Salomon ibn Gabirol


Krona kraljestva


Knjižna zbirka

Poezije

$

Salomon ibn Gabirol

Krona kraljestva

Slika na naslovnici:

Marc Chagal , Samota, 1933, olje platno, Tel Aviv Tiskana izdaja knjige je izšla leta 2010

ISBN 978–961–6519–52–6

Salomon ibn Gabirol

Krona kraljestva

Prevod in spremna beseda

Gorazd Kocijančič

Ljubljana

2020

Elektronska knjižna zbirka

$

e–57

Urednika zbirke Gorazd Kocijančič in Vid Snoj Salomon ibn Gabirol

Krona kraljestva

Prevod in spremna beseda Gorazd Kocijančič Oblikovanje elektronske izdaje Lucijan Bratuš Izdajatelj

$

Za kud Logos Mateja Komel Snoj

Ljubljana 2020

Elektronska izdaja e–57

Elektronski vir (epub, pdf)

Način dostopa (url):

http://www.kud-logos.si/e-knjige/

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=31548419

ISBN 978-961-7096-60-6 (epub)

ISBN 978-961-7096-61-3 (pdf)

Kazalo

Krona kraljestva

9

Spremna beseda

117

Salomon ibn Gabirol

Krona kraljestva

Raten möcht ich dir, Geliebte, Nachzuholen das Versäumte

Und Hebräisch zu erlernen –

Laß Theater und Konzerte,

Widme einge Jahre solchem

Studium, du kannst alsdann

Im Originale lesen

Iben Esra und Gabirol

Den Gabirol, diesen treuen

Gottgeweihten Minnesänger,

Diese fromme Nachtigall,

Deren Rose Gott gewesen –

Diese Nachtigall, die zärtlich

Ihre Liebeslieder sang

In der Dunkelheit der gotisch

Mittelalterlichen Nacht-

Unerschrocken, unbekümmert

Ob den Fratzen und Gespenstern,

Ob dem Wust von Tod und Wahnsinn,

Die gespukt in jener Nacht –

Sie, die Nachtigall, sie dachte

Nur an ihren göttlich Liebsten,

Dem sie ihre Liebe schluchzte,

Den ihr Lobgesang verherrlicht.



Heinrich Heine





Krona kraljestva

Moja molitev človeku bo v korist, saj ga učila bo poštenja in pravice.

Čudesa v njej izrekam živega Boga, a le na kratko, brez razmaha.

To molitev sem postavil na čelo svojih hvalnic in ji dal ime: krona kraljestva.



10

i

Prečudovita so Tvoja dela, to moja duša dobro ve.

Tvoja, o Gospod, veličina je in moč, lepota, sila, veličastvo.

Tvoje, o Gospod, kraljestvo je in dvignjenost nad vse stvari, slava in bogastvo.

10

11

Stvaritve, ki zgoraj so in spodaj, pričujejo o Tebi, kajti propadle bodo,

Ti pa boš obstal.

Tvoja moč je, ki pred nje skrivnostjo naša trudna misel ne vzdrži, kajti presilen si za nas.

Tvoj je misterij sile, osnova in skrivnost.

Tvoje skrivno je ime, 1 modrecu celo neznano.

In tvoja sila je, ki svet drži nad ničem.

Tvoja zmožnost je v luč privesti vse, kar se skriva.

Tvoja je milost, močnejša kakor vse stvari,

in dobrota, ki hraniš jo za vse, ki se Te bojijo.

Tvoje so skrivnosti, ki um prekašajo in misel, in Tvoje je življenje, ki mu ne grozi propad.

1 1 Krn 29,11–12.



12

In prestol, ki se dviga nad vsako visokostjo, in bivališče, skrito na višavi skrivni.

Tvoj obstoj je, ki je ustvaril vsa živa bitja iz sence svoje lúči in je o njem rečeno: »V Njegovi senci bomo živeli.«2

12

13

V Tebi sta dva svetova, ki jima mejo si določil: en svet je za dejanja, drugi pa za povračilo.

V Tebi je plačilo, ki hraniš kot zaklad ga za pravične in skrivaš; videl si, da je dober – in ga váruješ v skrivnosti.

ii

Ti eden si,

počelo štetja vsakega

in temelj vsake stavbe.

Ti eden si

in od skrivnosti tvoje enosti osuplo učenjakov je srce: ne vedo, kaj je.

2 Žal 4,20.



14

Ti eden si

in Tvoja enost se ne cepi in ne raste,

v njej ni pomanjkanja ne preobilja.

Ti eden si,

14

15

vendar ne tako, kot stvar je ena, ki pridobi se ali šteje.

Dojeti v Tebi ni mogoče pomnožitve niti ne premene.

Izrečen ne boš in ne opisovan z obliko.

Ti eden si.

Misel moja izgubi pogum, ko hoče v Tebi najti mejo in opredelitev.

Tako sem rekel: pazil na svoje bom poti, da ne bi grešil z jezikom. 3

Ti eden si.

Dvignjen si visoko nad nizkotnost in propad.

Bi mar padel, kdor je eden, sam?

iii

Ti obstajaš.

A Te uho ne more slišati in oko ne more Te doseči.

Nad Teboj ne gospodujejo »kako«, »zakaj« in »kje«.

3 Ps 39,1.



16

Ti obstajaš,

a le zase

in ne za drugega s seboj.

Ti obstajaš.

16

17

Preden je bil ves čas, si bil Ti.

In brez prostora si obstajal.

Ti obstajaš.

Nedojetna tvoja je skrivnost. Le kdo bi jo umel?

Globoka je, globoka, kdo bi jo dojel?4

iv

Ti živiš,

a ne od časa, ki bi bil določen,

in ne od veka, ki bil bi znan.

Ti živiš,

a ne zaradi duše niti iz duha,

saj Ti si duh duha.

4 Prd 7,24.



18

Ti živiš,

a ne z ljudi življenjem, ki primerjamo lahko ga ničevosti in konča pri črvih se in moljih.

Ti živiš,

18

19

in kdor preniknil bo v Tvoj misterij, bo našel večno radost: jedel bo in na veke žível.

v

Ti velik si

in ponižana ob Tvoji velikosti je vsaka velikost, in je vsaka prednost pomanjkljivost.

Ti velik si, nad vsako mislijo,

veličastnejši kot vsa Merkava.

Ti velik si, nad vsako velikostjo,

in poveličan nad vsako hvalo.5

5 Neh 9,5.



20

vi

Ti močen si

in izmed vseh stvari, ki si jih izdelal in ustvaril, ne more prav nobena delovati kakor Tvoja dela in mogočnost.

20

21

Ti močen si,

a v Tebi dovršena moč

nikdar ne niha in je brez spremembe.

Ti močen si

in z visokostjo svoje sile odpustiš v času jeze in bes nad grešniki potrpežljivo zadržuješ.

Ti močen si,

Tvoje se usmiljenje razstira nad vse stvari: To je tisti silni od davnine.6

vii

Ti si najvišja luč

in oči Te bodo videle vsake čiste duše,

oblaki krivde pa Te skrijejo pred zrenjem.

6 1 Mz 6,4.



22

Ti luč si, v tem svetu skrita in razkrita v tistem, ki bo vzvišen.

Na

Gospodovi jo gori bodo zrli.7

Ti luč si večna;

22

23

oko Te uma zasleduje in se čudi: zaznaven je le rob, a celota se ne vidi.

viii

Ti Bog bogov si

in Gospod gospodov,

vladar vseh bitij na višavah in v nižavah.

Ti Bog si

in vse stvari so Tvoje pričevanje,

in v Imena tega slavo Ti morajo služiti.

Ti Bog si

in vse stvari služabniki so Tvoji in častilci.

Nič se ne zmanjša Tvoja slava

zaradi teh, ki častijo druge, kot si Ti;

tudi ti želijo le, da k Tebi bi prišli,

7 1 Mz 22,14.



24

a so kakor slepci, ki po kraljevi poti so želeli si hoditi, a so s poti zašli.

Eden utopi v globokem se vodnjaku,

drugi pade v brezno;

24

25

vsi si domišljajo, da so izpolnili svojo željo.

In vendar so trudili se v prazno.

Tvoji pa služabniki so jasnovidni;

hodijo po ravni poti,

ne zavijejo vstran s ceste, niti desno niti levo, doklér ne pridejo v preddverje bivališča kralja.

Ti Bog si.

Bitja vzdržuješ s svojim boštvom,

ustvarjenine s svojo enostjo čvrstiš.

Ti Bog si

in nobene ni razlike med Tvojim boštvom, enostjo, vnaprejšnjostjo, obstojem.

Vse zgolj ena je skrivnost,

in čeprav spreminja se ime pri vsaki,

se vse na istem kraju shaja.8

8 Prd 3,20.



26

ix

Ti moder si

in vir življenja Tvoja je modrost, ki iz Tebe prekipeva.

Za dojetje Tvoje je modrosti vsakdo preneumen.

26

27

Ti moder si.

Vsaki prejšnjosti predhajaš

in si modrost pri sebi kakor dete vzgajal.

Ti moder si,

a nisi se učil pri drugem

in modrosti nisi od nikogar drugega pridóbíl.

Ti moder si

in iz modrosti Tvoje vzniknila je volja v trenutku, kot mojster ali kot umetnik,

da bit bi potegnila iz ničesar,

kot je potegnjen žarek lúči, ki prihaja iz očesa.

Pri izviru črpa luč brez slehernega vrča

in dela vse brez vsakega orodja,

seka in izkleše,



28

čisti in umije.

Nič je volja poklicála in se je razcepil,

Bit je poklicála in je nastala,

in naposled svet – in se je razmahnil.

28

29

Potem je s pedjo izmerila nebesje,

s svojo roko šotor sfer sešila,

v mogočnih pentljah med seboj preproge vseh stvari zvezála.

Vse do roba skrajnega najnižjih bitij seže njena moč –

vse do preproge zadnje, kjer se sklene tkanje.9

x

Kdo mogočna dela Tvoja bi lahko izrazil?

Ko si ustvaril oblo Zemlje, si razdelil jo na dvoje; pol jo pokriva kopno, pol pa voda.

Dal si krožíti nad vodovjem sferi vetra.

Veter se obrača, obrača in odhaja,

v svojih obračanjih miruje.

Potem nad zrakom dal krožiti si sferi ognja.

Tem prvinam štirim ena je osnova,

le en izvir imajo,

9 2 Mz 36,17.



30

postavljajo si eno glavo,

od koder vznikajo in kjer se obnovijo.

Tam se razdeli, da štiri glave bi postala.10

30

31

xi

Kdo bi izrazil Tvojo velikost?

Ti nad sfero ognja daš krožiti sferi

nebesnega obloka, ki na njej je Mesec.

Ta hrepeni, ko sije v žaru sonca.

Devetindvajset traja dni, da svoj obhod dopolni, potem pa vrne se do meje, od koder je prišel.

Preproste nekatere izmed njegovih so skrivnosti, druge pa globoke.

Njegovo je telo od zemeljskega

manjše devetintridesetkrat

in vsak mesec oživi

premene in sveta dogodke,

dobre in slabe reči

po volji Stvarnika, da sinovom bi človeškim razodel Njegovo moč.11

10 1 Mz 2,10.

11 Ps 145,12.



32

xii

Kdo bi oznanil Tvojo hvalo,

ko si ustvaril mesec, osnovo izračuna praznikov in svetih dni, dob in znamenj, ki nam dneve ločijo in leta?

32

33

Ponoči mesec gospoduje,

dókler ura ne napoči,

ko se mu zatemni sijaj

in se zagrne v temen plašč,

saj je njegova luč iz lúči sonca.

V štirinajsti noči,

ko na črti Zmaja dve luči stojita si nasproti in on pride vmes,

ne razliva več svetlobe,

njegova plamenica je ugasnila;

da bi vedela vsa ljudstva zemlje:

čeprav nebeške so stvaritve veličastne,

nad njimi je Sodnik, ki ponižuje jih in dviga.

In vendar mesec oživi po padcu

in znova sveti še po svoji zatemnitvi,

na koncu meseca v združitvi s soncem, če se mednju dvigne Zmaj



34

in obstaneta na isti črti, pred obličje sonca se postavi kakor črn oblak in očesu vseh, ki gledajo ga, skrije svojo luč, da vsi bi vedeli, ki opazujejo ju:

34

35

kraljestvo ni v rokáh nebesne vojske niti njenih čet, temveč je nad njimi Gospodar,

ki zatemnjuje njih luči.

Čuje, kar je višje od visokega - in nad tem še višja bitja.12

Vsi, ki si domišljajo, da je sonce njihov bog, so ta hip osramočeni v svojih mislih

in ovržene so njih besede.

Tedaj doumejo, da roka je Gospoda ustvarila vse to in da sonce nima te moči, da gospostvo lastno je le Njemu, ki luč je zatemnil, in pošilja hlapca izmed hlapcev,

da mu za dobra dela daje povračilo:

da bi skril njegovo luč,

da izničil bi gnusobo in ji odvzel oblast.13

12 Prd 5,8.

13 1 Kr 15,13.



36

xiii

Kdo Tvoje bi pravičnosti naštel?

Ti si obkrožil lunin nébes z drugo sfero, brez pretrganine, brez izhoda, kjer se nahaja zvezda, ki ji pravimo Merkur. Zemlje dvaindvajsettisočinko le obsega 36

37

in opravi svoj obhod v desetih dneh, z veliko urnostjo.

V svetu zbuja

tožbe in prepire,

mržnje in obrekovanja.

A daje tudi moč

ustvariti bogastvo, nakopičiti si premoženje; povečati si blagostanje, čast

po ukazu Stvarnika, ki služi mu kakor služabnik svojemu gospodu.

Merkur je zvezda uma bistrega, modrosti,

preprostim podeli razsodnost,

mladeniču pa védenje in preudarnost.14

xiv

Kdo Tvoje bi skrivnosti razumel?

Nad drugo sfero daš krožíti tretji,

kjer se nahaja Venera kot vladarica sredi spremstva 14 Prg 1,4.



38

in nevesta na poročni dan, z nakitom okrašena.

V enajstih mesecih konča obhod

in njeno telo je sedemintrideseti del zemlje, po mnenju poznavalcev, ki vpeljani

v

njeno

so

skrivnost.

Po volji Stvarnika obnavlja v svetu

38

39

mir, počitek,

radost in veselje,

vriskanje in pesmi,

stokanje pod baldahinom mladoporočenih,

dozoreti daje sadu žetve in drugemu zelenju, vsem dobrinam, ki na soncu dozorijo, in dragocenim bitjem, ki jih poraja mesec.15

XV

Kdo Tvoje bi dojel skrivnosti?

Nad sfero Venere sijoče četrto si utrdil sfero. Sèm postavljeno je vroče sonce, ki opravi svoj obhod v enem letu;

njegovo je telo od zemljinega večje stosedemdesetkrat po dokazih izračuna in razuma.

Vsem nebeškim zvezdam svojo luč deli

in rešitev daje, veličastvo, grozo in kraljestvo.

V svetu dela nove čudeže, tako za mir kot vojno.

