NOVI TEDNIK
Št. 6 - leto XLVI - Celje, 13. II. '92
Cena 50 tolarjev
Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič.
Bastl briše sledi
Ministrova povezava z izvozom starin stran 7
Stroiia ni icriva
Intervju s trenerjem ženske smučarske reprezentance Drobničem in skica ene olimpijskih favoritinj - Cobergerjeve. Strani 12 in 13.
Vroči računainiifi
Medalja ima tudi tretjo plat - Piramidovo. Stran 7.
stran 6
Na svoji
zemlji
- spor
o iVIejI
AVTO-SERVIS    '
BRANCE
Laško, tel. (063) 731-282
NOVOSTI:
Prodaja NOVIH
Golfov - serija 3.
Za okvarjena vozila škoda, Audi,
VW - TAS, ki so v garanciji ali ne,
nudimo brezplačno vleko do
50 km, če vozila pri nas tudi po-
pravimo. Škoda 135 L - možnost
tolarskega in deviznega nakupa.
Dobava takoj!
IZ VSEBINE:
Strani 15 in 18
Pisma - odmevi na
predlog novih imen
ulic
stran 17
Bloška smučarija živi;
strani 2 in 3 j
Zmanjkuje stolov    1
stran 25
Avtokotiček ~ novi
pontiac
stran 4
SIB in afera Slovin
Posebna
najina igra
Tudi na celjskem območju je vse več spol-
nega nasilja nad otroki. Stran 16.
2,
z UREDNIKOVE MIZE
Je naloga novinarjev v demokratični družbi neopre- \
deljeno in neobremenjeno posredovanje čim bolj
popolnih in vsestransko preverjenih informacij?^
Gotovo. A ne samo to, čeprav bi nas radi o tem prcpri- i
čali iz dneva v dan bolj številni posamezniki, predvsem |
strankarski prvaki. Svojega mnenja očitno ne bi smeli .
več povedati, še zlasti ne, kadar ni v skladu z interesi I
in cilji določene stranke. Vsaka beseda, ki presega golo
informacijo, je že obtožena najmanj provokativnosti,i
če že ne gole zlonamemosti.
Nerodno pa je, da je tisto, kar se enim zdi velik greh,
za druge korak naprej v demokratičnost družbe. Ze iz
preteklosti smo navajeni, da smo za napake politikov
na koncu vedno krivi novinarji, ki smo jih zapisali.; n
Trdokožce nas torej sedanji očitki ne bi smeli boleti. Pa "^i
nas, morda še bolj kot prej, saj tudi mi po čloi-eško
naivno pričakujemo od demokracije več poštenosti,
odprtosti in tolerance, kot smo je bili deležni v enopar-
tijskem sistemu.
Dogajajo pa se nam Čudne reči. Ne spominjam se, da
bi nas kdo od k besedi povabljenih v preteklosti gladko
odbil. Nedavno se nam je to zgodilo dvakrat. Mira
Gradiča iz Celja še nekako razumem, ker je intervju
zavrnil, ko je videl vprašanja, ki so seveda izhajala iz
vročih, z njim povezanih govoric. Težje, ali sploh ne,
razumem Štefana Vereša s Skomarja, ki je prijazno
sprejel pogovor, želel avtorizirati intervju, a ga potem §
ni hotel niti videti, ker: »Ne dovolim objave.« Pa ne I
zato, ker bi bile v njem neresnice ali nerodnosti, ne,
ampak zato, ker se njegova stranka (narodni demo-
krati) ne strinja s pisanjem slovenskih časopisov in ne
namerava več sodelovati z njimi. Vprašanja, zakaj jih
raje ne bi pomagali preoblikovati s svojimi mnenji in
stališči, je ostalo brez odgovora.
Brez odgovora naj ostane i^rsta neizvirnih očitkov na
račun naše oban'anosti, saj letijo vse povprek in obi-
čajno in zelo neprimernih ust. Ne bomo pa dovolili, da
nam kdorkoli jemlje pravico do uporabe lastnih glav,
do izražanja mnenj. Navsezadnje je to ena temeljnih
človekovih pravic in prvin demokracije. Resda bomo
morali malce bolj dosledno in vidno ločevati informa-
cije od naših pogledov, a brez njih nismo in prav je, da
jih povemo našim bralcem. Prepričana sem, da to od
nas pričakuje velika večina. Saj vendar ne pišemo
samo o politiki, saj pišemo o življenju, o stiskah ljudi,
o bolečini. Naj to počnemo brez duše in brez srca?
MILENA B. POKLIC
Iz enega v drugo enoumje?
Ministrstvo za šolstvo In šport nI socialna ustanova
»Ali v slovenskem šolstvu
res drvimo iz enega v drugo
enoumje?«, se je na ponedelj-
kovem posvetu o racionaliza-
ciji slovenske srednješolske
mreže vprašal ravnatelj Cen-
tra srednjih šol v Velenju Peter
Robida in pri tem opozoril na
čase, ko so v SZDL odločno
podpirali idejo, naj se učitelji
vozijo do učencev. Zdaj je na-
mreč ministrstvo za šolstvo in
šport izdelalo racionalizacijo
slovenske srednješolske mre-
že, po kateri naj bi v štirih
letih na Celjskem izgubili štiri
izobraževalne programe.
Udeleženci posveta, ki so ga
sklicali na pobudo kolegija
celjskih srednješolskih ravna-
teljev, so se strinjali, da obsto-
ječa mreža ni ustrezna in raci-
onalna. Vendar pa bi se morali
v ministrstvu njene racionali-
zacije lotiti na strokovnih os-
novah, za mnenja pa bi lahko
vprašali tudi območne enote
Zavoda za zaposlovanje, posa-
mezne srednje šole ter občine
oziroma območja, iz katerih
prihajajo osmošolci. Gost iz
Maribora, podpredsednik
tamkajšnje občinske vlade in
republiški poslanec Rudolf
Moge, je namreč povedal, da
so poslanci pred sprejemom
Zakona o organizaciji in fi-
nanciranju vzgoje in izobraže-
vanja zahtevali tudi izhodišča
za novo srednješolsko mrežo
v Sloveniji. Le-to bi morali
sprejeti s širokim družbenim
konsenzom - torej po precej
drugačni poti kot jo je ubralo
pristojno ministrstvo - teme-
ljiti pa bi morala na nacional-
nem programu.
Po besedah Maksa Vestra se
v ministrstvu že kakšnih 10 let
zavedajo, da je slovensko sred-
nješolsko mrežo potrebno
spremeniti. Zdaj želijo v treh,
štirih letih zgraditi takšno
mrežo, ki bo posameznim
srednjim šolam omogočala ka-
kovostno pedagoško delo in
zagotavljala ob koncu šolanja
strokovno visoko usposobljene
kadre. A kako določiti »naj-
boljše« šole, če po mnenju ude-
ležencev posveta v ministrstvu
posameznih šol sploh niso vze-
li    pod    drobnogled.    Delo
z učenci je v veliki meri odvis-
no od opremljenosti šole in ka-
drov, kakovost šole pa naj bi
ocenjevali glede na njen »out-
put«, torej bi morali upošteva-
ti tudi rezultate, ki jih dosega-
jo srednješolci.
Na vprašanja, ali so v mini-
strstvu ob izdelavi nove sred-
nješolske mreže upoštevali tu-
di socialni položaj in dejstvo,
da se velika večina slovenskih
otrok lahko šola le v bližini
doma, je Maks Vester odgovo-
ril, da ministrstvo ni socialna
ustanova - ta vprašanja pa bi
morali reševati drugje. A kje,
če nova mreža ne temelji na
nacionalnem programu in se
z ukinjanjem izobraževalnih
programov v posameznih
srednješolskih centrih zgolj
krčijo možnosti za nadaljeva-
nje šolanja osmošolcem?
Ministrst\ai udeleženci celj-
skega posveta tudi zamerijo,
da je pri izdelavi nove srednje-
šolske mreže upoštevalo zgolj
mnenja gospodarskih asociacij
- glede ukinitve frizerske šole
so prisluhnili frizerski sekciji
pri Obrtni zbornici, za poklica
elektro-energetika so odločili
v Elektrogospodarstvu Slove-
nije, o metalurgiji pa v Gospo-
darski zbornici. Slovensko
srednje šolstvo bi moralo za-
gotavljati možnosti osmošol-
cem, da v nadaljnjem šolanju
pridobijo vsaj osnovna poklic-
na znanja.
Z vsebino posveta v Celju so
seznanili ministrstvo, pomoč
v nadaljnji racionalizaciji slo-
venske srednješolske mreže pa
je obljubil tudi Jože Zupančič,
ki vodi skupščinski odbor za
šolstvo. Menil je, da je bilo sa-
mo v Celju slišati dovolj stro-
kovnih argumentov o tem, da
predlog ministrstva ni dober,
zato bodo v odboru zahtevali,
naj ga ministrstvo ponovno
prouči in po predhodni raz-
pravi s šolami. Zavodom za
šolstvo ter Strokovnim svetom
pripravi nov predlog.
IVANA STAMEJČIČ
V štirih letih naj bi v Celju
in Velenju izgubili oddelke
v katerih se na Srednji šoli Bo-
risa Kidriča izobražujejo fri-
zerji, na Srednji tehniški šoli
in v velenjskem Centru sred-
njih šol elektro-energetiki ter
v Srednji kovinarsko metalur-
ški in strojni šoli v Štorah me-
talurgi. Ob tem pa je še odprto
vprašanje, kaj bo z izobraže-
valnimi programi (upravni
tehnik, zidar in predšolska
^'zgoja) za katere so doslej
v šolah razpisali le po en odde-
lek, saj novi predpisi nareku-
jejo razpis najmanj dveh od-
delkov.
V občinah, iz katerih osmo-
šolci nadaljujejo šolanje na
celjskih srednjih šolah, se zve-
čine ne strinjajo z ukinjanjem
posameznih izobraževalnih
programov. Pisno podporo
ohranjanju frizerske šole (ki
med drugim letos praznuje 30-
letnico, lani pa so dokončno
uredili sodobno učno dela\Tii- '
co) so doslej poslali iz šentjur-
ske, konjiške, sevniške in laške
občine, šolo pa želijo zadržati
tudi v mozirski in šmarski ob-
čini. Hkrati pa v občinah tudi
opozarjajo, naj v ministrstvu
ob ukinjanju posameznih pro-
gramov hkrati razmišljajo tudi
o uvajanju novih, saj se delež
osmošolcev, ki ne nadaljujejo
šolanje povsod povečuje.
Za osvetlitev izgnanstva
sirom vse republike Dru-
štvo izgnancev Slovenije
vpisuje nove člane in usta-
navlja krajevne odbore, ob
zaključku akcije pa vodstvo
računa, da bo v društvenih
vrstah približno 10 tisoč čla-
nov. V prvi polovici prihod-
njega leta naj bi izšel zbor-
nik prispevkov o izgnanstvu,
v katerem bodo poskušali
avtorji podrobneje analizi-
rati vprašanja, zakaj in kako
so odhajali v izgnanstvo naši
ljudje.
Vodstvo Društva izgnan-
cev Slovenije trenutno go-
stuje v prostorih ZZB NOV
Slovenije, v Ljubljani, Vrta-
ča 11, kjer imajo tudi redna
dežurstva ob ponedeljkih,
sredah in petkih med 10. in
11.30 uro. V društvu zbirajo
dokumentarno in spominsko
gradivo, urejajo pa tudi
vprašanja članstva.
Društvo izgnancev je nad-
strankarska organizacija, ki
v želji čimbolj osvetliti pre-
tekle dogodke združuje bivše
izgnance. Med drugim si bo-
do člani prizadevali za zbi-
ranje zgodovinskega gradiva
o vseh razsežnostih izgnan-
stva v letih 1941-^5, organi-
zirali pa bodo tudi obiske
v kraje izgnanstva, skrbeli
za obeleževanje nekdanjih
taborišč in grobov v tujini
umrlih izgnancev ter vzpod-
bujali znanstveno raziskova-
nje izgnanstva. O vsem tem
so se predstavniki društva že
pogovarjali tudi s predsedni-
kom slovenskega parlamen-
ta dr. Francetom Bučarjem.
IS
Zaustavimo revščino
Občinski odbor Socialde-
mokratske stranke Šentjur
pripravlja danes ob 19. uri
v skupščinski dvorani
v Šentjurju javno tribuno
z naslovom Zaustavimo
revščino.
Sodelovali bodo predstav-
niki sindikatov in vodstev
šentjurskih podjetij, izvršne-
ga sveta občine Šentjur,
Centra za socialno delo, Za-
voda za zaposlovanje. Ob-
močne gospodarske zborni-
ce, Rdečega križa in šentjur-
skih strank.
Povabili so tudi predstav-
nike regijske Socialdemo-
kratske stranke v republiški
skupščini, poslanca v druž-
benopolitičnem zboru in
predsednika neodvisnega
sindikata Tomšiča ter Sela-
na, člana vodstva SDSS.
MIŠA GAJŠEK
Predsednik Skupščine občine Celje
je sklical skupno sejo zborov v
torek, dne 18. februarja 1992 s pričetkom ob 8. uri.
Zbori občinske skupščine bodo obravnavali aktualne informa-
cije, predloge Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske
zadeve, poročila o delu delovnih teles Skupščine občine Celje
za leto 1991, osnutke odlokov o preimenovanju ulic v občini
Celje, o prostorskih ureditvenih pogojih za tehnološko-ekolo-
ško sanacijo in rekultiviranje komunalnega odlagališča
v Bukovžiaku, o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN
Gospodarska cona v Celju, o prostorskih ureditvenih pogojih
za območje Teharje, o spremembah in dopolnitvah odloka
o ZN Dobrna, predloge odlokov o spremembah in dopolnitvah
odloka o sestavi in pristojnosti zborov SO Celje in izvolitvi
funkcionarjev občinske skupščine, o ZN Gaberje, o preimeno-
vanju naselja Strmec pri Vojniku v naselje Nova cerkev, sklep
o ukinitvi dobrin v splošni rabi ter vprašanja in pobude po-
slancev.
Svetovalec za
malo
gospodarstvo
Med prioritetnimi nalo-
gami v laški občini je vse-
kakor razvoj malega go-
spodarstva. Tako je po zad-
njem delovnem obisku re-
publiškega ministra za ma-
lo gospodarstavo Viktorja
Brezarja v Laškem prišlo
do pobude za ustanovitev
javnega svetovalnega me-
sta za splošno svetovanje,
katerega cilj je pospešiti
razvoj malega gospodar-
stva. Pogodbeni stranki sta
v tem primeru republiško
ministrstvo in laška občina
oziroma njen izvršni svet,
ki je dolžan najkasneje
v roku treh mesecev po
podpisu pogodbe sistema-
tizirati delovno mesto sve-
tovalca. Tega bodo izbrali
na podlagi javnega razpisa.
Naloge svetovalca bodo
zlasti dajanje informacij
interesentom o možnostih,
pogojih, vrstah in načinu
opravljanja gospodarske
dejavnosti, testiranje in
usmerjanje bodočih pod-
jetnikov in posredovanje
informacij z nivoja repu-
blike in občine. Na zadnji
seji izvršnega sveta je sicer
glede tega prišlo do pole-
mike, vendar se bo problem
prav gotovo rešil tako, da
bo v bodoče od njega imelo
korist malo gospodarstvo
oziroma tisti, ki se z njim
ukvarjajo. t. VRABL
KOMENTIRAMO
Štirje miiiloni rolc
v pravljice o brezplačni šoli
Slovenci že pred leti nismo
verjeli, a res je, da smo takrat
imeli toliko denarja, da so bile
možnosti za šolanje odprte
prav vsem. Tudi otroku delav-
ca ali kmeta, denimo s Kozjan-
skega, je bilo omogočeno izo-
braževanje v Ljubljani ali Ma-
riboru, da o Celju sploh ne go-
vorimo.
Plitke družinske proračune
so krepile štipendije - s ka-
drovsko je imel otrok zvečine
zagotovljeno delovno mesto,
s socialno pa si je krepko v sre-
dino 80-ih let omogočal vsaj
spodobno preživetje v kraju
šolanja. Saj ne, da smo sred-
nješolci in študenti takrat ži-
veli razkošno, ampak o tem,
kdo se bo lahko šolal in kdo
ne, so odločali naši šolski
uspehi in osebnostne odloči-
tve, ne pa plače in standard
naših staršev.
Zdaj je drugače. Država
Slovenija nima denarja - in te-
ga se zavedamo. A zakaj po-
tem v imenu te države dekla-
rativno prisegamo na znanje,
če si ga (skozi izobraževalni
proces) lahko privoščijo samo
še izbranci. Istočasno, ko s kr-
čenjem srednješolske mreže
dobršnemu delu slovenskih
osmošolcev zapiramo vrata za
nadaljnje izobraževanje, bi se
morali tudi zavedati, da jim
s tem zapiramo vrata za uspeh
v življenju. Če niti do poklica
- kaže pa, da so v šolskem mi-
nistrstvu najbolj na udaru
prav poklicne šole - ne morejo
priti, so jim sanje o delovnem
mestu še toliko bolj nedoseg-
ljive kot ostalim več kot 90 ti-
soč brezposelnim držav-
ljanom.
Je torej prihodnost Sloveni-
je v tem, da bo imela 4 milijone
(četudi pridnih!) rok in 2 mili-
jona neizobraženih glav? Nje-
no (in našo) usodo pa bo kroji-
lo tistih nekaj izbrancev, kate-
rih starši imajo danes dovolj
debele denarnice?
Upajmo da ne, saj smo tudi
takšne čase Slovenci že preži-
veh!      rVANA STAMEJČIČ
Se 133 dni do pHčetka gradnje avtoceste
št. 6 - 13. februar 1992
3
Za nov
občinski odbor
krščanskih
demokratov
v Planini pri Sevnici se
je prejšnjo soboto sestal
krajevni odbor Slovenskih
krščanskih demokratov.
Na seji so obravnavali tre-
nutno politično situacijo
v Sloveniji, novo volilno
zakonodajo, priprave na
kongres in novo regionalno
samoupravo.
Po tej naj bi na območju
dosedanje občine Šentjur
nastala tudi nova občina
Planina pri Sevnici, zato se
tamkajšnji krajevni odbor
namerava preoblikovati
v občinski odbor Sloven-
skih krščanskih demokra-
tov. Seje krajevnega odbo-
ra so se udeležili tudi šent-
jurski župan Jurij Malovrh,
podpredsednik šentjurske-
ga izvršnega sveta Simon
Zdolšek in Janez Lampret,
poslanec v družbenopoli-
tičnem zboru slovenskega
parlamenta.
J. L.
Letna seja
deiavcev obrti
člani sindikata delavcev,
zaposlenih pri obrtnikih
v celjski občini, se bodo v pe-
tek, 14. februarja, ob 17. uri
sestali na letni seji. Srečanje
bo v nekdanjem Pionirskem
domu v Celju. Spregovorili bo-
do o novi kolektivni pogodbi,
izvolili nekaj novih članov
v vodstvo ter ustanovili stano-
vanjski sklad.
MBP
Zmanjkuje stolov
Je na Celjskem preveč otrok ali premalo učnih mest?
. v celjski območni enoti
Zavoda za zaposlovanje so
izdelali analizo poklicnih
namer letošnje generacije
osmošolcev iz celjskega in
velenjskega območja. In če-
prav Razpis za vpis v prve
letnike srednjih šol v šol-
skem letu 1992/93 še ni znan,
je glede na lansko število od-
delkov v prvih letnikih že za
približno 7 oddelkov preveč
osmošolcev.
V šestih občinah celjskega
območja zaključuje letos
z osnovnošolskim šolanjem
2 tisoč 672 osmošolcev, ob
njih pa je še 216 učencev, ki
zaključujejo osnovnošolsko
obveznost v nižjih razredih.
Od teh jih 53 namerava na-
daljevati šolanje v osnovni
šoli, kar pomeni, da je za na-
daljevanje šolanja v srednjih
šolah skupno 2 tisoč 835
kandidatov. V velenjski in
mozirski občini je letos 993
osmošolcev, kakšen pa bo
priliv v celjske srednje šole.
kažejo primerjalni podatki
iz prejšnjih let.
Na celjskih srednjih šolah
nadaljuje šolanje v povpreč-
ju 70 odstotkov mozirskih in
35 odstotkov velenjskih
osmošolcev, skupno za šol-
sko leto 1992/93 to pomeni
450 do 500 kandidatov. Še
približno 100 (10 odstotkov)
jih pričakujejo iz Posavja, iz
Zasavja pa v Celju nadaljuje
šolanje letno približno 70
učencev.
Iz analize je razvidno, da
se osmošolci odločajo za na-
daljevanje šolanja v veliki
odvisnosti od kraja srednje
šole. Zaradi tega je tudi
k zdajšnji razliki med prili-
vom in odlivom osmošolcev
(Nekaj manj kot 200 v »ko-
rist« Celja) potrebno prišteti
še tiste, ki na izbranih šolah
(gre predvsem za oblikoval-
sko, veterinarsko, kozmetič-
no, turistično in šolo za no-
tranje zadeve) ne bodo spre-
jeti.
V letošnjem šolskem letu
so v Zrečah trije, v Rogaški
Slatini štirje in v Celju 95
oddelkov prvih letnikov
srednjih šol. Koliko jih bo
v šolskem letu 1992/93 se še
ne ve, a če bi upoštevali lan-
sko število, je brez ponav-
Ijalcev in brez tistih, ki lani
niso uresničili svojih poklic-
nih želja, že za 7 odddelkov
premalo učnih mest.
Koliko stolov pa bo letos
še zmanjkalo za osmošolce,
če upoštevamo samo ukinja-
nje posameznih izobraževal-
nih programov in določilo,
da morata biti za posamezni
program razpisana najmanj
2 oddelka? In kakšni bodo
podatki za šolsko leto 1993/
94, ko bo na Celjskem zak-
ljučilo osnovnošolsko šola-
nje še več učencev kot letos?
IVANA STAMEJČIČ
Medtem, ko na primer v ljubljanski in gorenjski regiji
število osmošolcev upada, podatki za celjsko in velenjsko
območje kažejo drugačno sliko.
REKLI SO
Franc Ban, Merx Celje, o so-
cialnem paktu v Sloveniji:
»Socialne razmere v Slove-
niji se izredno zaostrujejo,
stvari gredo prepočasi. Že ta-
krat, ko je vlada prišla v par-
lament s predlogom zakona
o zamrznitvi plač, je bilo veli-
ko pripomb. Ce bo vlada pred-
lagala spremembe, je realno
pričakovati, da bo parlament
to uresničil konec febnaarja ali
v začetku marca. Mislim, da je
nujna uveljavitev kolektivnih
pogodb. Ljudje živijo na meji
revščine. Vse bolj zaskrbljujoč
je tudi položaj 40 ali 50 podje-
tij z našega območja, na kar
smo opozorili tudi na eni zad-
njih sej upravnega odbora na-
še območne gospodarske zbor-
nice. V teh podjetjih, kjer so
razmere zelo težke, je zaposle-
nih okoli 8 tisoč delavcev. Če
ne bo hitro socialnega progra-
ma oziroma socialnega pakta,
bo usoda teh ljudi povsem ne-
gotova. Menim, da je treba ze-
lo realno pogledati razmere
v podjetjih. Tam, kjer ni naro-
čil, kjer ni dela, kjer ni tržišča,
tudi ni možnosti za povečeva-
nje osebnih dohodkov. Kjer pa
se stvari izboljšujejo^ in tudi
takšnih podjetij je nekaj v Slo-
veniji in na Celjskem, seveda
obstajajo možnosti, da osebne
dohodke prilagodijo rasti živ-
ljenjskih stroškov.«
IB
Zaživela ziala borza
Prvi borzni sestanek aanes v Uublianl
Po skoraj polletnih pripra-
vah na ustanovitev borze
plemenitih kovin in po zni-
žanju prometnega davka na
trgovanje z zlatom s 65 na 10
odstotkov bo Y okviru Ljub-
ljanske borze, danes začela
delovati tako imenovana
zlata borza, za katero že ne-
kaj časa vlada veliko zani-
manje.
Prvi borzni sestanek je
v borznih prostorih napove-
dan za danes ob 12. uri in 15
minut. Posle zlate borze bo
pokrival poseben odbor za
plemenite kovine, ki bo se-
stavljen iz petih članov. Na
ljubljanski zlati borzi bodo
v uradnem delu kotirali ko-
vanci, v neuradnem delu pa
medaljoni, izdelani ob ra-
zličnih spominskih priložno-
stih. Lastniki lomljenega
zlata, ki želijo trgovati na
borzi, se morajo po informa-
cijah Ljubljanske borze obr-
niti na borznega posrednika.
Lomljeno zlato je mogoče
preko njega ali osebno do-
staviti v Zlatarno Celje, kjer
ga rafinirajo in pretopijo
v ploščice, opremljene z ži-
gom in serijsko številko,
v primeru, da lastnik zlata
ne želi fizično odnesti, mu bo
Zlatarna izdala certifikat, ki
potrjuje njegovo lastništvo.
Certifikate bodo izdajali tu-
di za kovance, varovanje
monetarnega zlata v Zlatar-
ni Celje pa je brezplačno. Po
prvih ocenah z Ljubljanske
borze lahko na slovenskem
tržišču pričakujejo letno
okoli 5 ton zlata.
IB
Višje cene
oskrbnega dne
Celjska občinska vlada je
s 1. februarjem potrdila
povišanje cen oskrbnega
dne v celjskem Domu upo-
kojencev in Domu Nine Po-
kom Grmovje. V občin-
skem sekretariatu za druž-
bene dejavnosti, kjer so
pripravili predlog poviša-
nja, ugotavljajo, da so cene
še vedno primerljive s ce-
nami v ostalih tovrstnih
zavodih Republike Slove-
nije.
V celjskem Domu upoko-
jencev so od 1. februarja
naprej v povprečju za 34
odstotkov višje cene oskrb-
nega dne, kar pomeni, da je
za bivanje v enoposteljni
sobi potrebno odšteti 426,
v triposteljni sobi pa 388
tolarjev. V Domu Nine Po-
kom Grmovje so cene zvi-
šali v povprečju za 26 od-
stotkov, oskrbni dan v eno-
posteljni sobi velja po no-
vem 398, v triposteljni sobi
pa 346 tolarjev.
IS
Zabrisan Portret mesta Celje
v petek je bila promocija vi-
deo kasete Portret mesta Celje,
ki jo je na pobudo celjskega
izvršnega sveta pripravil mla-
dinski program TV Slovenija
v sodelovanju s Triada pro-
ductions.
Scenarij za desetminutni
film o Celju so pripravili dr. I-
van Stopar, dr. Janez Šumrada
in profesor Janez Lombergar.
Režiser in producent fikna je
bil Igor Šmid. Kaseta je izšla
v slovenskem, francoskem,
nemškem in angleškem jeziku,
pripraviti pa nameravajo še
italijansko verzijo. Vsaka ver-
zija naj bi izšla v 250 pri-
merkih.
Prvi filmski zapis o Celju je
med obema vojnama pripravil
Metod Badjura, po drugi sve-
tovni vojni pa še Risto Gajšek
in Jože Volfand. Četrti film te
vrste naj bi bil namenjen pred-
vsem turistom. V desetih mi-
nutah naj bi predstavil vse ti-
sto, kar bi obiskovalec, ki pr-
vič obišče mesto o& Savinji,
moral videti in vedeti o Celju.
Snemalec Ivo Belec je prispe-
val vrsto odličnih posnetkov,
prav tako je odlična montaža
Zlatjana Čučkova.
Filmu pa je mogoče marsi-
kaj očitati. Ce je moral biti iz
finančnih razlogov dolg le de-
set minut, potem v njem res ni
bilo mogoče povedati o Celju
več, kot so ustvarjalci storili.
A če vemo, da je nastanek fil-
ma omogočilo tudi več uspeš-
nih podjetij iz Celja in bližnje
okolice, bi gotovo veljalo pri-
praviti nekoliko daljši in po-
polnejši film, pa čeprav bi
ugledal luč sveta nekoliko
kasneje.
Portret mesta Celje je na-
mreč prebahav naslov za to,
kar smo lahko videli. Če bi ga
naslovili Zgodovinski portret
mesta Celje, bi bilo umestnej-
še. Sodeč po filmu je Celje na-
mreč mestece, kjer se je čas
ustavil nekje v preteklosti,
kjer ni industrije, kjer ni kul-
turnih ustanov, z izjemo Na-
rodnega doma, kjer turist ni-
ma kaj početi, razen da se od-
pravi v bistro Atrij ali gostišče
Spital.
Zabrisani Portret mesta Ce-
lje gre morda pohvaliti le
v tem smislu, da gre za kamen-
ček v mozaiku, ki bi ga cel je
s politiki, gospodarstveniki,
kulturniki, športniki ter pre-
bivalci moralo sestaviti iz niza
podobnih prispevkov.
Ker je portret o Celju le prvi
kamenček, bojda bodo podob-
ne kasete izšle še o okoliških
zdraviliških krajih, ga gre,
pripombam navkljub, pozdra-
viti.
Upamo lahko le, da bo kase-
ta prišla v prave roke. Zaen-
krat jo nameravajo prodajati
v zasebnih turističnih agenci-
jah in pri celjski turistični zve-
zi. Če je ta odločitev modra, bo
pokazala prodaja sama, opo-
zoriti pa velja, da s tem, ko je
kaseta posneta, delo še ni
opravljeno. Priti mora nanu-eč
do čim več tistih, ki bi želeli
spomin na Celje na video tra-
ku odnesti domov.
NATAŠA GERKEŠ
SVET MED TEDN®M
Amerike'
Piše: Robert Gorjanc
Slovenija si nedvomno
želi, da bi se Združene dr-
žave še naprej pozorno uk-
varjale z usodo nekdanje
Jugoslavije kot enim izmed
najbolj resnih svetovnih
problemov. Seveda pa si
tega ne želimo v stilu ne-
davne Baker jeve izjave,
»da ZDA niso spremenile
stališča do reševanja jugo-
slovanske krize«, se pravi,
da Slovenije še ne mislijo
priznati. Težko je napove-
dati, kaj se bo zgodilo, ko
se bodo ZDA začele, če se
že niso, ukvarjati bolj same
s sabo, kot pa z dogodki
»Out of Amerika«. George
Bush je 26. decembra lani
izjavil: »Res nisem mogel
razumeti, zakaj takšna
stopnja pesimizma!« Pri
tem je seveda mislil na svo-
je državljane. V letu, ko se
bo znova potegoval za dm-
gi in zadnji mandat v Beli
hiši, si takšno razpoloženje
svojih državljanov pred-
sedniški kandidat, ki jim
prej štiri leta vlada, le tež-
ko privošči.
Becesijski šok: Američa-
ni pa zares nimajo razloga
za optimizem. Nad njimi
visi Damoklejev meč uso-
de, ki jo zarisuje prihod-
nost, kot se obeta simbolu
ameriške moči, korporaciji
General Motors: v nasled-
njih treh letih bodo morali
zapreti 21 tovarn oziroma
ob delo bo kakšnih 75 tisoč
ljudi. Amerika je v recesiji.
Lansko leto so Združene
države zaključile z nega-
tivno rastjo bruto naci-
onalnega prihodka (BNP)
(v letu 1990 1,1), brezposel-
nost je v primerjavi z letom
prej narasla za 1,2 odstot-
ka, ugodno je le gibanje in-
flacije, ki je s 5,7 odstotka
leta 90 padla na 3 odstotke.
Finančni zlomi bank so
omajali zaupanje varčeval-
cev. Državni primankljaj
(proračunski in trgovinski)
je narasel na 3,6 bilijona
dolarjev, od tega imajo
ZDA 850 miUjard zunanje-
ga dolga.
Sedanja recesija je posle-
dica konca vitalnega ob-
dobja »reaganomike«, des-
nega obdobja v ekonomiji
v začetku 80 let, ki je teda-
njo recesijo (bila je hujša
od sedanje) z dvoštevilčno
inflacijo spremenila v go-
spodarsko rast. »Reagano-
mika« je temeljila na ostri
monetarni politiki: z viso-
kimi obrestmi, na ugodni
davčni politiki za vlaganja
in finančni liberahzaciji,
kar je omogočilo, da je
v ZDA začel pritekati ja-
ponski in nemški kapital.
Zaradi dotoka tujega kapi-
tal so ZDA začele več uva-
žati kot izvažati, kar je
povzročilo velik trgovinski
primankljaj, zaradi ostre
monetarne politike pa je
država morala intervenira-
ti z izdajanjem državnih
obveznic, v zadnjem deset-
letju za 2000 milijard do-
larjev. Zaradi prevelikega
zadolževanja in porabe
v osemdesetih letih ter usi-
hanja japonskega in nem-
škega kapitala se je ameri-
ško gospodarstvo znova
znašlo v recesiji.
»Skrbi me, če bodo moji
otroci lahko zaslužili za
spodobno življenje in si ku-
pili hišo. Sprašujem se, ali
bo to prva generacija, ki ne
bo mogla narediti več, kot
so njihovi starši?« razmi-
šlja Tony Lentini, pod-
predsednik oddelka za jav-
ne zadeve pri Mitchell
Energy iz Houstona.
V skupni javnomnenjski
raziskavi tednika Time in
CNN je 79 odstotkov vpra-
šanih potrdilo, da je recesi-
ja zmanjšala njihovo kup-
no moč, 62 odstotkov pa jih
je odgovorilo z ne na vpra-
šanje ali imajo Američani
danes enak življenjski
standard kot prejšnje gene-
racije.
Leto volitev: Ob koncu
zalivske vojne je Busha
podpiralo kakšnih 85 od-
stotkov Američanov, če pa
bi bile volitve v januarju,
bi zanj, po raziskavi Time
& CNN glasovalo le 46 od-
stotkov volivcev, Bush pa
se lahko nekoliko potolaži,
ko se primerja z vsemi de-
mokratskimi kandidati:
proti Clintonu bi Bush
zmagal s 47 proti 31 (v od-
stotkih), proti Kerreyu
51:28, Harkinu 50:27,
Brownu 53:25 in Tsongasu
52:22. V svoji republikan-
ski stranki pa bi Bush pre-
močno premagal Buchana-
na 79:12.
Med kandidati Demo-
kratske stranke bi jih 52
odstotkov izbralo tistega
kandidata, ki bi si prizade-
val za več napora pri po-
moči ljudem, 40 odstotkov
pa bi jih podprlo tistega, ki
bi manj favoriziral vladni
program, vendar pa bi imel
več možnosti za zmago na
volitvah. Že po tradiciji
kandidati Demokratske
stranke bolj poudarjajo so-
cialne progiame, subvenci-
je za šolstvo in zdravstvo,
zniževanje davkov za rev-
nejše in zviševanje za bo-
gatejše, kot na svojo volil-
no bazo se opirajo na črnce,
revne priseljence itn.
Obljube: Sodeč po publi-
citeti ameriških medijev je
najresnejši kandidat De-
mokratske stranke 45 letni
William J.Blythe Clinton,
guvemer iz Arkansasa. Na
področju davkov volivcem
ponuja zmanjšanje davkov
in sicer za dohodek do
82,150 dolarjev iz 15 na
13,5 oziroma 28 na 26,5 od-
stotka, 31 odstotni davek
naj bi ostal za dohodke do
200 dolarjev, na 38,5 od-
stotka pa naj bi povečal
obdavčitve za dohodke nad
200 dolarjev. Proti recesiji
se misli spopasti z gradnjo
avtocest in ukrepi za pre-
prečevanje bančnih zlo-
mov. Vojaški proračim na-
merava zmanjšati za 100
milijard dolarjev in opusti-
ti izdelavo bombnika B2 in
program »vojne zvezd«, za
200 milijard pa povečati
dotacije študentom.
In Bush? Kot kratkoroč-
ne ukrepe ponuja davčne
olajšave, ki bodo povpreč-
nemu delavcu vrnile na le-
to 345 dolarjev, predlaga
znižanje davkov od kapi-
talskih naložb, davčno po-
sojilo v višini pet tisoč do-
larjev pri prvih nakupih
stanovanj in hiš in olajšave
za družine z otroci. Dolgo-
ročno Bush ponuja stalni
davčni kredit za raziskave
in razvoj in začasni investi-
cijski davčni kredit,       ]
Št. 6- 13. februar 1992
i4„
KOMENTIRAMO
Dobro razmislimo
Bolj ko se čas odmika, bolj
je na dlani, da je Slovenija
zelo daleč od tiste obljublje-
ne dežele, na katero smo ra-
čunali. Nas pač ne kaže pri-
merjati s Švico, kot so to radi
počeli znani posamezniki,
temveč je pametneje temelji-
to preučiti dejanske možno-
sti domačega gospodarstva,
saj je le od njega odvisno,
kako močno in stabilno dr-
žavo bomo imeli. To je naj-
bolje pokazala praksa bivše-
ga vzhodnoevropskega bloka
(npr. Rusija).
Združitev Evrope je dobra
zamisel, vendar pride v po-
štev samo za prej omenjene
gospodarske silake, ki
s skupnim evropskim pro-
storom samo pridobijo,
hkrati pa se obvarujejo pred
ameriškim in japonskim go-
spodarskim vdorom. Kako
resnq mislijo, je najbolje po-
kazala Nemčija, saj je pri-
pravljena žrtvovati celo svoj
največji adut - marko.
Slovenija v novo Evropo
vstopa brez dote in s kaj sla-
bim izhodiščem. Naša eko-
nomija je prešibka za kakšno
enakovredno kosanje z gi-
ganti, zato se velja preusme-
riti v dejavnosti, ki imajo pri
nas tradicijo in smo po njih
tudi znani v svetu (v šali bi
rekli, da so to ribniški roko-
delci in kroparski kovači).
Če vzamemo kot primer av-
tomobilsko industrijo, po-
tem opazimo, kako država
ščiti to panogo s carinami,
vsekakor pa ni slučaj osam-
ljen. Od starega sistema smo
podedovali preveč nepotreb-
nih gospodarskih vej, ki nam
zdaj otežujejo in onemogo-
čajo vzpostavitev konku-
renčnosti.
Z druge plati se tudi slo-
venska vlada kaj malo briga
za oživitev cirkulacije go-
spodarskih tokov. Nastali so
ogromni stroški vzdrževanja
države in njenih institucij,
vštevši vse na novo vzpo-
stavljene. Letno delovanje
veleposlaništva v tujini zna-
ša okoli 400 tisoč dolarjev.
Skupaj z ostalimi diplomat-
skimi predstavništvi bo vso-
ta, ki jo bomo morali za to
odšteti, zelo velika in bo bre-
menila proračun. Slovenija
kot mala država bo težko
zmogla tolikšno breme. Sicer
pa tako poznamo zgodbo
o mravlji, ki je hotela postati
slon.
PRIMOŽ ŠKERL
Ni razlogov za optimizem
Po prvih podatkih Službe
družbenega knjigovodstva Ce-
lje je gospodarski voz v lan-
skem letu še vedno drsel navz-
dol, negati\'na gospodarska gi-
banja pa se vsaj na nekaterih
področjih nadaljujejo tudi
v začetku letošnjega leta.
Fizični obseg proizvodnje je
bil na območju šestih občin
v enajstih mesecih za 14,2 od-
stotka nižji kot v enakem ob-
dobju leta 1990. Na ravni re-
publike je ta upad znašal 11,9
odstotkov. Desetmesečni po-
datki o zunanjetrgovinski me-
njavi kažejo, da je bil izvoz
nižji za 6 odstotkov, uvoz za 14
odstotkov, medtem ko je bil
v republiki izvoz nižji za 5 in
uvoz za 7 odstotkov. Po lan-
skih podatkih je bilo gospo-
darstvo na Celjskem oziroma
v šestih občinah, ki jih pokriva
služba, finančno manj stabilno
kot v povprečju slovensko go-
spodarstvo. Število pravnih
oseb, ki so imele blokirane žiro
račune več kot pet dni, je s 37
v začetku leta naraslo na 90
v mesecu decembru. Tri četrti-
ne blokad, ki so decembra tra-
jala več kot pet dni, se nanaša
na industrijo, dobra tretjina
pa na črno metalurgijo.
Težave se čedalje bolj pojav-
ljajo tudi pri zasebnih pravnih
osebah, saj je bilo ob koncu
leta na seznamu blokiranih
pravnih oseb kar polovica po-
djetij v zasebni lasti. Nelikvid-
nosti ni videti konca tudi v le-
tošnjem letu. Konec januarja
je imelo blokirane žiro račune
86 pravnih oseb (v višini mili-
jardo 221 milijonov tolarjev).
V teh podjetjih je zaposlenih
okoli 9 tisoč delavcev.
IB
Vrednost izvoza je lani naj
bolj porasla v občinah Žalec
Šmarje pri Jelšah ter Sloven
ske Konjice, najbolj pa se j<
zunanjetrgovinska menjavi
znižala v Šentjurju. Obseg in
dustrijske proizvodnje se je la
ni znižal v vseh občinah razei
v Šentjurju. Največji upad
kar za četrtino, pa je značilei
za gospodarstvo v občini Slo
venske Konjice.
SIB in afera Siovin
Število delničariev se povečale
Med zadevami, ki so zadnje
čase razburkale slovensko jav-
nost, je tudi afera Siovin. Vo-
dja   Slovenske   investicuskje
banke v Žalcu Dane Senič
pravi, da njihova banka ni ne-
posredno vključena v ta posel,
kot so trdila nekatera sredstva
javnega obveščanja.
Podjetje te banke Sibinvest
pa je res posredovalo pri pro-
daji deviznih pravic v znesku
56 milijonov tolarjev, in to za
različna podjetja. Slovenska
investicijska banka je na proš-
njo Slovina pomagala pri na-
kupu uvoznih akreditivov, ker
je takšna bančna pomoč pač
neobhodno potrebna. Posel po
Seničevih besedah ni propa-
del, saj so ga beograjski part-
nerji pripravljeni izpeljati
v spremenjenih okoliščinah.
Sicer pa so na zadnji seji
upravnega odbora te banke
povedali, da so poslovni rezul-
tati dobri in omogočajo ohra-
njanje vrednosti delniškega
kapitala. Število delničarjev
se je proti koncu leta povečalo
skoraj na tristo. Revaloriziran
delniški kapital skupaj z re-
zervami in rezervacijami pre-
sega 520 milijonov tolarjev,
povečal pa se je tudi obseg
plasmajev banke.
Posebno pozornost so name-
njali razvoju deviznega oddel-
ka. Banka je odprla račune pri
znanih zahodnoevropskih
bankah in v Ameriki ter si za-
gotovila lasten devizni obratni
kapital. Na investicijskem po-
dročju so razširili poslovanje
z vrednostnimi papirji, na
ljubljanski borzi pa imajo tudi
svoj sedež. V zadnjem času so
dobro sodelovali z nemško fir-
mo Concorde. Denar varčeval-
cev je kot depozit naložen
v Slovenski investicijski ban-
ki, z njim pa upravlja družba
Concorde.
V tem času pa se pripravlja-
jo tudi na ustanovitev nekaj
novih poslovnih enot po vsej
Sloveniji. S tem se bo banka še
bolj približala potrebam po-
slovnih partnerjev v gospodar-
stvu ter varčevalcem.
JANEZ VEDENIK
GOSPODARSKI BAROMETER
Težave zaradi
reduiccij
Zadnji izklopi električne
energije so povzročili veliko
težav vŽelezarni Štore. Usta-
viti so morali delo v jeklarni in
v obeh talilnicah, kar pomeni
dokajšen izpad proizvodnje.
Tudi po vklopu Krške nukle-
arke v Štorah niso takoj nada-
ljevali z delom, ker traja po-
novni zagon v jeklarni kar ne-
kaj dm. Z normalno proizvod-
njo so pričeli v začetku tega
tedna.
