23. december 1991/št, 20/eena 35 SLT \ sreče in sploh vsega lepega v novem letu! w YVE MONTAND Uvodnik 3Bla...bla... bla... show 6 Dohodki politikov - top secret 9 Juga 1991 10 Mitteleuropa, rette uns! 14 Slovenija se drogira 16 Globus1991 22 Študentski popusti 26 dr. Miha Tišler - novi rektor se predstavi 32 Nagradni kviz ¦35 Film 39 Godba \1 Art 42 Literatura M Teater 47 Nagradna križanka REŠITE NEROJENE! SPLAVITE ŽIVE! Cetrtorajhovska Nemčija vodi politiko le z enim jajcem. To je danes popolnoma jasno. Iz polnih ust leporečnih besed je pritekla le slina. Pa vendar, bolje polž slinar, ki se pomika počasi, vztrajno, kot pa crknjeni konj, ki ne verjame več niti lastni senci. Resda je vožd premeten politik, kljub zvitosti pa se bo težko izkopal iz pat-mat položaja, v katerega je z napačnim premikanjem pionov zašel. Zastavica sicer še ni padla, popoinoma očitno pa je, da se bo to prej ali slej zgodilo in da bo Slobo Silni (SS) visel na taistem drogu kot razcefrana dvakratna SS- ovska zastava. Tretja balkanska vojna še ne bo tako kmalu končana, verjet-no pa bodo morali krčmarji in krošnjarji s smrtjo prav kmalu položiti račune (kdo jih bo plačal?) za svojo egoteistično nek-rofilsko politiko. Se bodo v naslednjem letu živi kaj naučili od mrtvih? Če se ne bodo, jih čaka neizbežna usoda, ki sledi iz vojne logike - tisti, ki ponavlja napake, vojno izgubi. Bitke bodo pozabljene, vojni zmagovalci pa bodo nazdravili z rdečim vinom svojih nasprotnikov... Za srečno novo leto (mogoče 1993)! Emil Milan Pinta se je rešil SDP-ja, senčna vlada pa se ga še ni znebiia« Tudi kameleonski svetnik se sicer še sonči, vendar pa g& levi in desni sosedje vse močneje cukajo za brado. Kajti njegova malha je prazna. Božiček brez brade in daril pa je lahko le kreatura. In to tudi je! Maček se na razbeljeni pločevini ne znajde najbolje. Predvsem pa ne more dolgo vztrajati, še posebej, če si prizadeva ohraniti vse nerojene Slovence, hkrati pa vztrajno dela na tem, da bi splavil vse žive. Tudi to je Slovenija 1991 (1992?, 1993?...). Reši se, kdor se more! Pa vseeno, srečno! Simon Bizjak TRIBUNA je glasilo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. • Tisk: tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. •Naslov uredništva: Kersnikova 4,61000 Ljubljana, tel.: (061)319-496; telefax: (061)319-448. VuredriištvudežuramomedlO. inlZuro. • V.d. glavnegaurednika:SamoAmon. • V.d.odgovornega urednika: Simon Biz.jak. • Lektorica: Julija Klančišar. • Cena: 35 SLT. • Publikacija je obdavčena po 10. aiineji 1. totfke ter številke 8 Zakona o začasnihukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev (Uradni iist SFRJ, št. 4/91). • Naslednja Številka izide 2O.januarja 1992. V uredništvu Tribune ali pri Tribuninih kolporterjih na fakultetah Jahko študentje z indeksom kupijo Tribuno oo ceni 15 SLT. ptt... ptt... Živel belogardizeml_____ Zopet se je pokazalo, kam vleče večino sedanje sbvenske vladajoče oligarhije. Zdaj pri izdaji stovenskih znamk. Ko po eni strani vladajoča struktura nima hrabrosti, da bi predstavilaslovenske narodove sim-bole, in ob omembi knežjega kamna ali prestola ponižno skloni glavo \n se hiti opravičevati helmasdienstovcem, pa po drugistrani navesglas in zvsovehemnco proklamira belogardistične simbole vsemu svobodomiselnemu in protifašističemu Zahodu navkijub. Morda pa je oboje med seboj povezano, za kakšne majhne denarje seveda. Zahodne države v veiiki meri obdolžujejo trenutno slovensko vodstvo odklona v desno, vendar ne v demok-ratično desnico, ampak v desnico klerikal-nega kova s tendencami restavracije tistih gibanj, ki so sodelovala z nacifašizmom. Izbira simbolov zagotovo sodi zraven. Ruska zastava - ostalina boljševizma je lepo povezana z belogardističnimi znaki -sedanjim grbom in predstavljena kot volja naroda. To sicer kaže na zanimivo povezanost bivših boljševikov, ki so s spremembo rdečih plaščev za črne pres-topili na drugo stran in s starimi metodami krepijo predvsem svoje lastne pozicije, vendar volja slovenskega naroda to prav gotovo ni. Eden od takih preoblečencev, kakor izgleda, sedi kot nekdanji rdeči (sedaj drugobarvni) sekretar Filatelistične zveze Slovenije v komisiji za izdajo slovenske znamke. Tovariš Janko Stampil, ki je ob izdaji prvih slovenskih znamk proti njim dvignil boljševistično gonjo, predvsem z obrazložitvijo, da jih ni priznala Zveza v Beogradu in da bi bilo potrebno avtorja kaznovati, iz česar se je izcimila prijava na tožiistvu (asistiral je tovariš Kosem, pod-direktor slovenske PTT), zdaj sopet odloča in določa. Raje naj ostane, kjer je in še naprej preprodaja jugoslovanske znamke, pri čemer je bolj uspešen in kvalificiran. Žalostno je le za narod, da mu še ukazujejo taki Ijudje, in ubog narcxi, ki si to še dovoli. Pa še strokovna pripomba: znamke se nameravajo izdati v enobarvnem tisku, vendar v raznih barvah. V nobeni državi na svetu se kaj takega ne more zgoditi, kajti celo v zadnji zamorski rodovni skup-nosti so oblika in barva njihovih simbolov določeni. Pri nas je seveda drugače, sicer pa pri taki vladi naša uboga domovina vedno bolj postaja podobna popravnemu domu s podkupljivimi vzgojitelji. Tudi nominacija je sramežljivo skrita za neidentificirano oznako 1,00 ali 4,00 itd. Verjetno je s tem preskočeno neko ob-dobje krize in že kar nakazana možnost blagovne menjave - znamkaz nominacijo 5,00 bo veljala 5,00 krompirja ali kakšnega podobnega sadeža, kar bo pač na raz-polago. Tiste ničle za vejico pa po načelu dobra vaga v nebesa pomaga. Za konec pa predlog: naj se izda serija znamk, v kateri bi poleg belogardističnega simbola Slovenske zaveze (iz leta 1942), kar trenutno je slovenski grb, bile še znamke s fašistično fascio in taka s kljukastim križem. Pametno bi bilo fascio in kljukasti križ obkrožiti z rdečo linijo, da ne bi bila prizadeta stranka SDP. Da pa ne bi bil užaljen kateri od takratnih zavez-nikov, se dodatno natisne še taka z japonskim vojnim znakom. Zmago Jelinčič P.S. Mladina pisma po nafogu Nikole Damjaniča ni objavila! Med prejetimi pravilni rešitvami 19. nagradne križanke so bili izžrebani: 1. Alenka LAJOVIC-ZAKRAJŠEK, Cankarjeva 6,61234 Mengeš-Trzin; 2. Igor VEDERNJAK, Volkmerjeva 16, 62250 Ptuj; 3. dr. Franc RUPNIK, Turjaška6,61330 Kpcevje. Čestitamo! Knjižno nagrado založbe EMONICA pošljemo po pošti! GOSPOD BAVCAR, ZAPRITE MINI-STRA CAPUDRAI__________________ Gospod Bavčar! Verjetno vas ne preseneča naslov pisma, saj bi verjetno tudi sami radi storili nekaj podobnega. Vem, da tega ne smete javno povedati, toda sam lahko rečem -zaprite ministra Capudra! S tem se strin-jajo številni javni in kultumi defavci ter skoraj celotna opozicija. Dr. Andrej Capuder, ugledni profesor in prevajalec francoske in italijanske literaturfe, si je privoščil preveč, tako da lahko rečemo, da je baraba in da ga je treba odstraniti s položaja ministra za kulturo. Sicer pa na tem položaju ne sedi on, pač pa njegov šef Lojze Peterle. Capuder je prišel celo tako daleč, da je ob Šeligovem napadu v Cankarjevem domu začel jokati. Za to pa ima tudi razloge. Boji se za svoj stolček, na katerem je mogel grabiti z obema rokama. Samo od prevoda Božanske komedije je dobil toliko denarja, da bi lahko na ta račun 350 Slovencev živelo ves mesec (ob povprečni plači 10.000 SLT). Zanimivo, da Božanske komedije ni bilo niti v programu ministrstva. Da ne govorimo o knjigi Iskanje drugega... Poleg tega je na primer založbi Kres dal 2.800.000 SLT, čeprav projekt ni bil realiziran. Gre še za nekaj izdajateljev, ki pa jih ne bom našteval, saj je vaša naloga, gospod Bavčar, dajih odkrijete. Nič nimam proti Capudru kot uglednemu profesorju, sem pa protj topovom in proti Božanski komediji, če se pod takšnimi pogoji objavlja v kriznih časih. Tudj sam sem predlagal, da dodeli Capuder subvencijo mlademu pesniku Urošu Zupanu, ki danes dobiva pomembna priznanja, na žalost pa je moj predbg mini-strov svetovalec Premrl zavmil. Denar je raje nakazal svojemu šefu. Zato, gospod Bavčar, predlagam, da Capudra malo zapremo. Prav nič neobičajno ni zapreti del oblasti, da bidrugi bolj normalno deloval. M.P. (naslov znan uredništvu) Uredništvu Tribunel______ Pišem Vam v imenu Gibanja za narod-nostno enovito Slovenijo. Ker večina, ki je sploh slišala za nas, misli, da bomo nekakšna eksotičnomarginalna stranka, naj povem nekaj o nalogah in načinu debvanja Gibanja Namen Gibanja je sprostiti nakopičeno nacionalno energijo in jo usmeriti v prepričljiva dejanja Gibanje bo sestavljeno iz vodstva, svetovalnega telesa na državni ravni in območnih aktivistov. Ne bomo se šli igric s protestnimi shodi, temveč bomo zbrali podpise za štiri zakone: - zahtevo za spremembo zakona o državljanstvu, tako da se bodo zvišali pogpji m določila letna kvota 100 mest za pridobitev dr2avijanstva RS, ki se ne bo smela preseči; - zakon o odvzemu državljanstva RS vsem bivšim državljanom Hrvaške, BiH, Srbije, Črne gore in Makedonije, ki so prošnjo za državljanstvo vložili po slovenskem plebiscitu o samostcjnosti; - zakon o priseljevanju, bolje rečeno zakon, ki bo zavrt dotok priseljencev in omogočil zaporo mej po francoskem vzoru; - zakon o odseljevanju vseh bivših in sedanjih državfanov republik Hrvaške, BiH, Srbye, Cme gore in Makedonjje v dogovoru z njihovimi matičnimi državami, ki se mora končati v obdobju sedmih let po sprejemu zakona. Parlament zagotovo ne bo sprejel teh zakonov, zato bodo romali na referendum, kjer se bo pokazala volja slovenskega naroda, ne pa samovšečnost strankarskih prvakov. Prepričan sem, da je mogoče doseči čez 50 odstotkov glasov vseh volilnih obvez-nikovzata»plebiscitzanarodnostnoenovito SLO«. Seveda Vam ne pišem le zato, da bi Vas seznanil z nalogami, ampak da bi Vam ponudii sodelovanje. Aleš Žužek intervju 1 BESEDNI POTPURI BLA...BLA...BLA...SHOW Jntervjuje novinarska zvrst, pri katerije novinarjeva naloga, da iz sogovornika izvleče tudi tisto, karje le-ta mislil zamolčati. Toda tudi intervjuvand so premeteni. Nekateri so prijazni in gostobesedni, drugi vzvišeni in zadržani, tretji spet duhoviti in prijetni. Tribunaje v letošnjem letu objavila približno petdeset intervjujev. Izbrali smo najzanimivejše odlomke injih razdelili v različne »kategorije«. Nekateri so »brcali v temo«, drugi so se izkazali s politično jasnovidnostjo, tretji so navdušili s svojim zabavljaštvom. P.S. Kerje vsak izbor seveda subjektiven in relativen, ne bodite presenečeni ali nejevoljni, če se naš okus ne ujema z vašim pojmovanjem politične modrosti in omejenosti. JASNOVIDNOST... (...sposobnost ugotavljati in zaznavati prostorsko ali časovno oddaljene stvari brez posredovanja čutnih organov) INMEDIASRES \r Hrvati želijo, da v primeru razpada Jugoslavije v sestavo njihove »neod-visne države« pridejo tudi ozemlja Herceg-Bosne, Bačke, Sandžaka in Boke. E, to ne bo šlo, eospoda s Kap-tola. Razhod na takšen način ni možen z nikakršnimi papirji in dek-laracijami, ampak samo z orožjem. (Vuk Draškovič, voditelj Srbskega gibanja obnove, 4.2.1991) Ključna zadeva je razplet med Hrvati in Srbi. Prvi ne bodo popustili od konfederacije oziroma od samostojnosti svoje republike, drugi pa se ne bodo odpovedali kontroli nad vsem ozemljem, na katerem živi srbsko prebivalstvo, tako da so možni vsi razpleti, tudi najbolj krvavi in nasilni. (Jaša Zlobec, poslanec LDS, 4.2.1991) V Ni izključena možnost državljanske vojne, zato upam, da je tistim, ki jo bodo sprožili, jasno, da bo to v Evropi pomenilo popoplno izolacijo in nerazumevanje za to. (dr. Dušan Plut, član predsedstva Republike Slovenije, 18.2.1991) V Bojim se, da je v Jugoslaviji preveč razgretih glav, ki bodo poskušale razdružitev za vsako ceno preprečiti. Mislim na JLA, nekatere politične sile in konec koncev tudi na Srbijo in Črno goro. (Miko Tripalo, 4.3.1991) (lrZa Jugoslavijo so stvari končane. To, kar imamo danes, je samo tehnična iz- vedba. To je zadnjih pet minut, v katerih je treba rezultat popraviti ali pa ga vsaj obdržati. Kristalno jasno je, da Jugoslavija ne obstaja. (Rasim Kadič, predsednik ZSM- Demokratične zveze BiH, 4.3.1991) •^Odhod Slovenije iz takšne Jugoslavije bi v mnogočem zrušil relativno zbalan-sirano nacionalno ravnotežje. (Rasim Kadič, 4.3.1991) l/jLA ni jugoslovanska niti ljudska, vprašanje pa je, če je sploh armada. Vojska uhaja kontroli vrhovnega komandanta in vzpostavlja temelje za morebitno intervencijo v neposlušnih republikah. To je zame največja nevar-nost za prihodnost Jugoslavije. (Rasim Kadic, 4.3.1991) IN MEDIAS TRESK_______ X ZasamoSlovenijoneobstajaneposred-na nevarnost, da bi bila vpletena v morebitne spopade, ker je zlasti v inter-esu Srbije, da se Slovenija dmprej od-cepi, in prepričan sem, da bo Srbija ponudila Sloveniji najbolj ugodne pogoje, kar se tiče razdelitve premoženja. (Jaša Zlobec, poslanec LDS, 4.2.1991) X Verjetno bo minila tudi ta nacionalis-tična evfonja, ki je zajela vse po malem in hitro bomo spoznali, kaj so prave reči. Če nič drugega, nas bo življenje k temu prisililo. (dr. Vojislav Koštunica, podpredsednik Demokratske stranke, 4.3.1991) X Če Slovenija in Hrvaška zapustita Jugoslavijo, je gotovo, da Bosna ne bo ostala v tako imenovani okrnjeni Jugoslaviji. (Alija Izetbegovič, predsed-nik BiH in stranke Demokratične ak-cije, 18.3.1991) IZMISLJENOST... (...značilnost v mislih izoblikovanega, kar pa v resničnostine obstaja) •^Že nekaj mesecev pred tako imenovano osamosvojitvijo Slovenije smo javnost opozaijalv da je »gospod« Janša raz-delil orožje civilnemu prebivalstvu, da so teritorialci obkoljevali nekatere mestne četrti v Sloveniji z izgovorom, da se v blokih skrivajo četniki, grozili so nam in nas na vsemogoče načine šikanirali. Računali smo na možnost, da bo Slovenija takoj po 26. juniju iz-zvala nemire, ki jih bo svetu prikazala kot agresijo na mlado slovensko državo, da bi si na ta način kar najhitreje zagotovila mednarodno priznanje (Dragiša Marojevič, vodja Stranke za enakopravnost občanov, 30.10.1991) ZGREŠENOST... (...napačnost, nepritnernost) možnosti, da bi vojska vzela stvar v svoje roke, prepogosto poslušamo. Cilj tega je ustvarjanje negotovosti med državljani. Znano je, da na bajonetih ni moč dolgo sedeti. Vojska bi s tem šla v avanturo in ne bi bila sposobna or-ganizirati kolikor toliko normalnega življenja. (Dragoljub Mičunovič, pred-sednik Demokratske stranke, 15.4.1991) J ostala v vojašnicah, kjer je tudi njeno mesto. Ne vidim nobenega raz-loga, da bi zavzemali stavbe ali se drugače igrali vojno. Vsekakor JLA ne bo napadla svojih narodov, saj se še predobro zaveda, da bi bil to njen konec. (Milan Aksentijevič, 27.5.1991) •^Ustava SFRJ daje JLA jasne naloge, ki jihjedolžna spoštovatiinizvajati. Dok-ler se tega drži, jo podpiramo. V javnos- intervju 1 BESEDNI POTPURI ti se pojavljajo dileme o posredovanju JLA v pravnem in vsakem drugem (ne)redu. JLA ni zlorabila svojih pooblastil, ampak povelja vrhovnega komandanta oboroženih sil Jugoslavije ni izpeljala do konca. JLA je izmed možnih oblik spametovanja izbrala mehkejšo varianto. Opustila je nasilno, surovo, z žrtvami. Navzven je spravasicer manj blesteča, je pa dol-goročno bolj učinkovita, predvsem pa bolj humana. To se v popolnosti ujema z besedo ljudska v sredini njenega imena. (RobertBrezovšček, predsednik ljubljanskega odbora stranke ZK-Gibanje za Jugoslavijo, 17.6.1991) •^Slovenska vojska nas že nebo branila pred zunanjimi sovražniki. Še ustrašila ne bi nobenega zunanjega sovražnika. Strašila bi le lastne državljane. Sicer pa nam meie varuje JLA. (Robert Brezovšček, 17.6.1991) •^Prepričan sem, da bo vojska še napadla Slovenijo. Še bolj pa sem prepričan v to, da bodo imeli razne teroristične akcije, podstavljali bodo bombe. (Zmago Jelinčič, predsednik slovenske nacionalne stranke, 19.8.1991) ZABAVNOST... (...značilnost tistega, kar povzroča duševno sprostitev in dobro razpoloženje) •^Srbija je bila, je in bo ostala balkanski žandar. (Drago Cartl, SAMO-Gibanje za odcepitev Slovenije, 18.2.1991) •^Komunisti pač ostanejo komunisti, z Močnikom pa bomo jedli le močnik. prago Cartl, 18.2.1991) •^Nemci so šli dvakrat v svetovno vojno, da bi živeli v enotni državi, pa so obe vojni zgubili. (Rasim Kadič, 4.3.1991) •^Lahko je navijati za močne, težko pa za slabe. Močni navijajo za slabe in slabi za močne. (igralec Ljubiša Samardžič, 18.3.1991) •^Veste, Hrvaška bo do Drine ali pa je ne bo. Glede ozemlja od Sotle do Drine, vključujoč Sandžak, ne more biti pogajanj. Mi bomo narod vrnili v njegove naravne meje. (Dobroslav Paraga, predsednik Hrvaške stranke prava, 29.4.1991) •^lmamo ambicije, te so realne, da znova priključimo Koroško, Istro in Trst. Če ne dragače, bi na področju Trsta in Fur-lanije uvedli ozemeljsko enoto s poseb-no upravo, ki pa bi bila integralni del Slovenije. Z Istro, ki jo je zapiti učitelj Milan Aksentijevič - sprenevedavost do konca Kardelj med pijančevanjem poklonil Bakariču, bo lažje. Treba bi bilo izvesti referendum in ne dvomim, da bi se Istrani priključili Veliki Sloveniji. Priključitev avstrijske Koroške je bolj želja kot realnost, Haiderju pa bi se kljub vsemu morali zoperstaviti z odločnejšo nacionalno politiko. (Zmago Jelinčič, 29.4.1991) i Sisku smo pred toliko stoletji premagali Turke in sedaj smo jih spet premagali. In to v dobrobit Evrope. (Zmago Jelinčič, 19.8.1991) •^Tudi mrtvi Srbi v Jasenovcu imajo pravico dati svoj glas za državo, v kateri želijo živeti. Kajti, če ne bi bilo ustaških grozodejstev, bi danes na Hrvaškem živelo 50 odstotkov Srbov. (Dragiša Marojevič, 30.10.1991) •^Še vedno deluje v Sloveniji teroristična organizacija ZKO Gibanje za Jugos-lavijo. Vse te ljudi in Marojevičeve pris-taše bi bilo treba zapreti ali pa v zaplombiranih živinskih vagonih pos-lati tja, kamor spadajo. Naj se še naprej pajdašijo s svojimi ovcami! Celo več, Marojeviča bi bilo treba ustreliti. In to ne v glavo, kajti tam nima nobenega življenjsko važnega organa in t>i preživel, pač pa v koleno, da bi se zastrupil. (Zmago Jelinač, 11.11.1991) PRONICLJIVOST, ANALITIČNOST... (...sposobnost za spoznavanje in razden-jevanje) •^JLAje okupacijska vojska inmenim, da je njena politika v interesu velikosrbstva. Trenutno je razporejena tako, da brani meje Velike Srbije. Ar-mado je treba zaustaviti. Tankov JLAne morejo zaustaviti samo specialci, temveč jih mora celoten hrvaški narod. Pobroslav Paraga, 29.4.1991) •^ Smatramo, da je bitka z JL A predvsem mentalna in psihološka. Ena od večjih Tudmanovihnapakje, da smatra, da se JLA ne sme zameriti. Akcije proti ar-madi je treba izvajati neprestano, kajti podobna moč je na primer zrušila Ber-linski zid, Todorja Živkova... Treba se jim je odločno upreti, tako bodo sami prišli v klešče in videli, da naprej več ne gre. (dr. Marko Veselica, predsednik Hrvaške demokratske stranke, 13.5.1991) •^Janša je iz velikega demokrata postal mali agresivni nacionalni lider, ki je izničil vsa svoja nekdanja hvalevredna prizadevanja za vzpostavitev neod-visne demokratične slovenske javnosti inopozicijo. Svoj demokratičniimidžje degradiral s svoiim obnašanjem in pripravljenostjo, da samo s silo rešuje politična vprašanja. (dr. Gajo Sekulič, eden od ustanoviteljev UJDI-ja in pned-parlamenta Jugoslavije, 16.9.1991) •^Dokler ne pade agresivna politika, ki stremi za srbsko prevlado, ni reŠitve. (Azem Vllasi, kosovski disident, 14.10.1991) •^Ključni problem hrvaškega gor-dijskega vozla jebil, da so zvezni organi I intervju BESEDNI P 0 T P U R I v miru pri reševanju težav zanemarjali mnenja Hrvaške. (dr. Živko Pregl, bivši podpredsednik ZIS, 28.10.1991) o pridobili v vojni, smo izgubili . (Zmago Jelinčič, 11.11.1991) •^Problem tako Hrvaške kot Srbije je predvsem mešanje politike in vojne ter neopredelitev za eno ali drugo. (dr. Janez Drnovšek, bivši član predsedstva SFRJ, 25.11.1991) da ima Slobodan Miloševič še vedno precej močne pozicije v Srbiji, da je spreten politik in da se zna obdržati na oblasti. (dr. Janez Drnovšek, 25.11.1991) SPRENEVEDAVOST... (...značilnost tistega, ki se dela nepoučenega, neobveščenega ali pa se pretvarja) •^Država ne more imeti dveh vojsk. Dok-ler obstaja Jugoslovanska armada, srbske ne bo. (Vuk Draškovič, 4.2.1991) Bosne lahko vplivamo na to, da se nekatere napetosti v Jugoslaviji zmanjšajo, toda preživetje BiH ni ab-solutno pogojeno s preživetjem Jugos-lavije. (Alija Izetbegovič, 18.3.1991) , da nas obtožujejo, kako učimo le ubijati in so strelišča vežbališča smrti, je naravnost nesmiselno. (Milan Aksen-tijevič, 27.5.1991) •^Temeljni opredelitvi stranke sta Jugos-lavija in socializem. Želimo si Jugos-lavijo kot skupnost enakopravnih narodov. Do nadaljnega pa moramo vsi spoštovati obstoječi pravni red in si prizadevati za sklenitev novega zgodovinskega dogovora po mirni poti. (RobertBrezovšček, 17.6.1991) •^Danes je povsem jasno, da ni šlo za napad JLA na Slovenijo, ampak agresijo Republike Slovenije proti Jugoslaviji. (Dragiša Marojevič, 30.10.1991) •^Slovenska politika na čelu s kompleksi polnim človečkom Kučanom je bila tista, ki je razbila Jugoslavijo, da bi se s tempriliznila tujim silam. S tem je pos-redno povzročila vojno na Hrvaškem, od katere se danes distancira. (Dragiša Marojevič, 30.10.1991) se Srbi ne bi uprli, je veliko vprašanje, koliko Srbov bi čez deset let živelo na tem območju. (Dragiša Marojevič, 30.10.1991) Zbral in uredil: Simon Bizjak Dragiša Marojevič - klovn z žalostnim obrazom. Rasim Kadič - trezno in premišljeno. Slovenija DOHODKI (NEKATERIH) SLOVENSKIH Poklicni politiki dnevnic v skupsčini ne dobijo O podrobnostih glede zaslužkov skupščinskih funkcionarjev ter o načinu, kako se vrednotijo dohodki in dnevnice, smo se pozanimali pri Marku Hermanu, generalnemu sekretarju Skupščine RepubJike Slovenije. Že takoj na začetku je potar-nal, da so stroški dnevne seje vseh treh zborov ogromni. Tako so morali 11. decembra za dnevnice poslancem odšteti približno 93.000 tolarjev, za potne stroŠke pa 53.000 tolarjev. Dnevnice pa za zdaj, kot je poudaril, dobijo samo nepoklici poslanci, medtem ko jih profesionalni politki po zakonu ne smejo dobivati. Če traja seja več kot 12 ur, dobijo poslanci celotno dnevnico - 762 tolarjev, drugače pa samo polovico. Poslancem, ki se vozijo v Ljubljano iz oddaljenih mest, se povrnejo potrni stroški - tu se obračunavajo dejanski stroški javnega prevoza Prav tako se jim plačuje prenočevanje v Ijubljanskih hotelih srednje kategorije, vendar za kritje stroškov ne morejo dobiti več kot 666 tolarjev. Kmetom, delavcem in obrtnikom morajo povrniti izgubljeni zaslužek za dan, ki so ga preživeli na skupščinskem zasedanju. Z občinske davčne uprave morajo prinesti (običajno ob začetku leta) višino prijavljenega osebnega dohodka in na podlagi tega se iz-gubljeni zaslužek povrne. Zanimiv je tudi podatek, da dobijo neprofesional-ni poslanci mesečno od 0 do 30 odstot-kov plače, ki bi jo imeli, če bi bili poklicni politiki. »Iz vseh teh podatkov je razvidno, da poslanci kakšnih poseb-nih dodatkov ne dobivajo,« je še posebej poudaril Marko Herman, in dodal, da je bila v »starih, dobrih časih komunizma« situacija glede tega ugod-nejša. Sestava vodstva, predsedniki in podpredsedniki zborov in Skupščine uporabljajo za službene vožnje štiri golfe. Delavci in funkcionarji, zapos-leni v Skupščini, pa se lahko poleti od- POLITKOV TOP SECRET! Zakon o osebnih dohodkih funkcionarjev v državnih organih, dne 30. avgusta 1991, v svojem 7. členu govori takole: »Podatki o osebnih dohodkih in drugih prejemkih za posamezne vrstefunkcij oziroma za skupine funkcij sojavni« Navkljub temu pa nam ni uspelo zbrati vseh podatkov o tem, s čim in kako se 'preživljajo' funkcionarji iz vrha slovenske politične piramide. Seveda se ob tem samo po sebi postavlja vprašanje, ali so številke, ki smo jih izvedeli, resnične ali pa so samo prirejene z namenom, da zadovoljijo senzacij željne in 'naivne' Ijudske množice. MilanKučan-vrednost 60.000,00 SLT. dahnejo v sedmih počitniških prikolicah na Jadranski obali. _____Kaj pravi zakon?