Leto VI., St. 21.
PoSteln« platoits v gotovini.
V Uubileni, v petek 27. ianuarje 1922. Posam. it. 50 par.
Glasil® Socialistične strank® Jugoslavije.
Izhaja razen pondeljka in dneva po praz-niku vsak dau.
Uredništvo in upravništvo: L j u b 1 j a tra, Frančiškanska ulica 6-L Stane mesečno 7 din., celoletno 84 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 nun 50 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za lisL so poštnine proste*
Položaj delavca.
Videli smo že v odstavku »Kriza v industriji«, kako delavstvu industrjska kriza neposredno otežuje življenje s tern, da potiska mezde navzdol in širi bre ;oo-seJnost. Š§ hujše mu pa otežuje življenje ts kriza posredno, ker v svojih posodicah — v stremljenju za velikim dečkom — draži vse življenske potrebščine. Trgovina in veleposest pri tem mogoč -iK) pomagata in tako je dviganje cen na reli črti naravnost vrtoglavo. Res so se tudi delavske mezde zvišale, vend-jr ne v razmerju, kakor se je oovečaladraginja. f-‘e hočemo določiti, za koliko se je dvignila draginja za delavca, smemo upoštevati samo tiste vrednote, ki jih res -dc-lavec konsumira. Tu borno našli, da so najvažnejše: žito (slabe.iše kakovodi). krompir, bombaž, obutev, že matršdga i.-omena so mast. meso. mleko, volna, ko-lonijalno Mago, sol itd. Odločilne so rrve tri, štiri.'-Kolikokrat se je podražilo to? Alj so mezde v pravem razmeMu s temi cenami. Pred vojno je delavec-sa-mec s tremi kronami živel imenitno in delavec z družino s štirimi kronami dnev-f.e mezde ni poznal ne lakote ne mraza. Danes očitaio delavcu, da ima lepo .ne-*de, češ, saj se ni podražilo vse pevpreč-. no tolikokrat. Res se ni podražila to-'koki at svila, i>a deloma se nc oblači v njo. tud? ne koncerti, pa delavec mora danes /iveti brez njih, tudi meso se ni podražilo tolikokrat pa delavec ga more le malo konsumirati. pač pa se je Dodražila moka ze skoro 90krat, krompir, bombaž nad stokrat. Delavec ne izhaja vkljub »le-i; ni« mezdam in naspr<j»tstvo med -ijitn m delodajalcem ie vedno ostrejše. Delodajalec bi mu gotovo prvosčil lepe mezde, a njegovo stremljenje po visokih dobičkih rnu tega-ne dopušča. V indusKšah, kjer ni »potrebna« intenzivna produkcija, mezde padajo, če drugače ne, pa s tem, da se uvajajo nedelavni dnevi.
Industrija pa, ki prospeva. se bran! s;eer priznati delavstvu zaslužene mr/de, toda v sili popušča ter zvišuje mezde co-lagoma vsaj na organizirali pritisk. Delavstvo ie vpričo stalnega naraščanja cen pri sij eno vedno znova višati uidi svoje zahteve: če sestavi delavstvo svo-ie zahteve no današnjih cenali. trail l oj. da se mu te zahteve prana jo. več mesecev: med tern časom že nima več svojega eksistenčnega minimuma, ker cenc rastejo znova. In ko iz v oj uje zahteve, ki bi bile upravičene pred meseci, mora s sr-eom spoznati, da je zvišanje meziš za tocasno zvečanje draginje veliko pre-inajnno. Potreben je zopet nov boi. V :-strnil vrstah se nojavlja brezupnost, ccs. saj ne Domaga denar nič; poleg icga lfcga na delavca kakor mora in ga navdala z vedno večjo nezadovoljnostjo ona Ms rajno brezvestna nevednost, ki jo velik c:d prebivalstva dokazuje s tem,' d-i ne ■zw ceniti delavskih mezd po njihovi res-
rrčni kupni moči. Da se izogne '.emu brezupnemu, nikdar uspeha obetajočemu boju, je skušal izbojevati avtomatično povišanje mezd ter je seveda tudi prisem na ^vtomatično padanje mezd. Tu je pa nastopila nova težkoča. Treba je bilo ugotoviti, katero blago naj bo merodam.o pri določitvi zvišania draginje. Uveljavhaii-so se začeli takozvani »indeksi«. Ugoto-v !o sc je, koliko potrebuie človek tej?a in onega blaga in se določilo, da naj delavec nrejme kot mezdo toliko denarja, -ki bo lahko kuni! vse dotično blago. Tudi pri nss imatno že sklenjene pogodbe med podjetniki in delavci, ki že zelo spominjajo na regulacijo mezd po indeksu. lr.