Št. 25(1558) Leto XXX NOVO MESTO četrtek, 21. junija 1979 Cena: 6 din '3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416 - 2242 Bolje delati Član CK ZKJ Nenad Kre-^ v kočevski občini -• Glavna naloga je gospodarska stabilizacija Nenad Krečič, član CK ZKJ, je ' minuli ponedeljek in torek na pbisku v kočevski občini, kjer se Je s komunisti v Itasu, Inkopu in finski upravi pogovarjal pred-Vsem o njihovih uspehih in ne-UsPehih ter nalogah na področju Prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva. O tem so razpravljali tudi ^ torkovi razširjeni seji občinskega komiteja ZK, ki se jo je udeleži tudi tovariš Krekič. V razpravah so ugotovili, da je ena od osnovnih nalog komunistov y gospodarstvu in negospodarstvu, izboljšati produktivnost in gospodarjenje. Poseben poudarek pa je treba dati posodabljanju oziroma obnovi obstoječih zmogljivosti, ce- Večji kot gradnji novih. Za do-*8° tega cilja se bo marsikje tre-a začasno odpovedati tudi višje-d"1 standardu. Ponovno je treba začeti razpra-1° 0 uresničevanju zakona o zdru-^nem delu v praksi, ki so zastale Pred letom dni. Zaradi neuresniče-VaPja zakona nastajajo problemi d* mnogih področjih, tudi pri razporejanju dohodka in osebnih dohodkov. Slabo urejeno nagrajeva-nJe po rezultatih dela pa ima za Posledico tudi slabše delovne oziroma gospodarske uspehe, komunisti in vsi delavci naj bi po-SVetili posebno pozornost varčeva-dJu in porabi, predvsem pa rasti dtdterialnih stroškov. V poslovno politiko vsakega tozda mora biti vključen tudi iz-v°z. Izvoz, se pravi svetovni trg *ele pove, koliko so' naši proizvodi resnično vredni in kako delamo, dolžnost vseh je izvažati, saj smo tako ali drugače vsi porabniki uyoženega blaga. J.PRIMC --------------------------------- im ..Kres" »n. do^inaslednjih dneh ho prevla-«vaio spremenljivo in sveže vre-n ’ f”10 hodo tudi padavi- kfati, ^ honcu tedna je možno le tla. ° jno Izboljšanje vreme- ED LJUDMI J 311 SLAVNOSTNA SEJA V OBNOVLJENEM DOMU - Pod geslom „35 let boja za zdravje, humane odnose med ljudmi, samoupravljanje in mir v svetu!" je v belokranjskem Gradcu potekala slavnostna seja RKS. V srca vsajali žlahtno seme Osrednja slovesnost ob 35-letnici Rdečega križa Slovenije v Gradcu Glasba kot delavska pest Artiče: srečanje godb v počastitev obletnic Artiče so v nedeljo, 17. junija, že četrtič imele v gosteh pihalne orkestre iz Slovenije. Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Zveza pihalnih orkestrov sta popestrili srečanje s prvim tekmovanjem v koračnicah in figurativnih veščinah, ki sta ga priredili v počastitev partijskih, skojevskih in sindikalnih jubilejev. V popoldanskem delu so godbe, bobnarji in domačini v pisanem, veselem sprevodu krenili skozi vas in se nato zbrali na športnem igrišču, kjer je bila zaključna slovesnost. Tudi tokrat so godbe privabile v Artiče veliko ljudi. Pozdravilo jih je blizu dva tisoč udeležencev iz brežiške in sosednjih občin. Občinstvu je o pomenu letošnjih jubilejev spregovoril predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Jože Humar in dejal med drugim: „V nekaterih pogledih se naše današnje ne prvo srečanje pihalnih orkestrov v Artičah, pač pa tekmovanje te posebne vrste nadvse dobro poda jubilejem, ne samo po zunanji bleščavosti in GODBAM SREBRO IN ZLATO Na I. tekmovanju Slovenskih pihalnih orkestrov pri izvajanju koračnic in figurativnih veščin so 17. junija v Atričah podelili tri srebrne in pet zlatih plaket. Srebro so si prislužili pihalni orkestri iz Prebolda in Ptuja ter mladinski orkester glasbene šole iz Logatca. Zlato so osvojili pihalni orkestri z Raven, pošte iz Maribora, iz Mute ob Dravi, s Senovega in iz Slovenske Bistrice. Zlato odličje so prejele tudi vse tri bobnarske skupine. V prenovljenem kulturnem domu v belokranjskem Gradcu, v isti dvorani, kjer so se pred 35 leti na pobudo Borisa Kidriča zbrali slovenski delegati RKS, je bila 16. junija slavnostna seja republiškega odbora Rdečega križa Slovenije. Posvečena je bila 35-letnici ustanovitve RKS in stoletnici ustanovitve prvih društev na Slovenskem. Zbrane — med njimi so bili Vida Tomšič, dr. Janez Milčinski, dr. Bogdan Brecelj, Franc Šali, Miloš Prosenc - je najprej pozdravil predsednik metliške občinske skupščine Franc Vrviščar, nato pa je spregovorila članica predsedstva SRS in članica ustanovne skupščine Rdečega križa Slovenije Vida Tomšič: „35 let te človekoljubne organizacije je rodilo izjemen uspeh in vsi, ki smo se tu v Gradcu srečali 18. junija 1944, lahko danes z zadovoljstvom ugotovimo, da smo sejali dobro seme." V nadaljevanju je poudarila, da je V RIBNICI JUTRI SEJA SKUPNOSTI OBČIN Jutri, 22. junija, bo v Ribnici izvršnega odbora Skupnosti genskih občin. Na njej bodo legP(ra',1iali o uresničevanju de-ori« ®a sistema in delegatskih °dno»v v Sloveniji. RK NOVO MESTO v ČAST JUBILEJA Počastitev 35-letnice dela ski ?a križa Slovenije bo občin-iutr i°r ^ Novo mesto priredil y-j ^ 22. junija, v domu JLA ob PtosiUr' sprelem’ ob 19- uri pa kultu*/0 S P°delitvii0 priznanj. V tari« rfm sP°Iedu bo nastopil ki- Šentvid pričakuje pevce V Šentvidu pri Stični potekajo že od 16. junija prireditve v okviru tradicionalnega kulturnega tedna. Vrh bo deseti, jubilejni tabor slovenskih pevskih zborov, ki se bo začel v soboto, 23. junija, s slovesno otvoritvijo in koncertom zamejskih pevcev, končal pa v nedeljo, 24. junija, s skupnim nastopom 190 zborov (s 5800 pevci) in solistom Miroslavom Čangalovičem iz Beograda. To bo največja manifestacija zborovskega petja, kar jih je bilo do zdaj v Sloveniji in Jugoslaviji, prireditelji pa so se odločili, da z njo počastijo tudi 60-letnice ZKJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov ter spomin na Edvarda Kardelja, pokrovitelja šestega tabora in velikega ljubitelja pete slovenske besede. organizacija RK organizacija dejanj in ne besed. Pozornost je posvetila trem smerem delovanja RK: akciji „Nič nas ne sme presenetiti", mednarodni vlogi RK in nadaljnjemu razvoju te humanitarne organizacije. Na slavnostni seji je član predsedstva RKJ podelil štabu civilne zaščite Slovenije medaljo RKJ ter spominska priznanja vsem občinskim organizacijam RK. V spomin na ustanovno in jubilejno skupščino so krajani KS Gradac trg pred kulturnim domom poimenovali Trg Rdečega križa Slovenije. Na obnovljenem domu je predsesnik KS Gradac Milan Bajc odkril spominsko ploščo. RKS in gradaška KS pa sta ob tej priložnosti podpisali samoupravni sporazum o ureditvi muzeja RK v kulturnem domu. J. PAVLIN JOŽE HUMAR, slavnostni govornik v Artičah. imenitnosti, tudi po nekaterih sorodnostih. Pa poglejmo naše pihalne orkestre! Ali se v njih ne zlivajo kot malokje drugod po dva, tudi po trije rodovi v istem glasbenem delu, v hkratnem umetniškem hotenju? In ali niso naši pihalni orkestri od nekdaj široko zajemali moči prav iz delavskih in kmečkih vrst? Dramiti ljudi, prebujati njihovo zavest, utrjevati njihovo pripadnost, družiti jih, to je bila od nekdaj naloga vseh treh jubilantskih organizacij, KPJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov. In še danes je taka njihova naravnanost v drugačnih, a ne poklonjenih okoliščinah." Prireditev so sklenili s podelitvijo bronastih, srebrnih in zlatih plaket in priznanj udeležencem ter s skupnim nastopom vseh godb, ki se bodo ob letu spet srečale. JOŽICA TEPPE l Posavski muzej slavi 3D-letnico Jutri slovesnosti Tridesetletnico ustanovitve bo Posavski muzej v Brežicah proslavil jutri s slavnostno akademijo in otvoritvijo slikarske razstave svojega prvega in dolgoletnega ravnatelja ter pionirja muzejske dejavnosti v Posavju slikarja Franja Stiplov-ška. Na akademiji bo Miloš Poljanšek govoril o delu muzeja, Meta Gabršek - Prosenc o slikarju Stiplovšku, Ferdinand Šerbelj o baročni galeriji Posavskega muzeja, Stanko Rebernik, predsednik občinske skupščine v Brežicah, pa bo imel besedo v imenu pokrovitelja. Skupina zagrebških solistov bo na koncertu izvajala Albinoni-jeve, Mozartove, Rossinijeve, Jarni-vičeve ih Griegove skladbe. Pd akademiji, otvoritvi in ogledu razstave, ob kateri je izšel tudi zajeten katalog, bo priredil predsednik občinske skupščine Stanko Rebernik v Cateških Toplicah slavnostni sprejem. Hojte k nam jurjevat! V soboto in nedeljo bo v Črnomlju kresovanje in jurjevanje — Za spomin izdelki belokranjskih obrti jana^m ^I°jca Janžekovič in Mir-št^ ..rdževič ter folklorno dru- pod vodstvom Branke V soboto in nedeljo b'o v Črnomlju že šestnajstič po vrsti največja folklorna prireditev na širšem Dolenjskem, znano juge vanje, ki privabi veti no številne gledalce. Sobotni spored, ki bo prikazal belokranjske kresne običaje, se bo začel ob 20. uri s sprevodom kresnic iz Adlešičev in Dragatuša ter Semiške ohceti izpred osnovne šole do prireditvenega prostora. Prireditelji so po kresovanju poskrbeli tudi za zabavo obiskovalcev. Osrednja prireditev -juijevanje - pa bo v nedeljo. Nastopile bodo folklorne skupine iz Črnomlja, Metlike, Vinice, Predgrada, Starega trga in Bojancev ter gosti, folklorna skupina iz Samobora. Zjutraj bodo za budnico poskrbeli mladi piskači, ki bodo s piščalmi in rogovi oznanili, da ljudsko izročilo v Beli krajini še živi. Organizatorji so tudi poskrbeli, da bo letos ponudba domačih spe-cialistet večja kot prejšnja leta, obiskovalci pa si bodo za spomin lahko kupili tudi domače belokranjsko platno, pisanice, peharč-ke in druge izdelke domače obrti. m NEDELJA V ARTIČAH — Z nedeljske parade pihalnih oikestiov in bobnaiskih skupin v Artičah. V sprevodu so se jim domiselno pridružili krajani - konjeniki, lovci, kmetice, pripadniki civilne zaščite, cicibani, šolarji plesalci folklorne skupine, pevci, gasilci in drugi. (Foto: Jožica Ieppey) Po novem pritisnjeni ob zid Izvršilni odbor Medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko meni, da bi morali šteti kot izjemo stanovanjsko gradnjo in investicije, usmerjene v izvoz iemA.L° ZA zdrUŽENO DELO - V petek so si na prečen-ii letališču predstavniki novomeških podjetij ogledali in pre-tm , “'dvomotorno poslovno letalo Piper Seneca II. Šestsedež- Ho I , . “.VIM1HU pUMUTUU ICliUU Piper ocucca 11. ocsiscucz- k*1!10 doseže maksimalno višino 7000 m, leti s poto-1700 |/Itrosii° 35® km/h in brez pristanka preleti razdaljo °dloč-i “ bodo večje novomeške delovne organizacije ^kai 23 (4-000.000 din), bo novo letalo lahko že v (Poto- obogatilo precej močno prečensko eskadriljo. Ukrepi guvernerjev bank, ki omejujejo bančne kredite, prinašajo Dolenjski bistvene spremembe. O tem in pa o osnutku republiškega zakona o sistemu planiranja je 13. junija razpravljal izvršilni odbor Medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko. investicijah, kar je za dolenjsko regijo sicer značilno, kajti računati je na omejitve v delovni sili, na pomanjkanje erieigije itd. Mnogo bolj bi se kazalo usmeriti v modernizacijo poslovanja . Energetiko bodo na eni bližnjih sej obravnavali podrobneje. Ne gre ^ planirati kdove kakšnih novih zmogljivosti, če je že zdaj premalo energetskih virov za domačo industrijo. Ko so razpravljali o novih ukrepih guvernerjev bank in posledicah, ki jih le-ti imajo na Dolenjskem, so v izvršilnem odboru menili, naj bi ukrepi ne veljali za investicije v družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo in pa za že začrtane investicije v gospodarstvu, s katerimi se bistveno povečuje izvoz. Če bi ostalo pri zdajšnjih Pri planiranju v novi petletki se je bati usklajevalnih postopkov, kajti podatki bi se morali ujemati ne le na občinski ravni in med tozdi ter delovnimi organizacijami, marveč je uskladeno planiranje potrebno še v strokovnih združenjih, sozdih itd. Kot je poročal predsednik Dolenjske gospodarske zbornice Stane Dolenc-Luka, je na Dolenjskem 143 osnovnih nosilcev planiranja samo na področju gospodarstva, vsi pa so povezani v razna združenja, v vseh panogah gospodarstva. Veliko tozdov, zlasti v črnomaljski občini, je vezanih na plan in sodelovanje tudi z delovnimi organizacijami v drugih republikah ali mestih. Poudarili so, da ne gre pri bodočem razvoju iskati rešitev'le v predpisih, bi namreč večino gradbišč zaprli. R. B. POZDRAV DOMAČINU Mladi pianist Borut Smrekar iz Kostanjevice, se je Krčanom sicer že predstavil s krajšim nastopom ' na akademiji ob občinskem prazniku, bolje pa so se lahko z njegovim talentom spoznali v soboto v Kostanjevici. V okviru prireditev Dolenjskega kulturnega festivala je pripravil ..klavirski večer.” VELIKO PRIZNANJ Občinski odbor Rdečega križa je v torek v osnovni šoli v Krškem pripravil proslavo „Dneva krvodajalca” in na njej podelil 150 značk občanom, ki so doslej darovali kri najmanj 5 in največ 25 krat. Enaka proslava bo v ponedeljek še na Senovem, kjer bodo podelili 80 takih priznanj. Poletni obseg Sporočilo bralcem in sodelavcem Dolenjskega lista Z današnjo številko se začenja, vsakoletno dobre tri mesece trajajoče poletno obdobje izhajanja Dolenjskega lista v zmanjšanem obsegu. Vključno s 14-dnevno Prilogo, Skupščinskim Dolenjskim Ustom ali Dolenjskimi razgledi bo Ust v tem času imel pravi-lojna največ 24 strani obsega. Občinske rubrike, kultura, šport, pisma bralcev in čmo-bela kronika bodo izhajale le v polovičnem obsegu, zato prosimo tudi zunanje sodelavce, naj pišejo svoje prispevka bolj jedrnato in krajše, pa tudi potrpijo, če kak prispevek ne bo takoj objavljen aU bo občutno skrajšan. UREDNIŠTVO DL tedenski mozaik Me, upoštevaj, da J« leto otroka! ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Po dolgih letih pogajanja so m Dunaju Američani in Sovjeti vendarle sklenili drugo fazo sporazuma o omejevanju strateške oborožitve, znanem pod imenom S ALT 2. Sporazum sta z vsem bliščem podpi-. sala predsednik Združenih držav Amerike Jimmy Carter in generalni sekretar CK KP Sovjetske zveze Leonid Brežnjev. Velesili sta se s tem sporazumom zavezali da ne bosta imeli več kot 2400 velikih premičnih raket in da bosta po letu 1981 to svojo orožarno zmanjšali za 150 raket. Razen tega sta se s sporazumom zaobljubili, da bosta takoj po podpisu za- Končno je SALT-2 podpisan čeli nov krog pogajanj, ki naj bi v naslednjih letih še bolj stanjšal seznam strateških orožij na obeh straneh. S ALT 2 pa zmanjšuje tudi števila jedrskih nabojev, ki jih imata lahko nasprotnika, pa tako ostaja na ameriški strani 17.000, na sovjetski pa še za 1000 več jedrskih nabojev. Kako strahotna rušilna moč je to, utegne najbolje povedati podatek, da so vsi ti naboji neprimerno močnejši, kot sta bili prvi jedrski bombi, odvrženi na Japonsko leta 1945., ki sta tedaj terjali več kot 150.000 življenj in dobesedno sežgali dve veliki japonski mesti Toda kljub takim pridržkom ostaja S ALT 2 dobrodošel 'dokaz vsaj delnega zaupanja in dobre volje na obeh straneh, pri čemer je jasno, da sta ZDA in SZ (zlasti pa lednja) to storili tudi zaradi tega, ker preprosto nista več zmagovali izjemnih bremen, ki jih dandanašnji terja strateško obroževanje. Svet s SALT 2 ni kdove kako varnejši, zakaj orožje, ki ga sporazum dovoljuje obema silama, je še vedno več kot zadostno za večkratno uničenje ne samo obeh dežel, marveč dobršnega dela sveta. Toda kljub temu ga je mogoče pozdraviti kot nadaljevanje procesa popuščanja napetosti in torej prispevek k miru. PRIPRAVE SE NADALJUJEJO Medtem se nadaljuje živahna diplomatska in zunanjepolitična dejavnost Jugoslavije, ki se skupaj z drugimi neuvrščenimi državami pripravlja na šesto srečanje šefov držav in vlad gibanja v Havani. Tako je v Jugoslavijo dopotoval indijski minister predsednik Moradzi Desai, ki bo imel s svojim gostiteljem, predsednikom zveznega izvršnega sveta Veseli-nom Djuranovičem in sodelavci izčrpne pogovore. Ti bodo predvsem- zadevali stanje v vrstah neuvrščenih in priprave na havansko srečanje. Indijskega premiera, kot pričakujejo, bo sprejel tudi predsednik republike Josip Broz Tito. BOJI V NIKARAGVI - Boji med odporniškim gibanjem sanainistov in vladnimi silami, zvestimi diktatorju Somozi, se po mnenju opazovalcev v Nikaragvi blifcgo koncu. Potem ko je skupina andskih držav (Peru, Ekvador, Bolivija, Venezuela in Kolumbija) sklenila, da priznajo sandi--nističnim borcem status vojakov redne armade (in jim nemara pomagajo tudi z orožjem) je postal položaj Somoze po mnenju dobrih poznavalcev malone brezupen. Boji se bijejo po vsej ueželi, v rokah upornikov pa je tudi del glavnega mesta. Videti dobre in slabe plati Zakaj specializacija med kmetijskimi zadrugami na Dolenjskem ni dovolj zaživela? OBNOVLJENA POGAJANJA V Nikoziji so po dveh letih obnovili pogajanja med ciprskimi Turki in Grki - in to so prvi stiki med dvema narodnostnima skupnostima na otoku po dveh letih popolnega zastoja v dialogu. Doslej se noben načrt ali poskus rešitve (ob resolucijah Združenih narodov in neuvrščenih držav tudi angloameriški in francoski) ni obrodil nikakršnih sadov, pa si zato tudi od tega, ki so ga začeli predstavniki ciprskih Grkov in Turkov nihče kaj dosti ne obeta. Razen potrditve stare resnice, da so pogajanja, pa čeprav malo uspešna ali celo jalova - vendarle boljša kot pa vojna in prelivanje krvi. JANEZ ČUČEK Po vključitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela so si kmetijske organizacije na Dolenjskem hotele razdeliti kmetijske dejavnosti po nekaterih panogah: kmetijska zadruga Trebnje naj bi • skrbela za oiganizirano pridelovanje krompirja, Metlika za vinogradništvo, Črnomelj za sadjarstvo, Novo mesto za krmila Dejal sem, hotele razdeliti, kajti stvari niso stekle tako, kot bi bilo treba. Ali je taka delitev dela umestna? Nekateri menijo, da bi se zadruge in njihovi kmetijski pospeševalci tako laže specializirali za posamezne kmetijske dejavnosti. To je dobra stran take delitve, slabih pa je več. Območje kmetijskih pospeševalcev ene zadruge se razširi iz ene občine na tri ali štiri. Novih pospeševalcev ni moč zaposliti toliko, kot se zveča delovno območje, ker bi jih . potem zadruge morale imeti dvakrat do trikrat toliko kot zdaj. Preveč jih sicer ne bi bilo, če naj bi s strokovnimi nasveti pomagali vsem kmetom — a kje jemati denar za njihove osebne dohodke? Če pa pospeševalcev ni več kot prej, pa so zaradi delitve dela med zadrugami še boJj odmaknjeni od kmetov in jim zaradi daljših poti ostane NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Ko je zorela revolucija - to je bilo osrednje geslo velike proslave v Tacnu, osrednje svečanosti Ljubljane ob obletnicah jubilejev partije, SKOJ in revolucionarnih delavskih sindikatov. Tokratna svečanost je bila v znamenju spominjanj na štiridesetletnico državnega posveta jugoslovanskih komunistov. Več desettisočglavi množici je spregovoril Marjan Orožen, član predsedstva CK ZKS in sekretar MK ZKS v Ljubljani. Med drugim je dejal: Birokratizem v tej ali oni obliki, ki kot rja začne gristi posamezne komuniste in ljudi na odgovornih dolžnostih, je tisto, Tacen po 40 letih kar bi lahko odvračalo ljudi od Zveze komunistov, od bitke za socializem in samoupravljanje in jih vrglo v naročje silam in težnjam, ki so nasprotne socialističnemu samoupravljanju. Zato se moramo proti takšnim pojavom odločno boriti v vsaki sredini vsi delovni ljudje. Tudi v sistemu samoupravljanja in socialistične demokratizacije ni mogoče sprejeti stališče, ki ga nekateri ponujajo: delovni ljudje naj se kar sami odločajo brez potrebnih osnov, pojasnil in idejnih usmeritev. Postopati tako, pomeni nesposobnost, da se ponudijo stvarne rešitve. Ne smemo dovoliti, da do takšnih pojavov, četudi so maloštevilni, prihaja pa tudi ne, do pojavov in primerov, ko se skuša omiliti ostrino in jasnost že sprejetih stališč, jih odložiti razvodeniti, namesto, da bi jih uresničevali s konkretnimi in praktičnimi ukrepi. Svečano pa je bilo tudi v drugih krajih Slovenije. Več kot 5000 pionirjev je tako sklenilo pohod po poteh slavne štirinajste divizije, zbranim je spregovoril član predsedstva CK ZKS Stane Dolanc. Dejal je: „Danes je vaša glavna naloga, da se učite, da si prizadevate dobro obvladati učno snov in preberete čimveč knjig, da bi se kar najbolj usposobili za življenje, ko boste odrasli. Trudite se, da boste te šolske dni preživeli vedro in veselo, da se boste učili in tudi igrali. Hkrati, ko hodite v šolo vi, stopa tudi širom po svetu, v tisočih vasi in mest, na miljone dečkov in deklic prav tako v to najlepšo in najkoristnejšo stavbo, ki jo je človek kadarkoli postavil. Vse to je veliko mravljišče, ki se ob zori zbudi in se napoti v šolo. Dobro se spominjam besed nekega starega učitelja, ki je govoril: če bi se ustavilo to gibanje otroških mravljič, bi se človek vnovič znašel v suženjstvu. To gibanje je napredek in upanje sveta.“ MENJAVA NI PO NAČRTU Sicer pa je v minulem tednu dokaj obilna moča vendarle nekoliko pristrigla peruti suši, a bodo izgube poljščin kljub vsemu velike. To pa spet pomeni, da se velja odgovorneje obnašati pri porabi pšenice, kajti denaija za uvoz hrane ni na pretek, znano pa je tudi, da smo se v Jugoslaviji dogovorih, da je domača proizvodnja hrane eno prednostih vprašanj razvoja, MILAN MEDEN ■ : ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ m 8 ■ S ■ ■ i manj časa za stvarno pomoč. Takih kmetov, ki bi pridelovali samo sadje ali grozdje ali redili le živino, skorajda ni. Pri taki specializaciji jih ovirajo njihova zemljišča, ki ne ustrezajo vsa za eno samo kulturo, pa tudi cene na trgu, ko je včasih donosnejši vinograd, drugič sadovnjak, ali enkrat pridelovanje krompirja, drugič koruze, vmes pa je zaradi kolobarjenja treba pridelovati še žita. Hribovski kmetje že dolgo predlagajo, da bi imeli v eni zadružni organizaciji kmetijstvo in gozdarstvo. A zakaj naj bi nekateri kmetje sklepali pogodbe za krompir z eno kmetijsko zadrugo, za grozdje z drugo, za sadje s tretjo in tako naprej? Vsako tako pogodbo bi moral skleniti drug pospeševalec in obiskati kmeta na domu ali bi kmet moral v TELEGRAMI BAGDAD - Tu se nadaljujejo pogovori v okviru visokega političnega odbora Iraka in Sirge. Pri pogovorih sodelujejo iraški predsednik Bakr, podpredsednik sveta iraškega revolucionarnega poveljstva Sadam Huseini in sirski predsednik Asad. Na tiskovni konferenci je iraški minister za informacije Hamudi izjavil, da so sirsko -iraške razgovore na vrhu posvetili združitvi obeh držav ter zbliževanju obeh frakcij stranke BAAS. BONN - Kot poročajo tuje agencije je zahodno nemški krščanski demokrat hans Edgar Jahn, ki so ga ostro napadali zaradi njegovega ravnanja pod nacistično oblastjo, odstopil s poslanskega mesta ta 68-letni politik, ki je bil v samem vrhu seznama kandidatov svoje stranke, je poudaril, da želi svojo stranko obvarovati težav. Je bil namreč v zadnjem času tarča ostrih kritik zaradi knjige, ki jo je napisal pred 35 leti, pod nacistično vladavino. ŽENEVA - Prebivalci ženevskega kantona so na referendumu zavrnili predlog, po katerem bi tujci lahko bili imenovani za sodnike na sodiščih za poravnavo nekaterih delovnih sporov. Ta predlog je na referendumu, ki se ga je udeležilo samo 22 odstotkov volivcev podprlo okoli 18.000 Švicarjev, okoli 23.000 pa jih je glasovalo proti. BONN - Bivšega uslužbenca za-hodnonemškega obrambnega ministrstva Lotharja Lutzeja so obsodili na 12 let zapora, njegovo ženo Renato, ki je kot tajnica prav tako delala v obrambnem ministrstvu pa na šest let zapora. Sodišče-v Duesseldorfu je obsodilo na krajše zaporne kazni še štiri ljudi, ki so se tako kot zakonca Lutze ^ukvarjali z vohunstvom vprid nemške demokratične republike. več zadrug po takih opravkih. Delitev dela sicer še ni tako natančna. Saj tudi ne more biti, ker bi mnoge kmete odvračala od vključevanja v organizirano in načrtno pridelovanje. Če bi delilci dela hoteli biti dosledni, pa bi morali delati tako. Ali so se za tako delitev dela odločili le načelno, da bi ugodili komu, ki v splošni želji po specializaciji in veliki proizvodnji ne upošteva posebnosti našega kmetijstva? O dejavnostih kmetijskih zadrug bodo morali bolj odločati zadružniki ali, kot se imenujejo zdaj, združeni kmetje. Oni bi morali najbolje vedeti, kakšna pomoč kmetijskih pospeševalcev jim največ koristi in kakšna oblika organizacije je v razmerju s stroški najučinkovitejša. JOŽE PETEK y(IZ ZADNJEGA PAVLIHE)------------ NA GLAVO SO MU POVEZNILI rdečo baržunasto kapuco in S1 privezali h kolu. Po nekaj sekundah tišine je odjeknilo vojaško po; velje in hip nato je bil nekdanji predsednik Gane Ignatius Acheaiif pong mrtev. Skupaj z njim so usmrtili tudi nekdanjega poveljnika graničarskih enot generala Ut uka, s čemer je sedanji ganski režim napovedal brezkompromisno čistko vseh tistih, ki so si menda nagrabili velika osebna bogastva in po nepotrebnem zapravljali državni denar. Tako je vsaj rečeno v obsodbi, ki so jo prebrali pred usmrtitvijo člani sodišča novega revolucionarnega sveta oboroženih sil,_ ki so prevzeli v Gani oblast z državnim udarom. 