Kraljestva opustoši, namesto njih postavi druga in jih povišuje, 15 5 Mz 33,14.



40

kajti moč ima potolči ali poveličati z visoko roko, vse, kar hoče Stvarnik, ki ga narédil je v modrosti.

Vsak dan priklanja se pred svojim kraljem,

ko obstane na razpotju,

40

41

ob zori skloni glavo in se nagne ob večeru, ko zaide.

Odide v noči in se zjutraj vrne.16

xvi

Kdo bi Tvojo velikost dojel,

ko si ustvaril sonce, da bi štelo leta, dni

in čase svetih dob,

in dal vzkliti drevju, ki prinese sad,

Plejad blage vplive, Oriónove vezi, rodovitne, zeleneče?

Sonce šest mesecev na sever hodi,

da grelo bi ozračje, vodo, kamenje in drevje; potem pa, bolj ko severu se bliža,

se dnevi daljšajo in večajo se časi,

dokler ne najde kraja, kjer njega dan kar traja šest mesecev – po zanesljivih znamenjih.

Šest mesecev se giblje proti jugu, po vnaprej določenih obhodih, 16 Est 2,14.



42

dokler do kraja ne dospe, kjer njegova noč kar traja mesecev šest, kot govori izkušenih izkustvo.

Le delček Stvarnikovih dejanj spozna se iz tega, malce se lahko zasluti Njegova moč, sila in čudesa:

42

43

v veličini služabnikov je Gospodarjeva razkrita -

vsakomur, ki je pri pameti.

In služabnik razodeva gospodarja vrednost in njegovo slavo: vsako dobro, ki daje ga gospod, je v njegovi roki.17

xvii

Kdo bi v Tvoja znamenja preniknil?

Soncu dal krožíti si, da bi luč naklonil zvezdam, ki zgoraj so in spodaj, in tudi mesecu, saj je kot madež, sijoč, če stoji pod njim.

Kolikor se mesec oddalji od sonca,

toliko prejema luč,

dokler njegov sijaj se ne dopolni,

ko stoji mu pred obličjem

in zasveti mu nasproti.

A ko sredi meseca

bližati začne se soncu,

17 1 Mz 24,10.



44

se obrne proč od njega,

ne stoji mu več nasproti

in na njegovo stran odhaja.

Njegova luč zato usiha,

44

45

dókler mesec ne dopolni meseca in svojega obhoda ter ne vrne se do svoje meje.

Potem se v skrivališče skrije, ko se združi s soncem za en dan, pol ure in še nekaj štetih hipov, in nato se obnovi, postane to, kar bil je prej: kot ženin je, prihajajoč iz svoje sobe.18

xviii

Kdo bi Tvoje čudeže spoznal?

Ti daš nad sfero sonca krožíti peti sferi,

ki planet si vanjo Mars postavil kot kralja v palačo.

V osemnajstih mesecih konča svoj tek

in njegova mera od zemljine je večja enkrat in še za pet osmin.

V tem popolnost je njegove velikosti.

Kot strašen je bojevnik.

Njegovih ščit vojščakov rdeče je pobarvan.

18 Ps 19,5.



46

Spodbuja vojne, pogubitev in morijo, udarce z mečem, smrti v ognju, kjer se posuši življenjski sok, leta lakote prinaša in žareči plamen,

grome in kot kamen trdo točo,

46

47

vse pobite, ki bližnji proti njim so potegnili meč.

Kajti tečejo, da bi počeli zlo, mudi se jim preliti kri.19

xix

Kdo Tvoja čudovita dela bi opisal?

Dal krožíti si nad sfero Marsa šesti sferi,

ki se suče naokrog,

mogočna, neizmerna.

Tu prebiva Jupiter.

Njegovo je telo od zemljinega širše petinsedemdesetkrat in svoj tek dopolni v dvanajsterih letih.

To zvezda je naklonjenosti in ljubezni.

Zbuja strahospoštovanje do Imena, poštenje, spokoritev, in vse dobre lastnosti.

Vse sadeže množi, pridelke zemlje.

Umirja vojne, tožbe in sovraštva.

19 Iz 59,7.



48

Njegova je postava v tem, da s poštenostjo popravi vsako škodo, in s pravičnostjo bo sodil svetu.20

xx

48

49

Kdo Tvoji velikosti bi sledil?

Nad Jupitrovo si postavil sedmo sfero.

Tu Saturn kroži.

Njegovo telo veliko je v primeri z zemljinim, osemdesetkrat v svoji meri večje, in dokonča svoj krožni tek v tridesetih letih.

Spodbuja vojne in plenitev, lakoto in ujetníštvo. To njegova je postava.

Dežele opustoši in kraljestva pokonča po volji Njega, ki mu je naložil izpolnitev tega opravila, opravila čudnega.21

xxi

Kdo bi do Tvoje vzvišenosti segel?

Nad Saturna si postavil osmo sfero, v njen obhod.

Nebesnih znamenj nosi dvanajst, nanizanih v ozaljšan pas efóda, in vse visoke stalne zvezde

kot odlitek v njegovi so obliki.

Vsaka izmed njih

20 Ps 98,9.

21 Iz 28,21.



50

dopolni tek v šestintrideset tisoč letih, saj so tako zelo visoko,

in telo vsake izmed njih

večje je stosedemkrat od zemljinega; v tem popolnost njihove je velikosti.

50

51

Iz sile teh nebesnih znamenj pride

zmožnost vseh stvari tu spodaj, po njih vrstah, po volji Njega, ki jih je ustvaril in postavil: in sleherno teh znamenj po svoji je razsežnosti ustvarjeno bilo in je ime dobilo

po svoji službi in nalogi.22

xxii

Kdo Tvoje bi spoznal poti,

ko za sedem zvezd naredil si palače

v dvanajstih nebesnih znamenjih?

Ovnu si in Biku podélil svojo silo, da bi ju zedinil, in tudi tretjemu, Dvojčkoma; kot brata sta združila se, lik njunega obličja je človeškemu podoben.

Raku prav tako, četrtemu, ki Levu si od svojega sijaja delež dal, in njegovi sestri, Devici, ki mu je blizu,

22 4 Mz 4,49.



52

in tudi Tehtnici in Škorpijonu, ki je postavljen ob njegovi strani.

Deveto znamenje ustvarjeno v obliki je bojevnika, ki ne zmanjka nikdar mu moči: to je Lokostrelec.

Prav tako narédil Kozoroga in Vodnarja si z velikostjo svoje sile.

52

53

Končno pa posebej zadnje znamenje: Gospod pripravil je veliko Ribo.23

To vzvišena so znamenja, povzdignjena v svoje visočine, dvanajst knezov po njihovih rodovih.24

xxiii

Kdo preniknil bi v Tvoje globočine?

Nad krogom dvanajsterih znamenj postavil si deveto sfero, skladno je zgrajena.

Obkroža druge in vse njihove stvaritve, zapira jih v sebi; vse nebesne zvezde in njih sfere vodi, od vzhoda na zahod v moči svoje hoje.

Na zahodu se pred svojim Kraljem, ki je dal ji kraljevati, vsak dan priklanja in vse stvari sveta, ki jih vsebuje,

so kot gorčično zrno sredi velikega morja v primeri z njeno velikostjo in širino.

A ona sama in njena velikost le za ničevost in nič veljata v primeri z velikostjo Stvarnika

in

Kralja;

vsa njena vzvišenost in velikost

sta zanj kot ništrc in praznina.25

23 Jon 1,17.

24 1 Mz 25,16.

25 Iz 40,17.



54

xxiv

Kdo bi razumel skrivnosti teh stvaritev Tvojih?

Nad deveto sfero si povzdignil sfero Uma, tempelj pred obličjem, deseto, Gospodu posvečeno.26

54

55

Ta od vsake je vzvišenosti višja.

Misel blizu ji ne more.

Tam je skrivni kraj,

kjer baldahin je Tvoje slave.

Iz srebra resnice si ulil to sfero,

iz zlata umevanja narédil ji prevleko

in s pravice stebri utrdil njeno krožno pot.

Po Tvoji moči obstaja,

želi od Tebe in k Tebi,

in proti Tebi se izteza njeno hrepenenje.27

xxv

Kdo lahko bi se poglóbil v Tvoje misli?

Iz odbleska sfere Uma sijaj duhov narédil si in visoke duše.

To so glasniki Tvoje volje

26 3 Mz 27,32.

27 1 Mz 4,7.



56

in hlapci Tvojega obličja.

V moči so mogočni, bojevniki kraljestva,

v njihovih se rokah suče meč, ki iz njega šviga ogenj;28

svojo opravijo nalogo,

56

57

ko gredo, kamor jih vodi Duh.

Prvinskih so oblik

vsa ta bitja vzvišena,

najsi so zunaj ali znotraj dvora,

pokorna Tvojim so zakonom.

Odhajajo s svetega kraja,

potegnjena iz vira so luči.

Razdeljena po skupinah so

in znamenja zastave

na njih narisal vešči je pisar.

Nekatera poglavarji so,

druga hlapci.

Del je sestavljen iz vojská,

ki hitijo proč in vračajo se,

ne da bi se utrudile ali obnemogle.

Vidijo in niso videna.

28 1 Mz 3,24.



58

Nekatera sestavljajo plameni, druga viharni so vetrovi,

spet druga iz vode so sestavljena in ognja;

prva žarijo,

58

59

druga so preskakujoče iskre,

tretja kometi

in četrta bliski.

In vsaka teh skupin se klanja konjeniku v oblaku mračnem.29

Na svetovja visočini jih prebiva tisoč, tisočev deset; delijo se na straže,

ki se menjajo podnevi in ponoči.

Urejene hvalnice izrekajo in pesmi

v čast Tistega, ki oblečen je v močí.

Vsa trepetajoč, drgetajoč upogibajo koleno in se klanjajo pred Tabo, govoreč: Slavimo Te,

ker si Ti naš Bog.

Ti naš si Gospodar

in mi smo Tvoji sužnji.

Ti naš si Stvarnik

in mi smo Tvoje priče.

29 Ps 48,5.



60

Ti si nas naredil,30

nismo naredili samih sebe.

Mi vsi smo delo Tvojih rok.

60

61

xxvi

Kdo bi prišel do bivališča Tvojega,

saj si nad sfero Uma dvignil prestol svoje slave?

Tam dom je skritosti in veličastva.

Tam skrivnost je in osnova.

Do tja lahko nam služi um, tam pa se ustavi.

A Ti si še nad to povzdignjen veličastno, na prestol svoje si moči se dvignil, in nihče s Teboj ne more se povzpeti.31

xxvii

Kdo bi stóril dela, kakršna so Tvoja?

Pod prestolom veličastva

dušam svojih si pobožnih kraj urédil,

in duhovom čistim bivališče,

ki povezani so v snop življenja.

Ti, ki naveličani so, obnemogli,

30 Ps 100,3.

31 2 Mz 34,3.



62

tu bodo znova našli moč.

Tu vsi bodo počivali, ki izčrpali so svojo silo, in spokojnosti bodo sinovi.

Tu radósti so brez konca in brez mere.

62

63

To je svet, ki bo prišel.

Tu so postaje, zrenja duš,

ki stojijo pri zrcalih zbranih množic,

da zrle bi obraz Gospoda in bile uzrte.

Prebivajo v palači Kralja

in imajo mesto za kraljévo mizo;

uživajo v sladkem sadu doumetja,

ki naklanja Kraljeve sladkosti.

To spokojnost je in dediščina,

ki nima konca v dobroti in lepoti.

Tu med se cedi in mleko – glej, to njen je sad.32

xxviii

Kdo razkril bi Tvoje skrite kraje?

Na višavi si sobane in zakladnice narédil.

Kar se o njih poroča, je osupljivo,

32 4 Mz 13,27.



64

mogočnosti beseda.

V njih hrani se življenje

za čiste in nedolžne.

To so zakladnice rešitve,

64

65

za vse, ki so se spokorili za svoj greh.

A tu zakladnice so tudi ognja, reke žvepla

za nje, ki zavezo so razdrli,

zakladnice, globoka brezna, kjer nikoli njihov ogenj ne ugasne in kamor se bo zgrudil tisti, ki se Gospodu gnusi:33

zakladnice neviht, vrtincev,

slane in zmrzali,

zakladnice toče in ledu, suše in snega,

vročine in povodnji,

megla in dima, pare in oblakov temnih,

mračnosti globoke.

In vse to si pripravil za njih čas,

za sodbo ali za usmiljenje,

kot skalo, da bi opominjal.34

33 Prg 22,14.

34 Hab 1,12.



66

xxix

Kdo dojel bi Tvojo silo?

Iz preobilja veličastva ustvaril čisti si sijaj.

Iz skale skala izklesana,

66

67

iz rudnika čistósti izkopana,

duha modrosti vanjo si položil

in dal si »duša« mu ime.

Izoblikoval si jo s plameni ognja uma,

in ta je v duši kakor žgoči plamen.

Poslal si jo v telo, da bi mu služila in zanj skrbela.

V njem je kakor ogenj, a ga ne sežge.

Kajti iz ognja duše je ustvarjeno telo, potegnjeno iz niča v bit, Gospod je sestopil k njemu v ognju.35

xxx

Kdo do Tvoje bi prišel modrosti?

V dušo si polóžil zmožnost vedeti,

pogreznjena je vanjo;

vednost vir je njene slave.

Tako je vsaka propadljivost brez moči nad njo, 35 2 Mz 19,18.



68

ohranja v svojega se temelja čvrstósti.

To je njeno stanje in skrivnost.

Duša, ki je modra, nikdar ne bo uzrla smrti.

A za greh prejema kazen, ki grenkejša je od smrti.

68

69

Če je čista, bo milosti deležna

in se smejala bo poslednji dan.

Če pa je polna madežev, bo pregnana z jezo, besom in zaničevanjem.

In vse dni, dokler je nečista, bo sedela sama, v ujetništvu, gnana sem ter tja.

Ničesar ne bo se dotaknila, kar je svéto, in v svetišče že ne bo stopila, dokler se dnevi ne dopolnijo očiščenja.36

xxxi

Kdo bi Ti povrnil za vse dobrote Tvoje?

Dušo si postavil v telo, da bi dajala mu življenje, da bi ga poučila, da bi mu dala zreti pot življenja in se tako rešila zla.

Telo iz zemlje si oblikoval

in vanj vdihnil dušo,

naklonil mu duha modrosti,

ki ga od živali loči

36 3 Mz 12,4.



70

in na véliko višavo dviga.

Zaprl si v svoj ga svet

in od zunaj opazuješ, kaj počne, ga zreš,

in najsi skriti hoče Ti kar koli,

70

71

Ti to zaznaš, znotraj ali zunaj.37

xxxii

Kdo skrivnost spoznal bi Tvojih delovanj?

Za telo ustvaril si, kar zanj je nujno, da lahko bi delovalo.

Dal si mu oči, da vidi Tvoja znamenja,

ušesa, da o delih Tvojih strašnih sliši,

misel, da dojame del Tvojih skrivnosti,

usta, da izreka Tvojo hvalo,

jezik, da vsakomur, ki pride, razkriva Tvojo moč, kakor danes delam jaz, Tvoj služabnik, sin Tvoje dekle, da po šibkosti bi svojega jezika naštel vsaj drobec Tvojih visokosti, vse to je Tvojih del le drobec.