Manj lesa za
predelavo
Gozdno gospodarstvo Na-
zarje je v začetku februarja za
nedoločen čas ustavilo dobavo
lesa Lesni industriji Gorenje
Glin v Nazarjah. Razlog njiho-
ve odločitve so novi prometni
davki, s katerimi les ni več
uvrščen med reprodukcijski
material. Najpametnejša reši-
tev problema bi bila spremem-
ba zakona o prometnih dav-
kih, kar pa se najbrž ne bo
zgodilo v kratkem, zato po-
skušajo gozdarji in predelava
najti skupen jezik.
Nove naložbe
Turističnemu delu gospo-
darstva na Celjskem se letos
obeta nekaj novih naložb.
V Topolšici bodo urejali igriš-
ča in nadaljevali z obnovo sob,
v Rogaški se pripravljajo na
gradnjo novega hotela, na Do-
brni pa nameravajo zgraditi
nov odprti bazen.
Še ena banka
v Žalcu
v kratkem bodo v Žalcu
ustanovili Hmezadovo poslov-
no banko. Zaradi spremembe
zakonodaje na področju banč-
ništva in hranilništva se bosta
združili Hranilno kreditna
služba kmetijstva in gozdar-
stva Žalec ter Hmezadova In-
terna banka. Nova poslovna
banka bo sodila med srednje
velike slovenske banke, razen
z občani pa nameravajo po-
slovno sodelovati s podjetji na
našem območju ter s kmetijci.
Modernizacija
Steklarne
v Steklarni Rogaška Slatina
tudi letos posodabljajo in ob-
navljajo tehnološko opremo.
Za naložbe bodo odšteli 12 do
15 milijonov nemških mark,
dela pa bodo predvidoma zak-
ljučena do jeseni.
Cariniki se
prilagajajo
v številnih slovenskih po-
djetjih ugotavljajo, da so ča-
kalne dobe za carinjenje nji-
hovih izdelkov bistveno pre-
dolge. V celjski carinarnici po-
dobnih težav nimajo, carinski
postopek pri posameznem ka-
mionu traja po besedah direk-
torja Franca Tumška tri do
štiri ure. Dnevno carinijo bla-
go na okoli 200 tovornjakih.
Pred tednom dni so spremenili
tudi delovni čas, blago carinijo
med deveto in sedemnajsto
uro, gospodarstvenikom pa
svetujejo, naj se poslužujejo
tako imenovanega tedenskega
carinjenja, ki še dodatno
skrajšuje čakalni čas.
Alpos na Češkem
v kraju Pisek v Češko Slo-
vaški federaciji so v ponede-
ljek otvorili dvoetažno blagov-
nico površine 1500 kvadratnih
metrov. Trgovski objekt so
opremili strokovnjaki trgovin-
ske opreme šentjurskega Al-
posa, posel pa velja 330 tisoč
nemšldh mark.
Kovinotehna za
Holmec
Slovenski cariniki in polici-
sti se v teh dneh selijo v nove
prostore na mednarodnem
mejnem prehodu Holmec. De-
nar za izgradnjo objekta so
prispevali v celjski Kovino-
tehni.
IB
PO ČEM SO DEVIZE?.
Tečaji deviznih valut na dan 12. 2. 1992
HAMURABI ODGOVARJA
Ali je kaj novega v pogaja-
njih med Društvom jeznih
varčevalcev in bankami?
Banke so postale prijazne,
varčevalcem so začele ponu-
jati ugodne varčevalne pogo-
je, da bi si povrnile njihovo
zaupanje. Problem pa še
zdaleč ni rešen, saj je država
devize, ki so jih varčevalci
desetletja nosili v banke, po-
rabila za banane, bencin in
marsikdaj za zgrešene nalož-
be. Država ima tudi ogrom-
no drugih obveznosti, notra-
nji dolgovi znašajo približno
5 miljard dolarjev. Zato ni
nobenega trdnega zagotovi-
la, da bodo devizne vloge
v bankah odslej res vame.
Društvo jeznih varčevalcev
zaenkrat ne more svetovati
svojim članom, ali naj ban-
kam zaupajo ali ne. Vsak naj
se odloči sam, po svoji pre-
soji!
Kako se trenutno bolj
splača varčevati: v tolarjih
ali devizah?
Nikakor ne držite tolarjev
v nogavicah, ker boste v iz-
gubi! Vprašanje je samo ali
se bolj splača vezati tolarje
ali kupiti marke. Predvide-
vam, da bo devizni tečaj za-
enkrat še naraščal enako-
merno, skupaj s cenami na
drobno. Zato je vseeno, ali
vezete tolarje ali kupite
marke.
Marija iz Celja: Imam ob-
veznice Republike Slovenije.
Ali naj jih prodam in denar
vložim kako drugače ali pa
naj jih hranim?
Obveznice je treba kupo-
vati takrat, ko so poceni, na
primer tik pred devalvacijo,
prodati pa se jih splača ta-
krat, ko so drage. Težko je
reči, kakšna je trenutna
vrednost obveznic in drugih
vrednostnih papirjev, zato
vam ne morem svetovati.
Bogdan Oblak
— Hamurabi
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
- proizvodnja vseh vrst
transformatorjev, tuljav, zrač-
nih tuljav (samostoječe brezte-
lesne); debelina žice od
0,01 mm do 1,7 mm. Informa-
cije - Kovinska galanterija in
navijanje tuljav Mengeš, Da-
rinka Burgar, tel. (061)
737 372;
- izdelovanje vseh vrst iz-
delkov iz pleksi stekla: pod-
stavki za tiskalnike in video-
rekorderje; oprema lokalov,
trgovin, laboratorijev; posode
za kruh, kavo, bombone, ore-
he, rozine; stojala za prospek-
te, cenike, koledarje, jedilne
liste; reklanme table, zaščita
strojev, okna za jadrnice. In-
formacije - Mojca Vrhovec,
tel. (061) 749 016;
- južno afriško podjetje nu-
di usnjene ročne torbe. Infor-
macije - Helen Comninos, Gi-
na Kostiris, tel. 27 21 439 2713
Green Point Južna Afrika ali
CIS, GZ;
- v centru Žalca so na voljo
poslovni prostori primerni tu-
di za trgovinsko dejavnost. In-
formacije - CIS GZ;
- tiskarski stroj offset
»Multihth 1250«, format A 4,
DT 1 kopirka, perforirka
- nožna B 1. Informacije - Vi-
ljem Lončar, Žalec, tel. (063)
712 180;
Povpraševanje:
- slovenski organizator
mednarodnega simpozija o te-
oriji in metodiki alpskea smu-
čanja v času svetovnega mla-
dinskega prvenstva od 25. do
27. 2. 92 išče interesente, ki bi
prevzeli marketing. Informa-
cije - Adolf Rajtmajer, tel.
(062) 606 059;
- povpraševanje po proiz-
vodih (surovina, repromateri-
al), ki jih potrebuje gospodar-
stvo Slovenije iz bivših jugo-
slovanskih republik Bosne in
Hercegovine ter Hrvaške. In-
formacije - CIS - GZ;
- po sponzorjih za državno
reprezentanco Slovenije v na-
miznem tenisu, za evropsko
prvenstvo, ki bo od 10. do 20.
aprila letos v Stutgartu. Infor-
macije - Namiznoteniška zve-
za Slovenije, Rajko Šabec, tel.
(061) 325 777;
Center za
informacijski
sistem
Gospodarsl^e
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za informa-
cijski sistem Gospodarske
zbornice Slovenije, telefon
(061) 150122, 215 631, interno
290, 292, 293 (Tanja Lončar).
Št.6- 13. februar 1992
5
Veliko pričakujem \
od finančne policije
Simon Ztloišeif, mladi poilpreilsetinlli šentjurske vlatle
Simon Zdolšek pravi, da njegova
stranka ni bila med tistimi, ki so najbolj
vneto zahtevale odstop sedaj že bivšega
župana Franca Kovača. »Mi smo samo
znotraj Demosa večkrat opozarjali na
napetosti med županoma in premierom,
ki Šentjurju niso koristile.« Kot da bi
hotel povedati, da pri svojih šestindvaj-
setih letih kot politik že obvlada po-
membno veščino: politične nasprotnike
moraš zrušiti po vseh pravilih, a čim bolj
neopazno.
Lani so bile težave in precej hude krvi
v skupščini, ko ste sprejemali proračun.
Kako bo letos?
Lani je do tega prišlo zaradi izhodišča
za sestavo proračuna. Osnova za dovo-
ljen obseg javne porabe je bilo leto 90,
kar pa je glede na takraten način obliko-
vanja sredstev po prispevnih stopnjah
predstavljajo za vsako občino drugačne
startne pogoje. Med letom se je še to
nekoliko spremenilo, tako da je delež
javne porabe na prebivalca glede na re-
publiško povprečje v občinah, ki so bile
pod 87 odstotki dosegel to višino. V le-
tošnjem letu proračun ponovno doživlja
spremembe: iz obsega javne porabe ob-
čin se izloča poraba za priznavalnine
borcev, odhodek za izobraževanje, šol-
stvo, zdravstveno varstvo in stroški za
delovanje davčne uprave. Vse to zopet
veča razlike med posameznimi občinami.
Osnove za proračun še nimamo, imamo
samo usmeritve.
Kakšen bo torej ključ za sestavo prora-
čuna letos?
Izhodišče bo leto 91, vendar ta usmeri-
tev ne upošteva lanske inflacije, niti rn-
flatome stopnje za letošnje leto. Ta ključ
kaže na to, da bomo v šentjurski občini
s 87 odstotkov zopet padli na 71,5%.
S tem pa najbrž ne morete biti zado-
voljni?
Seveda ne, čeprav to zaenkrat nomi-
nalno predstavlja enako višino kot v lan-
skem letu. Pri planiranju bi morali izha-
jati iz decembra 1991, ne pa iz povprečne
porabe lanskega leta. Mislim, da bo tudi
letos precej prerekanja.
Kolikšen bo proračun, čeprav bo to
samo >»nominalna številka«?
Sto en milijon devetsto devetdeset ti-
soč tolarjev.
PrOračuan je temeljni makroekonom-
ski instrumentarij, s katerim boste pose-
gali v življenje vaše občine. Kakšen je
sedaj gospodarski položaj v šentjurski
občini?
Zaključnega računa še ni, po podatkih,
ki jih imamo, je šentjursko gospodarstvo
nekako nad povprečjem celjske regije.
Vzrok za to je morda, ker smo manjši in
lažje prilagodljivi, res pa je, da je naše
gospodarstvo šibko, da predstavlja zelo
majhen del fizičnega obsega proizvodnje
v regiji in da imamo še vedno 60 odstot-
kov zaposlenih v celjski občini. Pri teko-
čem poslovanju, razen nekaterih občas-
nih težav, v Šentjurju ni podjetja, kjer bi
bilo stanje tako kritično, da bi ogrožalo
obstoj.
Bivši župan Franc Kovač je na eni zad-
njih sej skupščine sprožil tudi problem
divjih privatizacij v občini. Kako v vladi
obravnavate to vprašanje?
V vladi smo se o tem pogovarjali, opa-
ziti je ustanavljanje vzporednih podjetij,
čeprav moram reči, da v Šentjurju ne
poznam prave divje privatizacije. Res pa
je, da ne velja konkurenčna klavzula, da
ni uzakonjena oziroma, da je še ne izva-
jamo.
V informaciji za javnosti je vlada zapi-
sala, da je veUk problem v Šentjurju tudi
nelegalno širjenje raznih obratovalnic in
zaposlovanja ter pollegalne trgovine.
Vlada meni, da gre predvsem za veUko
krivdo odgovornih, ki ne ukrepajo dovolj
odločno. Kaj boste storili?
Ta problem je očiten zaradi povečane-
ga števila brezposelnih, ki si iščejo zapo-
slitev na razne načine, kar nekateri obrt-
niki s pridom izkoriščajo. Težko je imeti
popoln nadzor, imeli smo tudi kadrovske
težave v inšpekcijski službi.
Kaže, da vas to ne skrbi preveč.
Vsak odmik od urejenosti nas mora
skrbeti. To je gotovo nelojalna konku-
renca do ostalih podjetnikov in obrtni-
kov, ki se držijo zakonodaje. Veliko pri-
čakujem od finančne policije, ki naj bi se
ustanovila v Sloveniji, čeprav ne bo čisto
tako kot so jo načrtovali.
V katera podjetja bi jo poslali?
Na to vprašanje bi težko odgovoril,
mislim, da bi bilo treba zelo temeljito
spremljati način poslovanja. Seveda na-
ma je obema jasno, da je zelo čudna za-
deva, če nekdo iz vodstva podjetja usta-
navlja privatno firmo, ki ima enak pred-
met poslovanja kot ga opravlja podjetje.
Republiški Demos je razpadel. Ko bo-
do volitve tudi na občinski ravni, do
kakšnih povezav naj bi prišlo, s kom se
boste krščanski demokrati povezali?
Ne čutim potrebe po koaliciji treh
strank, če se večina lahko zagotovi z dve-
ma. V občini je več možnosti povezave,
treba pa bo počakati na volitve.
Zelo mladi sta, a opravljate tako po-
membno funkcijo. In to v Šentjurju, ki se
za mlade ne zdi posebej perspektivno
mesto.
Tudi zame je to bilo presenečenje. Za-
radi svoje študentske aktivnosti sem pa-
del v politiko in tako je šlo naprej. Nisem
bil prvi kandidat za to mesto niti se ni-
sem zanj potegoval, potem pa sem imel
tri dni časa za odločitev. Po pogovorih
z gospodom Grdino sem se odločil. Zdaj
sem tu, o tem, da bi odšel kam drugam,
nisem razmišljal.
ROBERT GORJANC
FOTO: EDI MASNEC
Simoa Zdolšek, diplomant Elektroten-
niške fakultete v Mariboru, je politične
izkušnje nabiral z delom v mariborskem
Medškofijskem odboru. Izmed dveh
možnosti - nadaljevanje študija krščan-
sko-socialnih ved v Parizu ali delo
v šentjurski vladi - je izbral podpredsed-
niško mesto.
27 milijonov litrov iz
Rogašice
Kljub razmeram v Jugoslaviji, so v Ro-
gaških vrelcih lani skoraj v celoti dosegli
zastavljene cilje. Prodali so 28,3 miUjona
steklenic pijač, kar pomeni le pet odstot-
kov manj kot so načrtovali in sedem do-
stotkov manj kot leto poprej. Na tujem
trgu so prodali skoraj tri milijone stekle-
nic Donata. Prodali pa so tudi 5200 ton
plina co2.
Tak obseg dela je bil opravljen s po-
prečno 156 delavci, kar pomeni, da so
v Rogaških vrelcih za petino zmernjšali
število zaposlenih. Skupni prihodek je
tako lani znašal 16,7 milijona mark. Gle-
de na to, da so načrtovali 18,4 miUjona
mark celotnega prihodka, ocenjujejo, da
je 91 odstotna realizacija plana ugodna.
Lani so ponudbo razširili z novo pijačo
Juicey R z okusom pomaranče in anana-
sa, hkrati pa pripravili tudi investicijsko
študijo za polnjenje mineralne vode in
brezalkoholnih pijač v tako imenovano
pet embalažo.
Za letos načrtujejo, da bodo prodali
sedem milijonov steklenic Donata Mg,
šestnajst milijonov steklenic Templa, tri
milijone steklenic Trimvita in milijon
steklenic pijače Juicey R, poleg tega pa
še 6500 ton co2. Na tuje trge, kjer so že
prisotni, bodo izvozili tri milijone stekle-
nic Donat Mg, prizadevali pa si bodo, da
bi našli še nova tržišča. Vso pozornost pa
bodo letos namenjali tudi razvoju novih
vrst brezalkoholnih pijač in razvoju em-
balaže.      • JANEZ VEDENIK
Potočniic pripravlja
čarovnišici proces
Pod tem naslovom je bil v prejšnji
številki zame cenjenega Novega
tednika objavljen intervju z gospo-
dom Zidarjem, nesojenim predsed-
nikom Šmarske občine. Največ ko-
risti od tega sva verjetno imela Novi
tednik, ki so ga zaradi v naslovu
omenjenega članka več pokupili in
jaz, ker je moj priimek spet bil z ve-
likimi črkami napisan na naslovni
strani. To je poceni reklama.
S samo vsebino intervjuja zaen-
krat v časopisu ne nameravam pole-
mizirati, ker sem o tem v skupščini
razpravljal v imenu poslanskega
kluba Slovenske ljudske stranke.
Pa tudi sicer v nasprotju z g. Zidar-
jem menim, da je takšne stvari po-
trebno razčistiti v skupščini. Upam,
da bomo na seji koncem tega mese-
ca to tudi storili. Z moje strani za-
upanje v občinski parlament ni po-
sledica dejstva, da je ustregel moji
želji in sprejel moj odstop s položaja
predsednika skupščine, ni pa ustre-
gel želji g. Zidarja, da bi ga na ta
položaj izvolil.
Eno stvar pa vendarle moram po-
jasniti. Novinar g. Zule je v enem od
vprašanj med drugim verjetno ne-
hote zapisal tudi: »Novembra je
Franc Potočnik v parlamentu dobil
nezaupnico...«
Med odstopom in nezaupnico ob-
staja velika razhka tako po vsebin-
ski kakor tudi po proceduralni pla-
ti. V mojem primeru je šlo za odstop
in ne za nezaupnico, kar sem zgoraj
že zapisal.
FRANC POTOČNIK
Uredništvo: V intervjuju je prišlo
tudi do neljube pomote, ko je bese-
da tekla o Olimju. Opravljena dela
je na 305 tisoč DEM namreč ovred-
notil Spominski park Trebče, sodni
izvedenec pa na 388.755 DEM
Dovolj moke in pšenice
Skrajna pot ao zalog bo uvoz, pravijo v Klasju
Slovenija je doslej dobivala tretjino
zalog pšenice in moke iz Vojvodine, tret-
jino iz Slavonije, preostali del smo pride-
lali sami. Kako si bomo vsakdanji kruh
zagotavljali po vzpostavitvi d^avnih
meja?
Slovenija potrebuje letno okoli 240 ti-
soč ton pšenice. V celjskem Klasju imajo
po besedah direktorja Edija Stepišnika
trenutno dovolj zalog, kar pomeni tudi
normalno oskrbo s kruhom. Ob letošnji
žetvi računajo na nekoliko večji odkup
pšenice na domačem tržišču, čeprav
v Sloveniji resnici na ljubo nimamo po-
sebnih možnosti za večjo pridelavo. Na
pšenico iz Slavonije verjetno ne moremo
računati, saj so jeseni posejali le malo
hektarjev površin. Povsem odprto ostaja
sodelovanje z Vojvodino. S tamkajšnjimi
partnerji so v Klasju sicer ohranili stike,
vendar konkretnih poslov ni zaradi ome-.
jevanja izvoza prehrambenih izdelkov na
srbski strani in težav v plačilnem prome-
tu. Še vedno upajo, da bodo del zalog
dobili iz Vojvodine, pri čemer si pomaga-
jo tudi z blagovnimi menjavami preko
drugih podjetij, zlasti Aera, Uniorja,
Cinkarne in Gorenja. Določene količine
pšenice naj bi slovenska mlinsko prede-
lovalna industrija dobila tudi na račun
Slovinove afere, vendar so to zaenkrat le
še dogovori.
Če se bo Vojvodina kljub vsemu v celo-
ti zaprla za slovensko tržišče, v Klasju
računajo na sodelovanje z Madžari.
Takšna možnost sicer ne bo poceni, pravi
Stepišnik, vendar bo silose treba napol-
niti rn zagotoviti normlano oskrbo, za
kar v celjskem Klasju potrebujejo letno
okoli 30 tisoč ton pšenice. Razmišljajo še
o uvozu ameriške pšenice, ki smo jo pred
leti že kupovaU v Slovenii.
IB
NA SONČNI STRANI ALP
Družinski spor - Potem ko
je Lojze Peterle v imenu Slo-
venskih krščanskih demo-
kratov privolil v sorazmerni
sistem, ki naj bi omogočil vo-
litve v Sloveniji morda še ju-
nija, je ostala na drugem bre-
gu (volitve po večinskem si-
stemu) samo še SDZ - Na-
rodna demokratska stranka
dr. Rajka Pimata. Pravza-
prav to ni čisto točno, ker je
Ivan Oman v imenu Sloven-
ske ljudske stranke (prej
SKZ - LS) dal soglasje
k proporcionalnemu sistemu.
Ni pa še dobro prišel domov,
ko mu jo je zet Marjan Po-
dobnik, sicer vodja poslan-
skega kluba SLS, že bil za-
godel. Izjavil je namreč, da je
sporazum o sorazmernemu
sistemu proti vsem dogovo-
rom. Kako bodo pri Omano-
vih rešili ta družinski spor,
bomo videli verjetno še ta te-
den. Zna pa se zgoditi, da bo
Podobnik ostal osamljen, saj
se je tudi poslanski klub De-
mosa (ta še obstaja v sloven-
ski skupščini, čeravno je De-
mos razpadel) strinjal s so-
razmernim sistemom, Oma-
nov zet pa je tudi član Demo-
sovega poslanskega kluba.
Prestopni rok« - Vse kaže,
da bo treba v slovenskem po-
litičnem življenju predpisati
»prestopni rok«, kot ga imajo
športniki doma in po svetu.
V boju za nova (stara) imena
so bili za zdaj najbolj uspešni
ljudskostniki (Slovenska
ljudska stranka), ki so Zele-
nim Slovenije speljali dr.
Stanka Buserja, njihovega
podpredsednika, socialistom
pa Janeza Lukača. Sicer pa
je ta nekdanji tajnik skupšči-
ne SFRJ že dvakrat »zame-
njal barve«, tako da je vpra-
šanje, koliko časa se mu bo
splačalo biti zvest SLS. Naj-
vgč izgub doslej - brez nado-
mestila, ki so ga v športnem
svetu klubi zavezani plačati
za prestop - so utrpeli preno-
vitelji dr. Cirila Ribičiča.
Vendar se je od vseh »pre-
stopnikov« dostojanstveno
poslovil od svoje stranke le
Emil Milan Pintar, drugi pa
so se obnašali tako, da se je
človek upravičeno spraševal,
kdo jih je s korobačem nag-
nal v modrozeleno stranko in
kdo jih je z revolverjem tako
dolgo držal v njej.
Sicer pa bomo videli,
kakšno irmenje bodo imeli
slovenski volilci o »prestop-
nikih«.
Sorazmerno v parlament
- Večina parlamentarnih
strank in vse zunajparla-
mentame stranke, ki jih je
več kot 60, so za to, da bi
poslance v državni zbor slo-
venskega parlamenta volili
po sorazmernem (uradno:
proporcionalnem) sistemu.
Ta v nasprotju z večinskim
sistemom daje možnost tudi
manjšim strankam, da dobijo
kakšno poslansko mesto.
Zagovorniki večinskega si-
stema (v Sloveniji zdaj le še
Pirnatovi narodnjaki) po-
udarjajo njegovo prednost,
saj je preprostejši, pregled-
nejši in praviloma omogoča
eni stranki večino v parla-
mentu, volilcem pa omogoča
odločanje med kandidati, to-
rej med posameznimi oseb-
nostmi. Njegova pomanjklji-
vost je v tem, da ne odraža
razmerja politične moči v dr-
žavi, saj daje velikansko
prednost samo tisti stranki,
ki dobi največ glasov, omo-
goča pa tudi, da ima večino
mandatov stranka, ki je v ce-
lotnem volilnem telesu dobi-
la manj glasov.
Če je večinski sistem ne-
pravičen do manjših strank,
s tem pa tudi do volilcev, ki
jih predstavljajo, pa soraz-
merni sistem omogoča čim-
bolj enakomerno razdelitev
mandatov med osebke, ki so
nastopili na volitvah, in
ustrezno zastopanost politič-
nih manjšin v parlamentu. Je
pa res bolj zapleten, saj
strankarski kandidati lahko
dobe po tretjino enega glasu,
zahteva zapletene matema-
tične modele, povzroča ne-
stabilne koalicijske vlade,
s tem pa slabi položaj parla-
menta. V bistvu sorazmerni
sistem tudi onemogoča volil-
cu glasovanje o posameznih
Kandidatih, saj glasuje za
stranke, od teh pa je odvisno,
koga bodo poslale v parla-
ment, kot se je zgodilo pri
zadnjih volitvah v družbeno-
politični zbor.
V vseh različkih, kako naj
bi volili, je zelo pomembno
število volilnih enot. Pred le-
toma so delegate v DPZ volili
v 14 volilnih enotah, v vsaki
od 3 do 7 delegatov. Ker pa je
bil pogoj za izvolitev takrat
zelo zahteven (od 15 do 33
odstotkov glasov), je bilo od
78 delegatov neposredno iz-
voljenih le 17, drugi delegati
pa so prišli v skupščino po
drugi delitvi.
Vprašljiv je tudi način
kandidiranja. Za volitve
1990 je v volilni enoti kandi-
date lahko postavila vsaka
politična organizacija, ki je
bila registrirana v občini na
območju volilne enote, poli-
tične stranke z več kot 500
člani pa so lahko postavile
liste v vseh 14 volilnih eno-
tah. Takih je bUo 14, 12 od
njih pa je nastopilo v vseh
volilnih enotah. Druga mož-
nost je, da listo podpiše dolo-
čeno število delegatov/po-
slancev, tretja je peticija dr-
žavljanov z overovljenimi
podpisi.
Toliko za zdaj o pojmih in
določilih, ki nas bodo - ho-
češ, nočeš - spremljali vsaj še
naslednjega pol leta.
»Revščina v metropoli« - Ti-
sti, ki zavidajo Ljubljanča-
nom kot meščanom v srcu
slovenske države, verjetno ne
vedo. da je za zunanjim bliš-
čem veliko bede. Od 91.000
nezaposlenih v Sloveniji jih
je kar 12.000 v Ljubljani, od
teh večina mladih. Več kot
5.000 ljudi dobiva razne so-
cialne podpore, da se preži-
vijo čez mesec. Pred uradi
Rdečega križa in Karitasa so
vrste prosilcev za pomoč.
V Ljubljani deluje razdelil-
nica brezplačne hrane, kjer
lahko tisti brez denarja za
preživljanje dobijo vsaj topel
obrok. Tri četrtine zaposle-
nih dobiva manj kot 20.000
tolarjev na mesec. Življenje
v Ljubljani ima torej tudi
senčne strani, saj se od sede-
žev državnih ustanov, palač
in kulturnih hramov ne da
živeti.
Sivi panterji naskakujejo
- V ponedeljek so se zbrali
Sivi panterji, vodilno zdru-
ženje slovenskih upokojen-
cev. Ugotovili so, da večina
strank na Slovenskem zane-
marja odprta vprašanja več
kot 400.000 upokojencev in
več kot 200.000 invalidov.
Naskočili so Dagmarja Šu-
sterja, podpredsednika GZS,
ker je izjavil, da bi morali
tudi upokojenci zategniti pa-
sove (kot da mnogi med njimi
niso na robu preživetja).
Sklenili so, da bodo šli na
volitve kot samostojna stran-
ka, ki si mora kot edina na
svetu priboriti sedeže v par-
lamentu, saj bo le na ta način
dobra četrtina volilnega tele-
sa v Sloveniji imela še upanje
na boljše čase...
Št.6- 13. februar 1992
6
»Na svoji zemiji«,
šentjurslca verzija!
Posestvo spora meH Mejo in SreUnlo kmeiijsito šolo
Kaj se bo končno zgodilo
s 134 hektarji »imperija«
v Šentjurju, ki zajema travni-
ke, njive, stavbne parcele in
gozd? Nekdanje šolsko pose-
stvo je sedaj pod »^jurisdikcijo«
družbenega kmetijskega po-
djetja Meja. Šola je še vedno
lastnik zemljiško knjižne pra-
vice, s posestvom pa upravlja
Meja. Sedaj bi to želela šola, ki
zahteva kakšnih 80 hektarjev,
vendar Meja posestva ne želi
izročiti. Spor ima že precej
dolgo zgodbo, ni pa ji še videti
konca.
Po novih normativih držav-
nega ministrstva za šolstvo bi
Srednja kmetijska šola v Šent-
jurju lahko izgubila ta status,
če ne bo imela svojega pose-
stva na katerem bo lahko izva-
jala praktični pouk. Šentjur-
ski izvršni svet se je zavzel za
vračilo posestva, zahteve šole
podpirata tudi državno mini-
strstvo za šolstvo in kmetij-
stvo. Meja, ki sicer razpolaga
s kakšnimi 300 hektarji zem-
ljišč zameri šentjurskemu iz-
vršnemu svetu, da problem
obravnava enostransko, da se
govori samo o prenosu in teh-
nologiji prenosa zemljišča, ne
pa tudi o podjetniških in »ek-
sistencialnih« interesih Meje
in da se nanje izvaja politični
pritisk.
Politilca dala...
Geneza spora sega v leto
1961, ko je šolsko kmetijstvo
posestvo prišlo v last tedanje-
ga kmetijskega kombinata. To
dejanje pa oba akterja danes
različno razlagata, oba zatrju-
jeta, da sta posestvo »morala«
predati oziroma vzeti: Takrat-
ni naš direktor je v zbornici
izjavil; »hočete ali nočete, po-
sestvo boste morali oddati, če-
prav so se na šoli temu upirali.
To je bila politična klima, ki je
forsirala nastajanje velikih
družbenih kmetijskih proiz-
vodnih obratov, meni ravnate-
ljica Srednje kmetijske in vrt-
narske šole mag. Nevenka
Cmok.
Oto Prebil iz Meje pravi, da
ne ve, če je predaja posestva
res bila pod političnim priti-
skom. »Vendar je zadeva jas-
na. Takratni strokovni odbor,
ki je bil najvišji upravni organ
šole, je sprejel sklep, da se po-
sestvo, s premičninami in ne-
premičninami, z aktivo in pa-
sivo vključi v sestav Kmetij-
skega kombinata, šola pa je
takrat tudi nekaj zemljišč ob-
držala in ima danes na njih
sadovnjak in vrtnarijo.«
Sodišče ustavi
lastninjenje
Ping-pong različnih razlag
posegov iz preteklosti in svoje-
ga današnjega prav traja od
leta 1986 in se preseljuje na-
prej in nazaj iz sodne dvorane
»za pogajalsko mizo«. »Na ob-
stoj tega posestva smo pravza-
prav opozorili mi, pred osmimi
leti, ko smo nadomeščali dva
kozolca, ki sta nam pogorela
in smo potrebovali zemljiško
knjižni izpisek in takrat smo
naleteli na vknjižbe, ki so se še
glasile na kmetijsko šolo,«
pravi Oto Prebil. Meja je želela
zemljiško knjižni pridobiti še
preostali del šolskega pose-
stva, kajti večji del smo že
zemljiško knjižno prenesli.
»Ko se je posestvo predalo
kmetijski organizaciji, se ni
potrdila tudi vknjižbena klav-
zula. Na sodišču sploh ni bilo
sporno, kdo naj koristi pose-
stvo, saj posestvo nemoteno
uporabljamo od leta 1961, šlo
je samo za to, kako bi korišče-
nje posestva tudi sankcionirali
z lastništvom. Vendar potem
se je zadeva z vknjižbami zau-
stavila, v obrazložitvi na so-
dišču so navedli, da je pač po-
litična situacija taka, da
vknjižb ne dovoljuje,« meni
Oto Prebil.
Kmetijskemu kombinatu
Šentjur ni uspelo, da bi Kme-
tijsko šolo izbrisal iz zemljiško
knjižne pravice. Temeljno so-
dišče v Celju je leta 1986 pre-
sodilo, da je Kmetijska šola
ohranila zemljiško knjižno
pravico. Kmetijski kombinat
Šentjur se je pritožil, toda Viš-
je sodišče v Celju je sklep potr-
dilo. Leto kasneje je tudi vr-
hovno sodišče Republike Slo-
venije zavrnilo zahtevo Kme-
tijskega kombinata Šentjur za
revizijo postopka.
Zakaj je sodišče presodilo
v korist šole? Mag. Nevenka
Cmok: »Takrat smo z doku-
mentacijo dokazali, da je bilo
to namensko kupljeno pose-
stvo, za poiik, že v stari Av-
stroogrski. V razsodbi so ute-
meljili, da šola za svoje delo
nujno potrebuje ustrezne ob-
jekte. Takrat so se sodniki že
zavedali, da kar je bilo v pre-
teklosti narobe ne smejo še oni
poslabšati. Nastajali so novi
tokovi v naši družbi, ki se je
zavedala, kaj je prinesla soci-
alistična oziroma komimistič-
na usmeritev, da tržna proiz-
vodnja na velikih družbenih
posestvih in učni proces ne
gresta skupaj.«
Problem je, problem
nI, sodelovanje in
»sodelovanje«
Kmetijska šola potrebuje
posestvo, tako kot kovač po-
trebuje klešče in kemik labo-
ratorij, kmetijskega izobraže-
vanja ne more biti brez hleva,
živine, gozda, polj, strojev itn.
To priznavajo tudi v Meji in
v tem ne vidijo nobenega pro-
blema, ne razumejo pa zakaj
bi zato šola morala biti lastnik
posestva, saj se ta šolska prak-
sa opravlja tudi sedaj.
»Tudi gospodje iz Meje vedo,
kako učencev na šoli zadnja
leta nismo naučili dovolj dela-
ti, bili so očitki, da praksa ni
bila dovolj strokovna. In če ne
bomo imeli teh objektov bo
kvaliteta našega pouka slaba,
učenci bodo odhajali v druge
šole, šola, ki nima dovolj vpisa
pa se jo zapre« razmišlja Ne-
venka Ocvirk.
»Mi ne vidimo okrog tega
problema. V našem podjetju se
vseskozi opravlja šolska prak-
sa, ki je možna v širšem obse-
gu, kot če bi šola sama imela
določen del nepremičnin in
zemljišča. Oddvojitev dela ne-
premičnin za potrebe kmetij-
ske šole bi pomenilo rušenje
utečene proizvodnje in ka-
drovske težave, po drugi »trani
pa bi .na šoli morali vse začeti
znova«, zatrjuje Oto Prebil in
nadaljuje: »Sicer pa je ravna-
teljica pred časom sama izja-
vila, da je sodelovanje med šo-
lo in učnim programom v Meji
vzorno in na eni lanskih
skupščin je izjavila, da je to
najboljša kmetijska šola v Slo-
veniji. Zakaj bi bilo potem po-
trebno zrušiti takšno organi-
zacijo? No, odkar se je poglobil
ta spor, vem, da mag. Cmoko-
va ne bo več uporabila pozitiv-
nih ocen.«
»Bila bi grda, če bi rekla da
ni res, da smo mi zelo lepo
sodelovali. Ampak takrat so
bili na posestvu šolski usluž-
benci, ki so vedeli kako je tre-
ba delati z učenci, takrat je
bilo na šoli 30 oziroma 60
učencev, danes jih imamo 450.
Praksa je minimalna, 5 učen-
cev na teden pri kravah molz-
nicah, prakse v rastlinski pro-
izvodnji praktično nimamo,
prav tako ne v perutninarstvu
in prašičereji. Da bi učence
naučili orati hodimo okoli in
prosimo, da nam odstopijo
kakšno njivo, za 450 učencev
pa je najbrž potrebno nekaj
njive.
Kakšno je danes sodelova-
nje, pove primer kurje farme.
Mag. Cmok pravi, da jih tja ne
pustijo. »Ni mi znan ta primer.
Vendar, brez ustrezne zaščite,
obleke, dezinfekcije, brez
ustrezne najave, kot delavec
v tem podjetju ne morem ka-
darkoli stopiti na farmo. Če so
bile ovire, so bile iz zdravstve-
nih razlogov«, pravi Oto Pre-
bil. Torej, gospa Cmok? »Ve-
ste, vsa živinoreja, zlasti pa
farmska proizvodnja perutni-
ne, pa tudi prašičev temelji na
zakonodaji v zvezi s karanteno
oziroma preprečevanjem širje-
nja bolezni.« S tem je gospod
Prebil prav to povedal, kar ho-
čem ves čas dopovedovati, da
pouk in tržna proizvodnja ne
gresta skupaj.
Politilca vzela...
Kakšen bo razplet tega last-
niškega vozla? Sodeč po zad-
njem sestanku z izvršnim sve-
tom in predstavniki državnega
ministrstva za šolstvo ni mo-
goče pričakovati, da bi našli
kompromis. StaUšča so preveč
izključujoča. »Razplet bo tak-
šen, da bo šola posestvo dobi-
la. Ko sem bila na razgovoru
pri direktorju Meje, Bogdanu
Ejiezu, ob koncu predlanskega
leta, mi je lepo rekel: »Politika
vzela, politika dala!«.V Meji so
kategorični, posestva ne na-
meravajo prostovoljno izroči-
ti. »Če nas bo zakonodaja pri-
silila v kaj takega, se bomo pač
morali podrediti.«
Obe strani si najbrž po vsem
tem, tako meni tudi šentjurski
premier Ladislav Grdina, sa-
mo rečeta »nasvidenje spet na
sodišču«. Do takrat pa bosta
morda tudi sklicala komisijo.
To je vselej najbolj elegantna
rešitev, ko ne moreš več na-
prej. Ampak samo elegantna.
ROBERT GORJANC
Nevenka Cmok
Oto Prebil
Zrak v Celju
Od 28. januarja do 10. fe-
bruarja je na merilnem mestu
v Miklošičevi, kjer meritve iz-
vaja ZSMH Celje, onesnaže-
nost zraka z žveplovim dioksi-
dom skoraj vsak dan presegla
najvišje dopustne vrednosti.
24-ume povprečne koncen-
tracije so presegale najvišje
dovoljeno povprečje ves čas od
28. januarja do 9. februarja.
Samo 10. 2. je bila dnevna
povprečna koncentracija nižja
od še dopustnih 125 mikrogra-
mov S02/m^ zraka. Najvišjo
dnevno povprečno koncentra-
cijo smo v obravnavanem ob-
dobju izmerili v petek 31. 1. in
sicer 340 mikrogramov S02/
m^ zraka.
V istem merilnem obdobju
so tudi enoume povprečne
koncentracije skoraj vsak dan
presegle najvišje dovoljeno
enourno povprečje (350 mi-
krogramov S02/m^ zraka).
Najbolj je bil zrak onesnažen
29. januarja in 5. februarja, ko
se je enoiimo povprečje pov-
spelo na 760 oziroma 770 mi-
la-ogramov S02/m^ zraka.
Zaradi velike onesnaženosti
zraka smo 29. in 31. januarja
predlagali uvedbo alarma 1.
stopnje, praktično ves čas pa
smo preko radia Celje objav-
ljali obvestilo, da bolnikom
odsvetujemo gibanje na pro-
stem.
Višje oskrbnine
v VVZ
Na zadnji seji Izvršnega sve-
ta občine Laško so med dru-
gim tudi potrdili predlog o viš-
jih cenah oskrbnine v VVZ La-
ško in sicer od 1. februarja da-
lje. Oskrbnine so se povišale za
25 odsotkov, ponovno pa jih
bodo dvignili 1. maja. Tako je
po novem mesečna oskrbnina
za otroke od enega do dveh let
in za otroke v družinskem var-
stvu 3222 SLT, od dveh do
sedmih let 2650 SLT in za 4 do
5 umi program 1806 SLT.
KOZERIJA
Lubi dacarii!
France Prešeren o Havčni poiiliki
Zlo mal me veseli, da ste se
per ti perložnosti na me spov-
nili, zato ker mi to na znanje
da, de Vaša skerb za moje pe-
neze, des sim glih že tok časa
v črni jami in brez ficka, ni še
vgasnila. Ministru Capudru se
posebno zahvalim za njega
trud, de je vendar dosegel, de
smo zdej za dacarijo vsi en
Wurst: tist ko jest k' pesmi pi-
še in tist k' kopita struž.
Meni je prov zlo žov da Vam
upanje Vaše spolniti ne mo-
rem. Ja ke bi bil od konca to
vedil, kar zdej vem, to skusil,
kar bom zdej menda še plačat
mogo, toko bi jest gvišno nikol
Poezij na svitlo ne dal; al zdej
je prepozno. Dokler poet iz sr-
ca piše, ga Vaši daci figo sker-
bijo, al koker Vi enkrat za to
zveste, ga prec stisnete, in on
na more več nazaj. Ja tok so
tudi meni vrata zaperte proti
lastnimo narodo. Jest Vam od-
kritoserčno povem, da sim
terdno sklenil, de grem raji
klavir igrat koker Vam plačat.
Svojga stanu, kateri mi je bil
gvišno namenen, pa zato zapu-
stil ne bom. Ke bi to sturil toko
bi me mogil vsak dretar za fi-
gamoža deržati.
Star sim že dosti, pesmi sem
spisal dovel - se prašam časih,
če se mi splača za slavo in čast
onegaviti, ke pa dobro vem, de
vsak kopitar od mene bolš za-
služi.
Kaj bi Vi rekli, ke bi kdo en
vert z žlahtnimi dervesi nasa-
dil, in ker bi že jablane ali hru-
ške ali druge dervesa podrasle,
de bi upanje imel kmalo sad od
njih dobiti, bi prikorakal en
zlomšek, jih posekal in zevnik
za državno blagajno iz verta
umetnosti naredil? De bi več
penezov v mošno pospravil,
koker un kje dervesa sadil ino
gojil, to na more bit. Mi je prov
žov, al povedat Vam moram:
v ranjki Avstriji nam je bolši
šlo, pa mende tud v Jugosla-
viji.
Ker toko reči stoje, toko bo-
ste sami lahko zapopadli, de
na morem davčne napovedi
Vam dati, ker plačal Vam ne
bom ne tolarja ne goldinarja.
Figo, če čte, to Vam dam! Sej
sim »Doktorfig!«
Dozdej mi na tri pisme nič
ne odgovorite, jest rajtam, de
me je kdo per Vas počemil, de
prevelke honorarje mam. De
jih mam nekej, je res, al pre-
velki niso in tud prov posebno
velik jih ni. Ke bi še tega ne
blo, bi mi prov hudičev hudo
šlo, tako pa saj za polič dobri-
ga vinca se še najde. Pa zmeri
teži! Vlada v Lublan en tok
cene vinta, de kmalo se suhim
grlam Zdravlice peti več na
bom mogo.
Jest sim Vas rajtal ob 8. sve-
čanu obiskati, al če bo per Vas
davek mi žugal, tok na bom
mogel domu pridti, zato ker
me bojo rubeži po celim mest
gonil. To pa mi ne dopade pa
tud spodobi se ne. Jest hočem
svoj mir, drugač pisat na
morem.
Zdravje, koker se da o njem
v Celji sploh govort, mi ker
služ. Na kvartirju sim per prov
dobrimo Bogo, kateri prov rad
postreže s kakim perbolškom,
in za ta dejl sim bel kontent,
koker ko sim še žvel v Lublan.
Zdravi ostanite in per pravi,
lubi dacarji. Mir mi dejte, pa
vse Slovence in Slovenke,
znance, perjatle, sovrage in in-
špektorje z davkarije lepo poz-
dravte. Vaš Frence.
Direktorja posebno podzra-
vim ino ga prosim, de bi mf
spet kaj kmalo ne pisal. Če bo
kej nujniga, ne j se na ministra
Capudra oberne - on prec vse
reši.
Št.6 - 13. februar 1992
7
Bastl briše sledi
Razkrita ministrova povezava z izvozom starin
...Pred tremi tedni je soproga ministra
Maksa Bastla, gospa Simona Bastl, izstopi-
la iz podjetja Thausz Trade, ki se ukvarja
z izvozom starin iz Slovenije v Avstrijo. Se
pred poldrugim mesecem pa je minister, ki
je v odstopu, novinarjem užaljeno razlagal,
da nima z izvozom starin prav nič in da ga
novinarska podtikanja utrujajo. Koliko to-
rej je imel in ima minister Bastl opraviti
s poskusi siromašenja slovenske kulturne
dediščine?
