2

3


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 3. aprila 2014  Leto XXIV, št. 14


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 3. aprila 2014

Porabje, 3. aprila 2014

 Srečanje mladih iz Italije in Madžarske
STR. 2
Namé mlajši najbola veselijo 
STR. 6

NAJVEČ MANJŠIN DE MELO SAMO ZAGOVORNIKA V PARLAMENTI

Gda dobite, dragi bralci, te novine, de do parlamentarnij volitev več samo par dnevov. Tau do prve takšne volitve, gda leko narodnosti na Vogrskom, med njimi mi Slovenci, svoje lidi spravijo v parlament ali, kak Madžari pravijo, v »hišo rosaga«. Po nauvom volilnom zakoni naj bi mejla vsakša manjšina priliko izvoliti enega poslanca (képviselő), dapa vsi dobro vejmo, ka največ narodnosti nema telko lidi, kelko glasov bi trbelo meti za poslanca. Pa tau so gvüšno znali tisti tö, steri so zakon napisali pa zanga glasovali. Etak se je pa največ manjšin v zadnji mejsecaj pripravlalo na tau, ka do mele svojoga zagovornika (szószoló). Poiskale so kandidate, postavile liste, opravile administracijo... Kak smo vam tau že dali na znanje, slovensko listo, stero je postavila Državna slovenska samouprava, vodi profesorica Erika Köleš Kiss, stera je podpredsednica DSS.  Na pitanje, ka go je motiviralo, ka se je glasila za tau funkcijo, je povedala: »Vsi vejmo, ka je na narodnostnem področji dosti dela. Od spremembe sistema, od 90-i lejt se je dosti spremenilo, pa tau leko povejmo, ka v trno dobro smer. Če smo gnauk že dobili tau možnost, stero nam obečavajo že od tistoga mau, ka je 93. leta vöprišo manjšinski zakon, te moramo go vöponücati,  moramo z njauv živeti. Zatok sem mislila, ka mo probala, vüpam, ka kaj leko včinim za naše lidi.«
Za narodnoste liste do leko svoj glas dali samo tisti, steri so se registrirali kak Slovenci, Nemci, Srbi, Romejnarge, Hrvati... itd. Tej je nej bilau trno dosti, eške največ se nji je dalo vpisati v volilni register Nemcov pa Romov. Dapa tau trbej razmeti, zatok, ka tisti, steri smo se tak odlaučili, ka mo svoj glas dali slovenski listi, nemo smeli glasovati za strankarsko listo (pártlista). Pa nikak tak vögleda, kak če bi tej glasovi nej dosta vrejdni bili, ka do narodnostne liste izvoljene že z enim samim glasom. Etak so pa lidgé tak mislili, ka se je nej pomembno (fontos) registrirati. (Škoda, ka ta registracija vala za gesenske lokalne narodnostne volitve tö.) Za Slovence se je registriralo skurok 400 lidi, za slovensko listo pa 199 lidi. Se pravi, ka de slovenska lista gvüšno izvoljena, Erika Köleš de zagovornica, brez pravice glasovanja (szavazati jog nélkül), dapa dun tak misli, ka de leko dosti napravila za nas, Slovence. »Narodnostni zagovorniki do gvüšno meli svojo komisijo,« je razmišljala Erika o tom, kak do delali v parlamenti. »Komisija dosta več dela ma, pa dosta več obredi, kak tau lidgé vidijo. Tau ge dobro vejm, ka sem bila svetnica v varaškoj samoupravi. Vüpam se, ka mo meli možnost prejk komisije predstavlati naše želje, zahteve cejlomi parlamenti. Tak mislim, ka če je že gnauk vogrski zakon tau sprejel, ka do – če rejsan nej poslanca –  zagovornika mele majnšine, ka je tau nej samo kak edna gesta, liki do prosili pa poslüšali naše mnenje. Ovak bomo rejsan tak, kak gda nika vödejemo v izložbo (kirakat). Seveda, lejpo bi bilau, če bi imeli poslanca, tau je leko naša naloga, ka mo se borili za tau, ka naj na naslejdnji volitvaj majo narodnosti že poslance. Dapa tak mislim, ka se zdaj ne smejmo žaurgati, zagovornik je en stopaj naprej.« 
Erika Köleš dobro pozna po-ložaj (helyzet) Porabja, naši vesnic, našoga gezika, vej pa tü se je rodila, pa zvün par lejt, tü živi in dela. Najduže kak leranca na srednji šaulaj, dapa kak funkcionarka Državne slovenske samouprave pa lokalne slovenske samouprave Slovenska ves-Monošter tö. Na pitanje, za koj de si najbole prizadevala, je povedala: »Najbole za gospodarstvo. Infrastruktura v našoj krajini je trno zaostanjena. Če drugo nej, samo poglednimo naše ceste, naše poti. Porabje je krajina, kama bi mi čakali dosta, dosta turistov, ka je turizem za nas velka možnost. Dapa če nika ne moremo ponüjati ali če do se gnauk turisti pelali v Števanovce po tej pauti, kakšna je, te ma biti več nigdar ne pridejo. Vsefele formo je prioriteta zame tö, naj naša krajina bole znana bau, naj v center pozornosti pride. Leko povejmo, ka na šaulskom pa kulturnom področji se nika nejmamo sramovati. Tau tö moramo priznati, ka so nam zadnja lejta  dostakaj pomogli s strani vogrske vlade. Tau trbej zdržati, dobro, ka so obnovili bejdvej naši dvojezični šau-li, dapa šaule trbej gordržati, ranč tak druge inštitucije tö. Z nauvov vladov (kormány) bi se tö dobro bilau tak zgučati, ka naj na začetki leta majo šaule pa ištitucije zagotovljena sredstva (zavolé pejnez), ka te leko prejk leta normalno delajo. Tak mislim, ka dočas naši lidgé, naši Slovenci tü delajo, tü davke (porce) plačüjejo, se mora država (állam) tö poskrbeti za našo narodnost. Vüpam se, ka de tau, ka mo meli zagovornika v parlamenti, pomagalo pri tom.«
Marijana Sukič 


Erika Köleš Kiss med svojimi dijaki

Moravske Toplice: Gospodarno in odgovorno!

Hvala vsem

KAKŠEN ZRAK DIHAMO? 
ZA ZDAJ, ŽAL, UMAZANEGA

V imenu Državne slovenske samouprave in soorganizatorjev se lepo zahvaljujem za pomoč vsem posameznikom in organizacijam, ki so na kakršen koli način sodelovali pri pripravah oziroma uresničevanju programa »Porabsko borovo gostüvanje – Srečanje Porabskih Slovencev, Gornji Senik 2014«. Zahvaljujemo se tudi za vso ostalo podporo oziroma za sodelovanje na prireditvi.
Martin Ropoš
predsednik
 
Az Országos Szlovén Önkormányzat és szervezőtársai nevében tisztelettel megköszönöm minden magánszemély és szervezet segítségét, akik a “Rábavidéki rönkhúzás - Rábavidéki Szlovének Találkozója, Felsőszölnök 2014.” program előkészítésében, illetve kivitelezésében bármilyen módon részt vettek. Köszönetet mondunk továbbá minden ezen felüli támogatásért, illetve a rendezvényen való részvételért.
Ropos Márton
elnök