A kakšna sila je v njih začetkih,

saj življenje so za tiste, ki odkrivajo jih!38

Vsi, ki so jim poslušni, bodo zaradi njih lahko spoznali Tebe, 37 2 Mz 25,11.

38 Prg 4,22.



72

četudi niso videli obličja Tvojega sijaja.

Kako bi ti, ki niso slišali za Tvojo moč,

lahko razbrali Tvoje boštvo?

Kako Tvoja bi resnica v njihova srca preniknila 72

73

in kako pripravili bi svojo misel, da bi Ti služila?

Zato je Tvoj služabnik našel znova si srce, da bi pred obličjem svojega Boga oznanil drobec vsaj začetkov vseh njegovih hvalnic.

Zaradi tega se morda pregrehe mu spregleda.

S čim si svojemu lahko všeč Gospodu?

Mar ne z začetki?39

xxxiii

Moj Bog,

v zadregi sem, sram me je stopiti pred obličje Tvoje, saj vem: v primeri s Tvojo silo, velikostjo, sta popolni moja revščina in nizkost;

kolikor je močna Tvoja moč,

je šibka moja sila.

Kakršna Tvoja je popolnost,

tako je pomanjkljivo to, kar vem.

39 1 Sam 29,4.



74

Kajti ti si eden.

In Ti živiš,

Ti si močni,

Ti si stalni,

74

75

Ti véliki si,

Ti si modri,

Ti si Bog,

jaz pa le črv in gruda zemlje,

zemlje prah,

posoda, ki je napolnjena z gnusobo,

nem kamen

in minljiva senca,

dih, ki mine in se ne vrne,40

gada strup

pokvarjeno

in neobrezano srce,

vročični prepirljivec,

žanjec ničevosti in prevare,

prevzetnega pogleda,

hitre jeze

40 Ps 78,39.



76

in nečistih ustnic.

Vselej po krivi poti hodim

s hitrimi nogami.

Kdo sem? Kaj moje je življenje?

76

77

Kaj z močjo je mojo? In kaj s pravičnostjo?

Vsi dnevi, ko obstajam, so kakor nič,

in po smrti sem še manj.

Iz niča sem izšel,

v nič se vračam.

A glej: prihajam predte, navzlic postavi,41

s predrznim licem,

nečistih misli,

s pohoto,

ki k svojim se nečistostim obrača,

s poželenjem, ki se stalno veča,

z dušo brez čistósti,

s kalnim srcem,

uničenim in pogubljenim,

z ranjenim telesom,

41 Est 4,16.



78

polnim zalege,42

ki nenehno se množi.

xxxiv

78

79

Moj Bog,

vem, da krivičnosti so moje preštevilne, da bi jih naštel, in da je pregreh preveč, da bi se jih spomnil.

In vendar priklical bom v spomin

kapljico morja,

da bi vsaj nekaj jih priznal.

Morda bom hrušč in butanje valov umíril

in Ti me slišal boš z nebes in mi boš odpustil.43

Zoper postavo Tvojo sem grešil,

Tvoje zapovedi preziral.

Zasramoval sem jih v srcu in z usti.

Govoril sem gnusobno,

deloval sprevrženo, bil sem krivičen,

prevzeten in nasilen,

varal sem,

dájal slab nasvet,

42 4 Mz 11,4.

43 1 Kr 8,34.



80

lagal sem, norčeval se, godrnjal, bil sem upornik, neposlušen, grešil sem,

bil zločinski, stiskal in zatiral sem, bil svojeglav, na Tvojo kazen gledal sem s prezirom, bil brezbožen, 80

81

svoje steze sem uničil,

zablodil s svoje sem poti.

Prestopil Tvoje sem zapovedi in se oddaljil od njih.

Ti pa pravičen si v vsem, kar se mi dogaja,

saj udejanjil si resnico – jaz sem ravnal napáčno.44

xxxv

Moj Bog,

upadejo mi lica, ko spomnim se vsega, s čimer sem Te žalil; za vse dobrote, ki si z njimi me izpolnil, sem Ti povrnil z zlom.

Ti si me ustvaril, ne iz potrebe, ampak le iz milosti, neprisiljen, iz hotenja in ljubezni.

Pred mojim obstojem bila usmiljenja so Tvoja.

Ti si vdihnil vame svojega duha, da bi me ožívil, ko sem vdihnil zrak sveta, me nisi zapustíl, temveč si me vzgójil kot oče potrpljiv

44 Neh 9,33.



82

in kot dojilja néguje rejenca, Ti si na prsih moje matere mi dal gotovost

in me nasitil s svojimi radóstmi.

Ko sem postavil se na noge, si me Ti utrdíl, 82

83

vzel si me v roké in naučil me hoditi.

Poúčil si v modrosti me in nauku,

me rešil vsake žalosti in stiske.

V času, ko se je razdivjala Tvoja jeza, si me skril v senco svoje roke.

Kako številnih stisk oči mi niso videle,

ker si me pred njimi rešil?

Preden zlo prišlo je, si že ozdravil mojo rano in mi nisi dal je niti začutiti.

In v času, ko se nisem varoval nesreče vsake, si me Ti obvaroval.

Ko sem znašel se v čeljustih levov, kočnike zdrobíl si njihovih mladičev in me iz

njih

potegnil.

V bolečini od bolezni, zloveščih, dolgotrajnih, si me milostno ozdravil, in ko hude kazni Tvoje so prišle nad svet, si meča me ubranil in rešil me pred kugo.

Med lakoto si hranil me

in mi do sitega dal jesti.

Ko sem Te užalil, si me vzgajal, kot mož vzgaja sina lastnega.

Ko sem Te klical v stiski, je v Tvojih očeh moja duša bila dragocena in nisi proč

poslal

me

praznih

rok.



84

In še nekaj veličastnejšega vsemu si dodal, naklonil si popolno mi zaupanje: prepričan sem, da si Ti resnični Bog, da resnica Tvoja je postava

in da resnični Tvoji so preroki.

84

85

Nisi tistih mi naklonil deleža, ki se upirajo in dvigajo proti Tebi, niti usode ljudstva nerazumnega, ki skruni Ti ime, ki se norčuje iz postave Tvoje,

ali se bojuje proti hlapcem Tvojim,

ali ima preroke Tvoje za lažnivce.

Ti ljudje na videz so preprosti,

a so v notránjosti zvijačni.

Dušo kažejo, ki je čista in nedolžna,

v njih notranjosti pa je pekoči tur,

kakor posoda, napolnjena z gnusobo,

od zunaj le očiščena z vodami prevare,

a v njej je vse nečisto.45

45 3 Mz 11,33.



86

xxxvi

Za vse Tvoje milosti sem premajhen, za vso resnico, ki svojemu naklanjaš jo služabniku.

Res,

Gospod, moj Bog, Tebe bom hvalil,

kajti Ti si dal mi sveto dušo,

86

87

ki sem s slabimi jo deli onečistil,

z zlim nagnjenjem umazal in oskrunil.

A vem,

ko sem grešil,

ne Tebi, le sebi škodoval sem.

Toda strašno nagnjenje stoji na moji desni

in me skuša.

Ne dovoljuje mi, da bi zadihal

ali se počitka naužil.

Kolikokrat sem bil prepričan, da sem pod dvojno uzdo ga privedel, se trudil z vesli, da bi iz morja poželenj pripéljal ga na suho – a nisem zmogel.

Ono uniči, kar je moj namen,

pokvari, kar mi z ustnic gre.

Načrtovati trudim se preprosto, jasno,

ono pa zapleta v pogubo, zvijačno pleteniči.

Predlagam mir,



88

ono pa hoče vojno,

dokler me ne pretvori v svoj podnožnik

in vojno kri prelije v času mira.

Kako pogosto sem se pripravil,

88

89

da bi z njim se bojeval:

moje bogoslužje in pokora sta bila postavljena kakor vojaški tabor in predse sem postavil tabor Tvojega usmiljenja, da bi mi bil v pomoč.

Rekel sem:

»Če skušnjavec pride nad en tabor in ga uniči, bo drugi tabor cel.«46

In kot sem mislil, se je zgodilo.

Zlo me premagalo je nagnjenje,

zlomilo mi moči

in ni ostalo mi nič več,

le tabor Tvojega usmiljenja.

A vem, da zlo nagnjenje bom z njim premagal.

Tvoje usmiljenje mi bo v pomoč.

Morebiti bom močnejši: udarili bomo po njih in jih pregnali.47

46 1 Mz 32,8.

47 4 Mz 22,6.



90

xxxvii

Blagovoli, o Gospod, moj Bog,

zatreti nagnjenje okrutno,

moje grehe in napake svojemu prikrij obličju.

90

91

Sredi mojih dni me ne iztrgaj,48

doklèr si ne pripravim nujnega

za pot,

doklèr ne oskrbim vsegà

za dan odhoda.

Če ta svet moram zapustiti

tak, kot sem vanj prišel,

in v svoj kraj vrniti se iz njega gol,

tak, kot iz njega sem izšel,

zakaj sem bil ustvarjen?

Sem bil poklican le za to, da videl bi nesrečo?

Bolje zame bi bilo, da bi bil še tam,

kot da sem od tam prišel, da bi svoj greh pomnožil in si povečal krivdo.

Prosim, Bog,

po usmiljenju mi svojem sodi,

ne z jezo, da ne bom zavržen.49

48 Ps 102,25.

49 Jer 10,24.



92

Kajti kaj je človek, da bi mu sodil?

Ubežni dih, kako lahko ga tehtaš?

Če na tehtnico ga položiš,

težak ne bo ne lahek.

92

93

Čemu bi tehtal veter?

Od trenutka, ko bivati začne, je stiskan in ponižan, ranjen, udarjen od Boga, izmučen.

Na začetku pleva je, ki jo veter veje,

in na koncu kakor trs, ki je nošen sem ter tja.

V življenju pa je kakor posušena trava,

preganjan – in Bog je preganjalec.

Od dneva, ko je zapustil matere naročje,

njegova noč je zanj tesnoba in dan njegov le žalost.

Če danes je povišan,

ga požrli jutri bodo črvi.

Pred plevo se umika,

in že ga rani trn.

Če je sit,

postane zloben,

če je lačen,



94

že greši za skorjo kruha.

Da si pridobi bogastvo, koraka hitro,

pozablja smrt, a ta je za njegovim hrbtom.

Ko tesnobo čuti, besede pomnožuje.

94

95

Sládko govori

in z zaobljubami je radodaren,

ko pa zunaj je nevarnosti, besede že prelomi, pozabi svoje zaobljube,

okrepi zapahe si na vratih.

A smrt je v njegovih sobah.

Poveča straže na vseh koncih,

a ta, ki nanj preži, sedi v kamri

in pregrada volka ne ovira,

da na čredo plane.

Človek prihaja – in ne ve zakaj,

veseli se – in ne ve čemú,

živi, ne da bi vedel, kako še dolgo.

V otroštvu

samovoljnosti sledi,

ko pa preganjati začne ga poželenja duh,



96

prizadeva nakopičiti si moč in bogatijo, odide zdoma, da bi vkrcal se na ladje,

lovil v puščavskih krajih,

življenje tvegal v brlogih levov,

96

97

med zvermi pohajkoval.

In ko končno misli, da pomnóžil je bogastvo, da v njegovi roki je mogočnost,

ga v miru presenetil bo plenilec.

Njegove se oči bodo odprle: ničesar ni.

V vsakem hipu mu groze nesreča,

premena in propad,

vsako uro

nesreče,

vsak trenutek

stiska,

dan na dan

strahota.

Če le hip počiva v miru,

nenadoma ga doleti nezgoda.



98

V vojno gre in meč ga rani, ali ga zadene bronast lok,

ali si sledijo žalosti,

ali zalije silno ga vodovje,

98

99

ali zgrabijo bolezni ga, zlovešče, trdovratne, doklèr ni sebi samemu v nadlogo,

in v svojem medu najde gadji strup.

In ko njegova žalost raste,

manjša se njegova slava.

Otroci ga začenjajo zasmehovati

in vladajo mu pridaniči:

še tem, ki so iz njegovih ledij, je v neznosno breme.

Vsi prijatelji se odvrnejo od njega kot od tujca.

Ko pa pride dan usojen in iz svojih dvorov se odpravi v palačo smrti,

iz sence svojih sob

v najgostejšo senco,

zapusti obleke pozlačene in škrlatne,

odene v črve se in molje.

Leže v prah



100

in v svojo vrne se osnovo, iz katere je nastal.

Kdaj bo človek, ki se mu vse to dogaja,

našel spokoritev,

100

101

da bi nečistost svojega oskrunjenja izmil?

Dan je kratek in naloga neizmerna.

Nadzorniki zahtevajo premnogo,

brez potrpljenja so – in mudi se jim.

Čas iz njega se norčuje,

a hišni gospodar priganja.

Zato Te prosim, o moj Bog,

spomni teh nesreč se,

ki človeka doletijo.

In če ravnal slabo sem,

bodi Ti na koncu z mano dober

in ne vračaj mere z mero

možu, ki krivic je zagrešíl brez mere

in bo v svojo smrt odšel, ne da bi kdo obžaloval.50

50 2 Krn 21,20.



102

xxxviii

Moj Bog,

če prevelika moja je krivičnost, da bi jo nosil, kaj stóril boš zaradi svojega velikega Imena?

102

103

In če v Tvoje usmiljenje upati ne smem,

kdo razen Tebe se me bo usmilil?

Čeprav hotél bi me ubiti, bi upal vate;

čeprav hotél zaradi moje bi krivice me kaznovati, bi od Tebe zbežal k Tebi.

Skril pred besom Tvojim bi se v Tvojo senco.

Oklenil bi se resic Tvojega usmiljenja, doklèr se me ne bi usmilil; ne bom Te izpustíl, doklèr me ne blagosloviš.

Spomni se, prosim, iz kakšne gline si me zgnetel in v kakšnih me nesrečah preizkusil,

da me po mojih delih ne obiščeš

in ne nahraniš s sadom mojih del.

Naj Tvoja jeza nad menoj mi dolgo prizanaša in naj moj dan se ne približa, dókler ne pripravim nujnega za povrnitev na svoj kraj; in ne hiti me izgnati z zemlje, saj popotnica je mojih grehov privezana na moje rame.



104

Ko grehe moje boš na tehtnico polóžil, v skodelo drugo moje stiske daj.

Ko se moje zlobe boš spominjal in upora,

se spomni mojih stisk, mojih nesreč.

104

105

Eno proti

drugemu postavi;

spomni se, prosim Te, moj Bog,

kako za dolgo si potisnil me v deželo blodnje in v talilnem loncu me izgnanstva preizkušal, od množice zločinov z ognjem me očistil.

Vem, da si me preizkušal v moje dobro

in me ponižal v zvestobi;

da bi izkazal dobro mi v prihodnosti,

si dal prestati mi te težke preizkušnje.

Zato, moj Bog,

naj v Tebi se zbudi usmiljenje do mene

in naj Tvoja jeza zoper mene se ne razplamti do konca.