-deks je za delavca sicer velika pridobitev. vendar je nemogoče doseči na tem temelju pravico za vse. V poglavju o veleposestvu smo že omenili, da imajo različni sloji zelo različen konzum. DoCan živi n. pr. delavec predvsem od krompirja in moke, živijo bogataši od »finejs.n« hranil. Kdor občuti le glad. skrbi rued-vsem za to. da si napolni želodec (krompir!), komur pa sredstva dopuščajo, misli k-.hko tudi na hranilno vrednost. Če vzamemo samo povprečni indeks za vse slo-e. bo pri ujem delavce gotovo precej ori-krajšan. kajti njegov položaj mu brarl, aa L: kupoval res tista hranila, tisto obleko, k; jo izkazuje povprečni indeks, on mora konzumirati cenejše vrste blago, ki. so z<Jto manjvredne in.jo še veliko mani. kakor bi odgovarjalo njihovi kupni 'cent. Primer: delavec ne more komzmnirad^to-l;ko mesa, da bi se nasiti!. Nasiti se na lahko poceni n. pr. s krompirjem. D-onn se je pa podražilo meso r.ecima 40kratnc, se je podražil krompir več nego lOOJkrat-. no. Za onega, ki konzumira največ mesa, je torej podražitev 40krattia. za onega. Kt konzumira predvsem krompir, pa 100-kratna. Povprečni indeks za vse je toiej krivičen, Treba bi bilo sestaviti za vsak sloj konzumentov poseben indeks, preden bi pa takšni podrejeni indeksi dosegli c e-. Ijavo. bi lahko delavstvo že propadlo. Način računanja po indeksu,kakor ie lahko preprost, ie vendar za večino, ki s;, ne peča direktno z njim, težko pregleden, celavstvo samo. t. j. vsak posameznik ni-: ma pri njem zadostne kontrole, lahka je torej mogoče, da sc izvaia marsikje delavstvu v škodo. Od indeksa moramo zadevati. da je kolikor mogoče za x'se
0 r a v i č e n in za vse lahko razum-
1 i i v. Kajti nravičen bo ostal le. če ga bo mogel vsakdo vselej kontrolirati. Ra/am-l'iv pa bo le tedaj, če bo kolikor mogoče preprost. Preprost bo, če bo upošteval prav malo vrst blaga, pravičen bo, če bo upošteval tiste, ki so odločilni za slehernega. Najbolj preprost bi bil, če bi uuo-š te val samo eno vrsto blaga. Ali imamo takšno blago, ki bi bilo odločilno za slehernega? Mislim da. Krompir gotove ne bi smel biti merodajen, ker pri vsej časti, ki ga zasluži, vseeno nima zadosti hranilne vrednosti. Izvrstno merilo pa bi
lahko bilo žito. seveda le pšenica alf iž. In ker je pšenica gotovo važnejša. Voli razširiena, bi bilo izbrati njo kot tjmeli. Vemo, da je v resnici cena žita (pšenice) odločilna za vse druge najvažnejše ziy-kenske potrebščine. Če je pšenica draga, se pod ra že vse druge, in če je pšenica cer»eiša. se morajo poceniti vse drug«, sicer bi kouzumiral vsak le pšenico in drugo bi zastajalo. Ali ne bi bil najpriprostej-ši. najpravičnejši način računanja m*'zd ro ceni nšenice? Glavne prednosti tega računan ia bi bile 1. delavec bi si bil vselej točno na jasnem. kolik je njegov zaslužek, 2. mezde bi rastle z dviganjem cen in padale, kadar bi rastla vrednost denarja — nravično plačevanje bi se reguliralo samo po sebi, 3. pcenehali bi. oziroma se vsaj zelo omilili, težki boi« za mezde, ki nikakor nc podžigajo delavca k produkcijskemu delu, 4. razmerje med delodajalcem in podietnikom bi bilo tako costojneiše. kar bi gotovo bilo v ko:ist obema.
Nestalnost vrednosti denarja in® pa pri delavcu še druge zle posledice. Vidi, da denar nič ne zaleže; za redno življe« nje, za redno prehrano ga ie premalo. Y)e-lavca se nolašča obup in velikokra: s« /godi, da še tistega malega, kar dob:, ne porabi za svojo ali svoje družine prn.t'?a* no, temveč v to. da si preskrbi omamile-me, pozabi nad temi ogabnimi razmerami — svoj obup skuša utopiti v alkohoiu in-s tem seveda še poveča gorje. Včasjh je mogel pri veliki pridnosti še celo kal pri-štediti, danes obupava. Morala gre svojo strašno pot navzdol. Vse prigovarjanje, ves pouk je brez uspeha, ker naifeSa. naibolj v srce segajoča beseda ,drži‘ ]e en dan. Tu ne pomaga druga pomoč, kakor ta: zlo se mora odstraniti v svoji'koren umi. Dajte delavstvu trdno vrednost njegovega dela. dajte mu naipriprostejši, • laj-pravičnejši način plačevanja po tržni ceui nšenicc in ker bo videl, da ujegovp delo ni nikdar podcenjevano, ker bo vide’. da njegovo gospodarstvo nc gre navzdol, se bo sam vzgojil v dobrega gospodarja uri delu za podjetnikov račun, kakor tudi v lastnem gospodarstvu.
Poživili smo se!
