AKTUALNO VPRAŠANJE Zaradi naglega gospodarskega razvoja, povečanja tranzitnega prometa in vse večjega razvoja turizma železniški promet že dolgo ni več kos svojim nalogam. Železnica se namreč iz objektivnih razlogov ni mogla izpopolnjevati skladno z ostalim gospodarstvom. Tako tudi železniška proga Ljubljana— Jesenice le še z veliko težavo zmaguje čedalje večji promet. To je čutiti v tovornem, prav tako pa tudi v potniškem prometu, ki je počasen kot pred sto leti, vozni red ne ustreza in podobno. Zato republiški in okrajni perspektivni plan (ki pa še ni sprejet) predvidevata kot nujno nalogo elektrifikacijo železniške proge Ljubljana—Jesenice. Elektrifikacijo te proge terja tudi razvijajoči se gorenjski turizem. Razen tega bo treba urediti tudi železniško vozlišče na Jesenicah in železniško postajo v Kranju. Večina ijudi razume in upošteva te objektivne težave železnice. So pa stvari, ki jih potniki ne moremo razumeti, ker se nas loteva vtis, da gre deloma tudi za malomarnost. Prav te dni so nekateri vlaki prepolni. Dogodi se, da so dobesedno vsi vagoni jutranjega potniškega vlaka, ki vozi iz Ljubljane na Gorenjsko, do zadnjega rezervirani za šolsko mladino, ki prireja izlete. Vse lepo in prav, toda, kam naj se potem dajo drugi potniki? Sprevodniki na to vprašanje pač zmignejo z rameni. Potniki pa se »kulturno« stlačijo kamorsi-bodi ter mnogi izmed njih stojijo vso vožnjo. Prav s tem vlakom pa se vozi na delo v Škofjo Loko, v Kranj in v druge kraje mnogo delavcev, ki po taki vožnji seveda ne pridejo spočiti na svoja delovna mesta. Seveda taka vožnja ni nič kaj vabljiva tudi za turiste, ki odhajajo na Gorenjsko. Ali res ni mogoče, da bi vlaku, ki je že vnaprej v celoti rezerviran, dodali še kak vagon, kamor bi smeli vstopiti še drugi potniki? M. Z. AKTUALNO VPi i\ova 99Sava" GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XI., ŠT. 44 — CENA DIN 10, KRANJ, 9. JUNIJA 1958 5 konference Z K v tovarni „Sava" v Kranju Več skrbi ekonomsko-političnemu izobraŽevanju članov delavskih svetov in upravnih odborov Tovarna »Sava« iz Kranja grad,, na Gašteju svoj nov obrat II, OB PREDLOGU PERSPEKTIVNEGA PLANA Naloga na* vseh POTREBEN JE TESNEJŠI STIK ORGANOV DELAVSKEGA UPRAVLJANJA S KOLEKTIVOM — PISMO IK CK ZKJ IN GRADIVO VIL KONGRESA NAJ BO OSNOVNO VODILO PRI VSAKODNEVNEM DELU KOMUNISTOV Kranj, 8. junija. Danes je bila v tovarni gumijevih izdelkov >»Sa-Kranj letna konferenca Zve-*e komunistov, na kateri so ob-tavnavali delo komunistov v to-*arni in izvolili nov tovarniški OTT1ite. Konferenci je prisostvo-Va* tudi sekretar Občinskega ko-f^teja ZK Kranj, Martin Ko- ir- ki je zbranim članom po-nekaj vtisov s VII. kon-8rQSa ZKJ ter analiziral odnose •^e Zveze komunistov z drugimi komunističnimi partijami. Pc ^ornunistov in celotno delovno Judstvo socialistične Jugoslavije pUub vsej gonji proti njej osta-° trdno na svojih pozicijah gra- Oitvo socializma. Na konferenci so najprej na V prihodnjih letih gre prva in posebna skrb izboljševanju življenjske ravni. To upošteva tudi predlog okrajnega perspektivnega plana, o katerem je prejšnjo sredo in četrtek razpravljal OLO Kranj. V prvem poglavju, ki govori o osnovnih ciljih in smernicah gospodarskega razvoja v na-morejo pred zasedanjem o raz- znati z njihovimi pravicami in šem okraju do 1. 1961, vsebuje nih vprašanjih porazgovoriti z dolžnostmi v delavskem uprav- predlog perspektivnega plana ta-le delavci. Pomanjkljivega dela ljanju. določila: skrbeti za napredek kme- organov delavskega upravljanja j\ja konferenci so ugotovili, da tijske proizvodnje, trgovine, obr-se je v razpravi dotaknil tudi so se lotili obravnave ne- ti, gostinstva, turizma, prometa, svečan način razdelili članske izkaznice novosprejetim članom, ki so v anketi, katero je pripra-vite mladinska organizacija,^- pre^ razili željo za sprejem stvo ZK. je dejal, da vzrok za to ni samo va Pismo izvršnega komiteja v prepoznem obveščanju in po- CK ZKJ, da pa so bili to le V porot*u tovarniškega komi- manjkljivem pripravljanju gra- posamezni primeri. Potrebno je, teja, ki ga je podal dosedanji diva, ampak tudi^ v premajhni da bo v prihodnje omenjeno sekrethr, je nakazana vrsta pro- ekonomsko - politični izobrazbi pjsrno in gradivo VII. kongresa blemov, ob katere je zadevala članov delav. sveta in upravnega ZKJ osnovno vodilo pri delu partijska organizacija pri svojem delu. Poročilo med drugim kritično ocenjuje delo organov ja uprav lavlja, da so zasedanja teh organov pomanjkljivo pripravljena, ter njihovi člani često niso pravočasono obveščeni O dnevnem redu sej, ne dobijo potrebnega gradiva in se tako tudi ne odbora. Premajhna ekonomsko-politična izobrazba je na eni strani vzrok, da delavci marsikatera vprašanja, ki so postavljena na dnevni red ne razumejo dovolj, na drugi strani pa so prav zaradi tega njihovi pogledi največkrat ozko jusmerjeni samo v podjetje, premalo pa imajo razumevanja za komunal- komunistov v tovarni. gradbeništva, hitrejšo gradnjo stanovanj in drugih objektov družbenega standarda, za sodobnejšo tehnično opremo v industriji in povečanje zmogljivosti industrije gradbenega materiala. Te panoge se namreč doslej niso mogle razvijati skladno in hkrati z indu- 17. juniji začetek sezone na lešken letališči PRIDNI CESTARJI Že nekaj časa, odkar je lepo vreme, se na letališču Alpskega letalskega centra v Lescah pripravljajo na novo sezono. Tudi letos ne probleme občine. V prvi vrsti bo Gorenjska imela letalsko zvezo bi torej morali zagotoviti osnov- z Beogradom, razen tega pa tudi z no ekonomsko-politično vzgojo vsaj za člane delavskega sveta in upravnega odbora, kasneje pa to razširiti tudi na celoten delovni kolektiv. Po mnenju konference bo treba v prihodnje tudi več storiti za vzgojo novo- ostalimi državami. 17. junija bo na letališču v Lescah pristalo pryo letalo, ki bo pripeljalo potnike iz Beograda. Prihodnji dan ob 7. uri zjutraj se bo letalo vračalo nazaj v Beograd. Prihajalo bo trikrat tedensko popoldne ob 17.40 uri in preji tih delavcev, ki jih je po- odhajalo naslednji dan zjutraj ob trebno, ne samo temeljito spoznati z delovnim mestom in uvesti v celoten proizvodni proces tovarne, ampak jih tudi spo- 7. uri nazaj v Beograd. Tak vozni red bo ustrezal verjetno ljudem, ki odhajajo na poslovne opravke v Beograd, oziroma Zagreb, saj bo- do manjše stvari tako lahko opravili v enem dnevu. Na blejskem potovalnem uradu pravijo, da se za to progo ljudje, ki imajo službene opravke v teh krajih, precej zanimajo. Razen tega pa bo imelo letališče v Lescah tudi enkrat na teden zvezo z Dunajem in Munchenom. Dne 19. junija ob 19.40 uri bo na ALC v Lescah pristal prvi avion iz Miin-chena in nato nadaljeval pot proti Dubrovniku. Prav tako bo imelo letalo preko ALC tudi enkrat na teden zvezo iz Dubrovnika v Miin-chen oziroma na Dunaj. Za to progo se zanimajo predvsem turisti. Lj. NAS RAZGOVOR Ob začetku turistične sezone Od '''•I«!;- de VitOkftffS, oesti Ki;»nj—Pic'vor, jc te/ko najti odpadke. !\I;tli cestarji so. kot kaie, /no marljivi Turistična sezona je pred vrati. Na Bledu so bodo 12. in 13. junija sestali člani mednarodne organizacije alpskega turizma, v katerem so včlanjene Francija, Švica, Nemčja, Avstrija in Italija. To je dalo povod za kratek razgovor s tajnikom Turistične podzveze za Gorenjsko. »Kaj pomeni za nas mednarodna organizacija za alpski turizem in kaj pričakujemo od nje?« »Ta mednarodna organizacija se je osnovala šele lani,« je dejal tajnik podzveze tovariš BoŽO Cerne. »Njen namen je pospeševati turizem v alpskem svetu in vsklatliti to dejavnost na širšem področju Alp ne gle-'de na pripadnost državi. V New Yorku so osnovali posebno komisijo za širjenje alpskega turizma. Za te vrste turiz- ma je zanimanje vedno večje.« »Ali ima organizacija kakšne konkretne oblike dela?« »Seveda. Ena najznačilnejših je uvedba alpske vožnje med Nizzo in vsemi deželami, članicami tn organizacije. Pri nas je ta proga določena od Šentilja preko Maribora, Celja, Ljubljane, Kranja, Kranjske gore, Vršiča na Jadran in v Italijo. Lahko pa tudi v obratni smeri. Za prevoženo pot je uvedeno posebno odlikovanje. To je že lani privabilo mnogo turistov.« »Kaj pričakujete od letošnjega zasedanja te organizacije, ki bo prav pri nas, na Bledu?« »Upamo na povečani obisk ino/.emcev. Udeleženci bodo obiskali tudi Bohinj, Pokljuko, Kranjsko goro in se spoznali s pogoji in udobnostmi turizma pri nas.« »Kakšni so sicer izgledi za obisk v letošnji sezoni?« »Ni še moč govoriti o tem. Toda prvi podatki nas navdajajo z optimizmom. Veliko je zanimanje domačih in tudi inozemskih gostov. V glavni sezoni bo morda samo kje v Bohinju še kaj prostega. Mnogi hoteli so že oddali vse prostore za glavno sezono. Celo izletniški dom v Ribnem je za glavno sezono že oddal vse do zadnjega ležišča. Največji je porast v inozemskem turizmu. V primerjavi s prvimi štirimi meseci lani je bil letos v istem času obisk inozemskih gostov na Bledu za 230% večji, v Kranjski gori pa za 196 %. To je bil seveda zimski turizem. Toda tudi za poletno sezono kaže zelo dobro,« je dejal tovariš Božo Cerne. K. M. inniHiiifflii 1111 strijo. Če pa teh neskladnosti ne bi začeli resno odpravljati, bi poslabševale življenjsko raven in ohromile nadaljnji splošni gospodarski razvoj. To nalogo pa bomo mogli uresničiti le tako, da bomo — kot pravi predlog okrajnega perspektivnega plana — zagotovili povečanje obsega in storitev vsako leto povprečno za 7,4 %, ob vzporednem naraščanju proizvodnosti dela za 4% (v industriji 5%). Vrednost družbenega brutto proizvoda v okraju se bo povečala od 83 milijard 758 milijonov din v 1. 1956 na 111 milijard 288 milijonov din v letu 1961 (letno povprečno za 7%), narodni dohodek pa od 36 milijard 285 milijonov din v letu 1956 na 51 milijard 221 milijonov din v 1. 