4. junija letos. . . Zgodovina se nadaljuje.. • ♦♦♦ TACAŠ pa so z usmrtitvami NADALJEVALI tudi v Ira- j nu, kjer so v .začetku tega tedna pogubili že tristotega na smrt obsojenega pripadnika bivšega cesar- j skega režima - pa čeprav se ' sicer po svetu in v deželi samo ■ vzdigujejo glasovi proti takemu na- j činu obračunavarya ... Toda mera kot kaže, še ni polna ... PAC PA JE POLNA MERA VARNOSTNIH UKREPOV, s katerimi so želeli na Dunaju preprečiti sleherno neprijetno presenečenje ob sestanku ameriškega predsednika Carterja in sovjetskega voditelja Brežnjeva. Oba (in njune sodelavce kajpak) stražijo pripadniki ničmanj kot treh varnostnih sil: poleg sovjetskih in ameriških agentov so tu tudi domačini, ki so poslali na delo razen nekaj tisoč navadnih policajev in vojakov tudi člane svoje elitne enote „COB-RA”, ki so posebej izvežbani za boj proti teroristom... Za vsak primer... ♦♦♦ ZA VSAK PRIMER BI NEMARA LAHKO ukrepali tudi v Rimu, Frankfurtu in na Korziki, kjer je v zadnjih nekaj dneh eksplodirala serija terorističnih l*™,. — P tokrat pa spregovorimo še o strniščnih posevkih, ki jih Priporača pospeševalna služba zadruge z namenom, da bi kar največ njiv zasejali z njimi ter tako zmanjšali podedice suše. Za ozimnimi žiti je treba sejati zlasti tiste krmne rastline, ki ~aJejo največ dobre voluminozne krme. Tu je listnati ohrovt ali ozimna krmna ogrščica, ki jo uporabljamo za sveže krmljenje tja o® prvega snega in še spomladi. Zlasti je priporočljiv krmni hrovt strženar (sorta angeliter) zaradi številnih prednosti. Na Mškovcu bo KZ Novo mesto pridelala sadike, ki bodo j*aprodaj po nizki ceni. Strženar lahko sejemo tudi direktno presajanja, 1 do 2 kg na hektar. , Zemljo za ohrovt je treba poprej izdatno pognojiti, z 250 do 00 kg KAN na hektar. Pospeševalna služba priporoča tudi lahi?80cyetno Ijuljko (sorto dilana) in laško ljuljko. Ljuljke ih» • do konca julija, primerne so za siliranje, močno pa n«* *reba Pred setvijo pognojiti z dušičnim gnojilom. Na 1 na trebujemo 30 do 45 kg semena. reritmena za na^tete strniščne posevke pa tudi za krmno oljno so tCV (sorta rau°la). ki j° sejemo po krompirju zgodnješih j 'bodo pravočasno na voljo v prodajalnah zadruge. Upajmo, da3 h Za8otovljen tudi denar za regresiranje semen in gnojil in tež tak° kmetovalci z družbeno pomočjo lažje prebrodili Zav|e zaradi suše oz. zaradi izpada pridelka. gradnjo" je pojasnil Vlado Deržič, direktor tozda Čateške Toplice. „Naša investicija je v celoti pokrita, ker smo se s Pionirjem dogovorili za dokončno ceno. Vprašljiva so torej samo izvenpogodbena sredstva. Pionirju bomo takoj zagotovili 3,5 milijona dinarjev, da bo lahko nadaljeval delo. Sklenili smo, da naj arbitražna komisija začne hitro delati, vendar naj se še dopusti možnost, da bomo zadevo razčistili pred sodiščem, medtem ko Pionir želi, da bi bila r\jena razsodba dokončana. Se vedno pa trdim, da nihče nima pravice živeti na račun drugega." Sodeč po tej izjavi stoje še vedno vsak na svojem bregu, zato tudi delo arbitražne skupine ne bo lahko. Kakršenkoli že bo razplet, je očitno, da je to draga šola za oba partnerja, ker svojih obveznosti nista dovolj natančno opredelila v pogodbi ČATEŠKE TOPLICE: gradbišče je utihnilo Lise izginjajo Trebnje in Črnomelj nadpovprečno spešita korak V Sloveniji se je zaustavilo povečevanje razlik v razvitosti posameznih območij. Manj razviti so v obdobju od 1971. do 1978. leta v povprečju hitreje napredovali, kot velja za vso Slovenija V naši repub- liki se je, kot ugotavlja Poročevalec republiške skupščine, uveljavil samoupravni način pri urejanju skladnejšega razvoja. Analiza o dosedanjem razvoju, sedanjem položaju ter problemih manj razvitih območjih v Sloveniji potrjuje te ugotovitve. Z območja širše Dolenjske imata status manj razvitih območij občini Črnomelj in Trebnje ter nekaj krajevnih skupnosti na obrobju Kozjanskega ter Zgornjega Pokolpja. Podatki o družbenem proizvodu na prebivalca kažejo, da se približujejo republiškemu povprečju. Tako je imela črnomaljska občina leta 1970 samo 52,9 odstotka povprečnega slovenskega družbenega proizvoda na prebivalca, 5 let kasneje 54,7 odst, leta 1977 pa 64,2 odstotka. Se večji napredek je bil v trebanjski občini, ker se je odstotek povečal od 40,4 v letu 1970 na 60,3 v letu 1977. Povprečni družbeni proizvodni proizvod manj razvitih območij je znašal 1977. leta 50,6 odstotka republiškega povprečja, kar pomeni, da se naši dve manj razviti občini nadpovprečno naglo približujeta razvitejšim. Obsežna analiza ugotavlja, da bo sistemska pomoč manj razvitim območjem v prihodnosti še potrebna, če bomo hoteli dokončno spraviti z zemljevida sive lise zaostalosti M. L. OPEKARJI ŠE V TEŽAVAH Salonit Anhovo — tozd Opekarna v Brežicah je zaprosil za sanacijski kredit iz občinskega rezervnega sklada. Ta pa ima toliko drugih obveznosti, da veliko ne bo mogel pomagati, čeravno je izvršni svet priporočil, naj sodeluje po svojih močeh. Tu bo moral s kreditom za pokritje izgube priskočiti na pomoč sklad skupnih rezerv SR Slovenije. Samo s kreditom pa položaj Opekarne še ne bo rešen, zato predvidevajo v kolektivu tudi nekatere investicijske naložbe, da bi se končno le izkopali iz izgub. Sicer pa Opekarne ne kaže obravnavati ločeno od celotne delovne organizacije. Posavje brez energije? Nujen priključek na JE Krško in'gradnja na Savi Posavska regija se bo kmalu znašla v hudi energetski zadregi, če ne bo dobila objekta za odjem elektrike iz jedrske elektrarne in če Elektrogospodarstvo Slovenije ne bo pravočasno zagotovilo denarja za izgradnjo hidroelektrarn ob Savi. Savske elektrarne se trudijo, da bi pri prave za savsko verigo hidroelektrarn stekle čimprej (v prvi fazi za Vrhovo, Blanco in Krško), zato je njihova prizadevanja podprl tudi svet posavskih občin in sklenil organizirati skupen razgovor z Elektrogospodarstvom, opirajoč se na resolucijo in temelje planov. Sledil bo posvet s predstavniki sosednjih regij. Strokovnjaki so izračunali, da nam vsako leto splava po Savi štiri milijone ton premoga ali enoletna proizvodnja velenjskega rudnika. Ali si to res lahko privoščimo? Posavje in Dolenjska razen tega nujno potrebujeta del energije iz jedrske elektrarne v Krškem. Napravljene so že študije za lokacijo transformacije v krški občini. Sliši se čudno, toda do zdaj ta možnost ni bila upoštevana. Vsa energija za Slovenijo je speljana v Ljubljano in Maribor, Posavje in Dolenjska pa sta brez priključka. Zlasti Posavje se čuti prizadeta J. TEPPEY I * S EN HRIBČEK BOM KUPIL-. Ureja-Tit Doberšek Poletna dela v vinogradu Zajemajo še naslednja dela: Lomljenje zalistnikov To delo opravljamo tako, da zalistnik, ki je pognal iz pazduhe lista na zeleni mladiki, zalomimo na 1 do 2 lista, ne pa popolnoma, ker bi sicer poškodovali oko v pazduhi lista. Ce smo pincirali mladike ali pa je vrhove mladik poškodovala rahla slana ali sla-bejša toča, bodo zalistniki buj-neje odgnali Lomimo le močnejše zalistnike. Slabi zalistniki kmalu nehajo rasti in jih ni treba lomiti V primeru poškodb zelenih mladik po toči ali slabši slani pustimo gornji zalistnik kot podaljšek zeleni mladiki. Sodijo, da imajo listi zalistnikov večjo asimilacijsko aktivnost kot drugi listi Zato na rodnih trtah slabših zalistnikov sploh ni potrebno odstranjevati odstranjujemo jih le pri mladih trtah, da tako dobimo močnejše mlade mladike za hitrejše dokončno oblikovanje mlade trte. Druga poletna o {navila v vinogradu Če nam huda vihra nagne trse in oporo, jo je treba vzdigniti in poravnati Po nalivih zasute odvajalne jarke in grabice (v starih vinogradih brez teras) je treba sproti očistiti Čeprav v nasadu ne opravljamo redne odbire ali selekcije trte, je treba nujno zaznamovati (najboljše konec junija in v juliju) vse nerodovitne, hirane trte zato, da bomo prihodnjo pomlad vedeli, katere trte naj izkrčimo in kje naj sadimo druge trte. To označevanje imenujemo splošno negativno selekcijo; opravlja jo naj vsak vinogradnik vsaj prva leta rodnosti mladega vinograda. Nerodovitne trte v vinogradu so slabše kot plevel, saj imamo stroške z oskrbo, ne dajejo nam pa nižesar. Zaznamovane nerodovitne trte, če so drugače zdrave in v dobri rasti, lahko tudi precepimo na panju ali na zeleno, slabe pa bolje da izkrčimo in posadimo druge trte. Vršičk&nje ali prikrajševanje vseh mladik na trti To delo opravimo, ko je zaključena glavna rast mladik, kar spoznamo po tem, da stojijo vršički mladik pokonci (dokler rastejo, so upognjeni navzdol). Mladike prikrajšamo tako, da ostane 12 do 15 dobro razvitih listov nad grozdom. Odstranimo v glavnem nezrele vrhove mladik in zalistnikov: S tem delom dosežemo boljše dozorevanje grozdja in lesa. Bolj zgodaj vršičkamo tedaj, če napade vrhove mladik močna peronospora ali črni pikec, kakor tudi v sušnih letih, da preprečimo močnejše izhlapevanje vode. V takih primerih vršičkamo krepkejše, kot je to v navadnih letih. Redčenje listov opravimo 15 do 30 dni pred trgatvijo. Odstranimo 3 do 4 spodnje liste na mladiki. Potrgamo predvsem orumenele ali drugače poškodovane liste, ki niso sposobni več asimilirati in jih ni škoda, so pa v napoto prodiranju sonca in zraka v notranjost trsa. Z odstranitvijo 3 do 4 listov na mladiki ne pride do zmanjšanja odstotka sladkorja v grozdju. Ko odstranimo nekaj listov, kar opravimo izmenično, pridejo do grozdja sončni žarki in t tem povečamo toploto okrog grozdja. Razlika v temperaturi med grozdjem v senci in grozdjem na soncu je 8 do 10°C. Odstranjevanje listov je potrebno predvsem pri bujnih sortah in sortah z močno zbitimi jagodami v grozdu. Prigovori proti zeleni rezi trte, v to je pletju mladik, pm tiranje rodnih mladik, lomljenje zalistnikov, vršičkanju in redčenje lir stov, o katerih smo pisali m jev navadi med starejšimi vinogradniki in vinogradniki ljubitelji trte. Največji nasprotnik zelene rezi je bil veliki avstrijski vinogradnik Lenz Moser (imel je preko 100 ha lastnih vinogra-dovl ki pravi, da če je zelena rez potrebna pri nizki vzgoji trte, ni potrebna pri povišani ali visoki vzgoji. Pri povišam in visoki vzgoji trta nima odvečnih mladik in listja. Zalistniki ostanejo kratki in zaključujejo sast pri dolžini 15 cm. Tl kratki zaris traki pa pomagajo pri prehrani trte in je trta s takimi zalistniki rodc itnejša. Tudi vršičkanje pri tej vzgoji ni potrebno, ker so mladike krajše; dolge mladike pri tej vzgoji dobimo te, če ne znamo rezati (premalo nakladamo). Večje razdalje in visoka vzgoja omogočajo opuščanje zelene rezi, kar po Moserjevem zatrdilu koristi trti, ker veča asimilacij sko površino. ^ I 1 srečanje Mladi tehnikov ktrn krnatsa " (1558) 21. junija 1979 DOLENJSKI UST PELJITE SVOJ AVTO NA BREZPLAČEN PREGLED! V Brežicah bodo v soboto, 23. j unija, na Prevozu brezplačno pregledovali vozila vseh vrst. Akcijo organizirajo na pobudo republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pod geslom „Brezhib-no vozilo je varno vozilo”. V Prevozovih delavnicah bodo strokovnjaki pojasnili voznikom, na kaj morajo biti pozorni, in jim povedali, kakšne okvare so odkrili na njihovih vozilih. Pozorni bodo zlasti na zavore, krmilni mehanizem, pnevmatike in luči, od katerih je predvsem odvisna varnost na cesti. Vsem tistim voznikom, ki se bodo odzvali v akciji, bodo kontroloiji tudi svetovali, kako najlaže in najhitreje odstranijo napake. Akcija je anonimna. Pomagala naj bi k večji varnosti na cestah, saj bo gotoVo odkrila številne pomanjkljivosti na vozilih, lastnike pa prepričala, da morajo poslej bolj skrbeti za tehnično brezhibnost vozil. ZLATO VEGOVO PRIZNANJE Na nedavnem republiškem tekmovanju ža zlasto Vegovo priznanje je Andrej Horvat iz 8. g razreda osnovne šole Kočevje dosegel 17 točk in si delil 9. do 10. mesto med 173 tekmovalci iz vse Slovenije, od katerih jih je 38 osvojilo to priznanje. Andrej je bil tudi najboljši z območja Dolenjske, saj je naslednji „zlati” Dolenjec Stojan Pelko iz osnovne šole „Katja Rupena” Novo mesto zbral 14 točk. Andrej Horvat je tretji iz osnovne šole Kočevje, ki si je v zgodovini teh tekmovanj priboril zlato Vegovo priznanje. Slavje geodetov V novomeškem Domu JLA Razstava ob 3&-letnici geodetske službe v naši republiki V avli novomeškega Doma JLA bo še dane* in jutri odprta razstava, ki poskuša nazorno - z instrumenti in dokumenti - prikazati 35-letni razvoj geodetske službe v naši republiki. V Novo mesto so jo prepeljali iz Krškega, kjer se je na začetku junija tudi začelo praznovanje jubileja te, za družbeni razvoj izredno pomembne stroke. Razstava bo nadaljevala krožno pot po Sloveniji. Iz Novega mesta bo odpotovala v Kranj. Ob novomeški otvoritvi 18. junija je bila v veliki dvorani Doma JLA slovesnost, na kateri so direktor republiške geodetske uprave inž. Milan Naprudnik, direktor novomeškega geodetskega zavoda inž. Alojz Pucelj, predsednik novomeškega izvršnega sveta Janko Goleš in drugi govorili o vlogi in razvoju geodezije pri nas ter o pomenu in vključevanju geodetske stroke v družbeni razvoj. Ivanu Marinčku in še nekaterim zaslužnim geodetskim delavcem je predsednik Dolenjskega geodetskega društva inž. Franc Jenič podelil priznanja. V kulturnem sporedu/so na ponedeljkovi slovesnosti sodelovali novomeška folklorna skupina „Kres“, recitatorke iz novomeške gimnazije in solist na elektronski harmoniki Silvester Mihelčič ml. iz Črnomlja. GASILCI TEKMUJEJO V nedeljo, 24. junija, se bo ob 8. uri na stadionu v Ribnici začelo tekmovanje gasilskih enot (tudi ženskih in pionirskih) ter enot civilne zaščite. Nastopilo bo okoli 30 ekip, ki se bodo pomerile v taktičnih vajah, trodelnem napadu, delu s hidranti in še raznih športnih disciplinah. Tekmovanje sodi v okvir akcije „Nič nas ne sme presenetiti". M.G-č. - ■ - - c - ■ • -š'** VAJA ENOT RBK — Minulo nedeljo je bila pri Kočevju vaja domače enote za radiološko, biološko in kemično zaščito. Med praktično vajo so preizkusili delo oddelkov za dekontaminacijo (razstrupljevanje) ljudi, obleke ter tehnike in zemljišča. Organizirala sta jo oddelek za ljudsko obrambo in delavska univerza. Bogata revolucionarna tradicija na Dolenjskem Piše: Franček Saje Za njim je Anton Jereb iz Sent Vida pri Stični prispeval 5 kron, Ivan Baraga, železniški čuvaj v Brežicah, pa je za podporni sklad nabral 57 kron in 6 vinaijev. Konsumno društvo za Ljubljano in okolico je med vojno pridobilo člane, verjetno železničarje« »celo v Ribnici in po drugih krajih Dolenjske ...“ To pa je vse, kar moremo v prvih treh letih vojne zaslediti o delavskem gibanju na Dolenjskem. Sele poleti 1917 se je začelo obnavljati delavsko gibanje na Dolenjskem. Ko je 1.S. julija 1917 začel izhajat! „Naprej“, je dobil naročnike tudi po dolenjskih krajih, v Novem mestu pa so ga prodajali v papirnici Josipa Kosa. Prebudili so se rudarji v Krmelju in se organizirali v Uniji rudarjev. K'—icljski rudarji so se zaradi prenizkih mezd, slabih stanovanj in drugih razlogov obrnili na pritožbeno komisijo, ki je urejala spore med delavci in podjetniki. Na obravnavi je ravnateljstvo rudnika odbilo zahteve rudarjev. Zato je pritožbena komisija razsodila, da dobe rudarji 40 odstotkov povjfane mezde in razne dodatke. Slaba rudniška stanovanja mora rudnik popraviti, stanarino pa odpraviti Delavci so dobili pravico izvoliti dva zastopn- DOI EN»SK! UST ika, „da nadzorujeta razdelitev živil in se informirata o cenah, in če razdelitev ni pravilna, se smeta pritožiti na pristojno politično oblast. “ Organizirani rudarji v Krmelju so zatem objavili v „Napreju“ dopis, kako rudniški ravnatelj še kar naprej absolutistično gospodari. Ničesar še ni ukrenil proti neredu v jamah, niti za popravilo zanemarjenih hiš. Na občni zbor bratovske skladnice je od 160 rudarjev prišlo 85 rudarjev, vendar ga je ravnatelj razpustil, češ da je premalo udeležencev. Delavci pa so ga opozorili: „S tem zadnjikrat poživljamo ravnatelja, da izpolni vse, kar nam je priznala pritožbena komisija, ker bomo drugače poiskali drugo pot, da pridemo do ivoje pravice.” Pod vplivom oktobrske revolucije se je »pomladi 1918 politčno razgibalo tudi delavstvo v raznih krajih na Dolenjskem. Socialnodemkratsko politično društvo ..Bodočnost” je za 21. april 1918 sklicalo shod v Krmelja Shod je začel domačin Ivan Gruden, predsedoval pa je Rok Strgar. Po shodu je. ^ strokovni rudarski organizaciji pristopilo nekaj novih članov, precej udeležencev pa se je naročilo na ..Naprej”. KRAMPI POJEJO - Kostelci zelo pohvalijo pridne brigadirje, ki jim pomagajo, da bodo tudi oni čimprej prišli do zdrave pitne vode. (Foto: J. Primc) Lepo je biti brigadir Stroški mladinske delovne akcije „Kostelsko 79" bodo znašali okoli 200.000 din, opravljeno delo __________pa bo vredno okoli 10-krat več Skoro vsi brigadirji, ki so kopali jarek za kostelski vodovod, so imeli obvezane roke, ko smo jih obiskali. Prvi teden je bilo največ žuljev, potem pa 10 se roke utrdile, vendar so si jih še vedno povijali, kot so rekli, zaradi preventive. Brigadirji v obeh brigadah, ki nosita imeni po narodnih herojih Jožetu Boldanu- Silnem in Andreju Cetinskem-Levu so krepko poprijeli. v jj-ej, te(Jnjh ^ 7Q mladincev in mladink izkopalo okoli 3.000 do 4.000 m jarka za vodovodne cevi. Od izvira pri Delačih do Kostela so 2.300 m yjarka izkopali v dveh tednih, en teden pa bodo kopali še proti Novim selom. Čeprav so brigadirji pridni, se na stenskih časopisih le pošalijo na svoj račun, češ da so „lenivci pri delu”. Hvalijo kuharja in hrano, hkrati pa spet zbadajo, da ,,ne delajo s polnim trebuhom". Na trasi jih postrežejo z oran-žado in malico, ki jo pripeljejo kar s samokolnico. Brigadirji vse popijejo in pojedo ter zapojejo ,,Bela kava, to ni pijača zame“. Tako je vse polno navideznih ali morda resničnih protislovij, kar je potrdila tudi brigadirka željavih rok, češ: „Težko, a lepo je na mladinski delovni akciji1* J. PRIMC V Bosiljevo po 35 letih 1. julija proslava slovenskih in hrvaških borcev Med letošnjimi jubileji, povezanimi z NOB, zavzema častno mesto Bosiljevo. Pred 35 leti so to nekdanjo močno utijeno ustaško postojanko po krčevitih bojih zrušile enote Cankarjeve in XII. brigade, ki so jim pri zavarovanju pomagale enote 13. hrvatske divizije. Tako kot sta se pred leti izkazala bratstvo in enotnost na bojnem področju, bo v spomin na ta dogodek letos 1 .julija v Bosi!je vem skupna proslava nekdanjih slovenskih in hrvatskih borcev ter prebivalcev tostran in onstran Kolpe. Anton Senica, udeleženec bojev pri Bosiljevu, se takole spominja teh dogodkov: Dolg pohod od Stampetovega mostu na železniški progi Ljubljana—Postojna do Bosiljevega je bilo treba opraviti skoraj brez počitka. Borci smo bolj kot drugo ugibali, kam nas vodi pot, nadejali smo se celo počitka v Beli krajini, toda bolj ko smo se bližali Kolpi, bolj je postajalo jasno, da nas na hrvatski strani čaka akcija. Cankarjeva brigada se je že nekajkrat prej borila skupaj s hrvatskimi partizani, tako da nas sedanja odločitev ni posebno presenetila, le tega nismo vedeli, kje je naš cilj. Bila je lepa mesečna noč, ki pa je konec junija precej kratka, tako da smo se na Hrvatskem utaborili ob svitu 29. junija 1944 blizu postojanke Stativo. Toda to je bil le kratek oddih. Nadaljnja pot nas je vodila proti Vukovi gorici in v njeni bližini smo se res ustavili v Selih. Tu so nas domačini prijazno sprejeli in po svojih močeh nahranili Prehitro smo morali zapustiti gostoljubno Mariborska kri za našo bolnišnico Sedemletno sodelovanje z Novoteksovimi krvodajalci —Podeljena plaketa Novoteksa s kulturnim programom pripravili v Domu pri Gospodični. V letošnjem jubilejnem letu RK je Novo-teks podelil krvodajalcem Mariborske tekstilne tovarne svoje najvišje priznanje - Plaketo Novoteksa. J. P. Delavci sorodnih delovnih organizacij se med seboj srečujejo in povezujejo na najrazličnejše načine, edinstveno povezavo pa so si omislili delavci Mariborske tekstilne tovarne in novomeškega Novoteksa, katerih sodelovanje veže izmenjava krvodajalcev. V petek, 15. junija, so se že 44 krvodajalcev od skupaj 706, sedmič srečali. Na novomeški transfuzijski postaji je darovalo kri V TOREK »ZAŠČITA PODTALNICE44 V \TV oddaji „Po sledeh napredka", ki bo na prvem programu RTV Ljubljana v torek, 26. junija, ob 18.45 bodo prikazali film „Zaščita podtalnice". Ta film ni zanimiv le zaradi aktualnega varstva oko(ja, ampak tudi zato, ker bodo v njem pokazali novi proizvod kočevske „Opreme“, o katerem smo tudi v našem časopisu pred meseci poročali. Čez teden dni so bili kar štirje shodi na Dolenjskem in v Spodnjem Posavja V Brežicah je shodu predsedoval železničar Ivan Baraga. V Rajhenburgu je bil socialnodemokratski shod po zatrjevanju „Napre-ja” ..ogromno obiskan”. Predsedoval mu je Rajko Danka Po shodu so ustanovili politično organizacijo JSDS za Rajhenburg In Videm, ki je v odbor izbrala Rajka Danka, Ferdinanda Petroviča, Franca Agreša, Josipa Kokole ta in Martina Pondelaka. V Radečah je Melhior Čobal iz Zagorja raztolmačil, zakaj delavci praznujejo prvi maj. Čobal je govoril tudi v Vrhovnem pri Radečah. Čeprav se je stražmojster iz Radeč na razne načine tudil, da bi ljudi od-. vrnil od socialnih demokratov, je bil shod po ..Napreju” dobro obiskan. Krmeljski rudarji so leta 1918 prvič davili prvi maj. Rudniški obrat je počival, rudarji pa so se zbrali na shodu, na katerem je Viktor Zore iz Ljubljane razložil delavske zahteve. Po ..Napreju” je bilo med udeležencev „tudi nebroj kmetov”. Po shodu je bil kratek pomenek z zaupniki, ki so sklenili okrepiti organizacijo in pridobiti nove naročnike za strankino glasilo. JSDS seje 19. maja 1918 udeležila shoda na Rakovniku pri St. Rupertu, la sta ga organizirali obe slovenski meščanski stranki za podporo manjški deklaraciji. Na shodu je za dr. Antonom Korošcem, dr. Rybašem in vikarjem Smodejem govoril Strgar, ki je zborovalce pozdravil v imenu krmeljskih rudarjev. JSDS je takrat začela sodelovati z meščanskimi strankami na zborovanjih v podporo majniški deklaraciji, kar je kasneje odobrila konferenca zaupnikov. Zatem se je začela javna kolikor jih šteje organizacija RK v mariborski tekstilni tovarni. Krvodajalce je vodil predstavnik OO RK Maribor Rihard Trpin, prvi Slovenec, ki je stokrat daroval kri. „Ideje krvodajalstva širimo predvsem med mladimi saj je med njimi veliko takih, ki so se odločili za prvič, danes pa že tekmujemo med seboj, kdo bo večkrat sodeloval v tej edinstveni humani akciji,” pravi Trpin, ki je skupaj z Novomeščanom Danilom Kovačičem pričel pred sedmimi leti sodelovanje med krvodajalci obeh tovarn. Po oddsji krvi so si krvodajalci ogledali Novoteks, tovariško srečanje s krvodajalci Novoteksa pa so diskusija o stališču socialne demokracije do Narodnega sveta, ki so ga meščanske stranke ustanovile sredi avgusta 1918. V tej razpravi so se pokazali obrisi nove delitve v stranki: njeni funkcionarji z Antonom Kristanom na čelu so se v glavnem zadovoljevali z narodno revolucijo, revolucionarni delavci pa so težili tudi k socialistični revoluciji Z oportunistično politko ob prevratu konec oktorba 1918, ko je razpadla Avstro-Ogrska, nastala država Srbov, Hrvatov in Slovencev in 1. decembra 1918 Kraljevina SHS, je desničarsko vodstvo socialne demokracije pustilo na cedilu revolucionarne množice delavcev in kmetov in podprlo meščanske stranke pri vzpostavitvi buržoazne oblasti v novi jugoslovanski državi. Zastopniki JSDS so sodelovali v novi jugoslovanski državi. Zastopniki JSDS so sodelovali v narodni vladi za Slove- vas, kajti partizanska poveljstva >° pripavila vse potrebno za nenaden napad na močno utijeno postojanko v Bosiljevu. Ponoči smo se približali temu kraju in najbrž je kateri izmed njihovih stražarjev slučajno sprožil orožje, tako da se je predčasno vnel boj in je predvideno presenečenje pravzaprav odpadla Do jutra j« bruhal ogenj iz partizanskih strojnic, vendar pravega uspeha ni hotelo biti - tako kot je bilo zamišljeno - ot prvem nenadnem napadu. Venda* smo ustašem nagnali strah v kosti Najprej so se zbali za svoja življenj* v zvoniku na gradu in so zapustili to nevarno strojnično gnezdo. Valovi naših napadov pa, so postajali vse močnejši in vedno bolj pogosti Na-vsezadnje nam je prišlo na pomoč še topništvo in odločen ukaz komandanta Franca Hočevarja— Cirila Js podžgal artilerijo. Takoj zatem je bJ odločilni juriš. Bunker za bunkerjem, v katerih so bili zmedeni ustaši in tudi njihovi poglavarji Nemci, se je rušil, n* nekaterih koncih je postojanko zajel požar in v sovražnih vrstah je nastala splošna panika. Tudi sovražna po* moč, ki so jo poslali iz biižnjfli postojank, ni imela sreče. Četrti ZVESTI KOLEKTIVU Ob dvajsetletnici so letos podelili kolektivu krškega prevozniškega podjetja Transport medaljo Janeza V. Valvasoija. To je najviš-je občinsko priznanje, ki ga podeljujejo ob občinskem prazniku. Na priložnostni slovesnosti ob jubileju 9. junija so podelili tudi priznanja dolgoletnim delavcem. Priznanja za dvajsetletno delo so prejeli: Vida Pevec, Franc Rum-pret, Vili Klenovšek, Franc Jordan in Franc Lopatič. Za desetletno delo so priznanja dobili Franc Barbič, Jože Jelaršič, Mirko Zorič in Alojz Pirc. nijo in dušili vsak revolucionarni pojav delovnega ljudstva, na shodih pa nastopali z zahtevo po megleni ..socialni republiki”. Med kmečkim ljudstvom se je proti koncu prve svetovne vojne širilo revolucionarno razpoloženje in upanje, da bo ob koncu vojne prišlo do nacionalne in socialne osvoboditve. Tega sta se klerikalna in liberalna stranka celo bolj zavedali kot socialnodemokratska stranka. Zato sta obnavljali svoj program in sprejemali radikalna gesla, da bi obdržali svoje nekdanje somišljenike. V liberalni stranki je mlada struja nastopila izredno radikalno in zahtevala edo socializacijo itd. Prišlo je sicer do kompromisa in do nekakšnega pomlajenega programa. O vzrokih za to pomlajenje je „ Domovina”, tednik za podeželje, 5. julija 1918 pisala, da je ..