Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV, KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. - S. P. DRUŽBE SV MOHORJA V CHICAGI - ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 90. CHICAGO, ILL., SREDA, 8. MAJA — WEDNESDAY, MAY 8, 1929. LETNIK XXXVIII. V MEHIKI SE BLIŽA NOV PREOBRAT. — REVOLUCIONARJI SE BODO V PRIHODNJE BORILI NA POLITIČNEM POLJU.— VELIKA KAMPANJA ZA PREDSEDNIŠKE VOLITVE. — UPORNIŠKA PRISTAŠA SKUŠALA ODNESTI DENAR. Mexico City, Mehika. — Po krvavih bitkah mehikanske revolucije, katera, kakor je u-pati, se bliža k črncu, se je v Mehiki pojavilo obzorje novega preobrata. Uporniki, sicer poraženi na bojnem polju, bodo položili svoje orožje, a se strnili v nove vrste in stopili v novo borbo na političnem polju. Predsedniške volitve v Mehiki se bodo vršile zadnjo nedeljo meseca novembra, prihodnjo jesen. Tedaj se bo odločilo, katera stranka bo prišla na krmilo v mehikanski republiki, kjer se vrši neprestana politična borba in tudi prelivanje krvi. Za prihodnje predsedniške volitve so že zdaj v Mehiki ot-vorili velike kampanje, v katerih se poganjajo tri stranko za svoje kandidate. Manuel Perez Trevino, guverner v Coahuila in predsednik narodne revolucionarne stranke, bo v kratkem izdal poziv na vse klube, ki pripadajo stranki, da poživijo svojo aktivnost in podpirajo Pas-cuala Ortiza Rubio, bivšega mehikanskega poslanika za Brazilijo, ki je bil pred .izbruhom sedanje revolucije, na konvenciji v Queretaro nomi-niran za predsedniškega kandidata. Jose Vasconcelos je v sedanji kampanji tudi stopil v ospredje ter skuša zbrati vse svoje pristaše, ki bodo v najkrajšem času otvorili svojo konvencijo in njega nominira-li za predsedniškega kandidata. DR. PAVELIČ TOŽEN RADI VELEIZDAJE. Obtožen je radi manifestacij proti Jugoslaviji v Sofiji, v katerih je zapleten z Makedonci. — Jugoslavija zahteva od Bolgarske zadoščenja. AMERIŠKO VOJAŠTVO POTUJE V TUJE DRŽAVE. Tretji predsedniški kandidat bo Aaron Saenz, governor v Nuevo Leon, ki je prosil za odstop od državne postavoda-je, da bo zbral vse svoje raztresene moči, s katerimi bo skušal izpodriniti ostala dva kandidata. Lahko pa tudi ta ne bo prišel na površje, ker je tekom revolucije v zadnjih treh mesecih izgubil veliko svojih pristašev. Mehikanska vlada se je zelo zavzela tudi za zadevo, ko /sta revolucionarna pristaša, Salvador Ateca in njegov tajnik, Antonio Gomez Maquero, skušala odnesti velike vrednosti v bančnih notah, v zlatu in drugih vrednostnih papirjih v znesku za $750,000., a so ju zasačili in vse vrednosti odvzeli. Zagovorniki ubežnikov trdijo, da je bilo vse premoženje osebna last Salvadorja Ateca. V REŠILNEM ČOLNU PRE-PLUL OCEAN. Gibara, Kuba. — Nemški mornar, Paul Muller je te dni dospel v Kubo, ko je z rešilnim čolnom, ki meri 22 čevjev, preplul Atlantski ocean. Hamburg je zapustil 6. julija, lanskega leta in je srečno dovršil Beogra'd, Jugoslavija. — Dr. Ante Pavelič, pripadnik frankovcev je te dni posetil Sofijo, bolgarsko prestolico. Tam so mu priredili razni Jugoslaviji neprijazni voditelji demonstracije, katerih se je, kakor se poroča udeležil tudi g. Pavelič sam. Po poročilih iz Sofije je g. Pavelič podajal izjave proti sedanjemu' režimu v Jugoslaviji in baje klical na borbo proti sedanjemu stanju v Jugoslaviji. Pri svečanem j sprejemu g. Paveliča so bili i navzoči tudi razni bolgarski J državniki, katere se sedaj de-| la odgovorne za demonstraci-| je proti Jugoslaviji. Jugoslovanski poslanik je takoj uložil protest pri bolgarski vladi in zahteval točnega pojasnila glede te afere. Na prvo zahtevo ni dobil zadovoljivega odgovora, zato je nastopil v drugič in še le tedaj je bolgarska vlada odgovorila, da ni imela nikakih stikov s demonstracijami in da to| da je bil pri demonstracijah navzoč kak državni uradnik, se ne more delati uradno Bolgarijo odgovorno za take akcije. Generalni državni pravdnik' je že vložil, tožbo proti Dr. Pa-veliču, kateri se bo moral zagovarjati radi veleizdaje. Sedanje postave glede veleizda.i-ništva so zelo stroge. Zakon predpisuje smrtno kazen ali 20 letno ječo. Slučaj kaže, da se z, beograjskim režimom ni za šaliti. -o- PODROBNOSTI O UMORU TREH MISIJONARJEV , Iniernational Transport ameriškega vojaštva je odpotoval iz New Yorka na Kitajsko, Filipinske otoke in Hawajske otoke, da nadomesti stražo, ki se že del j časa nahaja tam v službi. Ob strani je slika cd brig. gen. George H. Estes in Mrs. Estes, ki sta potovala skupno z vojaštvom. STAVKARJE STRAŽIJ0. Tovarne v državi Tennessee pričnejo obratovati.—Mest-; na vlada ima strah pred stavkarji. — Upoklicanih 200 prostovoljnih policajev. NA KITAJSKEM. Washington. D. C. — riški konzul v Hankowu na Kitajskem, je te dni poslal v Washington poročilo o podrobnostih umora treh misijonarjev i bodo na Kitajskem. Umorjeni so bili sledeči: Rev. Walter Cove-,vou iz Petoskey, Mich.; Clement Seybold iz Dunkirk, N. J. in Godfrey Holbein iz Baltimore. K njim je prišlo okrog 300 banditov, ki so jih ugrabili in odpeljali seboj. Bili so u-streljeni nato pa vrženi v neki jarek. SINCLAIR V ZAPORU. Washington, D. C. — O-krajni Odvetnik, Leo. A. Rover, je v pondeljek zjutraj Prejel sodni ukaz, naj Sinclair nastopi svojo kazen za trime-I sečno ječo. Na sodnem trgu je drzni čin. Muller je star 13 let.: bilo zbranih polno časnikarjev Zdaj namerava odpluti V svo-,in fotografov, ko so Sinclairja jem čolnu dalje proti New pričakovali; on se je pa temu Yorku. sprejemu rajši umaknil iti je prišel v zaporo ob 9. čer. Elizabethton, Tenn.—Uradniki in lastniki od "American Bemberg Co." in od "American Glanzstoff Rayon Co." so v medsebojnem posvetovanju te dni sklenili, da odprejo svoje tovarne iti zopet pričnejo v obratovanjem. Voditelji delavske unije so pa ravno v tem času imeli svoje zborovanje, ki so proti temu odločno protestirali in po-vdarjali, da se v tovarnah niti eno kolo ne sme zavrteti. To je pokazalo, da je stavka delavcev prišla do svojega viška, kar lahko rodi tudi hujše posledice. Iz Knoxville so poslali dve novi stotniji narodne straže, da nadomesti stražo, ki varuje pred stavkarji "Elizabethton Co.", že od časa. ko se je pred tremi tedni stavka pričela. Mestna vlada je tudi razglasila za sprejem v službo prostovoljnih policajev, za kar se je priglasilo 200 prostovoljcev. Med časom, ko so voditelji delavske unije svoje delavce navduševali za stavko, je policija zasedla vsa križišča Ame-iin druge važne postojanke v mestu. Pri šerifu Worley je zapriseglo več pomožnih šerifov, ki s svojimi stražami kontrolirali ceste v okraju Carter. Ena stotnija straže je bila poslana tudi iz Johnson City, da ostane v rezervi za stražo pri "American Box Co.". ako bi stavkarji skušali napasti tovarno. F. L. Stubbs, eden izmed organizatorjev delavske unije, poroča, da je več tisoč delavcev protestiralo, da bi se v tovarnah /-ričelo z obratovanjem. -o- ROMUNSKA KRALJICA SE Kdor oglašuje, ta napreduje! uri zve- VRNILA IZ ŠPANSKEGA. Bukarest, Romunija. -—Kraljica Marija in njena hči, prin-cezin.ja lleana, sti se v pondeljek vrnile iz Španskega, kamor sti odpotovale za kratek obisk. , ——o-- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" KRIŽEM SVETA — San Juan, Porto Rico. — Iz Washingtona se poroča, da bo za prihodnjega guvernerja v Porto Rico imenovan C. Bas-com Slemp. Sedanji guv. Horace Towner je te dni dospel v New York in je nato odpotoval na svoj dom v Iowo. — London,. Anglija. — Vojvoda Yorkski, drugi sin kralja Georgea, se je te dni ponesrečil v avtomobilski nezgodi. Ko se je v svojem avtomobilu vračal v London, je zadel v neko motorno kolo. K sreči ni bilo posebnih osebnih poškodb — Wilkes Barre, Pa. — Iz Gorgas bolnišnice se poroča, da je tam umrl kongresnik John J. Casey, ki je zastopal 12ti okraj države Pennsylvania. Brzojav je poslal Lawrence Casey, brat umrlega kongresnika. i — Morris Plains. N. J. — V državni bolnišnici v Grevstone Parku, ne daleč od Morris Plains, ie te dni izbruhni požar in je moralo bežati' v pritličje poslopja nad 1000 umo-bolnih pacijentov. Bolnike je nadzorovala straža in je dozdevano, da ni bil nihče poškodovan. — Lincoln, Neb. — Guv W. Burdick iz Bethany, Neb., star 39 let, se je te dni utopil v roki Platte, blizu Ashlanda, ko se je prevrnil čoln, v katerem je ribaril. — Chicago. 