1961 (povprečno letno za 7,3%). Ta cilj bo treba upoštevati tudi v investicijski politiki. Po predlogu plana naj bi v razdobju 1957 do 1961 investirali v našem okraju 29 milijard 736 milijonov din (povprečno na leto 5 milijard 947 milijonov din, kar je za 51,3% več od izvršitve v letu 1956). Pri tem je zelo pomembno to, da se gospodarske investicije zmanjšujejo, zato pa se povečujejo negospodarske investicije (za stanovanja, šolstvo, zdravstvo itd.). Tako so v našem okraju znašale negospodarske investicije v letu 1955 11,2% vseh investicij, 1. 1956 18,4%, v letih 1958 do 1961 pa bodo znašale 27,1 % vseh investicij. Toda tudi pri gospodarskih investicijah je poudarek na tistih, ki pospešujejo proizvodnjo blaga za široko potrošnjo. Predlog okrajnega perspektivnega plana vsebuje določila, ki govore, da je treba zagotoviti stalno večanje osebne potrošnje in družbenega standarda predvsem prebivalstvu v mestih in industrijskih središčih, saj je prav življenjska raven tega dela prebivalstva zaostajala za ravnijo kmetijskega prebivalstva. ■ Osebna potrošnja naj bi se povečevala za kakih 7 odstotkov povprečno letno. Tudi razprava o predlogu okrajnega perspektivnega plana na seji OLO je pokazala, da je seveda želja mnogo več kot pa je sredstev, ki naj te želje uresničijo. Zato pa je najvažnejša naloga ustvarjanje čim več sredstev, čim večje proizvodnje, doseganje čim večje proizvodnosti dela. Pri uresničevanju perspektivnega plana bodo najpomembnejši činitelji gospodarske organizacije s svojimi organi upravljanja ter ljudski odbori, nujno potrebno pa bo sodelovanje tudi vseh drugih organov (hišnih svetov, stanovanjskih skupnosti, potrošniških svetov, šolskih odborov itd.), ki naj bodo nosilci dela pri razvijanju gospodarstva in postopnem izboljševanju življenske ravni. 2 Gta» Cwil|/wftw KRANJ, 9. JUNIJA 1958 LJUDJE IN DOGODKI RIBIŠKE ZĐEJIEE ČUDNI TRGOVCI Upor v Indoneziji gre kljub naporom nekaterih najbolj reakcionarnih krogov v sosednjih deželah, h kraju. Sedaj so spopadi med vladnimi četami in uporniki le še krajevnega pomena. Vodstvo upornikov se je zaradi zmagovitega pohoda indonezijskih čet, umaknilo na Celebes. Kljub očitnemu porazu upornikov, pa so še vedno ljudje, predvsem v Čankgajškovi Kitajski, ki sicer prikrito, a vendarle podpirajo zarotnike. Tako se je pred kratkim zvedelo, da so neki »trgovci« s Formoze prodali indonezijskim upornikom med drugim tudi dva pravcata bombnika B-29. . Res čudni trgovci, ki prodajajo resnična letala in to celo bombnike! Ob vsem tem pa ima Čankgajškova vlada še vedno korajžo zagroziti z odkrito intervencijo vsakomur, ki bi se upal vmešati v indonezijski spor — seveda na strani legalne indonezijske vlade. PASTIRJA K OVCAM! Brž ko je prišel na oblast v Argentini novi predsednik Frondizi, že je skupščina na njegov predlog izglasovala pomilostitev vsem peronistom in s tem praktično dovolila peronistično stranko. Predsednik Frondizi namreč meni, da je bolje imeti sovražnika odkrito pred seboj, kot pa v ilegali. Verjetno pa je predlagal ta zakon tudi zato, ker se je hotel z njim oddolžiti peronistom za podporo, ki so mu jo nudili pri izvolitvi za predsednika republike. Ko so že vsi mislili, da bo na osnovi tega zakona tudi vodja gibanja Peron prišel nazaj v Argentino, se je zvedelo, da zanj ta pomilostitev ne velja. Vendar pa je njegov osebni advokat Venturo Gajol že vložil prošnjo za amnestijo tudi zanj, kajti tam kjer so ovce, mora biti tudi pastir. SLABA MENJAVA Svet organizacije Severno atlatnskega pakta je pri znani italijanski tovarni avtomobilov naročil 148 lovskih letal »G-91«. Od teh letal jih bo 50 dobila Zapadna Nemčija, 50 Italija, 48 pa Francija. Vsako letalo bo stalo nič manj kot 150 milijonov. Vseh 148 letal bo veljalo torej celih 22 milijard in 200 milijonov dinarjev. Za ta denar bi tovarna »Fiat« lahko naredila približno 40.000 potniških avtomobilov različnih tipov, oziroma preko 50.000 avtomobilov Fiat 600. Če pomislimo, da je zgornje naročilo le majhen del skupnih naročil vojnih letal v svetu, lahko predpostavimo, da bi se že vsi ljudje na svetu lahko vozili 2 avtomobili, če bi namesto naročenih letal tovarne izdelovale avtomobile.. ABC IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠTEVILKA 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN od 9. do 15. junija V posameznih dneh krajevne nevihte, sicer bo lepo vreme trajalo še naprej. Sredi junija more nastopiti razsežen dež, vendar je večja verjetnost, da bo dež v roku med 20. in 22. junijem. V krogu Atlantske družine je spet izbruhnil spor. Povod zanj je dala ena najmlajših članic Atlantske zveze — Islandija. Objavila je namreč, da je razširila svoje teritorialne vode na 12 milj. V tem področju bodo imeli izključno pravico do ribolova le islandski ribiči, medtem ko bo dostop drugim ribiškim ladjam prepovedan. Velika Britanija je na ta sklep nemudoma in zelo žolčno odgovorila. Britanski Foreign Office je izdal sporočilo, v katerem pravi, da bo britanska vlada zaščitila britanske ribiče pred vsakim »-nepooblaščenim oviranjem lova na odprtem morju«. Hkrati pa je zagrozila, da bo na vsak poskus islandskih oblasti, ki bi hotele uveljaviti sklep o razširitvi teritorialnih voda, odgovorila s silo. Takšnega ostrega tona v britanski diplomaciji ne pomnijo, odkar je minila sueška kriza. Tembolj pa je čudno, da London uporablja takšne grožnje do svojih zaveznikov. Kje je vzrok za tolikšno žolč-nost in zaostrenost odnošajev? Velika Britanija se že po tradiciji velike pomorske sile bori za čim manjšo mejo teritorialnih voda, se pravi obalnega pasu morja, ki spada pod suverenost obrežne države. Doslej priznava Velika Britanija zgolj mejo do treh milj od obale. Različne države pa tudi zelo različno pojmujejo širino teritorial- nih voda in tako se ponavadi suče meja med šestimi in dvanajstimi miljami. Le nekatere južnoameriške dežele zastopajo nesmiselno tezo o širini teritorialnih veda do 200 milj. Leta 1952 je Islandija že razširila svoje ozemeljske vode od treh na štiri milje. Ukrep so obrazložili s tem, da je to potrebno za zaščito rib. Velika Britanija je že tedaj ostro odgovorila z bojkotom vseh rib, ki so jih dotlej Islandci prodajali Angliji. Spor je trajal štiri leta, dokler niso podpisali premirja. Medtem pa je Islandija začela trgovati s Sovjetsko zvezo, ki je Islandiji ponudila za njene ribe 10% višjo ceno, kot pa običajno velja na svetovnem trgu. Trgovina s Sovjetsko zveJ zo traja še dandanes, tako je Islandija docela neodvisna od britanskega nakupa rib. Morda je prav to vzrok, da je zdaj London še bolj razburjeno reagiral. Tokratna razširitev obrežnih voda na 12 milj bo po trditvah britanskih krogov občutno prizadela koristi britanskih ribičev; zmanjšala bo njihov ulov, ker jim odvzema bogata lovišča v Mižini islandske obale. Pretežni del tujih ribiških ladij, ki lovijo okoli Islandije, pripada britanskim ribičem. Od celotne količine rib, ki jih potrošijo v Angliji, pa jih je več ko tretjina ulovljenih v islandskih vodah, od tega pa več ko polovica na področju, koder bo zdaj tujim ribičem dostop prepovedan. Britance sam sklep še ne boli toliko, kolikor se bojijo posledic: namreč, da ne bi Danci in Norvežani pravtako razširili svojih teritorialnih voda. Danski premier je na ta tiha sumniče-nja odgovoril s predlogom, naj bi sklicali v okviru Atlantskega pakta konferenco, ki bi reševal problem teritorialnih voda za ribarjenje v Severnem Atlantiku. Celotni spor ima predvsem gospodarsko ozadje, je pa vsekakor značilen kot ozemeljski spor med članicami Atlantske zveze. Zato dobiva tudi politični značaj. Islandija je že enkrat vznemirila Atlantski pakt, ko je odločno zahtevala, naj se ameriške čete odstranijo z njenega ozemlja. Zdaj pa je ta mali otok sredi prostranega Atlantskega oceana spet zasejal seme razdora v vrste zahodnih zaveznikov. Prepir zaradi rib pa je pokazal tudi še drugo zanimivo plat mednarodnih odnosov7. Očitno je spet prišlo na dan, da velike sile kaj rade pozabijo na vse visoko doneče izjave o prijateljstvu in zavezništvu, če nekdo le rahlo stopi na njihove prste. Ribiške zdrahe niso torej samo zanimive, ampak tudi zelo poučne. Martin Tomažič nedeljo smo zabeleži ZADOVOLJIVI UČNI USPEHI Jesenice, 8. junija. Na današnji dopoldanski konferenci profesorskega zbora jeseniške Tehnične srednje in Mojstrske srednje šole so pregledali učni uspeh dijakov v letošnjem šolskem letu. Na Tehnični srednji šoli, ki ima L, 2. in 3. razred in jo obiskuje 70 dijakov, je bila dosežena srednja ocena 3,70. Metalurški oddelek Mojsitrske srednje šole je dosegel srednjo oceno 3,72, kovinarski oddelek pa 3,42. Na obeh šolah bo pouk zaključen 10. junija, 11. junija pa bodo dijaki 3. razreda delali zaključne izpite. U. 60 LET GASILSKEGA DRUŠTVA BOHINJSKA BELA Boh. Bela, 8. junija — Danes je prostovoljno gasilsko društvo v Boh. Beli slovesno praznovalo 60-letnico svojega obstoja. Ob tej priliki so se tu zbrali številni zastopniki gasilskih društev z Bleda, Gorij, Kupljenika, Zasipa, Podhoma, Mlina, Ribncga, Nomenja, Boh. Bistrice in od drugod. V slavnostni povorki pa so poleg omenjenih sodelovale še narodne noše in gasilska četa iz Boh Bele ter oddelek vojakov garnizona z Boh. Bele. K pomembnemu jubileju so PGD čestitali član Izvršnega odbora GZS Viktor Pogačar, član OGZ Matija Klinar in zastopnik iz Bohinja; eden najstarejših gasilcev iz Boh. Bele Janez Ro-pret pa je prebral poročilo o razvoju društva in nadaljnjih nalogah. Na slavnosti so razvili rudi nov prapor društva. Za uspešno in požrtvovalno delo pa sta bila nagrajena gasilca Ivan Smid iz Sela in Albin Hasimo-vič iz Nomenja. —ib SVOJEVRSTNO PRIZNANJE PROFESORIEM Dijaki 2. razreda Tehnične srednje šole z Jesenic so pripravili ob koncu šoLskega leta svojim predavateljem pravo presenečenje. Včeraj popoldne so jih povabili na letališče v Lesce, kjer je bilo že vse pripravljeno za polete z letali. Kljub slabemu vremenu so bili profesorji nadvse zadovoljni, ko so leteli po zraku, piloti pa so bili njihovi dijaki. U. VISOKA ZMAGA ROKOMETA-SIC »MLADOSTI« V petek je bila v Tacnu odigrana prijateljska tekma v malem rokometu med ženskima ekipama »Save« iz Tacna in kranjske »Mladosti«. V tekmi z novim članom slovenske conske ženske lige, so mlade Kranjca nke dosegle visoko zmago — 10:4 (6:2). Gole za »Mladost« so MALA ANKETA • MALA ANKETA • MALA ANKETA* o vlogi obratnih ambulant Predsednik Sveta za zdravstvo pri ObLO Kranj, Alojz Zavrl: »Obratne ambulante bi morale skrbeti predvsem za preventivno zdravstveno službo. Organizirati bi morale stalne sistematske preglede zaposlenega osebja kot n. pr. splošne preglede, fluorografi-ranje, preglede zobovja, ginekološke preglede žena in podobno. Da pa bo mogoče to čimprej doseči, bo treba premagati še precej težav. Prostori obratnih ambulant so, razen redkih izjem, slabo urejeni. Pa tudi nekateri zdravniki, posebno starejši, še nimajo dovolj razumevanja za preventivno dejavnost. Kljub temu pa so začetni koraki storjeni. V nekaterih podjetjih so doseženi kar lepi uspehi.