Kdor želi v vradnim ali pa	H^HT T HH fP	^Bj ^	M	ne ntegne v slovenskim jezika
v o<snanilnim lista karkoli	I lH/^b	Hi	-^B«	sostaviti, zna nam tadi sosta-
bode plača vsako	^B^ / |HV A fS BH H	Maj B H	i m	vek v nemškim jezika poslati,
verstico z navadnimi čerkami za	^HB/ B ^g^B B B Kfl OT B	S4 B Vjm B	/■	proti tem, de od vsakih treh
enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr.	^^B B U II H H B	Hi B t^H B i	VI H M	tiskanih verst cn krajcar zapre-
trikrat 5 kr. in kdor sam	Bi Ml mB)wB Bj ^ H	II B ^B)	V J Ji W 0	odrajta.
k 39. listu Ijjubljaiiskiga časnika, vlorik O. Tel* Serpana 1850.
Št. 10610. Razglas	Cs*.) i
zastran podeljenih pooblastnjenj.
Visoko ministerstvo kupčijstva je s sklepam od 4. in 5. mal. Serpana t. 1. št: 3893 in 3998 ta dva dni po pravilih n. v. patenta od 31. Sušca 1832 te le pooblastnjenja podelilo:
1. Janezu Gs chmeidler j u, ključarju na Dunaju, Mariahilfih št. 109, za iznajdbo nard, kljucavnic pri vratih in skrinjah, ktere se brez natanjčniga ključa in še s silo ne dajo odpreti, brez de bi se cela ključavnica ne razdrobila; za eno leto. Javni popis tega pooblastnjenja je pri c. k. zd. avstr. poglavarstvu vsacimu v pogled shranjen. — Hermanu Frideriku Rafaelu baronu Gersheimu po Dru. Jožefu žl. Wini\varterj u, dvornim in sodnim pristojniku na Dunaju, za iznajdbo, po merzlim načinu brez rabe galvanoviga stebra ali baterie vsaki bron vsake oblike in velikosti tako pociniti, de je pocinjenje terdneje in čisteje, kakor doslejšno in de se po volji debelo napravi; za eno leto. De skrivaj ostane, je bilo prošeno. Kar občno varnost za zdravje utiče, se rabi tega pooblastnenja nič zoper ne stavi. Ptujinski sprotni list je predložen. — 3. Er-nestu Schadlbauru, kupcu, na Dunaju v mestu h. št. 801. za iznajdbo novih tehtnic, ktere nobenih težil ne potrebujejo, ampak koj po lestvici težo naznanijo; za eno leto. De skrivaj ostane, je bilo prošeno. — 4. Robertu baronu Seckendorfu vojvoda Koburg-Go-tajskiga izsluženimu stotniku v Frajburgu na Breigavskim po J. H. Stametzu & Comp. na Dunaju, za iznajdbo iz mavca žveplokislino izleči in jo na kuhinsko sol prenesti; za pet let. De skrivaj ostane, je bilo za eno leto prošeno. Kar javno varnost zdravja utiče, se rabi tega pooblastnenja nič zoper ne stavi. Ptujinski sprotni list je predložen. — 5. Frideriku Miillerju in Jožefu Loduldu, civilnima inženirjema na Dunaju na Vidmu h. št. 76, za iznajdbo nove priprave za parogaz brez ga-zomera; za eno leto. Dc skrivaj ostane, je bilo prošeno. Kar javno varnost zdravja utiče, se rabi tega pooblastnjenja nič zoper ne stavi. — 6. Valterju Zuppingerju, vikšimu inženirju v Ziirchu na Švicarskim, po Jurju Krausu, kupcu, na Dunaju v mestu h. št 642, za iznajdbo noviga vodniga kolesa, Zuppin-gerjevo kolo imenovano; za pet let. Javni popis pooblastnjenja je pri c. k. zd. avstr. poglavarstvu vsakimu v pregled predložen. Kar javno varnost utiče, se rabi tega pooblastnjenja nič zoper ne stavi. Ptujinski sprotni lisi je predložen. — Jožefu Hiltncrju, kup-čevavcu z vizirji in izdelovavcu vsakterih vojaških kap, na Dunaju v mestu h. št. 673, za zboljšanje izdelovanja zlatih opasov za sablje, po kteri mesing ali drat suknja zusnjato podlogo vred ne preterga tako lahko; za eno leto. l)e skrivaj ostane je prošeno. — 8.Emilu Kesslerju, vodju fabrike za stroje v Karl-briihe in Esslingen, v Karlsruhu, po Dru. Francu Wertfeimu, javnim agentu na Dunaju, za iznajdbo noviga izdelovanja kotlov za parovozove, mašin na brodovih in na suhim; za petnajst let. De skrivaj ostane, je bilo prošeno. Kar javno varnost zdravja utiče, se rabi tega pooblastnjenja nič zoper ne stavi. Ptujinski sprotni list je predložen.
