423
Politične stvari.
Jugoslavensko jedinstvo.
Vprašanje, ki ga je konferencija južnih Slavenov 1. decembra v Ljubljani na dnevni red stavila, obdeluje se jako marljivo od prijatlov in protivnikov naših.
Zanimiv je v prvem oziru spisek gosp. Radiča, ki ga nahajamo v poslednjem listu „Reforme" pod naslovom „Ein windisches Reieh". On pravi, da ona misel, jugoslavenske dežele habsburške monarhije ze-diniti v eno celoto, ki se je izrekla v shodu rodoljubov jugoslavenskih v Ljubljani, ni nova misel. Ista ideja je že rodila se v 16. stoletji, in bili so prosti kmetje, ki so se je prijeli gledž na tadanji notranji stan „sloven-sko-hrvaskih" dežel in gled6 na vnanje nevarnosti. Al izid te poskušnje jedinstva ne po poti postavni, ampak po poti krvave prekucije bil je žalosten.
Kratek posnetek RadiČevega spisa je ta:
Bilo je namreč 1573. leta, ko so v vseh „sloven-skih deželah"*, poklicani od „bratov" na Hrvaškem, kmetje kot en mož stopili na noge in se zedinili v hud boj maščevanja. Zahtevali so, da se jim povrnejo „stara pravda" (stara*pravica), po cesarji Maksu I. in cesarji Ferdinandu I. odpravljene „županijske sodnije" (starodavne slovanske naprave) in stare „svobodščine" o colih in davkih. Gosp. Radič popisuje po tem s zgodovine posnete dogodbe v vasčh na meji hrvaški in štajarski v Brežicah, odkodar so poslanci s „petelinovim peresom" šli križem po deželi do najvisih gorenskih krajev. Boj se je začel 29. januarija 1573. leta, kteremu je vojskovodja bil neki Ilia ("Elija Gregorič), v bojih zoper Turke skušeni vojak. Kmečkim krdelom nasproti so se postavili nemški plemenitniki iz Štajarskega, Koroškega in Kranjskega; po 3dnevnem boji je bila „slo-venska" kmečka armada na vseh krajih od armade cesarjeve pobita, — Ilia je bežal v gore. Se le čez več mesecev so ga vjeli in na Dunaj peljali, kjer je on s še drugimi vjetniki od 11. aprila do 4. maja stal pred krvavo sodnijo} kteri je predsedoval dunajski ;,stadt-richter". Ilia in vsi drugi ž njim so bili na smrt obsojeni.