastopiti kot branilci, visi tako rekoč na niti. Spomnimo se samo odvetnika Audija, po rodu Alžirca, ki so ga »neznanci« ubili, policija pa doslej še ni našla morilca. Tik pred znanim uporom alžirske desnice proti pariški vladi so v Alžiru zaprli odvetnika Ben Abdala, dva dni pozneje pa še odvetnika Mohameda Usedika.
   Odvetnikom so že dalj časa grozili v anonimnih pismih s smrtjo. V enem izmed pisem so »neznanci« celo omenili vrstni red, po katerem bodo likvidirali alžirske pravne branilce. Prizadeti so se obračali na sodišče po pomoč, vendar brez uspeha. Razen tega so jih vojaški tožilci ovirali na vsakem koraku, tako da niso mogli opravljati svoje dolžnosti, kot bi bilo treba.
   Ni dvoma, da so branilci v razgovoru z obtoženci zvedeli marsikatero resnico, ki meče žalostno luč na ravnanje z ujetniki v zaporih in na zasliševanjih. O položaju v koncentracijskih taboriščih in na
takoirnenovanih »zbirnih taboriščih« je pred meseci poročala posebna komisija Mednarodnega Rdečega križa, ki je navzlic kolikor toliko dostoj-
nemu jeziku ugotovila marsikaj nečloveškega. V torek je glavni tajnik OZN Hammarskjoeld na zahtevo azijskoafriške skupine držav pri Združ. narodih razdelil med članice sestavek francoskega časnika »Le Monde« o zaupnem poročilu, ki ga je komisija Mednarodnega Rdečega križa izdelala za interno uporabo. Med drugim govori o mučenju pri zaslišanju.
s Afriška goba« — Posnetek eksplozije atomske bombe, ki so jo Francozi, preizkusili v Afriki. Radiacija nad Saharo se je 48 ur po poizkusu povečala za 50 odst. Radioaktivni oblak se je pričel premikati proti Turčiji, delno pa tudi v smeri Južne Azije. Ni dvoma, da bomo lažje posledice čutili tudi pri nas
OD TEDNA DO TEDNA
UMRL DANSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK
  V petek zvečer je umrl predsednik danske vlade Christian Hansen. Rodil se je 1. 1906 v delavski družini. Izučil se je tipografske obrti 1. 1926, nato pa si pridobi1 na delavskem vseučilišču višjo izobrazbo. Pri delu socialdemokratske stranke in sindikatov je sodeloval od 1. 1920. Za sekretarja stranke so ga izvolili leta 1929, leta 1955 pa je postal predsednik stranke in vlade.
   Pokojnik je bil 1. 1958 na uradnem obisku v naši državi in sc zavzemal za dansko-jugoslovansko sodelovanje.
LAKOTA GROZI
   V razmeroma težko dostopni indijski državi Asam na severu, na meji med Burmo in Vzhodnim Pakistanom, grozi lakota, saj je nekaj ljudi zaradi nje umrlo. Sedaj so vrgli iz letal več sto tisoč kg živil, posebno riža in drugih žit. Kakor je izjavil predsednik Nehru v skupščini, so nastale težave s prevozom hrane v težko dostopne kraje.
   Po izjavi asamskega vladnega predsedniku so podgane uničile vso žetev. Vlada se je obrnila na Burmo in Pakistan s prošnjo, da bi lahko preko njunega ozemlja dovažali živila. Sodijo, da je z lakoto prizadetih 250.000 prebivalcev.
   TUDI AZIJSKE DRŽAVE
   Ko je v mestu Surabaji na otoku Javi pozdravljal sovjetskega ministrskega predsedniku, je indonezij-
ski predsednik Sukamo v ponedeljek izjavil, da je presenečen, ker na konferenco >na najvišji ravni«
niso povabili niti enega azijskega ali afriškega predstavnika. »Prva atomska bomba je eksplodirala v Aziji,« je dejal. »Najnemirnejše točke na svetu so v Vietnamu in Alžiru, torej v Aziji in Afriki. Koreja je razdeljena, Vietnam tudi. Zakaj nas potem niso povabili, da bi sodelovali pri razgovorih o svetovnem miru?«
AMERIŠKA LETALA NAD KUBO
   Pred dnevi se je zrušilo na kubanska tla letalo, ki je priletelo z vojaškega letališča s Floride (ZDA). Nameravalo je z zažigalnimi bombami zažgati nasade sladkornega trsa. Dva ameriška pilota sta se ubila.
   To kajpada ni prvi primer takih napadov od dne, ko je kubanska
vlada z agrarno reformo prizadela ameriške družbe. Zanimivo je, da se je ameriška vlada opravičila in s tem priznala odgovornost za ta dogodek. Predsednik Eisenhower je ukazal poostriti nadzorstvo proti nedovoljenemu izvažanju orožja iz dežele s kakršnim koli prevoznim sredstvom. S tem naj bi tudi onemogočili primere, ki se dogajajo s Kubo.
30. JUNIJA — RAZGLASITEV NEODVISNOSTI KONGA
   V soboto so predstavniki domačega prebivalstva v belgijskem Kongu, predstavniki belih doseljencev in predstavniki belgijske vlade zaključili konferenco »za okroglo mizo«. Med drugim so sklenili, da bodo 50. junija razglasili neodvisnost dežele.
   Predstavnik strank, ki so se bojevale za neodvisnost, Nguvulu, je izjavil, da se je treba zahvaliti uspešnemu koncu kouference, da se Kongo ni spremenil v drugi Alžir.
    TELEGRAMI
DUNAJ — Dunajska policija je odkrila neonacistično organizacijo »Soziale Ordnungsbewegung« ter tajno tiskarno, v kateri so razmnoževali nacistično propagandno literaturo.
(Tanjug)
LONDON — V Angliji nameravajo zgraditi potniško letalo z nadzvočno hitrostjo. Sedaj proučujejo posamezne načrte. (AFP)
WASHINGTON — Ameriška vlada bo sprejela nove predpise pri preverjanju lojalnosti delavcev in uslužbencev, zaposlenih pri delih za potrebe narodne obrambe. (Tanjug) GANA — Francoska podjetja, ki delujejo v Gani, ne bodo smela več nabavljati blaga v Franciji. Gre za ukrep zaradi francoskega atomskega poizkusa v Sahari. (Reuter)
TRST — Nad izlivom Soče v Jadransko morje sta pri urjenju treščili na tla dve vojaški letali italijanske vojske. Pilota sta se ubila.
(Tanjug)
EISENHOWER v Južni Ameriki
   Predsednik ZDA Eisenhomer se te dni mudi na desetdnevnem uradnem obisku v Južni Ameriki. Obiskal bo najprej Brazilijo, zatem pa še Argentino, Urugvaj in Čile. Spremljajo ga zunanji minister Herter in sedem članov nacionalnega posvetovalnega odbora za medameriške odnose.
   Boj za politično in gospodarsko neodvisnost je zajel tudi Latinsko Ameriko, ki je močno zaostala in je s svojim gospodarstvom predvsem podrejena ameriškemu kapitalu. Ameriške petrolejske, rudarske in druge družbe so vložil? več kot 10 milijard dolarjev kapitala in že nekaj desetletij izkoriščajo tamkajšnje surovine in ceneno delovno silo. Počasen gospodarski in socialnodružbeni razvoj na tej celini prija ameriškemu kapitalu. V gnezdil se je v onih panogah gospodarstva, ki v kratkem času dado velike dobičke.
   Toda Južna Amerika želi pospešiti razvoj svojih nacionalnih sil. Ta hoj je povezan z bojem za boljše življenjske pogoje, za enakopravnost o mednarodnih odnosih in za solidarnost vseh ameriških dežel V Braziliji in drugod ne poudarjajo kar tako. da morajo ZDA spremeniti svoj odnos do južnoameriških dežel in jim pomagati pri njihovem splošnem razvoju. Obdobju izkoriščanja naj sledi »vseameriška solidarnosti, pri čemer naj bi prav Američani s svojo razvilo industrijo in visoko življenjsko ravnijo odigrali odločilno vlogo.
   Pred letom je podpredsednik Združenih ameriških držav Nixon doživel na južnoameriški turneji neljubo presenečenje. Ponekod so ga sprejeli s protiameriškimi demonstracijami in celo kamenjem. Seveda to ni bil odraz sovraštva proti njemu osebno,
temveč proti ameriškemu zapostavljanju južnih sosedov in diskriminaciji do njihovega gospodarskega razvoja. Predsednik ne bo obiskal onih dežel, ki so bile »nevljudne«. Razen tega so o Washingtonu spremenili svoj odnos in nameravajo podpreti nacionalni razvoj južnoameriških dežel.
  V razgovoru z brazilskimi gostitelji bo predsednik proučil predlog brazilskega predsednika Kubičeka o tako imenovani »vseameriški operaciji«. po kateri naj bi južnoameriške dežele laže dobile ameriška posojila in tehnično pomoč. Brazilski predlog je pač upošteval resnico, da z združenimi močmi več dosežeš, zato je v svojih predlogih zajel vso Južno Ameriko.
  Sereda niso zanimivi sami gospodarski problemi. Konec nasilnega režima na Kubi in prihod na oblast novega, revolucionarnega, je vnesel o ameriško-latinsko ameriške odnose nov element. Prav v prizadevanjih ameriških gospodarskih krogov in dela političnih krogov, da hi vlada predsednika Castra padla. govore o tem. kako močno je v resnici vmešavanje tujih — v konkretnem primeru ameriških krogov — v notranje razmere svobodnih južnoameriških dežel. V Washingtonu sicer uradno trde, da nimajo ničesar proti režimu, toda praksa kaže da temu ni tako.
  Eisenhower bo brez dvoma slišal tudi mnenje ostalih južnoameriških dežel o tem. Vsekakor pa bo obisk ameriškega gosta vnesel v odnose ZDA do Južne Amerike novega duha in — tako vsaj upajo — nove prijeme.
    PORT SAID - V Port Saidu sta trčili zaradi goste megle francoska ladja-cistcrna in britanski tanker. Nesreča ni zavrla plovbe po prekopu. (AFP)
   AZIJA LETA 1980
  Združeni narodi so pred nedavnim izdali zanimivo razpravo izvedencev za nacionalna vprašanja pod naslovom »Prebivalstvo Azije in Daljnjega vzhoda 1950—1980«, v kateri se ukvarjajo z razmeroma hitrim razmnoževanjem tamkajšnjih narodov. Na azilski celini je v dvajsetih letih tega stoletja živelo približno 51 %  svetovnega prebivalstva, 1. 1950 približno 53%, l. 1980 pa jih bo živelo 55 %.
   Izvedenci jemljejo pod pojmom Azije in Daljnjega vzhoda vso azijsko celino brez Sibirije in brez Bližnjega in Srednjega vzhoda. Gre za šestino skupnega kopna na Zemlji z več kakor 1,3 milijarde prebivalcev. Povprečna naseljenost znaša 70 prebivalcev na kvadratni kilometer, medtem ko znašajo te številke v SZ, Severni Ameriki in Latinski Ameriki 9, oziroma 13 v ostalem svetu.
   Azijsko - daljnovzhodno območje je po velikosti približno enako SŽ, Severni in Južni Ameriki, ima pa sedemkrat več prebivalcev. Zato je Azija izrednega pomena za sodobna populacijska gibanja v svetu in tudi odločilno vpliva nanje. Podatki kažejo, kako težki so mednarodni problemi v tem delu sveta, ki je razmeroma močno zaostal in nujno potreben pomoči močnejše razvitih dežel.
   V omenjenih azijskih in daljnovzhodnih območjih se je prebivalstvo posebno močno razmnožilo od 1. 1920 sem. Tedaj so našteli kakih 991 milijonov ljudi. L. 1950 se je ta številka povzpela na 1.317 milijonov. Nato je — sorazmerno hitreje kakor kjer koli drugje rastla in rastla. L. 1985 bo dosegla 2,268 milijonov.
   Izvedenci so razčlenili posamezne azijske dežele in dobili tako sliko:
   Kitajska — Izvedenci izhajajo iz 1. 1953, ko je dežela imela 583
milijonov prebivalcev. L. 1983 naj bi imela 800 milijonov, po računih nekaterih pa celo 1.287 milijonov, kolikor danes znaša vse prebivalstvo Azije in Daljnega vzhoda.
   Izvedenci OZN sodijo, da bo kitajsko prebivalstvo 1. 1971 obstalo na 900 milijonih, najkasneje pa 1. 1980.
   Japonska — Sodijo, da se bo število prebivalcev, ki je 1. 1955 zna šalo 89,3 milijona, 1. 1980 približalo številki 102,7 milijona. Za to deželo je značilno, da je proti koncu druge svetovne vojne doživela velik padec porodov, nato pa v letih 1947-48 pravi »vzpon«. Zatem je vzporedno s
padcem smrtnosti padlo tudi število rojstev. L. 1957 je bilo le za polovico toliko porodov kakor v »vrhunskem« letu 1947.
   C e y 1 o n — Tu se bo prebivalstvo od danes do 1. 1980 podvojilo. Pri tem upoštevajo možnost, da se utegne smrtnost hitro zmanjšati (tedaj bi bilo 1. 1980 19,20 milijonov prebivalcev) ali pa le počasi upadali (tedaj bo 1. 1980 17—18 milijonov ljudi). Danes šteje dežela 9,2 milijona ljudi.
   Indija — Če vzamemo številko 400 milijonov za izhodišče, bo dežela 1. 1970 štela vsaj 500 milijonov ljudi, 1. 1980 pa 600—700 milijonov.
   Pakistan — Pakistansko prebivalstvo bo v dveh desetletjih naraslo od sedanjih 80 milijonov na 145 milijonov, morda pa tudi na 170 milijonov. Do 1. 1980 lahko pričakujemo, da se bo prebivalstvo podvojilo.
   Burma — Zanjo velja isti pri-
mer. Njenih dosedanjih 18—19 mili jonov ljudi naj bi se pomnožilo na 38—40 milijonov.
    Indonezija — Dežela bi utegnila postati peta ali šesta dežela z največjim številom prebivalcev na svetu (za Kitajsko, Indijo, ZSSR in ZDA). Sedaj ima kakih 90 milijonov prebivalcev, do 1. 1980 pa naj bi se to število po opreznih računih povzpelo za 53% — na 138,5 milijonov. Manj oprezni računi, kažejo celo številko 159,7 milijona.
    Po vsej Jugovzhodni Aziji, razen v Singapuru, je porast prebivalstva najhitrejši na FILIPINIH. Tam bi
utegnilo sedanjih 26 milijonov porasti na 47,6 milijona. SIAM bo bržkone podvojil število prebivalstva od približno sedanjih 19 milijonov že 1. 1975, vsakakor pa 1. 1980.
    V dvajsetih letih tega stoletja je bilo na Zemlji 1810 milijonov ljudi. Prebivalci ene šestine Zemlje na azijsko-daljnovzhodnih območjih se že danes približuje tej številki. V prihodnjih 20 letih pa bo štelo 2268 milijonov.
    Prebivalstvo se množi na vseh celinah. Ta porast poteka vzporedno s procesom napredka. Vendar raste število prebivalstva posebno močno ravno na območju, ki ne napreduje dovolj hitro v primeravi z ostalim svetom, temveč celo zaostaja. V nerazvitih deželah se je povprečni nacionalni dohodek v zadnjih sedmih letih povečal za 10%. Zastoj industrijskega razvoja za hitrim povečanjem števila prebivalstva je zelo nevaren, saj povzroča stalne krize. Zato napredni svet tudi vse boli odločno postav1ja zahtevo, da je treba čimbolj učinkovito reševati taka velika vprašanja, kot so razlike med nerazvitimi in razvitimi deželami z novimi pogledi na svet kot celoto.
Tako so sprejeli Nixona lani v Caracasu (Venezuela): z demonstracijami proti ZDA. Kaj takega predsednik Eisenhower ne bo doživel...
