izvirno znanstveno delo UDK 556.53(282 Dragonja).000.504 502.7(282 Dragonja) ANALIZ A SPREMEM B RAB E TAL , HIDROLOŠKEG A REŽIM A I N EROZIJSKI H PROCESO V V POREČJ U DRAGONJ E Lidija GLOBEVNIK Vodnogospodarski inštitut, Si-1000 Ljubljana, Hajdrihova 28c IZVLEČEK Avtorica je opravila presojo vplivov protierozijskih ukrepov in zaraščanja površin na vodni režim* in morfologijo rečne struge v porečju reke Dragonje. Rezultati analize so pokazali, da je v zadnjih 35 letih veliko sprememb pred­vsem pri hidrološkem režimu vodotoka. Zbrani podatki in analiza vodnega režima kažejo, da dodatni odvzemi vode iz Dragonje za namakanje iz ekološkega vidika niso upravičeni. Erozijski procesi so izjemno pomembni za mor­fološki razvoj struge in obvodne loke, zato bi morali ohranjati takšne procese vsaj na območjih, kjer ni intenzivne urbanizacije ali kmetijske proizvodnje. Ključne besede: hidrologija, raba taf, erozija, Dragonja, varstvo narave, rečni sedimenti UVOD iN OPIS PROBLEMA Posledice večjih prostorsko in časovno dofočenih posegov v vodni režim, kot je na primer graditev aku­mulacij, so bile velikokrat analizirane. Taki tehnični po­segi zaradi svoje velikosti povzročijo hiter odziv vodne dinamike. Hidrološke spremembe lahko enostavneje analiziramo in povežemo posledice z glavnimi vzroki. Posledice manj opaznih, razpršenih in dolgotrajnejših sprememb, kot na primer zaraščanje vodozbirnih po­vršin in protierozijski ukrepi, pa so težje merljive. Še posebej, če jih proučujemo v okolju, kjer niso izključeni drugi dejavniki. Dolina reke Dragonje je ena zadnjih dolin v Sre­dozemlju, kjer še lahko sledimo naravnim ali naravi podobnim procesom. Na ustju Dragonje ni turističnih naselij alt marin, kulturna krajina v dolini ima še zna­čilnosti ekstenzivne rabe, vplivi urbanizacije in posle­dičnega onesnaženja so še zmerni. Tudi večjih regu­lacijskih posegov na Dragonji in pritokih še ni bilo. Po­rečje Dragonje torej ponuja možnost za presojo vplivov protierozijskih ukrepov in zaraščanja površin na vodni režim in morfologijo rečne struge. GEOGRAFSKE IN VEGETACIJSKE LASTNOSTI OBMOČJA Porečje reke Dragonje leži na severnem delu pol­otoka Istra. S svojimi pritoki se zajeda v močno razgi­bano flišno Koprsko gričevje, ki se razteza med pla­notastim Bujskim krasom na jugu in Tržaški krasom na severu. Teče iz zahoda proti vzhodu in se po skoraj 30 kilometrskem toku v Sečoveljskih solinah izliva v Piran­ski zaliv. Porečje je precej razčlenjeno in na gosto raz­rezano z omrežjem potokov, ki so oblikovali številne doline in grape. Gričevnati svet povodja Dragonje ima široke, ploščate hrbte. Posebnost tega območja je, da so se na njih razvila naselja, medtem ko so ozke doline pritokov in dolina reke skoraj nenaseljene. Geologija in pedologija Geološka zgradba flišnega ozemlja je razmeroma enostavna in enotna (Orožen-Adamič, 1979). Eocenska flišna sinkiinala se zoži proti JV in razširi proti SZ, med Trstom in Savudrijskim polotokom. Na jugu sega v povod je antiklinalno apniško obrobje Sujskega krasa. Eocenski sedimenti sestojijo iz laporjev in peščenjakov, Lidija C LO SE VN) K: ANALIZ A SPREMEMB RABE TAl., HIDROLOŠKEG A REŽIMA IN EROZIJSKIH PROCESOV V POREČ IU DRAGONJE, 51-62 vložkov breč, numulitnih apnencev in apnenčevih skladov (Osnovna geološka karta SFRJ, 1:100000, Trst). V granulaciji so opazni prehodi od debelozrnatih peščenjakov do meljevca in mikritnega apnenca (Ste­pančič et al., 1985). Podobne so tudi razlike v kam­ninski sestavi, kjer se menjajo plasti laporja in pešče­njaka, vmes pa se pojavljajo tudi plasti breče. Skupna debelina eocenskih klastičnih sedimentov doseže okoli 400 m. Dno doline Dragonje je pokrito z debelim aluvialnim nanosom. Na povodju Dragonje je to edina geološka enota iz terciara. Nanos sestoji v pretežni meri iz gline, v manjši meri pa nastopa tudi pesek in prod, ki je sestavljen iz prodnikov peščenjaka in apnenca. De­belina aluvialnega nanosa v spodnjem delu doline seže do 100 m. Apnenih območij je na povodju malo, pred­vsem sta zaradi te lastnosti in lege floristično izredno pomembni dve območji v dolini (apenena otoka sredi fliša in aluvija) Sv. Štefan in Stena. Njuna geološka pod­laga so alveolinski in numulitni apnenci. Rob bujske antiklinale sestavljajo apnenci, bogati z rudisti, ki so pogosto rožnate barve. Apnenec je pretežno debelo skladovit ali pa masiven. Pedološke lastnosti so povzete po kartah merila 1:5000 (Stepančič et al., 1985), za potrebe dela pa so bili določeni deleži posameznih talnih tipov. Na skoraj treh četrtinah (71%) površine povodja se je razvila kar­bonatna rendz i na na flišu, saj imajo eocenski flišni se­dimenti značaj mehkih karbonatnih kamenin. Kjer ni bilo večje erozije ali prekopavanja tal, se je rendzina lahko razvila v evtrična rjava tla (na flišu: 6% površin, psevdooglejena: 3% in koluvialna 1%). Kjer se na po­vršini pojavljajo plasti peščenjaka, so se razvila globoko rigolana tla (9%) z vinogradi in vrtnarskimi površinami. Na aluvialnih naplavinah so nastala obrečna tla, ki so tu in tam lahko tudi močno oglejena. Meteorološki parametri Povprečne letne vsote padavin se gibljejo med 980 mm na obalnem delu in sežejo do 1260 mm proti no­tranjosti (Kubed). V Koštaboni, kjer merijo tipične pada­vine gričevnatega zaledja srednjega dela povodja Dra­gonje, srednja letna vsota padavin seže do 1010 mm. Minimalne letne vsote se gibljejo od 700 mm na obalnem delu do 900 mm na notranjem, vzhodnem robu povodja. V enem letu lahko na zahodnem, nižinskem delu povodja pade do 1300 mm padavin, na vzhodnem pa tudi do 2000 mm. Največ padavin pade meseca oktobra, sledita mu september in avgust. Najmanj padavin pade julija in februarja. Letno