« Predsednik sindikalne podružnice tovarne »Sava«, Kranj, Ivan Pintar: »Menim, da bi se morale obratne ambulante razvijati v dve smeri, in sicer v prvi vrsti za preventivo in v drugi za kurativo. Skrb za preventivo naj bi prevzel, skupaj s tovarniškim zdravnikom, socialni delavec, ki je dokončal višjo socialno šolo. Tudi kurativno zdravljenje je potrebno v okviru obratne ambulante, ker imajo člani kolektiva in njihovi svojci lažji dostop do zdravnika, ki jim lahko nudi tako tudi hitrejšo pomoč. Seveda pa mora biti v tem primeru zdravnik stalno zaposlen pri podjetju (ne honorarno, kot je to primer pri nas), da lahko obiskuje bolnike tudi na domu.« Direktor Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj, Ivo Majdič: »Ze sam zakon o obratnih ambulantah v gospodarskih organizacijah govori o tem, da obratne ambulante opravljajo preventivno zdravstveno službo v gospodarskih organizacijah. Vloga obratnih ambulant mora biti v proučevanju vzrokov obolenj in preprečevanju obolenj in obratnih nezgod. NaHej, brigade, hitite . jal: »Da smo morali v Cerknem prezgodaj vstati!« Morda je imel prav. Bližal se je Kranj. Noge so bile okorne in trde od dolgega marša. »Intendanti« Gumarske šole so pregledovali inventar, spremljevalci so dajali navodila za izstop. Mla- dinski odsek pri Planinskem društvu v Kranju je imel za seboj eno akcijo več, eno izkušnjo več in še en uspeh, vreden spominov letošnjih proslav Sutjeske in Prešernove brigade. K. Makuc Ob spomeniku 47 žrtev v Cerknem Karavank na Koroškem, o onih v Benečiji in Reziji, v Trstu in Gorici. PA ČE BI LE...T Naslednja zanimivost je bila partizanska bolnišnica Franja. Popoldansko sonce je z vso močjo pripekalo, ko se je pisana »Brigada mladih« v dolgi koloni pomikala iz Novakov mimo samotnih kmetij proti bolnišnici Franja. A tam! Kot da smo v drugem, pravljičnem svetu. Med malimi barakami, med slapovi in previsi, ob-danimi s skalami in košatimi bukvami je vladal občuten hlad. Vsak si je ogrnil čez pleča, kar je pač imel s seboj, da bi se ne prehladil. Radovednost mladih obiskovalcev je rasla. Ogledali so si opera- sliki z gorenjskimi motivi. Toda nazadnje je razpoloženje ob tem srečanju premagal — spanec. »RECITE JIM, NAJ ŠE PRIDEJO...« Naslednji dan so se mladi planinci razdelili v dva tabora. Starejši mladinci, ki jih prejšnjega dne pot ni tako hudo prizadela, se niso odrekli razgledu z vrha Porezna. Za mlajše pa, 8 ali 9-letne, Bogastvo v vodah je ogroženo »Pozor Pozor! Važno obvesti- iz podjetja »Runo-«, poginilo v v začaranem krogu. S kemika- lo! Sora nosi od Škofje Loke Tržiški Bistrici mnogo rib več lijami zastrupljamo ribe in za- proti Medvodam in morda po- kilometrov navzdol, je že sle- rod in plačujemo težke milijone tem dalje tudi Sava omotene dila druga, še večja nesreča ribe. Seveda na rovaš i borbah, akcijah so kimali otroci. do železniške postaje Hudajužina Pisana kolona kakih 130 malčkov je šla čez Zakriž proti cilju. Ljudje na samotnih kmetijah so gledali dolgi sprevod in spraševali, od kod in kam. Tudi Klavžarjeva mama v Jasenici je prišla iz hiše. cijsko sobo, sobo za ranjence, izo- Kq smo ]{ povedalii da so to mladi lacijsko sobo, kopalnico in delav- planinci iz Kranja in okolice, sino Opozarjamo vsakogar, naj teh rib ne lovi in ne uživa, ker so pa za one, ki so jih ožulili čevlji, bile zastrupljene s ciankalijem.« ki so se jim razbolele mišice, za Tako nekako se je glasilo tiste je bila vabljivejša krajša pot .ODVestilo po radiu pred nekaj niče, kuhinje... A visoko gori nedostopnih stenah obrambni bunkerji, nad slapovi in tolmuni viseči mostiči... Bivši bolničar Volavšek, nekdanji komisar obrambe te bolnišnice dnevi. Povod temu razglasu so dali nevešči delavci v tovarni »Motor« v Skofji Loki, ki so spustili v Soro strupene kemikalije, med njimi tudi ciankalij. Res je, bil je to nenameren, nesrečen primer. Več pa je namernih primerov onesnaženja in zastrupljenja naših voda, za- vi mnogih partizanov, ki gredo po . t„ „ . '. _a " radi katerih je zapisano smrti Vabljiva priroda je pregnala vso utrujenost j>re na kazalce, ki so se naglo, (jo na9lo odmikali od osmice, a • Q Poldne je bilo treba še v Dav-dn" X1?3 ^rni v'h, v Robidnico in °vakov pri Cerknem. Šele tam cakai » in ene o 340 polkilskih štruc kru-Prav toliko kosov sira za želodce po takšnem pohodu. ZARJAVELA 2ICA >is ~\ni vrh 1288 metrov,« tako je blii na tabli in vrh JC bil ČiSt° «reU' kot Pred nosom. »Se četrt '* nam je pojasnil kmet doma-Pobočje je bilo gladko, tu pa Cevl°d Vetra okleščene smreke. N»*k 80 se pogrezali v mehak jt^,' •> katerega so izzivajoče ku-Cv«tovi modrega encijana. č« »Cr čir,, tata tov. Slovenko in drugi niso dohitevali vprašanj z odgovori. »Kako ste nosili ranjence sem gor, da ni sovražnik nič opazil? Kako ste semle znesli toliko desk, zgradiii barake in bunkerje, da niti domačini niso za to vedeli? In varnost? Pa če bi ie prišli v to grapo Nemci? Pa če bi le opazili naš bunker v skali in streljali vanj? Pa če bi le zmanjkalo bomb našim v bunkerju? Pa če bi le... Čudili so se vsemu, čudili, kako je bilo takrat, ko je vojna vihra najhuje besnela, v strogi ilegali, v vseh težavah in nevarnostih, vendarle moč nuditi toliko skrbi ranjencem, skrbeti za ljudi-borce, za njihovo zdravja in življenje poteh Prešernove brigade, se je Klavžarjeva mama zresnila. »Je kdo tu iz vaših krajev, ki je bil tedaj tukaj v partizanih?« je vprašala. Ob negativnem odgovoru se je malo zamislila, gledala otroke, ki so se zbirali okoli nas. »Veliko jih je bilo tu iz Gorenjske, da,« je dejala potem. »Kako rada bi videla, da bi še kaj prišli! Veliko jih poznam, imena sem že pozabila. Bil je Znidaršič iz Tržiča in veliko drugih. Našo hišo dobro poznajo! Če boste koga videli, recite jim, naj kaj pridejo. Rada bi jih videla. Tudi moj sin je padel. Moža so mi bili odgnali. Najhuje pa je bilo prav na Veliko noč petinštiridesetega. Šele zvečer sem se spomnila, da sem tešč. Oh, kaj je bilo!« Starka se je obrnila vstran, vendar smo videli, da so se na njenem licu zalesketale solze, čeprav jih je s suho roko hitro obrisala, kot da si popravlja črno ruto na glavi. To je otroke še bolj vznemirilo. Čakali so, da bi slišali sekaj. »Kak*h 70 naših so ujeli na Poreznu. Prignali so jih zvezane z žico in zaprli v hlev. Kravo sem morala izgnati. Vse so strpali noter kot sardine. Drugi dan pa so jih jemali ven po 20 in jih vse po-strelili. Vsi smo bili zbegani. Pred našimi očmi se je to godilo in nič nismo mogli pomagati. Tistega dne ne bom nikoli pozabila,« je še pristavila in pogledala po mladih sku-štrancih, ki so z radovednimi očmi gledali njo in okolico kot bi si hoteli upodobiti dogodke tistega žalostnega dne pred 13. leti. Toda ženica je hitro pregnala grenkobo, ki se je bila vrinila med nas. »Zato je pa danes lepše! Prosti in svobodni smo,« se je oddahnila. Ob rahlem nasmešku so izginili otožni sledovi gub, ki so še malj preje težili k tlom. »Greste čez Bukovo?« vse, kar .je živega v naših rekah, ob katerih stoje tovarne. Nedavno sta bila v Tržiču dva za obnovitev. Ali je torej industrializacija skupnosti, tako nevarna za ribe, za lepoto naših voda? »Ne!« bi dejali v KOI TKO časa Qf*> tovarnah in to podkrepili s po- KOLIKO ČASA SE? datki velikih prispevkov, ki jih Pred sto in več leti, ko so dajejo ribiškim društvom. Koli- stale ob potokih le posamezne ko denarja dajo kot odškodnino kmetije, teh težav z vodami in vsa podjetja na Gorenjskem, je ribami niso poznali. Toda iz težko reči. Gotovo pa je, da vasi so nastala mesta, iz malih zmečejo na ta način v Soro in obrtnih delavnic so zrasle veli-Savo mnogo milijonov dinarjev ke tovarne, ki spuščajo odvisne letno. Zato, ker spuščajo v reke kemikalije naravnost v potoke strupene snovi, plačujejo kot od- in reke. S čisto, lepo vodo se škodnino razna podjetja od dve- tudi na Gorenjskem lahko posto tisoč dinarjev do celo 3 mi- našamo samo še v Savi Bohinj-lijonov. Samo »Standard« v ki in Dolinki, v Sori in neka-Kranju, ki je majhno podjetje, terih manjših potokih. Sava je, je vplačalo v ribiški fond za od Jesenic navzdol, zelo umaza-obnovo vodne favne v zadnjih na, neprivlačna za turizem, pa dveh letih 2 milijona in 100.000 tudi nezdrava. Sora priteka v primera, drug za drugim. Niso dinarjev. s temi milijoni, ki jih Savo dostikrat kar črna. Kolika še imeli časa raziskati vzrokov ni mai0; ribiška društva goje je škoda, nam pove samo pri-prve nesreče, ko je zaradi sta- in spuščajo v vodo nov, mlad mer, da v Gornji Savi (Bohinj-rega tanina, spuščenega v vodo ribji zarod. Tako se vrti zadeva ki) prodajo postrvi približno po 1500 dinarjev, sulci pa so še dražji. Gre namreč za dovoljenja ribolova v teh vodah, kar je velika privlačnost za inozem-ce. Seveda ni tu posredi samo vrednost rib, ampak tudi lepota krajev, možnost kopanja na prostem ob rekah in podobno. Upati