To se kaže posebno v tem, da se pridno oglašajo sodrugi, ki svetujejo zdaij tc. zdaj ono. To kaže na eni strani veliko zanimanje za naše gibanje sploh, tia dri, -g' strani pa vidimo, da smo se za velik korak približali k odkritosrčnosti •■••čeprav se ima izkazati, da sem v zmoti vendar Vam bom povedal svoje mnenje — saj smo sodrugi!«
To je pravo stališče! čemu bi .se bal, da ne vem vsega? Ali kdo je, k? vse ve? Tako se bomo vzgojili drug drugem pa, tako si postanemo,res pravi s o m i s < 1] eni ki, ki sc bomo v skupni črti rama <;>b rami borili proti skupnemu so* .vrazjtiikit kapitalu.
Tofra —" poSasf se bo treba privadit! na to. da se borrio raztovarjali najprej v domačih organizacijah! Matsikak r.asvet bo tako odpadel. Za danes navajamo. da se je dal neki sodrug: zapeljati ec1 kapitalističnega »Jutra« in nam zdaj v* dopisu razlaga, da smo se zmotili, ko smo v 1. letošnji številki računali, da /pubi deset čila tel jev skupaj 166 ur. če 6tu nepotrebno notico, ki se napiše v en! sami minuti. Za dokaz naše zmote navaja, da imata velika nemška socialistična dnevnika »Arbeiter Zeitungs in -Vonvartsc: toliko in toliko strani in besed več — koliko minut porabi potem či-tatelj tam zastonj?
Za božjo voljo! Ce se postavlja na to stališče »Jutro«, ki ima patent na zavijanje dejstev in neupoštevanje razlogov, ki jih razume najpreprostejši človek, temu se ne moremo čuditi. Ne ure na, da bi tako površno čitali naše uvodnike sodrugi. posebno ne, kadar mislijo oroti lem uvodnikom polemivi.rati. Pisali smo takrat o nepotrebnem n i s a n j u. pa bogme da lahko dokažemo, da je bilo v našem tisku mnogo .ic-notrebnega! Delavstvo je to čutilo in se nritoževalo, treba je bilo torej pri izore-membi povedati, da hočemo v tem oziru biti boljši, ker se zavedamo, kako škodljivo je nepotrebno pisanje. In četudi vemo, da nismo in ne moremo biti pon in J, vendar nam priznavajo od vseh strar:', da se je to izpremenilo na bolie. Ali ho.e ta sodrug trditi, da je bilo v »Arbeiter Ze'.-tung« tudi mnogo nepotrebnega?
če bi bil ta sodrug razlagal s«'oie lutrovsko« mnenje v domači organizaciji, bi ga bili sodrugi opozorili na to i;i ne bilo bi mu treba pisati nam. Seveda, mi oa ne bi mogli napisati tegale odgovora, ki je tudi — potreben.
Politične vesti.
-b Mednarodna delovna zveza socialističnih strank je izdala potom svojega osrednjega urada manifest na vse socialistične stranke, v katerem govori predvsem o dveh vprašanjih, ki gibljejo sedanji svet: želja po zedinjenju vsega raz-rednozavednega proletariata v enotno internacionalo, želja, ki se je posebno močno pojavila v poslednjih dneh: vprašanje i reparacij. Zveza bo v svrho upostavitve enotne internacionale stopila v stik z iz-vrševalnimi odbori v Londonu in v Moskvi, da se sestane tozadevna zedinjeval-na konferenca. Na tej konferenci naj bi na predlog zveze bile zastopane vse socialistične stranke brez razlike struje, če le priznavajo razredni boj in če stremijo po zmagi nad kapitalističnim redom ter priznavajo enotno internacionalo kot potrebo za te cilje. Na konferenci bo govora tudi o gospodarskem položaju v Evropi ter'o boju proletariata proti reakciji.
-f- Kše je položaji takšen, kakor je bil? »Ne\v York Herald« javlja, da Zedinjene države še danes niso pripravljene priznati sovjetske vlade, ker je v Rusiii po njihovem mnenju isto ozračje, kakor je bilo ob začetku, to se pravi, za razne zapadne kapitalizme še vedno strupen. Tako menijo Zedinjene države in takoj nato ustrelijo debelega nelogičnega kozla: pravijo namreč, da je začel boljševizem pojemati. — Sovjetsko poverjeništvo za zunanje zadeve razglaša nasproti raznim francoskim obdolžiivam. da Rusija na genovski konferenci nikakor ne nisli propagirati kake politične in zlasu komunističue misli, kar stremi le za teni, <Ja sodeluje pri gospodarski obnovi Ev-
rope in svojih ozemelj. Buržoazija pa ima j res prifrknjene možgane, ko ne more niti tako daleč misliti, da bi spoznala, da Rusija v tem trenutku res ne more mislil! na kaj drugega kot na svojo gospodarsko obnovo in da bi izbrala pač drugo torišče, če bi hotela širiti komunizem izven svojih mej, pa ne Genove. Ali naj tam spreobrača par zastarelih, izbebanih bur-žujskih diplomatov? — Amerika zahteva kot jamstvo za gospodarsko obnovo dvoje: 1. Preureditev nemških odškodnin na temelju praktičnih plačilnih zmožnosti nemškega ljudstva; 2. znižanje bojnih sil. ki jih vzdržujejo nekateri narodi na evropski celini. Pametna glava bi Ameriko samo vprašala, kaj je ona storila za prvo točko in koliko vojaštva ji je še ostalo izza \vashingtonske »razorožitve-ne« konference. Eno je pri buržujih znak njihove praznote: lagati se ne znajo prav nič duhovito in prav nič tako, da bi nikdo ne opazil, da lažejo.
