nosilec štafetne palice LR Slovenije Hitro se približuje dan, ki ga z navdušenjem praznujejo vsi jugoslovanski narodi — rojstni dan maršala Tita. Za ta praznik je že vse pripravljeno in kakor vsako leto, bodo tudi letos iz vseh republik tekači ponesli štafetne palice s pozdravi in čestitkami maršalu Titu v Beograd. Marsikoga bo zanimalo, kdo bo letos predal štafetno palico Slovenije predsedniku Jugoslavije tov. Titu. Ta čast je letos doletela tov. Bižala Sašo, načelnika partizanskega društva v Kočevju, ki pa je znan tudi kot odličen atlet, predvsem kot tekač na kratke proge. Tov. Bižal je bil rojen leta 1929 v Kočevju in izhaja iz znane napredne partizanske družine. Njegovi bratje so se borili v partizanih ali pa so jih zaradi sodelovanja z OF odpeljali v internacijo in v ujetništvo. Ko so leta 19-13 naše partizanske enote osvobodile Kočevje, je bil Saša kurir pri rajonskem ljudskem odboru. Pozneje, ko so se morali naši partizani umakniti, je bil Sašo z vso družino vred aretiran in zaprt, nato pa poslan na prisilno delo v Nemčijo. Takoj po osvoboditvi je bil sprejet v SKOJ in je postal predsednik LMS v Kočevju, nato pa je bil nekaj časa predsednik aktiva LMS na kočevski gimnaziji. Sodeloval je na mnogih mladinskih delovnih akcijah in se sploh udeleževal političnega življenja v okviru mladinske in študentske organizacije. Razen tega pa je seveda marljivo deloval tudi kot športni in telesnovzgojni delavec — sprva kot tekmovalec ,pozneje pa kot organizator in je še danes eden glavnih in najmarljivejših strokovnih delavcev v razgibanem Kočevju. ■f" l j ■ Pretekli teden je bila v Ljubljani cela vrsta prvenstev ljubljanskih srednjih šol, in sicer v atletiki, košarki, rokometu in vajah na orodju. Med nastopajočimi smo videli tudi nekatere nadarjene tekmovalce, ki niso vključeni še v nobeni organizaciji in bi bilo prav, da bi se zanje pobrigala športna društva ter jim nudila nadaljnjo vzgojo. Na sliki košarkarska tekma med ESS in zobo-tehniško šolo (42:12) ter rokometna tekma med moštvoma ESS in uči-(6:3). Zvezna moška odbojkarska liga Maribor, 13. maja. Danes dofk>ldne je bilo na igrišču v Ljudskem vrtu tekmovanje zvezne moške odbojkarske lige toed domačim Branikom in Mladostjo iz Zagreba. Ojcoli 600 gledalcev je bilo navdušenih nad popolnim uspehom lanskega državnega prvaka, ki so mu nekateri Že prerokovali zaton. Že rezultat 3:0 (15:9 !5:13, 15:7) pove, da so bili Branikovci skoraj za razred boljši. Najboljši je bil zopet Skerbinjek, ki je popolnoma zasenčil državnega reprezentanta Mikino. Sodnik Slanina je bil soliden. Branik je igral v nasledn.fi postavi: Skerbinjek, Tomažič, Šumak, Mikluš, Meršnik, Požar, Filipančič. — Mladost: Tisdi veslaš! so se pofavili Ljubljana, 13. majn. — Čeprav nekoliko pozno, oviralo jih je namreč slabo vreme, so tudi veslači danes pričeli s sezono. Kot vsako leto je bila tudi tokrat prva prireditev Prvenstvo univerz in srednjih šol. Veslači so najprej posedli v čolne in se v otvoritveni vožnji peljali do tromostovja ter dali s tem vedeti Ljubljančanom, da jili bodo sedaj lahko večkrat videli. Žal pa je bilo vseli čolnov premalo, da l)i 'ahko nastopili v tej vožnji vsi veslači. Tekmovanju je prisostvoval tudi predsednik Veslaške zveze tov Boris Kocjančič. Samo prvenstvo je obsegalo tekmovanje četverca s krmarjem in skifov. Na 500 m dolgi progi sta lahko nastopila le po dva čolna hkrati, ker je Ljubljanica preozka. Najzanimi-^ejše pa je bilo srečanje četvercev Srednje tehnične šole. Fo zelo ostri borbi so bili uspešnejši tekmovalci Srednje tehnične šole. Rezultati — elani — skif; 1. Radin 1:00.7, 2. No-y°k 1:03.0, 3. Kramberger 1:05.7; četverec s krmarjem — finale: 1. A K 0:56.2, 2. Arhitekti 1:05.6; ženske — skif: I. Baš 1:12.5. !!!! izdaja 11=1111=1 Leto XII. — Štev. 19 V Ljubljani, 13. maja 1956 ‘lil iii=l!ll!llij 1. conska nogometna liga Časopisno založniško podjetje •Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni uredniki Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča, v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 - Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84 — Telefoni: uprava 21-281 uredništvo 31-694 (Ob nedeljah tudi 31-193 in 10-278) — Celoletna naročnina 400 din. polletna ’00 din IS ‘ilEiiii M i 8 v|/1 Ih iiiip I v 1 ■ h a Odred zasluženo premagal Šibenik — Zastreljana enajstmetrovka — Gledalci so bili ves čas v napetosti Ljubljana, 13. maja. — Današnje srečanje med Odredom in Šibenikom je bilo za goste iz Dalmacije precej odločilnega pomena, simpatizerji Odreda pa so si na vsak način želeli zmage rdeče-belih. To se je tudi zgodilo, čeprav v zadnjih minutah — in Šibenik je menda na ta način prišel ob naslov prvaka conske lige. Toda dogodki na igrišču so bili zelo zapleteni in razburljivi. Katic, Mikina, Lazič, Jankovič, Abduli, Baž.dar, Lukman, Jusin. Po končani tekmi je trener Mladosti Stranic izjavil sledeče: »Slab sodnik je popolnoma ubil moralo našemu moštvu.« O sami igri pa trener Stranič ni hotel povedati ničesar. Po vsem tem izgovarjanju na slabega sodnika bi lahko navedli znan srbski pregovor: »Ko gubi ima pravo da se Ijuti. ..« Trener igralcev dr. Požar pa je izjavil: »Potek in rezultat povesta vse, s fanti sem zadovoljen. Upam, da se bo moštvo tudi prihodnji teden proti Crveni zvezdi in Novem Beogradu borilo tako kot danes.« Crv. zvezda : Lokomotiva 3:0 Republiška moška odbojkarska liga Partizan (N. mesto); Ilirija 1:1 k Ljubljana : Kamnik 1:1 Partizan (N. mesto) : Olimpija 3:2 Ljubljana II : Olimpija II 3:2 »Partizan« Vrhnika : Poštar 3:0 ZENSKE: Partizan (N. mesto) : Ilirija 3:0 Stadion Odreda, vreme sončno in vetrovno, igrišče primerno za igro, gledalcev nad 2500. Šibenik: Bašič, Zorič, Erak, Bla-ževič, Jelenkovič, Tainbača, Šupc, Bego, Škugar, Živkovič Stosič. Odred: Babnik, Medved, Piskat, Žumbar, Berginc, Žižek, ZAravko-vič, Hočevar, Kranjc, Cuban, Berglez. Sodnik: Baču n iz Zagreba, mejna ing. Skalar in Betetto iz L jubljane. Strelci: Cuban v 43. in 84/minuti ter Kranjc v 85. minuti za Odred, Škugar v 68. in Bego v 87. minuti za Šibenik. Odred : Šibenik 3:2 (1:0) Veliko navdušenje je izzval doseženi gol Gubana v 43. minuti prvega polčasa, ko je Odredov napad po dolgem oklevanju vendarle uspešno zaključil številne lepo zamišljene, pa ne do konca koristno izpeljane napadalne akcije. Pred tem pa je bilo že nekaj razburljivih dogodkov. Odred bi lahko prišel v vodstvo že v 3. minuti, če ne bi Berglez iz razdalje približno 5 metrov zgrešil vrata Šibenika. — Štiri minute kasneje je gledalcem zastal dih. Srednji napadalec gostov Škugar, ki je bil najnevarnejši, se je znašel tik pred vratarjem Babnikom. Streljal je v vrata, odbita žoga pa se je nekaj časa vrtela po sami gol-črti, toda gola ni bilo! Za tem se je razvila živahna, odprla igra. Odred je prevladoval tehnično s kombinacijami, Šibenik pa je napadal z nevarnimi prodori. Sledilo je še več lepih akcij, toda brez uspeha. Kljub temu pa so si gledalci ustvarili sliko, da bo danes Odred zmagovalec ... Do 13. minute popolni gospodarji Čim je sodnik dal znak za začetek drugega polčasa, je Odredov napad začel funkcionirati kot odlično namazan stroj in obramba gostov je imela obilo dela. V 46. min. je Bašič požrtvovalno branil ostro streljano žogo Gubana. Dve minuti kasneje je imel le-ta idealno priložnost, pa jo je zamudil. V 51. minuti ga je posnemal Kran jc in tako so se zdaj ona dva, pa zdaj še kdo drugi, menjavali v zamujanju ugodnih priložnosti. Gostje so začeli z ostrejšim obleganjem domačih vrat po 58. minuti, vendar niso imeli -pravih strelcev. Toda že 10 minut kasneje so bili gledalci razočarani. Škugar je po streljanem kotu iz težke pozicije izenačil na 1:1. Odtlej dalje je Odred igral dalj časa precej zmedeno, pobudo pa so imeli gostje. Vendar je pri nekem napadu prišlo do najostrejše kazni (ki po našem mnenju ni bila povsem pravilno prisojena). Zaradi domnevnega prekrška nad Cubanom je sodnik, ki je sicer dobro vodil tekmo, prisodil kazenski strel proti gostom, toda stari »mojster enajstmetrovk« Piskar tokrat ni bil uspešen, vratar je žogo lepo odbil. iyiwii is6si toda 2 točki le za Ljubljano Branik : Ljubljana 0:1 (0:1) Ko je že vse kazalo, da bo ostalo pri neodločenem rezultatu, se je v 84. minuti sprožil med gledalci val navdušenja: Cuban je z nenadnim strelom dosegel zelo lep gol in povišal na 2:1, In ko so igralci komaj krenili iz srede igrišča, je bil minuto kasneje uspešen Kranjc po lepem predložku Zdravkoviča 3:1. Zmaga je biTa dobljena, toda rezultat še ni bil popolen. Tri minute prod koncem so zaradi prekrška na strani domačih gostje po prostem strelu zmanjšali razliko na 3:2. Strelec je bil Bego. Kmalu za tem je sodnik zaključil dokaj napeto in zanimivo tekmo, gledalci pa so pozdravili uspeli Odreda. Čeprav vseh igralcev domače enajsterice ne moremo pohvaliti, moramo reči, da je Odred zmagal zasluženo. Največ so k temu pripomogli" odlično razpoloženi Piskar in Berginc v obrambi ter tokrat zelo dobri Hočevar v napadu. Ta je lepo povezoval akcije napada in smiselno dirigiral igro. Zadovoljil je še Žumbar ter Berglez. O Šibeniku pa rečemo lahko to, da je z današnjo igro pokazal, da za vstop v prvo ligo ni zrel. Zadovoljili so le posamezniki, zlasti Škuga,r in Živkovič ter vratar Bašič. T. B. Stadion v Ljudskem vrtu. Teren odličen. Gledalcev 2500. Sodniki Vunarič, mejna Fant in Bondzulič, vsi iz Zagreba; strelec Gruden v 4. minuti. Branik: Jager, Slana, Petek, Čučko, Gabrijan, Zelezingcr Plaznik, llanzel, Pandur, Dugandžija, Čekov (trener Kodrnja). Ljubljana: Bencik, Pirc, Čretnik, Gruden, Sočan, Čebobin, Šoštar, Perharič, Dolenc, Ilacler (trener Pilej). Maribor, 13. maja. Branik je danes »podaril« važni točki svojemu ni bila lepa in to po zaslugi Bra-nikovik igralcev, ki so brez potrebe vnesli — milo izraženo — preostro »noto« v igro. Vrstili so se" prekrški, na katere so seveda pričeli počasi odgovarjati tudi gostje. Branik nikakor ni mogel urediti svojih vrst. V napadu mu je manjkal poškodovani Elsner, ki je odlični graditelj igre. Pandur se ni znašel v napadu, pa tudi Čekov svoj debut v be-lo-črnem dresu ni opravil zadovoljivo. Gostje so igrali nizko in hitro, čemur slaba krilska vrsta domačih ni bila kos. V drugem polčasu se je stanje popolnoma izpre-menilo. Branik je zaigral odlično, nasprotniku. V prvem polčasu igra žoga jc romala od igralca do igralca in Ljubljana sc jc ves čas prav- Zvezna ženska odbojkarska liga m zmagi Ljubljana, 13. maja — Včeraj in danes so odbojkarice Branika gostovale v Ljubljani. Mariborččankc so v obeh srečanjih zmagale in sc tako uvrstile na prvenstveni lestvici pred Olimpijo in Ljubljano. BRANIK : OLIMPIJA (15:5, 15:9, 15:6) T ekma nas ni zadovoljila. Olimpija, ki je prejšnjo nedeljo odpravila Ljubljano, je bila prav gotovo prepričana, da bo brez težav odpravila Mariborčanke. Toda zgodilo se je prav obratno. Branik jc s pametno igro na- zaprav samo branila, to uspešno — toda ob sodelovanju neodločnih na-(Nadaljevanje na 8. strani) LESTVICA I. CONSKE LIGE lin Ti Zmaga kegljačev Kladivarja . Celje, 13. maja. V celjskem okraju so dokončane zadnje priprave za letošnjo Titovo štafeto. V okraju bo organiziranih nad 40 lokalnih prog v skupni dolžini nad 600 km, ki bodo potekale po vseh vaseh, industrijskih predelih in mestih celjskega okraja. V štafeti )odo poleg članov partizanskih društev sodelovali tudi gasilci na obeh republiških in 2 lokalnih progah. Obvezniki predvojaške vzgoje pa bodo tekli na kozjanskem predelu, medtem ko bodo celjski planinci organizirali štafeto iz vseh pomembnejših vrhov v okraju. Na sedežih občin pripravljajo svečan sprejem, ki pa bo najbolj veličasten vsekakor v Celju. Celje, 13. maja. V proslavo Dneva Tajništva notranjih zadev so se včeraj na kegljišču »Betona« pomerile med seboj v mednarodnem slogu v borbenih partijah ekipe Kladivarja, »13. maja« in Cinkarne. V prvem srečanju so igralci Kladivarja dosegli rekord kegljišča, saj so podrli 391 kegljev. Rezultati — Kladivar : 13. maj 391:370, 13. maj : Cinkarna 304:295. Vrstni redi 1. Kladivar, 2. »13. maj«, 3. Cinkarna. Jug birnl točko za točko, Olimpija pa jc grešila v osnovah. Zmaga Branika je popolnoma zaslužena, čeprav še zdaleč ne moremo biti zadovoljni s prikazano igro. Dejstvo jc, da so igralke Olimpije povsem odpovedale in niso v vsej >skromnosti< pokazale niti tistega znanja, ki smo ga zadnjič videli v igri proti Ljubljani. Za Olimpijo velja: nasprotnika se ne sme nikdar podcenjevati! BRANIK : LJUBLJANA 3:2 (15:8, 5:15, 15:10, 4:15, 15:4) Današnja igra v Šiški se pravzaprav ni v bistvu prav nič razlikovala od včerajšnje. Vsaka ekipa jc s pridom izkoristila prednost vetrovnega vremena in tako se je konec koncev sreča nasmehnila Braniku, ki jc odnesel iz Ljubljane ker štiri točke. Za vse tiste, ki dobro poznajo kvaliteto slovenske ženske odbojke, jc bilo današnje in včerajšnje srečanje znova lep dokaz, da bodo morale naše odbojkarice še veliko vaditi, če bodo bolele znova stopiti na tisto pot, ki so jo pred leti začrtale igralke Gajškova, Fli-sova, Pregljeva itd. OKRAJNI KROS V VELIKIH LAŠČAH Velike Lašče, 13. maja. Okrajna zveza »Partizan« iz Kočevja je v organizaciji »Partizana« Velike Lašče izvedla okrajno prvenstvo v krosu, na katerem so nastopili izbrani tekmovalci iz Kočevja, Dobrega polja, Ribnice, Sodražice in Velikih Lašč. Skupno je tekmovalo 167 pripadnikov »Partizana «in sicer 59 pionirjev, 46 pionirk, 28 mladincev, 25 mladink, 8 članov in 1 članica. Arko Lokomotiva 19 13 4 2 48:18 30 Šibenik 19 11 5 3 41:22 27 Split 19 10 3 6 42:20 23 Odred 19 10 2 7 36:32 22 Rijcka 19 9 2 8 35:26 20 Ljubljana 19 8 4 7 27:30 20 Branik 19 7 5 7 35:34 19 Trešnjevka 19 5 6 8 30:34 16 Scgcsta 19 5 6 8 27:38 16 Karlovac ■ 19 4 7 8 21:25 15 Metalac 19 6 3 10 26:36 15 Nova Gorica 19 2 1 16 19:72 5 ■ : : Gruden, strelec edinega goia Posvet okrajnih načelnikov Zveze »Partizan« Slovenije Moštveno atletsko mladinsko prvenstvo Slovenje Pred durmi je Titova štafeta ***£ SSISi. Ljubljana, 13. maja. Danes dopoldne je bilo v Narodnem domu v Ljubljani posvetovanje vseh na- ninogoboju ter vajah na orodju. Republiško prvenstvo v ljudskem tudi do\o.j sproščenosti in razve- feti, o kateri je bilo tudi precej go~ dn,la:.,.N l-ofo.v O 1* k t • —C y . il . ' • • 1 ° Pokovec 2:46.2; višina: Rozman 131, Drolc 131; daljina: Požar 4.31; krogla; Jenšterle 10.88; disk; Jensterle 27.85, Stepišnik 25.45. V Podpeči je Merčun vrgel kroglo 12.09 m Podpeč, 13. maja. Danes je partizansko društvo Podpeč izvedlo množično tekmovanje za ekipno prvenstvo Slovenije. Nastopilo je okrog 60 tekmovalcev in tekmovalk, ki so dosegli nekaj prav dobrih rezultatov. V goste so povabili tudi mladino iz podjetja LPI, ki se je v manjšem številu odzvala vabilu. Nekateri tekmovalci so do- segli prav dobre rezultate, tako na primer Merčun v metu krogle 12.09 metra in Pristavčeva na 60 m 8.2. Skrajni čas je, da bi tudi v Podpeči dobili primerne naprave in izprašane sodnike. Rezultati — člani — višina: Cimperman 160 krogla: Merčun 12.09; 100 m: Pristavec P* 12.2, Igličar 12.3; 1500 m: Pristavec P. 4:27.0; 300 m: Pristavec J. 42.0; kopje: Cimperman 48.23; mladinci — višina: Alič J. 145; 100 m; Oblak 12.6; 1500 m: Svete 4:44.0; kopje: Lipovec 36.6; 60 m: Oblak 7.5; mladinke — višina: Lapajne 120; 60 in: Pristavec 8.2, Zdešar 8.6, Svete 8.7; 600 m: Pristavec 1:56.0, Svete L. 1:58.0; krogla (4 kg); Turk 9.95. Tudi v Cselfii borba za točke.