Spraševati se o tem, kakšen zrak dihamo, ni umetna, akademska, marveč zelo konkretna in opredeljiva in z zdravjem povezana dilema, aktualna v Sloveniji in tudi v Porabju, verjetno pa tudi drugod na Madžarskem (kajti, zakaj bi se pred nedavnim tako odločno zoperstavili nameravani gradnji sežigalnice odpadkov tik čez mejo v Avstriji). Zaskrbljujoč podatek je, da spada Murska Sobota, čeprav na prepišni ravnici, med štiri mesta v Sloveniji z najbolj onesnaženim zrakom. Druga mesta s preveč onesnaženim zrakom so, po podatkih mag. Tanje Bolte z ministrstva za kmetijstvo in okolje, Maribor, Celje, Novo mesto in Kranj, za katera so sprejeti načrti, kako izboljšati kakovost zraka, načrti za Hrastnik, Zagorje in Trbovlje pa so v pripravi. 
Zveza ekoloških gibanj Slovenije, Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj in Zbornica komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije so v Moravskih Toplicah organizirali dvodnevno posvetovanje 2014 pod naslovom Gospodarno in odgovorno. Ugledni strokovnjaki, teoretiki in praktiki so obravnavali tri tematska področja, in sicer: Podaljšana odgovornost - odgovornost ali prevara, Odpadek kot surovina na nepravem mestu? in Varstvo zraka. Kot dovolj dober primer ravnanja z odpadki so si ogledali Center za ravnanje z odpadki v Puconcih. Posvetovanje je bilo dobro obiskano, uvod v drugi dan referatov in razprav je imel minister za kmetijstvo ter okolje in prostor mag. Dejan Židan, ki je sodeloval tudi na novinarski konferenci.
Predsednica organizacijskega odbora dr. Klavdija Rižnar je o varstvu zraka v Sloveniji poudarila, da kakovost zraka v Sloveniji ni v skladu z evropsko zakonodajo. »Največji problem predstavljajo delci PM10, ki so dokazljivo škodljivi zdravju. Podobno stanje je v nekaterih državah Evropske unije, na kar kažejo velika prizadevanja za njegovo izboljšanje. Namreč Evropska komisija je predlagala nov paket ukrepov za čist zrak, ki posodablja obstoječo zakonodajo in nadalje zmanjšuje škodljive emisije iz industrije, prometa, energetskih naprav in kmetijstva z namenom, da bi se zmanjšal njihov vpliv na zdravje ljudi in okolje.«
Minister Dejan Židan, ki ob kmetijskem resorju vodi še okoljevarstvenega, je udeležencem posvetovanja povedal, da sta v Sloveniji v pripravi dva pomembna zakona: zakon o vodah in zakon o varovanju narave. Slovenija je doslej za varstvo okolja premalo izkoristila evropski denar, kar želi v naslednjem obdobju močno povečati. Ena pomembnejših nalog je v zagotavljanju kakovostne pitne vode, kar je hkrati povezano s čiščenjem umazane vode, ker ni res, da le-ta ne doseže podtalnice. Kot je povedal minister Dejan Židan, povzroči Evropa okoli 10 odstotkov toplogrednih plinov v svetovnem merilu, zaradi česar je vsako leto za 80 do 90 milijard evrov škode. Do leta 2050 naj bi v Evropi ta odstotek prepolovili. Slovenija daje za urejanje podnebnih sprememb do 400 milijonov evrov letno, leta 2050 pa naj bi ta številka dosegla milijardo evrov. Denar se porabi za nadomestila, ki jih povzroči suša, za posledice poplav (ponekod, zlasti v Pomurju, suša, drugod poplave), varovanju pred poplavami, odpravljanje posledic žleda, ki je letos uni-čil več tisoč hektarjev gozda. Kaže tudi, da brez denarja iz Evropske investicijske banke ne bo mogoče izpeljati predvidenih del, med njimi tudi tistih nalog, ki so povezane s kakovostjo zraka, za kar je v naslednjih letih predvideno 400 milijonov evrov. Sicer pa je letošnje leto evolucijsko leto, konceptualne spremembe se bodo začele v letu 2015, je poudaril Dejan Židan in omenil pobudo, da bi v slovensko Ustavo zapisali, da je pravica do zdrave pitne vode ustavna pravica. 
Čas bo pokazal, koliko koristnih dejanj bo sledilo akademskim in drugim razpravam v Moravskih Toplicah, brez katerih, resnici na ljubo, tudi ne gre. Iz leta v leto je slabša tudi kakovost zraka marsikje na podeželju, tudi na Goričkem. Povzročitelji so prebivalci sami, kmetje ali drugi, ki se odločajo za sežiganje raznih odpadkov, od plastičnih predmetov do motornih olj po zamenjavi v traktorjih in drugih vozilih. Zato se tisti redki, ki jih sežiganje odpadkov moti, sprašujejo, ali kakršnakoli inšpekcija pogleda izza računalnika in stopi iz pisarne, ali ne bi morale občine poskrbeti za več reda ne tem področju, saj župani in svetniki razmere dobro poz-najo. Tu so še šole, ki morajo otrokom vcepljati in vcepiti prijazen odnos do narave, do vsega, kar nas obdaja. Šele v celotni in celostni povezavi med akademsko stroko in odgovornimi v inšpekcijskih in podobnih službah si smemo obetati čistejši zrak. Celo v sosednji Avstriji so spoznali, da sežigalnica odpadkov v neposredni bližini Monoštra ne bi bila pametna odločitev. Za to spoznanje pa je bilo potrebnih kar nekaj protestov in resnih opozoril. 
Ernest  Ružič


Minister za kmetijstvo in okolje, mag. Dejan Židan (na sredini): »Predlagamo, da bi v Ustavo zapisali, da je pravica do zdrave pitne vode ustavna pravica v Sloveniji«


Murska Sobota ima neslaven rekord: spada med štiri mesta z najbolj onesnaženim zrakom v Sloveniji

»Dimeki« vabijo na reli v Böltince

»Oča naš« za lepo vreme

V Böltinacaj majo eno zanimivo drüštvo, stero se zove Društvo starodobnikov - ljubiteljev starih biciklinov Dimek Beltinci. »V našon drüštvi smo lidgé, steri mamo radi stare potače oziroma bicik-line, takše, ka so stari bar petdeset lejt,« pravi Avgust Farkaš, predsednik »Dimekov«, in raztomači: »Semen smo zasejali 31. oktobra 1999, gda se nas je v krčmi Zvezda srečalo šest takši, steri smo že meli stare bicik-line. Tak smo si brodili, ka bi fajn bilou, ka bi se z njimi okauli vozili. Po tistom, gda smo septembra 2000. leta daubili prvo nagrado za izvirnost (eredetiség) na prireditvi Lendavska trgatev, smo ške več vole meli in konec januarja 2001 se nas je na občnom zbori društva vküpdobilo osemnajst. Gnesden nas je v drüštvi že več kak osemdeset, nej samo iz naše občine, liki tüdi iz drügih krajov.« 
Böltinski ljubitelji starih bicik-linov so si ime dali po Mirki Baligači - Dimeki. »On je biu takši ovakšen, malo čüden človek. Biu je pavar, steri je rad meu naravo in reko Muro. Ponoči je orau, podnevi pa po planinaj odo. Dosta se je vozo tüdi z biciklinom. Tüdi do Grossglocknera se je pelo. Gda sta se z ženo šla na Triglav, je meu v košari s sebov eno leto staro čer,« raztolmači Farkaš in pove, ka si Dimeke in njihove goste - nej samo iz Slovenije, tüdi iz sau-sednih rosagov - na stari biciklinaj in oblečene v stare gvante leko poglednete, če pridete k njim 17. majuša, gda do že dvanajstič pripravili reli starih biciklinov. »Tretja sobota v mejseci majuši je že neka let rezerverana za naš reli. Od osme do desete vöre mo se zberali na dvori našoga grada, na krožno paut pa mo šli ob 10.02. Približno dvajsti kilometrov mo se pelali, te pa nas čakajo tü veseldje, muzika in drüženje. Kakšen oča naš za nas zmolite, ka de vreme lepo. Vej mo se vozili tüdi v slabom, samo lepše gé, če nas dež nede prau.«
Lidge so ške pred stau leti največ peški odili. Tisti, steri je biciklin emo, je biu velki gospaud. Lidge so si tistoga cajta mogli papere v Nagykanizsi, Zalaegerszegi ali pa v Maribori spravlati. Pred drügov bojnov je biu biciklin dosta vrejden. Enoga bikeca je trbelo odati, če si ga škeu küpiti. Nücali so ga tüdi za delo: peki, mesari, tišlari, kupinari - tau so tisti, steri so po vesnicaj djajca pa piškence küpüvali – pa tüdi padari, koršmiti, žandarge in sodacke. »Tüdi zatau smo se pred leti odlaučili, ka v böltinskom gradi pripravimo razstavo stari biciklinov, pa tüdi škeri, ka so ji nücali vsi tej poklici. Lani smo prvič notpokazali tüdi gvante, v stere so bili lidge tistoga časa oblečeni, in tak de tüdi letos. Notpokažemo tüdi starinske posvejte pa zvonce, tüdi registrske table, stere so meli biciklini,« pravi sogovornik in raztolmači, ka de naslov letošnje razstave, stera de oprejta vse do konca oktobra, Puh - človek in biciklin. Tau pa je zatau, ka je letos stau let od smrti Janeza Puha, znanoga slovenskoga mehanika in izumitelja (feltaláló), steri je delo tüdi dobre bicikline. 
Meseca majuša do Dimeki ške eno nauvo stvar notpokazali. »Tau smo si pri svoji padašaj v rovaškoj Koprivnici dojpoglednoli. Znate, če kakšemi človeki spomenik postaviš, se enim tau vidi, drügim pa nej. Mi smo pravli, ka takše spomenike postavimo, ka do se vsem vidli. Mi škemo pokazati, kakši je biu razvoj biciklina.«
V böltinskon parki so od 2011. leta vsakšo leto eno nauvo maketo postavili.  Najprva takšiva biciklina, kakšiva sta bila napravleniva v letaj1861 in 1839, lani takšoga iz leta 1817, tau leto pa de na ogled eške maketa biciklina iz 1895. »Tau je biu že takši gvüšen - kak so v angleščini  pravli - biciklin, ka je že lanc emo. Vse te makete naši domanji lidge, takše ezermeštre mamo med člani, napravijo,« pove predsednik Dimekov, steri je veseli, ka si turisti, pa tüdi domanji lidge radi te spomenike poglednejo, pa se tüdi kejpajo z njimi.   
Avgust Farkaš je biu rojeni v Filovcaj, v vesnici, stera leži na južnom tali Goričkoga. Ške gnesden ga paut dostakrat pripela domau, vej pa ma tam tüdi gorice. »Že oča, steri je biu lončar, je napravo eno takšo malo klejt (zemenico). Sredi sedemdeseti lejt, gda smo ceplene gorice posadili, smo klejt prenovili. Meli smo gezero trsov, na sterom je raslo grauzge, zdaj jih mamo ške štiristo. Cajti so se spremenili. Ge sam meu gorice za hobi, za tau, ka sam se tam srečo s pajdaši, s familijo. Zdaj pa niške več nema cajta za drüženje,« pravi penzionist, steri je biu duga leta tüdi predsednik böltinskoga vinogradniškoga drüštva, ovak pa si je svoj vsakdanešnji krüj slüžo kak škonik. Po šauli ga je paut najprva pripelala na Goričko, v Bodonce, te pa prejk Melinec v Böltince, gé je duga leta biu tüdi ravnatelj osnovne šole, stera je včasi mela več kak gezero šaularov. Kak človek, steri rad dela tak, ka majo stvari rep in glavo, je dostakrat nej znau praviti nej. »Včasih je tau nej dobro, zatau je trpelo zdravje, pa tüdi družina,« je ške povedo Avgust Farkaš, steri ma dosta veseldja s svojimi Dimeki.
Tekst in fotografije:
Silva Eöry