pa je, da bo temu ravnanju enkrat le konec. Lani je bil izdelan zakon, ki predvideva hude posledice za vsa podjetja, ki v desetih letih ne bodo imela čistilnih naprav. Kot pravijo, so v Mariboru, v Celju in drugod vsa podjetja in ljudski odbori že uvedli vodne skupnosti. S skupno zbranimi sredstvi bodo gradili čistilne naprave. Tudi na Gorenjskem je zadeva že v teku. Iniciativni odbor v Kranju je že večkrat razpravljal o tem vprašanju in resno začel z delom. V Kranju samem, kot predvidevajo, bi se združila vsa podjetja na vsaki strani Sav;1 zase za gradnjo skupnih čistilnih naprav. Te naprave bodo zajemale tudi vso kanalizacijo iz mesta in okoliških naselij. Seveda pa so za izvedbo takega načrta potrebna velika sredstva. Toda v bližnji bodočnosti, najkasneje pa v 10 letih, je upati, da bo Sava prav tako čista kot je danes le še delno v svojem zgornjem toku, Kokra in drugi nedotaknjeni planinski pritoki. Potem bo Sava v ponos in okras, privlačna za kopalce in turiste. Ribiči na Savi K. M. 4 Glas Gorenjske KRANJ, 9. JUNIJA 1958 anfc9eaceste! HALO... HALO! Britanski raziskovalni inštitut za grad- njo cest preizkuša jeno grelno žično cestno prevleko z vgra-mrežo. Kurjene cestne Telefon je danes tako običajna in vsakdanja naprava, hkrati pa tako nepogrešljiva in koristna, da si sodobnega javnega življenja kratkomalo ne moremo zamisliti brez njega. »Ampak prenašanje glasu po žicah na take daljave je vendar nemogoče; tak izum, če se je res pojavil, je kratkomalo neumnost« — so govorili pred 82. leti . . . DVA IZUMITELJA 24. februarja 1876. leta je prišel v patentni urad v VVashingtonu neki Ameri-kanec z zavitkom. V tem zavitku je imel aparat, ki ga je izumil. Ob dveh popoldne je svoj izum patentiral. Isti dan se je v patentnem uradu oglasil še drugi izumitelj z aparatom, ki je bil predviden za isti namen, kakor aparat prvega izumitelja. Ta, drugi aparat, je bil registriran ob štirih popoldne, patentirani pa ne, ker ga je hotel izumitelj še izpopolniti. Prvi izumitelj je bil Graham Bell, drugi E. Grey. Kateremu se naj prizna prvenstvo izuma? O tem je razpravljalo sodišče v Wa-odseke nameravajo vpeljati povsod, kjer shingtonu. In ker je Bell prehitel svojega je zaradi gostega prometa poledica naj- rojaka Greva za dve uri, je bilo prven-nevarnejša. Kurjava se vklopi sama, ka- stvo prisojeno Bellu. Tako je Bell priznan kor hitro pade temperatura pod kritično kot izumitelj č.udovitega aparata, ki je vrednost. presenetil Ameriko in Evropo. Vpliv vremena na človeka Revmatiki so zanesljivejši vremenski preroki kot pa meteorologi »ČUDO NAD ČUDESI« Še isto leto junija meseca so obiskovalci svetovne razstave v Filadelfiji lahko videli aparat z dvema žicama, o katerem so govorili, kar najbolj neverjetne stvari: da lahko prenaša človeški glas na »neizmerne daljave«. Pri aparatu primer je bilo na svetu 79 milijonov 400 tisoč telefonskih aparatov, od tega v naši državi 85.000, v Italiji 1 milijon 382.438, v Franciji nad 2 milijona in pol, v Angliji skoraj 6 milijonov, v Ameriki blizu 46 milijonov (samo v New Yorku 3 milijone 349.323). "■nt-***«* * Zanimivosti 108-TISOČTONSKE LADJE V Rotterdamu opremljajo novo ladjedelnico, v kateri bodo že do leta 1961 zgradili štiri največje prekomorske ladje, ki bodo imele po 108 tisoč bruto registrskih ton. Ladje bodo vozile s hitrostjo kakih 60 km na uro. Na vsaki ladji je prostora za 8000 potnikov. Gradili jih bodo s sodelovanjem štirih evropskih držav. STROŠKI ZA JEDRSKO ENERGIJO Po podatkih interplanetarne skupnosti znašajo izdatki za jedrske raziskave in za jedrsko industrijo v ZDA 18,9 dolarjev na prebivalca letno. Druge dežele pa se zvrstijo takole: Anglija 3,74, Kanada 1,92, Francija 1,3, Švedska 0,9, Avstralija 0,54, Norveška 0,31 itd. LUKNJIČAVO JEKLO Angleški inženirji so izdelali posebne vrste luknjičavo jeklo, M naj bi letalom bodočnosti omogo-j čilo prebijati tako imenovani toplotni zid. Novo jeklo je zelo lahko in hkrati tako luknjičavo, da prodre skozi njega cigaretni dim. Življenje na podeželju je vedno bolj povezano z vremenom, kot pa v mestih. Domače živali s svojim obnašanjem napovedujejo padec zračnega pritiska in bližnjo nevihto. Kako da sprememba vremena tako vpliva na živino in tudi na ljudi? Človeške celice dobivajo vlago iz črevesja, kadar se niža zračni pritisk in se napoveduje nevihta. Zaradi »zatekanja« celic se včasih v 24 urah poveča n. pr. obseg nog za 2 cm. Posamezniki postanejo celo 2 kg težji, ker zaradi neprestane žeje popijejo več vode kot sicer. V določenem obsegu lahko povzročijo take spremembe akutno vnetje slepiča. Tudi želodčni čiri najpogosteje krvavijo zaradi pritiska zračnega tlaka. Razen tega je znano, da nekateri revmatiki napovedujejo vremenske spremembe točneje kot najbolj izkušeni vremenarji. V tej zvezi je treba vedeti, da se zračni pritisk pogosto občutno spremeni v enem samem dnevu. Težnostna sila sonca učinkuje na zemeljsko ozračje podobno kot mesec na morje v obliki plime in oseke. Zraven je treba upoštevati seveda še druge činitelje, kot vetrove, temperaturo, vlago, sončno svetlobo in delce v zraku. Temperatura in vlaga sta pri vremenskih spremembah velikega pomena. Kadar se naglo nižata, se lahko človek prehladi. Čeprav oddajajo vsi organizmi določeno količino telesne toplote, so ven- FRANC OWEN: darle občutne individualne razlike. V isti sobi je lahko komu prevroče, drugemu pa hladno. Te razlike delajo največje težave strokovnjakom, ki izpopolnjujejo klimatizacijske naprave.' Vreme je torej lahko človeku najboljši prijatelj in hkrati sovražnik, zato se mu je treba prilagoditi. ZEMLJA SE VRTI POČASNEJE Profesor newyorške univerze Serge Korff in njegov pomočnik Arthur Beiser sta pred kratkim dejala, da elektromagnetne sile tisoče kilometrov daleč v vesolju vplivajo na naš planet, da se vrti čedalje počasneje. Po njunem mnenju je učinek teh sil .dvakrat močnejši kot pa posledica trenja pri plimah in osekah v oceanih. Zaradi teh dveh pojavov se podaljša dan na zemlji vsakih sto let za 16 deset-tisočink sekunde, torej se zemlja vrti toliko počasneje. Korff in Beiser menita, da je medpla-netarni prostor električni prevodnik. — Sončni sistem - zatrjujeta - je napolnjen z razredčenim plinom, ki ga sestavlja ionizirani vodik. Ko se zemlja vrti okoli svoje osi, njeno magnetno polje inducira električne tokove v tem »medplanetarnem fluidu«, ki spet vpliva na hitrost vrtenja našega planeta. Znanstvenika sta izračunala, da ti električni tokovi delujejo tudi na razdaljo 60.000 km. Ustvarjajo magnetno polje, ki zadržuje zemeljsko vrtenje. Graham Bell prikazuje svoj izum 15. marca 1877 je bil sam izumitelj Graham Bell, ki je Čeprav se je telefonski aparat zelo iz- pojasnjeval, kako aparat deluje. Svoj popolnil, enako kot tehnika telefoniranja izum je okrstil s čudnim imenom »tele- je vendar ostal v bistvu isti, kakor je z fon« (naziv je sestavljen iz dveh grških njim Bell prvič govoril pred 82. leti iz besed »tele« — daleč in »fon« — glas). Filadelfije z New Yorkom. Izum se je zdel kot čudo ne samo obi- - čajnim obiskovalcem razstave, ampak tudi učenjakom. Ti so ga takoj preizkusili: dva telefona so vezali na telegrafsko linijo in neverjetno: vsi glasovi, izgovorjeni v Filadelfiji, so sc enako slišali v New Yorku! Član preizkusne komisije je bil tudi znameniti fizik Thompson. Izum telefona ga je tako navdušil, da ga j« na/val »čudo nad čudesi«. OSVOJEVANJE SVETA Sprva je večina ljudi, celo strokovnjakov, mislila, da bo telefon ostal le kot eno redkih tehničnih zanimivosti med tovrstnimi zbirkami in v fizikalnih kabinetih. Toda Bellov »čudežni« aparat se je kmalu razširil po Ameriki, prešel morje in se najprej uveljavil v Angliji, nato v Franciji. Ni trajalo dolgo, ko se je že razširil malone po vsem svetu. Tisti dve tanki Bellovi žici, ki sta presenetile goste na filadelfijski razstavi, sta dobili milijonsko potomstvo žic in kablov, ki so povezali hiše in ulice, vasi in mesta, dežele in kontinente. Danes je skupna dolžina telefonskih žic tako velika, da bi z njo lahko velikokrat opasali vso zemeljsko oblo okrog ekvatorja. Leta 1952 (po statističnih podatkih) na BILO JE TAKO DOBRO, DA JE POROČEVALEC POZABIL NA SVOJO DOLŽNOST V hišici obalne straže blizu škotskega obmorskega mesta Liandon je bilo pred časom vse polno organov oblasti, članov zdravstvenih ustanov, časnikarjev in zastopnikov angleških pivovarn. Sodelovali so pri res čudni obdukciji. »Na operacijski mizi — pravzaprav je bila vsakdanja, majava kuhinjska miza — je ležal dan poprej rešeni utopljenec«. Bila je petnajstlitrska steklenica, dobro zaprta in polna piva. Najbolj zanimivo je bilo seveda to, da so steklenico zaprli leta 1620, torej pred 338 leti. Takrat se je sredi hudega viharja potopila ladja z vsem tovorom. Med drugim je bilo v ladijskih skladiščih tudi nekaj takih steklenic s pivom. Šele pred dobrim tednom, ko je na obalah Londona utihnil pomladni vihar, ki je trajal tri dni, so presenečeni prebivalci opazili v pesku čudne vratove velikih steklenic. Kasneje so ugotovili, da je v steklenicah pivo. Strokovnjaki za steklarstvo so povedali, da so te steklenice iz 17. stoletja. Steklenice, ki jih je veter s silnimi valovi dvignil z morskega dna, so nenado- NOVA NALOGA VELIKEGA TELESKOPA Britanski radijski teleskop, ki Je sprejemal gibanje dveh sovjetski!) umetnih satelitov, zdaj prestreza radijske valove, ki so potrebovali iz vesolja do našega planeta več milijonov let. ROČNI TELEVIZOR Transistorske sprejemnike in oddajnike že serijsko izdelujejo, čeprav takšne aparature uporabljaj0 v glavnem v vojaške namene. Nedavno so preizkusili to res tudi v televiziji. Tako je nastal transistor-ski ročni televizijski sprejemnik-Vse dele, razen katodnih so nadomestili s transistorji, ustrezno elektriko pa dajejo 6 voltne baterije/ ki jih je mogoče polniti dvatisoč-krat zapovrstjo. ma postale predmet učinkovite rekla*0 Tovarne steklenic in steklenih posod objavile oglas: »Najboljša embalaža steklenina,« Takoj so se ji pridružil1 V< vovarnarji: »Pivo ostane najdlje u^itn°nj Navsezadnje je bilo treba odgovori" vprašanje, ali je pivo v resnici še uz1 Z Sestala se je komisija, prišla je telev zija, na desettisoče Angležev je spre Ste proceduro na televizijskem platnu klenico so odprli in pivo takoj 1111 . skopsko pregledali. Ugotovitev: izvrS kakovost. Zaradi tega piva je list »Daily naslednjega dne odpovedal službo f voJe mu poročevalcu, ki je sodeloval pr1 dukciji«. Popil je namreč toliko piva je pozabil svojemu listu poslati poro čil0"' EDDIE CHAPMAN PRIPOVEDUJ E Ko sem prispel, so me poslali v sobo, v kateri je sedelo več častnikov vojaške policije. Eden izmed njih je rekel: »Vam je ime Edvvard Chapman in nas so opozorili, da ste nevaren človek in da ste ob prihodu na otok prinesli s seboj razstrelivo. Kje ga imate?