111. — Preteklo nedeljo se je v Chicagi prigo-dila nezgoda z aeroplanom, ki je vozil potnike za zabavo. Ko je motor odpovedal in se jo aeroplan polagoma spuščal, jo pri tem zadel v neko hišo. k sreči se ni zgodilo kaj hujšega, da bi bil kdo poškodovan.' — Lincoln, Neb. — Na železniškem križišču v zahodnem delu tega mesta je vlak zadel v avtomobil Basila W. Wallicka. Ubit je bil lastnik avtomobila in njegova žena, spremljevalec, James F. Birk-ner, pa teško poškodovan. — Wautoma, Wis. — Lewis Chaimson iz Wautoma je pro-1 dal zemljišče v obsegu 801 akrov in je pri kupčiji navrgel j MICHAELS0N BO SOJEN. Iz Jugoslavije, JUGOSLOVANSKA DRŽAVA BO RAZDELJENA NA PET VLADNIH OBLASTI? — VELIKE TATVINE. PRI SV. RUPERTU NAD LAŠKEM—ŽRTEV NARASTLE DRA-VINJE. — SMRTNA KOSA IN DRUGE VESTI IZ STARE DOMOVINE. Kongresnik Michaelson iz Chi-cage pozvan na federalno sodnijo, obdolžen, da je kr-1 šil prohibicijo. — On trdi, j da je nedolžen. Samo pet oblasti bo? Belgrad, Jugoslavija. — Iz ministrskih krogov se poroča, da se v vladnih krogih deluje za razdelitev države v pet velikih oblasti. Kakor se dozdeva in je tudi verjetno, bi bila najboljša rešitev upravnega problema v tem, če bi se država razdelila na pet; oblasti in sicer: slovensko, hrvatsko, bel-grajsko, sarajevsko in skop-ljansko oblast. Glede te razdelitve na pet oblasti je največ pomisleka za skopljansko oblast. Zagrebška oblast bi v tem .slučaju upravne razdelitve države na pet oblasti, dobila del Bosne, del Dalmacijc (severni del) in Slavonijo do Srema. -o- Key West, Fla. — Te .dni se na federalni sodniji vrši razprava glede zadeve kongresnika Michaelsona iz Chicage, ki je bil obdolžen, da je iz Kube prinesel seboj v Združene države opojpo pijačo. Kongresnik Michaelson, ki ■zastopa sedmi okraj države Illinois, je bil že lansko jesen pred federalno veliko poroto, a so ta slučaj preložili in zdaj pride ponovno v razpravo. Michaelson je bil obdolžen, ko so suhaški agentje našli na postaji v Jacksonville neki zaboj. iz katerega je kapljala o-pojna pijača, ki je bil pa brez naslova in se je slutilo, da pripada kongresniku Michael-sonu. Ta obdolžitev je bila izdana v javnost pred šestimi meseci, ko je bil kongresnik priznan krivim, on pa to zanika in trdi. da je nedolžen. Kongresnika bo zagovarjal Henry H. Taylor, odvetnik v Miami in bivši sodnik na kriminalni sodniji, ki qpa doseči uspeh, da bo Michaelson oproščen. Kongresnik se je izrazil, da se razprave na sodniji mirnim srceipi udeleži, ker je nedolžen in je prepričan, da bo oproščen. -o-- ŠTEVILO ŽRTEV POTRESA ZVIŠANO NA 2000. Težki vlomi v laškem okraju Sv. Rupert nad Laškim, 16 aprila. — Dne 25. marca t. 1. je neznan-tat udri skozi strehe v -Hišo vdove Marije Pusar, p< dom. stare Meskeške, ko je bila v cerkvi pri službi božji, in ji odnesel iz zaprte omare vsoto 6-500 Din. Neumornemu trudu štorskih orožnikov se je posrečilo ujeti tatu: je to mladi potepuh in delamržnež Franc Zaje iz Sv. Ruperta. Nekaj časa je denar skrival, potem pa začel v Celju, Hrastniku in drugod fletno živeti; kar jurje in stotake je menjaval, dajal povsod imenitno napitnino, nastopal povsod kot velik gospod. Sedaj čaka v sodrujskih 1 zaporih v Celju na zasluženo kazen. Priznal je tatvino, vendar razen malenkosti niso na-ili pri njem več denarja; zatrjuje, da je že vse zapravil. A '.di se,.da je skoro nemogoče, cia bi bil v dobrih 10 dneh zapravil toliko vsoto. Fant .je znan uzmovič še od mladih nog; dela se boji, vedno pa imenitno živi. Tudi njegovega brata Alojzija so orožniki odgnali v Celje. -o- Nesreča z motorjem. Ljubljana, 19. apr. — Na Grajski planoti se je ponesrečil Steletov šofer in mehanik Jaka Prošek. Peljal se je na Grad z motorjem in v prikolici vzel s seboj g. Gruenfelda ml. z Viča. Po nesrečnem naključju se je motorno vozilo na Teheran. Perzija —- r>0 na_ Grajski planoti nasproti bifeju dalini preiskavi se je dognalo,! na*nil° in v0^ča sta padla s da je vsled nedavnega potresa | svojih sedežev- Doči™ P* je g. v Perziji našlo nesrečno smrt v jGruenfeld dobil le lažje poškodbe, je Jaka Prošek obležal na mestu nezavesten, vep krvav po glavi in obrazu. Okrog razvalinah nad 2000 oseb, veči tisoč oseb je pa ostalo brezi strehe. Skozi 24 ur se je ču-j til o 12 močnih potresnih sunkov. V metsu Bujnurd je bilo porušenih okrog 400 trgovin in nad 400 privatnih stanovanj. Ravno v onem okraju je bilo 20 vasi popolnoma uničenih, kjer so bili pokopani v razvalinah tudi vsi prebivalci in živina. Med tem, ko je bil ponesrečenega so se kmalu zbrali v bližini navzoči šetalci in grajski prebivalci. K sreči pa se je istočasno pripeljal z avtomobilom na Grad tudi tovarnar Šibenik iz Rožne doline. S šoferjem Jankom Ci-čem sta takoj naložila nezavestnega in venomer krvaveče- 40 akrov, le iz dobre volje, V boljšo zadovoljnost kupca. | severni del Perzije prizadet ga Prošeka v avto ter ga jadr-Vkljub temu pa je kupec po-, od potresa, so se pa v južnem'na prepeljala pred splošno kazal malo zadovoljnosti, ko j delu države pojavili veliki roji bolnico. Joškodbe Jake Prošenje spoznal, da zemlja ni rodo- < mrčesa, ki uničuje drevje in ka so sicer zelo hude, vendar vitna za poljedelstvo. 'rastline. I je upati, da bo okreval. Žrtev Dravinje. Sv. Vid pri Ptuju, 17. aprila. — Kot vsako leto je tudi letošnje pomladno deževje visoko dvignilo Dravinjo. D ra vin j a je narasla več ko za 1 in pol m in drvi vsa umazana in deroča proti Dravi. S seboj nosi polno hlodov, vej, dreves. Nekega dne je viničar g. Ivana Šosteri-ča, Jakob Duh, čakal ob Dra-vinji in z dolgim drogom lovil les, ki je plaval po Dravinji. Ko je najmanj slutil, ga je težak hlod potegnil za seboj v vodo. Dolgo časa je Duh plaval po sredi, ljudje, ki so gle--dali, mu niso mogli pomagati, kmalu je izginil pod vodo, ki ga je odnesla daleč od domačije. Trupla še niso našli. Jakob Duh zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otročiče. — Dra-vinja še vedno narašča; ako deževje ne preneha, bodo v nevarnosti naši mostovi. Vlom. V trgovino Ludovika Rižni-ka v Lajtersbergu pri Mariboru so se skozi okno prikradli žlahtni ponočnjaki ter odnesli blaga In jestvin v skupni vrednosti 1500 Din. Ker se v poslednjem času ponavljajo v mariborski okolici vlomi v sumljivi meri, odbstoja domneva, da gre za eno ter isto vlomilsko tolpo. -o- Tele brez nog. V vasi Zaklopača pri Kraljevo je povrgla krava kmetovalca Dobrosava Stevanoviča tele brez nog. Vsi drugi deli telesa so bili popolnoma normalno razviti. Tele je živelo samo dva dni. . -o- Težka nesreča. Dne 17. aprila proti večeru se je v Mojstrani težko ponesrečil 751etni delavec Matevž Peternel. Valil je težke hlode na Hafnerjevo žago. Pri tem pa mu je zdrknil neki hlod na desno nogo ter mu jo zlomil pod kolenom. Prvo pomoč je starčku nudil jeseniški zdravnik g. dr. Kogoj. Ker je< bilo za na večerni vlak že prepozno, so ponesrečenca prepeljali zjutraj v Ljubljano. Na gl. kolodvoru je slabotni sivolasi starček vzbujal s svojo težko poškodbo obilo sočutja. Prišli so ponj z rešilnim vozom in ga odpeljali v splošno bolnišnico. -o-- Smrtna kosa. V Gornji sv. Kungoti je dne 15. aprila umrl mož poštenjak, Feliks Škribe, posestnik. — V Hrastniku pri Kranju je umrl daleč na okrog znani železniški vpokojenec Jakob Iiajner. Star je bil že 93 let in je nad 30 let užival pokojnino. —Na domu svojega očeta je dne 16. aprila umrl bogoslovec Ivan Škrjaned, ki je že dolgo bolehal. Rojen je bil v M a te ni pri Igu dne 3. jan. 1906. Bil ni nikoli trdnega zdravja, končno mu je pa jetika prestrigla nit življenja. Stran 3. AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 8. maja 1929. AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski |ist v Ameriki. -Uitsnovljen leta llfl, Izhaja vaak dan razun nedelj, pon-••Ijkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnina! Za celo leto Za pol leta .. _ Za Chicago, Kanado la Za celo leto .,........... Za pol leta........ __$5.00 __ 3.00 Evropo: _$6.00 __2.50 The First an the Oldest Slove-nian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ------ For half a year ..$5.00 _ 2.50 Chicago, Canada and Europe: For ones year_______$6.00 For half a year______3.00 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker p tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-hižtvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu i« čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov aredniptvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. odbor 'organizacije. Toda, kakor je še vsaka konvencija ZSZ. rešila svojo nalogo v korist in napredek celokupnega članstva, lahko mirno pričakujemo, da bo tudi sedanja konvencija storila v polni meri svojo dolžnost ter začrtala organizaciji še boljšo pot ter prinesla, v vrste članstva novega duha in navdušenja. In če bo to, kar pač lahko z zaupanjem pričakujemo, da bo, tedaj je pred našo organizacijo Z.S.Z. še lepa, svitla bodočnost in njene vrste bodo rastle naprej in naprej v ponos in čast našemu slovenskemu narodu v Ameriki. S temi mislimi in s tem zaupanjem v Z.S.Z. kličemo vsem sobratom in sosestram Z.S.Z.: naprej na agitacijo za nove :lane in članice za Z.S.Z.! Pomnožimo njene vrste vsaj še za toliko, da bo do konvencije, to je avgusta meseca letos, Z.S.Z. štela vsaj 3000 članov. To prav lahko storimo, če le vsak četrti član pridobi enega novega člana (ico) v Z.S.Z. Torej na delo vsi! Zapadna Slovanska Zveza. V zadnjem Glasilu Zapadne Slovanske Zveze je priobčil njen glavni tajnik sobrat A. Jeršin statistično poročilo njene sedanje kampanje za pridobivanje novega članstva. Iz tega poročila je razvidno, da se naša ZSZ. zadnje čase prav živahno giblje in napreduje. Glede tega se lahko reče, da v številčni proporciji v članstvu, z drugimi slovenskimi podpornimi organizacijami v Ameriki, je zadnje čase odstotno najbolj napredovala ravno Z.S.Z. Urednik Glasila se dobro spomin.] s, ko je pred petimi leti organizacija sprejela za Glasilo "Amer. Slovenec", tedaj je bilo komaj okrog 1300 udov pri Z.S.Z. A do danes se je ta organizacija domalega podvojila v članstvu. Če računamo to, to je tedanje število članstva in pa narasfc v članstvu do danes, vidimo, da je proporčno Z.S.Z. napredovala bolj, kakor katera druga slovenska'podporna organizacija. Res je sicer, da so druge organizacije pridobile po par tisoč novega članstva v tem času, toda ne smemo pozabiti, da so te organizacije štele pred kampanjami po deset, dvajset in več tisoč članstva. Vse druge organizacije so imele torej najmanj desetkrat, ene celo dvajsetkrat in več večji in številnejši agiiacijski aparat. Zato če računamo in upoštevamo to, moramo biti pri Z.S.Z. z uspehom in napredkom popolnoma zadovoljni. To je častni rekord za to ugledno^slovensko podp. organizacijo. Ni pa Z.S.Z. samo napredovala v članstvu, marveč prav lepo tudi finančno. Kakor je rastla v članstvu, tako raste od dne do dne finančno. Oba ta uspeha kažeta, da je Z.S.Z. na zdravi podlagi; ako bi ne bila, bi ne bilo zaznamovati takega napredka in uspeha, kakor ga je. Kakor pa nam daje ta lepi uspeh zadnjih let častno spričevalo, ravno tako nas mora to spričevalo le še bolj nauduše-vati in vzpodbujati, da naš rekord napredka in uspeha pri Z.S.Z. mora rasti in se večati od dne do dne, To tudi bo, če bo le vsak sobrat in sosestra naše ugledne organizacije nosil (a) v svojem srcu zavest, da smo kot člani(ce) Z.S.Z. v^d-no in ob vsaki priliki dolžni agitirati za nove člane. • Zapadna Slovanska Zveza je organizacija, k,i je priporočljiva vsakemu Slovencu in Slovenki, ne gled^ na njegovo prepričanje. Ustanovljena je na nepristranski podlagi in na taki posluje. Skrbi materinsko za svoje ude v času bolezni, materinsko pomaga vdovam in sirotam v slučaju nezgode in smrti, ko pobere smrt ljubega očeta ali%drago mater družini, ko je materielna pomoč najbolj potrebn'a. Ta namen je najvišje načelo naše ugledne Z.S.Z. in ni ga lepšega in plemenitejšega namena v družbi, kakor je vzajemna bratska pomoč v sili in potrebi. Veselo znamenje pri Z:S.Z. je tudi v zadnjem času živahni pojav naše mladine. Le poglejte, člani (ce), v Glasilo Z.S.Ž., ni je številke, v kateri bi ne bili reprezentirani mladi člani (ce) vrlega mladinskega društva "Trail Blazers Lodge" št. 41 ZSZ. Kako navdušenje veje iz krogov naših mladih. Ali ni to znamenje, da ima naša ugledna organizacija za seboj vrle, navdušene naslednike v naših sinovih in hčerah? Potreba je le, da se njih- krog širi, da se v vsaki naselbini našo mladino organizira v mladinsko društvo Z.S.Z. Kajti ti so sol bodočnosti in od njih bo odvisen kmalu napredek in uspeh naše organizacije. Zato, starejši člani (ce), le pri vsaki priliki navdušujte mladino za Z.S.Z.! Konvencija je pred durmi. Veliko dela in odgovornosti čaka brate delegate in sestre delegatinje, kakor tudi glavni TO IN ONO IZ BARBER-TONA. Barberton, O. Lestvica pri plačevanju zavarovanja proti ognju (fire insurance) bo v našem mestu znižana in sicer v trgovskem delu za šest odstotkov in deset odstotkov v stanovanjskem delu. K tej dosegi je pripomoglo: boljša vodna naprava in boljša oprema oz. orodje za ognjegasni oddelek našega mesta. Znižanje se pričakuje, da vstopi v veljavo 1. avgusta letos. Šolski odbor se bavi z načrti, da se vpelje v našem mestu' "Junior High School" in sicer v poslopju Highland School, v katerem je precej praznega prostora od tedaj, ko se je o-tvorila šola pri cerkvi sv. Cirila in Metoda (slovaška cerkev). Otvoriti se namerava to šolo letošnjo jesen. Ako se to zgodi, bo zolo mnogo pomaga no naši mladini na West Side, katera ima sedaj precej daleč do Central High School v mestu. Guverner Cooper je podpisal ' predlog, potom katerega dobi naše mesto municipalno sodišče (Municipal Court). — Sodnika se bo volilo pri splošnih volitvah novembra. Najnižja plača takega sodnika je $4000.00 na leto. Mesto bo prispevalo k tej plači $2100.00, Summit County $1500.00, in po $200.00 Norton Township in Conventry Township. Za tiste, kateri ne vedo, kaj je Township, naj bo pojasnjeno, da kot je država razdeljena na okraje (Counties), ravno tako je vsaka County razdeljena na manjše okraje (Townships). Naše mesto in vsak tak okraj ima sedaj mirovne sodnike (Justice of Peace), kateri pa bodo potem, ko začne ta sod-nija poslovati (1. jan. 1930), odpadli. Vse dolžnosti in pravice, katere so imeli do sedaj ti sodniki, preidejo na munici-palnega sodnika. Naši rojaki, živeči na Johnston Corners in Sherman spadajo pod Norton Township. Balonisti, zaposleni pri Goodvear Tire Co. v sosednem mestu Akron, kjer izdelujejo zrakoplove tipa Zeppelin in balone, preiskujejo napravo, katera bi obvarovala baloniste pred nevarnostjo strele, ko se nahajajo v zraku. Te preiskave se vrše v laboratoriju Ohio Insulator Co. v našem mestu in sicer s tri milijone voltov močnim električnim tokom. V tej tovarni je zaposlenih precej naših rojakov. Insulacija v tej tovarni se preiskuje z močnimi električnimi toki, kar zelo nagaja radio sprejemnim aparatom, Pred časom, ko so skušali dobiti iz planeta Mars kako poročilo v slučaju, da se tam nahajajo kaka živeča bitja, se je ob tisti priliki ob gotovi dogovorjeni uri ustavilo po vsej Ameriki vse razpošiljanje potom radio postaj in vse je napeto poslušalo. Vse, kar so slišali, pa je bilo: pop—pop— pop — trrr — drrrr — pop — pop. To je prihajalo namreč iz omenjene tovarne v našem mestu, ko se je preizkuševalo iz delke. V tej tovarni je zanimivo gledati ob taki priliki, kako električni jeziki skačejo in sikajo blisku podobno ter de-dajo omenjeni ropot in tudi kot bi lešnike tri. Bližajo se