„ Celje, 13. maja. Medtem ko se v liovar 3.40, Kopje: 1. Kopitar J. celjski okolici in samem mestu še 61.80, 2. Kač 52.40, 3 Debeljak 52.31; „ ter še čla- zacije in se bomo zato na'ta "posvet ;®Z LL Jrl? ^ s J ^ ™ehh ,k.ot celjski'okolici 'in samem mestu še 61.80, 2. Kač 52.40. 3 Debeljak 52.31; ni komisije za ideološko-vzgojno in v prihodnih številkah. še večkrat kroglaJ13.79 m d isk^42 55^n° in kop" Tedn<^ vrste tekmovanja v^krosu, ki 1000 m:JVluškatevc 2:43.3, 2. Ban "L “viuioip, z.a ivriuonA/- V Z51 propagandno delo pri Zvezi fizan« Slovenije. Predsednik ^ piLUVWm dULmj ‘"diSftTSS Ye"bflVaTtX“l ’ •*’» '<**« ” *om—m pr.en. - * u. a v/ Ul IV V cu &.VL Sl>- propagandno lidne. Prvi tek Stamejčičevc v novi i t 1X1 sl ni leMio-vzgojno aeio in da more bilo dovolj načrtno in dovolj in- javnost najtesneje sodelovati 1 LCIJ J1V1H V VV1 d J j J VI11 V II CZ OIV KJ l\ . X. l'v X J.JU, <5. / J tl točke v moštvenem prven- gore 12.81, ženske — 60 m: 1. šiško- .Troti 1 I n tl X Itt/iv, ti.M .. TT/W» TO O I) O T T _ o 4. tenzivno. je pa ta dejavnost nadvse mi organi 'v »Partizanu« pomembna. Po dveh referatih, ki spremljati njih delo« V Mariboru skoraj 300 lekiaivsiesv V četrtek je bilo ua stadionu Maribora srednješolsko prvenstvo v atletiki v izvedbi društva učiteljev in profesorjev telesne vzgoje, ki je zelo dobro uspelo. 297 tekmovalcev je dokaz, da je zanimanje za atletiko med mladino večje in istočasno tudi zagotovilo za boljše čase, ki se obetajo mariborski atletiki, seveda če bodo društva znala vključiti rola- Ssraršis ni bilo težko dino v svoje vrste. Doseženi so bili zelo dobri rezultati. Največ tekmovalcev so imele na startu klasična gimnazija 49, ESS 38 in učiteljišče 53. Najboljii rezultati — dijaki: — 100 m: Vidovič (ESS) 11.6, Skaza (II.) 11.8, 1000 m: Pak (II.) 2:41.8, Krcvarič (SKS) 2:43.6, Vitina: Jezernik (SGS) 170, Vrenko (I.) 160, daljina: Jezernik (SGS) 5:85, krogla: Vidovič (ESS) 13.86, Kasjak (učit) 13.36, 4 X 100 m: učiteljišče 48.0; prstni red ekip: 1. učiteljišče 6.6=- ? IT. S. 6.462, 3. klas. g. 5.455; dijaki 60 ni: Lubej (III.) 8:2, Vobič (učit) 8:2, ooO m: Knez (ESS) 1:29.8, Ermenšek (III.) 1:34.0, višina: Ugarkovič (II.) 130. Boldirjev (ESS) 130, daljina: Lubej (lil.) 4.97, Unter-rnjter (V.) 4.74, krogla: Kodrič (ESS) 9.08, Ledinek (klas) 9.05, 4 X 100 m: (III.) 55.0, ter budno lepo predstavila. Videli smo še en zanimiv poskus: prvi nastop Marije Knez na 800m. Ocena: zelo uspešno. Ob hitrejšem prvem krogu bi bil rezultat že lahko precej bliže znamki 2:20.0. Vsekakor lep in vzpodbuden uspeh, če upoštevamo, da je bil dosežen brez ,posebne priprave za to disciplino. Med moškimi je presenetil »povratnik« Černe, za njim tudi niso zaostajali Lenart, vec 7.8, 2. Petauer 8.3, 3. Jager 8.4; 200 m: 1. Siko vec 26.4, 2. Petauei 28.0, 3. Slamnik 28.8; 800 m: 1. Bela j 2:51.4, 2. Vizjak-Rcpovž 2:55.8; disk: 1. Pristovšek 35.22, 2. Kač 33.22, 2. Kač 33.15, 3. Škornik 30.70; kopje: 1. Horvat 27.10, 2. Jezernik 27.03 3. Planinc 26.08; daljina: 1. Jager 4.68. 2. Rečnik 4.64, 3. Bitenc 4.58: krogla: 1. Pristovšek 10.70, 2. Ljubljana, 13. maja. V vrsti srednje- ----------- 1---’ -■—* * ,x —v.... u**.f zz.u, šolskih tekmovanj je bilo na programu klas. 57.9. Vrstni red ekip: 1. III. g. 6.715, tudi liuhliansk-n erpdnlnčolclzn __i__ O TTCČ* c. -700 -7 1_I ----- --v u - - ----- -tunu tudi ljubljansko srednješolsko prvenstvo v vajah na orodju. Znanemu državnemu mladinskemu prvaku Cerarju ni bilo težko in je zanesljivo zmagal, vendar pa sta se ^ tudi P’-"'-- m Vrtačnik prav dobro držala. Med mladinci je nastopilo 9 vrst, pri mladinkah pa 11. V splošnem so bili letos tekmovalci temeljiteje pripravljeni kot lani, zlasti sta pri mladincih ugajali vrsti I. gimnazije in Gradbene srednje šole s svojo Izenačenostjo. Rezultati — mladinci, posamezniki: Cerar (II. g.) 38.80, 2. Pleško (I. g.) 38.10, 3. Vrtae-nik (I. g.) 37.40, 4. Korenčan (GSS) 36.60, 6. 6. Breznik (TSŠ) in Aplenc (I. g.) 36.io. Vrste: 1. I. gimnazija 205.30, 2. GSS 204.70, 3 učiteljišče 202.90, 4. TSS 197.00, 5. II. gimnazija 181.50 itd. Mladinke — posameznice: 1. Bužga (VII. g.) 39.90, 2. Velkavrh (ESŠ) 39.35. 3. Kotnik (VII. g.) 39.25, 4 Prusnik (klas. g.) 39.20, 5. Kaukler (ESS) 38.70, 6, Blažič (II. g.) 38.65,. Vrste: l. klasična 224.20, 2. ESS 220.35, 3. VII. gimnazija 212.00, 4. učiteljišče 211.85, 5. vzgoj. srednja šola 206.45, 6. II. gimnazija 206.00. Dve novici iz Maribora Maribor, 13. maja. Danes je bilo v Mariboru klubsko tekmovanje Branika v Tenisu. Predvsem se je izkazal mladi Toš, td je porazil Rataja 8:6, 6:3 ter Horvat, ki je premagal Berganta st. 6:3, 6:4. Včeraj so bile v Mariboru prve tekme za »Rokometni pokal«. Nekaj rezultatov — moški; i. gimn. : vaj. šola 16:5, ženske: Branik A : Branik B 20:0, Branik C : ESS 19:1. K istemu tekmovanju se je prijavilo tudi 20 ekip JLA, ki bodo tekmovale najprej med seboj, potem pa se bodo najboljše spoprijele z najboljšimi srednješolskimi in ostalimi moštvi. Ženske: Branik : Radar (Trb) 79:16 (39:8) Kovinar (Mrb) : Partizan (Rače) 3:1 (2:0) LETO XII. štev. 19 Stran 2 2. ESS 6.700, 3. klas. g. 5.755. V Mariboru primanjkuje atletskih sodnikov Maribor, 13. maja — Včeraj popoldne sta mariborska kluba Branik in Maribor izvedla prvo kolo ekipnega prvenstva Slovenije za mlajše mladince in množičnega prvenstva Slovenije. Vsak klub je nastopil na svojem igiišču in sicer Maribor s skupno 43 tekmovalci, Branik pa jih je imel na startu 45. Za obe prireditvi je bila značilna ista slabost — namreč, premajhno število sodnikov. Mladinci Maribora so zbrali 8.428 točk, Brani-kovi pa ????? točk. Važnejši rezultati s tekmovanja AK Maribora — 100 m: Skaza 11.5, 300 m: Mlakar 40.0, 1000 m: Novak 2:48.0, daljina: Skaza 5.96, krogla: Krunič 12.73, disk: Ledinek 35.38, člani — krogla: Kasjak 13.15, kladivo: Markež 48.52, Ledinek 44.72. Pri Braniku pa so bili najuspešnejši — 300 m: Jntršnik 40.1, 1300 m: Polner 4:20.1, daljina: Bolko 6.22, troskok: Bolko 13.37, krogla: Vidovič 12.20, ienske — 60 m: Vobič 8.4, 600 m: Škof 2:01.5. Najprej so se spoprijeli reprezentanti celjskih šol za naslov okrajnega prvaka v atletiki. Pri moških in ženskah je ekipna zmaga pripadla I. gimnaziji. V moštvenem prvenstvu Slovenije je bilo doseženi it nekaj prav dobrih _____ rezultatov. Stanko Lorger je poka- Kač’ 10.ll, "viŠina:‘Batič 136 2. zal svoje sposobnosti tudi v skoku Leskovšek 135, ekipno prvenstvo v višino kjer je v prvem poizkusu mlajših mladincev 100 m: Koželj Tratnik in “Sluga oVvte n7e- -7°C™' n? i2'7: 300 m: Koželj 40.3; 1000 m: skočil 180 cm Rezultati — moški — m, - -*0 Pres™et,I Andrej Vipot- Ban 2:44.3; višina: Šketa 155; da- metrov. Seliškar 52.3, Htb 52.4, Sta- metrov pa so se zlasti odlikovali mladinci, ki so dosegli vrsto dobrih rezultatov. Na moštvenem prvenstvu je nastopilo skupno 181 tekmovalcev, od tega 108 moških in x , , , - ------------ 73 žensk. Organizacija je bila do- so sko mladmsko prvenstvo, na katerem kaj boljša kot v preteklem tednu, n"s,nnlli --- vreme pa je bilo vetrovno in zaradi tega, zlasti v tekih, niso bili dose- Novcga.mesta’ ..n i • m . ffimnnzi in ir n so at- mejčič (vsi O) 53.4; 1000 m: Pavčič C. (O) 2:46.0, Muhič (S) 2:47.0; 3000 metrov: Tratnik (O) 8:54.4, Svetina (O) 9:08.2; višina: Sluga (L) 180, Žgalin (O) 170, Novak (O) 170, Jovan (S) 165; troskok Pangeršič (S) 12.19; palica: Križ (S) 340. Pogačar (S) 330. Tome (O); krogla; Križ (S) 11.41, France (S) 11.00; kopje: Le- i.30: kladivo: Fr,mre (Sl Ir- zi>rah 45.96C nart 54.36, ......... ......, (vsi O) 48.30; kladivo: France (S) 58.70; ženske — 60 m: Stamejčič 7.8, Bajželj 8.0, Perišič (vse O) 8.4, Kavčič (S) 8.5, Gojkovič (S) 8.5; 200 m: Bajželj (O) 28.1, Hauptman (O) 29.2; 800 m: Knez (O) 2:26.2, Kovač (O) 2:37.0: 80 m ovire: Bajželj (O) 12.4: višina; Čibej (O) 125, Kovač (O) 125: daljina: Bajželj (O) 4.86, Perišič (O) 4.45; krogla Kotlu- Potrč 175 cm v višino Novo mesto, 13. maja. Včerajšnje okrajno olsko mladinsko prvenstvo, na katerem so nastopili dijaki gimnazij iz Črnomlja ter Učiteljišča, Trgovske šole in gamnazije iz Novega mesta, je dokazalo, da so naboljši gimnazijci iz Novega mesta, ki so zbrali 6676 45.960 at le- *0t"k" Dijakinje istega zavoda so prav ’ dosegle prvo mesto, sai so zbrale nad 12.00 Stamejčič (vse O) 11.00; disk; Kotlušek 42.55, Hudobivnik 36.28. Usenik 31.57, Ška rabot (vse O) 54.50: kopje: Kotlušek 41.45, Stamejčič 34.86, Usenik (vse O) 28.42. Danes dopoldne je nastopila v slovenskem moštvenem prvenstvu tudi ženska sekcija ŽAK Ljubljane. XT ................ linje 27.003 točke. Istočasno so sc pomerili v prvem kolu ekipnega prvenstva LRS tudi mlajši mladinci, ki so zbrali 8745 točk. Rezultati: okrajno prvenstvo sred- — njih sol: mladinci 100 m: 1. Jan 11.5> 12.11; 4 X too m: Črnomelj 51.1. Mladinke 2. Stefančič (oba I. g.) 11.8. 3. Suk 60 m: 1. do 2. Kotnik (Cim. N. m.) — Riu (Le) 11.81000 m: Ban (Mlš-Store) (Uč) 8.8; S00m: Goršin (Gim. N. m.) 1:34.5: tako dosegle prvo mesto, saj so zbrale nad 5000 tov k. Omembe vreden je rezultat mlajšega mladinca Potrča, ki je preskočil 175 cml Boljši rezultati: mladinci — 100 m: Peterlin (UČ) 11.8; 1000 m: Simonič (Črn) 2:44.7; višina: Potrč (Gim. N. m.) 175; daljina: Musič (Črn) 5.66; krogla: Potrč (Gim. N. m.) šek 13.79, Usenik 13.56. Hudobivnik ®an (MIS-Store) (Uč) 8.8; m m: Goršin (Gim. N. m.) i:34.5; 12.00, Stamejčič (vse O) 11.00; disk; 2. Vuk (M. g.) 2:47.4, višina: višina: žunič (črn) 126: daljina: Svetliči; 1. Fratnik (I. g.) 165, 2. Podgoršek 160, 3. Tratnik (oba II. g.) 160; daljina: 1. Hudolin (Uč.) 566, krogla: 1. Sadar (I. g.) 12.97, 2. Podgoršek (II. g.) 12.89, 4 X 100 m: II. gimnazija 49,5. Učiteljišče 49.6, ekipni vrstni red: 1. I. gimnazija 6785, _______ _______,____________TT . —......j--------- 2. te. Na startu je bilo le manjše j _ ^l,II1,na,ZILa ^627, 3. Učiteljišče tevilo tekmovalk, pomembnejši re- „ Mladinke: 60 m: 1. Bitenc 8.6, llltat; Tin n , »tnhn tl . Z. O 2. CVIlKI (obe TT. 1*1 8 6 t ATLETIKA V LITIJI Litija, 13. maja. — Danes je bilo v Litiji I. kolo republiške atletske lige. Atletski klub Litija je nastopil brez nekaj svojih najboljših tekmovalcev. Kljub lepemu vremenu so bili doseženi le povprečni zultati pa so naslednji: 69 m: Požar 8.6. Pivk 8.7; 899 m: Pivk 2:44.4, PRVI KAJAK SLALOM V CELJU Celje, 13. maja. — Veliko število Celjanov, ki se je zbralo danes dopoldne na obeh bregovih Savinje,. je lahko opazovalo kvalitetno tekmovanje v kajak slalomu, na katerem je nastopilo 35 tekmovalcev iz 4 društev. Rezultati — moški — kategorija F-I. 1. Zadel 192, 2. Žižmond 200, 3. Stovieek (vsi B. d. (Gim. N. m.) 3.95; krogla: Kožar (Uč) 9.06; 4 X 100 m: Gimnazija Novo mesto 59.5. Prof. Glonar V ROKOMETU NAJBOLJŠI ČRNOMELJČANI Nodo mesto, 13. maja. Včeraj je bilo izvedeno okrajno šolsko prvenstvo v malem rokometu. Nastopilo je 6 moških in 4 ženske ekipe, ki so se pomerile med seboj v 21 tekmah. Tekmovanje je trajalo ves dan. Prvo mesto so zasedli dijaki in dijakinje gimna* .r11 pvv^iuciii Zjiaihlmici ^vv, j. atoviccK vsi n. d. mosK-i iuu m: l. Lonrer 10 9 v ^ v - elani: 100 m: Penebšek Cveto Močnik Lj) 202 točki; ka(e- Kopitar M 11.3 3. Kopitar L 114- =rečanto solidno pripravljeni in večkra 12.1; 400 m: Ponebsek 54.7; 1500 m: gorija kanu C-2: 1. Brata Bernot višina: 1. Brodnik 180. 2. Lora-er v°^ T„!LLr™,za.-P[« Kopitar 4:48.0; višina: Štrus in Le-binger 154; krogla: Tomažič 11.32; članice — 60 m: Premk 9.1; višina: Skobo 120; disk; Baumkirher 27.95; krogla: Premk 7.57; daljina: Premk 391 cm. gorija kanu C-2: 1. Brata Bernot 204, 2. Zavadlal-Stoviček (obn Cveto Močnik, Lj) 271: šolski leseni kajaki; 1. Oblak 300, 2. Šalej 304, 3. Ulbing (vsi Celje) 439 točk; ženske kategorija F-l: Cvikl (C. Močnik, Ljubljana) 407 točk Jug 2. Cvikl (obe II. g.) 8.6. 3. Ocvirk (I. g) 8.6: višina: 1. Batič (I. g.) 138 2. Debeljak (ESŠ) 135, 3. Leskovšek (II. g.) 135; 500 m: i. Rehar (I. ------------- g.) 1:28.8. 2. Lipovšek (II. g.) 1:30.0, zije iz Crnomlia-daljina: 1. Rečnik (I. g.) 463, 2. Debeljak (ESŠ) 433. krogla: 1. Ocvirk 9.56, 2. Tončič (obe I. g.) 892. 3. 4X100 m: 1. II. gimnazija 56.2, 2. I. gimnazija 56.91 ekipni vrstni red: Ljubljana, 13. maja. Sinoči Je bila po 1 I. gimnazija 6132. 2. II. gimna- Cekinovim gradom v Ljubljani medna zija 6083. 3. ESŠ 5472, 4. Učiteljišče rodna košarkarska tekma reprezentan 5127. J gluhih med Francijo in Jugoslavije Francozi sq bili ves čas boljši nasprotni) Prvo koolo moštvenega prvenstva In tudi zasluženo zmagali s 50:32 (23:17) LRS: moški 100 m: 1. Lonrer 10 9 °pazili smo’ da so bili Francozi za t< b - * srečanje solidno pripravljeni in večkra FRANCOZI boljši višina: 1. Brodnik 180, 2. Lorger 170, 3. Debeljak 168; krogla: 1. Golc 12.69, 2. Polutnik 12.64, 3. Brodnik 12.18; 400 m: 1. Vipotnik 51.4. 