POMURSKI VESTNIK, 25. FEB. 1960
3
Iz kulturnega življenja naših vasi
SKRB ZA IZOBRAŽEVANJE IGRALCEV
    Apače sodijo med najbolj razgibana kulturna središča v našem okraju. To najbolj dokazuje delo treh dramskih skupin pri kulturno-prosvetnem društvu v Apačah. Apaški igralci so lani, kakor tudi letos, uprizorili več iger, s katerimi so gostovali v okoliških krajih, navezali pa so tudi stike z igralci pri Lenartu kamor hodijo gostovat. Doslej so apaški igralci uprizarjali igre v Zgornji Ščavnici, na Sladkem vrhu, Šentilju, v Stogovcih in Črncih. Preteklo nedeljo so uprizorili komedijo »Dobrodošla Miss Agata«, v kratkem pa bodo naštudirali še »Babilonski stolp«. Dramsko skupino apaškega kulturno-
BODONCI
   Prosvetno društvo v Bodoncih je preteklo nedeljo uprizorilo komedijo: Laznica. Kljub temu, da je društvo bilo prisili jeno uprizoriti komedijo teden dni prej, kot so nameravali, zaradi odhoda mladih igralcev na zvezno delovno akcijo, in si ni moglo izposoditi vseh potrebnih kostumov in zahtevnih rekvizitov, je uprizoritev vendarle uspela. Bodončani si želijo še več takih kulturnih pri reditev, saj je nedeljsko uprizoritev obiskalo nad 200 ljudi.
MAČKOVCI
   Prosvetno društvo iz Mačkovec je preteklo nedeljo uprizorilo igro »Begunka«, uprizoritev si je ogledalo nad dve sto ljudi. Po uprizoritvi so priredili prosto zabavo s plesom.
prosvetnega društva vodijo Mira Lesjakova, Marija Lapoši in Marija Črešnjar.
    Prosvetno društvo, ki ima okrog 60 članov, je organiziralo pred nedavnim tudi šahovsko sekcijo ter več predavanj o naprednem gospodinjstvu.
    Letos si bodo prizadevni apaški igralci ogledali več predstav v mariborskem gledališču. Društvo je preskrbelo za nekoliko cenejše prevoze z avtobusi do Maribora in nazaj. Namen skupinskih obiskov v mariborskem gledališču je predvsem v tem, da se igralci seznanjajo z igralsko umetnostjo.
LEMERJE
  V    Lemerju pripravljajo upri-zoritev komedije Pera Buda-ka: Klopčič. Komedija sama scensko in kostumsko ni preveč. zahtevna, zahteva pa dobro poznavanje vlog, kar seveda postavlja mlade igralce Lemerja pred težke naloge.
MORAVCI
  Isto komedijo namerava naštudirati tudi mladinski aktiv v Moravcih in na Suhem vrhu.
VERŽEJ
  V    Veržeju so za knjižnico prosvetnega društva uredili nove prostore. Prostor sicer ni najboljši, ker je vlažen, vendar pa je mnogo bolj prikladen za izposojanje knjig in čitalnico. Letos bi društvo tudi rado uredilo oder in uprizorilo vsaj tri večja dramska dela. Sedaj pripravlja Župančičevo »Veroniko Deseniško«.
ŠIROK RAZMAH IZOBRAŽEVANJA
        Delovni ljudje, pa najsi bodo to delavci, uslužbenci ali kmetje, si vedno bolj prizadevajo izpopolniti svoje znanje, kajti vedno bolj jasno jim postaja, da bodo novim problemom, in vprašanjem, ki jim jih zastavlja splošen družbeni razvoj, kos le tedaj, če si svoje znanje, pridobljeno pred desetletji, nenehno bogatijo z raznimi oblikami izvenšolskega izobraževanja, ki jim ga nudijo za to zadolženi zavodi in družbene organizacije. V Jugoslaviji imajo nedvomno največ zaslug za izvenšolsko izobraževanje razne oblike delavskih in ljudskih univerz. Seveda pa ne smemo pri tem pozabiti deleža raznih političnih organizacij kot so SZDL. ZKJ. LMS in raznih oblik prosvetnih društev.
Vedno večja potreba po ustanovitvi tovrstnega izobra-
ževalnega zavoda v Pomurju je narekovala ustanovitev Ljudske univerze v Murski Soboti. Čeprav je poteklo komaj leto dni od ustanovitve, so kljub dejstvu, da je zavod v povečanem obsegu začel delovati šele v drugi polovici lanskega leta, vidni plodovi njenega uspešnega delovanja.
   Želja naših državljanov, obvladati vsaj en tuj jezik, je narekovala organizacijo tečaja nemškega jezika, ki ga trenutno obiskuje 25 ljudi. Tudi za angleščino je veliko zanimanje, posebno v Ljutomeru, toda zaradi pomanjkanja profesorjev angleščine tega ni mogoče izvesti. V Ljutomeru bodo pričeli tečaj angleščine s pomočjo magnetofona in gramofonskih plošč.
   Na tečaj za dosego višje kvalifikacije v elektrostroki se je prijavilo 30 slušateljev. Tečaj je v polnem teku. pouk pa bo končan maja. Tečaj za knji-
govodje kmetijskih zadrug je obiskovalo 42 prijavljencev in
je bil končan sredi februarja Za odrasle, ki nimajo popol-
ne osemletke, je organiziran
pripravljalni tečaj za opravjanje izpitov čez 5. in 6. odnosno čez 7. in 8. razred. Ta tečaj je končal z delom. Ljudska univerža je soorganizator šole za starše, katerih neposredna organizacija je prepuščena osnovnim šolam v vseh občinah. V Murski Soboti bodo delovale tri take šole, s predavanji pa so že pričele tudi drugod.
  Za madžarsko narodno manjšino je Ljudska univerza poskrbela z obširnim programom predavanj v madžarskem jeziku. Nekoliko predavanj je bilo že izvedenih.
  Dosedaj so bili med drugimi organizirani in izvedeni seminarji za člane šolskih odborov, za družbeno upravljanje v zdravstvu, za socialne delavce ter serija predavanj za člane delavskih svetov. V prvi polovici lanskega leta je bilo organiziranih 5 enodnevnih seminarjev za člane upravnih odborov sindikalnih podružnic, septembra pripravljalni tečaj za vpis na Srednjo kmetijsko šolo v Rakičanu. V začetku februarja je bil končan seminar za delavsko in družbeno samoupravljanje v soboški občini. V pripravi je seminar za knjigotržce in knjižničarje ter seminar za socialne delavce višje stopnje. Ljudska univerza je pri vseh občinskih komitejih ZKS po-
  magala organizirati predavatelje in predavanja, do letošnjega leta pa je tudi materialno oskrbovala te šole. V Soboti je pravkar začela z delom politična šola za srednješolsko mladino.
    Važna dejavnost LU pri izobrazbi podeželja je organizacija kino predstav s potujočim kinoprojektorjem, ki obiskuje tudi take kraje, v katerih še sploh nikdar ni bilo nobene tovrstne prireditve in v katerih se še najdejo ljudje, ki kino predstav še sploh niso videli. Zanimanje za potujoči kino je tako veliko, da ni mogoče ustreči vsem prosilcem. Na približno 40 kino predstavah si je filme ogledalo okrog 8800 ljudi.          Franc Kumin
„Utrinki” praznujejo peto obletnico
    Literarni krožek MKUD na ESŠ je letos izdal 1. številko V. letnika svojega literarnega glasila. Glasilo, razmnoženo na ciklostilu, je dokaj pestre vsebine. V 1. številki »Utriakov« so se nam s svojimi prispevki iz poezije predstavili Alojz Flegar, Anica Lovrenčec, TI in Ciko. Objavljene so tudi tri reportaže B. Rituperja, od katerih je bila ena že objavljena v »Pomurskem vestnika«, poročilo in prevod eseja Zlatka Tomičiča O nastanku pesmi. Pepi je objavil črtico: Nikdar ga nisem več videl, Franc Kumin pa je načel sinops: Srečanja.
V večerni politični šoli v M. Soboti
V NOVEM KLUBU LJUDSKE UNIVERZE V LJUTOMERU
RAZVEDRILO ZA VSAKOGAR
   Pred nedavnim je Ljudska univerza v Ljutomeru odprla v poslopju na Glavnem trgu sodobno opremljen in prijazno urejen klub. Ustanovili so ga z namenom, da bi poživil družabno življenje, saj meščani razen kina in gostilne, skorajda niso imeli drugega zatočišča.
   Novi klub je to vrzel domala premostil. Poleg revij razpolaga s televizorjem, radijskim sprejemnikom, magnetofonom; skratka: nudi razvedrilo vsakomur. Odrasli lahko vsak dan gledajo televizijski
program, poleg tega pa je dvakrat na teden tudi program za šolske otroke. Za sestavo programa ima klub posebno 7-člansko komisijo, ki se posebno trudi, da bi se obiskovalci čim udobneje počutili. Kot kaže praksa minulih nekaj dni. ima komisija pri dvojem delu uspeli, saj je od
otvoritve, ki je bila 13. februarja. obiskalo klub preko 500 ljudi. Klubski prostor lahko ob normalnih prilikah sprejme kar 40 ljudi, lahko pa celo več.
   V kratkem bodo nabavili še
ozkotračni kinoprojektor, ki naj bi predvajal vsak teden, po določenem programu, znanstvene in poučne filme. Na otvoritev so povabili tudi predstavnike in zastopnike gospodarskih organizacij in ustanov. da bi se z njimi povezali ter nudili članom kolektivov brezplačne kinopredstave. ki bi
lahko precej prispevale k njihovemu strokovnemu izpopolnjevanju.
  Novi klub, ki je vsekakor med prvimi v Pomurju, je Ljutomerčanom brez dvoma v zadovoljstvo.         -ko
Prijetni no večeri v novem klubu Ljudske univerze Ljutomer
Lep uspeh mladine v VUČJI VASI
  Pred nedavnim so imeli mladinci iz Vučje vasi svoj sestanek. Pogovorili so se o uspehih in o bodočem delu. Na področju prosvetnega dela so mladinci že zelo dosti naredili. Lansko leto so uprizorili dve igri in sicer: »Kdo mu je kriv« in »Veseli večer«, s katerim so gostovali tudi v Krogu. Za letos so sklenili še bolj poživiti prosvetno delo, poloti pa se bodo odpravili tudi na poučni izlet.
  Za uvod v letošnjo dramsko sezono so igrali dramo »Ugasle noči«, ki so jo pripravili skupaj s prosvetnim društvom »Janez Čuk«. Predstava je lepo uspela, čeprav so v Vučji vasi skromni pogoji iza uspešno kulturno-prosvetno delo, saj morajo igrati kar v šoli. Razen tega pa jim primanjkuje še režiserjev. Z igro »Ugasle noči« so gostovali tudi v Lo-garovcih. Sedaj se uče novo igro »Ad acta«. Z njo bodo najprej nastopili doma, potem pa še kje drugje.
  Razen tega v Vučji vasi mladina uspešno vodi tamburaški
zbor, lutkovni krožek in ljudsko knjižnico, katera je odprta vsako nedeljo. Popravili in olepšali so tudi oder.
S. K.
PRECETINCI
   Prejšnjo nedeljo je PGD Precetinci uprizorilo dramo iz narodnoosvobodilne vojne »Vrnil se je«. Vaščani so bili z uprizoritvijo zelo zadovoljni, saj so igralci skrbno pripravili uprizoritev.
UPRAVIČENO ALI NE?
  Prosvetno društvo Grad nam je sporočilo, da trditve, navedene d članku >Naši knjigo-tržci o knjigah« (objavljeno o 5. štev. Pomurskega vestnika, stran 3) o Prosvetnem društvu pri Gradu niso utemeljene. V dopisu nam sporočajo, da »so bila obljubljena sredstva samo za knjižnico, a od tega nismo dobili ničesar.«
Nasprotje s tem. kar so sporočili predstavniki PD Grad,
pa so nam na Občinskem ljudskem odboru o Murski Soboti dejali, da so prosvetnemu društvu dodelili sredstva in sicer za k n j i ž n i c o in ureditev kino dvorane. Prosvetno društvo pa je vsa sredstva porabilo za ureditev kino dvorane. V kolikor je bilo to upravičeno ali neupravičeno, pa je seveda težko presoditi, vendar pa je očitno, da niso bila uporabljena tako, kakor so bila namenjena.
Uredništvo
Fahrija Jovanovič:
   Odmev vojne ljub ezni
     V  ženitev so pa zavedla lažna čustva.
     Menil je, da je za srečo dovolj to, da je dekle povsem podobno svoji mrtvi sestri, njegovi veliki vojni ljubezni. Imela je iste oči, ki so imele barvo mandeljnov ali medu. In do bolečine znane vrelce smeha v njih. In lase kot težak slap najboljšega-zamolklo zlatega vina.
     Želel si je nemogoče. Poskušal je zbrati čudežno pijačo, ki se je razlila iz razbitega vrča in jo do poslednje kapljice preliti v drugi, prav takšen vrč. Odžejati se je poskušal iz iste posode. In potreben je bil čas, preden je spoznal, da se tekočina iz razbitega vrča razlije in razkropi in je ni mogoče več zbrati. Žejen človek se mora zadovoljiti z drugim napojem iz druge posode.
     V       začetku tega ni vedel in zato se je oženil z mlajšo sestro mrtvega dekleta. Prve dni je bil srečen, zdelo se mu je: povsem srečen. Zlasti na večer, ko sta se sprehajala ob reki in je gledal pred seboj visoko, vitko postavo svoje žene in njeno hojo, n j e n o hojo, lahkotno, zračno kot gibanje sončnice v vetru. Svoji ženi hi moral obleči še zeleno vojaško bluzo in belo srajco z. ovratnikom navzven, stisniti njen ozki pas z vo jaško opasico in — utvara hi bila popolna. Stopal hi z njo v partizanski koloni.
     Te prve dni je bil zadovoljen kot ljubitelj lepe umetnosti, ki je po naključju odkril dobro reprodukcijo starega mojstra in ne ve ali pa noče vedeti, da je njegova slika lažna. Toda čas je bil sodnik, ki mu je pokazal, da je med originalom in reprodukcijo velika razlika. Čas je postopoma odkril pomoto in pokazal, da njegovi ženi manjka vse tisto, kar sta navdušenje in domišljija pripisovala ljubljenemu bitju. Brez tega je bila njegova že povprečna, toda mar laikih ni mogoče najti mnogo?
     Prvi znaki njegovega razočaranja so se pokazali nepričakovano. Mlada žena ga je neke noči prebudila iz globokega spanja. Bila je vsa preplašena. »Prosim te,« je rekla, »poglej, kdo tako vztrajno zvoni na vratih. Hotela sem pogledati, a sem se preveč bala.«
     Bilo je okrog dveh po polnoči. Zvonec je zo-pet zvonil, rezko in neprijetno zlasti v tem nočnem času. Nek pijance je zašel v njuno nadstropje. Ko se je mož vrnil v posteljo, je mlada žena še vedno trepetala. Jezil se je, ker ga je brez vzroka zbudila. Ni je miril, njen strah ga je pričel žaliti.
     »Kaj je tu strašnega,« je rekel, ko je še dalje govorila, kako se je prestrašila. »Zvonenje ponoči, velik čudež! Niso prišli pote.«
     Dolgo ni mogel zaspati. Spomini, v zadnjem času odmaknjeni, so ga pričeli preganjati. Živo se je spomnil noči, o kateri mu je ona pripovedovala. Bil je prav tako - mrzel december. In natanko ob dveh po polnoči.
     . . . Zvonec. Tako ostro in dolgo je zvonila samo policija. Njeno hišo so dobro poznali. Iskali so brata, prijatelja, sorodnike, tovariše, gradivo, bombe, celo židovske rabiner Prihajali so brez cilja in povelja, kakor iz navade. Tokrat so imeli povelje. Prišli so, da bi aretirali njeno tovarišico, hudo bolno dekle, ki jo je ona skrivala in negovala.
     Preprečila je, da bi jo odvedli.
     »Nje ne morete odpeljati. Poglejte, komaj je še živa. Če je nekdo kriv, ni ona, ampak jaz. Odpeljite mene.«
      Takšna je bila vedno. Pogumna, predrzna. Njen čas je postavil pogum na čelo sprevoda vseh vrlin in ona je stopala med prvimi. A njegova žena? Kakšna razlika! Hotel ji je reči, da bi lahko bila vrednejša svoje sestre, toda njenega imena ni nikdar omenil. Njegova žena niti ni vedela za to ljubezen, ki je bila kratkotrajna in gotovo skrivna.