Dnevne vesti.
Smešni ljudje. Črno - modro - rdeča ljubljanska občinska koalicija je stvar, ki tiči »Slovenskemu Narodu« zelo neprijetno v želodcu. Ob vsaki priliki se vanjo zaletava. Da ni »Narodov« možgan že ves kakor sama kost, v kateri se malce širša misel že več pregibati ne more, bi pač molčal, da ne spravi samega sebe v nevarnost. Posebno pa bi molčal o ne preveč sijajnem finančnem stanju ljubljanske občine, če je tako, nam dovolite kratko vprašanje: Kaj, za vraga, ste pa delali v štiridesetih letih svojega napred-njakarskega občinskega paševanja, da ste spravili vse na kant? Da ste nam pr ec tiho! Drugače vam postrežemo s spomini. In spomini so pogreta jed. in pogreta jed je slaba jed. Zlasti za tiste, ki jo morajo pojesti!
Drugj smešni ljudje. To so pa klerikalci. Zlasti tisti, ki pritečejo skupaj na poziv šlapastega »Novega dolgčasa*. Zadnjič so se zbrali, da ugotovijo fiasko svoje propagande. Treba ie novega načina: Vzemimo ga od socialistov! Ti so ptiči! Začnimo z »ljudskim koledarjem«; nahujskajmo tujce in vojake, ker ti tvorijo propagandno jedro, javno in tajno; vzemimo bolniško blagajno v svoje roke; humoristični list bi ne bil slabo sredstvo v teh resnih časih; dopisnikov iz raznih krajev sicer nimamo, toda dopisov lahko doma skuhamo, vsak dan poln lonec; obdelujmo neizkušene fante: starih bab pa posebno ne smemo pozabiti. Itd. Nevo smer so dah na protokol. »Novi Čas«, ki drugega ni imel pri roki, je protokol ponatisnil kot uvodnik. Kierikalija je rešena. Poedinci bodo odslej vanjo cepali kakor vešče s svetiUko. Poedinci pa tvorijo maso. Tako je! Bil pa je na tistem sestanku človek s pomisleki. Vstal je In rekel: »Gospodje, še nekaj ste pozabili: rdečkarji ne vzdržujejo propagande z lažjo in hinavščino. Kaj naredimo mi?« Najprvo so ga pretepli. Potem so ga razsekali na drobne kose. Potem so ga vrgli skozi okno. Potem so sklenili, da rdeč-karjev vendar ne bodo povsem kopirali. Glede resnice in odkritosrčnosti hočejo obdržati dosedanje samosvoje metode.
Tretji smešni ljudje pa so Stefanoviči. Ti se zbirajo okrog »Delavskih Novic«. To se hudi ljudje in imajo diplomatskih mazil po vseh žepih polno. O njih ne bomo pisali. Da nas ne namažejo, hi pa. ker je namenjeni'ministrski predsednik, sedanji še - urednik »D. N.* g. Emil zadnjič zagrozil, da poda takoj ostavko, če bomo še kaj o njem pisali.
Tega pa nočemo. Raje naj gte p6 svofffi
zaslugah v pokoj.
Ljubljana.
Mestni stanovanjski nrad poiivlia stranke, ki orosijo za določitev najemnine in ki niso dovolino opremile svojih Dro-šenj. da do 5. februarja svojim prošnjam orilože dokaz, koliko so dne 1. julija 1914 plačevale čiste najemnine. Za stanovanja, ki takrat niso bila oddana, naj stranke navedejo. koliko so takrat po rrih mnenju plačevali za enaka stanovania v enaki legi. Razen čiste najemnine 1. julija 1914 pa ie treba v svrho določitve naklad navesti tudi vsoto od hišnega gospodarja za 1. 1919. in 1920. priznane čiste najemnine (fasija). Oba podatka izvedo stranke pri davčni administraciji. Stranke, ki ne žive pretežno od plače ali pokojnine, morajo končno priložiti izkaz o letnem dohodku. Če dohodke zadnjega leta davčno nbla-stvo še ni določilo, služi za določitev najemnine začasno za podstavke tolik dohodek, kolikor ga je davčno oblastvo določilo leta 1920.
Jajca po 6 K komad se razprodajajo v aorovizacijski prodajalni na Poljanski cesti štev. 15.
Tedenski zdravstveni izkaz izkazuje za pretekli teden 33 novorojencev (19 ž.), 2 mrtvorojenca in 30 umrlih oseb (20 ž.); med temi je umrlo 8 oseb za jetiko, 4 za rakom, 3 za pljučnico. 1 za samomorom. Prijavili so 2 nova slučaja škrlatinke in 1 otroške vročice,
Celle*
Nekdo, k! razume delati v organizacijah razkol in pri gostilničarjih dolgove.
