/ stavbah, :o je ob se začne Posvetovanje knjižničarjev * oodo tudi °Pove diplome k'**1 JC nOVO-i ° Ba spet (tokrat že UOKrat ze inskih knjižici- ' uMes s« if* t.o Holo5e Strni/'" ^ Je 113 °t0ČCU »Vno Posvetovanje, * 23 0>^°jutn,kobotJu- %rje»S“ zbot čustva bibli- iSiovenijc- ^ ysebin^m° na '“atko ozna-^ razsežnosti posvetno j odveč na 2nal(^!tVa’ W 50 Sicer l ^ že v.’* zato n'^ manj zagato !? ,let. spravljajo v ^o.T: ? lenJsko knjižni-Je °koli Šturt” ^ odPrtih vprašanj ^^Cav M knjižnice Mira-Kniit Noyem mestu. s® nahaja v dveh strop nad obešen na je-*.ifeSni Pr°stori ne uela na sodoben na-pro- np., ~‘J*ge pogosto je , Prte na policah, v štiiH ^?Osoj0 na dom, nWJS^’ amPak tudi v D*omrski knjižici. bl ‘ahko naštevali, od visoko b n Vatl m POSOdob- ^wLPHostorealiPase ^ IZraČUn ka’ kije bil v ^a’stanjeknjiž- *5S dejav- [*c v novomeški ome; Podelili tudi ,,' začenši z zanimivo razstavo lju6^ ,° arheološki podobi Libne, z razstavo \li Pilate]!Tnikov na brestaniškem gradu in z razstavo w ra2stav0 i^ne8a kluba. Jutri pa bodo v mestni galeriji »Krški rojaki v slovenski likovni umetnosti. “ OD DALEČ - Nedeljskega TRIM—pohoda se je udeležila tudi 46-članska , .odprava “ pod praporom PD Kamnik. (Foto: Železnik) Za javno razpravo o preobrazbi bančništva in bodoči bančni organiziranosti v posavski regiji je značilno, da so stališča deiavcev v tozdih in OZD zelo enotna in da so se doslej v vseh treh občinah izrekli za eno temeljno banko. Razprava je pokazala izredno velik interes za združevanje sredstev v bodoči temeljni banki. Že dosedanja podružnica LB, ki so jo v Posavju ustanovili julija 1975, je v tem izredno kratkem obdobju dokazala, da so bili dvomi o njeni sposobnosti odveč. Potencialna moč se je v dveh letih skoraj podvojila in tako zadovoljivo kreditirala gospodarstvo, negospodarstvo in občane. Dolgoročni krediti so se od konca 1975 pomnožili za trikrat in tako bistveno pripomogli h krepitvi materialne osnove združenega dela v Posavju. (Nadaljevanje na 4. strani) V okviru občinskega praznika bo proslaavljalo 25-letnico obstoja tudi Združeno KGP Kočevje, ki ne deluje le na območju občine Kočevje, ampak vse zahodne Dolenjske. Osrednje svečanosti Združenega KGP bodo 8. oktobra, ko bodo najprej odprli nove proizvodne obrate, nato pa bo še osrednja proslava ob njihovem prazniku. J. P. PREDSEDNIK V RIBNICI — V razpravi na nedavni razširjeni seji občinskega komiteja ZK Ribnica je sodeloval tudi predsednik CK ZKS Franc Popit, za katerega so tudi komunisti v ribniški občini predlagali, naj bi ponovno kandidiral za predsednika CK ZKS. (Foto: Primc) Ni dvomov o sposobnosti Združeno delo v Posavju se je zavzeto vključilo v javno razpravo o bankah Ne začeti pri strehi MS Z K Ljubljana o aktualnih političnih nalogah Na področju uresničevanja zakona o združenem delu je bil na območju ljubljanskih občin dosežen pomemben napredek. To so ugotovili na zadnji seji Medobčinskega sveta ZK, ki je bil 23. septembra. Nato pa so opozorili predvsem, kaj je treba v bodoče še izboljšati. Poudarili so, da je treba razpravo o uresničevanju zakona o združenem delu, predvsem pa o dohodkovnih odnosih med proizvodnimi tozdi, o ugotavljanju prihodka in delitev sredstev za osebne dohodke, o svobodni menjavi dela med delavci v skupnih službah in delavci v tozdih, pa tudi o stabilizacijskih prizadevanjih in načrtovanju razvoja prenesti iz ozkih delovnih skupin čimprej med vse zaposlene. „Saj bi sicer pomenilo, da gradimo hišo pri strehi," je dejal Jože Drnovšek iz občine Litija. MOSKOVSKI UMETNIKI TUDI NA DOLENJSKEM V ponedeljek, 3. oktobra, bo v Novem mestu ob 15. uri koncertiral moskovski godalni kvartet. Priznam umetniki iz glavnega mesta Sovjetske zveze so v Sloveniji gostje Ljubljanskega festivala, v Novo mesto pa prihajajo na povabilo Zveze kulturnih organizacij. BEDENICA: SPOMENIK OSMIM BORCEM Odbor Kozjanskega odreda obvešča borce in borke, da bo odkritje spomenika osmim borcem, ki so padli 12. aj>rila 1945 v Prepolnem nad Zitomirom med pohodom Kozjanskega odreda preko Hrvaškega Zagorja v Prekmuije, v* soboto, 8. oktobra, ob 10. uri na pokopališču v Bedenici. Spomenik bo odkril polkovnik v pokoju Franc Godler-Blisk, ki je bil med pohodom komandant 2. bataljona Kozjanskega odreda, zbranim pa bosta govorila Ljubo Jovan—Saša, ki je bil tedaj pomočnik komisaija odreda, in Vinko Brlek, predsednik Skupnosti občin Zagreba. Do Bede-nice je moč priti preko Zaboka, Bedekovščine in Zlatar Bistrice ah po cesti od Varaždina proti Zagrebu do vasi Komin, kjer se zavije na desno. Za odbor Kozjanskega odreda MILAN KOSTEVC V drugi polovici tedna se bo suho vreme nadaljevalo, čez dan bo malo topleje, zjutraj bo po nekaterih kotlinah megla. tedenski mozaiK ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED IN KAKOR V ROMANU SE SLIŠI tudi izjava (le da ji lahko verjamemo) znanega lovca na naciste dr. Simona Wiesenthala, da živi nekdanji nacistični zdravnik Joseph Mengele v Paragvaju. Jmam dokaze, kje živi in kako, “ je izjavil te dni Simon Wiesen-thal, ki je direktor židovskega dokumentacijskega centra na Dunaju in se že desetletja ukvarja z lovljenjem tistih nacistov, katerih niso še mogli postaviti pred sodnike. Simon Mesenthal je izjavil, da živi Joseph Mengele v Paragvaju že od leta 1959 in da ima paragvajsko državljanstvo. Živi v mestu San Antonio, kjer ima vilo in dela kot svetovalec paragvajske policije. Že kmalu po drugi svetovni vojni je tedanji zahodnonemški kancler Konrad Adenauer menda hotel doseči njegovo izročitev in je v zameno ponujal Paragvaju velike kredite, pa so Paragvajci to odklonili. .. So že vedeli zakaj in kaj se jim bolj izplača... Obisk Kadarja Prvi sekretar madžarske združene delavske partije Janos Kadar se je s člani madžarske delegacije po končanem tridnevnem obisku pri nas vrnil v domovino, v krogih obeh delegacij pa prevladuje po končanih razgovorih, ki jih je gost imel s svojim gostiteljem, predsednikom Josipom Brozom Titom, zadovoljstvo in prepričanje, da je bil ta obisk uspešen in koristen. V pogovorih so med drugim znova opozorili, da vse komunistične partije in delavske stranke ter vsa druga napredna gibanja samostojno in suvereno začrtujejo svojo politiko, poti in metode uresničevanja vseh zgodovinskih ciljev, pri čemer izhajajo iz družbenoekonomskih in političnih razmer ter nacionalnih značilnosti svoje države in iz odgovornosti pred svojim delavskim razredom in ljudstvom. Ob tem, ko se obe strani zavzemata za prostovoljno sodelovanje in solidarnost komunističnih partij in delavskih strank, opozarjata tudi na pomembnost enakopravne, plodne in javne izmenjave mnenj med komunističnimi partijami in delavskimi strankami Predsednik SFRJ in ZKJ Tito je z zadovoljstvom sprejel povabilo prvega sekretarja madžarske združene delavske partije, naj obišče Madžarsko. PROTEST ZARADI VANDALIZMA Silovit protest zaradi fašističnega rovarjenja in vandalizma, to je sporočilo zborovanja, ki se ga je pred nedavno oskrunjenim spomenikom na Bazoviški planoti udeležilo v nedeljo več tisoč prebivalcev iz vseh krajev Furlanije-Julijske krajine, tržaške pokrajine in od drugod. To protestno zborovanje je bilo odgovor na zadnje čase vse močnejše rovarjenje fašističnih sil, ki se pod varstvom teme spravljajo z dinamitom nad spomenike tistim, ki so padli v narodnoosvobodilnem boju zoper nacizem in fašizem. Ob tem so zahtevali od italijanskih oblasti še ener-gičnejše akcije proti tistim, ki netijo nemir ob meji in se zoperstavljajo duhu prijateljstva in sodelovanja med narodi z obeh strani meje. IZRAELCI SPREJELI AMERIŠKI NAČRT Izraelska vlada je sprejela ameriški načrt o obnovitvi ženevske konference o miru na Bližnjem vzhodu. Bistvo ameriškega predloga je v tem, da bi sodelovala na ženevski konferenci enotna arabska delegacija, v kateri bi bili tudi Palestinci, vendar pa (in to je najpomembnejše) ne tisti, ki pripadajo palestinski osvobodilni organizaciji Ta velja v arabskem svetu kot zakoniti zastopnik interesov palestinskega ljudstva. Sklep izraelske vlade, kakor tudi ameriški predlog sam, je palestinska osvobodilna organizacija zavrnila kot „manever“ in ga po pričakovanju v celoti odklonila. JANEZ ČUČEK POPLAVLJEN TAJPEH — Glavno mesto Tajvana, Tajpeh je ponujalo te dni žalostno podobo: poplavljene ceste, na pol potopljena vozila, na stotine ton blata v središču mesta in 27 mrtvih ter več sto ranjenih prebivalcev. To je posledica neprekinjenega tropskega deževja, ki je trajalo natanko 16 ur in pol — česar ne pomnijo niti najstarejši prebivalci. Več kot 6000 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo, ko je narasla voda vdrla v njihove domove. Na sliki: ena izmed ulic v poplavljenem mestu. (Telefoto: UPI). Cene same ne krijejo škode Ob letošnji pozebi vinogradov je treba globlje razmisliti glede zavarovanja pridelkov Grozdja je polovico manj kot lani, vinske kleti pa ga prevzemajo po skoraj enaki ceni. To ni pošteno, menijo vinogradniki, saj njihovo delo ne bo poplačano. Njihova stiska je res velika. Zlasti tistih vinogradnikov, ki imajo večino dohodka iz te dejavnosti. Vse škode, ki jo povzroči vreme, pa le ni moč pokriti z višjimi cenami. Pa vsaj nekaj, menijo vinogradniki. Odkupne cene grozdja naj bi zvišali vsaj za četrtino. Vina bo tako malo, da ga ne bo težko prodati. V sedanjem času razvitega prometa in trgovine cen ne more krojiti le domači pridelek. Dovoz vina iz oddaljenih krajev države ne stane več kot dinar ali dva od litra. Upoštevati je torej treba pridelek v vsej državi. Ta pa bo za okrog 10.000 vagonov grozdja večji kot lani. Pri skupnem pridelku 130.000 vagonov se to močno pozna, zlasti ker je v kleteh še veliko lanskega vina. V Makedoniji, Srbiji in Vojvodini so se že dogovorili za enake odkupne cene kot so bile lani, čeprav so veliko nižje kot v Sloveniji. Ustih vinogradnikov, ki bodo nabrali več grozdja kot lani, taka odkupna cena ne: bo hudo prizadela, čeprav se delovna in zaščitna sredstva ter delo dražijo. Povsem drugače je tam, kjer je slana pobrala veliko pridelka. Podobno se je letos zgodilo pri sadju. V prihodnjih letih se lahko zgodi tudi pri drugih pridelkih, saj so vsi močno odvisni od vremena. Tako je bilo od pamtiveka in bo še dolgo. Tveganja pri tem pa ni moč preložiti le na pleča delavcev, ki naj bi z nakupom po višjih cenah po- NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED V pravkar minulem tednu je izšlo v vseh jezikih jugoslovanskih narodov in narodnosti delo Edvarda Kardelja: „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samouprav-ljanja.“ Tehtno študijo je kot osnovo za pripravo enajstega kongresa jugoslovanskih komunistov sprejelo tudi predsedstvo CK ZKJ na svoji trideseti seji, ki je bila junija letos. Od kod takšno zanimanje za študijo, ki z jasno besedo razčlenjuje naš vsakdan, da bi nakazala novih poti za hitrejšo preobrazbo našega občestva, za njegovo nadaljnjo humanizacijo? Smeri razvoja Že v zastavljenem vprašanju tiči odgovor: naša družba potrebuje študijsko analizo novih pobud, ki naj dajo našemu samoniklemu in samobitnemu razvoju novih moči, da bi še bolj kot doslej postal človek središče vseh dogajanj. Edvard Kardelj pravi: „Vsi ti problemi nam zdaj narekujejo predvsem tri temeljne naloge: prvič, kritično moramo pregledati sedanje stanje našega političnega sistema in sprejeti ukrepe za njegovo uskladitev s spremembami v družbenoekonomski in samoupravni strukturi družbe in s splošnimi perspektivami, ki jih te spremembe odpirajo razvoju naše družbe. Drugič: z ustreznimi ukrepi moramo razširiti in utrditi demokratične odnose in demokratično prakso samoupravnega in družbenega odločanja v celoti in tretjič, v takšnem sistemu samoupravne demonkracije moramo jasneje in bolj konkretno opredeliti položaj, vlogo in način delovanja subjektivnega faktorja socialistične družbe, zlasti pa način in uresničevanje vodilne ideje in politične vloge Zveze komu-nistov.“ Zapišemo lahko še to: vsak, ki mu je le kdličkaj pri srcu družbeno hotenje, ki ga živimo, bo z veseljem posegel po pričujočem delu, katerega načela velja vztrajno uresničevati tudi v praksi. SODELOVANJE V zadnjih letih je Slovenija močno okrepila gospodarsko sodelovanje z neuvrščenimi in drugimi dežalami v razvoju. Menjava s temi deželami je naraščala veliko hitreje kot menjava z drugimi regionalnimi področji. Delež izvoza glede na celotni izvoz Slovenije s temi državami je od leta 1973 dalje stalno naraščal in se povečal od 6,7 odst. v letu 1973 na 10,7 odst. v letu 1976 oziroma skupaj za 12 odst. v letošnjem prvem polletju. Uvoz iz teh dežel se je v skupnem uvozu Slovenije razvijal manj razgibano. Znaten del surovin in reprodukcijskega materiala namreč uvažamo v našo republiko s posredovanjem zveznih organov. Delež uvoza Slovenije iz teh držav se je povečal od 5,2 odstotka v letu 1973 na 5,1 odst. v letu 1976 oziroma nekaj nad 6 odstotkov v ■ ■ vrnili kmetom vso škodo. Kmetje so si morali vedno pomagati tudi sami. Komur je uspelo, je ob dobri letini nekaj prihranil za morebitna slabša leta. Ko so se pojavile zavarovalnice, seje tveganje prenašalo na skupine zavarovancev in večja območja, na katerih ujme niso povzročile povsod enako velike škode. Zavarovanci so torej pomagali drug drugemu, in sicer vedno tistemu, ki ga je zadela nezgoda. Tako zavarovanje pridelkov med kmeti sicer še ni dovolj razširjeno. Mnogi menijo, daje zavarovalna premija le nepotreben izdatek, tako dolgo, dokler ni večje škode na njihovem posestvu. Nekateri tudi menijo, da ostane zavarovalnici velik , del vplačanih premij. Kakorkoli je že, neko nadomestilo za škodo si morajo zagotoviti sami. Ali bodo plačevali zavarovalne V Posavje šest hidroelektrarn! Rok do leta 1980? V Posavju se zavzemajo za pospešeno gradnjo hidroelektrarn na Savi in tovrstna prizadevanja je minuli teden podprla tudi Gospodarska zbornica oziroma njen medobčinski odbor za Posavje. Kaže, da bodo pripombe, ki jih je komisija pod predsedstvom inž. Kurenta ob razpravi o energetski bilanci obravnavala skupaj z novomeško, celjsko in zasavsko regijo, sprejete, v nasprotnem primeru pa bodo delegati zahtevali amandma. Gre za to, da bi zgradili