tem­peraturno povprečje v Portorožu (zahodni rob) je 13,6°C, v Kubedu 11,5°C (vzhodni rob). Najhladnejši so meseci januar, februar in december, najtoplejši je julij. Dnevna maksimalna padavina, 151,4 mm, je bila zabeležena na postaji Koštabona v mesecu oktobru leta 1980. V Kubedu je največ padavin v enem dnevu padlo meseca julija (148,1 mm), ravno tako v Portorožu (133,3 mm). Povprečni 15-minutni naliv ima 20 mm padavin, maskimalni zabeleženi je imel 49,1 mm padavin. V eni uri je padlo največ 66 mm padavin, povprečni enourni nalivi dajo 34 mm padavin. Klima je submediteranska (Ogrin, 1995). Vegetacijske in floristične lastnosti porečja Dragonje Porečje Dragonje sodi po fitogeografski razdelitvi Slovenije v submediteransko fitigeografsko območje (Wraber, 1989; Kaiigarič, 1997), za katero je značilna listopadna submediteranska vegetacija. Na flišnih tleh raste združba gabrovca in puhovca (Ostryo -Quercetum pubescentis). Glede na menjajoče se mikroklimatske in talne razmere se združba pojavlja v variantah z gradnom (Quercus pétrea), p u hov ce m (Que reus pubescens) in cerom (Quercus cerris). Cer zasledimo predvsem v višjih predelih, puhavec na toplejših in sušnih rastiščih, graden pa v hladnejših legah (Kaiigarič, 1997). V dolini Dragonje in njenih pritokih raste tudi najtoplejša oblika submediteranskih listopadnih gozdov - vegetacija kraš­kega belega gabra (Querco - Carpinetum orientalis). Od grmovnega sestoja so tipične združbe črnega trna in gloga. Z njimi je poraslo predvsem zaledje Dra­gonje, medtem ko so v dolini Dragonje tudi združbe vrb in topolov. Drevesno floro logov spodnje doline (pod Skrlinami) sestavljajo črni in beli topol (Populus nigra, Populus alba) ter bela in rdeča vrba (Salix alba, Salix pupurea), črna jelša (Alnus glutinosa) in svib (Cornus sanguínea). Po drevju se vzpenja navadni srobot (Cle­matis vi ta Iba), pridružuje pa se mu vinska trta (Vit is vinifera). V reki rastejo jezerski biček (Schoenoplectus lacustris), trst (Phragmites communis) in kolenčasti dri­stavec (Potamogeton nodosus). Med zelišči je pogosta preslica (Equisetum telmateja). Evmediteranska vrsta zgornjega odseka Dragonje so venerini laski (Adiantum capillus -veneris), redko kukavičevka splavka (Limodo­rum abortivum) in splošno razširjena bodeča lobodika (Ruscus aculeatus). Poleg mediteranske flore pa so ti­pične tudi kraške vrste, ki pripadajo gozdnim in tra­viščnim tipom vegetacije. Pojavljajo se na prodiščih Dragonje, ki so bogatejša z apnenci (Linum tenuifoiium, Asperufa cynancbica, Scrophularis canina, Euphorbia nicaeensis, Coronilla coronata, Polygala nicaeensis sub­sp. mediterránea, Globularia punctata, Scorzonera vil­losa, Teucrium montanum...). Kraški so tudi nekateri travniki v dolini Dragonje, kjer predvladujeta Bromus ereetus in Brachypodium rupestre. Med zelišči so po­goste Eryngium ametbystinum, Plantago holosteum, Scorzonera villosa, Carex tometosa, Carex halleriana in druge. Med kraške elemente se mešajo tudi nekatere alpske vrste kot alpska madronščica (Linaria alpina) in libumijska ivanjščica (Leucanthemum liburnicum) (Kaii­garič, 1997; Wraber, 1987a, 1987b). Lidija GLOBEVNIK : ANALIZ A SPREMEMB RAS E TAL, HIDROLOŠKEG A REŽIMA IN EROZIJSKI H PROCESO V V PORECl U DRAGONJE , 51-62 METODA DELA Z analizo digitalnega modela reliefa mreže 100 m x 100 m so bile ugotovljene reliefne lastnosti porečja Dra­gonje. V geografski informacijski sistem so bile vnešeni podatki o geoloških (osnovna geološka karta merila 1:100000), pedoloških enotah (vir podatkov pedološka karta 1:5000, VC I 1985). Hidrografska mreža glavnega vodotoka in pritokov (merilo 1:25000) za osnovne pri­kaze je bila prenesena iz Vodnogospodarskega informa­cijskega sistema (Uprava RS za varstvo narave). Z a analizo meteoroloških in hidroloških parametrov so bila izbrana obdobja 1961-1990, 1961-1995 in 1971-1995. Z a obdobje 1961-1990 so bile izračunane le osnovne statistike letnih in mesečnih parametrov padavin in pretokov, zato pač, da lahko rezultate pri­merjamo z že izvedenimi analizami (HMZ, 1998), Upo­rabljeni so mesečni podatki padavin in temperatur, mer­jeni v Kubedu (1961-1990), in mesečne vrednosti pada­vin, temperatur, števila ur sončnega obsevanja, relativne vlage in hitrosti vetra na postaji v Portorožu (1961­1995). Po Penmanovi metodi so bile izračunane me-sečne povprečne vrednosti potencialne evapotranspi­racije za Portorož (1961-1995). Zaradi primerjave eva­potranspiracije med Portorožem in Kubedom so bile izračunane tudi mesečne vrednosti potencialne evapo­transpiracije za obe lokaciji po Thornthwaitovi metodi, obdobje 1961-1990. Hidrološke lastnosti porečja so bile izračunane na osnovi podatkov vodomerne postaje pod cestnim mo­stom Dragonja-Kaštel. Časovna serija izmerjenih višin vode in pretokov za obdobje analize ni popolna, zato so bili podatki dopolnjeni s pretočnimi krivuljami (razmerje višin vode in pretokov) in regresijskimi krivuljami med višinami vode na v.p. Kubed (Rižana) in v.p. Podkaštel (Dragonja). Korelacijske koeficiente in regresijske kri­vulje, ki so bile pri tem uporabljene, prikazuje tabela 1. Tab. 1: Korelacijski koeficienti in regresijske krivulje med v.p. Rižana Kubed in v.p. Dragonja Podkaštel za obdobje 1959-1972. Tab. 1: Correlation coefficients and regression curves between water station Rižana Kubed and water station Dragonja Podkaštel for the 1959-1972 period. Vodostaji Pretoki 1959 K ~ 0,82: Hpod=0.46*Hkub-15.13; R2=0.67 0,60 1960 K = 0,77: Hpod=0,946*Hkub-4? ,812; R*=0.S9 1963 K = 0,60: Hpod=Q,565 "Hkub+10,5044; R2=0.40 1964-K: 0.85, 0.75, 0.70, 0.80, 0,82, 0.S3, 0.80 1971 1972 K = 0.73 0.55 Legenda: Kkoielacijski koeficient; Hpod: višina