Ne povrni mi po mojih delih.

Raje reci angelu uničevalcu: Dovolj je.



106

Kaj je odlika moja, dostojanstvo, da bi Ti iskal moj greh

in krog mene bi postavljal stražo?

Da z mrežo bi lovil me kakor antilopo?

106

107

Večina mojih dni je že minila. Ni jih več.

In tisti, ki ostajajo, se bodo v svoji krivdi dovršili.

Če danes, glej, pred Tvojim sem obličjem,

jutri, ko ozreš se name, več ne bom.

Zakaj bi zdaj umrl?

Naj me použije ta veliki ogenj?

Moj Bog,

nakloni mi pogled dobrote, maloštevilnim, preostalim dnem, Ne preganjaj teh ostankov, ki so preživeli.

Tega, kar je rešeno bilo pred točo mojih stisk, naj ne opustošijo kobilice pregreh.

Saj sem delo Tvojih rok,

in kakšna zate je korist, ko začeli glodati me bodo črvi, da delo Tvojih bo dlani požrto?51

51 Ps 128,2.



108

xxxix

Blagovoli, o Gospod, moj Bog,

se obrniti proti meni v usmiljenju

in me voditi do popolne spokoritve pred obličjem Tvojim, 108

109

za molitev k Tebi mi srce pripravi in pozorno me poslušaj.

S Postavo mi odpri srce

in nakloni mojim mislim strah.

Sprejmi zame dobre odločitve

in preženi proč od mene vsako zlo obsodbo;

ne vpelji me v roké skušnjave,

ne daj mi pasti v sramoto

in me reši vseh zloveščih srečanj.

Dokler poguba ne preide, v svojo skrij me senco,52

z mojimi usti bodi, z mojo mislijo,

in bdi nad mojimi potmi, da ne bom grešil z jezikom.

Spomni se me, ko svojega se ljudstva spomniš in pri graditvi svojega svetišča,

da dobrine videl Tvojih bom izvoljencev.

Očisti me, da bom smel stopiti v Tvoje najsvetejše, ki je uničeno in opustelo,53

52 Ps 57,1.

53 Iz 59,4.



110

da bom svojo srečo našel v njegovem kamenju in prahu, v njegove opustošenosti grudah

– saj znova boš pozidal njegove ruševine.

xl

110

111

Moj Bog,

vem, da vsi, ki Te prosijo za milost,

v svojo se korist sklicujejo na dobra dela, ki hodijo pred njimi, ali na pravične dosežke, ki dvigajo jih predse.

Jaz pa

nimam del:

prazen sem in gol

kot zapuščena trta.

V meni ni ničesar.

Ne pravičnosti in ne kreposti,

ne milosti in ne poštenja,

ne molitve ne moledovanja,

ne nedolžnosti ne vere.

Nimam ne zaslug in ne lastnosti častivrednih, ne češčenja ne pokore.



112

In vendar blagovoli dobrohotno, o

Gospod, naš Bog in Bog naših očetov,

Gospodar vseh svetov,

izkazati mi usmiljenje

112

113

in mi bodi blizu.

Obišči me z rešilnim obiskanjem,

naj mi zasije Tvojega obličja luč

in naj najdem Tvojo milost.

Ne povrni mi po mojih delih

in ne naredi me za norčevski posmeh.

Sredi mojih dni me ne iztrgaj.

Ne skrij obličja pred menoj

in me očisti grehov.

Ne izženi me spred svojega obličja,

daj v časti mi živeti

in sam na koncu sprejmi me s častjo.

V uri, ko s tega mi sveta boš dal oditi,

v miru me privedi k življenju sveta, ki prihaja, in pokliči me v višavo

in daj mi sedež med pobožnimi



114

in med tiste me prištej, ki imajo delež v življenju večnem.

Dostojnega naredi me, da bom sijal v lúči Tvojega obličja.

Daj mi spet življenje

in iz globočin mi zemlje znova daj vziti,

da bom govoril: Hvalim Te, Gospod, ker si se srdil nad mano, a si svoj bes 114

115

pomíril

in

se

me

usmilil,54

Tvoja milost je, Gospod, v vsej dobroti, ki si jo izkazal in boš jo izkazoval do dneva moje smrti.

Po vsem tem pa moram se

zahvaljevati Tebi, slaviti in častiti, poveličevati Tebe.

Slávljen bodi v ustih vseh stvaritev svojih, bodi posvečen v ustih tistih, ki te posvečujejo, kot eden bodi izpovedan v ustih tistih, ki Tvojo enost so spoznali, poveličan bodi v ustih tistih, ki Te poveličujejo, povišan bodi v ustih tistih, ki Te povišujejo, kajti nikogar ni, kot Ti si med bogovi,

moj Gospod, ni del, kakršna so Tvoja.

Naj bodo všečne besede mojih ust

in misel mojega srca pred obličjem Tvojim,

Gospod, Ti moja skala, moj odrešenik.55

54 Iz 12,1.

55 Ps 29,14.

Salomon ibn Gabirol

Krona kraljestva

116

Gorazd Kocijančič

Ibn Gabirolova Krona kraljestva

116

117

Najprej se da reči: če bi bil namen pesmi, da osupi, se njen čas ne bi meril v stoletjih, temveč v dneh in urah in minutah. Nato: velik pesnik ni toliko izumitelj kot opisovalec. Ko so slavili Ibn Šarafa iz Berje, so kar naprej ponavljali, kako si je lahko edinole on zamislil, da zvezde ob svitu počasi padajo kot listje z dreves; če bi bilo to res, bi pomenilo, da je podoba plehka. Podoba, ki jo lahko naredi samo en človek, se ne dotakne nikogar. Na svetu je brezkončno stvari; vsako je mogoče vzporejati s katerokoli drugo. Kdor vzporeja zvezde z listi, ne ravna nič manj poljubno, kot če bi jih vzporejal z ribami ali pticami. Zato pa ni nikogar, ki ne bi vsaj enkrat okusil, da je usoda močna in bedasta, da je nedolžna in hkrati nečloveška. Iz tega občutenja, ki je lahko bežno ali trajno, a se mu ne more nihče izmakniti, je bil napisan Zuhairov stih. Ne more se povedati bolje, kot je bilo takrat povedano. Za povrh pa (in to je nemara bistvo mojega razmišljanja) čas, ki podira palače, stihe bogati… Čas širi prostor stihov, in poznam jih nekaj, ki, kot glasba, pomenijo vse vsem ljudem.

Jorge Luis Borges, Averroesovo iskanje, v: Alef, prev. A. Berger, Ljubljana 1997, str. 77–78.

Averroesove besede v Borgesovi zgodbi nas ne uvedejo le v pokraji-no nastanka Krone kraljestva, oslepljujočo svetlobo, ognjeno, trepetajoče, zlatomodro nebo, v gričevje, ki spominja na judejska pogorja, v orientalsko nizke zvezde, ki se spuščajo nad vinograde – »vsenaokrog se je do obnebja razstirala Španija, v kateri je malo stvari, a se za vsako od njih zdi, da obstaja na bistven in večen način«, beremo nekaj strani

prej –, ampak tudi v danes težko razumljivo poetiko te pesnitve.

Najprej se da reči …

da o Ibn Gabirolu, njenem avtorju, ne vemo prav mnogo.

Po mnenju znanega orientalista Bernarda Lewisa1 se vsi podatki o njegovem življenju skrčijo na obnavljanje in poznejše ugibajoče dopol-118

njevanje dveh kratkih notic.

Prvo je zapisal muslimanski sodobnik judovskega pesnika, Sa‘id (1029–1070). Ta toledski kadi v treh vrsticah svoje knjige Tabaqat al-

-umum ( Kategorije ljudstev), nekakšnega Who is who takratnega is-lamskega sveta, pove, da je Salomon Ibn Gabirol živel v Zaragozi, da je študiral filozofijo, zlasti logiko, in da je bil zelo bistroumen in raz-soden. Nato ga imenuje akhfar, s pridevnikom, ki ga lahko razumemo v različnih pomenih – »strog« ali pa »plašen«, »sramežljiv«. Rokopisna varianta ima namesto tega pridevnika glagol ukhtudira – »umrl je v rosnih letih«. Sa‘id dejansko potem zatrdi, da je Ibn Gabirol odšel s tega sveta kmalu po svojem tridesetem letu, okrog leta 450 hižire, se pravi okrog leta 1058.

Drugo poročilo prihaja izpod peresa pesnika Mojzesa Ibn Ezre (pribl. 1060–1139); najdemo ga v njegovem eseju o hebrejskih pesnikih Španije, naslovljenem Knjiga razprave in spomina. Po tej notici je bilo pravo Ibn Gabirolovo ime Abu Ajub Sulajman in je bil sin Jahja Ibn Gabirola iz Cordobe. Rojen naj bi bil v Malagi – sam ibn Gabirol se v nekaterih pesmih dejansko z akrostihom imenuje ha-Malaki, »Mala-

žan« – in vzgojen v Zaragozi, kjer naj bi živel asketsko in se posvečal filozofskim študijem. Imenovali so ga rabi, a ni nikoli učil – očitno je šlo za nekakšen častni naziv. Iz Ibn Gabirolovih pesmi izvemo, da je kmalu osirotel in bil zato povsem odvisen od mecenov (ne smemo 1 The Kingly Crown by Salomon ibn Gabirol, prevod, uvod, opombe B. Lewis, dodaten uvod in komentar A. L. Gluck, Notre Dame 2003, str. 1–3, z biblio-grafskimi referencami o virih v op. 1 in 3 na str. 9.

pozabiti, da takrat še ni bilo honorarjev za literate). Najprej ga je pod svoje okrilje vzel Jekutiel Ben Izak Ibn Hasan al Mutavakil Ibn Kabrun, judovski mecen, ki je imel visok položaj na arabskem dvoru v Zaragozi; Ibn Gabirol mu je posvetil številne panegirike. Leta 1039 pa so se začeli nemiri: eden izmed vojskovodij je izvedel proti kralju državni udar in Ibn Hasan je bil v političnem vrenju obsojen na smrt. Po tem dogod-118

119

ku se je pesnikov položaj na dvoru razumljivo poslabšal; leta 1045 je zato mesto zapustil. Zanj se je nato zavzel znameniti Samuel ha Nagid (993-1055), vodja španskih Judov, vezir na dvoru berberskih vladarjev v Granadi – to mesto so muslimani imenovali kar »judovsko«, Gernatah al Jahud – in tudi sam izvrsten pesnik. Po Ibn Ezri naj bi Ibn Gabirol umrl na začetku osmega stoletja (petega tisočletja od stvarjenja sveta), se pravi po 1040 po Kr., v Valenciji, kjer naj bi še bil viden njegov grob.2 Po poznejši legendi – očitno judovski – ga je iz zavisti ubil neki arabski pesnik in ga zakopal pod figovec, vendar je ta naslednje leto tako obilno obrodil, da je pritegnil pozornost. Tako so odkrili truplo in morilca (to legendo je upesnil tudi Heinrich Heine; prim. pesem Judah Ben Halevy v njegovi zbirki Romanzero).

Čas, v katerem je živel Ibn Gabirol, velja za eno najsrečnejših obdo-bij judovstva. Liberalna in tolerantna dinastija Umajadov se je v svojem administrativnem delovanju opirala na Jude; simbioza muslimanske in judovske ustvarjalnosti je omogočila nepresežen razcvet kulture.

Tudi na širšem območju dal al-islama je bil to trenutek duhovnega kipenja. Ibn Gabirolov sodobnik – in duhovni sorodnik – je bil per-zijski novoplatonik Avicenna (arab. Ibn Sina, pribl. 980 – 1037 po Kr.

2 Če torej skušamo povzeti negotove podatke obeh notic, je bil pesnik rojen v Malagi med letoma 1020 in 1035 (verjetnejši je prvi datum), nekaj časa je živel v Zaragozi in umrl med letoma 1058 in 1070 (spet je verjetnejši prvi datum, čeprav v zadnjem času R. Loewe argumentira za drugega; prim. Ibn Gabirol, London 1989, str. 23). Nekateri poznejši avtorji domnevajo, da je umrl v Ocañi, 50 km od Toleda.

). Po vsem Bližnjem Vzhodu je zvenela tudi visoka poezija; Perzijec Umar Ibn Hajam se je rodil približno v času Ibn Gabirolove smrti.

A vse seveda ni bilo tako idilično multi-kulti, kot se nam zdi danes.

Mavrski Andaluziji so grozila španska krščanska kraljestva na severu, tudi sami Berberi in Arabci so bili stalno v sporih: spletke, obsodbe, mučenja in upori, izdaje in pokoli so bili nekaj vsakdanjega. Znane so besede nekega kalifa, da v petdesetih letih svoje vladavine ni nikoli 120

preživel niti meseca, ki ga ne bi skalila družbeni nemir ali bolezen.

Čeprav Ibn Gabirol verjetno ni doživel pogroma, ko so muslimani leta 1066 v Granadi pobili 4000 Judov, je bil priča propadu Umajadov in izginotju kalifata.

Usoda je pesnika tepla tudi zasebno. Že v mladosti je bil bolehen, kakor izvemo iz njegovih pesmi; nekateri domnevajo, da je trpel za ko-

žno tuberkulozo (verjetno tudi zato v Kroni kraljestva srečamo mnogo navedkov iz Joba – Lewis jih je naštel sedemnajst, več kot iz katere koli druge svetopisemske knjige z izjemo Psalmov). Kolikor vemo, se ni poročil in ni imel otrok, kar je med Judi veljalo vsaj za čudno: »Kdor se ne ženi, je podoben morilcu,« pravi njihovo izročilo, »saj zaradi njega Šekina, Božja navzočnost, zapušča Izrael.«

Osirotelost torej, osamljenost, odvisnost od denarja drugih, bolezen.

Ta Jud je vedel, kaj je trpljenje. Kot je zapisal največji sodobni hebrejski pesnik Jehuda Amihaj v čudoviti pesmi Ibn Gabirol: Včasih gnoj,

Včasih poezija –

A vedno se nekaj izloči,

Vedno bolečina.

Moj oče je bil drevo v sadovnjaku očetov, Pokrit z zelenim mahom.

O vdove mesa, sirote krvi,

Moram zbežati.

Oči, ostre kot odpirači za konzerve,

So odprle težke skrivnosti.

Toda skozi rano v mojih prsih

Kuka Bog v vesolje.

120

121

Jaz sem vrata

V njegovo stanovanje.3

Bolečina pa ni uklonila Ibn Gabirolovega ponosa. Svojim sodob-nikom – tudi someščanom in zlasti Arabcem, o katerih pravi, da so

»požrešne zveri, ki vse raztrgajo in razgrizejo« – v pesmih ni prizanašal s satiro, zato je veljal za domišljavega in brezčutnega, vzvišenega in neprilagodljivega. »Njegova jezljivost je neukrotljivo in z nebrzdanim nasiljem vladala nad njegovim razumom,« je zapisal Mojzes ben Ezra.4

Če bi bil namen pesmi, da osupi, se njen čas ne bi meril v stoletjih, temveč v dneh in urah in minutah …

Ostaja nam torej predvsem poezija, katere čas se meri v stoletjih.