      Od te noči je njegova iluzija hitro kopnela. Dotlej se je podzavestno trudil, da hi v svoji ženi odkril vedno nove in nove podobnosti z n j o. A sedaj je zavestno in kakor sebi navkljub odkrival na njej nekaj drugega, tujega, njenega osebnega. Nekoč se mu je zdelo, da njene oči sploh niso blesteče in temne kot med, ampak rumene kot mačje. Drugič mu niso ugajala njena usta. V resnici je mlada žena imela manjša in lepša usta kot njena sestra, ki sc je večkrat šalila, da ima tako velika usta, da lahko zašepeče nekaj enemu ušesu, ne da bi drugo slišalo. Nekoč se mu je zdelo, da se mu žena nasmiha suho, starčevsko, a njeni smehljaji so bili lepi kot bele svilene pahljače. Ko je nekega dne videl ženo nepočesano, ji je neusmiljeno rekel, da so njeni lasje podobni krtači za prah. On je ljubil slap las, težak in dehteč kot vino.
       Končno je postal prepričan, da je njegova žena grda, okorna in preprosta. Toliko bolj se mu je mrtvo dekle zdelo vse lepše in lepše. Njegove oči se nikoli niso mogle nasititi njene lepote, ki je postajala z vsakim dnem dovršenejša, kakor marmor pod roko velikega umetnika. Vsaka ura je odnesla kakšno majhno nepopolnost. Usta niso vCč mogla zašepetati enemu ušesu, da drugo ne bi slišalo. Oči so postale globlje, svetlejše, nos ožji, izrazitejši. Ljubezen in spomin sta ustvarila moj strsko delo.
      Včasih se mu je zdelo, da mu je žal njegove mlade žene, ki je hkrati z njim ogoljufana. Včasih jo je sovražil zato, ker je bila tako bleda reprodukcija njegovega originala. Najpogosteje se mu je zdela dolgočasna, ker je krotko in brez odpora sprejemala njegove surove pripombe in spremenjeno vedenje. Toda surovih pripomb ni bilo konec.
      Ko sta nekega dne sedela pri kosilu, mu je žena pripovedovala, kako ji je zoprn človek, ki ji sedi nasproti v pisarni. Ima tako grde rumene zobe in mastne umazane pramene las zadaj za plešo. Vedno se izogiba, da bi ga pogledala, celo tedaj, kadar jo kaj vpraša. Včasih si zaželi, da bi se zaposlila na drugem mestu.
      Že tako slabe volje je nenadoma zarohnel:
      »Kako si občutljiva! Mehkužna in malodušna — kakšna si! Moti te grd človek. A kako bi bilo, na primer, če bi te nekdo prisilil, da bodi njegovo dekle, da bi ga ljubila ali . . .
      Ženo so njegove besede zelo presenetile.
      »K temu me nihče ne bi mogel prisiliti.«
      »Nikdar? V vojni so prisilili tudi k temu, in kakšna dekleta!«
      »Prosim te, da od mene ne zahtevaš, naj se vedem, kakor da sem v jurišu.«
      »Ti ničesar ne razumeš,« si je mislil. »Togotljiva si in izbirčna. Ne moreš gledati grdega obraza! A ona? Ona je morala delati vse hujše stvari.«
      ... Ko je vzdržala vse preizkušnje borca v okupiranem mestu, je dobila neprijetno nalogo, da ugaja visokemu policijskemu uradniku, ki je izdajal prepustnice in legitimacije. Policijski uradnik je bil majhen, plešast, imel je rumene zobe in hudobne oči. Tudi če bi bil lep, bi ji bil enako zoprn. Toda ni se bala. Ugajala je visokemu uradniku. Sprehajala se je z njim, se smejala in v priprtih očeh vedno nosila svobodo ljubljenih gora. Nizdol na majnega kavalirja ni gledala. Bila je sončnica, glavo je dvigala visoko k soncu, k veselju, sreči. Dekle se je smejalo, samo osemnajst let je imel la izkušen borec za svobodo, in vsi tovariši so dobili prepustnice.
      Kakor lepoto, tako je pretirano poveličeval tudi vrline mrtvega dekleta. Pripisoval ji je nekatere po svoji volji, napravil je iz nje junakinjo. In z njo je živel in se veselil v svetu spominov.
      Spodaj na zemlji pa je živela njegova žena, vsak dan bolj enostavnejša in grša.
      Resno je razmišljal, da bi se ločil. Čakal je samo primerni trenutek, da bi ji povedal, kako je nikoli ni imel rad. Prav tedaj, ko je njegov sklep dozorel, mu je žena povedala:
      »Zdi se mi — prepričana sem ... da bova dobila otroka.«
      Imela bo otroka. Ona? Oba, tudi on? V prvem trenutku se ni z ničimer odzval na to novico. Otrok ni sad njegove ljubezni. Otrok je sad njegove največje zmote.
      Žena je sledila svojim mislim.
      »Zelo si želim, da bi bila deklica. Potem bi jo imenovala Rada .          .
po moji mrtvi sestri.«
      »Ruda je lepo ime,« je rekel hitro.
      Prvič po šestih letih je glasno spregovoril njeno ime. Omenil ga je prod drugim človekom. Čustva so ga prevzela, spomini preplavili, da je popolnoma pozabil na svojo ženo in odšel iz hiše. Hitro je hodil za svojo mislijo.
      »Če bo deklica, ji bo ime Rada.« Otrok bo gotovo podoben materi, torej njej. Mogoče bo celo bolj podobna tetki kot materi. Mala bo prav tako živahna, vesela, predrzna in pogumna. Poskrbel bo, da bo takšna. Da bo v vsem podobna Radi. Da se bo smejala in stresala s slapom las. Sam jo bo vzgajal. Razvil bo v njej vse tisto, kar ga spominja Rade, vse drugo bo odstranil. Klical jo bo z njenim imenom, stokrat na dan bo poklical: Rada! Radiča! Ta otrok sicer ne bo sad njegove edine ljubezni, toda otroški smeh, njeno ime, oči, obraz, vse bo odmev in nadaljevanje vojne ljubezenske pesmi, ki jo je presekal rafal mitraljeza.
      Ponovno sc je čutil srečnega. Zopet je našel utvaro. Samo da bi bil otrok deklica! Tako bo imel več od svoje utvare.
                                                           Prevedla: M. Š.
POMURSKI VESTNIK, 25. FEB. 1960
4
NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU V BELTINCIH
Še letos 1600 švedskih plemenskih svinj
    Švedske svinje so izpodrinile domače pasme — Povečanje števila plemenic od 70 na 200 — Gradnja štirih tipskih hlevov zn plemenske svinje — Še letos okrog 1600 komadov plemenskih svinj za kmetijske zadruge in gospodarstva — Poudarek pitanju telet do enega leta
  Minulo jesen je Kmetijsko gospodarstvo v Beltincih popolnoma opustilo rejo domačih svinj ter se preusmerilo na švedsko pasmo »Landrace«, ki je izredno primerna za pitanje v bekone. Tako je posestvo dobilo lani 70 švedskih plemenic, ki so se začele hitro razmnoževati. Sedaj imajo že okrog 400 komadov naraščaja, od 10 do 60 kilogramov. Prašiči hitro pridobivajo na teži, čeprav so najstarejši stari komaj tri in pol mesece.
  Dasiravno gradijo kar štiri tipske svinjake (dva za plemenske svinje, dva pa za bekone), še letos ne bodo začeli
s pitanjem bekonov. Zaradi velikega zanimanja za švedske svinje v zadrugah in posestvih širom republike, bo posestvo v novih hlevih redilo domala ves naraščaj za plemenske svinje ter pitalo le nekvalitetne živali.
Letos bo posestvo zaradi velikih potreb v zadrugah in po-
sestvih povečalo število plemenič od 70 na 200. Obetajo si, da bodo lahko že letos oddali preko 1600 plemenskih svinj, prihodnje leto pa bodo to število še povečali.
   Na gospodarstvu v Beltincih pa poleg prašičereje dajejo precejšen poudarek tudi pitanju telet v tip baby beef. Trenutno pitajo v zaprtih in delno tudi v odprtih hlevih okrog 450 telet, ki dokaj hitro pridobivajo na teži. Ta teleta v glavnem odkupijo od kmetijskih zadrug, delno pa jih dobivajo tudi iz lastne reje. Letos predvidevajo, da bodo podvojili tudi število mlekaric, čeprav jih imajo že 200. Tako si gospodarstvo razmeroma hitro krepi tudi živinorejsko proizvodnjo.               J. S.
IVAN OVCI
   Na občnem zboru gasilskega dru štva v Ivanovcih so razpravljali o delu gasilskega društva in gradnji vaškega doma, ki bi ga naj začeli gradili letos. Že lani so o tem razpravljali, vendar se takrat niso mogli odločiti glede kraja, kjer bi naj dom stal. Izvolili so tudi osem-članski odbor, ki je že tudi imel svojo prvo sejo. Za dom imajo že pripravljeno nad 20.000 zidakov in nekaj lesa. Dom bi začeli graditi, čim bo vreme primerno za tako delo.
   Kakor ostali vaščani, tako se tudi mladina pripravlja za gradnjo doma, ki ji bo zelo dobrodošel, saj sedaj nima nobenega prostora, kjer bi se lahko shajala in pripravljala kako kulturno prireditev.
   Novi odbor osnovne organizacije SZDL je na svoji prvi seji razpravljal o razširitvi članstva SZDL. Ker je komaj polovica mladine sedaj vključene v SZDL, so sklenili, da bodo pri pridobivanju članov skrbeli predvsem za mladino.
•
   Občnega zbora Rdečega križi se je udeležilo manjše število članov in še to večinoma starejših. Organizacija ima 60 članov, vendar pa upajo, da se bo v kratkem povečalo. Lani so dali 6 krvodajalcev, pri odboru so pa delale razne komisije. Za letos predvidevajo odstraniti jame, ki škodljivo vplivajo na zdravje, in skrbeti za večje število krvodajalcev. Zato so že ustanovili posebno komisijo, ki je že zbrala 15 novih krvodajalcev.
        ZBOROVANJE
TRAKTORISTOV
   V Gornji Radgoni so pred dnevi zborovali traktoristi in razpravljali o delovanju društva traktoristov in kmetijskih strojnikov v radgonski občini. Traktoristi so zelo živahno razpravljali zlasti o stanovskih in poklicnih vpnašanjih, ki jih bo društvo moralo reševati.
        CANKOVA
   Društvo Ljudske tehnike na Cankovi je s pomočjo ostalih organizacij kupilo televizijski sprejemnik.
ŠALOVCI
   V soboto zvečer je imelo društvo Ljudske tehnike v Šalovcih svoj letni zbor. Sklenili so, da bodo v letošnjem letu najtesneje sodelovali s TVD Partizan, ki je dalo tudi nekaj pobud za tehnično-vzgoj-no dejavnost. Ob skupni proslavi otvoritve kinematografa bodo v društvu Ljudske tehnike pripravili tudi motorne ocenjevalne vožnje ali morda celo dirke, povabili bodo tudi letalske modelarje iz Sobote, da priredijo tekmovanje in razen tega bodo ustanovili radioamatersko sekcijo, sekcijo za vzgojo mladih prometnikov in varnost v prometu. Osonvna skrb jim pa bo organizirati tehnično vzgojo kmetijskih strojnikov.
 Švedske svinje o svinjakih KG Beltinci
 V
Čuden »krst«
  Ko se je 17. februarja zvečer Malija S. vračal domov iz zidanice, je na Stavešinskem vrhu zaslišal d bližnji mlaki nekakšno grgranje. Možu ni dalo miru, zato je stopil proti mlaki, ki je služila živini za napajanje ter si pobližje ogledal manjšo odprtino, ki je bila izsekana o led. Zazdelo se mu je, da na vodi plava nekakšna cunja, zato je z rokami segel o vodo ter močno zaprepaden potegnil iz vode otroka, ki je še kazal znake življenja. Mož je takoj pokli-
cal ljudi, ki so nudili otroku prvo pomoč, pozneje pa je bil otrok prepeljan o mariborsko bolnišnico.
   Sprva je izglodalo, da je otrok sam zašel o mlako, preiskava pa je odkrila, da je otroka namerno vrgla v vodo njegova stara mali Marija P. s Stavešinskega vrha. Vsekakor čuden in nerazumljiv je zagovor storilke Marije P., ki pravi, da je otroka vrgla v vodo zgolj zato, da bi mu pripravila pot o nebesa
   Ker Marija P., ki je sicer pobožna žena, ne mara otrok, je dveletni vnuk Lojze potem, ko je njegova mati odšla neznano-kam, živel pri družini M. S. na Stavešinskem vrhu. 17. februarja zjutraj je prišla Marija P. k Š. M. ter prosila za otroka, češ da bi ga rada imela pri sebi vsaj en dan. Nič hudega sluteči S. M. so M. P. izročili otroka. M. P. je imela otroka v hiši do večera, nakar ga je prijela v naročje ter ga zagnala o mlako. Po strahotnem dejanju je odhitela domov, se zaklenila o hišo ter pričela moliti. »Če je moja hčerka hudič, naj bo vsaj otrok angel,« se Marija P. kar naprej zagovarja, ki je sklep, da bo otroka umorila, naredila že dan poprej.
   Nerazumljivo dejanje Marije P. ljudje na Stavešinskem vrhu in okolici hudo obsojajo.
  Kako prezimujejo
posevki KG Rakičan
Na prošnjo našega novinarja so nam o prezimovanju posevkov italijanskih pšenic s Kmetijskega gospodarstva Rakičan sporočili sledeče:
   Italijanske pšenice smo zasejali na okrog 130 ha in to večinoma kot združeni posevek pšenice in koruze. Vreme ob setvi ni bilo najbolj ugodno, bilo je presuho, težko se je oralo in temu primerna je bila tudi vskladitev. Razen tega smo nekaj površin sejali pozno, ker smo imeli težave prt spravilu koruze, ker nam je primanjkovalo koruznjakov. Ugodno vreme meseca novembra in tudi delno decembra je ugodno vplivalo na posevke, ki so se zelo lepo popravili, da so bili pred zimo lepi.
   Letošnja zima je bila za posevke italijanskih pšenic precej neugodna. Najnižja temperatura je bila —31° C, na srečo v času, ko je bila pšenica pod snežno odejo in — 15° C, ko ni bilo več snega. Iz literature je znano, da vzdržijo posevki italijainskih pšenic pred-
vsem sorta San Pastore do — 18* C brez večjih poškodb, pod snežno odejo pa znatno nižje temperature, kar je dokazano tudi v letošnji zimi.
  Na naših posevkih znaša škoda, to je odstotek uničenih rastlin zaradi mraza, do 20 %«. Seveda so pa zelo poškodovani samo listi, predvsem mlajši, nežnejše Tam, kjer smo pravočasno sejali, poškodb skoraj ni opaziti, le tam, kjer smo nekoliko pozneje sejali, zaradi zakasnitve pri spravilu koruze ugotovimo ob štetju rastlin poškodbe, ki pa znašajo največ 20 odst. Ker smo sejali nekoliko gosteje, tako da je bil sklop v jeseni od 550 do 600 rastlin, nam malenkostne poškodbe ne bodo ogrožale
pridelka italijanskih pšenic.
  doslej smo izvedli že dvakratno dognojevanje z nitramonkalom in sicer meseca decembra prvič in v začetku februarja drugič, vsakkrat po 75 kg nitramonkala na hektar. Tretjič bomo dognojevali koncem tega meseca in četrtič, v kolikor bo potrebno, meseca marca, prav tako 75 kg nitramonkala na 1 hektar. Letos namreč zelo pazimo, da nam posevki v slučaju deževnega vremena ne bi polegli, zato dajemo nekoliko manjše količine umetnih gnojil.
  Na vsak način lahko ublažimo te posledice, v kolikor bi bile večje poškodbe od mraza, z dognojevanjem z nitramonkalom. Noben kmetovalec ne hi smel opustiti tega ukrepa, vsak naj se ravna po navodilih strokovne službe pri OZZ, če hoče, da bo pridelek v redu. Lahko pa še pričakujemo poškodbe pri pšenici (trganje korenin), ko bodo nastopile večje razlike med dnevno in nočno temperaturo. Take posevke bo nujno potrebno valjati, vse redke posevke pa tudi prebranati. (Ing. Skledar)
OB 15-LETNICI DELA RK NA KAMENŠČAKU
    Na občnem zboru Rdečega križa na Kamenščaku so kritično ocenili delo vaške organizacije v minulem letu kakor tudi delo in aktivuost posameznih članov. Organizacija se je tudi lani odlikovala s precejšnjim številom krvodajalcev. Lani je darovalo kri 42 članov, med katerimi so trije prejeli srebrne značke za večkratno oddajanje krvi. Vendar so se lani pojavile pri delu organizacije tudi nekatere pomanjkljivosti. Letos bodo morali člani zlasti poskrbeti za primerno zunanjo ureditev vasi ter z razširitvijo svojih vrst še nadaljevati. Lani je organizacija sprejela v članstvo kar 21 novih članov.