vode v.p. Pod­kaštel; Mkub: višina vode v.p. Kubed; R2: vsota kvadratov razlik Spremembe vodnobilančnih parametrov so bile ugotovljene za 35-ietno (1961-1995) in 25-letno (1971­1995) obdobje. Izračunani so bili linearni trendi (ko­eficienta linearne regresijske krivulje) srednjih letnih in mesečnih pretokov, letnih visokovodnih konic ter letnih in mesečnih krivuilj trajanja. Da stJm ovrednotila veli­kost spremembe, sem po regresijski krivulji simulirala izbran parameter za leto 2000. Lnako je bil določen trend mesečnih meteoroloških parametrov: padavin, temperatur in potencialne evapotranspiracije po Pen­manu in Thornthwaitu, maksimalnih dnevnih padavin leta ter vrednosti 30- in 60- minutnih nalivov. V članku so prikazani letne vrednosti in trendi padavin, po­tencialne ETP po Penmanu, maksimalnih dnevnih pada­vin, teoretičnih odtokov in merjenih pretokov porečja (kontrolni profil v.p. Podkaštel) ter mesečne vrednosti in trendi teoretičnih odtokov. Teoretični odtok je od mesečnih vrednosti padavin odšteta mesečna vrednost potencialne ETP. Razlika je večja ali enaka nič. Trendi drugih meteoroloških parametrov so prikazani v Glo­bevnik & Sovine (1998). Z geografskimi informacijskimi sistemi (AUTOCAD MAP 3, IDRISI) je bila ugotovljena sprememba rabe tal na porečju. Uporabljeni so bili zračni posnetki obdobja 1971-1994 in digitalni ortofoto iz leta 1996 (GURS, MOK). Za primerjavo erozijskih procesov med letoma 1971 in 1994 je bila uporabljena GavriloviCeva metoda. Po njej je bila izračunana površinska, globinska in stranska erozija. Izdelan je bil račun za 36 profilov (Globevnik et al., 1995). Koeficienti za leto 1971 so bili privzeti iz študije PUH (1971), za leto 1994 pa so bile upoštevane spremenjene razmere. Te so vidne v koeficientih zaščite (stanje vegetacije), razvitosti erozijskih procesov in ero­zijskem potencialu. Koeficienti so bili ugotovljeni na podlagi zračnih posnetkov iz leta 1994 in ogledov terena. Ocena količin skupnega dotoka materiala v vo­dotok za leto 1994 je bila narejena po enaki metodi kot leta 1971 (Gavrilovič). Transportna zmogljivost Drago­nje v študiji PUH (1971) ni bila ozvrednotena, podane pa so bile povprečne granulometrijske (zrnavostne) se-stave erodiranega materiala v procentih deleža posa­meznih frakcij. Zrnavostna sestava rinjenih plavin leta 1971 je bila zato simulirana na podlagi procentualnega deleža frakcij. Zrnavostna sestava za leto 1996 je bila ugotovljena na podlagi odvzetih vzorcev plavin na šestih profilih reke Dragonje. REZULTATI Reliefne in hidrografske lastnosti porečja V sliki 1 so podane osnovne reliefne lastnosti po­vodja glede na nadmorsko višino, nagib in smer. Višina gričevnatih hrbtov se giblje od 150 m nadmorske višine na zahodni strani do 450 m nadmorske višine na Lidija GLOBEVNIK: ANALIZ A SPREMEMB RASE TAL, HIDROLOŠKEG A REŽIMA IN EROZIJSKIH PROCESOV V POREClU DRAGONJE, 51-62 vzhodni strani. Več kot 50% površine povodja ima od 200 do 300 m nadmorske višine, medtem ko irna manj kot 10% površin nadmorsko višino do 100 m. Največji vrh povodja je 486 m. Več kot 50% porečja ima naklon med 5° in 15°. To so površine ravnih podolgovatih hrbtov gričevnatega zaledja. Skoraj desetina površin ima naklon večji kot 25°. Največ površin je nagnjenih na severno in jugovzhodno smer (po 18%), najmanj na juž­no (8%). Porazdelitev leg površja na druge smeri neba je dokaj enakomerna. Oblika porečja in hidrografska mreža sta prikazani na sliki 2. Velikost vodozbirnega zaledja do hidrološke­ga merskega profila v vasi Dragonja (v.p. Podkaštel) je 86,9 km2, do Mlinov - Skril (začetek solin) pa 90,5 km3 . O d tega jih 80% leži v Sloveniji. Dolžina struge je 28,8 km in ima povprečni padec 1,13%, v povirnem delu 2,8%, srednjem delu 0,8%, v spodnjem pa le 0,2%. Raba tal in zaraščenost z grmovno-drevesno vegetacijo Raba tal V tabeli 2 je podan pregled rabe ta) za šest ka­tastrskih občin (Cunder, 1996), ki skoraj v celoti ležijo na porečju Dragonje. V analiziranih katastrskih občinah je kmetijskih zemljišč 36%, gozdnih in grmisčnih pa skoraj 60%. SI. 1: Procentualna zastopanost naklonov površja, nad­morskih višin in leg površja glede na strani neba. Fig. 1: Share (in %) of surface inclinations, altitudes and surface positions in relation to cardinal points. Tab. 2: Raba tal v šestih katastrskih občinah, ki zastopajo 60% površin porečja Dragonje, Tab. 2: Land-use in six cadastral councils representing 60% of the Dragonja catchment Katastrska občina Š t k.o. Pov. njive travi nje trajni nasadi Km. zar. gozd nerodo­vitno ha ha ha ha ha ha ha Krkavče 2625 642 103,16 67,12 63,96 83,18 271,58 53,0 Koštabona 2624 1060 131,86 98,53 110,26 197,72 451,63 70,0 Boršt 2623 945 74,0 167,52 63,28 137,96 439,24 63,0 Marezige 2611 721 128,96 136,76 95,04 54,0 252,24 54,0 Truške 2613 1681 207,08 298,05 47,40 256,92 796,55 75,0 Topolovec 2622 783 157,08 142,76 5,12 104,92 321,12 52,0 skupaj 5832 ha 802 ha 911 ha 385 ha 835 ha 2533 ha 367 ha (13.4%) (15.6%) (6.6%) (14.3%) (43.4%) (6.3%) Legenda: Štk.o. : številka katastrske občine, Pov.: skupna površina katastrske občine; Krn.zar.: kmetijska zemljišča v zaraščanju Lidijo GlOBEVNIK : ANAliZ A SPREMEMB RABE TAL, HIDROLOŠKEG A REŽIMA !N EROZIJSKIH PROCESO V V POREČJU DRAGONJE. St-62 Zaraščenost z grmovno-drevesno vegetacijo Na porečju Dragonje je bila leta 1971 z gozdom zaraščena petina površin, kar je manj kot povprečje obalnih občin tega leta (Savnik, 1980). Leta 1974 je bil delež gozdnih površin na porečju 27%, obdelovalnih površin 48% in pašnikov 13% (Orožen-Adamič, 1979). Hitrost zaraščanja je bila največja v letih 1970-1985. V povprečju se je zaraslo 40% površin. Leta 1994 je bilo z grmovno-drevesnimt