2. Zupančič 51.9, 3. Kopitar M. 52.8; 3000 m: 1. Važič 8:40.4, 2. Gajšek 9:13.6, palica: 1. Lešek 3.70 2. Ve- kar dobri košarkarji. Jugoslovani so bili borbeni, toda opazilo se je, da niso imeli za seboj skupnega treninga. Organizacija tekmovanja ni bila najboljša, zato bi želeli, da bi za takšne in podobne priložnosti merodajni organizatorji posvetili tudi »obrobnim« dogodkom večjo pozor* nost. Na obisku pri Odredovih atletinjah la mio-giiar-slarl... a bsiešob Kotluškova je letos prepričana, da bo vrgla kroglo 15m! Košarka ima vedno več pristašev V republiških in nižjih ligah bo sodelovalo 133 ekip e • Lanska sezona je bila za Odredove atletinje nekako nesreč- metrov. Mislim pa, da je tek na Tudi letos bomo imeli republiško tekmovanje v košarki. To je že deveto prvenstvo Slovenije, na katerem nastopa 66 članskih, 27 ženskih, 23 pionirskih in 15 mladinskih na. Dosegle so sicer mnogo odličnih rezultatov, zabeležile so 80 m z ovirami za Drago še moč- ekip. Tekmovanje je razdeljeno v precej nastopov v državni reprezentanci, toda enega izmed ciljev, nejša disciplina. Skakala lx> seveda več skupin. V na jvišjeim republi- škein okraju. n ja se navdušujejo tudi moštva iz Gorenjske. Zato bodo na turnirju v jeseni tekmovale ekipe iz Radovljice!, Bleda, Krope, Trzina, Kamnika in Tržiča. Po istem načinu se pripavljajo tudi košarkarji v gori- osvojitev državnega ekipnega prvenstva, zaradi znanih dogodkov v Zagrebu niso dosegle. Letos je bilo slišati, da se zopet zelo resno pripravljajo in tudi prvi rezultati so to potrdili. Zaradi tega sem se nekega dne tudi v daljino in tudi tu bomo bliškem tekmovanju, ki je razdel jemo rda zabeležili nov rekord, čeprav no na vzhodni in zahodni del, bo no bo kakih posebnih priprav. tekmovalo 11 moških in 10 ženskih Bajžljev« se bo pripravljala na eki;p. ovirah in v daljino. Lani je na ovi- V vzhodnem delu nastopajo: Ma-„ . . . . , , rali lepo napredovala. Tudi letos rlbor. Branik, Celje. Rudar (Trbov- . Ozimu je precej trenirala, v zad- lahko pričakujemo dobre rezultate, Ije) in Proletarec (Zagorje). V za- T-ejamskem stanju«. Komaj sem sto- njem času pa toliko kot se mukoli vendar šele kasneje, ker je v pre- padni skiro i n.i pa tekmuje 6 moštev: v stadion, sem zg zagledal lepo doslej. Lahko pričakujemo nadalj- cejšnjem zaostanku s treningom. Triglav (Kranj), Odred. »Partizan« .ev>lo atletov in atletinj na tre- nji napredek, pa ne samo v krogli Morda je najbolje trenirala Knčzo- — Medvode, Svoboda (Lj.), Domžale ^dpra.vil na stadion za Bežigradom, da se na licu mesta prepričam o ‘dejanskem stanju«. Komaj sem sto- dosegia daljino 15 m v metu krogle! Kaj pa pravd njen trener? »ingu. Ko pa sem prišel nekoliko ampak tudi v disku •nižje, sem moral ugotoviti se — Mladinci bodo letos nas-topiilj na dveh turnirjih, prvi trije iz vsakega turnirja bodo tekmovali v finalu. Med mladinkami imamo starejše im mlajše mladinke. Y prvi skupini bo nastopalo kar 10. ekip. Tudi za pionirje je poskrbljeno, saj bodo tekmovali za prvenstvo Gorenjske, Ljubljane, Zasavja, Celja, Maribora in Postojne. Tu ne bo Pi- da sem nekoliko z motil. To niso bili Mlet; in atletinje Odreda, ampak dudenti Višje šole za telesno vzgojo, M so imeli pod vodstvom svojega Profesorja Jožeta Šturma uro atletike. No, sami nepoznani obrazi tudi niso Mi. Dobrih športnikov, tudi atletov, med njimi ne manjka. Men-da ie dovolj, če omenim, da ie bila jPcd najbolj prizadevnimi pri vadbi ’°ka z ovirami državna rekorderka v metu krogle Milene Usenik. . Napotil sem se k prof. Šturmu, ki mi je kar takoj povedal, da ni-tonr izbral najboljšega dneva za °Bisk. »Vreme je sicer lepo, toda včeraj smo imeli tekmovanje in ne . lin kopju, kar va> ki od nje letos pričakujem živ- in »Partizan« — Postojna. Tudi čla- na In c ga turnirja. Ža zaključek pa f°iiPrVM tekmovanja tudi ze po- ljenjske rezultate. Kot kaže lx> po- niice bodo nastopale v dveh skupi- naj omenimo še to, da je KZS usta- Je Ppstavula za cilj dobrin tip tekačice, kot je bila Ste- nah Na Štajerskem področju: Ma- novila košarkarske centre, ki so že -------------" •' ' ' - " --- - " začeli s tekmovanjem v okviru občin in okrajev. KZS je torej dobro premislila, k--ko je treba pristopiti k praivilni propagandi za razvoj košarke po Sloveniji. Dejstvo je, da pri začetnikih sicer še ne bomo mogli videti kakšnih vrhunskih podvigov, toda trdila. Nada si potovanje na olimpijske igre in za dosego tega oiilja bo seveda preteklo še precej znoja. Je seveda fanovičeva, torej z;j vse proge do ribor. Rudar. Celje iin izven konku- 800 m. Čeprav se ne bo pripravljala renče Branik, ki je član zvezne lige. , , , - - - i. - i . .za 800 m. zna marsikoga zelo preše- V zapadni ligi pa bodo nastopale 4 eden stebrov nase zenske ekipe, saj netiti. Upam. da bomo tudi letos ekipe iiz Ljubljane: Odred. Svoboda, pr,naša s svojim, rezultat, res lepo lahko računali s Sonjo Simo, ki se Olimpija. Ljubljana in še »Parti- eaJ netili. Upam. da ^bomo tudi letos ekipe iiz Ljubljane: Odred. Svoboda, „ ., 0lahko računali s Sonjo Simo, ki se Olimpija. Ljubljana in še »Parti- slevito točk.« . „ je ob koncu lanske sezone tudi po- .zan« — Postojna ter Jesenice. To je Ko smo že pri metalkah, se nekaj škodovala, bila pa bi zaenkrat se naivišje republiško tekmovanje, besed o ostalih. I ret j a metalka pri vedno nenadomestljiva. V ekipi bo- oofeg tega pa ie poskrbela Košar- Odredu je Lenka Hudobivnik. Spe-OLalist je za disk, pa tudi v krogli ni slaba in marsikatera ekipa bi zelo nujno rabila tretjo Odredovo metalko. Napreduje nekoliko počasneje, kar pa n, nič čudnega, saj je disk znan kot najtežja tehnična disciplina. Tu imamo tudi še škara- do morda naostopile tudi še neka- karska zveza. Sloven i ie še za regio- dovol j je. da se je mladina opri je-tere mlajše tekmovalke, kot sprin- nalno tekmovanje 1 iubilSanske co- la te priljubljene športne panoge, ne samo po večjih mestih, temveč tudi po vaseh, okrajih in občinah. Pri vsem tem bomo morali biti ču- terka Valantov« ter tekačici na 800 ne. Tu bodo nastopale ekipe iz Je- metrov Hauptmanova in Kovačeva.« sepie. Škofič Loke. dalje Olimpi-i« Tl. Ljnhliana IT. Novo mesto in yam, kako bo danes kaj z udeležbo botovo, ki je prišla v Ljubljano iz na treningu.« No, nekaj bom že iz-vedeil, sem si mislil, i.n se takoj lotil ‘Zasliševanja« trenerja Odredove Zcnske cki.pe. Gorice. Je zelo nadarjena, seveda - .. pa letos kakšnih izrednih rezultatov besedah njihovega trenerja. Prof. še ni pričakovati. Trenirala bo Sturm mi je povedal še nekaj EKIPA TRENIRA KOT ŠE NIKOLI Vrhnika! KZS‘pa ie’šla še dalje. Za- jexi. kajti navdušenje je res sicer Tako je pred menoj »zdefilirala« -radi Popularizacije košarke veliko, toda po pmh,porazihjahko celotna Odrcdova ženska ekipa, nekatere dejansko, druge pa samo v bo nn Štajerskem in v Zasavju turnirski način tekmovanja. V to «d>- ka: kmalu tudi navdušenje zbledi. KZS lx> skrbela za redno, načrtno za- predvsem ovire in kopje, pa tudi nimivih stvari. Smatra, da je ekipa precej boljša kot lani im da bo šla z večjimi upi v državno ekipno tekmovanje. S treningom je že dovolj težav, saj je v ekipi toliko kvalitetnih atletinj i.n to ravno v tehničnih disciplinah, da je dela oeiz glavo in da se kar ne more več posvetiti iv tolikšni merj posameznim tekmovalkam, kot bi bilo to potrebno. Uspešno pomoč je dobil v slušataljlci Višje šole za telesno vzgojo Kosir-nikovi, kj je prevzela trening začetnic, ki jih je tudi 20. Z ekipo mladink letos mi dosti računati, saj jo bodo sestavijaile skoraj izključno moč je bodo uvrščene ekipe iz Ra- in pametno vadbo pri vseh teh števen. Murske Sobote. ITrastmkn. T.i- vilnih klubih in po svojih močeh t; je' Slaven iških Kanile. Velenja, vsestransko podpirala predvsem ti-ŠoStanin. Kladi var iz Celin. Kovi- ste klube, ki bodo na svoji razvojna r iz Štor in Svoboda iz Trbovelj, ni poti potrebovali čim več podpore. Za takšen turnirski način iekmova- .Sujo1- Svatina, popolne začetnice. V delu je sicer kaj. Odgovor? z- ________ -.M.... -• _____.-1.-1 I - ^TZorlnr, narti Pot po službeni dolžnosti me večkrat privede v središče Pomurja, v Mursko Soboto. Priznati moram, da so Sobočanci v telesnoozgojni dejavnosti precej živahni. Vprašam po >Partizanu«, kako in l„ M. gonilna sila... ra pionirje, i pri plavalcih, pa še drugod. Skratka, ta ' murskosoboški posebnež je takšen, da bi mu lahko rekli »deklica za vse*. Vsega se loti, vsepovsod je voljan pomagati. Začne z neko idejo, se ogreje zanjo in _______ jo tudi izpelje * do konca! Tako je še mnogo težav iin marsikaj bi se »Redno vadimo, igramo košarko bilo s pionirsko nogometno šolo. Ko - - - - - - - ---• -- -- x- so organizirali to solo lani, je on prevzel vodstvo, naredil učni načrt, privabil še ostale vzgojitelje, vadil sam in — uspel. NK Sobota je za pionirsko šolo dobil priznanje s strani NZS in letos že drugič poizkusil z njo, pa jo tudi uspešno zaključil. Pionirji so v obeh tečajih Odgovori so jasni in precej pove- pridobili mnogo koristnega. I ladala — - ...... pa je tudi stroga disciplina: ce je vodja šole Svatina zvedel, da je kdo od pionir jev slab pri učenju, mu ni dovolil obiskovati nogometne šole, dokler ni popravil uspeha. Sam je vodil strogo kontrolo nad tem neka " terim pa pri učen ju celo pomagal. pri treningu dalo še izboljšati, toda gojimo atletiko, pozimi pa se tudi v primeri s preteklimi leti, je sta- smučamo...« nje še kar zadovoljivo. Prof. Šturma Se znajdem med nogometaši in veseli zlasti to, da dela večina de- brž smo o živahnem razgovoru: klet z veliko voljo in požrtvoval- »Ze drugič smo organizirali no-nostjo im da še nikoli ni bilo taks- gometno šolo za pionirje, ki je po-neiga vzdušja v ekipi. Atletinje so vsem uspela. Sedaj mnogi od njih se navadile trenirati tudi v slabem že nastopajo o prvenstvu ...« vremenu, o čemer pred leti človek Odgovori so jasni in precej še spregovoriti ni smel. jo. Toda kjerkoli povprašam po Zvedel sem dovolj. Razpoloženje najbolj agilnih delavcih, me preseje očitno zelo optimistično in sedaj neti tale odgovor: je j>redvsem na atletinjah, da naj- »To je pa prav gotovo naš »Sujo preij s treningom, potem pa z rezul- ...« taiti dokažejo, da nimajo v svojih In kdo je ta »Sujo*? Slavko Sva- ZS&SSrM.tMiiBB 5 Si ?.*->;* rti,,, , dr£,i. II. M. kan,. , pr, K Sabo,,, k,ar ,rea,- ^ trenerski organizaciji Slovenije, kjer mu dajejo za njegovo delo vse priznanje. Pa to še ni vse. Čeprav ima j)recej zahteven poklic — pri »Petrolu* je prodajalec goriva na črpalki, najde še vedno dovolj časa, V četrtek popoldne je bilo na sta- klicanih in nepoklicanih« na igri- (ja pomaga pr; »Partizanu«, pri no-dionu letošnje srednješolsko prven- šču. Rezultati: dijaki — 100 m: Po- gometaših in plavalcih, pa še sam slivo Ljubljane v atletiki. Okoli 150 nik.var (Kam) 11.5, Solarevič (IX) aktivno nastopa. dijakov in dijakinj se je borilo za 11.6, Valant (IX) 11.8, lOOOm: Trat- ya neclaono akademijo murskoso-nastove poediinskili moštvenih prva- niik (IX) 2:36.1, Ingolič (V) 2:40.4, koškega >Partizana* je pripravil kov. Lahko rečemo, da je letošnje Repič (Gozd) 2:44.2 višina: Cikal akademijsko sestavo, ki so jo izved- iekmovanje zelo dobro uspelo. Ve- (GSS) 170, Drašler (ŠOU) 170, Jelen pripacjniki JLA, na minulem Zeliko število nastopajočih in to ta- (T->b) 165, daljina: Cilial 6.07, Ioni- tošnjem okrajnem prvenstvu v smuko po številu posameznih tekmoval- kva.r (Kam) 6.05, Valant (IX) 5.92, čanju jp aktiDno nastopil v teku cev kakor tudi števdo šol (med di- krogla: Cihar (GSŠ) 15.4a, Urh mCf} čjani mnogn pa si prizadeva, jaki je nastopilo 19 šolskih ekip, (IKS) 13.66 Petrovič (TSS) 13^4^ ([a fri ožioel tudi kolesarski šport, med dijakinjami pa 14) ter zelo so- 4 X 100 m: IX. g. 46.0, vSb 48.1, loS za katerega ie v Pomurju precej —------ ----- —— drugih disciplinah bo dragocena l^Lni rez ulita ti pričajo o tem, da 48.7, moštveno tekmovanje: 1. IX. g. zanimania. dehi celotne garniture, se bom pa rezerva. Tretja metalka kopja je je atletika tudi v srednjih šolah v 7393, 2. TSŠ 6599, 3. GSŠ 6514, 4. IKŠ F ‘ p f NK lSaJ zadovoljil s Tvojimi izjavami. Škrjančeva, ki je doslej bolj malo precejšnji meri že pognala trdne 5681, 5. V. g. 5528, 6 Kamnik 5114, „ , , . J . , - lam vidim rekorderko Mileno Use- trenirala in bo zato boljša šele v korenine. Boljši tekmovalci so sicer dijakinje — 60 m: Valant (II) 8.6, , ... , , ° . Bikovo. Kaj misliš, kako bo kaj drugi polovici sezone. Nekoliko se jz tega ali onega atletskega kolek- T ribi Žan (Kam) 8.7, Vrečko (TSŠ) 8.8, T Snhnt! lek>s z njo?« bo pripravljaila tudi za mnogoboje, tiva, kljub temu pa so nekateri ne- 500 m: Miizori (Kam) 1:26.0, Hauipt- , J'A-n Na moje vprašanje mi je profesor Medtem sta se na terenu pojavili poznani dosegli solidne rezultate, man (TSŠ) 1:27.0, Kovač (HI) 1:28.9, p , . I. • u) Sturm pojasnil, da je Milena ob še dve atletinji, ki ju lahko prišle- Na splošno lahko trdimo, da je bila višina: Kuntarič (VIII) 140, Snu tek - Lekhc zi vse* vnirebovaU k.on f 11 lnnclzn c n 7/\n r» i« l« Vzvtzv m p- 1 . 1 ov i_ _• 1 •_: 1—^ n>imn oItto tiio t o / t? c č' \ 4 ta v»nXlr/v 4 xi\ dni n. laKsmn y ae Klic za d set poireuooau Atletika ima v srednjih šolah že trdne korenine Kotluškova meče kroglo. »No, če ne bom videl danes Ali bo šlo letos čez 15 m? --j1- : : -------se i> med »stebre«. To sta bili pri- kvaliteta letošnjega prvenstva višja (ESŠ) 130, Vrečko (TbŠ) 130, dalji- .... ta*a kroglo 14 m, potem pa so se jateiljidi, a obenem nasprotnici D ra- kot v preteklih letih. V moštvenem na: Šušteršič (Sani.tl 4.49, Škrjanc se 0 n”10*111 krajin precej.. Načele težave. Pozimi si je nekaj- ga Stamejčič in Marjana Bajželj, tekmovanju pri dijakih je zmagala (VIT) 4.31, Trbižan (Kam) 4.16, kro- kTat poškodovala nogo m dolgo ni Olimpijski kandidat Stamejčičeva je s precejšnjim naskokom IX. gimna- gla: Škrjanc (VII) 9.90. Abromič ^ogla trenirati. Sedaj pripravlja t>j,]a že pozimi v odlični formi, kar zija, ki ie imela v svojem moštvu (Kam) 9.25._ Rupar (Učit.) T. B. 8.96, 17.319, 3. Partizan 16.813, 4. Sarajevo 16.613, 5. Kladi var 16.589, 6. Mla- ®ele ddber mesec in je njena forma j€ dokazala s svojimi rezultati na večje število znanih atletov. Neko- 4X60 m: VIT. g. 43.5, V. g. 35.8, T. jfAt .ss A*ts,i*ss°15,5.s*io8'st- hitrost je dobra Morda je danes se toda kaj, ko so ljubljanske ulice gimnazija z dokajšnjim naskokom 4. I. g. 4811, 5. Učit. 4691, 6. V. g. "bor ^ 9 Odred 15T22 1LOJ5vo- Bekoliiko prezgodaj za rekorde zato jako neravne, da si je poškodovala zasluženo osvojila prvo mesto. Med 4364. ^ "Plis_e pozneje proti koncu n0g0 Kmalu se je pojaiviila z nogo posamezniki so seveda najbolj uga ozon e. Zc danes pa lahko vrže na „ »v.(n « T,ron«n rrom ,o Kiirv 7n • i. i . i *. * _ i • _ i .».n o n. n hi n n u ®nem treningu tudi 50 metov nad 13 metrov.