Ibn Gabirolovo pesniško delo – ohranilo se je več kot štiristo pesmi in še vedno odkrivajo nove – se navadno deli na »svetno« in »religiozno«, pri čemer je ta delitev malce posiljena, saj tudi mnogo svetnih pesmi uokvirja molitveni nagovor Stvarniku.5 Njegov jezik v poeziji je brez 3 Jehuda Amihaj, Ura milosti, prev. U. Zupan, Ljubljana 1999.

4 Salomon ibn Gabirol, La couronne royale (Kether malcouth), uvod, prevod in opombe P. Vuillaud, Pariz 1953, str. 28.

5 Prim. R. Loewe, Ibn Gabirol, London 1989, str. 54: Konvencionalna razdelitev Ibn Gabirolove poezije napačno predstavlja pomen kategorij qodeš in hol, ki v judovski misli nista zoperstavljeni, temveč komplementarni. Loewe se zato odloča za oznaki »družbena/družabna« ( social) in »bogoslužna« ( liturgical) poezija.

izjeme hebrejščina, ki je bila za Jude kljub temu, da so govorili in pisali arabsko, svet, celo zakramentalen jezik; kako jo je cenil sam pesnik, lahko vidimo iz verzificirane hebrejske slovnice v štiristo verzih (ohranilo se jih je le sto) Šir besod dikduk sefat kodeš; to pesnitev, znano tudi kot Anaq ( Velikan), je napisal že pri devetnajstih letih.

V svetnih pesmih, ki se metrično strogo podrejajo tujim, skrajno zapletenim arabskim pesniškim vzorcem,6 srečamo znane topose te-122

danje poezije: opevata se vino in ljubezen, toži se nad minljivostjo in ničevostjo sveta, hvalijo se meceni in v sarkastični polemiki smešijo sovražniki. Ob vsej konvencionalni tematiki pa je ta poezija, ki je vse do najdbe kairske genize potonila v pozabo,7 pomenila pomemben prelom, saj je v njej izpričano nadvse živo osebno občutje.

6 Asimilacijo judovske metrike arabski, ki jo je začel v desetem stoletju Dunaš Ibn Labrat, je privedel do vrhunca prav Ibn Gabirol.

7 V tej zakladnici dokumentov so namreč preučevalci prvič našli potrdilo za domnevo, da je včasih obstajal popoln diwan Ibn Gabirolovih svetnih pesmi.

V devetnajstem stoletju so jih skušali zbrati iz različnih rokopisov knjižnic v Oxfordu, Parmi, Dunaju, St. Peterburgu in drugod. Naposled pa se je v Iraku skoraj čudežno našel celovit rokopis skoraj popolnih diwanov Ibn Gabirola in Mojzesa Ibn Ezre, Jehuda Halevija in Todrosa Abulafie, ki jim je bil dodan izbor manj znanih judovskih pesnikov Španije, Provanse in Bližnjega Vzhoda.

Prim. dramatično poročilo o najdbi v eseju P. Cola, Solomon ibn Gabirol: An Andalusian alphabet, v: Selected Poems of Solomon Ibn Gabirol, Princeton: Princeton University Press 2001, str. 9sl.





Velika samozavest je vidna že v Ibn Gabirolovi znameniti mla dostni pesmi Ani hasar, »Knez sem«:

122

123

Knez sem in pesem je moj suženj.

Kinor sem za vse kneze in dvorske glasbenike.

Moja pesem je kot krona kraljev,

kot turban na vezirskih glavah.

Glej, šestnajst let imam

– a moje je srce v njih,

kot bi jih štelo osemdeset.

V zrelih svetnih pesmih se ta hipertrofirani jaz počasi umika in izginja v prosojnost izginjajočega opazovalca, npr. v pesmi ‚Avej šeha-kim, »Nevihtni oblaki«:

Nevihtni oblaki so se spustili kakor biki.

Zima se je jezila. Njen obraz je potemnel in severni vetrovi so oblake pregnali kot šelestečo volno.

Bili so kot pomorski kapitan, ki piha v rog.

Otroci nevihte so počrneli v gosti megli (in jutranje zvezde so izginile v svojem sijaju).

124

Potem jih je sonce s krili pometalo

po obličju zemlje, dokler se niso pretrgali.

Kako so se umirili, kako so lebdeli nad polji in se vrnili lahki kakor orli,

sledeč svojim potem.

Veter je zvijal listje plohe

in oblaki so bili razrezani v niti, ki so se spuščale v Šeol –

napojile so žejne njive in brazde pripravile na setev.

Na gričih so se razodele skrite trave

kakor skrivnosti, ki jih človek pozna, a dolgo zamolčuje: Oblaki so jokali vso zimo, dokler se življenje na polju ni nenadoma spet dotaknílo suhega drevja.

Iz opazovanja se v »pesmih nravnih nasvetov« (kot jih je poime-noval španski prevajalec Ibn Gabirola Maria José Cano) vedno znova rojeva contemptus mundi:

.iIrugaT rEš#yAB iIrugô iňOkIš / ? iIrugaT hAmu iIšOfń iId#jOfIT hAm

? iIrutaT ,har#Y%s hîň#Y ,hńay / FakOč çal hanAxOq leveT havOšOjEg MIy

.iIrusaT y%lô çיִńed#y einOOOOfIl / iIvOšeT iIč Nayô hŇay ç%l#hem vox

.iIrušaT Aiz#y çAtELUYOf rAkOžOú / iIrOOzaYeT iIrOzńIT šonWyem MIy

.iIrucaT xeYOm MIy çedîOB l%pIT / y%l#h .racOvIm riIYOč çešOfń tó#yAT MIy

! iIruY ,çetiIr#Jey šeQAvOl iIruY / ! hal#jń hamad#yah vErEqOb çal Niey

Zakaj si prestrašena

Zakaj si prestrašena in polna groze, moja duša?

Bodi tiho in prebivaj, kjer prebivaš.

Če svet ti je droben kakor dlan,

kam neki skušaš priti, izmučena od viharjev?

124

125

Bolje kot da hodiš sem ter tja,

je sedeti pred Gospodovim obličjem, ne da bi odšla drugam; če pa se odmakneš od ljudi, boš deležna pomoči in za svoje delo gotovo ugledala plačilo.

Četudi bi bila želja tvoje duše kot utrjeno mesto, bo sčasoma padla v tvoje roke.

Na tej zemlji nimaš deleža –

zato se zbudi in išči onstran, ki prihaja.

Zbudi se.

V svoji religiozni poeziji se Ibn Gabirol opira na biblično in staro judovsko tradicijo, vendar izročilo liturgičnih napevov, ki so pretežno le verzificirani midraši, razklenja v novo sporočilnost. Že pri šestnajstih letih je napisal ’Azaharoth, verzni katalog šeststotrinajstih zapovedi, ki so temelj judovske pobožnosti.8 Ohranilo se je več kot sto njegovih pijutim (liturgičnih pesmi) in selihot (spokornih pesmi). Odvrnitev od sveta, ki jo upesnjuje že »svetna« poezija, v njih postane vdana po-božnost, ki oscilira med nadosebnostjo liturgične hvalnice in osebno pobožnostjo, kakršna se npr. kaže v tej značilni pesmi: 8 V sefardskih skupnostih se pesnitev še vedno bere med binkoštnim bogosluž-

jem ( Šavu‘oth).





126

Iščem te zarana

Iščem Te zarana, moja skala, moje zatočišče, častim Te zjutraj in zvečer.

Pred Tvojo neizmernost

se postavim zmeden

in prestrašen, saj Tvoj pogled

vidi vse misli mojega srca.

Le kaj bi lahko ustvarili srce

in jezik in moč duha v meni,

da zate bi bilo primerno?

A glej, človekova te pesem umilosti.

Zato Te bom slavil,

dokler se v meni giblje Božji dih.

Pesniku vsaka razsežnost bivanja postane spodbuda za hvalnico, kakor priznava v pesmi Šeloša nosedu jahad:

Troje se zedinja mi v očeh, da vedno se ohrani Tvoj spomin pred mano: Tvoje nebo, ki me spomni na Ime

in je zame zvesta priča;

kraj, kjer prebivam, ki zbudi mi misel

na roko, ki je razprostrla zemljo pod menoj; 126

127

premišljevanje mojega srca, ko se ozrem v notranjost -

vedno Gospoda blagoslavljaj, moja duša.

In vendar je judovska skupnost tej novi duhovni poeziji sprva nasprotovala in je ni hotela vključiti v uradno bogoslužje. Šele postopoma so Ibn Gabirolove pesmi tudi za bralce zažarevale v svoji pravi lepoti.

Številne so postale del molitvenikov – zlasti španskih, a tudi nemških in romunskih Judov ter celo karaitov.

Stoletje po pesnikovi smrti je Mojzes Ibn Ezra v že omenjenem eseju zapisal:

Ibn Gabirol je bil veščak, ki je dosegel popolnost v rabi jezika –

nekdo, ki je dosegel mojstrstvo v tem, kar je namen vse poezije

… Njegova obravnava metafizičnih problemov spominja na poznejšo muslimansko poezijo in mu je prislužila sloves gospodarja jezika in kralja poezije … Kdor koli intenzivno preučuje njegovo pesništvo … se nauči ceniti moč njegovih aluzij na Toro in telo rabinske tradicije.9

Al Harizi (1165–1225) mu je naklonil še večjo hvalo: Ibn Gabirol je dal dehteti sladki dišavi pesmi, kakršne ni nikoli ustvaril noben pesnik pred njim niti za njim. Pesniki, ki so mu sledili, so se ga trudili posnemati, vendar niso mogli doseči niti 9 Nav. po Salomon ibn Gabirol, A Crown for the King, prev. D. R. Slavitt, New York/Oxford 1998, str. X.

prahu njegovih nog, tako kar zadeva moč njegovih figur kot silo njegovih besed.10

Krona kraljestva je najpomembnejša izmed Ibn Gabirolovih religio-znih pesmi. Danes »po splošnem soglasju velja za največjo hebrejsko religiozno pesnitev srednjega veka in eno najpomembnejših del hebrejske literature od dokončanja Stare zaveze« (Bernard Lewis). Čeprav tudi 128

sama dolgo časa ni dobila mesta v liturgiji, kakor dokazuje več španskih rokopisov liturgije iz obdobja pred izgonom Judov, je bila naposled vključena v najslovesnejše sinagogalno bogoslužje, ki se opravlja na spravni dan, jom kipur, se pravi med vsakoletno izpostavitvijo judovske skupnosti pred Boga v postu in pokori. Po sefardskem izročilu se bere po bogoslužju zvečer ali pred jutranjo liturgijo.

Krono kraljestva lahko razčlenimo na več načinov.

Nekateri razlagalci v njej vidijo osnovno dvodelno zgradbo: prvi del naj bi bila hvalnica Boga (kitice 1–32), drugi izpoved in prošnja za milost (kitice 32–40); ta dva dela naj bi bila vklenjena v kratek exordium in sklepno hvalnico. Drugi v pesnitvi prepoznavajo osnovno tridelno strukturo. Pesnik v prvih devetih kiticah slavi Boga, njegovo nedou-mljivost in obstoj, enost in večnost, večno slavo in stvariteljsko moč.

V drugem delu, od desete do dvaintridesete kitice, slavi sámo stvar-stvo, v katerem se razkriva Bog, ki je po sebi nedoumljiv. Pri tem se Ibn Gabirol navezuje na znanost svojega časa (zlasti astronomijo, ki je tedaj pogosto vključevala tudi astrologijo) in želi v planetih in njihovih vplivih na človeški svet prepoznati znamenja Božjega veličastva (podobno kot so že biblični pesniki prevzemali himne Egipčanov in Kanaancev in jih spreminjali v poezijo Božje hvale).11 Tretji del (kitice 33–40) sestavlja osebna molitev, v kateri pesnik razkriva brezna človeške duše, izpoveduje svojo grešnost in nemoč na poti do Boga 10 Salomon ibn Gabirol: La couronne royale (Kether malcouth), str. 15.

11 Prim. npr. Ps 19, ki je verjetno preoblikovanje kanaanske himne soncu, in Ps 104, ki izhaja iz egipčanske hvalnice pobožanstvenega kralja-faraona.

ter razgalja svoje »zlo nagnjenje« ( jecer hara), ki ga lahko porazi le Božje usmiljenje. Nedoumljivo Božanstvo, ki povsem obvladuje kozmos, se razkrije kot osebni Bog prav v največji intimnosti molit venega doživetja. D. R. Slavitt12 opozarja na vzporednico z velikim hasidom, rebbejem Nahmanom iz Breslava, ki je osem stoletij pozneje učil, da strtost srca odpira vrata do Večnega, in v hrepenenju človeka po Bogu 128

129

prepoznal hrepenenje Boga samega po človeku. Če se Bog v naravi razodeva v njenem ambivalentnem veličastvu, se v zadnjem delu pesnitve razkriva ravno v molilčevi grešnosti in nemoči. Ibn Gabirol se tu odpove prvi osebi množine, liturgičnemu »mi« verujočega občestva, in vztraja pri radikalno osamljenem jazu: molitev v samoti in individu-alnosti postane univerzalna. Vsi smo enaki, vsi se lahko prepoznamo v teh ostrih krikih, iskrenem in prepričljivem ihtenju. Vedno pa sta mogoča spokoritev in izlitje nedoumljive Božje milosti: Božja jeza se tako spremeni v tolažbo. Šele radikalna iskrenost človeka očisti in mu omogoči, da hvalnico, s katero se je pesnitev začela, primerno konča.

Zadnji verz pesnitve je navedek devetnajstega psalma, s katerim se kon-

ča tudi znamenita judovska molitev Šmone Esre, »Osemnajst prošenj«.

Vsaka delitev pesnitve je seveda provizorična: njeni deli se med seboj prepletajo in navzkrižno osvetljujejo. Na to opozarja že sam naslov pesnitve, ki izvira iz Esterine knjige 2,17. Po P. Vuil audu podoba krone evocira krožno strukturo – »enost in večnost, ki ju oznanja Ibn Gabirolova pesnitev, nimata ne začetka ne konca«.13 Ravno izkušnja Božjega veličastva, s katero se pesnitev začenja, lahko v molilcu-hvalilcu zbudi občutek lastne grešnosti in nehvaležnosti ob očitnosti Božje dobrote v stvarstvu, obenem pa mu razkritje Veličastva omogoči izhod iz izkušnje lastne ničnosti in pogum, da na Boga naslovi končno prošnjo za milost in usmiljenje.

Nato: velik pesnik ni toliko izumitelj kot opisovalec. Podoba, ki jo 12 Nav. d., str. ix.

13 Salomon ibn Gabirol, La couronne royale (Kether malcouth), str. 14.

lahko naredi samo en človek, se ne dotakne nikogar. … Na svetu je brezkončno stvari; vsako je mogoče vzporejati s katerokoli drugo.

Kdor vzporeja zvezde z listi, ne ravna nič manj poljubno, kot če bi jih vzporejal z ribami ali pticami ...