in gozdnimi površinami pokritih kar 62% porečja. Najmanj so se zarasli predeli južno od reke Dragonje v spodnjem delu porečja (po sotočju s Pinjevcem). Ti so bili leta 1971 komaj 15% gozdnati, danes pa se grmiščno-gozdna vegetacija razrašča na tre­tjini površin. Zaraščenost se je najbolj povečala na jugo­vzhodnem deiu povodja, na območju potoka Stranica, pod Trsekom. Na novo se je zarasla skoraj polovica površin. Te so bile prej precej gole in nagnjene k eroziji, zato so tu opravljali tudi večja pogozdovalna dela. Pro­cesi zaraščanja so tesno povezani s procesi depopulacije in deagrarizacije, dodatno pa so jih pospešili tudi z umetnim pogozdovanjem. Zaznavna je tudi sprememba zaraščenosti doline pod Škrlinami. Leta 1971 je bilo 16% površin pokritih z grmovno-drevesno vegetacijo, leta 1994 pa 32%. Dejstvo, da se je v zadnjih desetih letih povečala številnost gozdno-grmovnih ptičjih vrst v dolini, potrjuje to dejstvo (Sovine, 1998). Dinamiko za­raščanja z grmovno-drevesno vegetacijo na porečju Dra­gonje prikazuje slika 2. Sprememba rabe tal 1971-1994 Spremembo rabe tal na porečju med letoma 1971 in 1994 prikazuje slika 3. Gozdno-grmiščna vegetacija se je razširila predvsem po opuščenih pašnikih in travnikih ter po saniranih erozijskih površinah. Pašniki in travniki so leta 1971 pokrivali 42% površin, danes le 12%. Ob­delane površine so se zmanjšale za petino (s 25% na 20% celotne površine). 100% m 60% K« * 0 drugo 50% S polja, sadovnjaki, vinogradi 40% 30% [ ] Iravinfe [j] gozd, grmovje 20% 50 % 0% S/. 3: Sprememba rabe tal v porečju Dragonje (86,9 km2), povzeti so tudi podatki Savnika (1980) in Cundra (1996). Fig. 3: Changes in land-use of the Dragonja catchment (86.9 km2), with the data of Savnik (1980) and Cunder (1996) also being taken into account. Lidija GLOBEVNIK: ANALIZA SPREMEMB RASE TAL, HIDROLOŠKEG A REŽIMA IN EROZIJSKIH PROCESOV V PORECl U DRAGONJE, 51-62 Trendi zaraščanja kmetijskih površin so vidni tudi iz študije Pavlina (1991). Na 219,8 ha velikem testnem območju pri kraju Marezige se je v letih 1975-1988 uresničevala intenzifikacija kmetijske proizvodnje v bli­žini kraja, medtem ko je v večjih oddaljenostih za­znavna deagrarizacija (zaraščanje in opuščanje kmetij­skih zemljišč). Enako velja za testno območje Topolovec (207,4 ha), ki leži na najmanj naseljenem območju porečja. Gozdnate površine so se v letih 1975-1988 povečale za 5,4% (kar je 4,2% na 10 let). Zaraslo se je 4,2 ha pašnikov in 5 ha travnikov. Sproščanje materiala (erozija) Ovrednotene površine erozije na Dragonji so po­dane v tabeli 3. Tab. 3: Površinska erozija v ietu 1971. Tab. 3: Surface erosion in 1971. Območje (slika 2) Celotna Frodirana površina površina do PROFR.A 1 (Škrline-sotočje 5149 ha 372,6 ha (7%) Pinjevca in Dragonje) med PROFILOM 1 in 2 3537 ha 289,2 ha (8%) do PROFiLA 2 (v.p. PodkaStel) 8686 ha 662 ha (7,6%) Površinska erozija je bila leta 1971 najmočnejša na zgornjem delu povodja. Na porečju Stranice je bilo ero­dirane kar 30% površine, na porečjih potokov pod Ge­mami in Gunjači pa 14%. Čez 10% površin je bilo erodiranih tudi v zaledjih potokov Roman, Hrvatini, pod Pučami in Argile. Tega leta je bilo na porečju 12163 km razvitih erozijskih jarkov (globinska erozija), pod večjo bočno erozijo pa je bilo 1592 km strug. V okviru sanacijskih del, ki so se začela v drugi polovici 70-ih let in se nadaljevala v 80-ih, je bilo zgrajenih 192 manjših protierozijskih stabilizacijskih objektov in 5 večjih pro­dnih pregrad (Globevnik ef a/., 1998). Danes je inten­zivno erodiranih le okoli 280 km strug, kar je le 18% skupne dolžine iz leta 1971 (VGI, 1985). Opravljala so se tudi vegetacijska stabilizacijska dela na odprtih površinah (predvsem pogozdovanje s črnih borom), intenzivna pogozdovalna dela so bila opravljena na 42 ha površin, ki potem postala jedra nadaljnjega Širjenja vegetacije. Površinski erozijski procesi na StrarsicŠ danes potekajo le na 8% površine (19 ha), na Trseku pa le na 1 % (Globevnik ef al., 1998). Na sliki 4 sta prikazani vsotni krivulji količin spro­ščenega materiala v zaledju izbranega profila za leti 1971 in 1994. Podrobnejši račun je pokazal, da je za­radi površinske erozije danes iz zaledja odnešeno v nižje ležeče predele 10856 m^/ieto, zaradi globinske in bočne (stranske) erozije pa 7874 mVleto, Globinska in bočna erozija (erozija jarkov) je največja v zgornjem delu povodja ter na predelu pod sotočjem Dragonje s Pinjevcem do potoka Žleb. V začetku 70-ih let se je sproščalo nekaj več kot 44.000 m-1 materiala na leto (površinski erozijski procesi: 26.612 m3/leto, globinski in bočni erozijski procesi: 17.461 m3/leto). V povprečju se danes sprošča za 40% manj materiala, kot se ga je leta 1971. Protierozijski ukrepi so očitno dosegli namen. G 20 ( 0 00 80 100 SI. 4: Količine sproščenega materiala (iz vodozbirnih površin izbranih profilov) vzdolž Dragonje v letih 1971 in 1994. Fig. 4; Quantities of released materials (from water-collecting surfaces of selected profiles) along the Dra­gonja in 1971 and 1994. Pritok piavln v vodotok in zmavostna sestava rinjenih plavin Skupni letni odtok sproščenega erozijskega drobirja (pritok plavin v glavne odvodnike) je bil leta 1971 oce­njen na 25.000 mVleto (PUH, 1971). Danes se letno odplavi v odvodnike povprečno 10.700 m3 materiala. Dotok plavin v odvodnike se je tako od leta 1991 zmanjšal za 67%. Povprečna zmavostna sestava plavin celotnega območja leta 1971 je bila pretežno meljasto peskasta (45% meSja, 33% peska, 19% prodca in 3% proda z grobljo). Rezultati zmavostne analize so prika­zani v tabeli 4, grafični prikaz zmavostne sestave vzor­cev plavin na sliki 5. Velikost srednjega zrna se z