predvidene hidrocentrale že pred letom 2000. Zbornica podpira predlog savskih elektrarn, po katerem bi bilo do leta 1980 možno zgraditi vseh 41 hidtocentral na Savi, od Jesenic na Gorenjskem do Jesenic na Dolenjskem. Prve bi bile na vrsti elektrarne na Blanci, v Boštanju in v Krškem, nato pa še na Libni, v Brežicah in na Jesenicah. Razen ugodne energetske bilance bi z njimi pridobili še čistejšo Savo in napravili korak daljfe pri varstvu okolja. J. TEPPEY prvem polletju letošnjega leta ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ premije ali bodo zbirali sami denar, ki bo namenjen za kritje škode po vremenskih nezgodah. Letošnje razmere kažejo, da nobena pomoč le od drugod ne more biti dovolj izdatna. Najmanj pa je moč pričakovati, da bi bila škoda povrnjena z višjimi cenami. JOŽE PETEK TELEGRAMI PRAGA - Glasilo CK KP Slovaške „Pravda“ trdi, daje bila „prva bojna naloga" bolgarske vojske po kapitulaerii carske Bolgarije septembra 1944, »osvoboditev niškega in kosovskega območja". Ta, po pomenu drugi partijski dnevnik v ČSSR trdi, ko piše o 23. septembru, dnevu Bolgarske narodne vojske, da je bolgarska vojska „straža na Bal-kanu“. Partijski dnevnik pa „pozab-lja“ in noče omenjati, da je Bolgarija s svojo „staro vojsko'* sodelovala pri napadu in fašističnem razkosanju Jugoslavije leta 1941, in da se je najbolj odločno borila proti jugoslovanski NOV vse do 9. septembra 1944. MANILA - V dobro obveščenih krogih v Manili seje zvedelo, da je v bojih med vladnimi silami in muslimanskimi uporniki, ki so se pred nekaj dnevi ponovno začeli na jugu države, umrlo ali bilo ranjenih najmanj 100 vladnih vojakov. NEKAJ ČASA JE M* LO KAZALO, * g Združene države A*** znova dobile moj^ stilu zloglasnega MM ^ - Pa m bf°J direktor Lance, mog0 .,nrave V> ameriške zvezne,^ mjbolj proračun in eden tesnih sode^ Z Ijev predsednika lorjii Carterja seje o0 od uglednega med ^adnedn •To je konec muč.n.LeCe ki se je vlek}a,}e^l fajjtfr in je v Združenj Amerike dvigovala 0^ hu, čePra\,ehoZlnalo.W9 Lanceju so ietih, ko je bdpe - neke lokalnetind’ uprav več Rednih 1 nih in poslom* “p ukvarjal s poslit že na nepošteni1f mu sicer niso ni Ljtfi pa bi mu nemara, ^ „ dlako v jajcu. zasliševanje (celo ‘ t so trajale tedne * " m vmes je Jimmy ■p>< k ih a Ceti Het * krat dejal, da zaupa svojemu toda na\ od vpliva, u&da ^ je odstopil - ■ ■ bi $ kot pozneje, ko SE 'l bilo še bolj z< . NEMEDRVMffiisto* "S^ondomj^ čil, da zapusti l«* vdovec Pokol!\nlnfh teljice krimmln* Agathe Tt letih znova po^Z, ka Maxa Mo sicer vsega ^ britanske Prest°denji, dila obilo začudenj Agatha Chnsti ^ri> januarja lam--^(4 manih, tako fn «01 im, Pov ttu •tli ki Mn s * -Si * % m te. ti h s RAVALP1ND1^ ska v Lahoreju, glavn kon^J sLskcgaPen^JtfJ dvakrat demonstrante,« ^ vojaška vlada v ra** za 18. oktober. d Iz zadnjega PAVLIHE f PREDPISOM JE I ZADOŠČENO MILAN MEDEN HAAG - Nizozemski list „ Telegraf" piše, da vlada v Haagu resno obravnavana možnost, da je ugrabljeni zahodnonemški industrijalec Hanns Martin Schleyer zaprt nekje na Nizozemskem. Ta list ne izključuje možnosti, tla so Selileyerja, ki so ga pripadniki ..Frakcijc rdeče armade" ugrabili 5. septembra v Koelnu, pretihotapili z neko ladjo na Nizozemsko. Vri S m - To |e dobro, da imava v avtu P pasove, sicer bi lahko le nastradala* SfeiS — 8 svojo linajdbo vam J* 9 ga kaj nagradili? . — Seveda smo ga! Dobil J*. sDjo £ da sl Je pozdravil ramo, po Kate DOLENJSKI LISI M B 1 rJSZJii VESELA PO ASFALTU - Dobrih ^jšojea Jr ^avte vasi do Drganjih sel je od ?° odpri; ^r03 Pod asfaltom. Cesto so slavnostih ip *P*em')ra- Generalmajor Andrej °b tej priložnosti odkril spo-y hvaležni Drganjci postavili gradivom. Na sliki: pred spomenikom. NEsKLEPCNOST ASFALT ZA SLAMNO VAS - Ta mesec so v metliški občini asfaltirali 1.200 m dolg odsek ceste do konca Slamne vasi. Zaradi težkega terena so bila ta dela doslej najdražja v občini, saj je občina za vsa dela odštela okoli 3,2 milijona dinarjev. SKRB ZA LEPŠE OKOLJE - Delavci novomeške tovarne IMV sami poskrbijo, da ima okolje njihove tovarne čim lepši videz. Sedaj, ko je prišla jesen, so se s škaijami spravili nad živo mejo ob Zagrebški cesti, ki se je od spomladi že močno razrasla kvišku. (Foto: J. Pavlin) NAPOVED HUDE ZIME — Skrbna gospodinja z Brega pri Ribnici je med prvimi poskrbela za kurjavo in nehote napovedala mrzlo zimo. Da se ni zmotila, je dokazalo muhasto poletje, pa tudi prvi sneg, ki je pred kratkim presenetil prebivalce ribniške doline. (Foto: P. J.) £ '“roosti Č* toztor krajevnih f*5* adovice zaradi SVoje Ks ^ ^ ^upščmc nikakr-niti jim ne Pa n^‘ stto*ov. Kljub Ni 04,0^ zb°ra KS iWovice k n- kT dele8atov iz « ,nesklePčna- godilo ? ^raSujejo, kaj bi !*C' * delegati za zbor * iz delovnih deloLDlUn?U P>ačancga j!116®? dneva, ko je ku Jt> da bi . u?0raU > Pole« te ‘ PrišU 13 ** W Pa 50 ‘ega "*nostL zaradi ^klepe Pri 48 vrtcih smo med zadnjimi Nto^ie^10'' Ponedelj-%odaj f gspel živahnejši. Pra^v, T% Lodanih ^ nKa,d tri mese‘ Wd^jski so VPr ? ±Upno ^in, 0 sijali 500 do **>C*:Na k S fcfciDri.fr. “botni se- tri tega le 11^’ ^ praši- ^ce. pr A6 starejših od V47' Pui Salls°jih skup- %£30 d0 31 P« 23 Nihče ne more oporekati, da nismo zadnja leta zelo napredovali v zmogljivostih otroškega varstva. Kaže pa, da smo v primerjavi z drugimi občinami na tem področju še vedno ubirali prepočasen korak. Večina jih je namreč po številu otrok, zajetih v vrtce, veliko pred nami. Trenutno dela na območju sedmih dolenjskih in spodnjeposavskih občin 154 oddelkov vzgojnovarstve-nih ustanov, v katerih je nekaj nad 3000 malčkov. Število se zdi veliko, pove pa nam, da imamo na širšem dolenjskem območju samo 10 odstotkov otrok zajetih v otroško varstvo. Najslabše stanje je v Trebnjem, kjer imajo v organiziranem varstvu samo 8,42 odst. otrok in so na 54. mestu v republiki. Črnomelj in Sevnica sta na 44. oziroma 43. mestu z malo nad 13 odst. predšolskih otrok v vrtcih. Brežice in Krško sta prav tako skupaj na 36. in 35. mestu z malo manj kot 17 odstotki vseh predšolčkov v otroškovarstvenih ustanovah. Novo mesto je uvrščeno na 34. mesto z malo manj kot 17 odstotki, medtem ko je Metlika na Dolenjskem na najboljšem, saj imajo v otroškem varstvu že nad 20 odst. vseh predšolskih otrok. Najbolj pereče je v Novem mestu, kjer je bilo letos zavrnjenih 40 odstotkov prosilcev za sprejem v varstvo. Na eni strani nastopajo hude težave v družinah, ker nimajo kam rrr>etijski nasveti ‘Aosti je ime kompost Ut&nskeB Sli." fl s* trajne rodovitnosti obdelovalne kin'1' predst ,: n'm odmerkom umetnih gnojil - ni Hi, tc>ja 2eni^v Jati- Samo razpadajoča organska snov je tako v 1° ^odno’ strukturno, kot pravijo strokov-k ^^t ^ rodnost*6” ž*va^no P°tckajo življenjski procesi, i^je treba^ dražji, pa tudi njegov prevoz veliko d >s, _ ’, Jer je le mogoče, bolj izkoristiti naslednjo ji slasti 2j„.°.mP°®t- Na polju, na vrtu, v vinogradu, VjtQfc ^koristitjeSen'’ 03 Volj° or8anski odpadki, ki se jih St*1 to* * BestrniP0Stn* ^upi običajno že udomačeni, žal pa * v».St°r> kjer h°Vno Popravljeni. Velja pravilo, daje tre-&tio ’' & razcie[>tZore* kompost, izbrati primeren senčni 1 itu^0 plast od l'n113 tri dele> na enega izmed njih pa ^ rPi ^ tretii i>, v’ dokler ne doseže višine ene pedi. ^ Oto 0vom »J v zatem je treba plast prekriti s 5 cm Snov , J®- Postopek ponovimo pet do šestkrat. ! Poučni metp u ’ ne Pa ^nila, dodamo apno (do 2 j i k ujejo raer komposta) in rudninska gnojila, ki troh- / v fc ih*- Ce i’e *en .te8a pa kompost obogatijo z rastlin- f. r>iai°^e Še hni! t a kompostni kup zalivati. Kom-V večjo snaoi6 Popraviti s pomočjo posebnih mrež, ki AgiUfiko3 navrtu- 8* ie h-V^m "fdomesti hlevski gnoj v vinogradu. ®P®eneo« a^..Pripraviti po posebnem postopku, z PSatUŠlka-fnojn'ce ali vode. Znan je tudi t. i. drwi ^rem s*am*> seseka ni koruznici in drugim ^ •^am° apneni dušik, superfosfat in kalije- ! rož^e kmetovalci ne vedo: tudi stiratj t *• ostaja P° rezi vinske trte, je mogoče Cta ihf’ ie ♦ uCt u^‘jemo dve muhi na mah. Ker so *\ti f*°jila. ro»i. * bajati precej apnenega prahu in n*ni dušit tre*)a poprej sesekati v kratke kose ’ da bo prej postalo sprstenina oz. kom- Inž. M. L. dati otrok med odsotnostjo staršev, v delovnih organizacijah kadri groze z odpovedmi. Po drugi strani ugotavljajo, da za počasno gradnjo glavni krivec ni pomanjkanje denarja, marveč to, da ni prostora za gradnjo. Urbanistične in formalne težave so tudi na področju otroškega varstva ljudem prišle do živega. R. BAČER AA Graški velesejem Traja od 1. do 9. oktobra Graški velesejem bo tudi v 71. letu svojega obstoja še dalje z vso pravico nosil častni naziv ..uspešnega evropskega sejma“, ki so mu ga dodelili tuji strokovnjaki. Najstarejši avstrijski sejem — ustanovljen je bil konec septembra 1906 in se zdaj že dvajset let glede na svoj gospodarski pomen imenuje Graški jugovzhodni velesejem — se je v sistematičnem, le z dvema vojnama prekinjenem vzponu razvil v mednarodno priznano veliko gospodarsko prireditev, katere moč in pomen dokazuje še vedno naraščajoče število razstavljalcev in obiskovalcev. Tokrat bo nastopalo nad 2000 razstavljalcev iz več kot 40 evropskih in prekomorskih držav. Vodstvo sejma je moralo zaradi pomanjkanja prostora odkloniti skoraj 500 prijavljenih. Za obiskovalce letošnjega jesenskega Graškega velesejma iz Slovenije bodo gotovo najbolj zanimive strokovne razstave za kmetijstvo, stanovanjsko opremo, gradbeništvo, opremo raznih delavnic, foto in kino optiko, radijskih in televizijskih sprejemnikov, gospodinjskih aparatov ter razstava otroške opreme „Vse za otroka". Sejem bo odprt vsak dan od 9. do 18. ure, vstopnice pa prodajajo tudi naši potovalni uradi, lahko pa jih seveda kupite tudi na velesejmu. Vstopnina je 25 dinarjev. Naši potovalni uradi organizirajo tudi skupinska potovanja s posebnimi avtobusi in posebnimi vlaki. M. KLINC Če je dober sistem V našem družbenopolitičnem sistemu imajo krajevne skupnosti pomembno vlogo. Nič kolikokrat so bili že omenjeni primeri velike pobude občanov in delovnih ljudi v različnih delovnih akcijah. Še večji polet daje dobro izpeljan sistem financiranja, ki omogoča tudi pravilno načrtovanje. V sevniški občini so poglavitne družbene vire KS navezali na združeno delo v obliki 3-odst. prispevka zaposlenih v gospodarstvu in 1,5 odst. v negospodarstvu po posebnem samoupravnem sporazumu. Najbolj razveseljivo je, da sistem na splošno zadovoljstvo uspešno deluje. Pred nedavnim so se sestali predstavniki in tajniki KS ter krajevnih organizacij SZDL ponovno za delitev - presežka v tem letu! Letos je bilo v te namene izločenih že 4.287.941,85 dinarjev, k čemur je treba prišteti še 650.00 dinarjev iz občinskega proračuna, kar predstavlja v glavnem „povratek“ kmečkih davkov na teren. Lani je bil iz nastalega presežka kupljen cestni valjar in greder za akcije v vseh 11 KS občine. Letošnji presežek naj bi znašal kar milijon dinarjev. Predstavniki KS so se strinjali, da se iz teh sredstev da občinski cestni službi 300.000 dinarjev, pomaga KS Loka pri predvidenih nalogah SLO, preostanek 100.000 dinarjev pa da vsem KS po posebnem ključu. Občinski izvršni svet si na seji minuli četrtek ni mogel kaj, da ne bi takšne pobude potrdil. Sedaj bo šla še med delegate. A. ŽELEZNIK XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNXXXXSXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV y i ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO PODJETJE DOLENJSKI LIST Novo mesto Odbor za medsebojna razmerja pri ČZP Dolenjski list objavlja prosto delovno mesto ADMINISTRATIVNE DELAVKE za delo v tajništvu s polnim delovnim časom. POGOJI: dveletna administrativna šola, dobro obvladanje strojepisja. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe pošljite na naslov: ČZP DOLENJSKI LIST (za odbor za MR), 68001 Novo mesto, p. p. 33 TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV Viator—TOZD „BELA KRAJINA" Avtoservis Črnomelj obvešča cenjene stranke, da bodo dne 29. 9. 1977 ob 8. uri tehnični pregledi traktorjev v Avtoservisu v Črnomlju. TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ" KRŠKO - TOZD ENERGIJA objavlja prosta delovna mesta za: 1)7 KLJUČAVNIČARJEV 2)2 POMOČNIKA UPRAVLJALCA DEPONIJE PREMOGA POGOJI: Pod 1: uspešno dokončana ključavničarska stroka, odslužen vojaški rok, trimesečna poskusna doba. Pod 2: nedokončana osnovna šola, izmensko delo, odslužen vojaški rok, trimesečna poskusna doba. Pismene prijave na prosta delovna mesta sprejema kadrovska služba podjetja 10 dni po objavi. LJUBLJANSKA BANKA PODRUŽNICA KRŠKO Odbor za medsebojna razmerja objavlja za nedoločen čas, s polnim delovnim časom delovno mesto: — VIŠJEGA STROKOVNEGA REFERENTA za posle s prebivalstvom — VODJA ODDELKA za poslovanje s prebivalstvom v osrednji enoti Krško. Pogoj za zasedbo delovnega mesta: — visoka šola ekonomske ali pravne smeri ali visoka šola za organizacijo dela in 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati za objavljeno delovno mesto naj priložijo prijavi kratek življenjepis z navedbami o dosedanjih zaposlitvah ter dokazilo o šolski izobrazbi. Rok prijave je 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 45 dneh po dnevu objave. Prijave pošljite na naslov: Ljubljanska banka-podružnica Krško, odbor za medsebojna f/ razmerja, Cesta 4. julija 42, 68270 Krško. ? je skupščina sj»ej^ letos. Tedanja o^oč,teV odpoi ne je namreč ^iale o stih krajanov v krajevnih Skopice, Krška vas vas, od koder bi m^ ^ otroke v osnovno šolo in ne več v Brežice. ^ Šolsko proMematik ^ naj bi celoviteje prou&U- . pa nadaljnjo f Jetiko, kakor tudi moznos^ novno uporabo zaprtih ^ šol, kot sta na P.nmer ^ ^ šoli v Mrzlavi vasi m v Sk°P^, Glede preselitve P^^je osnovno šolo brat0 . ^jnega bilo osvojeno mnenj . ^ sveta, naj se ^^Jrnene** vanja nadaljujejo. .. P^jegjcj in ustnega P°Jaf^s0 prisotni brežiške osnovne šole » V ^ zvedeli, fc -šola to * Seii ie kot četrti zdo* r ^ stvovala tudi skupščina^^ valne skupnosti. 