v Ljubljani 16. mal. Serpana 1850.
Gustav grof C/ioritiskg, 1. r.
st-10989. Razglas	Č^TT
zastran podeljenih pooblastnjenj.
Visoko ministerstvo kupčijstva je z razpisani od 15, mal. Serpana t. 1. st. 4308 po pravilih n. v. patenta zastran pooblastnjenj od 31. Sušca 1832 te le pooblastnjenja podelilo:
l.BratamaKrach,v Pragi h. št. 144/4, za iznajdbo dvojnatiga snutka (drap d' E.\-quimos), ki je brez pripomoči s kavčukam, limam ali drugo tako rečjo na eni strani iz ovne na drugi pa iz dlak angorske koze tkan kožuhu podoben in je posebno za zimske suknje vgoden, ki se dajo na obeh straneh nositi; za dve leti. De skrivaj ostane, je bilo prošeno. 2. Janezu Schloferju, klopčarju v Gradcu, za iznajdbo čeljadnic iz klopčine, za pet let. De skrivaj ostane, je bilo prošeno.
3. Salomonu Schlesingerju, mašinistuv Turinu, po Filipu Weillu, kupcu v Milanu h. št. 2380, za popravo urnotiskarnic z enim in z dvema valarjama, ktera v novim in posebnim premikanju tiškarniga valarja in vezanju papirja obstoji, de se more tako pola papirja z enim valarjem in na tajisti obličnici na obeh stranah natisniti, de jo je tadaj samo enkrat z rokami na tiskarnico položiti treba, in sicer tako, de se zamore v enakim času veliko več pol natisniti, kokor je to na druzih mogoče; za dve leti. De skrivaj ostane, je bilo prošeno. Ptujinski sprotni list je predložen. 4.Hezekirhu Bradfordu in Efra-imu Morisu v Novim Jorku v Ameriki po Jakobu Francu Henriku H e m b e r g e r j u, oskerbnim vodju na Dunaju, v mestu h. št. 785, za popravo strojev, s kterimi se bakrene rude in druge terde reči tarejo, izločujejo in v razmeri razločkov v njihni sosebni teži ločijo; za pet let. De skrivaj ostanejo, je bilo prošeno. Kar javno varnost utiče, se rabi tega pooblastnjenja nič zoper ne slavi. Ptujinski sprotni list je predložen. 5. Francu Cirelu, inženirju na Dunaju na starim Vidmu hiš. št. 264, za iznajdbo nove kamnotiskarske tis— karnice, ktera vse dela namest rok sama opravlja; za eno leto. De skrivaj ostane, je bilo prošeno. Kar javno varnost utiče, se rabi tega pooblastnjenja nič zoper ne stavi. 6. Konradu Griesenauerj u, kovaču v Sollu na Tiroljskim, za popravo pušnih cevi iz Piller-see-skiga železa in jekla, ktere dosadanje Saksonske in Litiške presežejo; za pet let. De skrivaj ostane, je bilo prošeno. Kar javno varnost utiče, se rabi tega pooblastnjenja nič zoper ne stavi.
V Ljubljani 25. maliga Serpana 1850.
Gust. grof Chorinsky 1. r. poglavar.