oddaljenostjo od ustja navzgor v povprečju poveča od 28 mm na 56 mm. Za­radi lokalnih vplivov se velikosti srednjih zrn lahko pre­cej raziskujejo od povprečja. Tako je srednje zrno večje od pričakovane povprečne velikosti pri vzorcu 4. Vzorec je bil namreč odvzet pod močno erodirano levo­brežno steno, od koder je znatno povečan dotok plavin. Odložene plavine se niso sprane in obdelane. Naspro­ten pojav nastopa v profilu 5, ki ima manjše srednje zrno. Pod sotočjem Pinjevca in Dragonje se struga nam­reč razširi, kar povzroča odlaganje drobnejših frakcij materiala. Krivulja na sliki 5 kaže, da so leta 1971 prevladovale drobnejše frakcije kot leta 1996. Velikost srednjega zrna na spodnjem odseku je bila manjše kot 10 mm. Lidija GL08EVNIK : ANALIZA 5PREMFM8 RABE TA L HIDROLOŠKEGA REŽIMA IN EROZJISKIM PROCESOV V POREČJU DRAGONJE, 55-62 Tab. 4: Opis profilov in parametrov odvzetih vzorcev rinjenih plavin. Tab. 4: Description of profiles and parameters of bed load samples. Št. Opis mesta F fkm2] L [km] Y [g/cm3] Dmfrnm] Dqoimm] 1 Pred vtokom Argile 74,5 9+741 2,78 29,3 81 2 Sv. Štefan 73,5 10+550 2,77 28,6 68 3 jamnjek 66 32+790 34,6 85 4 Petrinjevca (pod flišno steno) 64 14+532 2,62 63,3 108 5 po sotočju s Pmjevcem 51,5 17+065 2,73 26,6 65 6 nad sotočjem s Pinjevcem 30 17+700 2,78 56,3 110 Legenda: Št.: številka vzorca; f : velikost zaledja; L: dolžina vodotoka od ustja (v.p. Podkaštel: 6+600 km), y: specifična teža vzorca; Drrvfritmetično srednje zrno (dm=X Adm * A P/ P, P: suha teža vzorca, A P: delni presejek suhe teže vzorca za izbrano sito); Ogo: 90% vseh zrn je manjših od te velikosti) "-O™-Profil 1(1996) •"O—Profil 2(1396) —U — Profil 3(1996) profil 4(1996) ---«-•»Profil 5(1996) —O—Profil 6(1996) 1D00 premeri z m (mm) prodec pesek prod, groblja SI. 5: Povprečna zrna vostna sestava rinjenih plavin reke Dragonje leta 1971 in posamezne zrnavostne sestave vzorcev rinjenih plavin leta 1996. Fig. 5: Average grain size structure of the Dragonja bed load in 1971 and separate sample grain size structures of its bed load in 1996. Hidrologija Opis hidroloških lastnosti V tabeli S so podani karakteristični pretoki izbranih obdobij, v tabeli 6 pa verjetne visoke vode. Tab. 5: Karakteristični pretoki izbranih obdobijv.p. Podkaštel. Tab. 5: Characteristic flow rate during selected periods of time, water station Podkaštel. PRETOKI (mVs) 1961-1990 1961-1995 1971-1995 povp. (srQsr) î .72 1.64 1.2 0 maxQmax (največji 97.2 97.5 97.5 zabeležen pretok) mirtQmin (najmanjši 0 0 0 zabeležen pretok) povp.isrQmin) 0.40 0.36 0.23 Legenda: srQsr-srednji letni pretok; srQmin-srednja vrednost me­sečnih minimalnih pretokov leta Tab. 6: Verjetne visoke vode (Pearson III, izračun iz letnih visokih konic 1961-1995). Tab. 6: Possible high wafers (Pearson III, estimate from 1961-1995 annual high peaks). verjet-povratna interval pretok interval nost doba zaupanja zaupanja nastopa 5% 95% 1% 100 i et 591 mVs 138 mVs 111 mVs 5% 20 let 137 mVs 104 mVs 86 mVs 20% 5 tet 89 m3/s 7 2 mVs 61 mVs 50% 2 leti 46 mVs Hidrološke spremembe Spremembe letnih vrednosti padavin, pretokov in potF.JP Trende letnih količin pretokov, padavin in potenciale evapotranspiracije (potETP) prikazuje tabela 7, Trend Lidija GLOBEVNIK: ANALIZ A SPREMEMB RASE TAL, HIDROLOŠKEG A REŽIMA IN EROZIJSKIH PROCESOV V POREClU DRAGONJE, 51-62 Tab. 7: Srednji ietni pretoki, padavine in potETP s karakteristikami časovnih trendov. Tab. 7; Mean annual flow rates, precipitation and potential évapotranspiration with characteristic time trends. NAGIB RECRESIJSKE % SPREMEMBE GLEDE letne količine POVPREČJE KRIVULJE NA POVPREČJE AQ , ap , aet p AQ%, AP%, AETP%, OBDOBJE 1961-1961-1971-1961-1961-1971-1961-1961-1971­1990 1995 1995 1990 1995 1995 1990 1995 1995 Pretoki (Q) Padavine (P) PotETP(P)P* m3/s 1.72 3.18 2.23 m'/s 1.64 3.16 2.22 m:i/s 1.20 3.07 2.26 mVs/le -0.077 -0.018 0.008 mVs/le -0.057 -0.014 0.004 m3/s/!e -0.027 -0.003 -0.00 1 % -4.08 -0.55 0.36 % -3.50 -0.43 0.17 % -2.25 -0.11 -0.02 Legenda: PotETP(P)P*: potencialna ETP za Portorož po Penmanovi metodi srednjih letnih pretokov je negativen v vseh treh ob­dobjih. Trend letnih pretokov obdobja 1971-1995, kjer je vpliv začetnega intervala najmanjši, izkazuje letno zmanjšanje pretokov za 27 i/s (2,3% povprečnega pre­toka). Po obdobju 1961-1995 simulirani srednji pretok leta 2000 doseže le 20% povprečnega pretoka, po ob­dobj u 1971-1995 pa 60% povprečnega pretoka. Trend letnih padavin tega obdobja je negativen, vendar veliko manj kot trend sprememb pretokov (3 l/s/leto). Enako velja za trend potencialne evapotranspiracije računane za Portorož po Penmanovi metodi. Tab. 8: Po krivulji trenda simulirani srednji pretok leta 2000. Tab. 8: Mean flow rate in 2000, simulated after the trend's curve. povprečje Simulirani Pretoki (m3A) obdobja pretoki za leto 2000 1961­ 1995 1,64 0,36 1971 ­ 1995 1,20 0,74 Opomba časovna serija se začne z mokrim padavinskim in pretočnim obdobjem časovna serija se začne s povprečnim pad. in prei. obdobjem Negativni trend imajo tudi letne padavine, medtem ko ima potETP rahlo pozitivni trend. Količinska razmerja prikazujejo krivulje letnih vrednosti in trendov padavin, potencialne ETP, maksimalnih dnevnih padavin, teore­tičnih odtokov in merjenih pretokov porečja (kontrolni profil v.p. Podkaštel) (slika 6). Negativni trend pretokov obdobja 1961-1995 je kar 4-krat večji od negativnega trenda teoretičnega odtoka. Nasprotno pa trend teore­tičnega odtoka postane celo pozitiven v obdobju 1971­1995, kar kaže na še večjo razliko med dejanskimi in teoretičnimi pretoki. Merjeni pretoki obdobja 1961-1972 so vedno večji od teoretičnih, merjeni pretoki 1973-1980 večji ali enaki teoretičnim