Avgust Farkaš na svojom starom biciklini



Maketa biciklina iz leta 1839

Reli s starimi biciklini po Böltincaj

 Srečanje mladih iz Italije in Madžarske

OD
SLOVENIJE…

Člani Sekcije porabske mladine pri Klubu prekmurskih študentov so se mudili na dvodnevnem obisku pri mladih Slovencih s Tržaške in Goriške (Italija). Člani skupine Mladi za prihodnost so bili zelo prijazni in so nam veliko pomagali pri izvedbi programa. Kot predsednica Sekcije porabske mladine sem stopila v stik s Tanjo Peric, ki mi je pomagala pri organizaciji srečanja.
21. marca, v petek zgodaj zjutraj, se nas je 13 mladih iz Porabja odpravilo proti Trstu, kjer so nas pričakovali morje, sončni žarki, italijanski sladoled in naši slovenski prijatelji iz Italije. Ko smo si malce oddahnili, se je nam pridružil Matko Matia, ki nas je ta dan vodil po Trstu. Podal nam je nekaj zanimivih informacij o znamenitostih in zgodovini. V spominu nam bo verjetno najbolj ostalo koncentracijsko taborišče na območju nekdanje rižarne. Zelo lepo je bilo tudi na gradu Miramare, ki je najbolj znan grad na tem območju. Zvečer se nam je pridružila še Tanja Peric, ki mi je bila v veliko pomoč. Odpravili smo se v Mavhinje, kjer smo v osmici imeli tradicionalno večerjo in degustacijo vin. Ob večerji smo se pogovarjali o tem, kakšen je položaj mladih v Italiji in na Madžarskem. 
V soboto smo se odpravili v Gorico, kjer sta nas pričakala Tanja in Porabcem že znan Dejan Valentinčič. Ta dan sta bila onadva naša vodiča. Skupaj smo se sprehajali po mestu in si ogledali glavne znamenitosti. V slovenski knjigarni so nam predstavili dela Mohorjeve družbe. Ta dan smo imeli veliko srečo, saj se je prav v tem času mudil v Gorici pisatelj prof. Boris Pahor. Zato smo se odpravili v Kulturni center, kjer nam je po predstavitvi svoje knjige posvetil nekaj minut. Spontano je govoril o pomenu ohranitve jezika, kulture in narodne zavesti. (Boris Pahor se je rodil 26. avgusta 1913, to pomeni, da je sedaj star 100 let, a se to na njem sploh ne pozna. Večkrat so ga predlagali za kandidata za Nobelovo nagrado za književnost.) V Kulturnem centru smo se srečali še z nekaterimi predstavniki slovenske manjšine v Italiji. Vsi so bili zelo prijazni do nas in so nam namenili nekaj spodbudnih besed. Obiskali smo še »mejo« pri železniški postaji. Tukaj smo imeli možnost, da smo z eno nogo bili v Sloveniji, z drugo v Italiji.
Popoldne smo si privoščili okusno kosilo v Goriških brdih in se spet pogovarjali o položaju mladih v zamejstvu. Sledil je krajši sprehod po Goriških brdih. Ker je vsemu dobremu in lepemu enkrat konec, smo se morali počasi posloviti. Kot skupni cilj smo določili, da se bo potrebno čim prej spet srečati. 
Kot predsednica Sekcije porabske mladine se v imenu naših članov tudi preko časopisa zahvaljujem prav vsem. Posebej hvala našim prijateljem iz Italije, ki smo jih povabili v Porabje, da bi jim lahko vrnili prijaznost, ki smo je bili deležni pri njih.
Martina Zakoč,
 predsednica Sekcije porabske mladine

Odstop ministrice za zdravje 
Alenka Trop Skaza, ki je položaj ministrice za zdravje zasedla pred mesecem dni, je odstopila. V odstopni izjavi je zapisala, da je to storila zaradi očitkov, podtikanj in pritiskov, ki sta jih bila deležna tako ona kot njena družina. »Moja družina ne prenese vseh pritiskov,« je po odstopu s položaja ministrice za zdravje na tiskovni konferenci dejala Alenka Trop Skaza. Ponovila je, da je stanje v zdravstvu resno in da bo nujno treba doreči prednostne naloge in jih tudi predstaviti ljudem. Ob tem se je posula s pepelom, da je ob nastopu funkcije mislila, da zdrži več. »Vedela sem, da bo zahtevno, ne pa, da bo tako,« je dejala. Predsednica vlade Alenka Bratušek obžaluje odstop Alenke Trop Skaza, saj da se je ministrica v tem mesecu reševanja težav v zdravstvu lotila z veliko odločnostjo. Po besedah Bratuškove v politiki, vedno bolj pa tudi v medijih ter celotni družbi, »postajamo zelo nestrpni in pri blatenju oseb, ki želijo nekaj spremeniti na bolje, meje obračunavanja spuščamo iz dneva v dan«. Alenka Trop Skaza je postala tarča vsakodnevnih napadov, kljub temu da ni sprejela ali podpisala nobene sporne odločitve, je dodala premierka.
Iščeta se namestnika
Predsednik republike Borut Pahor je podpisal nov javni poziv za zbiranje kandidatur za oba namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Predsednik je ob tem pozval vse institucije, ki so po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije dolžne imenovati člane izbirne komisije, naj to storijo najpozneje v zakonsko določenem roku 30 dni. Pahor namestnika predsednika KPK-ja namreč imenuje izmed kandidatov, ki mu jih posreduje izbirna komisija. Pahor je sicer nedavno za namestnika predsednika KPK-ja imenoval Jurija Fermeta in Darka Stareta, a sta se odpovedala funkciji, še preden sta jo sploh začela opravljati. Poudarila sta, da so okoliščine njunega imenovanja slaba popotnica za delo senata KPK-ja. Kritike ob imenovanju novega senata komisije so letele zlasti na predsednika KPK-ja Borisa Štefaneca, ki pa vztraja na položaju.