Tukajšnja organizacija SKS je po nalogu poslanca g. Ureka sprejela v službo btv* šega pisarniškega pomočnika okr. glav. Brežice, pozneje rudarja v Nemčiji, po preobratu rudarskega tajnika v Trbovljah. To je g. Mihael Krofi. Samostojneži so ga sprejeli kot kmečkega tajnika. Obljubil je, da bo socialistične org. na deželi razbil. Dne 28. decembra 1921. se je SKS razdvojila in g. Krofi je postal tajnik »zemljoradnikov«, to je ob času, ko je napravil že nekaj dolgov v gostilnah In dobil novo obleko od SKS. Kot zemljo-radnik se ni počutil dovolj na varnem, ker »Naša vas« ni šla v denai. Raditega jo je odkuril in šel k SSDU, to je k demokratom, ker imajo mnogo denarja. Sedaj pa agitira v Rajhenburgu, ker tam bo baje centrala Delavskih demagogov. .
Podružnica živilskih delavcev v Ce> liu se najtopleje zahvaljuje za božično darilo vsem darovalcem, ki so darovali za brezposelne delavce. — Odbor.
Zahvala. Podpisani se najsrčneje zahvaljujemo vsem darovalcem, ki so nam darovali za božičnico. —■ Brezposelni sodrugi.
Iz stranke.
Opozarjamo vse člane Socialistična stranke Jugoslavije na člansko zborovanje okrožja Gaberje, Sp. Hudinja in Zavedna, kateri se bo vršil v nedeljo, dne 29. januarja 1922. v gostilni »Svetel« v Gaberjih ob dveh popoldan. Kdor dolguje mesečne prispevke, naj jih v pravem času poravna, da olajša delo in prihrani mnogo časa. — Za sekcijo Gaberje: Er. Oset.
Krajevna organizacija SSJ v Celju
sklicuje za odsek v Gaberju člansko zborovanje v nedeljo. 29. t. m. ob 14. v Sve* tčlovi gostilni. Vsak naj prinese člansko izkaznico s seboj. Sodrug}, sodružicc, naj nihče ne manjkaj!
Is sirek.
Sela IhbfJanske podružnice kovinarjev se bo vršila v petek, 27. t.ju. ob 6. zvečer v društvenih prostorih, Šeleibur-uova ulica 6, II. tiadstroDje.
Pozor! Kovinarji naj ne potujejo v Zagreb. da si poiščejo dela v tovarni kyi’-čavničarskih ia kleparskih izdelkov ^IiirSl, Zavrtnica«. ker so tamkajšnii so-drugi v stavki. Delodajalec ni hotel uco-diti pravični zalitevi do zvišanju plače. Računamo na delavsko vzajemnost’
Delavci celjske cinkarne! V nedeljo, dne 29. januarja 1922. ob 2. popoldne se bo vršil sestanek vseh einkarniških delavcev v gostilni »Jelenc. Sodiugi, dnevni red važen! Vsi na sestanek!
Vestnik Svobode*
Seia centralnega odbora »Svobode« .'•e bo vršila v četrtek, 27. ianuarja -b IA v tajništvu »Svobode« v Židovski ulici 1, 1. nadstrooie s sledečim dnevnim rajoni: Branje zapisnika, poročilo predsednika, tajnika, blagajnika, slučajnosti.
ViČ-GHnce. V soboto. 29. januarja ob 20. bo nadaljeval univ. prof. g. dr. Veber svoje predavanje o kritiki razvojne teorije. Predavanje se bo vršilo v društveni sobi. V pondeljek, 31. januarja pa trna g, dr. Veber zaključno predavanje o kritiki razvojne teorije istotam in ob 20. Sodru-gl. delavci, udeležite se predavanj in privedite tudi svoje prijatelje in znance s seboj.
Zagorje-Hrastnlk. Dramatični odsek Del. izobraževalnega društva »Svoboda« podružnica Zagorje ob Savi, uprizori v nedeljo, 29. jan. 1922 ob 4. popoldne v dvorani »Konsun nega društva« v Hrastniku Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. Med odmori sodeluje godbeni odsek »Svobode« Zagorje. — Vstopnina: I. prostor 3 Din., I!. prostor 2 Din, stojišče 1.50 Din. Ker je čisti dobiček namenjen za Cankarjev spomenik, vabi najvljudneje. odbor »Svobode« k obilni udeležbi.
V nedeljo, dne 22. t. m. se je vršila v Trbovljah gospodarska konferenca. Ki so se je udeležili zaupniki trboveljskih gospodarskih organizacij.
Na tej konferenci so sklenili, da se združijo vsa tri delavska konsurpna društva. ki poslujejo v trboveljskem revirju v eno samo konsumno društvo.
Obenem se ie izvolil skupen odbor, k- naj to zedinjenje izvede. Za načelnika tega odbora, le bil izvoljen sodrug Melhi-ior Cobal.
S temi skleoi smo položili nov temelj razvoju naše zadružne organizacije.
Nafnoveiše.
SEJA NARODNE SKUP5CINE.
LDU. Belgrad. 25. jan. Ob 10 30 je predsednik dr. Ribar otvoril sejo narodne
Skupščine. —■ Skupščina je bila nato ob 13.15 zaključena.