št. 11005. Razglas.	CseO *
Po razpisu ministersva kupčijskva i. t. d. od 20. maliga Serpana t. 1. št. 3644/k se pusti poštnina od eniga konja in za enojno pošto v teh le kronovinah po dosadanji izmeri, in sicer v Zgornji Avstrii, na Solnograjskim, Češkim, Moravskini, Siležkim, Gališkim, Oger-sfcirn, v Vojvodini in Temeškim Banatu, na čivilnim Horvaškim razun Primorja, potem Slavonskim inErdelskim z enim goldinarjem, v zdoljnji Avstrii z 1 gold. 2 kraje., na šta-jarskim in horvaškim Primorju z i gld. 4 kr., na Krajnskum 1 gld. 6 kr. in na Tiroljskim in ilirskim Primorju z 1 gld. 8 kr. srebra.
Temu nasprot se bo pa s 1. dnem vel. Serpana 1850 ta poštnina na Koroškim od 1 gld. 6 kr. na 1 gld. 4 kr. ponižala, in na hor-vaško-slavonski granici za Otočansko in Li-kansko okrajno se z 1 gold. 10 kr., za okrajne ostalih regimentov pa z 1 gold. srebra ustanovi.
Za pokrit voz se v vsaki kronovini polovica, in za nepokrit voz četertina za konja in za eno pošto izmerjene poštnine postavi.
Postiljionšina in maznina ostane pri starim.
Od c. k. poglavarstva v Ljubljani 26. maliga Serpana 1850.
Št. 10999.	p0Zjy/	(830 2
miloserčnim prebivavcam krajnske kronovine in glavniga Ljubljanskiga mesta.
Velika nesreča je 18. t. m. mesto Krakovo zadela. O poldne ta dan je začelo v tako imenovanim kraljevim mlinu na Piaseku goreti in ker je bila stanovitna suša popred, soseblizo ležeče lesene pohištva tega predmestja naglo vnele. Silna sapa je plame naravnost proti mestu obernila, de so se neizrečeno urno tehniška akademia, rutenska cerkev sv. Barbare, škofija, ulice Gecbia, Brocka, Vista, en del glavniga tabora in Grekovske ulice vnele. Frančiškanska , lepa Dominikanska cerkev, samostan Bernardinarjev pri sv. Jožefu, mesnice itd. itd. so pogorele, in od silniga viharja pod-pihovan je ogenj celo noč divjal, prizadevanja ljudi se branil in tretji del žnotranjiga mesta v grobljo in pepel premenil. še le 19. t. m. so bili tako srečni, po silnim prizadevanju in ko so tudi iz bolj daljnih krajev pomagat pri-
hiteli, ogenj vstaviti. Žalibog! še le, ko je toliko nesrečnih zgubo marsikteriga svojiga draziga in vsiga svojiga premoženja, vsiga svojiga upanja objokovalo, ko je krasno mesto mnogo svojih starih spominjev in najlepših poslopij zgubilo !
Kar smo doslej v tem strašnim pozoru zve-dili, je 5 ljudi v ognju poginilo, mnogo družili, ki so skušali druge oteti, je bilo od ognja in doli padajočih brunov poškodovanih; mnogi niso druziga nič rešili, kakor golo življenje in žalujejo brez strehe poleg žarečih lodertij!
Ali ne brez pomoči! zakaj veliko je število žlahtnih ljudoljubov, ki bodo, zvedšinesrečo, ki je njih brate zadela, radi in veseli svoj dar prinesli, de bodo žalostnim solze oterli. —
Božji blagoslov plačuje ravno zdaj z obilnimi pridelki trud kmetovavca ! Božji blagoslov plača tudi vsako delo keršanske miloserč-nosti! Blagodušni prebivavci krajnske kronovine in njeniga cvetečiga glavniga mesta, pomnite revšine in žalosti, ktero je ena sama noč nad toliko nesrečnih naklonila in mudili ne bote, jim tolažbe in pomoči poslati.
Vredništvo „Časnika" bo z veseljem milo-serčne darove v ta namen prejemalo in odraj-tovalo.
št. 10209. Razglas c«9-) 3
c. k. poglavarstva krajnske kronovine zastran začetka žandarmerijske dj avno sti.