Pisatelj Boris Pahor in mladi zamejci



Gasilska slika v Trstu

Del gradu Miramare


Rižarna, stavba nekdanjega koncentracijskega taborišča

… DO
MADŽARSKE

Konec aprila vpis tudi na DOŠ Gornji Senik

Dober mesec dni po Dnevu odprtih vrat na DOŠ Števanovci so informativni dopoldan 19. marca priredili tudi na Dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. V eni od učilnic ustanove se je zbralo kar dvanajst malčkov s svojimi starši in vzgojiteljicami. Bodoče prvošolčke so pripeljali iz Monoštra, Sakalovcev, Dolnjega Senika in seveda domače vasi.
Ravnateljica izobraževalne ustanove Ildiko Dončec Trei-ber je navzoče pozdravila v dveh jezikih, nato pa na kratko predstavila seniško šolo. Med drugim je povedala, da je bila šola pred osmimi leti s pomočjo natečajnih sredstev temeljito prenovljena. Prav v šolskem letu 2005/2006 pa so na ustanovi uvedli slovensko-madžarski dvojezični pouk, ki se ga sedaj udeležuje že vsak učenec na šoli, to je vseh 72 šolarjev. Vsi učenci imajo 5 ur slovenščine na teden že od prvega razreda dalje. »V tistem trenutku, ko otrok postane učenec naše šole, obenem postane udeleženec dvojezičnega pouka« - je poudarila ravnateljica in nadaljevala: »V nižjih razredih so dvojezični predmeti telesna, glasbena in likovna vzgoja ter informatika in spoznavanje okolja. Slednje se kasneje preoblikuje v spoznavanje narave in se iz njega v 7.-8. razredu razvijeta dvojezična biologija in geografija.«
Tudi druge dejavnosti so povezane s slovenskim jezikom: med drugim krožki (dramski, folklorni, pevski) in ostale izvenšolske dejavnosti, kot so izleti in tabori po Sloveniji (na primer zimska in poletna jezikovna šola v matični domovini). DOŠ Jožefa Košiča pa ima tudi tesne stike z bližnjimi goričkimi osnovnimi šolami, prevsem s Kuzmo, Gradom in Prosenjakovci. Učenci se za vsak večji praznik (božič, materinski dan, pust ali mik-lavževanje) pripravijo z dvojezičnim programom. Vzdrževalka DOŠ Gornji Senik je že od sredine leta 2012 Državna slovenska samouprava, ki zagotavlja obema porabskima dvojezičnima šolama pogoje za nemoteno delovanje. (Kot dodatek pa na primer priskrbi vsem učencem vsak dan kozarec mleka in sadje.) 
Kakor je ravnateljica Ildiko Dončec Treiber poudarila, je šola ena tehnično najbolj opremljenih tovrstnih ustanov v mikroregiji, s poučevanjem informatike pa pričnejo že v 3. razredu. Najsodobnejše pripomočke si je šola pridobila preko različnih natečajev. Omembe vreden je tudi tekoči projekt »Zdrave skupnosti«, preko katerega si je ustanova zagotovila športno opremo. Meritve kompetenc so pokazale, da dosegajo šolarji z Gornjega Senika rezultate, ki so primerljivi z dosežki učencev na mestnih osnovnih šolah. Na Gornjem Seniku pa se že od prvega razreda dalje poučuje tudi nemški jezik.
»Vsi učenci naše šole dobijo učbenike zastonj in tudi vozovnica za medkrajevni avtobus je brezplačna. Po učilnicah je malo otrok, zato ima učitelj večjo možnost, da se individualno ukvarja s posameznimi učenci. Če gre komu kaj težje, mu pomaga, lahko pa posebej razvija tudi nadarjene šolarje« - je povedala ravnateljica.
Prav maloštevilčni razredi so bili tista prednost, ki so jo izpostavili starši malčkov na dnevu odprtih vrat. »Imam zelo dobro mnenje o šoli, tudi najin večji otrok obiskuje tukajšnji šesti razred« - nam je zaupala Silvija Fartek Vajda iz Sakalovcev. »Zadovoljna sem z vsem, najin manjši sin pa prav tako želi priti sem. Vzdušje je družinsko in učiteljice so prijazne« - je še povedala sakalovska mamica, ki sicer meni, da bo dvojezični pouk izredno koristen za njene otroke, kajti znanje jezikov je bogastvo. »Izobraževanje je kakovostno in šola je moderno opremljena. Za nas je tudi pomebno, da ima otrok prevoz od doma do šole« - je dodala Marija Kozar Merkli prav tako iz Sakalovcev, ki pa meni, da je lahko dvojezični pouk koristen za nadaljnje izobraževanje in za zaposlitev morda v tujini. Júlia Cseri, sicer mamica nemške narodnosti iz Monoštra prav tako poudarja: »Dvojezičnost zelo veliko pomaga pri šolanju in zaposlovanju v bodoče. Čeprav smo nemške narodnosti, nam ustreza tudi pouk slovenščine.«
Obiskovalci informativnega dopoldneva so si lahko po kratki predstavitvi šole ogledali učno uro madžarskega jezika v prvem razredu, ki jo je vodila učiteljica Eva Lazar. Starši in malčki so lahko spoznali, da poteka učenje predvsem preko igre, veliko je izštevank, pesmi in telesnih dejavnosti. So pa se prvošolci izkazali tudi z znanjem pisanja in branja, pri tem pa jih je razvedrila interaktivna tabla s svojimi nalogami (škoda le, da šola ne premore digitalnega gradiva v slovenskem jeziku). V večino dejavnosti je učiteljica vključila tudi male goste iz vrtcev.
Bodoči prvošolci so lahko spoznali tudi svojo prvo učiteljico Ibolyo Neubauer, ki se je gostom predstavila s pomočjo glasbe in petja: njeni učenci so zapeli po eno madžarsko in slovensko pesem.
Gornjeseniško dvojezično šolo bo na začetku poletja zapustilo 8 osmošolcev. Vodstvo ustanove računa na to, da se bo 28. in 29. aprila vpisalo najmanj tolikšno število prvošolcev in bo s tem večja porabska osnovna šola ohranila lepo število vpisanih.
-dm-

Samo Romi imajo možnost za lastnega poslanca
Po podatkih Nacionalne volilne komisije se je do 22. marca registriralo v narodnostni volilni imenik 41 072 oseb, pripadnikov trinajstih narodnosti, ki so ob registraciji izjavili, da namesto strankarske liste želijo voliti za narodnostne liste. Na podlagi teh podatkov ima možnost, da bo imela svojega poslanca le romska manjšina, kajti registriralo se je 19 857 romskih volivcev. Po mnenju političnih analitikov bo potrebno za ugoden mandat pridobiti od 20 do 25 tisoč glasov, kar pomeni, da bodo imeli Romi svojega poslanca tudi šele v primeru nizke volilne udeležbe. Vse ostale manjšine bodo imele le zagovornike brez glasovalne pravice, ki se bodo izvolili na narodnostnih listah, ki so jih postavile državne samouprave. Tisti manjšinski volivci, ki bi potem, ko so ugotovili, da njihova manjšina nima možnosti za lastnega poslanca, vseeno volili za strankarske liste, morajo preklicati vprašanje o registraciji, ki se nanaša na manjšinsko listo. To lahko storijo do 4. aprila do 16.00 ure.
Madžarska odkupila del zaklada Seuso
Prejšnjo sredo, 26. marca, je premier Viktor Orbán na tiskovni konferenci predstavil 8 kosov srebrnega pribora iz t. i. zaklada Seuso. Zaklad je našel v 70-ih letih prejšnjega stoletja amaterski arheolog v peskokopu nedaleč od Blatnega jezera, izvira iz rimskega obdobja Panonije, ko naj bi ga zakopali zaradi barbarskih napadov. 16 kosov srebrnih posod nosi ime lastnika, bogatega patricija, ki je živel v Panoniji. Najditelj najdbe ni prijavil državi, za zakladom je izginila vsaka sled, nakar se je v 90-ih letih prejšnjega stoletja pojavil na dražbi v New Yorku kot last nekega angleškega lorda. Madžarske vlade so si prizadevale za vrnitev zaklada tudi na sodišču, toda ker nedvoumno niso mogle dokazati njegovega izvora, so pravdo izgubile. Orbánova vlada je del zaklada odkupila in zanj odštela 15 milijonov evrov (4,5 milijard forintov). Predmeti so   kot dokazi bogate preteklosti Panonije začasno predstavljeni v sprejemnem prostoru parlamenta.  