« KOTLUŠKOVA MED ROKOMETAŠICAMI v mavcu in s treningom je bilo za jfl[; bolj 'ali manj znani atleti in nekaj časa konec. Pa tudi to je pre- atletinje kot Ponikvar, Solarevič, šlo in danes zopet pridno vadi vse filial, Drašler, Tratnik. Ingolič, Va-mogoče od starta, teka čez ovire in la,nlova. Škrjančeva, Šušteršičeva in skoke v daljino. Vodi Crvena zvezda Preteklo nedeljo se je pričelo mla- boda 13.988. Splošna ugotovitev .za ekipe mladink pa je, da so vse po vrsti precej slabše kot lani, saj jih je večina zbrala tisoč ali j>a še več točk manj kot pa v prvem kolu lanski ga tekmovanja. Prvo mesto lam lova. SKrjanccva, ouMc.siccva m i reieKio neueijo sc je pi uuch, un°jre>n, telovadnic, te- z uporabo navedenega drobnega iovadjiso, dragih naprav, blazin, orodja. Člani Društva učiteljev zog m ostalih učil. Dobrih pogo- ju profesorjev telesne vzgoje jev za uspešen pouk telesne vzgo- LRS so že pripraviti vaje, ki bi je se v doglednem času ne bo- jih lahko na teh seminarjih pre-mo„m vsa k z vsa kini. metašev. . ta n?c™ ref « va^Uo m pndo- „ . . bivajo obenem turnirsko rutuno. Po- Res je, da košarkarji „n odboj- znej,e bodo dobili trenerja, ki bo karji Olimpije porabijo precej de- delal z reprezentančno skupino tek-narja za svoja tekmovanja i.n to movalcev. obiskal pa jih bo tudi upravičeno, gaj nastopajo v zveznih zveznj kapetan im trener Palada V ligah. Vendar smo mnenja, da bi počastitev spomina prezgodaj umr----------------------------------- lega Tedi j a Voglarja, častnega predli H c tp 7 p nnrnvnnli-----------sednika kluba, bodo izvedli mladi n- ** ®ki spominski turnir, za katerega je d eniška zveza Sloveni je namenila dragoceno stalno prehodno darilo. J Zaščitn znak je jamstvo za kvaliteto* izdelkov TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA „ E L A N “ V BEGUNJAH izdeluje vse orodje in naprave za atletiko, kakor diske, krogle, kopja, kladiva, bombe, stojala za skok ob palici in v višino itd. Pred nakupom zahtev-jte v tovarni podrobne informacije žima r, Ljubljana, Kamnik, Olimpija nastopajo tista »moštva, ki danes že in Jesenice. — V mariborski sku- premorejo solidno tehnično znanje, pini bodo prav tako nastopala šte- V ljubljanski skupini bo še najbolj vil n a moštva, tekmovanje pa orga- »vroče«. »Partizan« jz Novega me- ssmm mmsiši Emmm mmmm mmwm torih še danes naideš tu in tam co do ugleda pa si bo društvo žago- svojem poslu in dovolj iznajdljivi, fičar Papiirni&ir Kam,tik in Mlal ^ anar- »timpija ali Ljubljana, ne različna mnenja.' Čeprav v anketi tovi-lo samo s svojim de-lom in svo- da bodo znali pois-kati za kmečko (K ra ni) V dra^i roni n-i so- • i iT2?1.1 kri|zcm, temveč po- niso sodelovali vsi tisti partizanski jimi uspehi. . mladino najbolj privlačne vadbene deluieio: Prešeren »Partizan« Krim ^k“*a|a isto, kar hoče doseči novo- dclavci. ki smo jih povabili (večkrat Kdo pa naj pomaga širiti in usta- oblike ter se prilagoditi njenim že- Ljubljana II Elcktra Olimpija lij 1’V , 5“artiza'n«. Moči mariborskih pismeno in ustno) in bi njihov de- navijati vaška društva v tistih k ra- Uam. Cene gre drugače, je za prvo Jesenice in »Partizan«-Vrhnika! lež morda napravil anketo še po- jih, kjer jih še ni, To bi bila nred- »vabo« lahko dobra le preprosta Poleg te osrednje republiške lige polnejšo, j-e anketa vendarle dose- vsem naloga Okrajnih zveiz »Parti- žoga z mrežo za odbojko ali pa sa- pa bomo imeli še consko in oblastno gla svoj namen: zanimanje zanjo zan« in pa močnejših, že utrjenih mo — nogomet na vaški poljani, Tud.i conska liga se deli klubov ne poznamo, zato bomo morali ob drugi priložnosti kaj vec spregovoriti o odbojki v tem predelu Slovenije. Pri ženskah bo v je bilo v vrstah partizanskih delav- vaških 'društev, kj bi morala nad Okoli te napreprostejše oblike vad- ljubljansko in mariborsko skupino. Prvi con' Prav tako »vroče«. Vsaka rt.. .1 ..L « f V! 1 vi, 41 ni., « L rt 1 ! XI. ' __' 1_ ‘ v • rw» l, #1 -rt .rt rt, rt. .1. _. ! - _ . 1 i j .. 1 ! * rt rt rt V«- . ’ . . . __ ■ n o r\ n«? /ht 1 , T-fc V Ali! ti i /im n trAti.i lot* be pa bodo sposobni vaditelji sča- y ljubljanski skupini bodo nasto- naP°vwl je Preuranjena vendar soma znali uvesti tudi vse ostale pajj,'. Elektra. Prešeren Grafičar, smo mnenja, da ima morda »Parti-vadbene elemente in nripomočke ter »Partizan« - Kropa Ljubl jana II* 2,611 < 1Z Novega mesta le nekakšno s tem napravila vadbo zares vse- Olimpija 11 Poštar in »Partizan«-’ prednost pred ostalimi. Napovedati strano, načrtno in množično. — - . Vrhnika. Tudi consko ligo maribor- karkoli, za moške, v conski in olb-ske skupine organizira mariborske lastni ligi pa je še prezgodaj, ker podzveza. Preostane torej še oblast- dejansko še ^ne poznamo njihove na liga. ki se deli v prvo i.n drugo moči. Za začetek naj morda za; cono. V prvi coni bodo tekmovali: pišemo še to: če so se posamezni »Partizan«-Ježica, Kamnik II. »Par- klubi odločili tekmovati v tej ali ti,zan«-Kočevje in Olimpija UT. — on:i ligi, potem naj vztrajajo do V drugi coni pa Papifničar. Preše- konca, saj bo njim v korist, vsej ren II. »Partiizan«-Tržič in Mladost slovenski odbojki pa samo v- po- Mladinski sodniki ■ nova zamisel Ko zasledujemo delovanje podveze nogometnih sodnikov Ljubljana, vidimo, da se je odbor te Podziveze usmeril v pravilno smer. ^afel je namreč prirejati tečaje za Bove nogometne sodnike. Dosedanja praksa je pokazala, da n.i bilo najbolje, ker so posamezni odbori Pridobivali sodnike le v mestih, Mer je nogomet že na višji stopnji razvoja. Tako je prišlo do dveh ekstremov: v Ljubljani. Mariboru, Kclju in Kranju ni takšnega pomanjkanja sodnikov, medtem ko se to na podeželju občutno opazi. .. ?o dveh uspelo zaključeni h tečajih. kjer je ljubljanska nogometna Medtem ko pozorno zasledujemo Prvenstvena nogometna tekmovanja conskih in republiških lig, je tudi ated »malimi« v podzvezah zelo živahno. V okviru ljubljanske nogometne Podzveze se odvija še nadalje p reto! oster boj v I. razredu, med mladinci jn pionirji, medtem ko so mo-sWa II. razreda že zaključila svoje tekmovanje in dobila prvaka posameznih skupin. Prav zanimivo je" v I. razredu. Olimpija je že delj časa na prvem mestu, toda zasledujejo jo kar tri moštva: Poštar, Svoboda iz Ljubija,-"e ter Domžale. Čeprav bi po trenutnem položaju lahko govorili o dveh kandidatih za naslov prvaka, Se resno potegujeta za ta naslov še dya omenjena kluba. Velik skok na-Prej je naredil Poštar, ki je v jesenskem delu »čepel« nekje na sPodnji polovice lestvice. Položaj so si popravile tudi Domžale in zato je nastala pri vrhu prava gneča. Med mladinci se že nekaj nedelj menjavata v vodstvu Ljubljana in Odred. Več možnosti za osvojitev naslova prvaka ima Ljubljana, ki ho nastopila v prihodnjih kolih z mžjimi nasprotniki, medtem kb se Odredil lahko izmakne celo drugo mesto, na katerega prav resno računa io tudi Domžale. Občutna kazen -za*slovenske sodnike Disciplinski odbor pri Zvczj nogometnih sodnikov Jugoslavije je nedavno kaznoval slovenske zvezne sodnike Gvardijančiča, Erliha in Janežiča s prepovedjo sojen in za daljno dobo. Na tekmi med Hajdukom jn Partizanom so namreč podaljšali prvi polčas za 4 minute. Toda iztočene kazni so dokaj hude. Gvardjančič ne bo smel soditi tri mesece, Lrlili in Janežič pa po en mesec. To je seveda precej občutna kazen, ki n* najugodneje odjeknila med slovenskimi sodniki. , Isti odbor ie kaznoval tudi Trajana Ivanovskega s 5 meseci, Vašo Stefanoviča pa z enim mesecem prepovedi sojenja. Ta dva pa zaradi lega. ker nista dovolj odločno preprečila grobe iigre nekaterih igralcev na prvenstvenih tekmah zvezne nogometne lige. podzveza pridobila skoraj 50 novih sodnikov, se je odbor odločil, da bo v teku tega meseca začel z novim tečajem — prvim te vrste v držav — s tečajem za nogometne sodnike-mladince. To nameravajo izvesti predvsem na -srednjih šo-lah in v vseh krajih, kjer gojijo mladinski nogomet. Odbor ljubljanske sodniške podzveze je stopil v stik z mladinsko komisijo NZS in izvedel primerno propagando med srednješolsko mladino ter ori učencih v gospodarstvu. Doslej se je prijavilo že okrog 15 mladincev, kar je za začetek .zadovoljivo število. Tečaj bo trajal dober mesec. Na njem se bo- V ret ni red v mladinskem tekmovanju je trenutno naslednji: Ljubljana 33 točk, Odred 32, Slovan 25, Domžale 24. Krim itd. Kot smo že prej rekli, so enajsterice II. razreda, kd so tekmovale v treh skupinah, že zaključile svoje prvenstvo. Prvaki so postali Belo-krajina. Javornik in Kamnik. Ti sedaj že igrajo kvalifikacijske tekme za vstop v I. razred. Najuspešnejša je trenutno Belokra jina. kj je premagala Javornik s 6:1. Kamnik pa s 3:2. Na drugem je Javornik, proti kateremu je izgubil Kamnik s 1:6. Tako se bosta verjetno Belokra jina in Javornik uvrstila v I. razred. Lestvica I. razreda: Olimpi ja 12 9 1 2 32:14 19 Pošta r 14 9 t 4 31:23 19 Svoboda 12 8 1 3 38:27 17 Domžale 13 7 2 4 38:22 16 Litija 13 5 4 4 37:25 13 Papirničar 12 5 3 4 25:30 13 Svoboda (D.) 14 3 3 .8 27:34 9 Partizan (K.) 13 => 1 7 23:32 9 Sava 13 0 1 13 17:60 1 Nešportna gesta Bolj, ko se prvenstvena tekmovanja bližajo svojemu koncu, tem več zapletov nastaja, zlasti v ljubljansko-primorski ligi. Zdaj se pojavi s protestom ta, zdaj oni klub. Minulo nedeljo bi morala biti na sporedu prvenstvena tekma med Krimom in Izolo. Napovedana je bila za deseto uro dopoldne, toda Izole na igrišče ni bilo. Vendar se je vodstvo Izole že nekaj dni prej obrnilo pismeno na NK Krim, da bi začetek tekme prestavili in sicer zaradi tega, ker Izola ni mogla dobiti prevoznega sredstva. Krim na to ni pristal, Izola pa je ponovno intervenirala. Igralci Izole so se kljub temu odpravili na pot in v nedeljo, ko so bili že na poti, so bili pri Krimu telefonsko obveščeni, da bodo prišli, seveda z nekaj zamude. Predstavniki Krima pa se na to niso ozirali; igralci so se zbrali na igrišču, sodnik je po 15-minutnem čakanju odžvižgal in, ko so prišli na igrišče Krima igralci Izole ,so bili neljubo presenečeni. Tak postopek Krima zasluži vso grajo, saj meri na nešportne odnose in zato je ukrep sekretariata NZS, da se igra ponovna tekma v četrtek popolnoma pravilen! do mladinci seznanili z zgodovino nogometa, s pravili nogometne igre in pravi.lniiki, sodelovali pa bodo tudi trenerji, ki bodo prikazali tehniko m taktiko igranja. Ob koncu tečaja bodo mladinci opravil j izpit, s tem pa si bodo pridobi 1 i pravico za so ja n je tekem na sredn ješolskih tekmovanjih ter podobnih tekmah nižjega ranga, seveda ob nadzorstvu izprašanih sodnikom. Zamisel je prav dobra. Odbor pod zveze n ogo me t n vli sod n i kov Ljubljana želi s tem pridobiti v svoje vrste mlade sodnike, ki bodo imelj na ta način — ko bodo seveda izpolnili starostno dobo — vse pogoje, da postanejo dobri nogometni sodniki. Če pa hi se tj mladinci ne vključili v sodniške vrste, jim bo pa tečaj koristil, da bodo vsaj dobri nogometni poznavalci in funkcionarji v nogometnih organizacijah. Takšnih funkcionarjev, ki zares poznajo pravila igre in pravilnike, v našem nogometu še občutno primanjkuje. Uspehi torej vseka-kor ne bodo izostali. XXI. KOLO ZVEZNE LIGE ,,B&k$Q&ska" tekma v Beogradu V sredo so zvezni ligaši odigrali XXI. kolo prvenstva, ki tudi tokrat ni minulo brez nekaterih presenečenj. Med ta štejemo prav gotovo poraz Partizana v tekmi z Radnič-kim ter zmago Bodočnosti nad Velečem v Mostarju. Ostale tekme so se zaključile s pričakovanimi zmagami favoritov, čeprav je Hajduk srečanje z Dinamom v Zagrebu nesrečno izgubili, kajti imel je več možnosti za dosego golov. Vsa ta srečanja so bila več ali manj precej razburljiva, na tekmi med Partizanom in Radničkim pa je prišlo celo do mučnega incidenta, kakršnega v zadnjih letih ne pomnimo. Izzval ga je Milutinovič, ki_ je napadel vratarja Radničkega Ljujiča, ta pa ga je knockouti ral. Seveda sta bila oba igralca takoj .izključena. Zanimivo pa je, -da je branilec Pavlovič, ki je zamenjal Ljujiča, brac.il še mnogo bolje in ‘tako je uspelo Raduičkemu zmagati. Ta tekma je imela zelo hiter odmev — kar je tudi svojevrsten rekord — pri disciplinskem sodišču NZJ. DS je namreč kaznovalo Milutinoviča s trimesečno prepovedjo igranja, Ljujiča pa z desetmesečno prepovedjo nastopa. Dva meseca prepovedi igranja je dobil tudi igralec Prolelerja Kolakovič zaradi grobo igre na prvenstveni tekmi s Crveno zvezdo. Poraz Partizana bo verjetno precej vplival na njegov končuj plasma, saj mu je Crvcna zvezda že ušla za tri točke. Rezultati so bili naslednji: BSK : Zagieb 2:0 (1:0), Partizan : Radnič-ki 3:4 (3:3)), Vojvodina : Sarajevo 4:1 (2:0), Proleter : Crvena zvezda 1 " (0:2), Dinamo : Hajduk 1:0 (0:0). Željezničar : Spartak 2:1 (1:1), Ve-lež : Budučnost 2:4 (2:2). Gneča v prvensivu M P L R o d i v o j e Markovič: Moji pasžu&ažci PRENOS OB KOSAVI Onstran glavne tribune na današnjem igrišču JLA sem prenašal pred leti srečanje med Crveno zvezdo in Partizanom. Bilo je zelo hladno, igrišče je bilo pokrito z debelo snežno odejo, pri tem pa je seveda tudi znana kosava neusmiljeno brila v lice. Prav gotovo ni bilo laliko vzdržati pri takšncyn neurju. Veter je udarjal v membrano mikrolona, kar je povzročalo pravo grmenje. Odločil sem se stopiti v malo kolibo, ki je bila poleg mene, da na ta način olajšam sebi delo, poslušalcem pa prenos. Čeprav imam navado, da v začetku povem pod kakšnimi pogoji prenašam kakršnokoli tekmovanje, ob tej priložnosti tega nisem storil.1 Zakaj? Če bi povedal, da so me nagnale slabe vremenske prilike v takšen položaj, bi prav laliko kdo neslano pripomnil: »To me prav malo briga, saj nisem kriv, da imaš takšno delo.« Prav pri tem prenosu sem imel neverjetne težave, ker je bila ves čas na steklu, za katerim je stal moj mikrofon, ledena skorja. Pri delu mi je pomagal tehnik Dušan Dimič, kii je sproti brisal okno. In tako se je pripetilo, da sem neke dogodke videl dobro, druge pa zopet slabo ali prav nič. Po tekmi pa seveda takoj komentarji: »Poglejte ga, kako lepo je govoril, ko je napadala Crvena zvezda, a kako slabo, ko je bil v napadu Partizan!« Tantalove muke, s katerimi se jo boril pri prenosu napovedovalec, niso bile nikakršno opravičilo za poslušalce, pa čeprav bi jim razložil vse težave, ki so se pojavile med napovedovanjem. MAČKA Z MIŠJO Nekoč je Partizan visoko zmagal nad Crveno zvezdo. Nekoliko pred koncem tekme, ko je bil Partizan povsem gospodar na terenu, sem ob prenosu dejal — priznam, da precej grobo — da se Partizan igra s Crveno zvezdo kot mačka z mišjo Nekaj dna kasneje je uprava Radio-Beograd a dobili a dopis, v katerem sta me dva navijača.— povsem jasno, čigava sta bila — obtoževala »zlorabe službene dolžnosti«. V pismu sta navajala, kako je mogoče in kako sc sine tehnično najboljšemu in najbolj izdelanemu moštvu v državi očitati, da se nekdo z njimi ig kot mačka z mišjo. Ob drugi priložnosti sem se spet zameril navijačem Partizana. Dejal sem, da je bila neka njegova zmaga nezaslužena. Spet je prišel na upravo Radia sličen protest, v katerem so pisci navajali na dolgo in široko, kako klevetam, lažem in podobno. Vidiite torej, da z navijači ponavad.j ni dobro zobati češenj. Seveda pa so navijači Hajduka, kot se mi zdi, najbolj razburljivi. Njim je najteže ustreči. Če rečem n. pr., da sodnik ni prisodil kazenskega strela v korist Hajduka, tedaj navijači Hajduka že govorijo: »A, seveda, če je on priznal, potem sta bila to prav gotovo dva kazenska strela ...« Zato se navijačem ponavadi izogibam. Če me pa že ob kakšnih medsebojnih srečanjih vprašajo, kateremu klubu sem bolj naklonjen, potem jim običajno povsem mirno in hladno odgovorim: »Za državno reprezentanco.