primarne volitve. Naši rojaki se tukaj zadnja leta precej zanimajo za mestno vlado in sploh za volitve. Nikakor pa nismo organizirani kot bi morali biti. Naš državljanski klub (American-Slovenian Citizen Club) bi imel lahko še enkrat tako veliko število članov kot jih ima sedaj. Nekateri nočejo pristopiti, ker se zadosti . ne zanimajo. Drugi zopet pravijo, da že vedo kako voliti, ne da bi jim klub diktiral. Tukaj moram povedati, da ni namen kluba komu diktirati, in klub se sploh ne prišteva nobeni politični stranki, pač pa je namen kluba organizirati vse naše državljane v našem mestu v eno skupino. Klub, čeravno ni bil uspešen v meri kot bi lahko bil, ako bi imel podporo vsakega rojaka in rojakinje, je zelo mnogo pripomogel k ugledu našega naroda v našem mestu. Prej, ko še nismo imeli tega kluba, nas je malokdo poznal pri mestu. Bili smo pač samo foreigners. Sedaj pridejo pred volitvami na sejo kluba razni kandidati za mestne, okrajne in državne urade in tudi kandidate za kongres smo že imeli v svoji sredi. Povedo nam ob takih prilikah, da so veseli, da morejo od bližje poznati naš narod. Hvalijo nas, da smo pošten narod in da jih veseli, ker se tako lepo zanimamo za javne zadeve itd. Seveda jim ne gredo take besede od srca, vsaj vedno ne. Njim je pač le za naše glasovnice. Vendar pa ima to vsaj eno dobro posledico in ta je, da nas spoznavajo. Rojake in rojakinje, kateri ne spadajo še v naš klub, se prijazno vabi, da pristopijo. Vse, kar je treba je, da se plača pristopnina 25c in pa, da se pride na seje, kadar jih skliče klub. Vsi tisti, kateri so zainteresirani, se lahko zglasijo pri uradnikih tega kluba: Frank Likovich, predsednik, 913 Brady Ave.; Jacob Sabec, blagaj nik, 240 Moore St., ali pri podpisanem tajniku, 218 Liberty Ave. Anton Okolish. -0- ■ strstvo za javne zgradbe. Ravno sedaj pa se dela intenzivno na to, da se končno-veljavno država razdeli na več pokrajinskih oblasti. V načrtu je, da se država razdeli na šest, ozir. na osem oblasti. V vsakem slučaju pa je združenje ljubljanske ter mariborske oblasti zagotovljeno. Nesmiselno kampanjo je sredi aprila dvignilo italijansko časopisje, zlasti Giornale d'ltalia, in očitalo naši državi, da ?e oborožuje in s tem ogroža Italijo. Naša vlada je te povsem lažnjive vesti odločno demantirala, ker je čisto jasno, da se država, ki šele notranje preureja in je baš sredi najbolj intenzivnega dela, nikakor ne more še pripravljati na vojno. Je pa bila ta kampanja čisto dobro in s prozornim namenom pripravljena, da intrigira napram drugim državam, češ, da se mi oborožil jemo, kar dokazuje tudi to, da naša vlada ni ničesar ukrenila z ozirom na dejstvo, da je koncem januarja potekel pr<„ -teljski pakt med obema državama. PISMO IZ Delo vlade za ureditev notranjega položaja v državi. — Sklenitev in vprašanje kon-kordata. — Dva znamenita obiska v Ljubljani. — Sest-desetletnica umetnika Rib. Jakopiča. — Knjižni trgi in drugo. V Belgradu delajo z mrzlično naglico. Nešteto novih zakonov je izšlo že v teku štirih mesecev, kar je nov položaj državi. Iz vsega se jasno vidi da stremi sedanja vlada za čimprejšno ureditev nevzdržnih notranjih razmer. Iz tega pa nadlaje lahko sklepamo, da vlada nikakor še ne misli po dati ostavke, ker ji bo šlo tudi za to, da zakoni, katere sedaj izdaja, ostanejo i.nadalje v veljavi. Za nas kot objektivne opazovalce njenega dela in hotenja, je merodajno samo to, kar napravi res v prid celo-kupnosti državljanov. Pred kratkim je izšel zakon o reorganizaciji ministerstev. To je bilo potrebno, kajti sedemnajst ministerstev, ki smo jih dosedaj imeli, je bilo za našo državo" več kot preveč, ko jih imajo druge večje države z večjim teritorijem in z večjimi potrebami manj. Ukinjena so bila sedaj tri ministrstva in sicer: ministrstvo za agrarno reformo, za pošto, ter ministrstvo za vere. S tem sta izpadla ministra dr. Alaupovič in dr. Krulj. Dr. Kumanudi pa kot minister za pošto in brzo-jav je ostal namestnik ministra za zunanje zadeve dr. Marinkoviča, ki se zdravi v Švici. Ministrstvo za agrarno reformo je prišlo pod ministrstvo za socialno politiko, versko je prišlo ,pod ministrstvo pravde, poštno pa pod mini- Z veseljem spremlja ves katoliški narod v državo vsako vest o sklenitvi konkordata z Vatikanom. Sedaj se pogajanja že vrše in upati je, da bo konkordat sklenjen v zadovoljstvo obeh, i države i Vatikana. Po sklenitvi bo imenovan za našo državo tudi kardinal. Kdo bo zavzemal to t-ako važno diplomatsko mesto, se še ne ve. Pred leti je bil imenovan kot naj resnejši kandidat za to mesto ljubljanski vladika dr. Anton Bonaventu-ra Jeglič. Ljubljana je sprejela v prvi polovici meseca aprila v svojo sredo dva moža, ki predstavljata v resnici po svoji indivi dualnosti dva svetova pri bratih Lužiških Srbih in Rusih. Ta dva tako odlična predstavite lja obeh bratskih nam narodov sta Jan Skala in K. Baljmont. Prvi kot idejni voditelj, ki v svojstvu duševnega vodje najmanjšega izmed slovanskih narodov, čuva in ohranja narodovo kulturno samostojnost, drugi pa kot največji še sedaj živeči ruski pesnik razgalja krasoto širne svoje domovine, ki je in ki bo še v naprej ostala matica vseh odrastkov mogočnega slovanskega debla. — Oba je Ljubljana sprejela y svojo sredo tako, kakor sprejema le pač brat brata pod svojo svobodno streho. Ogledala sta si krasoto naše zemlje in vzhi-čenad nad lepoto in gostoljubnostjo odhitela prvi naprej' na jug, drugi pa nazaj v svojo domovino. 12. aprila je praznoval šest-desetletnico svojega rojstva nestor naših upodabljajočih umetnikov Rihard Jakopič. — Njegovo' umetniško delovanje s.e sedaj niti ne more še dovolj preceniti, vendar je eno gotovo iii neizpodbitno dejstvo, da nam je izoblikoval v svojih de- (Dalje na 3. strani.) Modri župnik. — Živel je župnik v vasi, kjer je bila navada, da so na Novo leto streljali. To streljanje je s časom postalo vsem pametnim ljudem neznosno. Tu je posegel sam župnik vmes; grmel je na leči zoper to nevarno in vzne-mirjajočo navado. Ker ni to nič pomagalo, je ovadil par fantov policiji in s tem podpi-hal ogenj še bolj; moral je radi sovražnosti iz vasi. Njegov naslednik tudi ni bil prijatelj tega novoletnega streljanja, lotil pa se je te stvari z druge strani. Na Silvestrov večer je povabil vaške fante k sebi v farovž. Radovednost je vse gnala k njemu, pa mesto pridige in zmerjanja, ki so ga pričakovali, jih je župnik prijazno sprejel, priznal svoje veliko veselje nad streljanjem ter rekel, da mu ne napravijo večjega veselja, kakor če drugo jutro streljajo. Nato jih je pogostil z vinom, sadjem, sirom in kruhom, pri odhodu je pa razdelil smodnika, kolikor je kdo poželel. Pri dvanajstem udarcu se je začela strahovita kanonada, kakoršne še ni bilo v vasi, in je trajala do belega dne. Naslednji Silvestrov večer je župnik spet povabil bojevito mladino k sebi, in spet ni manjkalo nikogar. Župnik je izrazil svojo zadovoljnost nad lanskim streljanjem in jim po- . delil smodnika, kolikor je kdo hotel; opomnil je pa z ve likim obžalovanjem, da ga je lanska gostija stala preveč in da jim letos ne more postreči. — Strelci so odšli, streljali so tudi, pa niti polovico ne tako kakor prejšnje leto. Na tretji Silvestrov Večer je bila spet zbrana v faroVžu strelska družba in župnik jih je ptosii, naj, ga "tudi to leto razvesele s kar najlepšim streljanjem. "Dasi," je menil z žalostnim glasom, "vam radi prevelikih stroškov letos ne morem postreči niti s smodnikom." Družba je'odšla z dolgimi obrazi in župnik je slišal, kako so godrnjali na stopnicah: "Ce niti smodnika ne da več, pa naj ukaže streljati, komur hoče. Pravi tepci bi bili, če bi zažigali lasten smodnik njemu na veselje in radost!" Tisto jutro ni bilo niti enega strela v vasi in kasneje tudi nikoli več. * * :[: Slovo za večno. — Študent: "Včeraj sem se za večno poslovil od svojega strica. Strašno sem žalosten." Prijatelj: "Ali je dobri mož umrl?" Študent: "Ne, a rekel mi je, da se