Kakšne so značilnosti jezika v pesnitvi? Vsekakor ta pesnik ni izumitelj. Ne ker tega ne bi zmogel – njegovo obvladovanje jezika je fasci-130

nantno in danes pravzaprav tako težko najdljivo kot veščina krasilcev andaluzijskih mošej – , ampak tega noče. Takoj opazimo, da se hote navezuje na tradicijo, zlasti na psalme in modrostno svetopisemsko književnost; več podobnosti zaznamo tudi s kumransko himniko. V

času, ko velja kot odlika pesniškega ustvarjanja novost izraza za vsako ceno, težko cenimo pesnjenje, ki ima namen po svoje povedati že izrečeno – in to pogosto prav z besedami, ki so bile uporabljene že nekoč. Včasih je bilo drugače. Tudi zahodno izročilo pozna cento, ko-laž citatov iz klasične pesniške avtoritete, ki jih je pesnik uporabil za novo pesem. Na krščanskem Vzhodu najdemo podobno rabo izročila v ustvarjanju »novega« npr. v delu Christòs páschon, ki so ga pripisovali sv. Gregorju iz Nazianza: v njem so citati iz grških tragikov spleteni v poročilo o Kristusovem trpljenju. Toda v Andaluziji enajstega stoletja je tovrstna poetika smrtno resne igre z izročenim dosegla vrh. V Kroni kraljestva srečamo nadvse pogoste citate in namige ( remasim) na hebrejsko Biblijo, pri čemer se Ibn Gabirolova aluzivnost – za razliko od posvetnih centonov ali transpozicij antične književnosti v religiozno vsebino – opira na judovsko prepričanje o neizčrpnosti svetopisem-skega pomena. »Vsak človek ima svojo Toro«, pravi judovski izrek; sefardska hebrejska poezija je očitno tu tudi zato, da pokaže njegovo resnico. Krona kraljestva izrablja mnogopomenskost najbolj obskur-nih bibličnih hápax legómena. Na delu je poetika pomenotvornosti, ki skoraj ne potrebuje besedotvornosti. Svetopisemski navedki so pogosto ezoterično obrnjeni v povsem nove pomene; za oceno njene inovativ-

nosti je dovolj primerjati sklepne verze kitic (ti so praviloma dobesedni navedki iz Biblije) z njihovim prvotnim kontekstom.

Ta pesnik ni izumitelj – in to noče biti – tudi na dosti globlji ravni.

Njegove prispodobe namreč niso iznajdbe, ampak pletejo mrežo, ki ima po njegovem prepričanju svoj vzorec v samem tkanju realnega. Zakaj je torej Keter malhut »velika« oziroma – z Borgesom rečeno – »ne-130

131

poljubna« pesnitev? Odgovor je preprost. Pesnik v njej izreka resnico sveta, ker upesnjuje stvari take, kot so. Globinsko opisuje. Zarisuje uzrto resnico človeške usode. In Keter malhut je »večja« – še manj poljubna

– od drugih Ibn Gabirolovih pesmi, ker se v njej izreka temeljni okvir, znotraj katerega ni možno le njegovo pesnjenje, ampak kakršno koli resnično pesnjenje sploh.

Take trditve seveda sodobnega bralca, navajenega na sekularno polje

»čiste literature«, spravijo v zadrego. Kako lahko molitveni nagovor izreka resnico sveta? Kako lahko očituje človekov položaj v njem? Ali ni vera, ki jo predpostavlja tak molitveni nagovor, vedno nekaj povsem partikularnega, v judovskem primeru vezanega na kontingenco dežele in ljudstva, religije in običaja? Nekaj v najboljšem primeru etnološko ali literarnozgodovinsko zanimivega? Gabirol se s tem ne bi strinjal.

Preden njegovo molitveno pesniško lego z distanco označimo kot stvar poljubne opcije, mu moramo prisluhniti tudi kot mislecu: Durch Ge-danken glänzt Gabirol / Und gefällt zumeist dem Denker (»Po misli sije Gabirol/in zlasti mislecu ugaja«), pravi Heinrich Heine.

Seveda spremna beseda k pesnitvi ni pravo mesto, da bi obnavlja-li Ibn Gabirolov zapleteni filozofski sistem,14 želel pa bi opozoriti na njegovo osnovno strukturo in zavezujočnost, ki je v temelju povezana z njegovo pesniško-religiozno držo. Srečo imamo, da nam te drže ni treba rekonstruirati le na podlagi poezije, ampak se lahko pri tem 14 V slovenščini je povzetek tega sistema dostopen v knjigi G. Vajde, Judovska srednjeveška misel, prev. V. Snoj, Celje 2001.

opremo na Ibn Gabirolov filozofski magnum opus: ozadje Krone kraljestva namreč lahko razberemo v razpravi, ki nosi naslov Vir življenja; 15

napisana je bila v arabščini, a se je ohranila le v latinskem prevodu iz dvanajstega stoletja z naslovom Fons Vitae. Okrog leta 1150 ga je naročil toledski nadškof, delo pa je opravil spreobrnjeni Jud Janez Sevillski s pomočjo arhidiakona Dominga Gundisalvija.16 Šele leta 1846 ga je na podlagi hebrejskega izvlečka, ki ga je z naslovom Mekor hajim pripra-132

vil Šem Tov Falaquera, kot Ibn Gabirolovo delo identificiral Salomon Munk v Literaturblatt des Orients. Delo je bilo vplivno – in kontrover-zno tudi na krščanskem Zahodu. Tu so njegovega avtorja poznali pod 15 Po mnenju Raphaela Loeweja je Vir življenja nekakšna predštudija za Krono kraljestva, prim. Ibn Gabirol, London 1989, str. 35. Ibn Gabirol je sicer, kot trdi v neki svoji pesmi, napisal dvajset knjig, vendar sta se poleg tega filozof-skega spisa ohranili le dve. Še v Zaragozi je napisal etični spis Oplemenitev lastnosti (ali kakovosti) duše ( Kitab islah al-akhlaq). Delo je tako kot vsi njegovi teoretski traktati napisano v arabščini, a ga je v hebrejščino že leta 1167

pod naslovom Tikun midot hanefeš prevedel Juda Ibn Tibon (danes ga lahko beremo tudi v angleškem prevodu Stephena S. Wisea: The Improvement of the Moral Qualities, prev., New York: Columbia University Oriental Series, 1901). V arabskem besedilu skoraj ne najdemo bibličnih citatov, saj gre za čisto filozofsko, fiziološko-karakterološko razpravo – napotek za vzgojo petih čutov in vodilo pri ravnanju s štirimi telesnimi sokovi antične medicine. Avtorstvo zbirke sentenc Izbor biserov (arab. Muhktar al-jawahir – tudi to knjigo je Ibn Tibon prevedel v hebrejščino kot Mivšar Pninim in so jo v šestnajstem stoletju prevedli v latinščino) je sporno; v njej se v štiriinšestdesetih poglavjih prepletajo grški, arabski in rabinski modrostni izreki in pregovori.

16 V nadaljevanju jo navajam po izdaji Clemensa Bäumkerja, Münster 1895, FV

II, 20, str. 76 (ta izdaja je v elektronski obliki dostopna na medmrežnem naslovu www.archive.org). Delo je sicer dostopno tudi v sodobnem francoskem (v: Schlanger 1968), nemškem in španskem prevodu: Salomon ibn Gabirol: Die Lebensquel e, izd., prevod in uvod S. Gehlhaar in L. Orm, Cuxhaven 1989

(= Studientexte Philosophie, 3); Shelomo ibn Gabirol, La Fuente de la Vida (Fons Vitae), prev. Federico de Castro y Fernandez, revizija Carlos del Valle, Barcelona 1987.

imeni Avicebron, Avicebrol, Avicembron, Albenzubron ali Avencebrol (podobno kot so Ibn Rušda prekrstili v Averroesa in Ibn Sino v Avi-ceno). Precej nenaklonjeni so mu bili aristoteliki, npr. Albert Veliki17

in Tomaž Akvinski,18 medtem ko so se frančiškani, npr. Duns Scotus, nad njegovimi tezami večinoma navduševali. Guil aume d’ Auvergne, pariški škof in teolog, je imel avtorja dela (ki ga sam sicer imenuje Fons 132

133

sapientiae, »Vir modrosti«) za Arabca, ki je bil očitno kristjan.

Ob branju Izvira življenja vidimo, da običajne oznake Krone kraljestva – »novoplatonska didaktična pesnitev« , » religiozna molitvena pesnitev«, »vrh hebrejske srednjeveške lirike«19 – zavajajo zato, ker Ibn Gabirol pesni iz globlje enotnosti poezije, mišljenja in vere. Osebni Bog, s katerim molilec stoji v živem odnosu prav prek molitve in njenega po-etskega zapisa, ni le stvar vere in verskega izročila, temveč tudi miselne nujnosti, očitnosti uvida. Pesnjenje kot táko je zato misel in molitev obenem: iz njiju izvira in k njima mora voditi, če naj bo resnično. Pesniške podobe so tako molitveni kriki in filozofske metafore. To se pokaže na številnih mestih Krone kraljestva; na podobe te pesnitve se lahko zato odzovemo neposredno, lahko pa za njimi slutimo teoretski substrat.

Ibn Gabirol v svoji filozofski knjigi uporablja – tako kot vsa srednjeveška islamska filozofija – aristotelske in novoplatonske kategorije,20

vendar jih zaobrne v novo smer. Kritično mišljenje je po njegovem 17 Prim. njegovo delo Liber de causis et processu universitatis.

18 Prim. njegov Opusculum xv, pogl. 7.

19 Salomo Ibn Gabirol, Krone des Königtums. Keter malhut, izd. E. Goodman-

-Thau in C. Schulte, uvod, prevod in komentar C. Correll, pogovor K. E. Grö-

ziner, Berlin 1994, str. 7.

20 Združevanje aristotelske in novoplatonske filozofije se je razmahnilo zlasti z aleksandrijskimi komentatorji Aristotela. V srednjem veku sta bila najbolj vplivna Temistij s komentarjem Metafizike Lambda (prevedenim v arabščino v devetem stoletju, v hebrejščino v trinajstem in v latinščino v šestnajstem stoletju) in psevdonimni spis Aristotelova teologija (ki je v osnovi izvleček iz Proklovih Prvin bogoslovja).

prepričanju (ki je značilno za sefardsko judovsko sploh) Božji dar in nikoli ne more biti v nasprotju z vero. Bog komunicira s človeštvom tudi prek razumske zmožnosti, zato »glas razuma ni razumljen le kot naravna človeška zmožnost, temveč v določenem pomenu tudi kot Božji glas«.21 V Fons vitae tako ne najdemo nobenih referenc na judovsko, partikularno religiozno izročilo;22 v tej askezi Ibn Gabirol spominja na svojega velikega duhovnega naslednika Spinozo.

134

Čisti umski uvid se začenja pri sebi. Pri očitnosti sebe. Prva naloga misli je po Ibn Gabirolu samospoznanje. Človek je mikrokozmos. Ta sestoji iz telesa in tridelne duše (racionalne, animalne in vegetativne), vendar to ni vse. Iz sfere inteligibilnega vanj prihaja intelekt, um, ki je povsem neodvisen od telesa. Duša omogoča stik uma in telesa, pri čemer ji pomaga še vitalni spiritus, duh, ki ima svoj sedež v krvi. Ker je človek podoba vsega kozmosa – ali je ves kozmos njegova podoba –, lahko s svojim samospoznanjem doseže spoznanje totalitete: Spoznanje, po katerem mora človek posebej stremeti, je spoznanje samega sebe. Kajti prek njega spozna vse, kar je zunaj njega.23

V tem spoznanju se človek prek dojetja svojega ustroja vzpenja k spoznanju strukture vesolja – in se realno povezuje s kozmičnimi ontološkimi strukturami. V samospoznavajočem vzponu se mu razpira skrivnost zgradbe sveta:

Učenec: Kaj je smoter ( causa finalis) človeškega življenja?

Učitelj: To, da se njegova duša oklene višjega sveta, kajti tako se oba (duša in telo) dvigneta k tistemu, kar jima je podobno.

21 Prim.

The Kingly Crown, str. xii in 18.

22 Zato je npr. A. Altmann lahko pokazal na vrsto vzporednic med Ibn Gabirolovo mislijo in sistemom genialnega irskega meniha, Janeza Skota Eriugene; prim.

Problems of Research in Jewish Neo-platonism, v: Tarbiz, zv. 27 (1958), str. 506.

23 FV I,2.

Učenec: Kako pa prideta do tega?

Učitelj: Prek spoznanja in dejanja. Kajti duša se z zgornjim sve-tom povezuje prek spoznanja in dejanja. Spoznanje vodi k dejanju in dejanje drži dušo proč od tistega, kar je njeno nasprotje, in tistega, kar jo uničuje, ter je vodi nazaj k njeni naravi in bitnosti ( substantia). Na kratko: Spoznanje in dejanje osvobajata dušo 134

135

ujetništva v naravi in jo očiščujeta od njenih umazanij in mrač-

nosti. In potem se duša vrne nazaj v zgornji svet.24

Seveda zgodba v življenju ni tako preprosta – redko kateri pesnik opeva človeško izgubljenost, grešnost in šibkost s tako neizprosno is-krenostjo kot Ibn Gabirol. Vendar je pomembno vedeti za cilj plovbe.

In njen cilj je tudi smoter prave poezije, tega spleta »spoznanja in dejanja«. Beseda, pesniška beseda namreč vedno izreka formo stvari. Zato nas ne sme presenetiti, da je nauk o obliki v središču ibn Gabirolove filozofske misli. Vse čutno zaznavne stvari so sestavljene iz oblike in snovi – Gabirol ne dvomi o osnovnem načelu Aristotelovega hilemor-fizma (in to prepričanje je vidno tudi v Kroni kraljestva: Jesod – temelj, osnova – in Sod – skrivnost –, ki vedno znova zazvenita v njej, obenem pomenita »materijo« in »formo« …). Vendar se takoj pokaže pomembna razlika v razmerju do izročila. Po Ibn Gabirolovem nauku namreč načelo, da se vse vzpostavi z združitvijo oblike in materije, velja tudi za inteligibilne, zgolj umevanju dostopne resničnosti, ki se nam kažejo v samospoznanju.25 Snov, ki izhaja iz Božanstva, pri tem ni materija v pomenu snovi, iz katere so tvorjene stvari našega sveta; gre le za njeno možnost, za potencialnost realno ustvarjene snovi v Božjem 24 FV I, 2, str. 4.

25 V ozadju nauka o duhovni snovi (materiji, ki je skupna vsem bitjem razen Počelu vsega) sta srednjeplatonska in novoplatonska tradicija (Filon, Plotin, Porfirij in Proklos), ki so jo v srednjem veku povzemali psevdo-empedoklovski traktati; med muslimani jo je zagovarjal zlasti Ibn Masara (883–931). Prim.