V novoletnem intervjuju Novemu tedni-
ku je Maks Bastl sicer omenil, da je v letu
89 njegovo podjetje Maksim enkrat izvozilo
»pošiljko starega pohištva«, vendar da se
sicer sam ali njegovo podjetje s tem ne
ukvarjata. Ob tem je Bastl v svoji prizadeti
pozi pozabil povedati, da ima še kako opra-
viti z izvozom starin, le da ne gre za njegovo
celjsko podjetje Maksim ali pa za avstrijski
Osko, kjer je solastnik, marveč za tretje
podjetje.
Izvoznik le rojen
Januarja 1991 so se na celjskem registra-
cijskem sodišču pojavile tri osebe. Gospa
Simona Bastl, ministrova soproga, ter za-
konca Heinz in Helga Thausz iz avstrijske-
ga Gradca.
Registrirali so podjetje za mednarodno
trgovino in proizvodnjo pod imenom Tha-
usz Trade d.o.o. v mešani lasti in ga prijavi-
li na naslovu Trg svobode 2 v Celju. Torej
v hiši, ki jo je minister Bastl pol leta prej
kupil od celjske občine in - mimogrede
- takrat še niti ni v celoti zanjo poravnal
vse kupnine. Že pred ustanovitvijo podjetja
je minister Bastl obiskal sedanje najemnike
znane celjske gostilne Čulk na Lavi in ure-
dil, da so zakoncema Thausz iz Gradca od-
dali v najem veliko stavbo ob gostilni, v ka-
teri so se kmalu pričele nabirati starine, ki
sta jih Thauszeva odkupovala na podeželju
v bližnji in daljni okolici Celja. Kako so
starine našle pot preko slovensko avstrijske
državne meje sicer ni znano, saj lastniki
podjetja vse od lanskega januarja do de-
cembra niso vložili nobene prošnje za izvoz.
Sosedje na Lavi pa vedo povedati, da so
v skladišče in iz njega ves ta čas vozili
starinsko kmečko pohištvo, na Lavi 20 pa je
bilo videti različne avstrijske avtomobile in
celo zaprt tovornjak graške registracije.
Brisanje sledi
Ko so lani novembra nekateri časniki ob-
javili, da naj bi bilo Bastlovo ime povezano
z izvozom starin - predvsem starinskega
kmečkega pohištva, steklovine, kolovratov,
nabožnih podobic, kipcev in podobnega
- se je minister odločil, da bo izbrisal vse
sledi, ki bi ga lahko spravljale v povezavo
s posli, ki sicer niso prepovedani, so pa za
nekoga, ki je slovenski minister, vsaj ne
najbolj ugledni. Tako je njegova soproga
Simona Bastl menda že 9. decembra lani
z zakoncema Thausz sklenila pogodbo,
s katero jima brezplačno odstopa svoj delež
v firmi Thausz Trade. Celjsko registrsko
sodišče je spremembo vneslo v akte podjet-
ja šele letos, 21. januarja. Če sta Heinz in
Helga Thausz Bastlovim ta velikodušni
»brezplačna« odstop deležna v firmi tudi
kako poplačala, ne vemo, saj tovrstne tran-
sakcije ponavadi niso opredeljene, pa tudi
v promet na računih družine Bastl v Avstri-
ji nimamo vpogleda.
Vsekakor je v dokaz vpletenosti ministra
Bastla v posle, ki siromašijo slovensko kul-
turno dediščino, ostala vsaj ena sled. Firma
Thausz Trade je namreč pri nas še vendo
prijavljena na naslovu Trg svobode 2 v Ce-
lju, torej v stavbi, ki je v Bastlovi lasti in
v kateri ima Maks Bastl tudi ostale sedeže
svojih podjetij, soproga Simona Bastl pa
trgovino z nerjavečimi noži in porcelanom.
Posli pa tečejo
Medtem, ko se minister Bastl otepa z očitki
v aferi Slo\4n, demantira trditve o povezano-
sti z izvozom starin in skuša na vse kriplje
prikazati svoj odstop z ministrskega stolčka
kot posledico strankarskih igric, se posli Tha-
usz Trade nadaljujejo. Da gospa Helga Thausz
iz Lihemaner Hauptstrasse 137 v Gradcu po-
drobno prebira slovenske časnike, ali pa ji
članke kdo prevaja, dokazuje tudi zadnji pod-
vig podjetja Thausz Trade. Mestnemu muzeju
v Ljubljani je podjetje 28. decembra lani po-
slalo prošnjo za izdajo soglasja za izvoz 37
kosov starinskega pohištva, ki ga Bastl ime-
nuje kar »staro pohištvo«. Ravnatelj muzeja,
gospod Moder, seveda pozna predpise, ki do-
ločajo, da je pristojen za izdajo soglasja mu-
zej, s katerega območja je izvozno blago oziro-
ma podjetje, ki prosi za soglasje. Zato je še
istega dne prošnjo zavrnil in dodal, da se mora
Thausz Trade obrniti na Pokrajinski muzej
v Celju. Helga Thausz je nato prošnjo res
odnesla na pravi naslov in dogovorili so se za
ogled, ki ga morajo opraviti strokovnjaki mu-
zeja.
Nekaj dni kasneje jih je pri poprej omenje-
nem skladišču na Lavi pričakala gospa Tha-
usz. Ravnateljica muzeja Tanja Badovinac in
njen kolega sta bila dobesedno presenečena.
Ugotovila sta, da je skladišče polno starin
dobesedno do stropa, večina kosov, ki naj bi
jih izvozili pa je bila že naložena na tovornja-
ku. Ker tako nista mogla opraviti strokovne
ocene, kaj od zaprošenega je mogoče izvoziti,
kaj pa v interesu varovanja kulturne dedišči-
ne ne, sta od Thauszeve zahtevala, da starine
razložijo, vsako posebej fotografirajo in foto-
grafije dostavijo muzeju.
Nas bo (ex)minister Bastl poskušal ponovno
prepričati, da nima nič opraviti z ropanjem
slovenske kulturne dediščine?
AV
Avtomobil zakoncev Thausz pred skladiščem starin na Lavi 20 v Celju.
Vroči računainiifi
Spoštovani gospod
Mirko Krajnc!
Nikoli nisem in nisem imel name-
na s svojimi poslovnimi partnerji
preveč polemizirati o njihovih odlo-
čitvah, sploh pa ne javno. Toda to-
krat je drugače, ker gre za družbena
sredstva in, ker ste me vi g. Krajnc
prisilili, da vam odgovorim kot dr-
žavljan, volivec, davkoplačevalec in
seveda kot poslovni partner Uprav-
nih organov občine Celje.
Ne morem se znebiti pomisleka,
da svojim argumentom, ki jih nava-
jate v svojem pismu, ne verjamete
dovolj, saj ste se odločili, da jih pod-
krepite z zlonamernimi lažmi in kle-
vetami na moj račun. O tem, ali je
dovoljeno predsedniku vlade tretje-
ga največjega mesta naše države ko-
municirati z javnostjo na tako niz-
kem nivoju, naj razsojajo drugi.
Pritožujete se nad anonimnostjo
novinarja prvega članka, ter to kla-
sificirate kot rumeni tisk. Kakšne
barve pa je vaše pisanje in ravnanje,
ko navajate anonimna pisma kot
eden najpomembnejših argumentov
za vaše odločitve?
O nekaterih navedbah anonimne-
ga novinarja pišete, da so očitna laž,
čeprav je ta novinar napačno nave-
del le zaporedje nekaterih dogod-
kov. Ali je imel nasprotujoče si po-
datke iz več različnih virov informa-
cij, ali gre zgolj za rutinsko površ-
nost, ali gre za kaj drugega, ve ver-
jetno samo on.
Ne verjamem, da ste imeli vpogled
v ponudbe pred komisijskim odpira-
njem v drugem krogu, res pa je, da se
za izbiro ponudnika v prvem krogu
zbiranja ponudb niste odločili tudi
zato, ker ste po končani analizi po-
nudb s strani strokovne službe oz.
na seji za odločitev zahteval, da se
upošteva že analizirana ponudba
firme Marand, vendar ne obstoječa,
ampak nova s popustom, ki ste jo
prejel hipec pred to sejo, o čemer
pravzaprav sami pišete na svoj
način.
Priznavate, da je Koordinacijska
komisija Izvršnega sveta po konča-
nem drugem krogu zbiranja ponudb
sprejela sklep o izboru ponudnika
Piramid na osnovi poročila strokov-
ne komisije, ter na osnovi tega poro-
čila strokovne komisije. Kljub temu,
da vseskozi veste, da so poročilo
strokovne komisije podpisali vsi čla-
ni strokovne komisije, kljub temu,
da veste, da zunanji člani strokovne
komisije nimajo pooblastil, da bi
podpisovali interne akte upravnih
organov občine (na kar so vas le-ti
opozorili), še vedno trdite, da ste
morali zaradi nepodpisanega poro-
čila upravnega organa občine s stra-
ni zunanjih članov strokovne komi-
sije že sprejeti sklep preklicati.
Ob »operaciji sklepanja posla« 21.
1. 1992, (tedaj že razdeljenega na
dva ponudnika) ki ste jo vodili vi,
g. Krajnc, nas je bilo prisotnih pet.
Pogodbe ni bilo nobene in tudi ni-
sem vedel, da je predviden podpis
pogodb na ta dan. Res na pogoje, ki
ste mi jih postavili in ki so bili zame
nesprejemljivi, nisem pristal, ker bi
s tem podpisal planirano izgubo za
svoje podjetje, oziroma bi s tem od-
stopil od pogojev svoje ponudbe, ki
je bila izbrana. Tako ste tudi za del
ooreme, ki bi jo naj po sklepu Koor-
dinacijske komisije, izdobavili mi,
nakazali sredstva firmi Marand ta-
koj. V nasprotju z vašo trditvijo pa
za to nakazilo niste imeli niti pre-
dračuna niti pogodbe, razen, če želi-
te povedati, da je Marand lahko
predvideval, da mi ne bomo mogli
pristati na vaše pogoje in je imel
predračun in pogodbo tudi za naš
del kar s sabo.
Z našim dopisom št. 009/92-
PRIMD/SP z dne 27. 1. 1992 smo vas
dobronamerno opozorili, da sta po-
nudba in predračun firme Marand,
na osEMvLkatenh st«jb»redli nakazi-
la, tako zelo nedosledna v večih po-
gledih, da omogočata izdobavo
opreme različnih kvalitet, da omo-
gočata zaradi nejasnih garancijskih
pogojev nepredvidljive stroške vzdr-
ževanja ter da omogočata presega-
nje predračunske vrednosti. Nekaj
dni kasneje vi v časopisu objavite,
kaj piše v nekem anonimnem pismu.
Presenetljiva slučajnost je, da v tem
pismu piše o enakih zadevah glede
vzdrževanja, kot smo vas mi opozo-
rili z uradnim dopisom, seveda z ra-
zliko, da anonimnež obtožuje nas.
Edini otipljiv dokaz, da anonimna
pisma o nas sploh obstajajo, je bil
stavek v časopisu Nova doba pred
približno letom dni. To pismo, ki
o nas ne govori, poznavalci razmer
pa bi lahko o nas posredno sklepali,
ste takrat menda prejel tudi vi
g. Krajnc. Skupaj z Zavodom za
EOP smo takrat predlagali, da naj se
poizkuša odkriti izvor tega anonim-
nega pisma. Mnenje IzvTŠnega sveta
v zapisniku ene od sej je bilo, da
Izvršni svet takšnih pisem ne upo-
števa in se z njimi ne namerava uk-
varjati. Vaše pismo v časopisu nika-
kor ni v skladu z navedenim
sklepom.
G. Krajnc, res je, da sem koncem
lanskega leta prišel k vam kot k ose-
bi, ki je tudi odgovorna za delo
davčne uprave, da vas obvestim
o tem, da glede plačila enega davka
nisem enakega mnenja kot eden od
uslužbencev davčne uprave. Na os-
novi dokumentov, ki sem vam jih
priložil, ste s strinjali z mano, da je
zadeva popolnoma jasna in ste svoje
mnenje posredovali davčni upravi.
Če se z mano ne bi strinjali, vaše
posredovanje ne bi bilo potrebno oz.
ga ne bi bilo. Na žalost pa vi, kot
odgovorna oseba očitno sedaj, ko se
vam zdi, da nisem lojalen do vaših
interesov, javno in protizakonito
v zelo popačeni obliki in zlonamerno
uporabljate informacije, ki sem vam
jih dal.
Za Upravne organe občine Celje
smo pričeli delati leta 1988, ko smo
v močni konkurenci večjega števila
znanih firm iz cele bivše Jugoslavije
dobili podporo neodvisne strokovne
komisije v kateri je sodelovala tudi
Fakulteta za elektrotehniko iz Ljub-
ljane. Tako se je na občini začel iz-
grajevati tehnološko zelo napreden
koncept, ki je danes povsem v skla-
du z vodilnimi svetovnimi standar-
di. Kdor misli, da nam je ob tem
sploh potrebno pomisliti na podku-
povanje, nas ima verjetno za norca.
Zaradi morebitne prevelike dolži-
ne tega mojega odgovora na vaše
pismo g. Krajnc, vam na ostale pol-
resnice in neresnice zaenkrat ne od-
govarjam.
Kaj mislijo o korektnosti postop-
ka tisti, ki so sodelovali kot ponud-
niki v obeh krogih zbiranja ponudb,
je razvidno iz kopije priloge.
V imenu napredka tehnologije in
demokracije vas lepo pozdravlja
STOJAN POVH
Št.6 - 13.februar 1992
8
Komu neznana je resnica.
... al/ '^Kranjec moj mu osle kaže...«
v Slovenskem ljudskem gle-
dališču Celje je bila minuli če-
trtek osrednja proslava za slo-
venski kulturni praznik, za
Prešernov dan in praznik slo-
venstva. Če smo še tako ponos-
ni na to, le ne moremo mimo
nekaterih dejstev, ki so, žal,
skalila prazničnost.
Na turobni sceni je nagra-
jencem čestital predsednik iz-
vršnega sveta Mirko Krajnc, ki
je v svojem nagovoru prisotne,
večinoma so bili to kulturni
delavci, opozoril, da so »časi
trdi« in da »bitka oziroma voj-
na še ni dobljena.«
Komisija, ki je odločala
o dobitnikih nagrad, je imela
pravzaprav trdo delo, tudi za-
to, ker je v njej sedel en sam
kulturni delavec. Nekatere po-
drobnosti in komentarje lahko
zdaj na tem mestu izpustimo
in preskočimo na novo dejstvo.
Namreč, da je na kratek raz-
pisni rok za nagrade in prizna-
nja prišlo šest predlogov. Iz-
brani so bili trije. Ne gre opo-
rekati, prej velja nagrajencem
vsekakor čestitati! Najprej
skupini, ki je omogočila pri-
pravo in postavitev razstave
v Opatijski cerkvi, »Kelihi ar-
hitekta Plečnika«. Ste morda
med tistimi, ki so razstavo tudi
videli?! Prav gotovo pa ste vi-
deli v Celju vsaj nekaj plaka-
tov, gledaliških. Brinih ali
drugih, oblikovalca Jožeta
Domjana, čigar dela je tujina
opazila že pred nami. To sta
bila srebrna Celjska grba, bro-
nastega pa si je za strokovno
delo in vodenje Muzeja za no-
vejšo zgodovino prislužila rav-
nateljica tega muzeja Andreja
Rihter
Dejstvo pa je tudi, da neka-
terih drugih, tudi odmevnih
kulturnih dogodkov v Celju, ni
bilo med predlogi. Zgolj za
primer: »Kelti na Celjskem«
izjemno dobra razstava v Po-
krajinskem muzeju. Ali pa
razstava, ki je gostovala v pro-
storih Muzeja za novejšo zgo-
dovino: »Celeia antikva«. Pa
smo imeli v minulem letu prav
gotovo še več pozornosti vred-
nih kulturnih dogodkov, za
katerimi stojijo prizadevni
celjski kulturni delavci.
Res, čudoviti so Plečnikovi
kelihi in to bi znal povedati
tudi sam papež, ki je pred ne-
davnim enega dobil v dar, če-
prav bi nam po vseh pravilih
skrbi za narodno, narodovo,
naše, slovensko blago, tudi to
moralo iti v nos. Gospoda Jože
Kraljic in Albert Leskošek, ki
sta »po mizarski in steklarski
plati izvedla zelo kvaliteten in
estetski interier«, bi se morala
znajti na seznamu nagrajencev
ob kateri drugi priložnosti,
v lastni obrtni branži. Morda
se tega sama še najbolj zave-
data, pa ju zato ni bilo na po-
delitev? K imenom dobitnikov
srebrnega Celjskega grba. Ro-
ku Kvaterniku, Mateju Vozli-
ču, Janezu Šumradi, Cveti
Stepančič (vsi iz Ljubljane) in
Silvestru Drevenšku, bi potem
veljalo pripisati vsaj še eno
ime, Damjana Prelovška na-
mreč, avtorja izvirnega teksta
na za kelihe nagrajeni zložen-
ki. Pomota, malomarnost
ali...? Predlog za nagrade je
prišel iz Arhitekturnega mu-
zeja v Ljubljani in Kluba kul-
turnih delavcev Celje.
Proslava v Celju še odmeva
po kuloarjih. Tudi zaradi tega
se je skupina nagrajencev od-
povedala nagradi (60 tisoč to-
larjev) v prid humanitarnim
akcijam. Tudi štirinajst celj-
skih klošarjev bo prišlo na svoj
račun oziroma do nedeljskih
kosil Lepa gesta, ni kaj, samo
od tod naprej si podobo o pri-
pravi in izvedbi praznika
ustvarjajte sami.
Pesnik France bi po vsej
verjetnosti zamahnil z roko,
rekoč: »Kranjec moj mu osle
kaže... pevcu vedno sreča la-
že... on živi, umrje brez
dnarja...«
P.S. Koncert Klemna Ra-
movša na kljunasti flavti in re-
citacije dramskega igralca
Karlija Brišnika, ki sta, krst-
no, predvsem pa eksperimen-
talno, izvedla Prešernove So-,
nete nesreče, pa naj oceni
stroka!
MATEJA POD JED
KOMENTIRAMO
Odmevna otvoritev
Ob slovenskem kulturnem prazniku so v Žalcu odprli galerijo rojaka Doreta
Klemenčiča - Maja, ob tem pa so obnovili tudi spominsko sobo skladatelja Rista
Savina.
Slovesnosti pred Savinovo hišo se je v soboto zvečer udeležilo zelo veliko obiskoval-
cev, med njimi tudi precej prebivalcev krajevne skupnosti Galicija, kjer je bil rojen
umetnik Dore Klemenčič - Maj. Udeležence je najprej pozdravil predsednik odbora
za ureditev galerije in žalski župan Milan Dobnik, slavnostni govornik pa je bil dr.
Matjaž Kmecl. V svojem govoru je spomnil na pomen Savinjske doline in njenih
umetnikov ter njihovo vlogo v slovenskem kulturnem prostoru. Izredno lepa galerija
na Šlandrovem trgu pa je nedvomno pridobitev za mesto Žalec in njegove prebivalce.
IB, Foto: TONE TAVČAR
V Mozaiku razstava in
aviccija za Hrvašico
v Celju že nekaj časa deluje nefor-
malna skupina, ki je, s pomočjo Rdeče-
ga križa, poslala na Hrvaško že nekaj
tovornjakov materialne pomoči. To-
krat so za pomoč zaprosili likovne
ustvarjalce in kar 67 umetnikov je po-
darilo 91 del, ki jih bodo prodali v ne-
posredni prodaji ali pa na avkciji.
Razstavo bodo odprli jutri ob 19.
uri, slavnostni govornik pa bo pred-
sednik SO Celje Anton Roječ. Večji del
slik z razstave bo naprodaj tako j, s tem,
da bodo razstavljene do 28. februarja,
ko bo avkcija nekaterih izbranih del.
Med številnimi donatorji so tudi znana
imena, kot so Tisnikar, Španzl, Un-
kovska, Herman Gvardjančič, Darin-
ka in Milan Lorenčak, Todič, Frane
Paro, Džuro Seder in Džuro Mlinarec.
Avkcijo bo vodil znani zagrebški TV
voditelj Oliver Mlakar, v kulturnem
programu pa bosta nastopila Vita Ma-
vric in po vsej verjetnosti tudi Arsen
Dedič.
Prireditev so podprle tudi nekatere
delovne organizacije, skupščina obči-
ne ter seveda Galerija Mozaik.
Vse za smeli
Da bi bilo Celje bolj živah-
no, vedrejše in bolj nasmejano
mesto, so se v Slovenskem
ljudskem gledališču odločili,
da organizirajo Dneve kome-
dije.
Letošnji bodo prvi po vrsti
in se bodo začeli jutri, v petek,
z gostovanjem Prešernovega
gledališča iz Kranja in z uspe-
lo komedijo Georgesa Feydea-
uja Do-re-mi-fey-deau v režiji
Vinka Moederndorferja. Dnevi
komedije v Celju imajo ambi-
cijo prerasti v festival s sprem-
nimi prireditvami in posveto-
vanji. Tokrat velja od sprem-
nih prireditev omeniti simpo-
zij o komediji, ki bo 28. febru-
arja.
Celjani so v goste na Dneve
komedije, za katere je med
obiskovalci že zavladalo pre-
cejšnje zanimanje, povabili
prav vsa slovenska gledališča,
tako da bo podoba o slovenski
prešernosti na odrskih deskah
celovitejša. Celjsko občinstvo
se bo v domači dvorani nasme-
jalo kar sedmim gledališkim
predstavam, ki se bodo zvrsti-
le vsak konec tedna.
Za Kranjčani bo Celje gosti-
lo gledališčnike iz Cankarje-
vega doma, ki bodo uprizorili
Petra Shafferja Leticijo in Lu-
štreka v režiji Dušana Mlakar-
ja. Teden dni kasneje, 21. fe-
bruarja, bodo Dneve komedije
nadaljevali z domačo predsta-
vo, Lubezen, v režiji Dušana
Mlakarja. Mestno gledališče
ljubljansko bo celjsko občin-
stvo nasmejalo z delom Bil je
škrjanec Ephraima Kishona,
v režiji Borisa Kobala. Doma-
če gledališče se bo teden dni
kasneje ponovno predstavilo,
in sicer s Črno komedijo Petra
Shafferja v režiji Vinka Mo-
ederndorferja. Ljubljanska
Drama pa bo gostovala z de-
lom Ariana Suassuna Testa-
ment blagega psa v režiji Žar-
ka Petana.
Dnevi komedije bodo 6.
marca sklenili s Feydeaujevim
delom Poskrbi za Amelijo v re-
žiji Borisa Kobala in v izvedbi
Primorskega dramskega gle-
dališča iz Nove Gorice.
Priložnosti za zabavo in
smeh, pa tudi za oceno in pri-
merjavo med gledališči, bo to-
rej v naslednjih tednih na pre-
tek. Le priti bo treba! Gleda-
lišče je razpisalo za Dneve ko-
medije tudi abonma, sicer pa
si je mogoče zagotoviti tudi
vstopnice za posamične pred-
stave.
MATEJA PODJED
Nizozemska predstava je šokirala
Celje je mrtvo mesto, ker sami tako želimo. To dokazuje tudi
dejstvo, da se je povabilu na nastop plesalcev nizozemskega
centra za novi ples iz Amhema, ki jih vodi priznana ameriška
koreografinja in pedagoginja Mary Fulkerson, odzvalo le blizu
80 ljudi.
Predstava je bila vsekakor vredna ogleda, že zato, ker prinaša
v sodobno plesno umetnost nove tendence, ki ne temeljijo toliko
na samem gibanju, pač pa poizkuša komunicirati, vzpostaviti
stik med izvajalci in občinstvom ter išče nov estetski izraz. Mary
Fulkerson odpira nova okna, nudi številne različnosti, ki omo-
gočajo izbiro hkrati pa želi uskladiti telo in dušo, razmišljanje
in delo v harmoničnem okviru.
V Mariboru je predstava napolnila dvorano in požela
ogromno uspeha, Celjani pa so se izkazali kot precej mlačno in
manj odprto občinstvo, saj je delo marsikdo ocenil kot vulgarno
in prostaško, ker so si izvajalci dovolili nekoliko več telesne
svobode pri prikazovanju aktualne socialne in politične proble-
matike. GRETA SENIČ
ZAPISOVANJA
500 let Amerike
Piše Tadej Čater
Slovenci s svojo identiteto
pravzaprav nimamo večjih te-
žav; vzpostavili smo jo že dav-
no tega, danes jo morda malce
izgubljamo, zakaj hitre in ko-
renite družbene spremembe so
nas pomalem vse pretresle,
končno imamo svoj nacionalni
praznik oziroma kulturni
praznik slovenskega naroda,
ki smo mu letos dodali še po-
sebno obeležje, namreč dela
prost dan.
Povsem drugače je z Ameri-
čani, ki se vse od prvih junuar-
skih dni presneto trudijo, da bi
vendarle odkrili svojo identi-
teto; jasno, približuje se petsto
let, odkar je zablodeli pomorec
pristal na obali srednje Ameri-
ke in tako odkril celino, ki ji
danes pravimo tudi obljublje-
na dežela ali pa kar Združene
države Amerike. Ker je sleher-
nemu Američanu več ali manj
jasno, da gre za nacijo, ki nima
neke posebne entične pripad-
nosti, nima neke jasno defini-
rane tradicije, zgodovine
(Američani danes lastno pre-
teklost odkrivajo žal le preko
muzejev; ni slučajno, da le pet
odstotkov večmilijonskega
Chicaga ve, da je bil Ernest
Hemingway praktično njihov
someščan), da gre za skupnost,
ki združuje najrazličnejše et-
nične principe. Tu in tam se
kakšen Američan odloči in po-
skuša raziskati lasten izvor,
odkriti kdo pravzaprav je in
kaj tam pravzaprav sploh
počne.
Kevin Costner je v filmu
Pleše z volkovi moral celo
prečkati »mejo«, ki loči srednji
zahod od divjega zahoda; in je
to izrecno poudaril Skratka,
Costner se je spustil v analizo
lastne preteklosti oziroma
zgodovine, zavrgel v slogu ve-
likih postmodernistov tradici-
jo velikih in zlaganih zgodb, se
odrekel uveljavljenim življenj-
skim praksam ter se podal
v odkrivanje, mogoče renovi-
ranje ali celo redefiniranje
malih zgodb, tistega, kar je
morda že pozabljeno, pa nas
vendarle nenehno kljuva nekje
globoko v nas. Seveda takšne
meje ni dovolj zgolj prestopiti,
kot je to počel recimo junak iz
Poslednjega mohikanca ali pa
partner Sedečega bika v isto-
imenskem filmu, pač pa se je
s to mejo, s prestopom meje in
s tistim »tam zadaj« treba ob-
vezno in nujno identificirati.
Da je Costnerju to v celoti
uspelo, je seveda potreboval
ljubezensko zgodbo, zakaj lju-
bezen že kot taka omogoča
identificiranje. Z drugimi be-
sedami, šele takrat, šele v tre-
nutku, ko se je Costner zalju-
bil, je postal Indijanec, šele ta-
krat je odkril samega sebe in
lastno predzgodovino. Še en
dokaz več, da bo zares avtenti-
čen in korekten ter toleranten
ameriški film o Indijancih
posnet šele takrat, ko bo aka-
demijo NYU končal kakšen
Indijanec. Za ilustracijo, av-
tentični filmi o črncih prihaja-
jo na platna šele od takrat, ko
je diplomiral Špike Lee, črnec,
ki snema kolikor tolikor vero-
dostojne filme o zgodovini
črncev v Ameriki. Kunta Kinte
je bil v primerjavi z njim pravi
amater.
Špike Lee je Ameriko spro-
vociral ravno toliko kot npr.
BiH Cosby s svojim Cosbv sho-
wom oziroma z nanizanko, ki
ji pri nas pravimo Pri Huxta-
blovih. Bela Amerika enostav-
no ne prenaša črnskega mačiz-
ma, ne prenese seksualne su-
periomosti in elan vitala črn-
ske populacije, njihovega libe-
ralno-emancipacijskega nače-
la, po katerem smo vsi enaki,
sploh pa ne more prenesti slo-
gana Black is beautifull. Prav
tako ne more prenesti družin-
ske strukture Simpsonovih,
njihovega načina življenja in
razmišljanja, gesla, ki ga mali
Bart Simpson venomer ponav-
lja: »Od sebe dam manj kot
sem sposoben in na to sem po-
nosen!«. Ko to potrdi še njegov
oče, »mi smo čisto navadn&
ameriška družina«, potem je
jasno, da je z Ameriko po pet-
sto letih nekaj hudo narobe.
Na eni strani stremljenje za
lastnim kulturnim predrazvo-
jem, stremljenje za lastno zgo-
dovino, na drugi strani nemoč
identificiranja s tistim, kar
tvori lastno preteklost in tra-
dicijo. Amerika je danes po-
stavljena na glavo, ali kakor je
nekoč dejal Tomaž Šalamun,
v Ameriki je gravitacija dru-
gačna kot pri nas. Ja, tam pa-
daš navzgor in plezaš navzdol.
Kljub temu, da Amerika ven-
darle ima neko identiteto, id jo
najlažje sicer razberemo s sto-
dolarskega bankovca, bodo na
potrditev samega sebe čakali
še toliko časa, dokler ne bo šef
bele hiše kakšen široko nosat
črnec. Vse do takrat bodo ta-
vali v temi, vse do takrat bodo
le podaljšek Evrope, prostor,
na katerem Evropa že petsto-
let uresničuje svojo utopijo.
NACEUSKIH PlATNiH
Bingo
ZDA, 1001
Družinski film
Režija: Matthew Robbins
Igrajo: Cindy Williams,
David Rasche, Ryan Cash
Eden izmed tistih redkih, danes že povsem izumrlih,
nekdaj pa zelo popularnih filmov, v katerih glavno vlogo
igra pes: to, kar sta bila nekoč Lassie in Rin Tin Tin, je
v tej komično-burleskni farsi Bingo, pes, ki do zadnjega
diha išče svojega gospodarja, nesrečnega dečka, in ki
mimogrede pošofira tudi avto. Za psa, ki je odigral Binga,
pravijo, da je eden izmed najbolj inteligentnih psov na
svetu - najboljši pes med igralci in najboljši igralec med
psi.
Št.6 - 13. februar 1992
9
Zgodil se Je Netopir
Bil je dogodek v vsakem po-
gledu: kulturnem in družab-
nem. Borut Alujevič, upravnik
celjskega gledališča, ki je v pe-
tek pod svojo streho gostilo
ljubljansko SNG Opera in ba-
let, ga je označil celo za zgodo-
vinskega. Gotovo je pretiraval,
a vendarle: opereta kot umet-
niška zvrst dolgo vrsto let ni
imela vstopa na slovenske
odre in Straussov Netopir je
prva opereta tega ansambla po
drugi svetovni vojni. Da pa je
provincialno Celje dočakalo
uprizoritev razmeroma kmalu
po premieri je sploh dogodek,
vreden omembe!
Najbrž pa se gospodu Aluje-
viču pogled ni smejal zgolj za-
radi zgodovinskosti trenutka,
ampak tudi zaradi nabito pol-
ne dvorane, kar celjski teater,
žal, le redko doživi. Tu pa je
pomemben delež imelo tudi
mnenje, da gre za dogodek, na
katerem se je kratkomalo tre-
ba pokazati. Na koncu so uži-
vali vsi: tisti, ki so v resnici
prišli užit operetno predstavo
in oni, ki so tistega večera
v gledališču pravzaprav mora-
li biti zaradi svojega družbe-
nega položaja in ugleda. Le
kratek sprehod med množico
v odmoru je odkril, da smo Ce-
ljani pravzaprav goreči ljubi-
telji oper, operet in podobnih
spektaklov, in da je le sedem-
deset kilometrov (res slabe ce-
ste) krivih, da se ne damo po-
gosteje izpostaviti tem užit-
kom tudi v srcu dogajanja
- v Ljubljani.
Sicer pa smo z obeh strani
- celjske in ljubljanske slišali
trdne obljube, da bo sodelova-
nje med gledališčema poslej
bolj pogosto, in da ne bo treba
čakati nadaljnjih 11 let na po-
novno gostovanje SNG Opera
in balet Ljubljana v Celju.
Borut Alujevič, upravnik celj-
skega gledališča: »A ste videli?
Ha, ha. Pa smo le tudi mi do-
čakali zgodovinski dan!«
Predstavo Netopir
so omogočili:
Kovinotehna
Petrol
NT-RC
in SO Celje, Zavarovalnica Tri-
glav d. d. Območna enota Ce-
lje, Cestno podjetje Celje, Žele-
zarna Štore, Studio novi trg,
marketinška agencija, Avtomo-
tor Celje, Bio-dom-pohištvo,
Ljubečna, MAC d. o. o., Zlatar-
stvo Kragolnik, Boutigue Tha-
ler, Vrtnarstvo Celje, Biro-bit,
Mohorjeva družba, GTP Slivni-
ško jezero, STC Celje, Maxim-
trgovina, Mariborska 1, Komu-
nala Celje, Avtotehnika Celje,
Astra Celje, Neža young fashi-
on, Hmezad AGRINA Žalec,
Cvetličarna Novak, Etol - IFF,
PTT, Era - Vino Šmartno, Mar-
ginalija.
V Zarji piliaici
Kulturno umetniško društvo »Zarja« Tmovlje Celje vabi ob |
Slovenskem kulturnem prazniku na tradicionalni koncert j
Pihalnega orkestra štorskih železarjev, ki bo v petek, 14. febru- j
arja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Trnovljah. Po koncertu bo j
srečanje aktivnih in nekdanjih članov KUD »Zarja« Trnovlje, j
zato prosijo vse nekdanje člane, ki jih pošta ni dosegla, da se j
vabilu odzovejo in javijo svoj naslov na Zvezo kulturnih organi- !
zacij Celje, Gregorčičeva 6, tel.: 24-516. N M S ^
Koncert v Sv. Lovrencu j
že dolgo ni bila dvorana gasilskega doma v Sv. Lovrencu tako'
polna kot ob zadnji prireditvi »Koncert iz naših krajev«, ki jo je
pripravilo uredništvo razvedrilenga programa Radia Slovenija.;
V prijetnem programu so nastopili ansmabla Bratje iz OplotniceJ
in Gore^ijci, citrar Karli Gradišnik ter humorista Marjan |
Roblek-Matevž in Iča Putrih, vse skupaj pa je povezoval voditelj |
televizijskega Videomeha Boris Kopitar. I
Domači kraj je predstavila vaščanka Marija Herodež, vodja ^
žalske enote LB Franc Tratar pa je izročil nagradi izžrebancema:
Silvi Derča in Jožetu Zagožnu.
Prireditev je lepo uspela, Šentlovrenčani pa so se po prireditvi ^
zabavali vse do jutranjih ur. i
MONIKA KUPEC"
Dirigent Igor Švara in asistent režije in igralec Marjan Brez-
nikar na vaji: »Pravijo, da bo strašna gneča v celjskem teatru.
No, prvega violinista bomo že še nekam stisnili.«
Da ne bi postal idiot
Tudi zato je najbolj zaposleni slo-
venski minister dr. Dimitrij Rupel na-
pisal novi knjigi. Slovenska pot do sa-
mostojnosti in priznanja, Kres, Ljub-
ljana, 1992, 163 str., 980 SLT, in Slo-
venstvo kot politično prepričanje,
Kres, Ljubljana, 1992, 163 str. 940
SLT.
Dr. Dimitrij Rupel je eden najbolj
produktivnih slovenskih intelektual-
cev. V zadnjih desetih letih pred prev-
zemom položaja zunanjega ministra je
v povprečju izdal vsako leto eno knji-
go, odkar pa je zunanji minister, to pa
bo kmalu že dve leti, pa nobene. Na
sestanku heksagonale v Dubrovniku
mu je njegov poljski kolega Krzysztof
Skubiszewski, ki je prav tako vmiver-
zitetni profesor, potožil, da je biti zu-
nanji minister nekaj groznega, da nič
več ne napiše in prebere in da se mu
zdi, da postaja idiot, Dimitrij Rupel pa
mu je odgovoril, da ima enake občut-
ke. A naš zunanji minister je to najbrž
storil iz vljudnosti, saj je domačo jav-
nost tokrat zares presenetil. Takoj po
obdobju najbolj intenzivnih naporov
za mednarodno priznanje Slovenije
sta izšli dve njegovi knjigi. Zato ni
čudno, če mu skorajda povsod najprej
zastavijo enako vprašanje:
Kdaj ste sploh imeli čas napisati
knjigi?
Žal mi je seveda, ker nimam več časa
za to. Pisal sem ob nedeljah, v tistih
nekaj urah, ko ima človek vendarle še
možnost sesti in zbrano razmisliti.
A časa za razmišljanje je mnogo pre-
malo, vsi skupaj smo premalo angaži-
rani pri strateškem premišljevanju,
preveč smo operativci.
Kaj ste.pravzaprav želeli sporočiti
s knjigama?
To so zbirke člankov in prispevkov,
ki so nastajali v različnih časih. Nekaj
materiala je nastalo pred mojim delom
v vladi, ostalo pa kot del moje dejav-
nosti v vladi. Gre za članke, s katerimi
sem hotel »politično nekaj povedati«,
in za članke, v katerih sem skušal na-
kazati neke modele v zunanji politiki.
To je prerez skozi moje razmišljanje
v zadnjih Iptih, na nek način spričeva-
lo o mojem angažiranju pri tej demo-
kratični pomladi, je dokaz usmerjeno-
sti v tem času, to so moje napovedi, ki
so se večinoma uresničile, čeprav ni-
sem verjel, da se bodo tako. Zajeta so
nekatera poglavja iz najnovejše slo-
venske zgodovine, so pričevanje, kako
je ta nastala. Zame sta bili obe knjigi
zelo pomembni, ker so zdaj na tak na-
čin na istem mestu zbrani vsi prispev-
ki, ki so sicer raztreseni po časopisih
in revijah. Zadovoljen sem s tem izdel-
kom. To sicer ni pogled z bojišča, am-
pak z diplomatskega vidika, iz kabine-
ta, kjer se te stvari ustvarjajo.
Ali lahko v naslednjem obdobju pri-
čakujemo več »diplomatske literatu-
re«, ki jo zahteva nastajanje slovenske
zunanje politike, na primer z vidika
memoaristike!
Vsekakor upam, da bo tega več.
V zadnjih tednih sem z veseljem jemal
v roke izdelke našega lastnega mini-
strstva, začeli smo izdajati informaci-
je, kjer so zbrana poročila tujih za-
stopnikov in ocene našega analitične-
ga centra. To so informacije, ki jih
nikdar prej Slovenija ni proizvajala.
Sedaj postajamo tudi diplomatska dr-
žava, ki ustvarja svojo zunanjo politi-
ko, zato računam, da se bo pisalo in
objavljalo tudi pri nas o tem, kar dru-
ge države že imajo.
Gospod minister, in vaš naslednji
knjižni projekt?
Oh, s prijateljem, ki je urednik pri
Mladinski knjigi, sem zmenjen za kri-
minalko, ki jo bom napisal, čim bom
utrgnil, čim bom imel, recimo, tri me-
sece časa. ROBERT GORJANC
Št.6 - 13. februar 1992
10
Boljše kot v Sloveniji
Na CeUskem ustvarili petino slovenskih nočitev
Znani so že natančni podatki o šte-
vilu nočitev domačih in tujih gostov
lani na celjskem turističnem območju.
Zabeležili so 871.800 nočitev ali dobro
petino manj kot leto poprej. Domačih
gostov je bilo le devet odstotkov manj,
nočitev tujih gostov pa je bilo 111.800
ali 56 odstotkov manj. Glede na lansko
vojno in splošne razmere, ki so vladale
v Jugoslaviji in glede na to, da je bila
Slovenija uvrščena med nevarna ob-
močja, so ti rezultati še sorazmerno
zadovoljivi.
Boljši so tudi kot na sploh veljajo za
vso Slovenijo, kjer je bilo lani
4,900.000 vseh nočitev, od tega je bilo
nočitev domačih gostov za 39 odstot-
kov manj, nočitev tujih gostov pa kar
za 72 odstotkov manj. To pomeni, da
na Celjskem ustvarimo že kar dobro
petino vseh slovenskih nočitev, za kar
imajo seveda največ zaslug naša na-
ravna zdravilišča. Samo v Rogaški
Slatini, Podčetrtku in na Dobrni so
ustvarili skoraj dve tretjini vseh noči-
tev. V absolutnih številkah je bilo naj-
več nočitev v Rogaški Slatini, vendar
so rezultati v primerjavi z letom 1990
dokaj skromni, saj je bilo nočitev kar
za 34 odstotkov manj, več nočitev kot
leto poprej pa so zabeležili v Podčetrt-
ku, Zrečah in Mozirju. V prvih dveh
primerih na račun novih zmogljivosti,
v Mozirju pa zaradi ugodne zimske
sezone na Golteh. Več nočitev tujih
gostov pa so zabeležili v Mozirju, na
Rogli in Topolšici.
Najbolj skromni so rezultati tam,
kjer je največ poslovnega turizma.
Manj nočitev je bilo tako v Celju, Vele-
nju, Žalcu in Preboldu.
Sicer pa podrobnejše številke nava-
jamo v tabeli.
ZORAN VUDLER
JANEZ VEDENIK
Pomoč za begunce v Laškem
Minuli teden je predsednik Slovenskega kulturnega društva
dr. France Prešeren iz Mannheima v Nemčiji g. Anton Krajnc
pripeljal v Laško pomoč za hrvaške begunce. Pomoč v oblačilih,
obutvi, posteljnini in delno tudi hrani so s posredovanjem
sekretarja laškega RK Vlada Marota takoj razdelili hrvaškim
beguncem, ki so ta čas v laški občini. RK Laško in begunci so se
za pomoč iskreno zahvalili.
G.Anton Krajnc je še povedal, da zbirajo pomoč za žrtve
vojne v Sloveniji in na Hrvaškem že od julija lani. Doslej so
zbrano že dvakrat pripeljali v Maribor, pa tudi v Metliko,
Gornjo Radgono in Karlovac.
UM, Foto: E.EINSPIELER
Sodelovanje s planinci
Planinsko društvo Železničar v Celju je imelo letno konfe-
renco, kjer je v kulturnem programu nastopil moški pevski zbor
France Prešeren iz Vojnika. Člani so z zadovoljstvom ugotovili,
da so skoraj v celoti izpolnili lanski delovni načrt, v letošnjem
programu pa imajo dve prioritetni nalogi in sicer povečanje
števila članstva in sodelovanje s planinci treh dežel Italije,
Avstrije in Slovenije.
Pust v Benetkah
Občinska zveza prijateljev mladine Celje pripravlja v soboto,
29. februarja izlet z Otroškim zabavnim avtobusom. Konec
meseca si bodo celjski šolarji in malčki v spremstvu svojih
staršev lahko ogledali znemenitosti Benetk, osrednji del celo-
dnevnega izleta pa bo seveda ogled »Pustnega karnevala«.
Otroški zabavni avtobus bo iz parkirišča na Glaziji odpeljal
ob 2. uri zjutraj, vrnitev v Celje pa organizatorji načrtujejo 20 ur
kasneje. Za izlet je treba odšteti 960 tolarjev, starši pa lahko
ceno poravnajo v treh obrokih do konca marca. IS
V spomini
Jože Zagoričnik
Bil je kot neizpeta pe-
sem, kot nedokončana
drama...
Odšel je od nas tiho in
skromno - kot je bilo nje-
govo življenje. Nekoč ne-
uničljiva energija, s katero
je premagoval vse svoje
življenjske drame, zdaj
predan svoji soprogi in naj-
dražjim vnučkom, je imel
še samo eno veliko željo:
rad bi še zaigral na oder-
skih deskah, ki so mu tudi
kot izjemnemu gledališke-
mu   amaterju   »pomenile
življenje«. Žal se mu ta ve-
lika želja ni uresničila!