smem prikazati pri njem le takrat, kadar ne potrebujem nobenega denarja." Pierra Magard: DOŽIVLJAJI V AFRIŠKEM PRAGOZDU, (Konec.) Rdeči soj grmad' je bil dovolj svetal, da bi dober strelec mogel pogoditi cilj na petdeset korakov. Vsi smo z napetim pričakovanjem stali v pripravljenosti nekaj minut, ko je nenadoma zasikala druga puščica in se zapičila v deblo drevesa, jed* va dvajset centimetrov nad mojo glavo, ne dd bi bil kje videti strelec. Nekaj časa je bilo vse mirno. Potem pa sem zagledal na tleh nekaj črnega, ki se je počasi plazilo proti ognju. In za njim še drugega sovražnika, ki se nam je prav tako neslišno približeval. Nič več nisem pomišljal. Ve-doč, da od teh ljudi nimam pričakovati usmiljenja, sem pomeril na onega, ki se mi je videl poglavar sovražnikov in sprožil. Še nikdar ni imel strel'takega učinka. Strašen vik in krik in7 tuljenje, ki bi se ga niti džungelskim zverem ne bilo treba sramovati. In vmes stotine in stotine puščic, žvižgajočih nam nad glavami, ki pa na srečo niso nikomur storile žalega, zakaj okop nas je docela obvaroval pred sovražnikovim napadom. Tudi Makoto je bil med tem ustrelil svojega moža, tretja krogla, ki sem jo poslal nad napadalce, in ki je pogodila njih drugega poglavarja, pa je napravila konec boju. V nekaj sekundah je nastala grobna tišina. Kuhar me je pozval, naj stopim k njemu, in mi je pokazal črnca, ki se je plazil med lijanami. ✓ "On biti ranjen." Skočil sem čez okop, ne misleč na to, da se izpostavljam puščicam sovražnika, ki je u-tegnil biti nekaj korakov od nas. V petih, šestih skokih sem bil pri ranjencu, ki me je pričakal brez odpora. Makoto, ki se mi je bil med tem pridružil, mi ga je pomagal prenesti v taborišče, kjer sem ga za$el z vodnikovo pomočjo izpraševati. Na vprašanje, zakaj so nas napadli, mi je odgovoril, da je njihov veliki poglavar dejal, de-je treba pobiti vse belokož-ce, ki prihajajo k njim samo zato, da jih ugonabljajo. Dal sem ga vprašati, ali so belci njemu in njegovim že kdaj storili kaj žalega. Odgovoril mi je, da ne. Tedaj sem mu pojasnil, da ni prav, da nas napadajo; rekel sem mu, da je beli človek zelo močan, da bi z lahkoto, če bi hotel, uničil vse njihove vasi, in če tega ne stori, se to zgodfžato, ker je dober. Razložiti sem mu dal, da prihaja belokožec zato semkaj, da seznani afriška plemena z vsem, česar oni še ne vedo. Toda vse to ga, kakor je bilo videti,%ni preverilo. Videč, da ima moje govorjenje kaj malo uspeha, sem ga dal, potem ko mi je še povedal nekatere podrobnosti o svojem plemenu in ko so ga moji ljudje obvezali, prenesti na ležišče, kjer je kmalu zaspal. Drugo jutro sem iz bojazni, da se divjaki ne bi vrnili v večjem številu, zapovedal odriniti. Ker ujetnika nismo mogli vzeti s seboj, sem ga dal prenesti v varno zavetišče, kjer so mu črnci zanetili velik o- gcn.i. Dal sem mu vode in .-uhega mesa ter lok in puščice, ki smo jih pobrali po tleh. Po Makotu sem mu sporočil, da ga moram ostaviti, ker ne more hoditi. Da mu pustim živeža za več dni, a preden mu bo hrana pošla, da ga bodo že njegovi ljudje našli. Odgovoril je, da se mi zahvaljuje za vse dobrote, ki da jih ni zaslužil; obljubil mi je. da ne bo nikoli več streljal na belce. Kasneje sem zvedel, da nam je to dejanje rešilo življenje. Mangani so se bili v velikem "tevilu vrnili na pozorišče boja in so hoteli nadaljevati za-s'edovanje. Pregovoril pa jih je ranje-i?v '•, ki je bil eden njihovih poglavarjev. Čez osem dni sem "prispel v Ouesso, kjer sem doživel pri tan\oši)ji koloniji presrčen sprejem. Ostal sem tam štirinajst dni, ki sem jih prebil zjovom in ribarjenjem. ' Nato sem sedel v velik čoln in sem dal slovo tej mali deželici, domovini Jakomov, ki so na glasu najlepših ljudi v Osrednji Afriki. Ob znožju sta mi ležala mladi orangutan Ribi in moj pes. Sedel som zleknjen in se predajal sanjam, uspavan po otožno-sladkem pevanju vesla-čev, katerih mišice so se boči-le pod poltjo, ki je odsevala v zenitnem solncu jialik staremu bronu. "Am. Slovenec" je tvoj prijatelj, predstavi tega svojega prijatelja svojim drugim prijateljem in jih nagovori, da si ga naroče! Dve nesreči. V Kranju je 17. aprila neznan avtomobilist povozil nega Milana Coljo,sinčka skladiščnika Colje. Avto mu je šel čez desno nogo in ga precej poškodoval. Dečka so prepeljali v bolnico. — Natakarica Ela Ciherl se je 17. apr. z vozom peljala iz Domžal v Kamnik. Spotoma so se splašili konji in padla je z voza. Pri padcu se je potolkla po obrazu. Tudi njo so morali prepeljati v ljubljansko bolnico. -o--- Zalošče v vipavski dolini. Lepo vreme ob praznikih je pospešilo delo.na polju. Dežja pa le vsi komaj pričakujemo. Smrt nam je pograbila pred tremi tedni VodopiVca, Jožefa. Na veliko noč smo pa spremili na zadnji poti Saksida Ivana. -o- 5IR1TE "AMER. SLOVENCA" Sreda, 8. maja 1929. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran ^^QOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^OOOOOOOOOOQOOOOO^OOOOOQOOO -I/-----w Zapadna Slovanska Zveza DENVER, COLO. NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, Colo. Začasni podpreds.: John Faidiga, 319 W. 2nd St., Leadville, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 482S Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 1. nadzornik: George Pavlakovic'n, 4717 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadzornica: Mary Gram, 4949 Washington St., Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O. 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, I1L Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! 0000<><>0<>0<><>CK^ Društvene vesti in naznanila. OPOMIN ČLANA Z.S.Z. Pinon, Colo. Jugoslovani v tej deželi imamo več podpornih organizacij. Te-le imajo navado, da obdr-žavajo svoje redne konvencije, večinoma na vsaka štiri leta. Pred vsako konvencijo se veliko število članstva udeleži razprave pravil, ne vem zakaj je ravno članstvo ZSZ. tako počasno ali pa brezbrižno v tem oziru. Do prihodnje konvencije Z. S.Z. je komaj še tri mesece, tri meseci bodo kar neopaženo šli mimo nas. Prišel bo čas konvencije, delegacija bo prišla na zborovanje praznih rok radi zboljšanja bodočih pravil ZSZ., ako ne sliši priporočila in mnenja članstva v razpravi pravil. Ako so pravila pomanjkljiva ali sedanjemu modernemu času ne odgovarjajo, katera so sprejeta na konvenciji, ni krivda delegacije, ne gl. odbora, ampak večina krivde odpade na brezbrižno članstvo, ako se ne udeleži razprave pravil v 'večjem številu. Potem, ko nastopi novoizvoljeni gl. odbor njim poverjen urad, potem pa še nova pravila, katera, so bila sprejeta na konvenciji, se vzačne poslovanje po novih pravilih, kritiziranje od strani članstva pa po starem. Ako so pravila in sklepi na konvenciji dobri, je zasluga članstva, seveda tudi izvršujo-čih odbornikov, glavnih ali pa društvenih. Slučajno, ako odbornik ne izvršuje pravilno dane mu naloge, zapopadene v ustavi in pravilih sprejetih na konvenciji, odpade precejšen del krivde na brezbrižno članstvo, ko ni gledalo, da izvoli za delegate take člane, za katere so prepričani, da bodo zastopali edino principe organizacije in dobrobit članstva tudi potem,, ko bo slučajno glavni odbornik. Največ članstva greši zoper svojo organizacijo ob času razprave pravil, ako se ne po-pluži uradnega glasila ter poda svoje mnenje, katera točka v pravilih je koristna, katera je škodljiva, ali jo treba kaj dodati ali spremeniti, ali pa, če je treba novo točkcj staviti v pravila. Marsikateri reče, kaj bom jaz pisal, Ko ne vem kaj pisati ter bi ise mi drugi smejali. To je prazen izgovor; nobeden ne bo tako slabo pisal, da ne bi bilo nekaj dobrega, ako ima količkaj resne volje za dobrobit svoje organizacije ZSZ. ter njenega članstva. Dalje članstvo greši ob časulcijah. volitev posebno, kadar so volitve delegatov za konvencijo. Dolžnost članstva naj bo, da ob času volitev misli edino na principe organizacije ter dobrobit njenega članstva. Ob času volitev ne smemo se ozirati