Izhaja
10., 20. in zadnjega dne vsacega meseca.
——
Naročnina
stane I gld. na leto.
Posamne številke po 5 kr.
Krščanski delavci, združite se!
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu
»Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4.
~«x^-
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajalcev, ki iščejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj!
Štev. 25.
V Ljubljani, 10. septembra 1899.
Letnik V.
Kje so pa delavci?
Po § 14. sta se izdala dva zakona v delno socijalno korist delavskemu ljudstvu. Po enem se je prepisninska pristojbina za mala posestva znatno olajšala; po drugem 80 se uredile plače državnim služabnikom.
Vsak napredek nas veseli; zato tudi v tem slučaju izražamo svojo zadovoljnost. Toda pri tem ne preziramo nekaj važnih stvarij:
1.	Vlada je očividno hotela z imenovanima naredbama v nekoliko pomiriti ljudstvo zavoljo sladkornega davka. Toda sladkorni davek je in ostano davčno breme, kateremu se mora upirati vsak pravi ljudski zastopnik. Popolnoma napačno je, če se z neopravičenimi bremeni združujejo polajSave, ki so same po sebi potrebne. Državni služabniki so imeli naravnost pravico zahtevati, da se jim zboljšajo plače, čim so se zboljšale uradnikom. Za uradnike je Slo brez sladkornega davka; za služabnike se ni dobilo v blagajnah nič. — Ravno tako je bila polajSava na prepisne pristojbine nujno potrebna. Kmečki stan hira in vrh tega je njegovo stališče tako, da je ped zemlje natančno zapisana in davku podvržena. Veliki kapital, ki nosi mnogo več nego zemlja, je pa Se sedaj tako rekoč brez davka. Poleg rednega davka je pa moral kmet pri vsaki izpremembi v lasti plačevati visoko prepisnino. To nesorazmerje tudi z novo polajSavo Se ni popolnoma odpravljeno.
2.	Vlada, ki je zboljšala državnim uradnikom in služabnikom plače, je dolžna skrbeti tudi za zboljšanje plač delavcem v državnih podjetjih. Pri nas imamo tu pred vsem v mislih delavce in delavke v tobačnih tvornicab. Ce je bilo treba tistim, ki so imeli po
LISTEK.
„Moje prepričanje mi je sveto!“
Slika iz Krajine. — Podgoričan.
(Dalje.)
»Mogočnjak in Mogočnjak! Vsak večerje tu prepir samo o zadrugi in Mogočnjaku, kakor bi drugih rečij ne bilo na svetu. Za živ svet, pusti vendar Mogočnjaka že v mirul Mi smo tukaj, on je pa tam!« oglasi se Se-kirčev prijatelj Toporec, ki je bil Se nekaj desetakov dolžan Mogočnjaku.
»MisliS, da imaS samo ti pravico govoriti, Samostalček ? Ves, mlad si še, skoraj še mlečen okoli ust, pa hočeš vse prevpiti. Neizkušen si še. Ker druzega ne ves, pa hvaliS zadrugo. Za naSe besede si pa glub. — Stari smo že in marsikaj Brno že skusili — he, Sekirca! — naSim očem ne odide vsaka. Mi vidimo zadrugo, kakorSna je 1«
»E, ni ne vse tako kakor se govori in hvali zadrugo«, misli Toporec.
1000, 2000 in še več gld. letne plače, potem je treba tem bolj skrbeti tudi za tiste, ki imajo le 200 ali 300 gld. plače na leto.
Draginja ni samo za višje, ampak tem bolj za nižje, ki kupujejo vse le v malem. Zato z vso odločnostjo zahtevamo, da stori država v tem oziru svojo dolžnost. Za železniške uslužbence je obljubljeno, da z novim letom dobč boljše plače. Za delavce in delavke v tobačnih tvornicah pa ni sliSati nikjer nobene besede.
Pri tem povdarjamo, da državna vnemar-nost za delavce, ki so v njeni službi, ne škoduje samo tem, marveč tudi drugim delavcem. Povprečni delavski zaslužek se tudi po drugih tvornicah ravna po zaslužku v javnih, vzlasti državnih podjetjih. Na Slovenskem so tvorniSki delavci sploSno skrajno slabo plačani; če se hoče v tem oziru začeti kako delovanje v prid delavskemu stanu, mora naj preje začeti država, če se v državnih podjetjih dosežejo boljše plače, se bodo tudi zasebni podjetniki morali vdati.
Ravno zato, ker državni zbor v svoji onemoglosti ne more nikamer naprej in ker je torej krepek nastop v navedenem smislu v državnem zboru nemogoč, pa tako zelo obža-ljujemo žalostne politiške razmere, ki uničujejo pametno državnozborsko delovanje in obsojamo obstrukcijo, ki jih je vstvarila.
Kedor si hoče zatiskati oči, ta ne vidi, kam gremo. Po obstrukciji, s katero so zvezani tudi socijalni demokratje, pomagamo k zmagi ljudstvu sovražnim, sebičnim ljudčm in judovskemu brezsrčnemu kapitalizmu. Sedanja vlada ne izvršuje dela za ljudstvo, ker ga niti ne more, a vsaj nekaj dobre volje se zdi, da je pokazala v imenovanih naredbah;
\
»Tako je, kakor Mogočnjak pravi, kaj ne boter Toporčev«, ponorčuje se Potreben. »Saj se poznamo.«
»Ce sem jaz mlečen, ste vi pa že slepi, ker nove reči nobene več ne spoznate. Samo v Mogočnjaka ste zatelebani«, pravi jezno Samostal in skoči od peči k mizi.