    Organizacija Rdečega križa na Kamenščaku se skupno z ostalimi vaškimi organizacijami trudi, da bi čim prej uredili dom množičnih organizacij.
    Občnega zbora, na katerem so hkrati proslavili 15- letnico dela, se je udeležila pretežna večina članov, ki so ob tej priložnosti gledali tudi zanimiv film o higienskem shranjevanju mesa.
                            -ko
V NOVEM DOMU
    Zadnji občni zbor gasilskega društva v Veržeju je bil zelo živahen. Gasilci so si lani postavili nov dom, ki ne bo pripomogel samo k poživitvi dejavnosti društva, temveč bo v veliko korist vsem ostalim organizacijam in društvom. Le tos misli društvo poživiti predvsem mladinsko in pionirsko desetino, ki sta v prejšnjih letih bili zelo dobri.
Novi svinjaki KG Beltinci
VANEK
ŠIFTAR
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE V KAZENSKEM ZAKONIKE
   Napačno bi bilo, če bi po vsem navedenem imeli vtis, da novela kazenskega zakonika uvaja neko popuščanje, nasprotno:   je odraz naše
stvarnosti in razvoja in tam, kjer vzgoja ne pomaga, kjer se storilci nočejo poboljšati in to predvsem tudi pri takih dejanjih, ki jih mi v našem okraju srečujemo najpogosteje, so kazni zaostrene. Ta ostrina je razvidna že pri izbrisu kazni. Odslej ne bodo tistemu, ki je bil obsojen na kazen strogega zapora nad tri leta, izbrisane poznejše obsodbe. Organi za vodenje kazenske evidence bodo dajali in res samo sodišču, javnemu tožilstvu ali organu za notranje zadeve podatke tudi o izbrisanih obsodbah in izrečenih opominih. To je predvsem važno, da bo sodišče pri izreku nove kazni vedno tudi s te strani spoznalo storilčevo prejšnje življenje. Sodišča so že dosedaj med obteževalnimi okoliščinami upoštevala povratek. Po noveli kazenskega zakonika pa bodo sodišča smela storilcu. ki je bil že najmanj dvakrat obsojen za naklepna (hote storjena) kazniva dejanja na kazen strogega zapora ali na kazen zapora nad tri mesece in kaže nagnenje k nadaljnjim kaznivim dejanjem, izrekati strožjo kazen za novo naklepno kaznivo dejanje, za katero je predpisana zaporna kazen. V takih primerih velja omejitev, da strožja kazen ne sme preseči dvojne mere kazni zapora ali strogega zapora, zagrožene za določeno kaznivo dejanje, in seveda tudi ne sme preseči največje mere (n. pr. petnajst let strogega zapora) izrečene vrste kazni. Izjema za navedeno pravilo je pri zaporni kazni, kjer znaša največja mera zapora tri leta in v primerih, kjer je zagro-
žena le kazen zapora in sodišče sodi večkratnega povratnika, mu sme izreči namesto kazni zapora kazen strogega zapora do petih let. Sodišče pri tem, ko izreče storilcu kaznivega dejanja strožjo kazen od predpisane, seveda upošteva tudi možnost, da se s tem doseže namen kaznovanja. Vsekakor je potem že samo to določilo resno opozorilo vsem, predvsem pa storilcem kaznivih dejanj, da se poboljšajo odnosno, da sc odvračajo od kaznivih dejanj.
    Omenjeno je bilo že, da so pri nekaterih za naše področje zelo pogostih kaznivih dejanjih po novem poostrene kazni in bi navedli nekaj primerov. Za lahko telesno poškodbo, prizadejano z orožjem, nevarnim orodjem ali drugim sredstvom, s katerim se lahko tako hudo poškoduje ali zdravje nevarno pokvari, je sedaj zagrožena kazen zapora do treh let, prej pa le do dveh let. Še vedno opažamo, da je mnogo primerov, ko so bile prizadejane lahke telesne poškodbe z nevarnim orodjem: s koli, latami, tu in tam sekirami in noži in zato je utemeljeno in tudi pravilno, da so naša sodišča bila in naj bodo v bodoče zelo ostra pri izrekanju kazni storilcem takih kaznivih dejanj. Poostritev v noveli kazenskega zakonika se vidi tudi pri kaznivih dejanjih: sodelovanje pri pretepu, sedaj najmanj tri mesece zapora; zapustitev slabotne osebe, do-sedak najmanj en mesec, odslej pa  tri mesece zapora; pri nepreživnine je bila dosedaj zagrožena denarna kazen ali kazen zupora do enega leta, odslej pa le zapor do enega leta, v hudih primerih pa najmanj tri mesece zapora itd.
   DENARNO KAZEN lahko izreče sodišče kot glavno ali kot stransko, t. j. skupno z zaporno kaznijo. Z novelo kazenskega zakonika je še bolj poudarjen ekonomski značaj te kazni, kar je razvidno iz tega, da so sodišča do 1. januarja 1960 lahko izrekala denarno kazen v višini od 100 do 50.000 dinarjev, sedaj pa od 1.000 do 100.000 din, a pri kaznivih dejanjih storjenih iz koristoljubnosti tudi DO MILIJON DINARJEV. V kazenskem zakoniku ni posebej predpisana samo denarna kazen. Število kaznivih dejanj, za katera lahko sodišče storilcu izreče denarno ali zaporno kazen, se je povečalo, čeprav moramo omeniti, da je denarna kazen odpravljena pri nekaterih kaznivih dejanjih kot n. pr. pri javnem nečistem dejanju, neplačevanju preživnine ali pri odklonitvi zdravniške pomoči itd.
   Omenjeno je že bilo, da so storilci nekaterih kaznivih dejanj kaznovani z zaporno in denarno kaznijo in to: kdor se ukvarja z zdravljenjem ali z zdravstveno pomočjo, čeprav nima PREDPISANE IZOBRAZBE; kdor pod videzom zdravila prodaja ali pripravlja za prodajo sredstva, ki so nevarna za človeško zdravje; kdor stori kaznivo dejanje davčne zatajitve ali kdor posoja denar ali druge potrošne stvari in si pri tem izgovori nesorazmerno premoženjsko korist. Za navedena kazniva dejanja se storilec lahko kaznuje z zaporom in denarno kaznijo, ki pa lahko doseže tudi do milijon dinarjev, če je dejanje storjeno iz koristoljubnosti.
   ZAPLEMBO PREMOŽENJA izreka sodišče vedno le kot stransko kazen
in to ob kaznivih dejanjih, ki so posebej označena kot družbeno nevarna. Sodišče ob obsodbi na kazen hujšo od treh let strogega zapora sme izreči zaplembo premoženja storilcem določenih kaznivih dejanj (n. pr. za vsa kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo, zoper oborožene sile in še za druga, ki so posebej navedena v zakoniku). Večkrat smo slišali umestne pripombe, češ zapor bo že odsedel, pridobljeno premoženje pa mu bo ostalo. Novela kazenskega zakonika je to rešila in temeljito. Tako je določeno, da sodišče sme pri obsodbi na kazen hujšo od treh let strogega zapora izreči zaplembo premoženja n. p. pri naslednjih kaznivih dejanjih: če storilec sprejme za sklenitev škodljive pogodbe podkupnino; če je bil nekdo že predhodno obsojen za nedovoljeno trgovino ali je z nedovolj. trgovino dosegel znatno premoženjsko korist ali si za nedovoljeno trgovino organiziral mrežo prekupčevalcev ali posrednikov ali si organiziral mrežo prekupčevalcev ali posrednikov za nakup tuje valute; kdor je zatajil davek, ki presega tristo tisoč dinarjev; KDOR SE UKVARJA S TEM, DA SPRAVLJA DRUGE ČEZ JUGOSLOVANSKO MEJO ALI KDOR IZ KORISTOLJUBNOSTI OMOGOČI DRUGEMU PREPOVEDAN PREHOD ČEZ MEJO in nazadnje bi omenili še slučaj, če VREDNOST PONEVERJENEGA premoženja presega 300.000 din.
   Med kaznimi je nujno omeniti tudi varnostne ukrepe in to predvsem tiste, ki jih dosedanja zakonodaja ni poznala.
   OBVEZNO ZDRAVLJENJE ALKOHOLIKOV IN NARKOMANOV (uži-
valci opija itd.). Na žalost še ugotavljamo, da je pri veliki večini kaz ni vi h dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje, zoper življenje in telo ter čast in dobro ime, »boter« alkohol. Naša borba proti alkoholizmu nima ničesar skupnega z nekdanjim naglaševanjem popolne abstinence. Želimo doseči le to, da uživanje alkoholnih pijač ne sme mo titi odnosov med ljudmi v družini, niti v družbi. Borba proti alkoholizmu je dobila svojo ustrezno formulacijo tudi v določilih novele kazen skega zakonika: da tistega, ki postreže v gostišču mladoletniku, ki še ni star 16 let, z močno alkoholno pijačo ali s tolikšno količino kakšne alkoholne pijače, da se ta lahko opijani, sodišče sme kaznovati z denarno kaznijo ali z zaporom do še stih mesecev. Borba proti alkoholiz mu je v noveli formulirana tudi v določilih obveznega zdravljenja alkoholikov. Sodišče lahko odloči, da se mora storilec obvezno zdraviti, če se je vdal alkoholu ali uživanju mamil in je zaradi tega storil kaznivo dejanje. Pa je nevarnost, da bo kazniva dejanja ponavljal. Kazenski zakonik vsebuje tudi določilo, da sodišče sine pravkar opisanemu storilcu ob izreku pogojne kazni tudi naložiti, da se mora obvezno zdraviti v bolnici ali ambulanti; če pa ne izpolnjuje te obveznosti, sodišče prekliče pogojno obsodbo.
   Menim, da se bodo morale vse zdravstvene ustanove v našem okraju dobro pripraviti na to novo družbeno nalogo in tudi sproti obveščali sodišča o vseh primerili, kjer se pogojno obsojeni ne bi obvezno zdravili.
   PREPOVED OPRAVLJANJA POKLICA je bila prej kazen, sedaj pa se izreka kot varnostni ukrep in to za dobo od enega leta do desetih let, če je storilec zlorabil svoj poklic, samostojno dejavnost ali službo za kaznivo dejanje ali ČE SODISCE UTEMELJENO SKLEPA, DA BI BILO NEVARNO, Če BI SE NAPREJ OPRAVLJAL TAK POKLIC.
   Zaradi varnosti prometa je med varnostnimi ukrepi tudi odvzem vozniškega dovoljenja, katerega smo poznali že dosedaj, pri tem pa je novo in omembe vredno, da sodišče sme storilcu kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa vzeti vozniško dovoljenje za motorno vozilo odnosno, če ga pa nima, lahko izreče, DA SE MU SPLOH NE SME IZDATI.
   ODVZEM PREMOŽENJSKE KORISTI je nov varnostni ukrep, ki se loči od zaplembe premoženja in od odvzema predmetov in je v tem, da se storilcu vzamejo: denar, vrednostni predmeti in vsaka premoženjska korist, ki je bila dosežena s kaznivim dejanjem. Zasledimo primere, da nam poskušajo storilci skriti denar, vrednostne papirje itd., ali v noveli kazenskega zakonika je določeno, da V SLUČAJU, ČE STORILCU NAVEDENEGA NI MOGOČE VZETI, se mu naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza doseženi premoženjski koristi. Namen tega varnostnega ukrepa je predvsem v tem, da pridejo oškodovanci do svojih premoženjskopravnih zahtevkov. Če je bila dosežena s kaznivim dejanjem uradne ali odgovorne osebe premoženjska korist za kako ustanovo ali go- spodarsko ali družbeno organizacijo, se ta premoženjska korist odvzame tudi tem. Vsekakor bodo morali organi samoupravljanja paziti na to in biti bolj kot doslej zainteresirani za zakonitost in pravilnost poslovanja svojih uradnih in odgovornih oseb.
                     Se nadaljuje
POMURSKI VESTNIK, 25. FEB. 1960
5
LADISLAV DANČ BO RAZSTAVLJAL V POMURJU
Akademski slikar L. Danč, ki je lani diplomiral v Ljubljani, bo prihodnji mesec prvič razstavljal svoja umetniška dela (olja, grafike itd.) v večjih središčih Pomurja: v M. Soboti bo otvoritev razstave (dvorana Obrtniškega doma) v torek, 1. marca t.l., v Lendavi, 9. marca, v Gor. Radgoni, 15. marca in v
Ljutomeru 19. marca. V okrajnem središču bo razstava odprta sedem dni. v ostalih krajih pa po tri dni, vključno dan otvoritve.
   Pokroviteljstvo nad razstavo del Ladislava Danča, pomurskega umetnika iz manjšinskih Prosenjakovce, bo prevzel Svet za kulturo in prosveto pri OLO.
Nesrečam se lahko izognemo
    Kot smo naše bralce že opozorili, bomo v posebni rubriki redno objavljali prometne nesreče ter podrobneje obravnavali primere grobega kršenja predpisov. Poleg tega pa bomo od časa do časa opisovali ukrepe in uspehe komisij za varnost v prometu.
    V tej številki prinašamo zapisek o nediscipliniranem in predrznem šoferju ter nekaj vesti o nesrečah.
   V soboto zvečer so organi javne varnosti v Murski Soboti zabeležili primer grobega kršenja prometnih predpisov, ki presega meje nagajivosti in predrznosti.
   Na cesti od Črnelavec proti Murski Soboti so organi Ljudske milice opozorili s si-
gnali šoferja osebnega avtomobila Rudolfa Sečka iz Mlatinec, da naj ustavi. Dasiravno je signali videl, je nadaljeval vožnjo po ulici Štefana Kovača proti Trgu zmage. Nekoliko pozneje so ga ustavljali
tudi na drugem mestu, vendar spet ni ustavil, ampak je peljal po Titovi cesti do bencinske črpalke, se tam obrnil ter vozil nazaj po Titovi cesti in Zvezni ulici ter zavil v Kocljevo ulico. Ko ga je tam skušal miličnik ustaviti, ga je skoraj povozil ter je ustavil le še po kakih dvajsetih metrih. Bil je močno vinjen in ni hotel pokazati legitimacije, ampak je izkoristil priložnost ter se odpeljal proti Črnelavcem. Tam so mu zopet dajali svetlobne signale, vendar tudi tokrat ni ustavil. Medtem je skočil miličnik na stopnico avtomobila in ga pozval, da naj ustavi. Po nekaj metrih je končno -ustavil. Ugotovili so, da je izredno pijan in da tudi zavore na avtomobilu niso bile v redu.
   Ko so ga privedli v bolnišnico na odvzem krvi, je to odklonil. K temu pa sta ga nagovarjala tudi njegova sovozača, ki sta se prav tako vedla precej predrzno.
   Taka nediscipliniranost, kot jo je pokazal šofer R. Sečko. vsekakor zasluži najstrožjo kazen ali celo odvzem vozniškega dovoljenja. Vsekakor pa mora o njegovem primeru razpravljati tudi Združenje šoferjev, v katerega pa, kot je pokazal, skorajda ne sodi.
Rudolf Sečko
Prometne nesreče v zadnjih dneh
    1. februarja zjutraj sta krenila avtomobila »Nafte« Lendava izpred uprave ter peljala po Kranjčevi ulici. Šofer prednjega avtomobila Stefan Tepuš je moral zaradi okvare na motorju nenadoma ustaviti precej daleč od roba desnega pločnika. Ko je za njim vozeči šofer pri prehitevanju uporabil zavore, ga je zaradi zasneženosti ceste zaneslo, da sta vozili trčili. Nastalo škodo cenijo na 40.000 dinarjev.
    Ko se je 7. februarja zvečer peljal Konrad Gerlec iz Nemčavec proti Murski Soboti, je pred mostom na Lendavski cesti začel naglo zavirati, ker je pred seboj opazil kolesarje. Ker je vozil s precejšnjo hitrostjo, na mostu pa je majhna vzpetina, je zaneslo avto s ceste. Ugotovili so, da je bil šofer nekoliko vinjen. Pri nesreči je nastalo okrog 50.000 dinarjev škode.