ne na prijateljstvo ne na sovraštvo, ne na vero, ne na politiko; tudi osebnosti pustimo na strani. Izvolimo take zastopnike za našo prihodnjo konvencijo, da bodo zastopali edino le principe in koristi naše podporne organizacije ZSZ. ter njenega celokupnega članstva. To geslo naj velja za vse volitve. Nekaj sč lahko naučimo iz prošlosti, oziroma zadnjih par let, ko so bile razne odstavitve in sitnosti v gl. odboru ZSZ. Gotovo si bo kdo mislil izmed članstva, kaj ta neki čveka ter kritizira gl. odbor ter članstvo sploh. — Jaz pa odkritosrčno povem, da nimam namena nikogar žaliti, tudi ne obrekovati, to sem napisal, ker je potrebno in koristno za našo večjo ZSZ. Akoravno te vrstice dišijo po kritiki, stvarna kritika ne škoduje, ampak koristi. Zastonj čakam in čakam, da bo kdo od članstva odprl razpravo pravil, torej želim, da članstvo poda svoja priporočila k prihodnji konvenciji ter bodočih pravilih, ker je že skrajni čas, ako hočemo, da se nas udeleži večje število članstva razprave pravil. To naj za danes zadostuje, prihodnjič podam nekaj priporočil k točkam za bodoča pravila. Člani in članice širom Združenih držav, delujmo za večjo in močnejšo našo ZSZ.! Bratski pozdrav vsemo' članstvu ZSZ.! J. M. Stonich. -1—o- IZ URADA DR. SV. CIRILA IN METODA ŠT. 33 Z.S.Z. Chicago, III. Naznanja se, da se vrši redna mesečna seja 8. maja ob 8. uri zvečer v navadnem prostoru . Ker bo ta seja zelo važnega pomena za društvo in Zvezo, pridite vsi! Razpravljalo se bo o pravilih Zap. Slov. Zveze. Sedanja pravila so zelo pomanjkljiva, torej je potrebno, da članstvo dobro presodi posamezne člene in točke ter iste priporoča delegatom, s tem se lahko prihrani lepe svote zvezi Nadalje se lepo prosite, agi-tirajte in pridobite vsaj vsaki-(a) po enega člana (irez bojazni, da bi trpeli na zgagi, kislinah želodca, slabi sapi. utrujenosti, in spanju—vzemite eno jedilno žlico TRINERJEVEGA GRENKEGA VINA pol ure pred jedjo, in ta želodčna to-nika bo uredila prebavo ter preprečila' želodčne nerede. To sredstvo deluje prijetno in uspešno. "Johnstown, Pa., 1-4. aprila. Zadnje 2 leti sem jedla kakor otrok, in trpela sem na zapeki, Danes jem dobro. Mrs. F. Morghen.' Pr; vseli lekarnarjih .Pišite po brezplačni vzorec 11a Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Kupon za brezplačni vzorec. POZOR! Chikažani I a'h k o plačajo plin, elektriko in takso za vodo v URADU AM. SLOVENEC Ulica Mesto, država AKO STE SE PRESELILI ali če ne dobivale Glasila tia pravi naslov, to vedno takoj sporočite upravi "Amer. Slovenca" in zravfcn novega naslova vedno pošljite tudi stari naslov, ker s tem prihranile uprnvništvu mnogo dela. RABITE TA KUPON, katerega izrežite in pošljite na upravo. . Sporočam Vam moj novi naslov, ki je: Ime —..............................................................................................................— Naslov in mesto ...............................................................................r...........- Moj stari naslov pa je bil: Ime ..........................................................................................................— Naslov in mesto ......................-..........................................................'— Sem član(ica) društva štev.....................................................................- Odpošljite sami svoj glas. KADAR se imate spomniti kake obletnice; kadar je kak prijatelj bolan, ali da okreva; kadar postane vašim otrokom, ki ste jih poslali v šolo, dolgčas ali dobe domo-tožje — naj bo katera koli priložnost, iz-venmestni telefonski klic na najlepši način pokaže, da se spominjate, in Vaš glas je Vaš najboljši poslanec. Tudi če so člani družine raztreseni daleč na okrog, jih je lahko držati v zvezi s pomočjo telefona. Naj Vam bo v prijetno navado, da boste redno klicali svoje prijatelje in sorodnike. Videli boste, da je cena za izvenmestni klic nepričakovano nizka. Bell linije dosežejo vsak kraj. ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY BELL SYSTEM Eno vodstvo - eden sistem - za splošno službo wmm 'J OS. SNIDER v zvezi Hartford Undertaking Co. V SPOMIN obletnice smrti mojega preljubega soproga, ozir. očeta ŽANA PETEK. Dne 6. maja je minulo leto dni, odkar je preminul v She-boyganu, Wis., v starosti 42 let. — Za Teboj še vedno žalujemo Tvoja soproga in Tvoja dva otroka. Odšel si od nas prerano, zapustil si nas osamljene. Naš spomin na Te še vedno živi v naših srcih. Krasili bomo Tvojo gomilo s svežim cvetjem. Dragi soprog in oče, naj Ti bo lahka tuja žemljica. V miru počivaj! Fannie Petek, soproga. Johnny in Stanley, otroka. Sheboygan, Wis. V SPOMIN dveletnice smrti mojega očeta MIHAELA KARUN. Dne 8. maja je minulo dve leti, dragi oče, kar Vas krije zemlja miru. V cvetočem maj-niku ste zatisnili svoje trudne oči. Nisem Vam mogla, dragi oče, dati šopek cvetlic na Vaš grob. Niti solze iz mojih oči niso pomočile zemlje, kamor so Vas položili. Bila sem daleč od Vas, ko ste v smrtnem boju jemali slovo od nas, a v duhu, dragi oče, sem in bom z Vami. Vedno mi ostanete v spominu, dokler me tudi ne ponesejo isto pot kot Vas. Nadejam se, oče, da se tam snideva v deželi miru, kjer ni trpljenja in bridkosti, skrbi in žalosti. Počivajte mirno in prosite Boga za nas vse, katere ste nas zapustili, in nam je v tolažbo, da se enkrat vidimo nad zvezdami! Vaša žalujoča hči: Mary Oblak, Elkhart, Ind., in brat Frank Karun, Chicago. V domovini pa: mati, vdova. Alojz, Anton in Jožef, bratje. POZOR! ČITAJ! Sedaj imam najboljša različna zdravila, katera prekosijo vse druga na svetu, če vam lasje odpadajo ali ste jih že izgubili in če ie le še mah na glavi vam popolnoma zopet zrastejo. Toraj ne odlašati, da ne bo prepozno. Od Bruslin tinkture postanejo sivi lasje v osmih dneh popolnoma naturni kakor v mladosti, prahute, luskine, srbečica na glavi ali drugod se odstrani v treh dneh. Wahčič Fluid ozdravi najstarejši Reumatizem in trganje po kosteh v kratkem času. Najboljša zdravila zoper rane, opekline, kraste, turove, li-šaje in drugo na koži, kurje oči. bra-dovice itd. Ta zdravila in še druga se dobijo samo pri meni. Vsakemu $5.00, kateri bi brez uspeha rabil. Pišite po brezplačni cenik. JACOB WAHČIČ, 1436 E. 95th St.. Cleveland. Ohio. Denver, Colo. South' 3296 1455-57 Glenarm St., Keystone 2779 se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu. KADAR POTREBUJETE OBLEKO, OBIŠČITE Jos. Stukel 1006 No. Broadway, Joliet, III. Prodajam in osebno garantiram FAIRBANKS OBLEKE IZ ČISTE VOLNE, narejene po meri. Unijsko delo. $23.75 $29.50 $36.50 Tajniki. Ako želite napraviti postranski zaslužek, bi Vam priporočal, da pišete Fairbank Tig. Co., 2302 Wabansia Ave., Chicago, 111. PREVZAMEM vsa zidarska dela, z opeko ali s cementom, poprava in omet zidanih hiš, izdelovanje garažev itd. Dimnike popravljam in izdelujem nove. Cena nizka — delo trpežno. CHARLES BATTISTIG, 1840 W. 23rd St., Chicago Tel. Lafayette 2401 Stran I. AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, maja 1920. 