čisto jasno, da bo izginil s svetovno vojno s sveta Vabilo borcem 35 let bo poteklo, odkar sta Cankarjeva in XII. brigada XV. divizije skupaj z enotami XIII. hrvaške divizije in Karlovškega odreda 30. junija 1944 zavzeli ustaško-nemško postojanko Bo-siijeva V težkih bojih je padlo 16 partizanov, med njimi pomočnik komisarja bataljona Bogo Flander - Klusov Joža, partizanski pisatelj in pesnik. Ob obletnici te velike zmage bo v nedeljo, 1. julija, ob 10.30 v Bosiljevu proslava in tovariško srečanje, na katerega vabi pripravljalni odbor kar največ nekdanjih borcev. Iz Novega mesta bo organiziran prevoz, vendar pripravljalni odbor prosi, da se interesenti najkasneje do 27. junija z dopisnico ali osebno prijavijo na naslov: Recepcija hotela Metropol, Novo mesto. Avtobusi bodo parkirani v nedeljo, 1. julija, ob 6.30 na avtobusni postaji v Novem mestu, odhod pa bo natančno ob 7. url. Odbor XV. divzije V JUDENBURGU — Streljanje judenbuiških upornikov bataljon Cankarjeve brigade je z zvijačo ukanil to pomožno vojsko na ta način, da se ji je navidezno umaknil, potem pa užgal po njej in tako zadal še močnejši udarec sovražniku. Zajeli smo izdaten plen in sovražnik že dolgo ni imel tako velikih izgub, tako v padlih kot zajetih, in ranjenih vojakih. Toda kal je najpomembnejše: razbremenjen* je bila pot v smeri Vrhovnega štaba in osvobojeno ozemlje v Beli krajini je laže zadihala stari družbeni red. Začeti bo treba čisto novo življenje, ki se bo razlikovalo od prejšnjega kot dan od noči. Marsikaj se bo prevrnilo brez nas> veliko proti nam, a veliko tega, kal in kako sc bo zgodilo, zavisi tudi od nas samih...” Zato je liberalna stranka morala ..temeljito prelomit* s preteklostjo, začrtati si čisto nov program”. Klerikalna stranka, ki je bila org*' nizadjsko močno razrahljana in razcepljena, pa je opozarjala, naj bodo do jeseni 1918 povsod ustanovljeni odbori SLS. ..Slovenec” je 15. junij* 1918 to nalogo utemeljeval s tein> da „čas drvi kot vlak brez vlako* vodje...” Domači in svetovni d®" godki so „globoko razburkali tud* duše. Zastarela načela padajo, vstajajo druga, nova. Vse je v kaotične**) stanju. Da ne izgubimo krmila v tej revoluciji duhov, je zopet treba n®” tranjega dela, trdne organizacije enako mislečih...” V mestih in nekaterih večjih kr*-jih na podeželju so konec oktob** 1918 ustanavljali krajevne narodne svete. V številnih krajih so jih se«®' vili ljudje, ki so hoteli dosledn0 izvesti nacionalno revolucija Zat° so odstavljali avstrofUske uradnik® in župahe, razoroževali orožnike te! s pomočjo narodnih straž uveljavlj4' li oblast narodnih svetov. Narod*11 svet na Vinici pa je 1. novemW* sklical zborovanje, na katerem r. občane na svečan način zapriseg*1 novi svobodni državi in republiki- Narodna vlada v Ljubljani je strahu pred revolucionarnimi mn° cami in revolucijo sklenila, da o*4* nejo v veljavi vsi dosedanji zakon*« civilne oblasti in uradi (Nadaljevanje pribodflj^ Res, nobene pizze več! Malomarna strežba v „Pizzeriji” na Glavnem trgu '3. junija smo si tri Novomeščan-zaželele večerjati pizzo. V dolenj-I ■1 Metropoli ni velike izbire med 0*ali, kjer strežejo to jed, zato smo se malo pred poldeveto uro zvečer Znašle v „Pizzeriji” pod kavarno na olavnem trgu. Čeprav je lokal odprt jamo do 21. ure, le nismo prišle j 0 Pozno, da bi nam smel natakar e na pragu zabrusiti, da pizze ne bo vež stregel. Ko smo mu pojasnile, da bo lokal °dprt še pol ure, se je fant, ki se še * dobro naučil govoriti slovensko, v“al v delovno usodo, me pa smo sedle k pogrnjeni mizi. Natakar je v kuhinji naročil pizze in nas nato Wjj#l vprašat, kaj bomo pile. >.Oeit,” se je glasil odgovor, fant pa 9/nz Jt. IZLET V PIRAN . Za zadnji šolski izlet smo si i 7®nc> osmih razredov OŠ Krmelj zh i' ^an- Že med letom smo oirali^ star papir in steklenice in I'Varčevali precej denarja, pomaga-Pa nam je tudi krmeljska Metalna, stanovali smo v počitniškem domu *vmške Lisce. Imeli smo sončne 1 aj®ve> nakopali smo se, navozili z “1°, ogledali smo si hotel Bernar- din m razstavo motorjev. Izlet je je ostala v spominu delavnica v ijS Marija Broz, ki jo je opremil Šolski muzej in drugo. Ustavili im!?-K tudi na Bizeljskem. Tam smo “jat kosilo, najbolj uspešnim pio-“tkim hranilnicam pa so podelili DUŠAN ZORKO OŠ Artiče aplavz mladim PEVCEM in mladinski pevski zbor Vtle šole bratov Ribarjev sta c '*la na javnem junijskem kon-pr- u v brežiškem gradu navdušeno krM>an-*e občinstva. Program je topi .dopolnil moški pevski zbor bil !'Una“ >z Cerkelj ob Krki, ki je ptav tako toplo sprejet C liča faragona vedno ti je vzkipel. Osorno je zamomljal, naj se presedemo k točilni mizi. Seveda smo vztrajale pri tem, da bomo večerjale spodobno kot drugi gostje, ki jih v lokalu ni bilo malo. Tedaj pa so fantu popustili živci in seje zadrl v kuhinjo: „Nobene pizze več!” Pizze v omenjenem lokalu tisti večer nismo jedle in prav gotovo je nikoli ne bomo. Za nevšečen dogodek najbrž , ni bil kriv datum oz. številka trinajst, pač pa objestnost, nevzgojenost, lenoba ali kaj podobnega. Take lastnosti pa ne morejo biti v ponos gostinskim delavcem kot tudi ne lokalom, v katerih taki malomarneži strežejo. NOVOMEŠCANKE NAGRADNI IZLET K VRSTNIKOM Za več ko štirideset učencev novomeškega KŠC Grm, ki so se izkazali pri pouku in izvenšolskih dejavnostih, je 00 ZSMS 7. junija pripravila nagradni izlet v Maribor. Tamkaj so najprej obiskali vrstnike na TKS, ki so jim pripravili kratek kulturni program, nato pa so se pogovarjali in izmenjali izkušnje, pridobljene pri delu v mladinski organizaciji. ALOJZ MARN KŠC Grm V Metliki smrdi Ptehitro minil. MELITA JANKOVIČ OŠ Krmelj na gorenjskem , 3- junija smo se odpeljali na °nčni izlet, z nami pa so bili tudi n uci 6. razredov. Obiskali smo “ohinj. Nato smo se odpravili na Uskovnico. Žal je bila koča zaprta, vendar je bilo vseeno zanimivo. Na-to smo šli do slapa Savice. Želeli Slho obiskati še Vrbo, a je bilo že Prekasno. Domov smo se vrnili utruja, vendar zadovoljni. BOŠTJAN VIN TAR OŠ Krmelj IZLET Z ljubljansko banko Predstavniki Ljubljanske banke so za pionirje pripravili zanimivizlet. V Krškem smo si ogledali prostore banke, nato pa se odpeljali do vasi s rep če, kjer smo si ogledali Titov n)uzej. Ustavili smo se še v Bistrici „°b Sotli, Podčetrtku itd. Najbolj Neodgovorno do okolja 192. člen Ustave SFRJ navaja, da „ima človek pravico do zdravega življenjskega okolja. Družbena skupnost zagotavlja pogoje za uresničevanje te pravice." Nadalje v prvem odstavku 193. člena sledi, da mora vsak, kdor uporablja zemljišče, vodo in druge naravne dobrine, zagotavljati pogoje za delo in življenje človeka v naravnem okolju. Da to ne drži in da se s kršitvijo ustave srečujemo na vsakem koraku, je očitno. Tega se prav dobro zaveda tudi del prebivalcev Metlike, ki so jim tisti, ki „skrbijo“ za čisto okolje, potisnili smetišče prav pod nos, kajti to leži le nekaj deset metrov zunaj naselja. Neprijeten smrad, ki se iri ob razkrajanju odpadkov, p; dvsem v vročih dneh, je ma'e .kost v primerjavi z ostudnim dimom, ki se navadno vali med hišami ob večerih, ko zažigajo smeti Opozorilna tabla, na kateri črke še niso obledele, prepoveduje prav takšna dejanja. Hkrati ko ogroženi pred neprijetnim smradom zapirajo okna, se spominjajo obljub odgovornih o sprotnem zagrinjanju smeti Obljube in tolažbe še nikoli niso očistile okolja. Tudi veliki kupi o tem popisanega papirja ne. Toda prizadeti ne vedo več, na koga bi se še obrnili, kajti odgovor ljudi, ki bi morali poskrbeti za čisto okolje, je vedno enak: ,,Mi zažigamo smeti pod strokovnim nadzorstvom." Ali to pomeni, da »strokovno nadzorstvo" zagotavlja gorenje smeti brez smradu? Očitno ne! In kako naj si razlagajo velike zublje, ki so pred dnevi požirali kupe nesnage in se dvigali visoko proti nebu? Ali kot delo strokovnega nadzorstva? Veliko vprašanj imajo ljudje, ki živijo v bližini smetišča, vendar so odgovori .nanje, tako kot njihovo okolje, zaviti v meglo. M. B. pisma in -. odmevi Skrbi jih odkup Vinogradniki ne želijo deliti usode z živinorejci Društvo vinogradnikov Bele krajine pripravlja v letošnjem avgustu srečanje vinogradnikov, na katerem se bodo belokranjski vinogradniki pogovorili s strokovnjaki zadruge o raznih vprašanjih s področja vinogradništva, vinarstva, predvsem pa o odkupih grozda v letošnji jeseni. Vinogradniki v Beli krajini že raje ponujajo svoje grozdje v odkup metliški vinski kleti, vendar pa niso zadovoljni, ker se boje, da odkupna cena ne bo rastla v skladu z naraščajočimi stroški pridelovanja. Ta pomislek postavlja pred nekatere vprašanje, ali naj zrigolajo vinograd ali pa naj to investicijo opustijo. Nihče jim namreč ne zagotavlja, da bodo odkupne cene grozdja na primerni višini. Vinogradniki ne bi želeli doživeti podobnega razočaranja kot živinorejci. Odkupovalci poskušajo zdaj, ko je suša in je ponudba volov nekaj večja, cene znižati, čeprav se cene mesu v prodaji niso nič znižale. Vinogradniki imajo v načrtu tudi organizacijo strokovnih ekskurzij. Letos nameravajo obiskati Ptuj in Hrvaško Zagorje ter Avstrijo. Obe ekskurziji bosta konec meseca avgusta in v začetku septembra, vendar prijave zbirajo že sedaj. F. DERGANC Pozabljeni memoriali Kočevje: od petih nekdanjih ni zdaj nobenega več Skoraj v vsej Sloveniji pa tudi v ostali dkavi se redno organizirajo tekmovanja v spomin na preminule športnike in organizatotje. Tudi v Kočevju smo imeli pred leti kar pet takih tekmovanj. Imeli smo memorial inženirja Horvata, ki je padel kot partizan v Rogu, bil pa je prvi organizator namiznega tenisa v Kočevju; nato še memorial Maver-ja (znanega organizatorja nogometa in kegljanja), Obranoviča (mladinskega šahista), Pavčka (organizatoija nogometa) in Pirnarja (organizatorja namiznega tenisa)i Že nekaj let teh memorialov ni več. Ali so sedanji mladi športniki tako malo dovzetni za spomin in spoštovanje tistih, ki so orali v Kočevju trdo ledino na športnem polju, in to takrat, ko je bilo malo športnih objektov in površin, medtem ko jih imdanašnja mladina mnogo? Nekdanji starejši športniki, ki jim starost ne dopušča več, da bi se redno ukvarjali s telesno kulturo, s trpkostjo gledajo sedanje stanje in odnos mladih športnikov do spominskih društvenih dni oz. tekmovanj. ANDREJ ARKO MOSTU SLEDI VODOVOD Prizadevni krajani Zapuž so pred dvema letoma zgradili dober most čez Mirno, ki pride ob zastojih prav tudi drugim. Letos so se lotili gradnje vodovoda. Vrednost del je ocenjena na več kot 300 tisočakov. Minuli teden so pričeli kopati jarke v naselju. Kdaj društvo diabetikov? se se Vednn *etu starosti je naše vrste za Hrast' 2aPustila Faragona Liča iz je Šentjerneja Njena pot se Han, p^kovano končala. Zdi se iskanja! <3a so v trenutku umrla vsa plaho '..hrepenenja, vse žetJe> Ki »o Po^L lpale druga za drugo in se titi l*!’ z. lahkotnimi, skoraj neslišni-so je f Približevale cilju. Tipanja z ZemFtetrgala, roka je izgubila stik Pa venrtQ’ n°bene opore m bilo več. ti, ne • • • človek ne more umre-fc)rušiti ore oditi kar tako in za sabo Hvi| v v,e* Tako tudi ti še vedno Povsori nI**> kot da je v nas del tebe, svoj cm kjer si hodila, kjer si iskala euJ. si še -= ‘ Lahko bi ga ustanovili skupaj občini Kočevje in Ribnica e as JL pacali se te bomo kot vedno hilo v 710 !n. Prijazno dekle, ki pa je *ebin PRODAJNA MESTA Z NOVIM PROGRAMOM: ŠKOFJA LOKA tel. (064) 61-361 ZAGREB - Sesvete tel. (041) 253-269 ^JELOVICA lesna industrija, ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel. (064) 61-361 TZE Naklo Vzrejal išče Podbrezje razprodaja 10 tednov stare jarkice, rjave hysex, dobre nesnice. Razprodaja je vsak dan v vzrejal išču Podbrezje. TZE Naklo onovonovonovonovonovonovonovonovonovonovonovonovonovono * zrna J J BATERIJE ZA ELEKTRIČNE PASTIRJE KEKEC električni pastir ©zmaj < O Z3 O < o D O < o =3 O < o D O < o 13 o < o 13 o < o 13 o onovonovonovonovonovonovonovonovonovonovonovonovonovcf ..INLES", INDUSTRIJA STAVBNEGA POHIŠTVA RIBNICA KADROVSKI ODBOR TOZD tovarna stavbnega pohištva Ribnica ponovno razpisuje proste naloge in opravila: TAJNIKA TOZD TSP RIBNICA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — končana višja šola pravne ali upravne smeri in 5 let delovnih izkušenj pri takem oz. podobnem delu oziroma nalogah. Od kandidatov zahtevamo moralno-politično neoporečnost, organizacijske sposobnosti in aktiven odnos do samoupravljanja. Prijave z dokazili o šolski izobrazbi ter ostalih pogojih sprejema kadrovska služba TOZD Ribnica, Partizanska 3, 61310 RIBNICA, 15 dni po objavi. . Prijave lahko dostavijo tudi kandidati, ki ne izpolnjujejo v celoti pogojev, vendar bo o njih posebej razpravljal kadrovski odDot. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh. J KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA IM DELAVSKI SVET TOZD INDUSTRIJA GRADBENE KERAMIKE TREBNJE, na podlagi sklepa 19. redne seje z dne 6. 6. 1979 razpisujeta dela in naloge KOMERCIALISTA za raziskavo trga in predstavništvo na področju Severne Bosne ter Hrvatske z Istro. Pogoji za sprejem: Višja izobrazba komercialne smeri z 10— letnimi delovnimi izkušnjami na podobnih delih in nalogah moralno politična neoporečnost Pismene prijave sprejema tajništvo TOZD do zasedbe del in nalog. KOMUNALNO IN GRADBENO PODJETJE „NOVOGRAD" NOVO MESTO n.sub.o objavlja prosta dela in naloge V TOZD GRAC čNIŠTVO IN STRANSKI OBRATI 1. VEČ GRADBENIH DELOVODIJ 2. VEČ ZIDARJEV 3. VEČ TESARJEV 4. VEČ ŽELEZOKRIVILCEV 5. VEČ KLJUČAVNIČARJEV V TOZD VRTNARSTVO 6. ARANŽERJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1: — končana gradbena del ovodska šola pod 2, 3. 4 in 5: — končana poklicna šola ustrezne smeri pod 6: — končana poklicna vrtnarska šola z znanjem aranžiranja in 1 letom delovnih izkušenj Kandidati za objavljena dela in naloge naj vložijo prijave v 15 dneh od dneva objave na naslov: Komunalno in gradbeno podjetje „Novograd" Novo mesto, splošni sektor, Germova 3. Prijavljeni kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v roku 10 dni po izbiri. r KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA TER ADMINISTRATIVNE ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO —\ RAZPISUJE prosta vodilna dela in naloge RAVNATELJA KMETIJSKEGA IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA GRM V NOVEM MESTU. Pogoji: Poleg splošnih pogojev se zahteva visoka izobrazba, 5 strokovnega pedagoškega dela in opravljen strokovni izpit. Kandidati morajo biti družbenopolitično razgledani, moralno politično neoporečni ter imeti organizacijske sposobnosti za navedena dela in naloge. Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah ter kratkim življenjepisom je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za volitve in imenovanja ter administrativne zadeve Skupščine občine Novo mesto. let ,, LABOD" tovarna oblačil NOVO MESTO OBJAVA JAVNE LICITACIJE TOZD-i v delovni organizaciji prodajajo večje število izrabljenih šivalnih strojev in drugega inventarja. Prodaja bo 6. julija 1979 s pričetkom ob 13. uri v: 1. TOZD Ločna, Cesta herojev 29, Novo mesto 2. TOZD Libna Krško, Cesta 4. julija 28, Krško 3-TOZ? P®11® Rogoznica-Dornovska 6, Ptuj Ljubljana Ljubljana, Mišera Spasičeva 8, Ogled strojev je možen en dan pred prodajo od 10. do 1: ure. Takrat bo znana izklicna cena, ki zajema tudi prometni davek. r LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO Komisija za delovna razmerja objavlja za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, delo vna opravila: 3 PRIPRAVNIKOV s srednješolsko izobrazbo (šti--riletna srednja šola z zaključnim izpitom) in sicer: dva s končano ESŠ ali gimnazijo, enega s končano upravnoadministrativno šolo. Kandidati naj prijavi s kratkim življenjepisom priložijo dokazilo o šolski izobrazbi. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 45 dneh po zaključku objave. Nepopolnih in po objavnem roku prispelih prijav ne bomo upoštevali. Prijave pošljite na naslov: Ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto 68001 Novo mesto Kettejev drevored 1 ( •R* Soz obiščite dotenjka DOLENJKO - POTA m stiif dežurni Gor po lestvi, navzdol 12. junija popoldne se je -letni Janez Majer iz Dol. Kri-n P.r' Žužemberku spravil k po-j avUanju strehe na skednju. Med D,m se je zlomila lestev, Majer ?Je padel dobrih pet metrov glo-v«* Vlomil si je roko in dobil Ve{ “damin. glasbi bo lahko ku- DriJ 1 ~ V n°ži na 14. junij je tat v stanovanje Jožefe Preji' v Kanižarici. V hišo je zlezel Ur 1 priprto okno. Odnesel je [{•"Osni televizor, kuhinjsko ■Jtnico jn iep |^os mesa, ki ga je naJel v hladilniku. razgrajal in grozil - Junija zvečer so novomeški Zagonetna smrt Vlak, ki naj bi bil pripeljal 18. junija ob 6.20 uri v Kočevje, je imel 4 minute zamude. Vlakovodja Janez Pincovič je šefu postaje v Kočevju Milovanu Laliču povedal, da je zamuda nastala zaio. kjer je pri kilometrskem kamnu 46,4 se pravi 2200 m od železniške postaje Kočevje nekdo ležal na progi med tirom. Vlak je ustavil 2 m pred ležečim. S strojevodjem Francer. .ruivsem sta hotela ležečega neznar.ea prestaviti s proge - domnevala sta, da se je napil in tam obležal - ko pa sta ga prijela, sta ugotovila, da je mrtev. Železničarji so o tem obvestili postajo milice Kočevje, ti /pa svojo ustrezno službo v Ljubljani. Pri železniškem osebju in občanih smo zvedeli še, da pokojnik pri sebi ni imel nobenih dokumentov, da je bil^bos in brez suknjiča ter da je imel raztrgana oblačila. POPRAVEK V Dolenjskem listu z dne 31. maja 1979 je bila objavljena vest, da so požar na Babni gori pri Velikem Gabru pogasili žužemberški in novomeški gasilci, kar pa ne drži. Požar so pogasili gasilci domačega Gasilskega društva Log, ki so bili prvi na kraju požara, pomagali pa so jim gasilci iz Sel -Šumberka, Zagorice in Rebri. Žužemberški in novomeški gasilci so res prišli, niso pa bili v akciji, ker je bil požar tedaj že pogašen. Vodo, ki so jo pripeljali s seboj v cisternah, so spustili v izpraznjene vodnjake, za kar so jim domačini zelo hvaležni. K SREČI NIC HUDEGA Junij je mesec, v katerem se vsako leto zgodi največ nesreč, v katerih so prizadeti otroci Tudi 14. junija zvečer bi se nepreviden tek na cesto lahko žalostno končal za 13-letno Andrejo Marol iz Podbočja, a je bila le laže ranjena. V trenutku ko je dekle priteklo na cesto, je mimo pripeljal z osebnim avtom Ivan Pirc iz Kostanjevice in Andrejo kljub zaviranju zbil. Končalo se je tako, daje morala neprevidnica po pomoč v bolnišnico. Šesta ligaška zmaga Uboj v lepi, novi hiši Na 7 let zapora obsojen Jože Brunskole, ki je ubil ženo, hotel pa je tudi zažc,ati in sebe spraviti s sveta H. [ličniki odpeljali iz kolodvorske Ves’-ie Mirsada Botiča iz No-mesta, ker je razbijal stekle-jJJ0’ grozil natakarici in divjal, p^Hiu vinjenemu niso hoteli več j gostom ni dal miru - 15. li« '!® dopoldne pa so morali mi-toiH Posredovati v gostilni Ro-dJZ’ ^jer je 29-letni Drago Braj-na vsak način hotel koga med 11 Pripraviti k tepežu. KRIČAL po pisarnah - s 5 etePačem so imeli opraviti tudi nornaijski miličniki : Krsto Djo-jjJ. lz Kanižarice je 15. junija razno, najprej v rudniškem bifeju, *r,eni pa razbijal in kričal še po Pisarnah. . TUDI v krškem ravs - ir- junija zvečer so krški milični-p' Pridržali do iztreznitve Rifata . iCiia, ki je močno vinjen razgra-•!*" v. Hotelu Sremič, ker mu niso "°teli več dati pjjače. Mneznanca je klofnil - J?ajigani so stopili v glavo Ivanu jUloviiu iz Vavpče vasi, ki je 16. sk^a ^ečer v bifeju na črnomelj-jJV železniški postaji tako močno ®Mil domačina Jožeta D., s kate-hiH Se sPlotl ne poznata, da ga je „Je raniL Uoiral se ie tudi milič- n*°r ^dno. raniL Upiral se je tudi milič-.^om, da so ga ko#aj spravili na — Vse razgrajače čaka še dnik za prekrške. Veliki senat novomeškega temeljnega sodišča je 14. junija na prvi stopnji končal primer Brunskole. Tragedija, ki se je 22. februaija 1977 zjutraj pripetila v Ručetni vasi pri Črnomlju, ima žalostne posledice: 25—letna Milena Brunskole je mrtva; nova hiša požgana; Jože Brunskole, ki se je znašel na zatožni klopi, pa bo dosmrtni invalid. Otrok bo rasel brez staršev. Ko so razčlenjevali vzroke in • okoliščine, ki so vase zaprtega 30-letnega Jožeta Brunskoleta pripeljali do uboja, nameravanega požiga in samomora, so prišli do zaključka, da sta se Jože in Milena prehitro vzela. Njunemu zakonu tudi ni bilo v korist, da sta sprva živela pri starših. Potem sta bilk oba v Nemčiji, vendar se je Milena kmalu vrnila na svoj dom in rodila otroka. Jože Brunskole je vztrajal v zdomstvu pet let. Stanoval je v baraki, se slabo hranil, samo da je čimveč dal na stran za novo hišo. Ko je bila postavljena in opremljena, se je vrnil. Za novo leto 1977 so proslavili vselitev in povabili sorodstvo. Prej kot v dveh mesecih za tem pa je prišlo do uboja in nesreče. Za\oljo nesoglasij, ki tudi v novi hiši niso minila, se je Milena odločila za razvezo. To pa je njenega moža tako razkačilo, da je noč pred ubojem presedel v fotelju, kadil in ..tuhtal". Zjutraj je naredil, kar je baje že prej grozil. Otroka je nesel k tašči, ženo pa v prepiru najprej z desko za rezanje mesa mahnil po glavi. Potem jo je zvlekel v klet in jo s primožem udaril, da je bila nezavestna. To mu v slepem sovraštvu ni bilo dovolj, zato je še vso hišo od kleti do vrha polil z bencinom in si na tramu pripravil zanko, še preden je lahko pritaknil ogenj, je samodejno prišlo do eksplozije. Obtoženec :,e je namesto v zanki znašel v močnem ognju. Nagonsko je kot goreča bakla stekel na prosto in tekal po vasi. Milena je medtem našla smrt v goreči hiši. Močno opečenega Brunskoleta so odpeljali v bolnišnico, vendar so mu komaj rešili življenje. Čim so preiskovalci lahko z njim govorili, je vse priznal in opisal. Doslej je prestal že 24 hudih operacij, pa je že spet najavljen v bolnišnici za novo. Obtoženec je trajen invalid s posledicami hudih opeklin, da se človeku smili. To je senat upošteval kot olajševalno okoliščino. Različna značaja in pa močna obtoženčeva ljubosumnost, za katero pa ni dokazov, sta privedla do tragedije in sodne obravnave, ki je v zgodovini novomeškega sodišča doživela malo primerjav. Obtoženec je moral po izreku sodbe 7 let zapora v obvezen pripor. Izrečena kazen pa še ni pravnomočna. Spet tri cestne žrtve ^®den umrli; pešec, voznik tovornjaka in sopotnik *3, in 15. jn 17. junija so iai 113 Dolenjskem spet ter-tr> življenja. Prvi je kot t> prometne nesreče pri •ned P° ko je 30-letni |( Per z Bizeljskega s !0l,om srečeval drugi to-pri tem pa zadel na u ceste cestarja. 25-Ij junija okrog poldneva je Žabji '*0*'ca Kavšek z Broda v ^mafori, Uh J , Vusi’ kjer v križišču niso de-^mafori, zapeljala na pred- le n cesto, iz gotenske smeri pa UuK|lP°^al tov°rnjak Hase Vilič iz to. Voznica je trčila v to-°6r k* se je preko kovinske Pfevr6 Pre*cucn>l P° strmini. Med ko ažaniem se je voznik Vilič ta- ju Poškodoval, da je umrl na kra-^**®sreče, gmotne škode pa je sopotnica mrtva go^a °®sti med Žlebičem in Bre-»b rV'r*bniški občini je 11. junija ga . -‘S zapeljal s ceste fičko, ki vec vozil 274etni Martin Krošo-je ylz Šolske 4 v Metliki. Zapeljal na Vsek, od koder ga je odbilo , «*>. kjer ,se je prevrnil na je j 0 'n drsel dalje. Prav takrat y°t . J^sprotne strani pripeljal to- •ako s clsterno- Trčenje je bilo , s'lovito, da je 26-letna so-Vr|'llCa v fičku Majda Radovič iz ***** ceste 15/VI v Ljubljani Dnfu prevozov v bolnišnico zaradi ***«> umrla. bilo za 150.000 dinarjev. V tem križišču so semafori že več dni pokvarjeni, posledica pa je bila smrtna žrtev. 17. junija je prišlo do smrtne nesreče pri Skopicah, ko je Mijo Klafurič iz Donje Lomnice z osebnim avtom, vozeč iz zagrebške smeri, prehiteval kolono vozil. Ko je naproti pripeljal drug avto, je--Klafurič ostro zavil na desno, pri tem pa je avto zdrknil s ceste na njivo in obstal na strehi. Med prevračanjem je padel iz avta sopotnik 32-letni Zlatko Gabud in takoj umrl, dve sopotnici pa sta bili ranjeni in prepeljani v zagrebško bolnišnico. Računajo, da je nesreča povzročila še za 80.000 din gmotne škode. BREZHIBNO VOZILO JE VARNO VOZILo Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je pripravil enodnevno akcijo ..Brezhibno vozilo je varno vozrilo”. Opravljena bo med 16. in 28. junijem. V akciji sodeluje 22 do 26 pooblaščenih organizacij za opravljanje tehničnih pregledov motornih vozil, preverjali pa bodo predvsem zavore, krmilni mehanizem, pnevmatike in svetlobne naprave. Brezplačni preventivni pregledi bodo izključno v rednem delovnem času (od 6. do 14. ure). V Novem mestu bodo 22. junija (Pionir, tozd Mehansko-kovinski obrat, Ločna), v Kočevju (Avto Kočevje), Brežicah (Prevoz Brežice) in'Krškem (Zastava avto, tozd Servis Krško) pa dan kasneje. ZARADI DESKE V NESREČO - 12. junija popoldne je Miodrag Zarič iz Majilovca vozil tovornjak iz zagrebške smeri proti Ljubljani. Pri Dobruški vasi je s tovora odpadla deska, ki se ji je umikal za njim vozeči Novomeščan Janez Lavrič, pri tem pa zadel v zemeljski usek. Voznik Lavrič je bil ranjen in prepeljan v bolnišnico, gmotne škode pa je za 50.000 dinarjev. PREHITRO V OVINEK -14. junija sta v nepreglednem ovinku pri Zlajpahovi gostilni v Mokronogu trčila osebni avto Andreja Tratarja iz Kaplje vasi in tovornjak, ki ga je vozil Anton Novomeška enajsterica še vedno v boju za 1. mesto — V nedeljo igra v gosteh s Primorsko Cvetan s Cikave. Tratar, ki je prehitro vozil, je zavrl, pri tem pa ga je zaneslo v tovornjak. Sopotnica Olga Tratar je bila laže ranjena, gmotno škodo pa cenijo na 40.000 dinarjev. VOZIL BREZ DOVOLJENJA -15. junija zvečer je Franc Selevšek iz Tržišča vozil osebni avto skozi Dol. Medvedje selo in prehitro zapeljal v nepjegledni ovinek. Zaradi izrabljenih gum ga je zaneslo v levo v avto, s katerim se je naproti pripeljal Drago Smolič z Mirne. Oba voznika sta bila ranjena, na vozilih pa je za 50.000 din škode. Selevšek je vrh vsega vozil še brez vozniškega dovoljenja. V 9. kolu slovenske nogometne lige—zahod so novomeški nogometaši pred domačimi gledalci dosegli šesto zmago. Tokrat so v izenačeni in lepi tekmi premagali Tabor 3:2 (2:0). Domača enajsterica se je zavedala, da jo čaka v srečanju s Taborom težka in pomembna tekma. Ker se Novomeščani še vedno potegujejo za 1. mesto v svoji skupini, so morali samo zmagati. Zato so v 1. delu v celoti uresničili načrt svojega trenerja Matijašiča in Rosič je dobro igro kronal z lepim zadetkom. Kmalu zatem je drugi gol dosegel krilec Mrak. atletika Sedem medalji Novomeški adeti in atie- j j tinje so v soboto in nedeljo j | nastopili na državnih prven- j • stvih za mlajše in starejše ml. • • in mladinke in mlajše člane. j • Iz Kragujevca, Banja Luke, * • Nove Gorice in Karlovca so j j se vrnili s sedmimi medalja- : ? mi. j V Novi Gorici so nastopili : 5 starejši mladinci. Okleščen je v • ; metu diska zasedel 4. mesto, : ! Košmerlj je bil v teku na 800 m • • 6. z zelo dobrim rezultatom : S 1:55,7. Kranjčič po poškodbi • j pri skoku v daljino ni nastopil v : • svoji močnejši disciplini- tio- ; • skoku. j Mlajši mladinci so iz Kragujev- • • ca prinesli dve srebrni medalji. : j Šega je bil v teku na 300 m t ; • časom 35,8 drugi. S tem se je : • zanesljivo uvrstil v državno mla- • • dinsko reprezentanco, ki bo na- : j stopila na dveh velikih tekmah: ; • na svetovnem prvenstvu srednje- : : šolcev v Parizu in na balkanskih • • igrah v Atenah, kjer bodo mlajši : j mladinci nastopili na spomin-; ; skem tekmovanju ob 50-letnici J : grške atletske zveze. V metu • ; kladiva je izredno presenetil \ : Gačnik, iti je z metom 44,84 m j • osvojil srebro in svoj osebni in ; • seveda dolenjski rekord za svojo : ; kategorijo izboljšal za več kot • : 10 m! Remec je nastopil v teku : j na 300 m in se uvrstil v polfinale • : ter dosegel osebni rekord. • V Karlovcu so nastopili