_____ Osebni dohodek funkcionarja v državnih organih se določi tako, da se osnova za obdavčeni osebni dohodek pomnoži s koeficientom za določanje osebnih dohodkov in poveča za odstotek za vrednotenje delovnih izkušenj ter za odstotek za vrednotenje delovne uspešnosti oziroma za dodat-no delovno obremenjenost. O delovni uspešnosti oziroma o dodatni delovni obremenjenosti funkcionarjev odloča na podlagi kriterijev in splošnega akta organ, v katerem funkcionar dela. Osnova za obračun osebnega dohodka je povprečni osebni dohodek na delavca, izplačan v gospodarstvu Repultlike Slovenije za pretekli mesec (v novembru je znašal približno 6000 tolarjev) po uradnih podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko, ki je lahko zmanjšan za odstotek, ki ga določi Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije glede na proračunske možnosti (to osnovo je Izvršni svet v novembru zmanjšal za petdeset odstotkov). Delovne izkušnje se vrednostijo tako, da se osebni dohodek funkcionar-ja v mesečnem znesku poveča za 0,5 odstotkov za vsako začeto leto delovne dobe, vendar največ do 20 odstotkov. Odstotek 0,5 se za ženske, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,5 odstotkov za vsako leto leto delovne dobe nad 25 let. Sredstva za delno uspešnost oziroma za dodatno delovno obremen-jenost se določijo v proračunu v deležu od sredstev, ki se namenjajo organom za osebne dohodke, na podlagi kriterijev komisije Skupščine Republike Slovenije, pristojne za volitve in imenovanja. Osebni dohodek se med letom zagota vlja in izplačuje kot mesečna akontacija; akontacija se lahko izplačuje tudi večkrat mesečno, vendar le za že opravljeno delo. Medtem pa se za posamezne funkcionarje določijo tudi posebni koeficienti za določanje osebnih dohodkov. Najvišji koeficient velja za predsednika Skupščine - 6,50. Podpredsednik Skupščine in predsed-niki zborov imajo koeficient 6,00, podpredsedniki zborov pa 5,7. Koeficienti predsednikov raznih komisij v Skupščini se gibljejo od 5,27 do 5,60. Delegati imajo koeficient od 4,55 do 5,20 (s tem, da se jim za vsako članstvo v delovnem telesu SkupŠčine poveča osnovno razmerje še za 0,065), vodja kluba delegatov pa ima koefi-cient 5,60. I Slovenija Za dohodke profesionalnih poslan-cev in članov ožjega vodstva nam ni uspelo izvedeti, saj je generalni sekretar SkupšČine Marko Herman neprestano ponavljal, da so dohodki državnih uslužbencev tajni (?). Vseeno pa nam je po dolgotrajnem prepričevanju uspelo »izbrskati«, da dobi »zelo obremenjeni« predsednik Skupščine Republike Slovenije dr. France Bučormesečno približno 40.000 tolarjev. Malce več dobijo podpredsednik Skupščine in predsedniki zborov - okrog 42.000 tolarjev. Očitno tudi profesionalni pos-lanci v Skupščini ne bodo »obogateli« (po besedah Marka Hermana), saj dobijo mesečno »samo« 30.000 tolarjev. Medtem pa dobijo neprofesionalni delegati, se pravi zaposleni v gospodarstvu, kmetje in obrtniki, od 4000 do 7000 tolarjev mesečno. Dnevnice za »potovanja« v ____ ___tujino Razen dr. Matjaža Kmecla in dr. DušanaPluta, ki še predavata na univer-zah,nihče od članov Predsedstva ne hodi v drugo »službo«, nam je zatrdil Peter Šuler, generalni sekretar v pred-sedstvu Republike Slovenije. Ivan Oman ima sicer doma kmetijo, vendar pa jo je »prepisal« na sina, tako da I kakŠnih dodatkov ne prejema, je še I hudomušno dodal Peter Šular. Sicer pa člani Predsedstva dnevnic za potovanja po Sloveniji nimajo, dobijo pa jih za službene obiske v tujini in to le v primeru, če traja »potovanje« več kot osem ur. Imajo tudi šest službenih av-tomobilov - od mercedesa do katre, s bterimi jih vozijo trije vozniki. Med-tem pa je koeficient za določitev oseb-nega dohodka predsednika Republike Slovenije 6,5, za člane predsedstva pa 6,2. Seveda je v mesecu novembru najveČji osebni dohodek prejel pred-sednik predsedstva Slovenije Milan lufan - 60.601,00 tolarjev. Drugi na rang listi osebnih dohodkov za mesec november je Ciril Zlobec - dobil je 56.533,00 tolarjev. Sledijo pa dr. Dušan Plut 53.412,00 tolarjev, Ivan Oman s 52.804,00 tolarji osebnega dohodka in . Matjaž Ktnecl, ki je prejel najmanj -50.740,00 tolarjev. Posebej zanimiv pa je cenik dnevnic, ki se razlikujejo po državah in mestih. Tako dobi slovenski politik za obisk Albanije za 88 ZDA dolarjev dnevnice, zaobisk Avstrije pa od 110 do 139 šilin-jov. Za obisk Belgije znaša dnevnica [6,500 belgijskih frankov, za Bolgarijo 59 >A dolarjev in za Grčijo od 60 do 80 ZDA dolarjev. Za »potovanje« v Fran-cijo dobi slovenski politik od 710 do 810 ZDA dolarjev, v Dansko 1700 danskih kron in za obisk Češkoslovaške federativne republike 63 obračunskih dolarjev. Če obišče Sovjetsko zvezo, dobi 120 ZDA dolarjev, za obisk Španije pa od 110 do 150 ZDA dolarjev. 180 DEM dobi za službeni obisk v ZRN, od 70 do 110 švedskih kron pa za potovanje v Švedsko. Prav tako je različen cenik za potovanje v Severno in Južno Ameriko. če slovenski politik potuje v ZDA, dobi od 98 do 155 ZDA dolarjev. Za obisk Kanade dobi od 80 do 100 ZDA dolarjev, za Mehiko pa od LojzePeterle-vrednost 60.000,00 SLT 65 do 150 dolarjev. Potovanje v Argen-tino »stane« od 57 do 153 ZDA dolarjev, v Brazilijo pa od 90 do 118 ZDA dolar-jev. Druge države so po višini dnevnic razporejene takole: Japonska od 130 do 237 dolarjev, Kamerun od 92 do 179 ZDA dolarjev, Izrael od 69 do 146 ZDA dolarjev, Kuvajt 140 ZDA dolarjev, Avstralija od 110 do 139 avstralskih dolarjev in Irak 130 ZDA dolarjev. V IS ima največjo plačo _______Lojze Peterle_______ Najbolj skrivnostni glede osebnih dohodkov so bili v slovenski vladi. Očitno je, da so v Izvršnem svetu s problemi, ki jih imajo z neposlušnimi ministri, tako obremenjeni, da za druge, »manj pomembne zadeve nimajo časa. Vendar pa je po besedah Janeza Pezelja, sekretarja za infor-miranje pri slovenski vladi, glavni raz-log za »pomanjkanje« informacij dejstvo, da ima njihova administracija z izračunavanjem osebnih dohodkov 23 ministrov »preveč dela«. Vseeno smo dobili podatek, da je imel v mesecu novembru največjo plačo predsednik vlade Lojze Peterle - zaslužil je okrog 60.000 tolarjev. Podpredsednika vlade sta dobila približno 52.000 tolarjev. Medtem pa je naj večja ministrska plača, ki jo je dobil finančni minister Dušan Šešok, znaŠala okrog 50.000 tolarjev, najmanjša pa približno 45.000 tolarjev. »Seveda pa morate upoštevati, da so se osebni dohodki v primerja vi s prejšnjim mesecem dvignili za 15 odstotkov,« je Še dodal Janez Pezelj. Koeficienti za določanje osebnih dohodkov so podobni kot v Skupščini in predsedstvu. Predsedniku vlade sama funkcija prinaša koeficient 6,5. Podpred-sed*iiški funkciji sta »pomnoženi« s koeficientom6, bistveno da pri koeficien-tih ne zaostajajo niti člani vlade. Delovna doba plačo poveča za 0,5 odstotkov, iz sredstev za osebne dohodke upravnih or-ganov jebilo namenjenih desetodstotkov kot dodatki za delovno uspešnost. Obrambnemu ministru pripadajo dodat-ki po 135. členu zakona o obrambi in zaščiti, ki se gibljejo od 5 do 20 odstotkov. Ministrstvo v masi sredstev prejema 12,5 odstotkov za delovno uspeŠnost. Nekaj nanesejo tudi posebne delovne razmere, nekaj dodajo točke, ki jih določa navodilo republiškega štaba TO. Notranjemumin-istrstvu izračun plač določajo pravilnik OZN in koeficienti. Z njimi ne skoparijo. Pomagajo si s 15 koeficienti, ki jih določa sklep vlade, v pravilniku pa jih je še dodatnih 38. Standardni dodatki (delov-na doba) se bistveno ne razlikujejo, dodatke za posebne delovne razmere (visoke do dvajset odstotkov) pa določa 136. člen zakona o notranjih zadevah. Iskanju igle v senu pa je bilo podob-no spraševanje o osebnih dohodkih slovenskih političnih veljakov po posameznih strankah, kjer so nas pov-sod »prijazno« sprejeli v stilu »kaj pa vas to briga, to je naša stvar«. Tako so nam v Ktnečki stranki natvezli, da o dohodkih ne vedo veliko, kajti zaprte kuverte z denarci gredo samo »skozi njihove roke«. Medtem pa so nam v Stranki demokratične prenove povedali, da morajo njihovi »ubogi« poklicni politiki plačevati visoko članarino. Se največ smo izvedeli v Liberalno demok-ratski stranki, kjer ima vodja stranke Jože Školč40.000 tolarjev mesečnega dohod-ka, predsedniki komisij pa od 33.000 do 35.000 tolarjev. Domen Rant Slovenija CLOVEKOVE PRAVICE LAKMUS Istega dne je predsednik sveta dr. Ljubo Bavcon poročal skupščini o enolet-nem delu. Med drugim je poslance opozoril na znamenja latentne napetos-ti v mfcdetničnih odnosih in v imenu sveta znova pozval državljane Slovenije, naj pripadnikom drugih naro-dov in njihovim družin-skim članom - zlasti otrokom - ne povzročajo dodatnih težav, šikaniranj in zastraševanja. Saj ne bi bilo dobro, če bi bila Slovenija zaradi takšnih pojavov obtožena nacio-nalne diksriminacije pred kakim mednarodnim forumom. In prav o tej temi -nacionalni diskriminaciji, asimilaciji, segregaciji, ksenofobiji - so govorili na okrogli mizi. Sodelovali so dr. Ljubo Bavcon, dr. Peter DEMOKRACIJE Peran Boškovič - kdaj bodo pravoslavci priznani? Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščinje pripravil okroglo mizo, s kateroje hotel izprašati individualno in kolektivno vest o spoštovanju človekovih pravic, posebej še Neslovencev v Sloveniji. Klinar (Fakulteta za družbene vede), dr. Rudi Rizman (Filozofska fakulteta) in mag. Vera Klopčič (Inštitut za narod- nostna vprasanja). Kot je uvodoma ugotovil dr. Riz- man, so se države povsod zaščitile pred manjšinami in ne obratno. Slovenci in njihova država mora ta Rubikon pres- kočiti. Velika večina ljudi razume človekove pravice kot svoje, ne pa kot pravice drugih, drugačnih. V demok- ratični družbi posamezniki Žrtvujejo nekatere svoje svoboščine, da si zagotovijo varnost. Vendar obstaja realna nevarnost, da v takih primerih postane najvišja vrednota varnost, ne Po Klinarjevem mnenju je toleranca do madžarske in italijanske manjšine precej večja, imigranti pa so izpos-tavljeni strogim naturalizacijskim pogojem, s katerimi se javnost strinja. Opazno je tudi, da so pri odpuščanju delavcev prvi na vrsti tisti iz drugih področij Jugoslavije. Sklepna ugotovitev se glasi, da je etnična toleranca precej nizka in da smo še precej daleč od etničnega pluralizma. pri avtohtonem prebival-stvu. Opozoriti velja, da je ta populacije nad-povprečno ekonomsko ak-tivna in pomembna skupina davkoplačevalcev. Vendar niso vključeni (vsaj vsi) v politično par-ticipacijo. Dr. Klinar je opozoril na paradoks: traj-ni imigranti imajo socialne in ekonomske pravice, nimajo pa političnih. V razpravi, v kateri so sodelovali predvsem Srbi, so se pojavljala Številna vprašanja, ki pestijo Nes-lovence. Gre za zakon o državljanstvu, odkupu stanovnj, šikaniranja v službi, praznovanje pravo-slavnega božiča... Vendar jim udeleženci okrogle mize niso mogli dati konkretnih odgovorov. Ze zato ne, ker vprašanja niso bila naslovljenja na prave ljudi. Mednarodno konvencijo o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije iz leta 1969 je podpisala tudi Jugoslavije, njen podpisnik- naslednik pa je tudi Slovenija. V prvem členu piše, da je rasna diskriminacija kakršnokoli raz-likovanje, izključevanje, omejevanje ali dajanje prednosti na temelju rase, barvč kože, porekla, narodnega ali etničnega izvora, ki onemogoča ures-ničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. pa svoboda, meni dr. Rizman. Po mnenju dr. Klinarja je ocena etnične enakopravnosti v Sloveniji kritična. Empirične raziskave kažejo, da so imigranti iz drugih področi Jugoslavije v precej slabšem položaju kot avtohtone narodne manjšine. Imajo manj kolektivnih pravic, predvsem zaradi etnične razpršenosti. V Sloveniji obstaja nerazpoloženje do novih im-igracij, poleg tega pa je javnost zelo ozkogrudna do pravic teh manjšin. Tako raziskave pred junijsko vojno kažejo, da je slovenska javnost nenak-lonjena do ustanavljanja imigrantskih strank. »Dopustili« pa bi jim lastne kul-turne in gospodarske organizacije ter stike z matico. Delež Neslovencev v Sloveniji znaša deset odstotkov, kar je precej več kot v Evropski skupnosti (3,7) ali v Nemčiji (7,7 odstotkov). Vodijo Hrvati, za njimi pa so Srbi. Med imigranti je delež ljudi z višjo in visoko izobrazbo enak tistemu Seveda so ravno Srbi v Sloveniji z največjim političnim nabojem in manipulativnos^o. Objektivnih podat-kov o njihovem številu ni, vendar se gibljejo od 80 do 290 tisoč. Zanimivo pa je, da je večina slovenskih Srbov iz Bosne in Hercegovine, ne pa iz matice Srbije. Vodja pravoslavne cerkve v Sloveniji Peran Boškovič opozarja na specifičnost situacije, v kateri so se znašli Srbi in drugi Neslovenci v Sloveniji. Čez noč so - proti svoji volji -postali tujci. Zato predlaga, da se rok za pridobitev slovenskega državljanstva podaljša, omogoči pa naj se tudi pridobivanje dvojnega državljanstva. Koncept dvojnega državljanstva je sprejemljiv tudi v strokovnih krogih. V Boškovičevi glavi se je porodila tudi ideja o kolektivni izselitvi Srbov (o njej je pisal predsedniku Kučanu), ki naj jo omogoči republika Slovenija. Takšne pobude prav gotovo ne prispevajo k tezni razpravi o položaju Neslovencev v obdobju, ki ni ugoden za racionalno razpravo. Slovenska politika pa simora čimprej vzeti čas za premislek o položaju Neslovencev (predvsem Srbov), saj bo le-ta obremenjeval od-nose med Slovenijo in Srbijo. Verjetno pa na obeh straneh obstaja interes, da bi ti odnosi bili vsaj nekonfliktni. Branko Čakarmiš Juga 1991 OD BOZICA DO BOZICA Vojna, vojna... Minulo leto je tudi Jugoslovanom prineslo vojno, gospodarski zlom in razpad zvezne države. Medtem ko je zvezno predsedstvo bolj in bolj prevzemalo vlogo dvornega norčka, je ugled Markovičeve vlade padal skupaj z dinarjem. Kljub temu da je Jugoslavija nezadržno lezla narazen, so bili v vojaškem vrhu prepričani, dajoje mogoče zadržati skupaj z vojno. Pol milijona vojnih beguncev, porušena mesta in žrtve nas žal ne morejo prepricati o uspešnos ti pos topka. obljubam, da bo Srbija v desetih letih dosegla ekonomsko ravenšvedske, danes nihče več ne verjame. Vojna", v kateroSrbija menda splohni vpletena, davkoplačevalcem vedno bolj prazni žepe, nova davčna refbrma pa najbi vojaškemu proračunu namenila še več sredstev. Vse nižjemu standardu pa sta nedvomno botrovala tudi gospodarska blokada Evropske skupnosti in ameriška ukinitev trgovinskih preferen-cialov za vse nekdanje jugoslovanske republike. Tudi na političnem področju se Srbiji ne obeta nič dobrega. Zaradi vse večjih pritiskov Evrope in sveta se vedno bolj zateka v ksenofbbično samozadostnost in ostaja tudi brez tistih zaveznikov, ki bi ji glede na ideološko orientacijo morali stati ob strani. Fidel Castro je očitno z leti izgubil revoludonarno ostrino, Kitajci pa s piedestala velike vojaške sile z naveličanostjo gledajo v balkanski kotel, v katerem že kar preveč vre. SRBSKA DEMOKRACIJA Medtem ko so v državah nekdanjega vzhodnega bloka počasi, ampak vztrajno, padali komurustični režimi in je spodletelo tudi evrokomunizmu, je v Srbiji na decembrskih volitvah zmagala Miloševičeva SPS. Triumf socialistov pa ne bi bil tako bleščeč, če jih beograjski mediji ne bi v času predvolilnega boja izdatno podpirali. Za demonizacijo Draškovičevega SPO, sicer najnevarnejšega nasprotnika socialistov, sta poskrbeli TV Beograd in Politika, oklevajoče volilce pa je prepričal odmevni predvoUlni slogan, ki je obljubljal mir, svobodo in lepšo bodočnost Ce jebilo takoj po demokratičnih volitvahmogoče sklepati, da bo Srbiji uspelo ustvariti socializem po meri človeka, pa je začela stvar zaudarjati spomladi Ker je RTV tudi po volit-vah ostala izrazito ideološko obarvana in her-metično zaprta za opozicijo, se je 9. marca pred skupščino v Beogradu zbralo 50.000 demonstrantov, ki so zahtevali demok-ratizacijo medijev. Namesto strpnega dialoga, obljubljenega pred volitvami, je oblast demonstrante v najboljši maniri daljnovzhod-nega komunizma razgnala s tanki. Bilanca: dva mrtva in več deset ranjenih Pomladanski skupni nastop srbskega vodstva in armade se je očitno pokazal kot uspešen, saj sta v naslednjih mesecih sodelovanje še poglobila. Kljub vojaškim uspehom na Hrvaškem pa sta koketiranje z vojsko in izguba čuta za realnost Srbijo pripel-jala v popolno politično in gospodarsko osamitev. Miloševičevim predvolilnim HRVASKA VOJNA V začetku leta so nas mastni naslovi v dnev-nem časopisju obveščali o poteku zalivske vojne. Če je zaveznikom na Bližnjevzhodnem spopadu uspel veliki met v najboljšem slogu Hitelrjevega Blitzkriega, pa kaj takega ne moremo trditi za vojno na Hrvaškem. Vojne na Balkanu so značilno dolgotrajne, izčrpavajoče in zahtevajo veliko število žrtev. Kljub manjšim etničnim spopadom na Hrvaškem, ki so se začeli pojavljati že zgodaj spomladi, se je vojna v Jugoslaviji začela 26. junija. Ko je Slovenija razglasila svojo neodvis-nost, so tanki zvezne armade poskušali zasesti mejne prehode in na ta način zaščititi celovitost Jugoslavije. Zaradi vojaškega vdora na teritorij suverene države je prišlo do spopadov, ki pa še niso imeli značilnosti klasične frontne vojne. Spopadi so se po desetih dneh končali s prekinitvijo ognja in kasneje s podpisom Brionske deklaracije, vojna pa se je prenesla na Hrvaško. Tu je spopad dobil čisto drugačne razsežnosti. Hrvaška je dan za dnem izgubljala dele ozemlja, zvezna armada je do tal porušila Vukovar in Petrinjo, vojnih beguncev pa je na obeh straneh že več kot pol milijona. Ob velikem številu žrtev pa je ena glavnih značil-nosti vojne za Hrvaško tudi ta, da je težko določili smisel in ideološki okvir vojskovanja nekaterihakterjev. Garda HOS inenoteMUP-a nedvomno branijo ozemlje suveme države, težave pa se pojavijo pri zvezni vojski. Če je bilo na začetku spopada mogoče ver-jeti, da brani Jugoslavijo pred razpadom, je v zadnjem času očitno, da se je jugoslovanski ideji odpovedala in se odkrito postavila na stran Srbije. Zakaj? Tako armadi kot Srbiji je postalo jasno, da te vojne zaradi pritiska Ev-rope ne bo mogoče dobiti. Zato sta se odločili za edino, sicer iracionalno,rešitev. V skupnem zavezništvu bosta dosti lažje vztrajali na fronti in odlagali poraz, ki bo neizbežno prinesel padec srbskih političnih elit in razpad vojske. Tako Srbija v imenu nacionalnega interesa mobilizira vojake, armada pa jih oskrbuje z orožjem, glede na močno protiofenzivo hrvaškihsil pa tudi ta recept ne prinaša željenih učinkov. SLOVENSKO PRIZNANJE Lanskega božiča smo se Slovenci na plebi-scitu odločili za samostojnost. Ko je pretekel šestmesečni rok za pripravo vsega potrebnega za osamosvojitev in smo se na začetku poletja dokončno odključili od Jugoslavije, se je morala slovenska vlada soočiti s problemom mednarodnega priznanja. Zaradi hitrega priz-nanja pribaltskih republik in močne podpore nemško govoreče Evrope je bilo moč pričakovati, da tudi Slovenija ne bo imela s priznanjem večjih težav. Ker pa je vojna na Hrvaškem dobivala iz dneva v dan vse večje razsežnosti, je Evropa v samo njej imanentnem slogu odpovedala. Evropska skupnost se je zavzemala za preudarnost, medtem ko sta Nemčija in Avstrija zagovarjali takojšnje priz-nanje. Problem mednarodnega priznanja Slovenije pa je dobil svetovne razsežnosti, ko je Genscher obljubil priznanje že pred božičem. Nemudoma se je oglasila OZN in je ob močni podpori ZDA predstavila svoje zelo odklonil-no stališče do nemSkih obljub. AmeriSki tiskje Nemčijo ostro napadel in poskušal prepričati svet, da bi mogli združeni Nemci s svojimi neodgovornimi ravnanji ogroziti svetovni mir. Začuda je Nemčija popustila pod pritiski sveta in Evropske skupnosti in se je odločila, da bo priznala vsako jugoslovansko republiko, ki bo to hotela, skupaj z ostalimi članicami dvanajsterice 15.januarja naslednje leto. S priznanjem republik bo Jugoslavija dokončno izginila s svetovnega prizorišča, za njo pa bodo ostali le slabi ali dobri spomini Gregor Kozovinc r Mitteleuropa Nemčija nad vsemi MITTELEUROPA, RETTE UNS! m Dokaz za to je reševanje jugoslovanske krize. ZDA so pooblaatile KEVS, da uredi razmere na svojem pragu, ta pa ES. Zadnja je spoznala nujnost priznavanja pravice narodov do samoodločbe. Morda je k temu spoznanju pripomogel tudi razpad sovjetskega imperija in mednarodno priz-nanje pribaltskih držav. Vsekakor pa ne bi smeli prezreti vloge Nemčije in Avstrije, ki sta kot dobri poznavalki balkanskih razmer (sami sta bili svojčas tukajšnji gospodarji), uspeli prepričati druge evropske države, da se morajo o usodi Jugoslavije odločiti njeni narodiinne kdo drug. Junija sta seSlovenija in Hrvaška odločili, da zapustita nesojeni raj, kasneje jima je sledila še Makedonija. V SZ pa so po neuspelem vojaškem udaru razglasile neodvisnost še zadnje republike. Večina članic ES tako več ne nasprotuje raz-pustitvi balkanske krčme, saj ta več ne obstaja, ostajajo samo formalne razlike, kdaj priznati nove države. Srednjeevropske države menijo, da takoj, zahodnoevropskim se ne mudi, nekatere (Grčija) pa temu celo nasprotujejo. _______Zaton Jenkijev_______ Vsiljevanja volje ZDA v evropsklh zadevah si ne moremo razlagati drugače kot preživeto obllko imperializma. Po padcu komunizma Sovjetska zveza ni več nevarna ZDA, ker je poleg njene obubožanosti ni več, pač pa sta toljko bolj nevarnl gospodarski tekmici Japonska in Evropa. Prl tem ne smemo pozabitl na obujanje intuicije, da bosta Nemčija in Japonska gospodarsko os-vojili tista ozemlja, ld jih nista mogli z vojaško silo. »Drang nach Osten« bi v moderniziranem smislu pomenil viaganje kapitala v obubožani evropski vzhod. Na podoben način naj bi Japonska »osvojila« ne samo Kitajsko, pač pa ves azijskl jugovzhod. To bi seveda pomenilo, da bi Japonska združila gospodarsko moč JV Azije, Nemčija pa skupaj z VB, Francijo in Italijo vso Evropo od Atlantlka od Urala. Hkrati bi novl gospodarski območji iz-rinill ZDA na matično celino. Zato je v interesu Združenih držav, da oslabijo gospodarsko moč in izničijo cilje obeh tekmecev, obenem pa zadržijo vpliv nad arabskirnozemljem, bogatim z nafto. Ena takšnih šibkih točk združene Evrope je jugoslovanska kriza. Vzpon srednje Evrope Da je bojazen pred Vellko Nemčijo in Četrtim Rajhom odveč, nam potrjuje dejstvo, da so ZDA pred 46 letl osvojile poruščno Evropo najprej vojaško (NATO pakt), nato pa še gospodarsko (Marshal-lov plan). In danes je ta Evropa in še posebej najbolj »osvojena« Nemčija gospodarsko tako močna, da se lahko volji »gospodarja« upre. Nemčija je z združitvijo postala še močnejša gospodarska sila, najmočnejša v Ev-ropi, to pa je tudi pogoj za samostojno odločanje o svojih zadevah. Hkrati lahko Nemčija vpliva na odločitve svojih partnerjev. Njena moč je lahko nevarna manipulacija Združenih držav z Evropo, saj lahko prva še vedno prepriča druge evropske sile (Veliko Britanijo, Francijo, Italijo) o ponovni nevarnosti germanizacije. V tem primeru bi si Evropska skupnost iz-kopala lastni grob: če bi podprta amerlška stališča in nerazvite članice, kar je težko verjetno, bi izgubila Nemčijo. Ta pa bi se preusmerila na vzhod (Drang nach Osten) in ga gospodarsko podprla. V nekaj desetlet-jih pa bi zlastl Poljska in Ukrajina pos-tali gospodarski sili na ravni sedanjih. Torej s Cetrtim Rajhom ne bo nič! »Za nas, Slovenceje edina rešitev zmagovita EVROPA, Evropopa lahko do resnične zmage popelje le Velika NEMČIJA!« Zgornjega citata nismo prepisali iz nobenega govora sodobnih slovenskihpolitikov, pačpaje to izjavil poveljnik slovenskih domobrancev general Leon Rupnik 1944 na slovesni prisegi domobrancev nemškemu vodji. V današnjem času bi te besede razumeli povsem pozitivno: Slovenija teži k povezovanju z Evropsko skup-nostjo, to pa lahko do resnične združitve popelje le suvereno obnašanje zdruzene Nemčije. _____Nemčija in Slovenija Podobno kot imajo Srbi svoje zaveznike Ruse ali pa Francoze, tako imamo tudi Slovenci svoje zaveznike Nemce (Avstrijce). Ne samo zato, ker smo od njih podedovall kulturo, pač pa smo v njih videli »boga in batino« tudi v času, ko so bili osvajalci. Nemcem pa v bistvu ni toliko do ljubeznl do malih podalpskih narodov kot do ob-novitve srednjeevropskega gospodarsko-kultumega prsotora (Mitteleuropa). Zlasti pod vplivom srbske komunistične propagande to nekateri velikokrat napačno enačijo z restavracijo Tretjega Rajha ali pa gospodarsko »okupacijo« dežel ger-manokulturnega prostora. Navsezadnje bi nas nemška gospodarska okupacija prizadela toliko kot Evropo Marshallov plan. Kapital nima meja; danes je lastnina razvitih držav v rokah multjnacionalnih družb. Angleški reklamni napisi motijo le skrajne desničarske in narodnjaške stranke. Heksagonala je začetek Srednjeevropske skupnosti (Mit-teleurope), ki bo postala skupnost ES-i pridruženih članic (Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Slovenija, Hrvaška, po vsej verjetnostl pa bodo v njej še Avstrija. Švlca. Nemčija in Itallja). Mit-teleuropa bi bila kot dopolnilo združenl Evropi izziv konzervativnosti ZDA, obenem pa bi to omogočilo restavracijo močl Ev-rope v svetu. Boj za prvenstvo v gospodarski moči se je začel: prva je to spoznala Japonska, sedaj tudi Nemčija poskuša prepričati Evropsko skupnost. Mi, Slovenci, se bomo za zdaj zadovoljili le z diplomatskim priznanjem. Mitteleuropa je še daleč... Igor Kršinar Mitteleuropa IZ NEMSKIH KROGOV l^remierovo pismo njegovi JL ekscelenci gospodu dok-toiju Helmutu Kohlu z dne 14. oktobra za 2 milijardi nemških mark: Spoštovani gospod zvezni hmder! Izhajajoč iz najinega pogovora v St. Gilgenu in Vašega srečanja s predsed-nikom Predsedstva Republike Slovenijeg. MilanomKučanom Vam pošiljam predloge in pričakovanja slovenske vlade v zvezi z bodočim sodelovanjem med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Slovenijo. 1. Modemizacija industrije - ocena potrebnih sredstev za kreditiranje je 300 mio DEM. 1 Sofinanciranje energetskih projektov - v višini200mioDEM. 3. Kontrola zračnega prometa in letalska družba Adria Airways - predlagamo sodelovanje pri dobavi in financiranju radarskega sistema v čim krajšem možnem času. Dogovori s Siemensom že potekajo. Adria Air-ways s svojimi 14 letali je zaradi vojne izgubila skoraj ves čarterski promet pa tudi delavske lete med ZR Nemčijo in Jugoslavijo. Zaradi navedenega predlagamo, da se Adrii Airways dovoli ustanovitev letalske družbe za opravljanje čarterskega prometa v ZR Nemčiji. Dogovori na nemškem ministrstvu za promet so žepotekali. 4. Zunanje trgovinski odnosi - Predlagamo tudi, da ZR Nemčija upošteva uporabo slovenskih žigov, pečatov in podpisov pri dokumentih, ki spremljajo blago v zunanje trgovinskem prometu in so vezani na med-narodne sporazume, ki jih je sklenila Jugos-lavija... Ker pa ZR Nemčija verjetno nekaterih zgoraj omenjenih korakov oz. upoštevanje iigov, pečatov in podpisov ne more izvajati unilateralno v okviru Evropske skupnosti, prosimo vlado Zvezne republike Nemčije, da sprožiin podpre predlagane rešitve za neoviran promet blaga med Republiko Slovenijo in ZR Nemčijo, kakor tudi med Republiko Slovenijo in državami Evropske skupnosti. 