DAN DRŽAVNOSTI NA DOBROVI
Težav več kot denarja
Ob drugi obletnici osamosvojitve Slovenije so na OŠ na Dobrovi pripravili osrednjo občinsko proslavo, na kalerih so predsUvniki vaških skupnosti z območja KS Dobrova lahko tudi neposredno pretresali svoje težave s predstavniki občine.
Ravnatelj osnovne šole Dobrova Marjan Rode je opo-zoril na žalostno stanje šole. Čeprav je komajda kakih dvajset let, kar je bila šola zgrajena (s samoprispevkom), jo je že krepko načel zob časa: odpada omet, okna so razpokana, šolska oprema je dotrajana, neurejena je tudi garderoba. Temu naj bi bila v veliki meri kriva celodnev-na šola, saj je bila šola v tem času obremenjena tudi po 7-8 ur dnevno. V zadnjem času pa se vsaj v nekaterih ozirih premika na bolje: lani so si uspeli s pomočjo sponzorjev celo nabaviti računalnik.
Predstavnik Sela je opozoril na njihov najbolj žgoči problem - telefonijo. Problem je pravzaprav lokacija za telefonsko centralo, saj se je zemljišče, na katerem naj bi stala centrala, znašlo v postopku denacionalizacije. Obči-na naj prek KS Dobrova oskrbi, da se problem reši.
Na Osredku se je kar kakih 90 odstotkov krajanov odločilo za gradnjo novega vodovoda, je povedal pred-stavnik te male hribovske vasi. Pričakujejo pomoč obči-ne, saj sami projekta finančno ne zmorejo. »Zdaj, poleti nam denar vsekakor pomeni največ, že zaradi suše, jeseni nam ne bo več toliko,« je dejal krajan Osredka.
Egon Breitenberger član občinskega IS je pojasnil, da imajo prednost tisti, ki imajo visoko lastno udeležbo, dokumente in finančno konstnikcijo. Sredstva se ne deli-jo več proporcialno. Vsekakor pa bo Osredek nekaj dobil.
Janez Oveu, predstavnik Dobrove, ki je tudi sicer vodil celotni razgovor, je opozoril na pomanjkljivo kana-lizarijo na Dobrovi. Na začetku je vse kazalo, da je v najlepšem redu, je dejal, zdaj po tolikih letih pa ugotav-ljajo, da žal ni tako. Podjetje VO-KA je obljubilo kineto, da spodnji del Dobrove ne bi bil več poplavljen, a iz tega ni bilo nič. Treba bo razčistiti z izvajalcem del, je bil odločen predsednik skupščine KS Dobrova. »Smo pred Ljubljano, in kar bo teklo mimo čistilnih naprav, bo teklo v Ljubljano«
V vasi Brezje imajo težave z vodo. Stari vodovod (nanj
je priključenih 50 hiš od skupno 105) je dotrajan, pa tudi njegove kapacitete postajajo premajhne. V delu je pro-jekt za nov vodovod. Tega naj bi začeli graditi še tojesen. Težave imajo tudi s horjulsko cesto, saj je v vse slabšem stanju, pa tudi s kanalizacijo in telefonom.
Podobne težave (z vodo) pestijo tudi krajane Gabrja. Razen tega je tam zdaj v teku asfaltiranje gornjega dela vasi, radi pa bi potegnili asfalt še naprej.
Predstavnik Stranske vasi je povedal, da so končno le dobili asfalt do Dobrove, ostaja pa še kaka dva kilometra »katastrofalne« ceste proti Podutiku. Stranska vas je namreč dobra povezava čez Podutik. Stara makadamska cesta je nevzdrževana, prašna, skratka neprimerna za današnji čas. Pestijo jih tudi težave s telefonom, še bolj pa s kanalizacijo, saj so le preveč oddaljcni od Dobrove.
Predsednik IS Davor Valentinčič je (načelno) ugotovil, da tam, »kjer se ustvarja denar, gre hitreje«. Pričakovati je, da bo v lokalni samoupravi marsikaj drugače. Tudi telefonija je v fazi reorganizacije. Vse kaže, da se bo sprivatizirala. Novi lastniki bodo prav gotovo imeli inte-res za kraje kot so Dobrova, za manjše obrobne kraje pa najbrž manj. Skratka, v igri so velika sredstva.
Beseda je tekla tudi o Žerovnikoveni grabnu, pravza-prav o znanih težavah s cesto na Katarino. Tu ni vpraša-nje denar, so ugotovili, pač pa pridobitev zemljišča. Vrtijo se v začaranem krogu in problem se nikakor ne premakne z mrtve točke.
V višje ležečih hišah \ Podsmreki primanjkuje vode, je potožil predstavnik te vasi in dodal, da jih hudo moti tudi gost promet, ki se odvija skozi njihovo vas (»tak promet imamo kot na regionalnih cestah; vozijo tovornjaki s pri-klopniki, navadni avtomobili, vse se zgrinja skozi naše naselje...«).
Na moč podobne težave tarejo tudi krajane Draževni-ka (problem je makadamska cesta povezana prek Pods-mreke na Polhograjsko cesto), ni pa jasno tudi, kaj bo s kanalizacijo.
Kulturni program dneva državnosti so oblikovali meša-ni pevski zbor KUD Dolomiti dobrova, moški pevski zbor s Čraega vrha, mešani pevski zbor Brdo-Vrhovci in moški pevski zbor KUD Dolomiti Dobrova.
B. VRHOVEC