Prvošolci osvajajo znanje na igriv način


Ildiko Dončec Treiber (na levi) pripoveduje
o ugodnostih na seniški šoli

Namé mlajši najbola veselijo

Marija Lazar, po možej Horvat, v Magyarlaki žive z možaun, dapa vejn nega taši den, ka mlajši pa vnuki nej bi je poglednili. Ona se mlajšom fejst veseli, najbola pa vnukom, zato ka ona male mlajše sploj rada ma. Tak je tau bilau prvin tö, če bi se tadale včila, te, kak je pravla, gvüšno ka bi leranca bila, če bi pa nej mogla dejte meti, te bi ednoga od nikec vövzela (posvojila), zato ka ona brezi mlajšov nej mogla pa zdaj tö ne more živeti. 
- Marija, s stere slovenske vesnice ste vi prišli v Magyarlak?
»Mi smo v Slovenskoj vesi bili doma, moj oča je šauštar bijo pa črejvle popravlo, on se je tau vönavčo pa v Varaši v KTSZ-a delo. Ovak so moji stariške z Gorejnjoga Senika, samo potistim so v Slovensko ves prišli, ka smo se mi, mlajši naraudili.«  
- Zaka so stariške v Slovensko ves prišli?
»Oni so sprvoga tam bili doma, kak je zdaj Čato Cilika doma, samo tau je mali ram bijo, pa te so oni od tistac na Dolejnji Senik šli v arendo. Pa te od tistac so šli v Slovensko ves, gde so eden stari ram küpli, šteroga so dojvtrgnili pa so nauvoga zozidali. Oni so doma nej gazdüvali, zato ka oča je v Varaš odo delat, pa te doma eške tö kaj popravlo, ka je trbelo.« 
- Te ste vi nej meli lüknjesti črejvlov?
»Nej, pri nas tašo nej bilau, moj oča je na tau fejst aklavi bijo, vsigdar nam je spuco črejvle. On je nej dau, ka bi z vodauv zaprali črejvle, zato kak on je pravo, od tauga na nikoj pridejo, samo s kefov smo je leko pucali. Dapa tau je rejdko bilau, zato ka nam mlajšom je vsigdar on puco črejvle.« 
- Kelko mlajšov je vas bilau?
»Štirge smo bili, brat je v Slovenskoj vesi, edna sestra je v Somboteli, edna pa na Újkéri.« 
- Kak je ta sestra ta prišla?
»Gda se je v Somboteli včila za leranco, te se je spoznala s prvim možaum, pa potistim se je na Simaság oženila. Samo mauž ji je rano mrau, pa te potistim se je z ednim drügim spoznala, pa zdaj te na Újkéri žive.«
- Kama ste pa vi odli v šaulo?
»V Varaš sem odla v osnovno šaulo, potistim sem pa v židano fabriko üšla delat.« 
- Vi ste v Slovenskoj vesi gorrasli, vidlo se je vam tam?
»Kak mlajšom je dobro bilau, dobro je nazaj misliti na tiste čase. Gda smo mi mlajši že malo vekši bili, te je mati v ciglence üšla delat, potistim pa k Šableri na künjo. Tak po sarmačkom smo bili, dapa dobro je bilau, nej je bilau telko dobrot, dapa ka je trbelo, tisto smo zato meli, lačni smo nikdar nej bili.«  
- Kak tau, ka ste se nej tadale včili?
»Dja sem se nej stejla tadale včiti, nejsem stejla v gimnazijo titi, tak sem te v židano fabriko prišla. Ovak sem se dja dobro včila, ravnatel gimnazije Hodászi je stariše nagučavo, aj se tadale včim, dapa nejsem stejla, bojala sem se, ka nede mi šlau pa te samo v špauti ostanem.« 
- Če bi se tadale včili, kama bi šli, zakoj bi meli volau?
»Ne vejm, mlajše trno rada mam, vejn za leranco bi üšla. Edno leto po šauli sem najprvin edno dekličino skrb mejla na Dolejnjom Seniki. Petnajset lejt stara sem bila, gda sem v židanoj fabriki začnila delati. Najprvin samo štiri vöre sem delala, te šest vör, potistim pa te že osem.« 
- Kelko mašinov ste gnali nagnauk?
»Bilau je tak, ka šest, osem ali eške več tö. Trbelo je lejtati, nej si emo časa zmišlavati. Dosta sem delala, oči so mi vejn tö zato nanikoj prišle, ka fejst trbelo gledati pri neon posvejti, tau je pa za oči nej bilau dobro. Pa dostakrat eške tak, če si pazo, si nej vzejo vpamet, ka se je cvören vtrgno.« 
- Radi ste v židanoj fabriki delali?
»Dja sem rada delala, s tistimi, ka smo v partiji (v izmeni) bili, sem se dobro sporazmejla pa moža sem tö tam spoznala leta 1975.« 
- Potistim ka sta se oženila, ste prišli v Magyarlak?
»Ja, potistim smo prišli sé, zato ka mauž nej sto stariše sama njati.«
- Kelko mlajšov mate?
»Dva, eden je v Slovenskoj vesi, tam gde sem dja stejla zidati, drügi sin pa na Rábagyarmati žive. Etak se je želja spunila, če ranč nej moja, eden sin je zato doma leko zido.« 
- Žmetno ste se vcuvjzeli, gda ste sé v Magyarlak prišli?
»Vejš, ka nej bilau leko, dapa gda je človek mladi, te se zato bola naletja leko vcuj vzeme, bola kak eden starejši. Dapa ovak je vse dobro bilau, zato ka smo ejkstra bili, oni so tam ozajek bili, mi pa tü naprej.« 
- Kelko Slovencov žive tü?
»Dosta nas nega, samo edno par, dapa gda se s stejmi srečamo, te zato slovenski gučimo. Vsakši den poslüšam Radio Monošter, pa z materdjov tö vsakši den slovenski gučiva po telefoni. Dja bi vogrski z njauv ranč nej mogla, zato ka vsigdar sva slovenski gučale ena z drugov. Tak ka nega tašoga dneva, ka bi nej poslüšala ali gučala slovenski.« 
- Iz židane fabrike ste šli v penzijo?
»Malo prvin sem odišla, zato ka v slejdnji lejtaj sem v fabriki Vossen delala.« 
- Naletja ste se vcujvzeli, da ste v penzijo odišli, ka več nej trbej delat odti?
»Meni je nej bilau špajsno, zato ka doma tö vsigdar nika bilau, na vnuke sem skrb mejla, če so kaj betežni bili pa so nej mogli v vrtec titi, djabke sem odla brat, ogračenek mamo, tak ka brezi dela sem nikdar nej bila. Sem članica drüštva porabski upokojencev, kama redno odim na prireditve, gda kaj mamo ali če na kakšen izlet demo, tak ka pri meni tašo nega, ka bi se mi vnaužalo.« 
- Kelko vnukov mate?
»Štiri, eden že v šaulo ojdi, trdjé so eške menši. Meni so oni najvekšo veseldje. Dja sem najbola te vesela bila, gda so moji mlajši tak mali bili, pa zdaj, ka male vnuke mam. Gda k meni pridejo, dja njim vse dopistim, tak lejčejo po rami, ka se vse praši za njimi, cejlo ižo raznok razlüčejo, dapa name tau veseli. Dja sem vse naura za male mlajše, sploj pa za moje vnuke, že kumik čakam, aj pridejo. Dostakrat, če na pauti enga maloga deteta zaglednem, moram ga malo pobaužati, ne morem vöprestati, ka nej, zato ka sploj rada mam male mlajše. Če bi nej mejla ali nej mogla meti dejte, dja gvüšno ka bi enga vövzela ali k sebi vzela, brezi mlajšov bi nej mogla živeti.«
Karči Holec


Marija Horvat, po dekliško Lazar


Stari kejp, na njem sta mati pa (pokojni) oča, brat Laci pa sestre Ildi, Mari pa Magdi 

DVA NA POTAČI PA EŠKE EDEN KCUJ

Potač ali pa biciklin, če škete, je napravleni za enoga človeka. Depa, dva se na njem tö leko pelata koulakvrat. Tretji že bole žmetno kcuj k dvema sede. Najboukše je gé, ka skrak njega dé. Tak je mali Lajči vsigdar mogo bole brž ojdti za potačom, na sterom sta sejdla pa poganjala malo vejkšiva Barbara pa Sini. 