1»«“^ razprava je P°^f^ otfli)i p* šolstva še veliko neenou gledov. KAKO DALEČ SE SLIŠI? - Ob zaključku tekmovanj v počastitev roda za zveze v JLA, so si v petek gostje vojašnice Milana Majcna lahko ogledali vsa moderna tehnična sredstva za zveze. (Foto: Janez Pavlin) Podpisati v najkrajšem času Hitrejši razvoj zaostalega suho kranjskega območja je pred drugim korakom. družbenega dogovora zainteresiranih — Dve leti sta mimo. Komisija za planiranje pri medobčinskem odboru za pospeševanje razvoja Suhe krajine je izdelala osnutek družbenega dogovora, ki bo te dni prišel v javnost. Najprej bodo osnutek tega dokumenta pretresli izvršni sveti vseh štirih prizadetih občin, ustrezni forumi v republiki ter v 13 krajevnih skupnostih na suhokranjskem območju. Družbeni dogovor je namreč sestavni del že začrtanega programa razvoja, podpisnikom pa prinaša tudi obveznosti. V načrtu je, naj bi bil dogovor podpisan še pred koncem letošnjega leta, da bo mogoče čimprej preiti od besed k dejanjem. Dve leti planskega obdobja sta tako rekoč že mimo, v tem času pa kaj drugega na suhokranjskem območju ni pokaza- ti, razen del, ki so jih opravile mladinske brigade. Obširno zastavljeni program nadaljnjega razvoja 13 krajevnih skupnosti v Suhi krajini je v javni razpravi doživel vrsto pripomb. „Nihče ni imel pomislekov zoper strateško zastavljene cilje, pač pa na konkretne izvedbe, predvsem na komunalo in infrastrukturo," je izjavil Marjan Pavlin, sekretar medobčinskega odbora za pospeševanje razvoja v Suhi krajini. Komisija za plan bo vse pripombe, ki so uresničljive, upoštevala in jih vnesla v besedilo končnega dokumenta. Zakaj se je odbor lotij vanja programa d°8°7 'jo'?? tar Pavlin pojasnil taKo- ^ našem mnenju J0 zain«* varianta, ker se nepo . sirani za razvoj na.-0 j„ prt' območju tudi dof ^ jtavljen«^ majo odgovornost za lo8e-' ise) vso P°t Zaenkrat ima to »®* ^ » poro pri občinskfli ugodna klima vlada tudi ^ V ških institucijah- UP*j dog° J do podpisa družbenega ^ prišlo še letos. Potem kdaj in kaj morajo n v {o& dela v programu opra J ^ in, kajpak, kdo jih bo ^ * je čas, da ločimo od pecljev sad En starček je živel tam v vinskih gorah kultura in izobra- ževanje septembra 1977 DOLENJSKI LIST me vi Pivo nedeljo v septembru je 23 mladincev OO ZSMS iz Mokronoga NA DOPUST V BRIGADO Delovišča mladinskih delovnih akcij so opustela, ostale so delovne zmage, stotine metrov položenih vodovodnih cevi, tone prepeljane in prekopane zemlje, nove ceste, plod prostovoljnega samoodpovedovanja in zaceljenih žuljev mladih rok. Ostaja pa vprašanje, ki se poraja vedno znova. Zakaj morajo mladi koristiti družbi za ceno svojega letnega dopusta, saj jim prenekatera delovna organizacija drugače ne dovoli odhoda v brigado? Ali gre tu res samo za vrzel na delovnem mestu, ki jo je „nemogoče“ zapolniti? Menda gre bolj za to, da mora delovna organizacija izplačati brigadirju nadomestilo osebnega dohodka za »nedelo**. Brigadirsko življenje pomaga izgrajevati mladega človeka, je šola bratstva in enotnosti, samoupravljanja, prijateljstva in razumevanja. Zatorej zahteve, naj bo vsak mladinec vsaj enkrat brigadir, ne bi smeli ovirati! JOŽE MUHIČ > ^ s humano akcijo pomagalo ostarelima in bolehnima Lindičevima spraviti krompirjevo letino na suho. Teden dni prej so se mladinci dogovorili, da bodo pomagali tudi Škodovi-ma, vendar sta ta voljne mlade roke prehitela. Ko so se mladinci s traktorjem pripeljali na dvorišče, sta bila Lindi-čeva ganjena do solz. Po opravljenem delu sta odprla roke in srce, a razpoloženi in nič utrujeni mladinci za dobro voljo niso hoteli plačila. Mokronoški mladinci so tudi sicer zelo prizadevni: pomagali so na Kozjanskem in v Suhi krajini, pa tudi v domačem kraju ne drže nikoli rok križem. Vsa leta so pomagali pri »larfariji** in prirejanju kresne noči, vendar je za dobro opravljeno delo mladež vedno prikrajšana. Dolgoletna želja mladincev iz Mokronoga je, da bi dobili svoj kotiček, v katerem bi lahko oživili sicer mrtvi prosti čas. Obljub je bilo že veliko, storjenega pa prav malo. No, dobili so vsaj brezplačen prostor za sestanke. Prizadevnosti in pridnosti ne gre prezirati. Volja in morala srčnih fantov in deklet utegne ob preveliki pozabljivosti naglo splahneti. MIRKO HROVAT MOKRONOG 89 »Dolenjski list« v vsako družino Kako gnetemo slovenščino? Dolenjska revija? ».Samorastniška beseda" bo izhajala večkrat na leto Julijski dogovor z Vesele gore gre v klasje: Samorastniška beseda “ se je „izločila“ iz utesnjenega programa tradicionalnih taborskih dni, izhajala bo večkrat na leto, obogatena s pestrejšo vsebino izpod peres še večjega števila sodelavcev (iz najmanj štirih občin) pa bo prevzela tudi poslanstvo regionalne revije. Upravičeno pišemo revije, saj ima Samorastniška beseda4* praktično že vse, kar je potrebno za redno izhajanje take publikacije: vsebinsko zasnovo, sodelavce, izdajatelja in finančna sredstva. Za prihodnje leto se je uredniški odbor z izdajateljico — kulturno skupnostjo v Trebnjem - dogovoril za izid dveh številk ..Samorastniške" besede: prva bo izšla v počastitev slovenskega kulturnega praznika, druga pa jeseni ob trebanjskem občinskem prazniku. Prva številka novega letnika (»Samorastniška beseda" bo namreč poslej imela tudi ustrezno numeracijo) bo posvečena tudi 100-letnici rojstva Otona Župančiča, ki jo bomo praznovali leta 1978. Osrednji sodelavec bo eden od sodobnih priznanih slovenskih literatov, drugi avtorji pa bodo k sodelovanju povabljeni: dosedanji z osebnimi povabili, novinci pa prek ■■•■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Krčani kot likovniki 500-letnici pridobitve mestnih pravic Krškega bo posvečena tudi slikarsko-kiparska razstava, ki jo bodo v galeriji pri Valvasorjevi hiši v tem kraju odprli jutri ob 18. uri. Na otvoritvi razstave z naslovom »Krški rojaki v slovenski likovni umetnosti" bo imel uvodno besedo ravnatelj Loškega muzeja prof. Andrej Pavlovec, flavtist Aleš Kacjan in kitarist Igor Saje pa bosta na malem koncertu izvajala Haendlova, Scheidlerjeva in Ibertova dela. Na razstavi, ki jo je hkrati s koncertom omogočilo Združenje samostojnih obrtnikov občine Krško, bodo dela enajstih umetnikov: Janeza Wolfa, Frana Klemenčiča, Franja Stjplovška, Zorana Didka, Jara Hilberta, Jožeta Ciuhe, Vladimira in Vladke Stoviček, Hansa Gagema ter Saša in Avguste Šantel. Seveda so to le znana, oziroma uveljavljena imena; pregled bi bil popolnejši in likovna tvornost bolje predstavljena, če bi dodali še kakega likovnika, ki se morda ni tako visoko zapisal, bi pa že zavoljo kvalitete zaslužil predstavitev na taki pregledni razstavi. Eno ali več takih imen bi najbrž lahko dobili tudi med tako imenovanimi slikarji amaterji, ki se združujejo v klubu KLIK. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■••■■■■■a javnega razpisa, ki bo v kratkem objavljen v Dolenjskem listu. Sodelavci »Samorastniške bese- -de“ in drugi kulturni delavci iz trebanjske občine si prizadevajo, da bi ob izidu prve naslednje številke lahko imeli tudi ustanovni sestanek kluba kulturnih delavcev. Razmišljanje o klubu in zdaj že konkretno pobudo je rodilo spoznanje, da bi organizirani kulturni delavci lahko še več dosegli na najrazličnejših področjih dejavnosti in se tvomeje vključili tudi v teoretična razglabljanja. Klub naj bi imel izrazito graditeljsko vlogo, tako da bi se lahko z njegovimi spoznanji okoristili tudi načrtovalci kulturnih dejavnosti v trebanjski občini in na ostalem Dolenjskem. I. ZORAN GRAFIKE V MALI GALERIJI Mala galerija v Ljubljani je 27. septembra odprla vrata grafikam sodobnega jugoslovanskega umetnika Miodraga Nagomega. Razstava, ki bo pri likovni kritiki prav gotovo naletela na ugoden odmev, vabljiva pa je tudi za siceršnje obiskovalce in ljubitelje te'likovne zvrsti, bo odprta do 30. oktobra. LITERARNI VEČER ZA KNJIŽNIČARJE Danes, ob koncu prvega dne zborovanja slovenskih knjižničarjev, bo na Otočcu literarni večer, na katerem bosta ljubljanska dramska igralca'Iva Zupančič in Miha Baloh po uvodni besedi prof. Jožeta Škufce in ob glasbeni spremljavi Silvestra Mihelčiča recitirala dela sedmih dolenjskih pesnikov. Večer prireja 22. dolenjski kulturni festival iz Kostanjevice. Lutkovni oder grmske osnovne šole deluje že šest let, pripravil je več kvalitetnih predstav, dosegel nekaj lepih uvrstitev na revijah lutkovnih skupin in gostoval tudi v tujini (na Koroškem). Lutkarji, ki jih vodi učiteljica Ljuba Tovšak, so se to jesen včlanili v mestno kulturno društvo Dušan Jereb, postali njegova samostojna sekcija in se odločili deliti usodo z drugimi skupinami in dejavnostmi v okviru tega društva, ki ima tridesetletno tradicijo. Lutkovne predstave bodo še nadalje predvsem za osnovnošolce in predšolsko mladino, v načrtu za sezono, ki se bo iztekla s tem šolskim letom, pa je tudi nekaj tistih, ki bodo zadovoljile tudi odrasle gledalce. Obeta se šest predstav, od katerih V TREBNJEM TUDI „SRECANJA" V trebanjskem domu kulture bodo jutri zvečer predstavili publikacijo „Srečanja“, ki jo je tamkajšnja občinska kulturna skupnost izdala ob 35-letnici Zveze pionirjev. V njej so objavljeni literarni in drugi spisi osnovnošolcev, sodelavcev vseh petih šolskih glasil, ki izhajajo v trebanjski občini. Na jutrišnji prireditvi bodo recitatorji prebrali značilne odlomke vseh sodelavcev. Po prireditvi bo sestanek z mentorji literarnih krožkov, na katerem se bodo pogovorili, kako še izboljšati kakovost „Srečanj“ in tej publikaciji zagotoviti rednejše izhajanje. NA ODRU PARTLJIČEVO DELO Novomeški gledališčniki, člani dramske sekcije kulturnega društva Dušan Jereb, so se odločili, da bodo v tej sezoni uprizorili delo sodobne- fi slovenskega dramatika Toneta artljiča „0, ne, ščuke pa ne!“. Igro bodo začeli študirati v kratkem, režirala pa jo bosta Riko Urh in Vladimir Bajc. BOLJKOVA RAZSTAVA JE PODALJŠANA Vodstvo Dolenjske galerije se je zaradi izrednega zanimanja obiskovalcev odločilo podaljšati razstavo kipov in grafik slovenskega umetnika Janeza Boljke, odprto 9. septembra. Razstavo bodo iz Novega mesta prenesli v Brežice, kjer bo v galeriji Posavskega muzeja odprta od 7. do 20. oktobra, decembra pa jo bodo odprli v galeriji Mestne hiše v Kranju. bodo štiri izvedle znane slovenske lutkovne skupine, dve pa grmski učenci. V soboto, 8. oktobra, bodo v Novem mestu gostovali mariborski lutkarji z znano „Žogico Marogico1*. Skupina, ki začenja novo lutkovno sezono na Dolenjskem, seje letos že vidno uveljavila v tujini v okviru srečanja lutkovnih odrov iz raznih evropskih držav. Decembra bodo grmski lutkarji uprizorili »Neugnanega Kljukca , naštudiranega že v prejšnjem šolskem letu. V počastitev slovenskega kulturnega praznika bodo v Novem mestu spet gostovali Mariborčani in v Domu kulture uprizorili »Zvezdico Za-spanko“. Spomladi bo prišlo v goste oklicno lutkovno gledališče Jože engov iz Ljubljane z igro »Kralj Matjaž in Alenčica". Grmski lutkarji bodo medtem pripravili še eno domačo premiero. Gre za igrico »Tobi-ja“, ki jo bodo naštudirali pod vodstvom Ljube Tovšak. Sest lutkovnih iger Novomeško lutkovno sezono začenjajo Mariborčani — Grmski lutkarji včlanjeni v Kulturno društvo Dušan Jereb Nov dom za dolenjsko dijaštvo Sodoben objekt za 480 dijaških postelj bo na šmihelskih pobočjih zrasel do novega šolskega leta — Delovni ljudje na Dolenjskem podprli vseslovensko akcijo Iz vroče Alžirije in sončnega Alži-ra smo prejeli pismo, ki ga objavljamo v skrčenem obsegu: »Vaš list je Dolenjcem doma in po svetu v veliko razvedrilo. Vsebina je pestra, mene pa skrbi slaba slovenščina, ki jo opažam v sestavkih. Nekateri ji dobesedno delajo silo z lahizmi (oštir) in germanizmi (birt). Naši stari dobri Levstik, Miklošič, Jurčič so že pred sto leti bili boj za lepoto slovenščine, kasneje pa še mnogi drugi veljaki, ki se zdaj gotovo obračajo v grobovih ob sili, ki jo delajo materinščini i.t. javna občila. Naj nasilneži razmislijo o tem. Ne gre mi v račun tudi, da razpisujete nagrade za slabo znanje zemljepisa. Pri prvomajski križanki sledi iz pojma .afriška država’ beseda ,Tunis*. Križanka sploh ni rešljiva, kajti pravilno bi ob pojmu morala stati beseda .Tunizija*. Prosim, da moje pripombe objavite na primernem mestu, nikakor pa ne na strani, kjer se uredništvo z vsebino pisem strinja ali pa tudi ne. V šoli učitelji delijo cveke zaradi Tuni-sov, Alžirov in podobnih napačnih poimenovanj držav. Vi z javnimi občili učitelje postavljate na laž. Kdo vam to dovoli? Je slovenščina O tem, da so trije novomeški srednješolci na odprtem gradbišču sredi šmihelskih njiv vzidali temeljni kamen za nov dijaški dom Majde Šilc, smo na kratko že pisali. Omenili smo tudi, da bo dom s 480 dijaškimi posteljami zgrajen do naslednjega šolskega leta. Po načrtih mariborskega Projekta ga gradi novomeški Pionir. Dom bo velika pridobitev za dolenjsko dijaštvo, saj bo občutno odpravil prostorsko stisko in omogočil boljše življenjske pogoje mladini, ki se bo vanj zatekla med šolanjem. »Minevajo časi, ko smo šolajočo se mladino prepuščali marijaniščem in alojzijeviščem, za nami so leta, ko so študentske mame skoraj edine dajale streho in lira no generacijam siromašnih dijakov in študentov, kar so med drugimi občutili Cankar, Kette in Murn ter njihovi sodobniki,‘‘ je ob slovesnem začetku gradnje tega doma poudaril inž. Niko Rihar, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko. Novomeški dijaški dom je dejansko šele pridobitev v akciji, ki jo je pred dvema letoma spodbudila ZK in v kateri je nastal načrt, da dobimo v Sloveniji v petih letih 23 dijaških in študentskih domov s skupaj 7.500 posteljami. Kot je dejal predsednik slovenskih komunistov Franco Popit, bo ta akcija, ko bo uspešno dokončana, ustvarila nove možnosti, da se poveča delež delavske in kmečke mladine v šolah, hkrati pa se bodo s tem bistveno zmanjšale socialne razlike med mladimi. »Na Dolenjskem smo akcijo o zgraditvi dijaških in študentskih domov podprli še posebno prizadeto,‘‘ je nadaljeval inž. Rihar na že omenjeni slovesnosti. »Neustreznost prostorov v dijaškem domu smo morda občutili bolj kot drugod, saj je Dom Majde Šilc zavoljo stiske vsako leto zavrnil 100 prosilcev in še več. Delovni ljudje Dolenjske so to razumeli in se temu primerno odzvali v akciji: v pičlem letu so zbrali in samoupravno združili več kot 11 milijonov dinarjev.