« To pa jim seveda ne zadostuje. Eni me obtožujejo, da sem za ta klub. drugi za drug. vsak od njih pa »zanesljivo ve,« »ima povsem točne dokaz«, da navijam za ta im ta kluh. Za veliko večiino prijateljev Crvene zvezde sem »okoreli Partizamec«, za skoraj en a ko število navijačev Partizana pa sem seveda »zakleti Zvezdaš«. Seveda pa mi malokdo verjame, da je meni predvsem do tega, da bi dal dober prenos ali dobro reportažo. To velja zlasti za srečanje med klubi. Če gre pa za nastope naše reprezentance, potem pa (sem, kot sem že omenil, »navijač« za našo reprezentanco. Tedaj se počutim bolj sproščenega in se ne morem zameriti niti tej niti oni skupini navijačev. (Dalje) Med sindikalnimi moštvi je živahno Tekmovanja sindikalnih nogometnih enajsteric so se minulo soboto že začela. V Ljubljani nastopa šest moštev, in sicer TELA, »Sloven.ija-šport«, SKIP, Žetjezniška tiskarna ter moštvi gluhih in Akademskega kolegija. V I. kolu so bili doseženi naslednji rezultati: TELA : Sloveni jašport 7:2 (4:0), SKIP : Gluhi 2:4 (2:1). Proti tekmi TELA : »Slovcnlja-šport« je »Sloveni jašport« vložila protest, ki bo verjetno upoštevan, kajti v moštvu TELA je nastopil igralec, ki je registriran pri Krimu. Te tekme so vzbudile pri delovnih kolektivih veliko zanimanje. »Ne štejte tako glasno, sicer se bo še prebudil!« Graje vredno Nogometna liga enajsterica Branika ie pretekli teden odigrala »prijateljsko« tekmo v Krapini. Domačini so na vsak način želeli doseči ugoden rezultat in so v surovih napadih, ki jih neodločen sodnik ni znal preprečiti, občutno poškodovali Elsnerja, Dugandžijo in Jegerja. Elsner bo dalje časa nosil nogo v mavcu, Dugandžija ima poškodbo na lestvicah, d oči m pa je Jeger dobil močan udarec z nogo v vrat. MALTA »Čez 15 cini boste šli tja dol,« je dejal Giorginl. Tesei se je poglobil v poročila iti tiho razmišljal. Malta! Malta je otok, katerega obrežje je večjidel težko dostopno: visoki bregovi in strmoglave stene. Edino pristanišče La Valetta nudi idealno naravno sidrišče, ki ga je 'zpopolnil človeški genij. Zalivi, zajede, vodni rokavi se jtoste več kilometrov ob straneh osrednjega polotoka, na katerem stoji mesto in ki deli vodovje na dva dela: veliko Pristanišče in zaliv Marsamuscetto. Dostop v La Valetto z niorja je ponoči kaj težaven, ker ni videti strmih skalnih bregov. Naravnim oviram je človeška roka dodala še vojaške obrambne naprave: številne jeklene podvodne mreže, signalne mreže z rudarjem in hidro fon s kinu napravami. Postojanke lahkega orožja s hitrim navzkrižnim ognjem flad prehodi itd. Ta otok je bil nož, zasajen v telo same Italije. Strateško je ogrožal varnost zvez z Afriko. Mar ne bi bilo učinkovito maščevanje za križarke, potopljen v Tarentu, če bi »pustošili luko La Valetta? Vstopil je ordonačni podčastnic in pozdravil: »Kliče vas poveljnik Moccagatta.« Mož je imel tisto pojočo govorico iz Južne Italije. Te-Sei je dvignil glavo, .potem pa odgovoril: »Takoj pridem.« Podčasnik je odšel. Kapitanu f ra ga te Moccagatti je bila Poverjena delikatna naloga, napasti Malto, pri čemer bi sodelovali dve enot MAS, osem površinskih torped iti dve >$vinji«. Slednjima je bila namenjena posebna naloga. Tesei je našel Moccagatto v Giorgi.ni j e vi pisarni. . »Vem, da se zelo zanimate za angleško trdnjavo,« mu le rekel talcoj spočetka. »Seveda vas bomo vzeli s seboj. A katero nalogo imate raje: uničenje podvodnih mrež ali napad na podmorniške baze? Potrebujem ekipo, k,i bi v La Valetti uničila mreže ob vhodu v kanal St. Elmo.« Tesei je odgovoril: »Sam bom šel s Pedretti jem.« »Druga »svinja« bo operirala proti Ma rsamuscetto,« je nadaljeval poveljnik. Koga želite poslati?« Govoril je počasi, kot da bi mu bilo žal. Kak nesmisel, si je mislil, uporabljati »svinje« za take namene. Delati bi morali sami in s presenečenjem. »Poročnika Costo,« je predlagal Tesei. Skupaj so proučili nalogo letalstva, ki naj bi tudi sodelovalo pri akciji. Čas napada H naj bi bil ob 6.00, dan I pa 26. julija 1941. Dan pred napadom se je iz luke Avguste iztihotapilo malo b rodov j e. sestavljeno iz vojne ladje DIANA in dveh torpednih čolnov ter se napotilo proti jugu. Morje in vreme je bilo ugodno. Skalna, stroga in trdna italijanska zemlja je izginjala na obzorju. Poveljnik Giobbe je poveljeval osme rim, površinskim torpedom, ki so bili trenutno razmeščena na krovu DIANE, nekdanje Musolinijeve jahte. O polnoči se ie DIANA ustavila kakih 20 milj pred Malto. »Svin ji« so preložili na enega izmed MAS. ki , je z njima odbrzel proti otoku. Potem so s škripci spustili v vodo površinska torpeda. Drugo za drugim so pod vodstvom Giobbe ja počasi odplula proti mostu St. Elino. Osem razorov se je stezalo v temo in na površini zarisalo široko srebrno pot. Pršec je bičal obraza pilotov jn oglušujoči hrup motorjev jim je napenjal živce. Malta je bila že v začetku vojne opremljena z radarjem To noč so presenečena radarski operatorji ugotovili, da se površinska sovražna sila približuje otoku. Malo pred polnočjo so zabrneli alarmni zvonci in lovci so se pripravili. da vzlete ob prvem svitu. Kmalu je prispela vest. (la se cilje ropot motorjev hitri h čolnov vzdolž severovzhodne obale. Obalna obramba, pristaniške baterije in žarometi so se pripravili, da vstopijo v akcijo. Malo pred zoro so opazili razor, ki se je približeval St. Elmu. Kako miljo pred vhodom v La Valetto se je MAS ustavil. V vodo so spustili prvo »svinjo«. Tesei se je poslovil od Goste. »Precejšnjo zamudo Imamo,« je opozoril Pa rodi, ki je vodil MAS. Glede na predvideni načrt kombiniranega napada so imeli kako uro zamude in Tesei ne bi imel dovolj časa, da bi se umaknil učinku eksplozije, ko bi vžgal z eksplo- zivom napolnjeno torpedovo konico. Če pa bi podaljšal čas vžiga, da bi se lahko vrnil na MAS, ki bi ga čakal dve milji od mostu, tedaj pa bi eksploziv« prepozno eksplodiralo, da bi se površinska torpeda še za teme prebila preko ovi.re, »Domnevam, da bom do mreže prišel pravočasno. Ob 4.30 mora mreža zleteti v zrak in zletela bo. Če bo pozno, jo bom takoj sprožil.« je dejal Tesei. Stisnil je zobe. Pa prigoda je bila v nasprotju z zdravim razumom in čas. ki ga je imel na razpolago, da doseže zapreko, je bil odločno nezadosten. Potem bi v Supermarini zlahka zatrjevali, .da to smešno orožje prinaša le razočaranja. (Dalje) ^1 ■ A /*V I Z fN ■ T E anisefia @ slivenskem namiznem tenisu Ali lahko res govorimo o krizi slovenskega namiznega tenisa? Svoj prispevek k naši anketi je poslal tudi univerzitetni docent dr. inž. Aleš Strojnik, ki je igral namizni tenis že pred vojno, aktivno pa sodeluje še sedaj. Ker je nastopal že pred vojno, so mu razmere, ki so vladale takrat v slovenskem namiznem tenisu, dobro poznane in bo zato njegov prispevek s te plati zelo pomemben. »Povabljen sem bil, da povem nekaj misli o vzrokih, ki so privedli do današnjega stanja v slovenskem namiznem tenisu in o sredstvih, ki naj temu od pomor e jo. Ko sem to v spodnjih vrsticah storil, se zavedam, da je vsaka analiza te vrste že v principu nepopolna, saj je nemogoče na omejenem prostoru, ki je na razpolago, obseči vse komponente, ki tu vplivajo. Svoja razmišljanja bom razdelil na dva dela: v prvem bom analiziral današnje stanje, v drugem pa pokazal sredstva, ki naj bi po mojem mnenju vodila k izboljšanju. Predvsem se mi zdi važna ugotovitev, da v našem namiznem tenisu krize sploh ni. Cesto se sklicujemo na tistih nekaj let (1935... 1958) pred drugo svetovno vojno, ko sta Ilirija in Hermes z igralci Marinkom, Weiss-bacher jem, Lazarjem, Kos mi no in še nekaterimi predstavljala vrli jugoslovanskega namiznega tenisa. Bralci vedo, da se v športu če-sto dogodi, da kak narod nenadoma zavzame posebno visoko mesto v določeni panogi, nekaj časa to mesto obdrži, potem pa se spet pogrezne med ostale. To se je zgodilo tudi pri nas. Toda — in v tem je nemara eden glavnih vzrokov za slabo stanje našega namiznega tenisa neposredno po vojni — niti Ilirija, ki se je itak tik pred vojno razpustila, niti Hermes nista vzgojila naraščaja , ki bi izkušnje njunih vrhunskih igralcev spremljal in nadaljeval tradicije. Njuni najboljši igralci v splošnem niso niti tedaj, niti po vojni, učili in vzgajali mlajšega rodu. Mladina je odraščala po mnogih drugih man j pomembnih društvih, izolirana od obeh vodilnih klubov. Vojna je pri nas potem še raztepla naše najboljše igralce, tako da do 1945. leta naš namizni tenis ni vreden omembe. Nasprotno sta ostala centra namiznega tenisa Zagrab in Subotica doživela med vojno boljšo usodo. Bivša »NDH« je omogočila, nekaterim igralcem izdaten trening in tudi v Subotici, bi je tedaj spadala pod Madžarsko, takratno namiznoteniško velesilo, so bile razmere nekoliko ugodnejše, kakor v Ljubljani. Razumljivo je zato, da sta Zr ;,eb in Subotica takoj po vojni prevzela vodstvo v državi in ga šele polagoma izpuščata iz rok na račun Beograda, Opatije in še nekaterih drugih mest. Slovenija se je tik po vojni znašla povsem na tleh. Nastopanje in izginevanje ali reorganizacija nekaj ljubljanskih klubov, vse delano brez načrta, prestopanje igralcev iz kluba v klub in celo iz mesta v mesto je sčasoma preneslo središče namiznega tenisa na Gorenjsko, kjer so Jesenice in zlasti Kranj z bolj dalckovidno kadrovsko politiko, vzgajali močan naraščaj. Danes imamo razen na Jesenicah in v Kranju tudi v Ljubljani dva močna kluba. Kočevje je v novejšem času tudi pritegnilo nase pozornost in slednjič je tudi nekdaj močni Maribor zopet pričel z delom. V primerjavi z drugimi jugoslovanskimi klubi stojita dva slovenska med prvimi desetimi ekipami v državi nekako v sredini. Omenim naj. da je tik pred vojno Mladika iz Ljubljane zasedala približno isto mesto. Če smo pravični, moramo priznati, da to mesto nekako ustreza vlogi, ki jo igramo Slovenci v jugoslovanskem športu nasploh. Zato o kakem nesorazmerno slabem položaju, o kaki krizi v našem namiznoteniškem športu, če pogledamo vse z nekoliko višje in širše perspektive, ne smemo govoriti. S tem pa seveda ni rečeno, da moramo biti s svojim mestom zadovoljni. Da pa bomo videli, kaj je treba storiti, da se obstoječe stanje izboljša, si ga oglejmo podrobno. Podatki, ki jih lahko navedem, izvirajo v glavnem iz obeh ljubljanskih klubov Odreda in Ljubljane in s turnirjev, ki so bili v zadnjem času v Ljubljani. Verjetno pa razmere drugod niso dosti drugačne. Razmere, v katerih trenirajo danes igralci obeh imenovanih klubov, so tako neprimerno boljše od onih v predvojni Jugoslaviji in tudi od onih v_ prvih povojnih letih, da je primerjava komaj mogoča. Najvažnejši rekviziti, žogice, so igralcem Slovenci pred vojno osvojili na enem samem državnem prvenstvu prvo mesto v moških ekipah (Ilirija), prvo, drugo in četrto mesto med člani (Marinko, Weissbacher, Lazar), prvo mesto med mladinci (Lazar) in prvo mesto v dvojicah (Žiža-La-zar) ter sta imela oba zmagovita kluba, Ilirija in Hermes, skupaj le tri mize. Vendar je treba npošte- za n j koristno. Tako n.pr. vidimo, da imajo nekateri mlajši igralci od pretreniranosti že povsem šablonsko igro s sicer izdelanimi, a stereotipnimi udarci. Število ur, ki jih igralec lahko prebije pri mizi, je najmanj 2 do 5-krat večje, kakor pred vojno. Ta ugodnost pa ima tudii svojo zelo nevarno stran. Ne mislim pri tem poudarjati tega, da je namizni tenis, kakor se goji pri nas, že načeloma od vseh športov najbolj zdravju škodljiv in čvrstosti naroda najmanj koristen šport, temveč mislim na njegovo vlogo pri zanemarjanju igralčevih osnovnih dolžnosti. Morda je na Gorenjskem, v Mariboru, Kočevju ali še kje drugje razdelitev igralcev po poklicih enakomerna. V Ljubljani te.ga ni. Tu so di jaki in študentje v večini. Šola pa danes zahteva poleg dopoldanskega sodelovanja še znatnega dela doma. Dijak, ki hoče kolikor toliko dobro izdelovati, ne more vsega popoldneva prebiti pri namiznem tenisu. Na univerzi, kjer pa niti ni mesečne kontrole, ie pa za marsikoga položa j še bol j kritičen. Tako je znana vrsta primerov iz nedavne preteklosti iz vrst naših boljših igralcev, ki zanemarjajo šolo na račun treninga. Noben slučaj seveda ni, da postanejo prav ti »največ obetajoči igralci«, kot beremo v dnevnem tisku. Na žalosj pa prav ta dnevni tisk ne pove, koliko si morajo starši n. pr. kje v Zagorju pritrgovati, da vzdržujejo sina na ljubljanski univerzi, medtem ko to »nad-o« našega namiznega tenisa mečejo iz fakultet, ker ne izpolnjuje niti minimalnih dolžnosti. Tako pojmovanje športnega udejstvovanja je Svetovni rekorder bele žogice Vilim Harangozo, ki je v prejšnji številka »PoIe,a« prispeval pomemben članek k naši anketi, želi pomagati slovenskemu namiznemu tenisu k napredku /V V nem-oralno in nj niti malo v skladu s socialističnim pojmovanjem vlog6 športa pri krepitvi naroda. Na žalost stvari te vrste niti niso redke in povzročajo v naših družinah več hudega, kot ljudje mislijo. Tembolj pa moramo zato pohvaliti tiste klube, kj so ta problem načeli z ostrino. V mislih imam namizni tenis T Kranju iin zlasti ŽNTK Ljubljana* Sestanki s starši, ki jih je uvedel ŽNTK Ljubljana, nudijo edinstveno priložnost, da dom in klub skrbita za pravilen in vsestranski razvoj mladega igralca. Zdi se, da se v tem pogledu položaj pri nas popravlja. Igralec, ki pa se zaveda, da je njegova osnovna dolžnost prvo, šport pa šele drugo, ker je pač amater, je prisiljen, posvetiti športu manj pozornosti, kot bi jo moral, če bi hotel odločilno napredovati. Ce pogledamo n. pr. vodilne in te-da' še mlade igralce iz let 1945 do 1950, vidimo, da so danes večinoma namizni tenis ali zanemarili ali pa sploh opustili zaradi študija ali naporne službe. Tako pridemo do bolečega spoznanja, da igralec potem, ko je leta in le.ta težko treniral. da se je izkopal iz osnovnih napak, tedaj, ko je prav pred izkoriščanjem svojega truda, zapusti namizni tenis. Na ta način naši klubi stalno vzga jajo le naraščaj, mladince, ki so dejansko že nekajkrat pokazali svoje odlične kvalitete tudi v državnem merilu, ko pa bi ti morali nadaljevati svoje delo kot člani, drug za drugim izginjajo. Danes v Sloveniji nimamo nobenega omembe vrednega igralca približno iste starosti, kakor Deli,nar, Harangozo ali Vogrinc! Velika večina se v dilemi — ali služba ali šport — odloči za prvo.