Svojo življenjsko pot je
zaključil s skoraj neopaz-
nim padcem zavese, ki ga je
zagrnila v večni počitek.
Jože Zagoričnik je bil
s svojimi 63. leti mladosten
in nikoli ni razmišljal
o svoji življenjski poti,
o bolezni, ki ga je načenja-
la. Vsa svoja razmišljanja
je posvečal svojima dvema
sinovoma, ki jih je prehitro
izgubil, in pa gledališkemu
poslanstvu, kateremu se je
zapisal z velikimi črkami.
Bilje eden izmed snovalcev
gledališkega življenja v Ce-
lju, občasni igralec tudi
v poklicnem gledališču,
predvsem pa zavzet gleda-
liški amater - nosilec zlate
Linhartove značke in Lin-
hartove plakete - kot naj-
višjega     priznanja     za
ustvarjalno delo na odru
slovenskega ljubiteljstva.
Njegovo življenje lahko
primerjamo z eno najkre-
ativnejših vlog, z naslovne
vloge drame »MRTVI KU-
RENT« Tudi njegovo živ-
ljenje se je končalo, ko se je
začela prebujati pomlad,
obležal je premagan z neu-
smiljenim življenjem.
Na njegovi zadnji poti
smo ga pospremili člani
»Zarje« in Amaterskega
gledališča »Železar« in po-
slovili z besedami: NEKO-
GA MORAŠ IMETI
RAD...
S »Tišino« ga je zagrnila
slovenska zemlja in nemo
smo odšli, razmišljujoč
o prijatelju, oderskemu to-
varišu, o enemu najboljših
slovenskih amaterjev. Sam
sebi tega ni nikoli priznal.
ŠTEFAN ŽVIŽEJ
Gasilci
v Prožinski
vasi
Gasilsko društvo v Pro-
žinski vasi je pripravilo 55.
občni zbor.
Društvo se lahko pohva-
li, da pomeni glede družab-
nega življenja, zlasti pa
v skrbi za varnost, srce
kraja. V društvu je trenut-
no 22 pionirjev, 20 mladin-
cev, 49 članov, 20 članic,
6 veterano"' in 30 podpor-
nih članov. Prožinske ga-
silce zlasti odlikuje velika
tekmovalna vnema, saj so
izredno aktivni na vseh
tekmovanjih, ki so v teko-
čem letu. Lani so sodelova-
li kar z osmimi desetinami
na občinskem prvenstvu,
štiri so bile na območnem
pr\'enstvu v Radečah, dve
pa bosta nastopili letos na
državnem prvenstvu in si-
cer člani A in pionirke.
Osvojili so tudi dva pre-
hodna pokala v Škofji vasi
in na Planini.
Skrbijo tudi za strokov-
nost članstva, saj je na zad-
njem društvenem izpitu 18
članov uspešno prestalo
test za gasilca prve stopnje.
TV
Prebujanje Rimskih Toplic
o Rimskih Toplicah, tretjem
največjem kraju v laški občini,
pravzaprav malo pišemo. Kraj
postane aktualen okoli 1. ma-
ja, ko ponavadi kot prvi na
celjskem območju odprejo ter-
malni bazen.
Več smo o kraju pisali od
lanske slovenske vojne sem, ko
je postalo bolj kot sicer aktu-
alno takratno vojaško zdravi-
lišče. Tega so vojaške osebe na
srečo zapustile brez posebnih
posledic. O vsem drugem
v Rimskih Toplicah pa žal ve-
mo bolj maio ali skoraj nič. Pa
vendar niso brez vseh proble-
mov, je povedal novi predsed-
nik, Jaka Podpečan. Trenutno
so največji problemi na komu-
nalnem področju, ki jih Jaka
Podpečan takole predstavi:
»V kraju s sedemnajstimi
zaselki živi na površini 2850
hektarov 2100 krajanov. Naj-
večji problem so ceste. Imamo
jih 40 kilometrov, od tega jih
je samo osem asfaltiranih, na
vseh ostalih je makadam. Ce-
ste so v glavnem namenjene
težjim prevozom, žal pa za
vzdrževanje ni dovolj denarja.
Problemi so tudi plazovi, ki
ponagajajo ob slabem dežev-
nem vremenu. Naša želja je, da
bi čimprej asfaltirali zlasti ti-
ste cestne odseke do naselij,
kjer imajo po najmanj 10 go-
spodinjstev na razdalji 500 do
1000 metrov. Iz občinskega
proračuna smo za ceste lani
dobili 3,5 odstoten delež, po-
trebovali pa bi najmanj 7,5 od-
stotka. Že iz tega podatka je
jasno, da smo v podrejenem
položaju.«
Kie vidite rešitev?
»Že na zboru predsednikov
krajevnih skupnosti smo pred-
lagali, da bi mi dobili svoje
komunalno podjetje, pa so ta
predlog zavrnili, češ, saj je
takšno podjetje v Laškem. To
je res, vendar ob vsakem pro-
blemu so za rešitev najprej na
vrsti kraji v njihovi bližini, še-
le nato mi. Z novo krajevno
samoupravo, ki se pripravlja.
sem prepričan, da bomo mora-
li to delovno mesto komunalca
profesionalizirati, saj se delo
ne more več opravljati amater-
sko. Za začetek smo združili
delo matičarja z upravljalcem
komunale. S tem smo naredili
neko osnovo za prve korake
v lastno komunalno dejav-
nost.«
Kateri komunalni objekti
bodo imeli prednost v letoš-
njem programu?
»To sta dva cestna odseka
Miklavž - Lažiše in Brodnice
v skupni dolžini vsak po en
kilometer. Nadaljevali bomo
z urejanjem vodovoda Lažiše-
-Konec-Zabrež-Povčevo ter
kanalizacijo v ožjem delu
Rimskih Toplic. Sproti bomo
obnavljali javno razsvetljavo
in nadaljevali z izgradnjo tele-
fonskega omrežja, s čimer smo
začeli pred dvemi leti.«
Ste brez industrije, zrak je
čist, lahko bi živeli od turizma,
vendar je zdravilišče zaprto.
»Od industrije imamo samo
lesni obrat s 180 zaposlenimi,
sicer pa je v kraju 600 zaposle-
nih, ki se vsak dan vozijo na
delo v Laško, Celje, Hrastnik,
Radeče in Zidani Most. Doma
enostavno ni dovolj delovnih
mest. Zdravilišče je še vedno
zaprto, vse pa urejajo na rela-
ciji Laško-Ljubljana. Nas ni
nihče nič vprašal, kaj želimo
in kaj predlagamo. Ljudje po-
stajajo nezadovoljni, škoda je
vsak dan večja. Ce bi uredili
zdravilišče s parkom, bi lahko
postali pravi turistični biser.
Vendar do tega je, žal, še
daleč.«
TONE VRABL
Čaka nas Adriatic Koper
Za naš letošnji 20. izlet 100
kmečkih žensk na morje je ve-
liko zanimanje tudi med de-
lovnimi organizacijami ne sa-
mo na Celjskem območju, am-
pak lahko rečemo kar v večjem
delu slovenskega prostora.
Kako bi si sicer drugače razla-
gali odločitev Zavarovalne
družbe ADRIATIC iz Kopra,
ki je prevzela glavno sponzor-
stvo nad našo akcijo za kmeč-
ke ženske.
Danes objavljamo tretji ku-
pon, kar pomeni, da bo pri-
hodnji teden že zadnji, četrti
in z njim seveda »dopisnica«,
na katero boste nalepili vse
kupone. Potem bo vse enostav-
no. S potrebnimi podatki bo-
ste kupone poslali v naše ured-
ništvo in potem boste počakale
na štiri marčevske nedelje, ko
bodo javna žrebanja. Takrat
bomo izžrebali 100 potnic, ki
bodo z nami na 20. izletu
v Portorožu, 10. in 11. aprila.
Za tiste, ki jim bo manjkala
ena izmed številk od 1 do 4 bo
treba počakati še teden dni na
rezervnega jolija.
Žrebanja bodo letos javna in
zato že zdaj vabimo vse, ki bo-
ste sodelovale v akciji, da se
jih udeležite in se tako prepri-
čate v poštenost žreba.
Ob tem nastaja tudi spomin-
ska kaseta z delovnim naslo-
vom Vabilo na morje, kot se
tudi imenuje nova viža, ki jo je
napisal Ivo Knez, tekst je pri-
spevala Brigita Kobe, izvajata
pa skladbo oktet Studenček in
trio Vikija Ašiča. Skladbo smo
posneli v studiu Zlati zvoki
v Kisovcu v ponedeljek. Drugo
novo skladbo bo prispeval Alfi
Nipič, ki jo bo posnel v nedeljo
v Gradcu, celotno kaseto pa
bodo naredili v Zlatih zvokih.
Pokrovitelj je Kovinotehna.
Prve kasete bodo predvidoma
v prodaji že na javnih žreba-
njih v Laškem (8. marec), na
Ljubečni (15. marec), v Atom-
skih Toplicah (22. marec) in za
zaključek še v Vinski gori (29.
marca). Po vrstnem redu bodo
v omenjenih krajih nastopili
ansambli Braneta Klaužarja,
Studenček in Viki Ašič, Robi
Zupan in Celjski instrumen-
talni kvintet.   TONE VRABl..
Za vitko linijo
v Celju bo v torek, 18. fe-
bruarja, ob 17. uri v sejni sobi
Zavoda za socialno medicino
in higieno na Gregorčičevi 5 a
ustanovni občni zbor Kluba za
vitko linijo. Iniciativni odbor,
ki ga vodi Viktorija Rehar, va-
bi vse, ki želijo postati ali
ostati vitki, da se jim pridru-
žijo. MBP
Celjski naturisti
Društvo naturistov Venera
Celje prireja v petek, 21. fe-
bruarja, ob 17. uri redni letni
občni zbor. Udeležijo se ga
lahko vsi simpatizerji naturiz-
ma, ki želijo zdravo živeti
v naravnem okolju in delovati
v društvu.
Št.6 - 13. februar 1992
11

Bo Rogatec drugi Leibnitz
Slovenci ob siovensko-hniaški moli se počutilo zapostavllene
Sredi minulega tedna so
krajani Rogatca sestavili peti-
cijo, s katero so želeli občinsko
in republiško vlado seznaniti
s težavami, ki jih imajo, odkar
je na Sotli postavljena meja in
odkar se je razmerje med to-
larjem in hrvaškim dinarjem
spremenilo v korist tolarja.
Slovenci ob meji namreč me-
nijo, naj bi se vsaj pri njih ize-
načil tečaj obeh valut, kar bi
ob meji odpravilo številna ne-
soglasja.
Več kot tristo Rogatčanov je
zaposlenih v Humu na Sutli,
zato prejemajo osebne dohod-
ke v hrvaških dinarjih, ki jih
kasneje težko zamenjajo v to-
larje, ko pa jim to uspe, pri
menjavi izgubijo približno tri-
deset odstotkov vrednosti. Tr-
govine in gostinski lokali so
prazni, ljudje pa nejevoljni.
Tudi predsednik KS Rogatec
Anton Tepeš pravi, da vzdušje
ni najboljše.
»Peticija krajanov je upravi-
čena,« meni Anton Tepeš.
»Nanaša se na počasno reagi-
ranje državnega vrha, kajti oni
bi morali biti na to že zdavnaj
pripravljeni. Sodelovanje na
obeh straneh meje je bilo ves
čas dobro, skupno smo tudi re-
ševali probleme, potem ko so
na Sotli postavili mejo. Tudi
na kulturnem področju, če-
prav je trenutno čutiti zastoj,
bomo verjetno še sodelovali.
Treba je vedeti, da teh zaple-
tov nismo pričakovali in nanje
nismo bili pripravljeni, vendar
sem prepričan, da se bo počasi
stanje normaliziralo.«
Tudi na sedežu šmarske vla-
de menijo, da bodo sčasoma
težave ob meji odpravljene,
sami pa se čutijo nemočne.
V glavnem so vsi vzvodi za re-
šitev težav Slovencev, živečih
ob hrvaški meji, v rokah repu-
bliškega vodstva, menijo
v Šmarju. Manj optimistični
glede svoje prihodnosti pa so
krajani Rogatca sami.
Obmejni pas je
nastradal
Rudolf Bernik, krajan iz Ro-
gatca, je skupaj z ženo zapo-
slen v Straži, na hrvaški strani
torej. Zato se zadnje čase sre-
čuje s številnimi težavami. Ne
le da ob menjavi denarja izgu-
bi precej vrednosti plače, teža-
ve ima tudi, kadar potrebuje
pomoč zdravnika. Zavarovan
je pri hrvaški zdravstveni
skupnosti, če išče pomoč pri
slovenskih zdravstvenih de-
lavcih, pa mora za njihove sto-
ritve odšteti mastne denarce.
»Sin obiskuje šolo v Kranju in
ko je bil pred nedavnim bolan,
imel je gripo, sem moral za
njegov pregled odšteti tisoč
petsto tolarjev. Hrvaško
zdravstvo mi tega, seveda, ne
povrne. Pred osamosvojitvijo
Slovenije sem lahko obiskoval
bolnico v Celju, sedaj tja ne
sodim, razen če bi imel denar,
da bi lahko v celoti poravnal
stroške V zagrebško bolnišni-
co, kamor sodim, ker sem za-
poslen na hrvaški strani, pa
zaradi vojnega stanja tudi ne
morem. Ne preostane mi nič
drugega kot oditi dol ali pa
v višave,« je povedal Rudolf
Bemik.
Nad bistveno manjšim pro-
metom se pritožujejo že nekaj
mesecev v trgovini s tekstilom
Izbira v Rogatcu, kjer praktič-
no ni kupcev, obenem pa ni-
majo več na prodaj konfekcije
s Hrvaške, s katero so pretežno
zalagali trgovino v minulih le-
tih. »Najpomembnejše bi bilo,
če bi se tečaj dinarja in tolarja
izenačila, tu vidimo rešitev,«
je dejala Alojzija Antolič iz tr-
govine Izbira. »Upamo, da bo-
mo s peticijo, ki smo jo krajani
poslali na republiško in občin-
sko vodstvo, pristojne vsaj
seznanili s težavami, ki jih
imamo, da ne bodo mislili, da
živimo enako kot oni v Ljub-
ljani ali vi v Celju. S Hrvati
smo bili vedno prijatelji, sko-
raj v vsaki družini je kakšen
Hrvat, zato te težave, ki sedaj
nastajajo, kalijo odnose med
nami.«
Tudi Beti Zalezina, prav ta-
ko prodajalka v Izbiri, pravi,
da so težave velike, občuti pa
jih tudi na lastni koži, saj je
mož zaposlen na sosednji stra-
ni. Da bi si poiskal novo zapo-
slitev na slovenski, ne pride
v poštev, saj v Rogatcu ni in-
dustrije, po drugi strani pa
ima že trideset let delovne do-
be in bi novo zaposlitev težko
našel.
Alenka Krivec, pošlovodki-
nja samopostrežne, pravi, da
imajo v njihovi trgovini za
okoli dvajset odstotkov strank
manj v primerjavi s prejšnjimi
leti. »Ljudje, ki so zaposleni na
hrvaški strani, raje kupujejo
tam, ker tukaj težko zamenja-
jo dinarje v tolarje, dinarjev
pa v trgovinah tudi ne spreje-
mamo. Včasih nam kdo kakš-
no zabrusi, kot da smo mi kri-
vi, da je meja postavljena.«
V Ljubljani ne vedo
za težave Rogatčanov
Tončka Kučiš, vodja Ljub-
ljanske banke v Rogatcu, priz-
nava, da so težave velike, da
dinarjev ne morejo zamenjati
v tolarje. »V Ljubljani bi se
morali bolj poglobiti v težave,
ki nas tarejo. Mislim, da oni
zanje ne vedo,« meni.
kritična je bila tudi Štefka
Artič Lz bistro j a Stephanie
v Rogatcu. »Če bi se zavedali,
kaj nam bo prinesla samostoj-
nost, se zanjo tukaj ob meji
gotovo ne bi odločili. V naši
gostilni smo imeli veliko go-
stov z one strani meje, sedaj pa
je upad več kot petdesetodsto-
ten. Tako smo odvisni le od
domačih gostov, ki so slabe
volje zaradi problema, ki je
nastal. Rogatec je bil že od
nekdaj zapostavljen, še takrat,
ko sem hodila v šolo v Celje.
Tudi sedaj nas v Ljubljani ver-
jetno obravnavajo z levo roko.
Funkcionarji na občini nas še
vedno tolažijo, da bo Rogatec
postal drugi Leibnitz. Ne vem,
ali tolažijo sami sebe ali hoče-
jo na ta način potolažiti nas.
Vsekakor je v našem bistro ju
gostov manj, tudi mladine
z one strani meje ni več. Ljudi
motijo ceremonije pri presto-
pu meje in podobno.«
Odprta meja?
Krajani Rogatca se nad mejo
ne hudujejo več. Plavijo, da je
prestop sedaj enostavnejši, nič
več ni nepotrebnih in številnih
vprašanj, s katerimi so jih
mladi policaji in cariniki bom-
bardirali v začetku. Meja torej
je odprta, čeprav se-tu in tam
še pojavijo nepravilnosti, ki
nam niso v ponos.
Tako je Anton Tepeš, pred-
sednik KS Rogatec, pripove-
doval: »Večkrat se odpravim
na mejni prehod v Rogatcu
opazovat, kako se odvija pro-
met. Če ne bi na lastne oči vi-
del tega, kar se je tam zgodilo
v torek popoldne, verjetno
zgodbi niti ne bi verjel. Dva
Italijana sta namreč s potnimi
listi želela prestopiti sloven-
sko-hrvaško mejo v Rogatcu,
vendar tega nista mogla stori-
ti. Policaji so jima pojasnili, da
je to le meddržavni prehod,
mednarodni pa je v Dobovcu.
Če bi torej Italijana hotela pri-
ti iz Dobovca v Stražo, bi mo-
rala prevoziti približno štiri-
deset kilometrov po neureje-
nih hribovskih cestah. Ravna-
nje policajev v tem primeru je
bilo nehumano in prepričan
sem, da bi starejši policaji, če
bi bili tam, problem rešili bolj
rutinsko.
Na meji, kjer je bila v sredo
dopoldne druga izmena, o pri-
meru niso vedeli ničesar, zago-
tovili pa so, da bi oni, tudi po
navodilih, ki jih imajo, tujca
z veljavnim potnim listom
spustili čez mejo. Milan Kušar,
eden izmed carinikov, je o delu
na mejnem prehodu Rogatec
dejal: »Carinski postopek je
enak kot na severni meji. To-
vor se normalno pregleduje,
ugotalvjamo pa, da zaenkrat
še ni nakupovalnih trendov.
Omejen je vnos in iznos tolar-
jev in deviz: za tolarje na 5 ti-
soč, za devize pa na tisoč mark
brez potrdila banke. Manjši
ekscesni primeri so že bili, ko
ljudje niso upoštevali meje,
vendar v takšnih primerih po-
sreduje policija in to uredi.«
NATAŠA GERKEŠ
Rudolf Bernik
Alenka Krivec
Anton Tepeš
Beti Zalezina in Alojzija Antolič
Koncert operetnih arij in odlom-
kov iz musicalov:
Vesela vdova. Grofica Marica,
Mala Floramyey Jalta, Jalta...
Nastopajo prvaki gledališča KOMEDIJA
iz Zagreba:
SANDA LANGERHOLZ
-MILADINOV
NEVENKA PETKOVIČ
- SOBJESLAVSKI
NADA ABRUS
BORIS PAVLENIČ
RICHARD SIMONELLI
VESELJKO BAREŠIČ
TOREK, 25.2.1992, ob 19. URI,
v NARODNEM DOMU v Celju.
Predprodaja vstopnic: Popotnik Celje,
Kocenova ul. 2,
tel. 24-013y in uro predpričetkom.
Kline premaguje
draginjo
Trgovina Kline iz Podloga
je resnično nekaj posebnega.
Ne po videzu, saj je na moč
podobna drugim trgovinam
z mešanim blagom, temveč
predvsem zaradi zelo ugod-
nih cen najrazličnejših arti-
klov, zlasti brezalkoholnih
pijač in piva. Lastnik trgovi-
ne Niko Kline je namreč tudi
avtoprevoznik in se veliko-
krat kar sam napoti do pro-
izvajalcev. Zaradi tega lahko
mnogo izdelkov ponudi ce-
neje od konkurence. N^-
boljši pokazatelj uspešnosti
je vsekakor obisk rednih ku-
pcev, in teh je v trgovini
Kline iz dneva v dan več, če-
prav je odprta šele dva me-
seca.
VZ
v SLOVENSKIM UUDSKEM
GLEDALIŠČU v CEUU
OD 14. DO 29. FEBRUARJA 1992
14. 2 ob 19.30: Feydeau: DO-RE-MI-FEY-DEAU
Prešernovo gledališče Kranj
15. 2. ob 19.30: Shaffer: LETICIJA IN LUŠTREK
Cankarjev dom Ljubljana
21. 2. ob 19.30: Schisgal: LUBEZEN
SLG Celje
22. 2. ob 19.30: Kishon: BIL JE ŠKRJANEC
Mestno gledališče ljubljansko Ljubljana
28. 2. ob 19.30: Shaffer: ČRNA KOMEDIJA
SLG Celje
29. 2. ob 19.30: Suassuna: TESTAMENT BLAGEGA
PSA
SNG Drama Ljubljana
Št.6 - 13. februar 1992
12
Stroka ni kriva
»Oo rollu, ki le svole vritunce že iloživei in le y zatonu, smo kratkomaio
prezaiitevni,^ trdi trener ženske reprezentance v aipskem smučanlu Jože Drobnič
Smučanje je slovenski naci-
onalni šport številka 1, zato so
neuspehi ženske reprezentan-
ce v predolimpijskem obdobju
pri marsikom že udarjali zad-
njo plat zvona. Dekleta so vse
od prvih zmag Mateje Svet na-
prej reševale smučarsko čast,
zato tolikšna zaskrbljenost tu-
di v strokovnem vodstvu na
čelu z glavnim trenerjem žen-
ske reprezentance Jožetom
Drobničem, kajti s smučarka-
mi so bili vseskozi povezani
načrti o kolajni v Albertvillu.
»Smučarke že vsaj sedem let
rešujejo čast. Vsako leto smo
poudarjali, da je za nami zgo-
dovinska sezona, neprimerno
boljša od prejšnje. Ljudje bi
moral razumeti, da je sedanji
rod svoj vrhunec že dosegel.
Po sedmih letih napredka in
dobrih rezultatov je povsem
logično, da napredka ni več.
Takšne so tudi življenjske iz-
kušnje in norme razvoja,« pra-
vi Drobnič.
Kaj je potem narobe? Pred
prvimi tekmovanji za svetovni
pokal ste vsi po vrsti zatrjeva-
li, da so bile priprave kvalitet-
ne in obsežne kot še nikoli do-
slej.
»Seveda nismo načrtovali,
da bi se vse skupaj ustavilo
ravno v olimpijski sezoni. Re-
zultati res niso takšni kot
v minulih zimah, a tudi ne po-
sebej slabi. Ljudje so se pač
navadili najvišjih uvrstitev.
Na zadnjem slalomu za sve-
tovni pokal v Griindenvaldu
so bile naše na 6., 10. in 11.
mestu, Nataša Bokal osma
v kombinaciji in tudi zmaga
Urške Hrovat na tekmi za
evropski pokal ni od muh. Do
rodu, ki je svoje vrhunce že
doživel in je v zatonu, smo
kratkomaio prezahtevni.«
V zadnjih tednih je vse več
očitkov o nestroko\Tii vadbi,
kritike prihajajo tudi iz ust
Mateje Svet?
»Težko je ocenjevati stro-
kovnost dela. Ko ne gre, je ve-
liko pripomb. Kje so biLi kriti-
ki doslej? Zakaj niso dejali, da
je bilo strokovno delo dobro?
Nič slabše ne delamo kot
v prejšnjih sezonah, bUo je res
celo boljše kot poprej. Zakaj ni
dobrih rezultatov? Lahko bi
razlagal dolgo časa, psiholog
Rojšek, ki dela z dekleti, pa bi
lahko dal najboljši odgovor.«
V reprezentanco ste prišli
v enem od kriznih obdobjj in.
pod vašim vodstvom se je kri-
\'ulja uspehov nenehno vzpe-
njala. Ob uspehih ste ostali
v ozadju, zdaj ste deležni vseh
kritičnih osti. Kakšna je prav-
zaprav vloga trenerja?
»Naš poklic je zelo lep, a tu-
di krvav in v tej zimi je krvav.
Oglašajo se ljudje, ki so stro-
kovno podkovani, a tudi po-
polni laiki. Veliko je ozadij na-
padov in o njih ne velja pose-
bej govoriti. Trenerji nimamo
debele kože, marveč smo po-.
vsem normalni ljudje, vse
stvari spremljamo, slišimo, vi-
dimo in čutimo. Vse okoliščine
nas dodatno obremenjujejo.
Ne vem, zakaj je bilo sedem let
dobro, letos pa se spodrsljaji
vrstijo. Odgovora ne poznam,
naj ga povedo tisti, ki so bolj
poklicani za kritike ali pa ča-
kajo na svojo priložnost.«
Na treningih ste menda pre-
več popustljivi, še posebej do
Nataše Bokal?
»Popustljivost ni nič dru-
gačna kot prejšnja leta. Gre za
razumevanje človeka. Če je
športnik v krizi, mu je prav
gotovo treba še bolj prislidini-
ti. Tako smo delali že vsa leta:
enkrat je bila večje pozornosti
deležna ena smučarka, nato ti-
sta, za katero smo mislili, da je
tako v danem položaju najbolj
prav. Nataša Bokal? Njen
vzpon je bil meteorski. Potem
je zabredla v depresijo, vzrok
a ni lenoba, nedelo ali nestro-
kovnost. Športnik določene
stvari doživlja bolj čustveno
kot drugi. Neuspehi se spre-
menijo v krizo, posebej; če se
športnik stjEašjariJtkft. vij^Ho. .Pe-
ni in cilji niso realni. In to se
dogaja pri Nataši. V reprezen-
tanci ni pravega »liderja«, zato
sta popularnost in breme od-
govornosti osredotočena na-
njo, a tega ne zna prenesti.
V tem je bistvo slabših rezul-
tatov.«
Kakšna je potemtakem vaša
popotnica za olimpijski
Albertville?
»Po obeh slalomih na Rogli
precej grenka. V Franciji bo-
mo imeli dovolj časa, da z na-
tančnim delo odpravimo na-
pake. Zame je večja orientaci-
ja svetovni pokal v Grunden-
waldu kot pa tekme na doma-
čih strminah. Nataša Bokal,
Veronika in Katjuša čutijo ve-
likansko odgovornost do jav-
nosti, nove države, zastave in
rezultatov iz minulih zim.
Mlajši del reprezentance: Ur-
ška Hrovat, Barbara Brleč in
Špela Pretnar na startu razmi-
šljajo samo o čimbolj šem smu-
čanju. Niso obremenjene
z uvrstitvami v sam vrh in to je
velika prednost, kajti naša
javnost je postala zahtevna.
Psihoza, pritisk in seveda ne-
realne individualne želje
spodkopavajo samozavest, ki
je zelo, zelo manjka. Saj ne
morejo čez noč pozabiti smu-
čati. Sedem let je bilo vse v re-
du, zdaj naenkrat gre narobe.
Krivulja uspehov gre svojo
pot. Dolgo se je vzpenjala in
prišli smo na določen nivo, ki
bi ga morali obdržati, a se je
izkazalo, da bo zelo težko.
Strokovno delo ni kamen spo-
tike.«
ŽELJKO ZULE
Novinarska Rogia
V dneh od 16. do 22.
februarja bo Rogla prizo-
rišče tradicionalnega sre-
čanja novinarjev smučar-
jev. Okoli 150 se nas bo
zbralo na zreškem Pohor-
ju. Mnogi se bodo potego-
vali za najboljše uvrstitve
in s tem bodo kandidati
za novinarsko smučarsko
svetovno prvenstvo. Do-
sti več nas bo takšnih, ki
bomo prišli kot člani slo-
venskega novinarskega
smučarskega društva (v
okviru mednarodnega
SKIJ) in ki nam bo prvo
to, da se družimo, da si
povemo kaj o čem misli-
mo, kako mislimo in
predvsem, kaj nam smu-
čanje pomeni.
Slovenski novinarski
smučarski klub bo s tem
srečanjem (če bi Jugosla-
vija še obstajala, bi to bi-
lo 25. jugoslovansko sre-
čanje, tako pa je 1. prven-
stvo slovenskih smučar-
jev novinarjev) ponovno
oral ledino. Kajti biti
član mednarodnega klu-
ba SKU (svetovne orga-
nizacije smučarjev novi-
narjev) ni kar ts^ko. In po-
novno bo treba uskladiti
vse dokumente, opraviti
izbirne tekme in pozdra-
viti med nami tudi goste
tega uglednega m^na-
rodnega združenja, ki bo-
do prišli iz tujine. Sreča-
nje ne bi bilo mogoče (tu-
di zaradi zelo trdih fi-
nančnih pogojev Rogle)
brez iskrenega in pošte-
nega razumevanja števil-
nih sponzorjev. Toda
o njih več prihodnjič. Naj
bo ta prispevek v današ-
njem tedniku zgolj naja-
va eminentnega srečanja
slovenskih novinarjev (in
gostov) in povabilo vsem,
ki jih to zanima na tek-
movanja, ki bodo v vsej
svoji ostrini v sredo 19. in
v četrtek 20. februiarja.
Zares bo šlo in prijetno
bo.
Tri skakalnice na Brezah
Na Brezah so v dobrem letu dni zgradili tri skakalnice (11, 25
in 43-metrsko) in jih v nedeljo s priložnostnima tekmama tudi
preizkusili. Na večji je bilo regijsko tekmovanje, v posameznih
konkurencah pa so zmagah Velenjčani Kokolj (do 13 let), Iršič
(st. pionirji), Videnšek (mladinci), Čepelnik (člani) in med vete-
rani Žist iz Smartnega na Pohorju. Na 25-metrskem objektu pa
je bilo odprto prvenstva Laškega; med pionirji je zmagal Marot,
med mladinci Videč, med člani Tuhtar (vsi Breze) in med vete-
rani Tovornik (Vrh).
Obveščamo vas, da veljajo od 10.
februarja '92 dalje novi mejni zneski pri
poslovanju s
ČEKI PO TEKOČIH RAČUNIH:
- minimalni znesek, na katerega lahko glasi ček      300,00 SLT
- maksimalni znesek čeka za gotovinsko izplačilo imetnikom TR bank
skupine LB d.d. 5.000,00 SLT
- maksimalni znesek za gotovinski ček na poštah in bankah, s katerimi
ima LB d.d. sklenjeno pogodbo 2.500,00 SLT
- maksimalni znesek čeka za gotovinsko izplačilo, ki glasi na drugo
fizično osebo 2.500,00 SLT
- maksimalni znesek za gotovinsko izplačilo v matični enoti banke
v višini sredstev
na telcočem računu
- maksimalni znesek za brezgotovinski ček       5.000,00 SLT
HRANILNIMI VLOGAMI:
- maksimalni gotovinski dvig iz HK brez primerjave stanja na poštah in
bankah, s katerimi ima LB d.d. sklenjeno pogodbo
5.000,00 SLT
- maksimalni gotovinski dvig iz HK hranilno kreditne službe
5.000,00 SLT
Temna očala in zveneča žoga
Goiitai le nalboil priiluitilen šport slepili in slabovlilnili
Golbal je edina igra z žo-
go, ki jo slepi in slabovidni
lahko učinkovito igrajo in je
nekakšna mešanica med od-
bojko, nogometom, košarko
in rokometom. Priljubljen je
predvsem v zahodnih drža-
vah, gojijo pa ga tudi v Celju.
»Golbal nam pomeni zelo
veliko, ker je nekaj posebne-
ga in edinstvenega. Slepi ga
dojemamo povsem drugače,
kot ljudje z normalnim vi-
dom sprejemajo denimo no-
gomet, čeprav bi mu golbal
po priljubljenosti kar ustre-
zal. Seveda bi ga lahko igrali
tudi videči, saj nosimo za-
temnjena očala, da ne bi pri-
šlo do goljufanja,« razmišlja
predsednik športnega dru-
štva Medobčinske organiza-
cije slepih in slabovidnih Ce-
lje Franci Pungartnik.
Ekipo sestavljajo trije
igralci in dve rezervi. Igralci
so razporejeni po vsem igriš-
ču (18 X 9 metrov). Igrajo
z zvenečo žogo, ki tehta pri-
bližno kilogram in pol. S slu-
hom ugotovijo smer leta žoge
in s celim telesom branijo
svoj prostor.
O zgodovini tega športa ni
mnogo znanega. Literature
sploh ni, vsako društvo ima
le svoj pravilnik. Pri nas
igrajo golbal že približno 30
let. Celjani so dosegli že ne-
kaj vidnejših rezultatov; ta-
ko so bili na republiških pr-
venstvih drugi in večkrat
tretji.
Vzporedno se razvija po-
dobna igra - igra z lahko
zvenečo žogo ali torbal, ki
pridobiva vedno več privr-
žencev. Je bolj dinamična
igra, žoga je lažja, igralci pa
so nekoliko drugače razpo-
rejeni. Celjski igralci torbala
so bili dvakrat slovenski in
enkrat jugoslovanski prvaki.
Celjani pod vodstvom re-
publiškega selektorja Fran-
ca Frasa vadijo v telovadnici
Partizana Gaberje. Ob neko-
liko neprimernem času ima-
jo dvorano na voljo le dve
uri, tako da se treningov ne
morejo udeleževati v večjem
številu. Večina igralcev je
namreč zaposlena v širši
celjski regiji. V zadnjem ob-
dobju jim je finančno poma-
gal Razvojni center Celje,
zdaj pa iščejo novega pokro-
vitelja, saj bi tudi v prihod-
nje radi organizirali tradici-
onalni Štrausov memorial.
GRETA SENIČ
Foto: EDO EINSPIELER
V Celju bo prvo večje tekmovanje v golbalu že 29. februarja, ko je na sporedu redno kolo
sloveaskega prvenstva.
Št.6 - 13.februar 1992
13
F#taRAMA
Hokej
Slovenska liga A-2
7. kolo: Triglav-Cinkarna
1:3 (0:1, 0:1, 1:1). Vrstni red:
Olimpija, Zagreb, Cinkarna 8,
Triglav 6, Medveščak, Slavija
0.
Košarka
Slovenska liga
Moški: 7. kolo - zelena sku-
pina: Unicom - Rogaška 78:79
(39:43), strelci: Ritonja 23, Su-
šin 21, Tabak 18, Tišma, Cerar
6, Petovar 3, Kalinger 2; vrstni
red: S. Olimpija (s tekmo
manj), Postojna 12, Helios (s
tekmo manj), M. Marcus, Ro-
gaška 10, Triglav, Medvode,
Unicom 9. Rdeča skupina:
Elektra - Celje 73:68 (33:36),
strelci: Pipan 25, Plešej 13,
Gole 12, Kitak 11, Lipnik 7,
Leskovšek 5 za domače, Staro-
vasnik 23, Tkalec 16, Pucko
11, Kahvedžič 8, Nidorfer 6,
Stropnik 4 za goste, Olimpija
ml. - Comet 85:94 (46:51),
strelci: Nerat 29, Šmid 23, Že-
leznikar 17, Perkič, Kožar 10,
Šrot, Mlakar 2. Pučnik 1. Vrst-
ni red: Jezica 13, Comet, Elek-
tra 12, Slovan 11, Olimpija
ml., Podbočje 10, Maribor, Ce-
lje 8.
Ženske - 18. kolo: Kranj
- K. Afrodita  78:89 (50:51),
strelke: Pešič 25, C.Jezovšek
16, A.Vodopivec 15, Jurše 12,
Čuješ 9, Kokolj 7, Virant 5.
Končni vrstni red: Jezica 36,
K. Afrodita 33, Apis 32, Odeja
31, Kranj 27, Ilirija 26, Jezica
B 24, Induplati 23, Slovan, Ci-
mos 19.
II. Slovenska liga
Moški - 19. kolo: Bistrica
- Polzela 72:76 - prekinjeno,
AJpos - Radgona 91:80, Sliv-
nica - P. Laško 68:79. Vrstni
red: Polzela 38, Miklavž 36,
P. Laško 34, Bistrica 33, Alpos
31 itd.
Območna liga
Moški - 1. kolo končnice:
Prebold - Črnuče 83:76, Janče
-Jelša 82:60.
Hfledobčinska liga
Moški - 11. kolo: Podčetrtek
- Rogla 77:95, Šmarje - Ponik-
va 58:83, Kozje - Comet
B 111:96, Planina - Lesično
preloženo. Vrstni red: Rogla
21, Ponikva 20, Kozje 18, Co-
met B, Podčetrtek 16, Šmarje,
Planina 12, Lesično 10.
Rokomet^
Pokal Slovenije
Moški: osmina-finala (na
Ptuju): Celje Pivovarna Laško
- Rudar 19:18, CPL - Drava
24:22 (14:9), Rudar - Drava
24:18 (13:8). Naprej CPL in
Rudar.
Slovenska liga
ženske - 12. kolo: Velenje
- Kočevje 27:19 (12:9), strelke:
Oder 13, Golič, Delič 3, Topič
2, Draganovič, Katic, Fale,
Žnidar 1. Vrstni red: Velenje
23, Olimpija 22, Mlinotest 19,
Krim, Kočevje 13, Kranj 11,
Primož, Burja 7, Br^iik 3, N.
mesto 2.
Odbojka
Super liga
ženske - 10. kolo: YU STIP
- Kočevje 3:1 (5,9-16,9). Vrst-
ni red: Paloma 16, Bled, YU
STIP 12, Koper 10, Kočevje 6,
Tabor, Gorica 2.
Slovenska liga
Moški - 12. kolo: Bled - To-
polšica 3:1, Vizura - Ljutomer
0:3, Šempeter - Črnuče 3:2.
Vrstni red: Brezovica, Pomur-
je 20, Šempeter 18. Topolšica,
Bled, Žirovnica 16, Emona 12,
Vileda ml. 9. Črnuče 6, Vizura
4, Izola, Mislinja 2.
Kegljanje
Slovenske lige
A liga - ženske, 14. kolo:
Triglav-Emo 2368:2501 (Emo:
Tkalčič 387, Grobelnik 409,
Gobec 406, Šeško 420, Kardi-
nar 462, Petak 417). Vrstni
red: Emo 28, SCT 18, Adria 14,
Triglav 13, Konstruktor 7, Go-
rica 4.
I. liga: moški - 12. kolo: Tri-
glav - Žalec 5341:5116. Vrstni
red: Fužinar 22, Triglav, Ru-
dar, Žalec 14, SCT, Kočevje
12, Gorica 10, Hidro, Domžale
8, Proteus 6. Ženske - 13. kolo:
Fužinar - Emo 2347:2383.
Vrstni red: Fužinar, Emo II 20,
SI. Gradec 18, Rudar 16, Tek-
stina, Korotan. Izola, SCT 11
12, Slovan 6, Impol 2.
Območna liga
Moški - 10. kolo: Rogaška
- Dobrna 4616:4787, Izletnik
- Liubno 4548:4656, RŠD Emo
- Šoštanj 4846:5012, Emo II
- Konus 4976:4930, Kovinar
- Metka 4938:4647. Vrstni red:
Šoštanj 20, Kovinar, Dobrna
14, Konus, Metka 12, Ljubno
10, Emo II, Rogaška 6, Izletnik
4, RŠD Emo 2.
Mali nogomet
Prvenstvo Slovenije
škofije - predtekmovanje:
G. Gracer - Bolero 0:1, Black
and White 4:6, Puntar 0:8.
Ekipa Grafike Gracer iz Celja
je zasedla 8. mesto.
Streljanje
Slovenske lige
Zračna puška - 9. kolo: Ce-
lje-I. poh. bataljon 1102:1077
(Ravnikar 378, Dobovičnik
365, Malec 359), S.Šlander
- NTU 1108:1090 (Zagoričnik
377, Smrkolj 366, Ošep 365),
D. Poženel - K. Flisar
1030:1086 (Matek 350, Gori-
šek 347, Dular 337). Vrstni
red: Maribor 24, K. Flisar 21,
Celje, S.Šlander 20, Večer,
NTU 18, I. bataljon 15, FLV
14, J.Jurkovič 11, D. Poženel
10, Kovinar 8.
Zračna pištola - 3. kolo: 1.
Mrož (Vel) 1715 - drž. rek... 6.
Celje 1942, 7. D. Poženel 1604,
9. Unior 1592; posamezniki: 1.
Štuhec 580 - drž. rek... 4.
Tkalec 568, 5. Veternik (vsi M)
567 itd. Ženske: 2. D. Poženel
1048, 4. Mrož 942; posamezni-
ce: 2. Maček 370, 6. Kufner
(obe DP) 355, 7. Saje (M) 353,
9. Vodišek (DP) 323.
Umetnostno
drsanje
Slovenija 92
Ljubljana - pionirji A: 1.
Špoljar, pionirke B: 4. Kranjc,
8. Pfeifer; pionirke C: 2. Pe-
unik, 9. Bratec, 15. Kolar, 21.
Krklec; mladinke: 4. Eberlinc
(vsi Celje).
Snowboard
SKI OPEN 92
Kope - moški: 5. Matej
Krušnik (Medvedi), 13. Fijavž
(Rogla), 18. Marko Krušnik
(M), 19. Špiljak, 24. Škabar,
25. Marguč, 41. Grobelnik (vsi
R); ženske: 2. Cesar (Velenje),
3. Grajf (R).
Zaljubljena v sneg in zimo
Skica zmagovalke Rogle 92, obeh slalomskih tekem za evropski pokal, Annellse
Coberger - Iz zime v zimo
Zmagovalka obeh slalomov
Rogla 92 za evropski pokal
Annelise Coberger je v ženski
\Th najbolj zahtevne tehnične
discipline prismučala iz dalj-
nje Nove Zelandije. Novembra
se v njeni domovini začenjajo
prebujati prvi pomladanski
popki in tedaj s smučarsko
opremo odpotuje v Evropo.
V domovino se vrne šele marca
(iz zime v zimo) in po nekaj te-
denskem premoru spet začne
smučati.
»Poletja sploh ne pogrešam,
saj je zame ta letni čas veliko
prevroč. Veliko raje imam zi-
mo in sneg. Že zaradi svojega
načina življenja - smučanja.
Toda planinsko sonce imam
prav rada,« pripoveduje vedno
nasmejano, simpatično, svet-
lolaso in nekoliko pegasto
dekle.
Prvič je stopila na smuči, ko
je bila stara štiri leta. »Opro-
sti, toda tega dogodka se res-
nično ne morem spomniti,«
pravi. »Tudi sama ideja, da bi
smučala, ni bila moja. Smuča-
nje je pri nas nekako družinski
šport. Oče in mama sta zelo
rada smučala in to prenesla
tudi na otroke, s sedmimi leti
pa sem začela tekmovati.«
Svojega otroštva se bolj ma-
lo spominja. V glavnem ga je
preživela na smučeh. Šolskih
klopi ni pretirano gulila. »Se-
veda sem hodila v šolo, a sem
bila zaradi številnih treningov
in priprav pogosto odsotna.«
Daleč od doma ji domotožje
kljub vsemu ne more do žive-
ga. »Navadila sem se, da sem
večidel zdoma in venomer na
poti. Pač pa se včasih počutim
zelo osamljeno. Samo trije
smo, ki skupaj potujemo po
Evropi. Takšen način življenja
tudi ne omogoča navezave tes-
nejših prijateljskih vezi.«
Skoraj tako kot večnih poto-
vanj je navajena tudi na zma-
ge. Doma ima ogromno kolajn,
pokalov in drugih priznanj.