** I. Z. Inž. Niko Rihar: „Novi domovi - slovo od dijaških streh v bivših samostanih, za silo preurejenih gradovih in graščinah, tudi slovo od ležišč v nadstropjih/* to* Kandija ^ Dole*:.!. Šfek^ ŠH 36 je M Nu novnm -i modernizaciji in >&i^pošte- Med ostaja pošti! tud? napoved, da bo paujvauuca v Kanai-je vse Prebivalce ta? n°t>ene ki mu je bil razrednik prof. Ru-***• Ciril Bajuk, mag. Hedi Bergman, Vida Barle, r. Mihael Bratina, Boris Dolenc, dr. Milan Do-Bruno Grahek, France Misiak, Stanko J®,^e bila. Tega se bi^Jev čas^eJJl Prebivalci. Po- <*ar£ p Avstrije, v do-W Ss°v sor!hr^nca Jožefa- Iz kawl ?ne k Poštne S v S* na se» poti** prvovrstna jabolka s pC 6,30, drugovrstna b 5$ 4,70. Dovolj čebuleje P0^ amerikanski fižol J P ^0 medtem ko je naš beli, ozimnico, dražji ^a ’jjajo P° Tudi sveže zelje doba J &j!. naročilu, in sicerP°n*’0J * ja kilogram. Take: po ^ bfo ozimnico v Scvnic ^ jodi zadovoljni so potr ^ trgovci. Opekli pa j^ei čevalci in tudi nekaten djpo ki so nameravah izt» 0f 5 dinarjev za kilogr ja! Trebnje: letos ( pobudo »indika ^, Po pičlem { ozimnico v Tre J g ima kraj še trdne , kim zaledjem- Dl^ge S\A ( ske Kmetijske j Nemanič zato n#0 « ozimnice nihče p0vpf^ k trgovini niti zanj enSice t » je. Po dogovoru sl ne za W [ ozimnico v^no P je očitno Pobu“® iza# ni sindikalni otffffi V . kalne organizacije Franci«^ ^ mogom, blagajne sam P° mogom, blagajne sam P° Tudi trebanj # Vjtfr izd GradiS «30 'H ^ žimnice. Pr IOZU ozimnice, Pr. •L ry\r\OCiV- 1 če ki cad°v ali. ta ’ trgovska0'^ Sloveniji- Ven c zanj sploh Mj' rf, t* čeprav bo, tof & ugodna, M«jj ^ odrekel celo DOLENJSKI LIST St. 38 (1469) Alkohol izzval usoden prepir 'leta ln 2 meseca zapora za Jurija Jurkoviča, ki je aprila letos v avtomobilu smrtno zabodel nečaka Marinka in poškodoval brata Rada Sena"—-» ---------------------------------------------------------- Hij j, kožnega sodišča v Novem mestu pod predsedstvom Ja-Je 51-letnega Roma Jurija Jurkoviča iz Rimša pri šilom' • sPozna^ 23 krivega hudih telesnih poškodb s smrtnim za kar mu je prisodilo 4 leta in 2 - *Pnla letos, ko so se v Wi nkt- do^‘ v gostilni Na ijetif l, to“nec Jurij Jurkovič, Vo Ti *** slednjega ČW-xSe.*m je Pridružil še fih » v Je “K0® njihovi % v nl0sebnim avtomobilom ^ pustil r°V0- Že kmalu je Ce-da sede za krmilo Pot 50 11310 P* toko ^ fj0076®** kjer so kozarcev. ^TT ?Jali na pijačo v ShbJ? P°tem vinjeni vrača-®lfiklpnin v es so pridno pra-i» . o žganja, ki jo je imel s zapora. vsesplošnem prerivanju v avtomobilu potegnil iz žepa suknjiča daljši lovski nož in z njim zabodel Marinka v vrat, nato pa je še dvakrat zabodel Rada, ki je že imel pripravljen izvijač za obrambo. Marinko je potem, ko je Cemič vse tri nagnal iz avtomobila, zaradi zadanih poškodb izkrvavel, medtem ko je Rado dobil le lažje poškodbe po obrazu in ključnici. Pri izreku kazni Juriju Jurkoviču je sodišče upoštevalo, da je bil obtoženi izzvan, nadalje njegovo skrb za družino, kot tudi to, daje eden redkih Romov, ki je zaposlen in ima stanovanjsko hišo. Obtežilna okoliščina pa je bila, da je bil Jurij doslej že dvakrat kaznovan (ogrožanje varnosti in prizadejanje lahke telesne poškodbe). Sodba še ni pravnomočna. !SV«r V sta^VSe. deloval. Rado avto vriv6la prepirati’ kd0 < fotel j7M' . Kostanjevici je Ra- oi dovoiii^’ Vendar mu obto-Vavani-' fl0 do fizičnega Ma^^-v^^egajeposege. • Junj Jurkovič je ob ^ažurni Pobožajo NA JEKLENO POKOPALIŠČE - Malo neprevidnosti in priznano ne najboljše jugoslovanske ceste so prenekateremu tujcu zagrenile počitniške dni. V našem, srečnem primeru so potniki šli domov z vlakom, nekoč zvestega jeklenega konja pa je avtomobil AMS odvlekel k večnemu počitku. (Foto: J. Pavlin) Žrtev je bil dojenček Pred dobrimi tremi leti, natančneje 24. junija 1974, je Bla-goje Mikuluč, zasebni avtoprevoznik iz Grude, povzročil prometno nesrečo, pri kateri je izgubil življenje 26 dni star dojenček. 7* elektoittk°«ca 50 *ak° ki ii u’ od° na po-j^vfani vL moral porav-*#. v°zmk, pa cenijo na Tega dne je Blagoje Mikuluč peljal s svojim tovornjakom iz Ljubljane proti Zagrebu in pri Beli cerkvi začel prehitevati drug tovornjak. Med vožnjo po levi strani je opazil, ^T.,NACpstt y C**0 je 19* ~ Ital‘jan &ebu n^Jak c Jm- popol Ro-popoldne faradi J^nem Prostoru. ^e2Sle,m° vil, pri tem pa n!rtloPnik DaT metre visok S?°ženi na Ve ostal na cesti. na tovoru cenijo • - ‘»krat pa mu je zapeto ti križi-da je to „ ^ofeni SS pfe I.a -- Sri Vasi m ,Ftanc "Golob iz gmot- S* Staneta. Kc. 10 parov de- r Pto, e Potem .uJe,Za 500 din-Prltl,fc,V Za stnrf,Je vse ostalo le eni sc poizve- & ijjP Puške skrivajo kar po gozdovih O tisti „zvrsti“ lova, ki mu pravimo tudi krivolov, je bilo že toliko napisanega in izrečenega, pa vendar se malokje obrača na boljše. Zdravko Červ - danes jih šteje 23 — je že celih 5 let v vrstah šentjemejskih miličnikov in pravi, da so najzanimivejši primeri njegovega službovanja vezani prav na krivolov. „Dan za dnem se vrstijo preiskave pri ljudeh, osumljenih lova na črno, imamo tudi nekaj uspeha, toda marsikaj ostane prikritega. Ljudje uporabljajo danes vse mogoče zvijače. Najbolj značilen je primer nekega lovca, ki je imel v vsakem gozdu skrito po eno puško. Naredil je luknjo, jo zalil s katranom in vanjo skril orožje. Podobnih primerov je veliko, saj je prav na našem območju ta problem sila pereč. Od Tolstega vrha, Cerovega loga in Vrhpolja do Suhadola je nič koliko primerov prepovedanega lova. Posamezniki ubijajo vse, kar se jim prikaže; dogaja se celo, da srnjake pobijajo s šibrami.“ Zdravko Červ Zdravko Červ meni, da je premalo prijav prav iz vrst lovskih organizacij, pa tudi ostali sila redko prijavijo krivolovce. Navedel je celo primer nekega lovca, ki je ujel možakarja pri lovu na črno, vendar mu je le odvzel ustreljenega zajca, prijavil pa ga ni. „Prcmalo je sodelovanja in pomoči krajanov. Bojijo se: mogoče maščevanja, mogoče skaljenih sosedskih odnosov, kaj pa vem? In dokler bo tako, tudi miličniki ne moremo računati na popoln uspeh." B. B. da se pred njim nahaja še en tovornjak s prikolico, ki je zaradi okvare stal ob robu cestišča. Ne da bi se dovolj prepričal, ali je cesta prosta in prehitevanje varno, je Mikulič nadaljeval vožnjo po levi. Takrat mu je naproti pripeljal najprej osebni avtomobil z avstrijsko registracijo, ki ga je zbil s cestišča (poškodovanih na srečo ni bilo), nato avto z zagrebško registracijo, ki ga je vozil Ivan He-renčič, za njim „fičo“, v katerem sta sedela Cveto Brodnik in njegova žena Zdenka s 26 dni starim dojenčkom (na prednjem sedežu!) in končno še en tovornjak. Posledice trčenja, do katerega je prišlo navzlic obupnim poskusom vseh voznikov, da se mu izognejo: takojšnja smrt dojenčka, medtem ko sta bila mati in voznik avtomobila, ki je vozil pred njimi, Ivan Herenčič lažje poškodovana, Vanda Vugrin pa huje. Pri odmeri kazni, 1 leto in dva meseca zapora, je sodišče upoštevalo obtoženčevo nekaznovanost, časovno odmaknjenost dejanja, kot tudi to, da od opisane nesreče pa do danes ni naredil prometnega prekrška. Sodba še ni pravnomočna. B. B. ZARADI PREHITEVANJA V SMRT Neprevidnost na magistralni cesti v Krakovskem gozdu je ponovno zahtevala smrtno žrtev. Voznik tovornjaka s prikolico celjske registracije Franc Radanovič iz Vrhnja pri kapelah je v Krakovskem gozdu dohitel drug tovornjak in ga začel prehitevati. Takrat mu je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtomobilom Branko Radonič, 53, iz Kopra in zadel v odbijač tovornjaka. Pri tem je Radonič izgubil oblast nad vozilom, tako da je trčil še v zadnji del tovornjaka in nato obstal na bankini. Trčenje je bilo tako silovito, da je Radonič podlegel poškodbam na mestu nesreče, medtem ko se njegova sopotnica Cecilija Radonič z&avi v novomeški bolnišnici. Gmotne škode je za 50.000 din. PO OZIMNICO NA TUJO NJIVO Z njiv KZ Novo mesto v Zalogu je minuli teden izginilo okoli 1.500 kilogramov krompirja. Dejanja so osumljeni Romi iz naselja v Žabjeku, saj so miličniki pri njih našli za celo tono te ozimnice. Seveda je takšen način zbiranje pridelkov za zimo kazniv in nekateri Romi se bodo že v kratkem znašli pred sodnikom. SMRT V POTOKU Janez Golobič je bil v ponedeljek namenjen iz Metlike v Novo mesto. Bilo je okoli 14. ure, ko je v Pogancih pred mostom čez Težko vodo nenadoma zapeljal na desno bankino, nekaj časa vozil po njej, nato pa trčil v ograjo mostu in se po nasipu skotalil v potok. Pri nesreči se je sopotnica Ema Ostan iz Kopra tako hudo poškodovala, da je med prevozom v bolnišnico umrla. Gmotne škode je za 40.000 din. Četrto odprto prvenstvo dolenjske uspelo - Na novomeškem Stadionu bratstva in enotnosti se je sredi minulega tedna zbralo okoli 200 atletov in atletinj iz 13 klubov Hrvaške in Slovenije; med njimi je bilo tudi sedem državnih reprezentantov. Zmagali so vsi, razen Sagadina. Hitrejši od njega je bil v Novem mestu Keržan. Vsekakor pa je daleč najboljši čas dosegel Štiglic: kladivo je zalučal 67,67 m daleč in dosegel najboljši letošnji rezultat. Na sliki je start teka na 100 m, v katerem je zmagal nekdanji član novomeškega kluba Keržan z 11,1. (Foto: J. Pezelj) DOLENJSKA-BREST 85:110 (26:65) V pokalni tekmi sta se v novomeški športni dvorani pomerili ekipi domače Dolenjske in ljubljanskega Bresta. Po prvem polčasu, v katerem so gospodarili gostje, je kazalo, da bo več kot 500 gledalcev razočaranih. Domači so namreč igrali mlačno, neborbeno, in če so že prišli do strela na koš, so se zanj odločali le takrat, kadar ni bilo blizu Brestovih igralcev. V nadaljevanju pa je postalo živahno: Dolenjci so —*—li sproščeno, v napadu so po-precej bolj nevarni in drug polčas so celo dobili 59:45. Največ zaslug za preobrat ima nedvomno Ivančič, ob njem pa še Žare Kovačevič, Svinger in Peter Seničar. Dolenjska: P. Seničar 10, Bajt, Radak 2, 2. Kovačevič 6, Ivančič 24, Svinger 16, S. Seničar 8, Beg 2, 24, Jmnger Župevc 1 ir in Plantan 4. V treh dneh devet rekordov Konec minulega tedna so novomeški atleti dosegli nekaj odličnih rezultatov — 01. spored: 28 773 točk uvršča Novomeščane na odlično sedmo mesto v Jugoslaviji Konec prejšnjega tedna so imeli novomeški atleti naporna tridnevna tekmovanja, in sicer v Celju na kvalifikacijah za moštveno prvenstvo SFRJ, v Mariboru pa so nastopili na kriteriju slovenskih pokrajin. V Mariboru so tekmo skazili sodniki. Pri štetju in ugotavljanju tekmovalcev v tekih na 2000 m z zaprekami in na 5000 m niso bili natančni, kar se je poznalo na končnem vrstnem redu moštev. Novomeščani so bili četrti, kajti Novogoričanom so sodniki podarili 4 točke. Spregledali so, da je njihov zastopnik zaostal za drugimi v teku na 2000 m z zaprekami za cel krog. V teku na 5 km so zamenjali našega Košmerlja s tekačem, ki je bil za njim, in mu pripisali njegov čas. Košmerlj je do- daljo. Se boljši je bil v vožnji na 1000 m na čas. Dosegel je 1:18,22 in osvojil srebrno odličje. Rezultati - gorska vožnja, ml. mladinci: 3. Vehar, 11. Stih, 18. Papež, 23. Vesel; starejši mladinci: 4. Zrimšek, 12. S. Mi-jajlovič; kronometer: ml. mladinci, 10 km: 13. Stih, 15. Papež, 20. Vesel; st. mladinci: 1. Zrimšek, 5. Turk, 10. S. Mijajlo-vič; dirkališče - ml. mladinci, 500 m na čas: 7. Stih, 14. Papež; ml. mladinci, 2000 m zasledovalna vožnja: 12. Papež, 14. Stih; st. mladinci, 1000 m na čas: 2. Zrimšek, 9. S. Mijajlovič; 3000 m zasledovalna vožnja, st. ml.: 3. Zrimšek (4:08,3), 8. Turk (4:19,9) itd. segel čas 16:41, kar je dolenjski rekord za mlajše mladince. Na kriteriju sta zmagala Simunič v troskoku (15,00), Penca na 110 m ovire (15,2), tretji mesti pa sta osvojila Spilar (kopje, 65,78 m) in Okleščen (disk, 43 m, osebni rekord). Dekleta so zasedla 8. mesto. V ekipi je nastopilo tudi nekaj pionirk. Izkazala se je Mira Blažič v teku na 100 m z ovirami; zasedla je tretje mesto in s časom 16,1 dosegla absolutni dolenjski rekord. Petek in nedelja sta gotovo najuspešnejša atletska dneva v zgodovini novomeške ekipne atletike. V olimpijskem sporedu (brez maratona, hoje in deseteroboja) so se Novomeščani srečali z atleti Kladi- JEZICA- DOLENJSKA 43:62(17:31) V prvenstveni tekmi republiške kadetske lige so Novomeščanke gostovale v Ljubljani in v tekmi z Ježico dosegje prepričljivo zmago. Žal so Dolenjke v zadnjem srečanju zaigrale nepovezano, do zadetkov so prišle po individualnih akcijah, napravile so vse preveč napak, in če bi igrale proti kakšni močnejši ekipi, bi bil rezultat najbrž precej drugačen. Dolenjska: Oberč 2, Hrovat, Tomšič 2, Žnidaršič 14, Bilobrk 11, Kure 21, Senica 12. PAVLIC DRUGI DO TRETJI Novomeščan Pavlič se je udeležil tudi zadnje cestnohitrostne dirke za državno prvenstvo, ki je bila konec prejšnjega tedna v Bečeju. Uvrstil se je na tretje mesto in ob koncu državnega prvenstva deli drugo do tretje mesto v kategoriji do 125 ccm. Nedvomno je Pavličev uspeh zelo lep, saj si je z njim pridobil mednarodno licenco. V petek, soboto in nedeljo so novomeški kolesaiji še enkrat dokazali, da so med najboljšimi v republiki pa tudi državi. Na državnem prvenstvu v Zagrebu so sodelovali na gorskem prvenstvu, vožnji na kronometer ter v vožnjah na dirkališču. Zrimšku tri odličja Ze prvi dan so v mladinski konkurenci dosegli lep uspeh z Veharjevim tretjim in Zrimško-vim četrtim mestom. V vožnji na kronometer, ki je potekala v zagrebškem predmestju, je Zrimšek postal državni prvak, premagal pa je tudi Zanoskaija. Izkazal se je tudi v zasledovalni vožnji na 3000 m: dosegel je tretji najboljši čas in seveda ponovno me- ODBOJKARJI TRETJI V KAMNIKU Med šestimi ekipami so na pokalnem memorialnem tumiiju „Podjed-Ulčar“ v Kamniku nastopili tudi novomeški odbojkarji. V predtekmovanju so izgubili z 0:2 s poznejšim zmagovalcem turnirja Fužinaijem in premagali Enotnost z 2:1, v boju za tretje mesto pa so Novomeščani igrali z ekipo Žirovnice in zmagali z rezultatom 2:1. vaija. Slednji so zasedli 13, naši pa 7 prvih mest. Osvojili so 28.773 točk, kar zadošča za uvrstitev na 7. mesto v državi, rezultat pa potrjuje, da je novomeška atletika kvalitetna. Med rezultati velja pohvaliti nove mladinske in članske dolenjske rekorde Stepana (3000 m z zaprekami), Riflja (kladivo), Kapša (5000 m). Skupaj