mlajši; : člani. Metalca Kladiva Malnar in : ; Rifelj »ta osvojila zlato in bro- J : nasto medaljo. Malnar je vrgel: • orodje 47,78 m, Rifelj, ki se je j : spomladi vrnil iz JLA, pa 41,72 S • m - le za 12 cm je zaostal za ; i drugim. V teku na 200 m je bil : • Cujnik tretji, dosegel pa je odli- ; : čen čas 22,3. V disku je zasedel : ; 4. mesto z rezultatom 42,80 m. j : Šuštar je po poškodbi Režnja : • prvič tekmoval in preskočil 195 j S cm - bil je 4. Medalja mu je ušla : ; zaradi večjega števila poprav. • : Kapš, ki je pred nekaj dnevi : j uspešno opravil vse izpite za 1. • : letnik medicine, je v teku na 5 j • km zasedel 8. mesto. Njegova • S uvrstitev in slabši rezultat sta S • seveda ..načrtovana". Letos je; S bil študij pomembnejši od rezul-: • tatov na stezi. : J. p : ŠPORTNEIGRE GOZDARJEV IN LESARJEV Za letošnje jubilejne športne igre delavcev slovenske lesne industrije in slovenskih gozdarjev je, kot sporoča organizator novomeški Novo-les, vse nared. Na 10. igrah se bodo lesarji in gozdarji pomerili v 14 disciplinah (8 moških in 6 ženskih), nastopilo pa bo kar 1990 tekmovalcev in tekmovalk iz 49 slovenskih podjetij. Otvoritev jubilejnega enodnevnega srečanja, na katerem bodo z dobro pripravljeno ekipo nastopili tudi domačini, bo v soboto, 23. junija. Srečanja bodo na vseh novomeških športnih igriščih in telovadnicah, končala pa se bodo okoli 18. ure. ŠAHISTI ČEZ PRVO OVIRO V kvalifikacijah za I. republiško ligo so Novomeščani izločili ekipo ljubljanskega Slovana z 12:8. Prvi dvoboj se je končal 5,5:4,5 za Slovana, drugega pa so dobili Novomeščani 7,5:2,5. Posamični izidi: Benedičič: Poredoš remi, Pirš: Škerlj 1:0, Lacič: Materni 0:1, Štrnc: Istenič 1:0, Trplan: Pucelj 0:1, Pipan: Udir remi, Jelen: Golobič 0:1, Žinkovič: A. Istenič remi, Antonjcvič: Luzar 1:0 in Novak: Kastelic 1:0; povratni dvoboj: Poredoš: Pirš remi, Škerlj -Benedičič remi, V. Istenič: Štruc, Pucelj: Berčič, Materni: Lacič vse 1:0, Udir: Eržen 0:1, A. Istenič: Jelen 1:0, Golobič: Žnidaršič 1:0, M. Golobič: Antonijevič 1:0 in Škerlj - Novak remi. J. UDIR Tudi v nadaljevanju je novomeško oslabljeno moštvo dobro igralo (nastopili so brez Gajiča in Pavlina), a navzlic temu so gostje izenačili. Prvi zadetek so dosegli iz prostega strela, drugega pa po lepi podaji pred vrata domačih, ko je gostujoči napadalec dosegel zadetek z glavo. Domači igralci so nato zaigrali na vso moč, premoč na igrišču pa je z lepim strelom že drugič kronal Rosič. Dolenjska: Jerman, Primc, Perhaj, Vertuš, B. Mesojedec (Gabrič), Janežič, Venta, Rosič, Bradač, Supan. MERCATOR -DOLENJSKA 1 : 0(0:0) Sredi minulega tedna so novomeški nogometaši polfinalno sreča- nje republiškega pokalnega prvenstva odigrali v Ljubljani proti drugo-ligaški ekipi. Novomeščani so bili ves čas enakovreden nasprotnik domačinom, ko pa je sodnik, ki je bil očitno preveč naklonjen Mercatorju, dosodil za domače najstrožjo kazen, do presenečenja ni moglo priti, Ker je takoj nato izključil Gajiča in Pavlina, Vertuš pa se je poškodoval. Čeravno so gostje igrali samo z osmimi nogometaši, Ljubljančani niso mogli doseči drugega zadetka. TR2IC: V NEDELJO ZANIMIV MOTOKROS Komite za motokros, ki deluje pri AMD Tržič, sporoča, daje za veliko in pomembno tekmovanje, svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu do 125 ccm, vse pripravljeno. Organizatorji so prejeli prijave vseh voznikov, ki v tem tekmovanju nekaj pomenijo, ob boku najboljših pa bodo tekmovali tudi najboljši v Jugoslaviji. Zanimive dirke, ki bodo 24. junija, se bodo začele ob 14.30 na znani tržiški progi. ' LEVIČAR PRVI Na hitropoteznem turnirju sevni-škega ŠK Milan Majcen je zmagal Ivan Levičar, ki je zbral 5 točk. Za njim so se uvrstili Kranjec-(4), Bajde (3) in drugi. V skupnem seštevku šestih turnirjev vodi Toni Kranjec z 48 točkami, Drstvenšek jih ima 41, Blas 38, Šoper (Zidani most) 30 itd. R. B. AMD NAJMLAJŠIM KOLESARJEM šolskem letu 1978/79 je bilo na osnovnih šolah v občini Kočevje izločilno tekmovanje mladih kolesarjev. Tekmovali so v znanju cestnoprometnih predpisov in spretnostni vožnji. Uspehi so bili naslednji: mlajša skupina (do 12 let): 1. Tomaž Curl, 2. Jurij Blažič, 3. Sandi Delač Ud; starejša skupina (nad 12 let): 1. David Šrbenc, 2. Vilko Ilc, 3. Bogdan Bavčar itd. Po tekmovanju so bile mladim kolesarjem podeljene nagrade in priznanja AMD Kočevja. A. A V TROBOJU ZMAGA KOČEVJA Na tradicionalnem troboju šolskih športnih društev osnovnih šol iz Kočevja, Delnic in Ribnice v osmih športnih disciplinah, ki je bil v Delnicah, so zmagali Kočevci. Najboljše rezultate so dosegli: Marija Rus in Anuška Zibar v teku na 60 m; pri pionirjih pa Robert Radosavljevič in Emil Seušek. V skoku v daljino Tatjana Šolar, Gordana Fink, Robert Radosavljevič, v skoku v višino Kamila Benčina, Tanja Merhar, Bojan Pohar in Mirko Mikulič, vsi iz Kočevja. V. S. NOVOMESČANOM PIONIRSKI DVOBOJ Na pionirskem atletskem dvoboju Novo mesto-Maribor, ki je bil 13. junija na novomeškem stadionu, so zasluženo zmagali domačini. Izkazale so se zlasti pionirke, ki so bile boljše v obeh starostnih skupinah. Občinska selekcija, ki je bila sestavljena iz pionirk iz osnovnih šol Dolenjske Toplice, Grm in Brusnice, je dokazala, da redno in dobro vadi, le malo slabše pa so se minuli teden odrezali pionirji. Rezultati v točkah - ml. pioniiji: Maribor 39,5, Novo mesto 33,5; st. lirji: Maribor 38, Novo mesto pionirke: Novo me- Maribor 35; ml. pionirke: Novo mesto 42, 31, st. pion sto 38, Maribor 35; skupni seštevek: Novo mesto 148, Maribor 143,5.M. J. Mladost iri borbenost Ribniški rokometaši dosegli največji uspeh — Za 2. mesto v II. zvezni ligi zaslužni vsi igralci in vodstvo Minula rokometna tekmovalna sezona 1978/79 bo v knjigo uspehov ribniškega rokometa zapisana z zlatimi črkami. V svoji peti drugoligaški sezoni se je Inles, ekipa s podeželja, brez težav povzpel na vicešampion-ski položaj in postal v republiki tretji najboljši rokometni klub. Najbolj številčni športni kolektiv iz Ribniške doline je letos dobro igral in je bil vse prvenstvo v vrhu, za vodilnim Zagrebom. V jesenskem delu so bili Zagrebčani boljši za tri točke, strokovnjaki pa so napovedali, da lahko mladi Ribničani navzlic lepi prednosti nasprotnikov presenetijo. In spomlad je dokazala, da so imeli prav. Medtem ko je Zagreb stežka zmagoval, dosegal odločilne zadetke v zadnjih sekundah srečanja, so bili Ribničani precej boljši. Zaradi odlično pripravljenega moštva so zmagovali brez težav do Rovinja. Tam sta .lesarje’ zaustavila sodnika in Zagreb je imel štiri točke več kot Inles. In nato je prišel derbi lige: Inles - Zagreb. Po" srečanju so novi prvoligaši Zagrebčani, čeravno so izgubili, nasprotnikom čestitali. Dokaz več, da bi moralo minulo prvenstvo pripasti igralcem iz male Ribnice. Težko je zapisati, kdo je bil v odličnem moštvu najboljši. Vratarji I. Kersnič, Kljun in Gelze so odlično opravili svojo nalogo, Križman je dokazal, da si je zaslužil dres prve BLAŽIČEM BRON Državnega prvenstva za starejše in mlajše mladinke, ki je bilo v Banjaluki, so se udeležile tudi novomeške atletinje. Na 100 m ovire je Blažiče-va zasedla 3. mesto, tekla pa je 15,5. Bronasto odličje je osvojila tudi novomeška štafeta v teku na 4 X 100 m. Šprinterka Kendejeva se je uvrstila med osem najboljših, Hri ekipe, Karpov je ponovno blestel, Janez Ilc pa je bil najboljši med najboljšimi .Veteran’ S. Kersnič se je odlikoval z vzdržljivostjo in natančnim samosvojim strelom, krilec D. Ilc je močno napredoval, prav tako Ambrožič pa Tanko ter igralci, ki šele .prihajajo’: D. Andoljšek, Mate, Fajdiga, Troha in Kalajžič. Brez težav lahko zapišemo, da se je izkazal tudi osmi Inlesov igralec: publika, pa seveda kolektivna uprava in ne nazadnje tudi odlični trenerski par Radič-Erčulj. Ribniško slavje je nekoliko skalila le vest, da bo nekdanji igralec in trener Radič zapustil vrsto. M. GLAVONJIČ barjeva je bila dvakrat šesta (kopje, višina), Tekstorjeva pa je na 80 m ovire z 12,5 izenačila dolenjski rekord in le za las ji je ušlo tretje meSt°- M. J. „RAČKE“ NA KOLESIH Na tretjem državnem prvenstvu poklicnih novinarjev v kolesarjenju, ki je bilo 15. junija na 11 km dolgi progi Grosuplje -Podtabor - Grosuplje, je med 40 tekmovalci nastopila tudi ekipa Dolenjske. Med člani v starostni skupini do 35 let je zmagal Čadež (RTV) s časom 17,33, peti pa je bil Miha Gošnik (DL) s časom 20,53. Med člani, starimi nad 35 let, je zmagal Tone Fornezzi (Ljubljanski dnevnik) s 17,33, osmi pa je bQ Slavko Dokl (DL) s časom 22,26. Med članicami je zmagala Gošnikova iz Novega mesta. ZAGORC TRETJI Tradicionalne 14. kolesarske dirke za ..Nagrado veteranov” od Vrhnike do Vršiča so se udeležili tudi člani novomeškega Novoteksa. Izkazali so se zlasti Zagorc, Štih in Novak, ki so se v svojih skupinah uvrstili med deset najboljših. Rezultati - ml. mladinci (63 km): 1. Marn (Sava), 2 Pavlič (Rog), 3. Zagorc (Novoteks) vsi 2:03,00 (31 km/hh st. mladinci (120 km): 1. Čerin (Astra) 3:43,41; 5. ŠTih (Novoteks) 3:48,45, 8. Novak (Novoteks) 3:50,30 itd. . - .; * >' •; .:■/ „ , v. v i, V '■ \ ■- 1!' ^ v> ■ s h : TOVARNA GOSPODINJSKE OPREME, n. sol. o., VELENJE OGLAŠA ZA OB RA T KOMPRESORJE V ČRNOMELJ NASLEDNJA PROSTA DELA IN NALOGE: 2 ODDELKOVODJA — strojni tehnik, 5 let delovnih izkuienj, znanje nemškega jezika 1 PLANER OBRATA — strojni tehnik, 2 leti delovnih izkušenj 3 ELEKTROTEHNIKI — elektrotehnik, 3 leta delovnih izkušenj, izpit za VN naprave 2 LABORATORIJSKA TEHNIKA — kemijski tehnik, 2 leti delovnih izkušenj 2 KEMIJSKA LABORANTA — poklicna laborantska šola 1PONTERKA — ekonomski ali administrativni tehnik 8 MOJSTROV — delovodska šola, 3 leta delovnih izkušenj, po možnosti znanje nemškega jezika 3 ORODJARJE — poklicna kovinarska šola 4 ELEKTRIKARJI—VZDR2EVALCI — KV električar 4 STROJNI KLJUČAVNIČARJI—VZDR2EVALCI — KV strojni ključavničar 2 UPRAVLJALCA ENERGETSKE POSTAJE ' — KV električar s strokovnim izpitom za upravljalce 20 KONTROLORJEV — KV elektrikar ali KV strojni ključavničar 1 SKLADIŠČNIK — KV delavec kovinske ali trgovske stroke, 3 leta delovnih izkušenj 3 KOMISIONARJI — KV trgovec 12 KV DELAVCEV (POPRAVLJALCEV) — KV delavec kovinarske stroke, po možnosti znanje nemškega jezika 4 VILICARISTI — izpit za viličarista 8 TRANSPORTNIH DELAVCEV — delavec ozkega profila 4 VRATARJI — IMK delavec z izpitom za opravljanje vratarske službe 1 ČISTILKA — delavka ozkega profila 4 KUHARICE — KV kuharica inopravljen zdravniški pregled 102 NK DELAVCA (SESTAVLJALEC, TOCKALEČ, VARILEC) — ni potrebna kvalifikacija (ozek profil) Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah v 60 dneh po objavi oglasa na naslov: Občinska skupnost za zaposlovanje Črnomelj. Zaposlitev bo možna za strokovne delavce od septembra do decembra 1979. leta, za delavce ozkega profila pa v januarju 1980. Usposabljanje strokovnih delavcev bo potekalo v Velenju. Kandidati bodo obveščeni o izbiri in sprejemu na delo v 30 dneh po zaključku objavnega postopka. V_____________________________________________ ^ KRKA emona gJobtour P0 ljubljana turistična agencija-travel agency 61000 ljubljana. nolfova 1 /III. Slovenija, jugoslavija t*>u*»on (061) 24-841 do 846 Ingram Giobtour te »e* YU Giobtu 31 -146 A DELO KREPI - Japonci so najboljši zgled, da delo krepi človeka. Po zadnjih statističnih podatkih sodeč, so od vseh narodov najbolj dolgovečni. Povprečna starost Japonca je 72,69 leta, Japonke pa 77,95 leta. Take podatke je podal japonski inštitut za zdravstvo. Znano je, da veljajo Japonci za zelo marljive in delovne ljudi, torej: delo krepi človeka. Zanimiv pa je še podatek, da je bila pred tridesetimi leti povprečna starost le 50 let. LJUBITELJ KAC - Ni znano, ali Južnoafričan Peter Snyman še vztraja v kletki s kačami strupenjačami, v katero se je dal zapreti pred dvema tednoma z namenom, da postavi nov svetovni rekord v vztrajnem druženju z nevarnimi plazilci. Upravnik kačjega parka v Kartebee, kjer se nevsakdanji dogodek vrši, je izjavil, da mora biti človek za tako dejanje strahovito duševno napet. Lahko bi se izrazil tudi preprosteje, pa bolj nazorno. Saj imamo besedo za tako početje, mar ne? TRDOŽIVI PROFESOR - Profesorji niso od muh. In če so strogi, to nekaj velja. Na svoji koži so trije dijaki iz Sacramen-ta v Kaliforniji skusili, kaj še to pravi profesor s petimi zvezdicami. Ker so imeli slabe ocene, so hudemu učitelju nasuli v kavo živega srebra. Navadni zemljan bi se ob takem dodatku seveda zastrupil, profesorju pa ni bilo nič. Kljub temu je nagajive dijake tožil. Obtoženi so poskusa zastrupitve. Najbrž se bodo zagovarjali, da so poskušali odstaniti hudo nevarnost. KRALJEVSKA DENARNICA —• Inflacija ne prizanaša niti kraljevski krvi. Britanska kraljica ima za letos odobreno višjo apanažo, in sicer 2 134 200 funtov sterlingov. Njena mati bo po novem dobivala okrog 20C.000, kraljevski soprog pa le 98 000 funtov sterlingov. Kako se počuti glava družine ob izrazito tanjši denarnici, ne vemo. KAMELJE NRAVI - Celo dobrodušni in potrpežljivi ,.puščavski ladji“ zavre kri nad šefom. Še preden bi lahko kamela podivjala, ji njen gospodar vrže svoj stari plašč in kamela ga divje tepta, cefra in trga. Tako se sprosti in z gospodarjem sta za nekaj časa spet velika prijatelja. Če deluje pri kamelah, kdo ve, ali ne bi tudi pri ljudeh? Zamislite si, kaj bi delovno ljudstvo počelo s starim direktorjevim plaščem. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Pa ni imel nad njim veselja (V p r o š 1 e m) tednu je prišel nek spod iz Ljubljane v Novo mesto z name- s m, da si ogleda svoje blizu mesta ležeče M sestvo. Na tem posestvu zasaditi je dal šele s 5d par leti velik sadovnjak ali sadni vrt z H 5 sto prav lepimi v drevesnici vzgojenimi = 2vesi. Kako da je bilo drevje takrat zasaje- M , ali pravilno ali nepravilno, to pisatelju = i vrstic ni znano. Kar mu je pa znano, je §| , da je spremljal navedenega ljubljanskega g spoda na njegovo posestvo kmetijski stro- §| vnjak, kateri se ni mogel načuditi zanemar- M losti dotičnega sadovnjaka. Njegov lastnik s sadno drevje za drag denar kupil ter ga j •.aditi dal z namenom, da bodo kedaj nad H lovnjakom, kateri za drevje prav v ugod- gj m kraju leži, svoje veselje imel. (Klub dolenjskih) biciklistov = el je lani skupaj 136 članov, dohodkov je M ?1 520 gld. 96 kr., izdatkov pa 321 gld. m kr. Klub priredi izlet v Kostanjevico, me- g i julija v Novem mestu cvetlični korzo, = veliko ljudsko veselico s sodelovanjem drugih narodnih društev novomeških z umetnim ognjem in godbo, in na večer bakljado na kolesih po mestu. Meseca avgusta bo izlet v Žužemberk z godbo in lokalna dirka. (Avstrijski) in ogerski minister sta se nazadnje le pobotala. Tri tedne sta se pogajala zaradi avstgsko - ogerske nagodbe. Nobeden sprva ni hotel jenjati od svojih zahtev. Obema je že ministrski stol majal. Sedaj sta izšla iz političnega boja oba kot zmagovalca: sklenila sta spravo. (Ogla s.) Urarska delavnica Alojzij Rajec-a urarja v Novem mestu na Vel. trgu priporoča slavnemu občinstvu posebno častiti duhovščini in gg uradnikom svojo bogato zalogo najraznovrstnejših zlatih, srebrnih in nikelnastih ur in verižic, kakor tudi vsakovrstne stenske ure z nihalom, amerikanske budilnice. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15; jupija41899). Kanonada iz vesolja Vesoljski laboratorij grozi zemlji — Kdaj bo padel? Enkrat v tem ali prihodnjem mesecu bo veliki ameriški vesoljski laboratorij padel na zemljo. Nihče ne ve uro ne za dan padca in prav tako nihče ne more netančno napovedati, kam bodo ostanki treščili. Sicer tako natančna vesoljska tehnika in znanje sta brez moči. Znanstveniki vedo le, da bo nekaj sto drobcev jekla in aluminija popadalo na tla ter da bodo nekateri deli kljub močnemu izgorevanju v zemeljskem ozračju še vedno strašljivo veliki. Najbolj jih skrbi, kaj bo s poltretjo tono težkim varovalnim plaščem in dve toni težkim svinčenim bunketjem za filme. Kljub temu pa menijo, da zaradi Skylabovega padca ni večje nevarnosti za življenja ljudi. Doslej je na zemljo padlo že okoli 6 tisoč najrazličnejših ostankov vesoljskih naprav, pa ni znan primer, da bi koga poškodovalo. Skylab bi moral ostati v vesolju veliko dlje, kot pa je zmogel. Inženirji, kr so 85 - tonsko plovilo načrtovali, so računali, da bo krožilo okoli Zemlje vse do leta 1983. Toda nepričakovano močne erupcije na Soncu in pojav sončnih peg (magnetske spremembe na Sončevem površju) so povzročili, da je je Skylab iztiril iz začrtane krožnice in zaplul v gostejšo atmosfero, kar je dodatno povzročilo padanje. Vsi poskusi ž Zemlje, da bi laboratorij dvignili v varnejšo krožnico, so se izjalovili. Tudi zadnji up - uporaba vesoljskega taksija - je spodletel, saj strokovnjakom ni uspelo usposobiti vesoljskega taksija za opravljanje namenjenih nalog. Tako je odpadla tudi možnost, da bi Skylab v varnejšo tirnico spravili astronavti. Nameravali so pričvrstiti raketo na vesoljski laboratorij in ga tako poriniti v višjo krožnico. % Biser Jadrana ni več ogoržen. (Foto: M. Markelj) Benetk ne bo zalilo morje Slavno mesto lagun in kanalov se ne ugreza več — Kriva je bila hitra industrijska rast — Marmor ni za danes Meritve so dajale iz leta v leto enak neizprosen dokaz; slavne Benetke so se od leta 1969 začele ugrezati v Jadransko morje za pol centimetra na leto. Ob takem ugrezanju je mestu palač, kanalov, gondol, slovitih fresk in cerkva ostalo le še 60 let življenja. Vse je kazalo, da se bo uresničila pesniška vizija lorda Byrona, ki je v Odi Benetkam zapisal: „.. .tvoji marmorni zidovi se bodo zravnali z vodami. Seveda se ni vznemirila le italijanska javnost. Benetke so spomenik svetovne vrednosti, zato je razumljivo, da se je za rešitev jadranskega dragulja zavzela tudi UNICEF. Dodatne mejitve in raziskave so pokazale, da je neposredni krivec za ugrezanje slavnega mesta hitri ekonomski razvoj. Rastoča industrija na celini je potrebovala vodo; navrtali so preko 20.000 vodnjakov, kar je znižalo blazino podtalne vode, na kateri so počivali tudi otočki, temelji Benetk. Mesto se je začelo ugrezati hkrati s svojo podlago. Poleg tega je Benetke zadela še nadloga drugačne vrste. Dim iz tovarn, motornih vozil in stanovanj, kjer so kurili premog in olja, je hudo načel marmorna pročelja palač in slovite skulpture na prostem. Stari umetniki pač niso snovali svojih umetnin za strupeni zrak sodobnih mest. Akcija za rešitev Benetk je sicer stekla, vendar jo je spremljala kopica težav. Z velikimi težavami jim je uspelo zasuti izkopane vodnjake in vodo za industrijske in kmetijske potrebe napeljati iz doline reke Pad. Prav tako ni šlo lahko pri zamenjavi dotakratnih goriv z ekološko čistejšim plinom. Ob vsem tem jim je uspelo, da so vgradili čistilne filtre v tovarniške dimnike. dolenjski list pred 20 leti Kruh odvisen od vremena OBETA SE najboljša povojna letina. Seve-h letine ni prineslo lepo vreme. Časi, ko je bila letina odvisna samo od tega, ali bo dovolj dežja in zopet dovolj sonca, se počasi umikajo sodobnemu in naprednemu obdelovanju zemlje kjer agrotehnika premaguje naravo. Če bo letina taka, kot kažejo prve ugotovitve na že požetih njivah, potem se lahko zgodi, da bomo letos prvič pridelali ves potrebni kruh doma. Kolikšnega pomena je to za naše gospodarstvo, si takole brez podrobnejših računov stežka predstavljamo. Na milijone deviznih dinarjev bi lahko v tem primeru porabili za drage nakupe v tujini. K uspehom je veliko prispevala tudi mehanizacija, saj je letošno pomlad delalo na poljih že 28 tisoč traktorjev. BOJ Z ALKOHOLIZMOM je v našem vinorodnem okraju težak. V poročilu in razpravi je bilo poudarjeno, da starih alkoholikov nima smisla prevzgajati in da se RK ne bo bojeval za popolno abstinenco. Pač pa je treba obraniti mladino pred to boleznijo. Že v šolah je treba navajati učence na sadne sokove in druge brezalkoholne pijače, da jih bodo že zdaj vzljubili in tudi kasneje raje pili kot alkohol. Velika ovira v tej borbi so seveda visoke cene brezalkoholnih pijač. OKRAJNI LJUDSKI odbor je vsekakor imel močne spodbude in pretehtane vzroke, ko je ustanovil Dolenjsko založbo. Menim, da je to ustanovitev narekovalo zlasti dvoje: prvič stara založniška tradicija na Dolenjskem, zlasti v Novem mestu (spomnimo se samo nekdanjega Krajca), ki jo je bila po zadnji vojni, oziroma pred leti, nekoliko obnovila Trdinova knjižnica pri okrajnem svetu Svobod in prosvetnih društev. In drugič: gospodarstvo Dolenjske ir. Spod. Posavja se je začelo lepo in hitro razvijati, zato je prav, da ne bi zaostala za gospodarskim razvojem tudi kulturna dejavnost dolenjske pokrajine, ki ima tako velik pomen. (Iz DOLENJSKEGA LISTA • - - * • 18. junija 1959) Posledica? Presenetljiva: mesto se ne ugreza več! Zal pa je t treba zapisati, da je popravek ( napak, storjenih zaradi kratkovidnosti in zgolj profitarske miselnosti, stal veliko več, kot bi stalo sprotno reševanje. S Jedo kuščarje, dežja pa ni Huda lakota v Braziliji Nihče ne ve, koliko ljudi je že umrlo od lakote na severovzhodu Brazilije. Pri nas tarnamo, ker nekaj tednov ni dežja, na omenjena območja brazilske države pa ni kanila kaplja dežja že več kot deset mesecev. Na deželi se ljudje prehranjujejo s kuščarji, sredico kaktusov, moški pa poskušajo od časa do časa obupne vlome v lokalne trgovine, da bi prišli do hrane. Po ocenah novinarjev ameriške revije Time strada okoli tri milijone družin. Lakota ne pozna zakonov. Uradno so že dvakrat zabeležili, da so oborožene skupine kmetov napadle vlak in ga oropale, čeprav so vagone z moko in drugimi živili stražili vojaki. „Clovek, ki umira od lakote in vidi svojo družino stradati, se ne boji krogel,” je dejal eden qc1 lokalnih uradnikov. Brazilska vlada poskuša pomagati, vendar denar (za ublažitev lakote je namenila 35 milijonov dolarjev) ne more rešiti severovzhoda Brazilije. Čeprav sodi ta država med deset najbolj razvitih dežel na svetu, pa je narodni d oho dekjpre bi val ca severovzhodnih predelov izredno nizek in se uvršča na sam rep svetovne lestvice. Zgovoren je tudi podatek, da je vsak tretji prebivalec teh predelov nepismen. Lakota ima torej veliko globlje korenine, kot je sedanja suša. 97. ei"‘ »Kdo je izdajalec, še I,C(ja jc Stezosledec, »toda naša us° v* verjemite, da bom krani*.valo^e, zadnjega diha.« Seržant j« ^ j( kdaj pa kdaj zastokal, pote*11 s0 jočimi močmi povedal, J* gait^ vojaki pobiti in kako prsih privlekel do trdnjave, ■videl Svojo hčef. prejšnje križanke as. ... “'.r -*• ;r*.' «... — V A D M o C A R L [ŠL S 8= A K 1 R. € A |r A K O K i D Aa A ^ V £ M o RIAL st T £ ... £ M ST A R P £ r i M A-g A 0 c. «u— rv Z A g R € 5 A M K € ^ £ O 2- 1 bJ 0 F* R. A V M O S T S 1 T K Ar P T A ne rodi kreposti, jjj krepost prinaša boga-v* druge dobrine v —t- ]hrv.skla-;travadriH vrsta jredkejše datelj -gekošnje (projekcije j i.ime amoreti središče osončja —r- zvezdav ‘4- -f ................ orlu listkovni seznam 4~ i i letalec količina.ki jo merimo kraj pri opatiji dglm. 2. ime dl stolp pri džamiji trd les moški glas trotovi- uslim.Ii muslim.sve IftJM&tH preHštojnTk samostana povel seznam imen tehn. poklic slikarka kobilca dl eljstvo prevozno sredstvo ata moderno gas. sredstvo angl. i.ime S mapa luL mesto v tesaliji igralka ri na ilka vašte naznanilo silicij kruh iz mešanega žita zemelj. plin pritok drine Ljudska povest o rakarjih, tihotapcih in zatiralcih trtne uši IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIi smrt, vendar le sebi Tudi sove izginjajo, čeprav slovijo kot pravzor pameti od,. Je narisana kot simbol ,egj| 'na slovenski izdaji splo-ueinj. 1'^ona. njena podoba pa ’^jo osta*e publikacije, ki n pQ, na oblikovno zanimiv na-Nrn a2at'’ da gre v njih za dela l{ u- *n znanja. Sova je nam-•dske "i^ka žival. Žal pa le v lvj| /v verovanju, saj resnična &jet f>revež Pametna. Poleg S, l U(^ manj grabežljiva ropajo trdi ljudsko izrodilo. Če fga ^Sle damo z očesom kritič-|t sj^^ovalca, se nam pokaže bl0£namanj pametna in manj 1 Vseeno zelo zanimiva jene 0čj J0 nekaj posebne-more jih obračati v vse -j l°( . ostale živali, ampak u 0 brni ti glavo, da lahko po-v določeno smer.-Seveda je ,va poskrbela, da zaradi tega la sposobnost ni nič manjša. S sovinim očesom je povezana še ena zanimivost Edina med pticami lahko zapre oko z zgornjo veka Vse ptice zapirajo očesa s spodnjimi vekami navzgor, sova pa v razburjenju naredi tako kot človek; zgornjo veko spusti preko očesa. Morda je prav ta nenavadna sposobnost navdihnila stare Grke, da so sovo proglasili za izjemno modro ptico in jo oklicali za utelešenje boginje modrosti Atene. Krivci za to so filozofi, ne prirodoslovci! V starogrških Atenah sove niso smeli ubijati. Verjetno jih je bilo v srcu evropske omike veliko, saj od tistih časov izvira pregovor, da človek počne nekaj odvečnega, če ,,nosi sove v Atene". Je ptica, ki lahko vrti glavo v l "tani tako, da gleda nazaj. L Ž70 stopinj obsega vrtljivost l&vratu. Vlfjm° tudi intimno skrivno-iei to,0Ve bi morale nositi naoč-Sric,?,namreč kronično daljno-in y a daleč sicer odlično vidiki pie *ca opazijo še tako maj-stya i te^ave P3 se začno, ko 'htežn • blizu Ptici- Na blizu itiie Jidijo vse dvojno, tudi ii Veni Uboga mati sova tgajn,0 ^ enkrat večji zarod, •Hlllllll Zatei’ Skoraj prav tako stara je vraža, da sova prikliče smrt v hišo. Sovje skovikanje je poganjalo ledeno zono po hrbtiščih naših prednikov, in če se same živali v gosti temi niso upali lotiti, so ob belem dnevu preganjali stare ženice ter jih obtoževali čarovništva. Pri tem pa je sova igrala pomembno vlogo. Sova je bila v očeh strokovnjakov za čarovništvo zgolj spremenjena čarovnica. Morda je tudi ostanek vraž pripomogel, da se je zarod sov v Evropi hudo nevarno skrčil. Teh zanimivih živali je vse manj. Hrup, ubijanje in preganjanje je zdeset- kalo število sov, kar je toliko manj razumljivo, če vemo, da so sove nadvse koristne živali: ena sama ptica uniči na leto okoli 1100 poljskih miši Kar zamislimo si tako učinkovito umetno sredstvo brez škodljivih kemičnih posledic! Nimamo ga še! Podatek je zelo zanesljiv in ni odvisen od naključnih ocen. Ornitologi se zanj lahko zahvalijo sovi sami Njena prebava je namreč takšna, da kosti, perja in dlak ne prebavi, ampak jih izbljuje. Brskanje po takih izbljuvkih je za strokovnjake zanimiva „ekskurzija“ v sovin jedilnik. • Sova je tudi odlična letavka. Znani so primeri, ko je preletela strahotne razdalje in osrednje Rusije v Španijo, čeprav po svoji naravi ni navdušena popotnica. K potovanjem jo prisili le lakota in pomanjkanje. Odleti pa šele ta- krat, ko uporabi tudi zadnje sredstvo za ohranitev: uničevanje lastnih mladičev. Tudi ko sova leti, ne leti kot ostale ptice. Šum njenih peruti je skoraj neslišen. Če bi se prhutanje njenih širokih peruti slišalo, bi ji prenekateri plen ušel. Tako pa se je oskrbela s preprostim izumom. Na skrajnem robu zunanjih peres v perutih imajo sove tako mehko perje, da pri letu ustvarja šume z izredno nizko frekvenco: znašajo vsega 1 kiloherc. To je še toliko bolj pomembno, ker sova plen lovi s sluhom. Strokovnjaki so s pomočjo zvočnikov in infrardeče fotografije preizkusili, kako sova lovi v popolni temi Poslali so signal iz enega zvočnika, in ko je sova že letela proti plenu, vključili drugi zvočnik. Infrardeči posnetki so pokazali, daje sova že med letom začutila drugi signal, obrnila glavo in spremenila smer. Zvočni signali so imeli sorazmerno nizke frekvence. Če bi sova z lastnimi perutmi delala večji hrup, ki ne slišala zvokov plen i. Kar se pa pameti tiče, je sova kot vsaka ptica! Ta soVa ni preživela srečanja s civilizacijo: zlomljenih peruti je prišla v ujetništvo in poginila. (Foto: M. MARKELJ) ^MlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllH le končai Pha 9». 