LJUDSKA IZOBRAZBA Naši mladini. 1>T tako bo sreftaa naSa domovi¦a, fcadar bbdo eaali naši Ijudje porafcftt ?se svoge si!»! Predgol* za to, ao ti ua&a društva. mladiaa! i^aiit/e, kar vas je starejiiih, vi sie oirusili aa, aebi grozote vajae. Cisto dru^ačje si vi oglieuHJeite svei ko prej, dolder ste l>iU le doiaa. Poatali si« v kratkem oasu, r©sni, moŁai;.i in smosiojni. Nc, uiislim pa, tla je samostojea tiati, ki misfrt da je sam najvtsft trpei in da no sme uikogar več potfHišati. ampat tistj je samostojen kakor treba, ki se a« fla pmaiotiU prasniemu govori&BBjju,i pa tudi m huojemif nagneaju. Vi tojne| sto tjft vraili dacuov. Uo*ai>a hiSa vajm Je prefcesaa. Zelite si iovariiiije, Ne. iSči<ie je oied leaahi ia jMauoi, odložite, kar s|e sa slabega •aufiili aa vojski! Pridite v aaSa dru Mva! PoraisUfce, od zaiietka vojske do aadai jr oiiaalo <s&diem let, da sami •uste ve-deJi kdaj. Tr©ba ]&, da ai pres&rbite miraa katiftek. tiesno delo in b poSteaa zabava je za vas. Mlajš.* faat|e aaj izrabijo v društ»u dobro Jd/ati 6as mladih let, da n» greda a-epripravljeai y. življeaie. Dekleta so že po naravi aagaiieaa ia posebno aavdu^eaa za vsako dobra stvar. 0 teoi priča živahao -telovattje DekfiSkih zvoz. Dekteta so oistala. aied vojsko doj»&, Laiiko 30 si oaraaila 6iste vzone, iistfi misli, k»r 30 laako vedao aodile T ajorkev in osiale aied doiaaŁiiai. Možma iii fantooi je trdo vojao življeaje tb»Kj u}arsik,aj, kakor rja se !e priji&lo Mjiho\Ła rtuš ter razjedlo marsikab6ro ¦Iragooeao s\ietiajo. Dekleta aaj pokažejo; (ia niso ni^ maoj pošben» ia deiaviie ko pred vojsko, ostaaejo naj zve#ta svojim f»orom iuri\ v teh uenfriait ^aaih! . Mlacfina, ki ima v»aeUo ^o druSt1 Toocga ži-vljienja, ima poro6tvos da j» dobi«, da je kaj vnedua. Res je pi*eoei trada z ia«aimi prirj6dihrajaii. A fce«a vam ae smo biti žal tega »* a-d uytrašite! S tradoui boino rm dose^li, Progovor pravi: Za dieloi le |wi Boga vs» ua prodaj. Trud oJira B! filoveka ftilesa, ga; aapravi žilavega. Uelo pa tudi miadiao drži skupaj. lCadar kaj dosežomo, zaiivalimo Boga, iu iij8> njuslJLm.0 aikdar: Zdaj j# «l*volj{ To bi bilo mevarno in bilo bi ncajLoieruo. Sami pa6 ftutimo, kako j n&lo in slabo jo žo vste to, kar smo ! storili, aa^e že^ie i^piedo višie, da v«ft> ! ,)d jMjpoinosii, vzdigajemo se k Bogu, m jo neskoačao popolen. Tak mlade«ič, tako deiie, ki ae pozna aialodašaobii ki z veaeljoai ka; žrtvaja za sv« to »tvar, ia hrepeBi vedao te i>o tero, kar je lepgega, y& vzorea, po vzorib, šrejjoneč, att ideaiea mladeaič, deMe. Z J0BiiačtUJ4, zlasu ^ btari&i, bonli v«dao dober. Ia ko ti moraš kdaj prenieti gospodarsitvo ali gospodiaistvo au požabi na društvo! To se žalibog jrolikoki-at pripeti, N.a skrbi le za svoje vsakdanja dfciot -žitaj tudi kai, u6i otroko, aaročai dobro Ca,sopjsef požiljaj (lomafie v draStvo! Tudi to. je potrebuo! Bog blagoglovi aaSd delo! Zdajt ko ae aaša drufitva povsod poživljajo in ^rauavljalo, naj jih On