Kar je bilo vmes, je bil grozno dolg in grozno dolgočasen govor g. PaŠlča o naši zunanji politiki. Najlepši je bil v iiicrp stavek, da se zunanja politika naše uržave popolnoma zlaga s politiko zaveznikov. Se ni prišel čas!
VELIK GLEDALIŠKI POŽAR V NEMČIJI.
T5 LDU. Dessau, 25. jan. Gledališče Friedricha Wilhelma je začelo danes ob trinajstih goreti. Na reševanje ni misliti. Ogrožena ie mestna elektrarna. Zgorela je priljubljena altistinja Herking, ki so jo
našli popolnoma zoglenelo pod železnimi stopnicami. Pogrešajo tudi nekega brivca. Ogenj je uničil dragoceno gledališko shrambo kakor tudi bogato zbirko orožja.
GROZNO POROČILO !Z RUSIJE.
LDU. Moskva, 25. jan. Število riuča-iev, da uživajo Lucije zaradi lakote človeško meso. ie vedno večje. V Bugačevem (gubernija Samara) sta bili aretirani dve ženski, ki sta pojedli dve otroški trupli !n truplo kmetice. Zaklali sta. tudi dve stari osebi. V bugačevski guberniji se je ieset rodbin hranilo z kuhanim mesom izkopanih trupel. V Slavinki (bugačev^ka gubernija) je kmetica razdelila svojim otrokom. ki so še ostali pri življenju, truplo svo’e trinajstletne hčerke, ki je od gladu umrla.
ANGLEŠKI OBROČ OKOLI FRANCOSKE.
LDU. Pariz. 24. ian. Belgija jc francosko vlado zaprosila za razveljavljenje francpsko-belgijskega obrambnega dogovora. ker je Llovd George Belgiji predlagal jamstveni sporazum le pod pogojem. da ne sklene Belgija nobene oogod-be, ki bi se ne strinjala z angleškim dogovorom za upostavo belgijske nevtralnosti.
_ Francoska meni. da bo lahko še nadalje igrala tisto svojo kapriciozno vojaško igro od nekdaj. Angleška jo bo že ukrotila. Angleška je pričela delati in prvi plod tega dela se kaže v tem. da je odcepila od Francoske nje najzvestejšo, zaveznico.
NAGRADA ZA SREDSTVO ZOPER GARJE.
LDU. London, 25. jan. Lord Athol-ston. izdajatelj časopisov v Montrealu, jc razpisal nagrado 100.000 dolarjev za izum sredstva zoper garje.
IGRA »SLEPA MIŠ« NA WASH?NG-TONSKI KONFERENCI,
LDU. Washington, 25. jan. Komisija za Dalnji vzhod ie sprejela ameriško resolucijo. ki priporoča, naj se tuje čete umaknejo iz Rusije in se zavzema za to. da se opusti priviligirano gospodarsko iz-koriščevanje zasedenih ozemelj.
❖
Kdo ima ruska ozemlja na Daljnem vzhodu zasedena? Japonska! Kdo jih izkorišča? Japonska! Kdo bi lih še rad zasedel? Amerika! Kdo bi jih še rad izkoriščal? Amerika! Diolomatični gospodje v Washingtonu kažejo na galanten način drug drugemu vrata, skozi katera bi najrajši drug drugega ven sunili.
Šport.
II smučarski izlet se bo vršil v nedeljo, dne 29. t. m. na Planico pom Liscem 1673 m). Odhod z glavnega kolodvora ob 5.50. Vabimo vse novince kot tudi starejše smučarje. Proviant za opoldne s seboj. Istotako nekoliko čaia in sladkorja.
Sankačem tekmovalcepj v vednost. Zimsko-športni odsek Bohinj uvede pri letošnjih sankaških tekmah glede merjenja dosežnih časov novost. Cilj in štart bosta namreč zvezana med seboj z električnim tokom in doseženi časi se bodo zaznamovali avtomatično z natančnostjo do petdesetinke sekunde.
Dopisi.
Štore ori Celju. Neverjetna stvar se je dogodila pri nas. Pred nekai dneri jc bil prilepljen na nekem telefonskem dro-
gu listek z napisom: G. Hruška, g. PauliČ in Soline so klerikalni. Listič je nekdo ne« sel ravnatelju Hruški v plavžarno in ta jc brez vsakega dokaza, le na temelju svojih neupravičenih sumničenj oduustil od dela sodruga Žoharja, predsednika naše krajevne politične organizacije in očeta petih otrok! Moralen človek pač nc najde, dovolj hude besede, da bi ž njo ož‘gosaI tako postopanje. Sicer pa besede tako nične pomagajo. Dokler nc bomo proletarci vsi do zadnjega jasno videli svojega cilja pred seboj, se bo kapitalistični meh lahko napihoal, kolikor se mu bo zljubilo in taki slučaji se bodo ponavljali. Proletarci in mi bomo dotlej naših nesreč sami krivi! — Več zavednih proletarcev.