so atleti v treh dneh dosegli 9 osebnih rekordov. Rezultati - 110 ovire: 1. Penca 15,1, 4. Rangus 18,3; 100 m: 3. Simunič 11,3, 4. Kraševec 11,5; 400 m: 2. Stupar 51,5 (os. rek.), 3. Kraševec 53,8; 1500 m: 3. Kapš4:ll,9, 4. Bučar 4:16,6; 10.000 m: 3. T. Bučar 32:57 (čl. dol. rekord), 4. Čampa 33:14 (os. rek.); višina: 4. Šuštar 190, 5. Saje 185, 6. Bartol 185; daljava: 1. Simunič 667, 4. Kranjčič 614; krogla: 3. Okleščen 12,71, 4. Cujnik 12,38; kopje: 1. Cujnik 65,28, 4. Spilar 60,72; 4 x 100 m: 2. N. mesto 43,6; 2. dan -400 m ovire: 1. Penca 53,1, 3. Križman 59,5; 200 m: 3. Cujnik 22,9, 5. Stupar 23,6; 800 m: 1. Bučar 1:57,7, 5. Košmerlj 2:04,3, 5000 m: 2. Kapš 15:46,2, 4. T. Bučar 16:28,0; 3000 m zapreke: 1. Stepan 9.43,0, 4. Čampa 10.22,0; disk: 3. Okleščen 41,62, 4. Cujnik 40,12; kladivo: 2. Rifelj 46,28, 4. Malnar 36,08; troskok: 1.. Simunič 14,40, 5. Lapajne 12,81; palica: 4. Penca 320, 5. J. Bučar 320; 4 x 400 m: 2. N. mesto 3:24,8. J. PENCA Brežičanke nizajo zmage Oba zvezna ligaša klonila — Lepe zmage Krke, Sevnice in Brežičank — Slabe igre Dolenjske V četrtem kolu druge zvezne rokometne lige sta oba predstavnika z Dolenjskega izgubila: Krka v Železnikih, Inles v Škofji Loki. Tekme v republiških ligah so vse bolj zanimive. Za enkrat igrajo najbolje Brežičanke, ki so po tretjem kolu neporažene in vodijo, precej slabo pa gre Dolenjkam, ki so v minulem kolu katastrofalno izgubile. ALPLES- KRKA 18:15 (10:6) Oslabljena Krka (igrala je brez poškodovane Mršnikove) je v Železnikih morala priznati premoč domačih igralk. Dolenjke so sicer povedle, nakar so pobudo prevzele Alple-sove igralke in zmagale s tremi zadetki prednosti. Najbolj prodorni pri Novomeščankah sta bili Kregar-jeva in Jerinova. Krka: Golob, Kregar 5, Hodnik 2, Brajer, Svažič, Kostanjšek 2, Kovačič 1, Jerina 5, Štrukelj. JELOVICA - INLES 18:16(10:6) Rezultat polčasa sicer dokazuje, da so domači zmagali precej lahko, vendar bi nove točke lahko osvojili tudi Ribničani. Za to pa bi potrebovali le malo več športne sreče, pa tudi borbenosti. Okoli 500 gledalcev je videlo kakovostno srečanje. Inles: Laibacher, Ponikvar, Abra-hamsberg 4, Ilc 2, Rodič 2, Žuk, Karpov 2, Troha 1, Pucer, Gabrijelčič 3, Putre 2, Kersnič. PRULE - KRKA 24:28 (11:14) Reprezentanca Dolenjske je v Ljubljani dokazala, da se je na novo tekmovalno sezono odlično pripravila. Močno vrsto Ljubljančanov so Dolenjci brez težav odpravili, izkazali pa so se Hudelja, Ristič in Pun-gerčič. SEVNICA - POSAVJE 31:27 (15:12) V derbiju so bili boljši Sevničani. Brežičani so se odločno upirali nekdanjim zveznim ligašem, odlično pa je zaigral predvsem Buzančič, ki je dosegel kar 10 zadetkov. Pri doma- čih je bil najbolj uspešen Gane, ki je sedemkrat zatresel Jurkasovo mre- KOCEVJE -LJUBLJANA 15:15(9:10) Reprezentanca Ljubljane je večji del tekme vodila, tik pred koncem pa je domačim z zrelo igro uspelo izenačiti in obdržati neodločen rezultat. Izkazali sta se Jeričeva in Turkova. _ PREDDVOR -DOLENJSKA 29:7 (14:2) Najboljše igralke v ligi so brez težav premagale reprezentanco Dolenjske, ki je razočarala. Podoba je bila, da so povrhu všega gostje tudi telesno kaj slabo pripravljene za zahtevno ligo. POLANA - BRE2ICE 13:16 (9:9) V 3. kolu slovenske rokometne lige-vzhod so Brežičanke dosegle tretjo zmago in so s šestimi točkami na prvem mestu. Tokrat so v gosteh premagale solidne Polančanke, izkazala pa se je Balonova, ki je dosegla osem zadetkov. V REPREZENTANCI? Minulo soboto se je končala republiška kadetska liga za dekleta (ljubljanska regija), v kateri so nastopile tudi novomeške košarkarice. V kratkem bo vodstvo lige sestavilo regijsko reprezentanco, v kateri bosta po vsej veijetnosti zaigrali tudi dve Novomeščanki, in sicer Irena Kure ter Tatjana Bilobrk. Po tekmovanju regijskih ekip bodo sestavili še najboljšo ekipo kadetk iz Slovenije. Veliko možnosti, da obleče dres z republiškim grbom, ima Irena Kure. F' Pf septembra 1977 =lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllljlllllllllllillllllllllll= = IIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIII = E3 SVETU OKOLI ŽE POSTAJA JUNAK - Obtoženemu morilcu več deklet Davidu Berkovvitzu grozi poleg smrtne kazni tudi lep honorar: za njegove spomine in avtorizirano avtobiografijo ponujajo nekateri založniki lepe kupe denarja. Komaj so si Newyorčani oddahnili od pravih grozot, jim že ponujajo nove srhljivke v knjigah. Založnikov nič ne moti, da so psihiatri proglasili Berkowitza za duševno bolnega — povpraševanja po njegovih knjigah to ne bo zmanjšalo. ŽELITE COPATO? — Že nekajkrat smo napisali, da so domače živali eden najbolj hvaležnih fotografskih motivov ter da pravemu mojstru kamere ni treba hoditi na drage foto safarije, če želi narediti zanimivo in dobro fotografijo iz življenja živali. Petnajstletni Boris Grabrijan iz Črnomlja je zalotil domačega psička, ko je prenašal copato naokoli, in ga s pomočjo elektronske bliskovne luči „ovekovečil“ na film. Poznavalec bi na fotografiji našel precej pomanjkljivosti, prav tako bi se hudo zmrdoval nad stanjem negativa, na katerem so odtisi in raze, za navadne smrtnike pa je fotografija kar dobra, saj nas prisrčnost prizora bolj priteguje kot tehnična dovršenost. PLEMSTVO NAPRODAJ - Če sta nekdaj plava kri in ponos hodila skupaj, se je njuna pot že zdavnaj razšla. Tako vsaj lahko sodimo po oglasih v nekem nemškem časopisu, v katerem nek grof v malih oglasih ponuja dobremu kupcu grofovski naslov. =llllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllilllUllllllllllllllI= (poienMdira pred20leti) Med kandidati ni žensk 1 NA VSEH zborih in pri kandidatih lahko vidimo, da so bili izbrani dobri kandidati, tudi dovolj mladine je predlagane, le nobene žene ni med kandidati. Vzrok, da ne kandidirajo tudi žene, je to, da se same žene branijo, oziroma jih sploh ne predlagajo v kandidaturo, kar je posebno značilno za našo občino. Verjetno je tega krivo pomanjkanje ženske organizacije. ZLO, KI SMO ga predvidevali v letih po vojni, je tu. Koloradski hrošč se je tako razmnožil,'da ga lahko vidimo povsod. Na milijone jih v teh jesenskih dneh leze po cestah in poteh, še več pa gotovo po travi in njivah. Na postajah, kjer nakladajo krompir, jih kar mrgoli. Če se ne bomo prihodnja leta lotili bolj sistematične in zagrizene borbe za uničevanje tega škodljivca, smo borbo za krompir izgubili! KRIMINALNA POKVARJENOST nekaterih ljudi ne pozna nobene meje. Njih nagib je okoriščanje na lahak način, pohlep, ki se ne ozira na sredstva, načine, žrtve in posledice, samo da jim prinese koristi Tudi človekova usoda in celo njegovo življenje so takim izprijencem deveta skrb. Med take kriminalce najslabše vrste spadajo tudi tipi, ki „pomagajo“ ljudem, zlasti mladini, nezakonito čez državno mejo,.ali pravilneje: pomagajo jim v neznano usodo, v tuje taborišče; v tujino na sejem delovne sile za najslabša dela, neštetokrat pa celo v smrt. SICER LEPA jesen v Straži daje žalostno sliko; kmetje pospravljajo kar bogate pridelke, zlasti krompir, z žalostjo pa gledajo na prazno sadno drevje in vinograde, ki sta jih majska slana in sneg uničila. „Da, letošnja jesen je res žalostna," je zapisal tudi neki učenec v šolski nalogi. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 2. oktobra 1957) OPOZORILO — Ob gradnji naftovoda na Aljaski so zaščitniki narave zagnali velik hrup, češ kako bo gradnja škodljivo posegla v tok divjega življenja. Svojevrsten odgovor so dali gradbeniki, ki so ob jezeru blizu Prudhoeškega zaliva postavili tablo, na kateri prosijo biologe in znanstvenike, naj pustijo na miru divje gosi ter ne razdirajo njihovih gnezd v imenu znanosti. NEMŠKA OKNA - Okna domov po Nemčiji že od nekdaj krasijo najrazličnejše rože. Nagljem, pelargonijam, rožmarinu in drugim se je enakovredno pridružila indijska konoplja. Slednjo vneto goji mladi rod, vendar ne iz ljubezni do rož, ampak iz čisto gospodarskih ozirov: okenski „nasad“ konoplje lahko da na leto tudi do enega kilograma marihuane. RAKOVICE NA POHODU - V ZDA so se grozno namnožili ljubitelji rakovic. Letos je posebna družba, ki se ukvaija s temi domačimi ljubljenci, prodala že 750.000 primerkov rakovic ponosnim lastnikom, ki zatrjujejo, da so deseteronožni ljubljenčki idealne hišne živalce; ne delajo hrupa, ne grizejo, ni jih treba voditi na obvezno cepljenje, ne onesnažijo stanovanj ter so nasploh zelo pametna bitja. Seveda so možje v prehranjevalni industriji že »odkrili", kaj rakovice najraje jedo’, prav to pa so začeli prodajati v konzervah. Dež je mnogo upa pokvaril (Jako) lepo je kazalo naše trtje v bližini Novega mesta. Nadejali smo se najboljše letine. Ta in oni je že računil, koliko bode dobil za sladko vince, za vince, kakoršnega vže leta ni bilo. Toda nesrečni dež nam je zadnji čas mnogo upa pokvaril; grozdje je začelo pokati ter gnjiti. Ljudje so bili prisiljeni, da so jeli brati 14 dnij prej nego po navadi. Ranino vsaj so večinoma res potrgali, zeleniko in črnino pa, ki ne gnije koj, so pametnejši še pustili. Iz tega grozdja bode istinito izvrstna kapljica. Pa tudi obrano grozdje bode dalo dobro pijačo, mnogo boljšo nego je bila ona lanskega leta. Lepi julij in avgust sta grozdje dobro nagnala. (Ne vem) ali bi se jezil, ali smejal. Naše mesto je postalo zadnji čas pravo ciganjsko mesto. Te človeške golazni je zadnje tedne toliko, da je videti, kakor bi bilo Novo mesto in Kand; - tem lenuhom pravi Eldorado, toliko, da bode ti 'rali slednjič mi novomeščani bežati. Agenti iščejo modre hlače Zadnje desetletje je nekaj modnih krikov jadrno obšlo svet. Spomnimo se samo pohoda kratkih ženskih kril. Vendar to ni niti senca proti prodoru ameriških kavbojk, tokrat seveda za oba spola. Zanimivo je še to, da gre pri tem za dokaj slabo vrsto platna, kar spoznavajo celo že naši tekstilci, ko baje kljub boljši kakovosti našega blaga vrste v Trstu še vedno rastejo. Pa tam res dobijo originalne Levije ali wranglerice? Sloviti ameriški firmi Levi Strauss in Blue Bell imata namreč že pravo vohunsko mrežo za lov na ponarejevalce hlač, kjer pridejo prav celo agenti CIA. Vso službo zato že imenujejo — CIA v malem. Samo ena od nedavnih akcij je to tvrdko veljala 300.000 dolarjev. Seveda se je posel splačal, saj so preprečili, da ni preplavilo tržišča kar za 12 milijonov dolarjev ponarejenih kavbojk iz Hongkonga. Tržišče pa je prav nenasitno. Vohunske mreže pri iskanju ponarejenih hlač seveda nimajo lahkega dela. S ponarejevalci namreč marsikje držijo tudi trgovci in - celo redna policija. Pri tolikšnih operacijah pa vseeno ne izostanejo uspehi. Tako so ravno v Zahodni Nemčiji ti agenti pripravili zaplembo 16.000 parov Levijev ponarejenih hlač, pred sodnike pa bo moralo 35 trgovcev. Ta firma je zato še bolj optimistična, tako gradijo v Evropi novo tovarno za 9 milijonov dolarjev, medtem ko francoski VVrangler še vedno dvomi, da bi lahko zatrli ponarejevalce hlač. Morda ves ta konkurenčni boj ni tako krvav kot Al Caponejeve afere v časih prohibicije, po vrednosti pa £prav gotovo prekašajo, vzaprav lahko le v laboratorijih ugotovijo, čigave so sploh katere hlače. Kupcem pa vse to še malo ni mar, glavno, da je videti »original"! Mrtvi pevecl cu| na bankovci Družina v gvatemalski vasi s sprejem za razprševanje insekticida. Revščina se tu druži z boleznijo. Močvirski strah se je vrnil »Dnevi navdušenja so mimo. Umikamo se.“ S temi besedami je predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije priznal žalostno dejstvo, da človek v stoletja dolgem boju z mrzlico ni zmagovalec. Še pred 15 leti so bili strokovnjaki prepričani, da smo na pragu dobe, ko milijoni ljudi ne bodo umirali zaradi malarije. Vsako leto po vojni, ko so začeli razprševati DDT nad območji Azije, Afrike in Latinske Amerike, kjer so bila legla te bolezni, se je nižalo leta 1940 ugotovljeno število 300 milijonov prizadetih. Pred leti pa se je upadanje zaustavilo. Še huje; število okuženih z malarijo se je ponovno začelo dvigati. Lani so ocenili, da 120 milijonov ljudi muči ta bolezen. Najbolj dramatičen vzpon malarije so zabeležili v Indiji. Leta 1966 je bilo 40.000 primerov obolenj, lani pa že 5.800.000. Letos so v enem samem dnevu samo v New Delhiju zabeležili 9.000 novih primerov. Podoben porast beležijo v Hondurasu, Gvatemali, Salvadorju ter drugod. Strokovnjaki so prepričani, da je vzrok temu pretirano uporabljanje insekticidov v obdobju 1950 - 1960. Komar anofeles, ki prenaša to bolezen, je namreč postal odporen na DDT ter druge insekticide. Nekaj pa je k porastu pripomoglo tudi zanemarjanje pri izvajanju protima-larijskega programa. Svet je torej ponovno v vojni z malarijo, hkrati pa ve, da nima veliko upanja v tem neenakem boju, če bodo na voljo le dosedanji načini zatiranja malarije. Injekcija, ki bi zdravila in preprečevala nastanek bolezni, je še vedno najmanj desetletje daleč. lovala vsaj p-— vca Oboževalci , ci celo pokopi5e V= jjjedt jem in zalili ko je del Poslo™ načtte.Si 5S“fiS”al’.1 ček dolarjev. Prvih l9! In začelo seJe- nih Presleyevih ^ ponujati po vse y daje ob kon?“*Lletdo*!1 cena za cel ktMnjH ^ 9.500 dolarjev H' folicija j« ah***# lo: čuvati je grob, ker so »p Elvis PredeV 1 kovcu - P°doDa ličen potnen- krat poskušali truplo, poleg J? zbir^ ti tatove^ ti tatove f g? gjvisa fjt fonskih Plosč ^ prvih let njeg°veg ^ $ Vrednf/seV#' nih zbirk se A nih zDinv ^ . v desettisočedolaO Dobiček so v DobičeKa7 drobni zavohali tudl p(# ki so oboževalce^ k tu hu ^~ ri znanih Presle70rii njegovim por« arejenb daj je tudi p re,nl itsi ua - za 1 dolar, n sto glave amc , hjrig# j. ka Georgea ^' večj m san Elvis Pranje ^ pa že iščejo d° a Pfl ^ rabo slaV!7g!roizv°doV'; ranju svojih p ^ ,{i Svet za medsebojna razmerja v združenem delu delavcev MERCATOR Ljubljana, n.sub.o. TOZD Standard Novo mesto, n.sub.o. anju Dirka je ^or®W'« ta, mrtvi ga bodo ^.FjjjoČfli^ rike ogradili i" (J govega Pre naJnrečj Advoka« sojjgflj da trupih r-tere pokopljej0 razglaša prosto delovno mesto za MESARJA - SEKAČA V POTROŠNIŠKEM CENTRU V NOVEM MESTU imeli radi, aI‘‘ paos< larčkov vžep>Pflj lažbo trava JJ,-ma. Menda sol _ doslej je blla Pogoj za sprejem: kvalificirani mesar-sekač. Nastop dela: takoj ali po dogovoru. Pismene prijave pošljite do vključno 6. oktobra 1977 splošni službi TOZD Standard Novo mesto, Glavni trg 3. OZIMNICA V vseh naših prodajalnah nudimo cenjenim potrošnikom po ugodni ceni nakup ozimnice: — jabolka zlati delišes — jabolka jonotan I. in II. kvalitete — krompir igor — čebulo Sindikatom prodajamo ozimnico po grosističnih cenah v skladišču v Bučni vasi. Pomagajte nam! Spioh naša borna pamet ne ume, zakaj je za vsacega postava tako ostra, sa- PRIPOROČAMO SE! mo za cigana ne!