vodi, da bo trlo s»ame svet8 z^ae za doijro stvarl M. A. Zakaj v društva! Kajitie ui deklota! Ediaa prava j»ot, da pridemo vsak do svoiih pravjc, \Q ta, da smo delavni, ia trezai •ia ae izobrazajemo. .Tako bomo zaali prav soditi vae, kar s» godi krognas. ter. m na poštea aačia pomagali. nNo to*;ti, ampak delati". »' rck-f-l papež Pif IX. Ce ho6emo, da bouio kaj iraeli od •vojetra dcla, tnoramo dolati tako, kaItor je pnimerao naSemu 6asu. Ia rav no tega b&& hofle|io ufiiti aaSa društt*. Balo i« pa volika Skoda, ako se ia«t In dt*kl6 ljoji Im-Stva, aamesto, <ia bi s«N rtrni. Ca«i so v«duo s»f»r«- miniajo. Nekdaj ni balo šol; zdaj pa dragi laarsikaj zaajo; ia 6e ti sam zaostaaeS, boš slabo izhajaL N-skdaj ni bilo treba aoditi od urada do urada., dajadanes se pa tema ni mogofte izoijaiti. Nekda^i oi bilo volitev; 6e se pa daadaaes ti aofteš brigati za aie, delaš sam sebi veliko škodo, kjer prepnstiS dragim, da delajo postave po svoji volji. Nekdaj aiso pozaali ^noclnika, žoleznioT ejektrike; kdor pa daadaaes takih reci aebi hotel aporabljati, skoro a« bi mogel živeti. Ce tortjj hočeS, da ne boš siromak, glej, da 30 boš kaj nauoil! Ni doati daadaaeSi b» zaaS rabiti samo svoje orodje, zaati moraš rabiti tadi kajige, ia motraS biti v stiku z dragimi. Kdor se zaaima za, izobrazbo, zve vedno zopet kaj aovega, kako drugi delajo, \n kako bi lahko kaj sam bolje aapravil. Vse to zveš najlažje vi dobrem druSivu. Zaio pa, laatje "m deldeta, vsi ste prav lepo povabljeai v naSa druStva: v Mari|iiio družbo,, Izobraževalao draStvo, Orla! Vi, mladi prijatelji, ali oe boste žeteli poniagati sebi ia drugimt ko bodo zatisnili oči vaš! očetje ia mater« in dragi, ki vas zdaj vodjijo? Glejte, zavedaib, izobraženih mož ia žea potrebuje aarod, poirebaje jih \saka aa§a vas, Gotovo ste spozaali v hudih voi_ aih tetih sami, kcflilao je vredno za oeto občiao, 6e je v BjieJ kdo, ki, je poStea in ob enem ka] zaa,, Id ie col mož. V draš^vih sc boste učili spozaavati, da ČloVek brez -viere ai biC. Učili »j boste, braaiti svoje pravloe, pomagati kmetskemu ia delavskemu staou. Zvedeli boste kaj 0 postavah. in volitvah, 0 shodih, fiasopisihu V saših društvih aajidete pošteBo di'užbo, si bl;ažit« sroe ia uživate aedolžno veseije. Fantjo ia dekleta, vsi v dobra dragtva! Mt, A. Nekaj naukov za orga nizirano mladino. Red za čitalnico. Vsako draštvo naj t>? si sestavilo za čitalnico tak-le ali podoben red: 1. Vstop v čitalnico je načeloma dovoljen samo udom. 2. V čitalnici se roora vsak spodobno vesti. 3. Casopise z držal jemati je prepovedano. 4. Stare časopise prinašajte nazaj. 5. Knjige se ijBposujejo ob nedeljah in praznikih po vsaki službi božji. 6. V omaro ne sme segati drug ko knjižničar. 7. Ne raztrgaj knjige, ne uma>i je in ne posodi je nikomur! Ce mogoče, jo ovij. 8. Ako najdeš v knjigi ali časopisu kaj posebno važnega, prepiši si v zvezek ali na listek. 9. Sposojeno knjigo vrni najpozneje v enera mesecu, m sicer knjižničarju. 