 Na repici (stvauri)

Kak bi aj ovak bilou, kak je vsigdar bilou. Barbara je na paktrejgari pelala Sinija, mali Lajči pa je kak najbole brž za njima pete brüso. Depa, samo na pou pouti je tak bilou, kak je vsigdar bilou. Doj po pouti se je na poštijo traktor pripelo. Zar je emo zakačnjeno tista indašnja koula. Tista indašnja koula, ka so je eške krave vlačile. Barbara pa Sini sta že daleč naprej bila. Mali Lajči je samo malo počako. Je počako, dokejč je traktor nej na poštijo prišo. Svojo drouvno zadnjo jo je na repico (stvauro) djau, tak se je lepou pelo tadale. Pelo se je, gledo koulak sebe, na sterom mesti sta Barbara pa Sini dola stanola. Na sterom mesti sta šla po staroj šegi v šanc sejdit. 
Traktor je po poštiji pelo tadale. Od maloga Lajčiva oči so gledale, nin njiva je nej vido. Trava koulak šancov je visika bila, repica (stvaura) nisika, rejsan njiva je nin nej vido. Traktor pa je pelo tadale. Mali Lajči je mogo na repico (stvauro) stoupiti. Vtegüvo je šinjek, Barbare pa Sinija je nin nej bilou. Na, bila sta v šanci, depa, maloga Lajčija sta se eške nej včakala. Vidla sta traktor, steri se vcejlak skrak njiva pelo. Trbej prajti, ka sta ga najprva čüla. Za eden čas pa vidla tö. Dapa, kak povedano, vö iz viske trave se ne vidi vse. Vidla sta njegve velke zadnje potače, vidla sta Grgrarovoga Piština za volanom, maloga Lajčiva na repici (stvauri) pa nej. Tak sta zaman čakala, gda mali Lajči prikreše po poštiji. Un pa je gledo pa čako, ka njiva vpamet vzeme. 
Traktor je po poštiji pelo tadale. Zdaj je mali Lajči že velko brigo emo. Brigo je emo, če se je Barbari pa Siniji nej kaj zgodilo. Zdaj bi njiva že gvüšno mogo videti. Tak daleč so nigdar nej šli. Na, njiva sta se tak daleč nigdar nej pelala, un pa je tak daleč nigdar nej za njima bejžo. Tam naprej se je že Dolenja ves kazala. Prvi rami so se svejtili v sprtolejšnjom sunci. Nika, počako je, dokeč je traktor nej v ves pripelo pa doj z repice (stvaure) skočo. Malo za tejm je traktor tö stano. Tam pri bauti so možakarge že žakle s kukorco na koula klali. Kak je vövidlo, je Grgarovomi Pištini kukorca za svinje sfalila. Mali Lajči je eške malo počako. Traktor se je že nazaj proti njivi vesi obračo. Kak najbole brž je na repico (stvauro) skoučo. Traktor je po poštiji pelo tadale. 
Barbara se je navolila čakati na maloga Lajčiva. Siniji je zapovejdala, aj na paktrejger skouči. Pomalek je klačila pedale prouti doumi. Neje velke vole mejla brž klačiti teva njeniva dva potača. Neje mejla velke vole, vej je pa nej za njima bejžo mali Lajči. Mali Lajči pa več nej trno daleč biu. Grgarov Pišta je tejžo na gas. Leko, ka so svinje lačne bile pa je velko silo emo. Mali Lajči zagledne Barbaro pa zar Sinija ranč eške pravi čas. Ranč eške pravi čas njiva vpamet vzeme, ka doj z repice (stvaure) skouči. Pa kak doj skouči, že bejžati začne, kak je najbole mogo. Nej ena, nej dva že je naprej pred biciklinom biu. Najprej je debelo pogledno Sini, gda je skrak njega bejžo. Po tejm je svojim očam nej mogla vörvati eške Barbara, gda je že biu skur deset mejterov pred njima. Samo malo je eške trbelo, ka je že biu na domačom dvouri. Za njim sta se ta pripelala eške Barbara pa Sini.
»Ti si zabloudo ali ka,« je Barbara nej vedla, ka se je zgodilo.
»Kak bi pa zabloudo,« se je že naprej smedjau mali Lajči. »Nika sam nej zabloudo. Samo tou je gé, ka sam gnes tak brž bejžo, ka sam nej vpamet vzeu, na sterom mesti sta šla nut v šanc sejdat. Tak sam vse do Dolenje vesi leto kak vijer. Tam sam se obrno pa šou es nazaj. Na, zmejs sam vaj’ zgrabo.«
Tak je povedo mali Lajči. Če njemi je sto vörvo ali nej, tou nej njegva briga bila. Un je sam sebi gvüšno ka nej vörvo. 
Miki Roš

Zlata vrejdni časi (so bili)

Sami lejpi spomini so tisti, steri mi ne dajo pozabiti moja mlašeča pa mlada lejta. Rada se pominam na mojo drago prababico, s sterov sve pasle krave. Po drügi svetovni bojni je bilau velko srmaštvo, brezi pejnez smo bili vsepovsedik. Baute prazne, skoro v vsakši drugi držini je nekak nej nazaj prišo s fronte. Dosti bratov, možauv, očetov je na veke odišlo, ostalo na bojnom polji. Naša ves je vküp držala, eden drügomi so pomagali, sploj pa takšni držini, gé  je mati sama ostala z osmimi otroki.
Moj stari oča so v prvi svetov-ni bojni velko srečo meli, ka so s konjem prejk reke (folyó) Piave splavali. Če bi se nej znali jezditi pa nej bi konja zgrabili, bi oni tö v vodej ostali. Moji stari stariške, steri so mi dosta lejpoga pa žalostnoga tö znali pripovejdati, so me na vse kaj dobroga navčili. Šparati, dobro delati, moliti, poštüvati eden drugoga, ka je gnesden skoro pozableno.
Zlata vredni časi so zame minoli, dapa nej zatok, ka sem se postarala, liki ta naša lejpa narava (természet) je okužena. Gnauk svejta smo nej meli vodovoda, dapa meli smo lejpe čiste vodne cürke, mlake, potoke, lejpo čisto naravo. Za kaj takšnoga se gnesden ne moremo pohvaliti. Žalostno, da smo za vse tau mi, lüdjé krivi. Vrelcov, iz steri sem se vnaugokrat napila, več sploj nega, izginile so mlake, v steraj je eške pri najvekšoj vročini bila voda. Mi smo v našom stüdenci vsigdar meli vodau, dapa bili so takšni, ka jim je sfalila voda, te so k mlakam gnali krave, ka so se napile. Ženske so tam gvant prale, steri so doma nej meli stüdenca, so iz vrelcov nosili vodau. V zimi je tau nej malo delo bilau, sploj pa za tiste, steri so daleč meli nositi. Naredli so njim jarem za šinjek, tak so te leži nesli dve kanti vodé. Gnesden mamo moderne vodovode, voda je puno klora, ka jo moreš vöpistiti, da si malo vsede, samo po tistim go leko pigéš.
Mi smo srečni bili, ka smo skurok vsepovsedik meli vrelce, poleg pa skopane stüdence. »Na dvörinom«, tak se je zvalo tau naše njive, je tö bila edna velka vretina, stera je tekla iz brega. Niže njé so stari oče skopali mali, blüzi meter globoki stüdenec. Ka je pa dostakrat vösteklo, so stavili, pa tau vodau so krave pile. Gda sem mala bila, so mi stari oča naredli posaudico (kozaur) iz brezje kauže, na tri kiklé s tenko vejicov vküp smeknjeno, iz njé sem leko pila. Leko si v njau brau zrejle jagode, divje črešnje. Če si tau talüčo, ka je že razsenila, si naravi nej kvar naredo. Zdaj je lejs puni plastike, vrečke, začkonge ležijo vsepovsedik. V gauški se kvar napravi zavolo bencina, steroga nücajo v žagaj pa traktoraj. 
Nej samo narava se je spreobrnola, liki lidgé so se preveč spreobrnili. Naši predniki so znali poštüvati naravo, če je velki dež biu, so ranč konja nej pregli pa s kaulami nej pelali, nejka bi poti na nikoj djali. Zdaj, če dež stane, že letijo s traktori v gauško po drva, na tau pa ne mislijo, ka poti na nikoj dejejo.
Ges poštüjem naravo, rada sem, če sem leko malo krej od ceste v čistoj gauški. Zadnja lejta je nej bilau fajn tistim, steri na Gorenjom Seniki pri pauti mamo iže. Ranč okna smo nej smeli oprejti po dnevi, ka smo večkrat vidli pra kak sonce. Gda so nauvo cesto gradili med Senikom pa Verico, so cejlo zemlau zvozili skozi ves na en velki küp, zdaj go pa vozijo nazaj prejk vesi v Körmend. Tau najbole zavolo »zelenih«, steri dostakrat bole skrbijo za žabe kak za lüstvo. Komaj smo čakali sprtoletno sonce, zdaj pa pá živimo pri zaprejti oknaj, ka se tak praši, ka do sauseda ne vidiš.
Zatok se pa gez rada spominam na svoja mlada lejta, gda smo živeli eške v vekši harmoniji z naravov kak zdaj moji vnuki.
Vera Gašpar    