111111111111^"""" •XJOOSM pna božjih cvetk PREVEL J. V. m Toda Nori so postala ta pisma polagoma resnično razvedrilo v njenem enoličnem življenju, pisma, ki so imela sicer skromen značaj kupčijskih pisem, a so skrivala v sebi dokaj več. Najnežnejši živci se stikajo koncem naših prstov, in zato pač lahko prehajajo v pero naši najnežnejši občutki. Šele na spomlad so se preselili. Dahnow jim je preskrbel prijazno stanovanje pred mestom, kjer je bilo za ravnatelja dovolj zraka in miru. Pametni in praktični duh mladega moža si je izrfiislil vse, da bi napravil novi dom čim udobnejši. Po vseh sobah so dehtele vijolice in cvele na malem vrtičku, ki je obdajal stanovanje. Aprilsko, solnce je sipalo z neba vse svoje žarke, da bi čim prijazneje obsijalo trenutek prihoda in Dahnow, ki je sprejel prišlece, se je nehote domislil onega prvega svidenja v Bonu. Tudi tedaj je bil tak aprilski dan. Da, aprilsko vreme je bilo njeno življenje: toplo, a le malo časa ji je sijalo solnce sreče, a so ga zato tem češčeje zakrivali oblaki, tem hitreje uničil vihar. In kaj ji bo prinesla nova izprememba ? A Nori so zažarele oči, ko je videla novi dom — dom, ki je zdaj povsem njena last, kjer je prvič ne bo mogel motiti kak vsiljiv element, kjer bo prvič prosta in neodvisna od usode, ki je bila zvezana z očetovim po-klicom. Kakor dolga, težka noč se ji je zdela zima in kakor se veseli človek po taki noči prvega svita dneva, pa četudi naznanja morda le oblačen dan, tako je oživela Nora v novem življenju in novem delu. Kupčija se je bila med tem še dosti dobro razvila. Kljub veliki izgubi zadnjih let je pokazal izkupiček velikanskega inventarja precejšnje premoženje, ki je dalo ravnatelju in njegovi družini, četudi ne bogastva, vendar pa precejšnje dohodke. Ravnatelj je preselitev, kot je bilo videti, komaj opazil. Okreval je bil toliko, da so se mu zopet vrnile njegove telesne moči in deloma tudi zavest, vendar pa le kot nejasen, meglen razum. Največ je tiho in sam vase posedel v hiši ali pa gojil n\ali vrtič, kar ga je vidno zelo veselilo. Zadnjih dogodkov se, kot je bilo videti, ni prav nič spominjal. Z veliko skrbjo je mislila Nora na to, kako bo sprejel vest o razpustu svoje družbe. Vendar jo je poslušal z največjo brezbrižnostjo. "Helena je vedno to želela," je bilo edino, kar je rekel. Njegov duh se je sploh vračal le v one čase; včasih je ogovarjal Noro edinole z materinim imenom in samo kot s tako občeval z njo. Imena svoje druge žene ni nikdar izgovoril.; za malega dečka se ni brigal. Samo enkrat je jeza užaljenega moža pretrgala vez, katera je vidno oklepala njegovega duha. Deček se je namreč v naravnem spominu svojih prvih vtisov igral na svojem konjičku cirkuškega jahača in je pri tem v očetovi bližini izgovoril Landolfovo ime. V tem trenutku je spačila Karstenov obraz nepopisna jeza; planil je na dečka, da ga mu je Nora komaj še iztrgala iz rok, stri igračo s težkimi sunki z" nogo in se tako razkačil, da ga ure in ure ni bilo mogoče pptolažiti in pomiriti. Tedaj je Nora prvič pokleknila poleg njega, pogumno vzela njegove stisnjene pesti v svoje roke in s trepetajočimi ustnicami, vendar mirno in odločno svarila očeta ter mu tiho šepetala molitve, dokler se mu niso od utrujenosti za- prle oči. Kar se ji je zdelo nekdaj tako važno, namreč, pridobiti zopet očetovo dušo ter ga zbuditi iz njegove mlačnosti, v katero ga je zavedlo njegovo, vsaki višji misli odtujeno življenje — ta naloga ji je utonila v njeni lastni sreči in bolesti. Samo zase, samo za svojo srečo je živela, mislila in molila. Zdaj se je zopet zavedla te svete dolžnosti, resno jo opominjajoče, da je pozabila najvažnejše. Srečen, komur zopet postane nekaj važnejše nego lastna bol; s tem je našel zanjo najboljši lek. A poleg resnih nalog, ki si jih stavi človek, je vedno potrebno tudi nekoliko razvedrila. To je vedel tudi baron Dahnow in zato se je vneto potrudil, da bi Nori čim bolj olajšal in olepšal življenje. V ta namen je bil pri prodaji inventarja pridržal njenega konja. Ona ga je hotela takoj odpraviti, češ, da je to nepotrebna potrata; a Dahnow je s pravico varuštva, katero si je bil prilastil pri vodstvu Razprodaje, vztrajal pri tem, da ga mora obdržati. Tako prepričevalno ji je zagotavljal, da je to neobhodno potrebno za njeno zdravje in je bil vse, kar je bilo s tem v zvezi, uredil tako modro, da mu ni bilo mogoče ugovarjati. Njegovi konji, je rekel, so tako potrebni, da se nekoliko razgibljejo in njegovi sluge taki lenuhi, da bi bilo pravo zaslužen je, če bi jih hotela za svoje spremstvo. Njegova previdnost in skrb sta se kmalu dobro izkazali. Ce se je Nore kdaj polastila oslabelost, ki je posledica vsake velike boli, tedaj je bilo gibanje v svežem zraku najboljši lek za to; to ji je krepilo telo in duha. Da bi se ognila vsaki pozornosti, je porabljala za svoje izlete prve jutranje ure, ko še ni bilo ljudi na cesti in iskala najbolj stranska pota. Če jo je potem kljub temu srečal samoten jezdec, ki je istotako tvegal svoj jutranji mir, se ji je zdel to prijeten slučaj in rada mu je dovolila, da je jezdil od njeni strani: skromno plačilo, ki si ga je dovoljeval Dahnow za svoje izvrstne uredbe. Tako prisrčna je skupna ježa po tihih potih skozi sveže, zeleneče gaje, ki razvijajo vso svojo pomladno krasoto— to so bile ure, ko so Nori zopet nanovo vzblestele oči in je prišla nova svežost v njena lica. Kdo bi zameril Dah-nowu, da je gojil v svojem srcu, mlado, nežno upanje, ko je videl, kako vstaja okrog njega novo življenje, klije in poganja? Zakaj bi nekaj, kar je mogoče preprosti naravi, ne bilo mogoče človeškemu srcu ? Zakaj ne bi mogla tudi v njem yzkliti nova ljubezen? Toda kljub temu, da je toliko mislil in čutil, ni niti z besedo kalil Norine mirne pro-stiti, niti se kdaj dotaknil njene preteklosti. Klemen Dahnow je imel redko lastnost,-da se je znal v prilagoditi v vsakemu razpoloženju ljudi, tako, da njegova navzočnost ni nikdar motila. Nori je to v njenih sedanjih razmerah zelo godilo; kakor poprej njegova pisma, tako so bili sedaj njegovi obiski edini dogodki v njenem enoličnem življenju. Dasi je bila še preveč otrpla v svoji duši, da bi mogla preceniti vso ljubeznivost, katero ji je izkazoval Dahnow in pazljivost, s katero je čuval nad njo, vendar mu je bila hvaležna in je cenila njegovo zabavo. In četudi je bil tujec v marsikaki zadevi, o kateri bi zdaj tako rada-razpravljala Nora, vendar ga je cenila kot zvestega prijatelja in učenega moža, ki ji je znal zbujati zanimanje. Najnovejša plošča. 25107—Dobro jutro, ljubca moja, Ko dan se zaznava, žensko petje, duet..................75c Dve naši priljubljeni znanki nastopita na tej plošči, namreč M. Udovič in J. Lavše. S tem se plošča že sama priporoča, kajti -po svoji ljubki melodiji in živahnosti nič ne zaostaja za prejšnjimi. DRUGE NOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE. 25014-F—Planinsko veselje Čevljarska polka, kmetska banda ........................75c 25016-F—Koračnica otroških pesni Na povelje, koračnica, instrumentalni kvartet.,.75c 25017-F—Zapoj mi ptičica glasno, petje z orkestr. Ptička, petje z orkestr...........................................75c 25019-F—Stiglic, valček Gorica, polka, slov. tercet ......................................75c 25020-F—Stari kranjski valček Štajerska, harmonika ............................................75d 25027-F—Sobotni večer, valček Nedelja, polka, harmonika in ksilofon ................75c 25031-F—Na sveti večer pri Hošlink Pred volitvami, komična prizora ..........................75c 25033-F—Gor čez Izaro Oj tam za goro, moški kvartet ..............................75c 25035-F—Slovenska polka Slovenski lendler, tamburice ................................75c 25036-F—Slovenski valček Radostna, polka, harmonika, kvartet ..................75c 25037-F—Stoji, stoji Ljubijanca Sinoči je pela, slovenski kvartet, petje ................75c 25039-F—Na poti v stari kraj, 1. in 2. del Ti ši moja, valček, Hoje'r trio ................................75c 25040-F—Hojer valček Pečlarslta polka, instrument, trio ........................75c 25041-F—Veseli rudarji, koračnica Sladki spomini, valček, Hojer trio ......................75c 25042-F—Daleč v gozdu, valček Večerni valček, orkester ........................................75c 25043-F—Polka štaparjev Burja, koračnica, orkester ....................................75c 25044-F—Coklarska koračnica Triglavski valček, Hojer trio ................................75c 25045-F—Mazulinka Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio .................l..............75c 25046-F-—Ljubezen in pomlad Slovensko dekle, petje, moški kvartet .............75c 25047-F—En starček je živel Sijaj solnčice, moški kvartet..................................75c 25048-F—Na kranjskih gorah, polka Gospodarstvo, lendler, instrument, trio ............ 