»Haha! Ugrel si se žel« zabrohota se Mesosnel zmagoslavno. »Mlada kri, nagla kri, posebno Se pri peči.«
Pa nadaljuje čez nekoliko hipov, ker ni nihče drug povzel:
„Ne mislite, možje, da govorim kar tje v en dan. Jaz trdim vsako reč premišljeno. Stara resnica je: Ni vse zlato, kar se sveti, čujte, kaj sem zvedel.«
»Pogreto zelje iz Mogočnjakove gostilne«, namuzne se Potreben, da ga Mesosnel jezno pogleda.
»Očitaj mi, kar hočeS, ne vjeziS me !... Sel sem bil na kozarec vina k Mogočnjaku, kjer so bili že različni vasovalci, domači in stranski. Pa kakor nocoj in vedno, kmalu je
vlada, ki pride, če zmaga obstrukcija, bo pa v judovskem smislu gospodarila in ne bo skrbela za delavsko ljudstvo, ker tega sploh ne bo hotela.
Liberalizem in socijalna demokracija.
V čimdalje lepSi luči se kaže avstrijska soc. demokracija. Čimdalje bolj jasno se vidi, kedo je nje organizator, voditelj in pospeSitelj. Vedno bolj pa se tudi vidi, da ta »delavska« stranka služi le onemu, kar ima namen poniževati krSčanstvo in Slovanstvo.
Večkrat je »Glasnik« vže korenito dokazal, da je socijalna demokracija judovsko dete, katero razposajeno razbija okolu sebe po vsem, kar smrdi judu. V naSi državi se je vgnjezdil med Nemci in Madjari najprvo liberalizem. Ta dva naroda sta jela v ime svobode poviševati sama sebe in uničevati druge. Da se kot liberaloa bratca nista lasala med seboj, treba ju je bilo razdeliti v dve samostojni državi, ter jima v teh državah izročiti na milost in nemilost druge narode. Madjar jih je po večini vkrotil, Nemec ne. Sedaj pa se gre v Avstriji za to, da bi Nemec vkrotil Slovana ga usužnjil kot narodnega političnega roba in ga v svoje namene tudi socijalno izkoriščal. V temu boju se čim jasneje opazuje, da si je liberalno judovski, po česnu smrdeči mob znal v svoje premišljene namene pridobiti del delavskega ljudstva. Pod pretvezo delavskega in sploh socijslnega vprašanja vtihotapil je priprostemu delavcu v dušo sovraštvo do vere, rodu in domovine. Znal je nekaj delavcev pridobiti zase, ki so pripravljeni danes iti kamorkoli jim zapovč jud.
bil govor o zadrugi. Stranci so jo hvalili in blagrovali nas, ker jo imamo, in so izrekali želje, da bi bile zadruge tudi drugod. Nekaj časa smo molčali, češ, naj govore, kar hočejo, saj od daleč se vsaka stvar lepša zdi kakor je v resnici. In zakaj naj bi stranski ljudje slabo mislili o nas vseh ? Ker pa gloriji le ni bilo konca, oglasi se jeden naših možakov :
»Kajpada, Mogočnjak!« vtakne se zopet Potreben.
»Naj bo, kdor hoče. Pametne je povedal. Dejal je: »Zadruga je sleparija. Ti premetenci, ki so se je polastili, nimajo drugega namena, kakor tem potom obogateti. Ko bode dovolj denarju v blagajnici, pa hajdi! vzela jih bo noč. In naš kmet, ki je bil tako neumen, da se je dal vjeti v zadružne mreže, bo moral plačevali. Toda deleži ne bodo zadostovali, šle bodo domačje druga za drugo« ...
»Da, vidite, vidite!« oglasijo se nekateri. — »Jaz se kmalu odpišem I Pa jaz! Jaz tudi!«

Zato pa vidimo, da pri pouličnih kravalih pomaga nemškim liberalcem, (če tudi pod krinko nacionalizma) povsodi socijalna de* mokracija. Da, prišlo je ž njo tako daleC, da pozablja laBtna temeljna načela in slepo drvi za nacijonalci v boj proti »klerikalizmu« in in Slovanstvu. Ako je poulični boj posledica Badenijevih jezikovnih naredb, potem bi na vsak način pričakovali, da se proti temu ne spušča v boj Bocijalna demokracija, ker je »mednarodna« in ker ji mora kot delavski stranki biti vendar na tem, da se v državi za delavstvo nekaj stori. Toda kakor se kaže, ravno tega nočejo nje voditelji judje. De* lavstvo naj čaka, delavstvo naj se vzdržuje v vednem sovraštvu do vsega drugega sveta. Delavstvo naj se organizuje za resolucijo, to hočejo ti ljudje.
Po računih judov m framasonov ima napočiti kmalu njih dan, takrat seveda bo treba vojske, za to pa je najpripravneji delavec, ki je utrjen bolj kot drugi. Prefriganost judov je v resnici velika. In kakor vse kaže, se jim bode nakana deloma tudi posrečila. Dobro plačani agentje prirejajo shode, na katerih slepe delavce, da jim bode socijalna demokracija pomagala iz bede. Zabavljajo veri, duhovnom in cerkvi, uče naravnost brezver-stvo, ker le tako morejo podivjati nerazsodne mase delavcev in jih pripraviti za svoje namene. Zalibog da je tudi med slovenskimi delavci marsikateri, ki po vsej sili rine v so-cijalno demokracijo. Toda revež ne pomisli, da je to vse skupaj judovska sleparija, ki delavcu nikdar ne more prinesti sreče. Kedor se bori proti Bogu in resnici, ne more biti pravičen. Socijalna demokracija nam je tudi v tem izgled. Kedo pa je socijalni demokrat? Navadno tisti, ki nima nobene vere, ki ne v6 ločiti mojega od tvojega, kateremu ni nobeno dejstvo nenravno itd. Ako pogledamo n. pr. ljubljanske socijalne demokrate, dobimo jih po veliki večini s temi znamenji. Ako bodo kedaj ljudje s takimi nazori reševali socijalno vprašanje, potem sploh nikdar ne bode rešeno, čudno je samo to, da nekateri, ki bi lahko nekoliko mislili, vztrajajo v svoji trmi, smelo trdimo tudi v zavesti, da služijo napačni stvari. Socijalno vprašanje se more rešiti po poti splošnega poštenja in dobre volje. Človek mora ostati zvest svoji meri in narodu, zvest svojemu stanu, značaju in kremenit, potem je mogoče kaj storiti.