Ne pozabite pogledniti!
Vpogled - magazin Porabja
Bepillantó - A Rába-vidék magazinja
Na ogled je  vsakši torek ob 
20.00 vöri na Gotthárd TV
Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri

VABILO


PETEK, 04.04.2014, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 GLOBUS, 11.05 PRAVA IDEJA! 11.55 SVETO IN SVET: EKUMENIZEM – TEORIJA IN PRAKSA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 MALI KRALJ: POČITNICE, RIS., 15.55 GREGOR IN DINOZAVRI: UPS!, RIS., 16.05 MUZIKAJETO: MODERNI JAZZ, GLASBENA ODDAJA, 16.45 DOBRA URA Z AKIJEM, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 DOBRA URA Z AKIJEM, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 ANGELINA BALERINA: HOKEJSKA TEKMA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 DNEVNIK, 0.40 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFO-KANAL,
PETEK, 04.04.2014, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.15 DOBRA URA Z BOŠTJANOM, 11.35 DOBRO JUTRO, 13.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.50 BLAŽ ŠPAROVEC, SIMFONIČNI ORKESTER RTVS IN EN SHAO (CARL NIELSEN: KONCERT ZA KLARINET IN ORKESTER OP. 57), 15.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 16.00 ZVIJAČE ŽIVILSKE INDUSTRIJE, NEMŠKA DOK. ODD., 16.40 MOSTOVI – HIDAK, 17.20 NOGOMET: VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 18.15 OSMI DAN, 18.45 KNJIGA MENE BRIGA: BOJANA KUNST: UMETNIK NA DELU, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 EDVARD IN JURIJ - DVA BRATA, EN PRESTOL, DOK. ODD., 20.50 SODOBNA DRUŽINA (III.), AM. NAN., 12 21.15 SCOTT IN BAILEY (III.), ANG. NAD., 22.05 REŠI NAS HUDEGA, DANSKO-ŠVEDSKO-NORVEŠKI FILM, 23.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.30 ZABAVNI KANAL,
* * *
SOBOTA, 05.04.2014, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.50 KINO KEKEC: HOLIJI, NEMŠKI FILM, 2003, 12.15 MUZIKAJETO: MOŠKA PEVSKA SKUPINA, GLASBENA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 TEDNIK, 14.25 PRAVA IDEJA! 14.50 NA LEPŠE, 15.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.50 ZAPELJEVANJE POGLEDA: METKA KRAŠOVEC IN ZDENKA ŽIDO, DOK. ODDAJA, 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 17.40 JERUZALEM: NASTAJANJE SVETEGA MESTA: STUDENEC SVETOSTI, ANG. DOK. SERIJA, 18.30 OZARE, 18.40 LARINA ZVEZDICA: ZMAGOVALNA UMETNINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.40 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: PAVLOS IZ GRŠKE TRAKIJE, DOK. SER., 21.50 ZELENJAVNI VRTOVI: POMURSKI BIODINAMIČNI VRTOVI, DOK. ODD., 22.20 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.50 POLDNEVNIK. TV SATIRA, 23.20 IRENE HUSS (II.): POD OKRILJEM TEME, ŠVEDSKA NAD., 0.50 OZARE, 0.55 DNEVNIK, 1.20 UTRIP, 1.35 VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFO-KANAL,
SOBOTA, 05.04.2014, II. SPORED TVS
7.40 TARČA, 9.20 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 9.45 POSEBNA PONUDBA, 10.10 PISAVE: PÉTER ESTERHÁZY, MIHA STOPAR, 10.40 OSMI DAN, 11.15 POLNOČNI KLUB, 12.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA BAHRAJNA - KVALIFIKACIJE, PRENOS IZ MANAME, 14.05 NOGOMET - EVROPSKA LIGA: ČETRTFINALE, 15.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA MALEZIJE - VRHUNCI, POSNETEK IZ KUALA LUMPURJA, 16.25 ŠPORTNI IZZIV, 16.55 NOGOMET - POT V BRAZILIJO, 17.25 ODBOJKA - DRŽAVNO PRVENSTVO: FINALE (Ž), 20.00 NOGOMET - PRVA LIGA: GORICA : OLIMPIJA, 21.55 TOPAZ, AM. FILM, 0.10 ARITMIJA, 0.55 ARITMIČNI KONCERT - THE PUZZLED, STUDIJSKI KONCERT, 1.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 2.20  NA LEPŠE, 2.45 ZABAVNI KANAL,
* * *
NEDELJA, 06.04.2014, I. SPORED TVS
7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.00 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE VOJŠČICA, 10.55 NA OBISKU, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 15.10 MOJA DRAGA KLEMENTINA, AM. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 NEDELJSKO POPOLDNE Z ULO, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 OBLAST (III.): 27. DEL: PADEC, DANSKA NAD., 21.10 INTERVJU, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 TITO, ZADNJE PRIČE OPOROKE: RAZCVET, DOK. SERIJA, 23.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 23.50 DNEVNIK, 0.15 ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 INFO-KANAL,
NEDELJA, 06.04.2014, II. SPORED TVS
9.10 TEDENSKI IZBOR, 10.50 SOZVOČJA SLOVENIJE: LENT 2013, 12.00 BRAVO ORKESTER!: SIMFONIČNI ORKESTER RTVS, IGOR MITROVIČ IN BENJAMIN BAYL (A. SALIERI, J. S. BACH), 12.55 NOGOMET: VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 13.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA BAHRAJNA, PRENOS IZ MANAME, 15.55 ODBOJKA - DRŽAVNO PRVENSTVO: FINALE (M), 17.45 ŠPORTNI IZZIV, 18.20 MORENTE, ŠPANSKI DOK. FILM, 2011, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 GLASBENI VEČER: P. I. ČAJKOVSKI – I. MUKHAMEDOV, M. PETIPA: TRNULJČICA, BALET SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA, 22.00 ROKOVANJE S HUDIČEM, KANADSKA DOK. ODDAJA, 23.30 DOBR’ JE, KRATKA TV-IGRA AGRFT, 2003, 23.55 ARITMIJA, 0.40 ARITMIČNI KONCERT - THE PUZZLED, STUDIJSKI KONCERT, 1.35 POLDNEVNIK. TV SATIRA, 2.05 ZABAVNI KANAL
* * *
PONEDELJEK, 07.04.2014, I. SPORED TVS
6.20 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 OBZORJA DUHA: POSTNI DAR, 11.10 POGLED NA ... SREDNJEVEŠKE ROKOPISE IZ ŽIČKE KARTUZIJE, DOK. ODD., 11.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: SAMOPOSTREŽBA NA KMETIJI, DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.35 POLNOČNI KLUB: OTROŠKI JUNAKI, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.45 DOBRA URA Z BERNARDO, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 DOBRA URA Z BERNARDO, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OPUS, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA: FRANCE PREŠEREN, DAMIJAN STEPANČIČ: ZDRAVLJICA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ANDERS BERGCRANTZ GROUP 1.30 DUHOVNI UTRIP, 1.40 DNEVNIK, 2.10 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.00 INFO-KANAL,
PONEDELJEK, 07.04.2014, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.40 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRA URA Z AKIJEM, 11.35 DOBRO JUTRO, 14.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.35 NA LEPŠE, 16.15 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.45 INTERVJU, 17.45 EDVARD IN JURIJ - DVA BRATA, EN PRESTOL, KOPRODUKCIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.40 PRAVA IDEJA! 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: GROFICA MONSOREAUJSKA, FRANCOSKA MINI-SERIJA, 21.35 MOJSTER PRAVICE, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 23.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.55 ZABAVNI KANAL,
* * *
TOREK, 08.04.2014, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 NA OBISKU, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 11.25 ZDRAVJE V EVROPI: TRETJE ŽIVLJENSKO OBDOBJE, EBU KOPRODUKCIJSKA DOK. SERIJA, 12.20 OPUS, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA: POSTNI DAR, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA – BARANGOLÁSOK, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.45 DOBRA URA Z JASNO, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 DOBRA URA Z JASNO, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POKLIČITE BABICO (I.), ANGLEŠKA NAD., 21.00 POGLED V PRIHODNOST, DOKUMENTARNI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 INTERVJU, 0.25 POSEBNA PONUDBA, 0.40 DNEVNIK, 1.10 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL,
TOREK, 08.04.2014, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.30 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRA URA Z BERNARDO, 11.35 DOBRO JUTRO, 14.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.20 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 16.50 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 17.40 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLÁSOK, 18.05 ZELENJAVNI VRTOVI: POMURSKI BIODINAMIČNI VRTOVI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.35 MUZIKAJETO: MODERNI JAZZ, GLASBENA ODDAJA, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 TOČKA PRELOMA, 20.30 VERDIJEVA DOMAČIJA, ITALIJANSKI GLASBENI FILM, 21.25 SKORAJ MOŠKI, NORVEŠKI FILM, 22.40 GLASBENI VEČER: 29. SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2014: SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, BOŠTJAN LIPOVŠEK IN STEVEN LOY (BOŽIDAR KOS IN LOJZE LEBIČ), 0.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.00 ZABAVNI KANAL,
* * *
SREDA, 09.04.2014, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 CITY FOLK - OBRAZI MEST: MEXICO CITY, 11.00 OSMI DAN, 12.00 POGLED V PRIHODNOST, DOKUMENTARNI FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.45 DOBRA URA Z MILICO, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 DOBRA URA Z MILICO, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 MY WEEK WITH MARILYN, ANGLEŠKO-AMERIŠK FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 ODKRITO, 23.55 TURBULENCA, 0.25 DNEVNIK, 0.50 SLOVENSKA KRONIKA, 1.05 VREME, 1.10 ŠPORT, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFO-KANAL,
SREDA, 09.04.2014, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.15 DOBRA URA Z MILICO, 11.35 DOBRO JUTRO, 13.50 NEDELJSKO POPOLDNE Z ULO, 15.10 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 15.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 16.05 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 16.25 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 16.40 MOSTOVI - HIDAK, 17.25 ODBOJKA - DRŽAVNO PRVENSTVO: FINALE (M), DRUGA TEKMA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 KOŠARKA - DRŽAVNO PRVENSTVO: UNION OLIMPIJA : KRKA, PRENOS IZ LJUBLJANE, 21.40 ŠPORTNI IZZIV, 22.10 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.45 ZMAGA, FRANCOSKI FILM, 2011, 0.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.20 ZABAVNI KANAL,
  * * *
ČETRTEK, 10.04.2014, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 ZDRAVJE V EVROPI: PRIHODNOST BREZ OTROK, EBU KOPRODUKCIJSKA, DOK. SERIJA, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 12.25 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: TEŽIŠČE – SÚLYPONT, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.45 DOBRA URA Z BOŠTJANOM, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 DOBRA URA Z BOŠTJANOM, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.30 PRAVA IDEJA! 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, 1.10 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL,
ČETRTEK, 10.04.2014, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.30 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRA URA Z MILICO, 11.35 DOBRO JUTRO, 14.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.25 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 15.40 SLOVENSKI VODNI KROG: RAŠICA, DOKUMENTARNA NANIZANKA, 16.15 MOSTOVI - HIDAK: TEŽIŠČE – SÚLYPONT, 16.50 JERUZALEM: NASTAJANJE SVETEGA MESTA: STUDENEC SVETOSTI, ANG. DOK. SERIJA, 17.50 TOČKA PRELOMA, 18.20 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: PAVLOS IZ GRŠKE TRAKIJE, DOKUMENTARNA SERIJA, 18.30 TURBULENCA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.30 NOGOMET - POT V BRAZILIJO, 21.00 NOGOMET - EVROPSKA LIGA: ČETRTFINALE, 22.55 SNEG NA KILIMANDŽARU, FRANCOSKI FILM, 0.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.30 ZABAVNI KANAL,