5. Bančni sistem - Republika Slovenija je z 8.10.1991 uvedla lastno valuto - tolar. Ta valuta nlpodprta s fiskalnimi rezervami, ki bi morale Mti v obsegu minimalno 1,2 milijarde DEM. Zato predlagamo, da nam pomagate podpreti stabilnost uvedene valute in sicer s sofinan-dranjem deviznih rezerv. Prav tako bi nam zelo koristila vaša podpora na sedežu Ev-ropske skupnosti in Mednarodnega sklada, ko sebo odločalo o novih finančnih aranžmajih že w državo Slovenijo. -Hermes je zavaroval kratkoročne kredite za obdobje 360 dni v višini 350 milijonov DEM. Ta kvota je za normalno poslovanje slovenskega gospodarstva z nemškim gospodarstvom prenizka. Zato J2 dobro obveščenih nemških krogov se je po Ljubljani razvedelo, da kancler Helmut Kohl ni demantiral pisma, ki ga je prejel od premiera Peterleta. Tanjugovo novico o prošnji slovenske oblas ti za nemškofinančno oporo slovenski državi je Lojze Peterle v Delu demantiral z odgovorom Helmuta Kohla, iz katerega Delova novinarka sklepa, daje vendarle moč»iz Kohlovega odgovora razbrati (zlasti zadnji stavek), da...je bila zaprošena tudi denarnapomoč«. nemške banke znižujejo kreditne linije našim firmam, ki so ustanovljene v ZR Nemčiji, pa tudi bančnemu sistemu. Zato predlagamo, da se kvota dvigne na 900 milijonov DEM. Poleg tega brez novih investicij slovensko gospodarstvo ne more iti v konkurenčni boj za razvita tržišča. Zato naj zavarovanje Hermesa vključuje tudi dolgoročne kredite za opremo. Pomoč pričakujemo pri sanaciji našega bančnega sis-tema in sicer v obliki finančne podpore ter svetovanja vašihbančnihstrokovnjakov. -Pred-lagamo, da bi vladna inštitucija, ki izvaja nadzor nad bankami na osno vi zakona o kreditnem pos-lovanju (Bundesafsichtsamt fuer das Kredit-vvese, Berlin), s pomočjo t.i. rezerve za rizične terjatve (Rueckstellungen) diferencirano obrav-navala jugoslovanski in slovenski riziko... s čimer bi okrepili sodelovanje med nemškimi bankamiinslovenskimi podjetji. -Za ozdravitev in prestrukturiranje gospodarstva so nam poleg saniranega bančnega sistema potrebna tudi sredstva, ki jih bo možno zagotoviti preko obnove sodelovanja ljubljanske banke, d.d., drugjh slovenskih bank z vašimi finančnimi institudjami kot so npr. Kreditanstalt fuer Wiederaufbau, Frankfurt (pomoč pri srednjeročnem financiranju uvoza opreme) in Deutsche Finan- zierungsgesellschaft fuer Beteiligungen in Entvvik-lungslaendem GmbH (DEG), Koeln. Finančni trg zahteva tudi modernizadjo »Ljubljanske borze«. Kompjuterizacija borze... zahteva investicijo 1.200.000 DEM. Upoštevajoč dejstvo, da je Zvezna republika Nemčija za Republiko Slovenijo prvi trgovinski partner in da državi zdaj dobro gospodarsko sodelujeta, se nam zdi v interesu nadaljnjega dobrega sodelovanja ustanoviti čimprej mešano nemško-slovensko meddržavno komisijo, ki bi tekoče obravnavala vprašanja sodelovanja med obema drža vama. Pred sta vlj am si, da d o f o rmal-nega priznanja Slovenije taka komisija ne bo mogla začeti z delovanje v polnem smislu. Dovolite, spoštovani Zvezni Kancler, da se Vam ponovno zahvalim za Vašo pozornost v zvezi z osamosvajanjem Slovenije in bodočimi odnosi med obema državama. Z odličnim spoštovanjem, Lojze Peterle predsednik Izvršnega sveta Slovenije REMIZA Če decembra 1990 še ni bilo jasno, kamnas bo pripeljalo nebulozno plebisdtno vprašanje o slovenski samostojnosti, pa se obletu razvid-no kaže omejenost slovenske suverenosti na nekaj kvadratnihmetrov podalpskegaživljen-ja pod okriljem potomcev nekdanjega okupatorja. Ne ravno po naključju so se že drugiČ v tem stoletju odločili oborožiti neod-visno državo Hrvatsko proti četnikom (Delo, 4.12.1991). Na Hrvaškem so iz grobov vstali mladi ustaši, v Srbiji četniki, samo partizanov ni več nikjer (resda na Slovenskem partizanski rodovnik ne velja toliko kot domobranski) - ali pa so se spremenili v grobarje svoje domovine, ki so ji 45 let na vseh proslavah zaklinjali zvestobo. Kralju Matjažu se namreč brada še vedno ni devetkrat ovila okrog mizine noge, da bi se naposled razblinil čar. Zato se po »majhni umazani vojni« tisočletne sanje Slovencev o treh venetskih konjih pozno ponoči prebujajo na počivališču, na zadnji pos-taji mestnih avtobusov z vsemi pozabljenimi predmeti, papirčki in pohojenimi čiki. Zato mora biti zamolčano pismo kanclerju Kohlu. Tudi zaradi vesele novice s prve strani Sloven-ca (21.11.1991), imenovane Drobna priznanja Sloveniji: »Na Ministrstvu za turizeni in gos-tinstvo stno izvedeli, da Shruenijo žepriznavajo kot suvereno državo. Eno takih je bilo prizrumje in registracija Združenja shrvenskih barmanov (po doniače kelnerjev - op. NMP), ki so prej dehrvali v okviru jugoslavanskega zdmienja. Naše barniane so priznali na nedavnetn svekrvnem prvenstvu v Lizboni. To priznanje sloni na mnogih dosežkih in nagradah, ki so si jih naši barmani že prislužili v svetu, pa tudi na vse večjem ugledu, ki ga ima Slovenija v svetu. M.M.« Kohlova obljuba o priznanju Slovenije in Hrvaške s strani Nemčije, Avstrije, Italije, zelo verjetno tudi Bolgarije in Češkoslovaške, za bližajoče se božične praznike navdihuje kon-templacijo o Malreauxovih silah absurda ali morda o nekdanjih silah osi, če se izkaže, da gre za Madžarsko namesto Češkoslovaške. Nekdanji zavezniki Amerika, Velika Britanija in Francija tem silam znova nasprotujejo. Gladni al suvereni - grafit v Puli v začetku decembra - za Slovence po predloženi fakturi nemškemu zveznemu kanderju pomeni - siti al prodani. Heilige Nadit in nostalgija za mojo zapravljeno domovino Jugoslavijo. Neva Miklavčič Predan Milan Meden Slovenija PODALPSKA RAPSODIJA Socialistične države so socialni politiki posvečale izredno malo pozor-nosti in skrbi v nasprotju z njihovimi proklamiranimi cilji. Sodalne politike v teh deželah pravzaprav sploh ni bilo, čeprav bi se ravno te dežele morale najprej ukvarjati z njo, v tem smislu naj bi splošna in ekonomska politika bili le sredstvo za uresničevanje tega osnovnega cilja. Dogajalo se je ravno nasprotno - socialna politika, zavita v tančico egalitarne ideologije, je bila zgolj sredstvo za dosego nekega drugega cilja-prevlado partije. Namesto da bi se lotila reševanja revščine, seje država ukvarjala s problemi egalitarizma, pa še tega je izvajala po principu, da morajo biti višji sloji izenačeni z nižjimi in ne obratno. Namesto da bi ustvarjala bogato družbo, je preganjala redke bogataše v imenu načela, da si bogastva nihče ne more pridobiti na pošten način. Tako je bila ustvarjena nekakšna namišljena družba enakos-ti, ki pa glede prosperitete tako posameznika kot družbe ni bila posebej stimulativna. Nov socialni program Ustrezna socialna politika je torej osnovnega pomena, še posebej v času transformacije realsocialističnih držav v postsocialistične družbe, saj je edino na ta način možno zagotoviti minimalno socialno varnost prebivalstva, hkrati s tem pa preprečiti zaviranje družbenih sprememb, ki so sicer nujne, s strani množic, na katere pririska negotova prihodnost. Tudi slovenska vlada je že predstavila svoj socialni program, ki temelji na načelu, da naj posamez-nik za svojo socialno varnost poskrbi sam, država pa je dolžna zagotoviti le pogoje, da bo to mogoče. Na ta način naj bi bili medsebojno povezani socialna in razvojna politika. Vendar s tem še zdaleč niso rešeni socialni problemi številnih družbenih skupin, posebej pa ne tis-tih, ki si socialne varnosti niso sposobni zagotoviti sami. Padec komunizma je razgalil številne probleme, o katerih se v času političnega enoumja ni smelo na glas govoriti. Eden osnovnih problemov ter hkrati stranski (vednar s tem nikakor ne nujni) proizvod vsake moderne družbe so prav gotovo brezdomci ter ostali klateži, ki živijo pod eksistenčnim minimumom. Morda so ravno ljudje z družbenega dna tista točka, s katero se razkriva neuspešen in zgrešen koncept komunističnih družb. Namesto da bi socialne težave reševale, so jih prik-rivale; to pa je bilo možno samo dot-lej, dokler ti problemi niso dosegli tistih meja, ko to ni bilo več mogoče. Po nepričakovanem in hitrem padcu komunističnih režimov so se ti nakopičeni problemi razkrili v vsej svoji razsežnosti. Naj med njimi omenimo samo ogromno število za aidsom obolelih otrok v Romuniji, ki ji nič manj kot njeni veliki sestri Sov-jetski zvezi grozi še lakota. Dvojna morala V Moskvi so v času olimpijskih iger, leta 1980, brezdomce, klateže, prostitutke, skratka ljudi, ki bi lahko skazili idilično podobo socialistične družbe enakosti, dobesedno skrili pred svetom. Sicer pa je bila to prak-sa, ki so jo izvajali v vseh socialis-tičnih deželah pred prihodom pomembnih tujih politikov. Da o dvojni morali ne gre govoriti le v navedenem primeru, dokazuje dokaj svež dogodek. Lansko leto se je namreč ob pripravah na svetovni Slovenija kongres oblikovalcev, ki se je namenil zgoditi v Ljubljani, v slovenski skupščini čisto jasno zas-tavilo vprašanje, kam s temi ljudmi. Problem ljudi, ki jih opazimo šele, ko se dobesedno spotaknemo obnje, je problem celotne družbe in poleg podedovanih napak se moramo otresti tudi tradicionalnih metod, čeprav zelo radi pripomnemo, da so si ljudje z družbenega dna, za stanje, v kakršnem so se znaŠli, pač krivi sami. Kljub takšni in drugačni ig-noranci, skrivanju in prikrivanju pa problem ostaja. Tukaj in zdaj. Slovenska prestolnica se s temi težavami sooča že nekaj časa. Ne bodo pa rešene niti z novim social-nim programom, saj se nam po čisto realnih ocenah obetajo Še slabši časi, socialni problemi pa so iz dneva v dan večji. _______Kako je drugje_______ V svetu ta problem rešujejo na različne načine, kar pa je odvisno od bogatosti družbe. Bolj premožne družbe lahko brezdomcem nudijo vsaj osnovna sredstva za preživetje oziroma vsaj streho nad glavo z us- tanavljanjem številnih zavetišč. S tem ko država v takšni ali drugačni obliki prispeva sredstva za ljudi, ki si le-teh niso sposobni zagotoviti sami, je njeno delo na tem področju končano. Vendar so tako odstranjeni le simptomi, ne pa tudi bistvo problema, kajti nekateri brezdomci si še kako želijo aktivno delovati v družbi, ki pa jim te možnosti ne daje. Na to je opozoril edinstven primer organiziranega protesta brezdomcev v Ameriki, ko so sami javno spregovorili o svojih težavah in zah- tevah. Namesto miloščine so zah- tevali delo, ki bi jim omogočilo človeka vredno življenje, zahtevali so dornove in ne zavetišča, kar je ne le državljanska, ampak tudi temeljna človeška pravica. Tako v bogatih družbah, kjer to težavo lahko rešujejo vsaj z nudenjem miloščine, česar si marsikatera revnejša družba ne more privoščiti. Tam so ti ljudje prepuščeni vsak svoji usodi, te pa so si na moč podobne. S podobnimi težavami se sooča tudi naša mlada država, ki ne more ponuditi ravno veliko. Slovenija se je znašla v težavnem položaju, posebej kar zadeva gospodarstvo, vendar so si nekateri izmislili na moč priročno tolažbo, češ, »drugim gre še slabše«. In kdo je za ljudi čisto pri dnu, tisti »drugi«? Ljubljana in brezdomci__ Za klošarje je v Ljubljani poskrbljeno z zavetiščem na Pol-janski 35, ustanovljeno pred tremi leti. V tem zaenkrat edinem zavetišču, kamor se lahko Ijubljanski klateži zatečejo pred mrazom, pa je prostora le za 22 ležišč, tako da tisti, ki nimajo sreče priti do tega redkega prostora na toplem, si tega pač poiščejo drugje; nekateri v bolnišnici, drugi v zaporih, tretjim, manj iz-najdljivim, pa preostane ulica, ki pa glede na trenutne vremenske raz-mere ni nič kaj prijazna. Poleg mraza sedanjim prebivalcem Poljanske 35 zaradi prenove Roške ceste grozi še spomladansko rušenje njihovih bivanjskih prostorov. Ponujena je sicer nadomestna lokacija, stavba, ki jim je namenjena, pa je še tesnejša od stare. Glede na to, da je v Ljubljani približno sto brezdomcev, številka pa se povečuje (žal predvsem na račun mladih), se temu ne bi moglo reči niti miloščina. __________Pa se to__________ Z odhodom jugoslovanske vojske se je v Ljubljani sprostilo veliko število vojaških objektov, za katere se še vedno ne ve, čemu bodo poslej služili. Vodstvo ljubljanskega zavetišča je sicer vložilo prošnjo za pridobitev prostorov, vendar je pesimizem glede ugodne rešitve tukaj povsem na mestu, kajti povpraševanje po teh prostorih je iz-redijo. Problema se bo očitno potreb-no lotiti drugje; kdaj pa kdaj bi se lahko vprašali po vzrokih, ki pripel-jejo ljudi do stanja, ki je v bistvu samo Še čakanje na konec. Z odgovorom na to vprašanje bi se dokopali vsaj do bistva problema, s tako celovitim vpogledom v problematiko pa bi bilo veliko lažje storiti kakšen konkret-nejši korak. Ljubica Rodošek trip 1 SLOVENIJA SE DROGIRA, KAKSNA BO TERAPIJA? \*Lalkanski polotokje križišče trgovskih poti. Poleg ostakga blaga potuje \J čezenj tudi droga, namenjena cvropskemu tržišču. Pri tem paje vcliko ostanc v Sloveniji. Čeprištejemo zraven še tisio, ki zraste ?> domačih logih, je preskrbljenost naših porabnikov ncmotena. Tako bo lahko prav narkomanija tisto področje, na katerem bomo najprej v koraku z Evropo. Pa vendar ne gre le za običajen prob-lem vsake države, v kateri se poraja demokracija. Tudi v bivši Jugoslaviji je bila droga precej razširjena, predvsem v večjih mestih, naprimer Beogradu. V boju proti njej so imeli pomembno vlogo srbski in makedonski policisti. Ti so zasegali pošiljke, ki so potovale prek Grčije, Bolgarije in Romunije. Predvsem v slednjih dveh državah pa nimajo denarja niti za hrano, kaj šele za boj proti drogam. Tako bodo pošiljke zaradi vojne na Hrvaškem potovale prav prek teh dveh držav v Madžarsko, odtod pa k nam. To pomeni, da bodo na jugu zasegli veliko manj droge kot nekoč, zato jo bo prek Slovenije potovalo toliko več. Ob naraščanju količine drog pa se vprašamo po učinkovitosti obstoječega boja proti njim. Ta se je do sedaj kazal le prek državnega represivnega aparata, torej policije. Sola in socialne ustanove pa so pov-sem neaktivne. V šolah se, razen kakšnega referata, o dnogah sploh ne govori in, kot kaže, ostaja to področje poleg spolne vzgoje največja fabu tema. Socialne ustanove pa delujejo pro forma ali pa zvonijo po toči, ko je večina bolnikov že obsojena na propad. Sploh pa je bolnikovo iskanje ustrezne ustanoVe Sizifovo delo, saj se tekanje od vrat do vrat ponavadi konča z obupom in ugotovitvijo, da so narkomani posebni bolniki, za katere ima le malokdo dovolj posluha. Poglavje zase so starši, ki s svojo vzgojo pogosto vzbudijo nezaupanje otrok, ki se s starši o žgečkljivih temah nočejo pogovarjati in se zatečejo k vrstnikom. Ti pa so največkrat njihov prvi korak do droge. KAKO POMAGATI? Prav mladi pa so tisti, pri katerih so droge najbolj razširjene. Mednje spadajo tudi alkohol in cigarete, ki so sicer legalizirane, a zato nič manj nevarne. Ponavadi je predpogoj za prvi joint prav kajenje in pitje alkohola ter ustrezna družba. Res pa je tudi, da je skoraj nemogoče najti vrstnike, ki se ne drogirajo. Sreča je le, da se jih veliko zadovolji z mehko in o trdi ne razmiŠlja, saj zanjo tudi ni denarja. Zna pa se zgoditi, da se bodo tudi pri nas pojavili ljudje, ki bodo trdo drogo prvič nudili zastonj in tako mlade potegnili v resnejšo narkomanijo. Uživanje trde droge zahteva veliko denarja. Zato dobijo ti narkomani drogo zastonj ali pa denar na nezakonit načm (dealerji, prestopniki). Narkomani, ki se drogirajo intravenozno, pa so rizična skupina pri AIDS-u, zato so v družbi.še toliko bolj zapostavljeni. Najmanj, kar bi namesto tega zanje lahko storili, je brezplačno deljenje igel, brez strahu, da bi jih pri tem nadlegovala policija. POLICIJAJE(NE)MOCNA In kaj počne policija? O tem ve javnost bolj malo, saj velike ribe lovijo prek majhnih konzumentov, takšno delovanje pa zahteva tajnost. Zato o postopkih govorijo šele, ko so cilji že doseženi. Boj proti mehki drogi je težak, saj je zelo razširjena, tako da jo je nemogoče povsem zatreti. Huje je, da enako ekspanzijo doživljajo trde droge, ki jih sploh ni več težko dobiti. Tako policija drogtudiobmaksimalniangažiranostine more zatreti in lahko deluje le v skladu z načelom bolje nekaj kot nič. Vsak narkoman nekoč z drogo začne, oziroma pride z njo v stik. Kratka kronologija dogodkov izgleda približno takole: Začne se s cigareto in pivom, ki sta priljubljeni drogi v višjih razredih os-novne šole. Kadi in pije se ponava di izven nje, tako da učitelji nimajo pravega pregleda nad učenci. V tej fazi bi morala biti to naloga staršev. V srednji šoli (zadnje čase pa tudi že prej) pridejo mladi v stik z mehko drogo. To navadno pos-reduje kakšna starejša oseba, gre pa za marihuano, šele kasneje za hašiš. Če ie droga mladostniku všeč, jo uživa v skladu s svojimi financami. Nanjo se ne navadi, njeno odsotnost pa nadomešča z alkoholom. Veliko mladih se s tem zadovolji in ne poskusi trde droge. Ostali pa na vadno nadaljujejo s tripom (LSD). Ta ima neprimerljivo močnejši učinek od mehkih drog in mlade dobesedno fas-cinira. Tedaj je še zadnji čas, da drogam rečemo ne, saj vodi pot do heroina. LSD namreč ne zadošča več ali pa ga primanjkuje. Za odkri^e narkomana je potrebno poznati stranske učinke in biti nanje] pozoren. Vendar je takrat verjetno ž prepozno, saj se bo otrok z vso silo uprlJ O tem je treba razmišljati še predno \e rojen. Starši pa ne smejo biti edini, ki vzgajajo otroka. Med njimi je namreč prev alkoholikov, ki tega niso sposobni. Tudi šola te funkcije ne bo rpevzela, saj se š vedno pojmuje kot izobraževalna, ne p vzgojnovarstvena ustanova. Zato pa bi zdravstvene ustanove lahko začele^ delovati po načelu, da je bolje| preprečevati kot zdraviti. A kaj, ko je vedno problem denar. trip Država, ki ima v oblasti policijo, ima v boju proti drogam tri možnosti. Prva je prisotna že dalj časa, to je stagnacija na obstoječem stanju. Druga je uvesti totalno represijo in prepovedati vse droge. Ta možnost je že vnaprej obsojena na propad iz več razlogov: ni denarja, alkohol in cigarete so legalizirane tudi povsod drugod, poleg tega pa pol Slovencev brez alkohola in cigaret ne bi zdržalo niti teden dni. Tretja pa je kooperativno delovanje z ostalimi ustanovami in javnostjo. Pri tem je možna delna liberalizacija obstoječih zakonov, če bi se pokazali kot neučin-koviti. Takšno delovanje pa je žal močno vprašljivo, saj posega na vladino rakovo rano, proračun, iz katerega bi morale finance za tak program pritekati. KAKO DRUGOD? Poglejmo še k sosedom. Alkohol je jgaliziran povsod (pred časom je popustila ldi Islandija), cigaretE prav tako. Mehke iroge so delno legalizirane na izozemskem in v Kataloniji. Dovoljena je lamreč poraba za lastne potrebe, ne pa reprodaja. Trde droge pa so povsod •repovedane in tudi največji problem. ^ zase je vzhodni, postsocialistični d di ik ljdi č ^j j p )lok, kjer se droga zaradi stiske ljudi močno M in je izredno poceni (v Moskvi je lalogram marihuane možno dobiti za 65 iEM). NOVA VLADA - NOVE REŠITVE? Pri nas drogo skoraj vsi poskusijo, mnogim je všeč, precej postane zasvojeruh, ledki se odločijo za zdravljenje in nikomur ne uspe. Slednje pa ni najhujši problem, kot tudi ne, da jo skoraj vsi poskusijo. Tega se pač ne da preprečiti, saj ljudi najbolj mika irepovedano (kot je dejal Draškovič, bi ljudje tudi kavo solili, če bi jim to prepovedali). Glavni problem se začne, ko »ljudje zasvojeni. Če kdo sem ter tja pos-kusi mehko drogo, mu tega ne gre preveč zameriti in ga zmerjati z narkomanom. Tudi naši starši včasih zvrnejo kozarček (tudi kakšnega preveč), pa zato še niso vsi zasvojeni. Zakaj ne bi dobre volje dosegali tudi malce drugače in pokazali nekaj in-ovativnosti? Vendar zaenkrat s takšno in-ovativnostjo ne gre, saj se zatika že pri pravici do splava, zato ostane le čakanje. Bomo z njim končali ob novi vladi? _________________Andrej Brstovšek M.S., uživalec mehke droge: »Mehko drogo sem začel kaditi v srednji šoli in sicer v svoji družbi. Tega je že štiri leta in nikoli nisem bil odvisen kot naprimer od dgaret. Pijetn tudi alkohol, vendarje boljšiobčutek, če si zakajen, Poleg tega se mi zdi, da trava ni škodljva, saj njenih stranskih učinkov sploh še niso dokazali. Menda paje bila celo legalizirana vse do leta 1966, ko so jo prepovedali zaradi vztrajanja ameriskega šefa policije Auslingerja. Pred tem so jo uporabljali kot zdravilo, kar je v bolj ek-sotičnih državah še danes običaj. Sem pa nasprotnik trdih drog, ker Ijudi zasvojijo, imajo stranske učinke in so predrage. Mis-litn, da tne kajenje trave nikoli ne bo privedlo do trdih drog. Trave ni tezko dobiti, je pa dražja kot včasih. Ni me strdh, ker počnetn nekaj nelegalnega, človek se sčasoma pač navadi. Ce bi bil jaz policaj, bi uvedel drugačen boj proti drogam - dal bi javno pobudo proti trdim, mehke pa bi legaliziral. Te so že tako ali tako del vsakdana za ogrom-no mladih,« L.S., uživalka trde droge: »Začela sem z mehko drogo in to, če nimam trde, še vedno jemljem. Res da je feeling slabši, vendar pa jo morašjemati več let, da se nanjo navadiš. Pri trdi drogi traja postopek do zasvojitve 10 do 15 dni. S trdo drogo sem začela iz radovednosti, občutek pa je bil tako dober, da sem nadaljevala. Poleg tega sem jo ponavadi dobila zastonj. Ce si. zares zas-vojen in rabišdrogo 5-krat na dan, kar znese 200 DEM, moraš biti dealer. Drugače (razen z ostalimi, še hujšimi oblikami kriminala) ni mogoče dobiti toliko denarja. Svoje drogiranje bi pojasnila kot beg v lepše življenje. Ko st trezen, se ti zdi svet zajeban, zato tudi boj z represijo ni učinkovit. Če bi družba ljudem polepšala življenje, bi jih manj poseglo po drogah. Pa tudi to je res, da so policaji sploh edini, ki se proti drogam borijo. Starši se osvestijo, ko so otroci že globoko v dreku, pa čeprav že tudi prej kažejo stranske uČinke. Gre za spremembo teže in za slabše uspehe v šoli. Postaneš pač flegmatik. Kakšnih depresij in nezmožnosti koncentriranja pa pri sebi ne opažam.« Božo Truden, odgovoren za stike z jav-nostjo pri Ministrstvu za notranje zadeve: »Opažamo, dasedrogamedmkdimi širi, niža pa se starostna doba porabnikov. Med mlajšimije strah še prisoten, vendarpa meljke droge primerjajo z alkohokm. Prav te pa skušajo alkohol izpodriniti. Vendar pa je alkohol legalizimn in ima v družbi že uvel-javljen status. Na togledamo z relativno dobro voljo, karpa nepomeni, da mora biti tako tudi z drogami. Tega problema ne botno reštii niti s strožjimi sankdjami niti z legalizacijo. Res je lažje delati s problematiko, ki je dek-rirninalizirana in id nima mažnosti, da bi jo prevzela Uegala, vendar to še ni razlog, da zadevo davolimo. Ukrepati moramo ostreje in skladno z ostalimi odgovornimi institudjatni, ustrezna sanktijska politika mora biti del splošne politike. Pri tem pa je pomembno, da javnost problema ne pozna dovolj ceknnto, od vrst drog do njihovih negativnih uartkav.« Dr.sc.med. Janez Rugelj iz Centra za alkoholizem in druge bolezni odvis-nosti: »V svoji dvajsetletni praksi sem zdravil veliko bolnikav, tudi takšne, ki so bili zasvojeni s hašišetn in marihuano. Na narkomane me najbolj spominjajo prav mladi alkoholiki, dejansko pa v naših razmerah nobenih ni tnogoče uspešno zdmviti. To pa zato, ker so praktično brez deldvnih navad. Postavlja se nerešljivo vprašanje, kako mladega alkoholika ali narkomana navdušiti za kreatiimo delo, ko pa to ni uspelo staršem, šoli, podjetju? Celoten proces zdravljenja, vzgoje in preuzgoje mora temeljiti na av-toritativni (ne avtoritarni) podlagi. Razen mojega temeljijo vsi sedanji sistemi zdravljen-ja v Skrveniji na permisivnosti, zato ne morejo biti uspešni. Dokazanoje že, da so zgrešeni, pa se jih še vseeno držijo v šolstvu, psihologiji, psihiatriji in socialnem delu. Paosod bi morali preiti na avtoritativen sistem. V prehodnem obdobju bodo imele pomembno vbgo zasebne šole, ki bodo vzgajale elito, zato bodo drage, še zlasti, ker imamo premalo ustreznih pedagogov. Mladino je natnrec treba navdušiti za pridobivanje znmja, za umetnost, kulturo in šport, pa ne bodo imeli potrebe po begu v otnatno z alkoholom in drogo.