« Ugovarjal sem, da je to laž. Častnik me je odslovil, poprej pa me je še opomnil, da me bodo ustrelili, če bom karkoli storil zoper nemško okupacijo. Poslovil sem se dokaj zaskrbljen. Name je napravila močan vtis disciplina, vljudnost in čilost nemških vojakov na Jersevu leta 1941. Kdorkoli izmed njih je prišel v restavracijo, je pozdravil svoje tovariše bodisi po vojaško ali, če je pripadal Hitlerjevim elitnim oddelkom, iztegnil svojo roko v esesovski pozdrav. V nemški vojski pozdravlja vsak vojak. Neki Gefreiter je pozdravljal vse mlajše častnike in častnike vseh rodov nemških oboroženih sil, ne glede na to, ali so pripadali mornarici, letalstvu, 'organizaciji Todt ali delavskemu korpusu. Vojaki redne vojske so zaničljivo gledali na ta korpus kljub Hitlerjevemu prizadevanju, da bi povečal njegov ugled. Častnik, kadar je odzdravil vojaku, se ni samo dotaknil čepice, kakor v britanski vojski, marveč je pozdravil popolnoma po vojaško. Nemci so seveda imeli pod nadzorstvom tudi na Jersevu izhajajoče časnike in iz njihovih tiskarn je tekla reka strupene protibritanske propagande. Tudi v kinematografih so predvajali pretežno propagandne filme. Kasneje sem v raznih delih od Nemcev zasedene Evrope videl malo filmov te vrste. Razlog je bil preprost: nemška »vladajoča rasa« se je morala veliko boriti na fronti in se ji ni ljubilo gledati teh stvari še na filmskem platnu. Vojne filme so dostikrat odstranili s sporeda. Radijski sprejemniki so bili na Jersevu dovoljeni, razen v tistih krajih, kjer so po zidovih pisali znak »V« (Zmaga — op. prev.). Za kazen so Nemci zaplenili radijske sprejemnike. Seveda so me poročila londonskega radia zelo zanimala. Do jeseni leta 1941 racionirana prehrana na Jersevu ni bila problem. Ko sem zapustil otok, je prebivalstvo dobivalo dnevno tričetrt funta mesa in pol litra mleka, krompirja in presnega sočivja pa je bilo zmeraj dovolj. Malo pa je bilo obleke in obutve. Niti čevljev nisi dobil, niti oblek in le malo perila za moške in ženske. Pijačo si lahko dobil na črni borzi in policija je bila kmalu zelo obzirna do glavnih špekulantov. Nemci so me često ustavljali na cesti in me prosili, ali bi jim lahko priskrbel cigarete ali steklenko žganice. Nekateri nemški mornarji, ki so pluli na progi Jersey —Francija, so mi prinašali konjak. Tega smo menjavali za čaj. Četrt funta čaja za steklenico konjaka. Seveda sem svoje cene določal na podlagi koristnih uslug. Če je bila kaka pomembna stranka trenutno brez denarja, je dobila blago brez plačila. Nekega večera sem odšel z nemškim kapetanom v »Belle Amie«. Popila sVa tri steklenice konjaka. Policijska ura je biia v veljavi in otočani so morali biti do polnoči doma. Ob dveh zjutraj sem s svojim prijateljem zapustil lokal. Pred kabaretom me je aretirala otoška policija. Nemški mornarji so me skušali osvoboditi in tako se je začelo splošno ruvanje. Vmes je tudi posegla nemška vojaška policija. Odpeljali so me na policijsko postajo. Moj prijatelj kapetan je telefoniral guvernerju otoka in k3r izpustili so me. Malo kasneje nisem bil tako srečen se tega tiče. Nekega opoldneva, ko sem se ravno ukvarjal s ti*1 tapskimi posli v Sandvjevem salonu, je prišla jerseys policija. Aretirali so mene in mojega pomočnika Faramu^3 Policijski častnik ni povedal, za kaj gre, toda ko ( prišla na policijsko postajo, so čakali na naju trije nefl1 stražarji. Vprašali so naju, kje imava svoje stvari in n L pospremili do stanovanja. Vzel sem svoj kovček, ^eT,e$. nam rekli, naj ponesemo s seboj stvari samo za en te .jj Potlej so nama s Faramusom nataknili lisice, odP^^ v luko in vkrcali na ladjo, seveda pod stražo. ^ Oberleutnant naju je opozoril: »Ustrelil vaju če bosta skušala pobegniti.« To ni bilo zadnjikrat, da bi bil slišal takšno us° frazo. .|j Izkrcali smo se v Granvillu in takoj so nas P°tlS^ v vlak, namenjen v Pariz. Med vožnjo se stražarji z na v niso pogovarjali. Faramusu sem povedal nekaj okrogi1 angleščini na račun stražarjev, da bi ga opogumil, kef bil neznansko preplašen. Tudi jaz sem se bal in moral sem dajati P°9Ua|j, samemu sebi. Vprašal sem častnika, zakaj so me aretl*p' Odgovoril mi je z resnim obrazom: »Zvedeli boste ^ sneje.« Nekaj Francozov naju je opazilo, ko sva se v vlaku. »A n g 1 a i s ?« dO' »Ja,« sva zakričala. Stražarji so se posmejali in brodušni Francozi so nam skozi okno vrgli nekaj 11 Bila sva srečna, da sva jo dobila. . „,i V Parizu sva stopila v avtobus za St. Denis. » Nemec ni znal francoski in tako sem bil tolmač in vpraševal, kam vozijo avtobusi. Mnogi Parižani so gledali z zanimanjem in naklonjenostjo. Kupim par gum 15 krat 550 ali 15 krat 560. Naslov v oglasnem oddelku. 1000 Zamenjam enosobno stanovanje v Kranju za enako Kranj - mesto. Naslov v upravi lista. 1001 Sprejmem takoj v uk vajenko Ja trgovino s špecerijskim blagom v Skofji Loki. Ponudbe pod *Vestna in pridna« na upravo lista. 1002 Gospodinjsko pomočnico k štiričlanski družini sprejmem takoj. Demšar, Stari dvor 29, Skofja Loka. 1003 Dne 6. junija sem na cesti od jenki v navedeni poslovalnici. Kranja do Bleda izgubil zaganjač Vse moje izjave so bile ne-(kurbel) za motorno kolo. Najdi- resnične in se zahvaljujem, da telja prosim, naj javi svoj naslov sta odstopili od tožbe, oglasnemu oddelku. 1006 Izgubil sem novo srajco in kravato v zavitku od Škofje Loke do Zabnice. Najditelja naprošam, naj proti nagradi vrne na Partizanska 37, Skofja Loka. 1004 Prodam več 25 kg težkih prašičkov. Soklić ,Češnjica 16, pošta Podna rt. Cerne Pavla, gospodinja, Krnica 47 preklicujem in obžalujem kar sem govorila napram Gole Anici, poslovodkinji v Ko-loniale Zg Gorje in Gluhar Minki, stanujoči Mevkeš 13, va- RADIO LJUBLJANA Poročila poslušajte ' vsak delav-*ik ob 5.05, 6., 8., 13., 15., 17., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik °b 19.30 uri, ob nedeljah pa ob 8-05' 7-, 13., 15., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. PONEDELJEK, 9. JUNIJA 8.05 Odprimo glasbeni atlas. 9-00 Radijski roman: Vladimir Babula: Planet treh sonc — XV. 10.10 Dopoldanski spored komorne glasbe. '•05 Za šolarje: Pamet je boljša kot žamet. 1-^Priljubljene popevke. 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Milica Oblak: Pred bratvijo ja-godičja. ^•30 Zabavni potpouri. H-05 Za šolarje: Giuseppe Verdi — mojster opere. 5-40 Listi iz domače književnosti — Danilo Lokar: Na počitnice. 16.00 V svetu opernih melodij. 17.10 Popevka tega tedna. "•15 Srečno vožnjo! (Šoferjem na pot). 18.00 Družinski pogovori. *8.45 Radijska univerza — Valerija Osterc: Kristal - umetnina mrtve narave. 2°.00 Koncert Holandskega komornega orkestra. 15 Kulturni razgledi — Tone Pavček: Reški festival poe- h,, zije- ^ Dvajset minut s plesnim orkestrom Radia Ljubljana. TOREK, 10. JUNIJA 0*5 Naši zbori pojo. •30 Slavni virtuozi in pevci vam - igrajo in pojo. 10 Prelistajmo naš zabavni mati *n 9aZin' ■•'0 Za dom in žene. •00 »Za prijetno opoldne«. •30 Kmetijski nasveti — Pavla Zakonjšek: Borovnice in drugo jagodičevje v kmečki prehrani. 15 Mediteranski napevi z orkestrom Frank Chacksfield. 3.40 Pester spored opernih melo- 14 dij' *-20 Oddaja za otroke. •40 Potopisi in spomini: Tam, kjer je padel Veselin Masle- ša. 00 Za ljubitelje in poznavalce. '•20 »Naši gostje«. )° °0 Športni tednik. 19.45 Prenos nogometne tekme za svetovno prvenstvo med reprezentancama Francije in Jugoslavije (Prenos iz Ve-stersa na Švedskem). 21.00 Večerni operni koncert. 22.15 Igra kvintet Jožeta Kampiča. ČETRTEK, 12. JUNIJA 8.35 Melodija in ritem. 9.00 Ura romantične glasbe. 10.10 Odprite sprejemnik. 11.00 Orkestralni odlomki iz oper in baletov. 11.30 Cicibanom — dober dan! (Tomo Brejc: Voz brez glave). 11.45 Pesmi za naše male . . . 12.00 Priljubljeni valčki Johanna Straussa. 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Vse one, ki so zainteresirani na zaposlitvi v našem podjetju, obveščamo naslednje: 1. Sprejem na delo se vrši samo na prosta delovna mesta v obratih podjetja, pogojno s prostimi stanovanji za samce v domovih podjetja. 2. Vsak interesent mora vložiti pismeno prošnjo za sprejem na personalni oddelek Železarne Jesenice. Prošnja naj vsebuje: rojstne podatke, opis preteklih zaposlitev in življenjepis. 3. Komisija za sklepanje in prenehanje delovnih razmerij bo pismeno obvestila prosilca o rešitvi vloge. 4. Ustne ali telefonske intervencije za zaposlitev se ne bodo upoštevale. V izogib nepotrebnih stroškov in drugim nevšečnostim naj interesenti za zaposlitev v našem podjetju gornje upoštevajo. Železarna Jesenice OBVESTILO UPOKOJENCEM! Nekateri osebni in družinski upokojenci še niso predložili zahtevek za popravek pokojnine, ki ga omogoča Zakon o pokojninskem zavarovanju. V zvezi s tem opo-Marjan Munda: Ali zadošča zarjamo vživalce pokojnin, da bo zrnje za prehrano perutnine, samo tistim upokojencem, ki pred- »STOR2IČ«, Kranj: 10. in II. junija amer. film »Na apaški meji«. 