99. hč, m Cer do 4 Dn- *n L p0Jema- .Negovi r°glo v slej "jie Govorjenje ga je hudo izčrpalo in pogreznil se je v nemirno spanje. V vročičnih blodnjah se je staremu vojaku dozdevalo, da še enkrat preživlja vse svoje bitke, in ranjejie prsi so se mu napenjale v bolestnih krčih. Mabel je bedela ob njem in s silno skrbjo spremljala vsak njegov dih. Za ubogo dekle je bila to strašna noč, kakršna se vedno vreže v spomin. Nenadoma je zaislišala razločno trkanje na vrata. V mislih, da je morda Velika Kača zunaj, je odšla dol in vprašala, kdo da je. Na njeno veliko začudenje pa se je oglasil stric Kap. Urno ga je spustila noter. Povedal je, da se mu je posrečilo uiti medtem ko je poročnik Muir trdno spal in ker ga Mingi v svoji brezskrbnosti in zavesti zmagovalcev sploh niso zvezali. 9 WBM I Divin Nikakor si ne smemo domišljati, da se je iz lahkomiselnega rakarja kdo povzpel do posestnika ali celo bogataša. Kaj še! Lahko zasluženo, še lažje zapravljeno — je veljalo tudi za rakaije. Rakarski poklic je bil pri resnih posetnikih osovražen, zato so z vso strogostjo odvračali od njega svoje sinove. Rakarji pa so bili v časteh pri krčmarjih, katerim so polnili žepe in delali pri njih v jesenskem in zimskem času dolgove na bodočo lovsko srečo in izkupiček. Kako je bilo z rakarji v verskem ter moralnem ali nravstvenem oziru, ni treba natančneje razlagati, saj je lenoba vseh grdob grdoba. Velikokrat vidimo, da postane kdo voditelj kake organizacije, da se ni gnal za to mesto. Tako je bilo tudi z Lapuhovim Vinkom iz Sromelj. Naenkrat so ljudje govorili: „Veliki in čedni Vinko je vodja vseh rakarjev po spodnjih krajih." To je bila resnica. Najbrž Vinko sam ni vedel, kaj je storil posebnega, da mu je rakarski svet zaupal vse zadeve glede sporov zaradi lovišč ter prodaje rakov na debelo po cenah, katerim se je židovski kupec tolikokrat skraja protivil in prisegal pri vseh prerokih, da bo blago rajši prepustil poginu, kot da bi ga preplačal v svojo izgubo. Lapuhov Vinko je bil že po zunanjosti fant od fare. Bil je krepke, velike postave, vedrega obraza. Kakor pri jagnjiču „kravžasti“ lasje so mu silili klobuk postrani. Po tedanjem običaju je nosil v levem uhlju okrogel uhan, na katerem se je pri najmanjši kretnji nemirno potresaval preluknjan trikot. Uckati je znal, da se je drobil odmev njegovega prijetnega glasu z vinorodnih hribčkov rojstne župnije po dolincah ter grapah. Oče mu je bil pod palcem opitan gruntar - sin prvi rakar. Kako nasprotje med malo prej omenjeno trditvijo, da so bili rakarji potomci kočarjev ter raznih drugih nemaničev! Vinka ni natiralo med obsotelske klateže pomanjkanje dela in jela doma, ampak očetova vprav drenova sebičnost in trdosrčnost. Stari Lapuh je imel le edinca Vinka. Kot vdovec se je ženil drugič, a je ostal brez nadaljnjega potomstva. Okle lepal se je z vso že bolj priletno trmo stare, pogubonosne rečenice: Ti meni luč, jaz tebi ključ! Na Lapuhovim je bil stari Franc vse v eni osebi. Kar je bilo ostalih razumih in nemih živih bitij na domu, so ječala v suženjski pokorščini pod gospodarjevo grčavostjo. Stari stiskač je bil v srcu ponosen na postavnega ter sicer pametnega sina, ni pa imel zanj niti v odrasli mladeniški dobi drugega nego garanje od zore do mraka, trde besede in niti v nedeljo in na praznik bi ne bil smel med sovrstnike. Da ni ločil Vinko dolgo časa krajcarja od groša in cvancgarice, je bila krivda očeta, ki je trdo zavezoval cvenk ter papir v svoj mehur, za katerega skrivališče je vedel samo on. Prenapete vzgojne vajeti se rade utrgajo, posebno pri odraščajočih kmečkih fantih. Posestnikov sin - slabši od berača! Tej resnici se je uprla celotna Vinkova notranjost. Mirna namigovanja ter prošnje, naj mu prepusti vsaj kako tele v odrejo in last, so se vse odbile ob očetovi sebičnosti. Fant je segel po samopomoči, začel je v nočeh uhajati na vas, kjer je zvedel da so rakarji gospoda. Po domačih potokih je pričel loviti rake. Zaslužil je par krajcarjev in ti so začeli iz njegovega žepa vpiti po razmnožitvi in osamosvojitvi, preden bo očka toliko oslabel, da bo zahteval luč in ponujal sinu ldjuč. Stari tnali se niti sanjalo ni, v kakšno družbo je zašel sin, ko se je slednji že prepričal, da obsega božji svet nekaj več, kot so hribčkaste ter grapaste Sromlje. Lapuhovemu gospodarju se je godilo neko nedeljo na fari kakor v hčer zaverovani materi, kateri zaupa škodoželjna soseda, da bo v kratkem postala - stara majka! Vinko - rakar! Ta vest je bila za Lapuha kakor ogenj v strehi. Prirohnel je od nedeljske službe božje nad sina, zahteval potrdilo, da gre za obrekovanje, toda sin je priznal ravno nasprotno. Po starem je zavrelo, odrekla sta pamet in razsodnost, postal bi bil Kajn lastne krvi, da ga ni v silobranu prisilil sin k krepkim prijemom za obe roki, da se oče ne sme izpozabiti do - zločina! Vinko je zaklenil premaganega očeta v štibeljc, zapustil dom in naročil mačehi, naj se tudi ona potaji, dokler se ne bo oče med štirimi stenami zrohnel. Med starim in mladim Lapuhom se je odigral samo zgoraj opisani prizor. Oče je uvidel, da s telesno silo ne more več uld lepati sina v jarem brezpogojne pokorščine, sin pa je našel povod, da si je začel sam rezati kruh. Prelom z očetom ter domom sta bila vzrok, da se je Vinko zmotal med glavne rakarje ob Sotli in se prepričal na lastne oči, kako je tudi on prinesel s hribov v dolino nadarjenost za rakarsko dobičkonost. v,..,,... r ■■■■ Ob potokih so se rakaiji potikali od aprila do julija. Večkrat so jim nagajali otroci, a gorje jim, če so prišli v roke jeznemu lovcu na rake. r mmmntaža gradbene instalacije n. sol. o. Novo mesto, Adamičeva 2 Telefon: Adamičeva 2 (068) 23-126, 21-872, 22-755 Cikava: (068) 21-276, 21-695 Postni predal: 112 Novomontaža, gradbene instalacije, letos že trideseto leto spremlja gradbeno dejavnost na področju kleparskih del, vodovodnih in elektroinstalacij, toplovodnega in toplozračnega ogrevanja vključno s prezračevanjem. V zadnjem obdobju se vključujemo v šibkotokovni program, kot je RTV servis, signalnovarnostne naprave v objektih ter spremljajoča ohišja komandnih in vklopno varovalnih omar. Dolgoletno sodelovanje z znanimi proizvajalci, kot so SGP Pionir-Novo mesto GIP Gradis-Ljubljana, INGRAD Celje in drugimi. V objektih stanovanjskega, proizvodnega in infrastrukturnega pomena vsakodnevno uporabljajo rezultate našega dela. Zaradi posodabljanja delovnega procesa, širitve obsega instalacijskih del in ostalih usluq vabimo k sodelovanju: a — monterje centralne kurjave — vodovodne inštalaterje — monterje prezračevalnih naprav — strojne ključavničarje — izolaterje — elektroinstalaterje — stavbne kleparje in razpisujemo prosta dela in naloge: VODENJE TEHNIČNE SLU2BE Pogoji: višja ali srednja izobrazba (inženir—jaki tok ali elektrotehnik- jaki tok), najmanj 3 leta delovnih izkušenj. Možnost zaposlitve nudimo tudi priučenim delavcem na prej navedenih področjih dela r»r II inom m rlnUunnm nn au • I X. _ i a* • ClCl ~ ' ~ V ■ ■ 1 . x . TV ------------------ ~ Mc.avi.ciii iid prej fidveuemn poaroi nepriučemm delavcem pa nudimo možnost usposabljanja za dela iz naše dejavnosti. Vsei., ki ste končali osemletko in se še niste odločili za poklic, nudimo učna mesta za naslednje poklice: monter centralne kurjave, vodovoda, prezračevanja, elektroinstalacij in stavbni kleparji. 1 Zainteresirani kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov: Novomontaža, Novo irTnačinTcMa3 ' a*' pa Se naj osebno lavii° na razgovor, kjer bodo seznanjeni s pogoji Prijave sprejemamo 30 dni po objavi. J f ODBOR ZA POHOD ” ~ „PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE' Ljubljana, Gregorčičeva 15 POROČILO O ŽREBANJU BLAGOVNO - DENARNE LOTERIJE ODBORA ZA POHOD „PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE", ki je bilo dne 14. junija 1979. Srečke, ki se končujejo na številko so zadele : 0/ 60 din 100,- 1/ 891 din 400 — 2/ 072182 ..ZASTAVA" 101 din in razlika do120.000,— 3/ 993 din 110023 pralni stroj 070773 pralni stroj 300,- 6.953.70 6.953.70 / 564 din 200,- 5/ 0945 din 190835 din „PONY" expres 163915 din „PONY" expres 1.000,- 6.362,- 6.362,- 6/ 826 din 118526 hladilnik din 190246 hladilnik din 182906 č.-b. televizor din 093326 din 199636 din 500,- 4.156.20 4.156.20 5.939,15 10.000,-30.000,- 7/ 085227 hladilnik din 069817 č.-fe. televizor din 073807 pralni stroj din 198777 „Pony" expres din 130147 din 107467 din 4.156,20 5.939,25 6.953,70 6.362,- 10.000,- 10.000,- 8 598 J in 03393'/ č.-b. televizor din 200,- 5.939,15 8/ 00859 din 10.000,- 069429 din 10.000,- Dobitke izplačuje Odbor za pohod ,,Po poteh partizanske Ljubljane , Gregorčičeva 15, na podlagi uradnega poročila o izidu žrebanja vsak dan od 8.-13. ure, v Ljubljani dobitke po 100 — din tudi ulični prodajalci. V pisarni izplačujejo dobitke vsak dan, razen sobote in nedelje. Dobitniki zpnaj Ljubljane lahko pošljejo srečke v priporočenem pismu na naslov odbora, ki bo poslal dobitek na vaš naslov. Izplačilo dobitkov zastara v 60 dneh po dnevu objave ^ žrebanja, to je 20. avgusta 1979. / J IVAN BOBI C soboslikarstvo in pleskarstvo Novo mesto, Marjana Kozine 51 telefon: (068) 21-115 SPREJMEM V UK VEC VAJENCEV ZA SOBOSLIKARSKO IN PLESKARSKO STROKO Pogoj: končana osemletka Razpis velja do zasedbe učnih mest občine" SKUPŠČINA NOVO MESTO ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN OBČO UPRAVO OBVEŠČA OBČANE, da bo dne 30. 6. 1979 ob 9. uri JAVNA DRAŽBA najdenih predmetov (ur, koles, koles s pomožnim motorjem itd.) na dvorišču upravne stavbe. Ljubljanska cesta 2. Podjetje AVTO CELJE-CELJE, prodajalna Ljubljana, Frankopanska ul. 5, objavlja za šolsko leto 1979/80 2 prosti mesti za štipendiranje v trgovski avto stroki Kandidati, ki so uspešno končali osemletko, naj se takoj osebno zglasijo v prodajalni Ljubljana, Frankopanska 5, kjer bodo dobili tudi vse ostale informacije. mirii-ip Suša od nekdaj štiri suhokranjske vasi same gradijo vodovod DOM STAREJŠIH OBČANOV — Sodobna stavba povsem spreminja podobo nekdaj idiličnega sprehajališča ob potoku in med mlini. Med šmihelskim samostanom in Štinetovim mlinom je ves kompleks namenjen starejšim občanom. Na prvo tako ustanovo v občini mnogi že težko čakajo. (Foto: R. Bačer) Čez štiri mesece bo odprto .,Oskrbnina v Domu starejših občanov ne bo večja, kvečjemu manjša kot drugod v Sloveniji," je uradna izjava 15. junija je skupščina socialnega skrbstva v Novem mestu obravnavala gradnjo Doma starejših občanov, ki bo letos za občinski praznik odprt. Za direktorico zavoda v ustanavljanju je bila imenovana Lojzka Potrč, socialna delavka. Gradnja sodobnega doma za 160 starejših občanov pod nekdanjim šmihelskim samostanom gre h koncu, čeprav s trimesečno zamudo. V domu bo 40 postelj namenjenih ostarelim, ki so potrebni posebne nege, in 140 postelj za zdrave občane. Razen tega bo dom nudil razne usluge: pranje, prehrano, rekreacijo, družabne prostore še za 150 zuna-| njih starostnikov. Oskrbovanci v domu bodo imeli vse udobje, kot ga zahteva taka ustanova v današnjem času. Posamezne bivalne enote imajo ložo, predprostor z garderobo in sanitarijami, tako da ima oskrbovanec ob-I čutek lastnega zaprtega stanovanja. Glede cene se širijo neutemeljene [ govorice, so izrecno poudarili na seji. Ker poteka celotna gradnja | objekta s 5.200 m2 površine s sredstvi občinskih skupnosti socialnega skrbstva Dolenjske in zdravstvenih skupščin ter še drugih, se pravi brez posojil, dom po otvoritvi, ne bo PRIZNANJE ZA NAŠE MLADINCE 16. junija je bila na Jesenicah sklepna prireditev gibanja „Naš klub 79”, na kateri so sodelovali tudi mladinci Bučne vasi, Otočca, Regerče vasi in predstavniki mladinskega kluba iz Dolenjskih Toplic. Slednji so prejeli priznanje za dosežene uspehe na področju klubske dejavnosti. IGOR LUKSlC KONEC TEDNA „POKAL EVROPE“ Novomeški atletski ldub je dobil še eno priznanje. V reprezentanco jugoslovanskih upov, ki se bo 23. in 24. junija pomerila v francoskem mestu Lille na ,,Pokalu Evrope za šolsko mladino”, so izbrali tudi Novo-meščana Šego. Na neuradnem evropskem prvenstvu za mlajše mladince in mladinke bo Šega tekel na 200 m. OBISK IZ MOSTARJA Novomeško Zvezo združenj bor-cev NOV in Občinsko konferenco ZSMS bo 1. julija obiskala 50-članska delegacija borcev in mladincev iz Mostarja. Hercegovci bodo obiskali več krajev v Sloveniji, v Novem mestu in okolici pa si bodo ogledali kulturnozgodovinske spomenike in muzej NOV. Dolenjci jim bodo razkazali tudi Bazo 20. Gostje bodo novomeško občino zapustili dan kasneje in se odpravili v Velenje. SPET PREBIJAMO PLAN V prvih treh mesecih letošnje-Icta je bilo vsak dan zaradi bolezni odsotnih 415 zavarovancev iz območja novomeške občine, zaradi nesreč pri deluje manjkalo v službi poprečno 38 zavarovancev in zaradi nege družinskega člana je bilo na dan odsotnih poprečno 111 ljudi. V vseh treh postavkah je plan precej presežen, znatno več pa je letos odsotnosti tudi v primerjavi z lanskimi podatki v istem času. Delegati občinske zdravstvene skupščine bodo o tem spregovorili 28. junija, ko bodo obravnavali celotno poročilo občinske zdravstvene skupnosti za prvo četrtletje. obremenjen z anuitetami, zato tudi cena nikakor ne bo večja, kvečjemu manjša, kot je v domovih enakega tipa drugod jx> Sloveniji. Odvisna pa bo od vrste uslug, ki jih bodo nudili z ambulanto, knjižnico, postrežbo, itd. Na seji so izrecno pohvalili izvršilni odbor novomeške skupnosti socialnega skrbstva, ki je z velikimi težavami gradnjo pripeljal h koncu. Vsekakor gre za nepogrešljivo ustanovo za starejše občane, saj je na Dolenjskem med 95.000 prebivalci nad 10 odstotkov vseh starih čez 65 let. UNIFORMA ŠE NA VOLJO Na 12. seji predsedstva OK ZSMS Novo mesto 14. junija so člani predsedstva največ časa posvetili letošnjim mladinskim delovnim akcijam. Medtem ko so brigade za Brkine in Istro že polnošte- vilne, še vedno primanjkuje briga-Delih ' dirjev za ZMDA Deliblatska pešča-ra. Pripravljeni sta tudi pionirski brigadi, brigadirjev za ZMDA Deliblatska peščara. Pripravljeni sta tudi pionirski brigadi, svoje obveznosti pa ni opravila novomeška Zveza prijateljev mladine, saj še niso znani mentorji pionirskih brigad. ŠE NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI V letošnjem letu prejemajo v novomeški občini 104 občani, stari nad 65 let, družbeno pomoč kot edini vir za preživljanje in 201 občan dopolnilna sredstva za vsakdanje življenje. Ker je v ta namen pri skupnosti socialnega skrbstva na razpolago še nekaj sredstev, bo v drugem polletju deležnih tovrstne pomoči še nekaj občanov. Najpotrebnejše bodo izbrali s pomočjo strokovne službe in socialnovarstvenih komisij v krajevnih skupnostih. Novomeška občina sodi po obsegu socialne problematike visoko nad slovensko poprečje, ker je na njenem območju precej starejših občanov, nemalo alkoholikov in veliko število R^mov. V zadnjih letih se področje socialnega skrbstva naglo razvija, tako daje napredek očiten. Drašča vas, Klečet, Smilit-’! in Dešcča vas so kraji, kjer ljudem suša ni nič novega. Odkar pomnijo, morajo poleti varčevati z vodo. Letos je še huje, saj iz prenekatere kmetije P° dvakrat na dan s konjem vozijo vodo iz Krke. Kdor si lahko privošči cisterno in dovoz z gasilci, ta je seveda na boljšem-Vse štiri vasi, ki spadajo v krajevno skupnost Žužemberk, so že lani začele graditi vodovod 11 km. Miro Papež, član gradbenega odbora, je o tem povedal: „Začeli smo lani oktobra in še v preteklem letu položili 1800 metrov cevi. Krajanom so pri udarniškem delu dvakrat pomagali tudi člani sindikata za notranje zadeve. Letos se udarniška akcija nadaljuje in računamo opraviti vsa dela in položiti cevi vsaj do konca De-šeče vasi, da bo vodovoda že 6 kilometrov. Ostanek trase nas bo verjetno čakal za leto 1980. Letos so vaščani delali že preko 1000 uradniških ur, en dan pa so pomagali Ljubljančani. Moram reči, da so se doslej najbolj izkazali v Šmihelu pri Dešeči vasi, Drašča vas, ki bo najprej dobila vodo, P® ni vredna pohvale. Najslabše so se doslej odrezali v Klečetu. Precej kritizirajo, a bi bilo bolje, ko bi večkrat pomagali delati." R. B. Miro Papež: „Več nas bo v jarkih, bolje bomo delali, prej bo pritekla voda.“ „ ZLATI ZNAK“ AVBARJU, GREGORIČU IN PETROVIČU Republiška konferenca ZS^ Slovenije je 19. junija pripravila v Ljubljani sprejem za letošnje nagrajence konference. „Zlal* znak”, priznanje republiške konfe* renče, so za nesebično delo z ml3; dino dobili tudi Novomeščan* Avgust Avbar, Janko Gregorič h1 Branko Petrovič. Lepo priznaj6; „Zlato ptico”, je dobil tudi mla^1 režiser Janez Pipan, in sicer za Jf' sežke na področju umetnosti 1° kulture. Novomeška kronika ZAČASNO ZAPRTO - Lokal trgovine s čevlji Alpina na Cesti komandanta Staneta je trenutno zaprt, ker ga prenavljajo in povečujejo. Potrošniki upajo, da bo v novih prostorih tudi izbira večja. rodili Ana Delimar iz Zagrebške 29 — Danijela in Marija Zupanc z Mesl nih njiv 5 - Klaro. OBA STA „MRKNILA” - V Novem mestu imamo kar dva sema-fora na vpadnici, ki iz mesta pelje proti Beli krajini. Prvi, v križišču pri tovarni Krka, je kmalu po otvoritvi nehal dajati barvne signale, drugj v Žabji vasi pa J e mrknil pred nekaj dnevi. ZE PRVE BOROVNICE - N<*° meška tržnica je bila v ponedeljek spet zelo dobro založena. Naprosi Cn Kilo Hfttvin/Šn Anšnln Mn A D flO J 'Fvl uuuiu zdiozuiid. c n so bile domače češnje po 40 do •> din kilogram, borovnice pa po 60 u 70 din liter. Breskve so bile P°_ din, jajca po 3 din, jagode p° din, fižol po 40 din itd. VENDARLE ZALITE JAME Pred tovarno IMV je bila glavna cesta zaradi del v bližini dlje časa hudo razkopana in jamasta. Del makadama so pred kratkim zalili z astaltom in cesto vsaj zasilno usposobili za promet, kakršen se tam odvija. ČE GRESTE NA MORJE - V prodajalni Mladinske knjige na Glav nem trgu so pred kratkim odprli oddelek za na plažo. Prodajajo najrazličnejše pripomočke in igrala, ki jih občani iščejo pred letnim dopu- stom. SAMO DVA NOVA - Pretekli teden sta v novomeški porodnišnici Ena gospa je rekla, daje bU med učiteljstvom pred X6 v ko zanimanje za vzgojno delo počitniških kolonijah- C^0 P~ zvezah so si zagotavljali mest • Zdaj jih na široko vabijo kolonije v mnogo boljših p°8 jih, pa ni prijav ... Delavci ostajajo v domači občini ^frebe po delavcih so večje, kot se jih na novo zaposli — V „Gorenju" delo za 200 ljudi Zaposlenost v črnomaljski občini iz leta v leto narašča, ^ndar je stopnja zaposlenosti še vedno nižja, kot so jo predali v družbenem planu občine za obdobje 1976 - 1980. r ^ tem obdobju so v občini vsa-leto potrebovali 589 novih de- BVr *'Cev, dobili pa le 515. Skupaj je rji v družbenem in zasebnem MOrju zaposlenih okoli 5.970 e«vcev. Velika večina vsako leto ,vv*. v cuiva vccma v&anu iciv/ J* novo zaposlenih delavcev je ne-mučenih in priučenih (povprečno le po devet na leto pa se ®P°Sli inženirjev in diplomiranih J~enirjev. Eden resnih problemov j/1 ^poslovanju so nerešena sta-0vanjska vprašanja, zlasti za de-Vce iz drugih republik, ki se jih Jj* POREDKO SE ŠE ZA I v.1 O - Na prste ene roke bi *nk° našteli vse mline ob Ho- Pi'ki še služijo namenu, zaradi terega so jih skrbni gospodarji stoletjem in več pozida-■ Današnji čas, za katerega se II obujemo, da prehitro teče, ^>minska kolesa ob Kolpi usta-v p'udi v Madroničevem mlinu krf iu že ^°*8° n*s0 P0*?13!* 9|es. Mladi gospodar preureja j/"1 v prostor za goste, ker se J *ačel ukvarjati s kmečkim ^mom. v črnomaljski občini vsako leto zaposli 180. Za letošnje leto potrebujejo organizacije združenega dela 414 novih delavcev, in 63 pripravnikov. Največ, 131 delavcev, naj bi imelo poklicno šolo, potrebujejo okoli sto nepriučenih, 94 priučenih, 86 s srednjo, 32 z višjo in 31 z visoko šolo. Sem pa niso vključene potrebe po delavcih za novo tovarno kompresorjev „Gorenje”, kjer bo dobilo delo okoli 200 delavcev, od tega skoraj tretjina žensk. OBŠIRNO O STANOVANJSKIH IN GRADBENIH VPRAŠANJIH Na zadnji seji črnomaljskega izvršnega sveta -bila je 19. junija - so kar deset od skupaj 18 točk dnevnega reda posvetili stanovanjski in gradbeni problematiki v občini. Govor je bil še o osrednjem belokranjskem vodovodnem zajetju izvira Krupice, posodobitvi občinske ceste Semič-Krvavčji vrh-Metlika ter o odkupu gradbenih zemljišč za Rome. Precej novih delavcev v letošnjem letu potrebujejo tudi druge večje delovne organizacije: Belt 79, rudnik Kanižarica 72, semiška Iskra 43 in črnomaljski Kovinar 31. Pri tem v Črnomlju računajo, da bodo 340 novih delavcev dobili iz domače občine, vendar poudarjajo, da bodo s tem tako imenovane delovne rezerve že skoraj v celoti izčrpane. Res je, da z razvojem industrije vse več delavcev ostaja v domači občini, pa tudi tisti, ki so sedaj še zaposleni drugje, se raje vračajo domov, vendar se že dogaja, da pri potrebah po novih delavcih na istega delavca računa tudi še kakšna druga sosednja občina, saj povsod občutijo pomanjkanje lastnih kadrov. A. B. ČRNOMALJSKI DROBIR NE SAMO ZARADI SLUŽBE Prvi, ki so se odzvali pozivu, naj pred jurjevanjem očistijo in olepšajo mesto, so bili delavci skupnosti črnomaljskih krajevnih skupnosti, ki se pred to veliko prireditvijo, ki vsako leto privabi v Črnomelj številne goste iz vse Slovenije, še posebej trudijo, da bi bil videz mesta čim lepši. To pa REKORDNA PRODAJA BELTA V maju je vrednost prodaje v Beltu dosegla nekaj več kot 40 milijonov dinarjev, kar je največ v zgodovini Belta, vendar je še vedno malo pod planom, saj so načrtovali, da bodo v tem mesecu prodali za 43 milijonov dinarjev izdelkov. V Beltu poudarjajo, da bi tudi zastavljeni cilj lahko precej presegli, če ne bi bilo' težav pri proizvodnji in prodaji gradbene opreme. ne počnejo samo zaradi tega, ker je to njihova službena dolžnost, saj so med redkimi, ki si že leta prizadevajo, da bi bil Črnomelj lepo in urejeno mesto. Lep zgled za vse prebivalce. DOMAČIN NAJBOLJŠI - Deževno vreme je zagodlo tudi ribičem, ki so se v velikem številu zbrali v nedeljo na tekmovanju za pokal Bele krajine in namakali trnke v Lahinji v Vojni vasi, Dolenji vasi in pri zastavi. Večina se jih je pritoževala, da ribe zaradi dežja ne prijemljejo, to pa očitno ni veljalo za domačina Matijo Šne-leija, ki je potegnil iz vode kar 7 kg rib, in to kljub dežju in onesnaženi Lahinji, za katero poznavalci trdijo, da je bilo pred leti v njej precej več rib kot sedaj, ko so jo črnomaljske odplake iz gospodinjstev in tovarn spremenile v kalno, umazano in smrdljivo reko. Nedorečeno in neresno Hrupni promet je „ukinil" marsikatero metliško prireditev - Je kriva površnost ali neodgovornost posameznikov? Zanimivo je, kako ne zna-v Metliki največkrat po-j^iti pike na i. V mislih nekaj prireditev na pro-Jr?1. ki so izgubile na svojem /liku zaradi obrobnih, ven-j?.r zelo pomembnih zadev-d'n- Poglejte: prireditev „Mla-podaj mi krila” je zvo-l pred dvema letoma, toetiub dogovoru cestni pro-ni bil preusmeijen -° na u .? za svetim Rokom. Med U^rtetni program so se mešalni avtomobili, a tudi °«Usov ni manjkalo. vi, i Podobno je bilo pred dne-&db° .so igrali na Trgu svobode ei>iki iz prijateljskega Sinja. m je bil kvaliteten, ljudje bi Ojj.. ,v miru poslušali igranje, a tQ (?'Zat°rji niso niti pomislili na ' 04 bi vsaj za eno uro preusme- ri Promet. DOMICIL XV. DIVIZIJI Tudi v metliški občini diwn» Predl°8 borcev XV. dil!Z?? Prelili domicil tej tako kot v občinah Tfebnj mesto, Črnomelj in yj -je. Domicil so tej di-Vq.'J' narodnoosvobodilne bri Jugoslavije, katere l0J&de so precej časa de-a*e tudi v metliški obči-bo i belili tudi zato, da p..a° tako ohranili in kre-n 1 Junaške tradicije narod-. °sbodilnega boja. Domino listino bodo XV. di-d 'J1 izročili na proslavi n eva vstaje slovenskega > roda 22 juijja na fcelih- “niberku. Ne vem, ali gre za površnost ali za nerazumevanje tistih, ki bi morali prispevati svoj delež k celoti, vem samo to, da ostajajo zaradi takšnih in podobnih spodrsljajev zadeve nedorečene, neresne, amatersko improvizirane, dajajo občutek razpuščenosti, nereda in končno tudi pomislek, da bi bilo veliko pametneje, ako jih sploh ne bi bilo. Pa še nekaj je: vse prerado se dogaja, da oko na takšnih in podobnih prireditvah zaman išče ljudi, ki uradno predstavljajo občino, njeno kulturno in družbenopolitično življenje. Četudi samo s pasivno prisotnostjo pri akciji se kaže odnos do prizadevanj, potrdijo se govorjene besede na sestankih, obljube, sicer dobe krajani vse prehitro občutek velikega razhajanja besed in dejanj, kar je, žal, vse prepogosta praksa. Pa ne samo to: s prisotnostjo javnih delavcev dobijo prireditelji potrdilo in zahvalo za svoj trud, pečat, da so opravili tisto, kar se od njih pričakuje. In nazadnje: že tradicionalne prireditve „Noč na Koi, i” letos, tako kaže, ne bo. Najzanu.