« globus 1 LETO NEVARNEGA Zeleni molčijo ŽIVLJENJA Leto, kije za nami, bo v zgodovini ostalo zapisano kot leto državnih udarov, vojn, beguncev in brezumnega nasilja. Orožjeje spregovorilo povsod tam, kjer so se dolgo časa usivarjala krizna žarišča in obetala bližajočo se vojaško eksplozijo. Pokazalo se je, kako majhen je pravzaprav svet na pragu enaindvajsetega stoletja. Presenetljivo, da nek narod na Balkanu skorajda ob istem času doživlja usodo Ijudstva na Bližnjem vzhodu, da se istočasno razhajajo veliki in majhni, da nastajajo meje tam, kjerjih prej ni bilo in se podirajo drugje, kjer Ijudje na podlagi nove paradigme iščejo poti v sodobne civilizacijske skupnosti Medtem ko Stara celina podira barijere in podreja nacionalne interese gospodarskim, se njeno slepo balkansko črevo utaplja v nasilju. Pričeli smo govoriti o novi politični ureditvi sveta. Bipolarnost je preživeta. Vzhodni pol je moral priznati svojo zmoto, kajti ljudje v socializmu se vojskujejo, tam pa, kjer je mir, bodo kmalu umirali od lakote. Pa vendar ne govorimo o Afriki, za katero smo bili vajeni plemenskih spopadov in etiopskega standarda, ampak o delu Ev-rope ob koncu leta 91. Vojne Nobena ni dobra, toda boljša je tista daleč, kot tista, ki postavi španske jezdece na domače ulice in zaradi katere tulijo sirene v kraju, kjer živiš. Če nič drugega, smo se naučili vsaj to. Letošnje vojne so se in se bodo ob koncu obračunavale z ogromnimi številkami. Bodisi da bo govora o človeških žrtvah, gospodarskih posledicah, ekoloških katastrofah, stroških za oboroževanje in vsem ostalim, kar vojna prinese s seboj. Izračuni so pokazali, da je vojna proti Iraku zaveznike stala vsak dan približno pol milijarde dolarjev, neodvisno od 2.500 milijard dolarjev, ki so jih za oboroževanje porabili samo Američani v minulem deset-letju. Poleg tega je Pentagon neposredno pred ameriško intervencijo v Zalivu za potrebe vojaške operacije "Puščavski vihar" namenil okoli 30 milijard dolarjev. Kakšni bodo računi na Hrvaškem, ni znano. Revolucije Že ob vstopu v novo desetletje smo vedeli, da se bo politična prihodnost sveta oblikovala v znamenju zloma velike zablode tega stole^a, ki kopni z zemljevida sveta kot sneg pod toplim pomladanskim soncem. Tudi v tistih redkih kotlinah, kamor sonce še ni posijalo, je le še vprašanje časa, kdaj bo komunizem dokončno pobralo. Procesa minevanja ni sposobna ustaviti nobena, še tako totalitarna armada in napihnjena ideologija. Socializem pa je verjetno najbolj grandomanska od vseh. Vse v zvezi z njim zajema ogromne dimenzije. Velike zmage in revolucije so bile izbojevane prav v njegovem imenu. Se večje so žrtve, ki jih pušča za seboj. Letos se je dokončno zlomila država, za katero jebilkomunizemnajuspešnejši izvozni produkt. Poletje je minevalo v znamenju vojn in državnih udarov. V Jugoslaviji je zavrelo v Sloveniji inna Hrvaškem in medtem, ko so bile oči sveto vne javnosti uperjene v JLA, se je neka druga armada, s podobnimi problemi kot jugos-lovanska, poskušala znebiti predsednika, ki je po njihovem mnenju preveč zavil s pravovernih tirnic socializma. Nobena vojska, še posebej pa ne Rdeča, se ne bi bila pripravljena odpovedovati smislu, da skrbi za im-perialno politiko svetovne velesile. Gorbačov je za nameček pristal še na zelo radikalna pogajanja z Američani glede oborožitve in od svoje*armade zahteval celo vrsto žrtev, ki zanjo niso bile sprejemljive. SZ ni več zdržala vloge svetovnega žandarja, ki jo je prej delila z Američani, in Gorbačov se je bil zato prisiljen odločiti za spremenjeno svetovno politiko. Umakniti se je moral iz globus 1 Zakaj nihče ni vprašal njih? Afrike, Latinske Amerike in Azije. Najhujši udarec za vojsko pa je bil vsekakor umik iz Vzhodne Evrope in razpustitev Varšavskega pakta. Rdeča armada je vse to dogajanje doživljala kot zmanjševanje vloge SZ v svetu. Perestrojka je bila s stališča sovjetske vojske videti katastrofalna. Nič manjše pa ne bi bile posledice uspelega državnega udara, če jih opazujemo skozi priz-mo novih političnih gibanj v Vzhodni Evropi. Uvod v sovjetsko poletje je bil že januarski odstop zunanjega mini-stra Ševarnadzeja, ki je takrat iz-zvenel kot umik pred bližajočo se diktaturo. Gorbačov je imel oprav-ka s politično krizo, ekonomskim kolapsom, nerešenim nacionalnim vprašanjem in bojem za oblast, iz katerega je na koncu, po neuspešnem vojaškem scenariju, jelcin izšel kot zmagovalec. Milijarde dolarjev za oboroževanje Zmagovalec, ki mu je ostala razpadajoča država in gospodarsko razsulo. Ljudje stradajo in zmrzujejo, vse več je brezdomcev, ki bivakirajo na ulicah in kažejo bedo državnega giganta v razsulu. Podobna slika s potenciranimi problemi se je letos razgrnila pred svetom tudi v največji balkanski eksoti, ki je bila še pred leti skorajda nedostopna za tuje novinarje in iz katere je bil dotok informacij takorekoč popolnoma zaprt. V začetku leta smo se po množičnem eksodusu spraševali, ali je še kje kakšen Albanec, ki ni poskušal prebegniti na Zahod. Tisti, ki jim ni uspelo, so konec marca odšli na volitve in veijetno poskrbeli za politično presenečenje leta. Le malo političnih opazovalcev je namreč stavilo na albanske komuniste. Toda v državi, kot je današnja Albanija, nihče nima vzroka za zmagoslavje. Kar se je zgodilo v deželi orlov, nikakor ne moremo imeti za zmago ideologije ali političnega sistema. Množični nemiri in demonstracije po volitvah so pokazali, da je šlo, blago rečeno, za nesporazum, politični diletantizem, neznanje in neosveščenost. Toda storjen je bil prvi korak, ponavadi najtežji. Ob koncu leta lahko mirno napišemo, da je poglavje, ki se je začelo z napadom na Zimski dvorec, končano. Vsaj v Evropi. Komunizem, ki so ga naplavile revolucije, je z revolucijami spet potonil. Eno zadnjih bijejo na Hrvaškem. Begunci Da se danes odpraviš po svetu s trebuhom za kruhom, imaš lahko zato le dva razumna razloga: strah in pogum. In gotovo neizmeren obup. Kakšna država lahko ustvari toliko obupancev, da ti dobesedno preplavijo italijanska pristanišča? In kateri politični sistem lahko pripelje ljudi tako daleč, da šibkejši raje izberejo smrt, kot da bi ostali v svoji domovini, in matere raje tvegajo porod na ladijskih palubah, kot da bi rodile v domačih porodnišnicah? Vendar po primere ni tneba hoditi v sosednjo Albanijo. Dogajajo se tudi v državi, ki je pred šestinštiridesetimi leti evforično propagirala bratstvo in enotnost, da lahko danes ti bratje drug drugemu pobijajo družine, požigajo hiše in koljejo v imenu neporavnanih računov še iz časov, ko se mnogi od njih niti rodili niso. Ljudje pa so lahko žrtvovani tudi v zameno za višje politične cilje in interese močnejših. Usoda majhnih narodov začne zanimati velike šele takrat, ko jim lahko škodi ali resno ogrozi njihove interese. Letošnjiek-sodus kurdskega ljudstva brez lastne države in s petimi zemljiškimi gospodarji: Irakom, Iranom, Turcijo, Sirijo in SZ ni bil prvi v kurdski zgodovini, toda zato nič manj tragičen. Američani se pred svetom opravičujejo, da se ne morejo vmešavati v notranje zadeve tujih držav, in ostajajo dos-ledni tudi v primeru Hrvaške. Erika Repovž Albanski begunci v Brindisiju V I T A L D A T A VITAL FACA 91-1 (Forbes št. 9/91) V svoji listi top 40 najbolje plačanih zabavljačev na tem svetu For-bes ugotavlja, da je bil v letu 1991 prav rap tista pot do bogastva ali - kakor temu rečejo Američani - »road-to-riches«. Kirk Burrell alias M.C.Hammer je potegnil 15 mio $ iz debi albuma Please Hamtner Don't Hurt 'Era, Robert Van Winkle, po domače Vanilla Ice, pa 12 mio $ iz LP-ja To the Extreme. Novi na lestvici so poleg njega še Xuxa, brazilska Madona, Kevin Costner je z režijo in igranjetn v Dances With Wol-ves iztržil čistega 40 mio $ (iz totala 400 mio) - težava je v tem, da je to delal za že bankrotirano družbo Orion Pictures; kakorkoti že, denar je zaslužil, če bo izplačan, pa je drug problem. Novi so še najstniški - »bogpbmagaj« avtor, ki je napisal in sproduciral Home Alone (500 mio $ prihodka), John Hughes, nato vojaški tehno-triler pisatelj Totn Clancy (Hunt for The Red October) ter Matt Groening, avtor Simpsonovih. Z lestvice so se poslovili Pink Floyd, U2, TheVVho,Gariieidov kreator ]im Davis ter George Michael, ki je prej tožil, da se čuti na vrhu osamljenega. Kmalu bo ugotovil, da je na dnu isti kurac. Na vrhu kral-jujejo odmaknjeno od drugih New Kids On The Block ter Bill Cosby, ki ga občudujerno vsako soboto popoldan. Ali pa ne. Ne bodite nevoščljivi ob kukanju v tabelo! (cifre so v milijonih dolarjev) VITAL FACA 91-2 Na Forbes se bomo obrnili tudi v drugem primeru, to pa zato, ker so pri tej reviji toliko bistroumni-vidnalpapreprosto pretkani,dažesredileta(z)vejo za končni letoŠnji izkupiček posameznitevezdnikovTokrat bomo predstavili še 40 najbolje plačanih športnikov na svetu v 1991. Ne sprašujte, kako v For-besuvedo,kolikobokdozaslužil zzmagami,karpasetičeciferiz pogodbinreklamiranjazavelike korporacije,vam;enajbržjasno, da Frobsovi novinarji niso navadni smrtniki. Pa čeprav so novinarji..Hec!Dejstvopaqe/da je v informatični Ameriki laže priti do informacij kot v in-dustrijsko zabuhli Ljubljani. Slovenijaje-negledenavašeželje -še ved nodels vetov neperiferij e in še dolgo bo. Pa čeprav sredi Evrope.Kakopakajzaigravaše srce ob misli na dejstvo, da je jugo- slovenska(?) Monika Seleš trenutno najboljša in najbolje plačana teniška igralka na Zemlji, da je najmlajša, ki je kdajkoli bila prva na lestvici. Bolj kot od same zmage ji denar priteka od eksibicijskih tekmovanj in reklam, saj so iz nje ustvarili medijsko zvezdo. Denarod reklam pride še raje, ker so ti dvoboji postali global-ni: kar sedem dežel je zas-topanih tned prvicni desetimi tenisačicami. Poleg večjega trga pa je pomembno tudi dejstvo, da zvezde-šmrklje pritegujejo pozornost precej mlajše generacije. Med Forbsovimi 40-itni je skoraj 25 odstotkov teniških igralcev, 5 igralcev golfa, 7 je košarkašev, 6 voznikov Fl, ni pa nobenega nogometaša,karsenamzdizelo čudno - baje so imeli lani na lestviciimeliMaradono, ki pa je svoje končal, kot najbrž veste. Na vrhu so boksarji: svetovni šampion iz težke kategorije Evander Holyfield je imel za dvoboj z bivšim Šampionom Tysonom, ki naj bi se zgodil novembra, obljubljenih 30 mio $, plus toliko od televizije (najnižja varianta) - tako bi moral odplesati z več kot 60 mio $. Ker so dvoboj premaknili na januar '92(?), je njegovo prvo mesto vprašljivo. Ne glede na to: postanite boksarji! M.D. V I T A L D A T A Čeprav smo morda z nas- lednjo informacijo o nedavnih dogodkih na ozemlju nek- danje Sovjetske zveze, že zas~ tareli, vam je vseeno predočamo. v Economistu (26.10.91) so objavili rezultate nove igre, ki se je glasila: »poiščite novo ime za eks-SZ innjene prebivalce«. Rezultati sicer niso bili »dokončni«, so pa pričali o izvirnosti Economistovih bralcev. Nekateri so se zabavali z ak- ronimi: npr. RELICS (Republic Left In Chaos by Socializm), ali pa PITS (Post- Imperial Total Shambles), ali COMA (Confederation of Mutual Antagonism), njeni prebivalci pa bi se imenovali Commies (Komiji)! (Za manj poučene slovarček: RELICS - ostanki, PIT - jama, votlina, rudnik, pekel, SHAMBLES - klavnica, pokol, COMA - koma.) Drugi so se igrali s prvimi črkami 12-ih republik (minus tri baltiške), ki so tedaj še bile v zvezi. Ena izmed zanimivejših verzij: Rum- bagakkutt, ki naj bi jo nasel- jevali Rumbagakkuttijanci... Bolj preprost in moden pred- log: Skupina Dvanajstih (Group of Tvvelve - G12), ven- dar bi problem nastal, ko bi se odcepilo nadaljnjih pet republik in bi se izšlo G7... Eden izmed najbolj razvesel- jivih predlogov je bil UFFR (Union of Fewer and Fewre Republics), manj duhovit pa Zgornja Volta (zaradi količine raket), ki bi z razorožitvenim procesom in postopnim od- cepljanjem doživela modifikadjo (na raven mos- kovske kneževine 1478) v Zgornja Volga. Med res- nejšimi priporočili (in tudi najobičajnejšimi) - ki imajo tudi največ šans, da bodo sprejeti - so bile variante Ev- razije Združene države Ev-razije, Evrazijska liga, Ev-razijska skupnost itd. Toda Economistova nagrada je šla g. Duncanu Stq?hensonu iz Leedsa, ki je predlagal Gor-bustan, s prebivalci Gorbis-tanci. Možakar je zgovorno pojasnil, da je »Gorby poosebitev in sponzor celot-nega urejanja in da bo s prihodom 70 let zaprtih sil na oblast Gorbyjeva kariera najbrž šla isto pot kot Gorbis-tan, ki bo tako trajal le zelo kratek čas...« Gorby - simbol napačne epohe! PUDLI TUDI SE....O V isti številki The Economist piše o iztrebkih francoskih pudlic. »Nikdar ne bo delovalo - mogoče v New Yorku, ne pa v Parizu!« pravi. »Si lahko kdo zamisli šik Parižanko, ki je počepnila, da bi pobrala vpadljiv kupček dreka, ki ga je njen kuži prav-kar pustil na pločniku?« Prav to pa pariškim damam priporoča nova televizijska in psoterska kampanja. Zakon o prepovedi pasjega onečejanja pločnikov je v veljavi sicer že od 2986, vendar ga doslej - kot tudi mnoge druge francoske zakone - niso prav vestno iz-vajali. Mestni svet se je, soočen z goro pritožb, zadeve končno lotil. V Parizu imajo namreč najvišjo gostoto psov od vseh evropskih prestolnic: eden na deset prebivalcev oz. 200.000 psovl Kužiji odložijo približno 10 ton iztrebkov dnevno. Štiri tone jih postrgajo s pločnikov, po parkih ter na otroških igriščih, ki so zlasti priljubljen pasji WC, pa jih čistijo t.im. motocrottes oz. motoristi-pobiralci drekcev, ki jih je zaposlilo mesto - to pa stane 42 mio fr. frankov letno (okrog 14 mio DEM)... Ostale izmečke naj bi se splaknilo po odtočnih kanalih v pariško kanalizacijo, toda nekaj - pravzaprav veliko - jih ostaja in ti se lepijo na podplate nepazljivih, ones-nažujejo zrak ter - verjeli ali ne - povzročajo nesreče. Pasji izmečki so krivec za okoli 650 bolniških primerov v Parizu vsako leto... Parižani sicerpos-tavljajo pasje sranje na tretje mestopritožbvzvezizmestom - za prometnimi zastoji in izpušnimiplinivozil,todapred zločini! Prvi val nove kam-panje, ki so ]o sprožili 22. novembra ob podpori risank Ronalda Searlea, skuša vzpod-buditi lastnike psov, da naučijo svoje ljubljenčke uporabljati odtočne kanale ali pa da sami počistijo za njimi, če jim dresura ne uspe. V mestnih hišah delijo zastonj priročne lopatke v ta namen. Drugi val oglaševanja pa bo uporne trmoglavce opomnil, da so dolžni plaeati kazen 600 - 2300 FFr, če bodo zasačeni ob kakajočem kužiju... Ljubljana ta trend ne more zaobiti! Le kdo daje kakce v kodre? GUBASTI POSLI Kakor mladost veni na obrazih 78 milijonov »baby-boomerjev« (v ZDA prebivalstvo, rojeno med 1946 in 1964, v času baby-booma), prodaja krem, ki domnevno pomagajo koži, da izgleda mlajša, vrtoglavo raste, piše Faye Rice v Fortuneu (16.10.91). PoanalizahMerrill Lynch se je od 1985 prodaja za kožo pazljivih krem zvišala za 50 odstoikovna 3,7mrd$\ Pod-jetni študentje, pozor torej!... Najbolj nečimrne pričenjajo skrbeti črte na obrazu takoj, ko pridejo do 30-ega leta, in le še malo je »boomerjev«, ki te magične črte še niso presegli. Nič čudnega, da se Line Preventor, ki so ga naredili pri Estee Lauder, pod znamko Prescriptives (Recepti), gel za obraz, oči in vrat, prodaja kot med. Ostali »hot- sellerji«: Ceramide kapsule Unilever-jeve znamke Elizabeih Arden, ki domnevno zmanjšujejo pomanjkanje vlage; Youth-Lift losion Gale Hayman, soustvarjalke parfuma Gior-gio, ki baje naredi kožo gladko in »zapolnjuje« nedobrodošle linije; Reducteur Rides, Cos-mairjeve znamke Biotherm, gladilec gub. Ker pa so vse omenjene znamke bolj drage (med 35 in 65 $) in ker imajo v Ameriki prav tako recesijo (čeprav zdaleč milejšo kot pri nas), se velik del folka raje odpravlja v drogerije in su-permarkete, kjer prodajajo cenejše proizvode: cene za l/Orealov Plčntitude line, ki vsebuje serume za obraz ter kreme proti staranju za obraz in oči, se na primer gibljejo med 7 in 15 dolarji in stvar kar izginja s polic. Oil of Olay firme Procter&Gamble, ki sedaj vsebuje zaščito pred soncem, se tudi vroče prodaja, steklenička pa je 22 $... Pred-postavljam sicer, da so vam te stvari dokaj znane, ker naši farmacevti niso neumni, doma imate satelistske kanale, trgovci pa so itak že davno odkrili, da staranje ne pozna meja! No, kar je zanimivejŠe, je to, da ženske niso edine, ki se borijo proti gubam. Raziskave o moškem premagovanju kompleksov so sicer pičle, vendar pa anek-dotni dokazi napeljujeo na predpostavko, da vedno več moških uporablja kozmetiko za obraz svojih žena ali »pomembnih drugih« in si pomaga s tem, kar pač tam najde. Modrost: bolje biti pijan nego star! Alk proti staranju! M.D. globus PADLI BOGOVI Vleto 1992 in očitno tudi v novo stoletje, bo svet vstopil z eno samo zveličavno resnico ali ideologijo. Zahodna liberalna aliansaje za zdaj dokončni zmagovalec. Prav dvajseto stoletje pa ostaja priča neštetim uporom proti svetovni liberalnipolitični demokraciji. Vsi ti upori so sicer propadli, vendar ne tudi vzroki, ki sojih zanetili. Kateri pa so vzroki, ki so v tem letu dokončno razbili Vzhodni monolit in s tem prekiniii večdesetletno kon-tinuiteto ideološke konfrontacije sveta? V igri je več faktorjev, začenši od ekonomskega kot najpomembnejšega do njegovih transmisij, kot so nacionalni in drugi. Topovi ali maslo Propad sovjetskega imperija gre v prvi vrsti pripisati ekonomskim vzrokom, v skladu z vladajočo moralo materiaiizma. Imperij, katerega ekonomija se komaj prebija nad nivo eksistence, je obsojen na propad. O tem, kolikšen odstotek bruto nacionalnega dohodka bo ta imperij namenilza obrambo namesto za potrošnjo, odločajo politične prioritete družbe. Ko pa mladi komsomolec zazna svojo prioriteto kot Coca Colo namesto Manifesta, nastopi kolaps. Zmaga političnega in ekonomskega liberalizma determinira veliko večjo vlogo ekonomskih kot političnih faktorjev. Časovni pragmatizem določa naziv velika sila kot pojem, ki je primarno povezan z ekonomskimi atri-buti, namesto vojnih, teritorialnih in drugih meril moči. V letu 1991 nam liberalizem dokon-čno dokaže, da je bil komunizem prava ideološka otroška bolezen, v primer-javi z zahodno Idejo. Smisel zahod-njaškega liberalizma se kaže v njegovem pragmatizmu in prilagodljivosti (švedski verziji liberalnega socializ-ma vlada kralj). Z druge strani naleti ta pragmatizem na monolitno in- doktrinacijo leniniz-ma-marksizma, ki dokončno propade zaradi popolne nezmožnosti prila-gajanja. Vračanje k demokratičnim prvinam leninizma in poskus abstrah-iranja stalinizma in brežnjevizma, kot je to poskuŠal Gorba-čov, se pokaže kot utopija. Leninizem je že v svojih kore-ninah nagnjen k av-toritarnosti brez pluralizma in se že v samem nastanku spopade s kasnejšim zmagovalcem - liberalizmom. Stalinizem in brežnjevizem nista nikakršna potvorba leninizma, ampak njegov logični podaljšek. Odvečno je vprašanje, katera ideologija je »boljša«, relevantno je vprašanje zmagovalca. ______Zmaga ali poraz?______ Reveži, ki so se v preteklosti odločili za oponiranje zveličavnemu liberalizmu, so se naenkrat, namesto ob srpu in kladivu, znašli med kladivom in nakovalom. Z isto vnemo,kot so nekoč gradili berlinski zid, sedaj prodajajo svojo prihodnost Zahodu. Ali je propad komunizma zmaga ali poraz nekdanjih malikovalcev svetovne pravičnosti pod rdečo zastavo? Prej poraz, vsaj za naslednjih nekaj generacij. Poraz pa jeedina alternativa. Če mora cel Balkan skakljati za nekimi evrokrati za pridobitev njihove naklon-jenosti, Če se iahko vsaka gerontofilska fil-natropska organizacija sprehaja po vzhodni Evropi kot po železniški postaji in če mora »papirnati tiger« sovjetski imperij na kolenih prositi kruha in dolarjev, potem ne pomeni »duhovna renesansa« vzhodne Evrope nič drugega kot poraz. Najreal-nejša perspektiva nekdanjih upornikov liberalizmu je priključitev na kanalizacijo Zahoda. Zmaga materialnega nad idejnim se kaže tudi navkljub kljubovanju zagrizenih ultranacionalistov kotzadnji rezervi vboju proti univerzalnemu liberalizmu. Če že niso anahronizem, pa se vsa nacionalis-tična gibanja kažejo kot gibanja brez dol-goročne strategije, brez političnega programa, razen negativne tendence po ločevanju od drugih skupin ljudi. Nacionalistični programi ostajajo brez celovitih strategij za družbenoekonomsko organizacijo. Nikakršen nacionalni izolacionizem ne prinaša uspeha, prihodnji rodovi se bodo o tem učili iz Knjige o Balkanu. Nacionalna vprašanja so pri svetovni avantgardi že davno mitno. Zahodna Ev-ropa se je nacionalno izoblikovala že v prejšnjih stoletjih in s popravki še v začetku tega. To vprašanje je ad acta. Kljub virusu nacionalizma, ki veje iz nekdanjih komunističnih držav, je utopično priČakovati, da se bo monolit liberalizma razbil na tem vprašanju. Besedo Narod so zamenjale druge, pomembnejše. Ureditev sveta so zmeraj določala nasprotja med velikimi silami, bodisi nacionalna v prejšnjih stoletjih ali pa ideološka v tem. Pogoj pa je bil seveda zmeraj obstoj velikih sil. Kljub razpadu Sovjetske zveze velike sile še obstajajo, vendar geometrije sveta ne doloČajo več. Ta je že določena, velike sile pa obstajajo le še kot sui generis, vključno z ZDA, ki so svoje zgodovinsko poslanstvo že opravile. Nacionalistični uporniki so zamudiii vsaj za sto let, sedaj pa bodo končali na križu. Ali je svet res že dokončen in nespremenljiv? Kot precej cinično alter-nativo bi iahko predlagali atomski holokavst,vendartoniedinarešitev.Edina alternativa zmagoslavnemu zahodnemu pragmatizmu je faktor spontanosti ali »x-faktor«. Nobeden politični teoretik prejšnjih stoletij ni predvideval nastanka nacizma ali komunizma, pa se je ta vseeno zgodil. Ravno zaradi svoje enkratnosti in večnih vzrokov vsajenih v človeško družbo. Če liberalno demokracijo, nacizem, komunizem in druge ideologije štejemo kotspontan in enkraten »x-faktor« ter kot posledico večnih družbenih vzrokov, pridemo do alternative zahod-nemu liberalizmu. Ideologije so prav-zaprav fantastična stvar ne zaradi svoje enkratnosti, ampak zaradi večnih družbenih vzrokov, ki omogočajo pojav drugih podobnih dogodkov brez precedensa in nepredstavljivih. Igor Jukič globus OZNANILO ! TRIBUNA VABIK SODELOVANJU LJUDSTVO, KIJE ZMOŽNO UDEJSTVOVATI SE NA NASLEDNJIH PODROČJIH: ¦ NOVINARSTVO ¦ KARIKATURE ¦ TEHNIČNO UREJANJE # ¦RAČUNALNIŠKOSTAVLJENJE ¦ FOTOGRAFIRANJE ¦ KOLPORTAŽA PRISPEVAJTE SVOJ DELEŽ K NOVI PODOBI TRIBUNE! TOLARJIIN USPEHIZAGOTOVLJENI! VELECENJENE PONUDBE POŠLJITE NA NASLOV: TRIBUNA Kersnikova 4 61000 Ljubljana NAROCILNICA Spodaj podpisani........................ (priimek) .....................želim postati naročnik (ime) Tribune. Pošiljajte mi jo na................ (ulica) ....................(kraj)................. Izjavljam, da imam status rednega študenta. da ne (obkroži pravilni odgovor) Bodite informirani - naročite se na Tribuno! Tkigotovite sijo na dom, izognete se inflaciji in pridobite si 10% popusta. Letna naročnina: za študente 270 SLT, za ostale 700 SLT. POPUSTI ZA ŠTUDENTE Preveliko število obveznosti ter neizprosna borba za vsak tolar, ki je v tej krizi še kako dobrodošel, sta najverjetneje vzroka, zakaj se mnogim študen-tom niti ne sanja, da lahko v Ljubljani pri ogledu gledaliških predstav in nakupu knjig (tudi študijsko obveznih) prihranijo marsikateri tolar. Tako lahko študentje v redkadji KRT in ČKZ na Beethovnovi 9 kupijo knjige kar s petdeset odstotnim popustom, gledališke predstave pa si lahko z nakupom abonmaja ogledajo tudi do petdeset odstotkov ceneje. Ljubljanska gledališča in opera V Mestnem gledališču Ijubljanskem na Čopovi 14 imajo enotne cene za vse vrste obiskovalcev, popuste za študente imajo le pri najcenejših predstavah. Tako si lahko študent krajšo predstavo, ki drugače stane 300, ogleda za samo 210 tolarjev. Študentje si lahko ogledajo predstave s 30-odstotnim popustom, so nam povedali v Slovenskem narodnetn gledališču na Cankarjevi 11, v sklopu katerega delujeta tudi Opera in Balet. S popustom si lahko kupijo sedeže druge kategorije (druga in tretja vrsta balkona, parterne lože in lože prvega reda) ter tretje kategorije (galerija -od 40 do 50 sedežev v zadnjih vrstah), kjer stane vstopnica 150tolarjev. Popusti veljajo za vse predstave, razen za premierne. Pri nakupu abonmaja dobi študent vstopnice kar 50 odstotkov ceneje - tako stane abon-ma za sedeže prve kategorije 1500 tolarjev in za sedeže druge kategorije 1300 tolarjev. Dvojne cene (za odrasle in študente) imajo v Slovenskem mladinskem gledališču na Trgu VII. kongresa ZKJ. Krajše in srednje dolgepredstavesilahkoštudentjeogledajo s25-odstotnim popustom - plačajo namreč 180 tolaijev. Medtem pa morajo za ogled dražjih predstav plačati 200 tolarjev (33-odstotni popust). Zanimiva situacija je v Drami na Erjavčevi 1, kjer prodajajo karte brez popustov. »Kart s popustom se nam ne splača prodajati, kajti že tako imamo v Ljubljani najnižje cene,« so nam zaupali. Cena se giblje od 100 do 300 tolarjev, študentje pa običajno izberejo najcenejšo varianto in si kupijo karto za 100 tolarjev. V Šentjakobskem gledališču v Mestnem domu stanejo karte 100,130 in 150 tolarjev. Posebnega popusta za študente ni, razen v pritneru, če obiščejo gledališče or-ganizirano in v skupini. Edino tako lahko kupijo karte po 100 tolarjev tudi za najdražje sedeže. Pri nakupu abonmaja, v katerega je vključenih pet predstav, dobi študent petdeset odstotni popust, tako da se giblje cena letne abonmajske karte od 250 do 375 tolarjev. Petdeset odstotkov cenejše knjige »Študentje lahko z indeksom ali potrdilom o vpisu kupijo knjige za polovico ceneje,« je poudarila Karmen Klavčar, v.d. glavnega urednika KRT, kjer imajo uradne ure vsak dan od 8. do 14.00. Knjige za zdaj prodajajo v redakciji in na sejtnih, dvakrat letno pa tudi na vseh ljubljanskih fakultetah. Po novem letu bodo izdali katalog, v katerem bodo predstavljene knjižne izdaje zadnjih let ter knjige, kibodo izšle v letu 1992. V primeru celoletnega naročila pa si lahko študentje knjige kupijo kar s 70-odstotnim popus-tom. Sicer pa poglejmo, kakšne knjige študentom ponuja KRT. V prvo skupino spadajo starejše knjige, ki na trgu stanejo 99, s popustom pa se jih lahko kupi za 50 tolarjev. Med zanimivejšinu bi omenili predvsem knjigo Ženska v socializmu A. Kollontaja, zbornik Punk pod Slovenci, Ricardova teorija vrednosti Igorja Omerze, ČSSR1968 C. Baškoviča, Sexpol W. Reicha, Kapital in delo v SFRJ Bavčarja, Kirna in Korsike. Precejšen interes je tudi za Bosance S. Mežnariča, Šolsko reformo M. Mil-harčiča-Hladnika in J. Sušteršiča ter za Zbornik o delavski opoziciji v Scrvjetski zuezi. V drugo in tretjo kategorijo ponujenih knjig spadajo knjižne izdaje iz zadnjih dveh let. Knjige druge kategorije se dobijo za 150 tolarjev (tržna cena je 299 tolarjev), knjige tretje kategorije pa so prav tako za polovico cenejše - 300 tolarjev. Zanitnive za branje so predvsem PodobeprednikaoI-III J. Trdine, Slovenija - zelena dežela alipustinja Dušana Pluta, Pozdravi iz Babilona B. Blacka in G. Tomca, Najboljša leta našega življenja od M. Štefančiča jr. in Prizrenska liga M. Berishaja. Iz tretje kategorija, v katero spadajo najnovejše knjige, pa prodajajo zbornik Študije o etnonacionaliz-mu, Rožnati trikotnik R. Planta, Despotizem in demokracijo J. Keana, Izbrane spise M. Robespierra, Darivinovo revolucijo S.J.Goulda in zbornik Vsi Tukidinovi tnožje. V.d. glavnega urednika Časopisa za kritiko znanosti, mag. Andrej Klemenc je menil, da jih študentje premalo obiskujejo predvsem zato, ker o prodaji knjig in popustih sploh niso obveščeni. Študentje lahko dobijo knjige s petdeset odstotnim popustom, po prednaročniški ceni pa lahko do 31. decembra kupijo zbornik Ekološko gibanje, politika in morala za 193 tolarjev. Za 70 tolarjev lahko kupijo knjigo Na svoji strani Janeza Janše, Kriza in med-nacionalni odnosi v SFRJ, Jedrske elektrarne da - ne in Kako zmagati na volitvah. Za 140 tolarjev se lahko dobi pet knjig o Srbih in Albancih. 100 tolarjev staneta Militarizem in vojaško - industrijski kompleks ter Ženska, politika in družba, za 150 tolaijev pa se lahko kupi Sistemska teorija Niklasa Liihmana. Domen Rant Univerza 1 DR. MtHA TIŠLER - NOVI REKTOR UNIVERZE V LJUBLJANI »Vasi glasovi so tudiobveznost, kijo bomoposkušalipo najboljših močeh uresničiti.