12. junija ameriški barvni film »Na ovinku reke«. Vsak dan ob 18. in 20.15 uri. Letni kino »PARTIZAN«: 10. in 11. junija ameriški barvni film »Na ovinku reke«. 12. junija ameriški film »Abet in Costelo v tujski legiji«. Vsak dan ob 20.15. »SVOBODA«, Stražišče: 11. junija ob 19. uri ameriški barvni film »Na ovinku reke«. »RADIO«, Jesenice: 10. junija ob 18. in 20. uri am. barv. cinemaseo-pe film »Sedeči bik«. 11., 12. in 13. junija ob 18. in 20. uri angleški barvni vistavision film »Španski vrtnar«. »PLAVŽ«, Jesenice: 10. junija ob 18. in 20. uri jugoslovanski barvni film »Pop Čira in pop Spira«. Dne 11. junija zaprto. 12. in 13. junija ob 18. in 20. uri franc. film »Zla srečanja«. ŽIROVNICA: 11. junija ob 20. uri ameriški barvni cinemaseope film »Sedeči bik«. DOVJE: 11. junija ob 20. uri franc. film »Zla srečanja«. BLED: 10. do 12. junija poljski film »Pokolenje«. Predstave vsak dan ob 18. in 20.30 uri. RADOVLJICA: 10. junija ob 18. in 20. uri jugoslovanski film »Male stvari« — samo danes. Dne 11. in 12. junija nemško-franc. barvni film »Pot v raj«; v sredo ob 18. in 20. uri, v četrtek ob 20.uri. »SORA«, Skofja Loka: 10. in 11. junija ameriški barvni film »Mi nismo angeli«. rovo maslo 480 do 520 din kg; ajdova moka 70, orehi 90, kaša 60 do 80, ješprenj 60 do 70, krma za kokoši 35 do 55, fižol 80, šalotka 40, proso 40, oves 25, gozdne jagode 200, krhlji 50 do 60, mleko 30, smetana 250 din za liter; koleraba 10 do 20, češenj 5 do 10, jajca 16 do 18, kokoši 500 do 700, zajci 150 do 300 in por 10 din komad, šopek peteršilja ali redkvice 10 din, merica špinače ali solate berivke pa je bila po 20 dinarjev. V KAMNIKU Na kamniškem živilskem trgu je čedalje več solate. Domača glav-nata solata je bila po 60 do 80 din kg, berivka pa po 20 din zvrhana merica. Spinača je bila po 80 din kg ali 30 din merica. Se vedno je na trgu dovolj sadik paradižnika in paprike po 7 ali 8 din. Dozorele so že domače zgodnje češnje, cena pa je v trgovinah po 60 din kg. Ostale cene: nova čebula 70 din kg, česen 80 din kg, šopek peteršilja 10 din, jajca komad 16 din. Novost na kamniškem trgu je uvedba non-stop trgovin z nepretrganim obratom od 7. do 20. ure. V četrtek je po tem redu začela 13.15 Plošča v ploščo. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.40 Humoreska tega tedna — Richard Gordon: Zdravnik v hiši. 16.00 Z našimi in inozemskimi solisti in skladatelji. lože zahteve do 18. junija 1958, izplačan znesek popravljene pokojnine od 1. januarja letos. Okrajni zavodi za socialno zavarovanje bodo sprejemali zahteve tudi brez potrebnih dokazilnih dokumentov. Dokumente, s katerimi dokazujejo posamezna dejstva, 17.45 Četrt ure z ansamblom Moj- morajo vživalci pokojnin predlo- mira Šepeta in pevko Majdo žiti naknadno. Sepe. KESOEtSHr 18.00 Radijska univerza — dr. Bronka Brzin: Odpornost ZAHVALA proti okužbi. Qb nenadni izgubi našega Iju- 18.45 Četrtkova reportaža. bega očeta petra Ayblja izrekamo 19.50 Tedenski notranje - politični iskreno zahvalo vsem darovalcem pregled. 20.05 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Matej Bor: Šel je popotnik skozi atomski vek. 22.15 »Po svetu jazza«: Miles Daviš. PETEK, 13. JUNIJA 8.05 Simfonična matineja. 9.00 Radijski roman — Vladimir Babula: Planet treh sonc — XVI. 10.10 Dopoldanski spored solistične glasbe. 11.30 Za dom in žene. 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Anton Petriček: Rezervno seme za primer ujm. 13.15 Od arije do arije. 14.05 Za šolarje: Važno sporočilo. 15.40 Iz svetovne književnosti — Boris Pasternak: Doktor Ži-vago. 16.00 Koncert ob štirih. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.30 Umetne pesmi poje ženski zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja. 18.45 Turistična oddaja. cvetja in vsem tistim, ki so ga spremili na njegov poslednji dom. Posebna zahvala SZDL terena Pritn-skovo za godbo in vsestransko pomoč in tov. Hočevarju od podjetja Roleta za poslovilne besede. Enaka zahvala tudi I. a razredu ESŠ in V. c osemletke. Družina Avbelj in Slabe 1005 V KRANJU Na kranjskem živilskem trgu smo v petek zabeležili naslednje cene: češnje 60 do 90, krompir 10. novi krompir 70, rdeče korenje 40, navadno korenje 20, čebula 120, salata 50 do 70, skuta 90 do 100, su- Tovarna pletenin in nogavic »ALMIRA« Radovljica sprejme v službo PRODAJALKO za svojo trgovino v Radovljici. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene prošnje sprejema uprava podjetja do 30. 6. 1958.« TOVARNA PLETNIN IN NOGAVIC LESCE l8-30 Iz zakJadnice'jugoslovanskih 2000 »GostJe iz Z^eba« (Zabav- ni orkester Radia Zagreb p. v. Ferda Pomykala). samospevov. "•30 Radijska igra — Lawrence Lee: V otroški glavi. •15 Za prijatelje jazza. SREDA, 11. JUNIJA 8°5 Pisana paleta. ^00 Jezikovni pogovori. •!5 30 minut za ljubitelje slovenskih narodnih pesmi in po-skočnic. ■10 Glasbeni album. j-35 Za šolarje: Zlatolaska. 50 pet pevcev — pet popevk. •^•05 Mali koncert solistične glasbe. ■^■30 Kmetijski nasveti — ing. Jože Rihar: Sklepi republiškega j zborovanja čebelarjev. 15 Pesmi in plesi jugoslovan-. skih narodov. 05 Za šolarje: Iz življenja ja-I- rnarjev. °40 pri klasičnih mojstrih — Avgust Cesarec: Divji ko- 16 n St3nj' •00 Koncert po željah. ■1° Sestanek ob petih. "°0 Kulturni pregled. ■'5 Isac Albeniz: Španski nape- . vi-18 in /-i i. '"Glasba narodov sveta. 16 50 R ta/govori vprašanjih. o mednarodnih 20.15 Tedenski zunanje - politični pregled. 20.30 Skladbe slovenskih avtorjev. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Godalu v ritmu. SOBOTA, 14. JUNIJA 8.05 Lepe melodije — znani napevi. 8.35 Mladina poje . . . 9.00 Oddaja za šolarje: Šipkov grm. 11.00 Pionirski tednik. 12.00 Opoldanski operni koncert. 12.30 Kmetijski nasveti — Stana Hočevar: Gozdni škodljivci. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.40 S knjižnega trga. 16.00 Glasbene uganke. 17.30 Zabavni pele — mele. 18.00 Okno v svet: Libanon. 18.15 Pesmi na narodne teme pojeta Sonja Draksler in Miroslav Čangalovič. 18.45 Jezikovni pogovori. 20.00 »Spoznavajmo svet in domovino« (javna mladinska oddaja). 22.15 Oddaja za naše izseljence. RAZPIS INDUSTRIJSKA ČEVLJARSKA SOLA V ŽIREH razpisuje sprejem učencev v I. razred za šolsko leto 1958/59 Kandidati za vpis morajo imeti naslednje pogoje: 1. Dovršena najmanj 2 razreda gimnazije ali 6 razredov osemletke. 2. Starost od 14 do 13 let. 3. Kandidati morajo biti telesno in duševno zdravi. 4. Pred sprejemom morajo opraviti sprejemni izpit iz slovenskega jezika in matematike iz učnega programa I. in II. gimnazije ali V. in VI. razreda osemletke. Sprejemni izpit se vrši na šoli dne 4. septembra 1958 ob 8. uri. Lastnoročni pisani prošnji, ki jo je vložiti najkasneje do konca julija na ravnateljstvo šole in kolkovati s kolkom za 30 din, je priložiti naslednje listine: 1. Zadnje šolsko spričevalo. ^ ■• 2. Rojstni list. 3. Kratek življenjepis kandidata z opisom premoženjskega stanja. 4. Zdravniško spričevalo.- Za učence iz oddaljenih krajev bo nudila šola v internatu popolno mesečno oskrbo. Učenci prejemajo mesečno nagrado po obstoječih predpisih. Učenci se lahko odločijo za pouk ročne izdelave obutve ali za kombinirani pouk ročno-strojne izdelave obutve. Učna doba traja tri leta, po dovršeni šoli dobi učenec takojšnjo zaposlitev. VSEM BIVŠIM KURIRJEM TV STANIČ Pripravljalni odbor za izdajo Kurirskega zbornika poziva vse kurirje bivših relejnih TV stanic, da sporočijo na spodnji naslov, če razpalogajo s kakršnimkoli zgodovinskim gradivom v zvezi z njihovim udejstvovanjem na TV stanicah (fotografije, torbice, obleke, nahrbtnike, orožje, orodje, vpisne knjige za dostavo pošte, kurirska pisma z oznakami sprejema na nahrbtni strani, prepustnice, dnevnike, prevozna sredstva in podobno). Ker pa so verjetno propadli nekateri predmeti, ki so omogočili prenos pošte prek rek, železnic in skozi sovražne postojanke, želimo, da bi jih kurirji natančno opisali. Po takih opisih bi jih bilo možno rekonstruirati in ohraniti za bodočnost. Te predmete bo odbor potreboval za zgodovinsko kurirsko razstavo, ki jo pripravlja muzej NOB v Ljubljani. Razstava bo verjetno že letos. Sporočite tudi, če ste pripravljeni te predmete odstopit«, odprodati ali dati začasno na razpolago. Prepričani smo, da se boste radi odzvali našemu pozivu in s tem obogatili že doslej zbrane predmete ter na ta način pomagali čim verodostojneje dokumentirati našo skupno borbo tako za Zbornik, ki ga pripravljamo za izdajo, kakor tudi za kurirsko razstavo. Dopise naslovite: Pripravljalni odbor Kurirskega zbornika, pri Glavnem odboru ZB, Ljubljana, Erjavčeva 18. poslovati Potrošnikova trgovina -'Hranila« v Kidričevi ulici, v petek pa Kočnina trgovina »Metka« na Titovem trgu. V obeh trgovinah bo ostal red poslovanja v veljavi tudi ob sobotah. Kljub vsem tem pridobitvam v trgovskem poslovanju pa Kamnik še vedno nima posebne trgovine z zelenjavo in sadjem. V SKOFJI LOKI V soboto je bil na škofjeloškem trgu krompir po 10 din, solata v glavicah po 70 din kg, jajca 18 din kos, merica špinače 20 din, šopek korenčka 12 din, merica kisle repe oziroma kislega zelja 20 din, češenj 5—10 din glavica, šopek peteršilja 10 do 12 din, zajemalka smetane 15 din, sirček 12 din, por 5—15 din kos, črno redkev 20 din, fižol 70 din liter, kolerabice 13 din kos, rdeča redkev 10 din šopek, merica berivke 20 din, češnje 50 din liter, suho sadje 60 din liter, surovo maslo 400 din kg, šalotka 50—60 din liter. Na trgu je bilo predvsem dosti solate in raznih sadik, medtem ko je jajc primanjkovalo. Kmetijske zadruge pred važno in odgovorno nalogo Kako je bilo do sedaj in kako bo v prihodnje z zatiranjem rastlinskih bolezni in škodljivcev Na območju kranjskega okraja, podobno kot po ostali Sloveniji, je imelo dosedanje zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev malo uspeha. Ze več let znani škodljivci, kot ameriški in češpljev kapar ter koloradski hrošč, zavzemajo, zaradi pomanjkljivega in nekvalitetnega