10. Poravnaj kar najhitreje udnino. * Zlato pravilo za naša društva mora biti: vsak ud naj pripelje vsak6 leto, ali vsaj vsake dve leti po enega novega, člana v društvo. Poglejmo v naravo! Ce sa trava le kosi, nova pa ne bi rastla, bo kmalu pust kraj tam, kjer je bil preje zeTen travnik. Če bi listje z drevesa le odpadalo, novo pa ne bi rastio, bi se drevo bitro posušilo. Če bi v gozdu le sekali, mlado drevje pa ne bi rastlo, bi bil gozd malo vreden. Isto je z društvi. Udje vedno odpadajo: eni se selijo, drugi se postarajo. pooženijo, in se ne zanimajo več zanj, zopet drugi umrjejo, ali pa jib je treba izključiti. Brez močnega naraščaja nobeno društvo ne more obstojati trajno, kaj Se le napredovati. Poznal sem mladenko, ki je pripeljala po zimi skoro vsako nedeljo po eno ali dve dekleti v »Izobraževalno društvo«, in je povedala: »Ta bi se rada dala vpisati«. Takih Ijudij nam je treba! Požrtvovalnost je ena dolga beseda, tudi ena težka stvar, ki je med nami še vse premalo v navadi. Društvo ne more obstojati, če se vsak ne odpove nekaterim svojim pravicam, de> narju, času, ter vse to pokloni skupnosti. Le tako je društvo zdravo in moč no, in ob priliki lahko pomaga svojim udom. Seveda, dostikrat se zgodi, da eden več let nima nobene take koristi od društva, da bi jo lahko kar z rokami prjel. A nekaj ina g«tovo: pravo prijateljstvo, lepe knjige, pošteno zabavo. Bolj pa, ko bo vsak rad kaj daroval ali žrtvoval za društvo, več bo tudi vsak irael od njega. Zato pa nikar ne spraševati vsak trenotek: Kaj pa imam od tega? Počakaj, prijatelj! Poglej pravila, bodi vstrajen, pa ti ne bo zastonj! Vsi za enega, eden za vse, Bog pa za vsakega in za vse! VaroJ ss sebičaoBti! Daadaaes ai v«*je slabos>ti med Uadmi, kakoc je se- biftflosl. Sebičea ai samo trgovect ve- rižaik. kakSea; stai* kmetski skopuh, sebidua jje oelo že naša ^idealna11 mla- dina. Ker sebičaost tako zelo škodaje čtoveSki družbi, hočem našim faatom pod vaško Lipo o ajej sprcgovoriti. Zalo vas prosim, mladi laatje tovari- Si, ao bodite sebičaeži. Kateri laat je pa ^ebičaež? S«biča<ež, egoist. )6 tisti faat, ki raisli le, n,'ma pa aobeaaga srca za bjižnjega. Faat, ki gleda 1« na iro, da se ajemu dabro godti, da sam dobro je ia pije, pohajkuje, lep© oblek« najraoderaej^ga kroja aosi, dekleta zapeljuj« ia Jira pošteaje kra- de, je najvecji sebičaež ia pijavka na aaSem aarodaam telesu. Zalibog, da jre daadaaes oied lantl toliko takšnih aicvredaežev, Nimajo smisla m za izobraževalao društvo, n« kajig«, b« sestaake, vse jdm je dolgoftajsao,, kar, jim ae nadi nift j|esti in piti. Scveda tudi aimajo aobeaega šmisla za (0, iia bi piaftevali udailno za dra^vo ali oriovski odsek, prispevali za kajižai« co Ce ga spomaiš na kaj takega, re- če: ,.Rajši zapij«m, dam za liter vina Jcakor za draštvo"* V^ ate mladi in i- dealni faatjo, zadBji 5as j«, da se 0- (resomo to aajhajSe bolezai, ki se ime nuje sebiSaost. N© vpraša^mo: Kaj