« Vzbornični dvorani Univerze v Ljubljani je bil na 5. seji Univerzitet-nega sveta za novega rektorja imenovan dr. Miha Tišler, redni profesor Fakultete za naravoslovje in tehnologijo. To je bil zaključek ponovnega postopka za im-enovanje rektorja in prorektoijev, ki je bil v skladu s sklepom Univerzitetnega sveta in statutom Univerze izveden zaradi negativ-nega izida glasovanja o imenovanju rektor-ja prof. dr. Veljka Rusa. Dr. Veljko Rus ni bil imenovan za rektorja, ker je bila večina Študentske delegacije proti temu im-enovanju. Na dnevnem redu seje je bil poleg drugegatudipredlogsklepov,kijihjeglede problematike študentskih vprašanj izoblikoval Odbor za socialno-ekonomska vprašanja študentov. Vprašanja so Mini-strstvu za šolstvo in šport posredovali Komisija za sprejem študentov v Študentske domove, Študentski center in Študentski parlament. Seja se je kljub njeni pomembnosti začela z manjšim zapletom okrog sklepčnosti. Pos-topek imenovanja pa se je začel s tem, da je predsednikUniverzitetnega sveta dr. Franc Lazarini povedal, da je s Fakultete za družbene vede prejel dopis, v katerem vodstvo FDV ugovarja, ker po neuspešnem imenovanju rektorja dr. Veljka Rusa nibilo ponovnega usklajevanja med delegacijami. Dr. Lazarini je pojasnil, da usklajevanja ni moglo biti zato, ker je bil predlog za novega rektorja en sam. Izjavil je tudi, da je bil pod določenim pritiskom, naj prepriča študente tako, da bodo spremenili svoje negativno stališče do dr. Rusa. »Sam si demokracije tako ne predstavljam,« je bil njegov komentar temu ob rob. Tajno glasovanje se je končalo takole: oddanih je bilo skupaj 54 glasov, od tega je bilo 46 glasovalcev za imenovanje dr. Tišlerja za rektorja, 7 glasov je bilo proti temu, ena glasovnica pa jebila neveljavna. Pod vplivomapela dosedanjega rektorja dr. Borisa Sketa na vse delegate, naj tokrat vendarle glasujejo za imenovanje, ker on te službe ne more več opravljati, je študentska delegacija glasovala takole: 14 glasov ZAin 3 glasovi PROTI. Novi rektor Univerze v Ljubljani je tako postal dr. Miha Tlšler, ki ga je za rektorskega dr. Veljko Rus - izgubil v drugem krogu kandidata predlagal Oddelek za kemijo in kemijsko tehnologijo z obrazložitvijo, da je dr. Tišler s svojim dosedanjim delom pokazal vse potrebne kvalifikacije in da je primeren kandidat za rektorja Ijubljanske Univerze. Vzgoji študentov kemije namen-ja vseskozi veliko pozornosti in časa. V študij organske kemije je uvedel tudi modernejši koncept, ki ga je utrdil z visokošolskim učbenikom organske kemije. Dr. Miha Tišler je izbral naslednjo prorektorsko ekipo: dr. Mirko Jurak, redni profesor Filozofske fakultete, za področje znanstvenoraziskovalnega dela; dr. Miros-lav Kališnik, redni profesor Medicinske fakultete, za področje vzgojnoizobraževal-nega dela; dr. Jože Kušar, izredni profesor Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, za področje finančno-gospodarskih zadev; dr. Janez Možina, iz-redni profesor Fakultete za strojništvo, za področje študentskih zadev. V svojetn govoru na seji je Tišler poudaril: »Počaščen sem in ponosen, da bom v tem času lahko vodil ljubljansko Univerzo. Vaši glasovi so tudi obveznost, ki jo bomo poskušali po najboljših močeh uresničiti.« Tako se je srečno končal volilni maraton, kL je trajal vse od marca letošnjega leta. Še nikoli v zgodovini ljubljanske univerze se namreč ni tako dolgo čakalo na izvolitev rektorja kot tokrat. Ob zakljucku svojega rektorskega man-data je spregovoril tudi dr. Boris Sket in obrazložil, zakaj službe rektorja ne bi bil več pripravljen opravljati, četudi bi bilo to potrebno: »Bil sem tako rekoč žrtev boljševističnega režima. Vendar menim, da bodo v vsakem režimu nekateri ljudje drugim napoti in bodo delali zgago tistim, ki dobro mislijo. Ti dve leti rektorskega mandata sta najtežje obdobje mojega življenja. Posebno hudo je moje razočaranje zato, ker smo pričakovali, da se bo demok-racija, ki se je začela v začetnem obdobju mojega mandata, stopnjevala, pa ni bilo tako. Obvladovanje univerzejebilo do neke merecelo legalizirano. Ssvojim mandatom nisem zadovoljen.« Po besedah predsednika Univerzitet-nega sveta dr. Lazarinija so dr. Sketu nekateri že ob začetku njegovega mandata prilepili negativno etiketo, ki se ga je potem držala ves čas, čeprav neupravičeno. Predlog sklepov odbora za socialno-ekonomska vprašanja študentov je Univer-zitetni svet soglasno sprejel. Ti sklepi so: štipendije naj se tekoče valorizirajo, upoštevaje gibanje rasti življenjskih stroškov; zgraditev novega, 14., bloka v študentskem naselju v Rožni dolini in ob-novitev 6.; usklajevanje stanarin - tudi za privatne sobe, to naj bi se doseglo preko agencij, ki se ustanavljajo v Ljubljani. Ven-dar ti sklepi nimajo prevelike teže, kot je povedal dr. Lazarini, ker Univerza nima direktnega vpliva na republiško vlado. Tomaž Kovšca lan Pirnatove larodnjaške trankejetudi aider,kiskrbi :a narodna ^prašanja. mmmmmm Meta Rupel bo slovenska veleposlanica na Zanizibarju. Rupsi pa bo vodil gospodinjstvo v Ljubljani. Dr. Bebler je prelomil svojo zaprisego. Odšel bo v politiko in to direktno v Ženevo, Novi TV dppisnik z Dunaja bo Brankb Maksimovič, ki ga je stari režim zatiral. Tanja Starič pa gre za dopisnico vKnin. Lojze vs. Dii i: Kdor se zadnji smejc sineje sam. frianezova telobranite Ijasta esna. Širijo se govorice, da utemeljitelja hrvaško-srbske meje po Beogradu lovijo golobradi četniki. Nagrada je hrvaška lobanja. Kunem Diaspora: Kramberger v Ruplovo stranko, Ančka pa k Pirnatu. Univerza Intervju: dr. Miha Tišler dr. Miha Tišler - novi rektor »Zavzemal se bom za to, da bo tudi Univerza imela svoj sklad za štipendije.« Dr. Miha Tišler, rojen 18.9.1926 v Ljubljani; leta 1955 je ddktoriral iz kemijskih znanosti na Univerzi v Ljubljani; od leta 1964 dalje redni projesor, trenutno na Oddelku za kemijo in kemijsko tehnologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Nova prelomnica v življnju dr. Mihe Tišlerja je prav gotovo imenovanje za rektorja Univerze v Ljubljani. Zanimalo nasje, s kakšnimi občutki novi rektor sprejema svoje mesto, kakšne novosti bo na Unvierzi uvedel, kaj lahko pričakujemo od njega študentje. Vse to in še več je dr. Miha Tišler povedal v svojih odgovorih. TRIBUNA: Gospod rektor, vzgoji študen-tov ste vseskozi namenjali veliko pozornosti in časa. Študijorganskekemijesteposodobi-li. Za to sedaj verjetno ne bo veččasa? TIŠLER: Nasprotno, delu s študenti se ne bom odpovedal. Stalno bom v stiku s fakulteto, mentor sem tudi dvema mla-dima raziskovalcema. Ne mislim ves čas uradovati na rektoratu, dan je dolg, zato ni razloga, da bi obseg dela s študenti zmanjšal. Spremembe na Univerzi TRIBUNA: Kakšne spremembe boste uvedli na Univerzi? TIŠLER: Univerza se mora prilagajati času, važno je sprotno poso-dobljanje učne tva-rine. Pomembno se mi zdi, da glede na stanje v razvoju znanosti pridobi-mo dobre strokov-njake. Naslednja stvar je vključevan-je študentov v razi-skovalne projekte svojih profesorjev. To vidim tudi iz svoje prakse. V 4. letniku dobi vsak študent nalogo, da razmisli, kako bi sintetiziral dolo-čeno spojino. V osnovno pomoč mu je znanje, ki ga je dobil na preda-vanjih, vendar se mora sedaj sam znajti v novem pro-blemu. Ravno ob takem delu se po-kaže, kaj bo vsak študent moral ob-vladati tudi na de-lovnem mestu. Ko sem sam po študiju prišel na univerzo Cambridge v An-gliji, sem dobil na-logo, da iz plesni izoliram določeno sestavino. Če sem hotel nalogo uspešno opraviti, sem se moral pač potruditi in plesen gojiti, kar nikoli prej nisem počel, in nato sestavino izloirati. Znanja z univerze se ne da takoj neposredno upo-rabiti, ampak se srečaš z neznanimi pro-blemi. To pa spet ne pomeni, da osnove niso potrebne. Osnove, teoretično znanje mora biti dobro, ne glede na to, kje bo študent delal - na aplikativnih ali osnov-nih problemih. Eni in drugi zahtevajo dobro osnovno teoretično znanje. Po-trebno je torej študente bolj vključiti v tako delo, kot jih potem čaka v službi. Manj predavanj »ex katedra«, več indi- vidualnega dela s študenti. To zahteva sicer več napora, je to edini izhod. Naslednja stvarje informatika, ki je da-nes izredno pomembna. V moji stroki je znanih preko 10 milijonov organskih spojin. To ogromno količino je nemo-goče obvladati. Zato je potebna osnova, ki vse skupaj povezuje, in veliko znanja o tem, kje in kako se do podatkov pride. V kratkem času moramo priti do zažele-nega podatka. To je slaba točka fakultet in infrastrukture v Ljubljani, ker ni mreže, ki bi vse fakultete povezovala. Marsikdo niti ne ve, kaj je v Ljubljani sploh dostopno. Pomembna je tudi po-vezava z bazo podatkov na mariborski univerzi. TRIBUNA: Kaj od tega vam bo realno gle-dano resnično uspelo narediti? TIŠLER: Zagristi se bo treba v delo, to je osnova. Pereče je vprašanje financiranja, ki nam lahko marsikaj prepreči. Po osnutku ustave naj bi unvierzo financi-rala država. Odprta pa so vprašanja raz-nihinvesticij. Kaj lahko pričakujejo študentje TRIBUNA: Kaj lahko od vas pričakujejo študentje? TIŠLER: Studentje imajo na vsaki fakul-teti svoje specifične probleme. Nekaj je tudi skupnih: vprašanja socialnega stan-ja študentov - štipendiranje, kapacitete v študentskih domovih. Informiran sem bil o velikih razlikah o višinah štipendij različnih štipenditorjev, kar ni prav. Kar zadeva štipendiranje mladih raziskoval-cev, je zaenkrat vse urejeno. Zavzemal se bom za to, da bi tudi Uni-verza lmela svoj sklad za štipendije. Ne vem še, od kod bi vanj pritekal denar, vendar mislim, da možnosti so. Štipen-dije bi podeljevali tistim dobrim študen-tom, ki na drug način niso mogli priti do nje. Ena pomembnih stvari je tudi an-gažiranje samih študentov, da bodo v pravem času pokazali na tiste šibke točke ali pereča vprašanja, ki bi jih bilo potrebno takoj rešiti. Pomembenjepravi čas - ko se vprašanje pojavi, ga je treba sproti reševati, ne pa čakati, da nato po-stane velik problem. Zato želim, da štu-dentje najprej na svojih fakultetah skušajo uveljavljati svoje pravice preko svojih upravljalnih organov. Če pa tam ne bodo uspeli, bomo na rektoratu po-skušali pomagati. Kakšen naj bi bil rektor TRIBUNA: Veliko ste bili v tujini: Angliji, Nemčiji, ZDA, Avstraliji, Italiji. Verjetno dobro poznate razmere po tujih univerzah. Kakšni Ijudje so na mestih rektorjev v tujini in kakšni bi po vasem mnenju morali biti? TIŠLER: To je odvisno od državnega sistema. V ZDA je na takem mestu pred- Univerza sednik univerze, ki lahko ima ali pa nima nič skupnega z univerzo. Na to mesto je postavljen zato, da priskrbi denar. V Evropi in na Japonskem so rektorji ljudje z dolgoletnimi izkušnjami na univerzi. Ni nujno, da so bili prej že dolga leta v administraciji, ampak da imajo široko razgledanost. Rektor se ne more do potankosti spozna- ti z vsako fakulteto. Mora pa imeti širši vpogled, kaj se na področju razvoja po- samezne znanosti dogaja. Važen je smi- sel za koordinacijo. TRIBUNA: Kakšen je vaš komentar okrog zapletov za izvolitev rektorja? TIŠLER: Oba kandidata sva predstavila svoj program. Mislim, da noben od njiju ni bil toliko slabši od drugega, da bi to na volitvah tehtnico prevesilo na eno stran. Zato so bili izidi volitev podobni, z majhno razliko. Občutki TRIBUNA: S kakšnimi občutki prevzemate tnesto rektorja? TIŠLER: Postavljen sem v današnji čas, za katerega vemo, kakšen je. Trenutno so še številne težave in ovire pri rojevanju nove države in postavljanju trdnih eko- nomskih temeljev. Vendar mjslim, da bomo uspeli te težave prebroditi, tako da bomo v okviru danih možnosti in z našim prizadevanjem izključili negativ-ne vplive, ki bi preprečevali učinkovifo delovanje univerze. Morali bomo gledati na možnost izrabe vseh virov, ki se ponujajo doma ali v tujini, bodisi kot tuji partnerj i, industrija, izmenjava študentov in profesorjev. Po-membno bo potegovanje za skupne razi-skovalne programe. Za take stvari je po-trebno pripraviti zelo solidne predloge. Tu se najbolje spozna, koliko je neka sku-pina trdno vsidrana v svojem delu. Prorektorska ekipa TRIBUNA: Kako ste izbirali svojo prorek-torsko ekipo ? TIŠLER: Na izbor je vplivalo več stvari: najprej to, da kandidatov ni bilo veliko; v ekipi morata biti vsaj dva redna profe-sorja; naslednji ključ je bil upoštevanje sodelovanja različnih fakultet; nenazad-nje pa privolitev posameznikov k temu, da so pripravljeni sodelovati. Za dr. Juraka - področje znanstvenorazi-skovalnega dela - sem se odločil, ker spada med humaniste; sodim, da je hu-manizem osnova izobrazbe vsakega na-roda in igra pomembno vlogo tudi v samobitnosti slovenskega naroda. Poleg tega ima dr. Jurak določeno funkcijo v Ministrstvu za znanost, je tudi predsed-nik Izseljenske matice, tako da bi s svoji-nai zvezami lahko povezoval ali celo po-skušal pridobiti slovenske znanstvenike iz tujine, da bi ti posredovali svoje znan-je, v kakršnikoli obliki. Dr. Kališnika - za področje vzgojnoizo-braževalnega dela - sem izbral zato,ker se je veliko ukvarjal z didaktiko. Sam je organiziral več seminarjev na področju medicinske informatike. Spričo tega do-bro pozna tudi proble natiko poučevan-ja ter metodike, ki na bi bile uspešne. Tudi ostala dva nisL . slučajno zibrana. Dr. Kušar - za področje finančno-gospo-darskih zadev - je že do sedaj na Univerzi sodeloval pri reŠevanju ekonomskih problemov, prav tako je to delal na svoji fakulteti. Dr. Možina - področje študen-tskih zadev - pa je na Fakulteti za stroj-ništvo kot prodekan imel stike s študen-tskimi problemi. Bil je tudi mentor šte-vilnim študentom, ki so dobili Prešerno-ve nagrade. Zna delati s študenti in po-speševati njihov napredek. Tomaž Kovšca o sfe BOMBOLA vsak torek ob 11.00 NOVOLETNA MAXI BOMBOLA torek, 31.XIII. ob 18.00 2. FESTIVAL RADUSKIH POSTAJ SLOVENUE tadio študent Univerza Igor Lukšič IV. USTANOVITEV SKUPNOSTI ŠTUDENTOV IN ŠTUDENTSKO GIBANJE (NAJVIŠJA STOPNJA AVTONOMIJE IN ZAČETEK NJENEGA NAZADOVANJA) 1. NOVA ORGANIZIRANOST ŠTUDEN-TOV (NAJVIŠJA STOPNJA AVTONOMIJE ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE) Do temeljite reforme študentske organizacije je prišlo šele po impulzu študentskih gibanj leta 1968. Študentje so konkretno začeli razmišljati o drugačni Zš aprila 1968, junija pa so na zboru72 odločno "zahtevali organizacijo, v kateri se ne bomo počutili tujci".73 V jeseni je bil predlog drugačne organiziranosti pripravljen za aiskusi-jo. temeljna izhodišča opredeljujejo Zvezo štu-dentov kot "skupnost študentov, ki deluje na načelih samoupravnosti in javnosti'74, ki ima lasten koncept dela in akdjsko politični pro-gram in ki nastopa kot enakopravni partner vseh organizadj in forumov v naši družbi. Član skupnosti študentov je vsak študent po statusu. Zvzea študentov deluje izven samoupravnega mehanizma družbe, vendar morajo študentje sodelovati pri njenem razvoju. Potrebno je usta-noviti Zvezo študentov Slovenije za vzpostavi-tev enotnosti slovenskih študentov in za boljše sodelovanje med jugoslovanskimi študenti v Pod poglavjem o principih dela koncept nava-ja pluralizem idej kot poglavitni meharuzem za razgibanje študentov. Prevladoval naj bi princip dela, ki temelji na javnem oblikovanju in zasto panju stališč: javni razgovori, dejavnost v sa-moupravnih in družbenih foruinih, pojasnjevanje stališč v časopisih in radiju, zbori študentov, študentske demonstracije. Posebna točka govori o odgovomosti voditel-jev, mehanizmih za njihovo odstavitev in obvez-nosti javne obrambe njihovih stališč v primeru kritike. V tem poglavju je tudi zapisano, da "ZŠ prehaja okvire tradicionalnih pojmovanj samou-pravne in politične strukture in temelji na fun-kcionalnosti"75 V poglavju o SŠ na fakultetah, akademijah, višjih in visokih šolah je SŠ opredeljena kot se-stavni del samoupravnega sistema šole pri čemer je samostojna. Organizadjske sheme na posameznih šolah so prepuščne študentom na šolah na osnovi nekaj enotnih principov: l.svet letnika je osnovno samoupravno telo, ki ga se-stavljajo v enakem številu študentje in profesoiji in ki odloča o zadevah na ravni letnika Zštu-dentski svet, ki ga tvorijo vsi predstavniki štu-dentov na fakulteti v svete letnikov, fakultete, pedagoško znanstvene svete in svet univerze.To je najvišje stalno telo ZŠ na šolah, kjer se obliku-jejo skupna stališča za enotno nastopanje v sa-moupravnih organih. 3.izvršilni odbor deluje v študentskem svetu, opravlja pa predvsem ope-rativne in tehnične posle v skladu s sklepi skupščin ali študentskih zborovanj. 4.komisije delajo v študentskem svetu, voli pa jih skupščina. Sestavljene pa so iz vseh zainteresi-raruh študentov. 5.študente lahko zastopajo sa-mo voljeni predstavniki, ki se morajo pred sestanki samoupravnih organov o važnih vpraŠanjih posvetovati s študenti. Študentje se ne borijo za enako število pred-stavnikov, zahtevajo pa, da o odločitvah, s Kate-rimi se študentski predstavniki ne strinjajo, končnoveljavno odloči skupna skupščina rednih študentov in profesorjev. Forumi ZŠ na ravni univerze pa naj bi bili: l.stalna študentska skuščina kot najvišji organ, sestavljen iz predstavnikov študentov vseh šol in specialnih organizacij univerze ter predstav-nikov študentov v organe univerze Zizvršni or-gan voli skupščina, zadolžen pa je za uresniščvanje sklepov skupščine 3.komisije, ka-terih jedra izvoli skuščina, Kasneje pa se jim lah-ko priključi vsak študent. Nezaupnica izvršnemu organu je sprejeta že, ko zanjo glasuje 20% študentske populacije. Predlog koncepta ZŠ uvaja tudi zbor študen-tov, ki ima značaj najvišjega študentskega orga-na na ravni letnika, oddelka, šole ali univerze, ko je prisotnih najmanj 20% študentov. Poleg te- fa je predvidena še skupščina ZŠ Slovenije, na ateri slovenski študentje usklajujejo stališča za nastopanje v republiških in zveznih organih. Predlog koncepta je sprožil diskusijo, ki se je začela na straneh Tribune. Nekateri so menili, da se je stara organizacija sesula s študentskim zborovanjem v juniju 1968-76. Drugi so bili pre-pričani, da nima posebnega smisla izgubljati energij z reorganizadjo, pač pa je potrebno po-staviti delavno akcijski program77. Novembra je o predlogu reorganizadje razpra-vljala 13.redna skupščina študentov. Jože Šlan-der je v poročilu o delu ZŠ ugotovil, da je kriza v ZS sestavni del krize družbenega angažiranja in organiziranja. Izrazil je upanje, da bo leto 1968 prineslo preokret, kar je že najavilo junij-sko zborovnaje študentov. Ko je navedel nekaj temeljnih problemov v zvezi s študijem in vlogo študentov v družbi, je izrazil upanje, da so ustvarjeni pogoji za boljše delovanje. 17.decem-bra je zbor študentov v študentskem naselju do-končno potrdil spremembe organiziranosti študentov na ljubljanski univerzi, same konsti-tutivne dokumente Skupnosti študentov pa je potrdila skupščina šele decembra 1969, ker je prišlo do zapletov z ZŠJ in pri spreminjanju sta-tutov fakultet in visokih šol. GBaškovič je kot glavna dva namena reorga-nizacije študentov na skupščini utemeljil: l.po večanje možnosti za aktivno in množično delovanje študentov vsebine in družbeno poli-tične fiziognomije organizirane študentske skupnosti (pluralizem iniciativ in spodbuda no-vih inidativ, demokratizacija odnosov, legaliza-cija obstoječih razlik) in Zzagotovitev večje učinkovitosti delovanja (uresničevanje vsebin, ki jih podpira večina aktivnih študentov). Da bi oba ciija dosegli, je treba razbiti ZŠ, ki "tlači svo-bodno in množi&\o (idejno) iniciativo in ni do-volj učinkovita (med ostalim predvsem zato, ker nima vpliva v samoupravnih in strokovnih or-ganih na šolah in \iniverzi)"78. V nadaljevanju je Baškovič opozoril, da gre "za ustvarjanje organi-zirane skupnosti vseh študentov na ljubljanskih visokošolskih zavodih. Organizirane kakor par-lamentarni mehanizem in ne kot partijski meha-nizem."79 Baškovič je nasprotoval oblikovanju programa, ki naj bi ga študentska skupnost po- tem izvajala. Kot altemativo je postavil zahtevo, da je treba "omogočiti vsem - študentom, skupi-nam in skupinicam, da same ustvarjajo program dela in tako tvorijo družbenopolitično podobo mnenj in akdj študentov..."80 Inidativa pa lahko postane mnenje študentov le tedaj, ko uspe do-biti podporo večine aktivnih študentov. Po tej razpravi o reorganiziranosti se je morala Skupnost študentov soočiti z ZŠJ. Dvoumne razpave predstavnika so sproducirale novico, da je ŠS izstopila iz ZŠJ, kar je razburilo duhove v študentskih vodstvih v drugih republikah in na zvezni ravni, pa tudi v ZKJ. Dejansko pa so 13.1.1969 na zboru študentov v Ljubljani sprejeli sklep, da ostanejo v ZŠJ, te jim dopusti notranjo avtonomijo. Znotraj ZŠJ so bili pripravljeni delo vati tudi kot faktor preseganja obstoječe ZŠJ. Tak sklep je sprejelo tudi predsedstvo ZŠJ. Lju-bljanski študentje so podprli pobudo po ustano vitvi ZŠ Slovenije, kot prostora vsklajevanja stališč med študenti iz Ljubljane, Maribora in Pi-rana in skupnega nastopanja v ZŠJ. Študentje so se v svoji organizaciji tikvarjali s problemom demokracije, delegatskega odločan-ja, imerativnega mandata, neposrednega odločanja na zborih študentov in vprašanji učin-kovitosti različnih tipov odločanja o različnih zadevah in različnih ravneh, razpavljali so o mestu in značaju programa in zavestnega usmerjanja v organiuaciji. Diskusija je tekla tudi o ustanovitvi Radija Študent in s tem v zvezi o novem mestu Tribune. V jeseni leta 1968 je ZŠ sprožila temeljito di-skusijo o refonni univerze in reformi študija, ki je potekala tudi na straneh Tribune. Sprožili so tudi diskusijo o statusu študenta kot delavca, ki je dosegla vrhunec ob koncu leta 1970, ko so študentje pravne fakultete skupaj s profesorji o tem organizirali strokovno diskusijo. V začetku leta 1969 so tekle predvolilne aktiv-nosti tudi v ZŠ. Najprej se je ZŠ trudila, da bi univerza tvorila samostojno volilno enoto. Volil-ni zakon tega predloga ni upošteval. Tudi de-monstradje skupine študentov pred republiško skupščino tega niso dosegle. Študentje so se na-to zelo angažirali v postopku evidentiranja, ko so predlagali za poslance preko 15 študentov in enega profesorja za občinske in republiško skuščino. V republiško skupščino sta bila Izvol-jena oba: Tone Remc in dr. Vojan Rus. 23. decembra leta 1969 je skupščina LVZ spre-jela akt o konstituiranju Zveze skupnosti štu-dentov Slovenije, kot oblike sodelovanaja med študenti v Kranju, Mariboru, Piranu in Liublja-ni. Kot vrhovno telo je bila opredeljena konfe-renca, kot prindp sprejemanja odločitev pa soglasje vseh štirin delegadj. Zveza ni imela stalnih teles. Na isti seji so ljubljanski študentje sprejeli še Statut Skupnosti študentov LVZ - Lju-bljana. V uvodnem delu statut prinaša manifest, ki študij postavlja kot delo, opredeljuje dolžnost študentov po delovanju v samoupavnih orga-nih, postavlja zahtevo po tem, da mora skupščinski sistem zajeti tudi študentske intere-se, izpostavlja različnost interesov študentov, proklamira svobodo različnosti kot pot za dose-go enotnosti kot edino demokratično, kot željo postavlja sodalizem, ki ga razume kot demokra-cijo, svobodo, učinkovitost, blaginjo, kar je iden-tično humanizmu. Manifest kot temelj združevanja študentov postavlja njihov življen-ski in družbeni položaj. Organizirana skupnost študentov je opredeljena kot poskus "zavestno dogovorjenega združevanja študentov na osno vi delovnega statusa".81 Temeljna načela opredeljuieio ŠS kot skupnost vseh študentov na LVZ. "Aktivnost SŠ določajo študentje sami, skupine študentov in oigani SŠ (pobudniki)." "SŠ je dmžbeno tako usmerjena in v tej usmeritvi toliko aktivna, kakor to hočejo in Univerza morejo uveljaviti študentje sami." "V SŠ lahko vsak pobudnik prosto uveljavlja svoje zamisli in predloge, če pn tem ne kiši pozitivnih predpi-sov SFRJ."82 Statut opredeljuie javnost delovanja SŠ, ki se zagotavlja preko Tribune in Radia Študent. "Na-inen SŠ je organizirano omogočiti in pomagati vsem študentom LVZ: l.javno izražati stališča in izvajati aktivnosti, Zpri študiju tn zunaj študij-skih dejavnostih, 3.sodelovati pri samoupra-vljanju zlasti na LVZ, 4.pri pnzadevanjih za čimboljše delovanje LVZ, 5.pri prizadevanjih za razvoj in pravilno družbeno vrednotenje kultu-re, prosvete in znanosti, 6.pri spremljanju aktu-laiuh družbenih dogajanj."83 Po statutu je član SŠ vsak študent LVZ. Irvdeks velja za člansko izkaznico. Članstvo ima poleg klasičnih pravic po sodelovanju, voljenju, izvo-litvi, zahtevi pojasnil tudi pravico "delati mimo sistema organizadjskih oblik"84. Najvišji organ SŠ je skupščina z enoletnim mandatom in naj-manj tremi zasedanji letno. Izvršni organ skupščine je izvršni odbor, ki izvaja sklepe skupščine. Vodi ga predsednik, ki je tudi pred-sedruk SŠ. Kot obliki neposredne demokracije statut določa zbore študentov in referendum. Zbor študentov lahko razpusti skupščino SŠ. Statut prepušča organiziranost ŠS po fakultetah in v študentskih domovih študentom samim, vendar v skladu s statutom SŠ. Statut je dejan-sko stopil v veljavo v začetku leta 1970. Decembra 1970 je bila skupščina SŠ, na kateri je v poročilu predlsednik IO SŠ razpavljal o po-trebnosti dograditve SŠ. SŠ je odtujena od štu-dentov. Vzrok za to je v odtujenosti študijskega procesa. Poleg tega je študentska politika odtu-jena univerzi m tako ostaja le politika združenih zasebnikov. "Zahteva po novi univerzi kot orga-nizaciji kritične znanosti in uresničevanje pro jekta o študentu-delavcu ter zahteva po novi študentski politiki in kulturi so v neposredni zvezi z dejansko demokratizacijo družbenih od-nosov."85 Zato morajo biti študentje tako orga-nizirani, da s svojo politično akcijo razkrivajo objektivne osnove oblastništva in manipulacije s svojo strokovno analizo. Kritična analiza lastne-ga položaja in predpostavk študija, borba za uveljavitev znanja in kulture v družbi so osnova za akcijsko zvezo z vsemi naprednimi posamez-niki vseh družbenih skupin in slojev. Potrebno je vzpostaviti razmere, ki