75c 25049-F—Zadovoljni Kranjec Prišla bo pomlad, moški kvartet ..........................75c 25051—Vzajemnost, šotiš Kukavica, valček, Columbia kvintet ........................75c 25052—Na Adriatskem bregu, valček Na veseli svatbi, polka, harmonika duet ..................75c 25053—Hribčki ponižajte se Jaz bi rad rudečih rož, moški kvartet ......................75c 25054—Bodimo veseli, polka Na jadranski obali, valček, inštr. trio ......................75c J5055—Vi gred se povrne Oj dober dan, moški kvartet......................................75c,' 25056—O mraku Dolenjska, moški kvartet ..........................................75c 550 57—Slovenec sem Perice, moški kvartet ...........:.....................................75c 55058—Janez Čuk in Milka Sova, I. del Janez Čuk in Milka Sova, II. del..............................75c 55059—Jaka na St. Clairu, polka Clevelandski valček, inštr. trio .................................75c 15060—Ziben šrit za ples Šuštar polka, harmonika ..........................................75c '5061—Žužemberk polka Zadnji poljub, valček, harmonika duet ............ 75c 25062—Povšter tanc Ribenška polka, harmonika in kitare ......................75c 25063—Ančka pojd plesat, valček Tromplan za ples, harmonika in inštr....................75c 25064—Ribenška, I. del Ribenška, II. del, moški kvartet ..............................75c 25065—Samo še enkrat, valček Ven pa not, polka, instrumentalni trio ....................75c 25066—Kranjski spomini, valček Luna valček, orkester ................................................75c Na planine, petje, zbor "Jadran" .......................75c 25067—Fantje se zbirajo, moško petje, r----------- 00000<>0<>00000000-0<>000<>000000-C-000- I PISANO POLJE Soooooooooooo j jm^ Trunk oooooooooooo .... _______________ ^ " * --—— * Po ruskem muštru. Klerikalno blaznost in posledice blaznosti je opazil opazovalec, in pri opazovanju v Prosveti pride na vrsto, kakor že neštetokrat, vse, karkoli s& more zapisati na rpvaš kakega klerikalizma, in če bi bil ta rtiagari celo kak — rdeč kleri-kalizem. Ako v rdečem taboru res prebirajo udani rdeči verniki kšihte o najrazličnejših klerikalizmih, jim gotovo začnejo šklepetati zobje, saj g. Molek dozdaj klerikalizma še Ini'zamogel ubiti, in še danes lahko kdo obdolži koga brez ■razlike na barvo, da je n. pr. kak coprnik, in gavge še danes poznajo, ali pa, da ga ima kako galonco v kleti, in klerika-lizem lahko zašnofa to galonco, in . . . še mnogo takih nevarnosti je od strani klerikalizma, in ni čuda, da zašklepe-tajo zobje, ko je ta klerikali-zem tako nevaren. Pri obeh ali morda vseh u-redniških mizah na Lawndalu razločujejo tam, kjer nimajo nobenega tehtnega razloga za razločevanje, prav nič pa ne( razločujejo tam, kjer so najtehtnejši razlogi na razpolago in na mestu, ker bi pač drugače vsaj s — klerikalizmom ne zamogli strašiti. Izrodkov nihče ne more zagovarjati, in izrodki so se dogajali in se dogajajo, ako je kdo toliko pošten, da loči, kjer se mora ločiti, in komu ni sa-mole za natolcevanje. Nazori glede prohibici.je na strani katoliških krogov so g. Moleku prav dobro znani, in lahko bi ločil, ako bi mu bilo za resnico. Ker pa ne vlada razum, temveč srd, črtenje, je konec "klerikalne blaznosti" ta-le: "Poloni prohibieije mora biti tudi polom klerikalizma vsakega kalibra. Pokazalo se je, da ločitev cerkve od dr.žave še ne zadostuje. Priti mora do ločitve cerkve od vsakega javnega življenja. Verska svoboda mora imeti svoje meje, ki!' , .v , . . . i In to se pise in tiska, ne smejo segati cez prag cer- , 0 . ... , , v . ' . ., . .. Mary Supan iz Woodwarda kve, ce hoče Amerika imeti' .„ ,.XT . _ ,■»,,■ . . , . ,, ipise: Nekoč sem Slišala, ko je zdrav socialen razvoi. . . . . v , , ... . ! neki rojak vprašal, da kako j pa pride črv v jabolko, ako ga j bog ne naredi." Ubogi stvarnik i vsega sveta! Ne hotela bi biti na njegovem mestu, ter vsakega črva posebej vtakniti v njegov prostor". Tako je pisano. način lahko do njega prišli, kot je baje delal njihov bog, katerega ni nihče videl", in temu obkoljenemu generalu pride na pomoč rezerva iz Woodwarda s kiklo vred. Pravi, da je "velika noč velikanskega pomena za duhovščino, ki dela biznes s striženjem ovčic in koštrunčkov", za njo je pa ta noč čas hude ženske jezice, ko mora iti na juriš in grizti na vse strani. Jeza, jeza in srd in črtenje. He, he. Sitna roba je jezica, ko farjev noče biti konca, niti ne sporedi, najmanj kvodrov, in ne vere. Jeza pa potrebuje tolažbe, in tolažbo si dela jeza, češ: "Mislim, da nas ne bo nič bolelo, ko nas bodo črvi glodali." Nič,' prav nič, morda tako, kakor koga boli trebuh, ampak kak trebuh, upam, niti zdaj ne boli Mary Supan, hudo pa jo boli — jeza na farje, Boga, spovednico, Trunka . . ., in če Mary Supan v svoji sedanji jezi pravočasno ne poskrbi za to, da jo jenja ta jeza, ji utegne jeza še trgati srce in jo zelo boleti, dasi pred kakimi črv-mi v grobu ni treba ji imeti strahu. Look out. Jezasta amazonka se spravi tudi na — ustvarjenje, in one, "ki so mnenja, da svet se ni sam naredil, ne da bi imel ta vsemogočni prste vmes". Mary Supan je toraj mnenja, da se je svet sam naredil, dosledno toraj, da se je tudi ona sama naredila, ker tega ne bo menda tajila, da je ona del sveta. Mary Supan je sama naredila Maryjo Supan. Se pač pozna, ker vsakdo drugi bi utegnil kaj boljšega stlačiti, a sama pač ni mogla nič boljšega — ustvariti. Morda se začne zdaj še čez to — jeziti. Dokler bo "pisatelj' resnice", Ivan Molek, zbiral okoli sebe take rezerve, kakršna je kikla-sta in jezasta Mary Supan, u-tegne biti vrlo slabo za resnico in za pisatelja. Ne gre morda za kake i zarodke, g. Molek govori o "kle- rikalizmu vsakega kalibra", govori naravnost o cerkvi, o ločitvi cerkve,»o vplivu na javno življenje. Saj se razumemo. Prej se je bobnalo: vera je zasebna zadeva, cerkev se mora od države ločiti, vera je svobodna . . ., vse je premalo, priti mora do "ruskega mu-štra", cerkev mora popolnoma izginiti, potem šele bo g. Molek s prestrašenimi rdečkarji mogel mirno spati, "zdrav socialen razvoj" pa je itak le prašek za — uspavanje. -JVIir hoče imeti zdaj, z bodočnostjo pa naj se tolažijo tisti, ki so naivni dosti, da se pustijo tako — troštati. Rezerva v kikli. Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO. ILL. Nekaj sem zapisal o rezervah, in kako je tedaj, če te nastopajo. Rezervisti sami so zbijali šale, da še konji z ušesi migajo, ko srečavajo — rezervista na cesti. Ali je general v Prosveti vpoklical rezerve, ali pa so nastopile in nastopajo prostovoljno, je vse eno. Dosti je, da nastopajo, in dosti slabo tudi, a to me ne briga, jaz samole konštatiram, da se je prikazala v rezervi tudi — kilda. Mary Supan, saj veste, da je iz Woodwarda, Ia., in tudi njeno kiklo poznate in njen jezik. Tokrat juriša na farje, se razume, na spoved, na Boga, seve, na Trunka, umevno, u-driha na levo hi desno, sa.j vsepolno j^. sovražnikov naokoli, ki "bi radi pisatelju resnice, kot je naš Ivan Molek, za j vrat skočili, ako hi na čudežen Naj bo vesela, da ne dobi takega mesta, ker lahko bi si vtiknila kakega črva še v svoja usta, ki utegnejo biti precej — široka, ko se tako usti, in črve bi utegnila vtakniti v usta na Lawndalu, kjer tako robo radi — tiskajo. -o- — Dayton, O. — Vsled eks-i plozije peči, ki je bila zakurjena s premogom, je pri družini Frank Carder izbruhnil požar ter uničil dom v Leba-nonu, O. Zgorela sta tudi dva mala otroka. Oče, mati in eden otrok pa.so bili močno ožgani. PRODA SE dvonadstropna zidana hiša, s sprostornim base-mentom, pol bloka od slovenske cerkve. Donaša $120. mesečno. V dobrem stanu. Proda se po nizki ceni zaradi odhoda v staro domovino. Vprašajte na naslovu: 1830 W. 22nd Street, Chicago, 111. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za pretnoR — dr in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: ROOSEVELT 8221. Louis Stritar 2018 W. 21st Place, Chicago, III.