/(T oje) bilo živo zadnjo nedeljo v Šentjerneju; to je bilo radovednih lju- TRGOVSKO PODJETJE ..DOLENJKA" NOVO MESTO di od blizu in daleč. Kolesarji so imeli dirko iz Kraške vasi do nas - 20 kilometrov daljave. Dosti ljudi je mislilo, da bode konjska dirka, ki je izostala 12. septembra, a kako so se čudili, ko so videli mesto štirinogatega konja, vitkega gospodiča na drobnem kolesu. Vendar je bila dirka, huda dirka za noge in pljuča. Izmed mno-gobrojnih gospodov jih je samo 7 izdržalo do konca, drugi, vide, da nič ne opravijo, so se raje STANOVANJSKA HIŠA polagoma privozili pozneje za njimi. (Konj) bi živel brez trdne hrane ob sami vodi 25 dni; brez vsake hrane in vode le 17 dni. Da bi pa dobil dobro hrano, pa prav nič vode, živel bi samo 5 dni. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. oktobra 1897) Komunalno in gradbeno podjetje „Novograd" Novo mesto, TOZD Vodovod in kanalizacija kupi vseljivo enodružinsko stanovanjsko hišo na območju krajevnih skupnosti: Bela cerkev, Šmarjeta ali Otočec. Ponudbe z navedbo cene pošljite na naslov: Komunalno in gradbeno podjetje „Novograd" Novo mesto, TOZD Vodovod in kanalizacija. Cesta komandanta Staneta 2. i Al A »AI evf »rejšnje križanke 1 “ s r ««? «o .i K52 OT Hvum s i H A & 7> M O K A, KJ A R R A K. L A N b A T A jr A R O K CT f N M 1 L S U AJ •t iK K O v S e — UM A T •ir A P. r €. R U A P, A £ T r A\ L o c* _V AJ l c e T f. 5r 3 A K - ž> A prgišče ■mislil S,:&še toliko !•!* ženske’ ^ 0 nJ«h še vse kaj CHAMFORT kakor nagi’srečJ?J W ijudje BHARTRIHARI $ DL PREPIR MLINSKI ZLEB M IME SESTAVLJA NJE VRATNO VNETJE LEPOTILNO MAZILO Hj HTNI N/ D L GL. MESTO MORAVSKE tDEfJ IZ-Meo cesarjevih MOfiUiaL STAR SR KOVANEC RENOME SLOVES > VI TITAN DL ŽUCEN OBRTNIK eWv TRAVNIŠKA RASTLINA MAZILO ANALOGIJA GR.OTOK KOZO ' KRILEC OL VZKLIK SUKANEC ZVEZA*" MANJ ZNANA KOVINA ČRNA PTICA DL SPODNJI NA STOG JAVNA IZJAVA CILJ POD ERBIJ K ULKANNA urii i n JUG. TOVARNA AVTOMOB. NAGEU STARI SLOVAN DRŽAVE DOMOVINA KIRKE Pravi ,».Ce j ,, S?3!1 Dr^vi človeka, bi bila moja duša končno 'etu znani lovec m pq -> •“ ~ iuivi piavivc. Wiesenthal je svoje in 11 Posvetil °i .’tvi “ koncentracijskega taborišča Maut-njeoov: _ nju »človeških pošasti". Danes ima že 68 let rfc r Pa ie n3-!!1? 80 zasledili več kot 1100 vojnih zločincev. 4,^. J0Sef v« J krvoločna osebnost koncentracijskih tabo-jj®® ne b0 enIele še vedno na svobodi. VViesenthal meni, da doli • Pogodil i,'1 * ^ga najhujšega vojnega zločinca, ne bo L n4 ljudi • e.’ .ero je v svojem srcu sklenil z milijoni ne-> izginulih v strahotnem peklu koncentracijskih ta- i!uhaikot' Oktr> 0V° « , z'°e|asnega to;, Niki ,, J ’. kateremu so ■ IVA>"-' Opravičeno nadeli ica ne seže do Angela smrti n, • 1 Pravi c- S3 cloveka, bi bila moja duša končno i^iČile zW-°n ^iesenthal, po vsem svetu znani lovec na rejeni« *nce, ki so ušli roki pravice. VViesenthal je svoje iVohnH;*,,; i, _________________________________> . _ ... , dV^et ,let že traja Wie-U&a Men^e , zloglasnega sj?JosefMen^i' Esesovski zdra-di, mi!! Je poslal v Panjih ®*°Če n^ n,e nedolžnih lju-WieJIQtih ubil Pri sv°- pod3al jf poskusih. *» J '.y' Po ?r!Sel,do zanesljivih j^0cir,ec 5 sklepa, da je s«ievrmetiške fo°den državlJan lovec engeJe Paragvaj. Da <11 naciS1 v Paragvaj je 94* y_{4ne zlocmce d°- yladaT’^četudiJe pa- zločin f^° zanikala, Uiski doktor njen odm^iČai1, ^ živi Men- ju&>V2KV majhni t^enJ. Predelu te vnega pdiio 0t1 San Antonio, “‘S nf7*** to U/i '-‘v/ivivjj. ujci %\ tL°majal0 ^enthal°vega su-WeSprepri?-anesJe Wiesen knj ini 'itak tme^.0feagyajskega gia’ Klte?.v belih b^Poit AVicah "> je Zdravnik Men- gele poosebljal sistematično blaznost in krutost Hitlerjevega tretjega rajha. Taboriščniki, ki so z železniškimi transporti prispeli v taborišče, so se morali najprej srečati z Mengelejem. Postavil se je pred vrsto transportirancev ter z gibom belo orokavičene roke, v kateri je držal tanko kovinsko paličico, odločal o usodi ljudi. Če je pokazal na levo, je to pomenilo takojšnjo smrt v plinski celici; če je pokazal na desno, je to za tran-sportiranca pomenilo življenje -vendar kakšno življenje! Večina taboriščnikov je preživela le nekaj tednov, dokler niso omagali pod bremenom težkega fizičnega dela, dokler jih ni uničilo stradanje ali pa niso postali žrtve blaznih poskusov nacističnega vampirja. Za primer navedimo le enega od poskusov, s kakršnimi se je ukvarjal ta znanstvenik". Josef Men-gele je poskušal spreminjati otrokom barvo oči, da bi vsi bodoči prebivalci tretjega rajha imeli nedolžno modre arijske oči. Otrokom, katerim narava ni dala te od države želene barve, je v oči vbrizgal barvila, da bi odkril način, kako umetno spremeniti barvo oči. Koliko trpljenja je tako pov- zročil pri najmlajših, si le stežka predstavljamo. NATURALIZIRANI DR2AVLJAN ŠT. 809 Ko so se sovjetske čete približale Auschwitzu, je Mengele izginil. O njegovih zločinih so jasno spregovorili tudi na sojenju vojnim zločincem v Nuernbergu, vendar je v tem času Mengele udobno živel pod lastnim imenom (ni se skrival!) v bavarskem mestu Guen-zberg. Šele po letu 1949, ko je nemška vlada dobivala ostrejša vprašanja, kaj je z Mengelejem, je pobegnil iz Nemčije. Pri pobegu mu je pomagala organizacija ODESSA, organizacija nekdanjih pripadnikov SS. Mengele je zbežal najprej v Argentino. K°t mnogim nacistom je tudi njemu argentinska vlada nudila varno zatočišče in ga niti na zahtevo Zahodne Nemčije ni hotela izročiti. Vroče je postalo zanj šele, ko so Izraelci ugrabili Eichmanna. V načrtih izraelskih agentov je bila tudi Mengelejeva ugrabitev, a ta je ponovno izginil. Wiesenthal je odkril, da je pobegnil v Paragvaj, kjer je takoj dobil državljanstvo in z odlokom o naturalizaciji št. 809 mirno nadaljeval svoje življenje, kolikor je sploh lahko mirno življenje množičnega morilca. Wiesenthal in izraelska posebna služba, ki se ukvarja z nacističnimi zločinci, sta odkrila, da živi Mengele življenje posestnika, da je dobro zastražen z oboroženimi čuvaji, da živi v stalnem strahu pred ugrabitvijo in da piše knjigo, v kateri želi dokazati, da so bili njegovi nečloveški poskusi koristni za znanost. Nikogar ne preseneča tudi dejstvo, da Mengele še naprej opravlja svoj krvniški posel, čeprav v manjši meri. Paragvajski posestniki vidijo v njem odličnega svetovalca za „indijansko vprašanje" - topa ni nič drugega kot brezobzirno uničevanje indijanskih plemen, za-sužnjevanje dela sposobnih in očiten genocid. Nič nenavadnega ni, da tako ravnanje z Indijanci imenujejo sami Paragvajci kar „nem-ška metoda". Vse kaže, da zločinskega doktorja res ne bo dosegla roka pravice. Wiesenthal meni, da so se lovu nanj odpovedali tudi Izraelci, odkar so izgubili agenta, ki-je iskal Mengelejevo prebivališče. Pravi pa tudi, da bo narava sama poskrbela za doktorja iz Auschwitza: Mengele namreč boleha za slabim krvnim obtokom. Na tem posestvu v odmaknjenem predelu Paragvaja živi nacistični Angel smrti Josef Mengele. ZA OČETOM J j jSo v,f CH r- »Na K smr« w ■ Ve.8a b°- **okl er 230 »Kaj bosta izbrala?« je po trenutku njunega molka vprašal starec. »Če nama je le to dvoje na izbiro,« je dejal Bojan, »se bova pač odločila za življenje pri vas.« — »Pametno,« je rekel Huamalpa. »V selišču bosta popolnoma prosta, - a vsak najmanjši poizkus bega bosta plačala z življenjem. Najprej vaju bomo vzgojili po naših načelih. Kaj bo z vama potem, bomo še videli.« 231 »Zdaj lahko spet gresta,« je dejal starec. »Ali nama dovolite vsaj še eno prošnjo?« je spregovoril Bojan. — »Pripravljen sem,« je odvrnil svečenik. »Rada bi šla po najine stvari, ki so ostale na kraju, kjer sva taborila.« — »Odpelji ju s stražo na kraj taborišča!« je veliki duhovnik naročil desetniku. Ta se je globoko priklonil in odpeljal dečka iz poglavarjeve sobe. VAŠA ZGODBA DODEUENA Mojih petdeset let! Za debelo knjigo bi bilo, če bi popisala vse, kar sem v teh petdesetih letih preživela. Ko sloišam strniti življenje na tisto, kar mi je pustilo, najgloblje vtise, me venomer zanese spomin k temnim trenutkom, malo je bilo svetlih, malo osrečujočih in veselih. Mama mi je umrla, ko sem bila stara nekaj let, oče pa se zame ni kdo ve kaj zmenil, zato so me vzeli k sebi neki mamini daljni sorodniki. Pet let mi je bilo, ko sem prišla k njim; osemčlanska družina je živela skromno, a meje vseno sprejela kot svojo. Bojda tako suhega otroka še niso videli. Bila sem res podhranjena, a hujša je bila v mojem srcu žeja po človeškem sočutju. Sprva so me nameravali vzeti le začasno, kasneje pa smo se navadili drug na drugega in postala sem kar sedmi otrok v družini. Teta in stric, kakor sem rednika imenovala, sta bila dninarja, zato se hiše ni držalo bogastvo. Kljub temu so bila otroška leta polna svetlih trenutkov igre, razposajenosti, tekanja po travnikih in prijateljstva. Prišla je vojna. Tudi za nas otroke je prišla. Takrat sem ravno odraščala v dekle in grozljivi dogodki so še globlje rezali v srce. Neki večer so prišli okupatoiji in odpeljali strica in teto. Otroci smo jima nemo sledili do praga hiše. Nismo jokali, saj so naše oči videle že preveč krvi in naša ušesa so slišala že preveč gorja. Strica so odpeljali na Rab, teto pa v taborišče nekje v Nemčiji. Ko se zdaj spominjam tistih let, se mi zdi, da vse skupaj ni bilo res. Kako smo le mogli otroci sami preživeti hude dni vojne? A vendar smo se pretolkli. Enkrat na teden nas je obiskala sorodnica, postorila, česar otroci sami nismo mogli ali znali, spekla kruha in odšla. Takrat mi je bilo enajst let, a sem na ramenih nosila celo gospodarstvo. Družino je vojna močno razredčila; dva fanta je vzela vojna, eden je umrl. In kot vsake hude stvari je bilo tudi vojne konec. Dočakali smo svobodo. Svobodo! Nič več niso pokale puške, mir je zavladal. Mi pa smo čakali. Nista se vrnila. Tete in strica ni bilo nazaj! Prišli so občinski možje in nas „razdelili“ med dobre ljudi, med nove mame in očete, med nove tete in strice. Prišla sem v „novo“ hišo. Rednika sta bila brez otrok; sin jima je padel v partizanih. Delala sta v mlinu in pri tem delu sem jima pomagala tudi jaz. Ob tem pa sem še pasla krave ter rasla v žensko. Vse globlje sem čutila v srcu, da sem tujka v domu. Čutila sem vse bolj, da me nimata za svojo, da sem le prišlek. Bila sem dodeljena. Ob večerih sem jokala v kamrici. Skromna sobica s staro posteljo in stričevim plaščem namesto odeje je slišala moje pogovore z mrtvo mateijo, moje tožbe po očetu, ki si je drugje ustvaril dom in pozabil name, slišala je sočutne vzdihe ob spominu na sedem sirot, raztepenih po svetu. Prišel je trenutek, ko dekle poišče sodruga, ko si zaželi deliti življenjske radosti in tegobe z drugim — s „ta pravim". Bila sem spet dodeljena. Morala sem vzeti vdovca, ki je bil že v letih in je imel enega otroka. Ko sem stopila v njegovo stanovanje, me je bridko presunilo: „Tu bo torej nova vojna! “ Dan za dnevom je minil; dopovedovala sem si: „Potrpi! Potrpi, saj nimaš nikogar drugega. Morda ga boš le vzljubila ali se ga boš vsaj navadila." In res, počasi sem se navadila nanj, celo rada sem ga pričela imeti - in danes mi je petdeset let. PAVLA PRAZNIK OBČINE KOČEVJE PRAZNIK OBČINE KOČEVJE INDUSTRIJA TRANSPORTNIH SREDSTEV IN OPREME r\uuLvJ PISAL NEBO CANKAR OBČINE m DrhS/ nopolitične organizacije NOM ZA PRAZNIK Nadoknaditi zamujeno Leto dni je kratko obdobje, ki pa v življenju kljub temu pomeni čas uspeha ali neuspeha; pomeni lahko, da smo v zgradbo, ki jo načrtujemo, vzidali nekaj opek ali ne. Razen tega lahko presodimo, če so te opeke postavljene tako, kakor je potrebno, da bo zgradba trdna, ali pa tako, da se nam bo kasneje stena, v katero smo jih vzidati, podrla. Leto dni v življenju neke občine bo zato prav gotovo vplivalo na nadaljnjo rast in oblikovanje zgradbe, ki jo želimo postaviti. Zadnje leto dni med dvema občinskima praznikoma je za občino Kočevje pomembno predvsem, ker smo z vso resnostjo uresničevali srednjeročni načrt razvoja občine. Če smo za prvo leto srednjeročnega načrta ugotavljali, da predvidenih nalog ne opravljamo dovolj resno, velja za drugo leto, da poskušamo zamujeno nadoknaditi. Vsi pokazovalci uspešnosti gospodarjenja nam v tekočem letu kažejo mnogo boljše stanje kot v preteklem. Gre za pomembne rezultate, saj je ugotovljena rast družbenega proizvoda za 31 odst., dohodek na delavca je porastel za 80 Odst., čisti dohodek na delavca za 42 odst.; porastla so sredstva akumulacije, pa tudi sredstva za osebno in skupno porabo. Močno so se zmanjšale izgube v gospodarstvu. Na področju gospodarstva pomeni tekoče leto leto sanacij in stabilizacije ter dograjevanja. Zaključenih bo ali je že nekaj pomembnih investicij. V prvi vrsti je to nova RTP Elektro Kočevja na Trati. Ta objekt je bil grajen tudi z združenimi sred- stvi gospodarstva. RTP je srce celotnega gospodarstva, ki bo z dograditvijo daljnovodov in kablovodov dobilo še žile. Dobra oskrba z energijo je prvi pogoj za razvoj gospodarstva in drugih dejavnosti. Zelo pomembne investicije zaključujemo na področju kmetijstva. Farma bekonov v Klinji vasi in hlev za 250 krav molznic v Koblarjih pomenita odločen in odločilen korak k uresničevanju sanacijskega programa kmetijstva v občini. Odločilen je tudi zato, ker vemo, da poti nazaj ni. Jasna pa je tudi bodočnost, se pravi smer razvoja kmetijstva na Kočevskem. V zaključni fazi je tudi ureditev nove proizvodne hale podjetja Trikon. Ta samorastniški kolektiv bo s preselitvijo v nove proizvodne prostore prvič, odkar obstaja, dobil normalne pogoje za delo. To bo nedvomno vplivalo na povečanje produktivnosti dela in s tem tudi na socialno varnost zaposlenih. V novi proizvodni hali