Državna politika. V NAŠI DR2AVI. Brez vlade. Zdaj smo pravzaprav brez vlade. Ko je zunanji minister dr. Ninčič videl, kako sramotno je propadel v albanski zadevi nasproti Italiji, pa je odlo/il svojo ministrsko službo. Drugi dan nato pa je celokupna vlada podala ostavko. Kralj je takoj nato dal Uzunoviču naročilo, naj sestavi novo vlado. Listi so poročali, da je Uzunovič takoj vlado sestavil in sicer iz samih srbskih strank. Torej bi v tej vladi ne bilo nobenega Siovenca in tudi nobonega Hrvata. Tej novi vladi je pa Pašič še v zadnjih trrnutkih svojega življenja izpodnesel tla. UzunovK se Je? udal m sporočil kralju, da vlade ni sestavil. naj jo sestavlja Pašič. V tej nejasnosti so se zopet začela posvetovanja pri kralju. Zoklican je bil tudi Pašič, ki ;n šel, a se je vrml; precej razburjen. Zvečer je prišel k __5u dvorni minister Jankovič in je prinesel kralje\w sporočilo, ki je Pašiča razburilo do skrajnosti, sled česar je padel v nezavest, ga je zadela kap in f: !.onečno izdihnil. Srart Pašičeva je ustavila nadaljna --jjjnja, ki so se pa pretekli pondeljek zopet obnovila. ^orej smo bili ob času smrti največjega jugoslovansk« ,4 politika brez vlade. Radič še na potu. Pravzaprav se je Radič razA-eselD smrti Pašičeve, ker je bil ta zadnji čas njegov največji i_ najnevarnejši nasprotnik. Vendar pa se Radiču tudi zda}, ne bo dobro godilo. Kajti tudi on je nemalo vzrok, da je zadnja vlada padla. Wihhe noče prave zveze z njim, ko pa vsaki dan drugače govori m dela. V sedanjem poiožaju še ima pač toliko vpliva, ko še šteje nekaj poslancev. Po novih volitvah pa bo njegova zvezda zatonila. Hrvaški narod se^bo oddahnil in bo prišel do svojih pravic, ki mu jih Radič s svojo vrtoglavostjo ni znal priboriti. Na volitve? Politični položaj je tako zamotan, da »©• nelkateri mnenja, naj bi se izvršile nove volilve. Te bi seveda zavrle delo za redni proračun, začeli bi z novimi dvanajstinami in naše gospodarstvo bi šlo še bolj navzdol. Dr. Korošec je pri zadnjem razgovoru s kraljem pravilnopovedal: Treba je poštenosti in odlocnosti, pa »e bi v nekaj mesecih napravil redl V DRUGIH DRŽAVAH. Italija in Francija se vedno bolj grdo gledata. Italija je malo jezna, ker se je Francija odloono postavila na stališee naše države in ne pripusti, da bi Italija tako saraovoljno korakak na Balkan. Na meji med obema državama so se izvršile velike vojaške priprave — za vsak slučaj. Italijana je pa rado strah, zato je že malo popustil. Vendar je treba pred njim velike opreznosti. V Rumuniji iraajo na dvoru velike homatijo, ki na]brže ne bodo imele dobrega konca. Kralj Ferdinand odpotuje na Francosko, kraljioa je prišla domov. Pravoslavni škofovski zbor jo je zaradi njenega življenja javno obso dil. Prestolonaslednik ne sme domov, pač pa živi ločen od svoje žene v Parizu. Z njegovo drugo ženo je kraljica Marija imela hud nastop. Politiki ves ta položaj izrabljajovsak po svoje, narod pa trpi, zelo trpi, a ni več čisto tiho. Politične razmere so torej precej težke. Na Češkem je konečno prišlo do sporazuma med Slo vaiki in Čehi. Slovaki-avtonomisti so že po večini dosegli, kar so vatrajno zahtevali. Država je zdaj še bolj trdna iit ugled-na. Na Poljskem ne gre Pilsudskenni vse tako gladko, kot je mislil. Proti njemu, njegovi vladi in njegovim načrtona je naenkrat vstala oljska fašistična (nasilna) organizacijar ki se imenuje »veliikopo^jski tabor«. Ker bo v državnen* proračunu pri-manjkljaj in ker je zunanja politika bila bre» večjih vspehov, je sedanja vlada v nevarnosti. Rusija in druge države. Ruski minister za ztmanjo lržavno politiko je prisel te dni v Berlin in je tam dal objaviti, v kakšnem razmerju da je Rusija do drugih držav. Z Anglijo si je še v hudem nasprotju, med Po^jsko in Rusijo še ni dobrega razmerja, pač pa so trdni in dobri odnošaji ined Rusijo in Nemčijo in Francijo. Za Društvo narodov se Rusija ne zanima, ker ne verjame njegovi iskrenosti. Paž pa ima Rusija zelo ugodne zveze z državami na vzhodu, 9 Turčiio, Perzijo, tudi s Kitaisko. Za balkanske države j» imel Cičerin opomin, ki ga je pa naslovil le na Rumunijo. Rusija je danes že toiiko urejena, da bo stopila med odlo čujoče države v Evropi. Ali bo naši državi tako dobra tetka kot je bila nekdanja Rusija nekdanji Srbiji, se pac Se* ne ve. Društvo narodov zboruje v mestu Ženevi. Za to zasedanje je vladalo veliko zanimanje, ker je Italija ostaia blamirana, ko je napovedala važen sestanek zunanjih miiiistrov druglh držav pri Mussoliniju. A ta sestanek je izostal. Pogajanja se vršijo, da bi pri <tem zborovanju prišlo do kakih sklepov glede razorožitve, ker je najhujša pijavka vseh držav ravno ta neprestana orožitev. Nadalje še hočejo urediti razmere na meji med Francijo in Nemčijo, kar je tudi zelo kocljivo vprašanje in bo težko prišlo do kakih vspehov.