bomo dobili, lemveč vprašajmo, kj« moremo kaj dati, se požrtvovati! Po~ lern bo aaSe draStveaa ž,ivljeaie vm bolj napredovalo ia mi sami bomo a>e- sebični. kaj- j-a najiiepša lastaost tala- dega faata. — Bog živi! Vaš Ivan Požrtvovalni. PolovičarstTO naj se nikar ne naseli v čianih naSih katoliških organizacij! So ljudje, ki mislijo, da so že zajeli modrost z največjo žlico, če s<> bili pri štirih, petih predavanjih, če so napol prebrali par knjig, ali celo napisali kakšno poročilo v naš list, in je bilo tisto njihovo pisanje natisnjeno. Kako mučno je poslušati človeka, ki govori o stvareh, katerih prav nič nc razume, ali pa rabi veliko tujih besed, katerih niti ne zna prav izgovarjati. Kar tak človek spravi skupaj, je grozno poslušati. Ia gorje, da bi mu kdo hotel dati dober svet, ali mu celo ugovarjati! Strašno je razžaljen in surov, ne more več odpustiti, ali pa grozi, >da bo vse pustil*. Tak polovičar je prava nadloga za celo društvo. Zraven tega pa še osmeši dostikrat sebe in društvo pred nasprotniki s svojo ne* vedaostjo. Torej fantje in dekleta, le temeljito se učiti, in mirno povedati svoje mnenje! Govori samo o rečeh, katere razumeš! Bodi poniten, ker s tem boš najlepše pokazal, da si resnično izobraženl Naše priroditve se morajo v vsera blagodejno razločevati od prireditev nasprotnikov. Le tedaj je bila igra, veselica, izlet kaj vreden, če so se vsi čiani tako obnašali, da bi šli drugi dan lahko k sv. obhajilu. Vsakc prevzeto* vanje, zbadanje, neslano petje in govorjenje, vsako pijančevanje ali nespo* dobno obnašanje le škoduje posameznikom in celemu društvu. Tudi moramo gledati, da ne bo teh zborovanj, manif estacij in izletov preveč. Fant in dekle naj nikar ne mislita, da morata povsod biti zraven. Nihče ne sme zanemarjati svojegB domačega dela, nihče izdajati več denarja, kakor je primerno njegovetnu stanu, aihče tudi ne srae biti v kregu in prepiru z domačimi. Ne bodimo preveč podobni nasprotnikom, ne glejmo preveč na zunanjosti, da dobrega duha ne izženemo iz naših organizacij! Razvada. Ponekod se je v naših izobr. društvih adomačila grda razvada. Po vsaki prireditvi igralc^ del čistega dobička porabijo za pijačo, ki naj bo nekaka naj_rada za trud in delo pri :gri. V nafi> krSčatiskih društvih naj se to nič -reč ne dogaja. Mi ne delamo za to v društvih, da bi se natn dek> plačevalo, najmanj pa z alkoholom. -~ Ves čisti dobičck se mora vporabiti Jia društvene in dobrodelne namene. Vsaka druga razvada je obsodbe Viedn«. Ne pozabi mladina, da je bclj pa metno, nositi denar v tisto hišo, na kateri je napisano: »Pospjilnica«, ko pa v tisto, na kateri se Jališcijo siadke bcsede: 8Pri dobri kapljicic Enkrat imaš dobro službo, drugič slabo. Enkrat ljudje dobro prodajajo les, vino, hmelj, živino, drugič pridejo slabi časi. Kako krravo bi včasih potreboval mlad človek denarja, če bi ga mogel kje dobitil Hrani, ko je čas, in imel bcš, ko je sila! Vsak član naših organizacij