The Kingly Crown, str. 7.

védenju.26 Snov se včasih imenuje (Božji) »prestol«. To je prispodoba, ki jo srečamo tudi v Kroni kraljestva: »zatorej se govori, da je materija prestol Enega …«.27 Šele ko ta potencialna materija prejme obliko, na-stane dejanska snov sveta – prav ta dogodek je svetopisemska creatio ex nihilo, stvarjenje iz nič. Materija in forma tako nista počelo telesa in duha, temveč je prva principium unitatis (počelo enosti), druga pa principium individuationis (počelo individuacije); v svojem sobivanju 136

tvorita vso mnogoterost duhovnih in fizičnih pojavov. Miselni prehod do Absolutnega nam je dostopen prek uvida, da sleherna v snovi obstoječa oblika »izhaja iz prve enosti ( prima unitas) … prve resnične enosti ( prima unitas vera), ki ji niso lastni niti začetek niti konec, niti sprememba ( mutatio) niti različnost ( diversitas)«.28 Ta enost je essentia aeterna, večna Bitnost, ki nima oblike in meja ter je zato neskončna ( infinita).29 Ibn Gabirol ne želi s tem vzpostaviti nobene analoške on-toteologike. Ta substanca v svoji presežnosti namreč ni povezana z nobeno drugo – non est iuncta alicui substantiae 30 – in je zato povsem nespoznatna.

S tem nas Gabirol miselno vodi do skrivnosti, ki jo v njegovi poeziji označuje beseda »Bog« in na katero se Keter malhut obrača z apostro-fo. Ravno zato, ker je skrivnostna, nedoumljiva enost vsega hkrati Bog Izraelovega razodetja, dobijo besede bibličnega razodetja položaj, ki ni kontingenten, ampak univerzalen: v svoji partikularnosti se izmika kontingenci in postaja univerzalna beseda. Ta prehod je lepo viden v pesmi Adon Olam, ki se tako v sefardski kot aškenaški tradiciji moli na sobote in praznike in se pogosto pripisuje Ibn Gabirolu: 26 FV V, 10, str. 274, 10–22.

27 FV V, 42, str. 335.

28 FV II, 20, str. 76.

29 FV III, 6, str. 35.

30 FV III, 9, str. 96.

Gospodar sveta je vladal, Preden je bilo ustvarjeno katero koli bitje.

Ko se vse je uresničilo po njegovi volji, Je Kralj bil oznanjen po svojem Imenu.

In po izničenju vseh stvari bo vladal sam, čaščen.

Bil je in je

136

137

In bo, v veličastvu,

Edini je, ni drugega,

Da bi z njim primerjali ga ali združevali.

Brez začetka in brez konca,

Njemu pripada moč in oblast,

Brez primere, brez sorazmerja,

Brez predrugačenja ali spremembe,

Brez sestavitve, brez delitve,

Velika je njegova moč in sila.

On je moje dobro in živi, rešitelj moj,

In on je meni skala zaščite v dnevu stiske.

On mi je zastava, zatočišče,

Delež moje čaše v dnevu, ko ga kličem.

V njegovo moč izročim duha,

Ko zaspim in ko se zbujam,

In s svojo dušo še telo.

Gospod je z mano,

ne bojim se ničesar.

Molilec je tako vezni člen med abstraktnim in intimnim, med mislijo in invokacijo, med snovnim in duhovnim, med Absolutnim in Bož-

jim: »Skrito in očitno se srečata v človeku, ki spoznava Boga kot kralja in sodnika sveta«.31 Uvid v temeljno enost za vsem ni suha ontološka ali 31 Salomo Ibn Gabirol: Krone des Königtums, str. 10.

spoznavnoteoretska ugotovitev, ampak tudi temeljna bivanjska rana, ki je gonilo pesniškega logosa. Je edino, kar lahko organizira govor ob Neprimerljivem. Eksces poezije tako opeva nekaj, česar misel ne more uzreti. Ibn Gabirol se je zavedal, da je spoznanje, še več, da je vsaka človeška misel povezana s formo in zato končna. Posledica tega je na videz depresivna:

138

Ni se mogoče (v svojem spoznanju) povzpeti do prve Substance.

Celo vzpon do tistega, kar sledi takoj za to Substanco, je nadvse težaven. Zato trdim naslednje: materija in forma sta dvoje zaprtih vrat, ki ju um zelo težko odpre in stopi skozi, saj stoji pod njima in je iz njiju sestavljen.

In vendar obstaja izhod iz zagate:

Tisti, čigar um je očiščen, tako da lahko stopi skozi ta vrata, je prišel do najvišjega cilja in postaja duhoven in božanski ( divi-nus) ter se veseli, saj je blizu popolne Volje. Njegovo stremenje je namreč prišlo do miru in njegov užitek ( delectatio) traja.32

Če se dvigneš do prvotne univerzalne snovi in postaviš svoj šotor v njeni senci, boš videl čudeže, ki so bolj vzvišeni od vsega.

Žêli torej to in za to si prizadevaj, kajti to je namen, zaradi katerega je bila ustvarjena človeška duša – in to je najveličastnejši užitek in največja izmed vseh oblik sreče.33

Prvo enotnost lahko označimo tudi za »prvega delovalca«, factor primus,34 kakor Ibn Gabirol imenuje aristotelsko »prvo negibno gi-balo«. Odnos delovalca do ustvarjenih bitij novoplatonsko označujejo metafore iztekanja, pretakanja in luči, svetlobe, sijaja. Čeprav sta tako materija kot forma ustvarjeni od Boga, se tok življenja začenja že v 32 FV V, 35, str. 322.

33 FV III, 57.

34 FV III, 2, str. 75.

Božanstvu: »vse, kar biva, priteka iz Boga ( omne quod est a deo effluens est) … On je vir, ki skupaj drži vse bivajoče, ki vse bivajoče obdaja in zedinja.«35 Ta tok je obenem žarek svetlobe: vse substance prejemajo luč od višje (substance), vse pa prejema luč od prvega Delovalca, vzvišenega in svetega …36

138

139

Radikalna presežnost »prve enosti« v tej metafiziki svetlobe tako ne pomeni njene ločenosti od ustvarjenin; Ibn Gabirol podobno kot pozneje kabalisti in hasidi37 poudarja, da je Bog v svoji radikalni tran-scendenci »kraj (sveta)«, maqom, in da zato v svetu ni ničesar, kjer ne bi bil v svoji polnosti:

Prvi delovalec, blagoslovljen naj bo, je navzoč v vsem in nobena stvar ga ni prazna.38 … In zato se govori, da je Stvarnik, blago-35 FV III, 3, str. 79; 25, str. 139; s tem lahko primerjamo deveto kitico Krone kraljestva.

36 FV III, 45, str. 181.

37 Razmerje med Ibn Gabirolom in mistiko sicer ni pojasnjeno. Nekateri avtorji dokazujejo njegovo povezavo s Sefer Jecira, literaturo Hehalot in apokaliptič-

nimi Pirke rabi Eliezer, drugi jo zanikajo. Najverjetneje je vplival na poznejšo judovsko mistiko, vendar ga ne moremo povezati z njeno kabalistično vejo, saj se njegovo kritično mišljenje odmika od vizionarstva in mitologizirajoče metaforike. Prim. J. Wijnhoven, The Mysticism of Solomon ibn Gabirol, v: The Journal of Religion, Vol. 45, No. 2 (1965), str. 137–152, in za širši okvir G. Scholem: Poglavitni tokovi v judovski mistiki, prev. V. Snoj, Ljubljana 2003. Pri Ibn Gabirolu gotovo nimamo opraviti z mistiko zedinjenja z Absolutnim, ampak gre za duhovnost radikalne distance, svetega spoštovanja neskončne razlike med Stvarnikom in ustvarjenim: »Njegova mistika se nikoli ne dvigne do čiste ljubezni do Boga; v njegovi pobožnosti je vedno navzoča zelo občutna prvina strahu« (P. Vuillaud, v: Salomon ibn Gabirol: La couronne royale <Kether malcouth> , Pariz 1953, str. 12).

38 Nav. po hebrejskem prevodu Šem Tov Ibn Falaquere, ki ga je prvi objavil S.

Munk, v: Mélanges de philosophie juive et arabe, Pariz 1859. Tudi ta knjiga je dosegljiva na medmrežnem naslovu www.archive.org (lat. prevod op. sup. cit.

slovljen naj bo, navzoč v vsem, kajti njegova volja, ki je njegova moč, je poslana v vse in vdira v vse in nič ni prazno Njega, kajti v Njem je utemeljen obstoj in bivanje sleherne stvari.39

Bog je »vlit« v vse stvari in jih »prežema«:

… zato je tudi substanca umevanja vlita v notranjost stvari in vanje pronica – in koliko bolj mora v skladu s tem razmisle-140

kom šele moč svetega Boga prežemati vse, obstajati v vsem in delovati v vsem brezčasno!40

Kako se torej ohranjata Božja presežnost in drugačnost? Med neskonč-

no bitnostjo prvega delovalca in vsem emaniranim, stvariteljsko izsi-janim, po Ibn Gabirolu posreduje Volja. Ta izhaja iz prvega izvira ( voluntas procedit a prima origine)41 in ustvarja tako materijo kot formo.

Volja je »Božja moč, ki ustvarja snov in obliko in ju med seboj povezuje ( virtus divina, faciens materiam et formam et ligans illas) ; 42 je skratka

»moč enosti« ( virtus unitatis).43 Metafizika svetlobe se tako poveže z metafiziko hotenja:

Bitnosti preprostih substanc … so vsebovane v prazačetnem toku ( fluxus), ki izteka ( effluit) iz volje, kakor luč, ki se izliva iz sonca v zrak. 44

Novoplatonska podoba realnosti je ustvarjalno preobražena, ker III, 16, str. 114).

39 Falaquera, &62, str. 263, prim. lat prevod v op. sup. cit. V, 39, str. 327.

40 Propter hoc fuit substantia intel igentiae infusa et penetrans interiora rerum quanto magis ergo secundum hanc considerationem debet esse virtus dei sancti penetrans omnia, existens in omnibus, agens in omnibus sine tempore ( FV III, 16, str. 111).

41 FV V, 39, str. 328.

42 FV V, 38, str. 326.

43 FV V, 42, str. 374.

44 FV III, 52, str. 196.

pride do izraza biblično uzrtje volje kot temeljne ontološke realnosti.

Dvojnost med Božjim bistvom in voljo je nekakšna transcendentna prapodoba prve dvojnosti med materijo in formo, ki potem zrcalno odseva v vedno nižjih in vedno bolj pomnogoterjenih podobah; snov in oblika sta pri tem vedno bolj razcepljena in razdeljena. Čeprav je torej univerzalna materija emanacija božanske bitnosti, jo proizvaja prav 140

141

volja,45 ki je vmesnost med Božjim in ustvarjenim; nedoumljiva in ne-opisljiva je kot sam Bog,46 a je deležna tudi končnosti oblike; neskončna je po svojem bistvu (in s tem podobna Božanstvu), a končna po svojem delovanju (in s tem podobna ustvarjenemu, udejanjenemu).47 Tudi v deveti kitici Krone kraljestva vidimo, da Božje delovanje ne »emanira« iz nedoumljivega bistva, temveč iz hefez mesumman, iz časne volje, »volje, ki se nanaša na čas«, der zeitbezogene Wille, kot ta izraz prevaja K. E.

Grözinger.48 Preden volja hoče, je neskončna kot Božanstvo, ko pa se hotenje udejanji, je omejena: udejanjena volja se uresniči v dejanju, ki posreduje med prvo bitnostjo in univerzalno obliko.

Druga beseda za Voljo je Modrost: »Snov mora nastajati iz (prve) bitnosti in oblika iz (njene) volje, se pravi iz Modrosti«.49 Ibn Gabirol to Modrost imenuje tudi Božja proprietas, »lastnost« : materia sit ab essentia et forma a proprietate.50 Sklepamo lahko, da je Modrost bitno-stna volja, preden stopi v odnos s časom.51 Ko pa se uresniči časno, se uresniči kot Modrost, ki je nam ljudem dana kot razodetje stvarstva, kot Božja beseda:

Stvarjenje lahko primerjamo z besedo, ki jo človek izreka s svo-45 FV V, 36–38.

46 FV V, 38, str. 326.

47 Prim. FV III, 57, str. 205; 23; 206,2; Falaquera III, 39, str. 242.

48 Salomo Ibn Gabirol: Krone des Königtums, nav. d., str. 162.

49 Ergo oportet ut materia fiat ab essentia et forma a voluntate, id est sapientia.

50 FV V, 42, str. 334.

51 Salomo Ibn Gabirol: Krone des Königtums, str. 168.

jimi usti. Pri izražanju besede sta njena oblika in pomen vtisnjena v poslušalčev sluh in um. Podobno je rečeno, da vzvišeni in sveti Stvarnik izraža svojo besedo – in njen pomen je vtisnjen v substancialnost snovi in snov ohranja ta pomen. Z drugimi besedami: ustvarjena oblika je vtisnjena v snov in shranjena v njej.52

Igra z bibličnimi navedki in svetim izročilom je zato razbiranje on-142

tološko najbolj nujnega. Edino zavezujočega. »Skrij me v svojo senco,«

pravi Ibn Gabirol, »bodi z mojimi usti in njihovo besedo.«

Ali ni vsaka pesniška beseda, ki se v globini izmakne tej molitvi

– pa najsi pesni v okviru judovskega ali kakega drugega očitovanja Modrosti –, preprosto lažna? Ali pesniške besede, ki prav kot besede dobivajo formo, ne resničijo samo po deleženju te lastnosti? Čisto kon-kretno: ali v svetu, kjer se ljudje razumejo kot kontingentni produkti slepih naravnih sil, kjer je njihov jezik zgolj biološka formacija, ki jo lahko razložijo v kontekstu naravne evolucije in slepega determiniz-ma, poezija sploh še lahko ima kak smisel ali pa je le relikt nekega preteklega časa?

Zato pa ni nikogar, ki ne bi vsaj enkrat okusil, da je usoda močna in bedasta, da je nedolžna in hkrati nečloveška …

Del Ibn Gabirolove pesnitve tematizira ravno kontingenco: mislim seveda na astrološki del pesnitve, ki se nam danes zdi tako čuden. V

njem se pred nami razprostira geocentrična, ptolemajska podoba sfer sveta – v središču vesolja je zemlja, ki jo obkroža sedem planetarnih sfer, narejenih iz etra, prozornega, kristalu podobnega elementa, sledi jim osma sfera zvezd stalnic, h kateri sodijo tudi zodiakalna znamenja na nebu, deveta sfera pa obsega ves svet. Štirje elementi, ki jih imenuje Ibn Gabirol – voda, zemlja, zrak, ogenj –, so sestavljeni iz skupne snovi, 52 FV V, 43.

ki je v vseh enaka (prim. deseto kitico).