Opreme se bo kmalu začela poizkusna proizvodnja impregniranega platna in izdelkov iz njega. Končno bo dograjena še avtobusna postaja podjetja SAP. Na komunalnem področju potekajo pomembna dela predvsem na podeželju. V zaključni fazi je izgradnja vodovoda za Struge, ki so ga gradili MDB, prebivalci Strug in Hydrovod. Dograjujejo še vodovod v KS Vi-molj, kjer je tudi sodelovala lokalna MDB. Smo pred začetkom gradnje treh vodovodov v KS Osilnica. V tem letu bodo asfaltirani zadnji odseki cest skozi večja na- selja v občini. Ob sodelovanju in finančni soudeležbi občanov so bile asfaltirane mnoge ulice in vaške poti. Letos bo zaključena posodobitev ceste Livold—Mozelj, začela so se dela za posodobitev ceste Kočevje—Dvor. Za mesto Kočevje je bila študija stanja ter prometne ureditve in KS že ureja križišča in promet, kot predvideva ta študija. Najmanj je bilo v zadnjem letu narejenega za reševanje stanovanjskih vprašanj, letos ne bo zgrajeno nobeno družbeno stanovanje. Izjema je GG Kočevje, ki bo letos delno dogradilo delavski center na Marofu. Vendar gre tu le za izboljšanje stanovanjskih in življenjskih razmer gozdnih delavcev, ne pa za reševanje kritičnih stanovanjskih razmer ostalih občanov. Razen naštetih uspehov moramo omeniti še nekaj izjemno pomembnih investicij. V tem letu se bo začela gradnja obrata LIV iz Postojne v Osilnici. To je povsem določeno in resno reševanje težav podeželja. Še letos bo sprejeta tudi dokončna odločitev o gradnji obrata v Fari. Ker smo v letu varstva okolja, naj omenim še, da je zaključena gradnja I. faze centralne čistilne naprave v Kočevju, katere dograditev bo pomenila izboljšanje življenjskih razmer vseh občanov, ki žive ob Rinži južno od mesta. Izteka se prvo mandatno obdobje delovanja delegatskega sistema, delegacij in delegatskih skupščin. Bogatejši smo za nove izkušnje tudi glede dela in delovanja delegacij. Zdaj evidentiramo kadre za vse volilne funkcije. Pri tem moramo biti kritični in odpraviti vse tisto, kar je zaviralo naš hitrejši razvoj. Alojz Petek in predvideti na mesta, kjer se sprejemajo ali predlagajo odločitve, take ljudi, ki bodo lahko čim več prispevali k hitrejšemu uresničevanju začrtanega razvoja. Ocena dela delegatskih skupščin in ocena delovanja delegacij nas opozarja na prednosti in slabosti v delu. Slabosti moramo odpraviti in se zavzemati za čim boljšo organiziranost delovnih ljudi. Če so delovni ljudje in občani dobro organizirani in med seboj povezani v svojem tozdu in KS, pa tudi v svojih SIS, potem ni nevarnosti, da bi jim kdorkoli mogel vzeti pravice, ki jim gredo po ustavi in zakonu, to je pravice odločanja o vsem, kar je pomembno za življenje in delo ljudi. Dosledno uresničevanje delegatskega sistema pomeni tudi uresničevanje Cankarjevih besed, gesla Kočevskega zbora leta 1943: „Narod si bo pisal sodbo sam!" Uspešna gospodarska rast razvoja samoupravnih odnosov, uresničevanje delegatskega sistema in uspešno delovanje družbenopolitičnih organizacij in dovolj hiter razvoj družbenih dejavnosti so pogoji, da bo zgradba, ki jo gradimo, dovolj hitro zrasti a in da bo grajena trdno — za trajno. ALOJZ PETEK ★ ★ ir ★ ★ ★ ★ * in GRADBENO PODJETJE „GRAMIS" * ★ * * OB PRAZNIKU OBC!WE KOČEVJE IN 25-LETNICIZKGP KOČEVJE * ★ ^ $ ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM! $ * *‘ i * * ★ Sodobni in zanesljivi avtomešalci za beton ppjO v Prl*V°DNl pROGRAM: N h . °lice in i N ,r|ko|jCe • po,Prikolice ter kiper prikolice in polprikolice n C'*t&rne > n po*Pr'kolice za prevoz kontejnerjev v ?Vtom»i,ia prevoz prašnatih materialov in tekočin ^wl2abeton s **®bilni ti| ~~.prevo2ne in stabilne Sferna »'°*'' pret°varne postaje in oprema za transport prašnatih materialov SP°rt 'n sk,ad‘*eenie živi,ske krme °^|Kio5lBCANOivi !N DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO skem prazniku OB - DELOVNI KOLEKTIV ITASA ZDRUŽENO KMETIJSKO-GOZDARSKO PODJETJE KOČEVJE S TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI ZDRU2ENEGA DELA — Govedoreja — Prašičereja — Mesarija — Agroservis — Kmetijska kooperacija V SESTAVU KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA TER S TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA — Rog — Pugled — Drage — Jelenov žleb — Lašče — Transport — gradnje — Gojitveno lovišče „MEDVED" — Gozdarska kooperacija Ribnica V SESTAVU GOZDNEGA GOSPODARSTVA DOLENJSKI LIST r* f'tni mj' iti k o c e v j e PREGRINJALA IN ODEJE IZ NARAVNIH IN UMETNIH VLAKEN Pogled na novi proizvodni obrat Trikona, ki ga je zgradilo podjetje MO iz Trebnjega. PRIPOROČAMO NAŠE KVALITETNE IN MODERNE IZDELKE — moške, ženske in otroške hlače, — baby garniture ter otroško trikotažo. ZA PRAZNIK OBČINE ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM! Mikanje preje — delavka ob mikainiku v predilnici ★ OB PRAZNIKU OBČINE KOČEVJE $ ČESTITAMO ★ VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ★ * KOČEVSKE OBČINE! TRGOVSKO PODJETJE (Ninama LJUBLJANA TRGOVSKO PODJETJE NAMA LJUBLJANA, TOMŠIČEVA < TOZD VELEBLAGOVNICA KOČEVJE VAM NUDI VSE BLAGO V ENI HIŠI HOTEL - restavracija in prenočišča (telefon 061—86—286), KAVARNA „ZVEZDA", RESTAVRACIJA „PRI KOLODVORU RESTAVRACIJA „CENTER", PRI LOVCU PRI ROGU PRI KMETU GOSTILNE STOJNO" POTROŠNIKOM NUDIMO ŠIROKO IZBIRO BL ZA DOM, DRUŽINO IN GOSPODINJSTVO, ZA PRAKTIČNO RABO IN ZA DARILA ŠALKA VAS, „JELKA PRI OBČINI BIFEJI: „NA TRGU VINOTOČ - DELIKATESE. SKY—BAR DOLGA VAS ZA PRAZNIK OBČINE KOČEVJE ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN SE PRIPOROČAMO! tovarne, irnwr?rnn!m' delovnimi pri-io prerf -in ?,nančnimi sredstvi d, » eti' ko je od v°Jne ^Donk -na domovina klica-?a^n n°Vl' delavci Splošnega jadben aelavci Splošnega Pričeli ^ P°dietia ZIDAR * 'korai h 10 e'ovno Pot. Da bi { Sko čim°K-tal porušeno Kočev I Via it^°l?novi!i'.ie 12 * ^aria icut , vm' ,e IA * % v ir ^ • okraini ljudski * ^bo u« Ju s Posebno od- -fi* «K"SS* Ve vendar skromne Vn^'Prave' Pomanjkanje Vadu .7’ater'ala in izkuše-str°kovnjakov ni- Samo hIi093 razvoia podie‘ ^ rokam • 0Vn' vnemi, prid-V t„i ',n smotrnim ciljem Vliti rf Va se moramo w" ' * «» kljub številnim )V3 otj Vi*iH-!i že v prvih letih do- •eni y;Hn. P™ 20 ^ni rezultati Vi ljudski51 ie prav ,— tako II nHlv\r :________ i Po temeljitih in plodnih razpravah smo se odločili za organiziranje TOZD po teritorialnem načelu. Iz prejšnjih gradbenih sektorjev za kočevsko, ribniško, ljubljansko in reško področje so bile ustanovljene TOZD gradbeni sektor Kočevje, gradbeni sektor Ljubljana, gradbeni sektor Rijeka in iz Stranskih obratov TOZD Strojni obrati. Člani temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb z osebnim izjavljanjem na zborih delovnih ljudi, s sklepi delavskih svetov temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb, s sklepi delavskega sveta delovne organizacije usklajujejo interese posameznih TOZD v skupen interes delovne organizacije in širše družbene skupnosti. Prva naloga in dolžnost mla- Ceviu (TOZD Kočevje - 1975) *Užitvj tedanjega aterimi »S rjf. f°djetje Ograd v in 5. 5. preime- r^nas?prt PodietIe Z I C!, VrS dn)em 'etu so Ser SVet inZVt°u' Svoi prvi V v i.L tako V?vUPra;,raKo prevzeli ltUHi _ )apie- Delavski jtfc So je samouprav- * I^ Vnia n u™1*1 ,etih sv°-V |J?abirali izkušnje, V>el0fe pa i« bilo iiSite V‘i vdI; 1 u^'nkovito i" * 03 razvoj dc ShS r^. Pravnih organov ^Prejetju ustave % Po 'e* 1963.' Iai e v ^e ^.e m ustavnih :iisk. delo SSL«1 bilo m. 'isko'ra,H r " W d«lovnf Jeno na ^i' \5UpraVnfJnote z 'astni- Nih,.1 planiran- or9ani- ki so 5 d°hod2ep'n °dl0Čali irl^ndm • sPfejetju -o 0 Odlna.a)eV pa se v sa' SN diČanie vključuje Nbe Vne Dre ki N°si,ci raz' C" Po£b,a2b« » bili V11 r„'Ho,9anii*=i- in drugi samo- predvsem obnova porušenega Kočevja in bližnje okolice. Gradbeno območje v Kočevju in bližnji okolici pa je bilo za razvijajoče se podjetje preskromno. Svoje tržišče smo kmalu razširili in pričeli graditi v Ribnici, Velikih Blokah, Pivki, Loškem potoku, Ljubljani in tudi v sosednji republiki Hrvatski. Že v letu 1956 smo izvajali dela na Reki, kjer smo osnovali stalno delovno enoto. Leta 1958 pa smo osnovali stalno delovno enoto v Ljubljani. Vrednost izvršenih del je iz leta v leto rastla, od približno 500.000 din realiziranega celotnega dohodka v prvem letu pa do 260.000.000 din, kar nameravamo realizirati v letu 1977. Rast delovne organizacije je razvidna iz naslednje tabele rasti celotnega dohodka: Leto 1947 1952 1955 1960 1965 1970 1975 1977 Celotni dohodek 500.000.- din 1.050.000.-din 7.490.000.- din 6.590.000.- din 18.375.000.-din 90.642.000 - din 188.481.000.-din 270.000.000.- din Danes je naš kolektiv sposoben graditi tudi najzahtevnejše objekte. Od ustanovitve pa do danes smo zgradili pribl. 550 objektov in opravili veliko število adaptacij in rekonstrukcij. Vrsta objektov je dokaj pestra. Zgradili smo: 3.500 stanovanj v Kočevju, Ribnici, Ljubljani, na Reki, v Velikih Blokah in drugod 4 samske domove v Kočevju in Ljubljani 6 šol v Ljubljani, Kočevju in na Reki 8 večjih gostinskih objektov na Reki in v Kočevju 3 vzgojnovarstvene ustanove v Ljubljani in Kočevju telovadnico z bazenom v Kočevju dom telesne kulture v Kočevju zdravstveni dom v Kočevju številne gospodarske objekte in Poleg naštetega smo zgradili vrsto manjših objektov, rekonstrukcij in adaptacij na področju visokih gradenj in tudi objektov na komunalnem področju, kot so: gradnja mestnih ulic in ploščadi, daljnovodov, kanalizacijskega omrežja, vodovodov itd. Zavedamo se, da kvaliteta kadrov bistveno vpliva na produktivnost, rentabilnost in ekonomičnost proizvodnje. Prav zato je bila v podjetju stalna skrb za izobraževanje kadrov. Lepe rezultate smo dosegli z izobraževanjem na samih delovnih mestih, vzgojo mladih kadrov vajencev ter štipendiranjem na visokih, višjih in srednjih šolah. Danes ima naš 600-članski kolektiv 17 štipendistov, 61 učencev raznih poklicev, kot so: zidar, tesar, železo-krivec, strojnik itd. Na leto izobražujemo povprečno še 40 — 60 proizvodnih delavcev v šolah za pridobitev višje kvalifikacije in ostalih režijskih delavcev za pridobitev potrebne strokovne izobrazbe. Stanovanjska stolpnica na Reki (TOZD Reka) V času svojega obstoja smo posvečali vso skrb kvaliteti in kvantiteti mehanizacije in uvajanja sodobnih tehnoloških postopkov. Danes razpolagamo s solidno gradbeno mehanizacijo in prevoznim parkom za lastne potrebe. Z izgradnjo centralne betonarne v Kočevju smo si zagotovili mešanico svežega betona poleti in pozimi, z uporabo sodobnih opažev, predvsem v stanovanjski gradnji, pa lahko dela izvajamo skoraj vse leto. kompleks objektov „ltas" Kočevje separacija „ Rudnik" Kočevje objekte „Kovinar" Kočevje objekte „lnkop" Kočevje tiskarno „Urška" Kočevje objekte „Lik" Kočevje opekarno Ribnica objekte Kemične tovarne v Kočevju objekte „Petrola" železniško postajo s skladiščem v Kočevju objekte „Avta" Kočevje farmo krav in ostale objekte za ZKGP Kočevje objekte Tekstilne tovarne v Kočevju večje število trgovskih lokalov v Z ekonomičnim poslovanjem so naraščali tudi osebni dohodki in druga sredstva, ki so potrebna za rast splošnega standarda delavca, kamor štejemo: preskrbo stanovanj, prehrano, rekreacijo in druge splošne dobrine, ki so pogoj za večjo storilnost. Posebno pozornost smo posvetili reševanju stanovanjskega vprašanja, saj je rešitev tega vprašanja za dvig osebnega standarda delavca najpomembnejša. Stanovanjsko problematiko smo reševali na dva načina, in sicer z gradnjo lastnih najemnih stanovanj in samskih domov ter z dodeljevanjem kreditov individualnim graditeljem. Tako razpolaga podjetje danes z 80 družinskimi stanovanji. Gradnja samskih domov poteka po sprejetem programu; tako bomo samo v letošnjem jubilejnem letu zgradili samski dom v Kočevju z 59 ležišči in v Ljubljani s 125 ležišči. Poleg spalnih prostorov so v domovih še bolniška soba, garderobe in prostori za rekreacijo. Delo družbenopolitičnih organizacij je v podjetju zelo razgibano in stalno prisotno. Zlasti v zadnjem obdobju je njihovo vsebinsko delo povezano s preobrazbo samoupravnih odnosov in razvojem delovne organizacije. Sprememb v vsebinskem delu družebnopolitičnih orgmnizacij smo lahko zares veseli. Družbenopolitične organizacije sindikat, ZK in ZSMS so organizirane v TOZD in DSSS, kot tudi v delovni organizaciji. Njihova aktivnost je usmerjena na vse samoupravne odločitve, ki so pomembne za razvoj TOZD in delovne organizacije, kot so: kadrovska politika, planiranje, delitev dohodka in osebnih dohodkov, ukrepi v zvezi z dvigom standarda delovnih ljudi, prav posebno pa na odločitve pri nadaljnjem izgrajevanju samoupravnih odnosov. Za svoje delo in uspehe je podjetje prejelo več priznanj. Med njimi smo zlasti ponosni na red bratstva in edinstva s srebrnim vencem za uspešno in požrtvovalno delo pri sanaciji od potresa porušenega Skopja, zlato plaketo mesta Kočevje za posebne zasluge za razvoj in napredek mesta ter samoupravnih socialističnih odnosov in priznanje občinske skupščine Tolmin za uspešno delo pri sanaciji od potresa porušenega Posočja. Navedli smo le nekaj podatkov o nastanku, razvoju in uspehih naše delovne organizacije. Da je podjetje doseglo tak razvoj in se uveljavilo na dokaj obsežnem tržišču, gre vsekakor velika zasluga in zahvala vsem delavcem našega kolektiva, tudi tistim, ki so že zapustili našo delovno organizacijo. Vsem skupaj izražamo iskreno zahvalo in priznanje. Ob občinskem prazniku čestitamo vsem delovnim ljudem ter poslovnim prijateljem! KOLEKTIV SGP ZIDAR KOČEVJE Kočevju in na Reki večje število skladiščnih objek-tov v razdelilne trafo postaje v Ko- Stanovanjsko naselje „ Koseze" v Šiški v Ljubljani, ki bo dokončno dograjeno prihodnje čevju. leto (TOZD Ljubljana) > Poslovni in proizvodni prostori Itasa (TOZD Kočevje 1973) septembru ) 977 ...... TOlfNJSKI UST DOLENJSKI LIST Splošne določbe Po sklepu 3. seje sveta samoupravne enote za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško z dne 21. 9. 