Socijalna demokracija pa ustvarja iz ljudi fanatične sovražnike vere in drugih ljudi, ne-
Škarjevčev stroj je že nekaj časa počival, in mojster je na roko naslonjen {gledal Meso-snela. Po teh besedah pa mojster razburjen vstane in reče:
»Mesosnell Kar si ravnokar izrekel, je hudodelstvo! Zato se boš moral odgovarjati pred sodiščem! Dovolj je že tega, kar se je govorilo zlega o zadrugi 1... Nepošteno je, ljudem, katerim ne more nihče očitati najmanjšega nepoštenja, podtikati namene, ka-koršnih gotovo nimajo. Vidimo se pred sodiščem 1 Vi, možje, boste pa pričali, kaj da je ravnokar govoril Mesosnel. Jaz pa povem zadružnemu odboru, kake laži se trosijo o njem. Za svojo čast in dobro ime se morajo potegniti, če drugače ne, naj take obrekovalce, kakor je ta-le Mesosnel, pokličejo pred sodnijo.
»Jaz ne obrekujem. Povem le, kar slišim.«
»Boš pa tistega povedal, ki je to govoril!« zavrne ga Samostal, ki je dobil novega poguma.
»Saj ga bo lahko, saj vsi vemo, kdo je.« dostavi Potreben.
snačajneže v nesreči in sovražnike lastnega domu.
Zato pa moramo krščanski socijalci biti na straži, da se ne pokvarijo naši pošteni delavci in ne postanejo hlapci judov. Vsak socijalni demokrat je podoben turškemu janičarju, ki nevede služi lastnemu sovražniku.
Ako hočemo, da nam zasije lepša prihodnost, moramo s požrtvovalnim delom zapreti pot v naš narod liberalizmu in socijalni demokraciji. Naprej, toraj!
V premislek.
Krščanski socijalizem je med Slovenci pričel poganjati krepke korenine, iz katerih naj bi vzrastla plemenita stavba ljudskega blagostanja, poštenja, svobode in omike. Naše slovensko delavstvo, izvzemši Idrijo in Zagorje, se je v ogromni večini oklenilo krščanske-socijalne misli. Ustanovilo si je lepo število katoliških delavskih društev, katera blagodejno in mogočno vplivajo na člane. Pred vsem se kaže veliki vpliv društvenega življenja na izobrazbo in združenje delavcev. In tega je ravno treba delavcu, ako hoče slediti resno teku časa in skušati za svoj stan pridobiti kolikor največ mogoče zboljšanja in pravic. To, da se vstanavljajo posamna katoliška delavska društva, pa še nikakor ne zadošča organizaciji. Treba je, da so vsa ta sorodna si društva zvezana v močno jedinstveno vez. Treba je, da kolikor največ mogoče skupno delujejo, se medsebojno podpirajo in dajejo članom raznih koristi. Tako bi se po naših društvih dala zasnovati dobra posredovalnica za delo.
Dale bi se zasnovati delavske hranilnice, ki so velikanskega pomena za gospodarstvo delavcev. Po skupnem delovanju društev bi se vzajemnost okrepila, pričeli bi lahko potem dejansko nastopati za gmotno zboljšanje, zlasti ako se zasnujejo poštena strokovna društva. Posebno ta društva bi bila velikega pomena, ako bi izvrševala svojo dolžnost. Koliko vrst dela je pri nas, ki nimajo nobene organizacije in vendar je organizacija dandanes vsakemu delu nujno potrebna. Treba se je ganiti in šlo bo.
Kolikor so zasnovali socijalni demokratje strokovne organizacije, je Bkoro vsa za nič, ker je preje politično pobarvana potem še le Btrokovna. Sedaj ko imamo zvezo delavskih društev, naj bi skušala vbb ona društva, ki še niso v zvezi, tej kar najpreje se priklopiti, da se čim preje prične resno delo. Kolikor
»Gorši je kakor tat, ki krade samo blago, on krade poštenje poštenim ljudem in jih tudi ubija«, nadaljuje Skarjevec, »pa naj bo to Mesosnel ali kdorkoli.«
»Kaj se togotiš? Kaj to tebi mari?« posvari ga žena. »Ti delaj svoj pot, pa jel«
»Ce sem poštenjak, ne morem gledati mirno, kako se zadrugi in možem, ki za ves trud nimajo drugega kakor dobro vest, jemlje poštenje in dobro ime. Vi, možje, ste na pričo, kaj je govoril naš sosed Mesosnel. Sosed gori, sosed doli, tak človek ne zasluži, da bi se mu prizaneslo «
»Naj jih dobi enkrat zavoljo zlobnega jezika 1« pritrdi Samostal.
»Jaz jih ne bom sam. Kakor sem kupil, tako sem prodal. Mogočnjak se bo že znal zagovarjati, saj ima denar.«
»Da, vidite, Mogočnjak I Saj sem vedel«, povzame Potreben vesel.
»Sram naj ga bo!« zavpije Samostal, drugi pa molče.
