76
t
Politični pregled.
Taafiejeva šestdesetletnica. — Minoli petek je grof Taaffe nastopil svoje šestdeseto leto. Čestitali so mu pri tej priliki razni poslanci in drugi dostojanstveniki. Vladni listi so po obširnih člankih proslavljali politiko in zmožnosti sedanjega ministerskega predsednika. Mej drugim pa posebno omenjali, da nikdo tako dobro ne pozna avstrijskih razmer in potreb, kakor on. Služil je skoro v vseh kronovinah. Kdor bi verjel vladnim glasilom, bi mislil, da boljšega ministerskega predse inika nikdar več ne dobimo v Avstriji. Slovani pa seveda nismo tako navdušeni zanj.
Mladočehi in Nemci. — Po levičarskih listih vleče nekak spravljiv duh laskajoč se MladoČehom. Eadi bi jih dobili na svojo stran in se ž njimi pobotali, da bi potem lažje gospodarili v Avstriji. Mladočehi pa niso nič posebno naudu-šeni za levičarje in glavno njih glasilo naglasa, da tako dolgo na kako sporazumljenje ni misliti, da se izvede češko državno pravo. To je odgovor na Plenerjevo in Eussovo laskanje Mla-dočehom v državnem zboru. Realisti so nekoliko bolj za spravo z Nemci, ali boje se za vpliv, zadriji čas so se tudi bolj oprijeli češkega državnega prava.
Korneuburška volitev za deželni zbor.  —  Te dni
je bila v Korneuburgu dopolnilna volitev za dolenjeavstrijski d< žt-lni zbor. Ta volitev je bila zadi tega pomenljiva, ker so nemški nacijonalci kandidovali znanega dr. Knotza, kateri se je kot bivši državni poslanec odlikoval v zbornici s svojo surovostjo. Njegov nasprotnik je bil bivši predsednik drž. železaic baron Czedik, kateri je tudi izvoljen. Nemški liberalci so jako veseli svoje zmage v tem okraji, kateri je bil dosedaj v nemško-narodnih rokah.
Poljaki. — Poljski listi se jeze nad finančnim ministrom zaradi njegovega govora v državnem zboru, v katerem je razkril, kako neredno se v Galiciji plačujejo davki. Nevoljni so pa tudi nad poljskimi poslanci, ker so v zbornici spravili v razgovor prestrogo iztirjevanje davkov v Galiciji. Obrnili naj bi se bili naravnost do rlinančnega ministra ali drugih finančnih
i
oblastev, bi bili več opravili' in dežele bi ne bili spravili v slabo ime. Najbolj se pa jeze aa& .levičarji, ki po svojih listih sedaj obirajo Poljake in pretiravajo sleparije-, s katerimi se nekateri ljudje v Galiciji skušajo odtegniti plačevanju davka. Levičarji se poganjajo za poljsko prijateljstvo, ali sedaj se« pa v pravi luči pokazali svoje simpatije do Poljakov. Poslednji sedaj niti misliti več ne morejo na kako zvezo ž njimi.
Francosko. — Kot kandidat za naslednika Carnotu, predsedniku republike, imenuje se zadnji čas tudi predsednik zbornici Kazimir Perier, Kakor poslanec- Cavaignae v svojjem znanem govoru v zbornici, po katerem govora so ga pričeli imenovati kandidatom za republičanskega predsednika, je tudi Perier zadnje dni v nekem govoru naglaŠal potrebo pravičnosti od strani voditeljev države in natanč&ega pojasnjenja vseh razmer glede panamske afere. Le v toliko rarfočuje se Perier-ov govor od Cavaignac-ovega, da je prvi v svojem govoru tudi priznal, da je sedanji predsednik Carnot pravičen mož, ki; nebo pustil, da bi se čast Francoske omadeževala- — Predsednikom senata voljen je Jules Ferry/; dosedanji predsednik Lerover se je namreč odpovedal temu poslu. O vzroku odstopa se različno ugiba.
Papež Lev XIII. dobil je povodom svojega jobileja od raznih stranij do 8000 čestitk. Prav laskavo čestitko a darilom dobil je papež tudi od francoskega republikanskega predsednika Carnota. — Poslanika grofa Revertero, kateri mu je izročil darove cesarja Franca Jožefa — mej drugim krasen križec z briljanti — in mu sporočil čestitke cesarske rodovine, vzprejel je papež v slovenski avdijenci dne 27. febr. t. 1. — Eomarji iz vseh stranij sveta prihajajo v Rim in izroČevaje lepe darove čestitajo papežu na redki njegovi slavnosti.
Bolgarija. — Bolgarski izseljenec Dragan Cankov je izdal posebn poziv, kateri se ima v 100.000 izvodih razdeliti mej bolgarski narod. Cankov v svojem oklici pozivlje bolgarski narod, da naj protestuje proti premembi ustave, kritikuje prav pošteno kneza Ferdinanda in priporoča bolgarskim častnikom, da naj se v to prikladnem trenotku vzdignejo in Bolgarijo rešijo jarma Koburžanovega.
Rusija in Nemčija. — Neki ruski posestnik poudarja v „Graždaninu," da je sklep trgovinske pogodbe mej Nemčijo in Rusijo prevažnega pomena za ruskega kmeta. V Srednji Rusiji pridelalo se je zadnjih deset let razun leta 1891, jako mnogo žita, katerega je moči prodajati le na Nemško. Ce se pa trgovinska p »godba ne sklene, ni nobene pomoči več za ruskega kmeta, kajti cena, za katero ta mora drugam prodajati svoje žito, mora ga uničiti. Tako ruski kmet — V vsem se v Petrogradu vedno bolj utrjuje upanje, da se bodo trgovinske pogodbe vkljub mnogim oviram vender le sklenile.
Nemčija in Amerika. — Kakor poročajo nemški listi, pričele so se mej Nemčijo in Zjedinjenimi državami pogajanja glede nove uredbe trgovinskih razmer mej obema državama.
Črnagora in Rusija. — Črnogorski prestolonaslednik Danilo, ki se je mudil zadnje dni s črnogorskim ministrom vnanjih rečij vojvodo Vukovičem v Petrogradu, odpotoval je minole dni iz Petrograda v Nico na obisk svojih sester. Političnega pomena Danilov obisk v Petrogradu ni bil.
Katoliki v orijentu. — Katoliško-armenski patrijarh Azarian je o priliki svojega bivanja v Rimu, kamor je šel povodom papeževega škofovskega jubileja, zopet predlagal svetemu stolu, da naj se ustanovi glavni patrijarhat za vse katolike v orijentu.
Srbija. — Na prošnjo Milanovo je metropolit Mihael razveljavil od prejšnjega metropolita Teodozija izvršeno zakonsko ločitev Milana in Natalije ter izjavil, da je zakon pravomočen.
Anglija. — Drugo branje homeruie je 13. marci j a in ne šele po Velikinoči,   kakor je bilo   pričakovati z   ozirom na
77
obi čajne $)arlamentarične navade. — Papež Lev XIII. se je jako lasfcavo izrazil o h omenili, češ, da se bode ž njo dala večja pr-ostost irskim katoličanom