15. februarja je prišlo na cesti v Murskih Petrovcih do prometne nesreče. Na cesti je šofer tovornega avtomobila KZ Murska Sobota Andrej Salika opazil, da je nastala okvara v krmilnem mehanizmu. Zaradi tega je avtomobil zaneslo s ceste. Škoda je ocenjena okrog 10.000 din. Nesreče je delno kriv tudi šofer sam, ker pred pričetkom vožnje sploh ni prekontroliral vozila.
   17. februarja popoldan je traktorist KZ Prosenjakovci Rudolf Oba prevažal na traktorju ljudi, ki so razkladali in nakladali material. Med vožnjo je padel delavec Rudolf Vereš s traktorja. Kljub temu, da je traktorist vozilo takoj zavrl, je delavcu poškodovalo prednje kolo prikolice levo ramo. Nesreče je kriv delavec sam, ker je neprevidno sedel na prikolici.
Šest dni na snežnih planjavah
   Po učnem načrtu Učiteljišča mora dijak opraviti tudi smučarski tečaj. Zato je priredilo tečaj tudi Učiteljišče v Murski Soboti. To pa ni bilo enostavno, ker je bilo finančno stanje vse prej kot zadovoljivo. Vendar je profesorski zbor rešil zadevo pozitivno. Dijaki so prispevali minimalno ceno 500 dinarjev, kar je bilo za hrano enega dne.
   Prijave je zbiral prof. Titan, ki je tudi vneto dokazoval potrebo tega tečaja in je bil tudi njegov vodja. Seveda so lahko šli smučat le dijaki, ki so imeli ob polletju pozitivne ocene. Spočetka se nas je prijavilo 14, v Mačkovce pa nas je prispelo 11 dijakov, od tega 4 dekleta in 7 fantov.
   V    nedeljo, 24. januarja smo se zbrali v M. Soboti, pregledali in popravili opremo, se okopali ter odšli na vlak. Razen smučarske opreme smo imeli s seboj tudi zračno puško. radio, šahe, ustne harmonike ter tehnične pripomočke od štoparic do merilnih naprav. Prvo neprijetnost smo doživeli, ko smo založili vrata s prtljago, da sprevodnik ni mogel v naš voz. Seveda nas je uštel, da je bilo veselje. Toda to je minilo in prispeli smo v Mačkovce, kjer smo izstopili.
   V    gradu nas je že čakala zakurjena soba. Upravitelj šole nas je prisrčno sprejel. Sam nam je zakuril sobo in priskrbel zastonj stanovanje v šoli. Do večera smo si urejali bivališče. Po večerji smo poslušali radio ter določili spored dežurstva in dnevni red za prihodnje dni.
   Naslednje jutro smo si po zajtrku nadeli smuči, pa hajdi na vabeče planjave. Sprva smo se učili osnove, šele potem smo pričeli smučati po hribu navzdol. Res je. da smo spočetka mnogo padali, toda šlo je le. Po kosilu smo streljali z zračno puško, šahirali ali na se kepali. Sledilo je smučanje do
večerje. Po večerji smo sneli zastavo ter poslušali predavanje.
   Vse bi bilo lepo in prav, da nam ni ponagajala odjuga, ki nam je pobrala večino snega. Seveda smo iskali snega na severnih predelih, katerega smo tudi temeljito izkoristili. Bili
smo tudi na pohodu v Stanjevcih, kjer so nas gostoljubno sprejeli in nam postregli s toplim mlekom. Drugi pohod pa smo izvedli v okoliške vasi. Na tem krožnem potovanju smo pomagali ljudem pri dvigovanju drv, za kar so se nam prisrčno zahvaljevali.
  Čeprav je trajal tečaj le šest dni, smo opravili svoje delo uspešno. Največ zaslug za to ima prof. Titan, ki je ves čas požrtvovalno deloval na vseh področjih. Veseli smo tudi mi, da smo kot tečajniki dobro opravili svojo nalogo. Želimo, da bi se še večkrat sešli v Mač-kovcih, kjer so res krasna smučišča. Mačkovci pa so obenem tudi lepa izletniška točka.
Vili Marič
»PARTIZAN« BELTINCI ZMAGOVALEC V STRELJANJU SEDEMMETROVK
  Okrajni odbor rokometne podzveze je v nedeljo organiziral tekmovanje v streljanju sedemmetrovk za svoje člane. V ekipnem plasmanu je zasedla prvo mesto ekipa »Partizana« iz Beltinec, sledita pa ji ŠAG Murska Sobota in »Partizan« Krog.
  Med posamezniki je zmagal Rudi Kokalj, ki je realiziral vseh deset možnih sedemmetrovk, sledijo na mu Šraj. Zadravec (oba »Partizan« Beltinci), Dozet (ŠAG). Števančec (Partizan M. S.) in Škafar (Učiteljišče) z 8 zadetki.
Včeraj
ALUMINIJ : SOBOTA 1:2
Kadar na sončnih pobočjih zmanjka snega, si ga otroci nanosijo iz senčnih globeli.
Z občnega zbora soboškega letalskega kluba
OB TEŽAVAH USPEŠNA DEJAVNOST
    Letalstvo je v Pomurju mlada športna panoga, saj sega le nekaj let nazaj. Izjema so nekateri posamezniki, ki so se šolali po drugih aeroklubih. Za to vrsto izpopolnjevanja vlada precejšnje zanimanje. To kaže tudi število članstva soboškega aerokluba.
   Z letalstvom so začeli pri nas pred nekaj leti brez vsakršnih sredstev. Z vztrajnostjo in dobro voljo so kmalu zabeležili dobre rezultate. Zgrajena sta letališče in mogočni hangar, ki pričata o precejšnji prizadevnosti vodstva in članstva aerokluba v M. Soboti. Vendar hangar in letališče še nista popolnoma dograjena. Zato so na nedavnem občnem zboru sklenili, da bodo namenili del sredstev, s katerimi razpolaga trenutno aeroklub, za dograditev hangarja. Pri hangarju je namreč potreben še prizidek in pa plošča v hangarju. Letališče bo treba še malo razširiti, ker ne ustreza v celoti. Posekati bo treba tudi bližnji gozd, ki povzroča nepreglednost pri pristajanju letal. Vodstvo kluba se je o tem že pogovorilo s prizadetimi kmečkimi proizvajalci.
   Soboški aeroklub je tudi v tesnem sodelovanju z nekaterimi gospodarskimi organizacijami in kmetijskimi posestvi, ki mu pomagajo pri širjenju letalske dejavnosti. Precejšnii del sredstev pa vlaga aeroklub v izoopolnjevanje pionirjev, mladincev ter starejših članov v tehniki letalstva. Tu se mladina tudi politično-ideološko izobražuje. V okviru kluba delujejo modelarska, padalska in jadralska sekcija ter sekcija za izpopolnjevanje motornih pi-
lotov. Iz vseh omenjenih sekcij je v zadnjih letih izšlo precej ljudi, ki bodo s svojim znanjem koristili družbi.
   V najširšem obsegu dela sedaj modelarska sekcija pod vodstvom tov. Bitenca. Ta sekcija misli organizirati podobne krožke tudi v Lendavi. Radgoni in Ljutomeru, problem pri tem pa so tehnični vodje. Zato je klub poslal pred nedavnim 5 članov na tečaj za modelarske inštruktorje. Med njimi so štirje prosvetni delavci. Vsi omenjeni modelarski krožki naj bi bili pod vodstvom modelarske sekcije pri aeroklubu in naj bi se nekako do maja pripravili 'na veliko modelarsko tekmovanje v Soboti, ki bo v počastitev Dneva mladosti in 50-letnice začetkov letalstva. Na tem tekmovanju bodo nastopali tudi padalci in pa motorna letala.
   Naslednja najmočnejša sekcija kluba je jadralna sekcija. Lani je bila v okviru te sekcije organizirana jadralna šola v republiškem merilu. Iz soboškega aerokluba je končalo šolo 14 gojencev. Zato je najvažnejša naloga kluba, da omogoči mladim jadralcem nadaljnje izpopolnjevanje, da ne bodo ostali zgolj pri A in B diplomi. Na nedavnem občnem zboru so se tudi sporazumeli, da za zdaj ne bodo ustanovili popolne letalske šole. Zato so
se odločili za sezonsko letenje, nekaj mladincev pa bodo poslali v Vršac v jugoslovanski civilni letalski center, kjer so vsi pogoji, da se izpopolnijo v tehniki pilotiranja. Seveda pa ima jadralna sekcija težave z letalskim parkom. Primanjkuje ji nekaj trenažnih letal, vitla itd.
  Nespodbudna je ugotovitev, da se število padalcev soboškega aerokluba v primerjavi s prejšnjimi leti znatno zmanjšuje. Znano je, da so v prejšnjih letih izšli iz kluba padalci, ki so zastopali Pomurje na republiških in zveznih tekmovanjih ter dosegli nekajkrat lepe uspehe. Primanjkuje namreč letal za odskok padalcev, ovira pa so tudi nekateri zvezni letalski predpisi. Kaže pa, da se bo stanje v tem pogledu zboljšalo.
  Vrh vsega pa šola soboški aeroklub tudi motorne pilote, ki bi lahko takoj bili inštruktorji in svetovalci mlajšim članom. seveda če bi imel soboški aeroklub ustrezen motorni letalski park. Do tega bo lahko prišel le. če bodo gospodarske organizacije iz svojih skladov namenile klubu večjo pomoč kot doslej.        E. S.
NAMIZNI TENIS
  V nedeljo so se v prijateljskem srečanju pomerili igralci namiznega tenisa ŠD »Mladost« in pionirji TVD »Partizan«. V moštvu »Partizana« so igrali Firm Kerčmar in Vadnal, za »Mladost« pa Banič, Sraka in Kukonja. Zmagalo ji moštvo »Partizana.« z rezultatom 5:2.
SOBOTA : KOVINAR (Mar.) 0:2 (0:1)
   Na zelo slabem, razmočenem le renu sta se v nedeljo srečali v prijateljski tekmi enajstorici domače »Sobote« in »Kovinarja« iz Maribora Igra obeh prvih moštev je bila povprečna, a gostje so imeli prednost v boljši kondiciji, ki je v igri na takem terenu najčešče odločilna. Prvi gol je padel bolj po naključju, saj se je mokro usnje naravnost izmuznilo iz rok domačega vratarja. Značilnost igre napadalcev je bila tildi v tem, da so domala vsi streljali v bližini vrat. Strelov od daleč je bilo malo.
SLOBODA (Varaždin) : NAFTA 5:5 (1:1)
   Moštvo Nafte iz Lendave je gostovalo v nedeljo v Varaždinu. kjer je pred okrog 500 gledalci odigralo prijateljsko tekmo s tamkajšnjo Slobodo. Lendavčani so se ves čas srčno borili in ob koncu dosegli neodločen rezultat, čeprav bi lahko z malo več sreče zmagali. Najboljši igralec tekme je bila leva zveza Nafte mladi Kulčar, ki je dosegel vseh 5 golov za svoje moštvo.
RADIJSKI POGRAM
RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA
od 28. feb. do 5. marca
Nedelja
   8.00: Mladinska igra — Anton Ingolič: Tajno društvo PCC; 8.45; »V Afriki je reka Nil ...« — Šaljive otroške pesmi; 9.00: Matineja za zabavo; 10.00: Se pomnite, tovariši ... — Angelca Knific-Barbka: V krempljih gestapa — Vinko Snoj:      Prisegam:
10.50: B. Smetana: Štirje orkestralni odlomki iz opere Prodana nevesta; 10.50: »Hopsasu, rajsasa, pustna nedelja!«; 11.50: Štefan Kuhar: Iz malega rasle veliko (reportaža); 12.00: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo I,; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 15 50: Za našo vas; 13.45;
Drobne skladbe z zabavnim orkestrom Raphaele; 14.15: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo II.; 15.15; Reklame; 15.50: B. Arnič: Pomladni vzkliki — C. Friedeman: Slovanska rapsodija št. 1; 15:44: Klavir in hum-mond orgle; 16.00: Humoreska trga tedna — Mirko Trišler: Kritik; 16.20; Glasbena medigra:    16.50: Šestdeset
minut športa in glasbe; 17.50: Rad;j-ska igra — Christian Bock-Heinrich Reinecker: Naš očka se mora oženiti (prva izvedba): 18.40: Kvintet bratov Avsenikov in Gorenjski vokalni kvintet; 19.00: Obvestila, reklame in zabavna glasba; 20.05: Izberite melodijo tedna (Zabavno glasbena oddaja z nagrado); 21.00: Kaj veseli bi ne peli? (Veder onemi in koncertni spored): 22.15: Zaplešite z nami; 25.10: Za ljub. tel je popevk: 23.33 V razgibanem ritmu do konca oddaje.
Ponedeljek
    8.05: Virtuozi pri klavirju; 8.25:
Francoske popevke: 8.40: Umetne in narodne pesmi noje Planinski oktet iz Maribora; 9.00: Naš podlistek — Nikolaj Mihajlov: Od tečaja do tečaja 1.;  9.20: Drobne orkestralne
skladbe; 10.10 Iz filmov in glasbenih revij; 10.55: Majhni odlomki iz veli-
kih oper; 11.00: Kalejdoskop vedrih zvokov; 11.30:    Oddaja za otro-
ke; 12.00:   V dvočetrtinskem tak-
tu z ansamblom Horst Wende; 12.15: Radijska kmečka univerza — ing Jože Šile: Glavne ovire razvoja poljske mehanizacije; 12.25: Štirje fantje in kvintet Niko Štritof; 12.40:   Polke,
valčki in kola; 15.15: Obvestila in zabavna glasba; 15.50: Violinista Ali Dermelj in Branko Pajevič vam igrata; 15.55: Popevke se vrstijo; 14.20: Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.55: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15: Reklame in zabavna glasba; 15.40; Listi iz domače književnosti — Franc Filipič:      Pesmi;
16.00: V svetu operni hmelodij; 17.10: Srečnjo vožnjo! (Šoferjem na poti; 18.00: Radijska univerza — Ukičiro Nagaya: Nove študije o snegu in ledu II.; 18.15: Zoltan Kodalv: Plesi iz Galante; 18.30: Športni tednik; 19.00: Obvestila, reklame in zabavna glasba; 20.00: Mozaik za zabavo: 20 45; Kulturni globus; 21.00: J. Brahms: Ciganske pesmi; 21.10—23.05 Koncert orkestra jugoslovanske Radiotelevizije v Milanu 4. decembra 1959; 23.15; Plesni orkester RTV Ljubljana; 23.45: J. Haydn: Sonata za klavir.
Torek
    8.05: Iz skladateljske popotne torbe; 8.55:  Radijska šola za srednjo
stopnjo — Brez naslova; 9.25: Euro-
pa-express; 9.45: Iz Poličeve opere
  Deseti brat; 10.10: Izberite melodijo tedna; 11.00: Obisk pri Franzu Schubertu: 11.50: Panorama melodij; 12.00; Igra Krneč, godba: 12.15: Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v marcu; 12.25: V valčkovem ritmu z ansamblom Maurice Larcange; 12.45:     Ve-
selo narodne in domače viže; 13.15-Obvestila in zabavna glasba; 13.50: Prvo dejanje Puccinijeve opere Manon Lescant; 14.05: Radijska šola za višjo stopnjo — Čudežno zdravilo; 14.35: Intermezzo z godali; 14.45:
Franz Liszt: Preludij; 15.15: Reklame in zabavna glasba; 15.40: Naši popotniki na tujem — Milorad Popovič: Venezuela II. del; 16.00: »Komar pa z muho pleše ...» — Okrogle in poskočne za pustili torek; 16 40 V plesnem ritmu z orkestrom Hans C arste; 17.10. Razgovor z volivci; 17.20. Nicolo Paganini: Koncert za violino in orkester; 18.00: lz zbornika spomi-
nov; 18.20: Količek za mlade ljubitelje glasbe — Majhen koncert Dunajskih valčkov (ponovitev);    18.45:
Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 19.00: Obvestilu, reklame in zabavna glasba; 20.00: Za urne pete; 20.15: Frane Milčinski:  Vsi smo šeme —
brez izjeme!; 21.15: Melodije godal; 21.40; Ansambel Felix King s pevcem Raymondoin Girerdoin, 22.15. Vabimo vas na pustni ples; 25.10: Ljubljanski jazz ansambel v studiu; 23.30: Koktajl za zubavo.