škropljenja vse več"ji obseg in povzročajo občutno škodo. Tem se je zadnja leta pridružil nevaren škodljivec, sadna pršica (rdeči pajk), ki je več ali manj razširjen že po vsem okraju. Ta je sadnemu drevju celo bolj nevaren kot sta ameriški in češpljev kapar, ker se izredno hitro množi in ima letno do sedem pokolenj. Poleg navedenih škodljivcev, ki so z odredbami proglašeni za nevarne, povzročajo v našem okraju kmetijskim pridelkom veliko škode še mnogi drugi škodljivci in bolezni, ki bi jih bilo treba organizirano zatirati. Na podlagi odlokov za kmetijstvo pristojnih svetov občinskih ljudskih odborov so bili do letos dolžni zatirati nevarne rastlinske škodljivce in bolezni sami lastniki nasadov. Kljub pomoči zadrug, ki je bila sicer večinoma nezadovoljiva, se zatiranje nikjer ni izvajalo v predpisanem obsegu. Škropljenje ali prašenje krompirja pro-tj koloradskemu hrošču je bilo v glavnem le enkratno, t. j. ob nastopu prve generacije zalege. Po dvakrat je bil poškropljen ali zaprašen le manjši del krompirjevih nasadov. Predpisano tretje škropljenje oz. prašenje pred izkopom krompirja se sploh ni izvajalo in so šle ličinke druge generacije vsako leto nemoteno v zemljo, zaradi česar se je okužba iz leta v leto tako hitro povečevala. Številni nasadi so bili že lani tako močno okuženi, da je zalega požrla velik del krompirjevke. Posamezna krompirišča so ostala sredi poletja povsem brez listja. Izvedba zimskega škropljenja sadnega drevja proti ameriškemu in češpljevemu kaparju ni bila dosti boljša. Pri letošnji akciji je bilo v vsem okraju poškropljenega komaj 39 % sadnih dreves in še ta ne dovolj kvalitetno. Zato se ameriški kapar širi na nova področja, okužbe po če.špljevem kaparju pa povzročajo vedno večje sušenje češpelj in sliv. Krivda za navedeno stanje je bila v slabi organizaciji zatiranja. Kljub temu, da je bilo zatiranje rastlinskih škodljivcev dolžnost lastnikov nasadov, so se v glavnem le zanašali na kmetijske zadruge, ki pa tudi niso čutile dovolj odgovornosti, ker niso bile zadolžene za kemično zatiranje z nobenim zakonskim predpisom. Zato kmetijske zadruge tudi niso nabavljale motornih škropilnic in prašilcev kolikor bi bilo potrebno, niti niso dovolj skrbele, da bi bili obstoječi stroji v primeru okvare pravočasno popravljeni, kot tudi ne, da bi bili v celoti in racionalno izkoriščeni. Ker dosedanji sistem zatiranja, ki je temeljil na odgovornosti samih lastnikov zemljišč oz. okuženih nasadov, ne zagotavlja uspešnega uničevanja nevarnih rastlinskih škodljivcev in bolezni, zato občinski ljudski odbori pravkar izdajajo odredbe o obveznem skupnem zatiranju nevarnih rastlinskih bolezni in škodljivcev, ki so ga dolžne organizirati in izvajati kmetijske zadruge. To pomeni, da bodo morale zadruge opraviti vsa predpisana škropljenja ali praše-nja, lastniki nasadov pa so jim dolžni nuditi pomoč v ljudski in vprežni delovni sili, če jo zadruge zahtevajo. Le v hribovitih krajih, kjer zadruge ne morejo izvajati skupnega zatiranja, bodo morali za predpisana škropljenja oziroma prašenja poskrbeti sami lastniki nasadov. Vendar pa jim mora dati zadruga na razpolago potrebno aparaturo in jim pravočasno preskrbeti potrebna kemična zaščitna sredstva. Občinski ljudski odbori določijo, v katerih hribovitih krajih bo kemično zatiranje še nadalje obveznost lastnikov nasadov. Poleg zimskega škropljenja sadnega drevja in trikratnega škropljenja ali prašenja krompirja, bo na območjih, ki jih bodo določili občinski ljudski odbori, obvezno tudi trikratno poletno škropljenje sadnega drevja ter škropljenje črnega ribeza in malin. Poleg tega se v vedno večjem obsegu izvaja kemično zatiranje plevela. Zato morajo zadruge na podlagi časovnega plana predpisanega škropljenja in prašenja ugotoviti potrebo škropilnic in prašilcev ter jih takoj nabaviti, da bodo v stanju pravočasno opraviti predpisane za-tiralne ukrepe. Kredit za nakup motornih škropilnic in prašilcev je zadrugam na razpolago brez natečaja. Kmetijske zadruge, ki še niso pričele s škropljenjem krompirja proti koloradskemu hrošču, opozarjamo, naj nemudoma začnejo, ker je na krompirju že ogromna količina zalege ličink. Zadružne akcije morajo sistematično škropiti krompirjeve nasade, t. j. po vrsti, njivo za njivo, brez ozira na lastništvo krompirja in na članstvo v zadrugi ter ne glede na to, če je lastnik pred škropljenjem že sam zaprašil krompir. Poskrbeti morajo za organiziran dovoz vode in pripravo škropiva, da ne bodo škropilci zamujali časa s čakanjem. Brezpogojno je treba preprečiti, da bi škropilci s škropilnicami hodili iskat vodo s polja v vasi, kot se je to marsikje lani dogajalo in so za pota porabili polovico časa ter so zato tudi enkrat manj poškropili kot bi lahko pri nekoliko boljši organizaciji. Opozarjamo kmetijske zadruge, da se pri zatiranju koloradskega hrošča točno držijo navodil občinskih ljudskih odborov. Za organizacijo in izvedbo predpisanih ukrepov, na podlagi odredb občinskih ljudskih odborov o zatiranju nevarnih rastlinskih bolezni in škodljivcev, so kazensko odgovorni upravniki in upravni odbori kmetijskih zadrug, lastniki nasadov pa, če ne nudijo pri zatiranju pomoči, ki jo od njih zahtevajo kmetijske zadruge, ali če branijo zadružni ekipi, da bi izvršila škropljenje ali prašenje. V hribovitih krajih, kjer ostane še za naprej obvezno posamezno zatiranje, so za izvedbo škropljenja ali prašenja odgovorni sami lastniki krompirjevih nasadov. Kmetijski inšpektorat OLO Kranj Uma Ttm^akt Da ni bilo sinoči ponovno dežja, ki je ohladil ozračje, in da ni še danes negotovo vreme, bi bilo dosti kopalcev ob Savi, več izletnikov v okolico,več veselja. Toda tudi sinočnega dežja so bili mnogi veseli, predvsem na deželi. Še več bi ga bilo treba. Zemlja je še vedno suha. Vsekakor današnje hladno, oblačno in negotovo jutro ni izvabilo ljudi iz mesta. Zato ni bilo gneče na jutranje vlake niti na avtobuse. Tudi po cesti proti Torej tam po 10 dinarjev proizvajalcu tu pa 60, 70 dinarjev za kg. Kakšna razlika! izlet na luno Lajka, sateliti, borba za prestiž v vsemirju, resne in šaljive dogodivščine v tej zvezi so vzbudile in vznemirile ves svet. Kako pa je znal slikar Franc Kunaver to prikazati s svojimi satirami, to so si mnogi obiskovalci ogledali na razstavi v Prešernovi hiši. Danes dopoldne ►Zgradbe« rastejo kot gobe po dežju . Bledu ni vozilo toliko avtomobilov kot bi bilo pričakovati. Zato so dopoldne ure mnogi porabili le za kratek sprehod po ulici in so s časopisom v rokah govorili o sinočnem baletnem večeru v Stražišču, ki ga menda prav zaradi slabega vremena ni obiskalo veliko ljudi. Drugi so govorili o kačah in opicah, ki so jih videli pod šotori na Pungradu, filmu v kinu Stor-žič. itd. Češnje od 10 do 60 dinarjev »Kupite češnje!« Tako so danes vabile prodajalke iz ozke ulice za cerkvijo mimoidoče na Titovem trgu. »Po čem pa so?« smo vprašali. »Po petdeset, šestdeset. Tudi po 40 dinarjev jih imamo,« so hitele tolmačiti prodajalke. Ob zidu je bilo polno cekarjev, košar in gajbic, na katerih so bili nalepljeni listki železniške postaja Plave z nasovom za Kranj. »Kaka je letos letina s češnjami pri vas v brdih,« smo vprašali prodajalke, katere smo takoj prepoznali po govorici in oznakah na kašarah. »Ni kaj prida. Drobne so,« so povedale. Kako, da same pridete do Kranja, da bi prodale češnje?« smo se zanimali. »Mar ne odkupujejo češenj na licu mesta kot vsako leto?« »Lep odkup! Po 10 dinarjev jih plačujejo. Skoraj, da se ne izplača obirati.« »Boste tako več zaslužile?« »Upamo! Ce vse to danes prodamo bo kar šlo. Vožnja bo plačana in Kranj bomo videle povrhu.« je bila tam kar gneča. Duhovite domislice umetnika so med ljudmi sprožile nove dovtipe pa tudi obilo smeha in dobre volje ob prikazih izletov na luno, borbe za vsemirje med velesilami ipd. Nad 3000 Kranjčanov si je ogledalo to razstavo v zadnjih 10. dnevih odkar je odprta. Le žal, da so ostali razstavni prostori v prvem nadstropju in tudi v kleti dokaj neustrezni. Dobra polovica obiskovalecv si zato ogleda samo prvi prostor v pritličju. TUDI v NEDELJO Gospodinja, ki ni utegnila kupiti v soboto vsega kar je potrebno za nedeljsko kosilo, tu v Kranju ni v zadregi. Novo-urejena trgovina »Delikatesa« na Majstrovem trgu posluje tudi v nedeljo ves dan. Ob pultih je danes čakalo več ljudi na postrežbo in štirje prodajalci so imeli polne roke dela. To je znak, da so tudi take trgovine potrebne ob nedeljah in praznikih. To zlasti v turističnih krajih. Ali jih imajo tudi na Jesenicah, v Tržiču, na Bledu, v Bohinju. . ? Jih bodo odprli? Tudi druge trgovine so odprte. Žene so hitele iz trgovine za zelenjavo in sadje naprej v mlekarno, od tam naprej v pekarno, kjer so dobile svež kruh. Gospodinje so v Kranju s trgovinami ob nedeljah zadovoljne. LJUDJE BREZ NEDELJE Za mnoge pa danes ni bila nedelja. To so ljudje, ki jih veže služba ne glede na praznike in nedelje. Med smrečjem in zelenjem na Laborah je Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo. »Bi lahko dobili dežurnega zdravnika?« smo vprašali. Sestra ga je šla iskat. Potem se vrnila zaskrbljena rekoč: »Pravkar ima operacijo. Samo če je res kaj nujnega, sicer prosi da bi . . « Nismo čakali odgovora in se oprostili. Ustrašili smo se, da bi zaradi nas pustil kako nesreč nico na operacijski mizi. Tudi v hotelu »Evropa«, kot v vseh gostiščih, bolnicah in drugih takih službah nimajo nedelje. »Imate še kaj prostih sob?« smo vprašali. »Danes še. Sicer je pa to izjema. Zadnje čase imamo vedno vse zasedeno. Mnogo prihaja tu inozemskih turistov iz Avstrije, Nemčije pa tudi iz Danske. Seveda, največ pa je zmeraj domačih gostov. Med temi so pretežno poslovni ljudje, ki prihajajo v Kranjske tovarne zaradi nabav in drugih poslov.