760 nico v tej slovenski maši. Dasi stopa ta najnovejša Foersterjeva maša v nekoliko skromnejši obliki pred nas, zavzema vendar častno mesto na našem cerkvenoglasbenem polju. Obsega pa to Foersterjevo delo šest številk. Namesto običajne „vere" je postavil g. skladatelj kot 3. številko pesem „Sv. Cecilija". Posebna prednost te maše je v tem, da nahajamo v njej prijetno raznoličnost kljub majhnemu obsegu posameznih spevov. Pred nami se naglo vrste sedaj čveteroglasni zbori, sedaj lični samospevi, sedaj zopet krepki „unisono" s spremljevanjem orgel. Temu ali onemu se bo kako mesto zdelo celo premalo cerkveno. Zlasti v pesmi „Sveta Cecilija" je šel pač g. skladatelj do skrajne meje, do katere si more še upati cerkveni skladatelj. A to je storil zaradi tega, ker je hotel s tem našim pevskim zborom podati skladbo, ki bi jo z uspehom mogli rabiti tudi zunaj cerkve, n. pr. pri kaki cecilijanski slavnosti. Gotovo bo pa ravno ta skladba posebno ugajala, ker se tako lepo vjema glasba z besedilom. Po kratki predigri pričenja v af-duru alt - šolo z muzi-kalično pravilno izraženim vprašanjem: „Raz-lega mar se nebeščanov himna..." Podobno vprašanje zastavlja na to v sorodnem a duru sopran-solo. A nato se mogočno oglasi ves zbor z odgovorom: „To orgel so veličastni glasovi . . . ." Zdi se, kakor bi tu bas posnemal pedal pri orglah. Kako mil je nato samospev sv. Cecilije! Zdi se nam, kakor bi iz rajskih višav doli slišali njen nebeški glas. Ves spev skonča zopet zbor v veličastnih akordih. Skladba bo napravila najboljši vtisk. Sploh se bo to 82. Foersterjevo delo brez dvoma kmalu udomačilo na naših korih ter pospeševalo čast sv. Cecilije. Fr. F—č. Die Amazonen der Czarin. Operette in drei Acten von A. D. Borum. Musik von Victor Parma. Potpourri 2/ms. Preis 3 K. Verlag von Emil Berte & Cie. Wien I. Nibe-lungengasse 3. — Parmove „Amaconke" so v Ljubljani dosegle lep uspeh na odru, in kakor čujemo, jih je sprejela tndi intendanca hrvaškega „Kazališta" v Zagrebu. Tu imamo eleganten „potpourri" za klavir, iz katerega spoznamo lahki, melodiozni značaj Parmove operetne glasbe. Parma je po vsej svoji umetniški koncepciji mnogo bližji Italijanom kakor Nemcem. Tu ni nikakih globokoumnih premišljevanj, kakor jih ljubi Wagnerjeva glasba — to je bolj Verdi s svojimi živimi napevi. Klavirska prireditev je tako lahka, da se bo to lepo delce brez dvoma jako razširilo tudi v diletantskih krogih. D. M. Zdravicc. Za petje in klavir zložil Viktor Parma. Zaloga in lastnina Otona Fischerja v Ljubljani. Cena 3 K. — Naš znani skladatelj nam je v tej zbirki podal šest lahkih, a jako melodioznih napevov za vesele družbe. „To sladko, zlato vince" (N. Resman) je vesela, „So-zidal sem si vinski hram" (V. Kurnik) bolj sentimentalna, „Oj sladka vinska kapljati" (T.Doksov) krepka vinska pesem. „Slovenc Slovenca vabi" (A. Slomšek) je prijazna pesmica, „Povsod me poznajo" (dolenjska narodna) segava, „Nato-čimo v čase svoje" (A. Funtek) pa lepa domoljubna zdravica. H. O. Vogrič: Secession-Album slovenskih in hrvaških pesmi zamešan in moški zbor. Op. 3. I. knjiga. Lastna založba. Sarajevo 1903. Cena 3 K. (Umjetn. zavod A. Benda i. dr. Sarajevo.) — Ime „secesija" je nagnilo gospoda skladatelja, da je svoje res nekoliko posebne zbore združil pod tem imenom, dasi nismo mogli najti v njih pravega secesijskega duha. „Slovenska zgodovina" je široko zasnovan mešan zbor, kateremu pa manjka dosledne arhitektonike in se zdi skup znešen iz samih malenkosti. To velja tudi o naslednjih pesmih. Semtertje natreseni okraski med običajno vsakdanjo harmonizacijo pač ne ustvarjajo še sece-sije, „Secession-Album" prinaša te-le pesmi: 1. „Slovenska zgodovina" (S. Jenko), mešan zbor. 2. „Večerni zvon" (Vlasta), mešan zbor. 3. „Vienac" (G. Arnold), mešan zbor. 4. „Sje-čanje" (H. Badalič), moški zbor. 5. „Ljubavi" (A. Nemčič), moški čveterospev. 6. „U spomen mrtvih" (M. N. Lackovič), moški zbor. 7. izgubljeni cvet" (S. Gregorčič), moški zbor. 8. „Ljubici pod oknom" (Dr. J. Vošnjak), moški zbor. 9. „Lahko noč" (J. Zupan), moški zbor. 10. „Brambovska" (V. Vodnik), moški zbor. — Želeli bi pač, da bi bile pesmi, ki jih namerava gosp. skladatelj še objaviti, umetniško poglobljene in bolj intenzivno „izdelane". Saj se zapazijo tudi tu marsikatere posameznosti, ki kažejo skladateljski dar gospoda izdajatelja; naj ga izobrazi in poglobi! L.