*; ejše pa je vsekakor to, da se zavoljo tega nihče ne zmiga niti za mišjo dlako. TONI GAŠPERIC ^tliški tednik SEZONA DOBROT Z RAŽNJA — Zaradi izredno toplega vremena se je letos sezona na ražnju pečenih domačih dobrot začela prej kot običajno. Brez hrustljajočega odojka in jagenjčka si ni moč zamisliti nobene belokranjske veselice. O RAZVOJU KMETIJSTVA Na sejah zborov skupščine občine Metlika v petek in ponedeljek je osrednja pozornost veljala analizi srednjeročnega plana razvoja kmetijstva v občini v zadnjih štirih letih, hkrati pa je tekla beseda o razvojnih možnostih do leta 1985. Med drugim so sprejeli tudi predlog resolucije o družbenem sistemu obveščanja ter poročali o delu in problematiki družbenega pravobranilca samoupravljanja in občinskega .javnega pravobranilca v lanskem letu. SPREHOD PO METLIKI Zenske, stanujoče v STANOVANJSKIH BLOKIH, so zadnje dni angažirane do poslednje celice svojega telesa. Samoupravno se namreč sporazumevajo, kateri dan v tednu bi bil najprimernejši za stepanje tepihov in drugih artiklov, v katerih se nabira prah, in sicer na balkonih. Ker je v tednu sedem dni, je tudi sedem različnih predlogov, do skupne odločitve pa nikakor ne morejo priti VROČINA JE PRIPOMQGLA, da so se v delovni organizaciji „Beti” odločili voziti pijačo v proizvodne prostore. Zaposleni so pozdravili sklep z glasnim hura, prijatelji alkohola pa so bili bolj kislih obrazov, kajti piva ali vina ni najti na vozičkih. Tudi izhodi so poostreni, zato se zadnje čase nekaterim pošteno tresejo roke. So pa zato popoldne in ob večerih lokali bolj polni, ceste in ulice pa polne petja. Tja do jutra. NEKATERI ŠOFERJI so zamenjali cesto za tekmovalno stezo. Skozi mesto norijo, kot da so kandidati za prvo tekmovanje vozil v razredu formula I. Prebivalstvo te nesojene tekmovalce dobro pozna, čudno je le, da jih ne vidijo ti;;i, ki bi jim morali razčistiti pojme, kje so tekmovanja in kje je prostor za šoferje z normalnimi podatki. VSI, KI SO SE SPREHAJALI TE DNI po Mestnem trgu, so obvezno pogledali kvišku, na sUelto stavbe, kjer so prostoii občini' skupščine. Več delavcev je namreč prekrivalo poslopje, da tie bo zamakalo v gornje prostore, zlobneži pa so trdili, kako je bil že čas, (ta se je kdo povzpel nad občino. Kmalu novo občinsko vodstvo SZDL Analiza o sprejemu v ZK do jeseni — Član CK ZKJ Nenad Krekič v kočevski občini Na zadnji seji komiteja občinske konference ZK Kočevje so razpravljali o poteku priprav na občinsko volilno konferenco SZDL, o pripravi seminarja za sekretaije osnovnih organizacij ZK in še o nekaterih drugih zadevah. Občinska volilna konferenca SZDL bo okoli 25. junija. Na njej bodo izvolili novo občinsko vodstvo te organizacije. Volilne konference, krajevnih organizacij SZDL so bile na podeželju zaključene do roka, v mestu pa bodo še te dni, se pravi z zamudo. \ Nadalje so sklenili, da bo jutri, 22. junija, enodnevni seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK. Na njem se bodo udeleženci seznanili z aktualnimi gospodarskimi zadevami in stabilizacijskimi nalogami oz. prizadevanji; s kadrovskimi pripravami na volilne konference v ZK, ki bodo oktobra in novembra, pa tudi z aktualnimi nalogami na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Sklenili so, da bodo do jeseni pripravili analizo sprejemanja v ZK. Trenutno je v občini Kočevje, ki šteje 17.000 prebivalcev, 1.220 članov ZK. V naslednjih todnih bodo postopno sklicali še aktive ZK v SIS, s katerimi bodo razpravljali o aktualnih zadevah. Na zaključku so bili prisotni seznanjeni s predvidenim obiskom člana CK ZKJ Nenada Krekiča v kočevski občini, ki je bil medtem že izveden: 18. junija je obiskal OO ZK v tozdu GOI P v Itasu, v tozdu Inkop in v občinski upravi, ZVEZA STRUGE-ŽVIRCE V Strugah je bil 15. junija sestanek o gradnji ceste Polom-Žvirče. Na njem so se pogovorili o nalogah, ki jih bodo opravili letos in v prihodnjem letu. Sestanka sta se udeležila tudi delegacija iz Žvirč (KS Hinje, občina Novo mesto) in predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Kočevje Alojz Petek. Več o ,razpravi in sklepih prihodnjič. 19. junija pa je sodeloval na razširjeni seji občinskega komiteja ZK, o čemer poročamo na prvi strani. J PRIMC. občan vprašuje medved odgovarja ČUDEN RAČUN Račun brez naslova izstav-ljalca, brez pi dpisa in žiga, vendar za ojčuten znesek 4.987,50 din je prispel te dni na naslov Kidričeve 1 in 3 v Kočevju, nanaša pa se na kanalščino za prve štiri mesece letos. Stanovanjska skupnost naj bi poslala vsaj prepis originalnega računa ali kakšen bolj verodc »ojcn dokument, saj tak, pomanjkljiv, oz. čuden račun lahko napiše vsak otrok. - Prav pa bi bilo, da bi isti hišni svet končno le dobil odgovor, zakaj so stanovalcem tega bloka lani zvišali stanarino za skoraj polovico, čeprav bi jo po doslej znanih podatkih lahko približno le za četrtino. OBLEČENA HIŠA - V Kočevju izkoriščajo lepo in toplo vreme tudi za obnavljanje pročelij starih stavb. Kočevci tokrat prvič vidijo v vrečevino „oblečeno“ stavbo. „0bleka“ je koristna, da so mimoidoči bolj vami, razen tega pa varuje stavbo pred veliko vročino, ki bi lahko škodovala. (Foto: Primc) — Po čem sklepaš, da bo občinska konferenca ZSM Kočevje delala po vseh paragrafih? — Ker je štiri dosedanje člane predsedstva zamenjala le z dvema in oba sta diplomirana pravnika. Drobne iz Kočevja PAPIR ZBIRAJO - Konec šolskega leta se bliža in marljivu skupina nabiralcev starega časopisnega in ostalega odpadnega papirja iz osnovne sole je še zadnjič pohitela po mestu v akcijo nabiranja. Z nabiranjem bodo nadaljevali jeseni. TRČENI MOTORIST - Mladi motorist, ki se vsak dan prepeljuje za razvedrilo po mestu gor in dol, najbolj všeč pa mu je drvenje po parku Gaj, kljub vsem prometnim znakom in opozorilom, je končno dobil dovolj „trdno“ dokazilo, da tudi za njega veljajo predpisi. Ko je vozil po parku in vijugal med ljudmi, zaradi prevelike hitrosti ni izpeljal ovinka: Zaletel se je v avto na parkirnem prostoru pri kegljišču. Ker je mladoleten, ne navajamo imena, sicer p ga vsi spiehajalci dobro poznajo, saj so imeli z njim vsak dan težave! Lastnik avtomobila je okvaro svojega vozila prijavil in sodnik za prekrške bo mladeniču odmeril nagrado. KfiCEUSKfc NfiUip V soboto vaja v Sodražici Enote civilne zaščite in občani v akciji V počastitev dneva civilne zaščite 20. junija organizira občinski štab za civilno zaščito Ribnica v sodelovanju s štabi CZ v krajevni skupnosti Sodražica, v tozdih DONIT, INLES Sodražica, Pletenine in osnovno šolo Sodražica ter štabi CZ iz tozdov in krajevnih skupnosti iz ostalih krajev občine osrednjo proslavo, ki bo v soboto, 23. junija, v Sodražici. Začela se bo ob 9. uri Vaja in proslava bosta potekali v znamenju akcije „Nič nas ne sme presenetiti”. Vanjo so pritegnjeni tudi krajani in ostali delovni ljudje krajevne skupnosti Sodražica, zato ima vaja širši vzgojni in politični pomen. Program bo potekal tako: ob 9. uri bo v osnovni šoli v Sodražici Na razpotnici Nekaj učencev osnovne šole Ribnica smo vprašali, kam nameravajo po končani osemletki. Odgovorili so tako: BOŠTJAN ČEŠAREK:,, Odločil sem se za srednjo tehniško šolo - gradbena smer, ki jv Ljubljani. Ce jo bom uspešno končal, bom lahko študiral naprej. Gradbenštvo imam še posebno rad, ker imam smisel za risanje in projektiranje. MILAN ASIČ:„Letos bodo v Kočevju odprli srednjo ekonomsko šolo in odločil sem se zanjo. Prepričan sem, da jo bom uspešno končal in se osamosvojil. Mislil sem, da bi šel morda v gimnazijo, a mi je psiholog svetoval to šolo. Zaprosil sem tudi že za štipendijo in zdaj čakam odgovor." PRIMOŽ OVEN: „2e kot otrok sem si želel biti gimnazijec. Zdaj se mi bo ta želja izpolnila in komaj čakam novo šolsko leto. Vem, da bo šola težka, a upam, da bom izdeloval. Ce ne bom sprejet v gimnazijo, bom šel na kakšno srednjo tehniško šolo.“ ANDREJ LUKI C:,,Obiskoval sem kemijsko-biološki krožek, kar je vplivalo tudi na mojo odločitev za kemijsko tehniško šolo. Za to me je navdušila posebno tovarišica Jagoda Erčulj. V šolo sem že sprejet, prepričan pa .sem tudi, da bom pri kočevskem Melaminu dobil štipendijo." MILAN GLAVONJIC Boštjan Češarek Milan Adič Primož Oven svečana seja občinskega štaba za civilno zaščito. Nato bodo v šolskih prostorih odprli razstavo, na kateri bodo prikazali delovanje in opremo civilne zaščite. Potem bo vaja štabov in enot civilne zaščite iz krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela. P.osla-va bo zaključena z mimohcdom članov štabov in pripadnikov civilne zaščite KS Sodražica, tozdov iz Sodražice in KS Ribnica. K. O. Nekaj mladinskih BRIGADIRJEV SE MALO -Za republiško delovno akcijo »Brkini 79“ so začeli zbirati kandidate že januarja. Izdali so tudi list „ Brigadir", da bi vzbudili zanimanje za delovno akcijo. Do sredine maja se je prijavilo le 40 mladincev in mladink. Upajo, da jih bodo v teh dneh zbrali še 15, da bo brigada, ki bo delala od 25. junija do 15. julija, popolna. Pokrovitelj brigade bo tozd Ricomag. Največ brigadiijev bo iz RIKO. Zdaj pripravljajo zanje majice in znake. LOKALNE AKCIJE NE BO -Mladinci so letos nameravali orga-•nizirati lokalno delovno akcijo „Slemena 79“. Vendar akcije ne bo, ker za brigado ni bilo zagotovljenih sredstev, kasneje pa se je izkazalo, da tudi brigadirjev ni. M.GLAVONJIC - Kaj ti, trda buča, spet kolneš novo matematiko? - Ker sem prebral v poročilu upravnega organa za notranje zadeve občine Ribnica, da je bilo na območju občine lani rojenih 221 otrok, in sicer 106 deklic in 116 dečkov. Andrej Lukič Nov rok, ker dolg ni odpisan Preverjanje dela je nujno - Osnovne organizacije ZK v ocenah premalo o idejnem usposabljanju Njiva naj pomaga travniku Občinska konferenca ZK v Brežicah je na seji 13. junija izrekla kritiko vsem tistim osnovnim organizacijam, ki niso napravile ocene o svojem delu v minulem letu, ki niso pretresale aktivnosti članstva v drugih DPO, v samoupravnih organih in delegacijah, ter o vključevanju v akcije SLO in družbene samozaščite. Kritika velja tudi za tiste člane konference, ki so odgovorni za 00, v katerih dogovorjene naloge niso uresničili. V teh organizacijah so po sklepu konference dolžni spregovoriti tudi o odgovornosti svojega vodstva. Konferenca je sklenila podaljšati rok za pripravo ocene do 15. julija, vse organizacije pa morajo oce- NOVO V BREŽICAH DVA ODDELKA POLNA -Glasbena šola letos ne more sprejemati učencev v vse oddelke. Prosta mesta so še na oddelkih za pihala (klarinet in flavta), trobento in violino ter v pripravnici. Na oddelka za klavir in harmoniko je možen le izjemen vpis za starejše učence, ki se nameravajo poklicno ukvarjati z glasbo. PRISTOJBINA ZA PESEK -Od 3. junija dalje velja sklep o obveznem pobiranju pristojbine za gramoz in pesek iz gramoznic in kamnolomov v brežiški občini. Ta znaša po 50 dinaijev od kubika in se bo zbirala na posebnem računu skupnosti za komunalno in cestno dejavnost. KOLIKO JE OSKRBNINA? - V brežiškem Domu upokojencev je mesečna oskrbnina v enoposteljni sobi 4.914 din, v večposteljnih pa 4.061,40 din. Dodatek za tujo pomoč in postrežbo je 60 din na dan in za delno pomoč 37 din na dan. Za sladkorno dieto je treba dnevno doplačati po 9,58 din, za ostale diete pa po 6,39 din na dan. Cene so precej visoke. Večina prosilcev prosi za doplačilo razlike, ker s samo pokojnino ne morejo kriti stanarine. BREŽIŠKE VESTI ne dopolniti s prikazom idejnopolitičnega usposabljanja v svojih vrstah. Večina razpravljalcev je dala prav ostrim uvodnim besedam Kreša Tomina, četudi so v razpra- vi nekateri našteli več olajševalnih okolnosti za neizpolnjeno nalogo. Predstavnik CK ZKS Roman Ogrin in več drugih razpravljalcev je pojasnilo, da ne gre za občinsko oceno, ampak za preverjanje dela v osnovnih organizacijah, kar bi moralo postati stalna praksa, pa ne le enkrat na leto. Razmere v svojem okolju bi pravzaprav morali ocenjevati' na vsakem sestanku in sproti ukrepati tam, kjer je potrebno. Tudi kritiko ih samokritiko bi kazalo spet oživiti, saj opominov večina 00 sploh ne pozna več. Eden izmed sklepov konference je bil tudi ta, da bi vendarle ustanovili skupine za pomoč osnovnim organizacijam, ki same niso kos vsem zahtevam. Seveda bodo morale sprejeti pomoč tako, kot je mišljena, kot pomoč in ne kot inšpekcijo, kar se je že tudi dogajalo. JOŽICA TEPPEY DOBRODOŠLICA NAJSTAREJŠIM V Pišecah so 9. junija priredili srečanje krajanov, k imajo na plečih sedem križev in več. V krajevni skupnosti jih imajo trenutno 1 30. Veliko se jih je odzvalo, saj so jim tokrat šolarji pripravili prisrčen kulturni program. Otroci so peli in prikazali več folklornih plesnih točk. Na • srečanju je nastopil tudi ženski pevski zbor konfekcije Jutranjke - tozd Orlica iz Brežic. Izpad pri senu naj ublaži krmna ogrščica —Lanski poskusi so se obnesli Kmetijski pospeševalci pri temeljnem obratu za kooperacijo pri sevniškem Kmetijskem kombinatu predlagajo kmetom nekatere ukrepe, da bi vsaj ublažili posledice suše. Franc Starič poudarja, Kmetom svetujejo, da ujamejo zad- KONČNO STREHA ZA UPOKOJENCE - V Brežicah so v petek, 15. junija, odprli novozgrajeni Dom upokojencev, ta teuen pa so se vanj že vselili prvi stanovalci. Dom ima 89 postelj. Do zdaj je bilo sprejetih 25 prosilcev. Samoplačnikov je pet, dvajsetim pa poravnava razliko skupnost za socialno varstvo. Prvo nadstropje s 40 posteljami so začasno oddali v najem Hidromontaži. Računajo, da se bo dom napolnil z upokojenci v dveh letih. Objekt je lep in prikupen, zato je veliko interesentov iz drugih občin, vendar jih ne sprejemajo. Projektirala ga je dipl. inž. arh. Tatjana Guštin. (Foto: Jožica Teppey) kako so nekatere nižinske in dobro gnojene travniške lege vseeno omogočale vsaj srednji odkos. „Prizadete pa so višinske lege, kjer se tudi rast nasploh kasneje prebuja. Tako le-ta ni mogla ujeti prejšnje izdatne moče, s strmih leg pa voda tudi hitreje odteka," pravi Starič. Med prizade timi območji omenja posebno kozjanski del občine. Vseeno ne kaže vraga barvati še bolj črnega, kot je. Tako utegnejo sedaj priti prav nasveti z zimskih predavanj, ko so predstavljali krmno ogrščico. Takrat so jo omenjali, da bi izboljšali sestav presne krme. Lani so jo na nekaterih površinah tudi poskusno posejali. Daje od 300 do 500 metrskih stotov dobre krme. SEVNIŠKI PABERKI SKUPNO SLOVO - Minuli petek so v jedilnici Lisce na skupni slovesnosti dali osnovni šoli slovo osmošolci. Poleg 152 učencev je na poslovilno srečanje prišlo kar 132 staršev. VELIKI NAČRTI - V začetku tedna je predstavnik cestnega podjetja v občinski sejni sobi zbiral predhodna soglasja lastnikov zemljišč ob magistralni cesti za Savo in cesti proti Mokronogu. Nameravajo prestaviti izliv Mirne, dvigniti cesto, predvsem pa zgraditi nov most čez Mirno. Ta naj bi nadomestil sedanjega preozkega. V bodoče naj bi ta republiška cesta šla nad železnico. SEVNISKA MORNARICA -Vse več ljudi mika, da se po morju odpravijo dlje, kot je običajno samo za plavanje. Pri sevniškem zavodu za kulturo je do nedavnega naredilo izpit za voznike motornih čolnov že 168 ljudi. Kako je z njihovim znanjem, ocenjuje vse strožja komisija v Sisku. SCTNI&KI VKSTNK nji rok sejanja po žetvi žit, predvsem ječmena. Koder ne sejejo ajde ali repe, ostanejo polja dostikrat prazna. Zemlja brez zelenja je še bolj ZASLUŽNI GASILCI Ob stoletnici sevniškega gasilskega društva so mnogi člani prejeli visoka gasilska priznanja. Poudariti velja, da se je društvo ob tej priliki spomnilo tudi žena, ki so po vojni mnogo prispevale za razmah društva. Gasilska odlikovanja prve stopnje so prejeli: Danijel Zevni-kar, Mihael Keršič, Dominik Ce-šek in Martin Žnidaršič. Gasilsko plamenico 1. stopnje je dobil Polde Teraž. Gasilska odlikovanja 2. stopnje so podelili prof. Viktorju Krenčiču, Frideriku Pečniku in Silvu Osovnikaiju. izpostavljena soncu. Semenarna jmj je pozimi zagotavljala seme po ugodni ceni. g trosek ne bi smel presega*1 500 dinarjev na hektar. Z ogrščico bi torej lahko lep čas krmili živinOi preostala krma bo iskana kasneje. Opešana travišča naj bi ob pr'*®, dežju dognojevali z dušičnimi gnoj*1 Kako s tem in onim, lahko kmet0-valci razberejo tudi iz letakov 2 nasveti, ki bodo pripravljeni te d*"1 Pripravljajo jih v sodelovanju 1 Živinorejsko-veterinarskim zavodom iz Celja. ALFRED ŽELEZNIK ODDOLŽITEV RODOLJUBU - V vrsti proslav ob stoletnici sevniškega gasilskega društva - močan je bil delež kulturnih prireditev, kot se kultura prepleta skozi vso bogato dejavnost društva - je častni predsednik Jože Smodej odkril spominsko ploščo Ernestu Kruleju. Lepo obeležje je delo Vladke Stoviček. (Foto: Železnik) Človekoljubnost znova potrjena Lep odziv na krvodajal; sko akcijo v sevniški občini Tridnevna krvodajalska akcija v sevniški občini (11. in 12-junija je ekipa delala v sevniškem Partizanu, naslednji dan pa še v Krmelju) je lepo uspela. Seštevek darovalcev krvi za oba dneva v Sevnici da število 664, v Krmelju pa 184. V Sevnici je bilo odklonjenih 32, v Krmelju pa šest krvodajalcev-Dober namen so imeli vsekakor tudi ,ti. Avtobusi se niso vračali prazni tudi iz vasi, kjer ljudem zaradi muhastega vremena ne manjka dela. V krmeljski Metalni se je prijavilo nad 150 krvodajalcev. Na kraju jih je kri darovalo 50, ki so si- za ta dan pisali dopust. Kolektiv je namreč ta čas sredi izjemnih naporov za izboljšanje poslovanja, ravno tako se borijo za izpolnjevanje dobavnih rokov. To je še težje, ker jim že tako manjka delavcev. V tozdu so dejali, da bodo poskrbeli za avtobuse, da bodo svoje krvodajalce pripeljali 15. oktobra v Sevnico, ko bo tu nova krvodajalska akcija. A.Ž. I ! ■ j § Zdravstvo po lastni meri Krški zdravstveni dom naj bi se izločil iz novomeškega Zdravstvenega centra — Poenotenje posavske regije Znane so težave, ki so se pojavile ob referendumu to pomlad v novomeškem Zdravstvenem centir. Glasovanje za združitev v ovno organizacijo novomv .ega Zdravstvene- RDEČI KRIŽ VABI! Prihodnji torek, sredo, četrtek in petek, bo v krški občini potekala prva letošnja prostovoljna krvodajalska akcija. Prvi dan bodo odvzemali dragoceno življenjsko tekočino v kostanjeviškem zdravstvenem domu, v sredo v leskovški osnovni šoli, dan kasneje v prostorih krške tovarne „Djuro Salaj” in v petek na Senovem, v osnovni šoli. Iz kraja v kraj OKO SE SPOČIJE - V krški občini se je pred nedavnim zvrsti- lo lepo število prireditev v počastitev mednarodnega leta otroka. Sedanje številne prireditve ob zaključku šolskega leta so še dodatna popestritev. V prehodu med prostori krške Temeljne ljubljanske banke in Zavarovalne skupnosti Triglav je za velikimi steklenimi Sovršinami razgibana razstava li-ovnih del otrok, od živobarvnih risbic do domiselnih lutk. NAKLADANJE DRUGAM - V Tovarni celuloze in papirja ugotavljajo, da tamkajšnja lokacija nakladalne rampe gozdarjev na vagone ni več primerna. Menijo, da bi bi- lo primerneje, če bi ta les nakladali na brestaniški železniški postaji. BREZPLAČEN PREGLED - V hvalevredno akcijo ..Brezhibno vozilo je varno vozilo” se vključuje tudi Slovenija avto — tozd servis v Krškem. V soboto bodo podobno kot na tehničnih pregledih pregledovali vozila, kajpak brezplačno. Priliko kaže izkoristiti, saj so zavore, krmilni mehanizem ipd. nepogrešljivi za varno vožnjo. KRŠKI TEDNIK ga centra v krškem delu ni uspelo. V krškem tozdu so pred novo odločitvijo, ali so za novi osnutek samoupravnega sporazuma novomeškega centra ali izločitev in oklic lastne enovite delovne organizacije. Po vsej verjetnosti se bodo odločili za drugo možnost. Na zboru delavcev 1. junija so se namreč delavci v krškem zdravstvenem domu že izrekali za izločitev. Zdravstvena služba te občine je pred velikimi nalogami. Že v tem letu je potrebna razširitev delovnega programa za vrsto opravil in nalog, ki jih nalaga približevanje poskusnega obratovanja nove jedrske elektrarne. Zdravstvena služba se mora ustrezno organizirati za zdravstveno varstvo nad 10.000 zaposlenih v občini. O soglasju za izločitev krškega zdravstvenega doma iz novomeškega centra se bodo izrekali tudi delegati občinske skupščine na jutrišnjih ločenih zasedanjih. Izvršni svet je priporočil delegatom, naj podprejo osamosvojitev. Hkrati potekajo v Posavju poglobljene razprave o osnutku novega zakona o zdravstvenem varstvu. Svet posavskih občin se je na seji v začetku junija zavzel za ustanovitev posebnega koordinacijskega odbora, ki naj bi proučil organizacijo in delo zdravstvene službe v Posavju. A. ŽELEZNIK PRIJAVITE „CRNE” GRADNJE! S 15. junijem je v krški občini začel veljati odlok o merilih za razvrstitev oljektov, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja in so že v uporabi. Lastniki takih gradenj imajo mesec dni časa (do 15. julija), da prijavijo „črne” objekte upravnemu organu za gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine v Krškem. Kruh za volanom V Transportu nekdaj in danes Ni malenkost upravljati 15 metrov dolg tovornjak-vlačilec. Tine Mavsar, šofer pri krškem Transportu, je po evidenci podjetja samo v zadnjih desetih letih prevozil nad 1.440.000 kilometrov. V soboto, 9. junija, je Transport slavil 20-letnico. Tine se še spominja nelahkih začetkov te danes solidne prevozniške organizacije. „Po prihodu od vojakov sem dobil v roke pomilovanja vreden bedford. Postopoma smo prihajali do boljših voziL Včasih so fantje z zavistjo gledali 14-tonske fape, danes se ozirajo za mercedesi. Sicer pa bi tisti, ki so v kolektivu že dlje, vedeli več povedati, “ reče skromno. Sekretar Albin Božič ga brez pridržkov pohvali kot voznika, da je malo takih. „Res je da so danes vozila boljša, imamo dobro delavnico, na cesti pa je zdaj težje”, pravi. Ko je človek za krmilom takšnega tovornjaka, ne sme zmagati sebičnost ali ostati za zapečkom tovarištvo. AŽELEZNIK - Tine Mavsar: ,,Lepo smo napredovali v teh letih!“ Učenci sedmič v Tašalero Sola v naravi za učence 4. razredov trebanjskih osemletk se bo začela 27. junija Že sedmo leto zapored se bo v Tašaleri pri Pulju 27. junija začela šola v naravi za učence 4. razredov iz trebanjske občine. V dveh izmenah se bo zvrstilo 272 otrok, katerih starS bodo za 10-dnevno letovanje plačali le 500 dinaijev. Šola v naravi, kakršno imajo v kampu se čez vse poletje zvrstijo tudi predšolski otroci, ostalih nižjih razredov, športniki in delavci Tako je Tašaiera pravi mali letoviški center trebanjske občine. Spodbujeni z dobrimi rezultati, ki jih dosegajo v poletni šoli v naravi, so Trebanjci že organizirali tudi zimsko šolo, na kateri se učijo smučanja. Ta šola je potekala v Bohinjski Bistrici, vendar je zdaj prezgodaj ali prepozno govoriti o njej. Zato bo beseda stekla o njej šele pozimi J.S. trebanjski občini, je prav gotovo nekaj posebnega, zato jo kanijo posnemati tudi drugod po Sloveniji. V njej se otroci naučijo dobro plavati, kar 90 odstotkov otrok splava prav v tej šoli, spoznavajo življenje v naravi, seznanijo pa se tudi z načinom življenja v obmorskih krajih, tamkajšnjim rastlinskim in živalskim svetom. Seveda morajo biti za tako delo pripravljeni tudi učitelji. Zanje vsako leto priredijo seminaije, na katerih spoznajo način poučevanja plavanja. Letos se je takega seminarja, ki je bil na Otočcu, udeležilo 25 učiteljev. Tudi kamp v Tašaleri so za letošnje letovanje obnovili Poskrbe- li so za boljšo električno napeljavo, uredili in prepleskali sanitarije, razširili k.ihinjo in namestili vanjo nov parni koteL Pri vseh teh delih so jim zelo pomagale delovne organizacije iz trebanjske občine, med katerimi pri pomoči ni bilo izjeme. Vendar Tašaiera pri Pulju ni namenjena le letovanju teh učencev; v TUDI POMOČ Te dni je na delovišču v Kragujevcu tudi mladinska brigada iz krške občine. V pomoč na tej zvezni delovni akciji jim je tudi nekaj delavcev iz Bosanskega Broda ter iz vojaške gimnazije v Beogradu. USPELA KRVODAJALSKA AKCIJA Krvodajalska akcija, ki je v trebanjski občini potekala od 21. do 23. maja, je zelo dobro uspela. Na Mirni je dalo kri 255 občanov, v Mokronogu 198 in v Trebnjem 278 občanov. Med kolektivi so se najbolje odrezali delavci IMV na Mimi, kjer jih je dalo kri kar 118, in Trimo v Trebnjem s 86 krvodajalci. Občinski odbor Rdečega križa se zahvaljuje vsem osnovnim organizacijam sindikata za pomoč. 20 OBRAMBNI DAN ZA BRIGADIRJE Brigadirji, ki delajo v Dobrniču, so imeli 16. junija obrambni dan, katerega jim je pripravila ZRVS trebanjske občine. Na obrambnem dnevu so si brigadirji ogledali film, spoznali so orožje, priredili pa so tudi orientacijski pohod. Ob tabornem ognju so jim borci pripovedova- li o NOE Boj proti desantu Akcija rezervnih vojaških starešin v Lanšprežu Občinski odbor ZRVS Trebnje je v okviru rednega usposabljanja rezervnih vojaških starešin in akcije „Nič nas ne sme presenetiti'* izvedel orientacijski pohod. Po prihodu na cilj v Lanšprež so se starešine seznanili s sodobnim pehotnim orožjem teritorialne obrambe. Potem pa je bila taktična vaja, v kateri so prikazali boj z zračnim desantom. Vajo so izvedli enota teritorialne obrambe in letala Dolenjskega letalskega centra. Udeležba na pohodu in uspešnost izpitov je bila zadovoljiva, kar je plod dobrih priprav. Z organizacijo pohoda, predavanji in filmi so rezervni vojaški starešine dali svoj prispevek k akciji „Nič nas ne sme preše netiti*4. KULTURA PRIVLAČI Dnevi kulture in umetnosti k> v trebanjski občini potekajo ie od 2. junija, bodo zaključeni 7-julija. V okviru teh 11 prirediti se bodo zvrstili koncerti, lutkoV' ne predstave in otvoritev Likovnega salona slikarjev samorastni' kov. Jutri ob 20. uri bo v Trebnjem revija pevskih zborov, »* kateri bodo sodelovali pevski zbori iz Mokronoga, Miru®’ Sentlovrenca, Trebnjega in Vel*" kega Gabra. Trebanjci s števil' ^ nim obiskom vedno znova dok*' zujejo, da jim kultura ni tuja. trebanjske IVERI KDAJ BO TEKMA? - TrebaflT ski odbojkarji imajo na glavnem oglasno desko, na kateri visi i®oOI0 orumenel plakat, ki vabi na tek,n . 