bodo omogočale celo-vito osebnost človeka. Predsednik opozarja na poskuse manipulacije s študenti s strani nekta-rih nsoilcev moči, na sindikalistične težnje, ki so jemale SŠ idejno podobo in protiinstitucionali-stične tendence, ki so SŠ rinile na rob družbene-ga življenja. Predsednik je predlagal boj za nove lnstitucije v institudjah z ukinjanjem manipula-cije, represije in indoktrinacije. Za uspešnost te-ga pocetja pa je predlagal poglobljeno analizo položaja študentov, univerze, diferendaciia ob naprednem programu, navezava stikov z delav-d in s tem vzpostaviti samostojno, kritično in delovno vlogo SŠ. Predlagal je, naj bi znanstve-no kritičen duh vnašali v družbo tudi preko ko legov, ki dohajajo z univerze. Kritika odtujenosti vodstva SŠ se je v začetku leta 1971 nadaljevala. IO je poskušal očitke od-praviti s poskusi prenosa teže dejavnosti na fa-kultete, vendar se je izkazalo, da so že sveti letnikov odtujena struktura v odnosu na štu-dente. Nekateri študentje so ugotovili, da družbena stvarnost tistega trenutka, kljub vsem napoiom ne nudi pogojev za proces resnične de-zalienadje študenta Rot doveka in študenta kot člana Sš. ŠS se je odločala med pohodom skozi institudje in med delovanjem zunaj institucij, kar bi zahtevalo šokantne metode dela. Slabost slednje strategije je v tem, da ne more biti per-manentna (študij,počitnice itd.) pa tudi ne sili v strokovno utemeljevanje. Zato so nekateri86 predlagali kompromisno rešitev obeh strategij, ki pa predpostavlja sposobno vodstvo in dober stik z bazo. Za ilustracijo tedanjih dilem v SŠ je najbolj ilu-strativna diskusija me Lenartom Šetincem in Darkotom Štrajnom. Šetinc se je trudil najti neke organizacijske mehanizme za mobilizacijo in or-ganizacijo študentov, Štrajn pa je stavil na štu-dentsko samoiniciativo in avtentično kritiko ter poskuse Šetinca ožigosal za birokratske. Šetinc odogvarja,da je bilo v IO večinsko mnenje,da bi samoukinitev IO pomenilo samo pristajanje na dejansko stanje pasivnosti velike večine študen-tov. Opozoril je tudi, da ideal razvitih študen-tskih gibanj v svetu, ki jih postavlja Štrajn, ni na mestu, saj so ta gibanja mobilizirala 1-2% štu-dentov, toliko kot jih je v SŠ stalno aktivnih. Spomladi so študentje vodili obsežno diskusi-jo o reformi univerze. Zahtevali so demokratiza-cijo šolskega sistema, spremembo študijskega procesa, boljše pogoje za delo, izboljšanje kvali-tete pedagoškega dela pod motom: študij kot osvobojeno delo zahteva uresničevanje samou-pravljanja na univerzi. Študetje so ostro reagjrali na poseg milice in sodnih organov na univerzo. Ob koncu semestra so študentje FF v odgovor na nekatere represivne ukrepe proti študentom zasedli fakulteto. V manifestu so kritizirali neu-spešnost pri reševanju gospodarske krize, ugo-tovili nerevoludonarnost delavskega gibanja in svoje zavestno delovanje postavili kot način iz-gradnje in garancije socilaizma, se zavzeli za svobodno univerzo, kritizirali ZK kot organiza-cijo, ki je prenehala biti revoludonarna, in kriti-zirali sredstva javnega obveščanja. UK ZK je podprla manifest in študentsko gi-banje, kot najboljšo šolo samoupravne demokra-cije in samovzgoje revoludonarne zavesti. ZK si je od študentskega gibanja obetala preporod univerze in povečanje nejne vloge v družbi. Kri-tizirala je molk sredstev obveščanja in poudari-la, da je zasedba razgibala študente tudi na drugih fakultetah. Med dejanskimi vzroki za za-sedbo FF pa navaja nezadovoljstvo študentov s socialno diferendacijo, s prekinitvijo gospodar-ske reforme, s pojavi nacionalizma v Jugoslaviji, s predstavo o tem, da bi predstava vsakega občana o zunanji politiki morala biti v skladu s predstavo diplomacije in vlade, z neurejenim položajem univerze, s položajme inteligence v naši družbi idr. V študijskem letu 1971/72 ie že opaziti osip množičnega študentskega gibanja ter njegovo postopno razkrajanje v različne tokove. Radika-lizem se je iz Akcijskega odbora prenesel na Tri-buno, ki je bila v pol leta štirikrat zaplenjena. Radikalizem se je nadaljeal tudi v smeri ustan-valjanja posebne študentske partije , Gibanje 13.november, ki je delovala le kratek čas. Po fa-kultetah so v tem obdobju zrasli številni študen-tski listi. Tribuna je v tem letu posvetila veliko prostora problematiki levih gibanj na zahodu. Dejavnost SŠ in vseh njenih organizacij na eni strani in na drugi strani akdjskega odbora je bi-la v obdobju 1970-72 pestra in obsežna, tako da v naši nalogi ne obravnavamo vseh problemov, ki so jih tedaj študentje izpostavili. V obdobju 1968-72 se je študentska organizaci-ja oblikovala kot samostojna organizacija. Njena avtonomija je nastaiala že ob pobudah za celovi-to reorganizacijo (dotlej je šlo vedno ie za mini-malne korekture v organizsadjski strukturi), ki niso več prihajale iz vrst ZK ali mladinske orga-nizacije, icot se je to dogajalo v preteklosti, pač pa so nastale znotraj študentskih vrst. Pobude so tudi študentje saini prediskutirali, oblikovali koncept organizacije in ga sprejeli brez zunanjih vmešavanj. Poudariti velja avtonomnost akdje tudi v odnosu do ZŠJ, s čimer je prišlo do izraza tisto nasprotje v ZŠJ, ki se je nalcazovalo že na ustanovnem kongresu leta 1951, ko je delegadja študentov ljubljanske univerze zahtevala večjo organizadjsko avtonomijo posameznih univer-zitetnih centrov. Študentska organizacija je popolnoma samo-stojno določala svoj program na način, ki je v ospredje postavljal posameznikovo kreativnost in delavnost. Orgaruzacija se je celo odpovedala formalmemu programu, kar je krepilo moč član-stva in temeljnih organizacij in skupin. Študentje so utrdili samosvoje oblike politične-ga in dmžbenega delovanja in uporabljali meto de, ki so bile po njihovi presoji najbolj primeme za učinkovito delo: protestni shodi, demonstra-dje, teachini, hapeningi, zasedba fakultete, kul-turni maratoni^peticije, odprta pisma, študentske tribune itd. od metod dela pa so raz-vijali predvsem tiste, ki so ostro v nasprotju z direkhvnim delom in ki so krepile pobude član-stva. Študentje so ustanovili celo samostojno študentsko partijo. Konflikte, ki so nastajali v študentskih vrstah je reševala ŠS sama brez vmešavanja od zunaj. Prav tako je vmešavanje od zunaj npr. irulice organizadja enotno obsodi-la in brezKompromisno ščitila svoje člane-štu-dente. Študentje so ustanovili samostojno radijsko postajo, ki je bistveno okrepila avtonomijo štu-dentske organizadje. Krepfla je identiteto štu-dentov in imela možnost oblikovati mnenja ljudi o študentih nepcferedno in po lastnih krite-rijih. Razvili so obilno teoretsko dejavnost: prevalja-li so relevantne teoretske tekste v svojem glasili in teoretizirali lastne praktike. Študentje so v svoji organizacji razvijali samo stojna stališča o zunanji politiki SFRJ in o do godkih v svetu. Aktivno so izražali svoje poglede v javnih diskusijah, demonstradjah, di-skusijskih krožkih in tako vsaj minimalno vpi-vali na našo zunanjo politiko, zlasti pa prispevali k njeni demokratizadji. Samostojno so razvijali koncepte demokracije, predstavništva, pluralizma idej in pobud, socia-lizma itd., ki so jih pcstavljali v zvezo s spre-membno načina življenja ljudi. Te diskusije so obravnavale probleme, ki so bili tedaj postavlje-ni na dnevni red v svetovni levici. Afirmirali so posameznika v družbi nasproti kolektivu. Študentje so samostojno oblikovali kritiko uni-verze in študija ter koncepte njune reforme. Iz-postavili so temeljno vprašanje statusa študenta delavca, ki je še do danes nerešeno in s tem v zvezi vprašanje političiuh pravic študentov. Oblikovali so samostojne zahteve po poli-tičnem predstavništvu in samostojno predlagali svoje poslance. Samostojno so oblikovali kritiko ZK in njene vloge v družbi. Prvič se je zgodilo, da se je ZK znašla pod tako utemeljeno in argu-mentirano kritiko iz vrst študentov. Doslej je predvsem ZK kritizirala in nadzorovala delo študentske organizacije.Tako so se obmila raz-merja tudi z oblastnimi organic univerzo, mla-dinsko organizacijo in ZSJ. Študentska organizacija je z avtonomnih pozicij postavila pod drobnogled delovanje teh ustanov, se spu-stila v kritiko njihovega delovanja in ponujala rešitve problemov. S§ je navezala dejavne stike s študenti v Jugo slaviji in v svetu. (ziradi prostorske sliske so v lokralnem nadaljevinfu ial izpedli viri) ideje KJE PREZIVETI NAJ- Po vrsti že tako dolgih in napornih noči se nam zdaj bliža še tista tradicional-no najdaljša in najbolj nora noč v letu - silvestrovo. Idej, kako jo preživeti, nikoli ne zmanjka, potrebna je le dobra družba in žur se lahko začne. Žal pa dobra družba ob konstantno slabih štipen-dijah in vedno slabšem standardu ni vedno dovolj za dober žur. Zanj so potreb-na tudi finančna sredstva, ki uravnavajo in določajo obseg naše novoletne zabave. Zato vam v pričujočem članku, ljubi bralci, ponujamo nekaj pred-logov, kako čim bolj piega preživeti silvestrovo. Upam, da boste vsem našim pred-logom dodali še kakega lastnega in poskrbeli, da vam bo letošnja silvestrska noč ostala še dolgo v spominu. TV in home party... Ker obseg žurov in os-talih veseljačenj že dolgo usmerjajo denarna sredstva, vam predstavljamo razne vrste zabav, tako po vsebini kot tudi po cenah. Pa začnimo s tistim najcenejšim načinom žuriranja. Pravijo mu posedanje pred televizorjem oziroma silvestrovanje doma. Če ste se odločili za ta način, vas lahko raz-veselim, da boste uspeli prihraniti kar nekaj denarja, po drugi strani pa tudi izgubili dobro voljo (če ne ver-jamete, si poglejte novoletni spored naše televizije). No, da ne bi bilo vse tako črnogledo, vam lahko namig-nem, kako lahko posedanje pred televizijo vendarle spremenite v zabavo. Za to pa je potreben video priključek ali pa vsaj satelitska an-tena za sprejem tujih televizijskih signalov, katerih spored je za od-tenek boljši. Drugi, sicer malce dražji, pa ven-darle eden najcenejših načinov sil-vestrovanja (zagotavljam vam, da DALJSO NOČ V LETU? Toje vprašanje, ki nas vse preganja, čim bolj se bliža novo leto. V naslednjih vrsticah vam ponujamo nekaj idej zapreživetje silvestrovega večera. Odločitev je vaša. Kdo si lahko privošči? tudi najbolj vesel) je žuriranje v dobri družbi. Primernih krajev za take žure res ni težko najti. Zadosti prostora je že v manjših stanovanjih, za večje družbe pa so bolj primerne hiše (še zlasti, če staršev ni doma) ali pa vikendi. Tudi hrana in pijača ne bi smela biti problem, saj so trgovine dobro založene in še vedno precej cenejše od lokalov. V želji, da vam še malce olajšamo izbiro in nabavo vsega potrebnega, vam svetujemo, da si pijačo raje nabavite v dis-kontnih trgovinah, kjer so cene znižane, sicer pa tudi večina trgovin ob koncu leta z raznoraznimi popusti še dodatno zniža cene na dosegljivo raven. Tudi za pirotehnični material, potrebnega za popestritev vsakega mega-žura, je letos poskrbljeno kar doma. V zasebnih trgovinah je na voljo zadostna količina petard in os-talih »bombic«, tako da nabavljanje v tujini tokrat ne bo potebno. Tretji način, ki prav tako spada med cenejše poti zabave, so tako imenovane vsesplošne ljudske veselice. V Ljubljani pripravljajo letos kar dve taki rajanji - eno v zaprtem prostoru Hale b na Gospodarskem razstavišču in drugo na prostem pred Magis-tratom. Prednost prvega je, da boste za ceno vstop-nice (odrasli 400 in otroci 200 tolarjev) dobili zagotovljen sedež in dovolj možnosti za zabavo. Ob plesu do mile volje ob zvokih raznih ansamblov in pevcev vam ponujajo tudi bogat srečelov in več družabnih igric. Za otroke in njihovo zabavo pa bodo v poseb-nem kotičku poskrbele vzgojiteljice. Tak način silvestrovanja je zlasti dobrodošel za cele sploh tiste z manjšimi otroki. Koliko boste porabili za hrano in pijačo, pa je povsem odvis-no od vas in vaših finančnih zmogljivosti, saj morate na Gospodarsko razstavišče, če se zanj odločite, vso potrebno kramo (hrano, pijačo itd.) sami prinesti s seboj, čeprav bo odprt tudi bife, pri katerem boste lahko svoje zaloge dopolnili. Silvestrovanje na prostem pa je mišljeno predvsem kot popestritev siceršnjih zabav in kot način skupnega pričakovanja novega leta s političnimi veljaki. ToČno ob polnoči bodo obiskoval-cem izpred Magistrata ponudili kozarček šampanjca in slavnostni nagovor, ki ga bo imel ljubljanski župan. Tisti, ki vas ob takih priredit-vah ne motijo običajni pojavi in večja prisotnost »veselih Bavčarjev« v modrih uniformah ter vam ni ostal družine. ideje grenak priokus s podobnega srečanja pred letom dni, imate torej pred Magistratom možnost spoznati v živo naše politike in popiti zastonj kozarec šampanjca, to pa tudi ni tako slabo, kajne? Ponudba kuiturnih hramov Na svoj račun bodo prišli tudi vsi tisti, ki bi radi najdaljšo noč v letu popestrili z obiskom kake kulturne prireditve. Možnosti za to tudi letos ne bo manjkalo. Silvestrska predstava Netopirja v Operi je sicer že razprodana, zato pa imajo zamud-niki možnosti (vstopnice za sil-vestrske predstave pričnejo prodajati že ob koncu novembra) v vseh ljubljanskih gledalščih. V Drami ponujajo Gol-doniijevo Počitniško trilogijo, v Šetjakobu prav tako pripravljajo Gol-donijevo komedijo Krčmarica Mirandolina, v Mestnem gledališču pa bo gledalce zabavala predstava Bil je Škrjanec. Po ogledu pa se vam ponujajo razne možnosti za preživetje preostalega dela noči. Med te spada tudi večerja v dvoje ali v večji družbi v kakem gostišču... Ljubljanska gostišča pripravljena.a ________ draga...______' Možnosti za preživetje silvestrske noči v kaki ljubljanski gostilni ali res-tavraciji je več. Pri odločanju za to možnost pa vam moram prišepniti, da silvestrski menuji, ki jih nudijo vsa večja in manjša gostišča in restav-racije, niso tako zelo poceni niti v dvoje, kaj šele za večjo družbo. V vsakem boljšem lokalu bo račun skupaj s pijačo nanesel krepko čez tisočaka na osebo. Zato raje pred odločitvijo o obisku kake gostilne še enkrat preverite svoje finančne zmogljivosti. Razen seveda če ne boste igrali Škote in naročali po eno večerjo z dvema priboroma... Ce študent na rajžo gre... Pričakovanje novega leta v kakem apartmaju ali celo hotelu še zlasti na morju ali v planinah je že nekaj let zelo priljubljeno. Najem apartmajev je nekaj cenejše v Istri (če vas seveda ne preganjajo strahovi pred mejo in vojno vihro v sosednji državi), saj potrebujete za najem apartmaja za štiri osebe le dva tisočaka, ponekod pa tudi manj. V Sloveniji so malce dražji, pa vendar ne več kot 2000 -3000 tolarjev za štiriposteljni apartma. V hotelih je situacija nekoliko drugačna, saj so cene 7-dnevnih paketov okoli 8000 tolarjev. Za tiste, ki prisegajo na sil-vestrovanje v hotelih, so poskrbeli v Pomembna je zabava. sosednji Istri, kjer so cene hotelov znižane tudi za več kot polovico. Še bolj priljubljeno je doživetje novega leta v tujini, zlasti na Češkem in Madžarskem, kjer s svojim sicer bolj bornim standardom še vedno nekaj pomenimo in si lahko tudi več privoščimo. Cene silvestrskih paketov v tujini so zelo različne, pač odvisno od agencije. Državne so nekoliko dražje (kar pa ne pomeni, da so storitve zato boljše), na Češko lahko potujete za okroglih 200 DEM in 2000 tolarjev (Slovenijaturist), pri Kompasu pa so cene še nekoliko višje. Tudi ponudba za Madžarsko se giblje okoli 200 DEM in še določena vsota tolarjev. Cenejše je pri zasebnih turističnih agencijah, s katerimi lahko potujete na Češko in Madžarsko tudi cenejše, vendar pa so cene povsod postavljene v markah, zato vam svetujemo, da pohitite z vplačilom, saj se lahko tečaj v kratkem spet spremeni. Na Madžarsko lahko potujete za samo 120 DEM brez dodatnih tolarskih sredstev. Ceška je malce dražja, ven-dar devizni del pri zasebnkih ni nik-jer večji kot 200 DEM. Nekoliko dražje so ponudbe v Italiji, kjer boste morali odšteti tudi okoli 400 DEM. Draginjo pa boste še bolj spoznali v Italiji sami, medtem ko nekdanje »bratske socialistične države« kljub podražitvam v zadnjem času še ne ogrožajo našega standarda. Zanimivo ponudbo je pripravil Kompas, namenjena pa je povsem študentom - sil-vestrovanje po francosko na Elizejskih poljanah. V to silvestrovanje je ob vožnji z avtobusom in bivanju z zajtrkom v hotelu slabše kategorije vračunana tudi študentska silvestrska večerja - dva francoska sendviča, pol steklenice vina, sadje in kozarec šam-panjca, in vse to pod milim nebom v avtentičnem am-bientu Elizejskih poljan. Za tak način silvestrovanja boste morali odšteti točno 370 DEM (v tolarski protiv-rednosti). Za tiste, kibiradi dočakali novo leto nekoliko drugače in preživeli v vseh pogledih noro in nepozab-no najdaljšo noč v letu, priporočamo izlet v Egipt in silvestrovanje ob vznožju piramid. Seveda pa ima taka zabava tudi svojo ceno - okoli 700 USD. Sicer pa ima vse lepo in nepozabno svojo ceno. Nikar ne pozabite, da so letalska potovanja odvisna tudi od Adrijinih letal, ki do sedaj še vedno stojijo trdno na tleh. Skratka, predstavili smo vam del idej čim cenejše in čimbolj noro preživeti najdaljšo noč v letu. Vse os-talo prepuščamo vam - preglejte svoje finančne zmogljivosti, preštudirajte vse možnosti in se odločite, mogoče se vam pri tem pos-veti še kaka izvirna ideja ki smo jo mi pozabili omeniti. Pa veliko žurerskih užitkov in srečno v letu '92... Marko Hribar ideje NAGRADNIKVIZ Med pravilnimi rešitvami botno izžrebali kar dvajset nagrad: 1. nagrada - 2.000,00 SLT 2. nagrada -1.000,00 SLT 3. nagrada - 500,00 SLT 4.-10. nagrada - knjige založbe EMONICA 10.- 20. nagrada - celoletna narocnina na TRIBUNO Pravila: 1. Rešitve morate poslati do 15. januarja. 2. Upoštevajo se samo popolne rešitve. 3. Pri nekaterih vprašanjih lahko izbirate med nekaj odgovori, toda pazite, tnorda pravilnega odgovora ni tned njimi in ga morate dopisati. ________________________________Vprašanja:________________________________ 1. Kdaj je izšla letošnja 5. številka Tribune? 2. Katera igralka je na posterju v 19. številki Tribune? a) Rita Hayworth b) Jayne Russel c) Greta Garbo d)... 3. Kateri je najboljši časopis v Republiki Sloveniji? 4. Naštej pet vrst slovenskega piva! 5. Bivše ime Stranke demokratične prenove Slovenije! 6. Katere so barve na zastavi Slonokoščene obale? a) zelena b) črna c) bela d) rdeča e) modra f) rumena g)- (možnih je več odgovorov) 7. Kakšna je razlika med Etiopcem in ping pong žogico? 8. Kateri slovenski politik je rekel: »Postavitev sredinske koalicije pomeni boj zoper diktaturo maščevalnih in nesposobnih karieristov.«? a) Edvard Kardelj b) Milan Kučan c) Dimitrij Rupel d) Janez Kocijančič e)... 9. Koliko sekund je še do konca leta od danes, 23.12.91, ob 12.00? 10. Kaj je težje, 1 kg salame ali 1000 g gosjega puha? 11. Katera karta pri taroku šteje 3 točke? a) dama , 1 b) kralj c) fant d) škis e) mond f) pagat S)- 12. Koliko fižolov lahko spravimo v prazen lonec? 13. Kateri veleum je napisal knjigo Kapital? a) France Prešeren b) Oscar Wilde c) Ivan Cankar d)... 14. Kdo je režiral film Društvo mrtvih pesnikov? a) Peter Weir b) Boštjan Hladnik , c) Wim Wenders d) Akira Kurosawa e) Kim Basinger f)... 15. Naštejte vse linije mestnega potniškega prometa v Ljubljani! 16. Koliko zvezdic je na slovenskem grbu, najfinejšem francoskem kon-jaku in ameriški zastavi skupaj? 17. Kaj je bolj škodljivo: imeti 20 kg telesne teže preveč ali dnevno poka&iti škatlo cigaret (20 kom)? 18. Kako spraviš štiri slone v YUGO-ta? 19. Kateri je najvišji vrh Jugoslavije? 20. S katere strani mora natakar praviloma postreči gosta? KAM PO POLNOCNICI? KAKO PROSLAVITIROJSTVO GOSPODA? NA TRIBUNA PARTY! TOREK 24.XII.1991 ... CELO NOČ ... KLUB B-51 GERBIČEVA LJUBLJANA 61000 51 a L L N DAUNITUJI: 1. Clash: THIS IS RADIO CLASH 2. Deacl Kennedys: I FOUGHT THE LAW 3. Ramones: CHASING THE NIGHT 4. lggy Pop: THE PASSENGER 5. Bauhaus: CROVVDS 6. Ramones: HOVVLING At THE MOON 7. Nirvana: POLLY 8. Pixies: VELORIA 9. Bauhaus: ZIGGY STARDUST 10. Joy Dlvision: LOVE WILL TEAR US APART 11. Clash: GUNS OF BRIXTON 12. Pixies: HERE COMES YOUR MAN BLIZNJI TUJI: 1. The Spoons: BABY BLUE 2. Let 3: IZGUBUENI 3. Idoli: IME DA DA 4. Kud Idioti: LJUDIIZ PODZEMUA 5. Sexa: NO SLEEP TILL PUSSY 6. Robna Kuča: DEVOJKAIZ DRUGOG SVETA 7. Hells Bells: MOJCA 8. Res Nullius: MAMA I COMING HOME 9. KBO!:SAMOČA 10. EKV:OČI 11. Partibrejkersi: SUNCA SIN 12. Pokvarena mašta: UNIŠTI ME (Lestvico sestavlja in vam jo rola vsako drugo sredo na TRIBUNINIH ŽUR VEČERIH v B-51 Tomi Matič) hurmor DETEKTIVKE STARA LJUBLJANA Skoraj vsi prebivalci tega dela mesta so rojeni pred prvo svetovno vojno. Zato so v občini Center pod-pisali pakt s Dimkerji, da boc1 •¦> r>okojnine teh starcev v prihodnje njihove plače. Z Žal sporočajo, da so rezultati odlični. DA Ljubljansko ministrstvo za kulturo jo bo podelilo vsakemu državljanu Slovenije, ki bo prinesel mestnemu ministru in predsedniku žirijehkrati stek-lenico vina v Messing bar. VIBA FILM To podjetje mora iz zapuščene cerkve, da bi jo Peter-letova vlada lahko obnovila in postavila nov zvon. Do zdaj je namesto zvona kembljal pijani bradati režiser Peter Zobec. DR. ALEKSANDER BAJT Imamo svetovno priznane ekonomiste, pripeljalipa so nam Sachsa, saj lahko pred tujci nekaj skrijemo, pred našimi strokovnjaki pa žal ničesar. JOŽE PUČNIK Na sedežu njegove stranke je še vedno 4.000 neprodanih izvodov njegove biografije. Najprej ga je zajebal Albanec kot sekretar stranke, drugi krivec pa Janes Duiar - odslej po slovensko: »Ich bin...< Bom sam prodajal knjigo o sebi? je Bosanec, ki ga je uspel prepričati, da bo knjiga bestseller. NACIONALISTI Pokličite g. Rajka Pirnata na telefon: 214-608 (v službi) ali 344-797 (doma). Usmeril vas bo k prvemu v svoji stranki. Sliši na ime Kogej. DR. JANEZ DULAR Včasih je bilo naše geslo: Govori srbsko, da te bo razumel ves svet, v bodoče pa velja: Govori nemško, da te vsi spoznajo. DR. SANDI SITAR Uredniku Slovenca vsak dan telefonira Capudrova žena. Kot pravi, ne dovoli, da bi se v časopisu, kjer je ogromno denarja iz Andrejevih avtorskihhonorarjev, pojavljala Sonja Lokar. FRANCI ZAVRL Bil je šef Mladine, zamenjala pa ga je njegova žena. Novinarji Mladine ga prosijo, da spet prevzame krmilo innapravi red, saj bodo sicer ostali brez kruha in tudi brez časopisa. MARKO CRNKOVIČ Vse manj spominja na direktorja, vse bolj pa na Cankarja. Zaradi njega je Rotovnik postal tabletoman. LJUBLJANSKI KINE M ATOGR AF I predstavljajo krimi-dramo SMRTNE MISLI (Mortal Thoughts) DVE DOLGOLETNI PRIJATELJICI, NAVEZANI ENA NA DRUGO, STA OBE NEZADOVOLJNIVSAKA S SVOJIM ZAKONOM. PRIKLENJENI STA NA SVOJA SOPROGA, »DOKLER JU SMRT NE LOČI«. IN ZGODI SE - UMOR. Režija: ALAN RUDOLPH {ULICE STRAHU) V glavnih vlogah: DEMIMOORE {DUH), BRUCE WILLIS {UMRIPOKONČNO I. INII, HUDSON HAWK) Igrajo še: Glenne Headley, John Pankow, Harvey Keitel, Billie Neal. NA SPOREDU V KINU KOMUNA film I ack Lucas (Jack I Bridges) je največji oavitelj med new-yorškimi radijskimi špikerji. S svojim ciničnim in arogantnim govorjenjem povzroči tragedijo - eden izmed njegovih poslušalcev vzame resno njegov nas-vet, da so yuppiji nadloga sveta in da bi si jih bilo najbolje znebiti, ter uprizori pokol v elitni diskoteki, ki jo Jack označi za yuppijevsko zbirališče. V taisti dis-koteki sta ob času pokola tudi Parry (Robin Wil-liams), profesor sred-njeveške zgodovine, in njegova žena, ki zaustavi nenaročeno porcijo svin-ca. Brezposelen padejack iz svoje minimalistično hladne yuppijevske rezidence v majhno stanovanje nad zakotno videoteko in v roke lastnice videoteke, Anne Napolitano (Mercedes Ruehl). V navalu pijanos-ti poskuša Jack skočiti v Hudson, toda reši ga skupinica klošarjev, katere vodja je Parry, sedaj nič več profesor, temveč srednjeveški vitez. Jacka ima za božjega odposlanca, ki mu bo pomagal iz gradu podobne hiše na križišču 94. ceste in Madisona dobiti pokal, za katerega je Parrv prepričan, da je Sveti Graal. Jack se poskuša znebiti svojega občutka krivde - on je kriv za smrt Parryjeve žene in njegovo sedanje stanje - s tem, da ga spoz-na z izvoljenko Par-ryjevega plaŠnega in sramežljivega srca še bolj plaŠno in sramežJjivo Lydio (Amanda Plum™ mer). Kar pa je še vedno premalo za jackovo pokoro - na vrsto pride tudi pokal ozirorna Sveti Graal. »Večina ljudi me ima za režiserja velikih, spek-takularnih filmov s kupom specialnih efek-tov - vizualno KRALJEVI RIBIČ (THE FISHER KING) tliliiL Prodnkcija: Hill/Obst Produdions, Tri-Star Pic- tures, 1991. Scenarif: Riclmni LnGravenesc. Režija: Terry Gilliam. Kamera: Roger Pratt. G lasba: Oeorge Fen ton. Igrajp: JeffBridges, Robin VsIilUams, Amamia Plum- mer, Mercedes Ruehl. o je Richard LaGravenese, scenarist Kraljevega .ribiča, šepisal scenanj,je bilo najveČ, kar jepričakoval od njega, da bi po njem posneli majhen neodvisen celovečerec. Za zgodbo, ka tereprotagonis ti v New Yorku osemdesetih iščejo Sveti Graal, po newyorških avenijnh in zelenicah Central Parka pa jih preganja mitološka pošast, kar primerno pričakovanje. Stvari pa so se postavile na glavo, ko se je scenarij znašel v rokah Terryja Gilliama, ameriškega člana Monty Pythonov, kije bil izbran za režiserja med drugim tudi zaradi izkušenj sfiltni o Svetem Graalu. kompleksnih filmov, kjer je bolj kot osebe v zgodbi pomemben svet, v katerem živijo. Kraljevi ribič je ravno njihovo nasprotje. To je eden izmed razlogov, zaradi katerih sern hotel narediti film - pokazati, da lahko že samo s štirimi osebami naredim dober film.