»Dal Sramuje naj se!« nadaljuje Škar-
imamo že praktičnih poskusov, so se z malimi izjemami dobro obnesli; to je dokaz, da je naše delo na pravi poti. in da le ta pot pelje v naravni, praktični socijalizem. Delavsko stavbinsko društvo v Ljubljani je pokazalo, kaj premore resno in nesebično pošteno delo, kaj premore krščansko-socijalna misel. Komaj je minolo jedno leto in že stoji skoro dovršenih 21 delavskih domov. Kakih 6—8 se jih bode dovršilo še v tem letu. Koliko je pomagano s tem onim družinam, ki so dobile svoje domovel Vsako stanovanje mora imeti najmanj dve sobi,„kuhinjo in shrambo za živila. Poleg hiše mora biti vrt, na katerem si pridela družina selenjadi. Brez vrta ne sme biti nobena hišica. V teku nekaj let, bo imelo na stotine nemaničev lahko svoje domove. To društvo pa tudi bfide socijalno demokracijo. Od pričetka so se porogljivo norčevali, češ: »delali bodo svinjake.« Danes se pa oglašajo k društvu, katero se pa seveda ni ustanovilo za socijalne demokrate. Ko bi socijalni demokratje imeli kaj resne skrbi za delavce, bili bi že davno lahko kaj tacega ustanovili. Toda oni po eni strani zametujejo zasebno last, po drugi pa bi radi kaj imeli.
Konsumna in kmetijska društva bodo brez dvojbe tudi izvršila svojo nalogo. Tako vidimo, da poskusi, uresničiti krščanski sccija-lizem praktično, kažejo dobro. Treba je samo potrpežljivosti, edinosti, dobre volje in vstrajne delavnosti, poleg tega pa tudi poštenega prepričanja. S »šviga - švagi« se nikjer nič ne opravi. Taki ljudje organizaciji samo škodujejo. Za delo je treba mož, ki sami sebe žrtvujejo stvari; potem gre.
V interesu našega delavnega ljudstva je, da začne resno premišljevati o svoji osodi in se kakor najpreje mogoče dobro organizo-vati. Strah in predsodki morajo pasti, na njih mesto pa stopiti jasna in odločna možatost in ž njo krepka organizacija, ki bo strla okove trpinom.
Politika po svetu.
Dr. Adler, ta pa zna, tal Na Dunaju so priredili socijalni demokratje več shodov; na jednem je poročal tudi dr. Adler. Med drugim je dejal, da mora socijalna demokracija z vso silo v parlamentu nastopiti proti vo-litvi v delegacije. Vlada potrebuje državni zbor nujno zaradi izvolitve delegatov. To pa ne samo v interesu Avstrije, ampak skupne države. Obstrukcija toraj mora biti, da se
jevec in hodi po sobi gori in doli. »On, bogatin, ki ima vsega dovolj, ki hoče veljati za prvega možaka, na tak nepošten način ruje proti zadrugi in sramoti može, ki jo vodijo, in jim krade dobro in pošteno ime. Gorji je kakor tatl Sramuje naj sel Namesto da bi on, ki mu je Bog že dovolj dal, z vzgledom in v dejanju pomagal revnejšim, ki si hočejo z združenimi močmi pomsgati, podira s svojo vplivno, žal, mnogokrat lažnjivo besedo delo naših mož. Ne bo se mu dobro izšlo!«
»Bolje kakor tebi«, vtakne se Mesosnel predrzno.
»Ne zamerim ti, ker te poznam, kaj si, Mesosnelec. Tvoj učitelj je Mogočnjak.«
»Mogočnjakove klobase in vino, — ki je dobi Mesosnel včasih zastonj ... haha . . .« začne Potreben.
»Kedo to pravi?« poskoči Mesosnel. »Kar snem in spijem, tudi plačam.«
»Kaj ne, kakor si nocoj!« vščipne ga Samostal. »Pes, ki ne dobiva dovolj hrane, postane hripav in nemaren.«	(Dalje sledi.)
^preprečijo volitve ne sicer zato, da se -državni zbor stori nezmožnega za delo, marveč zato, da isti postane dela zmožen. Kaj se pravi to? letina je, da vlada mora imeti delegacijo in da jo more voliti le državni zbor. Sedaj pa nož na vrat: — Ali prekliči jezikovne naredbe in u s t r e z i na celi črti nemštvu, ali bo pa socij alna demokracija zbijala v zbornici. Tako daleč se je spozabila ta judovsko-fra-masonska klika. Toraj pogin Slovanom, kriči indirektno vodja socijalne demokracije na Dunaju. Kje je njihov program o »mednarodnosti?« Najbrže je za gotove novce zastavljen pri nemških prvakih. Slovenski socijalni demokratje, ali Se ne vidite, koga podpirate v socijalni demokraciji? Ako tudi sedaj Se ne vidite resnice, treba vam bode pač belib očal, da ne bote gledali skozi zelene kot skopuhov osel oblanc ta travo. Kedor v svojem srcu nosi le še iskrico ljubezni do svojega slovenskega rodu, ne more biti socijalni demokrat. Ako pa je, je pa izdajica in nič drugega.