29. oktobra ob 18. uri Nikjer pa piše, katerega leta bo ta tekma- N sporočijo! NAJNOVEJSA VEST - Trebal ski kino je še vedno zaprt Kaže. še nekaj časa bo. Pa naj bo, a na}\e odgovorni mislijo, saj imajo *j doma skoraj vsi televizije.. • DRUGAČE SE VEDEJO -da se je grosupeljsko komun podjetje le naučilo nekaj V°^0^ «o bontona. Zdaj namreč obve; radiu, kdaj bo pomanjkanje ■ Zato pa je seveda manj vroče med Trebanjci. TREBANJSKE NOVICE ■ • . ' ‘ - . ■ . ^ (EP televizijski spored PEtEK, 22. VI. Jugobanka 1 j.20 POROČILA ' 25 DEČEK SKOK l»nc 0TROCI KAMNOV •°5 TRI SRCA - RADENCI 79 i;«^anuarJa so se v znanem zdravi-kraju že petič pomerili hftein **** se^0J orkestri jugoslovanskih «1 studiev RTV. Ljubljanski televizijci so posneli vse nastope in tokrat bomo spremljali izvajanje Plesnega orkestra RTV Novi Sad, ki ga (pod vodstvom dirigenta Josipa Lorbeka) sestavljajo zvečine mladi glasbeniki. 18.35 OBZORNIK 18.45 Človekovo telo: vegetativni ŽIVČNI SISTEM Ljudje so se v tisočletja dolgem razvoju nenehno prilagajali številnim spremembam v okolju, dandanes pa je tako prilagajanje še bolj izrazito. Pri tem najbolj trpi živčni sistem, o tem, kako slednji deluje in kako se na njem odražajo škodljivi vplivi okolja, pa bo govorila oddaja. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 SLOVENSKI KRAJI MED SEBOJ: TRŽIČ - ŽIRI 21.35 FRANK ROSS SPET NA SVOBODI 22.25 TV DNEVNIK 22.45 625 23.00 JAZZ NA EKRANU: KVINTETGIORGIO GASLINI Milanski pianist G. Gaslini je nedvomno najbolj znan italijanski jazzovski glasbenik. Že pred časom se je uveljavil tudi kot skladatelj, posnel pa je že nad šestdeset plošč. Velja za iskalca novih izraznih možnosti sodobnega evropskega jazza, tak pa se nam bo predstavvil tudi s svojim kvintetom. 17.25 Test — 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Med domom in šolo — 18.45 Glasbena oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Kulturna oddaja - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Spomini - 22.05 Glasbeni atelje - 23.30 Zabavnoglasbena oddaja s°bota, 23. vi. Jugobanka i ft POROČILA JAPONSKE PRAVLJICE 15 PROMETNA SREDSTVA 9 n? PlsANI SVET lOnc °BCUT1L JE SOVRAG lic« Janicki POTA POLJSKE i-50 625 17 nn !?R°CILA “O CON AMORE, film stov n?1537' Je tekmovanje piani- beniki Ev nastop°m tudi glas-p. t va- Andrej in Gregor, no™3 ° j Umujeta le na glasbe- Evi P° 0ČJU' Paž Pa tudi pri > v katero sta zaljubljena. Andrej je čuteče narave, zato uspe pri dekletu, ki jo tare strah pred smrtjo, hladen in odločen, Gregor pa vidi le sebe, in četudi zmaga na tekmovanju, v njem ni nikakršnega umetniškega navdiha. Scenarij za poljski film s tako vsebinsko zasnovo je po lastnem romanu napisala Krystyna Berwin-ska, režiserske posle je vodil Stefan Batory, igrajo pa Malgorzata Snopkiewicz, Joanna Szepkowska, Miroslavv Konarowski, Wojciech Wisocki in drugi. 18.40 NAS KRAJ: VOJSKO Zaradi predstavitve KS Tacen, ki se je ob slovesnosti v počastitev jubilejev KPJ oz. ZKJ, revolucionarnih sindikatov in SKOJ preimenovala po Edvardu Kardelju, so televizijci oddajo o KS Vojsko predstavili na danes. Zato lahko še enkrat ponovimo, da se bomo seznanili z današnjo podobo tistega idrijskega konca, ki je med zadnjo vojno nudil zavejte partizanskim borcem, njihovim bolnišnicam, tiskarnam in še čemu. V zadnjih desetletjih se je Vojsko močno spremenilo, ljudje so se odseljevali v mesta, na kmetijah pa je vseeno ostalo dovolj ljudi, ki so spoznali, da je moč živeti tudi od skope zem(je in lesnega boga- stva, čedalje bolj pa si na Voj-skem utira pot tudi turizem. 18.50 MUPPET SHOW (gostuje Ruth Buzzi) 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 ZAČETEK FESTIVALA OTROKA, prenos iz Šibenika 20.55 OFFENBACHOVE NORČIJE 21.50 TV DNEVNIK 22.05 ZBIRALEC, film Fant, ki strastno zbira metulje, nenadoma ugrabi dekle in jo zapre v klet počitniške hiše. Med posebnežem in dekletom se razvije dokaj nežno ljubezensko razmerje, na koncu pa ... Film je svojevrstna grozljivka, scenarij je po romanu Johna Fowlesa napisal Stan-ley Mann, za glavne igralce pa je režiser Jud Kinberg izbral Terenca Stampa, Samantho Eggar, Mono Washbourne in Mauricesa Dallimo- 17.15 Test -17.30 Poročila -17.35 TV koledar - 17.45 Pojoča mladost — 18.45 TV novela — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Začetek festivala otroka (prenos iz Šibenika) - 21.00 Feljton - 21.30 Športna sobota nedelja, 24. vi. Jugobanka poročila 1 I 5-30 C)UA britanska ENCIKLOPE- OD VSAKEGA JUTRA DAN: LOCE in S W. Mankowitz: DK DONA SEZAMOVA ULICA DAN: LOČE' in SVEČE b,5- W. Mankowitz: DICKENS ,londona l ji* SEZAMC___________ C.U. PEVSKI TABOR, prenos iz M 2 od katere je odvisna fo-8oj,j eza> od te pa življenje Ha(llov- Listne uši so v veliko tjnj. kmetovalcem, zato so bri-'strokovnjaki dolga leta pro-na kakšen način bi naj- uničili ta mrčes. Izdela-IlL Posebno biološko škropivo z ki morijo listne uši. Na- slednja dva prispevka bosta prikazala, kako je mogoče odkriti tudi najmanjšo poškodbo V. lacijske plasti cisterne, ter pripomoček, ki ščiti clektrikaije pri nevarnem delu. Oddajo bo zaključil kratek prikaz avta na baterije, zanimiva pa bo tudi seznanitev z muzejem, ki odkriva skrivnost puščavskega sveta. 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE TOREK, 26. VI. JUGOBANKA pred Zagrebom. Zaključni prispevek oddaje bo prikazal, kako v ljubljanski Tovarni dekorativnih tkanin nastajajo tapiserije, ki jih tkalci izdelujejo po predlogah slovenskih likovnih uetnikov. 19.15 RISANKA 17.55 POROČILA 18.00 PEVSKI TABOR ŠENTVID 18.30 OBZORNIK 18.40 PO SLEDEH NAPREDKA Oddaja o dosežkih slovenskih znanstvenikov in tehnologov bo najprej govorila o novi tehniki varjenja s pomočjo elektronskega snopa. Zatem bo govor o tem, kako zaščititi ceste pred podtalnimi vodami. Kaže, da je najuspešnejša posebna folija, ki so jo že izdelali in položili pod odsek avto ceste 19.30 TV DNEVNIK 20.00 MEDNARODNA OBZORJA 20.55 A. Haley: KORENINE 21.40 D. Škerl: OPOJNO POLETJE, baletna predstava SNG Maribor 22.45 TV DNEVNIK 17.15 Filmski pregled s športnega prvenstva JLA - 17. 30 Prenos s športnega prvenstva JLA - 18.15 Otroška oddaja - 18.45 Narodna ‘ glasba - 19.30 TV dnevnik -20.00 TV drama - 21.10 Včeraj, danes, jutri - 21.30 Znanost - 22.15 Zabavnoglasbena oddaja SREDA, 27. VI. JUGOBANKA 17.00 POROČILA 17.05 K. Grabeljšek: MOJE AKCIJE 17.20 FESTIVAL MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV V CELJU Pred kratkim so televizijci že predvajali filmski zapis, ki je okvirno poročal o odvijanju celjskega festivala mladinskih pevskih zborov. Festival je spremljalo tudi posvetovanje glasbenih pedagogov in organizatorje,zato se bomo tokrat seznanili z izborom najteht- nejših mnenj. Osrednja tema posvetovanja je bila vloga glasbene vzgoje v celodnevni šoli. Po uvodnih besedah Emila Rojca in Branka Rajštra so razpravljalci nanizali vrsto težav, s katerimi se srečujejo pri glasbeni vzgoji, oddajo pa bo pokazala zlasti tiste zagate, ki bodo kaj lahko imele kvaren vpliv na tovrstno vzgojo, če jih ne bo moč čimprej rešiti. Za popestritev oddaje so televizijci pripravili posnetke iz celjskega Mestnega parka, kjer je skupaj pelo okoli dva tisoč slovenskih osnovnošolcev, pridružili pa so se jim tudi tuji zbori. 17.50 OBZORNIK 18.00 NE PREZRITE! 18.15 ZGODOVINSKA URA NA BATINI 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.05 IGRE BREZ MEJA, prenos iz D. Milanovca 21.35 ROCK KONCERT 22.00 TV DNEVNIK 17.10 TV dnevnik v madžarščini v 17.30 Otroška oddaja - 18.00 Filmski pregled sšportnega prvenstva JLA — 18.15 Zgodovinska ura na Batini - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Izviri ČETRTEK, 28. VI. JUGOBANKA 17.40 POROČILA 17.45 APOKALPSA ŽIVALI 18.35 OBZORNIK 18.45 RAZMISLJENKA - IZ-MI SL JENKA 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: HITLER -PRIKAZ NEKE KARIERE. „S filmom nismo hoteli spremeniti nemške zgodovine. Samo pojasniti. In to tistim, ki so Hitlerja doživeli, kot tudi tistim, ki si tistega časa ne znajo več predstavljati. Na Hitlerja ne moremp gledati enostransko. Kot zločinec vsekakor ne bi dosegel tolikšne popularnosti, kot jo je. Torej je moral biti še mnogo več. Gledalci naj si sami odgovorijo na vprašanje, kako je moglo do tega sploh priti." Tako je povedal o triurnem dokumentarcu Joachim C. Fest, kateremu je pri ustvarjanju filma pomagal Christian Herrendoer-ferT Kot vemo, film pred leti ob 'predvajanju na Nemškem še zdaleč ni bil tako odmeven kot npr. ameriška nadaljevanka Holokavst, ki je zadnjo zimo razhudila tamkajšnje gledalce. Četudi sta se omenjena filmarja na moč trudila, da bi iz gore dokumentarnega gradiva izbrala tisto, ki najbolj vemo kaže hitler-jansko obdobje, vključno z zadnjo svetovno vojno morijo, sta zelo prepričljiva, kadar gre za kazanje Hitleijevega vzpona, za razmere, ki so pogojevale zmago nacizma, natančnost pa zvodeni ob prikazovanju Hitlerjevih porazov, še prej pa tudi posledic, ki jih je povzročil njegov fanatizem. Tako so taborišča in sploh vojne grozote le bežno omenjene. 23.20 POROČILA 17.00 Prenos s športnega prvenstva JLA - 18.15 Otroška oddaja - 18.45 Kviz: Vabilo na potovanje - 19.30 TV dnevnik *-20.00 Neposredni stiki - 22.00 Jugoslavija: Romunija (posnetek rokometne tekme iz Pulja) - 23.15 Poročila PRVI RADIJSKI PROGRAM PETEK, 22. VI. 8.08 Glasba za dober dan. 8.30 Glasbena pravnica (B. Pretnar -P. Sivic: Vrbova piščal). 8.41 Naši umetniki mladim poslušalcem. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (Nada Rihtaršič: Ekonomski položaj pitanja mladega goveda v družbenih obratih). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Arija in divertimen-to. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Od melodije do me- lodije. 18.00 Od arije do arije. 18.30 S knjižnega tisa. 19.45 Minute z ansamblom Štirje kovači. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 ENKRATNA PHYLUS DIXEY Gledali bomo dokumentarno zasnovano televizijsko dramo o nekdanji t. i. britanski prvi dami striptiza. V dvajsetih letih je bila Phyllis zborovska pevka, nato pa se je začela slačiti na odrih znamenitih lokalov. Vrhunec slave je dosegla med zadnjo vojno, ko je nastopala v londonskem Whitehall Theatru. Številni oboževalci so jo ščitili pred nasprotniki, ki so se zgražali nad njenim slačenjem. 21.40 MOZAIK KRATKEGA FILMA 22.00 T^ DNEVNIK 17.15 Prenos s športnega prvenstva JLA — 18.15 Otroška oddaja - 18.30 Miti in legende - 18.45 Mladi za mlade -19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja -20.35 Aktualnosti - 21.05 Poročila -21.15 Celovečerni film 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Prostor za reprize. 0.05-4.30 Nočni program. SOBOTA, 23. VI. 8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z radiom na poti. 10.05 Sobotna matineja. 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Po republikah in pokrajinah. 11.40 Domače viže. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Silva Avšič: Vrednost novih sort kitajskega kapusa in zgodnjega zelja). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Glasbena panorama. 15.30 Od melodije do melodije. 17.05 Kulturna panorama. 18.00^ iflcestrske miniature. 18.30 Iz dela G MS. 19 45 Minute z Alpskim kvintetom. 2C.°C Koncert iz naših krajev. 21.30 Odo-h za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Igramo in pojemo. 0.05-4.30 Nočni program. NEDELJA, 24. VI. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Veseli tobogan. 9.05 Se pomnite, tovariši? 10.05 Panorama lahke glasbe. 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne godbe. 14.05 Hu- moreska tega tedna (M. Dolenc: Vampir z Gorjancev). 14.25 S popevkami po Jugoslaviji. 15.10 Listi iz notesa. 15.30 Nedeljska repotra-ža. 15.55 Pri nas doma. 16.20 Gremo v kino. 17.05 Popularne operne melodije. 17.50 Radijska igra (Erland Josephsson: Navzdol). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni rgram JRT. 23.05 Lirični utrin-23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05-4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 25. VI. 8.08 Glasba za dober dan. 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.40 Počitniški pozdravi. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Milica Oblak: Ukrepi v ribezovih nasadih po obiranju). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Od melodije do melodije. 18.00 Naša glasbena izročila. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 20.00 Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Za ljubitelje jazza. TOREK, 26. VI. 8.08 Glasba za dober dan. 8.30 Mladi koncertant. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Anton Kranjc Opazovalna služba gozdnega medenja). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Od melodije do mel >dije. 18.00 Sonata za violončelo in ’da-vir J. B. Brevala. 18.15 Iz slo ‘inske simfonične literature. 18. >5 Zborovska glasba v prostoru ir. času. 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.45 Tipke in godala. 21.05 Od premiere do premiere. 22.20 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 S popevkami po Jugoslaviji. 0.05-4.30 Nočni program. SREDA, 27. VI. 8.08 Glasba za dober dan. 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani. 8.45 Pesmice na potepu. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti (Stane Pšeničnik: Pridelovanje buč golic). 12.40 Ob izvirih glasbene kulture. 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo! 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Od melodije do melodije. 18.00 Škatlica z godbo. 18.30 Kaj radi poslušajo. 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča. 20.00 Naš gost. 20.15 Izbor samospevov in zborovskih skladb Antona Lajovca po delih Otona Župančiča. 20.40 Izbor iz duetov za dve violini Bele Bartoka. 21.05 Odlomki iz R. Straussa opere Capriccio. 22.20 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program. ČETRTEK, 28. VI. 8.08 Glasba za dober dan. 8.30 Mladina poje. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Znane melodije. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Janez Pogačar: Nekateri kazalci prireje mleka v lanskem letu). 12.40 Od vasi do vasi 14.05 Mehurčki. 14.20 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Jezikovni pogovori. 15.30 Od melodije do melodije. 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela. 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 18.35 Iz dela Franka Martina. 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.05 Literarni večer (Janez Cigler: Sreča v nesreči). 21.45 Lepe melodije. 22.20 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev. 0.05-4.30 Nočni program. Četrtek, 21. junija - Alojzij Petek, 2Z junija - Ahacij Sobota, 23. junija - Kresnica Nedelja, 24. junija - Janez Ponedeljek, 25. junija Torek, 26. junija - Helena • junija - Viljem Sreda, 27. junija- Dan samoupr. Četrtek, 28. junija - Leon LU> 'NE MENE obraz. 26. 6. ameriški film Akcija za atentat 28. 6. ameriški film Elita morilcev. KOSTANJEVICA: 23. 6. ameriški film Neustrašni Valdo. 24. 6. ameriški film Oddaljena trobenta. KRŠKO: 23. in 24. 6. ameriški film v Klancu Nevade. 27. 6. ameriški film Julija. 28. 6. ameriški film Junaki. MOKRONOG: 23. in 24. 6. film Ni ampak... NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 22. do 24. 6. ameriški barvni PRODAM fiat 750, letnik 1972, december. Ivan Luzar, Šegova 6, Novo mesto. PRODAM zastavo 101 de luxe, letnik 1978, prevoženih 14.000 km. Tel. 23-611 dop. ali 21-590 PIŠO &AM škodo 110 L, letnik 1972. Ogled možen v popoldanskem času. Franc Kozlevčar, Prečna 67, Novo mesto. PRODAM 126 P, letnik 78, dobro PRODAM renault 4, letnik 1975, dobro ohranjen. Ogled možen Upnl/rt A .1_• ry ' 1 . vsako popoldne. Andrej Žibert, Ragovo 12, Novo mesto. PRODAM novo 101, tip super. Ogled vsak dan. Nace Colarič, pri Križaju, Malo Mraševo 7, Podbočje; PRODAM 24. junija ob 12.58 - mlaj film Bližnja srečanja tretje vrste. “5. 6. ......... ' “ ohranjen. Cena 47.000. Partizanska 19, Novo mesto. 25., in 26. 6. italijanski barvni film Čipola kolt. 27. in 28. 6. francoski barvni film Sodnik, imenovan šerif. BREŽICE: 22. in 23. 6. ameriški barvni film Ni, ampak ... 24. in 25. 6. angleški barvni film Krik na hudiča. 26. in 27. 6. italijanski a? NOVO MESTO - KINO JLA: Od 21. do 24. 6. ameriški film Pravi človek. Od 25. do 27. 6. indijski film Vrnitev. RIBNICA: 23. in 24. 6. hong-konški barvni film Gospodar smrti barvni film Zakaj ubiti učitelja? ČRNOMELJ: 22. in 24. 6. italijanski film Devica. 23. in 24. 6. italijanski film Pokaži svoj drugi SEVNICA: 23. in 24. 6. ameriški barvni film Reka brez vrnitve. 27.'in 28. 6. ameriški barvni film Tarzan in Amazonke. SLUŽBO DOBI VAJENCA za polaganje' parketa in podov iz plastičnih mas sprejme parketarstvo Vinko Novak, Le banova 37, Novo mesta KNJIGOTISK, Glavni trg 14, sprejme v delovno razmerje ofset tiskarja (dvoizmensko delo - pogoj: poklicna grafična šola) in dve delavki in 1 delavca (vojaščine prost) za delo v proizvodnji (dvoizmensko delo - pogoj: končana osnovna šola). Prošnje pošljite v roku 10 dni po objava na naslov: k, komisija za delovna Knjigotisk, razmerja, Glavni trg 14, 68000 Novo mesta STANOVANJA iSCEM neopremljeno sobo v Novem mestu. Dobro plačam. Foto Cvetko Tramte, Breška vas 3, Šmarješke Toplice, iSCEM enosobno samsko stanovanje v Novem mestu ali Črnomlju, opremljeno. Cena po dogovoru. Jože Žbogar, Krupa 14, 68333 Semič. SOBO lastniško, s centralno kurjavo v Ljubljani zamenjam za stanovanje v Metliki ali Novem mestu. Ponudbe pod „V BLOKU”. Motorna vozila PRODAM ford M 12, registriran do junija 1980. Klobučar, Dol. Da brava 5, Trebnje. Ogled popoldne. PRODAM škodo, letnik 1974 ali zamenjam za fička. Mani Godler, Pečice 39, Podsreda. PRODAM zastavo 750, letnik 1974. Gašperič, Podgora 23, Straža. “ODA” - - - - poldne. Tel. (068) 23-807. IMV R 4,1 ------- , letnik 1974, prodam. Jurij Murn, Črmošnjice 50, Stopiče, telefon 21-840. PRODAM avto Zastava 101, rdeče barve, karamboliran, letnik 1978. Cena 50.000,00 din. Ogled avta vsak dan pri avtomehaniku Zajc, 068) Dobova. Informacije na teL (06 61-303. PRODAM tovornjak Mercedes 322 kiper. Stane Omerzel, Gorica 35, Leskovec pri Krškem. PRODAM škodo, letnik 1970, prevoženih 69000 km, v zelo do- brem stanju. Martin Bizjak, Arto ............Sti * 3, 68293 Studenec. PRODAM zastavo 750, letnik 1978. Urek, Regerča vas 117, Novo mesto. AUSTIN 1300, prevoženih 70.000 km, zelo dobro ohranjen, prodam. Milan Reba, Mestne njive 18, Novo mesto. PRODAM Z 101 super, 5500 km. Telefon 23-702. POCENI prodam R 4, 78 in Z 101, 79. Jovič, Nad mlini 24, teL 23-071 Novo mesto. PRODAM Z 101, letnik 1977. Ogled v petek od 17. do 20. ure. Žabkar, Trebnje, Pavlinov hrib B 1 (novi blok). DVA DELAVCA, enega z znanjem varjenja s CO 2, sprejmem na delo. Novak, Novo mesto, Na Lazu 1. V UK SPREJMEM vajenca za izuči-tev strojnega ključavničarja. Jože Novak, Novo mesto, Na Lazu 1. FRIZERSKO UČENKO sprejme frizerski salon „MILKA , Novo mesto, Partizanska 3. VAJENCA za soboslikarsko stroko sprejme soboslikarstvo in pleskarstvo Gvido Hren, V Brezov log 2, Novo mesto, teL 21-437. UGODNO prodam ALFO SUD, letnik 1974. Ogled v popoldanskem času. Cesar, Goriška 16, Mirna peč. PRODAM dobro ohranjeno zastavo 750, letnik 1978. Avto je opremljen. Ponudbe na: Milan Plut, Rožni dol 7, 68333 Semič. PRODAM SIMCO 1301 S. Informacije (061) 819-177 od 17. ure dalje. PRODAM 850 special. Majerle, Šegova 3, Novo mesto, tel. 24-476. UGODNO prodam deutz 6500, obnovljen. Ogled Nad mlini, blok 41 /20, od 14. do 16. ure. PRODAM traktor Fiat 404, osebni avto 750 lux 1973 in grablje za BCS. Rozman, Ždinja vas 22, Otočec. ZASTAVO 101, letnik 1974, neregistrirano, prodam po zelo nizki ceni. Naslov v upravi lista (2530/79). PRODAM avtomobil Opel kadett 1100, vozen. Malenšek, Gubčeva 10, Novo mesto. PRODAM avto zastava 750 de luxe v zelo dobrem stanju. Avbar, Gor. Globodol, Mirna peč. PRODAM zastavo 101, letnik 1974. Sercelj, Trdinova 5, ali telefon 21-405 do 14. ure. UGODNO prodam telico brejo 6 mesecev. Kužnik Viktor Podlisec 7, p. Dobrnič. POCENI prodam dobro ohranjeno spalnico. Informacije vsak dan od 18. do 20. ure na tel. 24-842. PRODAM kobilo staro 7 let in mlatilnico na dvojno čiščenje. Jernej Šuštar, Vrhovo 1, Mirna peč. NOVO pomivalno mizo Marles, poceni prodam. Štirn, Trg I. Ribata 7, Brežice. PRODAM dvižna železna garažna vrata. Ugodno. Tel. (068) 22-326. UGODNO prodam mlade bernardince. Kapele 14, p. Kapele pri Brežicah. UGODNO prodam Gibo kombiniran štedilnik in otroški voziček. Urek, Regerča vas 117, Novo mesto. PRODAM peč za centralno ogrevanje na trdo gorivo in kamp prikolico Brako. Anton Kralj, Mirana Jarca 32, Novo mesto. PRODAM črno-beli televizor Gorenje 900. Informacije tel. (068) 23-827. PRODAM prikolico za osebni avtomobil nosilnosti 500 kg. Tone Špehek, Drejčetova pot 28, Novo mesto. ZAHVALA V 51. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi in skrbni mož, oče, stari oče in brat JOŽE GORNIK z Dol. Suhoija 14 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in v tako velikem številu spremili pokojnika. Hvala govornikom Francu Piberniku in Antonu Sukljetu za poslovilne besede pri odprtem grobu, GD Suhor, ZB Suhor, kolektivu Mercator Metlika, Zavarovalnici Triglav Novo mesto, Novotehni-servis Metlika, šoli Suhor in Metlika, metliški godbi, župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojnemu darovali cvetje in nam izrekli sožajje. Žalujoči: žena Marija, hčerke Jožica z družino, Marija z družino, Boža z družino, sestri Anica in Micka ter drugo sorodstvo PRODAM Renault 15. Zagrebška 18, Novo mesto. PRODAM motor za Amija 8, 200 km po generalni in diano po delih. Priselac, Drska 50, Novo mesto, teL 25- 386. PRODAM traktor Tomo Vinkovič, star 2 leti, s priključki Cena po dogovoru. Marinčič, Breza 20, Trebnje. PRODAM LADO SL, le trak 1977/78, 30000 km. Ogled po- n ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očka, dedka, brata in strica JOŽETA MIKLIČA iz Novega mesta, Žabja vas 7 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence ln cvetje ter nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se osebju zdravstvenega doma Novo mesto za nesebično pomoč, skrb in lajšanje bolečin. Posebej se zahvaljujemo kolektivu IMV za vsestransko pomoč, Združenju šoferjev in avtomehanikov podružnica Novo mesto, kolektivu Gorjanci, Labod, IGM Strešnik, Krajevni organizaciji zveze borcev in ZRVS. Posebna zahvala vsem govornikom za izrečene poslovilne besede, pevcem Šentjernejskega okteta in pihalni godbi. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Dne 12. maja t.l. smo se poslovili na šmihelskem pokopališču od našega MILOŠA KOBETA-MIKA upokojenega šofetja Gozdnega gospodarstva Novo mesto Zahvaljujemo se vsem prijateljem, znancem in krajanom, še posebej dobrim sosedom, ki ste darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje, Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto, organizacijam ZZB NOV Žabja vas, M. Slatnik, (kitna vas in Grm, ZRVS, ZŠAM Novo mesto in Gorjanci ter kolektivoma PrT podjetja in OŠ Katje Rupcna Novo mesto. Posebna zahvala dr. Starcu in ostalemu zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice Vodniku za dolgoletno zdravljenje. Gorjanci Itarcu in Novem mestu kakor tudi dr. Žalujoči: žena Zofka, sestra Mladena Verbič, nečaka Matjaž in Samo z družinama, Rotaijevi in ostalo sorodniki PRODAM kombinirko z elektromotorjem (štiri operacije) porav-nalnik, debelinke, krožna zaga in vrtalno napravo, vse v dobrem stanju. Bojan Režek, Deskova vas 3, Stari trg ob Kolpi. Ogled vsak dara Na pismena vprašanja ne odgovarjam. PRODAM motorno kosilnico BCS 127 v dobrem stanju. Štrbenk, Korita 9, Dobrnič. PRODAM novo garnituro za kopalnico (modre barve). Vel. Slatnik št. 3, Novo mesto. PRODAM novo peč za centralno Feroterem 35 000 ccal. Naslov v upravi lista (2526/79). PRODAM stroj (osem kon) z goseničarjem, plug, frezo za obdelavo vinogradov (po domače Maček). Janez Kovačič, Groblje 8, Šentjernej. PRODAM 6 let staro kobilo z žrebetom. Janez Šime, Dol. Straža 13, Straža. PRODAM kravo po drugi telitvi. Gričar, Ločna 27, Novo mesto. KUPIM KUPIM frezo Motokultivator Ferrari 71, 10 KM Diesel. Naslov: Vojo Jakovac, Nova Loka 53, Cn .momelj. KUPIM kolo pony expres. Ponudbe na tel. 85-107. POSEST PRODAM nov vinograd z nedograjeno hišo pri Metliki. Nikola Vuj-čič, Župančičeva 10, Metlika. PRODAM parcelo pripravljeno za vinograd s stavbiščem v Malem Vinjem vrhu. J. I. Tomažja vas 32, Škocjan. PRODAM starejšo hišo primerno za vikend ali gradnjo nove hiše. Voda v hiši, cesta zraven, elektrika v bližini (15 m), dostop z vsakim vozilom, 4 km iz Sevnice. Zelo sončna lega, cena ugodna. Branko Abram, Ledina 74, Sevnica. PRODAM štiri parcele za vikende z vso potrebno dokumentacijo, 7 km od Šmar. Toplic. Jakob Novak, Čeljevec 14, Šmar. Toplice. PRODAM hišo, manjše gospodarsko poslopje s 25 ari zemljišča pri Dobovi. A J., Kubed 9, 66272 Slov. Gračišče. R A Z IM O ANGLEŠČINO in nemščino za izpite srednjih in visokih šol poučuje profesor. Telefon 22-877. NARODNOZABAVNI ansambel ..VZHAJAJOČE SONCE" se priporoča za igranje na prireditvah vsem gasilskim in mladinskim društvom. Zvone Uhernik, Otočec 48. IŠČEM inštruktorja za angleščino in matematiko zn srednjo elektro- tehniško šolo. Rajko Mežnaršič, ~ ----- - ra2a- Gor. Polje 23, Stra V SPOMIN 6. julija bo minilo leto dni, kar nas je za vedno zapustila ljuba mama in stara mama MARIJA TRATAR Svinjsko pri Šentjanžu Vsak dan je bolj težak, ni mame, ni mame. Minevajo dnevi, meseci, dolgočasni dnevi, ko je ni in je ne bo več. Mama, saj si še med nami, nepozabna v naših srcih. Žalujoča Kristina issiiuimi i grob IVANKI ŽNIDARŠIČ iz Novega mesta, daruje Darko Simčič iz Ljubljane 500.- din Zvezi slepih Novo mesto. Za poklonjeni znesek se iskreno zahvaljujemo. Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Novo mesto. ALOJZU PIRCU iskrene čestitke M l god ter obilo zdravja žele Ang1- I Bartoli, žena in hčerke. f DRAGEMU atu ALOJZU BAR TOLJ iz Straže 62 za dvoj« praznik iskreno čestitajo in oo . zdravja želijo žena Angela, h« , z družinama in družina Slak ANGELI HRIBARJEVI - BUČAR. JEVI, Drska 49, Novo mesto, £ 80. jubilej iskreno čestitajo p 1 telji. DRAGEMU in skrbnemu oče tej ALOJZU KAVŠKU z J Broda j/ pri Novem mestu želijo za rojstni dan še veliko zdraviti srečnih let žena Frančiška, sin in hčerka z družinami, P0*®.