»Ko pridem domov, jih vse kar
nekam odložim. Ni pomembno
kam. Ne razstavljam jih, samo
najlepše imajo starši na polici
v svoji športni trgovinici. Po-
kalov nikoli ne gledam.«
Za druge dejavnosti ji ob
smučanju preprosto zmanjka
časa. V osnovni šoli je igrala
odbojko, a se je zapisala naj-
bolj razširjenemu zimskemu
športu. »Nikoli nisem razmi-
šljala, da bi bilo smučanje iz-
guba časa. Pač, včasih imam
vsega dovolj. Na srečo me
takšni občutki običajno zgra-
bijo proti koncu sezone, ko je
že vse skoraj za mano. Tedaj si
preprosto vzamem nekaj pro-
stih dni, grem na počitnice in
nato se prerojena vrnem na
bele strmine.«
Po naravi je Annelise opti-
mistična in ambiciozna. In sa-
mozavestna. Malo je stvari, ki
bi jo zares iztirile. Njen živ-
ljenjski moto? »Nimam ga.
Trudim se, da bi bila čimbolj
sproščena, ne sekiram se pre-
več. To je vse,« razlaga med
nalezljivim smehom in doda
(tako kot nekajkrat med pogo-
vorom): »No problem!«
GRETA SENIČ
Foto: EDO EINSPIELER
Annelise Coberger je pred
enim mesecem v Hinterstodru
slavila svojo prvo in doslej tu-
di edino slalomsko zmago za
svetovni pokal. V evropskem
pokalu je nanizala šest zmag,
lani je v skupnem seštevku
osvojila 4. mesto in je v slalo-
mu ena glavnih favoritinj za
olimpijsko kolajno.
Obe tekmi je brezhibno iz-
vedlo SD Unior iz Celja, ki se
je izkazalo z odlično priprav-
ljenima progama, saj so se na
zmagovalne stopničke prebile
tudi smučarke iz zadnje tretji-
ne štartne liste, ki je obsegala
93 imen iz 13 držav. Rezultati
- slalom I: 1. Coberger
(N. Zel), 2. Perez (I), 3. Shein-
berg (ZDA), 10. Hrovat, 13.
Pušnik, 17. Šareč (vse Slo);
slalom n: 1. Coberger, 2. Pe-
rez, 3. Gerg (Nem), 8. Hrovat,
19. Bokal, 24. Pušnik, 25.
Šareč.
ŠPORTNI
KOLEDAR
Petek, 14, 2
Streljanje
Kovinar - D. Poženel, Večer
- S. Šlander, NTU - Celje (10.
kolo I. Uge - sever z zračno
puško).
Tenis
Rogla: pokal Rogle za žen-
ske (do nedelje).
Sobota. 15, 2,
Judo
Ptuj: Gorišnica - Ivo Reva
(1. kolo inter lige, 16).
Snovvboard
Rogla: tekmovanje v para-
lelnem slalomu (10), jutri v su-
perveleslalomu (10).
Odbojka
Celje: YU STIP - Bled (11.
kolo ženske super lige, 16.30).
Košarka
Velenje: Elektra - Olimpija
ml (18.30), Slovenska Bistrica:
Comet - Jezica (18), Ljublja-
na: Slovan - Celje (17), Škofja
Loka: Medvode - Rogaška (8.
kolo moške SKL, 20); Laško:
P. Laško - Bistrica (17.30),
Polzela: Polzela - Alpos (20.
kolo II. moške lige, 18.30).
Kegljanje
Celje: Emo - SCT (15. kolo
A ženske lige, 14.30).
Nedelja, 16. 2,
Kegljanje
Celje: Emo - Konstruktor
(16. kolo A ženske Uge, 10),
Emo II - Tekstina (14. kolo I.
ženske lige, 13.30).
Nogomet
Celje: Publikum - Rudar
(prijateljska tekma, 14.30).
Bevc na Islandijo
Celjskemu nogometašu Janiju Žilniku se bo v moštvu
islandskega prvaka Vikungurja iz Reykjavika kmalu pri-
družil dosedanji kapetan Publikuma Bojan Bevc. Pred
podpisom pogodbe bo sicer moral odigrati še nekaj prija-
teljskih tekem, toda izkušenemu celjskemu nogometašu
sredine igrišča se obeta igranje v pokalu eropskih po-
kalov.
Celjani bodo v spomladanski del državnega prvenstva
^štartali tudi brez Bojana Romiha, ki se je na zadnjem
treningu huje poškodoval in ima nogo v mavcu, vsi drugi
kandidati za prvo moštvo pa so na pripravah v Novigradu.
Javornikova odslej s Cometom
Včeraj je zreški Comet prevzel pokroviteljstvo nad najboljšo
slovensko maratonko, 25-letno Heleno Javomik, ki je v začetku
meseca v Valenciji postavili nov državni rekord s časom 2:43:48.
Atletinja iz Zreč, ki sicer tekmuje za Slovensko Bistrico, je
v svojem drugem maratonskem nastopu na 42,195 km stari
rekord izboljšala za šest minut, za olimpijsko normo pa še
zaostaja za okoU 10 minut.
Še je čas za Debevca
Zaradi velikega zanimanja za intervju z Rajmondom Debev-
cem smo se odločili, da bomo vprašanja za najboljšega sloven-
skega strelca in predloge za novega gosta sprejemali do 20.
februarja. Bralci ste doslej največkrat zapisali, da si želite
pogovor z Bokalovo, Bilačem, Petkom, Tisljem, Zdovcem in
drugimi.
Beli zajec - tretjič uspešno
Na Golteh so minulo nedeljo le uspeli izpeljati tekmovanje
v smuku za »belega zajca«, ki se ga je udeležilo 46 smučark in
smučarjev. Proga je bila izredno hitra in tudi smučarji so dobro
obvladali progo, saj so podelili kar 35 zlatih medalj ter samo
8 srebrnih in 3 bronasta odličja. Najboljša rezultata sta dosegla
brat in sestra Bojan in Bernarda Napotnik iz Mozirja, ki sta tudi
dobila posebni nagradi kučmo in krzneno ovratnico. Tekmova-
nje so pripravili skupaj NT-RC. za RTC Golte in SK Gozdnik
Žalec.
Št.6 - 13.februar 1992
14
REVIZIJA RUMENEGA CE
Od tod do Vrbe
Kriva je bila seveda tista
goljufiva kača, ki ga je spe-
ljala iz hiše njegovega očeta,
iz srečne, drage vasi domače,
v mesto, kjer je spoznal Čopa
in na Dolenjsko, kamor je
zahajal hazardirat in se ved-
no znova nesrečno zaljubljat
v eno in isto Julijo. Dr. Fran-
ce Prešeren je bil genij z vse-
mi človeškimi vrlinami in
slabostmi. Zadnji Rumeni
CE mu je odkril daljno žlah-
to, in če že nič drugega, je
bilo prav to naključno od-
kritje zanimiv dodatek
k edinemu kulturnemu praz-
niku, na katerega dan je
v glavnem vse nadkulturno
zaprto.
V soboto sem na Prešerno-
vem trgu v LJ delal TV spot,
nekakšno parodijo na dan
Prešernovega vnebovzetja.
Pred spomenikom se je nag-
netla masa ljubiteljev dolgo-
časja in pričakovalcev do-
godka v mestu G, ki so vzne-
seno okranclani s psi, veliki-
mi dojenčki in solidno kon-
dicijo tolerance aplavdirali
umetniškemu obujanju t. i.
največjega slovenskega pes-
nika. To slednje je bil hkrati
tudi pravilen odgovor na
vprašanje: Kdo je F. P.? Tra-
gikomično je morda le to, da
večina kaj več ni znala doda-
ti. V zagati se je znašlo tudi
nekaj pogumnih preproda-
jalcev deviz, ki so si o tem
literarnem popoldnevu mi-
slili svoje: Slovenci se spet
puntajo. Bila je tudi ljudska
policija, pripravljena na vse.
Stopil sem k modelu in ga
poprosil, naj mi zrecitira
vsaj prva dva verza iz Vrbe.
»A je obvezno?« - »Je, pro-
sim...«  In mu je uspelo.
Sicer pa je tudi Rumeni
CE dokazal, da bi za solid-
nejšepoznavanje Prešerna in
njegovega dela bilo treba 8.
februar ponoviti še vsaj tri-
krat na leto. V zadoščenje ti-
stim, jih daje paranoja pred
drža\nimi prazniki in za ka-
zen onim, ki jim še vedno ni
jasno, ali se je Prešeren ta-
krat rodil ah morda celo
umrl. Ja, umrl je. Ob takšnih
temah običajno pomislim na:
prvič, kratko dolgost kre-
ativnega ustvarjanja in dru-
gič, na dolgo kratkost po-
zabljanja genijevih opusov.
Pri največjih so stvari jasne.
Spomenik. Ce je v vrednost-
ni komisiji še ideologija, se
največji zdiferencirajo na ti-
ste, ki jim pač pripada kip
v kakšnem parku ali na trgu
oziroma se lahko peljemo po
njegovi ulici itd., in tiste ne-
srečnike, ki jim posthumne
bonitete nabavi druga ide-
ologija. Takšno kockanje
z mrtvimi geniji njih same
resda ne prizadene, je pa po-
gubno za narod, ki so ga pro-
movirali, čeprav se ta nema-
lokrat samovšečni trop tega
ne zaveda.
Naša majhna država je pr-
vi simbol naše majhnosti. Bi-
ti majhen po velikosti resda
ni prijetno, je pa poceni. Biti
manjši od svoje majhnosti ni
težko, je pa sramotno. Anali-
za bi pokazala, da je sloven-
ski narod imel več genijev
kot smo si jih zaslužili.
Piše Bojan Krajnc
Halo, kakšen pa je danes
pri vas devizni tečaj?
Primož Škerl, to je tisti fant, ki skrbi za
trenutno najbolj poslušano rubriko na Ra-
diu Celje - devizno tečajnico. Čeprav je še
študent - ali pa prav zato - je njegov delovni
dan dolg in naporen. Začne se zelo zgodaj,
saj je član ekipe jutranjega vala Radia Celje,
kjer pomaga z zbiranjem najrazličnejših in-
formacij, ki jih zjutraj posredujemo poslu-
šalcem - med drugim tudi devizne tečajnice.
Že nekaj tednov se njegovo ime pojavlja tudi
pod finančnimi komentarji v Novem tedni-
ku, pripravlja pa tudi prispevke za Avto-
kotiček.
Prve novinarske izkušnje si je nabiral pri
Novi dobi. Novembra se je prijavil na našo
avdicijo in jo uspešno pravil.
»Delo tukaj mi je zelo všeč. Presenečen
sem, da sem prišel med prijetne sodelavce, ki
so mi vselej pripravljeni pomagati, tako da
je delo precej lažje kot sem pričakoval.«
Čeprav se živo zanima tudi za avtomobili-
zem, je gospodarstvo vendarle tista tema, ki
ga najbolj zanima.
»Skušam biti čimbolj široko razgledan na
tem področju, zato dosledo spremljam vse,
kar se v gospodarstvu dogaja. To zanimanje
dopolnjuje moje teoretično znanje, ki ga pri-
dobivam na EPF v Mariboru.«
Sicer pa je Primož delaven tudi na drugih
področjih. Aktivno trenira vaterpolo pri
celjskem Neptunu, igra kitaro in bobne pri
ansamblu Carantania, no, za kaj več pa že
tako ni časa.
»Moj urnik je res precej natrpan, a k sreči
mi moje dekle, Hermina stoji ob strani in me
spodbuja,« pravi Primož, ki nam še zaupa,
da v zasebnem življenju ne tvega rad, ampak
vsako investicijo trezno pretehta.
NK
Telefaks 441 032 j
Majhen, tih in delaven. Le kdo si ne bi želel takšnega sode-!
lavca? Tudi mi ga imamo. Vsak dan nam prinaša kupe in kupe
sporočil: od novic Slovenske tiskovne agencije do podatkov]
o onesnaženosti zraka, vremenske napovedi in še mnogo dru-
gega. Skratka: nepogrešljiv je.
Beseda je o telefaksu, vedno bolj razširjenem telekomunika-
cijskem pripomočku. Seveda pa brez deklet, ki mu v tajništvu
pridno strežejo, ne bi bilo nič. Na fotografiji je ena od njih:
tajnica Vera Grešnik.
VABILO
Na podlagi 20. člena Statuta Ljubljanske banke
- Splošne banke Celje d.d., Celje, vabim delničarje
banke na
4. sejo zbora Ljubljanske banke - Splošne banke
Celje d.d., Celje,
ki bo
v četrtek, dne 27. 2.1992, ob 11. uri
v Celju, v veliki dvorani Narodnega doma, Trg
svobode 9.
Za sejo zbora predlagam naslednji
dnevni red:
1. Otvoritev zbora in izvolitev delovnih teles:
- tričlanskega delovnega predsedstva
- zapisnikarja
- tričlanske verifikacijske komisije
- dveh overoviteljev zapisnika
2. Potrditev dnevnega reda
3. Pregled in potrditev sklepov 3. zbora z dne 27. 2.
1991
4. Poročilo verifikacijske komisije o sklepčnosti zbora
5. Poročilo nadzornega odbora banke
6. Poročilo o poslovanju Ljubljanske banke - Splošne
banke Celje d.d., Celje z letnim obračunom za leto
1991
7. Poslovna politika Ljubljanske banke - Splošne banke
Celje d.d., Celje za leto 1992
8. Spremembe in dopolnitve Statuta Ljubljanske banke
- Splošne banke Celje d.d., Celje
9. Predlog za razrešitev in za imenovanje organov
upravljanja Ljubljanske banke - Splošne banke Celje
d.d., Celje
9.1. upravnega odbora
9.2. nadzornega odbora.
Gradivo, ki bo predloženo zboru v odločitev in predlogi skle-
pov bo na razpolago v zadostnem številu izvodov pet delov-
nih dni pred sejo zbora v splošnem sektorju - tajništvo, Celje,
Vodnikova 2/IV.
Skozi ušesa
če je kakšna moč, ki lahko
utiša Radio Celje, potem to ni
niti oblast niti elementarne
nesreče pač pa samo in edino
njegovo veličanstvo električna
redukcija. Prav to se nam je
zgodilo prejšnji teden, ko je
redukcija onemogočila naša
dva oddajnika. Sicer pa: samo
delili samo usodo z dvema mi-
lijonoma prebivalcev naše de-
žele, ki so na lastni koži skusi-
li, kaj bi se zgodilo, če bi nu-
klearko dokončno zaprli. Res
prozorno naključje, da se iste-
ga dne, kot smo Slovenci živeli
med lučjo in temo, strokovnja-
ki spravijo razlagati, zakaj so
proti zaprtju elektrarne. In
navsezadnje se človek spomni
že nekaj okvar in remontov kr-
ške nuklearke, ki pa smo jih
prestali (tudi med junijsko
vojno) brez odklopov eleičtn-
ke. Zdaj pričakujemo samo še,
da nam gospod Peterle v stilu
svojih pridig o postu prične
razlagati še teorijo o koristno-
sti življenja pod redukcijami.
Navsezadnje lahko pričakuje-
mo, da bi to doprineslo k pove-
čanju prirodnega prirastka
našega malega naroda. In vsi
skupaj bi imeli samo korist.
NADA KUMER
I VABIMO K POSLUŠANJU
Četrtek, 13. februarja ob 9. lu-i: MALI O. Oddaja, ki jo
naši poslušalci dobro poznajo in je nekakšna mala borza
najrazličnejših nasvetov, podatkov in v zadnjem času vse
bolj tudi stvari, ki skozi njo menjujejo lastnika, dobiva
nov termin. Namesto ob sredah bo poslej na sporedu ob
četrtkih, kot doslej: dvakrat mesečno. Oddajo pripravlja
in vodi MATEJA PODJED.
Četrtek, 13. februarja ob 11. uri: RAZSTAVA V MOZA-
IKU. Ljudje dobre volje, skupina Celjanov in tukaj živečih
Hrvatov, v galeriji Mozaik pripravlja prodajno razstavo
slik znanih likovnih ustvarjalcev iz Slovenije, Hrvaške in
Avstrije. Izkupiček bodo namenili Hrvaški. Samo raz-
stavo pa bo v četrtkovi Opoldanski mavrici s sogovorniki
predstavila IVANA STAMEJČIČ.
Petek, 14. februarja ob 11. uri: KOMEDIJA. Konec
tedna se začnejo v SLG Celje Dnevi komedije, ki bodo
v štirih vikendih na ciljski oder pripeljali osem komedij iz
različnih slovenskih gledališč. Festival pa tudi samo
komedijo, kot zvrst, ki je bila pri nas dolga leta zapostav-
ljena, bo v oddaji predstavila MATEJA PODJED.
Petek, 14. februarja: VALENTINOVO. Seveda tudi na
našem radiu ne bomo pozabili na praznik ljubezni in
prijateljstva. Valentinovanjski drobiž bomo začeli trositi
že zjutraj, v petkovem mozaiku in ga v zmernih odmerkih
ponujali vse tja v pozno popoldne.
Nedelja, 16. februarja, ob 9. uri: JOCO ŽNIDARŠIČ.
Kaj je vojno dopisništvo: je to avanturizem, norost ali
zgolj poklic? O tem in o svojih doživetjih na različnih
frontah bo v oddaji Čaj za dva spregovoril Joco Žnidaršič,
znani slovenski snemalec, sodelavec CNN. Pogovor z njim
pripravlja ROBERT GORJANC.
Ponedeljek, 17. februarja, po 16. uri: VOJKA RAVBAR.
Pred mikrofon bomo povabili pomočnico ministra za
zunanje zadeve, tistega ministerstva, ki je v času prizade-
vanj za polno mednarodno priznanje Slovenije najbolj
izpostavljen del naše vlade. Pogovor, ki ga pripravlja
ROBERT GORJANC, se bo vrtel predvsem okrog gospo-
darskega vključevanja Slovenije v Evropo.
Št.6 - 13. februar 1992
15
[odmevi i
K Odgovoru
S. Pirnata
Do sedaj ni bil še nihče zavr-
njen ali oviran, ki je želel dela-
ti v okviru Zelenih Celja. Se-
veda se z določenimi (tudi va-
šimi) predlogi in hotenji ni
moč strinjati.
Mislimo, da ugleda stranke
ni mogoče graditi zgolj na na-
jemu dragih prostorov v RCC
(skoraj 300 DEM mesečno), da
vašega kandidata zato, ker je
prinesel le en prospekt in tri-
krat prišel na sestanek Zelenih
Celja res nismo mogli redno
zaposliti. Prav tako se nismo
mogli strinjati z vašo željo, da
si (čeprav kot podpredsednik)
domov odnesete strankin žig
in overite svoj privatni pred-
log za resor VO mimo večine
članov lO Zelenih Celja itd...
Tako bi g. Pimatu in ostalim
svetovali, da se v bodoče res
več ne trudijo na tak način čr-
niti Zelene Celja, ampak se tu-
di sami vključijo v konstruk-
tivno delo in kar jim ne paše,
povedo tam, kjer je to po-
trebno.
Kar se tiče letošnje skupšči-
ne Zelenih Celja, ta zagotovo
bo (tako predvideva tudi sta-
tut), vendar naj g. Pimat, če
želi na njej sodelovati legalno,
svoj (napovedani) datum ob-
vezno uskladi z ostalimi člani
10 Zelenih Celja!
Vse bralce, ki jih zanima
konkretno delo in dogajanje
v Zelenih Celja ponovno vabi-
mo k sodelovanju in jih obveš-
čamo, da bo od prihodnjega
tedna dalje sedež Zelenih Ce-
lja v KS Dolgo polje. Uradne
ure bodo vsak delovnik med
9.00 in 13.00, lahko pa tudi
pokličete na že znani Zeleni
telefon (063/39-265)
lO ZELENIH CELJA
Če mački stopiš
na rep..če si
tilio, pa priznaš?
v predzadnjem pismu g. Še-
petavca smo brali izjavo, da je
to zadnje kar je naredil za Ze-
lene Celja, toda očitno ni zad-
nje kar je naredil proti Zele-
nim Celja.
Kakorkoli se je že trudil zlo-
namerno prikazati me v slabi
luči (in Zelene Celja), mi niti
na misel ne pride spuščati se
na njegov nivo polemiziranja
v stilu »milo za žajfo etc.
etc«...
Poudaril bi le, da se ljudstvo
od svojih učiteljev ne uči samo
za šolskimi durmi. Zato se
pravi učitelj izza šolskega plo-
ta naj ne bi izražal in vedel
drugače kot to uči in zahteva
(sankcionira z oceno) od
drugih.
Volilni neuspeh Zelenih
Nemčije je jasno pokazal, da
se ne moremo ukvarjati**e
z ekološkimi vprašanji, ampak
tudi z ostalimi družbenimi po-
dročji, ki so neločljivo poveza-
na z varstvom narave ter vsak-
danjim življenjem družbe in
posameznika, gospodarstvom,
socialo, politično ureditvijo
itd.
Poslanstvo stranke Zelenih
ni v vlogi dežurne komunale,
financiranju in izvajanju pre-
segajočih sanacij, pocestnem
dobrotništvu in posedovanju
dragih prostorov. Glavna na-
loga, tudi Zelenih Celja je, da
s sredstvi, ki jih prejemajo, kar
najbolj učinkovito podprejo
lastno politično akcijo (ki zah-
teva tudi določeno strokovno
argumentacijo), da se aktivi-
rajo vzvodi oblasti in že obsto-
ječi namenski fondi, ki jih mo-
rajo redno napajati davkopla-
čevalci - sicer jih čakajo viso-
ke zamudne obresti...
Zeleni Celja se vseskozi zav-
zemamo da se:
- vitanjska zajetja vežejo
na vodovod, medloška pa v in-
dustrijo;
- omogoči nabava goriv
z manjšim procentom žvepla;
- preusmeri promet iz
mestnega jedra;
- gospodinjstvom omogoči
najugodnejše pogoje plinifika-
cije;
- sprejme moratorij na šir-
jenje kapacitet bazične indu-
strije (TiOa);
- sprejme zakonodaja, ki
pogujuje ugoden dotok tujega
kapitala in stimulativno davč-
no politiko, kar je osnova za
prestrukturiranje, prezaposli-
tev in zaprtje umazane indu-
strije;
- s stroški velikih, umaza-
nih energetskih požeruhov ne
bremeni gospodinjstev;
- v Celju poživijo obstoječe
rekreacijske in družabne mož-
nosti;
To je le neznaten del pobud
in dejavnosti, za katere se po-
slanec Šepetavec ni bil pri-
pravljen zavzemati v skupšči-
ni. V ilustracijo: po uradni
analizi je od 19 obiskal le 5 sej
skupščine - torej zrel za po-
boljševalnico, kot so v nedeljo
za take poslance dejali na
osrednjem TV dnevniku...
Ukvarja se pač s tistim, čemur
je dorasel, kar je pa za nas
izpod podplata - Zeleni Celja
že vemo iz kakih pobud in za
kako ceno vse to...
Kar se tiče za SDK nespor-
nega finančnega poslovanja pa
takole: tokrat mu res zadnjič
toleriramo taka zares nizka in
zlonamerna natolcevanja, ob
prvi naslednji priliki pa se bo
imel možnost dokazati tudi na
sodišču.
Po sestanku v Ljubljani (ka-
terega se g. Šepetavec kljub
vabilu ni udeležil): letošnja
skupščina Zelenih Celja ne bo
20. februarja, ampak nekoliko
kasneje, pripravil pa jo bo do-
sedanji legitimni 10 Zelenih
Celja.
PAVEL KAVŠEK
Celje »čakajo«
nova imena ulic
Do 14. februarja je še čaz za
javno razpravo - občani lahko
svoje pripombe pošljejo na IS
SO Celje. Lepo in navidezno
tudi demokratično, čeprav je
resnica popolnoma drugačna.
Komisija, v kateri so pred-
vsem enostransko zastopani
strokovnjaki, pri delu ni upo-
števala tudi najbolj prizadetih
strani; ne Občinskega odbora
ZZB NOV niti Muzeja revolu-
cije, sedaj Muzeja novejše zgo-
dovine ter-njihovih strokovnih
delavcev, zgodovinarjev, am-
pak jih je enostransko elimini-
rala. V Novem tedniku je bilo
zapisano, da je prišlo do pred-
logov na pobudo občanov in
krajevnih skupnosti, kar pa ni
res, saj v tako problematičnem
času preživetja, ko nekateri
občani iščejo že v kontejnerjih
ostanke hrane, verjetno ne že-
lijo novih fotogi-afij za ligiti-
macije, ki stanejo med
300-400 SLT in seveda še vse
ostalo. Posebno še za podjetja,
kjer bodo morali spreminjati
registre, štampiljke, naslove in
še in še. Resnično neraci-
onalno !
Celje je prednjačilo pri po-
imenovanju ulic, trgov in šol
po nekaterih velikih ljudeh
z novejše zgodovine, kateri pa
s Celjem niso imeli nobene
zveze in prav je, da se pove
kdo je kdo. Nasprotujemo pa
tej evforični vehementnosti po
preimenovanju vsega, kar je
imelo delno zvezo z NOB, če-
prav bi bila tudi NOB veliki
adut pri še večji afirmaciji su-
verene Slovenije.
Na žalost moram citirati ne-
kaj odlomkov iz Le monde
- nouvel observateur - Niče
- Matin, Washington post,
londonski Observer in Britan-
skega namestnika zunanjega
ministra g.Arturja Greya, ki
se posebno ukvarja s proble-
matiko vzhoda ter srednje in
južnje Evrope.
Vsi ugotavljajo, da v drža-
vah, ki so se osamosvojile (Slo-
venija - Hrvaška), premalo
poudarjajo partizansko giba-
nje, ki je takrat ves okupirani
svet spodbujalo v odločnemu
boju proti fašizmu - LM.
Zakaj v Sloveniji - Hrvaški
ni več govora o »partizanske-
mu« gibanju po katerem je
v drugi svetovni Jugoslavija
zaslovela - N. O.
Podobne ocene je med osta-
limi podal tudi ameriški Wa-
shington post, da ni to le praz-
nina, ampak izredno velika
napaka. Angleški Observer pa
še malo več. Je prav v teh dneh
navedel »da je bil partizanski
boj v Jugoslaviji zgodovinska
vrednota vsega sveta«. Tega je
še precej in je lahko tudi na
vpogled. V nadaljevanju piše
novinarka Ivana Stamejčič, da
so se nekatere stranke izrekle
že lani o preimenovanju ulic,
šol itd., KS in občani, kar v ce-
loti ne* drži, razen nekaterih
strank. Da je prišlo do predlo-
fa odstranitve imen Zidanšek,
lander. Partizanske ceste, Ul.
XIV. divizije, Stanetove, Šlan-
drovega trga in drugih. Ko je
bilo na enem od razširjenega
sestanka postavljeno vpraša-
nje predsedniku IS gospodu
Krajncu, koliko bo to stalo, je
lahkotno odgovoril, da bo to
plačal proračun. Lepo in res.
Ni pa povedal, da proračun se-
stavljajo vsi davkoplačevalci
in se jih ne vpraša, koliko bo
stalo tako »pomembno« po-
imenovanje ulic, ko pa delavke
v Topru in še nekaterih po-
djetjih nimajo niti za toplo vo-
do. »Res pametno in humano«.
Na kraju bi še dodal: Pred-
sednik liberalno-demokratske
stranke, Jože Školjč, je izjavil,
da se njegova stranka zavzema
za oblast, vendar če jo bodo
dosegli je ne mislijo izkoristiti
za to, da bi podirali spomeni-
ke, spreminjali imena ulic, tr-
gov in šol.
Resnično vemo za stranke,
pobudnike in stališče vseslo-
venskega kongresa do teh
vprašanj, sicer jasno postav-
ljenih in v neformalnih sreča-
njih v koloarju dogovorjenih.
Nasprotujemo preimenova-
nju ulic XIV. divizije, Zidan-
škove, Stanetove, posebno še
Šlandrovega trga, V. preko-
morske brigade in še nekate-
rih. Predlagamo skupni sesta-
nek Komisije za preimenova-
nje ulic, šol itd. ter Muzeja no-
vejše zgodovine, Obč. odbora
ZZB NOV, predstavnikov do-
micilnih   enot   registriranih
v Celju, kateri pa so bili pri
sedanjem delu eliminirani.
Skupnost borcev VI. SNOUB
Slavko Šlander
Domicilni odbor Celje
predsednik
STANE KOKALJ-JANEZ
Celjane čakajo
nova imena ulic
>'Poljubi mehko me radirka«
je še najbolj primeren naslov
za sedanjo, človek bi dejal
»notorično ihto« okoli spremi-
njanja imen ulic in trgov. Stri-
njam se, da je bilo v preteklo-
sti mnogo fetišiziranja časov
revolucije in vsega kar je po-
vezanega z njo in da smo ulice
in trge poimenovali brez pra-
vega repa in glave. Res pa je
tudi, da vse kar samo malo diši
po tistih časih, ne sme in ne
more biti vprašljivo. Strinjam
se z g. Ivano Stamejčič, ki tr-
dif, da večina padlih borcev ni
kriva za zavožene kasnejše za-
deve, temveč so bili borci, ker
so verjeli v osvoboditev in lep-
še čase po vojni.
Po predlogu komisije »ki je
v časovni stiski in s premalo
znanja, da bi sodila o posa-
meznikih«, pripravila gradivo
za parlament, pogrešam prav
tisto, kar očitamo prejšnjim
časom. Gre za neupoštevanje
načel reda, historičnosti, smi-
selnosti in ekonomičnosti. Po
moji skromni presoji gre res za
upoštevanje dnevne politike in
želje črtati vse kar ni za da-
našnjo politično rabo. Bojim
se, da se bo po naslednjih voli-
tvah zadeva ponovila. Tako bo
naprimer Križna ul. postala
Ul. Križevega pota, Gosposka-
Gospodova, Borovniška pa
npr. Borovničevčeva ul. (saj
Štajerci menda spijejo veliko
borovničevca).
Lahko pa se celo zgodi, ker
smo baje Slovenci zelo ne-
predvidljivi, da bomo na na-
slednjih volitvah prav zaradi
strahu pred novim spreminja-
njem, volili kar sedanjo oblast.
Naj živi demokracija - jaz sem
za demokratično demokracijo!
Svoja razmišljanja potrju-
jem z naslednjim. Večina
vprašanih mi ni znala odgovo-
riti, zakaj je Stanetova ul. Sta-
netova. Ce nam legendami ko-
mandant Stane gre res tako na
živce, zakaj ne spremenimo le
obrazložitve o imenu uhce in
Stanetova ostane Stanetova
v spomin na Staneta Severja
- velikana gledališke besede.
. Pa smo zadovoljili načelu eko-
nomičnosti, smiselnosti in hi-
storičnosti. Takih primerov je
prav gotovo veliko (tudi Savi-
neva)
In končno! Še največ veselja
in dobička bodo imeli izdelo-
valci napisnih tabel, štam-
piljk, poštarji in tiskarji, malo
manj pa kandidati za bodočo
komisijo.
DRAGO HORVAT,
Celje
Tovarišu
delegatu
Janezu Črneju
Sprejemam Vaše povabilo,
naj obiščem Veterinarsko po-
stajo v Celju, saj jo bom lahko
primerjal s kliniko za mesoje-
de živali veterinarske klinike
v Ljubljani. Če boste želeli
kakšen nasvet o perzijcih, hi-
malajkah ali bassetih. Vam
bom brezplačno na razpolago.
Tovariš delegat (upam, da še
niste pozabili, da ste bili pred
letoma izvoljeni kot tovariš in
kot delegat), ker niste imeni
nobenega konkretnega odgo-
vora, ste uporabili metodo, ka-
kršno so uporabljali že Vaši
častitljivi predniki, zlasti tisti
iz narodnjaških in klerikalnih
vrst. Namesto odgovorov ste
natresli osebne očitke. Mnogi
med njimi so prav tragiko-
mični.
Poglejte, vsi »grehi« časni-
karjev, vključno s ponesrečeno
sliko kozoroga/gamsa v Delu,
so javni, so dokazljivi, priza-
deti dobijo opravičilo. Koliko
živah pa ste Vi spravili pod
zemljo v letih, od kar je bila
nesrečna fotografija objavlje-
na v Delu? Te Vaše »stranke«
se niti ne morejo pritoževati
- razen če Vas katera poskuša
ugrizniti, preden jo pomirite
z injekcijo - nad Vašim ravna-
njem, niti ne morejo zahtevati
»popravka«, ko so že pod rušo
ali sežgane.
»Delovna inteligenca«, o ka-
teri govorite s takšnim podce-
njevanjem - ste ji pa do po-
mladi 1990 zvesto in vdano
služili in verjetno od nje iztrži-
li kar največ - Vam je postavi-
la veterinarsko postajo, veteri-
narsko fakulteto. Vam omogo-
čila precej brezskrbno življe-
nje in ne nazadnje tudi to, da
ste bili izvoljeni kot delegat
v zbor občin republiške skupš-
čine. Zgodovina Slovencev in
njihov standard se namreč ni-
sta začela šele s tistim dnem,
ko ste bili Vi izvoljeni...
VLADO ŠLAMBERGER,
Ljubljana
Izjava
šentjurskih
narodnih
demokratov
Kako odgovoriti g. Zabu-
kovšku, strankarskemu kole-
gu, bivšemu soborcu za demo-
kracijo v Šentjurju, ne da bi
izzval srd njegove gnevne du-
še? Morda z izraženo željo, naj
svoje teorije o pravi demokra-
ciji dopolni tako, da ga ne bo
več groza, če predsednik nje-
gove stranke pripravi izjavo za
javnost, ki jo vodstvo stranke
sprejme in objavi brez soglasja
vsakega člana posebej, oziro-
ma bolje rečeno, brez soglasja
g. Zabukovška.
Inkriminirana izjava je
odraz določenega političnega
mišljenja in g. Zabukošek ima
vso pravico, da se z njo ne stri-
nja - toda, tudi v skladu z nje-
govimi lastnimi teorijami
o demokraciji, je to različnost
dolžan spoštovati. Tega pa
g. Zabukovšek ne zmore. Tu
gre prej za vse kaj drugega kot
pa za »perfidne manipulacije,
szdl-jevstvo, partijski avant-
gardizem« in druga podobna
zastrašujoča mašila.
FRANC KOVAČ
Šentjur
Kritika in
pohvala
Novi tednik občasno kupu-
jem ali pa si ga izposodim.
Prebrala sem dopis Hilde Lo-
kovškove, ki hvali in kritizira
pisanje v vašem tedniku. Prav
ima. Res je precej drag, čeprav
je dosti branja v njem. Škoda
pa je, da ni več koristnega bra-
nja. Predlagam kakšen roman
ali življenjske zgodbe, ki bi
poučno vplivale na nas.
Zdaj, ko smo v novi državi,
moramo biti boljši, bolj pošte-
ni, pridni in iskreni drug do
drugega, sicer se nam lahko
zgodi, da bomo zapravili, kar
smo si vsi že dolgo želeli. Mor-
da bi prav v vašem uredništvu
narediU prvi korak k boljšim
medsebojnim odnosom. Kako
je prijetno, če človek lahko
stopi k sosedu in malo po-
kramlja, pa se potem dobre
volje odpravi domov!
Namesto da prebiramo, kaj
se dogaja v nočnih urah, bi bili
veseli lepega branja in še na-
učili bi se česa vmes. Potrudite
se, morda bo uspelo.
Ker je smeh dober za zdrav-
je, pa dodajam še nagradno
uganko: »Pravijo, da je bog
vsemogočen. Česa pa le ni mo-
gel narediti?« Tistega, ki bo
prvi pravilno odgovoril, vabim
na nedeljsko kosilo!
HELENA ZUPANC,
Loče 9,
Šmartno v Rožni dolini
Št.6 - 13. februar 1992
liajina posebna igra
¥ Sloveniji Je bilo ¥ zaUnJih Uesetih letih ptikritih preko tisoč primerov spolnega napada na otroka
Najbolj nezaščitena bitja na tem
svetu so otroci. Formalno so sicer
pod varstvom družine, svetovnih
konvencij, družbenih institucij in
zakonov, a žal vsi ti varovalni in-
štrumenti v praksi pogosto nimajo
učinkov in stopijo v veljavo potem,
ko je že prepozno. Ko je dejanje
nasilja nad njimi že storjeno, so vse
aktivnosti usmerjene le še v iskanje
in kaznovanje storilca. Pa še tu so
otroci v neenakem položaju z odra-
slimi.
Nasilna dejanja nad otroki so po-
gosto skrbno varovana dejanja,
prikrita, dolgotrajna ter nikoli raz-
krita. Zato je vsakršna statistika le
bežen odsev stanja, zamaskirana
realnost. Otroci morajo molčati,
ker je krutost zakona močnejšega
v teh primerih najbolj očitna.
Dejanj nasilja nad otroki je veli-
ko, in najbolj zaskrbljujoče pri tem
je dejstvo, da se mnogih oblik niti
ne zavedamo. Nasilje nad otrokom
je prisiljevanje otroka k laži in
molčanju, nasilje je, če mu nalaga-
rtio pretežka fizična in psihična
bremena. Tudi sistem preverjanja
znanja v šolah je v marsikateri
obliki nasilen, da o nasilju v druži-
nah, kjer kraljuje alkoholizem
sploh ne govorimo. Med najbolj
krute oblike nasilja pa gotovo sodi
spolna zloraba otrok, spolni napadi
na otroka, mladostnika, ki še ni
dopolnil štirinajstega leta starosti.
Gre za bitja v intenzivnem času
telesnega in spolnega zorenja, za
bitja, ki so psihično zelo ranljiva in
prešibka, da bi se uprla. Zato je
spolni napad na otroka zločin, za
katerega ne more biti nobenega
opravičila.
Da bi bili v družbi sploh sposob-
ni preprečevati takšne zločine, je
potrebno ta problem točno oprede-
liti: vedeti, kaj spolni napad na
otroka sploh je in razčistiti z neka-
terimi zgrešenimi predstavami lju-
di o teh dejanjih. Glavna naloga pa
je, opogumiti ljudi, da bodo začeli
o spolnih napadih na otroke odkri-
to govoriti in da bomo dokončno
pretrgali molk, ki ščiti storilca teh
zločinov.
Kaj vse le spolni napad
na otrolca?
Po strokovTii definiciji govorimo
o spolnem napadu na otroka ta-
krat, kadar odrasla oseba ali nek-
do, ki je večji od otroka, uporabi
svojo moč, avtoriteto in vpliv na
otroka in izrabi otrokovo zaupanje
in spoštovanje, da otroka zavede
v spolno dejavnost. Spolni napad se
ne nanaša le na spolni odnos, am-
pak zajema tudi ljubkovanje geni-
talij, masturbacijo, oralni seks, va-
ginalno ali oralno penetracijo s pr-
stom, penisom ali kakšnim pred-
metom. Lahko gre tudi za ekshibi-
cionizem ipd. Da bi storilci dosegli
svoj namen, imajo pred otroki celo
paleto opravičil, žalostno pa je, da
tem izgovorom verjamejo tudi osta-
li družinski člani, sorodniki, prija-
telji in sosedje.
Izgovor I.
»Atek mi je vedno govoril, da sem
jaz njegova največja in edina ljube-
zen. Ko mi je rekel, naj se slečem in
uležem, mi je ves čas govoril, da vsi
ateki, ki imajo svoje punčke radi, to
počnejo. Govoril mi je še, da me bo
kaj naučil, saj prihajam v tista le-
ta... To se je dogajalo vse bolj po-
gosto in vse bolj zoprne so mi po-
stajale te reči. Zato sem se mu zače-
la izmikati in se mu upirati. Po
tistem je bil atek z mano zelo prija-
zen in vedno mi je potem kaj dal.
To je delal vedno takrat, ko je bila
mama v službi. Grozil mi je, da bo
njegove ljubezni konec, če bom ma-
mi kaj sčvekala. Mislim, da mame
atek nima rad, sicer pa se mama
z mano ni veliko ukvarjala. Grozil
mi je tudi s kaznijo, če bom komu
kaj povedala... (NN, 12 let).
Za izgovorom, da »vsi očetje to
počnejo« je skrito mnenje o lastni-
štvu otrok, o absolutni pravici star-
šev nad otroki. Ko oče trdi, da vsi
očetje to počnejo, skuša otroka pre-
pričati, da ne gre pri tem za noben
prekršek in da od otroka ne zahte-
va nič neobičajnega. Očetje, strici,
bratranci otrokovo zaupanje zlo-
rabljajo tudi pod pretvezo, da jih le
spolno izobražujejo, v resnici pa le
zadovoljujejo svoje sebične motive.
Z ustrahovanjem otroku prepreču-
jejo, da bi svoj negativni čustveni
naboj verbalno sprostil in se rešil
more.
izgovor ii.
»žena je bila visoko noseča, zato
sem se jaz s hčerko največ ukvarjal.
Kadar se je kopala, me je vedno
poklicala, naj ji pomagam. Pri tem
me je izzivala, me nagovarjala in
mi govorila, da to že dolgo počne
s fanti. Nisem se ji mogel upirati,
mislim, da sva občevala dva ali tri
krat. K temu me je velikokrat na-
govarjala, jaz pa sem bil samo ra-
dodaren in sem jo ubogal...« (oče,
44 let).
»Po končanem seksu mi je oče
vsakič zagrozi, da me bo pretepel.
če bom materi kaj povedala ali če
bom kje drugje govorila o tem. Me-
ni se to ni zdelo nič grdega...« (NN.
12 let).
To dekletce je o odnosu z očetom,
kljub prepovedi, pripovedovalo so-
šolkam. Zadeva je prišla na ušesa
šolski svetovalni delavki...
Prav presenetljivo je, koliko ljudi
verjame izgovorom storilca, da je
bil kriv otrok, da ga je otrok nape-
ljal k spolnim dejanjem. Takšne
odgovore storilci navadno uporab-
ljajo takrat, ko gre za zelo mlada
dekletca, češ da je »otrok prosil /a
to«. S tem izgovorom storilec (naj-
pogosteje ožji sorodnik) zavrača
odgovornost za svoje dejanje in gre
celo tako daleč, da obdolži otroka.
Otroci pa so spolna bitja, ki se vča-
sih vedejo koketno in pogosto pos-
nemajo vedenje odraslih, da bi pri-
tegnili njihovo pozornost in naklo-
njenost. Nikoli ni, prav v nobenem
primeru, kriv otrok. Odgovoren je
odrasli!
Pogosti so tudi primeri izgovo-
rov, češ, »moja žena (tvoja mama)
je hladna, noseča, nerazumevajoča,
prezaposlena«. S tem izgovorom
storilec spretno prenese krivdo na
ženo oziroma mater. Ta izgovor pa
temelji tudi na še vedno zakoreni-
njenem mitu o moški spolnosti:
moški nagon je neobvladljiv in že-
nina dolžnost je, da poskrbi, da so
te njegove potrebe zadovoljene.
O spolnem napadu na otro-
ka govorimo, kadar odrasla
oseba ali nekdo, ki je večji od
otroka, uporabi svojo moč,
avtoriteto in vpliv na otroka
in izrabi otrokovo zaupanje in
spoštovanje, da otroka zavede
v spolno dejavnost.
Prav presenetljivo je, koliko
ljudi verjame izgovorom sto-
rilca, da je bil kriv otrok, da
ga je otrok napeljal k spolnim
dejanjem.
Spolni napad na otroka je
dejanje, ki pušča globoke psi-
hične usedline in posledice,
zato žrtve potrebujejo pomoč
in moralno podporo, da jih
premagajo
Izgovor lil.