Žandarmerija, ktera je bila po z najvik-šim sklepam Nj. Veličastva od 18. Prosenca 1850 poterjeni postavi (deržavni zakonik XII. od 25. Prosenca 1850) ustanovljena, bo zdaj v krajnski kronovini v djavnost stopila in poslala se bo 10. in 20. t. m. po storjeni razstavi v več njih staniš, in sicer za zdaj v Ljubljanskim, Krajnskim, Kamniškim, Radolj-skim, Postojnskim, Novomeškim, Trebenskim, Gočevskim in Černomeljskim okrajnim poglavarstvu, in kmalo potem tudi v ostale postaje te kronovine.
Ko se to sploh na znanje da, opomni deželno poglavarstvo ob enim ukazu visociga mi-nisterstva znotrajnih opravil od 18. Prosenca 1850, ki je v gori omenjenim deržavnim zakoniku zapopaden, po kterim ima žandarmerija javno varnost, pokoj in red povsod varovati, protečemu motenju njih in prestopanju postave po mogočosti v okom hodili, zaverati, ali če se vunder zgodi, se prizadevati, de se postavni stan nazaj postavi in nepokojnež in prelomovavec postav prime, nazadnje de se naredbe oblastnij izpeljevati pomagajo in sploh zavoljo javne varnosti vse storiti poklic in dolžnost, kar je po gori omenjeni postavi in službnim poduku žandarmerije kot naloga zaznamovano.
Žandarmerija pa vživa še v svojih služb-nili opravkih vse v postavah vtemeljene pravice straže in posebno postavno varstvo, ktero gre oblastnijskini osebam in civilnim ali vojaškim stražam. Ona se zamore, kadar postava očitno veli, orožja poslužiti, tode odgovorna je za vsako silo z orožjem, ki to opravičenje preseže.
Ker so prebivavci krajnske kronovine še vselej pokoj in postavni red ljubili, se sme svesto pričakovati, de bo zavolje tega postavljena žandarmerija v izgotovljevanju svojiga težavniga in za javno varnost ravno tako važniga kakor občno koristniga poklica povsod voljno podporo in pomoč dobila in de se ji bo tako zlo olajšalo, njeni za občni blagor odločen namen doseči.
V Ljubljani 7. mal. Serpana 1850.
Gustav grof Chorinsky 1. r. poglavar.
št. 530. Razglas. C73o 3
c. k. davkniga vodstva krajnske kronovine. (zastran razravnave za vgotovljenje zneska občniga vžitniga davka za vladno leto 1851)
Po razpisu visociga c. k. denarstvinigamini-sterstva od 20. Rožnika 1850 št 18005 /1077.
se ima znesek občne vžitnine za vladno leto 1851 ravno tako in po taistih pravilih vgo-toviti, ktere so bile za vladno leto 1850 pred pisane. Tadaj se bodo :
1.	Razravnave za občno pogojenje družtev ali celili srenj, kakor za zakupljenje samo za eno leto s pravico ali brez pravice mol-čečiga ponovljcnja sklepale.
2.	Ostane, kakor doslej, od teh razravnav vgotovljenje zneska vžitnine od 6Ia in žgav-nih pijač izjeto.
3.	Se vstanovi, de imajo tisti vžitnini podverženi , ki se tega lotijo , za pridobitev mitnijskiga privoljniga lista potrebno iz-rečenje najpozneje do desetiga vel. Serpana 1850 oddati.
V	Ljubljani 7. mal. Serpana 1850.
Gustaf yrof Chorinsky, poglavar in davkni vodja.
št. 9883.	Ukaz	C74-) 3
ministra denarstva veljajoč za v vzajemni col-nijski zvezi zapopadene kronovine in okrajne, s kterim se izreče, de so pesa, kosti, moka iz kosti in cukri iz domočih pridelkov v občinstvu čez meddeželno potezo eolstva in har-mištva prosti. Po določbah čolne tarife 1. Listopada 1838 in harmične tarife 1. Kimovca 1840, po kterih v občinstvu čes meddeželno potezo iz domačih pridelkov izdelane sorte cukra, razun vvožnini eniga goldinarja podverženiga sirupa iz grojzdja verh občne izvožnjine polovici občne vvožnjine podverženi, ko je občinstvo z v domačih fabrikah iz zvunajne cukrove moke izdelanimrafinatnim cukram in siropam čez meddeželno potezo cola prosto, so bili doslej cukri, ki so bili iz domačih izdelkov kakor ta- tako tudi unstran meddeželne poteze izdelani, ko so meddeželno potezo prestopili, colu podverženi.