Revolucija v Parizu. Dogodki, katerim je bilo pariško prebivalstvo priča minule dni, so dovolj jasno pokazali, da je jelo kaliti seme, ki so je sejali francoski pseudo-republikanci. Seveda je to Se le pričetek. Pro-vzročitelji nemirov so bili anarhisti in njih žrtva največji »sovražniki« francoske republike, »nazadnjaški kleridalci« in njih naprave. Vse gibanje je vodil znani anarhist Sebastian Faure, okrog katerega se je zbralo nekaj stotin pouličnjakov, večinoma v dobi od 16. do 20. leta. Boj je veljal jezuitom. Anarhisti so se po najkrajšem potu podali pred cerkev sv. Jožefa. Z vsakovrstnim orožjem oboroženi in z rudečimi zastavami prodrli so mej klici: Proč z duhovščino! Živela anarhija! v imenovano cerkev ter tu počenjali največje grozovitosti. Oropali so vse altarje, pometali na tla tabernakelj, svečnike, lestence, svetniške sohe in sploh vse, kar jim je prišlo pod roke. Zlatnino ter denar iz pušic so ugrabili, klopi in spovednice pa zvlekli na cesto ter jih zažgali. Cerkev je popolno razdejana in onečaSčena. Še le v tem trenutku je doSla policija, ki je prijela 27 oseb, ostale divjake po razgnala. Kajpada se je vnel že tu vroč boj in na obeh straneh se je rabilo orožje. — Drugi del divjakov je pa planil istodobno na cerkev sv. Nikolaja, kjer se je ponovil isti grozni prizor, le toliko je bilo bolje, da je tu policija preje bila na mestu ter preprečila večja grozodejstva. Napadli bo potem anarhisti Se cerkev sv. Ambroža, ondotni samostan in Solo ter razne druge katoliške zavode. Kamorkoli so prišli, so razbili vsa okna, potrli ograje in sploh vse, kar so dosegli. Ob enem se je pa bil grozovit boj mej njimi in policijo. S kamenjem, železnimi tramvajskimi Sinami, samokresi in drugim takim orodjem so planili po stražnikih in njim neljubih osebah. Napravili so si barikado iz kamenih plošč ter izza njih streljali na nasprotnika. Policiji je moralo priti na pomoč vojaštvo na konjih in Sele proti polnoči je zavladal mir po mestu. Skupno je ranjenih nad 370 oseb; od teh so jih odvedli 300 v bolnico Lari-boisiere in 61 v ono Saint Louis. Mej ranjenci je 59 stražnikov. Večinoma vsi so nevarno ranjeni. Prijeli so skupno 150 oseb, mej temi tudi prvaka Sebastjana Faurea. — To je seveda le povrSna slika groznih prizorov. SploSno se je pa opazilo, da se je pri napadu na cerkve in katoliške zavode vse premalo skrbelo za javno varnost. Policija in vojaštvo sta pritisnila če le po izvršenem na-
padu. Nekateri listi naglašajo celo, da je vlada sama največ vzrok, da je prišlo do takih prizorov.
Ogerska katol. ljudska stranka je tudi izprevidela, da ne more napredovati, če se ne loti dela za gospodarsko osvobojenje ubo-zega, stiskanega ljudstva. Zato je začela krepko gibanje in sicer v prvi vrsti s konsumnimi društvi, ki najbolj v živo zadenejo oderuhe in judovske trgovce. Krog 80 jih je sedaj že vstanovljenih. V Pesti imajo svoje srediSče, zvezo, ki jim skupno naroča blago. Jako dobro vspetajo. Nasprotovanje proti tem društvom je na Ogerskem tako kot pri nas; kaže se v protestnih shodih, v liberalnem in judovskem časopisju, v sitnostih, ki jih vpri-zarjajo kratkovidni in pristranski uradniki in v raznih deputacijah, ki jih pošiljajo na razne strani. Trgovinski minister Hegedtii kaže do-zdaj Se dovolj pravičnosti. — Mi se veselimo tega krSčansko-socijalnega gibanja na ogerski zemlji in želimo, naj bi vzlasti med Slovaki in Hrvati pripomogel, da se gospodarski in v tem tudi politiaki osvobodi revno delavsko ljudstvo.
Francoski socijalni demokratje in minister Millerand niso nič kaj zadovoljni s svojim možem na ministerskem stolu v Parizu. Socijalisti v francoski republiki so razdvojeni in gotovo ne pretiravamo, ako trdimo, da imajo toliko programov in zistemov, kolikor je voditeljev. Vsak teh zastopa prave socijalno-demokratične nazore. Akoravno pa je stranka tako razdeljena, jedini so ti ljudje prvič v boju proti »klerikalcem« in drugič v sovraštvu nad »sodrugom« Millerandom, ki je splezal na ministerski stolec, ne da bi le z jedno besedico se oglasil za dovoljenje pri svojih somišljenikih. Razjarjeni sodrugi so sklicali zato poseben socialističen shod v šampanjca bogato mesto Epernai, da se dogovorč gledč skupnega boja proti neubogljivemu so-drugu. Sodrug, pravijo nejevoljni voditelji, sme Bprejeti javna mesta le po volji ljudstva, no pa po milosti buržoazije. Millerand ss seveda zato ne briga dosti. On je zadovoljen. 65.000 frankov ali po naše okrog 30 000 gld. znaša njegova letna plača brez postranskih dohodkov in to je zanjga dovolj, za drugo se ne zmeni. Koder ima besedo zlato, si misli možiček, je proč s strankarsko taktiko in pusto teorijo. Naj se borš drugi, njemu ni treba iskati najboljšega socijalizma, ker ga je že našel in sicer socijalizem z zlatim dnom.
Naša organizacija.
Slovensko katoliško delavsko društvo je priredilo v nedeljo, dne 3. t. m. v svojih prostorih društveni shod. Daši za shod ni bilo nobene agitacije in se je društvenikom samo po listih sestanek naznanil prišlo je precejšnje število delavcev. Govoril je Moške r c o bolniških podporah. V tričetrt urnem poljudnem govoru je tolmačil govornik zakon o bolniških podporah, razlagal, kolike da so podpore, in odločno zahteval, naj bi se zakon v toliko premenil, da bi delavci ne dobivali samo 60 % mezde, marveč, da bi' bile podpore v boleznih vsaj tolike, kolika je mezda. Pojasnjeval je tudi, da imajo svojci delojemalcev, ki so pri bolniških blagajnicah zavarovani, za slučaj, da je bolnik v bolnici oskrbovan, temeljem zakona pravico do pol bolniške podpore, kakor tudi, da blagajne plačajo za oskrbovane člane v bolnicah samo za 28 dnij in da v času daljnega oskrbovanja dobe bolniščino izplačano; oni pa, ki so si bolezen pridobili v tepežih ali vsled pijančevanja, nimajo pravice do bolniške podpore. Gostinčar je nadalje pojasnjeval še druge nedostatke zakona in se izjavil za ločitev ženskih bolniških blagajen od moških in zahteval, naj bi se tovarniške bla-
gajne priklopile okrajnim bolniškim blagajnam in se tudi zavarovalna dolžnost razširila na vse, tudi kmečke delojemalce. 0. g. Evg. Lampe je kazal na fanatično sovraštvo nemških in italijanskih radikalcev napram vsemu, kar je katoliškega in slovanskega, ter pojasnil dogodke zadnjega časa v Celovcu, Celju in na Tirolskem, kjer si upajo javno sežigati škofove liste. Pozival je krščansko misleče delavce, naj vztrajajo in bodejo pripravljeni v vsakem slučaji braniti krščansko socijalne svetinje. Z živio-klici krščanskemu socijalizmu se je zanimivi sosta-nek zaključil. Izvzemši prihodnjo nedeljo, ko bode obletnica po ranjki cesarici, prirejalo bode društvo vsako nedeljo v društvenih prostorih shode, h katerim se vabijo vsi delavci in njihovi prijatelji.