Generalni konzulat RS v Monoštru
Vas prijazno vabi na koncert
DUO FURIOSO in TRIO RĚVERIE
ki bo 16. aprila 2014, ob 17.00 uri v refektoriju v Monoštru.
(Széll Kálmán trg 11, 9970 Monošter)
 
Duo Furioso in Trio Rěverie sestavljajo študenti Akademije za glasbo iz Ljubljane, Nikolina Furić, Mirko Jevtović,  Tanja Činč, Mojca Jerman in Katarina Leskovar.  Na koncertu bomo slišali skladbe Primoža Ramovša,Tomija Räisänena, Igorja Stravinskega, Vladislava Zolotaryova M. Andelkovića in Antona Arenskyja.
PRISRČNO VABLJENI!

Plan programov sombotelski Slovencov za leto 2014

18. januar: Slovenski ples (goslar: Drago Jošar) 
15. marec: Občni zbor SKD Avgust Pavel. Film in prospekt ob 15-letnici 
  6. april: Izvolitev slovenskega parlamentarnega zagovornika v madžarski parlament
13. april: Pavlova paut od Monoštra do Máriaújfaluna – na cvejtno nedelo
26. april: Srečanje s Cankovčani – nastop folklorne skupine (Szombathely)
10. maj: Den mater-ne rejči – slovenski program mlajšov in vözraščeni
21.-22. junij: Prauška: Ponikva (cerkev sv. Martina), Rogatec (Skansen-rokodelstvo), Radenci (živalski vrt)  
30. avgust: Po pauti Avgusta Pavla v Somboteli 
20. september: 11. sombotelski narodnostni dan – nastop Sombotelski spominčic. Izdelovanje papirnati rauž v slovenski iži – srečanje z Andovčani
november: Po pauti svetoga Martina v Somboteli 
  6. december: Miklavževo – slovenske zimske šege - program mlajšov in vözraščeni. 
Srečanje z lüstvom Slovenske samouprave.
Nastopi Sombotelskih spominčic izven programa. 
Razne prireditve v zvezi s slovenskim jezikom in kulturo. 
Programi se leko spreminjajo!
Sombotelska slovenska samouprava
Slovensko kulturno društvo Avgust Pavel

VABILO

Slovenska zveza pa Drüštvo penzionistov 
 vas lepau zoveta
(v četrtek) 10. aprila 2014, na 16. vöro 
v Slovenski dom v Varaši 
na predstavitev knjige 
Bee Baboš Logar Spominke-Spoumenke. 
Z veseljon vas čakamo!