De se ti izdelki, kteri so z n. v. sklepam od 12. Listopada 1849 v vsili kronovinah, razun krajov od cola izjetih vpeljani porabnini podverženi, kar občinstvo čez meddeželno potezo utiče, izdelkam iz kolonialniga siroviga cukra, od kteriga se eol odpravlja, enaki store, in de se fabrikam za cuker dobivanje priprave za cuker olajša, se po najvišjim sklepu od 7. Rožnika 1850 zastran odprave meddeželne' poteze to le ukaže:
1.	Čolne in harmične določbe za presno in posušeno peso, za kosti in moko iz kosti (spodium), potem za izdelke cukra in domačih pridelkov (P. 234, 235, 33<i, 333, 649, opomba 2 občne čolne tarife 1. Listopada 1838, potem P. 206, 207, 288, 289, 542 in 553 harmične tarife 1. Kimovca 1840) se odpravijo za občinstvo čez meddeželno potezo, ktera Ogersko, Hrovaško in Slavonsko od družili dežel deržave loči.
2.	Denarstvine deželne oblastnije, klerihvradi meddeželno potezo zadevajo, imajo za-ukaz odstavka 1 vradam, kteri so za po-beranje čolnih in harmičnih odrajtovil na meddeželne potezi postavljeni, s pristav-kam na znanje dati, de se te določbe brez odloga pri čolnih in harmičnih vradih v občno naznanjenje prilepijo in z dnevam, v kterim vsaki teh vradov ta ukaz prejme, moč dobi.
Na Dunaju 15. Rožnika 1850.
šuo9o=r Razglas. oo 3
c. k. krajnskiga poglavarstva. Ces. kralj, poglavarstvo je v priložnosti, za politiško službo, zlasti pri okrajnih pogla-varstvih več pomagačev za koncept za primerno dninsko ali mesečno plačo o času najeti.
Kteri hočejo tako službo dobiti, imajo svoje prošnje pri okrajnih poglavarstvih, v kterim stanujejo, vložiti in v njih svojo starost, šole ktere so morde izdelali, dosadanje življenje in službe, posebno v politiških opravilih, znanost jezikov in lepo zaderžanje skazati.
V	Ljubljani 22. maliga Serpana 1850.
št. 10454. Razglas cso.) 3
12. dne veliciga Serpana 1850 predpoldne ob deseti uri bo dražba z razravnavo ofertov za ustanovljenje potrebnih derv za c. k. deželno poglavarstvo in za druge zdolej imenovane c. k. oblastnije vrade in javne naprave,
v Ljubljani v zimski dobi 1850/51 pri c. k. poglavarstvu v Ljubljani. Derv je treba :
teritih mehkih
v. a	c.	k.		124 sežnuv		
»	»	»	davkno vodstvo . .	40	»	
»	»	»	deželno glavno denarnico	45	»	
»	»	»	Ljubljanski davkni vrad ,	12	»	
»	»	»	kamerprokuraturo . . .	40	»	
»	»	»	deržavno računstvo . .	80	»	1 sežen
»	»	»	bolnišnico in kliniko .	60	»	
»	»	»	blodnišče......	60	»	
»	»	»	porodnišče.....	260	»	
»	»	»	kaznovavno hišo	86	»	
»	»	»	delavšnico.....	537*	»	
skup . 8603/4 » | 1 sežen
Dražba bo za vsako oblastnija in za vsako javno napravo posebej, ali pa tudi več oblastnij ali naprav v enim in tajistiin poslopju skup.
Pa tudi ponudbe za dajanje vsili gori raz-
kazanih derv se bodo jemale in v sicer prijetnih okoljuostih se bo posebno na-nje gledalo.
Derva se morajo suhe, skozi in skozi dobre v sežnih zloženi oddajati in 22 do 24 paleov dolge biti.