Sreda
    8.05: Pojo mladinski zbori iz Domžal, Kamnika in Kranja, 8.50: S palete zabavnih zvokov. 9.00: Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.15: Od Ipavca do Kogoja — Niz slovenskih  samospevov ; 9.40:  Zveneče kaskade;
10.10: Simfonični plesi in rapsodije; 11.00: Za prijatelje popevk. 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00: Trije odlomki iz Wagnerjeve opere Tannhäuser: 12.15: Radijska kmečka univerza —
ing. Oton Muck: Sodobni izsledki n prehrani živine: 12.25: Pisani zvoki z Dravskega polja; 12.43 Pet popevk za pet pevcev; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30; Narodne v priredbi Karla Pahorja; 13.50: Veliki zabavni orkester Les Baxter; 14 05: Radijska šola za srednjo stopnjo — Brez naslova (ponovitev); 14.35: Venček domačih; 15.15: Reklame in zabavna glasba 14.40: Novost na knjižni polici — Pierre Le Mure: Onkraj sle; 16.00: Koncert po željah. 17.10: Sestanek ob petih; 17.30: V svetu ope-
rete; 18.00: Kulturna kronika; 18 20: Iz slovenske solistične glasbe — IX. oddaja; 18.45:   Domače aktualnosti;
19.00: Obvestila, reklame in zabavna glasba; 20.00: Ali jih poznate — XI. oddaja: 20.30: Igor Stravinski: I. in II. dejanje opere Razuzdančeva usoda; 22.15: Za ples igra ansambel Moj-mira Sepeta; 22.35: S popevkami po svetu; 23.10: Moderna plesna glasba; 23.35:  Petar Konjovič: Kuštuna —
simfonični triptihon.
Četrtek
    8.05: Dunajski valčki; 8.30: Operne uverture; 8.55: Radijska šalu za višjo slonjo — Čudežno zdravilo (ponovitev); 9.25: Črnske duhovne pesmi; 9.43: Petnajst minut s Fritzom Krslerjem; 10.10: Radi bi vas zabavali; in 40 : Pet minut za novo pesmico; 11.00:  Simfonična matineja; 12.00:
Petnajst minut z Vaškim kvintetom; 12.15: Kmetijski nasveti — ing. Mitja Černe: Se o urejanju kmečkih gozdov; 12.25: Vedri napevi z instrumentalnim kvartetom »Skrjančeke 12.40:  Pesmi jugoslovanskih naro-
dov; 13.13: Obvestila in zabavna glasba. 13.30: Od tu in tam; 13.55: Dva odlomka iz Verdijevega Rigoletta; 14.21: Šport in športniki; 14 35: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15: Reklame in zabavna glasba;
15.40 S knjižnega trga; 16.00 Skladbe Gabriela Faureja in Clauda Debussyja; 16.30: Popevke na tekočem traku; 17.10:   »Konja jezdi Hasan
aga«; 17.30: Izbrali smo za vas! 18. 00 Turistična oddaja; 18.15: Spoznavajmo naše umetnike — XX. oddaja Tenorist Jože Gostič:    18 45; Radijska
univerza — Janko Pristov Kaj lahko pričakujemo od vremenske napovedi: 19.00: Obvestila, reklame in zabavna glasba; 20.00: Četrtkov večer domačih pesmi in napevov— Sodelujejo: Zadovoljni Kranjci — Branka Strgar, Greta Ložar, Stojan Vene — Slovenski oktet — Trio Avsenik —
Danica Filipčič in Franc Koren; 20.43: Zabavni orkester RTV Ljubljuna; 21.00: Mlade umetnice pred mikrofonom (literarna oddaja); 21.40: Komorni intermezzo; 22.15 Po svetil jazza — Naistarejši veliki orkestri jazza; 25.10: Partiture mladih slovenskih avtorjev.
 Petek
    8 05:  Poje Ljubljanski komorni
zbor; 8.30; Franz Liszt Kaj slišimo na gorah; 9.00; Naš podlistek — Nikolaj Mihajlov: Od tečaja do tečaja — II.; 9.20: Ritmi Latinske Amerike; 9.40: Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — V glasbeni šoli J. S. Bachu; 10.10: Od tanga do rock and rolla; 10.55:  Iz jugoslovanske solistične glasbe; 11.00:   Veliki zabavni
in plesni orkestri: 11.30: Družina in dom; 11.45:    Ženski  zbor Slovenske
Filharmonije; 12.00: Trio Dorka Škoberneta; 12.15: Radijska kmečka univerza — ing. Jože Španring: Potrebe in možnosti sušenja ter namakanja v naših razmerah; 12 25: Naši operni pevci; 13.15:   Obvestila in zabavna
glasba; 15.50: Igra Mariborski godalni ansambel; 13.50: Zabaval vas bo pianist Jack Dieval: 14.05: Radijska šola za nižjo stopnjo — Kristina Brenk: Azil; 14.35: Glasbene razglednice z orkestrom George Melochrino; 15.15: Reklame in zabavna glasba; 13.40:  Iz svetovne književnosti —
Vladimir Nabokov: Lolita: 16.00: Petkov koncert ob štirih: 17.10: Razgovor z volivci; 17 20: Lepe mela 17.40: Poje moški Komorni njeno ime Celja:  18.00: Človek in zdrl pesmi, 
dr. Svetozar Kalčič: Nalezljiv ni in cepljenja; 18.10: šarji so v gosteh 18.30: Iz leptivov; 19.00: Obvestila, reklame.. zabavna glasba: 20.00: Zabavni zvoki iz Salzburga; 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled; 20.30:   Sklada-
teljske silhuete iz včerajšnjega sveta — IV. oddaja — Vitczslav Novak;

21.15: Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15: Dvajset minut z ansamblom Jožeta Kamniča: 22.35: Nočni operni koncert; 23.10: Črnski pevec Billy Eckstine; 23.30: Schönberg in Hindemith.
Sobota
   8.05: Boris Papandopulo dirigira
lastna dela 8.40 Popevke za zabavo; 8.55: Radijska šola za nižjo stopnjo — Kristina Brenk: Azil (ponovitev); 9.25: Partizanske pesmi; 9.40- Klavir in godala; 10.10: Arije iz znanih in neznanih oper: 11.00 Iz albumu ritmov in melodij; 11.30: Pionirski tednik; 11.50: Štiri narodne zapoje Vokalni kvintet; 12.00: Georg Philipp Telemann: Koncert za violo in godalni orkester: 12.15: Kmetijski nasveti — ing. Mileva Kač: Nov herbicid-simazin; 12.25: Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 12.45:   Poje
Jelka Cvetežar; 15.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30: »Mirjana platno beleše . . .« — zbori Stevana Stojanoviča Mokranjca; 13.55:  Skladbe
za razne instrumente; 14.20: Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.35: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.15; Reklame in zabavna
glasba; 15.40: Na platnu smo videli; 16.00: Slovenska pesem od romantike do danes — X. oddaja — Radovan Gobec; 16.50: Z glasbo v dobro voljo; 17.10: Glasbena križanka št. 21; 18.00: Jezikovni pogovori; 18.15: Ru-—eta za zabavo; 18.45: Okno v svet; 19.00: Obvestila, reklame in zabavna glasba: 20.00: Pokaži kaj znaš! (Posnetek javne TV oddaje z dne 3. III. 1960); 21.30: Melodije za prijeten konec tedna: 22.15: Oddaja za naše izseljence; 23.10: Do polnoči v plesnem ritmu.
POMURSKI VESTNIK, 25. FEB. 1960
6
RAZNE VESTI
  V  BFLTINSKI ZADRUGI SKLEPAJO POGODBE
  V    beltinski zadrugi bodo začeli v kratkem z -akcijo za sklepanje pogodb za spomladansko setev. Doslej so sklenili pogodbe že za 59 hektarov hibridne koruze, 36 hektarov travnikov, nekaj pogodb pa imajo sklenjenih tudi za sajenje krompirja. Letos bo zadruga začela deloma tudi z lastno pridelavo. Semena bodo predvidoma dobili čez nekaj dni.
 OBČNI ZBOR AVTO-MOTO DRUŠTVA V M. SOBOTI
   V    nedeljo je bil občni zbor Avto-moto društva v Murski Soboti. Občni zbor je ugotovil velik napredek društva predvsem v šolanju vozačev, ki obsega tudi mladince predvojaške vzgoje in oficirje JLA. Poudarjena je bila potreba po tesnejšem sodelovanju z ostalimi družbenimi organizacijami, zlasti tistimi, ki se ukvarjajo z tehnično-vzgojno dejavnostjo in potreba po obsežnejšem vzgojnem delu med pionirji. Izvoljen upravni odbor se je takoj tudi sestal in pregledali predloge ter pripravil sklepe, ki jih je narekoval občni zbor.
 ZDRAVSTVENA POSTAJA
 V VERŽEJU
  Na občnem zboru Rdečega križa v Veržeiu so med drugim razpravljali o ureditvi ambulante v gasilskem domu. Organizacija je z raznimi prireditvami že zbrala precej sredstev, ki pa ji za ureditev ne bodo zadostovala. Poleg tega so še razpravljali o asanaciji vasi.
 BOGOJINA
   Društvo Ljudske tehnike v Bogojini je na svojem občnem zboru v preteklem tednu sklenilo okrepiti kmetijsko-tehnič-no dejavnost in osnovati ob tem tudi posamezne tehničnovzgojne krožke med pionirji, zlasti krožek za letalsko modelarstvo, za katerega so že na-.šli voditelja.
Akcija pionirjev
v beltinski občini
   V    beltinski občimi se šolska mladima zelo zanima za to akcijo. Po vseh šolah že delujejo šolski tekmovalni odbori. Do sedaj se je za tekmovanje prijavilo devet pionirskih odredov, pet šolskih zadrug in en aktiv mladih zadružnikov. Skupno v akciji sodeluje 1500 pionirjev, pionirjev zadružnikov in mladih zadružnikov. Tako je v beltinski občini v akciji zajeto 75% vseh šol in nad 60% šoloobvezne mladine.
   Vsi tekmovalci imajo svoje delovne načrte. Pionirski delovni načrti predvidevajo urejevanje šolske okolice in šolskih objektov, okrasitev šolskega poslopja z zelenjem, redno oskrbovanje šolskega vrta in sadovnjaka. Pionirji zadružniki pa tekmujejo v povečanju hektarskega donosa, pravočasni in pravilni obdelavi zemlje, v čimboljši organizaciji dela in strokovni izobrazbi. Vsi pa so se odločili, da bodo obiskali večja kmetijska gospodarstva, KZ in podobne ustanove.
   Nekateri pionirski odredi so v svoje delovne načrte vnesli tudi splošno družbeno koristne akcije, ki so pomembne za njihov kraj. Tako zasajevanje vaških mlak z gozdnim drevjem, pomoč pri gradnji raznih domov, čiščenje vaških plotov in podobno. Šolski tekmovalni •odbori pa tekmujejo v ustanavljanju šolskih zadrug in aktivov mladih zadružnikov.
Š. A.
S SEJE KOMISIJE
   ZA TEHNIČNO VZGOJO
   V petek je bila v Murski Soboti seja komisije za tehnično vzgojo šolske mladine okrajnega odbora Ljudske tehnike. Razpravljali so o sodelovanju pri proslavi Dneva mladosti in enoletne akcije pionirjev in mladih zadružnikov, v okviru katere je tekmovanje mladih tehnikov po šolah, občinah in okrajno tekmovanje. Za to tekmovanje, ki je bilo predvideno za prihodnji mesec, so odločili, da naj bo po šolah v sredini aprila, po občinah do 25. maja in kmalu nato okrajno tekmovanje mladih tehnikov. Za enomesečno preložitev so se zedinili zaradi tehtnejših priprav tekmovalnih ekip. Nagrade za občinska in okrajno tekmovanje mladih tehnikov še niso določili.
   Komisija se je zedinila tudi o tem, da bodo po občinah 25. maja pripravljene razstave tehničnih izdelkov šolske mladine. Te razstave ne bo le v Soboti, kjer bodo do 10. junija pripravili okrajno razstavo.
TEČAJ ZA VODILNO OSEBJE V OBRTI
   Še ta teden bosta Ljudska univerza in zavod za napredek obti pri Okrajni obrtni zbornici v Murski Soboti organiziran tečaj za vodilni kader v obrti. Tečaj bo zelo obširen, saj program obsega nad 180 učnih ur. Predavali bodo strokovnjaki iz vseli panog gospo-darsmn dejavnosti in državne uprave, Tečaj je prvi take vrste v našem Okraju, posebna ugodnost za vsa obrtna podjetja in obrate je ta, da udeleženci lahko z minimalnimi stroški obiskujejo ta tečaj in si tako dopolnijo in izpopolnijo potrebno izobrazbo in znanje.
Poškodbe
    K. J., iz lvanovec, je padla doma na dvorišču in si zlomila levo stegnenico.
    N. Ana, iz Kota je padla ter si zlomila levo stegnenico.
    G. M., iz Gor. Radgone, je na ledeni cesti padel ter si poškodoval levo nadleht. 
    G. F. iz M. Črnec je pri delu padel hlod na levo nogo ter mu zrnečkul palec.
    K.    D. iz Motovilec se je poparil, ko je porinil levo roko v vrelo vodo.
    L.    V., šolar iz Nuskove je padel, ko je šel iz šole domov in se je poškodoval na desnem kolenu.
    M.    F. iz Noršinec, je po nesreči priletel kol na glavo in je zato dobil poškodbe na glavi.
    P. K., delavca iz Gor. Radgone, je pri delu zasula zemlja in pri tem si je zlomil desno nogo.
    G. D. iz Vidonec je doma pri igri padla in si zlomila levo podleht.
    G. B. iz Bogojine je padla na vroči štedilnik ter se opekla na nogi in roki.
    M. J. s Kamenščaka se je poparil po oebh rokah, ko ju je porinil v lonec z vročo vodo.
    S. K. iz Dol. Slaveč je padel doma v kuhinji in se udaril na desno zapestje.
    B. S. iz M. Sobote se je vozil s tricikljom, pri tem je padci in si poškodoval levo koleno.
  Vinogradniško gospodarstvo Ljutomer sprejme v službo za oskrbovanje živine DRUŽINO Z NAJMANJ TREMI DRUŽINSKIMI ČLANI, sposobnimi za delo in ki bi se pri nas zaposlili.
  Družinsko stanovanje je zagotovljeno. Interesenti naj se javijo na tukajšnji upravi do 10. marca 1960.
UPRAVNI ODBOR SPLOŠNEGA MIZARSTVA »LEDAVA« V MURSKI SOBOTI
   razpisuje delovno mesto
   BLAGAJNIČAR J A-KE Nastop službe takoj. — Plača po dogovoru.
   Naročnike »POMURSKEGA VESTNIKA« prosimo, da čimprej v celoti poravnajo naročnino za leto 1960.
   Novim naročnikom pošiljamo časopis le po vplačilu naročnine na naš tekoči račun pri KB 605-70
                               1-365
   »AVTOBUSNI PROMET« MARIBOR obvešča potnike, da stopijo s 1. marcem 1960 v veljavo spremembe voznih redov na naslednjih progah:
    MURSKA SOBOTA-CANKOVA-ROGAŠOVCI I.  II.                            III. IV.
5.30 13.00 odh.  ROGAŠOVCI   prih. 11.00 16.00
6.00 13.30 odh. CANKOVA      prih. 10.30 15.30
6.30 14.00 prih. M. SOBOTA    odh. 10.00 15.00
Pod I. in IV. obratuje avtobus vsak dan, pod II. in III. obratuje samo ob delavnikih.
        MURSKA SOBOTA—GRAD—KUZMA I.  II.                            III. IV.
12.45 5.15 odh. KUZMA        prih. 16.15 11.15
13.10 5.40 odh   .GRAD       prih. 13.50 10.50
14.40 6.30 prih. M. SOBOTA    odh. 15.00 10.00
Pod I. in IV. obratuje avtobus samo ob delavnikih, pod II. in III. obratuje avtobus vsak dan.
»PANONIJA«, INDUSTRIJA KOVINSKE GALANTERIJE V MURSKI SOBOTI
    razpisuje delovno mesto
    OBRATOVODNEGA KNJIGOVODJE,
    ki zajema knjiženje proizvodnje po predpisanih elementih lastne cene.
Pogoji: popolna srednja šola ali nepopolna srednja šola z nekaj let prakse.
Osebni dohodki po tarifnem pravilniku.