in merjeni pretoki vsega preostalega obdobja manjši od teoretičnih tudi do 40%, Spremembe mesečnih vrednosti teoretičnih in merjenih pretokov Hidrograme in rezultate analize trendov mesečnih pretokov prikazujeta sliki 7 in 8. Obdobje med junijem in septembrom je suho, medtem ko je v preostalih me­secih pretok večji od povprečja obdobja. Simulirana hidrograma za leto 2000, s katerima so prikazani trendi spreminjanja, pa pokažeta, da se pretoki v vseh mesecih precej zmanjšujejo. Tak enoten zaključek ne velja za teoretične pretoke. Leti se v dveh mesecih celo po­večujejo, v preostalih pa manj zmanjšujejo kot merjeni pretoki. Ugotovimo lahko: - Izrazita suša, ki se običajno pojavlja v juliju in avgustu, se širi na junij in september. V teh mesecih se tudi velikost pretokov močno zmanjšuje, trend kaže celo na to, da ti meseci ostajajo brez pretoka. - Pojavlja se novo sušno obdobje med decembrom in marcem, ki ga lahko imenujemo kar zimska suša. - Med vsemi najbolj vodnata postajata meseca maj in oktober. - Povprečna hidrograma merjenih pretokov in teoretič­nih pretokov (PAD-potETP) kažeta na to, da viški je­sensko zimskih padavin (september-december) odte­kajo vse do junija. Pojavlja pa se močan trend zmanj­ševanja odtekanja viškov padavin. Merjeni pretoki ostajajo večji od teoretičnih le še v aprilu in maju. Spremembe letnih in mesečnih krivulj trajanja Pretoke oziroma intervale pretokov, ki se spremi­njajo, kažejo linearne regresije (trende) krivulj trajanja (število dni s pretoki v izbranih rangih). Število dni tra­janja pretokov v letu za povprečje obdobja in simu­liranega števila dni trajanja pretokov leta 2000 prikazuje slika 9. Razlika kaže na to, da se število dni z nizkimi pretoki (0-0,8 mJ/s) povečuje na račun zmanjšanega šte­vila dni s srednjimi in visokimi pretoki. Lidija Gl.OBEVNIK : ANALIZ A SPREMEMB RABE TAL, HIDROLOŠKEG A REŽIMA I N SROZIISKI H PRCCE50 V V POREČJ U DRAGONJE , S)-6 2 t B\DAVINE —!5— potETP —EH— wtypotei?1 FHFTOK SI. 6: Letne padavine, potETP, teoretični ter merjeni od­tok s trendi, obdobje 1961-1995. Fig. 6: Annual precipitation, potential évapotrans­piration, theoretical and measured effluent with trends in the 1961-1995 period. SI. 7: Teoretični in merjeni mesečni pretoki obdobja 1961-1995 ter simuliranih odtokov v letu 2000, kot ga kažejo trendi mesečnih sprememb. Fig. 7: Theoretical and measured monthly flow rates for the 1961-1995 period and of simulated effluents in 2000, as shown by monthly changes trend. ^•o^..... XETPJpuv (71-95) ••••«••• • (P-E7P) 2000(71-85) 1 0 Opou [71-Sli) i 5-•-•-•• 0 2000(71-35) SI. 8: Teoretični in merjeni mesečni pretoki obdobja 1971-1995 ter simuliranih odtokov v letu 2000, kot ga kažejo trendi mesečnih sprememb. Fig. 8: Theoretical and measured monthly flow rates for the 1971-1995 period and of simulated effluents in 2000, as shown by monthly changes trend. 350 3 M jra «o « d 230 Ot.5««<4J> aS > 200 I 15 0 -jDM'-sC-îO.J 100 isr­ so 0 S1-Î395 (.2000(61-35) ! 2000(71-55) SI. 9: Povprečno število dni trajanja pretokov izbranih obdobij in simulirano število dni trajanja pretokov v letu 2000. Fig. 9: Average number of days of duration of dis­charges during selected periods and simulated number of days of duration of discharges in 2000. DISKUSIJA Analiza trendov letnih pretokov je pokazala, da se pretoki v porečju zmanjšujejo. To potrjuje tudi analiza trendov mesečnih pretokov in krivulj trajanja. Obdobje poletne suše se podaljšuje v junij in september. Suša je tudi čedalje hujša, saj se število dni z ekstremno nizkimi pretoki veča. Pojavlja se tudi obdobje zimske suše med decembrom in marcem. Število dni s pretoki, večjimi od 1,5 mVs, se zmanjšuje v vseh mesecih (Globevnik & Sovine, 1998), najbolj pa v pozno jesenskih in zimskih, v katerih se tudi najpogosteje pojavljajo. Iz ugotovitev v poglavju Spremembe mesečnih vrednosti teoretičnih in merjenih pretokov sledi, da na porečju ne prihaja več do skladiščenja vodnih zalog. Jesensko zimski viški padavin, ki naj bi odtekali vse do junija, se manjšajo. Še več, trendi mesečnih pretokov kažejo, da so merjeni pretoki večji od teoretičnih le v maju. Meteorološke spremembe v širši okolici (padavine, potETP) so glede na spremembe pretočnega režima skoraj zanemarljive. Močan trend nižanja pretočnih količin si lahko razlo­žimo le s tem, da je dejanska evapotranspiracija večja od računane potencialne. Ker je potETP računana za travnate površine, pojav negativne razlike lahko razlo­žimo s tem, da je potETP za gozdne površine veliko večja od potETP za travnate površine alt pa da se izgubljena razlika vode vgrajuje v lesno maso. Še bolj verjetno je, da kot vzrok velikega in opaznega zmanj­ševanja pretokov nastopa kombinacija obeh pojavov. Zmanjševanje pretokov in večja sušna obdobja so povezana z večjo razprostranjenostjo in rastjo drevesno­grmiščne vegetacije na povodju, ki se je z 20% razširila na 62% površin, intenzivno zaraščanje se je začelo v 70iK letih. Sredi 80ih so bili srednji letni pretoki že vsi manjši od teoretičnih odtokov (PAD-potETP). Pretoki zadnjega obdobja pa so manjši do 40% teoretičnih odtokov. Nasprotno je bila bilanca pozitivna v letih, Lidija CLOBEVNIK : ANALIZ A SPREMEMB RABE TAl , HIDROLOŠKEG A REŽIMA i N EROZIJSKIH PROCESOV V POREČJU DRAGONIF , 51-62 preden se je začelo zaraščanje. Ne le šibka drevesno grmovna vegetacija, temveč tudi slabo poraščene ali celo gole površine so prispevale k temu, da so padavine odtekle, izhlapevanje pa je bilo manjše od potencialno možnega. Vodni režim izgublja tipiko submediteranskega ka­rakterja, za katerega je značilno, da se pojavlja eno, letno sušno obdobje. Formira se še zimsko sušno