Delavsko podporno društvo v M&rn-bergu je imelo, kakor se nam poroča, v nedeljo 3. septembra veliko zborovanje. Prišlo je lepo število delavcev in kmetov, da bi se skupno izobraževali in navduševali za načela krščanskega socializma. Govorili so samo društveniki. Že pri prvem nastopu se je videlo, da imajo nekateri delavci velike govorniške zmožnosti. Razpravljalo se je o društveni organizaciji raznih ameriških in evropskih držav, o važnosti delavske sloge in o vprašanju, zakaj mora duhovnik med ljudstvo, da tudi po društvih deluje za vero, za domovino in ljudsko blagostanje. Delavcem in vsem prijateljem društva se je bralo na obrazih, da so bili veseli drugega delavskega shoda v Marnbergu. Po dolgotrajni hudi borbi smo vendar tudi tukaj prišli do rednega društvenega življenja. Pravica je morala zmagati, krščanska ideja se kakor rožica razcvita. Bog daj obilnega sadu!
Iz Trbovlj. Dva prav prijetna večera imelo je nase »Siov. katoliško delav. društvo«. Priredilo je namreč dnč 20 in 27. avgusta v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožeta I. veselici s petjem, glasovirjem, ter igro: »Revček Andrejček«. Videti bi morali naše diletante ! Prvokrat, reci prvokrat so nastopili, pa tako izvrstno rešili svoje uloge! Nekateri prizori so bili tako izborni, da še na velikem gledišču ne morejo biti bolji. Zato je pa tudi vse občinstvo z burnim odobravanjem pritrjevalo diletantom. Komu bi dali prednost, je težko določiti, ker je bil vsak na svojem mestu. Le en glas se je slikal: Slovensko katoliško delavsko društvo naj priredi še več tako zabavnih večerov I Za prirejeno nam veselje gre v prvi vrsti hvala domačemu kapetanu čast. gosp. Meznariču, ki je z vso ne-umornostjo, da z veliko požrtvovalnostjo omogočil veselico; potem pa seveda vsem diletantom, ki so večina udje našega društva, da so se z vso vnemo in velikim trudom poprijeli težke naloge: predstavljati tako obširno igro. Posebno zahvalo pa moramo izreči še gosp. M. Ličar-ju, domačemu organistu, ki je v prav narodnem duhu zložil dva napeva k igri, ter blag. gospej Milač-evi iz Zagorja za ukusno kostumiranje diletantov. Vdeležba je bila prvokrat velikanska, veliko odličnih Tr-bovljcev smo videli med gledalci. Prostori so bili do zadnjega kotiča napolnjeni. Drugokrat pa je bilo bolj slabo, ker se tujci niso odzvali našemu vabilu. Pred vsem smo pričakovali Zagorjane, ki so bili vsikdar zvesti somišljeniki bratskega jim društva. Da jih ni bilo, temu nismo krivi ne mi ne oni. Ta veselica bo blagodejno uplivala tudi v socijal-nem oziru. Mnogi, ki so se bolj iz radovednosti vdeležili naše veselice, so se lahko prepričali, da »ajmobtarji«, kakor nas vedno na-zivajo, nismo tako slabi ljudje, in da imamo po trudapolnem delu pač veliko več nedolžnega, poštenega veselja, kakor pa oni, ki pri polnih mizah slabe pijače kričijo in zabavljajo čez vero in duhovnike, kakor da bi ti zakrivili njih bedo. Dal Bog! da bi se jim vendar enkrat odprle oči, da bi spoznali svoje prekanjene voditelje, kateri jim le obetajo, v resnici pa jih izsesavajo. — Mi pa krščanski delavci združujmo se-le v slogi je moč. Le po skupnem neustrašenem delovanju na podlagi katoliške vere bomo prišli do svojih pravic.
Socijalne zadeve.
Nedeljski počitek v trgovini bi bilo vže tudi enkrat Caa vpeljati. Trgovski pomočniki, ki morajo vsak dan delati 13 ur in tudi veC (posebno Špeceristi), bi pač smeli imeti nedeljo prosto. Kedor kake stvari potrebuje, jo bode brezdvomno kupil v soboto, ako ve, da v nedeljo iste ne dobi. Trgovci bi zaradi tega ne imel škode, pač pa pomočniki potreben počitek in razvedrilo. Pomočnikom samim bi bilo tudi vsaj včasih dobro nekoliko premišljevati o strokovni organizaciji. Koliko bi si labko zboljšali, ko bi bili orga-nizovani. Toda nihče se ne gane. Liberalni duh jih je tako zmedel, da niti sami na se ne mislijo več. V Trstu se je nedeljski počitek uvedel; kar je tam mogoče, mogoče bo tudi pri nas. Prav bi bilo, da bi tudi občinstvo zahtevalo, da bo ob nedeljah prodajalnice zaprte.