Razpisna komisija pri ZDRAVSTVENEM DOMU GORNJA RADGONA razpisuje na podlagi 33. člena Zakona
o javnih uslužbencih delovno mesto
    RAČUNOVODJE
    Pogoj: srednja šolska izobrazba.
    Nastop službe takoj ali s 1. aprilom.
Prejemki po Pravilniku o plačah zdravstvenega doma.
   SPREJMEMO TAKOJ VEČJE ŠTEVILO KVALIFICIRANIH IN POLKVALIFICIRANIH
   ZIDARJEV IN TESARJEV
   VEČJE ŠTEVILO NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV TER VEČ NOČNIH ČUVAJEV
Splošno gradbeno podjetje »ZIDAR« — Murska Sobota
UPRAVNI ODBOR DOMA ONEMOGLIH LUKAVCI PRI LJUTOMERU
    razpisuje delovno mesto
    KMETIJSKEGA POMOČNIKA
Pogoji: poznavanje vseh kmetijskih del in odslužen vojaški rok. Plača po Uredbi o tehničnem osebju pri državnih uradih in ustanovah, oziroma pravilniku zavoda.
Interesenti naj vložijo svoje pismene ali ustmene prošnje pri upravi zavoda najkasneje do 10. marca 1960.
    Upravni odbor MLINSKEGA PODJETJA Murska Sobota razpisuje naslednja delovna mesta:
    1. MESTO FINANČNEGA KNJIGOVODJE,
    2. MESTO SALDOKONTISTA,
    3. MESTO REFERENTA ZA NABAVO SUROVIN,
    4. MLINARJA ZA OBRAT »KRMILA« PUCONCI,
    5. DVA NEKVALIFICIRANA DELAVCA.
Pogoji: pod točko 1 do 3 uspešno končana srednja šola z nekaj let prakse. Pod točko 4 kvalificiran mlinar.
Prošnje z opisom dosedanjega dela poslati na upravo podjetja do 10. marca 1960.
Nastop službe možen takoj, a najkasneje 15. marca 1960.
    Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri gradbenem podjetju »GRADBENIK« Lendava
    razpisuje delovno mesto
    GRADBENEGA INŽENIRJA ALI GRADBENEGA TEHNIKA
    kot tehničnega vodje podjetja, ki ima pooblastilo za izvajanje visokih gradenj
    Cenjene ponudbe poslati na naslov: Gradbeno podjetje »GRADBENIK« Lendava. — Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru.
PODJETJE KAMNOSEŠTVO IN CEMENTNINE V MURSKI SOBOTI izdeluje
   NAGROBNE SPOMENIKE, CEMENTNE IZDELKE, RAZNE KAMENE PLOŠČE IN BETONIT
Poleg navedenih del izvajamo tudi vsa ZIDARSKA DELA PO DNEVNIH KONKURENČNIH CENAH.
   Priporoča se kolektiv za naročila.
   Sprejmemo tudi ZIDARJE po možnosti z znanjem tesarskih del in DVA VAJENCA.
Plača po tarifnem pravilniku. Delo normirano.
   RADIO M. SOBOTA
Sobota, 27.februarja 1960:
   ob 17.00: Obvestila, objave in reklame;
   ob 17.10: »Želeli ste, poslušajte«. Nedelja, 28. februarja 1960:
   ob 12.00: Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame; ob 12.15: Oddaja v madžarskem
   jeziku;
   ob 12.40: »Želeli ste, poslušajte«. Torek, 1. marca 1960:
   ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame; ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku;
   ob 17.30: »Želeli ste, poslušajte«. Četrtek, 3. marca 1960:
   ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame; ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku;
   ob 17.25: Želeli ste, poslušajte«. Radio M. Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5. do 9. ure in od 15. do 23.10 ure.
   Ob nedeljah in praznikih pa od 6. do 23.10 ure.
DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI V M. SOBOTI OD 15. februarja do 20. februarja 1960
   Helena FLISAR iz Šalamenec — četrtič; Ana HORVAT iz Male Polane, drugič; Marija SMODIŠ iz Peta-njec, devetič; Franc PETEK iz Meli-nec, tretjič; Štefan PETEK iz Melince; Marta KÖVES iz Hotize, drugič; Leopold BARANJA iz G. Črnec, sedmič; Rudi FLAJSINGER s Herce-govščaka; Franc KATAN s Herce* govščaka; Maks JANŠOVEC s Herce-govščaka; Terezija ŠKAFAR, Verona HOZJAN, Terezija PRŠA, Marta HORVAT, Agata TRATNIK. Marta 2ALIG, Gizela LONEC, Katarina TKALEC. Verona HORVAT. Verona 2ERDIN, Martin TIBAUT, Jožef PA DAR, Anton GRUŠKOVNJAK, drugič; Koloman HORVAT, Štefan HORVAT, Marija LONEC, drugič, vsi iz Žižkov,
   V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje TRANSFUZIJSKA POSTAJA M. SOBOTA.
Petek, 26. febr. — Andrej Sobota, 27. febr. — Gabrijel Nedelja, 28. febr. — Roman Ponedeljek, 29. febr. — Aleksander Torek, 1. marca — Pust Sreda, 2. marca — Rado Četrtek, 3. marca — Milena
MURSKA SOBOTA — od. 26. do 28. februarja italijanski barvni cinemascope film: »Herkules«, od 29. februarja do 1. marca italijanski film: »Bigamist«, od 2. do 3. marca nemški barvni film: »Lažni kapetan«.
GORNJA RADGONA — od 28. do 29. februarja franc, barvni cinemascope film: »Pevec iz Mehike«, od 2. do 3. marca sovjetski film: »Vaša Železnova«.
LENDAVA — od 26. do 28. februarja jugoslovanski film: »Sam«, od 1. do 2. marca francoski film: »Dvigalo za morišče«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - od
   27. do 28. februarja angleški barvni film: »Smrt na cesti«.
LJUTOMER — od 27. do 28. februarja italijanski barvni cinemascope film: »Ljudje in volkovi«, od 2. do 3. marca italijanski film: »Kronika revnih ljubimcev«.
SLATINA RADENCI — od 27. do 28. februarja ameriški barvni film: »Ranč prekletih«, 3. marca ameriški film: »Poročno kosilo«.
VIDEM OB ŠČAVNICI— od 27. do
   28. februarja mehiški film: »Mi-nu«.
VELIKA POLANA — 28. februarja ameriški barvni film: »Gospodar Balamtrea«.
CENA MALIH OGLASOV: do 10 besed 150 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. MED DVE ČRTI: beseda 20 din, ženitveni oglasi beseda 30 din, preklici beseda 35 din. Za oglase, ki so pod šifro ozirom«! naslov v oglasnem oddelku, še 50 din dodati.
»AGROSERVIS« M. Sobota sprejme takoj v službo: AVTOKLEPARJA, AVTOELEKTRICARJA MOJSTRA, AVTOMEHANIKA MOJSTRA za poučevanje vajencev, 5 AVTOMEHANIKOV z odsluženim vojaškim rokom, ORODJARJA — lahko tudi polkvalificiran, SEKRETARJA PODJETJA (pogoj: končana srednja šola). Plača po tarifnem pravilniku podjetja M-197 SPALNO SOBO v odličnem stanju (furnirano), kompletno ali delno, prodam. Jedilno sobo (iz trdega lesa), dobro ohranjeno, ugodno prodam. Vprašati vsak dan od 13. do 15. ure na stanovanju štev. 4 (pritličje), Stefana Kovača 19, M. Sobota.                      M-200
Gostinsko podjetje HOTEL »ZVEZDA« Murska Sobota sprejme v službo BLAGAJNIKA s 1. marcem. Pogoj: večletna praksa. Ponudbe poslati na upravo podjetja.
M-202
HIŠO, dvostanovanjsko, enonadstropno, Denacionalizirano, tudi vsako stanovanje posebej v Ljutomeru, Kajuhova 4, prodam. Pišite: Po-rekar, Maribor, Heroja Staneta 4.
M-196
DVOSOBNO komfortno stanovanje v novi hiši prodam. Poizvedbe Mia dinska ul. 1, Murska Sobota.
M-194
HIŠO, prostorno, vseljivo, na lepi legi pri Ptuju, prodam. Pismene ponudbe na naslov: Cafuta Evgen, Skorba št. 6, Hajdina.       M-t95
VAJENCA takoj sprejmem. Bransberger Ernest, soboslikar, Mladinska 18, M. Sobota.           M-213
HIŠO, enostanovanjsko, v centru M. Sobote, prodam. Hari, Titova št. 9. Murska Sobota.               M-217
VEČ KRAVARJEV, veščih molže, sprejme v stalno zaposlitev Kmetijsko posestvo »Barje« Ljubljana, obrat Verd pri Vrhniki. M-199 MLAD DIPLOMIRAN PRAVNIK želi sobo v Murski Soboti. Cenjene ponudbe pod »1. marec«.        M-204
MANJŠE POSESTVO 2-3 ha, zidano hišo z gospodarskim poslopjem, vseljivo, delno na obroke takoj proda: Škofič, Slovenja vas 29, p. Hajdina.                     M-211
RAZNA VRATA in okna komplet za vzidavo, tlačno črpalko komplet s cevjo, otroški športni voziček, otroško stajico, ugodno prodani. Informacije: Murska Sobota, Iva-nocijeva 8.                    M-212
HIŠO z gospodarskim poslopjem in 80a zemlje, prodam. — Černjavič Elizabeta, Šalinci, p. Križevci pri Ljutomeru.                     M-193
  Občinski ljudski odbor Murska Sobota razpisuje v smislu navodil o postopku z najdenimi stvarmi
  PRODAJO
  najdenih predmetov in to:
  1. več ženskih in moških dvokoles
  2. okvir za žensko dvokolo
  3. moško in žensko obleko
  4. več kosov moškega in ženskega perila
  Prodaja navedenih predmetov bo 16. marca ob 8. uri v dvorani Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota.
  Občinski ljudski odbor Murska Sobota
RAZGLASA
da je najdenih 2.000 din. Lastnik lahko dobi vrnjen znesek v roku enega leta pri odseku za notranje zadeve Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota.
  Sprejmemo za takoj ali za
pozneje
3 TRGOVSKE POMOČNIKE ALI POMOČNICE
kovinske ali mešane stroke. Pismene ponudbe poslati na Trgovsko podjetje »Železo« Murska Sobota.
  Vinarsko-sadjarska šola Svečina sprejme
10 do 12 SEZONSKIH DELAVCEV
za poljedelska dela, košnjo in sušenje. Nastop dela 15. aprila t.l., zaključek pa 30. oktobra. Plača po akordu in pridelku. Stanovanje in hrana zagotovljena. Vodja grupe naj pride čimprej sklenit pogodbo na upravo Vinarsko-sadjarske šole Svečina, p. Zg. Kungota pri Mariboru.
Dne 27. februarja 1960 v Domu Partizana
VELIKA MAŠKERADA
Maske vabljene!
N a g r a d e za maske!
 POMURSKI VESTNIK, 23. FEB. 1960
7
KRIMINAL MLADOLETNIKOV
 V ZDA NARAŠČA
   Ne mine skoraj dan, da ne bi časopisje ZDA in pa tudi drugih zapadnih dežel poročalo o drznih dejanjih mladoletnikov. Ameriška policija je v vedno večjih skrbeh, kajti število kriminalcev od šestnajstega do dvajsetega leta iz dneva v dan raste. Skupine mladoletnikov so organizirane v prave gangsterske tolpe, tako da je policija neredkokrat skorajda brez moči. Policija jih mnogokrat sploh ne more zasledovati, kajti spričo neverjetne organizacije in spretnosti izginejo brez sledov.
   Kako tudi ne? Avtomobili, motorji in druga prometna sredstva, ki jih je na ulicah Chicaga, Clevelanda, New Yor-ka in še v drugih velikih mestih nešteto, so jim najboljši pripomoček pri begu. Ponekod so mladoletniki začeli krasti celo civilna letala.
   Tako je pred kratkim v bližini Dodge Cityja v Cananasu policija aretirala skupino mladoletnikov, ki jih je okvara letalskega motorja prisilila, da so se spustili na letališče.
   Pri preiskavi se je ugotovilo, da so imeli v letalu skrite diamante in še neko drugo dragoceno kamenje, ki je veljalo nič manj kot 7 milijonov dolarjev. Po večdnevnem preiskovanju
tih je policija morala izpustiti, er so trdili in to tudi »dokazali«, da so jih povsem slučajno našli v bližini Chicaga zakopane v zemljo. Policija je na omenjenem kraju res našla »še« dva diamanta iste kakovosti kot ostali.
   Zadeva bi bila ad acta, če se ne bi javila iz New Yorka neka draguljarna, ki ji je dan pred aretacijo mladeničev iz skladišča zmanjkalo precej diamantov. Šele pri ponovni preiskavi je prišla stvar na dan. Mladeniči so priznali, da so diamante ukradli in za lažni alibi dva zakopali.
   Toda to ni edina kraja težke kategorije. Takih in podobnih prestopkov mladoletnikov oddelki ameriške kriminalne policije zabeležijo vsak dan na desetine, a kraj v manjšem obsegu sploh ni moč prešteti. Za primer naj opišemo še en dogodek iz Chicaga.
   Hladnega decembrskega večera v preteklem letu se je pred neko banko v središču mesta ustavila črna limuzina. Iz nje so stopili štirje »starejši možje« z bradami in brki ter se napotili v banko, ki je še delala. Agent, ki je bil pri vhodu v poslopje, ni niti najmanj slutil, da so »starčki« nevarni vlomilci. Čez četrt ure se je kot ponavadi spomnil in šel v svo-jo pisarno na kavo.
   Tedaj pa je opazil skozi odprta vrata menjalne dvorane, da ni nikjer več uslužbencev. Sprožil je alarmne naprave, sam pa je s pištolo v roki stopil v dvorano. Vrata v kletne prostore so bila na pol odprta, izza njih pa je kukala cev avtomata. Ko je agent to opazil, je bilo že prepozno. Dobil je dva strela v trebuh in se onesvestil.
   Ko je prišla policija, je avto še stal pred banko, a videti
ni bilo nikogar. Komaj pa so možje pravice odmaknili pete od svojih avtomobilov, že so izza vogla pritekli štirje mladeniči s kovčki v rokah in skočili v enega izmed policijskih avtomobilov. Nato so naglo izginili.
   Policija jim je skušala slediti, toda spričo neverjetne izurjenosti mladeniča za volanom, je kmalu izgubila sled. Avto so našli čez tri dni v nekem kanalu izven mesta. Bančne uslužbence pa so odkrili šele čez štiri dni zaklenjene v nekem stranskem hodniku pod banko.
   Denarja je zmanjkalo okrog 20 milijonov dolarjev.
   Take stvari se dogajajo v deželi neomejenih možnosti. Ameriška policija se s pomočjo šol zelo trudi, da bi bilo temu že enkrat konec, toda žal so uspehi tega skupnega dela še majhni. Ameriška javnost pa je mnenja, da bi bil skrajni čas nastopiti resneje proti mladoletnim gangsterjem, ki iz dneva v dan bolj ogrožajo imetje in pa celo življenja ljudi.
TLAK V PLAMENU HITI SKOZI PREDOR
   Na progi Firenza-Bologna se je vnela električna lokomotiva. Nesreča se je pripetila v trenutku, ko je vlak brzel skozi 10 km dolgi predor. Več kot 60 oseb so prepeljali v bolnišnico s težko zastrupitvijo z ogljikovim monoksidom. Ogenj je nastal zaradi napake na enem izmed elektromotorjev.
IZPOVED 17-LETNE ZLOČINKE IZOLDE
Življenje razkriva senčne strani zahodnonemškega gospodarskega „čudeža„
   . Te dni je neko dekle zahtevalo sprejem pri inšpektorju policije o Frankfurtu na Maini. Odkrito mu je dejala:
    —     Avgusta 1956 sem ubila nekega človeka. Bil je to direktor pivovarne — Georg Prummer.
    Nato je dvajsetletna Izolda Liedl izpovedala precej čudno zgodbico:
    —     Imel je 54 let, jaz pa 17. Ljubila sem ga. Spoznala sva se o neki kavarni v Ingolstadtu.
    Ta idila je trajala šest mesecev. Nekega dne je direktor pivovarne rekel dekletu, 57 let mlajšemu od njega:
    —     Tako ne gre več dalje. Razlika o letih je prevelika.
    Toda Izolda se ni mogla sprijaznili s tem.