obdobje. Redkejše pojavljanje visokih vod (spremenjena krivulja trajanja) in zmanjšani dotok plavin v struge pa sta spremenila tudi morfološki karakter vodotoka. Novo dinamično ravnovesje se je prilagodilo manjšemu šte­vilu in nižjim visokim vodam, hkrati pa tudi manjšim količinam novega materiala iz zaledja. Dno struge ima manj drobnih frakcij, kot jih je imelo pred 25 leti, je večinoma sprano in ponekod že poglobljeno. Zaraščajo se prodišča, struga se oža (Globevnik, 1998). Celotna vodna dinamika se je zmanjšala, popiavijenost loke ni več tako pogosta. ZAKLJUČEK Rezultati analize so pokazali, da so naravni procesi na porečju Dragonje izraziti. V zadnjih 35 letih zazna­vamo velike spremembe predvsem pri hidrološkem reži­mu vodotoka. Dokazano je bilo, da je gozdna ve­getacija tista, ki porablja večino padle vode oziroma povzroča veliko izhlapevanje, tako da je je v strugi iz dneva v dan manj. Pionirska vegetacija se sicer že spreminja v zrelo, bolj stabilno rastlinsko odejo glede porabe vode, vendar bi se z nadaljnjim zaraščanjem trend zniževanja pretokov nadaljeval. Opisani trendi se v tem trenutku nemara že za­ključujejo ali prevešajo v nov ciklus. Poznavanje teh ciklusov je bistvenega pomena pri sprejemanju odlo­čitev glede razvoja območja. Znani so programi kme­tijskega razvoja, pridelava vrtnin in sadja v dolini z namakanjem ter razširitev nasadov na pobočjih . Po­rečje Dragonje še vedno ostaja tudi potencialni vir za oskrbo obale z vodo. Graditev zadrževal ni ka(ov) je še vedno mogoča. Zbrani podatki in analiza vodnega reži­ma pa kažejo, da dodatni odvzemi vode iz Dragonje za potrebe namakanja iz ekološkega stališča niso upra­vičeni. V strugi se namreč pretaka vse manj vode. Naj­močnejša v tem trenutku je pobuda za zaščito območja kot krajinskega parka, saj ima veliko vrednost v nacionalnem (zatočišče in bivališče redkih živali, ra­stišča izjemnih rastlin, iztek v ramsarski lokaliteti, tra­dicionalna raba tal, neposeljena dolina) in mednarod­nem okviru (redka še ne poseljena in tehnično urejena dolina Jadrana). Ne glede na izbrano razvojno pobudo bodo dejavnosti morale upoštevati naravne danosti, med katerimi je vodni režim najbolj bistven. Reka Dragonja namreč daje osnovni pečat dolini taka, kot je (ali je bila), razvojne pobude pa v večini primerov izhajajo iz nje. Dilema, kako urejati in nadzirati posege v vodni in obvodni prostor, pa še zdaleč ne bo edina. Enako pomembno bo treba sprejeti stališče do rabe tal na celotnem porečju, predvsem do gospodarjenja z gozdom in preprečevanjem erozije. Erozijski procesi so izjemno pomembni za morfološki razvoj struge in ob­vodne loke, zato bi morali ohranjati takšne procese vsaj na območjih, kjer ni intenzivne urbanizacije ali kme­tijske proizvodnje. ANALYSI S O F THE CHANCE S IN LAND-USE , WATER REGIME AN D EROSIO N PROCESSES IN TH E DRAGONJ A RIVER CATCHMEN T Lidija GLOBEVNIK Watermanagement institute, St-1 00 0 Ljubljana, Hajdrihova 28 c SUMMARY The environmental impacts of large human interventions in water regime, such as building of reservoirs and regulating channels, have been studied a number of times. Such technical interventions cause, due to their extensiveness, a quick response by the water dynamics. The hydrologica! changes can be distinctively analysed and the impacts linked with the main causes. However, the impacts of the less visible, dispersed and lasting changes, such as overgrowing of the watershed and antierosion measures, are much more difficult to assess, particularly if studied in the environment where other factors are present as well. The valley of the Dragonja river is one of the last ones in the Mediterranean, where natural or nature-like processes can still be studied today. There are no four/si1 facilities or marines in its mouth, the cultural landscape in the valley has retained the characteristics of extensive farming, while the impacts of urbanisation and consecutive pollution are still fairly moderate. Neither have there been any large-scale regulations carried out in the river's course and its tributaries. The Dragonja catchment has thus given us a possibility to assess the impacts of the antierosion measures and overgrowing of watershed on the water flow and river morphology. The results of the analysis have shown that natural processes in the Dragonja catchment are quite distinct. In the Lidija GIOBEVNIK : ANALIZ A 5PREMEMI3 RAESE TAI , NIDKOLOSKÜGA REZlMA IN EROZt)SK!H PROCESOV V PORECjU DRAGONJE, 51-62 last 35 years some great changes have been noted particularly in the hydrologlcal regime. It has been established that it is the forest vegetation that uses most of the water or causes such transpiration that there is increasingly less water in the Dragonja river. Primary vegetation has indeed begun to transform into a mature, more stable vegetable cover as far as water consumption is concerned, but with further overgrowing the trend of reduced flow rate would certainly continue. The described trends are at this moment probably being brought to an end, or are transcending into a new cycle. To know these cycles is of prime importance when passing decisions concerning the development of this area. The programmes for its agricultural development are already known, as well as that vegetables and fruit are being grown in the valley with the aid of irrigation, and that plantations are being expanded on the slopes of the valley. The Dragonja catchment is still a potential source for the Slovene Littoral to be supplied with water. Construction of impounding reservoir(s) is still possible, although the gathered data and the carried out analysis of the river dynamics have shown that