« (Konec prihodnjič) NJ-V vJ na voljo. Igralci morejo deloma trenirati dopoldne in popoldne na treh do petih mizah. Za udeležbo na turnirjih ne nosijo nobenih stroškov. Klub jih opremlja s trenirkami, copatami, dresi itd. Opravljajo tudi kontrolo nad mlajšimi igralci, kdaj trenirajo, kako izde- Piše dr. ing. Strojnik Aleš lujejo v šoli (!), kdaj prihajajo na treninge in odhajajo z njih. Ljubljana ima celo knjižice, ki jih izpolnjuje trener. Dvomim, če je dosti klubov celo na svetu in ne le v naši državi, kjer bi bili dani boljši objektivni pogoji za trening, kot jih nudi Ljubljana svojim članom. Toda, ali sta dva kluba s skupaj približno sed mirni mizami dovolj za Ljubljano? Res je sicer, da smo vati, da se je medtem mnogokaj spremenilo. Z znižanjem višine mreže je postala igra drugačna, hitrejša in danes je raven namiznega tenisa po vsem svetu neprimerno višja kakor je bila n. pr. leta 1936. Ljubljana s svojimi 130.000 prebivalci, z dvema kluboma in z nekaj raztresenimi sindikalnimi dvoranami pač ne more biti zadovoljna. Toda omejimo se na tisto, kar obstoji. Opazovanja na treningih in tekmovanjih kažejo, da razpolagamo z zelo dobrim materialom, zlasti mlajšim. Udarci, ki jih vidimo pri marsikaterem mlajšem igralcu, so nepričakovano čisti. Zlasti je to opaziti pri Ljubljani, kjer se pozna trenerjevo delo. Tudi vzdržljivost igralcev v povprečju ni slaba, čeprav tu in tam na tekmovanjih opazimo primere fizične in psihične zrušitve, ki je pač posledica napačnega treninga. Danes, kdor le hoče, igra lahko celo več, kot je Ob vsakem bazenu plavalna šola Plavalna zveza Slovenije bo skupno z Zvezo »Partizan« Slovenije letos organizirala čimveč plavalnih šol Plavalna zveza Slovenije je lani z veli/k im uspehom organizirala po raznih krajih Slovenije plavalne šole, v katerih s*e je nad 1060 otrok naučilo in izpopolnilo v pouku plavanja. Letos namerava PZS z organizacijo teh šol še nadaljevati in jih še bolj razširi ti ter organizacijsko utrditi. V ta namen bo priredila dva tečaja. Prvi bo za vaditelje, ki so že lani z uspehom delovali v plavalni šoli, in bo torej to močno* nadaljevalni tečaj v Rovinju, začetniki — vaditelji pa bodo imeli tečaj v Ljubljani. Vaditeljski kader črpa PZS predvsem iz učiteljišč, saj je mnenja, da so absolventi učiteljišč kot poklicni pedagogi prvi poklicani, da uče mladino plavati tam, kjer ni Končno ... po dolgih letih ... Celju se o&etafo lepši časi Gradnja 4 bazenov tik pred začetkom - Tudi urbanisti so mnenja, da je gradnja kopališča v Ce ju prioritetna LETO xn Štev. 19 Stran 6 Celjski. plavalni klub »Neptun« je prav gotovo edinstven med vsemi jugoslovanskimi plavalnimi klubu, saj deluje že pet let brez svojega lastnega plava tiščal Njegovi plavalci so v poletni sezoni prisiljeni, da trenirajo v bližnji okolici Celja (Rimske toplice, Prebold ali Velenje), kjer so ugodni pogoji za gojitev plavanja. Pa ne samo to, da celjski plavalci nimajo svojega pla-vališča, tudi dejstvo, da Celje kot tretje naj večje mesto v Sloveniji nima javnega kopališča, je vse prej kot razveseljivo. Zadnja leta so celjski plavalci pričeli resneje misliti na zgraditev takega objekta in lani se je osnoval iniciativni odbor, ki je ob sodelovanju in podpori olepševalnega in turističnega društva Celja z vso resnostjo pristopil k tej zamisli. Projekt o novem celjskem kopališču je izdelal tov. inž. Stanko Bloudek, ki je izbral za lokacijo prostor na levem bregu Savinje in to okrog 200 m višje od izliva Ložnice v Savinjo. Celoten prostor kopališča bo zavzemal nekaj več kot 1 ha površine, na katerem bodo zgrajeni 4 plavalni bazeni. V pokončni legi na Savin jo bo stal olimpijski bazen 50 X 20 m, pravokotno na tega v vodoravni legi manjši (30X18m), poleg obeh bazen za skoke 10 X 15 m z desetmetrskim stolpom, malo višje pa še otroški bazen 12 X 7 m. Levo od tega prostora bodo postavljene čistilne naprave. ki bodo šestkrat dnevno prečistile vodo, tako da se bo lahko 2000 kopalcev vedno kopalo v kristalno čisti vodi. Širši načrt predvideva tudi stavbo za filtracijske naprave, čiščenje in ogrevanje vode, kabine za okrog 1500 kopalcev in 800 omaric, dalje stavbo z restavracijo, glavno tribuno in pomožne tribune. Celotni prostor okoli bazenov bo* primerno urejen z nasadi. Vsa ta dela se bodo odvijala v štirih fazah s tem, da bi v prvi faz* zajeli najnujnejše, to je samo bazene in filtracijske naprave. V zadnjem času je akcija za zgraditev ljudskega kopališča v Celju že prešla v začetno fazo svojega razvoja in so tudi urbanistični organi potrdili lokacijo. Zvezni ljudski poslanec tov. Leskošek Franc-Luka tudi zelo podpira željo celjskih prebivalcev za zgraditev ljudskega ko- pališča. Na razpravi o zazidalnih načrtih je bilo soglasno mnenje gradbenih strokovnjakov in urbanistov, da je potreba po zgraditvi kopališča v Celju resnično prioritetna. Plavalni klub si je z raznimi zbiralnimi akcijami že zagotovil nekaj osnovnih sredstev, tako da vse kaže, da bodo v kratkem zasadili prve lopate. Zgraditev celjskega javnega kopališča, ki bo brez dvoma najlepše v Sloveniji, no bodo pozdravili samo celjski plavalci, temveč tudi vsi prebivalci mesta Celja in sploh vsa naša javnost. M. P. Vsak plavalni klub in vsaka sekcija, pa tudi vsako partizansko društvo naj bi si letos zadali cilj — organizirati plavalno šolo, v kateri naj bi §e Črnivec mladine naučilo plavanja športnih inštruktorjev in trenerjev. Lani -so z uspehom sodelovali v plavalnih šolah učitcljišoniki Ljubljane. Maribora in Tolmina, letos pa se bodo tem pridružili tudi dijaki Celja itn Portoroža. Plavalna šola Slovenije je letos navezala etike tudii z Zvezo »Partizan«, ki bo tudi s svoje strani izvedla potrebno agitacijo med društvi, da bodo slednja z večjo resnostjo pristopala k organizaciji teh šol. Lani so bile šole organizirane v 15 krajih Slovenije, letos pa namerava PZS organizirati takšne šole povsod tam, kjer so za to v-saj osnovni pogoji, to je plavalni bazen ali primerno plavaliSče. Prav poseben poudarek pa želi PZS dati slovenskemu Primorju, saj tam doslej ni bilo še nobene plavalne dejavnosti. Prve korake bo v slovenskem Primorju pripravil »Partizan«, talko da nas ne bo več sram, ko bomo ugotavljali, da na našem slovenskem koščku morja nimamo prav nobene aktivne plavalne dejavnosti. Kot zaključek plavalnih šol namerava PZS prirediti pionirsko prvenstvo, ki bo razdeljeno v štiri cone in sicer Štajersko (Murska Sobota), Zasavsko (Radeče), Gorenj siko (Kropa) in Notranjsko-primorsko (Vrhnika). Na teh prvenstvih naj bi sodelovali vsi pionirji iz klubov plavalnih šol ali poedimci, tako da bi bila ta prvenstva res kar najbolj množična. Najboljši posamezniki s teh conskih prvenstev pa se bodo srečali na republiškem prvenstvu v Domžalah. M. P. * * * Plavalno tekmovanje v Budimpešti je dalo številne odlične rezultate, od katerih naj navedemo najvažnejše — 100 m: Magyar 57.4, Dobay 58.3, 1500 m: Zabor-sky 18:35.9 (evropski rekord), 100 m metuljček: Tumpek 1:05.8, 200 m metuljček: Tumpek 2:24.6, 200 m prsno: Uttasy 2:41.5, loo m hrbtno: Magyar 1:04.0, 4 X 200 m: Kinizsi 8:46.3, ženske — 400 : Szekely 5:16.6, 100 hrbtno: Pajor 1:13.7. PRAVILNE REŠITVE ODREZKA 16 a Med 5012 udeleženci »Poletovega« nagradnega natečaja z odrezkom št. 16 a imata po 10 pravilnih rešitev: Tominšek Anton — Trbovlje I, Nasipi 36 in Žmavc Miro — Ljubljana, Cankarjeva ul. Vsak prejme 10.000 dinarjev. 1. Spartak : Crvena zvezda 2 2. Zeljezničar : Hajduk 2 3. Dinamo : Partizan X 4. Ljubljana : Lokomotiva 1 5. Split : Odred 1 6. Segesta : Branik X 7. Šibenik : NoVa Gorica 1 8. Ilirija : Triglav 1 9. Mladost : Postojna X 10. Tabor : Grafičar 2 11. Olimpija : Proleter 12. Mladost : Ljubljana X Pri ponovnem pregledu »Poletovega« nagradnega natečaja z odrezkom št. 16 smo ugotovili, da ima tov. Juvan Ljubo — Zagorje trikrat po 9 pravilnih rešitev in ne dvakrat, kot je bilo objavljeno. Zato prejme vsak nagrajenec 909 dinarjev. Opomba: Zbirališče odrezkov »Poletovega« nagradnega natečaja v Vipavi im* tov. Kete Marjan — trafikant. Še en poraz Braziljcev mednarodh Anglija Brazilija 4:2 (2:0) S tekmo proti Angliji, ki je bila v sre-r'0 pred 100.000 gledalci v Londonu, je ~l'aziiska nogometna reprezentanca za-1(1 j učila svojo turnejo po Evropi. An-Šleži bi lahko slavili še mnogo višjo Zrhago, če ne bi zgrešili kar dveh ka-z®nskih strelov in prejeli obeh golov po Melikih napakah obrambe. 42 let stari Matthews je bil tudi za brazilskega bralca Santosa še vedno predober, saj je 2 njim delal skoraj, kar je hotel. Gostje ®° igrali sicer v polju še dokaj lepo, Joda pred vrati se niso znašli. Kot kaže, tudi ostra igra Angležev ni »ležala«. Moštvi sta nastopili v naslednjih posta-vah — Anglija: R. Matthews, Hall, Byr-^e> Clayton, Wright, Edwards, S. Mat-Ji^evvs, Atyeo, Taylor, Haynes, Graiger, Brazilija: Gilmar, D. Santos, N. Santos, Vozimo, De Sordi, Dequinha, Paulinho, ^varisto, Gino, Didi, Canhoteiro. Strelci: Taylor v 2. Grainger v 4. in 85. in Hay-hes v 79. minuti za Anglijo ter Paulinho v 52. in Didi v 54. minuti za Brazilijo. x Nemško nogometno prvenstvo je pre- :s!° v zaključno obdobje. V posameznih ijgah je tekmovanje že zaključeno in na pajvišja mesta so se plasirali: južna liga: Karlsruhe 41, VfB Stuttgart 38, Mann-. 36, Offenbach 36, Aschaffenburg 35, jugozahodna liga: 1. FC Kaiserslautern 53, ^euendorf 43. Saarbriicken 39, Pirmasens 37> Frankenthal 34, zahodna liga: Dortmund 45, Schalke 41, Aachen 41, Duis-Urg 36, Rot-Weiss 36, severna liga: Hamburger SV 41, Hannover 38, Arminia 37, **olstein 35, Neumtinster 33, Berlin: Marcianov naslednik? y bližnji bodočnosti bo v ameriških . ---------------- ,__________„ ttngih več srečanj, ki bi jih lahko sma- Romanski Švici. V prvi etapi od Genove do določhet„nn^1CHnaviZblrnta tekmovanja „za Sicrre (178 km) je zmagal Italijan Grosse s določttev naslednika svetovnemu prvaku 4:06;M prcd Svicarjem girehlerjem 4:07:32. Druga etapa Sierre-La Loclc (214 km) je pri- Nogometna prvenstva evropskih držav ITALIJA — 30. kolo (10. V.): Atalanta : Roma 1:1, Bologna : Lanerossi 1:1, Fio-rentina : Napoli 0:0, Genoa : Triestina 1:0, Lazio : Juventus 2:0, Milan : Novara 4:2, Padova : Internazionale 1:0, Pro Pa-tria : Sampdoria 2:0, Torino : Spal 0:0. Italija ■— 31. kolo: Lanerossi: Atalanta 1:0, Sampdoria : Bologna 2:5, Spal : Fiorentina 0:i, Novara : Genoa 1:2, Internazionale : Juventus 0:2, Pro Patria : Lazio 1:2, Roma : Milan 0:0, Torino : Padova 2:0, Napoli s Triestina 5:2. Vrstni red: Fiorentina 50, Milan 39, Lazio 35, Internazionale 34, Roma 33, Sampdoria 52, Bologna 32, Spal 31, Padova 30. Genoa 30, Napoli 30, Juventus 30, Atalanta 29, Torino 29, Lanerossi 28, Novara 24, Pro Patria 13. Nemčija — Danes so se pričela finalna tekmovanja. Za presenečenje je poskrbel Schalke, ki je premagal 1. FC Kaiserslautern s 5:1, Hamburger SV in VfB Stuttgart sta igrala neodločeno 0:0. Kot osmi finalist se je uveljavil Hannover* ki je v kvalifikacijski tekmi izločil Eeuendorf s 3:2. AVSTRIJA — 20. kolo: Sturm : FC Wien 1:1, Kapfenberg : Simmering 2:5, Austria (S) : Austria (G) 3:2, Vienna : GAK 6:1, Stadlau : Rapid 1:2, Austria (D) : Admira 4:3, V/acker : Sportklub 3:0. Vrstni red: VVacker 35, Rapid 32, Vienna 29, Austria (D) 26, Simmering 23. MADŽARSKA — 8. kolo: Csepel : Va-sas 3:3, Kinizsi : Salgotarjan 1:1, Tata-banya : Szeged 1:0, Voros Loboga : Hon-ved 3:2, Pecs : Scombathely 1:0, Dorog : Dozsa 3:1. Vrstni red: Voros Lobogo 14, Honved 11. Kinizsi 9. V 21. kolu nogometnega prvenstva Avstrije (10.5.) so bili doseženi naslednji rezultati: GAK : Stadlau 6:1, Austrija (G) : Vienna 0:4, Sportklub : Kapfenberg 1:0, Wacker : Sturm 4:2, Rapid : Austria (D) 5:3, Simmering : Austria (S) 2:2, Admira : FC Wien • 7:1. Vrstni 'red: Wackcr 37, Rapid 34, Vienna V četrtek se je pričela kolesarska dirka po "51. Austria (D) 26, Simmering 24, Sportklub 24. Viktoria 29, Minerva 27, Berliner SV 25. V finalno tekmovanje so se uvrstili prvaki petih lig, drugoplasirani pa so začeli s kvalifikacijskim tekmovanjem, ki sta se iz njega v finalni del že uvrstila VfB Stuttgart, ki je premagal Neuendorf z 8:0 in Schalke z zmago nad Hannovrom 2:1. Za osmega finalista se bosta borili moštvi Hannovra in Neuendorfa. Znana sta tudi že finalista nogometnega pokala Nemčije. Hamburger SV je premagal Fortuno Dusseldorf z 2:1, Karlsruhe pa Pirmasens s 5:1. Tudi nogometni pokal Francije je že prišel do finala. Tokrat se bosta v finalni tekmi pomerili dve »manjši« moštvi, Sedan in Troyes. Troyes, ki bo letos izpadel iz prve lige je v polfinalu premagal Nancy s 3:2, Sedan pa Lyon z 1:0. LONDON : BAZEL 1:0 V okviru tekmovanja velese j mskih mest sta se v povratnem srečanju v Londonu pomerili reprezentanci Londona in Bazla. Domačini so imeli s presenetljivo dobrimi Švicarji težave in so komaj zmagali z 1:0. Nemški zvezni kapetan Sepp Herberger je predložil nogometni zvezi spisek igralcev, ki naj bi se skupaj odpravljali na srečanje protiAngliji, ki bo 26. maja v Berlinu. Herberger je izbral naslednje igralce — vratarja: Herkenrath, Kwiat-kowski. branilci: Posipal, Retter. Jusko-wiak, Schmidt, krilci: Ec k el, Schlienz, Liebrich, Mai, napadalci: Rahn, Klodt, Waldner, F. Walter, Morlock, O. VValter, Pfaff, Rohrig, Schafer. V četrtek je nogometna reprezentanca ČSR v Ženevi katastrofalno porazila Švicarje s 6:1 (3:1). Švicarji so imeli boljši start in dosegli vodstvo, kasneje pa so igrali samo Čehi in zadali švicarski reprezentanci enega najhujših porazov na domačem terenu. Strelci: Borovicka v 16. in 88. Moravick v 22 in Feu-reiscl v 31., 61. in 66. minuti za ČSR, Balla-man v 1. minuti za Švico. Postavi moštev — ČSR: Dolejsi, Hertl, Novak, Urban, Hledik, Masopust, Moravick, Pospihal, Borovicka, Feuereisl, Pesek, Švica: Pcrnumian, Dutoit, Pcrruchoud, Kunz, Vonlanden,, Rosch, Chk sa, Ballaman, Meicr, Pastega, Riva. Prc 25.000 gledalci je sodil Nizozemec Bronkhors. Tekma je veljala za pokal dr. Gerelja, 1 je v njem vrstni red sedaj naslednji: Mae žnrska 10 (6 tekem), Avstrija 5 (5), Jugoslu vija 4 (4), ČSR 4 (3), Švica 1 (4), Itatij 0 (2). V Rotterdamu je nogometna reprezentanc Irske slavila presenetljivo zmago nad Niz« zemsko z rezultatom 4:1 (0:0). Rekordna žetev med atleti Za eno največjih presenečenj v letošnji atletski sezoni je poskrbel francoski metalec kopja, Michel Macquet, ki je ponovno popravil svoj rekord tokrat že na 79.01 m. S tem rezultatom je francoski metalec zaenkrat najboljši v Evropi, na svetu pa drugi za Amerikancem Youn-gom, ki je dosegel znamko 79.15 m. Poročali smo že o svetovnem rekordu 19-letnega Da vej a Simeja v teku na 220 y z ovirami z 22.2. Na istem tekmovanju je mladi tekač pretekel še 100 y v času 9.4, kar je le desetinko sekunde slabše od svetovnega rekorda in 220 y v 20.3, kar je desetinko sekunde slabše od uradne? rekorda Pattona in dve desetinki od j ne priznanega Agostinijevega rekorda. V Kijevu je dosegel sprinter Leoni Bartenjev rezultat 10.4 na 100 m. Bart< n jeva poznamo tudi z lanskoletnega g« stovanja ruskih atletov po Jugoslaviji. Prvenstvo ZDA v orodni telovadbi ; osvojil VValter Beckner iz Los Angeles Po prvenstvu so tudi določili telovadc ki bodo zastopali ZDA na olimpijski igrah v Avstraliji. Vsega skupaj naj l odšlo v Melbourne šest telovadcev. ^ežke kategorije Marcianu, ki se je nedavno odpovedal naslovu. V Miamiju se • - « ^°sta srečala četrtoplasirani ln tretje pl a- nesla zmago Švicarju Strahlerju pred Francozom Rollandom v času 6:12:38. III. etapa je bila razdeljena v dve poletapi. V prvi Le Loclc-Bassecourt (115 km) je bil prvi Monti, v drugi Bassccourt—Boncourt (39 km na kronometer) pa Fornara. V skupni oceni je na čelu Fornara (It) pred Ckricijem (Švica). Etapna kolesarska dirka Varšava—Berlin—Praga ®irani svetovne lestvice Holman in Ba-ker- V Detroitu bosta nekoliko kasneje popila v ring Satterfield in Summerlin. kredi junija pa bo