Naši magistrat ni delavci si tudi že davno želč kakega zboljšanja. Mestni magistrat je zboljšal plače uradnikom, prav bi bilo, da bi se spomnil tudi uradnih slug in delavcev. Kajti ob tej draginji živeti s tako malim zaslužkom, kakordnega imajo nekateri mestni delavci, je pravi čudež. Da se zboljšajo plače tem ljudem, pač zahteva tudi ugled deželnega stolnega mesta Ljubljane. Zato upamo, da bodo merodajni faktorji to uvideli in storili nekaj za mestne uslužbence — delavce in sluge.
Rudarji v Belgiji L. 1897 je bilo v Belgiji 120.382 delavcev in sicer podnevnih 82.041, ponočnih pa 88.341. Povprek je zaslužil vsak po 1023 frankov na leto. Smrtnih nesreč je bilo krog 1 na 100 delavcev. — Podjetniki so zaslužili pri vsakem delavcu povprek 164 frankov.
Železničarji v Severni Ameriki. L. 1898 jih je bilo 874 558; za 51.000 več nego prejšnjega leta. Plače so prejeli vsi skopaj 495,035.618 dolarjev (29Vt milijonov dolarjev manj nego 1. 1897). Čistega dohodka se je porabilo krog 40% zanje.
Drobtine.
Žalostna obletnica. Danes, dnč 10. septembra, je ravno jedno leto, kar je zlobna roka anarhiata Luccbenija umorila naSo nepozabno cesarico Elizabeto. Grozno je zadela lansko leto ta novica ves svet, posebno pa poštene avstrijske podanike. Saj se je toliko lepega govorilo o mili cesarici, ki je bila v resnici milega in dobrega srca, posebno do revežev. Zato smo tudi krfič. socijalci ene misli: Bog bodi milostiv duši cesarice Elizabete.
Samomori v Ljubljani. Kakor se kaže, bo postala v jedrn reci Ljubljana kmalu jed-naka drugim velikim mestom. Samoumori se množš tako, kakor Se nikoli. »Cel6 streljanje v glave« iz same ljubezni, se dogaja, — to je pa že popolno moderno. Še moderneje pa je, ako človeka, ki je obstrelil drugega z namenom vmoriti ga in potem samega sebe umoril, ne pokoplje duhovnik — da potem liberalci, socijalni demokratje in razna »trobila« zabavljajo proti »farjem«, čes: to so pravi, le poglejte jib, »pro .. . farjev«, kakor se je o tej priliki slišalo. Kako so pobožni ti ljudje, kadar se gre za kakega »morilca iz ljubezni« I Takrat naj bi duhovnik zatajil svoje predpise in vero ter Sel delat parado, sicer pa proč ž njim. Njegov nauk je neumnost, katere ne prenese liberalna in soc. demokratična butica.
Pri delu ponesrečili. Nogo je zmečkal v soboto pri urejevanju Save v Tacnu delavcu A. vrečko velik kamen, ki so ga hoteli vzidati v jez, pa jim je izpodrsml. Ponesrečenca so precej prepeljali v deželno bolnišnico. — Anton Selan v Ljubljani se je ponesrečil pri klanju živine. Zavihtel je tako nerodno me-
sarski nož, da se je namesto v živino, zasadil v njegovo roko. — I. Kalmusu je pri delu padla opeka na roko in mu zdrobila palec desne roke. — Pri gradnji »Mestnega doma* si je 141etni Alb. Cesar opekel s amolo obe roki. Nosil je vrelo smolo, pri tem zadel ob neko desko, padel in se polil z njo. — To je samo nekaj slučajev takih nesreč, ki zadenejo delavce pri raznih podjetjih. Pri tej priliki pa se je tudi opazilo, da so se ponesrečeni delavci v svojo lastno Škodo še le dva ali več dnij po nezgodi oglasili pri zdravniku. S takim odlašanjem se zdravljenje gotovo ne pospešuje, ob jednem pa zgubi delavec za tiste dni pogosto tudi bolniško podporo, do katere je sicer popolno opravičen.
Napadi na škofe. Razni časniki so poročali te dni o napadu na galipoljskega škofa Ricciardija, ko je dobil po posti zaboj z desetimi živimi gadi, a na največjo srečo zaboja ni sam odpri in se tako rešil velike nevarnosti; Se dva dni poprej je vrgel neznan zlikovec v Škofovo stanovanje dinamitno bombo, ki se je sicer razletela, a škofa k sreči ni zadela. — Tudi proti Škofu v Jegarju je poskusil nekdo izvršiti napad. V Škofovski dvorec je prišlo majhno dekletce z zavitkom ter ga je izročilo vratarju z naročilom, naj ga oddš Škofu. Ko so zavoj odprli, so naSli v njem neko stvar, podobno dinamitni patroni in oster nož. Redarji so dohiteli Se deklico, a ona je rekla, da ji je dala zavitek neka gospa in ji naročila, naj ga odnese Škofu, o vsebini pa, da ji ni bilo nič znanega. Ujeli so pa ob istem času tudi neznanega človeka, ki je čakal deklico pred uhodom v Škofovski dvorec. — Redarstvo seveda strogo preiskuje,
— a navadno tsm, kjer ničesar ne najde. Kdor ima jasne oči, vč, odkod izhajajo taki napadi. Tako n. pr. je znano o galipoljskem Škofu, da si je nakopal mnogo sovražnikov, ker se je vdeleževal občinskih volitev.
Delavci, pozor! V sredo dnč 13. t. m. priredč katoliško misleči dijaki komers v čast slovenskim krščansko - socijalnim delavcem. Pričetek ob 8. uri zvečer. Vabljeni so toraj vsi somišljeniki in je želeti, da bi se obilno udeležili. Vstop je prost, toda dovoljen le krSčansko-socijalnim pristašem. VrSi se v dvorani Katol. doma.