any additional taking of water from the Dragonja for the needs of irrigation is not justifiable as far as ecology is concerned. Namely, there is less and less water flowing In the riverbed. The strongest initiative at the moment is to protect the area as a landscape park, for it is of great value not only at the national level (sanctuary and habitat of rare animals, habitat of exceptional plants, efflux of the river on a Ramsar site, traditional land-use, unpopulated valley) but also at the international level (rare and still unpopulated and technically untouched Adriatic valley). Irrespective of the selected development initiative, the planned activities will have to consider the area's natural givennesses, especially the water regime. The fact is that the Dragonja is giving the character to the valley such as it is (or has been), while the development initiatives derive mostly from it. The dilemma of how to control the interventions in the river and its surroundings, however, will certainly not be the only one. Equally important will be to define the standpoint towards land-use in the entire catchment, particularly towards forest management and erosion prevention. As the erosion processes are extremely important for the morphological development of the bed and the riverine woodland, such processes should be preserved at least in the districts with no intensive urbanisation or farming. Key words: hydrology, land use, erosion, Dragonja, nature protection, river sediments VIRi IN LITERATURA Cunder, T., (1996). Raba skupne in kmetijske zemlje v katastrskih občinah v porečju Dragonje. Aerofotointer­pretacija. Kmetijski inštitut Slovenije. Giobevnik, L., Fazarinc, R., Sovine, A., (1995). De­sertification risk assessment and land use planning in a Mediterranean coastal area. Slovenian case: Dragonja river catchment. Peco 1993. Giobevnik, L., (1998). Analysis of river morphological and environmental changes with the integration of historical data and image processing. Modeling soil ero­sion, sediment transport and closely related hydrological processes. IAHS Publ. no. 249, 1998. p. 279-285. Giobevnik, L,, Sovine, A., (1998). Impact of catchment land use changes on river flows: the Dragonja River, Slovenia. Hydrology in a changing environment. Pro­ceedings of the British hydrological society international conference, Exeter. Volume I. p. 525-533. Giobevnik, L, Sovine, A., Fazarinc, R. <1998). Land degradation and environmental changes in the Slo­venian Submediterranean, The Dragonja River Catch­ment. Geookodynamik. XIX, p. 281-291. Geodetska uprava RS (GURS). Ciklično aerosnemanje Slovenije v merilu 1:17500 iz leta 1971, 1975, 1985, 1994, 1996. Kaligarič, M., <1997). Rastlinstvo Primorskega krasa in Slovenske Istre - travniki in pašniki. Knjižica Annales. Koper. Mestna občina Koper (MOK). Digitalni ortofoto, 1996. Prostorski informacijski center. Meteorološki godišnjak H, Padavine, SFRJ, Letna poro­čila za obdobje 1935-1985. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. (1993). Gozdnogospodarski načrt gospodarske enote Istra 1990-1999. Ministrstvo za okolje in prostor - Hidrometeorološki zavod RS (HMZ). 1988. Klimatografija Slovenije, Pa­davine 1951-1980, Drugi zvezek, Ljubljana 1988. Ministrstvo za okolje in prostor - Hidrometeorološki zavod RS (HMZ). 1995. Klimatografija Slovenije, 1961­1990, Padavine, Ljubljana, 1995. Ministrstvo za okolje in prostor - Hidrometeorološki zavod RS (HMZ). Meteorološki letopis Slovenije 1991, 1992,1993, 1994. Ministrstvo za okolje in prostor - Hidrometeorološki za­vod RS (HMZ), 1998. Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije. Ljubljana. Ministrstvo za okolje in prostor - Hidrometeorološki zavod RS (HMZ). Podatkovna baza - arhiv. Ogrin, D. (1995). Podnebje slovenske Istre. Knjižica Annales. Koper. Lidija GLOBEVNIK: ANAUZ A SPREMEMB RABE TAL, HIDROLOŠKEG A REŽIMA i N EROZIJSKIH PROCESOV V POREČiL! DRAGONJE, 51-62 Orožen-Adamič, M. O. (1979). Geografske značilnosti poplavnega sveta ob Dragonji in Drnici. Geografski zbornik XIX, 1979. Pavlin, B. (1991). Sodobne spremembe kmetijske rabe tal v izbranih obmejnih pokrajinskih enotah primorske Slovenije. Geographica Slovenica 22 !l. Ljubljana, Podjetje za urejanje hudournikov (PUH) (1971). Erozija tal in hudourniki, Dragonja v slovenski Istri, Poročilo. Ljubljana. Savnik, R. (1980). Krajevni leksikon Slovenije. DZS. Ljubljana. Sovine, A. (1998). Ptice doline Dragonje - deset let kasneje. Annales. 13: 81-90. Stepančič, D., Lobnik, F., Rupreht, J., (1985). Tla Slovenskega Primorja. Študija kompleksne vodnogos­podarske rešitve za povodja pritokov obalnega ob­močja. Vodnogospodarski inštitut. Ljubljana. Vodnogospodarski inštitut (VGI), 1985. Študija kom­pleksne vodnogospodarske rešitve za povodja pritokov obalnega območja, C-461. Poročilo. Ljubljana. Vodnogospodarski inštitut (VGI), 1987. Hidravlične modelne raziskave objektov za odvajanje visokih voda za dispozicijo vodne energije akumulacije Dragonja. Poročilo. Ljubljana. Vodnogospodarski inštitut (VGI), 1988. idejni načrt ureditve struge Dragonje, C-517, januar 1988. Lju­bljana. Vodnogospodarski inštitut (VGI), 1990. Vodnogospo­darske osnove Slovenije. Ljubljana. Vodnogospodarski inštitut (VGI), 1993. Pogoji spro­ščanja in transporta plavin, Program Voda in prostor, 1. faza. C-997. Poročilo, Ljubljana. VVraber, T. (1987a). Rastlinski svet doline Dragonje. Smernice za načrtovanje posegov - Dragonja. Med­občinski zavod za varstvo naravne in kulturne de­diščine. Poročilo. Wraber, T. (1987b). Botanični utrinki iz doline Dra­gonje. Proteus. 49/6. s. 215-218. VVraber, T. (1989). Rastline od Krasa do morja. CZ. Ljubljana.