« Tako Terry Gilliam, avtor Time Bandits, Brazil in Dogodivščine barona Munchausna. Kljub tem besedam je Kraljevi ribič nez-motljivo gilliamovsko spektakularen - že kadri med najavno špico, kjer kamera pleše okrog Jeffa Bridgesa, dajo vedeti, da je Gilliam še vedno zelo daleč od kakršnegakoli minimalizma. Prizor, v katerem tisoč statistov pleše valček na Grand Central Station, pa tako ali tako sodi bolj v Barona Munchausna. Toda ta scena je v Kraljevem ribiču bolj izjema kot pravilo. Gilliam pravi, da je s Kraljevim ribičem hotel odkriti, Če je filmski režiser - dosedaj je bil namreč ne samo režiser temveč tudi avtor svojih filmov. Odgovor na zas-tavljeno vprašanje je vsekakor pozitiven: režijski posel je opravil korektno, s specifičnim touchem, igralci so bili vsak posebej dobro vodeni (in vsaj trije, Wil-liams, Bridges in Plum-merjeva, so tudi odlični v svojih vlogah), toda... kljub popolnosti je Kral-jevi ribič v nekem smislu prazen. Filmi Terryja Gil-liama postajajo podobno kot zadnji filmi DePalme in Scorseseja samo še filmi in nič več. Časi Brazila in Time Bandits so žal, min-ili. Uroš Prestor film SPORED LJUBLJANSKE KINOTEKE IZ PROGRAMA VESNA FILMA: ZADNJA PRILO-ŽNOST - FILMI, Kl SE JIM IZTEKAJO LICENCE 23.12.1991 MICKI IN MAUDE (MICK.I + MAUDE), ZDA, 1984, komedija. Režija: Blake Edvvards. Scenarij: Jonathan Reynolds. Fotografija: Harry Stra-dling. Glasba: Lee Holdridge. Glav. vl.: Dud-ley Moore, Amy Irving, Ann Reinking, Richard Mul-ligan, George Gaynes, VVallace Shavvn, John Pleshette (v barvah). 24.-26.12.1991 8 MILIJONOV SMRTI (8 MILLION WAYS Tp DIE), ZDA, 1986, kriminalka. Režija: Hal Ashby. Scenarij: Oliver Stone, David Lee Henry. Fotografija: Stephen H. Burum. Glasba: Jarnes Newton Howard. Glav. vl.: Jeff Bridges, Rosanna Ar-quette, Alexandra Paul, Randy Brooks, Andy Gar-cia (v barvah). 27.-31.12.1991 AVTOSTOPAR (THE HITCHER), ZDA, 1986, thriller. Režija: Robert Har-mon. Scenarij: Eric Red. Fotografija: John Seale. Glasba: Mark Isham. Glav. vl.: Rutger Hauer, C. Thomas Howell, Jennifer Jason Leigh, Jeffrey De-Munn, John Jackson, Billy Greenbush, Jack Thibeau (v barvah). Prosimo občinstvo, da ne zamuja predstav. Biseri za ogrlico SPLATTER cum ROAD MOVIE Harmonov AVTOSTOPAR sicer po eni strani spada v sklop postcarpenterjevskih »psychoslasherjev«, po drugi strani pa se nas-lanja na še starejšo tradicijo, iz katere so črpali že nekateri njegovi eminentni predhodniki: npr. The Hitch- Hiker (1953) Ide Lupino, DVOBOJ (Duel, 1971) Stevena Spielberga, Road Games (1981) Richarda Franklina. John Ryder (R. Hauer), osrednja osebnost v filmu, ni zgolj običajni serijski morilec, temveč že njegovo ime kot tako razkriva, da gre za ar-hetipskega psihopata »par excellence«. To je razvidno tudi iz vrste drugih podrobnosti: o njegovem izvoru ni znanega ničesar; nima osebnih dokumentov in ni ga mogoče iden-tificirati po prstnih odtisih; na svojem nezaus-tavljivem moriiskem pohodu pušča za sabo množico trupel, pokončuje pa z nezaslišano surovostjo in neusmiljenostjo, ki je onstran človeškega - smrt seje kot angel uničenja, poosebljenje čistega Zla. O tem Ryderjevetn tako rekoč nadnaravnem statusu priča tudi dejstvo, da je praktično neulovljiv, neranljiv in neuničljiv: policija je proti njemu popolnoma brez moči (edini, ki ga lahko pokonča, je njegov »alter-ego« Jim Halsey /C. Thomas Hovvell/) in nesmrtnost je tista poglavitna značilnost, ki odlikuje tudi junake treh velikih psihopatskih »horror« serij: Michaela Myer$a (NOC ČAROVNIC I-V), Jasona Vorheesa (PETEK, 13. I-VIII) in Freddyja Kruegerja (MORA V ULICI BRESTOV I-VI). Freddy je doma v svetu sanj, ki je njegov poglavitni »locus operandi«, vendar pa ima obenem moč vplivati na »realni« svet in vstopati vanj, pri čemer mu kot priročni »mediji« služijo nič hudega sluteči najstniki (kar je v skladu s parapsihološko teortjo o povezavi med adolescenti in pojavi »poltergeistov«). Na vprašanje, od kod je, Ryder odgovori: »Iz Dis-neylanda«; je torej proizvod »tovarne sanj«, le da gre za sanje, ki jih dobri stari VValt prav gotovo ni sanjal. Tako ni naključje, da Halsey naleti na Ryderja po tistem, ko je med dolgo in utrudljvo vožnjo zadremal za volanom. Najbolj zanimivo pa je prepletanje te ideje z »doppelganger« elementi. Halsey in Ryder sta od začetka do konca neločljivo povezana med seboj: od trenutka, ko Halsey avtostoparja vzame v avto (»čeprav mu je mama rekla, naj tega ne dela«; Ryder namreč - tako kot vam-pirji iz srednjeevropskega in balkanskega izročila - ne more vstopiti v naš svet, če ga vanj ne povabimo), ga ta sili, da se vedno bolj iden-tificira z njim - med drugim mu podtakne vse umore, tako da policija sumi Halseya, ki mora uporabljati Ryderjeve metode, če hoče preživeti. In ko na koncu Ryderja ubije (kot edini, ki to more storiti), je to tako, kot bi postala eno. Je potemtakem Ryder res mrtev? Ali je Haisey dejansko lahko prepričan, da avtostopar ne »živi« še naprej, da se ni le vrnil tja, od koder je prišel? Igor Kernel. AVTOSTOPAR: »B-plot«, na podlagi katerega je nastal »A- film«, po zaslugi domiselne režije Robetia Harmona, prvorazredne fotografije Johna Sealea in izvrstne igre Rutgerja Hauerja film ENAJST- KRAT PET FILMOV IZ LETA '91 Večnega reda stvari ne gre spreminjati, zadnja številka v vsakem letu zasluži izbor najboljših filmov preteklega leta. Filmska redak-dja Tribune vam za začetejc ponuja v pokušino in refleksijofilmepo osebnem izboru nekaterih slovenskih filmskih kritikov, teoretikov in Ijudi, zaposlenih v reproduktivni kinematografiji. Sodelujoči so bili naprošeni za izbor petih filmov, ki so jih videli v letošnjem letu in so bili relativno »novi«: bodisi letos prikazani pri nas (v redni distribuciji ali v okviru projekcij Cankarjevega doma), ti imajo naveden samo slovenski prevod, bodisi filmi z letošnjih festivalov, bodisi filmi, ki so jih posamezni sestavljalci videli kje drugje. Dolžina, žanr, provenienca niso bili pomembni - edini pogoj je bil štiriindvajset sličic v sekundi, pred-vajanih s celuloidnega traku. Vasja Bibič, Ljubljanski kinematografi: Ko jagenjčki obmolknejo, Jonathan Demme Oscar, John Landis Barton Fink, brata Coen Drugstore kavboj, Gus Van Sant Misery, Rob Reiner Cvetka Flakus, EKRAN: Drugstore kavboj, Gus Van Sant Brez izhoda, Roger Donaldson Polja sanj, Phil Alden Robinson Millerjevo križišče, brata Coen Mladi revolveraši II, Geoph Murphy Nerina Kocjančič, Radio Študenh Divji v srcu, David Lynch Barton Fink, brata Coen Hannibal the Canibal in Clarice Starling, par, ki je poleg Žida Bartona Finka najbolj fasciniral v preteklem letu. Ženske na robu živčnega zloma, Pedro Almodovar Kres ničevosti, Brian DePalma Satan, Viktor Aristov Tomaž Kržičnik, Ljubljanski kinematografi: Barton Fink, brata Coen Reflecting Skin, (Svetlikajoča koža), Philip Ridley Ko jagenjčki obmolknejo, Jonathan Demme The Grifters, Stephen Frears Enfant Terrible, Damjan Kozole Jelka Sežun, STOP: Pump up the Volume, Allen Moyle Ko jagenjčki obmolknejo, Jonathan Demme Pleše z volkovi, Kevin Costner Julia Has Two Lovers, Bashar Shbib Truly, Madly, Deeply, Anthony Minguel- ia Majda Širca, TV Slovenija: Ko jagenjčki obmolknejo, Jonathan Demme Barton Fink, brata Coen The Grandfather III, Francis Ford Cop- pola Jacquot de Nantes, Agnes Varda Leningrad Cowboys Go America, Aki Kaurismaki Dodatni film: Koza je preživela, Sašo Podgoršek Marcel Štefančič jr., Mladina: Polje sanj, Phil Alden Robinson Jakobova lestev groze, Adrian Lyne Ko jagenjčki obmolknejo, Jonathan Demme Popolni spomin, Paul Verhoeven Millerjevo križišče, brata Coen Zdenko Vrdlovec, Neodvisni Dnevnik, EKRAN: Barton Fink, brata Coen Ženske na robu živčnega zloma, Pedro Almodovar Millerjevo križišče, brata Coen Čudež, Neil Jordan La Belle Noiseuse, Jacques Rivette Miha Zadnikar, EKRAN: Srečanje z Venero, Istvan Szabo Barton Fink, brata Coen Ženske na robu živčnega zloma, Pedro Almodovar The strong man, Frank Capra (nova par- titura glasbe k nemi verziji filma) The Godfather III, Francis Ford Coppola Igor Kernel, Tribuna: Ko jagenjčki obmolknejo, Jonathan Demme Popolni spomin, Paul Verhoeven Satana (Satan), Viktor Aristov Barton Fink, brata Coen Ponorela opica, Fernando Trueba Uroš Prestor, Tribuna: Barton Fink, brata Coen Paris is burning, Jennie Livingston Hangin' With the Homeboys, Joseph B. Vasquez Ozek prehod, Peter Hyams Satan, Viktor Aristov P.S. V prihodnji številki pridejo na vrsto najuspešnejši filmi v redni distribuciji, kjer je bilo merilo uspešnosti blagajniški izkupiček. Zahvaljujemo se vsem sestavljalcem iz- borov. Posebna zahvala gre Marcelu Štefančiču jr. za pomoč pri vstavljanju imen manjkajočih režiserjev. godba INŠE MARSIKAJ Lepo je živeti v Demokraciji! To so spoznali tudi nekdanji pripadniki Ljudske milice (po novem policaji), ki jim ideološke bariere več ne prepovedujejo ogleda dekadentnih im-perialističnih filmov. Ampak joj! Društva zaskrbljenih staršev, ki želijo preprečiti otrokom, da bi na televiziji gledali nasilne filme, bi morala svojo skrb razširiti tudi na miličarje. Ti namreč pod očitnim vplivom ameriških krimičev uprizarjajo racije v tistih par ljubljanskih lokalih, ki so odprti po sončnem zahodu. Zakonska osnova za to početje naj bi bila menda nepopravljivostnekaterih gostincev, ki se nočejo povsem prilagoditi odločbam lokalnih oblasti, ki so jim velikodušno skrajšale delovni čas. Verjetno zato, da bi se preobremenjeni gostinci lahko pošteno naspali. Podobne akcije so sicer imeli že komunisti, ampak takrat je domnevne kršitelje nočnega miru in (večnega) pokoja običajno obiskala dvočlanska patrulja (po tisti stari šali, da zna eden pistai, drugi pa brati) ter jih diskretno opozorila, da samouprav-ni duh po deseti zvečer počiva. Potem so sicer pisali pisma sodnikom za prekrške, toda alkoholiki in ponočnjaki tega nismo občutili na svoji koži. Nova taktika demokratičnih policajev pa je, tako kaže, bolj prefrigana. Strategija je takale: množični vpadi v lokale, pri katerih se zdi, da le malo manjka, pa bodo začeli streljati, naj bi tudi pri najbolj zagrizenih ponočnjakih zbudili odpor do pohajkovanja po lokalih. In po tem bodo gostinci kar sami od sebe zapirali prazne bifeje. Strategija je brezhibna, zato pa je taktika nekoliko skregana s civilizacijskimi normami. Poleg tega jo uporabljajo tudi tam, kjer ni nobenih nesoglasij okoli delovnega časa. Zadnjič so recimo hrabri specialci ali karkoli so že neustrašno okupirali Palmo. Prižgali so luči in ugasnili muziko, legitimirali, popisali in preis-kali prisotne, nekaj domnevno bolj sumljivih pa so tudi odpeljali neznano kam. Takole na prvi pogled se mi je zdelo, da iščejo mamila. Ampak lične obrazce so zapolnili s precejšnjo količino podatkov o vseh prisotnih in ne morem se znebiti vtisa, da bom dobil policijsko kartoteko, v kateri bodo zabeležena kazniva dejanja obiskovan-ja nočnih lokalov. Resnici na liubo moram zapisati, da me niso tepli ali ustrahovali, čeprav je njihov vodja pozival k nasilju. Ta pa je bil tudi s svojim videzom utelešena grožnja vsem prisotnim dekadentnežem: visok, atletski tip, blondinec, z vojaško pristriženimi lasmi. Brrr. Na kaj vas to spominja? Edina tolažba je, da so čuvaji zakona tudi v tej akciji dokazali svoje pregovorne miselne horizonte, saj so vleteli opolnoči, ko je bila Palma (kot vse diskoteke) še skoraj prazna in so življenje grenili le peščici zgodnjih obiskovalcev. Če bi prišli ob dveh ali treh, bi se popisovanje vseh prisotnih zavleklo do jutra in bi šel žur definitiv-no po gobe. Tako pa so po pol ure pobrali šila in kopita, D.J. pa je njihov odhod pospremil s štiklom Slovenija (zemlja mog sna). Kako zelo primerno. Še bolj primerno bi bilo, če bi velikega demokrata & Demokrata Igor-ja Bavčarja kdo povprašal, če ve, kaj se dogaja v njegovem ministrskem vrtičku, in ali njegovi jurišniki res iščejo mamila ali želijo zgolj popestriti enolične večere v ljubljanskih lokalih. Slednje jim gre kar dobro od rok, mamilnih cigaret pa po mojem zadnjič niso našli. Nič nenavadnega, saj je njihovo kozumiranje možno le v tem-nih kotičkih pred vrati kafičev in dis-kotek, kjer pa je tačas -20C. To je pravzaprav problem, ki bi se ga vlada zares morala lotiti: koliko mladincev bi se izognilo prehladom, ki požirajo bajne vsote iz obubožane zdravstvene kase, če ne bi v mrzlih vežah skrivaj puhali svoje trave? Zato bi morali čez zimo legalizirati kajenje marihuane v lokalih. Ali pa zmanjševati davke na pijačo, da bi se mladinci lahko v miru zadevali v skladu z obstoječo zakonodajo. Zdi se mi namreč, da bi se marsikdo raje vdajal alkoholizmu kot mamilom, če ne bi bila slednja bistveno cenejša. Nenazadnje mnogi ne hodijo na sprehode puhat travo, ampak praz-nit skrite flaše. Izgovor, češ naj pa pijejo sokove in zakaj bi sploh morali biti zadeti, v tem primeru ne vzdrži, saj so tudi cene neškodljivih mehurčkov ponoči vse prej kot popularne. Gary Gray P.S. Naslov sempobral iz štiklca Zas-tave v prvem planu, ki so ga Pankrti posneli na albumu Državni ljubimci. Njihova apokaliptična vizija se zdi vse bolj stvarna, čeprav smo komuniste potolkli. Očitno bo treba potolči še one druge. godba ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ ¦ Zadnja plošča pop-trash kvarteta, ¦ ki je bostonske škratke zanesla na ¦zahodno obalo. Tam so posneli * večino skladb, med katerimi je tudi j famozna Head On; malce čudno, pa j ne preveč, če vemo, da so istočasno ¦po zahodni obali koncertirali tudi ^The Jesus And Mary Chain. Nič ^nenavadnega torej, če je plošča 2 nekak crossover starih Pixies, The 2 Jesus And Mary Chain in (?!) Velvet 2 Underground. 2 Pixies verjetno uspeha Surfer ^Rosa ne bodo več ponovili, so pa 2 odličen pop bend z več kot solidno 2 zadnjo ploščo. Zelo dobro. ¦ Priložnost za fane, pa tudi za os- ¦ tale, kajti dosegljiva je tudi Sub-2 stance (1977-80) - kompilacija, ki ¦ dovolj nazorno očrtuje Iana Curtisa ¦ in druščino. Izjemna lekcija za vse Znadebudne darkerje, za starejše pa ¦ priložnost, da zamenjajo črne plošče ¦ s CD-ji. Izvrstno. 2 Veliko število plošč za ljubitelje 2soft-off-popa, seveda vse še pri 2založbi 4AD. Duet se namreč 2 odpravlja k velikim. Ujemite ju torej, 2 dokler še ni prepozno. Zelo dobro. " Vr 2 Še tre^a 4AD zasedba, ki se trans-2 formira od dueta preko tria do kvar-2 teta, kakor je pač potrebno. Kot ^vidite, je na razpolago tudi A Pas-2 sage In Time, kompilacija, ki je na 2 tržišču le kakšen mesec. Za vse fane ^ambientalno-razpoloženjskih 2 eksperimentov. Odlično. ¦ n LENNY KRAVITZ (MUNCHEN, RUDISEDLMEIER HALLE, 7.12.91) Ko ste na istem mestu, seveda še pred vojno, lahko prebrali nekaj o kon-certu Lennyja Kravitza, je avtor zapisa z očitnimzadovoljstvomkončal tekst. Vendar ga je po šestih mesecih videl še enkrat in že v pol leta so se uresničile nekatere napovedi izrečene ob koncu zapisa. Kravitz je namreč postal velik, in to tudi v negativnem smislu besede. Kot osvežitev je večer začel Keziah Jones, solist, ki je električno kitaro uporabljal skoraj bolj inventivno in vratolomno kot sam Jimi Hendrix. Odpel, odtolkel in odigral je nekaj soul funkovskih skladb in naredil izredno dober vtis. Lenny Kravitz pa se je nastopa lotil manj promocijsko kot spomladi. Predstavljena glasba je bila skorajda enakovreden izbor z obeh njegovih lp-jev, odigral pa je še dva nova štiklca. Odlična scena in dober spremljevalni bend (isti kot pred pol leta) sta pogojila odlično vzdušje štiri in pol tisoč -(torej vsaj tisoč in pol več) - glave množice v dvorani. Odličen kontakt, torej, tudi za tako število ljudi, razlika je bila le v načinu komunikacije. Prejšnjič mu je to uspelo le s pozo, sedaj pa je uporabil že nekaj cenenih fint kot ploskanje in "zapojmo skupaj" štosi. Ob koncu je zadevo kronal s povsem zvezdniškim izletom med publiko, prav v parter, seveda ob spremstvu postavnih roadiejev. Vendar kljub napisanemu Kravitza še vedno ne gre označevati kot prozor-nega zabavljača. Priredil je namreč dobro, uro in četrt trajajočo, zabavo, ki ni bila niti za trenutek dolgočasna. Je pa po tem koncertu povsem jasno še nekaj: Kravitz bo v dveh letih na stadionih. In če ga mislite ujeti, ga ujemite čimprej. Vsekakor pred stadionom. Igor Ivanič art RAZSTAVNI KOTLICEK Nekaj od drugod... V newyorški Galeriji »Two« in Muzeju 8odobne umetnosti v Hous-tonu razstavlja Christian Boltanski s Sen-cami. Z njimi se ukvarja od 1984, Sence pa so del skupnega dela z naslovom »Učna ura teme«. Instalacija prenaša majhne lutke, izdelane iz preprostih materialov, s tal na kovinske okvirje, s skritega diaprojektorja meče projicirana svetloba senco in majhna »pahljača« animira lutke. Boltanski s temi efemeričnimi sencami vzbuja čarobnost otroštva in krhkost življenja. V FlashArtu je objavljen cenik avkcij iz Londona. Ker smo tudi pri nas že »preživeli« eno, na kateri so nekateri naši avtorji dosegli astronomske cene (Vsaj za naše razmere. In za dober imidž.), nas je zanimalo, kakšne so na »svetovnem trgu«. V Londonu prodajajo Andyja V/arhola po L3.200 (5.760 $), Maxa Billa po L3.200 (5.760 $) Georga Baselitza po L2-3.000 (3.740-6.732 $), Jeana Michela Basquiata po L1.5- 2.000 (1.650-2.970 $), Keitha Haringa po L10-15.000 (11- 19.800 $); cene pa narastejo tudi do okrog L33.000 ali 59.400 $ (!). To super ceno morate odšteti za olje na platnu (35 x 150cm), avtor pa je Hans Hartung. Saj to je cela hiša! in tukaj... Art club-ovska dejavnost je kljub nekaterim skeptičnim mislim zaživela. Prvič mislim tukaj na obisk in obis-kovalce, ki se zares srečujejo in izmen-jujejo informacije pa tudi mnenja in to z različnih kultumih področij. Poleg tega so poskrbeli tudi za pravo vzdušje - vsak večer po 9. uri lahko namreč uživamo v »živi« glasbi pianista Marka in pianistke Marine, gostujejo pa tudi različni bendi. Tudi nova razstava je že na ogled. Žiga Okom se je iz KUD-a France Prešeren preselil v klubske pros-tore. No, tudi v prednovoletnem tednu, menda 23. decembra, bo živahno. Pripravljajo literarni večer, na katerem bo poleg pesmi tudi glasba solistov. KUD France Prešeren žekar nekaj časa gosti slikarje. Če nas je Žiga Okorn želel presenetiti s svojimi »antis-likami«, »antiestetiko«, pri kateri smo ostali hladni in je razstava ostala nedorečena, je sedaj Janez Zalaznik prinesel precej več svežine. Razstava Ura geografije obsega njegova dela v Janez Zalaznik, Mesaggio di Sicilia, 1990. letih 1989-91, kar je precej zajetno ob-dobje. Poleg tega pa smo presenečeni, saj to ni več tisti »kubistični« Janez, ki smo ga pred leti lahko videli v SKUC-u. Ura geografije predstavlja prav to, kar je v naslovu - večplastnost slikovnega iz-raza, konotativnost simbolike znakov, ki se spogleduje z zgodovino umetnos-ti, sedanjostjo, dojemanjem in citiran-jem sveta sedaj in tukaj in še in še... Pravzaprav jo je treba doživeti. Moderna galerija gosti razstavo Poetike osemdesetih let v slovenskem slikarstvu in kiparstvu. Avtor razstave \eAndrejMedved, umetniški vodja Obal-nih galerij; tudi razstava je nastala v kooperaciji Oblanih galerij in ljubljanske Moderne galerije. Vsa stvar sega še nekoliko nazaj, ko je Andrej Medved izdal knjigo z istim naslovom in v ka teri se ukvarja z »novo podobo« v slovenski umetnosti 80-ih let. To je dokazal tudi na otvoritvi razstave, saj si je privoščil skoraj polurno predavanje, v katerem sicer ni kaj dosti povedal vsekakor pa seveda nič novega za svetovne razmere. Tako kot tudi razstava ne pomeni kaj drugega kot »inventuro« in se uvršča na listo že iz-petih spevov. Morda bi v Moderni galeriji - če je že moderna, pomislili na to, da bi bilo dobro začeti spremljati avtorje sodobnih tokov v slovenski umetnosti, ki se sedaj tako ali drugače »grebejo« za galerijski prostor. Končno bi bil že čas, da bi izpostavili lastno identiteto iz tega prostora in časa. Sicer pa v Moderni galeriji skrbijo za vsestranskost. Razstava »Fotografija« spet enkrat razkriva ta tako dolgo zapostavljeni medij, ki pa je od vseh še najbolj »in«. Tokrat lahko vidimo evropske ustvarjalce Christiana Boltanskega, Jana Fabra, Michaela Schusterja... Da pa ne bi slučajno pozabili, kje in kako trenutno živimo, so v prostorih muzejske stavbe na Muzejski ulici 1 odprli razstavo Šibeniška katedrala -Anno domini 1991 v opomin na vojne grozote na Hrvaškem. Pripravil jo je muzej Mimara iz Zagreba v sodelovanju z Narodnim, Etnografskim in Prirodos-lovnim muzejem, prikazani pa so načrti in fotografije dalmatinske arhitekture -Šibeniškc katedrale - in kiparski odlitki Jurija Dalmatinca. Nives Klinc VOHUNSTVO JE/ALILJUBEZEN John Le Carre: Ruska hiša, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991. Zbirka Zenit Prevedel Radovan Kozmos. Kljub temu da je berlinski zid že nekaj časa le še stvar polpretekle zgodovine, in da je realno že zdavnaj preplezan, pa na simbolni ravni ostaja še vedno nepreplezana ločnica med vzhodom in zahodoirL Ber-linski zid kot večna tema vohunskega romana narekuje neka posebna žanrska pravila, ki so že znotraj žanra ideološko zamejena. šele s pojavom bivšega uradnika angleškega Foreign Officea DavidaJohtniMopra, ki se sicer skriva pod psevdonimom John Le Carri, s sestopomurad-nika v svet lepih umetnosti so bila nekateia domala sveta pravila počasi zradirana; dobri fantje so čez noč postali slabi, slabi pa so se prelevili v dobre. Čmo-bela tehnika, kakišno poznamo npr. iz naših partizanskih filmov, je prešla v večbarvno oziroma večplastno, berlinski zid pa je prenehal igrati vlogo branika pred vdorom komunističnih barbarov v svet kapitalizma, v svet virejenih in neobremen-jenih moralnih in etičnih vrednot političnega zahoda. John Le Carre pa vendaiie ni bil prvi, ki je zamajal tako začrtana žaruska piavila vohunskega romana, ampak le eden tistih, ki so sezavedali, da ima pri opravljanju vohunske misije pomembno vlogo tudi sdzmologjja srca, vzponi in padd duše, ljubezenski utripi v žilah, ki jih še tako dober vohun ali agent ne more kontrolirati ali kar tako potlačiti. V svojem romanu Ruska hiša (The Russia House) nam pripoveduje zgodbo zapitega in prehitro ostarelega btitanskega založnika, ki se po nekih čudnih okoliščinah v trenutku znajde sredi političnih igric. Da bi se iz njih izvlekd »živ in zdrav«, se mora nekaj naslednjih tednov slepo pokoravati strogim in nepreklicnim ukazom svojih nadrejenih, ki vodijo neko politično misijo v zvezi z atomskim orožjem v Sovjetski zvezi Cairčjev junak svoje bivanje v svetu tajnih agentov prostovoljno podaljša, da bi na tak ali drugačen način iz dreka v katerem se je znašel tudi sam, rešil simpatično rusko prevajalko in njeno družino. Ali mu je to uspelo ali ne, niti ni tako pomembno; bistveno pri tem je to, da igra v večini plezanj po ber-linskemzidu eno odločnih vlog ljubezen. Saj se spomin-jate filma Vohtn, ki je prišd s hladnega, v katerem glavna junaka Aleca in Liz pokončajo streli, ko skušata preplezati to še vedno obstoječo simbolno ločnicomed dvema vdesilama. Canč v umazane posle vplete obe strani in obe bolj ali manj enako umaže; oba politična pola upotabljata raz-norazne manipuladje, s katerimi bi v svoje mreže ujela nove in nove ljudi, opravičila svoje namene in ambicije, se okoristila tako, da bi stvar izpeljala do konca, čeprav ta največkiat sploh ni mogoč ali pa sploh ni pomembea Važnejše so seveda žrtve, pa čeprav prihajajo te z njihove strarri. Naključno izbrane si skoraj po pravilu izberejo za lajšanje bolečin ljubezen: bodisi tisto do domovine bodisi tisto do bližnjega. Odločitev za to ali ono vrsto ljubezni je prepuščena izbrancem, to je žrtvam. V tako struk-turiranem Carrčjevem romanu je ta seveda zelo zelo težka, saj so miruli časi, ko se je bilo v blagor domovine treba odreči celo samemu sebi. Carrčjev junak se brez-kompromisno odloči za drugo vrsto ljubezni, za ljubezen do sovjetske intelektualke, pri čemer zastavi najprej svoje, nato še njeno ter seveda življenje svojihbližnjih. Kakorkoli, Carr6 nam skozi fabulo, ki je nastala kot posledica sestopa realnosti v fikcijo, razkriva življenja koncem osemdesetih, čas, ko je perestrojka že nastopila, in respektivno tudi čas po perestrojki, ki ni v ničemer drugačen tistemu iz šestdesetih in sedemdesetih, ko se je svet delil na vzhodni in zahodni del, na dva svetova v enem. Carrčjevi razosebljeni junaki pripovedujejo v nabreklem jeziku svoje usode in svojo ma jhnost v svetu, ki ga vodi skupina ambicioznih in neusmiljenih ljudi. Carr6 je, resda nehote, pa vendar posegel tudi v našo stvamost; namig-nil na grozo jugoslovanskega vzhoda in zahoda. Tadej Čater DEMOKRATIZACIJA UMETNOSTI Aleš Erjavec, Marina Gržinič: Ljubljana, Ljubljana Mladinska knjiga, Ljubljana 1991 Knjiga je vodič po socialno-kulturnih, umetniških in delno tudi političnih dogodkih, ki so zaznamovali slovensko prestokuco v minulem desetletju. Natisnjena je bila v slovenskan in angleškem jeziku in bo na ta način prispevala k mednarodni predstavitvi Ljubljane v času priprav na XVII. svetovni kongres oblikovalcev ICSID. »Ljubljana, Ljubljana« se od običajnih monografij, kamor bi lahko na prvi pogled pripisali tudi pričujoči naslov, razlikuje po tem, da so bili dogodki videni in ovrednoteni z očmi filozofa in sodologinje (čeprav bi bila knjiga lahko tudi bolj avtorska). Delo je omembe vredno predvsem zaiadi zdo bogatega slikovnega gradiva, ki sta ga z nekaterimi izjemami v glavnem prispevala fotografa DamjanGale in Miha Šker-lep in sistematičnega, vestnega izbora materiala iz obdobja desetih let, v katerih pa se je Ljubljana vsebinsko-scxdalno politi6io in oblikovno-aitutektonsko veijetno intaizivneje spreminjala kot v vseh dotedanjih povojnih letih. Avtorja knjige, ki se vsak na svoj način ukvaijata z umetnostjo oziroina sodologijo in filozofijo, sta perfoimance na kultur-nem in umetniškem prizorišču povezala s politično in socialno evolud jo osemdesetih Erjavec in Gržiničeva kažeta na nov duhovni in materialni image Ljubljane, ki je svojo spremenjeno podobo pridobivala vzporedno z rojstvom slovenske politične pomladi. Knjiga je tematsko razdeljena na šest poglavij, cxi katerih se vsako posebej osredotoča na posamezne seg-mente takega kompleksa, kot je desetletni prerez sodalno-kialtumo-umetniškega življenja neke urbane sredine. Začetek knjige je zgodovinska slika dogodkov, ki so privedli do znanih družbenih