Hinavstvo. »Rdeči prapor« opominja svoje ovčice, naj se ne udeležijo »kravalov« proti Nemcem, katere pripravljajo okoli »Slovenskega Lista«. Da bi se kje pripravljali za kake izgrede, je podlo sumničenje. Neumnost se pa zdi socijalnemu demokratu iti na ulico proti Nemcu v Ljubljani. Zakaj se socijalnim demokratom ne zdi greh in neumonst razsajati z nemškimi nacijonalci na Češkem, Štajerskem, Koroškem in SolnograSkem? Najbrž, ker se je vdinjala socijalna demokracija v službo bogatim nacijonalcem proti Slovanom in krSčaustvu. Iz tega vidimo, kam plove socijalna demokracija in naši njeni za-vezni varuhi liberalci. Mi nismo za kravale nikakor ne, in tudi opozarjamo delavstvo, da ohrani pamet. Toda v slučaju izzivanja ima vso odgovornost oni, ki ne zabrani izzivanja, oziroma dovoljuje recimo v Ljubljani raz- , obešati frankfurtarice, mej tem, ko po nem-čurskih mestih prirejajo pobalinske napade > na Slovane. Socijalna demokracija pa s tem kaže, da jo vzdržuje le Se hinavščina.
Pozor delavci, ki nameravate iskati dela v Rumuniji. Skoro vsako leto gre tudi iz slovenskih krajev mnogo ljudi iskati zaslužka
v	Rumunijo. Letos pa je tam slaba letina in ne bo labko dobiti dela, ker bodo za dela rabili le domače moči. Treba je biti pozornemu, kedor namerava tje doli, da ne bo šel stradat. Torej pozor!
Služabniške plače. S cesarsko naredbo na podlagi § 14. se s prvim septembrom zvišajo p plače uradnim slugam. To je bilo pač že davnej potrebno. Ko bi ne bilo obstrukcije, <* bi imeli služabniki davnej bolje plače. V ob- C, strukciji pa so tudi socijalni demokratje pri-pomogli k zavlačevanju zboljšanja državnim ^ uradnim slugam.
Veliki Nemci. Po imenih spoznamo lahko, J; kakšne korenine so tisti kričači, ki se Stulijo za prve Nemce in ki najhujse rogovilijo proti- p
vi	nnnnnm	\ T lj .l.mlu	Inanl m J m n m 1^
branitelja zatiranih avstrijskih Nemcev. Z Wol-fom se je kmalu potem dvobojeval oudi nemški nacijonalee Krepek in ga je parkrat dobro česnil preko glave. V Wolfovem »nemSko-na-cijonalnem društvu« je za zapisnikarja plemeniti Stransky in odbornik B o d i r s k y. Med prvimi germanskimi petelini čujemo pri na* imena;Noske, Vrabec, Novak, Svoboda. DerSata, KokoSinekin Dobrni k Scboaerer-jansko rodna pristava Ko-loške Primavesi imata tudi starodavna nemška imena. — Iz prejšnih časov poznamo nemške voditelje Giskra (prav za prav — Iskra) in BlagotinČeka, ki je spremenil svoje pošteno Blovensko ime v Kaiserfeld. V Iglavi so praznovali tisoč in stoletnico, kar se je mesto ustanovilo. Pri ti slavnosti so sodelovali ti - le pristni Nemci: P o p e 1 a k (županj, I n d e r k a (podžupan), M o 1 i n e k (okr. glavar), H o n z i k (vodja realke), H a -luska (načelnik postaj) in znameniti nemSki ,strelci’: BudiSovski, Konečni, Dobravski, Miklovčič, Novak,Jeli n e k , Janota in Kudielka. Pri slovesni predstavi sta delovali gospi M a h o č in Vavra; igro je spisal grof Prochaska Iglavijo je predstavljala gospa Mahaček ; žive podobe je sestavil Šolski nadzornik Vysko-čil; vso slavnost je pa vodil N e d v e d. — če Se pristavimo, da v Celju vodi divjo nemško druhal dr. Stepišnek, v Gorici Lahe L e n a s i, na Kranjskem poštenega gorenjskega cunjarja sin 2 v e g e 1, potem nam je jasno, odkod izvira vsa besnost naSih nasprotnikov. Nemirna vest, ki jo vzbuja podlo renegatstvo je tisti vir. Renegate proč, pa se bodo narodi labko razumeli med seboj 1
Kolarskega pomočnika
takoj sprejme v trajno delo pod ugodnimi pogoji Josip Mentoni, kolarski mojster, Pri-stavske ulice, Ljubljana.
20 let star, ki je dovršil V. gimnazijski razred, popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, želi vstopiti v kako pisarno kot začetnik. Plača primerna. Ponudbe pod A. P. na naslov „Glasnika".
Podpisani usojam si slavnemu p. n. občinstvu, zlasti gospodom trgovcem uljudno naznaniti, da sem
otvoril v Ljubljani
zavod za snaženje stanovanj in oken.
Prevzemam v snaženje izložbena in sobna okna ter likanje sob. Tudi cele nove stavbe prevzemam v temeljito očiščenje, istotako tudi javne zavode in urade.
lastita naročila prejemlje iz prijaznosti Jožef Maček, prodajalnica tobaka, Mestni trg št. 6.
V obilni obisk se priporoča
Peter Matelič,
Martinova cesta št. 81.
C,
e£5w» otuuMoa, « menit
‘že teta sem Izprtcsn« (metna primes k hofiovf kavi. Prt živčnih, ercnlh, ielodecnlh boleznih, prt pomanjkanji*' krvi etc. zdravniško priporočena. — NajprJljubljenejš* ■'
Slovanom. — V Erfurtu je imel nedavno ro*atc» kavlna pijača v etoti.oc.ro rodovinah. «*»*» Wolf nekak shod. Pri tem shodu je pozdravil t* - r-	1
Wolfa pruski general pl. Przyhowski kot
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«