Ali vpliv zvezd na usodo človeštva ni v očitnem nasprotju z biblič-

nim razodetjem? Vsekakor je astrologija, ki je bila tako popularna v pozni antiki, v judovstvu sporna že od talmudskih časov. Midraši, zlasti Pesikta Rabati, povezujejo usodo ljudi na splošno in Izraela posebej z dvanajsterimi znamenji zodiaka. V babilonskem Talmudu beremo, da je 142

143

Rabi Hanina dejal: »Srečna zvezda ( masal) daje modrost in bogastvo –

in tudi Izrael pripada svoji srečni zvezdi« ( bŠabat 156a). V nadaljevanju še beremo, da mu je ugovarjal Rabi Johanan – po njegovem namreč Izraelove usode ne določa nobena zvezda (kar seveda pušča neizrečeno, ali to morda ne drži za druge narode). Dolgo po Ibn Gabirolovem času se je debata še vedno nadaljevala. Abraham Ibn Ezra (umrl 1164) takole komentira 5 Mz 4, 19–20, mesto, ki prepoveduje čaščenje zvezd: »Preizkušeno dejstvo je, da ima vsako ljudstvo svojo zvezdo in srečno zvezdo, in prav tako velja za vsako mesto. Toda Gospod je dal Izraelu visoko stopnjo, namreč to, da je Gospod sam njegov svetovalec, ne pa katera koli zvezda – kajti Izrael je Gospodova dediščina. «53 Ibn Ezra poudarja, da je Izrael prost vpliva zvezd, zlasti zodiakalnih znamenj, a le če se drži Božjih zapovedi (kar spet predpostavlja splošno veljavnost vpliva zvezd na človeške usode). Podobno je razmišljal tudi aristotelik Levi Ibn Geršom (1288–1344), ki je vključil astrološki determinizem v podobo sveta, kjer Bog deluje v svetu prek »sekundarnih vzrokov«; zvezde so taki vmesni vzroki, ki pa so v vsem podrejeni Božji volji. Ibn Geršom je podobno kot Ibn Ezra poudarjal, da se Judje z zvestim izpolnjevanjem predpisov Tore lahko izmaknejo astralnemu determinizmu. Vendar pa je obstajala tudi struja, ki je radikalno nasprotovala vsakemu zvezdne-mu vplivu na človeštvo. Mojzes Majmonid, najpomembnejši judovski filozof srednjega veka, je bil oster nasprotnik astrologije; po njegovem nauku (v pismu rabinom v Marseil u) je astrologija malikovalstvo – in 53 Nav. po Salomo Ibn Gabirol, Krone des Königtums, str. 171.

prav praznoverje, povezano z njo, je razlog za katastrofe, ki so doletele judovsko ljudstvo.

Ta zgodovinski okvir nam omogoča videti eksistencialni zastavek, ki ga ima astrološki del Ibn Gabirolove pesnitve, kolikor ga postavimo v njeno celoto. Stalna téma njegove lirike je namreč negotovost usode in zato tudi ničevost zemeljskih dobrin. Pesnik v Kroni kraljestva misli sfero nujnosti, ki pritiska na individualno eksistenco molilca in 144

ga ločuje od intimizma razprtja v navzočnost nedoumljivega Boga.

Šele pesniška razgraditev mehanične kavzalnosti, njena integracija v osebni molitveni svet, lahko res sprosti besedo slavljenja. Ubeseduje okušanje usode, ki se ji ne vdaja, ampak v razbiranju njenega smisla tke hvalnico. Astrologija se s priznavanjem mehanične nujnosti in duhovne kontingence – to dvoje v njej postaja eno – umešča med evokacijo nespoznatnega Izraelovega Boga (na začetku) in intimno molitev (na koncu pesnitve). Bog deluje prek objektivnosti narave in zgodovine, prek neizprosnosti njunih zakonov, ki nas povozijo, ki delujejo z navidez neizprosno, od nas neodvisno nujnostjo. Astrološki del pesnitve torej molitveno osmišlja slepo nujnost narave: kaže, da ta v svojem osrčju ni slepa. Z vključenostjo v radikalno monoteistično hvalnico znaki zodiaka dobijo nov pomen – vmeščeni so med apofatično invokacijo in molitveno tolažbo. Ibn Gabirol želi bralcu pokazati, da je neodvisnost naravnega sveta in človeka v njem le navidezna: tako na-rava kot človek sta do konca vključena v Božjo zgodbo, sta »en sistem, katerega vir je Eno«.54

Ne more se povedati bolje, kot je bilo takrat povedano. Za povrh pa (in to je nemara bistvo mojega razmišljanja) čas, ki podira palače, stihe bogati … Čas širi prostor stihov, in poznam jih nekaj, ki, kot glasba, pomenijo vse vsem ljudem.

Pred letom sem na sprehodu po Pragi zašel v judovsko knjigarno v 54 A Crown for the King, str. xi.

bližini stare sinagoge. Podrte palače.

Spustil sem se po globokih stopnicah v ozek prostor. Bradat knji-garnar, zamaknjen v neke druge svetove (tudi sam se je hitro spustil po globokih, nevidnih stopnicah), me je vprašal, kaj želim.

Bolj v zadregi kot z vnaprejšnjim namenom sem odgovoril: Imate kako izdajo Ibn Gabirolove Keter malhut, najraje dvojezično? Ne da bi 144

145

se ozrl, je potegnil knjigo s police.

Zdajle je pred mano. Modra kot nebo pred nevihto. Molitvenik.

Strani so rumene. Robovi so potemneli. Nekje razbarvani. Morda so to sledi solz.

Machsor. Die sämmtlichen Festgebete der Israeliten mit bestgeor-dnetem Texte und deutscher Uebersetzung von S. G. Stern. Tretji del, predvečer spravnega dne.

Natisnjeno na Dunaju.

Leta 1935. Predvečer razrušenja življenj.

Stran 115.

Dein ist die Hül e der Kraft, das ewige Geheimnis und der ewige Grund aller Dinge ...

Tvoj je ovoj moči, večna skrivnost in večni temelj vseh stvari …

Čas res širi prostor stihov, ki izražajo vero. Mars nad njimi nima moči.

In nekateri bodo na koncu pomenili vse vsem ljudem.

O prevodu

Prevod je narejen po hebrejskem izvirniku v izdaji: Salomo Ibn Gabirol : Krone des Königtums. Keter malhut, izd. E. Goodman-Thau in C.

Schulte, uvod, prevod in komentar C. Correl , pogovor K. E. Grözinger, 146

Berlin 1994.

Poleg te knjige sem upošteval še druge izdaje, prevode in komentarje (ti so le drobec izmed obstoječih; pesnitev je bila samo v angle-

ščino v zadnjih dvesto letih prevedena sedemkrat, obstajajo pa seveda tudi številni prevodi v svetovne jezike, tudi latinščino, perzijščino in arabščino):

Salomon ibn Gabirol: A Crown for the King, prev. D. R. Slavitt, New York/Oxford 1998.

Salomon ibn Gabirol: La couronne royale ( Kether malcouth), uvod, prevod in opombe P. Vuil aud, Paris 1953.

The Kingly Crown by Salomon ibn Gabirol, prevod, uvod, opombe B. Lewis, dodaten uvod in komentar A. L. Gluck, Notre Dame 2003.

Salomon ibn Gabirol: La Couronne du Royaume, prev. A. Chou-raqui: v: Revue Thomiste LII, 1952, str. 257–85.

Razen uvodne kitice, ki ima strogo metrično zgradbo, je celotna pesnitev napisana v rimani ritmizirani prozi, v kateri ritmične sheme variirajo. V pesnitvi srečamo mnogo paronomazij in aliteracij; ta dva postopka sta bila zelo priljubljena v arabski poeziji in hebrejski pesniki so ju radi posnemali (oba semitska jezika imata namreč značilnost, ki je zelo primerna za tovrstne igre – soglasniki so nosilci osnovnega pomena besed). Slovenski prevod skuša biti zvest in se izogiba svobodni parafrazi; pri tem sem se trudil iskati ritmične vzorce, ki jih je ponujala slovenščina, nisem pa upošteval končnih in notranjih rim, ki se jim je v hebrejščini (podobno kot v klasični arabščini) pravzaprav težko

izogniti, vendar se jim vsi sodobni prevajalci – z izjemo R. Loeweja –

izogibajo: v petindvajseti kitici npr. srečamo kar dvaindvajsetkratno ponovitev – z dvema prekinitvama – končnice ženskega spola mno-

žine – ôt.

Tetragrammaton Jhwh je v skladu s Slovenskim standardnim prevodom Svetega pisma pisan v kapitelkah Gospod (Judje ga namreč 146

147

izgovarjajo Adonaj , Gospod, ali Hašem, Ime), vendar moramo vedeti, da s tem nemočno zakrivamo njegovo pravo funkcijo: » … kot bi ime neizgovorljivega Imena teklo skozi pesem kakor podzemni tok, zdaj obljuba, zdaj zrelost, in bi dajalo jeziku konstelacijo ter bi se pojavljalo tedaj, ko to dovoli topografija. Včasih kot odmev, toda nikoli neposredno slišano« (Peter Cole).

Opombe so omejene na najizrazitejše citate in aluzije na Sveto pi-smo. Odpovedal sem se opozorilom na občasno prezenco rabinske književnosti, ker to slovenskemu bralcu ne bi veliko pomenilo; toza-devne reference lahko najdemo v kritični izdaji J. A. Seidmanna (Jeruzalem 1950).

Zahvaljujem se Jasni Hrovat in Vidu Snoju, ki sta prevod in sprem-no besedilo prebrala pred objavo in mi dala precej koristnih nasvetov za njuno izboljšavo.

Izbrana bibliografija

V bibliografiji navajam le najpomembnejša dela, objavljena v zadnjem stoletju. Se-znam starejših razprav o Ibn Gabirolu in prevodov njegovih poezij je dostopen na naslovu:

148

http:/ www.jewishencyclopedia.com/view.jsp?artid=17&letter=I (dostop 13. 7. 2010)

Mnoge izmed teh knjig so integralno dosegljive na naslovu: http:/ www.archive.org/

Popolna bibliografija prevodov je objavljena v knjigi: Goldberg, Isaac, Solomon Ibn Gabirol: A Bibliography of His Poems in Translation (Washington, DC: The Word Works, 1998).



* * *

Altmann, Alexander, Problems of Research in Jewish Neoplatonism, v: Tarbiz, zv. 27 (1958).

Berlin, Adele, Biblical Poetry Through Medieval Jewish Eyes, Bloomington: Indiana University Press, 1991.

Bertola, Ermenegildo, Salomon Ihn Gabirol (Avicebron): Vita, Opere e Pensiero, Padova: Cedam, 1953.

Breuer, Zeev, The Liturgical Poetry of Salomon ibn Gabirol, Jerusalem: Magnes Press, 1993.

Brody, Hayyim in Schirmann, Jefim, Šelomoh ibn Gabirol, šire ha-hol, Jerusalem, The Schocken Institute, 1974.

Brunner, Fernand, Métaphysique d’Ibn Gabirol et de la tradition platonicienne, Brookfield, VT: Ashgate, 1997.

Cano, Maria José, Selomoh ibn Gabirol. Poemas I. Seculares, Granada, Universidad de Granada – Universidad Pontificia de Salamanca, 1987.

Cano, María José, Ibn Gabirol. Poesía religiosa, Granada, Universidad de Granada, 1992.

Cole, Peter, Selected Poems of Solomon Ibn Gabirol, Princeton: Princeton University Press, 2001.

Davidson, Israel (izd.), Selected Religious Poems of Solomon ibn Gabirol, prev.

Israel Zangwill, Philadelphia: Jewish Publication Society, 1923 (3. izd., Philadelphia: Jewish Publication Society, 1944); angl. Prevod brez hebrejskega iz-virnika je dostopen na naslovu:



http://www.sacred-texts.com/jud/sig/index.htm Dillon, John, Solomon Ibn Gabirol’s Doctrine of Intel igible Matter, v: Neoplatonism and Jewish Thought, izd. Lenn E. Goodman, Albany: State University of New 148

149

York Press, 1992, str. 43–59.

Goodman, Lenn E. (izd.), Neoplatonism and Jewish Thought, Albany: State University of New York Press, 1992.

Arden, Dov, Šire ha-hol le Rabbi Selomoh aben Gabirol, Jeruzalem, 1975.

Katz, Steven, Utterance and Ineffability in Jewish Neoplatonism, v: Neoplatonism and Jewish Thought, izd. Lenn E. Goodman, str. 279–298.

Kaufmann, David, Studien über Salomon Ibn Gabirol, Jeruzalem: Makor, 1971.

Loewe, Raphael J., Ibn Gabirol’s Treatment of Sources in the Kether Malkuth, v: Stud-ies in Jewish Religious and Intel ectual History Presented to Alexander Altmann on the Occasion of his Seventieth Birthday, izd. Raphael Loewe in Siegfried Stein, University of Alabama Press, 1979.

Loewe, Raphael J., The Bible in Medieval Hebrew Poetry, v: Interpreting the Hebrew Bible. Essays in Honor of E. I. J. Rosenthal, izd. J. A. Emerton in S. C. Reif, New York: Cambridge University Press, 1982.

Loewe, Raphael, Ibn Gabirol, London: Halban 1989 (= Jewish thinkers) (s prevodom Keter malhut na str. 119–162).

Maier, Johann, Die ,Königskrone‘ des Salomo ben Jehuda ibn Gabirol, v: Judaica 18 (1962), str. 1–55.

Mathis, C. K., Paral el Structures in the Metaphysics of Iamblichus and Ibn Gabirol, v: Neoplatonism and Jewish Thought, izd. Lenn E. Goodman, str. 61–76.

McGinn, Bernard, Ibn Gabirol: The Sage Among the Schoolmen, v: Neoplatonism and Jewish Thought, izd. Lenn E. Goodman, str. 77–109.

Millás Vallicrosa, José María, Šělomó ibn Gabirol como poeta y filósofo. Estudio preliminar María José Cano, Granada, Universidad de Granada, 1993.

Pagis, Dan, Hebrew Poetry of the Middle Ages and the Renaissance, Berkeley: University of California Press, 1991.

Scheindlin, Raymond P., The Gazel e: Medieval Hebrew Poems on God, Israel, and the Soul, Philadelphia: Jewish Publication Society, 1991.

Schirmann, Jefim, Salomon ibn Gabirol, su vida y su obra poetica, v: Seis Confer-encias en Torno a Ibn Gabirol, Malaga: Delegation de Cultura, 1973.

Schlanger, Jacques, La philosphie de Salomon Ibn Gabirol: études d’un néoplato-nisme, Leiden: Brill, 1968.

Scholem, Gershom, Poglavitni tokovi v judovski mistiki, prev. Vid Snoj, Ljubljana: Nova revija, 2003.

Talmage, Frank, Apples of Gold: The Inner Meaning of Sacred Texts in Medieval Judaism, v: Jewish Spirituality, izd. Arthur Green, New York: Crossroad Publishing Company, 1986.

Tanenbaum, Adena, The Contemplative Soul: Hebrew Poetry and Philosophical 150

Theory in Medieval Spain, Leiden: Brill Academic Publishers, 2003.

Wijnhoven, Jochanan, The Mysticism of Solomon ibn Gabirol, v: The Journal of Religion, zv. 45, št. 2 (1965), str. 137–152.

Knjižna zbirka

Poezije

$

150

151

Ibn Gabirolova Krona kraljestva po splošnem soglasju velja za največjo hebrejsko religiozno pesnitev srednjega veka in eno najpomembnejših del hebrejske literature od dokončanja

Stare zaveze.

Bernard Lewis