»Ati dela doma samo sranje. Tepe
mamo in naju z bratcem. Ati je
vsak dan pijan... (NN, 13 let).
Izjava trinajstletne deklice je ti-
pičen primer otroka, ki išče ljubez-
ni in razumevanja izven doma. Je
pa dekletce še toliko naivno, da
podleže sladkim besedam tujca in
verjame v njegove dobre namene.
NN je s prijateljicami cesto zaha-
jala v gostinski lokal in navezovala
stike z moškimi, ki so dekletom po-
nujali in plačevali kavo, sokove, pa
tudi alkoholne pijače. Nekega ve-
čera je neznan moški eno izmed teh
deklet povabil k sebi domov, rekoč,
da ji ima veliko zanimivega poka-
zati. Ko sta prispela do njegove
samske sobe, je zaklenil vrata in ji
zagrozil, da jo bo ubil, če bo kriča-
la. Morala se je sleči. Ker se ni
hotela, je potegnil nož. Iz strahu je
deklica storila prav vse, kar ji je
neznanec ukazal. Naslednji dan je
šla na policijsko postajo in spolni
napad oziroma posilstvo prijavila.
Storilec je v kazenskem postopku
dejanje zanikal in dejal, da dekleta
sploh ne pozna. Krivda mu je bila
dokazana in izrečena večletna za-
porna kazen.
Izgovor IV.
»Obdolženi NN je kriv, da je de-
set let staro sestrično, ki je skušala
zbežati pred njim, nasUno odvlekel
na podstrešje, ji zagrozil, da jo bo
ubil, če bo vpila, jo slekel, otipaval
po telesu...«
Obdolžen NN, star 28 let, je za ta
zločin prestal štiriletno zaporno
kazen. Pri dejanju so ga sorodniki
zalotili čisto po naključju, pred
sodnim senatom pa je trdil, da pri-
čevanje oškodovanke ni resnično.
Povedal je, da je bil kritičnega dne
pod močnim vplivom alkohola.
Sodni izvedenec - psihiater je
v svojem nmenju med drugim zapi-
sal, da je storilec potreben psihote-
rapevtskega zdravljenja, da bi
spremenil svoj odnos do ljudi,
žensk in spolnosti.
Kaj pa žrtev? Spolni napad na
otroka je dejanje, ki pušča globokt
psihične usedline in posledice, zate
žrtve potrebujejo pomoč in moral,
no podporo, da jih premagajo. Vča-
sih se posledice ne pokažejo takoj
ampak šele mnogo kasneje. Prese-
netljiv je podatek, da je v razvitert
svetu kar dobra tretjina žensk, k:
so spolno hladne, nesposobne ljubi-
ti, da o travmah, psihozah in dru-
gih psihičnih boleznih niti ne govo-
rimo. Strah, šok, občutek krivde
sramovanje sebe in svojega telesa
vse to so brezna, ki lahko človekj
potisnejo na rob in čez rob normal-
nega funkcioniranja v družbi ii
družini.
Poleg opisanih izgovorov, ki jih
uporabljajo zlasti sorodniki, ki
spolno zlorabljajo svojega otroka,
jih je značilnih še nekaj:
»Le ljubezen sem izkazoval«
S tem izgovorom skuša storilec
zmanjšati resnost napada ter otro-
ka prepričati, da je vse v najlepšem
redu. To je običajna oblika prevare
in zlorabe otrokovega zaupanja, ko
so storilci sorodniki ali ljudje, ki jii
otrok spoštuje. Kasneje jih zagoto-
vo zasovraži.
»To je najina posebna igra«, je še
en primer izgovora oziroma zlorabe
zaupanja. Storilec se zaveda, kako
pomembno je, da otrok misli, da ni
nič narobe. S to prevaro lažje pre-
maga otrokovo upiranje in si zago-
tovi njegovo molčečnost.
Z izgovorom »Saj ni bilo nič hu-
dega« pa storilec poskuša zanikati
dejanje znotraj družine ter se hoče
izogniti kakršni koli krivdi ali od-
govornosti.
Sele takrat, ko se bomo začeli
dovolj zavedati, da za spolni napad
na otroka ni prav nobenih izgovo-
rov, bomo storili prvi večji korak
pri izpodbijanju nekaterih zgreše-
nih predstav, ki so zasidrane med
nami.
Zgrešene predstave
žrtve niso pretežno najstnice,
kot si mislimo. Med njimi so dekli-
ce (in dečki) vseh starosti, majhni
otroci in celo dojenčki so lahko žr-
tve spolne zlorabe oziroma napada.
Tudi ni res, da so nepoznane ose-
be najbolj nevarne. V 85 odstotkih
primerov je storilec član ožje dru: i-
ne, sorodnik, sosed.
Ni res, da so spolni napadi zna-
čilnost le »revnih« ali »problema-
tičnih« družin. Pojavljajo se v vsa-
kovrstnih družinah, materialno bo-
gatih in revnih, v velikih in majh-
nih, v družinah izobraženih in ne-
izobraženih roditeljev. Za vse te
družine je značilna edinole duhov-
na revščina.
Ne drži, da je spolni napad na
otroka navadno povezan z nasi-
ljem. Nasprotno. Storilcu, ki ga
otrok pozna in mu zaupa, nasilje ni
potrebno. Njegovo orožje so oblju-
be, podkupovanje in otrokova
nemoč.
Žrtve niso pretežno najstni-
ce, kot si mislimo. Med njimi
so deklice (in dečki) vseh sta-
rosti, majhni otroci in celo do-
jenčki so lahko žrtve spolne
zlorabe oziroma napada.
Storilcu, ki ga otrok pozna
in mu zaupa, nasilje ni po-
trebno. Njegovo orožje so ob-
ljube, podkupovanje in otro-
kova nemoč.
Otroci ne lažejo
Vedeti je treba, da spolno napa-
deni otroci praviloma ne lažejo.
V 98 odstotkih odkritih primerov se
njihove trditve izkažejo kot resnič-
ne. V Sloveniji je bilo v zadnjih
desetih letih odkritih preko tisoč
primerov spolnega napada na otro-i
ka, starega do štirinajstih let. Nih-j
če pa ne ve. koliko tisoč primerov je
Št.6 - 13. februar 1992
16,17
dkritih. Molk, ki ščiti
I grozljiv. Prav zato je
1 občutljivih temah od-
jasneje spregovoriti, če se
: družba uspešneje sooča-
Idati s to problematiko.
!, ki zaznamujejo
e, zakaj so spolni napa-
(e in posilstva nasploh,
krivana in pogosto neod-
niva dejanja tiči tudi
da je tak človek (otrok,
svojem širšem okolju za
namovan. Tipična je tale
tega mladeniča, ko je iz-
polno zlorabljeno mlado-
Jvaščanko: »Saj ji verja-
E bila zares posiljena, am-
se pa z njo ne bi nikoli.«
) je namreč nešteto kana-
erih ta dejanja pricurlja-
>t, in nasploh je tovrstna
t pri nas še slabo zajam-
em je izvzeto sodstvo, ki
'i šele v zadnji fazi insti-
in izveninstitucionalne
postopka
Mjajmo si primer dekleta,
^ pogumno, da spolni na-
na policijski postaji.
' itiora svojo zgodbo po-
^rnemu policistu. Ta na-
^ »ustreznega« kolego,
od začetka. Primer nato
kriminalistična služba in
tretjič opiše. Ko je se-
pszenska ovadba, se pri-
'6 pred javnim tožilcem,
Sodno preiskavo. Četrtič.
^ žrtev natančno opisati
'fia sodni obravnavi. Bi se
'^ne postopke skrajšati in
"'zirati?
rilca
da bi storilce označili
^^te, shizofrenike ali rev-
^ostavljene, so propadli,
.skupno le eno: njihova
zapisano v neki ameri-
"^^alni študiji na to temo.
'«ia študija v ZDA iz leta
'kazala, da je v približno
primerov spolnega na-
pada na otroka storilec moškega in
žrtev ženskega spola. Zgrešeno bi
bilo torej teh 10 odstotkov žensk
zanemariti. Spolni napad na dečka
terja enako obravnavanje in poj-
movanje. Žal je danes tudi vse več
primerov, ko so dečki žrtve odra-
slih moških storilcev.
Kako zaščititi otroka?
če pride do spolnega napada
nanj, mu je treba povedati, da kriv-
da ni njegova, da ne sme imeti
skrivnosti, zaradi katerih bi se po-
čutil prestrašenega ali »umazane-
ga«. Otrok mora vedeti, da ni nobe-
na stvar tako strašna, da o njej ne
bi mogel govoriti. Če ga kdo od
odraslih nagovarja k spolnosti ali
samo k dotikanju intimnih orga-
nov, naj to nekomu takoj pove, naj-
bolje tistemu, ki mu najbolj zaupa.
Spoznanje, da je bil otrok spolno
napaden, je za starše težko spre-
jemljivo, zato je zelo pomembno,
kako bodo starši reagirali, ko jim
bo otrok o napadu povedal. Pri tem
je najpomembnejše, da starši osta-
nejo mirni pred otrokovimi očmi in
da otroku nedvoumno povedo, da
mu verjamejo, kar je povedal. Po-
udariti je treba, da to, kar se je
zgodilo, ni njegova krivda. Otroku
bo lažje, če bo iz starševskih ust
slišal: »Vesela sva, da si nama to
povedal.«
Nepoučen otrok je
v nevarnosti
Našega otroka poskušamo že zelo
zgodaj obvarovati pred nevarnost-
mi, ki nanj prežijo na vsakem kora-
ku. Naučimo ga plavati, pravilno
prečkati cesto in kolesariti v pro-
metu, opozarjamo ga pred nevar-
nostjo igre z ognjem, z ostrimi
predmeti ipd. Je potreba, da se
z njim pogovorimo tudi o spolnem
napadu in tovrstnih nevarnostih
kaj manj upravičena? Če je otrok
o tem poučen, je varnejši. To znanje
mu tudi pomaga, da spozna razliko
med zdravo spolnostjo in spolno
zlorabo ter med dotikom ljubezni
in dotikom spolne zlorabe.
MARJELA AGREŽ
^eidji je bilo v zadnjih
ietih odkritih preko
jimerov spolnega na-
otroka, starega do
mi let.
Nacionalna študija v ZDA
iz leta 1981 je pokazala, da je
v približno 90 odstotkih pri-
merov spolnega napada na
otroka storilec moškega in žr-
tev ženskega spola.
»Čudna hoja po zasneženih
gorah« še ni izumria
Notranjci ohranlaio iratilcilo bloške smučarlje - Še pred nekaj aesetletU so se na
smučeh tudi ženili In boiliil za pogrebi
Notranjska - ena od pokra-
jin gorate deželice, svet skriv-
nostnih gozdov, presenetljivih
kraških čudes: presihajočih
voda, podzemnih jam... Na
robu te čudovite, skrivnostne
pokrajine najdemo Bloke, pla-
noto, v svojem večjem delu
ravno kot miza, sicer pa ob-
kroženo s holmi in griči, po-
kritimi z gladkimi senožetmi
ali zaraslimi s skrbno razčesa-
nimi brezami in dišečimi bori.
V najbolj skrita zakotja te
obsežne planote, ki jo nepre-
stano pometajo vetrovi z vseh
strani, so ljudje že davno v sivi
zgodovini postavili svoja nase-
lja. Ti ljudje so z namenom, da
bi v dolgih in debelih zimah
mogli drug do drugega, stesali
in zakrivili prve smuči
v Evropi.
Tako je o bloških smučarjih
v brošuri, ki je izšla leta 1985,
ob desetletnici bloških tekov,
zapisal Janez Praprotnik. Živi
v Novi vasi na Blokah, dela
kot učitelj slovenskega jezika,
sicer pa je znan kot raziskova-
lec zgodovine bloškega smuča-
nja. On kot razisko\'alec in
Ivan Rot, kolar iz Nove vasi, ki
edini v Sloveniji izvirne bloške
smuči še izdeluje, skrbita za
to, da tradicija starosvetnih
bloških smuči, ki so s pomočjo
Janeza Vajkarda Valvazorja in
slave, ki jo je pred tristo leti
pel Vojvodini Kranjski, zaslo-
vele po vsem svetu, še ne bo
izumrla.
Na bloške smuči je lahko
ponosna vsa Slovenija. Vendar
pa ni dosti Slovencev, ki bi
o teh smučeh in njih tradiciji
vedeli kaj dosti več kot tisto,
o čemer je pisal Valvazor.
Pol ieta je zima, poi
leta pa mraz.
»Začetek bloškega smučanja
je neopredeljiv,« pripoveduje
Janez Praprotnik. »Trenutno
ni nobenega zgodovinarja, ki
bi lahko povedal letnico ali
vsaj opredelil stoletje začetka
bloškega smučanja. To je
pravzaprav najbolj sporno
zgodovinsko vprašanje. O za-
četku bloškega smučanja je
znanih več teorij. Nobena ni
zgodovinsko dokazana, naj-
verjetnejša pa temelji na blo-
ških »sibirskih« razmerah. Te
smuči naj bi »zrasle« na Blo-
kah zaradi mraza. Bloke so
planota, visoka od sedemsto
do osemsto metrov, obkrožena
s hribi, visokimi nad tisoč me-
trov, tako da so zimske razme-
re težke, zime debele, kot pra-
vijo Bločani. Zime tu so dolge,
pregovorno dolge. »Pol leta zi-
ma, pol leta pa mraz,« tako je
bilo včasih, sedaj se tudi to
spreminja. Skratka, po tej te-
oriji naj bi bloške smuči nasta-
le tukaj kot edino prevozno
sredstvo Bločanov.
Nobena od teorij ni resnično
dokazana, tako da se pravza-
prav še vedno ne ve, kje in
kako so bloške smuči nastale.
Ve pa se, zakaj so nastale.
Neizpodbitno dejstvo je, da so
bloške smuči, kakorkoli so že
nastale, dolgo časa predstav-
ljale edino prevozno sredstvo
v teh zimskih mesecih, kar po-
meni, da niso nastale zaradi
športa, pač pa iz potrebe.
Smuči so Bločanom pomeni-
le vsakodnevno potrebo, raz-
posajeno zabavo in tudi sred-
stvo, s katerim so se obračali
k neznanim silam narave, da
bi tudi te pravočasno pridobili
na svojo stran,« nadaljuje Ja-
nez Praprotnik. »Človek bi
lahko rekel, da so Bločani
smučali od rojstva do smrti.
Znani so primeri, ko so, še
v času med obema vojnama,
otroka h krstu prinašali po
smučeh. Boter, ki je otroka ne-
sel, botrica, mama, če je šla
zraven, vsi so šli po smučeh.
Skratka, na smučeh se je odvi-
jalo življenje.
Otroci so po smučeh hodili
v šolo, odrasli v cerkev, v trgo-
vino, gostilno... Znane so po-
roke, ko je cela ohcet potekala
na smučeh, navsezadnje pa so
znani in tudi fotografsko za-
beleženi pogrebi na smučeh.
Smuči so v teh krajih nekoč
uporabljali tako kot čevlje ozi-
roma tako, kot sedaj uporab-
ljajo avto.
SmučI se kuhajo
v svinjskem kotlu
Ivan Rot, po poklicu kolar,
je iz Nove vasi pri Blokah.
Sam je, že kot otrok, z bloški-
mi smučmi dosti smučal, kas-
neje tudi tekmoval. Star je tri-
inšestdeset let in edini bloške
smuči še izdeluje. »Ne zaradi
denarja, pač pa iz veselja,«
pravi. Pravi Notranjec je kolar
Ivan, s polhovko, notranjskim
narečjem in kozarčkom vinč-
ka, da »jezik laže steče«. In
pripoveduje:
»Jest se dobru spominjam,
kaku sta moj ded in oče tesala,
kuhala in potlej tudi smučala.
To je blo za tiste čase kot eno
prevozno sredstvo. So hodili
po smučeh v cerkev, h pogre-
bom, so hodili na pošto in v tr-
govino; koker je kteri dnar
imu. Izpred petdeset let se
spominjam in še izpred vojne
se spominjam in še v času stare
Jugoslavije so ble te smučke
terenske, stare bloške v rabi.
Med vojno so Italijani zahte-
vali, da se mora vse smučke
njim pmest, in takrat se je ta
smučarija skoraj nehala. In tu-
kej; naš pokojni narodni heroj
Daki je zorganizirov in tudi
z domačini speljov bloški ju-
rišni vod na smučeh. To je blo
leta 41/42, med okupacijo. Jest
sem potlej odšu z Blok, sem se
izuču za kolarja, po vojni pa
sem pršu nazaj na Bloke in ta-
krat se je začelo tole naše blo-
ško smučanje obnavljat. Vsako
leto so se prirejale tekme, moj
brat Stane Rot je bil še celo
mladinski prvak.
No, rn smo začeli tole našo
bloško  smučarijo  obnavljat.
Jest sem bil edini, ki sem izde-
lovov bloške smuči, in jih še
tudi danes izdelujem. Jest sem
uživov u tem smučanju in
smučkah. In sm jih tudi vedno
delov; sm jih naredu šest pa-
rov za olimpiado v Sarajevu,
sm jih delov za u Holandijo, za
u Milano... Prve spominske
smučke pa sm napravu za he-
roja Dakija.«
»Kako pa se jih izdela, iz
česa so sestavljene takšne
smuči, kolar Ivan?«
»Tukej, naši predniki so
smuči kuhali u kotlah, u svinj-
skih kotlah, in to med peso,
k se ji najbolj temperatura
dvigne. Dve uri so se kuhale,
potlej pa so jih dali med lojtre,
drugi pravijo lestve, pa tudi
med latami u kozoucah so jih
krivili. Deske je blo treba zme-
rit, so ble otroške smučke, so
ble za odrasle... Isti potek
imam jest tudi dons, morem
isto kuhat, potlej pa je treba
imeti model, tisto je treba čim-
prej zakriviti, ko je še vroče.
Včasih kuham, včasih pa tud
kar zakurm, pa potlej smučke
zakrivim. Prve bloške smučke
pa so bile ravne deske; niso jih
krivili. Čez je biu naštiman
jermen za nogo, pa palica, pa
je šlo. Največ bloških smuči je
iz bokovga in jesenovga lesa.
Toku. Naredlu se je, skuhalu
se je, včas se je zlomilu, včas
smo kleli, k se je zlomilu, pa je
šlu.
Janez Praprotnik, razisko-
valec, organizator tekem in
avtor več brošur o bloški smu-
čanji
Palca je bla navadn kol, so
ga moral imeti, če je šlu prehi-
tru, so zavirali, če ni šlo, so se
poganjali naprej.
Koko bo pa zdej, k so tovar-
ne, pa ne vem. Jest mam sina,
me bo nasledu, bo tud on blo-
ške smuči izdelovov. Bloške
smuči z mano ne bodo izu-
mrle.«
Od Valvazorja do
okupatorjev
»Ne da se povedati, s kakšno
ljubeznijo je Valvazor hodil po
naših krajih,« nadaljuje Janez
Praprotnik. »On je vsekakor
najbolj zaslužen za to, da je za
bloške smuči izvedel ves svet.
Neverjetno, s kakšnim zna-
njem in pridnostjo se je pote-
pal po naši deželi. Valvazor se
je zanimal predvsem za Cer-
kniško jezero in prepričan
sem, da je naše smuči opazil
čisto slučajno. Od Litije do
Cerknice je vodila pot in Val-
vazor je sem večkrat prijezdil.
Ker je možakarja pritegnilo
vse, kar je bilo novo in nezna-
no, je pač pisal tudi o tem.
Po Valvazorju je bila, vse do
Prešernovih časov, zadeva
spet pozabljena. Naslednji za-
pis o bloških smučarjih, prvič
v slovenščini (Valvazor je pisal
v nemščini), je bil objavljen
v Bleivi^eissovih Novicah 1845.
leta. Ta zapis je napravil ta-
kratni kaplan na Blokah Jožef
Bevk - Podgirvarski, ki je tudi
sam smučal. Od tu dalje pa so
bloško smučanje pisci, razi-
skovalci in zgodovinarji kar
redno spremljali. Ob koncu
prejšnjega stoletja pa so se tu-
di pri nas pojavile sodobne,
skandinavske smuči. Takrat so
pravzaprav ponovno odkrili
bloške smuči, saj so prej vsi
menili, da so smuči »pogrunta-
cija« Skandinavcev, nato pa so'
kar naenkrat ugotovili, da tu-
kaj, na Blokah ljudje smučajo
že od nekdaj.«
»Sicer pa bloško smučanje
ni samo bloško,« Janez Pra-
protnik nadaljuje pripoved:
Ne le bloško, v Sloveniji se je
takrat razvijalo tudi pohorsko
smučanje, in sicer popolnoma
neodvisno od bloškega. Pohor-
sko smučanje je tudi drugačno
in mlajše.
Po drugi svetovni vojni bi se
bloško smučanje skoraj poza-
bilo. Skoraj dokončno so blo-
ške smuči dotolkli Italijani,
okupatorji, potem, ko so vide-
li, da jim je lahko znanje smu-
čanja nevarno. Videli so, da je
smučanje v teh krajih razširje-
no, da ljudje znajo smučati, in
zato so izdali uredbo, kot se je
temu takrat reklo, da morajo
ljudje vse smuči oddati. No,
okupatorje se ponavadi uboga
samo toliko, kolikor je najbolj
potrebno, zato so ljudje Itali-
janom prinesli samo nekaj pa-
rov smuči, druge pa so obdrža-
li. Dejstvo je, da je avgusta
1942. leta, ko je hkrati, v enem
dnevu, gorelo petnajst bloških
vasi, zgorelo največ bloških
smuči. Po vojni jih ni ostalo
več veliko, tako da je danes
prava bloška smučka redkost.
Pa tudi smučar. Zadnji člo-
vek, Bločan, ki je smučal prak-
tično do smrti, ki je »živel na
smučeh«, je že umrl. Sedaj pri-
rejamo različna tekmovanja,
teke, in tako ohranjamo mit
bloškega smučarja. Tiste pra-
ve izvirnosti, originalnosti
bloškega smučanja pa ne bo
nikoli več,« je pripoved o blo-
ški smučariji in smučarjih, še
eni od vrednih, pomembnih
stvari, ki je Slovenci nismo
znali izkoristiti, pa bi jo lahko,
končal Janez Praprotnik.
NINA-MARUŠKA SEDLAR
Ivan Rot: »Pouhouka ni čisto prava, dilca pa bol Jest sm edini
v Sloveniji, k še prave bloške smučke dela. Ko še nisem biu
polomlen, sm tud sam dosti smučov!«
Št.6 - 13. februar 1992
18
Pobuda za TV
studio mesta
Celje
Menim, da je že skrajni čas,
da se nekaj naredi za predsta-
vitev mesta Celje v okviru re-
gionalnih TV oddaj, kot to
počnejo v Ljubljani, Mariboru
in Kopru. Trdim, da mi na tem
mestu ni potrebno dokazovati
pomembnosti Celja v sloven-
skem prostoru. Potrebno je sa-
mo, da se zbere peščica ljudi,
ki bi to radi delali. Celjani ve-
liko izgubljamo, ker naše me-
sto v vsej svoji živahnosti ali
pa tudi mrtvilu ni prikazano
vsaj enkrslovenski televiziji!
GREGOR URANIČ,
SDZ-NDS, Celje
Celje - regijsko
središče
Zahtevno je biti regijsko
središče. Sam politični vpliv
ali pa (ne)zadostno število
celjskih poslancv v republiški
skupščini oziroma Celjanov
v republiških organih nasploh
očitno ni dovolj... Tako kot
tudi ni dovolj sama ustava dr-
žave Slovenije, ki omogoča
fimkcionalnejšo teritorialno
ureditev.
Kakšen vpliv bomo Celjani
imeli v tej naši regiji oziroma
republiki, je predvsem odvisno
od nas saniih... Od naše pred-
stave o vlogi in mestu starega
mesta ob Savinji, predvsem pa
od našega hotenja, da hočemo
v neodvisni slovenski državi
tudi nekaj predstavljati. Ta
predstava pa ne more biti zgolj
neka nedefinirana ideja, tem-
več rezultat tehtne presoje
o realnih možnostih Celja
v celjskem in slovenskem pro-
storu. K snovanju in hotenju
pa je potrebno pritegniti še
koga. Zasnova in realizacija za
Celjane tako pomembnega
vprašanja ne more biti stvar
ozke in nedefinirane sfere...
Potrebno se je odpreti in k so-
delovanju pritegniti vse zain-
teresirane strani... Vse tiste,
ki nas zgrozi že samo pisanje
o »mrtvem Celju«. Celje ven-
dar ni mrtvo in zgrešeno bi ga
bilo ocenjevati skozi nekatere
(ne)dogodke in zgrešene izja-
ve. Tudi blede sanje lahko po-
stanejo resničnost, saj ni nuj-
no, da jih realizira tisti, ki jim
niti sam ne verjame.
Celje ima samo po sebi torej
možnosti, da postane nekaj
več kot občinsko središče. Ob-
čuten delež k našemu uveljav-
ljanju pa ne moremo pričako-
vati samo od politike, pričaku-
jemo ga tudi od gospodarske
moči starega industrijskega
središča. V koliki meri smo
inovativni s svojimi proizvodi,
izvirni v tehnično-tehnoloških
rešitvah, aktualni v dizajnu in
ne nazadnje tržno (ekonom-
sko) uspešni, le ne more biti
stvar same politike in niti ni
več stvar politike!
Problem naše ekonomske
uveljavitve postaja tako iz
dneva v dan bolj pereč. Danes
niti ni smiselno, da bi ugotav-
ljali, zakaj tako! Potrebno je le
pospešeno in smotrno poraja-
nje, uveljavljanje in prodaja-
nje materializiranih idej! In ne
kakršnokoli prodajanje
- z njimi moramo zaslužiti tu-
di za razširjeno reprodukcijo
takozvane delovne sile, ki je
ostala danes kot tehnološki
višek.
Le tako bomo lahko skupno
ugotavljali, da govorjenje
o Celju kot regijskem Središču
le ni bilo brezsmiselno... Pa še
zadovoljni bomo, da smo to
zamisel  soustvarjali  skupno
- tako politiki kot podjetniki.
SILVESTER
DREVENŠEK
Zločin partizanov
nad otrolfom
Dne 25. 4. 1945 je naš brat
Marko Kladnik, roj. 22. 7.
1933, šel po popravljene čevlje
k čevljarju Rudolfu Videčniku
v Rečico pri Laškem. Ko je
fant, ki še ni imel dvanajst let,
hotel oditi od čevljarja, so ga
zgrabili partizani in ga odpe-
ljali v takratni štab pri Ferme-
tovih v Zgornji Rečici 139. Od
tam naprej ni o njem nobenega
sledu.
Ko zvečer Markeca ni bilo
domov, se je ata odpravil iskat
si^d, vendar so ga straže nag-
nale domov, češ, da ne sme ni-
kamor. Ves žalosten se je vrnil
domov. Moram dodati, da so
imeli v Laškem levi breg Savi-
nje zaseden četniki, v samem
Laškem so bili še Nemci, desni
breg Rečica - Huda jama - Kal
pa so imeli partizani.
Drugi dan sta se odpravila
oba, ata in mama, poizvedovat
o našem Marku. Četniki so tr-
dili, da ga ni nobeden videl,
zato sta odšla dalje, ata
k Nemcem, ker je znal nemško,
mama pa je šla k tistemu čev-
ljarju. Ata se je popoldne vrnil
domov, povedal je, da so ga
Nemci pregledali in ker ni
imel nič sumljivega, so ga spu-
stili naprej. Mama pa se tisti
dan ni vrnila, zato jo je šel ata
iskat, vendar ga straže niso
spustile nikamor, ker so se
prav takrat odigravale hude
borbe. Šele naslednjega dne se
je mama vrnila vsa prestraše-
na in objokana.
Povedala je, da so jo v bliži-
ni čevljarske delavnice Rudol-
fa Videčnika prijeli partizani
in odgnali v štab pri Fermeto-
vih v Zgornji Rečici. Tam so jo
zaslišali in ozmerjali, da je vo-
hunka in izdaj alka. Ker pa se
ni dala ugnati in je pokazala
potrdila, koliko je dala za
NOB, so jo izpustili, vendar
Marka ni bilo od nikoder.
Ko je bila mama na smrtni
postelji, mi je povedala vso
resnico, saj si prej ni upala. Ko
je na štabu zahtevala svojega
otroka, so ji rekli: »Baba, če ne
boš tiho in nehala poizvedova-
ti za svojim sinom - izdajal-
cem, ti bomo dali nohte poteg-
niti s prstov in te na vejo obe-
siti!«
Gospe Julki Ferme in vsem
njenim otrokom se še sedaj
zahvaljujemo, ker so z našo
mamo lepo ravnali in so ji
pravzaprav rešili življenje.
Mama in ata sta po vojni,
dokler sta živela, poizvedovala
za svojim sinom Markom, ven-
dar sta povsod naletela na glu-
ha ušesa in sta od žalosti
umrla.
Tudi jaz sem po prihodu od
vojakov začel iskati, kje je moj
brat, vendar brez uspeha. Še
zadnjič sem imel ta primer na
sodišču 12. 12. 1978, takrat pa
so mi dali vedeti, da če ne bom
tiho, se bom znašel tam, kjer je
moj brat.
Zato sem ostal zagrenjen in
bom verjetno ostal do smrti,
ker pri našem sodišču nisem
našel pravice.
PETER KLADNIK,
Šentjur
Kaj nam lepša
življenje
Tudi mi, čeprav odmaknjeni
od najbumejšega dogajanja,
ne mirujemo. Redkokdaj se
oglašamo, da bi povedali, kako
živimo, kaj nam je všeč, česa
pogrešamo.
Čas, naš najzvestejši prija-
telj, nam cesto zelo počasi te-
če. Včasih pa tudi hitro, če ga
kdo priganja s kakšnimi spre-
membami.
Težko smo si mislili, da bo-
mo po strašni celjski povodnji
še željni sprostitve, se znali
smejati, si še poskrbeli za dru-
žabno življenje. S pomočjo
strokovnih delavcev doma smo
pa spoznali, da čas kljub vse-
mu teče dalje, da briše težave,
da celi rane. Poskrbeli smo za
nekaj sprememb, za nekaj
vložkov v enolični vsakdanjik
in zdaj, ko ocenjujemo minulo
leto, vidimo, da smo živeli kar
bogato življenje:
- priredili ali preselili smo
štiri razstave,
- poslušali smo koncerte še-
stih pevskih zborov, citraša in
harmonikarja,
- gostili smo kulturniške
skupine osnovnih, srednjih in
vzgojnovarstvenih ustanov,
- svoje pesmi nam je brala
celjska pesnica,
- o Sloveniji, Balkanu in
o Evropi nam je predaval zna-
ni novinar,
- ogledaU smo si dva zabav-
na filma
- prirejali smo družabne
popoldneve ob osebnih in do-
mačih praznikih,
- seznanili smo se z zanimi-
vostmi magije,
- odpeljali smo sr na izlet
v Portorož in spotoma obiskali
Lipico in Hrastovlje...
Vse te in še druge prireditve
so nam v veselje, razbijajo
nam samoto in občutke zapuš-
čenosti, med pogostejšimi ali
skoraj rednimi gosti imamo že
prijatelje. Predavanja in druge
resnejše dejavnosti nas misel-
no aktivirajo. Tudi sicer čuti-
mo, da ne moremo samo spre-
jemati, da je treba tudi kaj
ustvariti. Zato smo začeli z li-
terarnimi srečanji: skupaj be-
remo določeno literarno delo,
se o njem pogovarjamo in te
pogovore povezujemo z lastni-
mi doživetji. Upamo, da se bo-
mo tako bolje spoznali, lažje
sprejemali drug drugega in
drug drugemu tudi kaj dali, da
nam bo domsko življenje bo-
gatejše.
Hvala vodstvu doma, da
nam izdatno pomaga pri tem
bogatenju, hvala tudi vsem, ki
so izvajali kakršenkoli pro-
gram v domu.
LOJZKA UNVERDORBEN
Javna telefonska
govorilnica
v Šempetru
Prosim odgovorne v KS za
pojasnilo, zakaj v Šempetru ni
javne telefonske govorilnice.
Razlogi, kot je ta, da v Šem-
petru ni mogoče priti do tele-
fonskih priključkov že vrsto
let in da pošta posluje le do
14.30 opravičujejo takšno zah-
tevo.
Res, da se v nujnem primeru
obrneš na soseda, je pa nepri-
jetno stalno nadlegovanje.
Mislim, da bi bila takšna
pridobitev za marsikoga pre-
potrebna. Ozrite se v sosednje
kraje in vasi, kjer že davno
stojijo govorilnice. Razmislite
in prosim za odgovor!
ANICA LEŠNIK,
Šempeter 184/d
Pomagajmo
pticam
Zapadel je sneg. Ljudje smo
siti in na toplem. Kaj pa uboge
ptice, ki v snegu ne morejo po-
iskati hrane? Le malokdo se
spomni nanje. Malo je tudi
ptičjih krmilnic. Tu v Domu
upokojencev že od lanskega
prvega snega visi na drevesu
ptičja hišica, ki je polna ptič-
jih dobrot. Starši naj svoje
otroke vzgajajo v humanosti
do ptic. Tudi v šoli jim naj
učitelji povedo o nujni skrbi za
ptice pozimi. Zaradi zaščitnih
sredstev in zaradi strupov je
tako vsako leto manj ptic. Za-
to čuvajmo in hranimo te, ki so
nam še ostale. Trud bo bogato
poplačan, saj nam bodo spo-
mladi veselo prepevale in uni-
čevale škodljivce.
HILDA LOKOVŠEK
PRIREDITVE
V SLG Celje se bodo jutri, v petek, začeli Dnevi komedije. 0|
19.30 bo gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja s predstav;
DO-RE-MI-FEY-DEAU   v   režiji   Vinka   MoederndorferjJ
V soboto pa se bo ob 19.30 predstavila gledališka skupil;
Cankarjevega doma iz Ljubljane z delom Petra Shafferja LETI,
CIJA IN LUŠTREK v režiji Dušana Jovanoviča. Obe predstav
sta za izven.
V Osrednji knjižnici Celje bo danes ob 17. uri predstavite^
Slovarja slovenskega knjižnega jezika. V I. nadstropju kjižnici
si lahko ogledate razstavo literature s področja računalništva
v II. nadstropju pa razstavo starih celjskih tiskov.
V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo dano
ob 20.30 koncert revijskega tamburaškega orkestra Akord ij
Celja pod vodstvom Matjaža Breznika.
V avli osnovne šole Franca Krajnca na Polulah v Celju bo jutr
ob 18. uri proslava v počastitev slovenskega kulturnega praz.
nika. Nastopili bodo učenci osnovne šole, moški pevski kvinte-
Flamingo iz Velenja in humoristična skupina Svoboda iz Za-
grada.
V kulturnem domu Zarja v Tmovljah bo jutri ob 18. urj
koncert Pihalnega orkestra štorskih železarjev pod vodstvom
prof. Franca Zupanca. Po koncertu bo tudi srečanje nekdanji!
in sedanjih članov Kulturno-umetniškega društva Zarja.
V galeriji Mozaik v Zidanškovi ulici bodo jutri ob 18. uri
odprli razstavo slik in skulptur z naslovom Pomoč Hrvaški.
V Laškem dvorcu bodo jutri ob 17. uri odprli razstavo likov,
nih del akademskega slikarja Ratimirja Pušelje. Uvodni besedi
umetnostne zgodovinarke prof. Alenke Domjan bo sledil kul.
turni program.
V Delavskem domu Nazarje bo jutri ob 18. uri glasbeni recital
harmonikarja Mateja Kranjca z gosti, gojenci Glasbene šole
Mozirje.
V Domu kulture Velenje bo jutri ob 19.30 Andrej Tramuš
predstavil svoje diapozitive in video »Afrika med življenjem in
smrtjo«.
V Domu n. slovenskega tabora Žalec bo jutri ob 18. uri podeli-
tev Savinovih odličij za kulturne dosežke in koncert okteta
Adoramus s Polzele.
V Kulturnem domu Ljubno ob Savinji boste lahko v soboto ob
18. uri poslušali koncert pevskih zborov.
V dvorani Glasbene šole Velenje bo v soboto ob 19.30 koncert
flavtistke Irene Grafenauer in harfistke Marie Graf. Koncert bo
za glasbeni abonma in izven.
V Razstavnem salonu Rogaška Slatina bo v torek ob 20. uri
Večer folklore s celsko folklorno skupino France Prešeren.
POLJUBI SMRTI
Spomini Celfana Karla Kuneia
Leto 1945 - Ob bombardiranju so
drobci sekunde odločali, ali bomo
ostali živi.
Bil je marec leta 1945. Druga svetovna vojna se je bližala
koncu, zavezniški bombniki so še vedno odmetavali svoj
smrtonosni tovor na določene cilje. Včasih so se morali
vrniti, ne da bi bombe odvrgli, kajti nasprotnikova, sovraž-
nikova, protiletalska obramba je bila prenevarna. Tako je
bilo tudi 4. marca leta 1945.
Na skrajnem koncu mesta, na vzpetini, kjer je mestno
pokopališče, so bile prikrito razvrščene baterije protiletal-
skih topov, obrnjene proti Staremu gradu. Ko je Celje
preletela eskadrilja sedemnajstih bombnikov, so jo močno
obstreljevali, vendar ji niso prizadeli nobene škode. A letala
so se nekje nad Hrastnikom obrnila in priletela nazaj nad
Stari grad, kjer naj bi po njihovem tičala tista sovražnikova
baterija, ki je streljala nanje. Ta je bila v resnici cela dva
kilometra stran in ta je bila za mnoge usodna.
Bilo je po kosilu. Nenadoma smo zaslišali značilno bob-
nenje, ki so ga povzročali bombniki. Žena in dva otroka so
bili še v hiši, moji trije prijatelji in jaz pa smo pred hišo
opazovali bombnike, ki so se bližali. Nenadoma se zasveti
rdeča raketa, znak za napad oziroma odmet bomb iz vseh
letal. Zaslutili smo, kaj to pomeni, in smo hitro skočili
v podzemsko klet.
Tedaj se je začel grozovit ples eksploziva. Visok zračni
pritisk, gost črn dim, vsepovsod kamenje in zemlja - zdelo
se je, kot bi nenadoma nastala noč. Žena je planila iz hiše,
otroka je zavila v odejo. Bilo jo je strah, da bi jo v hiši
zasulo. Šele ko se je vse umirilo in se je dim razkadil, smo
lahko videli, kaj se je zgodilo. Hiša in gospodarsko poslopje
sta še stala, toda velik del strehe je bil popolnoma odkrit.
Vse je bilo pokrito z zemljo, kamenje in kosi betona so ležali
vsepovsod. V bregu nad poslopjem, kakih petdeset metrov
višje, je zijal velik, kake štiri metre globok kratek. Od
Seliškove hiše in gospodarskega poslopja, kakih dvesto
metrov višje v hribu, so ostale le še razvaline, na srečo pa so
lastnika našli skoraj nepoškodovana pod ruševinami in so
ju sosedje rešili. Popolnoma prušena je bila tudi viničarska
domačija še više v hribih, kjer je pod ruševinami obležalo
kar pet žrtev - lastnika in njuna triletna hčerka ter neka
starejša ženska z dvanajstletnim sinom, ki sta malo poprej
prišla na obisk.
Posledice so bile takšne, da ni bilo nobenega dvoma:
bombnik je odvrgel dve petstokilogramski bombi. Ena je
padla le petdeset metrov stran od naše kleti. Če bi bil pilot
le za drobec sekunde počasnejši, bi padla točno na našo klet
- in umrli bi mi štirje. V tem drobcu sekunde mi je bilo torej
spet podarjeno življenje.
Z ženo leta 1942.
Poljubi smrti tudi
v icnjižni obiiici
Bralce, ki v Novem tedniku prebirate feljton »Po-
ljubi smrti", avtorja Franca Kuneja, obveščamo,
da namerava avtor feljton izdati tudi v knjižni
obliki, če bo naročnikov vsaj 500. Avtor naproša
vse interesente, da svoje zanimanje potrdijo
z dopisnico na naslov Založba Karantanija, Stari
trg 21, 61000 Ljubljana, telefon 061 216-540.
Št.6 - 13.februar 1992
19
• Durad D. iz Celja se
v ponedeljek, 3. februarja
ni niti še dobro prebudil,
ko jih je fasal na celjski av-
tobusni postaji. Ko si je od
udarcev malo opomogel, jo
je mahnil naravnost na po-
licijsko postajo in opisal
svojo jutranjo avanturo.
Durad je šel k zdravniku,
storilci pa bodo šli tja, kjer
jim je mesto. Ko jih bodo
prijeli.
• Prevelika pasja svobo-
da je bila za Miro T. iz Ce-
lja sila neugodna. Pes je
imel tako dolg povodec, da
se je zapodil za njo in jo
šavsnil v obe koleni. Za-
koncema, ki sta psa vodila,
svetujemo, naj skrajšata
pasji povodec, lastnikoma
pa bo svoje povedal sodnik
za prekrške. Gospo Miro so
cepili proti pasji steklini.
• V sredo, 5. februarja
opoldne je Mihelca L. zalo-
žila svojega možička. Ta se
je domov primajal strašno
zadet, tako da se je po hiš-
nem hodniku drl kot jesi-
har in zmerjal sosede.
Z Miho L. so se potem sre-
čali policisti, pa je bil do
njih enako neprijazen. Za
kazen se je šel treznit na
policijsko postajo.
• Zakaj se je Marjanu Š.
njegov sosed Milan Š. za-
meril, nam ni uspelo izve-
deti. Zamera pa je bila tako
huda, da je Marjan Milana
tako obdelal, da je moral
revež k ranocelniku, Mar-
jan pa si je prislužil napot-
nico za sodnika za prekr-
ške. Dogodek so policisti
zabeležili minulo sredo po-
poldne v Štorah.
• Z železniške postaje
v Celju so prejšnji četrtek
dopoldne sporočili, da se
po peronu potika pijanec,
ki se za prihajajoče in od-
hajajoče vlake ne zmeni kaj
dosti. Policisti so tam našli
mladoletnega Marjana
z Dobrne in poklicali nje-
gove starše. Ti so prihiteli,
Matjaža naložili v avto in
položili v posteljo.
• Poldetova tašča je
v četrtek dobila obisk iz
inozemstva, Pavleta K. iz
Tudmanove dežele. Tega
dne pa je na policijsko po-
stajo poklical Polde in po-
vedal, da ga je Pavle spodil
iz taščinega stanovanja.
Pavle je šel najprej na pri-
silno treznitev, nato pa jo
mahnil čez Sotlo.
• Marjeta M. v četrtek
ni bila vesela nočnega obi-
ska. Njen bivši Radoljub jo
je počastil s celo lestvico
žaljivk in klofut. Ker je bi-
lo to za sicer vsega hudega
navajeno Marjeto le pre-
več, se je obrnila na može
postave. Ti so grdobi naj-
prej povedali, da v Marjeti-
nem stanovanju nima več
kaj iskati, potem pa so ga
napotili k sodniku za pre-
krške.
• Milena K. iz Štor je
v soboto popoldne zaprosi-
la za intervencijo, ker je
njen ate tepel njeno mamo.
Zgrabil je kar desko za re-
zanje mesa in z njo svojo
ženo telesno poškodoval.
Ata Ivan bo moral na so-
dišče.
• Hotelski gost Konrad
P. iz Levca se je v nedeljo
ob enih ponoči tako grdo
obnašal, da mu je hotelsko
osebje odpovedalo gosto-
ljubje. Preden so ga nagna-
li, bi moral poravnati ra-
čun za hotelske storitve,
a se za to podrobnost ni
zmenil. Zaradi škode, ki jo
je naredil, bo moral k sod-
niku za prekrške.    j^j ^
Javni red in mir podžiga aikoiiol
Meil storilci še vedno veliko povratnikov
stanje na področju javnega reda in
miru je bilo lani v občini Celje, v pri-
merjavi z letom 1990, nekoliko boljše,
saj se je število kršitev zmanjšalo. Je
pa ta ocena relativna, menijo na celj-
ski policijski postaji, saj vse kršitve
niso bile prijavljene.