« Tako so nam povedali v »Evropi«. Nedeljsko popoldne je bilo tudi v teh prostorih živahno. K. M. III. BLEJSKI ŠAHOVSKI FESTIVAL Slaba udeležba NA MEDNARODNEM MOŠTVE NEM TURNIRJU LE DOMAČINI — TURNIR MOJSTROV IN MOJSTRSKIH KANDIDATOV ŠTEJE 5 TEKMOVALCEV, TURNIR ŠAHISTK PA' SAMO ŠTIRI — KRANJČANI SO DOBRO STARTALI Bled, 7. junija. Danes popoldne je bila v Kazini otvoritev III. blejskega šahovskega festivala, ki ga vsako leto prireja Okrajna šahovska zveza Kranj. Udeležence turnirja so v krajših nagovorih pozdravi ii predsednik OŠZ Zdravko Štrumbl, sekretar Šahovske zveze Slovenije Ernest Kapus in sodnik dr. Baje kot glavni vodnik. Pričakovt: je bilo, da bo tradicionalni šahovski festival na Bledu imel to pot' večjo udeležbo kot prejšnja leta. Toda o množičnosti skoraj ne moremo,-govoriti. Tako sodeluje na mednarodnem moštvenem turnirju le 20 domačih ekip, medtem ko je na dveh individualnih turnirjih vsega skupaj 7 udeležencev. Torej mednarodna prireditev brez šahistov iz inozemstva. Menda je temu vzrok,, ker prireditelj ni pravočasno razposlal razpisov. Vsekakor dobra preizkušnja za prihodnje leto, čeprav bi se verjetno že tudi letos dalo temu izogniti. Popoldne so šahisti odigrali prvo kolo. Nekatera srečanja so bila dokaj zanimiva in to predvsem zaradi hitrih in nepričakovanih preobratov v igri: Dvajset moštev tekmuje v treh skupinah in to po moči šahistov. Vsekakor bodo za gledalce naj-privlačnejša srečanja v I. skupini, v kateri sestavljajo moštva mojstri, mojstrski kandidati in I. kategorniki. Domačini so danes najbolj nestrpno pričakovali končnega izida dvoboja med Kranjem in Jesenicami. Kavčič je z zmago nad Janom Kranjčane povedel v vodstvo (Longer : Bavdek in Kočevar : Štefe so remizirali), za končno zmago pa je odločalo srečanje med Siher-lom in Vošperenikom. Ta dva sta morala partijo prekiniti, ocenjevalna komisija pa je ugotovila, da nihče od nasprotnikov ne more odločiti igre v svojo korist. Torej — remi in uspeh Kranjčanov, čeprav so dosegli le tesno zmago 2,5 : 1,5. Ostali dve srečanji v tej skupini sta končali z naslednjima rezultatoma: LKŠ Ljubljana : Radovljica 3 : 1, 3. mej, Reka : Olim-pija, Ljubljana 1,5 : 2,5. Železničar iz Maribora je bil prost. V drugi skupini so bili doseženi naslednji rezultati: Iskra, Kranj : Jesenice II 1,5 : 2,5, Železničar I : Železničar II (oba Ljubljana) 3,5- : 0,5, 3. maj II., Reka : Torpedo, Reka 0 : 4 in Rogaška Slatina : Industrograd-nja, Zagreb 2;5 : L5. Tretja skupina: Invalid, Celje : Jesenice LIL 4:0", Gorje : Tr--žič 3:1, Bled je bil prost. Zaradi majhne udeležbe na • mojstrskem, turnirju, sta bili le dve srečanji: Bulat je zgubil Z" Dimcem (oba mojstrska kandidata iz Zagreba), Baretič pa je^ remiziral s Kranjčanom Cuder-manom. LuMč (Slavi ja, Beograd)* je bil prost. Na ženskem turnirju pa sta izvojevali zmage Kti--derna (Beograd) in Dvoržakeva-iz Celja nad Zerovčevo iz Rfe-dovljice oziroma Svetinovo z- Jesenic. IH. blejski šahovski festival' bo končan 12. junija. FaBo brih rezultatov v teku na.l50*1 metrov, v skoku v višinok*n daljino.-•. Organizacija tekmovanja pa ni: bila zadovoljiva, ker ni bilo dovolj sodnikov in :udi naprave niso bile najboljše & Rezultatfr moški 100 m: Ra_ zinger (J) 1Z2; Juvan (T) 12,4,-Valentar (J) 12.5; Velikdoja (T) 1 12,5« 200 m.- Jenko (J) 2355; Gantar ;(T) 25,8| Pavlin, Skumavec, Velikonja (vsi T) in Slivnik (J) 26: 1500 m:: Florjančič T) 4,18,2; Grašič (T) 4,21,0; Krč (J) 4,22,0. Štafeta 4x100 m: Triglav 49,0. Jesenice 4$;L Skok v višino: Seljak (T) loTcm, DemlarMJ) 167i Gregorčič- (T) 162 cm. Skok * daljino: Razinger (#r 636 cm, Vauh (J> 593, Velikoga 573cm. Met krogfe: Cufar (J) 11,58, Hafner (T) ri,41, Seljak iT) 10,60 m-Met dišita: Stružni k r (T) 30,70; Oufar (J) 30.35, Hafner (T) 28,42 .n. Met' kopja: Povši.ar (T) 44-20, -ufar (T) 43,75. Wiscer (J) 40,85 m. Ženske 60 m: Jevšnik 8>8> Jesih 9;0, 400 m: Jerešnik L14-9» Puhar 1,18,0. Škofi: v datfino: Jesih 402, Vidmar 382 cm. Skok v višino: Jesih 125, Kraij" 103 cott. Met krogle: Puhar 783 cm.• Kralj 740 cm. Diskr Puha^-14-42, Vidmar 13,69. Larfo Stražnik Strelstvo Dijaki kranjskih šol preizkušajo svoje znanje tudi teda današnja nedelja je tudi njim prekrižala v plavanju, račune. Avto-moto Hitrostne dirke za prvenstvo Slovenije na Bledu KRANJČAN PINTAR DVAKRAT PRVI Bled, 8. junija — Danes ob 17.15 so bile tukaj zaključene hitrostne dirke za prvenstvo Slovenije. Tekmovalna proga je vodila od Zdraviliškega doma mimo hotelov Park, Krima, Jelovice, nazaj k cilju. Vožnja je bila torej krožnega značaja, proga pa je bila dolga 1608 metrov. Na tekmovanju je sodelovalo 7 kategorij motorjev, in sicer v A razredu 50, 250, 125, 175, 350 in 500 cem; v B razredu pa 12000 cem s prikolicami. Rezultati so naslednji: v A kategoriji na 50 cem motorjih: Julij Klančič (Nova Gorica) motor 1TOM 5,41,0, Dušan Muler (Radovljica) NSU 6,31,2. Vozili so tri kroge. Tekmovalci z 250 cem motorji so vozili 10 krogov. Prvi je bil Leon Pintar (Kranj) TOMOS 12,56,9, 2. Alojz Drofe-nik (Kočevje) TOMOS 13,25.0. Motorji 125 cem — 1. Ludvik Dornik (Rateče) Rumi 9,21.4. 2. Valentin Bratina (Nova Gorica) Taurus 9,27.2. Vozili so 6 krogov. 175 cem motorji so vozili 8 krogov. Prvi je bil Milko Bivic (Trbovlje) 11,40.0, 2. Franc Ma-renče (Kočevje) TOMOS 12,12.8. Motoristi s 350 in 500 cem motorji pa so vozili 10 krogov. Pri prvih je bil najboljši Leon Pintar (Kranj) TOMOS 12,37. 2. Edo Čuden (Ljubljana) TOMOS 13.06.9. V naslednji skupini pa Edo Dolofenzo (Ljubljana) 13,48.4. 2. Aleš Merzel (Ljubljana) 14. 21.2. V B razredu so tekmovali motoristi s 1200 cem stroji s prikolicami. Tekmovali so v 8 krogih. Prvi jo bil Edo Čuden (Ljubljana) TOMOS 11.50,1, 2. Leopold Strle (Kočevje) Norton 11,31.8. -jb OSO KRANJ IN GARNIZON JLA KRANJ SE NE STRINJATA S PREMESTITVIJO STRELIŠČA OSO Kranj je na svoji seji r četrtek, dne 5. t. m. skleml pripraviti v počastitev 15. obletnice bojev na Sutjeski vrsto strelskih tekmovanj med strelskimi družinami, ekipami iz JLA, pa tudi drugimi organizacijami. Za Dan borcev, 4. julija bodo taka tekmovanja t vojaško puško s sodelovanjem organizacije rezervnih oficirjev na Jesenicah, v Radovljici, Kranju, Škof j i Loki in Tržiču-. Zmagovalne ekipe bodo prejele prehodne pokale. Množično strelsko tekmovanje 7. zračno puško bo tudi na dan vstaje, 22. julija za »Spominske medalje«. Izvedle bodo to tekmovanje strelske družine, udeležilo pa se ga bo predvidoma več tisoč članov raznih športnih, političnih in drugih organizacij. Za bližnje krajevne in občinske praznike bodo strelci v svojih področjih prirejali razna prijateljska tekmovanja z zračnimi puškami, pa tudi 7, vojaškim orožjem. Dne 13. julija bo v Škofji Loki velika proslava ob priliki obletnice ustanovitve Prešernove brigade. Proslava bo združena z veliko parado po mestu s sodelovanjem športnih in drugih organizacij. —, Udeležilo se je bo tudi 8 strelskih praporov in 2 ešalona strelcev z vse Gorenjske. Na omenjeni seji je bilo tudi mnogo govora o gradnji osrednjega strelišča za vojaško puško. Ta strelišče bi moralo biti zgrajeno že pred leti pod vasjo Rupa, pred kratkim pa je svet za komunalno in gradbeno dejavnost OLO Kranj odločil, naj bi se to strelišče zgradilo ob" Šmarjetni gori, s čemer pa se OSO in predstavniki JLA ne strinjajo in to zaradi prevelike oddaljenosti, temveč so mnenja, da bi gradnja strelišča pod vasjo Rupa prav nič ne oškodovala naravnega parka. Prostor je primeren tudi zato, ker se bo z dograditvijo športnega stadiona tako ali tako vsa športna dejavnost prenesla na to področje. -an ODBOJKARSKI TURWR NA JEZERSKEM Jezersko, 8. ji. ni j a —V okviru prireditev občinskega praznika je bil darees tu-odbojkarski turnir, na katerem- so sodelovali razen domačega moštva §e A in B reprezentanci invahd°v £n garnizon JlSA Jezersko:. Rezultati: Invalidi A.B 2:1. Jezersko : Invalidi A 2:.lf, JLA : Jezersko 2:0y JLA,: Ir^alidi B 2:0, Jezersko- : Invalidi; B 2:9. JLA : Invalidi A 2\0: Vrstni red~ JLA 6 točk, Jezersko 4 in invalidi A- 2 točki. Za JLA so igrali: Kitkič, PaV-lovič, Dindč, Negojcvtf', Eogda--nov in Djoren. 1. v. Smtičcmje SMUČARSKE TEKME NA J**" ZERSKEM Jezersko, K. junija — neugodnemu vremenu je SD J6* zerske priredilo atones dopoidn* pod Makekovo KOčno smučarske tekme v veleslalomu - 2* člane, mladince in mladinke. S Proga je bila dolga 500 m, z višinsko razliko ?50 m in 36 ratci-Rezultati: Člani: Stane Fran-tar 1,27,3; Milan Dolinšek 1,34,0' Miro Dolinšek 1,40,0. Mladinci: Franc Vajthai« 1,58,0; Bogdan Polajnar 2.04,0-Mladmke: Ema Polajj »r 2,$M i. v. LJUBITELJI RIBOLOVA, 15. JUNIJA NA BLED V. Ribiška družina Bi&d bo -P**! redila 15. junija t. 1. na L5lcj~ s-kem (jezeru zanimivo riDiš^ bo-vs«< Atletika KRANJSKI ATLETI BOLJŠI KOT JESENIŠKI Jesenice, 8, junija — Danes jc bil na Jesenicah povratni dvoboj med atleti »Triglava« iz Kranja in atleti iz Jesenic. Kranjski atleti so bili boljši, saj so zmagali v petih disciplinah, medtem ko so atletinje iz Kranja tekmovale brez konkurence. Doseženih je bilo nekaj kar do- tekmovanje na živo ribo, prav gotovo mikavno 7» ljubitelje tega šparta. Športni ribolov je pri nas cer še skoraj nepoznan* m00 tem ko je v naših sosednih dr£a vah, zlasti pa v Zahodni EV0^ pi zelo popularen. To dok«*0'™ tudi dejstvo, da so na lanoK^_ letnem državnem prvenstvu * . prva mesta osvojili imiz^100^ Kot zanimivost in višek spretn^ sti naj omenimo, da je lansko letni zmagovalec na najem ° žavnem prvenstvu, neki; ItalU" j potegnil iz vod^ povprečno v ribe v minuti. Kako tekmuje tefemovaleo*^. bič? Ribiških palic- ima ]ah\ pri sebi kolikor hoče, vendar sme v istem času uporabljal1 eno palico z enim trnekom-zatakne na trnek kot vabo, P* je prepuščeno njemu samem'1- . Prireditve, ki bo čez štirin*^ dni na Bledu, se bodo ]iX udeležili organizirani in ri®01*^, nizirani prijatelji športnega bolova in mladinci do 18. A&, Ker je pričakovati številno 11 ^ ležbe za to prireditev, nal ^ vsi, ki se bodo udeležili l6*0^ vanja prijavijo čimprej Hi.D'^ družini Bled v pisarni Turis nega društva',