spremennb v Sloveniji s poudarkom na medijih, od katerih so posebej omenjeni Radio študent, Mladina, Nova revija in Tribuna. Veliko prostora je namenjenega aferi JBTZ in spremljajoči uniformirani subkulturi. Če ne veste, zakaj na burek odreagirate z nein danke, poiščite odgovor v Ljubljani. Enako velja za tiste, ki si še vedno niso na jasnem, kam so Mamulo pošiljali pisd uličnih grafitov, zakaj je sedel Igor Vidmar, kaj je tako imenitnega v Sax Pubu, kje v Ljubljani je in in kje out in zakaj mora vsak zaveden Kranjec vsaj enkrat v življenju stopiti v Cankarjev dom. In kaj je pretresalo kultumo Ljubljano osemdesetih? Na gledaliških odrih so bila to plesna gledališča, Panduijevi spektakli in Živadinovi debakli. Rodila se je NSK, na pohodu je bil video art, ŠKUC je imel par dobrih razstav, za slovensko TV je bil Studio Ljubljana menda pridobitev... Če ste tem stvarem sledili, potem verjetno r»e boste iz-vedeli vdiko novega, knjiga pa je koristna predvsetn za tiste, ki ljubijo sistematičnost in radi gledajo dobre slikanice. Mira Mencin ZIVAHNIPTICJIGOZD Raymond Smullyan: Oponašati oponašalko, Logika d.o.o., Kam-nik, 1991. Prevedla Mateja Šajna. Zanašanje na možnost, da bi to lahko bila prva knjiga v zbirki Univerza za 21. stoletje, zdaj zamišljeni kot zbirki prevodov, ki bi jih opravili študenti kot diplomsko delo, nato pa bi takšno delo izdala mentor in študent, se je izkazalo za iluzomo, saj je že na Oddelku za germanistiko, smer prevajanje naletelo rva negodovanje, potem pa je bila prošnja v celoti zavrnjena in sta si urednika dr. Manca Košir in dr. Izidor Hafher že lahko oddahnila od dela. Da pa je iz tega tudi možno dokazati čas in ptice v njem oziroma sklepati na bližnjo prihodnost, pa je uganka, za katero rešitelja zaslužno povišamo v viteza... S takšnim nagrajevanjem je začel ameriški logik Raymond Smullyan, ki, kot sam pravi, piše za otroke pod osemdesetimletom. V slovenskemprevodu soizšle že štiri njegove knjige (Poznate naslov ie knjige?, Šahovske skrivnosti Scherlocka Holmesa, Alica v deželi uga nk, Dekle ali tiger?), sicer pa je bila prva knjiga Teorijajbrmalmh sis-ternov, hkrati tudi njegova doktorska disertacija, a se je v svojih delih pokazal tudi kot poznavalec vzhodne filozofije (Tao molčf). Vknjigi OponašatioponaŠalko se poleglogičnihugank (ki so zanimive tudi, če jih ne rešimo) srečamo s kom-binatomo logiko, ki je precej abstraktna znanost in se ukvarja z objekti, imenovanimi kombinatorji, katere v knjigi zamenjujejo ptice. Začarani gozd je tako poln različnih ptic: oponašalka (O) je na primer tista, katere odziv na poljubno ptico (x) je enak odzivu x-a samega nase. Če se npr. govori, da je vsaki ptici v gozdu všeč vsaj ena ptica, in hkrati gre naokrog tudi glas, da je vsaj ena ptica, ki ji ni všeč nobena ptica, je recimo to osnovni problem področja, prej omen-jenega kot kombinatorna logika. (Op.: Pravilna je prva govorica.) Tukajšnje ptice so samoljubne, spravljive, srečne, noraialne, zveste..., razglabljamo o ptid iden-titete, ki vse, kar stori, ko jo pokličemo s katerokoli ptico x, je to, da pač ponovi x. Smullyanugotavlja, da je pravi razlog za njeno navidez dolgočasno vedenje to, da je izredno dobrega srca, in ji je zato všeč vsaka ptica. Če pa je v gozdu škrjanec, lahko sklepamo, da je vsaki ptici všeč vsaj ena ptica. Igrajmo se najprej in iščimo ptico modrijanko, ki se, ko zakličemo ime ptice x, odzove z imenovanjem ptice, ki je x-u všeč. Ste vedeli, da taka ptica obstaja? Ptic pa je v gozdu v izobilju: od modre sinice, iz katere se da izpeljati veliko koristnih ptic (goloba, kosa, grlico, meniščka, slavca...) in njenih sorod-nikov, tudi čudnih, čvekavih, čudežnih, čenčavih, aris-tokratskih in plebejskih ptic ne manjka. Če boste praznično obiskali Gozd brez imerfa, vedite, da nobena ptica tega gozda nikoli ne poje, bolj zabaven je Godlov gozd, kjer pojejo samo ptice, ki so članice neke družbe, v Mojstrskem gozdu pa je vstop dovoljen samo elitiinče niste nikoli razmišljali o sebi - dobro premislite, predno boste vstopili! Ha, ha, verjetno niste vedeli, da elita definira vsakega, ki želi vstopiti in pravilo v resnici ne izključuje nikogar. A vendar je tu še neka skrivnost, obstajajo tudi izločend... So bili bogovi vsevedni, ko so gradili ta svet?! Ampak to je že druga zgodba. Petra Radovič David Lodge: »After Bakhtin«, Routlege, London, 1990. Naslov zbranih (ali pa izbranih) del Davida Lodgea mora biti »Confessiones«. Kaj ubogega Angleža sili v tolikšno zaupljivost (zlasti, ker nikoli ne veš, kdo vse utegne tvojo pisavo aktivirati), ne venx Morda osebni problemi z identiteto. Je namreč nekakšen mešanec (križanec) - anglo-francoz po poklicu. Gnilo jajce, ki doma (v Veliki Britaniji) smrdi po francoskosti, Fran-cozom pa je preveč angleški. Kakorkoli že, z vztrajnim presajanjem strukturalizma, poststrukturalizma, dekonstrukcije (in kar je še kontinentalnega) na britanska tla si je najbrž prislužil poseben kotiček v literarnibeznici »Evropa«. Na Balkanu je zagrmel zlasti po prevodu razvpitega literamoteoretskega dela The Modes ofModern VJriting, kjer je * s kategorialno dvojico metaforičncet/metonimičnost (sposojeno pri Romanu Jakobsonu) poskusil klasificirati zlasti modemo književ-nost. Poskus kreativne interakcije tradicionalne angleške literamoteoretske misli z evropskim struk-turalizmom (deloma tudi že s poststrukturalizmom) je vzbudil precej zanimanja, ki pa se je do danes že skoraj povsem poleglo. Toda Lodge se ne da. Bolj ko se verbalno priklanja neki imanentni nedoločenosti vsega, bolj ga srbi vzpos-tavitev sistema, ki naj tokrat temelji na dihotomiji mimesis/diegesis. Spet je posegel v slovansko dušo, to pot Bahtinovo, in spet se zdi njegov poskus dovolj zanimiv, čeprav prav toliko vprašljiv. Skozi to optiko ponuja Lodge prece) umiijeno motrenje nečesa, kar tudi sam imenuje postmodernizem, in sicer na način preseganja dualizma mimesis/diegesis (podobno kot je v Načinih moderrvega pisanja z dvojico metaforičnost/metonimičnost). Tako pristavlja kamenček k mozaiku rehabilitacije najbolj pozabljenega misleca dvajsetega stoletja - Mihaila Mihailoviča Bah-tina, ki (iz Rusije dvajsetihlet z ljubeznijo) pošilja najbolj sveže impulze za motrenje dogajanja v umetnosti (oz. deluumetnosti) po modemizmu, za motrenje neke post ali bolje onkraj-ističnosti. Reševanje lastne zadrege s pogledi nazaj je že dalj časa v čislih, po koncu osem-desetih sodeč kaže, da bo najbolj »gledan« (eksploatiran) prav Bahtin, zlasti s teorijo romana in postavitvijo le tega (kot antižara) kot diskurzivnega modela tako beletristike kot teorije (v tej točki se je tudi s Francozi najbolj našel). Dovoliš, da ta odstavek končam z obema skupaj, - z Lodgeovim citiranjem Bah-tina (ki najbolje indicira polje, po katerem potuje Lodge)? »Nič dokončnega se še ni zgodilo v svetu, zadnja beseda sveta in o svetu še ni bila izrečena, svet je odprt irv svoboden (neomejen), vse je še v prihodnosti in bo vedno v njej.« Zaključujem z začetkom - s tarnanjem, izpovedmi. Slovita izpoved iz uvoda v Načine modernegapisanja - da ob prvem branju Barthesa ni imel pojma, kaj bere in se mu je šele čez štiri leta začelo jasniti - je gotovo poskrbela za prijetno uvodno počutjemarsikaterega bralca. Tu pa vedri z izpovedmi o prekletosti akademskosti, zato obljublja razrahljati akademske vezi, početje literar-noteoretskih profijev ga ne bo več zanimalo, še manj njihovo tekmovanje, hlepenje po takojšnjem reflektiran-ju vsega, kar se pojavi... Na) se grejo sami »a kind of business«. No, do sedaj se je najbrž že pomiril. VladoŠkafar literatura AMERIKA, TOPA ZJVAL Pri pogovoru za Spiegel. Leta 67 je s stotisoč enakomislečimi korakal proti VVashingtonu, besen zaradi vojne v Vietnamu. Delo o Washingtonski protivojni demon-straciji mu dve leti zatem prinese Pulit-zerjevo nagrado. Njegovo najnovejše, "Harlot's Ghost", pa ima 1312 strani. Sedem let je Mailer pisal o tem in preštudiral čez sto knjig o CIA. V drugem delu namerava razsvetliti labirint te ameriške obveščevalne službe. V pogovoru za Spiegel govori o sebi, svojem delu,protislovjih Amerike in nalogah pisatelja. V slabo voljo ga spravlja zlasti misel na gospodarsko depresijo, izza katere prežijo sile zla. Sovraštvo med belim in črnim se je zaostrilo do skrajnosti, zato ni izključen upor v getih. Kaj lahko si je predstavljati internacijska taborišča in kršenje državljanskih pravic. Resda ne gre pričakovati fašizma v podobi rjavos-rajčnikov, temveč bolj v nas-tanku fašistične mentalitete, ki je prva predpostavka fašistične države. Že leta 1968 je v bestselerju "Vojske iz noči" zapisal: "Amerika, očarljiva lepotica brez primere - sedaj lepotica z gobastim obrazom". "Med vojno v Vietnamu nas je napadla duhovna gobavost - ta načelno spodobna in atraktivna nacija se je navzela odurnega duha. Problem z mamili pred Vietnamom niti približno ni bil tako katastrofalen, Norman Mailer že desetlet-ja velja za enega najbolj progresivnih ameriških mis-lecev. Kot vojni veteran je opisal psihični teror nad vojaki v vojni v L 1948 objavljenem romanu "Goli in mrtvi", ki je postal svetovni bestseller. kot je danes. Toda Vietnam je le del bolečin, ki si jih je Amerika sama zadala. Kljub temu, da je situacija tako dramatiČna, so ameriški intelektualci preveč apatični in izčrpani, da bi odšli na barikade. Tudi to je eden od raz-logov za strah pred bohotenjem fašistične mentalitete. "Opravka imamo s strašno zmedeno situacijo. Nihče pravzaprav ne ve, kje je sovražnik in če sploh imamo kakega sovražnika. Je to še družba, s katero se hočemo iden-tificirati?" Intelektualci, ki si zaslužijo takšno oznako, so obtičali v bojih na življenje in smrt med komunizmom in an-tikomunLzmom. Kaj je ostalo od ameriških levičarjev, kritikov ameriškega es-tablišmenta? Problemi so tako daljnosežni, da navsezadnje preostane le še brezbrižnost. Nihče ne pozna rešitve. Kaj storiti? "Kot narod smo vedno trpeli zaradi zagledanosti vase, samopomilovanja in neznanske hinavščine. Zdi se mi, da te tendence z vsakim dnem še bolj naraščajo." Angažirani pisatelji, kot sta Heinrich Bll v Nemčiji in Jean Paul Sartre v Franciji, v Ameriki nikoli niso bili pretirano moderni. Tisti, ki so se lotevali socialnih tem, niso veljali za velike romanopisce. Ernest Hemingway npr. je bil politično povsem neučin-kovit. Prav tako William Faulkner, ki je bil po vsej ver-jetnosti konzervativec, ni imel nikakršnega interesa za literatura 1 politiko. Eden od razlogov, zakaj v Ameriki ni nobenega pisatelja, ki bi bil tudi politično aktiven, bi bil lahko tudi v tem, da občutek jeze blokira pisanje dobrega romana. Pri pisanju je mogoče napredovati s pomočjo ironije, ne pa razjarjenosti. Mailer si pri tem ne dovoli sodbe o ameriških pisateljih kot oportunistih, ki se izogibajo družbeno relevantnim temam, ker le te ne bi prinašale niti denarja niti slave. Iz lastne izkušnje namreč ve, da bo vedno težje ugotavljati, kdo je dejanski sovražnik. Kdor bo v prihodnosti pisal serijske romane, bo to počel, ker dejansko tako hoče, vendar brez izgovora, da se s tem preživlja. Treba je pcmčevati na univer-zi ali se poročiti z bogato žensko, da bi si še lahko privoščili luksus pisanja. Dohodki od prodaje knjig ne bodo več zadoščali. Pisatelji bodo v nekaj desetletjih postali nepomembni, družbeno priz-nani, vsekakor pa brez kakršnega koli vpliva. Takšna znamenja vodijo v ostudno kulturo televizije. Če živite z ovco, ki vam neprestano beketa v glavo, potem sami postanete bedasti in se povsod obnašate kot ovce. Amerika ni več tako mikavna, kot je bila nekdaj, ljudje so otopeli. "Nekaj je treba razČistiti enkrat za vselej: Bil sem levičar, toda liberalec nikoli - že tri desetletja sem levi konservativec. Zato upanja ne iščem pri liberalcih. Z upanjem me navdaja konec hladne vojne, ki je kapitalizem obdaril z nekaj zanimivimi problemi. Le ti zahtevajo načelni razmislek. Ameriški kapitalizem je izgubil staregadobrega prijatelja, kraljestvo zla." Pritiska od zunaj, ki bi Ameriko držal skupaj, ni več. Amerika je prepuščena sama sebi. Treba je rešiti probleme tega kapitalizma, kajti od Adama Smitha se je tako oddaljil kot komunizem od Karla Marxa. V preteklosti Normana Mailerja je nekaj pripetljajev, ki na njegovo življenje mečejo senco. Tu je obdobje nespametnega uživanja alkohola in mamil, kar ga je navdajalo z občutkom, da je genij; potem drama z njegovo drugo ženo, ki jo je napadel z nožem in jo težko poškodoval; moreč spomin je tudi njegovo zavzemanje za na dosmrtno ječo obsojenega morilca Jacka Abbota, ki mu je leta 1981 izposloval opros-titev. Nakar je ta, le šest tednov po izpustitvi iz zapora, ponovno moril. Ena izmed senc v njegovem življen-ju je tudi §amomor Ernsta Hemingwaya. "Ta samomor je nas av-torje za nekaj prikrajšal, ker smo verjeli v Hemingwaya, njegovo vitalnost, življenski duh in moč. Hemingwaya nisem zadosti dobro poznal, zato sem se dolgo oprijemal laži, da je bila to nesreča." V knjigi "Harlofs Ghost" pravi takole: "Začenjam verovati, da je ta svet poln genijev, toda le malo jih preživi". Takšni geniji so zanj Fidel Castro, Charles de Gaulle, Muhammad Ali, svetovni mojster - ne le v boksu. Mailer v ringu. Muhammad Ali je karizmatična osebnost, heroj v surovem svetu bok-sarjev, kateremu je tudi sam pripadal, dokler mu pred osmimi leti tega nista preprečila artritis in razbito koleno. "Bobneči ogenj boksarskih rokavic nekoliko spominja na artilerijsko obstreljevanje ali nevarnosti av-tomobilskih dirk. Če se brez poškodb prebiješ skozi takšne izzive, ostane občutek olajšanja ali vzvišenosti." Med genije prišteva tudi Pabla Picassa, o katerem sedaj, osemnajst let po njegovi smrti, pripravlja knjigo. Picasso je bil levičar, celo član komunistične partije Francije, toda za Mailerja nikakrŠen pravi komunist, ker je bila to le vloga, ki jo je igral. Delal je na lastni legendi, naslikal in spreminjal jo je kot svoje slike. "Cenim ljudi kot so William Ken-nedy, Styron, Gore Vidal, Updike, Von-negut, Bellovv, toda moji najožji prijatelji niso med pisatelji." Kakšne posebno pristne osebne zveze ni bilo niti z Arthurjem Miller-jem, ki je kot pisatelj občudoval isto žensko kot Mailer, Marilyn Monroe. Kaj ga je tako fasciniralo na njej? "Njo zavračajo kot bedasto blon-dinko. Dejansko pa je bila izredno talentirana, imela je izboren smisel za komiko. Zame je bila čudovito lepa, toda ne na nek eleganten način. Bila je tako prelepo seksualna, nekakšna preprosta, sladka seksualnost je žarela iz nje, njene kretnje so bile subtilne. V enem stavku: nad njo sem bil navdušen." S feministkami se ne razume ravno najbolje. Zameri jim, da mu očitajo iz-javo, ki so jo iztrgale iz konteksta v knjigi "Prisoner of sex", ko naj bi dejal, da je posebna naloga ženske dovolj dolgo bivati na zemlji in roditi otroke, kar je njen prispevek k izboljšanju človeštva." Nikdar se ni znebil naziva seksist. Vendar če je nekdo šestkrat poročen, je treba upoštevati, da se temu ustrezno rodi precej otrok. V njegovem primeru devet. Zdi se mu, da ga feministke preprosto ne morejo razumeti. "Mojih knjig ne berejo. Kako naj potem presojajo moje misli? Na nekaterih koledžih in univerzah, kjer poučujejo feministke, so moja dela na seznamu prepovedanih knjig." Ko je bil star petindvajset let, so kritiki njegovo knjigo "Goli in mrtvi" slavili kot "največji vojni roman stolet-ja". Vsak poznejši roman se je potem primerjal s tem prvim, največjim. Pričakuje, da bo fasciniral tudi "Harlofs Ghost", katerega prva polovica je že gotova. Temeljno vprašanje pa zanj danes ni v tem, ali mu bo uspel veliki met, temveč kakšna bo usoda literature, katere prihodnost je po njegovem bolj mrka. Po intervjuju v Spieglu povzel M.O. teater 1 VELIKA CETVORKA I. LITERARNE LIGE Kar tako, recimo za zabavo, sestavimo veliko četvorko prve literarne lige v komediji. Stvar seveda /« ni tako zelo enostavna, kot bi W" se to morda na prvi pogled zdelo. Jasno, veliko lažje je sestaviti ali je bilo sestaviti veliko četvorko prve zvezne nogometne lige, ker je pač bilo vsem že zdavnaj jasno, da imajo Crvena zvezda, Par-tizan, Dinamo in Hajduk naj-bolj zajetne finančne zaloge, da so to klubi s tradicijo, kot radi rečemo, ki so imeli močno zaledje v drugih manjših, največkrat regionalnih, moštvih. Pri sestavi velike čet-vorke v komediji je ničkoliko problemov; z drugimi be-sedami, en rešen problem od-pira novega in tako v nedogled. Kljub vsemu si upam brez podrobnejše ar-gumentacije (prvič, zaradi prostorske stiske, in drugič, zaradi pomanjkanja argumen-tov, kijih pri takšnihin podob-nih sestavljankah vedno in skorajda nujno umanjka) zas-taviti velike štiri, ki so tako ali drugače sooblikovali dramski žanr, ki ga danes imenujemo komedija in ki je žal tudi še danes podcenjen (Vladimir Kralj je v Dramaturškem vademekumu bistro zapisal, da je »verjetno lažje napisati povprečno tragedijo kakor pa dobro povprečno komedijo«, iz česar lahko sklepamo, da si komedije dramatiki enostavno ne upajo pisati - med drugim, seveda): 1. Aristofan kot naj-vidnejši predstavnik stare atiške komedije, 2. Calderon de la Barca, španski komediograf, ki je komedijo prepojil s filozofsko tematiko, česar do danes ni bilo sposoben še nihče izmed njegovih nadaljevalcev, 3. Moliere, francoski komediograf in gotovo naj-pomembnejši predstavnik klasicistične komedije ter 4. Peter Shaff er, britanski pisec sodobnih komedij, ki enkrat nadaljuje tradicijo domače britanske komedije, sklicujoč se na Shakespeara, in drugič, v svoje komedije vpleta domala vse najpomembnejše izsledke Aristofana, Calderona in Moliera, ter tretjič v ničemer ne spominja na prej omenjene tri svetovne komediografe. Z drugimi besedami, Peter Shaffer je pisec komedij za vsak čas in za vsak prostor ter hkrati avtor za vse in za nikogar; je preprosto dober V KOMEDIJI v bLG ceije v sezoni Shaffer: Črna komedija) liudsko CRNA KOMEDIJA Peter komediograf. Edina razlika med omenjenimi tremi dramatiki in med Shafferjem je v tem (in zaradi tega bi me morda lahko kdo prav fino sesul, rekoč, da »mulc spet piše neke povsem apriorne sodbe,« recimo), da tako Aris-tofana kot Calderona in Moliera najdemo v leksikonu Cankarjeve založbe Svetovna književnost, Shaffer je pa tam izpadel; seveda pa to, da ga v leksikonu ne zasledimo, še ne pomeni, da je zanič in za zgodovino svetovne komedije nepomemben avtor. Režiserja Vinka Modern-dorferja ta podatek seveda ni v ničemer motil. Shafferjevo komedijo, črno farso, Crna komedija je preprosto vzel v roke (najbrž potem, ko jo je Zdravko Duša zares fantas-tično prevedel) in jo postavil na odru Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. To lahkotno, tekoče in do neke mere celo družbenokritično delo je zavil v črno-belo tehniko in nas spustil v čas nastanka te drame, v leta, ko še nismo poznali barvnih televizorjev. Gledališče končno tudi je neke vrste televizija ali je televiziji vsaj bližje kot pa npr. kinematografom, prav tako kot televizija tudi gledališče ukinja črto med fikcijo in real-nostjo, kar za kino ne moremo nikoli in nikdar trditi, če si izposodim misli znanega francoskega poststrukturalista, ki je kasneje prestopil v moštvo lacanov-cev. Tako kot so televizijski junaki naši junaki, naši vsakodnevni ljudje, tako so tudi junaki iz gledališča, Shafferjevi junaki ali pa tisti, ki njegove junake oblikujejo (konkretno so to Bojan Untek, Darja Reichman, Jerca Mrzel, Janez Bermež, Drago Kastelic, Marjan Bačko, Vesna Jev-nikar in Borut Alujevič), naši junaki, ljudje, ki jih srečujemo vsakodnevno v vrstah pred blagajnami modernih super-marketov, na ulicah, ko se ob njih nehote butamo, v servisih za popravilo Obodin pralnih strojev... Skratka, kot da bi Moderndorfer slutil, da smo prišli v celjsko gledališče gledat javno ek-ranizacijo Shafferjeve komedije. Z eno besedo, po kranjskem Do-Re-Mi-Fey-Deau, še en zadetek v polno. Tadej Čater NAGRADNA KRIZANKA ••stavil: SIMON BKJAK KMETV SAHU VSEMOGO-ČNOST 20 IN 17. ČRKA UUDSTVO VSIAMU TEŽNJAPO PREVLADI SISTEM »RODUKTOV STEVILOD 1DO10 VRSTA ANTILOPE VEUKO SLPOOJETJEl OSEBNI ZAIMEK KRAŠKO VINO KOS SUKANCA HOLMU 5.IN4. VOKAL TRIBUNA iRV.IGRALEC (IVO) HUDOBNA STABKAIETO.) AMSOCIO- LOGRUSKEGM ROOU (PfTRIM) GRŠKA ČRKA IME IGRALCA SHARiFA VELETOKV ZAHOONI EVROPl SATIRIK BUCHVVALD HEUJ DRUŠTVD NARODOV ERICH SEGAL REKAHA .NORVESKEl JAVDR (LAT.) NAJMANJŠI DELLC NEGATIVNE ELEKTRIKE VEČANJE SLHUMO-RISTIČNI PISEC MURNIK TRIBUNA PRIPADNIK PROTES-TANTSKE UOCINE EGIPČ. BOG SONCA KOPAUŠČE NABRAČU (ZLATNI) IZPAROMER PRUEJNO DRA2ILO SLMSJJO- NARNSKOF (FRIDERIK IRENEJ) A/fTON ASKERC TRIBUNA LJT. JUNAKINJA KARENINA KRILOTOM. KONJENCE SPLOŠNOST VRSTA VtSNJE TRIBUNA UNESEK BIVŠI SOVJETSKI NQGOME-TAS BLOHIN EDNINA RUTENU JEZIK ČRNCEV BANTU SOROONICA VRAVNI CRTI NAPREJ KOTOR VLADNI USLUZBE- NEC TRI8UNA PESNIKGRA FENAUER TOPOVSKI IZSTRELLK TOMISLAV NERAUČ I2UMRU PTIC REKANA TIROLSKEM POGANJEK, KUCA ŠKO^SKO MOSKO KRILO ZORMANOVA LTT. JUNAKINJA, IZIDORA INOONEZU-SKOIMEZA NOVD GVINEJO NAMIG SKANO. MOSKO IME OBRI OGABA KP. MOVI-NARKA, POZ- navalka rr. OLASBE (HIUOA) BIVŠA FR.-fOL SMUCARKA PRAVUJČNA DEZELA KAVLA PSEC FLfMING JAP. PISATlLJ (DŽUNIČIRO) AMERIŠKA DRZAVA TETA, UNJA NIKO KURET TRIBUNA TRfBUNA TRIBUNA NAČIN MSTAJANJA GLUKOZE TRIBUNA TRIBUNA NAŠABIVŠA OENARNA ENOTA IRANSKO NOMADSKO PLfME BtVŠI NOGO-METAS MOLLER UUDSKA REPUBUKA KRAJ PRI OPATU) VNEMA, SKRB SPELfOLOG TERME PRI PADOVl HRVAŠKI ROKO-METAŠ .REKANA ŠVEDSKEM DARUVAR NXN0 POPIVANJE PEVKA REDZEPOVA PEVEC YOUNG UDAV DELBIVŠE JUGO-SLAVUE TUREK VRSTA RAČUNAL- NIKOV Med pravilno rešenimi križankami, ki bodo y uredništvo prispele do 15.januarja 1992, bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli po eno knjigo založbe Emonica Pismo iz Casablance Podarim dobim ali kako Ijubiti domovino, čepravjo vodijo bedaki? I jube bralke iii dragi bralci, ker je priznanje naše .A-^iljube domovine s proslavo in ognjemetom pres- tavljeno na 15, januar, bom tudi jaz svoj izbruh navdušenja raje prihranil za tiste čase. Ceprav je stvar, boste priznali, zelo simpatična in se je nasploh odviia hitreje, kot smo pričakovali, in je sploh cool. Ali so Švabi nabrisali ostale kar tako zaradi pres-tiža ali spet kujejo kakšen rajh, za nas v tej fazi sploh ni pomembno. Domači noži in jeziki se raje brusijo na nedokončani simfoniji o wrestlingu med premierom in zunanjim ministrom, ki se iz dneva v dan bolj nagiba na Rupsijevo stran. Pravzprav je odprto samo vprašanje, ali bo zmagal po točkah ali s klasičnim knock outom. Toda, ker je »njen medvedek« že najavil skeč z užaljeno nevesto in odstopom v paru, je Lojzek takorekoč že na tleh, samo odšteti mu je treba do deset. Ruplov politični turizem je pač obrodil debela in rdeča jabolka in to bo za tiste z volilno pravico predvidoma dovolj. Zakaj tudi ne?! Hkrati s predpriznanjskim žurom pa se začenja tudi vseslovenski veležur, iraenovan Podarira -dobim. In ker je leto nasploh pestro in bogato bilo, bo pestro tudi v tej igrici. Pa ne samo športni! Letos smo dobili se vzporedni, po domače »državni Podarim -dobim«. Nekateri ga lepše imenujejo tudi odkup družbenih stanovanj ali dobrodelna akcija za pod-poro korupciji. Ker je vsaka stvar za nekaj dobra, je tudi ta verjetno za koga, predvsem pa za tistega, ki se bolje znajde. Prodaja družbenih stanovanj v principu sicer še ni zločin, šenkavanje pa je. Vsak harlemski črnec ve, da se nepremičnino prodaja samo v stiski ali takrat, ko boš za ta denar kupil boljšo, ki bo čez dve leti vredna dvakrat več. Pri nas pa oblasti zmanjka cvenka, Ijudstvo je zraven tega že tako v sranju in dovolj razjarjeno, da mu je treba nekaj ponuditi. In ni bilo boljse ideje, kot prodajati stanovanja po desetini realne vrednosti: spuiis jim še zadnjo marko iz štumfe in naslednji dve leti ne bodo razmisljali drugega kot o nakupu stanovanj. Reveži bodo spet nadrajsali, ker nimajo niti za krompir, kaj sele za desetino stanovanja, raarljivi in pošteni pa so se že pred leti ali utopili v lastnem znoju in »cigl na cigl« zgradili lastno hišo ali kupili stanovanje po tržni ceni na kredit po roparskih obrestih in se zapufaii za naslednjih petnajst let in nazaj. Tako sta sedaj soseda lenuh, ki je za deset tisoč orlčkov kupil stanovanje in je enkrat za vselej rešen vseh muh, in zajeban pošten-jakar, ki je pred dvemi leti nakraspal skupaj s tetami in dedkovimi zlatniki trideset tisoč mark za polog kredita, ki mu bo naslednjih petnajst let posvečal vsaj polovico družinskega proračuna. Lahko verjamete, da bosta se naprej dobra soseda, sploh če ima prvi zraven novega stanovanja se dve stari raami z garson-jerama za pet tisoč mark in bo iz prve čez dve leti nastal bel mercedes, v drugi pa bo naskrivaj čohljal podnajemnico, ki ji bo zraven tega še kasiral tristo mark, ravno toliko kot njegov marljivi sosed plača kredita. Skratka, stanovanjski zakon je nekaj resnično genialnega. Tudi če odmislimo, da ima že vsak malo boljsi državni uradnik ali nosilec spomenice v paci že vsaj dve vojaški stanovanji in da bo kakšen bivši krojilec usode majhnega naroda za pet svojih plač odkupil vilo z bazenom, je vse skupaj na robublaznosti. Država, ki nastaja, seveda ne stane malo, in vendar se človek vpraša, če v takšnem primeru ne obstaja kakšna bolj sofisticirana metoda, kot je spičenje nepremičninskega premoženja. Se bo pač potrebno navaditi, da oblast v tej državi bolje prepričuje, kot trgiije. Že od nekdaj! Pa lep pozdrav in poiščite kakšno starko, ki bo ravnokar škripnila, da vam zadnji trenutek zapiše stanovanje, če še ni prepozno! V Ljubljani, 19. decembra 1991 Vaš Hamfri Bogart P.S. Kdo so geniji, ki so državljane »stimulirali« h kupovanju avtomobilov preko Hrvaške in obrisali proraeun naše domovine za nekaj sto milijonov dolar-jev, pa tako ali tako vemo. Še zmeraj sedijo v vladi. S svojim šefom na čelu! veceno