Lani so na Policijski postaji Celje
podali 473 predlogov sodniku za pre-
krške po Zakonu o prekrških zoper
javni red in mir, predlani pa je bilo
696 teh predlogov. Predloge so podali
zoper 543 kršiteljev, predlani zoper
564. Največ (170) kršitev je bilo na
cestah oziroma v trgih, nato v zaseb-
nih stanovanjih (158), v gostinskih ob-
jektih (144), na javnih shodih in prire-
ditvah (8), na drugih javnih mestih
(159). Največ kršitev je bilo zabeleže-
nih ponoči med 22. in 6. uro, še vedno
pa je bilo največ kršitev storjenih pod
vplivom alkohola, lani 410 in predlani
346. Zaradi povečanega števila nočnih
pivcev oziroma kršiteljev bodo polici-
sti v Celju v bodoče posvečali več po-
zornosti ugotavljanju prekrškov
v zvezi s točenjem alkoholnih pijač
vinjenim in mladoletnim osebam, go-
stince-kršitelje pa bodo dosledno
predlagali v postopek sodniku za pre-
krške.
Prekrškov drznega vedenja so celj-
ski policisti lani ugotovili 83, predlani
pa znatno manj, 38. Celjani so se lani
pretepali enako vneto kot predlani
(55), največ pa je bilo prepiranja, vpit-
ja, nedostojnega vedenja na javnem
mestu. Teh kršitev je bilo lani več za
8 odstotkov. V porastu je tudi motenje
nočnega miru ali ogrožanje varnosti
v zasebnem prostoru, za 35 odstotkov.
Manjkrat pa so Celjani žalili milični-
ke. Takšnih primerov je bilo v letu
1990 37, lani pa le 23.
Zaskrbljujoče je dejstvo, da je med
storilci še vedno veliko povratnikov
(163), čeprav se je število le-teh
zmanjšalo za okoli 20. Kazni za stor-
jene prekrške torej ne dosegajo svoje-
ga namena.
V porastu je število nezaposlenih
kršiteljev ter srednješolcev. Med tisti-
mi, ki so lani v celjski občini kršili
javni red in mir, so moški v visokem j
vodstvu (563), kršiteljic pa je bilo 58. j
Tovrstna storilnost je bila najvišja ob j
sobotah, najmimejši pa so bili lani j
torki. M. AGREŽJ
Največ lanskih kršiteljev je bilo sta-
rejših od 30 let (269), sledijo storilci,
stari od 26 do 30 let (91), nato od 22 do
25 let (59), od 18 do 21 let (83) in
storilci, stari do 18 let (40).
Kino podobo na ogied
postavi...
Smetišče za kinom Union ni v ponos ne celj-
skim kinematografom niti Celju. Pročelje kina
Union je obnovljeno, prednja stran lepo ureje-
na, zadaj, tam, kjer gledalci zapuščajo kino-
dvorano pa je pravo smetišče, ki ga je v objek-
tiv ujel Edo Einspieler.
Selcvoje napilcane z noži
in pilcadom
Redko kje se lahko pohvalijo s tako lepim in
po različnih vrstah bogatem parku, kot ga
imajo ob zdravilišču v Rimskih Toplicah. Zal
se parku pozna, da je bil zadnja leta prepuščen
stihiji, saj ni nihče zanj pošteno skrbel. Letos
se naj bi ga s pomočjo akcije javnih del usmilili
in rešili, kar se rešiti da.
Žal pa preseneča čuden odnos fantov, ki
varujejo zaprto zdravilišče. Tako je mogočna,
več sto let stara sekvoja ob zdravilišču postala
njihova priljubljena igračka. Fantje v prostem
času (tega jim ne zmanjka in ga ne znajo ko-
ristno zapolniti) mečejo v deblo drevesa nože
in pikado. Drevo je dobesedno razcefrano.
Čudno, da se nihče ne zoperstavi objestni igri
in fantom dopove, da to, kar delajo, ni prav.
»Tiliotapil« veccliio
Na mednarodnem mejnem prehodu v Bistri-
ci ob Sotli so tamkajšnji cariniki zalotili slo-
venskega državljana, Id je s hrvaške strani
v kamionu prevažal 479 litrov žgane pijače
vecchia romagna, te robe pa ni prijavil za
carinjenje.
Po odločbi o prekršku, ki je zdaj že pravno-
močna, bo moral storilec prekrška plačati Ca-
rinarnici Celje 10 tisoč tolarjev kazni. Vso pi-
jačo so mu zaplenili, kupci pa se bodo zanjo
lahko potegovali na javni licitaciji.
Prometna nezgoda
Na lokalni cesti v Metlečah (Velenje) se je
v petek, 7. februarja zjutraj, pripetila promet-
na nezgoda, v kateri je bUa ena oseba hudo
telesno poškodovana, gmotna škoda pa znaša
okoli 20 tisoč tolarjev.
Voznica Natalija Mravljak (32) Lz Velenja, je
vozila osebni avto po lokalni cesti iz smeri
Topolšice proti Šoštanju. Ko je pripeljala
v Metleče, je na sredini vozišča opazila pešca,
Antona Žagarja (57) iz Lokovice, zadela vanj
in ga zbila po vozišču. Hudo poškodovanega
pešca so pripeljali v slovenjegraško bolnišnico.
Umoril mater In si sodil sam
V ponedeljek, 10. februarja okoli poldneva, so sose-
dje 65-letne M. Z. iz Kresnik v celjski občini začeli
pogrešati omenjeno žensko in njenega sina.
Da je v hiši oziroma z njima nekaj narobe, so posu-
mili, ko so opazili dva traktorja, ki ju je sin spustil po
pobočju. Takoj so poklicali celjsko policijsko postajo.
Policisti oziroma kriminalisti UNZ Celje, katerim
sta se pridružila še javni tožilec in preiskovalni sodnik,
so začeli s preiskavo in kmalu našli mrtvo M. Z., ki je
ležala na gnojišču, pokrita s slamo. V njeni hiši so našli
pravo razdejanje, prostori pa so bili politi z nafto,
vendar storilec hiše ni zažgal. Preiskovalci so nato
začeli iskati še njenega sina, 39-letnega J. Z., ki pa ga
v ponedeljek niso našli. Z iskanjem so nadaljevali
v torek zjutraj. Sina, za katerega obstaja utemeljeni
sum, da je morilec svoje matere, so našli v bližnjem
domačem opuščenem vodnem zbiralniku, kjer si je
sodil sam. Pokojna M. Z. je bila umorjena s težkim
topim predmetom. M. A.
GORELO JE.
V torek, 4. februarja popol-
dne je zagorelo v stanovanjski
hiši, ki je last Franca B. iz La-
ške vasi v Štorah. Ko je stano-
valka čistila peč, je pepel
z drobci žerjavice nesla na
smetišče, na poti pa se je spo-
taknila in padla. Žerjavica se
je raztrosila po kanistru z ben-
cinom. Ogenj je uničil del
ostrešja in lesenih stopnic.
Minuli četrtek dopoldne je
zagorelo na avtobusu, v prede-
lu motorja, ko je bilo vozilo na
vožnji iz Zreč proti Rogli.
V avtobusu, last Marjana P. iz
Gornjih Petrove, je bilo 53
potnikov, od katerih ni bil
nihče poškodovan. Lastnik vo-
zila? je bil ognju kos sam.
V četrtek popoldne je zago-
relo tudi v počitniški hišici
v Atomski vasi v Podčetrtku.
Ko je gospodinja oziroma
gostja pekla krompirček, je
zaradi redukcije zmanjkalo
električnega toka, ženska pa je
šla po drugih opravkih. Ko se
je vrnila, je bil krompirček
črn, v kuhinji pa ogenj in dim.
Ogenj, ki ga je sama pogasila,
je uničil nekaj kuhinjskih ele-
mentov in lesen strop. Škode
je za okoli 200 tisoč tolarjev.
Martin R. iz Podkraja se je
v soboto popoldne odločil, da
bo polepšal okolico svoje hiše.
Za hišo je nastal velik kup su-
hega vejevja, ki ga je zažgal,
ogenj pa se je hitro razširil na
bližnji gozd, kjer je zgorelo ne-
kaj podrasti. M. A^^
mini KRIMICI
Je olje Izhlapelo?
v torek, 4. februarja so do-
bili celjski kriminalisti obve-
stilo, da je iz skladišča hotela
Žalec izginilo 700 litrov jedil-
nega olja. Po prvih ugotovi-
tvah preiskave je znano to, da
ni šlo za vlom, ampak da je
posredi nekaj drugega. Zaen-
krat se ve le to, da je ta gosto
tekoča neznanka vredna okoli
80 tisoč tolarjev.
Izginila motorka
z razstavnega podstavka je
iz prodajalne Avtomotor
v Kocbekovi ulici v Celju
v sredo, 5. februarja izginila
motoma žaga husquama, ki si
jo je natovoril neznanec, ki ga
policija išče, saj je motorka
vredna 36 tisoč tolarjev.
Kje je ford?
Matjaž K. iz Proseniškega je
od minulega četrtka dalje pe-
šec. Ponoči je namreč neznano
kam izginil njegov ford escort,
rdeče barve in vreden milijon
300 tisoč tolarjev. Če kdo opa-
zi CE 309-200, naj bo koristen
pri iskanju storilca.
Strel v Palmi
Okoli dvajset gostov je bilo
minuli četrtek zvečer na smrt
prestrašenih, ko je počilo. Ra-
de K. (61) je v gostišču Palma
v Celju brez predaha praznil
kozarce, se začel prepirati
z gosti, nato pa je s pištolo
ustrelil v zrak. Naboj je obti-
čal v steni nad točilnim pul-
tom. Pogimmi revolveraš je, ko
je zaslutil modro nevarnost,
pobegnil. Njegov beg je bil ze-
lo kratkotrajen.
Lotil se je tovornjaka
v petek popoldne je nezna-
nec vlomil v tovorni avto mad-
žarske registracije, ki je stal
na parkirišču motela v Tepa-
nju. V notranjost vozila je pri-
šel tako, da je razbil steklo na
vratih, odnesel pa je črno bel
televizor, avtoradio, priročni
hladilnik, spalno vrečo, nato
pa odvil žaromet in iz rezervo-
arja iztočil 400 litrov nafte.
Madžarski državljan je bil
s tem oškodovan za okoli 300
tisoč tolarjev. Potovanje po
Sloveniji mu gotovo ne bo
ostalo v lepem spominu.
Bo Storilec sedel?
Si tisti neznanec, ki je v času
od 26. januarja do 7. februarja
vlomil v stanovanje v Aškerče-
vi ulici v Celju, morda oprem-
lja stanovanje? Ukradel je na-
mreč sedežno garnituro in iti-
son, opomogel pa si je še z 8 ti-
soč markami in 440 tisoč to-
larji, na škodo Senada Č.
Odšel z debelo
potovalko
v soboto ponoči je neznanec
vlomil v stanovanje, last Mar-
jana M. iz Zagrada. V notra-
njost je prišel tako, da je odlo-
mil vložek cilindrične ključav-
nice in se podal na delo. Po-
bral je nekaj lepih kosov zlat-
nine, žensko ročno uro, foto-
grafski aparat, vse skupaj pa
je zložil v potovalko. V žep je
stlačil 10 tisoč tolarjev, 2 tisoč
avstrijski šilingov in tisoč
nemških mark.
Vlomil v vikend
v času od 3. do 8. februarja
je nekdo vlomil v vikend
v Žebniku na Radeškem, last
Stanka S. V hišo je prišel skozi
okno, kjer je najprej stopil na
straniščno školjko. Po ogledu
prostorov se je odločil za kotni
brusilni stroj, barvni televizij-
ski sprejemnik, transistorski
sprejemnik in računalnik
commodore.
Zelenjava ga ni
mikala
Neznanec je v nedeljo vlomil
v kiosk, prodajalno zelenjave
na Ulici frankolovskih žrtev
v Celju, last Huseina R. Zlomil
je ključavnico na oknu in od-
nesel radiokasetofon znamke
sharp, življenje pa si je še mal-
ce posladkal z ukradenimi
milka čokoladami, ki ga bodo
nemara zaprle.
M. A.
"'"Št.e - 13. februar 1992
20
James Dean
Ni bila le zadnja scena, ki jo
je posnel v Gigantih, bila je
tudi zadnja filmska scena
v življenju. Njegov zadnji de-
lovni dan je bil 22. september
1955. Potem pa...
8. februarja letos bi bil Ja-
mes Dean star 61 let. Na ta
dan so predvajali (ob 23.50
- zakaj tako pozno?) fikn
Vzhodno od raja, posnet pa je
bil že 1954. To je zgodba far-
marja Adama Traska, ki je
s svojim sinom Calom (Dean)
in Aronom (Richard Davalos)
živel v Kaliforniji. Oče je imel
rad le Arona, medtem, ko se je
Cal zaman trudil, da bi ga oče
vzljubil. Istega dne Cal najde
svojo mater, ki je lastnica
mestnega bordela. Cal verja-
me, da je on sam kriv za raz-
prtja v družini. Ampak ne iz-
gubi upanja v očetovo lju-
bezen.
22. februarja so začeli pred-
vajati Deanov film Vi ne veste,
kaj delate. Giganti, zadnji De-
anov film je prišel na spored
njegovo zadnjo jesen.
Ti trije filmi so napravili Ja-
mesa Deana nesmrtnega. Po-
stal in ostal je mit, o njem so
ostale zgodbe in zgodbice.
Resnične ali ne, pravega Jame-
sa Deana ni poznal nihče. Mi-
lijoni mladih mu hoče biti po-
dobnih. Nihče ne bo takšen,
kot je bil on. Umrl je mlad,
star komaj 24 let. Toda, ali bi
James končno le živel noiTnal-
no življenje?
Ostanimo pri njegovi smrti.
Na večer 30. septembra 1955,
ko je Jimmv divjal z novim
Porschejem Spiderjem po cesti
iz Hollywooda v Salinas, se je
zgodila nesreča. S stranske ce-
ste je pripeljal 23 letni Donald
Turnupseed in trčil v porsche-
ja. Ob 17.45 je James Byron
Dean umrl. Ročk Hudson se ga
spominja z besedami: »Bil je
norec. Hotel je vse in biti naj-
boljši.« Ali je Ročk s temi be-
sedami potrdil obtožbo, da je
on tisti, ki je pokvaril zavore
Jimmvjevega avtomobila...
Najbolje se je razumel z Eli-
zabeth Taylor, ki je bila njego-
va soigralka v filmu gigant.
Elizabeth se ga spominja dru-
gače: »Bila sva kot brat in se-
stra. Jimmy je prišel k meni, če
je imel probleme, se mi izpove-
dal. Bil je negotov, nervozen,
kadil je brez prestanka. Ko
sem izvedela za njegovo smrt,
sem morala v bolnišnico.«
Mati se je na svojega sinka
močno navezala. Pripovedova-
la mu je zgodbe, mu igrala kla-
vir, skupaj sta izdelovala igra-
če iz lepenke. Jimmy je moral
obiskovati pouk violine in ste-
pa. Vendar brez uspeha. Sose-
dovi otroci so se norčevali iz
njega, saj je bil pravi mamin
sinček. Jimmy se je počutil
izoliranega, kar se je odražalo
tudi v njegovih filmih. Toda
v šoli je bil nekaj drugega. Ne-
ka učiteljica se spominja: »Pri
pouku je bil nenavadno bister,
hitro je dojemal snov, toda, ko
je prišel med ljudi, je postal
zadržan.« Ko je bil Jimmv star
devet let, mu je umrla mati.
Rak. Preselil se je k starim
staršem.
Po neupehih na univerzi je
odšel na igralsko akademijo
v Nevi^ York. Kmalu je dobil
vlogo v gledališki igri She the
Jaguar. Potem je prišel na vr-
sto film Vzhodno od raja. Jim-
my je postal idol ameriških
najstnikov. Nosili so kavbojke
in majice, prišla je moda ko-
drov. Toda James ni pustil člo-
veka, da bi se mu približal. Ni
dočakal velike ljubezni, če-
prav so mu očitali mnogo afer
in aferic, toda poročiti se ni
hotel. Hotel je biti svoboden.
Njegova edina velika ljubezen
so bili hitri motorji in njegov
Porsche.
James Dean je umrl, a je
ostal nesmrten. Še danes ima
milijone oboževalcev, še danes
obiskujejo njegov grob. Do da-
nes Hollywood še ni našel no-
vega Jimmvja. Bil je in tudi
ostal upornik.
Opišite
počitnice
Počitnice so se iztekle,
enim tako, drugim druga-
če, eni ste bolj in drugi
manj uživali. Zdaj seveda
nestrpno čakam na vaše
prispevke o počitnicah,
saj bomo v eni prihodnjih
številk prav vašim počit-
niškim doživetjem posve-
tili stran.
Nagradna igra plesne
šole Step vam je, po odzi-
vu sodeč všeč, saj vaši
pravilni odgovori kar de-
žujejo. Vendar pa skušaj-
te poslati dopisnice z od-
govori do ponedeljka.
Danes bomo rubriko
Naš gost posvetili umrle-
mu ameriškemu igralcu
Jamesu Deanu, ki bi v so-
boto, 8. februarja prazno-
val rojstni dan. Žal mu je
usoda prekrižala pot in ni
ga več med nami. Bil in
ostal je legenda. Kaj več
o njem, o njegovem delu
in življenju si lahko pre-
berete v omenjeni rubri-
ki. Mojca
Zaplešimo s Stepom
Danes bomo spoznali še en
osnovni korak in sicer za la-
tinskoameriški ples cha-
cha-cha (izg. ča-ča-ča). Ples
izvira iz Kube, je živahen in
ima poudarjeno bočno giba-
nje. Takt je 4/4, štejemo pa
lahko 2-3-ča-ča ali pa 2-3-4
in 1.
Osnovno gibanje je sestav-
ljeno iz treh delov:
a) Gibanje v levo ali desno
- 3 koraki (štetje 4 in 1, oz.
ča-ča-ča)
b) Gibanje telesa naprej
in nazaj - 2 koraka - štetje
2-3)
c) Gibanaje telesa nazaj
naprej (štetje 2-3)
Osnovno gibanje:
štetje:
1. DN vstran 4aliča
2. LN priključi        in(ča)
3. DN vstran 1 (ča)
4. LN kratek korak naprej
2(2)
5. korak nazaj na DN 3 (3)
6. LN vstran 4 (ča)
7. DN priključi       in(ča)
8. LN vstran 1 (ča)
9. DN kratek korak nazaj
2(9,
10. kratek korak na LN 3 (3)
Po desetem koraku smo na
začetni poziciji in pričnemo
vajo za osnovni korak pri pr.
vi točki.
Drža za latinskoameriške
plese je večinoma bolj odpr.
ta. Plesalka stopi pred ple.
salca, med njima je približno
za eno stopalo prostora (glej
sliko). Ko pričnemo plesati
v paru, začenja plesalka
z LN vstran, torej pri točki 6.
Latinskoameriške plese ple-
šemo kjerkoli na plesišču.
Prijetno učenje!
Nagradno
vprašanje:
Naštej dva počasna stan-
dardna plesa in en počasen
latinskoameriški ples. Na-
grada je kaseta z LA glas-
bo. Nagrajenec prejšnjega
nagradnega vprašanja je
Marko Grobljar, Čepinje
33, iz Vranskega. Nagrado
dobiš po pošti. Pravilni od-
govor se je glasil Hala Go-
lovec.
Kaj le privlači na fantu - daicietu?
Imaš rajši dolge lase, te pri-
vlači fant (dekle) z lepo posta-
vo? Kaj je tisto, kar najprej
opaziš na mladem človeku?
Pred tabo je nekaj vprašanj,
odgovori nanje pa ti bodo po-
vedali, kakšnega prijatelja iš-
češ. Piši tisto, kar je res, še
enkrat preglej vse odgovore in
jih preštudiraj. Točkovnika ni,
ker ga je ob takšnem testu ne-
mogoče sestaviti, saj smo lju-
dje popolnoma različni.
[test"""I
1. Kaj je pri dekletu (fantu)
najpomembnejše?
a) Dober karakter
b) Dobro mora izgledati, osta-
lo ni pomembno
c) Pomembni so šarm, smisel
za humor, razumevanje, inteli-
genca, originalnost, zve-
stoba ...
2. Kakšna dolžina las je naj-
boljša?
a) Dolgi lasje
b) Kratki lasje
c) Srednje dolgi lasje
3. Skodrani ali gladki lasje?
a) Skodrani lasje
b) Gladki lasje
c) Vseeno mi je
4. Ali je barva las pomembna?
Lasje morajo biti:
a) Črni
b) Rjavi
c) Blond
č) Rdeči
5. Na kaj si najbolj pozoren,
ko prvič vidiš človeka?
a) Najprej pogledam v oči
b) Najprej pogledam v usta
6. Kakšna naj bo dolžina
nohtov?
a) Normalna dolžina
b) Zelo dolgi nohti
7. Očala ali brez?
a) Vseeno mi je, če nosi
očala
b) Če nosi očala mi je bolj
všeč
c) Ni mi všeč, če nosi očala,
naj nosi kontaktne leče
8. Kako naj bo dekle oble-
čeno?
a) Normalno
b) Izzivano
c) Oblači naj se strogo po
modi
9. Kako naj bo dekle nali-
čeno?
a) Naravni make-up
b) Brez ličil je najboljše
c) Močno naj bo naličena
10. Kakšen naj bo parfum?
a) Rad imam naravnost, to-
rej brez dišav
b) Malo nikoli ne škoduje
c) Tušira naj se z dišavami
zadnjič skupaj - 8. a, Osnovna šola Primož Trubar Laško
št.6 - 13. februar 1992
211
Nepotrebna zbeganost v ansamblu Zeme
Lani je praznoval ansam-
bel Francija Zcmeta iz Voj-
nika 25 letnico obstoja. Na
slavnostnem koncertu v do-
mačem kraju seje odločil, da
bo prenehal z aktivnim igra-
njem, sinova Andrej in Bojan
pa da bosta nadaljevala tra-
dicijo ansambla, vendar pod
novim oz. spremenjenim
imenom Ansambel bratov
Zeme. Skupina seje pojavila
na Ptujskem festivalu in
osvojila Zlatega Orfeja. Ta-
ko je bilo vse pripravljeno za
dober start. Odlični glasbe-
niki in priznanje, ki odmeva.
Vse to je bilo treba samo
vnovčiti in izkoristiti. Pravi-
lo pravi, kuj železo dokler je
vroče. Vendar, žal, vsak ni
sposoben za kovača. In zače-
li so se pojavljati zapleti, ki
so vse bolj temnili Zemetovo
krono.
Najprej je prišlo do krat-
kega stika s pevcema, ki sta
se užaljena poslovila, ker
z njima niso bili zadovoljni
ostali člani ansambla. Zani-
mivo, na Ptujskem festivalu
nihče izmed članov žirije,
kot so Adamič, Zupan in Ci-
ani niso imeli niti besedice
pripomb na vokalista. Prišla
sta druga dva pevca, ki »ven-
drita« tam, kjer je zanju
ugodnejše. To pa pomeni, da
dalj časa pri Zemetih ne bo-
sta in bosta odšla takoj, ko
bosta dobila boljšo ponudbo.
Pevec se je menda že poslo-
vil. Pa novi basist tudi.
Da bo zmeda še večja, se je
pojavil odslužen in proble-
matičen menedžer. Skupino
je tudi navdušil Povše, ki je
dolga desetletja vodil Vesele
planšarje. Te bi rad oživil in
priložnost vidi v Zemetih.
Dal jim je notno gradivo, do-
bili bodo planšarske noše!
Sklenili bodo pogodbo,
dobili sponzorje, imeli toliko
in toliko koncertov doma in
menda v tujini, skratka vse
O.K.! Vendar vse skupaj ni
tako enostavno, kajti vse visi
v zraku in bojimo se, da bo
skupina nasedla praznim
obljubam.
Škoda bo velika, če bo do
tega prišlo. Rešitev za an-
sambel je, da si sam določi
svojega vodjo (ne da to dela-
jo ali še bolje ne delajo trije),
ki bo skrbel za skupino. Za-
mujajo s samostojno kaseto,
vse bližji je nov Ptujski festi-
val. Zemeti skupaj s harmo-
nikarjem Ašičem imajo do-
volj svojih izjemno dobrih
skladb, ki jih naj ponujajo
ljudem. Ti Zemetovih in Aši-
čevih viž še nikoli niso odbi-
li, vprašanje pa je, kako jih
bodo sprejeli kot umetne
planšarje. Torej: skupina je
perspektivna, vendar naj de-
la po svoji poti, če pa to ni
sposobna, se naj razide in
glasbeno znanje resnično do-
bro vnovči. To, kar zdaj po-
čenja, je propadanje na
obroke. Sicer pa človek ob
vsem tem dobi občutek, daje
bilo veliko lažje delati v oče-
tovi senci.
TONE VRABL,
KOMENTIRAMO
CD STARSHIP
- GREATEST HITS 197&-1991
CD MARIAH CAREY
- EMOTIONS
CD LOS MANOLOS
- PASION CONDAL
CD FILMSKA GLASBA
~ ROBIN HOOD
Slovenski fantje
Pred dobrim letom so se
v Škofji vasi zbrali mladi
glasbeniki, ki radi igrajo do-
mačo in zabavno glasbo.
Idejni vodja je bil Stanko
Mikola, odličen harmonikar,
ki je že večkrat z velikim
uspehom nastopil na sreča-
nju harmonikarjev na Lju-
bečni.
V skupini so se mu pridru-
žili še Milan Kroflič z bas
kitaro in baritonom, Elko-
Plahuta s kitaro in petjem,'
Milan Kroflič ml. s trobento,
Dušan Hostnik s klarinetom
in saksafonom ter Ljubica
Mikola in Jani Planko s pet-
jem. Njihovo spoznavno ime
je jasno in učinkovito - Slo-
venski fantje.
Veliko vadijo, žal pa manj
nastopajo, ker nastopov
v tem času pač primanjkuje.
Radi gredo povsod tja, ka-
mor jih povabijo. In kdor jih
sliši enkrat, se nad njihovim
igranjem navduši. Njihova
mladost vre tudi iz igranja
domačih ali zabavnih viž. Iz
domačega programa jim je
najbližji Avsenik, vedno bolj
pa si prizadevajo, da bi imeli
čimveč svojih skladb. Tu sta
še posebej aktivna Stane in
Ljubica Mikola. Počasi ure-
jajo gradivo, ki bi ga sčaso-
ma radi izdali na kaseti, saj
je želja vsakega mladega an-
sambla, da se predstavi jav-
nosti.
T.VRABL
Osmič pod Mengešlco mareio
v petek in soboto bodo v Mengšu že osmič pripravili
zanimivo prireditev Pod mengeško mareio. Prireditev je
zanimiva zato, ker lahko nastopijo tisti ansambli, katerih
glasbeniki so prej igrali v mengeški godbi na pihala. O sami
prireditvi pripoveduje eden najbolj zagretih glasbenikov
v Mengšu Franc Kompare:
»Zaradi velikega zanimanja smo pripravili tri koncerte in
sicer v petek ob 20. in v soboto ob 17. ter 20. uri v naši
kinodvorani. Vse prireditve bo povezoval Boris Kopitar.
Poleg godbe na pihala, ki pomeni okostje prireditve, bodo
nastopili še Alpski kvintet, Stoparji, Slovenski kvintet,
Nagelj, mengeške harmonikarke kluba Zupan, Marela
Intemacional, Mengeški zvon, Euforija ter iz tujine Ober
Kortner sekstet z Jožetom Burnikom iz Avstrije in ansambel
Krček iz Švice.« TV
Studenčel( na Dobrni
Zadnje dni lanskega decembra je oktet Studenček skupaj
s triom Vikija Ašiča izdal samostojno kaseto. Prve pesmi je
predstavil že ob novoletnem obisku v celjski porodnišnici,
že dober mesec pa se ena izmed viž - Francelj, lump si ti
- uspešno vrti na naši lestvici, kjer je že na drugem mestu.
Fantje želijo kaseto predstaviti tudi širši javnosti, zato so
se odločili za nekaj promocijskih koncertov, ki jih bodo
izvedli februarja in marca. Prvi koncert bo v petek, 14.
februarja ob 19. uri v zdraviliški dvorani na Dobrni. Pro-
gram bo izredno pester, saj se bo Studenček skupaj z Viki-
jem Ašičem predstavil z izborom umetnih in ljudskih pesmi,
zraven pa bo še nekaj veselih razvedrilnih viž. Podobno
promocijo kot na Dobrni načrtujejo še v Rogaški Slatini in
Celju. TV,
R^OT//RNiCA
Zimska
disliarmonija
Piše Aleš Jošt
Dan ali dva sta minila, ko so
se ptice plašno in v molu ogla-
sile v pozdrav soncu in tople-
mu vremenu. Na Gorenjskem
se je snežna preproga tanjšala
počasneje, kot v tejle kotlini,
kjer se je bela radost prelila
v blatno nadlogo in so rahle
plohice na kratko spirale mit
o snežnem februarju. Tako
sem tisti petek v popoldan-
skem soncu na Petričku opa-
zoval mlade skakalce s pada-
lom, ki so vztrajno vadili vzlet
in pristanek v brezveterju, ko
je iz gozda prišla vest, da
v žalskem Hmezadu zarotniki
pripravljajo koncert novogori-
škega fino glaziranega ansam-
bla Avtomobili. »Pa da vidi-
mo,« se mi je sprožilo, kot da
še nikoli ne bi videl, nakar sem
zasedel prijazno ponujeno
prosto mesto v bolhi. V naj-
bližjo avstrijsko provinco smo
prišli ob uri napisani na pla-
katu in iz glave mi je pognala
krizantema, ko sem vprašal za
novinarsko gratis karto. Brez
veze. Le kratko smo razisko-
vali nočno razsvetljavo po vasi
in blagajnik je popustil za če-
trtino, ko nam je hišnik razka-
zal kurilnico dotične zadružne
zgradbe. Meni pa ni bilo več ne
do Avtomobilov, ne do občin-
stva, ki se je prišlo kazat iz
blesavih kafičev. Če je bil kdo
užaljen, ker nismo vstopili, je
to njegova stvar, saj je bilo
bolj zanimivo na parkirišču,
kjer so mulci navijali hitri me-
tal iz avtoradia. Razkropili
smo se.
Solidarnostna sobotna služ-
ba je bila po svoje zanimiva,
vendar po neprespani noči tu-
di naporna in tako je bilo po-
poldne namenjeno zaslužene-
mu počitku. Večerni mir je
zmotila le otvoritev olimpija-
de, ki je nisem prenesei m sem
pobegnil. V Kljub sem nehote
zamudil in kar nekaj časa je
trajala aklimatizacija. Na
odrčku je tokrat zabavala ob-
činstvo kranjska zasedba Ho-
witzer, ki sem jo pred meseci
šlampasto prekrstil v Rovvitz.
Ni bilo namerno. Čeprav je
minilo že pet tednov tega apo-
kaliptičnega leta je bila to pr-
va prireditev v teh prostorih in
družina, ki se je tudi tokrat
zbrala v zmernem številu, je
poplesavala iz pesmi v pesem
živahneje. Gorenjci so dokaza-
li, da so dosti vadili in nekate-
re priredbe so zvenele prav
sveže. Dinamičen in vedno
bolj sproščen kvartet je nevsi-
ljivo osvajal simpatije ljubite-
ljev roka, ko sem v ozadju uži-
val v pospravljanju podstrešja.
S komadi iz bližnje in daljne
zgodovine ročka so glasbeniki
predstavili svojo širino znanja
in brez posebnih začimb vse
skupaj zmešali v hecno solato.
Na zadnji komad Should I stay
or should I go, pa so se verjet-
no le stekli sosedje iz postelj
izkašljali: »Please go!« In so
šli. Vasja ni izključil velikega
ozvočenja in je spuščal zelo
dobro muziko, dokler ni zara-
di utrujenosti (verjetno) pod-
legel tečnim hišnim muham
z klubsko d. j. licenco, ki so ga
neumorno obletavale.
Prijeten večerček se je zao-
krožil in tropsko osveženi so
nočni metulji trosili dobro vo-
ljo v globoko noč. Plusk!
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1. THEFLY-U2 (6)
2. JUSTIFIED & ANCIENT - KLF (4)
3. MARTIKA'S KITCHEN - MARTIKA (6)
4. BLACK OR VVHITE - MICHAEL JACKSON (8)
5. DON T LET THE SUN GO DOWN ON ME - ELTON JOHN
& GEORGE MICHAEL (3)
6. EMOTIONS - MARIAH CAREY (5)
7. NO SON OF MINE - GENESIS (9)
8. DONT CRY - GUNS'N'ROSES (10)
9. DIAMONDS AND PEARLS (2)
10. REAL LOVE - LISA STANSFIELD (5)
DomaČe zabavne melodije:
1. VEM, DA DANES BO SRECEN DAN - TOMAŽ DOMICEU    (6)
2. NOCOJ - HELENA BLAGNE (6)
3. RDEČA MAŠINA - CUKI (3)
4. PELJI ME STRAN - CONTINENT (5)
5. MISLIŠ, DA SEM SEKSI - AGROPOP (4)
6. KO BOŠ NEKOČ POZABILA ME - DON JUAN (10)
7. TI - DUO REGINA (3)
8. NASMEH POLETJA - DADA & MARKO (4)
9. NOVO JUTRO - 1 X BAND (2)
10. NAJ TE NE BO SRAM - U'REDU (1)
Narodnozabavne melodije:
1. VSE ŽIVUENJE SAME ŽEUE - AVSENIK (7)
2. FRANCEU, LUMP SI TI - STUDENČEK IN VIKI AŠIČ St. (5)
3. SANJE NOVEGA LETA - MARELA IN BORIS KOPITAR (7)
4. UUBEZEN NA PRVI POGLED - KARLI GRADIŠNIK (3)
5. KUHAR - OBZORJE (9)
6. DRUŽINSKA SREČA - KLAVŽAR (2)
7. SLOVO OD DOMA - KMETEC (6)
8. CIGANKA-SLAK (2)
9. VABIJO PLANINCI - SLOVENSKI MUZIKANTJE (6)
10. NA POTEP - ISKRA (1)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih
melodij:
LIVE YOUR LIFE BE FREE - BELINDA CARLISLE
LpVE HURTS - CHER
Predlogi za lestvico domačih zabavnih
melodij:
TO SMO Ml - AVIA
MRTVA POMLAD - VERONIGUE
Predlogi za lestvico narodnozabavnih
melodij:
NA BREZJAH ŽE ZVON ZVONI - ALPSKI KVINTET
ŽENA JE KRIVA - ŽAGAR
Nagrajenca: Suzana Košir, Glinsko 7 Škofja vas
Jelka Šumej, Vrbno 1, Šentjur
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni MelOdija
v Cankarjevi ulici v Celju.
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij
izvajalec_
lestvica domačih zabavnih melodij
izvajalec_
lestvica narodnozabavnih melodij.
izvajalec_
ime in priimek:
naslov:_
Št.6 - 13.februar 1992
2
Bojeviti ljubitelji živali
Proizvajalci brezalkohol-
ne pijače Lucozadc so bili
sredi novembra lani prisilje-
ni umakniti iz prodaje več
kot pet milijonov steklenic
svojega izdelka po opozorilu
Scotland Yarda, da so pri-
staši teroristične organizaci-
je Fronta za osvoboditev ži-
vali pijačo zastrupili. Polici-
sti so aretirali deset ljudi
v Hastingsu, Manchestru,
Coventryju in Northampto-
nu; obtoženi so, da so posku-
šali na police trgovin podta-
kniti steklenice z zastruplje-
no Lucozado. Čeprav so ka-
tastrofo še pravočasno pre-
prečili, so v Fronti za osvo-
boditev živali s to akcijo spet
opozorili nase, kar pa je bil
tudi njihov cilj.
Lucozade
Lucozada je ena izmed
najbolj priljubljenih britan-
skih pijač, nekakšen »tekoči
vitergin«, ki ga priporočajo
predvsem športnikom za na-
domestitev izgubljene ener-
gije. Lastnik proizvajalca
Lucozade je družba Smith-
Kline Beecham, kjer med
drugim razvijajo nova zdra-
vila in jih v svojih laborato-
rijih najprej preizkušajo na
živalih. Malo pred prepla-
hom zaradi Lucozade je
predstavnik SmithKlina ob-
javil vest, da so jim na Od-
delku za zdravstvo odobrili
prodajo zdravila Kytril, na-
menjenega bolnikom z ra-
kom, ki jim je predpisana
kemoterapija. Kytril so pred
tem v skladu z zakonom pre-
izkusili na podganah in mi-
ših. Poleg tega 5b si pri
SmithKlinu  nabrali  nekaj
črnih pik pri ljubiteljih živa-
li tudi s svojo kozmetiko, ki
so jo preizkušali na zajcih.
Razloga za »kazen« sta bila
torej kar dva.
Ko udarijo
ekstremistični
ljubitelji živali
Nič kriva britanska jav-
nost jo je tokrat poceni od-
nesla. Izmed tisoč petsto za-
skrbljenih potrošnikov, ki so
po telefonu spoiočili, da so
prejšnji dan zaužili Lucoza-
do, se je samo eden slabo po-
čutil. Bistveno hujše so bile
pred desetimi leti posledice
akcije neke ameriške skupi-
ne za boj proti mučenju živa-
li, katere pristaši so zastru-
pili tablete proti glavobolu
Tylenol. Protest je terjal se-
dem človeških življenj. Pred
sedmimi leti so britanski
borci za pravice živali obja-
vili vest, da so zastrupili čo-
koladne tablice Mars, pred
dvema letoma so zdravniki
komaj obdržali pri življenju
člane neke angleške družine,
ki so se zastrupili s polpeta-
mi, »olemenitenimi« z živim
srebrom. Lani so si bojeviti
ljubitelji živali izbrali nove
tarče: znanstvenikom, ki so
izvajali poskuse na živalih,
so hoteli vrniti milo za drago
s podtaknjenimi bombami.
Najhuje jo je skupil dobro
leto star otrok, ki je v eks-
ploziji takšne bombe izgubil
prst.
Ob najnovejših napadih na
znanstvenike in njihove dru-
žine so se prebudili tudi
v proti-terorističnem oddel-
ku Scotland Yarda in orga-
nizirali široko zastavljeno
tajno akcijo proti bojeviti
Fronti za osvoboditev živali.
Tajna militantna skupina,
ustanovljena leta 1976, šteje
kakih 250 aktivistov, ki de-
lujejo v majhnih celicah. Ne-
davtia aretacija desetih čla-
nov skupine dokazuje, da so
policisti uspešno razkrili
vsaj del Fronte.
Vsi nasprotniki poskusov
na živalih seveda niso tako
bojeviti in ostro nasprotujejo
uporabi nasilja za dosego
svojega cilja. Prepričani so,
da terorizem ni pravi način
reševanja problema.
SmithKline in Lucozada
sta uspešno preživela no-
vembrski napad. Steklenice
oranžne prozorne pijače so
se kmalu spet znašle na poli-
cah trgovin. S hitrim in trez-
nim odzivom na grožnjo »od
zunaj« ter poštenim poroča-
njem o tem, kaj se dogaja, so
si proizvajalci kljub vsemu
ohranili ugled, kar je zanje
ključnega pomena. Potrošni-
ki znajo tudi odpustiti, če
jim je problem predstavljen
tako, da ne izgubijo zaupa-
nja v proizvajalca.
Krzno? Ne, iivaia
Res je sicer, da so zastru-
pitve in podtaknjene bombe
delo skrajnežev, toda tudi
njihovo početje kaže vedno
bolj prevladujoče prepriča-
nje tukajšnje javnosti, da ži-
vali niso na svetu samo zara-
di človeka in imajo med dru-
gim tudi pravico živeti svoje
življenje. Borci za zaščito ži-
vali se lahko pohvalijo
z izrednim uspehom: v mi-
nulih nekaj letih so britan-
ske potrošnike (in zlasti po-
trošnice) tako prevzgojili, da
je bistveno upadlo povpraše-
vanje po krznu. Ženske, ki si
še drznejo stopiti na cesto
zavite v kožuščke prav v ta
namen pobitih živali, pre-
strežejo precej srepih in ob-
tožujočih pogledov. Pred ne-
kaj leti so skupine za varstvo
živali organizirale protestno
zborovaje na londonskem
Trafalgarskem trgu in kar
tam so zažgali več sto krzne-
nih plaščev, ki so se jim last-
nice same od sebe odrekle.
V najbolj prestižni trgovski
hiši Harrods, kjer je v dekli-
ških letih kupovala tudi
princesa Diana, so bili lani
prisiljeni zapreti oddelek
s krznom, ker je prodaja ta-
ko     dramatično     upadla.
V drugih trgovinah, kjer še
vztrajajo, se odločajo za tudi
več kot 50 odstotni popust,
samo da bi krzno spravili
v promet. Morda bi kdo
utegnil pomisliti, da se Bri-
tancem, nevajenim ostr.
zim, res ni težko odreči kr^
nenim izdelkom. To sicer ^
ži, toda tudi na primer Ita;
Janke niso izpostavljene j
birski zimi, pa se rade obl
čijo v kože. Prav nič hudegj
sluteče signore in signori2|
se v Londonu večkrat zaplij
tej o v prav mučne prizorj
Pred nedavnim je v vago)
podzemeljske železnice sta
pila neka italijanska dam
v srebrnem krznenem plai
ču, ki ji je segal do gležnje\
Britanke, Britanci in tam ži
veči tujci, vsi z ustrezni
opranimi možgani, kar so tj.
če krzna, so jo opazoval
z nemalo prezira in potihen
šteli, koliko kožuščkov je bi
lo treba sešiti za tako velike
krzneno površino, gospa p;
se je, prepričana, da vsi ob-
čudujejo plašč, očarljive
presedala in se razkazoval;
na vse strani.
PISMO IZ
LONDONA
Piše Mojca Belak
JEZIKOVNI STUDIO
d. o. o., SONJE KOTAR
VAS VABI V TEČAJ
NEMŠKEGA JEZIKA
a) začetni (60 ur) 7.000 SLT
b) nadaljevalni (60 ur) 7.000
SLT
c) tečaj poslovne nemščine
(50 ur) 7.000 SLT
Vpisujemo vsak dan od 9. do
13. ure na tel. 731-105.
UČENJE TUJIH JEZIKOV JE
LAHKO PRIJETNO!
Razpisna komisija pri
HI\/IEZADU, Kmetijstvo Žalec,
razpisuje
JAVNO LICITACIJO
1. nepremičnine oz. montažne lesene stanovanjske
hiše v Lokah 30 p. Tabor.
Stanovanjska hiša predstavlja p. štev.
983/8 dvorišče v izmeri 558 m^
st. stavba v izmeri 51 m^
vpisane pri vl. štev. 324 k. o. Črni vrh. V hiši je enofazna
elektrika, brez vodovoda.
Izklicna cena za stanov, hišo in funkc. zemljišče je
728.675,40 SLT.
2. a) nepremičnine oz. dvosobnega stanovanja v Ve-
lenjski 5 v Žalcu (pritličje - levo) v izmeri
39, 56
Izklicna cena je 523.000,00 SLT
b) nepremičnine oz. dvosobnega stanovanja v Velenjski
5 v Žalcu (III. nadstropje - levo) v izmeri 38,60 m^.
Izklicna cena je 510.308,00 SLT.
c) nepremičnine oz. garsonjere v Velenjski 5 v Žalcu (Ii.
nadstropje) v imeri 18,64m^.