Jesenice. _ Kovinarji pri Kranjski industrijski družbi smo že pred časom vložili spomenico zahtev. Toda namesto da bi bilo podjetje naši skromni zahtevi ugo-dilo, nam je na tabli objavilo, da nam bodo mesečno odtegovali davek in sicer od 40 K do 100 K. Sicer vemo, da državo brez davka ni. in tisti, ki noieg tega ve. da smo delavci ravno sami krivi, če nosimo to krivično breme, vse to še lažje prenaša. Toda zadnji čas je, da se streznimo, saj mora biti vendar vsakemu jasno, da nam bodo še bolj ukrivili hrbtenico, če ne udarimo v skupni politični organizaciji proti naraščajoči reakciji. — Na drugi strani hočejo pri našem podjetju kot običajno v zimskem času delavstvo na razne načine šikanirati. Gospodom priporočamo, naj sc nc igračkajo preveč z nami, ker nismo še pozabili, kako sto nas zapirali v vojnem času, ponoči v službo, podnevi v zapor. Osobito opozarjamo g. Lukmanna iz Javornika, naj popusti v svoji ošabnosti, ker tudi še nismo pozabili, kako nas jc pustil zapirati m loviti z vojaštvom. Gospod Lukmanu, vaši sekaturi mora biti konec, naše življenje vam je tuje v vaši udobnosti, zatorej brzdaite se, ker pasje življenje, ki ga imamo, presega že vse meje! Svoječasno so od strani direkcije očitali, da delavci premog prodajajo, priporočali pa bi, da direkcija najprvo pred pragom svojih uradnikov in inženirjev pomede. Kakor, smo doznali, je gospa ing. Haima obdoi-ževala nekega strojevodja Š., da prodaja premog, ker pa to ni res, pričakujomo, da bo gospa strojevodjo pustila v miru. —• Priporočamo pa in prosimo, da , stanovanjsko oblastvo pregleda stanovanja v, tovarniški hiši št. 113. na Jesenicah, kjer stanujeta g ing. Haiin in Kren. Znano nam je, da jc v tej niši stanovanjc — kuhinja in soba popolnoma prazna, kar je pa vendar kričeča krivica. Za delavsko družino bi bilo to stanovanje popolnoma primerno. Mlad uradnik pa tudi želi sto« piti v zakon, pa mu podjetje nc da stanovanja, »ker ga nima«, tam pa lepo, prostorno stanovanje prazno! ivončno vemo, da jc neki mojster Slovenec že več krat prosil za drugo stanovanje, pa za tega mojstra ga ne najdejo; toda za nekega drugega mojstra so vse potrebno ukrenili, ker je bil »absolut unentbehr-lich«. Vse do neke meje, gospoda; nismo nobeni hujskači, toda teh simpatičnih vaših kapric je tudi zadosti. Vemo, da sto posebna rasa, ker šikanirate iudi delavce nemške narodnosti, toda kot smo že poudarili, tudi to pojde do neke meje; če pa se spozabite, vam ne bo prijetno, če bomo prisiljeni, spregovoriti o stvareh, ki se dosedaj ž njimi specielno ne bavimo. Kovinarji v zavednosti bodi naša moč! —* Več mirnih opazovalcev.
DELAVEC BREZ DELAVSKEGA ČASOPISA JE KAKOR VOJAK BREZ PUŠKE.
— Padanje prebivalstva velikih mest v Rusiji. Petrograd je imel leta 1916 2 milijona 590.000 prebivalcev, leta 1920. pa samo 884.000. Moskva je padla istočasno cd 2,144.000 na 1,347.000.________
Ku!ttami vestnik.
Repertoar narod, gledališča v Ljubljani.
D r a m a:
Petek 27. jan. Gardist. F.
Sobota 28. jan. Hamlet. D.
Nedelja 29. jati. Popoldne ob 3, uri Peterčkove poslednje sanje. Izven.
Nedelja 29. jan. Zvečer ob 8. uri. Gardist. Izven.
Ponedeljek 30. jan. Hamlet. A.
Torek 31. jan. Predstava za ubožne otroke popoldne ob 3. Peterčkove poslednje sanje. Izven.
O p e r a:
Petek 27. jan. Labodje jezero. C.
Sobota 28. jan. Evangeljutk. F.
Nedelja 29. jan. Boris Godunov, izv.
Ponedeljek 30. jan. Zaprto.
Torek 51. jan. Faust. C.
*>
Prejeli smo »Trezvenost«, list. 1; ga >2 daj a Društvo treznosti na stroške ministrstva narodnega zdravja v Bekradu. Lest ie zelo dobro urejevan, pisan v cirilici in stane letno samo 6 Din. Priporočamo ga!
Gospodarstvo.
— Določanje cen po delovnih nrali.
Med mnogimi predlogi, ki skušajo odpra-
viti krivično razmerje me'd posameznimi' cenami, zasluži zlasti naslednji našo pozornost: Po Taylorjevem sistemu naj sc preračuni., koliko delavnih dni je potrebnih. da se posamezni predmeti izdelajo, če se delovna sila in strojna tehnika čim najbolje izrabita. Število tako najdenih delovnih dni naj se potem pomnoži z eksistenčnim minimom za osebo in dan. K temu naj sc pristejejo stroški za surovine, za nakup in prodajo. Če se uvede to pristopanje pri čim največ predmetih postane delovna sila vedno bolj edinica menjalne vrednosti. Te menjalne cene bi sc morale za posamezne predmete znanstveno ugotoviti in bi lahko služile za podlago pri mednarodni izmenjavi. S tem bi sc razmerje valut zelo ustalilo. (Po ».lug. Lloydu«).