Derva se morajo k vsaki gori imenovanih oblastnij pripeljati, zložili in na stroške tistiga ki ji!) daje, v sežne (vsaki sežen z naskrižno sklado) natanjko izmerjene biti, brez de bi imel, kteri jih daje, pravico, za vožnjo, šrango, merjenje aii druge iztroške kaj terjati.
Če bi se pozneje primerilo, de bi kaka oblastnija nehala ali druga se napravila, ktero z dervrni preskerbeti, ima politiška oblastnija dolžnost , ali če bi ktera oblastnija več ali manj dervo potrebovala, kakor je razkazano, je tisti, ki dajanje dervo prevzame, dolžan, za novo vpostavljeno oblastnijo potrebne derva, ali kar bi jih za že obstoječo še več treba bilo, po prevzeli ceni dati;' ravno tako nima pravice, če bi derv za kako oblastnijo menj ali clo nič ni (reba ne bilo kako odžkodovanje terjati.
Cena za sežen 22 do 24 paleov dolgih terdih derv se bo s 5 gld. in za sežen nieli-kiga lesa s 3 gld. 50 kr. klicala.
Kteri bo dražbo doslal, bo imel osem dni po storjeni pogodbi začeti, derva voziti in to tako nadaljevati, de bo do svetiga Mihelat. 1. najmenj tretjino derv odrajtal, ktere dajati bo dolžnost prevzel.
Dalje bo jmel pa derva tako dajati, de nobeni gori omenjenih oblastnij potrebnih derv ne bo zmanjkovalo.
To bo imel tem gotovši spolnovati, ker bo, ako bi derva dajati zamudil kakor tudi, če bi tacih derv ne dajal, kakor se zaveže, gosposka imela derv na stroške mudečiga po kteri koli ceni nakupiti in kar veljajo, iz za-loženiga denarja ali pa sicer iz premoženja tistiga, ki dražbo ilostane, vzeti.
Tisti, ki dražbo dostane, bo pri sklepu dajavne pogodbe svojo zavezo zagotoviti imel in sicer z postavo svojiga vlastniga posestva, ali z imenovanju dobriga poroka ali pa z za-loženjem zneska, ki je desetimu delu denarjev enak, za ktere hoče derva dajati, ali pa z odrajtanjein primerniga števila sežnov derv, za ktere pa ccno toliko časa noter pusti, de je cela pogodba spolnjena.
Vsak, kteri se hoče dražbe vdeležiti, mora pred njo 50 gld. založiti, kteri se mu pa, če dražbe ne dostane, koj po dražbi nazaj odraj-tajo,če jo pa dostane, k kavcii prirajtajo, ako kavcie ne more drugače dati.
Pa tudi pisani ponudki (oferti) se bodo jemali.
Vsak tak ponudek mora zapečaten biti, najpozneje do 10. ure zjutraj tistiga dne, v kterim bo dražba, poglavarstvu oddan, in njemu vložni list tukajšne c. k. deželne glavne denarnice zastran vloženiga vadja previden hiti.
Ponudek mora razun imena in stanovanja ponudnika in razun izrečenja, de so mu ravno razloženi pogoji znani, tudi kakost derv kakor tudi oblastnijo, za ktero se bodo dajale za-popasti.
Tudi mora cena za sežen natanjko in z besedami izpisana biti in vsak ponudek taki le napis imeti:
„Ponudek 1. I. za dajanje derv za c. k. oblastnije in javne naprave v Ljubljani pozimi 1850/51'."
Od c. k. poglavarstva.
V Ljubljani 20. mal. Serpana 1850.
«»• 10609. Oznanilo. W 3
J a k o b K e n d a, kteri je kot mizarsk druže pred 26. letini iz Lajčava se izselil, je pozvan, mestni gosposki vLajčavu v let' in dnevu na znanje dati, kje de je, sicer se bo kot inertev razglasiti in njegova pri zadevnim si-rotskim vradu shranjena dedšina njegovim pravnim dedam izročiti mogla,
Jakob Zibriny, kteri je bil šel kot mizarsk druže v letu 1834 iz Menharda v Cip-su v ptuje dežele, in svoji žlahti poslednji pod 23. Grudna 1843 iz Sabarie pisal, je pozvan, mestni gosposki v Menhardu v let' in dnevu naznaniti, kje de je, sicer se bo kot mertev rezglasiti in njegova pri zadevnim si-rotskim vradu shranjena dedšina njegovim pravnim dedam izročiti mogla.