zanimivo srečanje med °timpijskim zmagovalcem iz Helsinkov v srednji kategoriji Pattersonom, ki je tre-^btno že med najboljšimi boksarji polžke kategorije in »Huricanom« Jacksonom. Svetovni prvak pol težke kategorije Ar-chie Moore bo svoj naslov branil 5. junija v Londonu proti boksarju Trinidada, Volandu Pompayu. V primeru zmage se namerava Moore odpovedati naslovu, zato da bi čimprej prišel do zaželjene borbe za naslov prvaka težke kategorije. Y' Milanu sta se pomerila za naslov evropskega boksarskega prvaka lahke kategorije dosedanji prvak Duilio Loi in Spanec tu-rnandez. Po izenačeni borbi se je sreča-nic končalo neodločeno in Italijan Loi je obdržal naslov prvaka. »Ardenski weekend« za Belgijca V soboto in nedeljo se je tekmovanje a nagrado Desgrange Colombo nadalje-yal° z obema dirkama, ki jo običajno imenujejo »Ardenski weekend« to je »Vajensko strelo« iz Charleroia do Liega ter dirko Liege—Bastogna—Liege. Obe dirki sta privabili na start večino kolesarske ®lite, seveda z izjemo onih, ki tekmujejo na dirki okoli Španije. V »Valonski stre-5* (221 km) je bil prvi Van Genechten iBelg) 6:03:05 pred Ranuccijem (It) zaostanek 50 sekund, Vlaeyenom (Belg) 1:07, v ckersom (Belg), Planckaertom (Belg) in drugimi dirkači, ki so dosegli isti čas. fjruga tradicionalna dirka je bila dolga *7km in zmagovalcu prejšnjega dne Van j^enechtenu ni dosti manjkalo, da ni ponovno zmagal. Samo njegov rojak De ruyne, ki v soboto ni nastopil je bil jnočnejši. Rezultati: 1. De Bruyne (Belg) :03:45, 2. Van Genechten (Belg) isti čas, 3- Glose (Belg) zaostanek 1:16, 4. Vlae-^.en (Belg) 1:36, 5. Van Looy (Belg), 6. Keteleer (Belg) isti čas. V nagradi Des-grange Colombo pa je vrstni red sedaj naslednji: 1. De Bruyne (Belg) 64, 2. Fo-j^stier (Fr) 51, 3. Ockers (Belg) 46, 4. laeyen (Belg) 45, 5. Derycke (Belg) in Xfn Steenbergen 41, 7. Van Genechten (Belg) 37 8 Van Looy (Belg) 36, 9. Gau-jnier (Fr) 28, 10. Bobet (Fr) 20. V tekmovanju držav je prva Belgija 393 pred Jrancijo 124, Italijo 124, Nizozemsko 124 ln Luksemburgom 117. Poljaki kot ekipa na tein. Na zadnjem zasedanju finskega olim-pijskega komiteja so govorili rudi o tem, da bi zaprosili mednarodni olimpijski komite, da podelijo organizacijo zimskih olimpijskih iger 1968 Finski. Finci so namreč mnenja, da bi po igrah 1960 v Squaw Valleyu in 1964 v Innsbrucku bila na vrsti zopet Skandinavija. Klasične discipline bi izvedli na Finskem, alpske pa na Švedskem ali Norveškem. V nadaljevanju kolesarske dirke Varšava—Berlin—Praga je že prišlo do večjih sprememb. Italijani, ki so spočetka mnogo obetali, so povsem popustili in prvi junak dirke Bruni Je celo že odstopil. Nekaj etap so bili na čelu skupne ocene posameznikov in moštva Rusi, po Vlil. etapi pa so prevzeli prva mesta v obeh konkurencah Poljaki. Jugoslovani se držijo bolj v sredi in že danes Je Jifne ne p&t&na IcJLe... 200 m je pretekel v sijajnem času 20.1 Na atletskem tekmovanju v Durhamu je znani ameriški šprinter D a ve Sime pretekel 200 m v sijajnem času 20.1, kar je enako še nepriznanemu svetovnemu rekordu Agostinija (Trinidad). Za ilustracijo naj še navedemo 10 najboljših rezultatov na tej progi v vseh časih: 20.1 Agostini (Trin) 1956, 20.1 Sime (ZDA) 1956, 20.2 Patton (ZDA) 1949 , 20.3 Owens (ZDA) 1835, 20.3 La Beach (Pan.) 1948, 20.4 Met-calf (ZDA) 1933 , 20.4 Davis (ZDA) 1942, 20.4 Stanlield (ZDA) 1952, 20.4 Baker (ZDA) 1953, 20.4 Whilden (ZDA) 1956. Bolgarska atletika napreduje z velikimi koraki. 2e prva letošnja tekmovanja so dala nekaj rekordnih rezultatov. Najbolj sta se odlikovala Todorov z 52.45 v disku in Krumov z 59.16 v kladivu. Pri ženskah je Mihajlova v disku dosegla 46.69, Arsova pa 47.75 m v kopju. Izvedeli smo še nekaj podrobnosti s fantastičnega tekmovanja v Nalčiku, kjer je kar sedem metalcev kladiva preseglo 60 m. Sest rezultatov smo že objavili, sedmi pa, ki se je prav tako uvrstil v svetovno elito, pa je bil Jegorov z metom 61.55 m. Razen sedmih rezultatov preko 60 m so bili doseženi še štirje preko 59 m. Na istem tekmovanju so bili doseženi še nekateri dobri rezultati in sicer: 800 m: Ivakin 1:49.9, 5.000 m: Kuc 14:19.4, 110 m ovire: stoljarov 14.5, daljina: Fedosejev 7.40, troskok: Sčerbakov 15.96, ženske — 200 m: Kozlova 24.5, 80 m ovire: Golubič- naja 11.1, daljina: Bezborodova 6.00, krogla: Dojnikova 15.29, kopje: Gjemenova 49.56. Na nekem univerzitetnem tekmovanju v Dallasu je mladi Don Stewart preskočil višino 208.9 cm. Nova »zvezda« je šele lani pričel s tekmovanjem ln je star komaj 18 let. Njegov rezultat je peti rezultat vseh časov, dosegel pa ga je že v prvem skoku. Agosfini 9'3 na 100 yardov Svetovni rekorder v teku na 200 m, Mike Agostini, Je na tekmovanju v Fresnu izenačil svetovni rekord na 100 y z rezultatom 9.3, ki so ga doslej dosegli trije atleti in sicer Amerikanca Patton in Gol-liday ter Avstralec Hogen. Boljši rezultati tekmovanja ruskih plavalcev v Kijevu — 100 m: Balandin 59.4, 400 m: Press 4:42.8, Nikitin 4:45.1, Andro-zov 4:45.2, 1500 m: Lavrinenko 19:00.8, 100 m hrbtno: Solovjev 1:07.5, 200 m prsno: Golovčenko 42.5, 200 m metuljček: stru-janov 2:36.0, ženske — 100 m: Voog 1:8.3, 200 m prsno: Gavriš 3:02.1, 100 m metuljček: Boronja 1:19.6. mogoče reči, da kakšnega posebnega uspeha ne bodo dosegli. Rezultati: V. etapa Wrociaw—Gorlitz (190 km): 1. Schur (V. Nem) 5:34:42, 2. Wizniewski (Polj) isti čas, 3. Dimov (Bolg) zaostanek 3 sek., 4. Hristov (Bolg), 5. Kolumbet (SZ) isti čas, VI. etapa Gorlitz—Berlin (226 km): 1. Mei-ster (V. Nem) 5:57:27, 2. Luder (V. Nem), 3. Wolfs (Niz), 4. Chvviedska (Polj), 5. Cestar! (It) isti čas, VII. etapa Berlin—Leipzig (206 km): 1. Wolfs (Niz) 5:31:18, 2. Kro-lak (Polj), 3. Romagnoli (It), 4. Raven (Dan), 5. Ostergaard (Šved) isti čas, VIII. etapa Leipzig—Kari Max Stadt (190 km): 1. Krolak (Polj) 5:02:35, 2. Amell (Sv) zaostanek 28 sek, J. Cestar! (It) isti čas, 4. Krivka (CSR) 35, 5. Dimitrescu (Rom) isti čas. IX. etapa Karl Marx Stadt-Karlooy-Vary (140 km): 1. Vani’ Hoff (Niz) 4:13:55, 2. In-quclc (Fr) isti čas, 3. Ceslari (It) zaostanek 2 sekundi, 4. Chweindacz (Polj) 23, 5. Schur (V. Nem) isti čas. V času četrtoplasiranega je prispelo na cilj še 11 kolesarjev med njimi tudi Jugoslovan Petrovič. Skupna ocena po IX. etapi: 1. Krolak (Polj) 42:17:08, 2. Kolumbet (SZ) zaostanek 1:25, 3. Nyman (Fin) 1:32, 4. Dumitrescu (Rom) 5:30, 5. Vostrjakov (SZ) 8:51. Kot moštvo vodi Poljska pred SZ. Nadaljevanje kolesarske dirke po Španiji je dalo naslednje rezultate: IX. etapa Tarragona—Barcelona (136 km): 1. Ko-blet (Šv) 3:08:47, 2. Van Steenbergen (Belg), 3. Poblet (Špan), 4. Padovan (It) isti čas, X. etapa Barcelona — Tarrega (133km): 1. Bauvin (Fr) 2:56:32, 2. Botella (Špan), 3. Conterno (It), 4. Lorono (Špan) isti čas, XI. etapa Tarrega — Saragoza (238 km): 1. Van Steenbergen (Belg) 7:30:09, 2. Poblet (Špan), 3. Mtiller (Nem), 4. Bauvin (Fr) isti čas. Koblet je zaradi bolezni odstopil. XII. etapa Saragoza—Bayonne <274 km): 1. Astrua (It) 9:18:10, 2. Gaide-ano (Špan) zaostanek 15:18, 3. Quilez (Špan) 9:01, 4. Marigil (Špan) isti čas. Odstopila sta L. Bobet in Poblet, XIII. etapa Bayonne—Irun (42 km na kronometer): 1. Le Ber (Fr) 1:16:40, 2 .Bahamontes (Špan) zaostanek 1:59, 3. Bover (Špan) isti čas, 4. Impanis (Belg) 2:20, druga pol-etapa Irun—Pamplona (111 km): 1. Wal-kovviak (Fr) 3:23:13, 2. Serra (Špan) za- A»ieričan Dave Sime je eden izmed favoritov za olimpijsko medaljo v teku na 100 n 200 m Poletov nagradni natečaj ODREZEK šl 19 1. Metalac : Lokomotiva 2. Karlovac : Branik 3. Ljubljana : Nova Gorica 4. Segesta : Odred 5. Kladivar : Nafta 6. Bratstvo : Sloboda 1 **Mdar (Trb) : Jedinstvo 8. Tekstilac (Var) : Sobota 9. Izola : Triglav 1n- Krim : Postojna 11. Koper : Grafičar 12. Mladost : Tabor Točen naslov pošiljatelja: Priimek: Ime: Kraj: Ulica in hišna številka: ostanek 1:53, 3. Iturat (Špan) 7:47, 4. Va Steenbergen isti čas. XIV. etapa Pamplt na—San Sebastian (195 km): l. Van Stee bergen (Belg) 6:53:22, 2. Iturat (Špar 3. Theissen (Nem). 4. Bauvin (Fr) isti č; XV. etapa San Sebastian-Bilbao (225 ki! metrov): 1. Defilippis (It) 7:07:28 2. V; Steenbergen (Belg) zaostanek 2:18, 3. Co vreur (Belg), 4. Ruiz (Špan) 5. Loono (Špai isti čas, XVI. etapa Bilbao-VHoria (20? km 1. Aizpuru (Špan) 6:55:32, 2. Padovan (I zaostanek 8:52, 3. Van Steenbergen (B< 9:14, odstopili so J. Bobet; Dotto, Le Br Botella in drugi. Skupna ocena po XVI. et. pi: 1. Conterno (It) 99;20:02, 2. Lorono (Špar zaostanek 43 sekund, 3. Jmpantis (Belg) 2:2-* 4. Bahamontes (Špan) 3:57, 5. Van Stcenbn gen (Belg) 8:18, 6. Chacon (Špan) 9:00. Hond prvi v Rimu V polfinalu mednarodnega teniškeg prvenstva Italije v Rimu je Šved Davic son izločil Amerikanca Pattyja z 11:( 9:7 in 6:2, Avstralec Hoad pa Amerikan ca Flama s 4:6, 6:0, 8:6 in 6:1. Finaln srečanje Je prineslo zmago Hoadu s 7.T 6:2 in 6:0. Pri ženskah je bila prva Ame ričanka Gibson, ki je premagala Madžar ko Kormoczy s 6:3 in 7:5. V tekmovanj' moških dvojic sta v finalu Drobny i: Hoad premagala Italijana Pietrangelij; in Siroio z 11:9, 6:2 in 6:3. nove stotine temovalcev V KROSU Celje, 13, maja. — V preteklen tednu so pripadniki predvojaške vzgoje izvedli tekmovanja v kio su. Nastopilo jih je okrog 500. Okrajni sindikalni svet Celje j< izvedel kros za člane delovnih ko lektivov mesta. Udeležba ni bila si cer najboljša, d očim je bila orga nizacija tekmovanja v izvedbi Cin karno iz Celja vzorna. Ekipno s< pri članih zmagali zastopniki Cin karne, pri članicah pa »Toper« ii pri mladinkah »Metka«. Rezultat - elani — 2000 m (17 tekmovalcev) 1. Muškatevc 5:39.8, 2. Kolšek 6:23J 3. Zupanič (vsi Cink) 6:26.0; člani ce — 800 m (9 tekmovalk): 1. Ram šek (PTT) 2:51.5, 2. Krista včni.l 3:03.8, 3. Klemenčič (obe Top) 3:14.0 mladinke — 450 m (14 tekmovalk) 1. Srtviga (Met) 1:21.0, 2S.Tolim:i (Aurea) 1:23.4, 3. Senica (Met) 1:24.2 ODBOJKA NA VRHNIKI Preteklo nedel jo je. hiilo na Vrli ijiikii prvenstvo Okrajne zveze »Paoli zan« v odbojki. Za tekmovanji članov in članic je vladalo precej nje zanimanje, česar pa ne morem< trditi za mladinske ekipe, saj se j< prvenstva udeležilo le eno moštvi mladincev in mladink. Pri člani1) je domači »Partizan« zaslužen« osvojil prvo mesto. Opomba: 1.—4. tekme I. conske nogo metne lige, 5.—8. tekme varaždinsko-ma riborske nogometne lige, 9.—12. tekme 1 j Ubij ansko-prim orske lige. SoČaČ LETO XII Štev. V Stran . Varaždinsko-mariborska nogometna liga Nešportne vedenle IGRALCEV KLADI V AR J A Sobota : Kladivar 2:2 (1:1) Murska Sobota, 13. maja. — Pred 700 gledalci bi danes moralo moštvo Sobote občutno poraziti goste iz Celja. Toda ves čas tekme je spremljala domačine neverjetna smola. Športno občinstvo v Murski Soboti je pričakovalo od Celjanov vsaj podobno obnašanje in discipliniranost. Igralci Kladivarja so se ves čas obnašali zelo nešportno, tako da je bil sodnik primoran proti koncu tekme izključiti 2 igralca Kladivarja. Tudi vodstvo Kladivarja ni vplivalo na svoje igralce pomirjevalno. temveč jih je hujskalo proti sodniku. Na koncu tekme so postali igralci Kladivarja povsem nesraiuni in s svojim vedenjem povzročili ogorčenje med gledalci, ki že več let niso videli tako nedisci- pliniranega moštva. Sodnik Vuko-tič iz Varaždina je sodil vsekakor dobro in je njegova zasluga, da se je tekma sploh v redu končala. Hakl Henrik Rudar : Nafta 4:1 (2:1) Lendava, 13. maja. V današnji prvenstveni nogometni tekmi smo videli igro dveh izenačenih moštev, ki jo je vodil sodnik Rukavina brez večjih težav. Za Rudarja je dosegel 4 gole Oprcsnik, za Nafto pa Kučar. Sloboda (Var) : Mladost 9:0 (2:0) Varaždin, 13. maja. Domači igralci so tokrat z visokim rezultatom odpravili svoje nasprotnike iz Zaboka. Njihov uspeh je popolnoma zaslužen. Gole so dosegli: Ilič 2, Hajnl I. 3. Stilinovič 2, Petek in Hajnl II. Tekmo je gledalo okrog 800 gledalcev. Matanovič Zvezna nogometna liga DINAMA V SUBOTIČ Ljubljansko-primorska nogometna liga LAHKA ZMAGA jpisiiir Spartak : Dinamo 6:2 (3:1) Subotica, 13. maja. Današnje srečanje med Spartakom in zagrebškim Dinamom je za goste predstavljalo pra za prav »pogreb«, saj je Spartakova enajstorica zaigrala kot prerojena, pri čemer ima največ zasluge Ognjanov, ki je bil glavni realizator in tudi najboljši igralec te tekme. Gostje so le s težavo zavirali napade domačih, pri čemer se je predvsem odlikoval Horvat, Spartak pa je večino igre s šest igralci napadal Dinamova vrata. Ognjanov je sam dosegel 4 gole, razen njega pa sta bila uspešna še Le-škov in Cokič, medtem ko sta dosegla gole za goste čonč in Čajkovski. Sto zmago se je Spartak precej izognil nev?' za izpad iz zvezne lige. BSK : Budučnost 0:1 (0:0) Titograd, 13. maja. Titograjčaiii so si danes priborili 2 dragoceni točki. V zelo grobi igri je v 74. minuti Vasovič osigu-ral zmago domačim. Budučnost je imela še več priložnosti za dosego gola ,toda napadalci niso znali izkoristiti več 100-°/o priložnosti. Zaradi grobe igre ie sodnik Tekmovanje rokometašev v veli-kem rokometu sc bliža koncu. Še eno kolo in vedeli bomo, kdo si bo priboril letos najvišje mesto. Že zadnjič smo ugotovili, da letos to tekmovanje ne poteka tako kot bi moralo, toda dogodki na tekmi Odred : Celje so presegli vse nepravilnosti, ki smo jih videli do sedaj. Tekma, ki bi morala biti ena najlepših, se je predčasno končala, ker je ostalo na igrišču samo 6 igralcev Celja! Vse ostale je sodnik Mi ha j lovi č izključil, kar je izreden primer, o katerem bo zadnjo besedo izrekla Rokometna zveza Slovenije. ODRED : CELJE 13:10 (6:6) V petek je bila odigrana zaostala prvenstvena tekma, ki je imela odločilen vpliv na plasma pri vrhu lestvice. Zato so vsi ljubitelji roko- ilnglija :Bolgarija 3:3 V Londonu je bila včeraj povratna kvalifikacijska tekma za olimpijski nogometni turnir med amatersko nogometno reprezentanco Anglije in izbranim moštvom Bolgarije. Tekma se je končala neodločeno 3:3 (1:2) in Bolgari so se uvrstili v olimpijsko tekmovanje, ker so v prvi tekmi zmagali z 2:0. V ZDA so bili včeraj in danes doseženi zopet odlični atletski rezultati. Bob Whilden je pretekel 100 y v času 9.2, kar je za desetinko sekunde boljše od svetovnega rekorda, vendar rezultat zaradi vetra v hrbet ne bo priznan. Drugi tekač King je v isti disciplini svetovni rekord izenačil, okolnosti, ki je bil v njih ta rezultat dosežen pa zaenkrat še niso znane. Na istem tekmovanju je Dave Sime le za dve desetinki sekunde »zgrešil« svoj nedavno doseženi svetovni rekord na 220 y z ovirami, s tem, da je tekel 22.4. Dva odlična rezultata je dosegel tudi Avstralec Landy. Eno miljo je pretekel ponovno v času boljšem od 4 min., in sicer 3:59.1, vmesni čas na 1500 m je znašel 3:43.6. DRUGO KOLO DAVISOVEGA POKALA V osmih srečanjih drugega kola tekmovanja za Davisov pokal so favoriti večinoma slavili lahke zmage. Nekatera srečanja so že po drugem dnevu odločena. Tako vodi na pr. Švedska proti Norveški v Oslu s 3:0. Z istim rezultatom Nemčija in Irska sta svoje tekmovanje v Dublinu že zaključili z zmago Nemčije s vodi tudi Danska proti CSR v Pragi. 