— Dohodki najvažnejših neposrednih davkov v Sloveniji. V Sloveniji smo plačali v I. 1920'21 neposredne davke v sledeči izmeri: zemljerine v znesku 18 in pol milijona kron, splošne pridobnine za 14 in pol milijona kron, osebne dohodnine in plačarine za 33 milijonov kroti, invalidskega davka pa za 12 milijonov kron. Iz teh številk je videti jasno, da znaša naj večji odstotek davkov baš osebna dohodnina. Ker se da iz prakse pri odmeri tega davka sklepati, da nalagajo delavcem in nastavljencem sorazmerno višje odmere kot drugim stanovom, vidimo v teh številkah nov dokaz za neenakomerno obdavčenje prebivalstva.
= Cene vina v Medjitnurju. Ker vtihotapijo v Medjimurje mnogo vina ‘iz Ogrske, je v Medjimurju cena za vino
zelo padla. Cenejša vina se 'dobijo le pb 14 do 18 K liter.
— Vagoni iz Nemčije. Pred tednom dni je odpotovala v Nemčijo posebna ko-« misija, ki ima prevzeti 2000 tovornih vagonov in okoli 500 lokomotiv, ki jih dobi naša država v Nemčiji na račun vojne odškodnine.
— Češkoslovaško posojilo v Ameriki. Čehoslovaska je dobila v Ameriki za 25 milijonov dolarjev posojila po 8%.
— Madžarska odškodnina Jugoslaviji. Reparacijsku komisija je določila, da. ima izročevati Madžarska razven premoga iz pečujskih rudnikov 30 let vsako leto po 28.000 glav goveje živine, 25.090 konj in 26.000 ovac.
= Rusko posojilo v Nemčiji. Sovje' ski vladi se je posrečilo najeti v Nemčbi dve posojili, eno za 300, drugo za 500 milijonov mark.__________________________
UTRINEK.
Prav nič nas ne briga, kaj mislijo meščani o nas. Če bi nas hvalili, hi nam kilo neprijetno! Samo da nas razume delovno ljudstvo, predvsem naši sodrugi. Če se pojavijo nesoglasja med tenih se bomo držali pametnejših. Pameti na rie bomo merili no denarju, niti po velikem In močnem glasu, če pa pride do nesoglasja med pametnimi, da bi se križali pridu bomo držali vedno s tistim, ki trše delajo hi manj zaslužijo, ki so torej gotovo Dravi proletarci._______________ '
Izdajatelj: Zvonimir Earsot (v imena po!;r. odb. SSJ).
Odgovorni urednik: France Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Mate i sinite
vseh vrst od preprostih do najlinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke
FRANJO CERAR,
v Stulio, pošta Domžale hi Ijuuijaei.
V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Tersan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpolago. ................
M«dK, Radove & ZankS,
prsj A. Zanki sinovi.
Tovarna kemičnih in rudn« ban? Sar Sakev
Centrala: liu&Sjana. c«, z o. z S&SadsIže: Novis3«i,
Telefon 6-L	Brzojavi:	MERAKL,	Ljubljana.	Telefon	64.
EsnaJJni laki. Pravi firnsz. Barva za pod@.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), masteuec (FederweiB), strojno olje, karboliuej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. .,MERAKLLak za pode. „MERAKL", Linoleum lak za pode. „MERAKL", Emajlni lak. „MERAKL“, Brunoline.
ceniki se zaCasno ne razpošiljajo S ===== —   -- =
KAJO OSLIC,
zlatar in draguljar
l»Ju!b S J® Slig RiigažmilJ
priporoča svo;o
zialante ii faoiiljarste! isvnita
za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato -vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, _ poročne prstane po vseh nzorcih in merah, ukane i. t. d. i Kupuje tudi zlato in srebro ter * plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago.
   Občno konsumno društvo v Trbovljah =
išče zanesljivega
skladiščnika
izučenega v manufakturi in špeceriji z večletuo prakso. Biti mora vojaščine prost. Plača po dogovoru. Nastop takoj.
r.
Priporočamo tvrdko
L-
h
Ljubljana =
• Petra nasip SL 7.
za rodbinsko in obrtno rabo, vse potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje.
Srajce, kravate, ilits, vilitt m?b it. tl.
!? droben
H
i
usca «
u
Korisum. druš!f@ rudarjev v Hrastniku
vpisana zadruga z omejenim poroštvom
-- sprejema hranilne vloge, ki jih obrestuje po 4 °|o.	~
Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 članov ter sledeče društvene sklade:
Rezervni delež K 120.20 l-82.
Društveni delež K 17.103*71.
Blagovni promet za 1. 1919/20 je znašal K 2,968.093*48. Delež znaša K 100*—,
Clan postane lahko vsak.
BOH