naj bi imel hranilno knjižico. Tako bi naše posojilnice uživale velik ugled, in ves na-rod bi se privadil počasi varčnosti. Te čednosti nam na vsak način še hudo primanjkuje. Kamen do kamena — palača. Plemenit pogom prelepo pristoja vsakemu članu aaših organizacij, zlasti Marijinitn družbenikom in Orlom. Če te kdo napada in zmerja, da si Ifanjina devica, napol svetnik itd. itd., reci mirno: ,Saj sem! Jaz že vem, kaj setn jaz, pa tudi vem, kaj si ti, ki me zaničuješ, ko ne veš, zakaj!« Bodimo mirni, krotki, a tudi veseli in odločni, saj je Bog z nami! Nekaj prekrasnega je mlad, zdrav človek odkritega, vedrega obraza, ne napuhnjen m pr&pirljiv, a tudi ne mevžast in bojazljiv. Ako b-> v vsakem srcu vesela zavest, da gremo s čisto vestjo v boj za sveto stvar, potem je zmaga že naša. wVi ste aazadn|aJŁi~. šknru raak aaii sllšimo laatje, j)osebao OrH« ta) šae in eaakiei očitke. Nazadaiajfci, n> akcijoaarci, črai, so še aajiaežniejfe besed8, s katerimi aas zaaja tako l^,po obkladati veleačeui gg. Sokoli. Z tkaj nas tako psuiejo? Ker držimo s SajoliSko Cerkvijo, Ko bi z aiinu Č.-žali, z ajimi boiie ia cerkvea» zaf?.»vecJi kigili« pijančevaii in zmertsili duhovaike, bi ba bili seveda ua<eakrat aapredajaki, prosvitljeni in oiikaaci, Di&)4 Sokoliči, mi nismo n izatlnjakf temveč napradajaki ˇ, praveoi poaieau besede, Kdo pa |e pr.i učil pisati in brati Sloveac«? Swit' Ciril in Metod sta spisala pnre slo . Imjige in učila oliko ia širUa pros\ 1to med našimi pradedi, kp Se ni bilo aobeaega ^prosvitllenega" Sokolifta r. ;. svetu. Prižgala sta Iu5 sv. vere, di po ajei živimo. Vi nofiete iti v to luč, da bi vam razsvetila vaše piesoiva možgone, zato pa tudi živite v tie;ni zmot ia ste v resnfci črauhi la oazadajaki, ker v lepem obnaSaHiu ae n* predajete, temveq Bazadujete. Mi krŁč Jantje pa se ae bomo odslej oi6 emepi" za vaše psovke. ..M% grerao napn-i, mi strelcivi, ker se tradimo za plem*1aiti ideala, ka naa kviSku dvigaieio. Zato fantje, ae giejmo ne na levo, no na dosBO, temveč samo aa naSa, v»vi§ena na&ela. — Slavko Napote<aj:. Društveno poročilo. Mozirjo. Tukajšnje »Izobr. društvo« je bilo astanovljf.no 22. septetnbra 1907 m je štelo pred vojsko 182 članov. Po živili smo ga z občnim zborom 12. sep* tembra 1920, na katerem je bil izvoljen za predsednik,a vlč. g. župnik Fran Krošelj. Društvo iuia iep oder, precej igralske obleke, 14 tamburic in knjižnico z 360 knjigami, 90 jih je pa še izgubljenih. Nastanjeno je v Jokaj lepi sobi v cerkveni hiši; le prostora ra ig^re ali telovadbo ni. Po zimi je priredilo dvakrat igro »Krivoprisežnik« s petjem in nagovorom, na binkoštno nedeljo pa »Sv. Neža» in »V ječi«. Pri tej prireditvi je sodeloval tudi tambura&ki zbor, !ci je nastopil žc prej en krat v Nazarju, a zdaj žalibog počiva Plačujočih udov je sedaj 132 in sicer 15 mož, 7 žcn, 39 fantov in 71 d*klet. med njimi tudi več Šmiheljčanov. Na' bi se zbudila kmalu tudi Dekliška zve za! V slogi je moč!