4:1. S 3:0 vodi tudi Čile proti Nizozemski v Haagu in Francija proti Švici v Lausanne. Rezultat 2:0 pa je bi lzaenkrat dosežen v srečanjih Italija proti Poljski v Varšavi in Belgija proti Varšavi v Madridu. Reprezentanca CSR v rokoborbi v klasičnem slogu je premagala najboljše jugoslovanske rokoborce v Beogradu s 5:3. moral izključiti v 75. minuti igralca Bu-dučnosti in BSK tako, da sta oba kluba igrala samo z 10 igralci. Sarajevo : Proleter 6:0 (1:0) Sarajevo, 13. maja. Danes je Sarajevo v nezanimivi igri visoko porazilo Proleter j a. Gole za Sarajevo so dosegli Jusuf-begovič v 63., 8.' in 82. minuti, Novo v 25. ter Ferhatovič v 85. in Živkov v 90. minuti. C. zvezda : Željezničar 3:1 (1:1) Strelci: Sekularac, Kostie in Dur kovic za Crveno zvezdo ter Bukvič za Željezničar; sodnik Leo Lemešič. Crvena zvezda: Krivokuča, Stankovič, Nešovič, Nitič, Spajič, Tasič, Rudinski, Sekularac, Toplak, Kostič, Djurkovič. Željezničar: Vrebac II., Kranjc, Hadžič, Imamovič, Vrebac I., Sofradžija, Bukvič, Kulovič, Ubovič, PaSič. Crvena zvezda je zaigrala odlično in je zasl"''-"- še lepšo zmago. Vsi igralci so igrali brez napak, razen Toplaka, ki je imel očividno slab dan. Pri gostih je meta pričakovali to tekmo z velikim zanimanjem, saj se je obetala velika borba. Borbo smo sicer res videli, toda ne tako kot smo jo pričakovali. Že v I. polčasu je sodnik napravil več manjših napak, s katerimi je oškodoval predvsem Celjane, kar je povzročilo številne upravičene in neupravičene ugovore, katerim so sledile izključitve za 5 minut. Celjani, ki radi ugovarjajo, seveda tudi tokrat niso molčali in tako se je zgodilo, da je nekaj minut pred koncem igre ostalo na igrišču le 6 igralcev Celja in je sodnik prekinil igro, ker je izgubila športni karakter. Večji del krivde za tak izid nosi nedvomno sodnik, vendar so tudi Celjani prispevali svoj delež. Pravi športnik v nobenem primeru ne sme izgubiti oblasti nad seboj, najmanj pa ovirati sodnika pri njegovem pogosto ne lahkem delu. Če bi se Celjani tega zavedali, bi Mihailovič, ki je sicer znan kot eden najboljših sodnikov, gotovo bolje opravil svojo nalogo. Končno odločitev o tej tekmi bo vsekakor prinesla RZS. RUDAR : SVOBODA 15:6 (8:3) Trbovlje, 13. maja. — Tudi v srečanju pri moških so domačini danes slavili zmago nad ljubljansko Svobodo. Za domače so bili uspešni Prič 5, Radej 6. Plevčar 2, Zupančič in Turk po 1. Domači so bili precej boljši nasprotniki, pri gostih pa se je izkazal vratar. MLADOST : CELJE 0:5 W. O. DRAVA : FUŽINAR 11:6 (6:5) Odred : Partizan (Črn.) 18:6 (11:3) Ženske — RUDAR : SVOBODA 4:3 (2:1) Odred : Partizan (Črn.) 2:2 (1:2) Anglija itegosstils 1:0 Beograd, 13. maja — Danes se je v Beogradu končno le pričelo tekmovanje teniških reprezentanc Anglije v okviru osmine finala evropske cone Davisovega pokala. V prvi igri sta se srečala naš veteran Balada in trenutno najboljši angleški igralec Becker. Samo v prvem nizu je Palada nudil mlajšemu nasprotniku nekaj odpora, kasneje pa je povsem popustil in v manj kot v dveh urah izgubil prvo točko. V drugi partiji sta se srečala Pana-jotovič in. Knight. Zaradi mraka je bila igra v tretjem nizu prekinjena. Rezultati: Becker : Palada 6:4, 6:0, 6:2, Knight : Panajotovič 6:4, 6:4, 5:2 prekinjena Tretji republiški turnir v Kranju Kranj, 13. maja. Včeraj in danes je bil v Kranju- drugi republiški namiznoteniški turnir za člane. Turnirja se je udeležilo več kot sto igralcev iz Ljubljane, Raven, Jesenic in Kranja. Pri moških ekipah je po daljšem presledku zopet zmagal Triglav, ki je premagal oslabljeno moštvo Odreda s 5:1, Ženske Triglava tudi danes niso imele resnejših nasprotnic. Pri moških posamezno je zmagal Kocjan, ki je premagal Pluta. Rezultati — ekipno — moški: 1. Triglav : Odred 5:1; ženske: Triglav II. : Triglav I. 3:2; posamezno moški A: Kocjan : Plut 2:1, moški B: Vidmar : Skr-janc 2:1; ženske: Trampuž : Bogataj 2:0; starejši mladinci: Česen : Mrgole 2:0; dvojice — moški: Kern-Miklavc : Mrgo-le-Trboj 2:1; ženske: Bogataj-Dolenc : Teran-Plut 2:0; mešano: Trampuž-Kern : Plut-Teran 2:0. * Telesnovzgojno društvo »Partizan« Stražišče je organiziralo pomladanski cross za pionirje. Nastopilo je 30 pionirjev, ki so se pomerili na 500 m dolgi progi. Zmagal je Pagon pred "Erženom in Fregar-jem. bil najboljši vratar Vrabac, ki je bil med najboljšimi na igrišču. Hajduk : Radnički 4:0 (3:0) Partizan : Velež 2:2 (0:1) Zagreb : Vojvodina 5:1 (2:0) LESTVICA I. ZVEZNE LIGE Crvena zvezda 22' 14 7 1 51:19 35 Partizan 22 13 5 4 57:28 51 Radnički 22 11 4 7 47:40 26 Sarajevo 22 tl 2 9 39:39 24 Dinamo 22 10 4 8 33:38 24 Velež 22 8 6 8 38:36 22 Vojvodina 22 7 9 6 44:33 21 Budučnost 22 9 3 10 38:46 21 Spartak 22 7 6 9 59:41 20 BSK 22 8 4 10 35:39 20 Hajduk 22 8 3 11 44:36 19 Zagreb 22 7 3 12 37:35 17 Željezničar 22 6 5 H 25:43 17 Proleter 22 5 1 16 29:77 11 Nova Gorica : Segesta 1:4 (1:1) Nopa Gorica, 13. maja — Segesta je bila boljši nasprotnik in je zasluženo premagala domačine. Najboljši igralec pri Segesti in na igrišču je bil Traumberger od Segeste, ki je sam dosegel 3 gole. Segesta: Vipotnik, Tomljanovič, Hjulaj, Smeh, Zečič, Draženkovič, Traumberger, Bcrak, Sokler, Zuban, Tenšek. Nova Gorica: Gabrič, Brajnik, Kogoj, Zi kovic, Kuzmin, Oblak, Korpar Mozetič, Benčič, Križaj, Ma rkič. Sodnik: Goli iz Ljubljane, strelci: Traumberger 3 in Sokler za Segesto ter Markič (11 m) za Novo Gorico. ŽŠD Celje : Proletarec 0:2 (0:0) Celje, 13. maja. Celjani so v prvem polčasu imeli vrsto ugodnih priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Gostje so po Zorku in Ogrincu dosegli zmago. Rudar (Vel.) : Alumini j 3:4 (2:1) Kladivar-B : Usnjar 4:2 (0:2) LITIJA : ILIRIJA 0:2 (0:1) Partizan-Kočevje : Papirničar 2:2 (1:2) Poštar : Domžale 4:2 (2:2) Mladina — Kamnik : Domžale 3:2 (2:2) Usnjar II. : »Part.« Vn. gorice 1:0 (0:0) Pionirji: »Part.« Vn. gorice : Usnjar II. 1:0 (1:0) Pionirji: Usnjar I. : Grafičar 1:4 (1:2) Trigiav-B : Medvode 5:0 (2:0) Mladinci - Triglav : Tržič 3:0 (1:0) iskra : renrez. Kranja 7:1 (3:1) Kovinar (Mb) : »Partizane — Radeče 3:1 (2:0) Mladina — Branik : Kovinar (Mb) 2:2 (2:1) MLADINSKO NOGOMETNO PRVENSTVO CELJSKE PODZVEZE Olimp : Kladivar 1:2 (1:0) Kovinar (Store) : Usnjar (Soš) 2:1 (1:1) Vajenska šola : IKS 3:0 (3:0) K!adivar-B : Olimp-B 5:1 (4:1) Mladina — Hrvatska : Srbija 4:1 (2:1) JUDO DVOBOJ V KRANJU Kranj, 13. maja. Številni gledalci so včeraj do zadnjega kotička napolnili dvorano sindikalnega doma v Kranju, da bi videli jiu-jitsu in judo sekcijo domačega Triglava in Oiympie iz Kranja. Člani Oiympie so' izvedli šolo padanja, šolski prikaz obrambe pred napadalcem, skoke na prša in leteče škarje ter izbrane judo mete. Na koncu pa je bilo srečanje med Olympio in Triglavom v vseh kategorijah juda in so zmagali Ljubljančani s 5:2. Republška moška košarkarska liga Odred : »Partizan« (Domžale) 82:42 (21:17) Olimpija II. : »Partizan« Vrh. 58:15 (23:13) »Partizan« — Medvode : Triglav 34:49 (34:>l) Republiška ženska košarkarska 'i ga Ženske — Branik: Rudar (Trb) 79:16 (39:8) Olimpija : Ljubljana 39:30 11:13) Odred : Jesenice 30:21 (16:6) Triglav : Tabor 4:1 (1:1) Kranj, 13. maja. Pred približno 700 gledalci se je danes kranjski Triglav pomeril z zadnjimi na lestvici. Domači so bili precej boljši nasprotnik in bi lahko dosegli boljši rezultat, če bi bili napadalci pazljivejši. Tako pa so v 45 minutah dosegli neodločen rezultat. Gostje so se predstavili kot zelo borbena enajstorica, ki se je dobro borila, vendar morala kljub temu položiti orožje. Triglav je pokazal dobro igro šele v zadnjih desetih minutah, ko je dosegel kar tri gole. Vse tri je zabil Mahelič, ki je bil danes zelo dobro razpoložen. Pri domačih je bil najboljši vratar Hefler, ki je ubranil precej nevarnih strelov. Slovan : Krim 0:5 (0:1) Ljubljana, 13. maja. — Danes se je zbralo rekordno število okoli 1300 gledalcev na igrišču Slovana. Krimovo moštvo je danes povsem zasluženo osvojilo obe točki in če bi njihove napadalce ne spremljala izredna smola, bi bil rezultat lahko še višji. Že v 5. minuti je potresel Slovanovo mrežo danes izredno dobri Bcrgelj. K rimo v napad je imel še veliko priložnosti za gol, 'ki jih Pa ni izkoristil, nekaj zelo ostrih strelov pa je ubranil dobri vratar Slovana. Danes bi lahko rekli, da ni bilo videti niti v prvem niti 1 drugem delu igre na igrišču igral-cev Slovana, posebno pa njegovega napada. Krim je danes predstavlja* vigrano celoto in to v obrambi, kakor tudi v napadu. Drugi gol za K rimo ve barve je dosegel zopet Bergelj, nato je bil še dvakrat uspešen Marjanovič, zadnji gol pa je dosegel Kastelic. Sodil je Čadež ti Kranja z napakami. B. Postojna : Koper 0:1 (0:1) Grafičar : Mladost 6:0 Izola : Ilirija 2:2 LESTVICA LJUBLJANSKO-PRIMORSKE NOGOMETNE 'LIGE Grafičar 16 12 2 2 65:19 26 Krim 15 H 3 1 46:10 25 Triglav 16 9 3 4 50:24 21 Mladost 16 8 2 6 27:27 18 Ilirija 16 7 2 7 38:34 16 Slovan 16 7 2 7 25:29 16 Koper 16 4 3 9 21:65 11 Izola 15 4 2 9 26:45 10 Postojna 16 3 2 11 28:41 8 Tabor 16 2 3 11 23:55 7 31wa Ista polčasa toda 2 točki le za -Ljubljano (Nadaljevanje s 1. strani) padalcev Branika, katerih umetnost se je končala v šestnajstmetrskem prostoru. Branik je imel dovolj priložnosti za dosego gola, toda strelca ni bilo. Ljubljančani so se očitno izčrpali že v prvem polčasu. Še neizkušeni mladi igralci so se povsem potegnili v obrambo, tako da je bilo včasih pred Bencikovimi vrati kar 16 igralcev obeh moštev. Branik bi vsekakor glede na igro v drugem polčasu zasluženo osvojil vsaj 1 točko toda ... tikovim vratom in potisnil goste T obrambo. Branikovci so naravnost oblegali šestnajstmetrski prostor Ljubljane, niso pa mogli nikakor doseči uspeha, medtem ko so se redki napadi Ljubljančanov končali v offsideu. Bencik je ubranil še mnogo nevarnih strelov, nato pa je Pandur zamenjal mesto in prešel na desno krilo, kjer pa ni bil posebno uspešen. Sledilo je še nekaj napadof Branika, nato pa je sodnikov žvižg zaključil tekmo. Potek igre Začetni udarec so imeli gostje. V 4. minuti je Zelezinger napravil grob prekršek. Pri dosojenem prostem strelu je Cebohin žogo podal Grudnu, ki je učinkovito potresel mrežo — 1:0! Jeger se je sicer vrgel, a prepozno. Takoj za tem je dobil žogo Blaznik, nevarnost za svoja vrata pa je rešil Branikov vratar s tem, da mu je skočil pod noge. V protinapadu je Pandur dvakrat zaporedoma streljal visoko preko vrat, nato je sledilo še več napadov Branika, ki pa so se končali s streli poleg vratnice. Železin-ger pa je povzročil več zaporednih prekrškov nad igralci Ljubljane, s »sodelovanjem« tudi Čučka, Slane in Petka. Veliko nevarnost, ki je nastala zaradi napada gostov na domača vrata, je odstranil vratar Jeger, saj je domača obramba odpovedala. V drugem polčasu pa so domači pričeli s serijo napadov proti Ben- Kako so igrali Pri gostih lahko omenimo dobro igro »starih«, Sočana, Čebohina in Ilaclerja ter »mladih« Perhariča in Blaznika. Dolenc pa, ki ga je »obdelal« Železinger, ni mogel igre več dohajati. Pri Braniku, se je zlasti potrudil Čučko, v napadu Pa sta se odlikovala Dugandžija in Plaznik, medtem ko se je umetnost Cekova končala v šestnajstmetrskem prostoru. Gabrijan je bil v prvem polčasu precej nesiguren-Zelezinger pa po nepotrebnem grob-Sodnik Vunarič je imel posebno V prvem polčasu težko nalogo, ki jo je uspešno rešil. Po igri je izjavil: »Če bi Branik igral v prvem polčasu tako kot v drugem, bi prav gotovo zmagal. Ljubljančani so igrali lepo, v drugem polčasu pa so izgubili sapo.« Rijeka : Metalac 0:1 (0:0) Lokomotiva : Karlovac 1:0 (1:0) KDO SO OLIMPIJSKI FAVORITI 95? % >y Več ko-t pol leta nas sicer še- ločiko, ne da bi nas preveč pekla vest od letošnjih olimpijskih iger v Mel- izločimo vse evropske tekače, mor- bournu, vendar lahko že danes go Tonino o tem ali onem favoritu v enem ali drugem športu. S kratki da z izjemo Fiittererja (20.6) in Rusa Ignatijeva (21.0), če se bo seveda na tej progi pojavil. Favoriti so mi pregledi bomo v prihodnjih šle- torej predivsem Agostini in trije vilkah poskušali »določiti« favorite Amerikanci, za katere pa je praj z.a olimpijske igre v atletiki in p la- težko reči, kako se bodo pisali- vanju, kasneje pa bodo sledili tudi Eden izmed njih bo verjetno Tha-ostali športi, " ne Baker, ki -si je olimpijsko me-Začnimo ,pri atletiki in da bo red daljo Pribori) tudi že v Helsinkih, a t . , ... * nodmrUA nn 4 A,lr, < kar po vrsti. "Na najkrajši p rogi "V nrdavn<>.Pa je v teku na 300 v dej | v teku na IGO m, je težko govoriti segel s caso:? 29A doslej najboljši | o kakšnem absolutnem favoritu, saj rezultat v tej disciplini, so tu razlike tako majhne, pa tudi ~ Rezultati tekačev na 400 drugega Ovvensa, ki bj imel nekaj panamerških igrah so lani presenc-olimpijskih medalj že v žepu, da- ti H vso svetovno športno javnost- nes nimamo, tu bi se lahko »izma- Danes že vemo, da ti rezultati n® •7,n I 1 J O L- r-i rl r-, .X J I ,, „. _ 1 „ 1 * 4 r\ 1 , 1 * • 1 " . — zali« tako, da naštejemo kakih 10 imen, med katerimi bomo čez čas res našli večino finalistov in po možnosti tudi zmagovalca. Tu j-e predstavljajo dejanske vrednosti tekačev, ki so jih dosegli, ker je ž® ugotovljeno, da so pogoji v visok0 ležečem Mexico-Ciityju za kraj«® predvsem mladi tekač s Trinidada, teke tako ugodni, da nastopa P®1 Mike Agostinj (lanski ali letošnji teku na 400 m že lahko razlika d° rezultat 10.3), ki se je nedavno pro- po-1 sekunde ali celo več. Oba Ame" slavil s svetovnim rekordom na 200 rikanca Jones (45.4) in tudi Lea metrov in 220 y. Nič manjših mož- (45.6), ki sta takrat tekla boljše od nos ti za uspeh pa seveda nimajo svetovnega rekorda, spadata gotov® tudi Amerikanci Bob Moo-row (10.3), med resne tekmece z.a medalje. Te- jini Gol 1 id a y (10.2) in Dave Sime da za to, da bi osvojila zlato meda- (10.3). Evropski rekorder Nemec lj0_ bosta morala premagati evrop' Heinz Fiitterer (10.3), je že prebo- skega prvaka in rekorderja Rus8 lel svoje poškodbe in bo hotel tudi Ardali- na Ignatijeva (46.0). ki P8 povedati svoje v Astraliji. Razen 400 m že lep čas ni biil poražen. '1® zivn bn ionih c n K -vrl -r ,4 1 X>, i • v 1 • , _ X .. 1. - * ‘ 1. .. „ - ni P" omenjenih se bodo z odličnimi je še nekaj' tekačev, ki "jih ne sm®- | sprinterji pojavili^ tudi Rusi, neka- m.0 pozabiti n. pr. Amerjkane« tere ameriške države pa tudi do- Mash-burn (46.2). Avstralec Gosp®r maeiinov ne gre kar tako podcenjevati. Nekoliko lažjo situacijo Imajo »preroki« za 200 m. Tu namreč lah- (46.9). Finec Heillsten (46.6) in Ne' mec Haas (46.9). (Dalje prihodnjič) Ka igrišči ostalo le 6 Celjanov