    »Vedela sem, da je posredi druga žena.« je rekla policistom. »Zato sem sklenila, da se bom maščevala.t
    Spomnila se je nekega zahodnonemškega ilustriranega časopisa, o katerem je bila opisana zgodovina nekega zločina: neki kemik se je »proslavil« s pomočjo strupa iz nekih trav s skoraj perfektnim zločinom. Strup je dal v pecivo.
    —     Toda odločila sem se za nekai drugega. Sklenila sem. da bom namesto peciva uporabila čokolado z likerjem. Z neko prazno brizgalko za injekcije sem izločila
liker, nato pa z istim sredstvom napolnila čokolado s sirupom E-605 (močan rastlinski strup). Strup sem kupila v neki lekarni s pomočjo ponarejenega recepta. Ko sem luknjico o čokoladi napolnila oziroma prekrila z raztopljeno čokolado, sem jo ponovno zamotala o srebrn papir. Zastrupljeno čokolado sem položila na vrh škatle in med zadnjo avtomobilsko vožnjo sem jo ponudila Georgu. Nekaj minul pozneje je zaustavil avlo in izjavil, da mu je slabo. Videla sem, kako se je naslonil na vo-lan. Izstopila sem iz avtomobila in se nato vrnila z drugim avtomobilom — z avtostopom.«
    Mlada Izolda se bo zagovarjala pred sodiščem 15. marca o Münchenu. Zahodnonemška javnost je ogorčena nad njenim zločinom. Če se Izolda Liedl ne bi zaradi svoje vesti, ki ji ni dala miru, sama prijavila policiji, bi umor Georga Prummer ja ostal neosvetljen in pridružil bi se vrsti perfektnih zločinov, kot jih imenuje policija. Razen tega pa vidijo mnogi listi in ugledne osebnosti o lem zločinu tudi zaskrbljujoč in alarmanten simptom. »Ka] lahko pričakujemo od svoje mladine, sposobne, da tudi o svoji nezrelosti stori zločin, ki presega domišljijo najbolj domiselnih piscev kriminalnih romanov?« — je zapisal neki zaliodiumemški Ust.
Avtomobil je danes v svetu množično prevozno sredstvo. Napovedujejo, da se bodo limuzine, kakršna je na sliki, kmalu ustavljale namesto pred bencinskimi črpalkami pred postajami za polnitev baterij ...
REVOLUCIJA V CESTNEM PROMETU
   Električni avtomobili niso nova stvar. V prvih letih avtomobilizma je bilo v prometu precejšnje število vozov z električnimi motorji. Ti vozovi niso bili kdo ve kaj ekonomični in kmalu jih je eksplozivni bencinski motor potisnil v ozadje. Do nedavnega so se z električnimi avtomobili vozili samo otroci v zabavnih parkih. Toda dva ameriška inženirja sta konstruirala pred nedavnim model avtomobila na električni pogon, ki je povsem ekonomičen. Kaže, da bodo te avtomobile v kratkem izdelovali v velikem številu. O prednostih električnega pogona nam pričajo trolejbusi, ki so mnogo bolj ekonomični od avtobusov z bencinskim motorjem, žal pa je njihovo gibanje omejeno zaradi električne mreže, ki jih napaja z električno energijo.
   Pogonski del električnega avtomobila je v zadnjem delu. Zadnja os z diferencialom je popolnoma ista kot pri navadnih avtomobilih. Iz nje vodi navzgor kratka vertikalna os do pogonske škatle z zobčniki, ki je nad osjo. Na obeh straneh te škatle sta dva elektromotorja z močjo 2 in pol konjskih sil. S skupno močjo 5 konjskih sil lahko razvije električni avtomobil brzino 100 km na uro, ker je pogon vozila z električnim motorjem štirikrat učinkovitejši od pogona z bencinskim motorjem. To zlasti glede na to, ker ima električni avtomobil v primerjavi s kompliciranim bencinskim motorjem očitne prednosti.
   Poleg enostavne konstrukcije je električni pogon avtomobila malone brezšumen. Na električnem avtomobilu, ki sta ga omenjena ameriška inženirja imenovala »Volta«, služijo za zavoro običajne hidravlične zavore, medtem ko predvidevajo za serijske tipe električne zavore, ki so mnogo zanesljivejše in učinkovitejše od hidravličnih. Same motorje bo poganjala vrsta baterij, ki so razmeroma lahke, polnijo pa se s pomočjo vgrajenega transformatorja z enostavnim priklopom v mestno električno mre-
žo. To je seveda le nekaj značilnosti električnega avtomobila. ki sta ga konstruirala omenjena ameriška inženirja.
   Konstruktorja pa tudi predvidevata, da bo mogoče z nadaljnjim izpopolnjevanjem baterij zagotoviti 300-kilometrski radius električnemu avtomobilu z enkratnim polnjenjem baterij in to za ceno 250 dinarjev. Prav tako predvidevajo namesto sedanjih bencinskih postaj akumulatorske postaje, kjer bo mogoče v kratkem času zamenjati izpraznjene baterije z novimi. Vse ostalo bo pokazal — čas.
   DROBNE ZANIMIVOSTI
IGLA V SRCU VOLA
   Ilija Vlajkovič, kmetovalec iz Stanine Reke pri Valjevu, je imel dva dobra vola. Nenadoma mu je eden izmed volov pričel hujšati. V dveh dneh je tako oslabel, da se je le s težavo premikal, nehal pa je tudi jesti. Ilija je odpeljal vola k veterinarju, ki ni mogel tudi z najskrbnejšim pregledom ugotoviti nobene bolezni. Svetoval je kmetu, naj ga čimprej zakolje in meso proda, če ne bodo ugotovili kakšne nalezljive bolezni.
   Ilija je tako tudi ravnal. Po skrbnem pregledu so veterinarji, ko so srce mrtvega vola razsekali, našli večjo šivalno iglo, ki je povzročila, da je vol tako naglo shujšal.
S STEKLENICO ŽGANJA UBIL ZAJCA
   Ilija Tatalovič, delavec kmetijske zadruge v Crvenki, je odšel nekega dne z drugimi lovci kot gonjač na lov na zajce. V žepu je imel spravljeno neodprto steklenico žganja.
   Nenadoma je pred njega skočil zajec. Ker ni imel puške, je vrgel proti zajcu steklenico žganja. Zadel ga je v glavo in na mestu ubil. Steklenica je ostala cela in gonjač je podelil žganje s svojimi tovariši lovci.
ŽENA - TOREADOR
   Osemnajstletna Španka Pacita Rocamaru iz Valencije je ena izmed redkih žena, ki ima dovolj poguma za udeležbo v bikoborbah. Pačita je že sedem let eden izmed znanih toreadorjev Španije. T enajstem leta je prvič stopila v areno, v dvanajstem pa je ubila prvega bika.
EPIDEMIJA GRIPE SE ŠIRI
   V ZAGREBU SO ZABELEŽILI V TEM MESECU 25.572 PRIMEROV GRIPE — NA REKI OBOLEL VSAK OSMI MEŠČAN — V SARAJEVU IN SKOPJU DOSLEJ SE BREZ EPIDEMIJE
   Val epidemije gripe, ki »potuje« že več kot mesec dni od zapada proti vzhodu, je zajel tudi našo državo. O prvih znakih epidemije so poročali že , začetku prejšnjega meseca iz Slovenskega Primorja in obmejnih kraje, proti Italiji, od koder je influenca »prispela« , našo državo. V začetku tega meseca se je začela epidemija vse bolj širiti, tako da je do danes zajeta več ali manj večji del naše države, čeprav se je v zahodnih krajih bolj razširila.
   Iz Reke poročajo, da je v tem mesecu prebolelo gripo od začetka tega meseca nad 10.000 oseb ali vsak osmi meščan. Gripa se je v glavnem lotila ljudi srednje starosti in starejše. V zadnjih dneh so zabeležili večje število obolenj tudi pri otrocih. V okolici Reke je bilo 30 primerov gripe s komplikacijami, v glavnem s pljučnico in vnetjem srednjega ušesa.
   Gripa ni prizanesla niti Sloveniji. V zadnjih 14 dneh, zlasti pa v zadnjem tednu, se je število bolnikov znatno zvišalo. V Ljubljani so zabeležili minuli teden 2000 novih primerov gripe, k tem pa je treba dodati vse tiste, ki se niso prijavili in skušajo gripo preboleti »stoje« ob šilcu žganja. V Ljubljani so zbolele za gripo predvsem starejše osebe. Med otroci se epidemija ni razširila, zato ni nobene nevarnosti, da bi prekinili pouk.
   Tudi v Srbiji število bolnikov narašča. To velja tudi za
Beograd. V Novem Sadu je zbolelo za gripo okrog 2000 ljudi. V Zagrebu se je razširila gripa v zadnjih dneh minulega tedna na vse mestno področje. Že v meseca februarja so uradno zabeležili 25.572 primerov gripoznih obolenj. Poročajo, da se število bolnikov poveča v nekaterih dneh tudi za 4000 primerov. Letošnji val epidemije gripe je eden najmočnejših, kar jih pomnijo v Zagrebu. Lani je v Zagrebu zbolelo za gripo 22.310 oseb, predlani pa samo 3907.
   Kakor poročajo, so obolenja milejšega značaja in brez težjih posledic. Doslej niso zabeležili v Zagrebu nobenega smrtnega primera. Po drugi strani pa se v Sarajevu množijo prijave obolenj, vendar gre le za lažje primere, brez komplikacij. Gripa je v porastu, vendar še ni mogoče govoriti o epidemiji. Tudi v Skopju in v Makedoniji se gripa še ni pojavila v obliki epidemije. Število bolnikov ni nič večje kot druga leta.
Dogodek pred dve sto leti, o katerem se danes v svetu piše
Podmornica z enim človekom proti britanski floti
     Po poročilih, ki prihajajo zadnje dni iz Argentine, so se pojavile v njenih vodah — v zalivu Nuevo — neznane podmornice. Vsi poskusi argentinske vojne mornarice, da bi vsaj eno teh podmornic ujela ali uničila, so bili, kot vse kaže, za zdaj brez uspeha.
     Pojav tajimstvenih podmornic v argentinskih vodah je izzval številne komentarje v listih. Takoj so se pojavili tudi številni strokovni članki, kakor tudi opisi raznih več ali manj prav lakih tajiinstven h, izmišljenih On resničnih dogodkov v zvezi s podmornicami. Med ostalimi je francoski časopis »Lecture pour to-us« opozoril na vojne podvige neke podmornice, ki so s« pripetili pred — 185 leti.
  Kakor piše ta časnik, je neki Američan konstruiral 1. 1775 podmornico in napadel britansko floto, ki se je bila takrat zasidrala pred New Yorkom.
  ZDRAVNIK-KONSTRUKTOR
PODMORNICE
  Ta Američan, rojen 1742 v ZDA, je kot otrok sanjal, kot piše ta časnik, o potovanjih po širnih morjih, vendar z ladjo, ki bi plula pod vodo. Ko je omenjeni Američan stopil I. 1771 na univerzo Yale, je v glavnih potezah že vedel, kaka naj bi bila njegova podmornica. Štiri leta pozneje je dobil diplomo doktorja medicine. Tedaj je že imel gotove načrte podmornice, ki jo je imenoval »Želva«.
  Ta zdravnik-konstruktor si je zamislil svojo podmornico kot vojno ladjo. Konstruiral je celo neko vrsto torpeda, s katerim je nameraval oborožiti »Želvo«.
Prav ta čas pa se je začela vstaja v Združenih državah, ki so bile tedaj britanska kolonija. Zdravnik-konstruktor je takoj ponudil svoj izum ameriški vojski. Že nekaj mesecev pozneje so začeli nedaleč od New Yorka, na reki Hudson, graditi prvo ameriško podmornico.
   Kakor piše »Lecture pour tous«, je bila podmornica, ki jo je zgradil omenjeni Američan. tako dobro zasnovana, da so še danes mnogi strokovnjaki za podmornice prepričani, da je še zmeraj uporabljiva za vojne namene.
   »Želva« je bila visoka 2,5 m, a nekaj ožja. Dno podmornice je bilo mnogo težje od njenih ostalih delov, tako da je ladja zmeraj ohranila navpičen položaj. »Želva« je bila tudi tedaj, ko je plula po površini, skoraj cela pod vodo. Samo njen gornji del, vhod v ladjo,
neke vrste pokrov, se je videl nad vodo. V ta pokrov so bila vgrajena okna.
   »Želva« se je premikala s pomočjo propelerja, premičnega s pedali. Posebna naprava je omogočala, da se voda spusti v del podmornice in odtod, po želji, izčrpa s pomočjo črpalke — kar je spet omogočalo plovbo pod vodo in dviga-
nje na površino. Podmornica je imela poseben propeler tudi na svojem gornjem delu, ki ga je bilo mogoče premikati z roko. Z njegovo pomočjo je lahko plula v raznih globinah.
  »Želva« je nosila neko vrsto
torpeda. Ko bi prispela do sovražne ladje, bi se torpedo s posebnimi napravami priklopil za trup ladje. Posebna ura je uravnavala čas eksplozije. V glavnem je bilo predvideno, da nastopi eksplozija pol ure pozneje, po priključitvi torpeda, tako da je imela podmornica dovolj časa, da se oddalji s tega mesta.
  »ŽELVA« PROTI »ORLU«
  Ameriški narednik E. Lee je bil prvi človek, ki je iz podmornice napadel sovražno ladjo. Bil pa je tudi celotna posadka »Želve«, ker je bila le-ta tako majhna, da je bilo v njej
komaj prostora za enega človeka.
  Avgusta 1776. leta je bila britanska flota pred New Yorkom. Neke noči je »Želva« napadla sovražnika. Dve in pol ure je narednik Lee plul s svojo podmornico in obračal pedale. Noč je bila temna. Samo gornji dol podmornice je kukal iz vode. iz teme je naenkrat pojavila ogromna silhueta britanske fregate »Orel«.
  »Želva« je zdaj plula pod vodo. S pomočjo kompasa si je Lee določal smer vožnje. Ko je prispel do fregate, je takoj poskušal obesiti na njeno dno torpedo. Toda morje je bilo nemirno. Fregata se je neprestano zibala. Lee se nikakor ni mogel osvoboditi torpeda. Poda čas je medtem tekel. Pojavili so se že prvi žarki dnevne svetlobe.
  Naposled je narednik Lee uvidel, da tokrat ne bo mogel potopiti britanske ladje. Pohitel je nazaj, k obali. Bal se je, da ga sonce ne bi našlo v bližini sovražnih ladij. Obračal je pedale tako hitro, kolikor je le mogel, toda ladja je prepočasi napredovala proti obali. Tedaj je opazi, da se mu je pokvaril tudi kompas. Sedaj uiti ni vedel, če pluje v pravilni smeri. Moral se je dvigniti na površino.
   Nad gladino je že bil dan. Cim se je podmornica pojavila nad vodo, so jo opazili Britanci. Nekoliko čolnov z dobro oboroženimi mornarji je takoj odplulo proti podmornici. Seveda so Britanci hoteli videti, kaj pluje po morju. Lee se ni smel potopiti. Zavedal se je, da bo zopet zablodil. Tedaj je sklenil, da se bo rešil torpeda. Pomislil je, da bo morda torpedo za nekaj časa zadržal Britance, ali pa jih celo pobil, če bo eksplodiral pravočasno.
   Torpedo ga jo zares rešil. Čim so ga opazili, so se Britanci takoj vrnili na svoje ladje, čeprav niso vedeli, kaj je to. Očitno jim je bil predmet, ki je plul po morju, preveč sumljiv. Med tem časom je narednik Lee že prispel v bližino obale. Američani so inu prišli nasproti. Želva« in njena posadka je bila rešena.
   Po tem neuspehu je Lee še enkrat skušal s pomočjo »Želve« napasti britanske ladje, vendar je spet doživel neuspeh. Sicer pa so Britanci že ugotovili, da se pojavlja okoli njihovih ladij nekaj čudnega in začeli so patruljirati po morju podnevi in ponoči. To je. kajpal, onemogočilo vsako nadaljnjo akcijo »Želve«.
   Konstruktor prve ameriške podmornice je smatral neuspeh »Želve« kot svoj največji življenjski poraz. Spremenil je nemara celo svoje ime in do konca življenja se je ukvarjal samo z zdravniškim poklicem. Umrl je 1. 1826 v 84. letu starosti.
Podmornica — danes nekaj vsakdanjega in običajnega
POMURSKI VESTNIK, 25. FEB. 1960
8