V	Pesti 20. Rožnika 1850.
šTšooi: Oznanilo. O) *
Ko se je železnica l.junija 1.1. med Prago inLobosicem odperla, je konjska poštna staja v Doksanu v vas Bavšovič blizo Therezijen-stadta preložena bila, poštna vradnij'a pa, ki je tukaj obstala, se je pa z novo poštno eks-pedicio v kolodvoru v Therezijenstadtu zjedi-nila; konjska poštna staja vVeltrusu je dvig^ njena in samo poštna ekspedicia je šeobstaia kije po potili v zvezi z kolodvoram vVeltrusu! Pavšovic leži odjBudina %, Pavšovic odLeit-merica pa % pošte. C. k. pošti se to naznani, de se ve po tem ravnati.
C. k. poštno vodstvo
v Ljubljani 3. julija 1850.
št. 3257. Razglas. (8l-) *
V	Koroški kronovini se je na Kerki c. k. poštno odpravništvo napravilo, ki bo svojo djavnost z 29. maliga Serpana pričelo.
Imelo bo se s pismi in poslatvami po vožni pošti pečati.
Z že obstoječim poštnim vradam v Bre-žah bo po potovski vožni pošti vsak teden štirkrat v zvezo stopilo.
To se da sploh na znanje.
C. k. poštno vodstvo
v Ljubljani 21. maliga Serpana.
Vernouille, 1. r.
št. 3175. Razglas	(88> 2
Po zaukazu visociga c. k. ministerstva kup-čijstva od 29. maliga Travna bodo za zdaj na železnici med Dunajem in Bojuminani (Oder-bergam) poštni vradi, ki se vozijo, s l.dnem veliciga Serpana svojo djavnost pričeli.
Namen tacih poštnih vradov, t. j. tacih, kteri svoje vradne opravila v prikladno napravljenih železniških vozovih o vožnji na železnici opravljajo, je, pri stanovitnih postnih vradih ob železnici, kjer obstoje, mogoče storiti, de se čas za oddajanje pisem in drugih poslatev do zadnje dobe podaljša, kakor tudi, de se oddane pisma po mogočosti kmaloodrajtajo.
Vradne djanja poštnih vradov, ki se vozijo, so: nerekomandirane, nefrankirane ali z znamkami frankirane pisma prejemati in vre-dovati, vsaktere pisma razredovati (prekarti-rovati), potem zvezke s pismi in novinami, po-slatve po vožnji pošti in štafete prevoževati in prenašati.
Pisma se. oddajajo v skrinjice, ki so pri železniških vozovih napravljane. Vradne, poštnine proste pisanja se imajo pa vradnikam v roko dajati.
Prejete pisma se zaznamovajo s černini natisnjenim štempeljnam ,,Fahrendes Postamt Nr....." in s peresam ime kolodvora, v kterim se oddajo.
To se da sploh na znanje
C. k. poštno vodstvo
v Ljubljani 22. maliga Serpana 1850.
Vernouille 1. r. adj.
šT299l Oznanilo. O) 3
V Grosarlu, v solnograški kronovini seje po dovoljenju poštna ekspedicia vstanovila in svoje opravila že 1. julija t. 1. pričela. Peča se z prijemo in oddajo dopisav in poštnih pošilitev, in stoji v zvezi po vsakdanskem poštnim potu z poštno vradnijo sv. Jovana.
Kar se s tem po visokem razglasu c. k. višjiga vodstva komunikacije na znanje da.
C. k. poštno vodstvo
v Ljubljani 3. julija 1850.
šTaoii Oznanilo. C^m
Za zvezo po vsakdanskem jezdnem potu med velkim Bečkerekam in Pančevo, sta v Uzdinu in Zrepagi staciona postavljena, ki so s pervim julijam t. 1. v djanje stopila.
Kar se s tem pri visokim razglasu c. k. višjiga vodstva komunikacije od 11. junija 1.1. št. 1657/P. na znanje da.
C. k. poštno vodstvo
v Ljubljani 3. julija 1850.
—__—