*’' pa vnučki Matjaž, Štcfi, Starat Helenca, ki mu pošiljajo liuhčknv. košpo MARTIN PIRC iz Leskovca 148 f Krškem opozarjam vse, ki 9Jj lažne govorice o meni, naj s v takoj prenehajo, sicer jih »T sodno preganjal. ,. j P - MARTIN GRUBAR, Mali Ban šfcjg ^ pošta Šentjernej, prepoveduj vožnjo po mojem travniku » ,, krče, pare. št. 2639/82. ^jl — tega ne bo upošteval, g* boi« sodno preganjal. [^OBVESTILA STEKLARSTVO MOJCA PE^EK obveščamo cenjene strank?, poslujemo v novih prostoru1 ■ Resljevi 1. Okvirjamo slik® J Kesiievi 1. Okvirjamo sun- l izdelujemo vitraže. Se prip010 mo! LTH SERVIS ČRNOMELJ! An ‘ Vrščaj, Kolodvorska 56, (068) 76-073, obveščamo0*5, ne stranke, da vršimo P0??-« kot so šanld, vitrine, hlad“r klavnice, zmrzovalne skrinj® gospodinjski hladilniki. Za iz< ke LTH tudi v garanciji. , , CTC THYSSEN servis A«,-Vrščaj, Kolodvorska 56, J (068) 76-073. Vršimo pop«’j, in montažo gorilnikov vseh vr»w< znamk kompletno z oljno in ®‘_ tro instalacija Nastavitev manjše porabe goriva z najsod nejšimi inštrumenti ., NOVOST! Vrtnarska dela, na« vanje, novogradnja in vzdržev« z večletnimi izkušnjami v S" . pričnem izvajati avgusta. Ih**,; macije: Vrtnarstvo Franc N®/! mer, Veliki Podlog, 68273 vec ali cvetličarna Kerin, IZBRtŽIŠK^-T) PeRODNlSNICt < V času od 9. 6. 1979 do 6. 1979 so v brežiški porodni« rodile: Nada Ruklič iz Grej" Brega - Vladko, Metka Novak Šentlenarta -Petro, Eva Grdobi iz Javoreka - Damirja, Štefica R" šetar iz Laduča - Saša, Keserovič iz Brdovca - Danil® racaviuuv IZ. D1UUVU — ^ Desanka Vojak iz Cerja mentino, Sonja Brljanec iz _ skega vrha -Dejana, Cecilija iz Pečja -Antona, Marija ZoJL iz Šentlenarta - Tanjo, MS Hictaler iz Armeškega - ®® Ivanka Cižmešjia iz Mo vrač 'J,, berta, Marija Žagmestar iz ** ,z Gorice -deklico, Marija Dren/ ^ Brega - dečka, Olga Tu«k .j Krškega -dečka, Zdenka iz Kerestinca - Igoija, J Ja Čeklič iz Brežic - deklico, Medvešek iz Dovškega - . Betka Gabron iz Orešja - Al , J Ivanka Oštir iz izraive va», JJf | Kraške -tj Boštjana, Slavica Balač iz 2,0vegJ Alana, Ana Zalokar iz Ar«*0 ^ , TndOtdf sela - Matjaža, Ozrenka 1 yera vič iz Sevnice - Zika, Osonjački iz Šamobora ~^lre " 2^ na, Ivanka Zorenč iz BisttJ jj? dečka, Anica Dobrinec iz 1 Rtdof - Darijo in Ana Stančin iz p ca - Denisa. ČESTITAMO- DOLENJSKI UST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference S**' Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, R>®‘ Sevnica in Trebnje. a. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Pred nik: Slavko Lupšina UREDNIŠKI ODBOR: Ma-— ’ -— —• -- ~i«wnnu ure«_ ............................ rjan Legan (glavni in odgovorni an rak), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj/ 1”^ca Bauer, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jo* . Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik. Pru # Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Kim®-vsak četrtek - Posamezna številka 6 din, letna nato IZHAJA 238 din, polletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej - Za stvo 480 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna valuta v tej vrednosti) 5 2100- 620-107- 32000- 009- 8 - 9. Devizni račun: OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 130 din, 1 cm na do j Miani 160 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm n r strani 250 din. Vsak mali oglas do 10 besed 50 din, vsaka nad J j faemfin S Hin — 7n vcf* rlnmn orrl-iro ualm Ar\ nroUioa P(»nik Št- 1" beseda 5 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št 10 «gj. 1. 1979 - Na podlagi mnenja sekretariata 2a informacije IS sk f .g iy/v - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije u ‘»uje ne SRS (ŠL 421-1/72 od 28. 3. 1974) se Dolenjski list ne pl* davek od prometa proizvodov. mestu: TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem Tnjca 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mest v„qqj talcev 2, p.p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave:: oo ' ' 68) 23-611--Nf". ■ 33, telefon (068) za-on- - * vračamo - Časopisni Ljud- ska pravica, Ljubljana. ovo amiUU - - v- . . mesto - Barvni filmi in tis “i a- ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage, ljube, skrbne mame, stare mame in tete ALOJZIJE VIDMAR rojene JANC z Broda pri Novem mestu * iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znan-in sosedom. Posebna zahvala dr. Vodniku za dolgoletno "fijvlje, osebju nevrološkega oddelka splošne bolnice, župniku lepi obred, govornišku Spelku za pretresljivi govor, pevcem, »sedom Jakšetovim in Kranjčevim za nesebično pomoč in ^ceno pozornost. Zahvaljujemo se tudi podjetju Novoles in asčanom Broda za dehteče cvetje in vsem ostalim, ki ste nam v težki uri stali ob strani in našo ljubo, nepozabno n'amo pospremili na njeni zadnji poti. žalujoči: sinova Slavko, Franci in hčerka Štefka z Urufinami, vnuki Zlatko, Igor, Miran, Renata in Janez V SPOMIN IVANU PETEK-' JOHANU iz Starega loga pri Kočevju 24. junija deset bo let minilo, ko je tvoje mlado življenje ugasnilo. Dolg je tvoj vojaški rok; ne prikliče te moj večni jok. V sanjah mi se vsaj prikaži, meni materi srce ublaži. Hvala vsem, ki se ga še spominjate in mu prinesete na grob svečke ter cvetje. Žalujoči njegovi: mama, ata, bratje Andrej in Peter ter sestra Olga z družino l{ ZAHVALA Ob tragični izgubi mojega dragega sina BRANKA TRATARJA iz Krškega * iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mi v težkih trenutkih . i ob strani, mu darovali cvetje in vence ter ga spremili na nJegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem IGM Sava Krško, Pevcem in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: mama in vsi njegovi ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega dragega sina in brata ALOJZA CVELBARJA iz Zameškega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa dobrim sosedom in vsem vaščanom, ki ste pokojniku darovali vence in cvetje, nam izrazili sožalje ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in v tako velikem številu spremili pokojnika na prerani zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo kolektivu osnovne šole Šentjernej, tovarišici razredničarki in sošolcu za poslovilne besede, lepa hvala duhovščini za izrečene poslovilne besede in opravljeni obred. Žalujoči: oče, mama, brat Darko, Toni in drugo sorodstvo ZAHVALA V 78. letu starosti je zatisnila svoje trudne oči naša draga mama ANA KAPLER iz Zavinka pri Škocjanu |jS„k®no se zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijate-int ln znancem za cvetje in slovo od naše mame. Hvala „je 5®mu oddelku splošne bolnišnice Novo mesto ia zdravlje-J • nasebno zahvalo smo dolžni častitim sestram iz Škocjana, Dorff0*- -*0 s stoj0 plemenitostjo neutrudno negovale. Hvala mest •m *n sodelavcem IMV, Krka, Splošna bolnišnica Novo 10 m kaplanu za poslovilne besede in obred. žalujoči otroci: Vinko, Mimi, Jože, Anica z družinami ŽAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi deda in pradeda našega dragega očeta, FELIKSA KORENA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se tako lepo poslovili od njega. Posebna zahvala delavcem KZ Žužemberk, pevcem za ganljivo zapete žalostin-ke ter župniku za tako lepo opravljeni obred. Vsi njegovi, Žužemberk ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi drage PlSSi """ C žene, mame, sestre in stare mame ANGELE MALEŠEVIČ s Kala št. 8 pri Semiču Podal?6110 zahvaljujemo tovarni kondenzatorjev iz Semiča za za vre vence, posebno pa TOZD Elektronski kondenzatorji °ddelk pomoč- Iskrena zahvala zdravnikom in osebju iz VISC. Golob-* sP*°^ne bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin, Anici vec 23 P?sl°vilne besede pred hišo žalosti in Jožici Buko-Ijujenf lX)slov'lne besede ob odprtem grobu. Iskreno se zahva-P°mat>°i-VSem sosedom> ki so nam stali ob strani in kakorkoli 'ttekr ’.gt?dbi 08 Pihala iz Metlike in vsem, ki so nam števil!! ““lie- darovali cvetje in pokojnico v tako velikem lu spremili na njeni zadnji poti. |a,ujoči: r«nčka mož Mirico, sin Simo, hčerki Mira 2 družinama, posebno pa vnučka Rudi Mirči, bratje z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega moža in strica JOŽETA UDOVČA iz Škovca 6 pri Tržišču se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in dru- fim prijateljem za sočustvovanje in podarjene vence in cvetje, [vala govorniku KS Tržišče, pevcem in župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji pot L Žalujoči: žena Marija in vsi njegovi M ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta in tasta FRANCA MOŽETA z Daljnega vrha se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, mu darovali številne vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam izrazili sožalje. Iskrena hvala kolektivom Centra za socialno delo Kranj, Loterijskega zavoda Slovenije iz Ljubljane, Cestnega podjetja Novo mesto in Zavoda Hala Tivo- li iz Ljubljane, vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sovaščanom, zdravnikom Zdravstvenega doma Novo mesto, zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka novomeške bolnice in duhovniku za spremstvo in obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Sin Anton, hčerke Slavka, Marija, Anica in Rozi z družinama Daljni vrh, dne 18. junija 1979 ZAHVALA V 76. letu starosti nas je za vedno zapustila naša teta FRANČIŠKA PIRC iz Zaloga 16 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedoma, sorodnikom, prijateljem in znanccm, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. R)sebna hvala duhovniku iz Prečne ter sosedom Jakšetovim, Hočevarjevim in Kozinovim, ki so nam pomagali v stiski. Žalujoči: družina Aksentijevič in Daiko z družino ZAHVALA Ob boleči, nenadomestljivi izgubi naše predrage ANKE LAVRIN z Vinjega viha pri Semiču se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in vsem vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje ter pokojno spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se župniku in kaplanu za opravljeni obred. Vsi njeni Vinji vrh, dne 15. junija 1979 ZAHVALA Po dolgi bolehni se je v 88. letu starosti od nas tiho poslovila naša dobra teta botika TEREZIJA PUCELJ iz Soteske 36 Zahvaljujemo se vsem številnim sorodnikom, prijateljem in znancem za udeležbo pri pogrebu in za cvetje ter vence, ki ste ga ji poklonili. Prisrčna hvala vsem, ki ste nam nesebično stali ob strani. Posebna zahvala vsem duhovnikom za pogrebne obrede Družina Zupančič ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE CENTA iz Bojanje vasi se najiskrenejše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, podarjene vence in cvetje. Posebno pa se zahvaljujemo vaščanom Alojzu Moleku, Jožetu Rauhu, Alojzu Slobodniku in Tereziji Bajuk za veliko razumevanje. Iskrena hvala tovarišici Vidi Stankovič za poslovilne besede in godbi na pihala iz Metlike. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in pospremili pokojnico k njenemu zadnjemu počitka Žalujoči: sin Franjo ter hčerke Amalija, Nada, Mira in Marica z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in nenad' izgubi naše devetnajstletne hče. ', sestre, tetke in botK LIČE FARAGONA iz Hrastja 2, Šentjernej se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih, podarili premnogo cvetja, izrekli sožalje in jo spremili v tako velikem številu k mnogo preranemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni Slavki Paderšič iz Zapuž, župniku za opravljeni obred, govornikom za poslovilne besede, Sentjernej-skemu oktetu, godbi na pihala. PGD Orehovica, 00 ZSMS Orehovica, profesorjem gimnazije, dijakom IV. d gimnazije Novo mesto, delovnima kolektivoma Dolenjke in Iskre. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mamica, očka, sestra z družino in drugo sorodstvo junija 1079 DOLENJSKI LIST 23 SULCI UMIRAJO - Sulca veslač^ 9, ki soj TudiletoJ Novom*^ inu) ozir0. e Na večno nevarni stezi Loj za Pavliča, novomeškega državnega reprezentanta v motociklizmu, smo vajeni videti (in razumetij najpogosteje v družbi motorja, ne tako redkih privržencev motociklizmu in motoristov. Toda Lojze ne sodi v tisto generacijo, ki si je drago in : i marsikoga pogubonosno vozilo omislila zgolj zavoljo modne muhe in imenitnosti Pavliču je njegov dvokolesi _rebtc dober prijatelj v pra- pa bi bilo za Lojza osiromašeno. Pavlič se je že davno tega sprijaznil, da se bo večkrat srečal z asfaltom, da se bo poškodoval. In tudi po bolečih pristankih v parterju, kot imenujejo padec tekmovalci, pri katerih se voznik komaj zave dogajanja in jim nedeljski motorist zagotovo ne bi bil kos, pravi borec ne bo odnehal. Tudi s Pavličem je tako. Skušnjave, ti nemirni gostje, Lojza vedno pope- vem pomenu te besede. Mo- Ijejo na nove tekme, novim torju je zvest že več kot desetletje. Z njim je preskušal in preskuša svoje sposobnosti na evropsko znanih dirkališčih v družbi tekmovalcev, ki jih pozna vsak v motociklizem zaljubljeni osnovnošolec In ta vitki in mirni Dolenjec, čigar prvi okras je gotovo pogum, se navzlic temu da je že dodobra okusil slasti zmage, pa tudi bolečine porazov, nevarnim hitrim tekmam ne dogodivščinam naproti Na Češkoslovaškem, m zadnji veliki mednarodni tekmi, kjer je pred kratkim v hudi konkurenci 45 tekmovalcev iz 11 držav vozil tudi Pavlič, se je izkazalo, da je v zadnjem času napredoval. Vozil je izredno hitro in previdno, In je zmagal. Neznani tekmovalec iz Jugoslavije, države, ki v svetu hitrih motorjev in zakulisnih iger velikih tvrdk pomeni domala namerava tako kmalu odpo- toliko kot nič. S tem je vedatL Čeravno nekateri napovedal, da s svojim vozi- trdijo, da ljudje v usnjenih oblekah ne živijo ravno po pravilih pameti Tudi pri Lojzu je namreč sila, ki vabi pogumne fante na start nevarnih dirk, močnejša od njega. Trdi, da je v kolonah, ki se selijo s tekmovališča na tekmovališče, lom še zdaleč ni rekel zadnje besede. Ne samo zato, ker se sanj in želja človek ne more nikoli znebiti, in ne samo zaradi trde volje ter rednega treninga, tudi zaradi nekega bolečega spomina. Spomina na izrednega voznika in to-variša Marjana Ucmana, s neki poseben mik, čeravno kateri™ st°pred desetletjem se od časa do časa nenavad- ™ Meniškem pot v na četa zaradi smrtnih pad- ledino, cev zmanjša. Toda na svetu . f ,nastopala v so in bodo fantje, kakršen je notvo!nešklh‘n Lojze Pavlič, zaljubljeni v ^ ^JP°!'t.mk<)V’J!lhče 125 ccm, v hitrost, pred »m ir} z™dl katero navadni smrtniki sa- *• ,. £eka.] alJev- mo zaničljivo odmahnejo z Mnrin„ n i a * ^ roko. Življenje brez motor- Trhn Ju ^ ' ' ‘je in cilje obeh uspešno uresničuje Lojze Pavlič. le ja, brez množice navdušenih navijačev, vonja po bencinu. JANEZPEZELJ Dvakrat pustošila streli Velika škoda v neurju: ogenj in 12 poginulih krav TAKO SE JE KONČAL BOJ Z OGNJEM - Gospodarskih poslopij Neže Šega in njenih sosedov Avsca in Možeta ni več. Ožgano tramovje pa je opomin vsem mladim, kaj lahko povzroči majhen plamenček v otroških rokah. (Foto: J. Pavlin) Težko pričakovana sprememba vremena z dežjem je sicer godila poljem in kmetovalcem, vendar sta neuiji 12. in 14. junija povzročili tudi požar in veliko škodo. 12. junija popoldne, ko je nevihta divjala nad Laščami, je strela udarila v gospodarsko poslopje Matije Kodcliča. Ogenj se je tako hitro razširil po stavbi da domači in vaščani, ki so prihiteli na pomoč, niso utegnili rešiti niti dveh motornih koles, kaj šele ostalo kmečko orodje in stroje. Pred 25 leti zgrajeno poslopje je povsem uničeno, škodo pa cenijo na 300.000 dinaijev. Požar so dokončno pogasili šele novomeški in žužemberški gasilci. Med nočnim neurjem 14. junija pa je strela udarila v hlev na kme- tijskem posestvu Klevevž. Stek po vodovodni cevi za napaja in med 54 kravami pobila 9 Ob tri krave so bili tudi P*1 jevi iz Dolenje vasi pri Mirni STRUGE: TOČA UNIČEVALA V Strugah v kočevski obči^. bilo 13. junija med 16. uro in hudo neurje s točo. V večjem Struške doline je uničilo vse t delke, da nekateri nimajo vež *| solate. V pol ure je padlo 361 ® na 1 kv. m. Hud veter je padavine postrani, da so imeli Vi v mnogih hišah in kleteh. Iz Soli kleti so vaščani z vedri znosili0' 3.0001 vode. Nevarna igra otroških rok Na Dolžu do tal pogorelo šest gospodarskih objektov — Požrtvovalni gasilci vaščani s težavo rešili hiše — Pogorelcem bodo pomagali vsi v KS Stopiče m Dolž, gručasta vas s 70 številkami pod Goijanci, v ponedeljek, 11. junija. Ura je kazala pol enajstih, ko se je sredi vasi pokazal dim in takoj zatem vrtinčasti ognjeni zublji, ki so s seboj proti nebu nosili šope slame. Večina starejših ljudi je bila na njivah, mlajši pa na delu v novomeških tovarnah. Najprej se je jokajoče oglasil zvon dolske cerkve, takoj zatem se je prebudila sirena domačega gasilskega društva. „Na Dolžu gori vas!” je bili slišati vsevprek in iz bližnjih vasi Vrhe, Iglenik, Zajčji vrh so ljudje pohiteli na pomoč. V dobri polovici ure je od šestih gospodarskih poslopij ostalo le kup gorečih tramov. Nežka Sega, vdova s tremi otroki, je tisto dopoldne kot mnogi njeni sovaščani grabila seno na koncu vasi. Najmlajšega sina Stanka, ki rru je komaj šest let, je poslala domov po liter rdečega, saj je vročina dobesedno žgala grlo. Vrnil se je s steklenico, potem pa zavil nazaj proti vasi. Zanimal ga je dan poprej kupljeni bratov avto, ki je stal pred hišo. Pobrskal je po polici, našel vžigalice in jih ob bližini kašči preizkusil. Ogenj je bliskovito preskakoval in postajal večji in večji. Otroku ni kazalo drugega, kot da zbeži, saj je zaslutil, da se to ne bo dobro končalo. Iz bližnjeva vrta je opazoval boj z ognjem, in šele tedaj je začutil, da je storil nekaj hudega. Ogenj ni izbiral. Za Segovim podom je skoraj hkrati zagorelo še večje poslopje Avščeve domačije. V pepel se je spremenila kašča z žitom, mastjo, krompirjem in kopico orodja. Tudi preko ceste je zagorelo poslopje Jožeta Možeta. „Rešite hiše!” je vpil poveljnik gasilske enote iz Gabrja, ki je poleg domačih gasilcev prva prispela na kraj požara. Goreli so okenski okviri, pokala sta opeka in steklo, ponekod je ogenj že oblizal lesena ogrodja streh. Požrtvovalno in nesebično so se najbolj pogumni spustili v zadimljene prostore in nosili na piano vse, kar ni bilo varno pred ognjem. Vodo so prinašali tudi šolski otroci. Največja nevarnost je pretila vsem s slamo kritim hišam in poslopjem, ki jih je na Dolžu skoraj polovica. Seveda bi se vse lahko končalo še veliko bolj nesrečno, ko ne bi v pomoč prišli tudi gasilci iz Stopič, ki so vodo napeljali iz bližnjega studenca Mrzlavke, saj so Od navdušenja do kritike Na gimnazijskem koncertu izvajalcev akustične glasbe nastopil tudi pevec šifrer Koncert mlad1 . izvajalcev akustične glasbe z gostom Andrejem Šifrerjem je verjetno presegel pričakovanja, saj v novomeški gimnaziji takih koncertov nismo vajeni. Poteza gimnazijskih organizatorjev, da priredijo za spremembo koncert - ne le ples, se je izkazala za dobrodošlo, kar potrjuje tudi zadovoljiv obisk, pa tudi navdušenje nad nekaterimi izvajalci. Dare Marolt, ki poje svoje pesmice in jih spremlja z akustično kitaro, je bil kot prvi spodbudno sprejet, čeprav ga po glasbeni plati ne moremo ravno pohvaliti. Vendar, kot pravimo v takih primerih, je še mlad in čas je pred njim. Zorko Tomaž in trio Ragov log so bili že boljši, čeprav si je predvsem spremljajoči trio z malomarnim in nezainteresiranim igranjem kar zapravil simpatije poslušalcev. To pa seveda ne velja za vodjo Zorka, ki se je predstavil kot uspešen komponist, predvsem v skladbi „Orel”. Zato pa lahko pohvalimo Matejo Koležnik, Metličanko, dijakinjo črnomaljske gimnazije, ki se je pokazala kot odlična in izredno talentirana pev- ka, pa tudi kitare ni igrala nič manj slabo kot večina ostalih kitaristov. Ce naj akustični kvintet z nazivom Sance raje preskočimo, saj je bil njegov nastop popolnoma ne- prejšnje črpalke izčrpale že vso zalogo vode iz vaških vodnjakov. Ko pa je prišla še enota poklicnih gasilcev iz Novega mesta, so si končno oddahnili: pod vodnim curkom so izginjali še zadnji plamenčki in vas je bila rešena naj-hujšega. S PLESOM V POČITNICE Najpopularnejši dolenjski ansambel ..Rudolfovo” bo danes od 19. ure naprej v novomeški športni dvorani Marof igral za ples, ki so ga pripravili za zaključek šolskega leta. Za marsikaterega mladega človeka, ki se šola v Novem mestu, bo to zadnji velik ples, zadnje srečanje s sošolci, prijatelji in znanci pred jesenjo. Ples navdušil S turnirja v Kočevju Zveza kulturnih organizacij Kočevje in KUD „Tine Rožanc11 Ljubljana sta pretekli teden v Kočevju organizirala kvalifikacijski plesni turnir. Nastopilo je 58 parov iz Novega mesta, Ljubljane, Maribora in Reke. Kočevsko občinstvo, med katerim je bilo največ mladih gledalcev, je navdušeno spremljalo tekmovanje, ki je potekalo v 6. razredih. Zmagovalci razredov v latinskoameriških plesih so bili: V. razred: par Zdravko Smrekar, Mira Struž-nik, IV. razred: par Alojz Gornik, Irena Muehlbauer, III. razred: par Jože Pavlin, Brigita Petek (vsi „Tine Rožanc"). Zmagovalci razredov v standardnih plesih: D razred: par Miran Zupančič, Zdenka Varga (,,Tine Rožanc");'C razred: par Gordan Bubek, Jordanka Smokovič (Plesni klub Reka); B razred (najvišji razred): par: Jože Pavlin, Brigita Petek (KUD „T. Rožanc"). Med odmori so nastopili mladi plesni pari iz osnovne šole in gimnazije iz Kočevja, ki so nedavno končali plesno šolo. V. SAVIČ urejen in razglašen, smo že pri zadnjem glasbeniku, gostu iz Kranja Andreju Šifrerju. To je pevec, kitarist in komponist, ki se je No-vomeščanom predstavil že leta 1976 na otoškem travniku, vendar je od tedaj tako napredoval kot redkokateri slovenski glasbenik. Postal je dober pevec, še boljši avtor pesmi in glasbe. Šifrer ni predstavnik običajnih slovenskih popevkarjev z našemljenim in praznim nastopom — nasprotno, s spremljajočimi besedami in pesmimi izpoveduje to, kar gimnazijce v življenju še čaka. Vsekakor bi bilo treba s podobnimi stiki dijakov z glasbenimi ustvarjalci naših dni v prihodnjem šolskem letu nadaljevati. Gimnazijska telovadnica je hkrati'povsem primeren prostor, da se doseže potrebno sproščeno vzdušje. DRAGO VOVK Foto: ANDREJ VIRC Segovi Nežki so od vsega c 'odja ostale le grablje, ki jih je pred požarom držala v rokah. „Ce bi ne rešili hiše, bi se z otrokom vrgla v plamene,” pravi danes, ko njena hiša kljub nekaterim ožganim delom še stoji. Potrebna bo temeljitega popravila, še prej pa bo potrebno pomisliti na novo gospodarsko poslopje, saj bo živino potrebno iz sosedovega hleva odgnati pod domačo streho. ..Reševalna akcija je bila uspešna in dovolj hitra, čeprav v vasi ni telefona. Vse smo uspeli dovolj hitro obvestiti, ob gašenju pa ni bilo večjih poškodb pa tudi žrtev ne,” pove vodja podružnice stopi-ške šole na Dolžu Franc Zorc. Že dve uri po požaru je v šoli sklical sestanek in ustanovili so odbor za pomoč pogorelcem. Do trde noči so z vozom zbirali po okoliških vaseh pšenico, mast, moko, riž. V sredo so imeli izredno sejo KS Stopiče, ki so se je udeležili tudi predstavniki občine. Dogovorili so se o obliki pomoči, ki jo bo prispevalo vsako gospodinjstvo krajevne skupnosti, veliko pomoč pa je ponudila tudi občina. Pohvaliti pa je potrebno še mladince 8. razredov stopiške osnovne šole, ki so se odrekli izletu v korist pogorelcem in prispevali zanje 3000 dinarjev. Mladi iz KS bodo poleti organizirali brigado za pomoč pri postavljanju novih gospodarskih poslopij, ki morajo že v jeseni sprejeti pridelek. Dolž bo živel naprej. JANEZ PAVLIN V nedeljo ■ ■ w petič semiške igre V nedeljo, 24. junija, s* bodo ob 14. uri na igrišč TVDD Partizan v Semiču # petič pomerile ekipe Strekljevca, Črešnjevca, Sf miča, Kota, Rožnega dola*" Stranske vasi. Povabili pa J tudi ekipo iz Gradca v B' krajini in tako bo mogc letos prireditev zajela že koliko širši okvir. Vsak* ekipa šteje 7 članov, ii'1’ svojo zastavo, napis in eno* no oblačilo. Letošnja pri1*; ditev bo sestavljena iz se« mih točk. Že lansko leto je pfltf ditev privabila v Semič š*f vilne turiste iz Ljubljane i( sosednje Hrvatske, letos p* pričakujejo še večji obiski11 pravijo, da gledalci ne bod°i razočarani. Po prireditvi veselica, na kateri bodo p? stregli z janjčki na ražnju $ dobrim naravnim vinom. KORISTNA REKREACIJA — Kajak kanu klub Rašica iz je s svojo veslaško sekcijo „Krka“ pripravil te dni dvodne veslačev rekreativcev. Prvi dan je bil množični spust vasi Krka do Žužemberka po Krki, drugi dan pa so se pomerili še na 3. veslaškem maratonu KRKA organizatorji speljali od Soteske do Otočca (25 km), se dolenjski veslači dobro odrezali, kar velja zlasti za Bajca in Šobra, ki sta zmagala v kategoriji C — 2 (kanu Žgajnarjevo (Krka) pri ženskah v kajaku. Na sliki: start Soteski. (Foto: S. Dokl) ^ težkega 10 kg, je našel mrtvega v Kolpi med zadnjim vikendom ribič Vojko Pavar (na fotografiji) in sicer okoli 3 km nad Kužljem. Plemenita riba, na katero je lov zdaj prepovedan, ni bila ranjena. Vzrok pogina torej ni znan. V minulih treh tednih je poginilo tudi več drugih plemenitih rib, največ lipanov pa tudi več postrvi. (Foto: Z. Vaidi-jan) Priznanje, ker je rešil brata Milanu Pajniču, ki je rešil iz Rinže Brata Igorja, republiško priznanje Zveze prijateljev mladine Republiška Zveza prijateljev mladine Slovenije je te dni obvestila 15-letnega Milana Pajniča iz Kočevja, da mu bo v kratkem podelila posebno priznanje za človekoljubno dejanje. Milan Pajnič je namreč 9. maja letos rešil gotove smrti v reki Rinži svojega 9-letnega brata Igorja. Igorju, ki ne zna plavati, je na bregu spodrsnilo in je padel v vodo, ki mu je bila čez glavo. Brat je brez razmišljanja skočil za njim in ga rešiL taka dejanja podeljuje priznanji’ je predlog iz Kočevja takoj osvo-jila. J. | REŠITELJ IN REŠENEC Brata Milan (15 let) in Ur Milana Pajniča je predlagala Pajnič (9 let) fotografi*®^ za podelitev priznanja občinska dan po nesrečnem dogod*u’ Zveza prijateljev mladine Kočev- ki se je srečno končal. (*a je. Republiška zveza, ki prav za to: Primc)