Izklicna cena je 240.438,00 SLT.
Stanovanja so brez centralnega ogrevanja.
Javna licitacija bo v
petek, dne 28. 2.1992
v sejni sobi Hmezada, Kmetijstvo Žalec v Žalcu, Vrečerjeva
u1. 8 in sicer za st. hišo - Loke ob 7.30 uri, za stanovanja
v Velenjski 5 v Žalcu pa ob 8.00 uri.
Ogled na kraju samem bo en dan pred licitacijo od 8.00 do
9.00 ure.
Dražitelji so dolžni pred pričetkom dražbe položiti varščino
v znesku 10% od izklicne cene.
Kupec je dolžan celotno kupnino poravnati prodajalcu takoj
po podpisu pogodbe.
Vse informacije dobijo interesenti v zemljiškem oddelku
Hmezad, Kmetijstva Žalec, Vrečerjeva ul. 8.
Z MONARHI IN DE KLERKOM V ŽEPU
Piše JANKO PETROVEC
10. nadaljevanje
Dvakrat smo se po parku vo-
zili zjutraj in iz zased opazo-
vali različne vrste antilop,
zeber in gazel pri paši. Nale-
teli smo tudi na čredo
s kakšnim ducatom žiraf, pa
na bele nosoroge in pavijane
ter bizone. Gre seveda za do-
živetje, ki ga ne more dati
noben živalski vrt, saj do ži-
vali prideš z lastnim iska-
njem. Hkrati tudi spoznaš
naravno okolje, kjer te živali
živijo, pa še kako živijo, česa
se bojijo in kako živijo z dru-
gimi vrstami. Zveri v tem
parku ni, saj pravijo, da je
divjadi odločno premalo za
enega leva, kaj šele za druži-
no živali, ki je nujna za nor-
malno življenje vrste v par-
ku. Obisk parka je bil zani-
miv tudi zaradi turističnega
centra na drugi strani jezera,
kjer smo kampirali. Center
ima igrišča, bazene in vso
ostalo opremo povprečnega
zahodno-evropskega turi-
stičnega centra, a v spomin
se mi je vtisnil zaradi nečesa
popolnoma drugega.
Z nami je bil Američan
William. Willy je eden tistih
mladih Američanov, ki
z anarhističnim navduše-
njem kritizirajo vse, kar je
ameriškega, a vendar o svoji
sanjski deželi kar naprej go-
vorijo in so jim njena sanjska
načela merilo za vse. V kam-
pu je bila nastanjena tudi
skupina igralcev rugbyja, ki
so nas vse povabili k žaru.
Mimogrede, pečenje na žaru
je tipično za afrikanersko
preživljanje prostega časa;
ob tem obujajo legende
o davno preživetih časih, ko
so njihovi očetje še lahko po
dolgem  in  počez  streljali
»kafferje« brez kakih eko-
nomskih sankcij.
No, ti brkati igralci rugby-
ja so nas vse povabili na nji-
hov »braai«. Nam se je zdelo
to fino, saj nismo imeli veli-
ko denarja in smo dva dni
jedli le sendviče. Jasno je bi-
lo, da bomo slej ko prej po-
vlečeni v kako politično di-
skusijo, ko bodo od nas pri-
čakovali, da bomo priznali,
kako krasna, lepa in pravič-
na je Republika. Jaz se takim
pogovorom najraje ognem,
ker vem, kako delikatni so.
Že prej sem ob takih prilož-
nostih zategnil najbolj neob-
vezujočo frazo v afrikanšči-
ni, ki jo uporabljajo tudi tu-
kajšnji Angleži: »Ja-nee!«
S tem se odzoveš na vse trdi-
tve, ne da bi jih potrdil ali
zanikal, temveč le priznaš,
da si jih sprejel. Willy je se-
veda demokrat iz »najbolj
demokratične« države na
svetu in je Afrikanerjem od-
krito zabrusil, da Zahodna
Evropa ne bi smela preklica-
ti ekonomskih sankcij, am-
pak jih še zategniti, zakaj
naj gre k vragu, če ni res, da
je Južna Afrika še vedno naj-
bolj nedemokratična država
na svetu. Jaz sem tudi ob tej
njegovi trditvi zategnil svoj
nevtralni: »Ja-nee!«, a se
hkrati pripravil na neizbež-
no, kar je sledilo. Razžaljeni
brkači so nas pognali z zaba-
ve, tako da smo jo s praznimi
želodci morali odnesti.
Ponos rasistov
Ta incident je morda hu-
moren in nepomemben, daje
pa mi vpogled v tisti strahot-
no omejen ponos rasistov, na
katerem še vedno stoji si-
stem propadajočega apart-
heida. Rasisti so na obeh
straneh. Zločini zaradi to-
vrstne nestrpnosti so vakda-
nja stvar. Novinar Ryan
Mallan imenuje te zločine
»tista južnoafriška stvar«, ki
se dogaja vsak dan. V svoji
knjigi Moje izdajalsko srce
se Ryan Mallan sprašuje
o kakršnikoli možnosti reši-
tve konflikta med belimi in
črnimi. Korenine je najti po
njegovem že v začetku časa
kolonialnega osvajanja, ko
so se Evropejci zavedli, kako
moč imajo s svojim ognjenim
orožjem, in zaslutili, kako
lagodno in neobremenjeno
življenje si lahko ustvarijo
ob zasužnjenju do tedaj pro-
stih in svobodnih ljudeh
Bantu, Khoikhoi in Khoisan
rase.
Nadaljevanje prihodnjič
Sloni v Levjem parku Natala.
Št.6 - 13.februar 1992
23
Št.6 - 13. februar 1992
24
Solate iz iiisiega zeija
Na jedilni mizi je v zimskem
času pogosto zelje, ki ga pri-
pravljamo svežega ali kislega
v solati, prikuhah, juhah in
omakah.
Najbolj je seveda priporoč-
ljivo uživanje surovega kislega
zelja, saj tako užijemo vse vi-
tamine, ki so v njem. Tako sve-
že kot tudi kislo zelje ni pripo-
ročljivo predolgo kuhati, da ne
uničimo zdravilnih snovi.
S slanino
Sestavine: srednje velika
zeljna glava, 2 rezini slanine,
pol del razredčenega kisa, če-
bula, kumina, sol.
Očiščeno zelje zrežemo na
tanke rezance. Slanino nare-
žemo na kocke, precvremo in
prilijemo kis. Ko kis zavre, ga
zlijemo na zelje, dodamo do-
bro sesekljano čebulo in kumi-
no, solimo ter dobro preme-
šamo.
Solata bo še boljšega okusa,
če ji primešamo žličko slad-
korja in kuhan, na lističe nare-
zan krompir.
z ananasom
Sestavine: 20 dkg kislega
zelja, 10 dkg jabolk, 10 dkg
ananasa, 2 žlici sesekljanih
orehov, žlica medu, 2 del sme-
tane, žlica limoninega soka,
žlička sesekljanega pehtrana.
Zrahljanemu kislemu zelju
dodamo na drobne kocke zre-
zana jabolka in ananas, orehe
in med. Solato premešamo in
prelijemo s smetanovo omako.
Za smetanovo omako zmeša-
mo smetano. Limonin sok in
pehtran
S čebulo, hrenom in
jabolld
Sestavine: 30 dkg kislega
zelja, 20 dkg jabolk, 10 dkg
drobno naribanega hrena, žli-
ca sesekljane čebule, sol, kis,
olje.
Kislo zelje sesekljamo, ne-
olupljena jabolka naribamo.
Nato dodamo hren, čebulo,
sol, olje in kis ter dobro pre-
mešamo.
Z rdečo peso
Sestavine: 20 dkg kislega
zelja, 25 dkg rdeče pese, jabol-
ko, žlica sesekljane čebule, žli-
ca naribanega hrena, žlica ki-
sa, 4 žlice olja, žlička gorčice,
ščep popra, sol.
Kislo zelje zrahljamo z vili-
cami, rdečo peso in jabolko
operemo, olupimo in nariba-
mo. Primešamo čebulo in hren
ter prelijemo s solatno omako.
Za solatno omako zmešamo
kis, olje, gorčico, poper in sol.
Z rdečo redkvico
Sestavine: 30 dkg kislega
zelja, 20 dkg rdečih redkvic,
olje, poper, sol.
Kislo zelje zrahljamo z vili-
cami, dodamo zrezano ali na-
ribano rdečo redkvico, olje, sol
in poper ter dobro premešamo.
Z rozinami
Sestavine: 30 dkg kislega
zelja, jabolko, 2 do 3 žlice ro-
zin, banana, 3 žlice sesekljanih
orehov, 2 del kislega mleka ali
joguria, pol del smetane, li-
mon sok, limonina lupinica.
Zrahljanemu kislemu zelju
dodamo naribano jabolko, do-
bro oprane in odcejene rezine,
sesekljano banano in orehe..
Solato premešamo in prelije-
mo s solatno omako. Za solat-
no omako razžvrkljamo kislo
mleko, dodamo smetano, limo-
nin sok, naribano limonino lu-
pinico in premešamo.
ZDRAVILNE RASTLINE
Bolna hrbtenica
Gospa M. N. že petnajst let
boleha za obolenjem hrbteni-
ce. Že večkrat je bila v topli-
cah, bolečine pa se ji pojavlja-
jo na različnih predelih okon-
čin. Kakšno zdravljenje bi ji vi
svetovali? Bi prišla v poštev
telovadba in zdravljenje z ze-
lišči? Kaj ji priporočate, saj
ima zdraril proti bolečinam že
dovolj in se boji, da bi stalno
jemanje teh zdravil škodovalo
želodcu?
Obolenje hrbtenice, defor-
macija hrbtenice in vkleščenje
medvretenčnih ploščic sodijo
v domeno ortopeda. Vendar si
lahko težave olajšamo z redni-
mi telovadnimi vajami, plava-
njem, zdravilnimi zelišči, ma-
sažo, naravno prehrano,, ob-
kladki itd. Telovadne vaje mo-
rajo biti redne, vendar pri tem
ne smejo pretirati, ampak je
najboljše, da hodimo na fizi-
oterapijo, kjer izvajajo tako
imenovane Reganove vaje.
Z njimi si primerno razgibamo
sklepe, okrepimo mišice in
dvignemo duha in tudi lažje
premagujemo vsakodnevne te-
žave. Poleg telovadbe je smi-
selna tudi celotna nega telesa.
Plavanje je najbolj zdrav
šport, ker se pri tem telo giblje
enakomerno in vsestransko,
telesna moč in zdravje pa se
povečujeta. Poleg tega se naše
telo sprošča, utruja, pa tudi
duševno se okrepimo. Sloveni-
ja ima zelo veliko termalnih
kopališč, a visoka vstopnina
žal zavira večji obisk in izrabo
odličnih lastnosti termalne vo-
de. Če bi se lahko v teh termal-
nih bazenih še knajpali, to je
izmenično uporabljali toplo in
mrzlo kopel, bi laže premago-
vali vsakodnevne težave. Voda
tudi razbremeni težo telesa,
zato so vsi sklepi manj obre-
menjeni. Seveda moramo
knajpanje izvrševati pod
zdravniškim nadzorom. Tudi
kopanje v topli morski vodi
zelo koristi, odlično kopel pa
si lahko pripravimo kar doma.
Uporabimo različne izvlečke
iz zdravilnih rastlin, kot so
brinove jagode, smrekovi vr-
šički, rožmarin itd. V petlitr-
ski lonec damo pol kg rož, jih
prekuhamo, pustimo, da se
mešanica nekoliko ohladi, na-
to jo precedimo in vlijemo
v kopel, ki sme biti topla naj-
več 38 stopinj C. Temu lahko
podamo tudi posebno sol, ki jo
pridobivajo iz Mrtvega morja.
Poleg navadne soli vsebuje se
mnoge druge soli, ki so zelo
pomembne za ohranjanje na-
šega zdravja. V taki kopeli
smo lahko največ 20 minut.
Nato oblečemo pižamo in gre-
mo počivat v ogreto posteljo,
da se odpočijemo in primerno
spotimo. Čez pol ure lahko
gremo pod mlačen tuš in ko se
sfrotiramo, si v telo vtremo
kakšno hranilno kremo. Takš-
no kopel si privoščimo vsak
tretji dan. Priporočam še upo-
rabo različnih obkladkov. Prvi
dan damo na obolele sklepe
polikane zeljne liste. Med dve
krpi damo celo zeljno veho, ki
smo ji odstranili debelo žilo, in
potikamo s toplim likalnikom.
Toplo zeljno veho damo na
oboleli sklep, čez pa še volne-
no odejo, obkladke menjamo
vsake pol ure. Drugi dan vza-
memo glinen obkladek, ki ga
pripravimo iz gline in toplega
jabolčnega kisa ter zavijemo
v gazo. Tudi ta obkladek me-
njamo vsako uro. Tretji dan
zavijemo v gazo svežo skuto, jo
položimo na sklep ter pustimo
tam čez noč.
Pri zdravljenju revmatičnih
obolenj je pomembna tudi
pravilna prehrana, ki mora za-
jemati vse hranilne snovi, rud-
nine, vitamine in elemente
v sledovih. Eno takih hranil je
nepoliran riž. Zrno ima zelo
zanimivo sestavo in vsebuje
poleg škroba še beljakovine,
rudninske soli ter celulozna
vlakna. Pomembno vlogo igra
tudi kalček, ki vsebuje nenasi-
čene maščobe, beljakovine, vi-
tamine, zlasti vitamin E. Vse-
bina kalčka je potrebna, da
naše žleze pravilno delujejo.
Neprebavljiva celuloza deluje
na črevesje kot krtačka, masi-
ra črevesno sluznico in tako
preprečuje nepravilno delova-
nje. Izogibati se je potrebno
svinskemu in govejemu mesu
ter uživati dovolj zelenjave in
ajdove kaše.
Odgovana:
Boris Jagodic
Ime in priimek:
Točen naslov:.
Predavanja za
Idnetovalce
V mesecu februarju so
v Enoti za kmetijsko sveto-
vanje občine Celje že pri-
pravili nekaj predavanj za
kmetovalce, zanimivih tem
pa ne bo manjkalo tudi
v prihodnje.
V sredo, 19. februarja,
vas ob desetih vabijo
v dvorano kmetijske za-
druge Celje. Ivan Kuder bo
predaval o pitanju mladih
govedi in praktičnem izra-
čunu obrokov na osnovi
voluminozne krme. Repro-
dukcijske motnje pri kra-
vah je naslov predavanja
Jožeta Pajtlerja. V dvorani
kmetijske zadruge Celje
mu boste lahko prisluhnili
v torek, 25. februarja ob
devetih, v četrtek, 27. fe-
bruarja ob petnajstih pa
v osnovni šoli Vojnik.
V sredo, 26. februarja ob
devetih, boste lahko v dvo-
rani kmetijske zadruge Ce-
lje prisluhnili predavanju
Anastazije Deželak o pre-
hrani prašičev v kmečki re-
ji. Dvoje predavanj bo tudi
v mesecu marcu. V torek, 3.
marca ob desetih bo v dvo-
rani kmetijske zadruge Ce-
lje predaval Milan Zolnir
in sicer o varstvu (uporaba
fitofarmacevtskih priprav-
kov) jablan in ribeza. Pra-
vilna izbira in uporaba fi-
tofarmacevtskih priprav-
kov v posevkih koruze in
žit pa bo tema predavanja
Vlaste Knapič. Posvet bo
v dvorani kmetijske zadru-
ge Celje v četrtek, 12. mar-
ca ob desetih.
SATEX d.o.o.
MARIBOR
Glavni trg 19 C
vam nudi
satelitske antene
na 8 ali 13 obrokov.
UGODNE CENE!
Delovni čas: od 8.-17. ure
8.-12. ure.
Telefon'(062) 28-461, (062)
29-051, int. 234
(063) 36-793.
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH'ŽEROVNIK
Sredi februarja je počasi že
čas, da se lotimo mode, ki bo
na naših ulicah prevladovala
pomladi in poleti. Večina
žensk in zadnje čase tudi mo-
ških je do mode vse bolj naklo-
njenih in če se že, na vrat na
nos, ne vržejo v vrtinec mod-
nih novosti, upoštevajo vsaj ti-
ste osnovne smernice, ki jih
predpisuje spreminjajoča se
moda.
In moda za letošnjo pomlad
in poletje je za večino prijaz-
na, saj dopušča dovolj široke
okvire izbire. Barv, materialov
in krojev, ki naj bi jih upošte-
vali, če želimo biti modni, je
letos toliko, da bo prav vsake
našel kaj sebi primerneg,
A o tem v prihodnjih števili^
Novega tednika in podrobn^
tudi v sobotni radijski mavrji
ob koncu meseca.
Za danes je namreč naj
modna svetovalka Vlasta Ca\
Žerovnik pripravila zapj
o spreminjajoči se modi spoi
njega perila. Če so modni kn
atorji prejšnja leta prisegali 5
»minimalistično« izvedbo, ]
letos temu delu garderobe nj
menili več blaga. Iz priloženj
skic pa je razvidno, da tu<
kanček blaga več še vedno d(
luje zapeljivo...     Uredništi
Hlače do popka
Februar je tisti mesec, ko se
jesensko-zimska modna zgod-
ba počasi konča in začne nova,
pomladno-poletna. Vendar,
pustimo lahka oblačila še kak-
šen teden ob strani, med tem
pa si privoščimo nekaj rado-
vednih, a diskretnih pogledov
- pod obleko!
Vemo, da moda spreminja
svoj obraz, kot igralec v gleda-
lišču, prav s takšno ihtavo na-
glico pa se spreminja tudi nje
najintimnejši del - spodnje pe-
rilo!
Oblikovalci tega »najlažje-
ga« kosa garderobe so se nave-
ličali miniaturnih cunjic, ki so
še pred letom ali dvema pokri-
vale le tisto najnujnejše, zato
je za spodnje perilo z letnico
92' potrebno nekaj več tkani-
ne. Najbolj oboževana je seve-
da prefinjena in romantična
svila v kombinaciji z nič manj
rafinirano čipko, pretkano
s finimi strech nitkami, ki
omogočajo sproščeno gibanje.
V prvi modni vrsti so znova
nedrčki s podaljšanim život-
cem in opornicami, kar je bilo
značilno za revolucionarna
petdeseta leta. Hlačke so se
dvignile vse tja do popka, tudi
hlačni izrezi niso več pretirano
visoki.
Skratka, če vam je v veselje
slediti modnim predlogom,
boste odslej tudi ve nosile
manj provokativno, zato pa
mnogo lepše in udobnejše
spodnje perilo!
VLASTA
Tokrat je nagradno vprašanje tedna:
KAKO SE IMENUJE ELASTIČNO SPODNJE PERILO, Ki
POSTAVO ZOŽI IN POLEPŠA?
Odgovor na
nagradno vprašanje:
ime in priimek:
Točen naslov: .
Starost:..........Teža:...........Konfekcijska št.
Najljubše barve: .............................................
Št.6 - 13.februar 1992
25
Zakon o prometnem davku
in drugačne dajatve
Zaradi sprejetega zakona o prometnem dav-
ku, ki je verjetno kupcem avtomobilov bolj
naklonjen kot pa vsem drugim, so se znižale
dajatve tako pri domačih kot tudi tujih avto-
mobilih. Če bi bila vrednost tolarja do konver-
tibilnih valut pri tujih avtomobilih nespreme-
njena, bi bile številke v absolutnem pogledu
bistveno manjše, tako pa so dajatve nižje pred-
vsem odstotkovno. Kljub temu pa trgovci z av-
tomobili pričakujejo nekaj boljšo prodajo, če-
prav je tudi res, da so nekatere domače tovarne
(denimo Cimos) že pohitele in avtomobile po-
dražile. Maloprodajne cene nekaterih avtomo-
bilov pa so takšne:
renauit4GTL ^^«no I''^''^^''
renault 5 campus s tremi vrati J^^^^^^     '
renault 5 campus s petimi vrati J?3.200 to arjev
renault 5 campus plus s petimi vrati tolarjev
renault campus 5 dizel s petimi vrati 914.400 to arjev
Citroen AX 11 first s tremi vrati 648.000 to arjev
Citroen AX 11 caban s petmi vrati 6^2.000 to arjev
Citroen 11 allure s petimi vrati ZOSOOO ^o^^^^
Citroen caban dizel s petimi vrati JSS J''^'^^''
7X avantaPe 996.000 tolarjev
ZXau?a 1.140.000 tolarjev
XMV-6 24 4.118.400 tolarjev
hyundai pony 1,3 s tremi vrati dolarjev + 46% dajatev
h^dai pony Umuzina 1,5 GLS 8-914 dolarjev + 42% dajatev
^        t-   J              ^ katalizatorjem)
BMW 316i s štirimi vrati 24.735 mark + 42% dajatev
(s katalizatorjem)
audi 80 1,8 litra 23.716 mark + 42% dajatev
(s katalizatorjem)
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Na zadnjih dveh avtomobilskih sejmih pred Halo Golovec v Celju
ni bilo opaziti večjih sprememb v cenah posameznih avtomobilov.
Nekoliko so se pocenili le modeli Lade in Golfa, sicer pa so cene
zadržale nivo prejšnjega tedna. V naši tabeli so tako kot vedno
postavljene v nemških markah in so le okvirnega značaja, saj ne
odražajo razlik v kvaliteti istokategornih modelov.
Tudi tokrat so se najbolje prodajali avtomobili Crvene Zastave,
zaznati pa je bilo še povečano zanimanje za znamko Renault,
predvsem za model 5 GTL, medtem ko se Renault Clio še ne
pojavlja prepogosto na sejmih, saj je njegova cena dokaj visoka,
torej netržna in s tem tudi nekonkurenčna.
PRIMOŽ ŠKERL
General Motorsov pontiac salsa
Ameriška avtomobilska to-
varna GM je na januarskem
detroitskem salonu avtomobi-
lov predstavila prototip po
svoje kar zanimivega vozila
pontiac salsa. Gre za karose-
rijsko različno vozilo, kajti pri
GM naj bi ponujali pet razli-
čic: dvosedežni roadster ali
targo, petsedežni kabriolet,
kombi, večje dostavno vozilo
in pick up. Pontiaca salso je
mogoče navzven spreminjati
s razUčno nadgradnjo, v vsa-
kem primeru pa motor poga-
nja prvi kolesi. Zanimivo je,
da so avtomobilu vsaj za de-
troitsko razstavo namenili 1,5-
litrski bencinski agregat
z dvema odmičnima gredema
in po štirimi ventili na valj, pri
čemer pa so se kot konstruk-
torji nanj podpisali pri nem-
škem Oplu (ta pa je tako ali
tako sestavni del GM). Za se-
daj še ni jasnega odgovora na
vprašanje, ali bo pontiac salsa
doživel serijsko izdelavo. Na
sliki: pontiac salsa.
Prava trgovina
za vaš avto
Čuprijska 9
Tel. 24-025, 24-303
Nudimo vam
motorno olie
CASTROLGTKS
Prvi na avtomobilskih lestvicah
Lansko leto za avtomobilske
tovarne vsaj na evropskih tr-
gih ni bilo izjemno uspešno,
vendar tudi ni bilo katastro-
falno. Prodaja je bila na 17
trgih večja za 0,4 odstotka,
najbolje pa so šli avtomobili
v promet v združeni Nemčiji
(skupaj 4,26 milijona vozil).
Morda so bolj zanimivi podat-
ki o tem, po katerih avtomobi-
lih so v posameznih evropskih
državah najbolj povpraševali
in jih tudi kupovali. V Nemčiji
je bil na prvem mestu (kot že
dolga leta) golf, takoj za njim
opel astra in nato Volkswag-
nov passat. V Italiji se je naj-
bolj priljubil fiat uno, nato pa
Fordova fiesta in Fiatova pan-
da. V Franciji so bili najbolj
navdušeni nad peugeotom 205,
dobro se je odrezal tudi rena-
ult clio in renault 19. V Veliki
Britaniji je bila v špici ford
fiesta, pa ford escort in vectra
(ki jo tam poznajo pod imenom
cavalier). V ZDA so kupci po-
zabili na nacionalni ponos in
tako je na prvem mestu že
tretje leto zapored honda ac-
cord, precej zadaj pa ford ta-
urus in chevrolet cavalier. Na
Japonskem so prvi na lestvici
najbolje prodajni le domači
avtomobili: toyota caroUa, to-
yota cresida in suzukijev mini.
AVTOPRALNICA »BUČER«
CELJE, OBLAKOVA 7, tel. 29-124, 27-071
Mnogi so se že prepričali
v kvaliteto naših storitev,
storite to tudi vi!
NOVOST - pranje podvozja!
Avtomotor d. d. Celje se širi
V začetku oktobra lani se je
celjski Avtomotor, ki je delo-
val v sklopu Zastava Avto
Ljubljana, osamosvojil in po-
stal delniška družba.
Z reorganizacijo so dosegli
izboljšanje ponudbe, širitev
prodajnega in razstavnega
prostora, kupcem nudijo več
ugodnosti. Svoje delovne eno-
te z enakim programom pa
imajo tudi v Mariboru, Trbov-
ljah, Slovenj Gradcu, Velenju
in Ravnah na Koroškem.
V letu 1991 so bili specializi-
rani predvsem na Zastavin
program, letos pa skušajo pro-
dajne programe sproti prila-
gajati potrebam - tudi z uvo-
zom, saj so bili med prvimi, ki
so kupcem nudili modele Cry-
sler in jih prodaU preko 400.
K novostim lahko štejemo
združitev trgovin v Miklošiče-
vi in Kocbekovi ulici v skupni
prodajno-razstavni center
s skupno površino 2000 m^,
kjer lahko poleg avtomobilov
dobite še rezervne dele, uvedli
pa so tudi prodajo koles, mo-
pedov, avtomobilske kozmeti-
ke in pa Gorenjskih pralnih
strojev, ki so na voljo z 20 od-
stotnim popustom. Kupcem'
nudijo nakup na 3 čeke za'
vrednost večjo od 3000 SLT
brez obresti, za dobro počutje
obiskovalcev pa je na voljo
majhna okrepčevalnica.
Nakup po sistemu »staro za
novo« poznajo v Avtomotorju
že vse od leta 1975, z novim
načinom poslovanja pa rablje-
na vozila tudi odkupijo in iz-
plačajo.
Po besedah vodje delovne
enote Celje Silva Skaze in di-
rektorice Katarine Gajšek bo
preferenčna dejavnost Avto-
motorja d.d. Celje še naprej
sodelovanje s tovarno Crvena
Zastava, ki je lani na sloven-
skem tržišču prodala okoli 25
tisoč avtomobilov, načrt pro-
daje za letošnje leto pa znaša
15 tisoč. S Crveno Zastavo
imajo odlične poslovne odno- vanja s tujino, za kar naj bi
se, računajo tudi na normali- v znatni meri poskrbela slo-
zacijo tržnih razmer in pošlo-   venska vlada.
V kratkem načrtujejo uvoz
Lade Samare iz Rusije ter še
nekaterih drugih znamk, za
katere bi se pokazala potreba
na našem trgu. Vozil ne proda-
jajo več na osnovi predplačil,
kar je bilo zelo negotovo, tem-
več se poslužujejo prodaje di-
rektno iz zalog. Na vprašanje
o najbolj prodajanih in iska-
nih avtomobilih v preteklem
obdobju sta Katarina Gajšek
in Silvo Skaza odgovorila, da
večji del prodaje zavzemajo
cenejši modeli, oziroma mode-
li, katerih cena je zaradi spre-
menjenega položaja na trgu
dokaj ugodna. Kot primer
takšnega modela sta izvzela
Škodo Favorit.
Prav je, da se pri nas pojav-
ljajo podjetja, ki se znajo do-
bro organizirati in tržno
usmeriti. Slovenski vozni park
je kljub vsemu še vedno pre-
plavljen z Zastavinimi avto-
mobili, zato se ne velja kar ta-
ko odrekati tradicionalnim
poslovnim vezam. In tako tudi
razmišljajo v Avtomotorju
d. d. Celje.
PRIMOŽ ŠKERL
Št.6 - 13. februar 1992
2(
Št.6 - 13. februar 1992
27
= St.6- 13. februar 1992
28
št.6 - 13. februar 1992
29
Kiosk KZ Celje
zaprt
v torek smo opravili reden
obisk tržnice in biU preseneče-
ni nad dobro založenostjo, ki
sicer ni običajna za začetek
tedna. Dobro založene so stoj-
nice z domačimi prodajalka-
mi, preseneča izredno pestra
^aloženost in ugodne cene pri
stojnicah Esada Ramiča ter pri
kiosku, za katerega skrbi
Kmetijska zadruga Šmarje.
Žal pa sta nereizumljivo zaprta
dva kioska na levi in desni
strani od šmarskega, to sta ki-
oska KZ Celje in Dobrina.
V šmarskem kiosku je celo
možno naročiti svinjske polo-
vice, ki so po 210 SLT kilo-
gram ter kupiti dve vrsti do-
mače moke po 20 in 17 SLT.
Pri Ramiču pa je že blitva po
160 SLT, paradižnik po 200
SLT in še nmogo drugega.
Celjska tržnica_kg/SLT
Cvetača_200-250
Česen 230-250
Čebula 50-60
fižol_80-100
krompir_20-30
korenje 40-120
motovileč 300-400
pesa 40-60
peteršilj 300-500
radič_200-350
glavnata solata, majniška     200
endivija 130-200
presno zelje 50
rdeče zelje 80
zelena_80-150
kislo zelje, repa 50-60
kisle zeljne glave 80
brstični ohrovt 150
hren 200-300
banane 100
hruške 100-120
jabolka 50-80
ki vi 150
limone 90
Orehova jederca 700
pomaranče 80-90
suhe slive 250
mandarine 80-150
med 200-230
maslo 300
smetana 160
skuta 200
jajca 8-15
zaklane kokoši 190
zaklani piščanci 210
zvončki, teloh, mačice      40-50
GREMO V KINO
KINO UNION
do 17. 2.: BINGO - ameriški
film
do  17.  2.:  SMRTNE  MISLI
- ameriški film
od 18. 2.: KRES NIČEVOSTI
- ameriški film
KINO MALI UNION
od 17. 2.: PRIDI OGLEJ SI RAJ
- ameriški film
od   18.  2.;  WALL STREET
- ameriški film
KINO METROPOL
13. 2.; SMRTNI UKAZ - ame-
riški film
od 14.-17. 2.: LEPO NORENJE
- nemški film
od 14.-17. 2.: NEDOKONČA-
NA ZGODBA II. - ameriški
fUm
od 18. 2.: DELTA FORCE II.
- ameriški film
od 18. 2.: MUNDIAL '90 - ita-
lijanski film
KINO ŠENTJUR
15. 2.: SMRTNI UKAZ - ame-
riški film
16. 2.: BINGO - ameriški film
KINO ZDRAVIUŠCE
ROGAŠKA SLATINA
13. in 14. 2.: ZODIAK AMERI-
KA - PEKLENI KARA-nST
- hongkonški film
14. in 15. 2.: GOONIESI - ame-
riški film
15. in 16. 2.: DELTA FORCE H.
- ameriški film
KINO VELENJE
13. in 14. 2.: LOV NA NINJE
- ameriški film
15. in 16. 2.: NAPADALEC
- ameriški film
Nočni kino
13., 14. in 15. 2.: OIRAN - ame-
riški film
KINO DOM KULTURE
16. 2.: WARSHAWSKI - ame-
riški film
17. 2.: NAPADALEC - ameri-
ški film
KINO ŠOŠTANJ
16. 2.: LOV NA NINJE - ame-
riški film
17. 2.: NAPADALEC - ameri-
ški film
Št.6 - 13.februar 1992
'30,
Št.6 - 13. februar 1992
31
Št.6 - 13.februar 1992
3;
TRiAjČ-nice
Na dveh stolčkih
Oni dan je člana celjske ob-
činske vlade, sekretarja za
ljudsko obrambo Mira Trbov-
ca, zaskrbelo, doklej bo še lah-
ko zasedal dva stolčka. Res je,
da ga v vladi (pa tudi za obča-
ne velja to) zaenkrat še prav
nič grdo ne gledajo, a Miru
strahov niso odgnali niti
zdravniki, ki spremljajo okre-
vanje njegove poškodovane
noge.
Dva stolčka (eden v podporo
poškodovani nogi) mu ostajata
torej še vse dotlej, da bodo
svoje povedali možje v belem.
Kdo se bo zadnji.?
Celjski opozicijski veljaki se
zadnje čase nekam čudno hah-
Ijajo, ko jim omeniš stranke
bivšega Demosa. Pravijo, da se
opoziciji sploh ne bo treba tru-
diti med predvolilno kampa-
njo, ker se bodo »prijateljske«
stranke same požrle med se-
boj. A glej ga, zlomka: tudi
demosovci se škodoželjno mu-
zajo, ko jim omeniš odnose
med prenovitelji, liberalnimi
demokrati, socialisti ...Pa naj
razume, kdor more!
Priden, Gregor!
član celjskega MLIN-a Gre-
gor Uranič je še enkrat doka-
zal, da je zelo perspektiven
podmladkar narodnjakov. Na
javni tribuni o denacionaliza-
ciji so mu strankarski »senior-
ji« zaupali prenašanje mikro-
fona po dvorani. Gregor je
zahtevno nalogo opravil za
pet!
Niti enkrat ni mikrofona vr-
gel ob tla, pa tudi ničesar (ne)-
umnega ni zinil vanj! Stranki,
ki ima takšno mladino, se res
ni treba bati za prihodnost...
Mrk s privilegiji
Prejšnji četrtek zvečer, ko je
bila četrtina celjskih gospo-
dinjstev zaradi redukcije brez
elektrike, sta bila Stari grad in
Narodni dom potratno osvet-
ljena z reflektorji in drugimi
lučmi. Naši jutranji radijci so
zadevo komentirali hudo dvo-
umno: »Raja v temi, graščaki
in občinski veljaki pa razsvet-
ljeni!« Le kaj neki so mislili
s tisto »razsvetljenostjo«?
Župan brez »štroma**
Na kulturni praznik res ni-
smo imeli več redukcij, žalski
župan Milan Dobnik pa se je
med govorom ob otvoritvi Kle-
menčičeve galerije kljub temu
znašel brez luči in ozvočenja.
Da ne bo pomote: tokrat ni
bila kriva pregovorna varč-
nost Savinjčanov - le varoval-
ka je crknila! Županov govor
pa je bil tudi v temi lep...
Lučke pa kar
svetijo...
v taistem Žalcu, kjer elek-
trika nagaja županu, so imeli
letos očitno prekrasne novo-
letne praznike. Tako zelo
krasne, da se še sredi februarja
ne morejo posloviti od praz-
nične razsvetljave nad celim
Šlandrovim trgom...
Kratek zgoilovinski
spomin
v žalski liberalno demo-
kratski stranki so pred krat-
kim pripravili svoje videnje
razmer v savinjskem kmetij-
stvu ter našteli vrsto ukrepov,
ki bi jih za lepši kmetov jutri
morali izpeljati. Pobuda je
hvalevredna! Pozabili so le na
to, da bi lepo zapisane ideje
sestavljalci programa lahko že
zdavnaj uresničili. Avtor Vla-
do Kralj je bil, za osvežitev
spomina, nedavno še direktor
Kmetijske zadruge Savinjska
dolina.
Tajna javna tribuna
šmarski krščanski demo-
krati so te dni pošiljali nao-
krog vabila za javno tribuno,
a nanje niso zapisali niti kje
niti kdaj bo srečanje. Očitno
pripisujejo novinarjem božje
sposobnosti (saj poznate tisto:
Bog vse vidi, Bog vse ve...), ali
pa se morda bojijo, da bodo
morali po naslednjih volitvah
spet v ilegalo...
Mir nad vsem
»Kako lepo je, če je v šoli
mir - zdaj pa ga kar umetno
rušimo,« je na posvetu ob raci-
onalizaciji slovenske srednje-
šolske mreže zavzdihnil rav-
natelj celjske Gimnazije Jože
Zupančič. Čeprav z utečeno
prakso ministrstva za šolstvo,
ki šolam pošilja ukaze, ni naj-
bolj zadovoljen (ubogati jih
mora tudi sam!), pa se je le
razveselil tega, da je na šoli
namesto ravnatelja le nov
grešni kozel. Minister Vencelj
pa nič.
Pogled naprej
»Anti-splav« gonjo je ravna-
teljica Srednje kmetijsko ži-
vilske šole Nevenka Cmok oni
dan pomolila pod nos pred-
stavniku ministrstva za šol-
stvo, ko je zagovarjal ukinja-
nje posameznih izobraževal-
nih programov v Celju. »Hoče-
te, da bi ženske rojevale otro-
ke, šole pa jim zapirate kar
napamet,« se je hudovala in
pri tem najbrž mislila, da se
slovensko šolstvo ne bo pobra-
lo niti v petnajstih letih.
GLOSA
Ulice umiralo s
politiko, mar ne?
Moja mama že skoraj pol stoletja živi v neki Tomaži,
čevi ulici. V »neki« pravim, ker se nikoli ni imela časa
vprašati, in mi tudi ne, ki smo tam preživeli svojo
mladost, kdo da je že bil ta bučman, ta Tomažič.
Je pač bil, kar je že bil. »Ne vem kakšen važen
zaslužnež že ni mogel biti,« smo si mislili. Če bi namreč
bil, bi mu politika gotovo prislonila kakšno lepo cesto
ali pa trg, tako pa je... človeček dobil neugledno
uličico s petimi številkami.
Potem smo nekoč zvedeli, da je bil ta Tomažič parti-
zan, da mu je bilo ime Pinko pa da je bil tam nekje iz
Kopra doma. »Saj je vseeno«, smo si mislili, »tudi če je
bil Tomažič in Pinko in partizan in iz Kopra, to je še
vedno naša ulica... pa kaj, če je tudi Tomažičeva?!«
No, prejšnji teden pa smo zvedeli, da so gospodje
našo uličico prekrstili - ne bo več Tomažičeva, zdaj bo
Kozjanska. Pa?
Ja, saj nam ni žal za tistim Tomažičem, žal nam je za
našo uličico, ki je bila kot Tomažičeva naše življenje.
Še malo in je ne bo več. Še malo in bo Kozjanska. In
bo neko drugo življenje. V isti ulici, z drugim imenom.
Z drugačnimi ljudmi, brez nas. Z neko novo politiko.
T.Š
Skrb za sina 11
v prejšnjih tračnicah smo objavili, da so lahko
delavci tekstilne tovarne Prebold vnovčili bone, ki jih
dobijo kot del plače tudi v trgovini direktorjevega sina
Dejana Pušnika. Informacija ni bila točna, saj sin nima
trgovine.
Ker smo prejeli napačno informacijo, se obema
opravičujemo za neljubi spodrsljaj.
FOTO VIC
Nazaj k naravi! Foto: edo einspieler
Opravilo, ki je skupno vsem
politikom - umivanje rok!
NAJ MUZIKANTI
POVEDO
Tam, kjer jest spilam,
maje same lajn otroke
»Pri tistih, kjer sem jaz igral
na ohceti, imajo normalne in
,fejst' otroke, pri tistih, kjer pa
igrajo ,platen'špilerji', pa pri-
dejo ,zapotegnjeni otroci' na
svet,« se hvali Jure Bukovec,
Štajnerjev Jure iz Šmiklavža
pri Taboru. Že na daleč se mu
vidi, da je muzikant in da jih
ima polno za rokavom. V doli-
no raje ne gre, saj ga običajno
potem nekaj dni ni domov.
»Tam, od 1965. do 1972. leta,
so bili za nas najboljši časi.
Veliko je bilo hrane, še več pi-
jače in še polne žepe denarja
smo imeli. Ohceti so trajale od
petka pa tudi do ponedeljka
opoldne. V Loki pri Žusmu je
bilo tako in predvsem od Celja
proti Laškem so »fajn ohceti«.
Kaj vse sem moral prestati
v Ločici pri Laškem, kjer smo
se morali zelo potruditi, da
smo dobili nevesto iz kamre
oz. iz omare, kamor so jo skrili
šrangarji. Zgodilo pa se je tu-
di, da sem že ob treh zjutraj
»spokal«, ker od svatov ni bilo
denarja. Kje? V Zgornji Sa-
vinjski dolini - se ve! Nekaj
časa sem štel in si zapisoval,
kje vse sem igral. Prišel sem do
številke 137, potem pa se mi ni
ljubilo več. Sedaj rajši kar po
slikah pogledam.
Ena iz Štajnerjevega
rokava
štajnerjev Jure ima za roka-
vom veliko resničnih. Tudi na-
slednja je:
Ko je bil Jure še »ledig«, pa
še nekaj kasneje, je imela glav-
no besedo pri hiši mama. Ne-
koč se mu ni ljubilo naokoli
domov in jo je mahnil proti
domačiji kar čez pšenico. Ma-
mo je skoraj »skup vzelo«, ko
je videla cesto skozi lepo raš-'
čeno žito in je seveda povpra-
šala, kdo je to naredil: »Ja,
jest! Saj ste reki', da moram
naravnost domov, da se ne
bom naokol klatu!«
STRAN(KA) ŠALJIVCEV
V naši stranki šaljivcev, h kateri vsak dan
pristopi nekaj novih članov, so tudi: Silve-
stra Sandra iz Spodnje Rečice pri Laškem,
Edi Petek iz Pongraca pri Grižah, Ivan Bu-
kovec iz Sv. Lovrenca pri Preboldu in Tere-
zija Košir iz Laškega. Prispevali so šale, ki
jih danes objavljamo. Skrbno beležimo vašo
prizadevnost in že sedaj napovedujemo ve-
liki poletni miting šaljivcev, ki bo združen
s prijetnim izletom. Priporočamo, da nam
pošiljate originalne šale, ki krožijo med
ljudmi in da jih ne prepisujete iz različnih
revij. Pričakujemo tudi kakšen namig
o ljudskih muzikantih in šaljivcih iz vašega
kraja.
Tiha ura
Mož in žena sta bila skregana in nista nič
govorila. Pa je nekega dne moral mož na
službeno potovanje in je napisal na listek,
da ga pokliče ob 5. uri zjutraj. Ko se je
zbudil šele ob 8. uri zjutraj, je našel na
nočni omarici listek, ki mu ga je napisala'
žena: »Dragi mož, ura je 5. Vstani!«
Vijudnost pa taka
Dva prijatelja, planinca, se odpravljata
k počitku v planinski koči, v sobi z enim
oknom.
»Francelj, mene tako rado zebe, ali je lah-
ko okno zaprto?«
»Pa naj bo. Tone, čeravno meni bolj pri j a
svež zrak,« je prijazen Francelj, potihoma
pa si misli, da bo že odprl okno, ko bo Tone
zaspal. Vendar Tone še ni spal, ko je Fran-
celj že odpiral okno. Pa si je mislil Tone:
»Nič hudega, ga bom pa zaprl, ko bo Fran-
celj zaspal«
Tako sta do jutra odpirala in zapirala
oknice. Ko se je zdanilo in sta vstala, sta
vljudna planinca ugotovila, da je bilo okno
brez šip.
Šoiska
»Ali mogoče veš, katera kura je sposob-
nejša, črna ali bela?« vpraša Janez svojega
sošolca Jožeta.
»Ne vem,« odgovori Jože
»Črna, vendar!«
»Kako pa to veš?« ga presenečeno vpraša
Jože.
»Črna kura lahko znese belo jajce, med-
tem ko bela kura ne more znesti črnega.
Nekaj toplega
Zvečer pride mož s popoldanskega šihta.
Ko stopi skozi kuhinjska vrata, vidi, da sedi
žena na štedilniku.
»Ja, kaj pa delaš?« jo vpraša
»Večerjo ti gre jem.«
zavarovalnica triglav
Nič ni tako varno
Da ne bi potrebovalo zavarovanja
Št.6 - 13.februar 1992