1977 razpisujemo 1. člen Ta pravilnik ureja način in pogoje za dodeljevanje najemnih stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico samoupravna stanovanjska skupnost (v nadaljevanju besedila: stanovanjska skupnost), upravičence za pridobitev stanovanja, postopek za pridobitev stanovanja ter pristojnosti samoupravnih organov in komisij stanovanjske skupnosti pri razdeljevanju teh stanovanj. Upravičenci za pridobitev stanovanja: 2. člen Upravičenci za pridobitev stanovanja, s katerim razpolaga stanovanjska skupnost, so: — družine in občani z nižjimi dohodki od poprečnega v SRS; • — upokojeni občani , invalidi ter občani, ki ne združujejo dela; — delovni ljudje, zaposleni na občinskih postajah milice; — delovni ljudje, zaposleni v organizacijah združenega dela, ki zaradi težavnejših pogojev poslovanja lahko rešujejo stanovanjske probleme prosilcev le s pomočjo širše družbene skupnosti; — udeleženci NOV in interniranci; — delavci, zaposleni pri zasebnih obrtnikih. 3. člen Delovni ljudje in občani, našteti v 2. členu tega pravilnika, ki želijo pridobiti stanovanje, s katerim razpolaga stanovanjska skupnost, lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje ali lastnik primernega vseljivega stanovanja; — da prosilec za stanovanje stalno biva na območju občine; — da prosilec ni neupravičeno nezaposlen; — da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja. za pridobitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči I. Upravičenci do dodelitve stanovanja V skladu z določili pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih s sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško (pravilnik), so upravičenci do dodelitve stanovanj: a) družine in občani z nižjimi dohodki od poprečnega v SRS v letu 1976, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje ali lastnik primernega vseljivega stanovanja; — da ima stalno bivališče na območju občine Krško; — da prosilec ni neupravičeno nezaposlen; — da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja; — da delovna organizacija, v kateri je prosilec zaposlen, jamči, da bo skupaj s prosilcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 6 let; b) upokojeni občani, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje ali njegov zakonec ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje; — da prosilec do sedaj še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja; — da ima stalno prebivališče na območju občine Krško; c) delovni ljudje, zaposleni v organizacijah združenega dela, delovni ljudje, zaposleni na občinskih postajah milice; — da nobeden od zakoncev ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje; — da družina doslej še nima ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja; — če delovna organizacija, pri kateri je eden od zakoncev zaposlen, jamči, da bo skupaj s prosilcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 6 let; — da namensko varčuje pri poslovni banki za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše; — da stalno prebiva na območju občine Krško; č) udeleženci NOV in interniranci: — da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje; — da ima stalno prebivališče na območju občine Krško; d) delovni ljudje, zaposleni pri zasebnih delodajalcih: — če izpolnjujejo pogoje kot ostali delovni ljudje, na delu v organizacijah združenega dela in — če njihov delodajalec jamči, da bodo skupaj s prosilcem rešili njegov stanovanjski problem v roku 6 let Postopek za pridobitev stanovanja: 4. člen Stanovanjska skupnost zbira vloge za pridobitev stanovanj, s katerimi razpolaga, praviloma skozi vse leto, prispele vloge pa se obravnavajo praviloma štirikrat na leto. 5. člen Prosilec, ki želi pridobiti stanovanje, vloži utemeljeno prošnjo, opremljeno z ustreznimi dokazili, pri samoupravni enoti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu stanovanjske skupnosti. r Organizacije združenega dela oziroma krajevne skupnosti in druge, zavodi za socialno delo, društva upokojencev in družbenopolitične organizacije morajo svoja dokazila opremiti s svojim mnenjem o upravičenosti prosilca za pridobitev stanovanja, s katerim razpolaga stanovanjska skupnost. objavlja naslednja prosta delovna mesta. 1. REFERENTA za splošne zadeve in tajnik organov upravljanja, 2. PRODAJALCA tekstilne stroke za poslovalnico 17 v Kostanjevici 3. SNAŽILKE na upravi podjetja, 6. člen Komisija samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu oziroma ustrezno delovno telo v okviru te enote oceni predvsem na podlagi komisijskega ogleda stanovanjskih razmer ter podrobne proučitve dokumentacije stanovanjske in druge razmere posameznega prosilca. Komisija sestavi po opravljenem ogledu in proučitvi dokumentacije zapisnik, ki ga posreduje v obravnavo svetu samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. V zapisniku komisije mora biti izoblikovan predlog o načinu reševanja stanovanjskega vprašanja posameznega prosilca. Na sejo sveta samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu so vabljeni tudi člani komisije, po potrebi pa tudi drugi zainteresirani predstavniki, če jih na sejo povabi predsednik sveta enote. Sklep sveta enote se javno objavi. Po pravnomočnosti sklepa izda odločbo predsednik sveta enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Odločba mora vsebovati pouk o pravnem sredstvu. Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati s goje: — pod 1/. srednja ekonomska ali administrativna šola ali znanje strojepisja, tri leta delovnih izkušenj; — pod 2.: kvalificiran delavec tekstilne stroke, eno l0t° šenj; — pod 3. nekvalificiran delavec. Za delovno mesto pod 1. je 60 dni poizkusno Rok prijave je 8 dni po objavi. II. Merila za dodeljevanje stanovanj Družine in občani z nižjimi osebnimi dohodki, upokojeni občani, delovni ljudje, zaposleni v organizacijah združenega dela, delovni ljudje, zaposleni na občinskih postajah milice, udeleženci NOV in interniranci, delovni ljudje, zaposleni pri zasebnih delodajalcih, lahko glede na število članov gospodinjstva pridobivajo stanovanje naslednjih velikosti: — za eno osebo do 29 m2 — za dve osebi do 50 m2 — za tri osebe do 56 m2 — za štiri osebe do 68 m 2 in za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva še 10 m2. III. Postopek za pridobitev stanovanja Prosilec, ki želi dobiti stanovanje, vloži prošnjo na posebej tiskanih obrazcih in priloži potrebna dokazila najpozneje do 14. 10. 1977 na samoupravno stanovanjsko skupnost občine Krško. Če je posamezna vloga pomanjkljiva, mora na ustrezen poziv prosilec vlogo dopolniti, v nasprotnem primeru se vloga ne obravnava. Merila za dodeljevanje stanovanj: 7. člen Pri dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga, je stanovanjska skupnost dolžna spoštovati veljavne normative o stanovanjskih površinah, pripadajočih posamezniku oziroma družini, in siceršnjo smotrno izkoriščenost stanovanja. Smotrna izkoriščenost stanovanja se presoja po številu prostorov in njihovi površini glede na število oseb, ki bodo uporabniki stanovanja, njihovo starost, spol, zdravstveno stanje in druge okoliščine, ki vplivajo na smotrno izkoriščenost Za člana gospodinjstva se po določilih tega pravilnika štejejo prosilec in člani njegovega družinskega gospodinjstva, ki skupaj z njim stalno stanujejo. To so: zakonec, otroci, pastorki in posvojenci, starši obeh zakoncev in osebe, ki jih je prosilec dolžan vzdrževati po zakonu in stanujejo skupaj z njim. Za člane družinskega gospodinjstva štejemo tudi osebo, ki trajno živi v izvenzakonski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice, kot tudi osebo, ki z njim živi v tesni ekonomski skupnosti nepretrgoma več let. Zavod za socialno delo preverja podatke o članih družinskega gospodinjstva, ki živijo v izvenzakonski skupnosti ali v tesni ekonomski skupnosti s prosilcem. POSAVSKI VETERINARSKI ZAVOD BREŽICE razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE ZAVODA . jndr Poleg splošnih, z zakoni, samoupravnimi sPol?|pljevati & benimi dogovori določenih pogojev mora izpo slednje pogoje: j jn 3 — da ima visoko izobrazbo ekonomske sn Prakse; . . 5 let P'f — da ima višjo izobrazbo ekonomske smeri . jn / — da ima srednjo izobrazbo ekonomske s prakse. Stanovanja ni. Rok prijave 15 dni po objavi razpisa. IV. Prednostna lista Upravičenci za pridobitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi sklada, bodo po pravilniku razvrščeni na prednostno listo, ki bo objavljena v Dolenjskem listu. SVET SAMOUPRAVNE ENOTE ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU Na podlagi določil 6. člena statuta samoupravne enote za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško je enota za družbeno pomoč SSS občine Krško na svoji seji, dne 21. 9. 1977 sprejela LESNINA" - TOZD DEKORLES 8. člen V postopku dodeljevanja stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost, se upoštevajo zlasti: — stanovanjske razmere, v katerih živi prosilec, — socialne razmere v družini, — zdravstveno stanje v družini, — podatek o času bivanja in delovni dobi v občini, — druga dokumentirana mnenja organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, občinskih skupščin, zavoda za socialno delo, osnovne organizacije sindikata ali kakšne druge strokovne organizacije s področja zdravstva, socialnega skrbstva in socialnega varstva. objavlja naslednje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE V TOZD OtKC?"1' sedežem v Dobovi p°9°i': {ia jZobraZ za delovno mesto se zahteva visoka ali v's* uStrflzr nomske ali komercialne smeri ter 2 oz. 3 le se; poskusno delo je 3 mesece. jo Kandidate vabimo, da pošljejo pismene P°n^n^L^' 1977 na naslov: „LESNINA" - TOZD DE* Dobova. ^ o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico samoupravna stanovanjska skupnost Šoie v korist otrok, ne ugleda | Prenehati z životarjenjem Strpno v novo akcijo za podaljšanje samoprispevka za šolstvo — Mnenje v Mirenski dolini V sevniški občini že lep čas pridno zaseda vrsta organov, ki pripravljajo vse potrebno za podaljšanje samoprispevka za šolstvo. Največ dela ima nedvomno posebna programska komisija, ki ima nehvaležno vlogo začrtati tisto, kar je v nič kaj zavidljivih gmotnih možnostih sploh izvedljivo. Ta vprašanja bodo prišla tudi na dnevni red bližnje seje občinske konference SZDL. Občinski izvršni svet je na seji minuli četrtek posebno pozornost posvetil perečemu vprašanju šolskega prostora v Mirenski dolini, predvsem v krajevnih skupnostih Krmelj in Tržišče. Nobena skrivnost ni, da ravno to vprašanje, v marsičem tudi povsem nepotrebno, buri duhove že dve leti, če ne že vse obdobje plačevanja samoprispevka. Posebno strokovno analizo o rešitvi zagate je opravil ljubljanski Pedagoški inštitut. Seveda niti ta ni SEVNIŠKI PABERKI IZLET SPRAVE - Poročali smo že o precejšnjem borbenem duhu gasilcev na zadnjem občinskem av-torallyju. Upravni odbor sevniškega društva je predlagal za svoje nasto- pokazal eno samo rešitev, temveč bolj ali manj utemeljene štiri ena-čice rešitve. V tem trenutku kajpada tudi izvršni svet kljub najboljši volji stvari ni mogel dokončno urediti. Vseeno pa se bo zavzemal za naslednje: v Mirenski dolini naj bi razvijali le eno centralno šolo, ker so edino za to tudi realne možnosti; v krajevnih skupnostih Krmelj in Tržišče pa se naj usposobijo nižji razredi, da bodo imeli otroci sodoben pouk, ki bo za skupnost tudi najcenejši. Tudi na drugem koncu občine, na | območju KS Bučka in Studenec, skušajo vsi dejavniki v sodelovanju s starši rešiti vprašanje šolanja, predvsem zaradi upadanja števila šoloobveznih otrok. Zato nameravajo izvesti kombinacijo pouka na podružnični šoli Bučka in Studenec tako, da bodo ista 1. do 4. razreda na obeh podružnicah združevali v en čisti oddelek. Sele konec leta 1981 bo mogoče ustvariti možnosti, da bi slednjič odpravili nesodobni kombinirani pouk. Ob tem je bilo govora tudi o gradnji postajališč za otroke, ki bi hkrati služila tudi ostalim. A. ŽELEZNIK I Kmetijska zemljiška skupnost zahteva višje prispevke zemljišč za si premembo namembnosti Zemlje še ne znamo ceniti in pogosto zelo mačehovsko ravnamo z njo. Vse prepočasi prodira zavest, daje to dobrina, ki je nimamo na pretek. Da bi vendarle kdo bdel nad zemljišči, so v občinah ustanovili kmetijske zemljiške skupnosti, ki pa vsaj v Posavju, zlasti v brežiški občini, težko uresničujejo zaupane jim naloge, saj ob stalnem pomanjkanju denaija komajda životarijo. pajoče izlete v Slovensko primorje, povabilo pa so poslali tudi svojim tekmecem v Boštanj. Izlet bo 1. oktobra. Tudi takšna drobna pozornost je lahko znak zahvale za dobro delo. IZGUBILI VPRAŠANJE? - V skupščinski pisarni v Sevnici si prizadevajo, da bi na pismena delegatska vprašanja kar najhitreje dobili tudi ustrezne odgovore. Dogaja pa se, da pri tem kljub prizadevanjem ne uspejo. Tako Izletnik že skoraj pol leta menca z odgovorom, kaj je z gradnjo postajališča na območju KS Zabukovje. „super“ Črpalka - Skoraj teden dni v Sevnici ni bilo mogoče kupiti super bencina, ker se-je pokvarila črpalka. Kdor ima pod pokrovom konje, ki pijejo samo tak bencin, se je moral znajti pač drugje. Kdor ima prazen tank, ga ne more napolniti s tolažbo, da služba za kontrolo merilnih naprav črpalk pač ni najbolj učinkovita. mWI$KI VtiSTNIK 3 / ZDRAVA HOJA — Nedeljskega planinskega pohoda na Lisco se je udeležilo 335 planincev, večinoma mladih. Najstarejši, Lojze Perc, šteje 72 let. Najbolj množičen razred so tvorili učenci sevniške posebne šole. Priznanje za najštevilnejšo družino je žreb dosodil družini inž. Vinka Šeška (na sliki), šestčlanski družini Golobovih iz Kamnika je pripadlo posebno priznanje. (Foto: Železnik) Potrebe po izboljšavi kmetijskih zemljišč so iz dneva v dan večje, taki posegi pa niso zastonj. Tako je bila kmetijska zemljiška skupnost v Brežicah prisiljena zahtevati popravek odloka, ki določa prispevek za spremembo namembnosti zemljišča. Ti prispevki so namreč edini vir za financiranje NOVO V BREŽICAH KRI ZA BLIŽNJEGA. - Jesenska krvodajalska akcija je pred vrati. Da bi odziv tudi tokrat ne razočaral, so priprave nanjo že stekle po delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih. Občinski odbor Rdečega križa, in komisija za krvodajalstvo se obračata za sodelovanje na sindikate, Socialistično zvezo, Zvezo Socialistične mladine ter na druge organizacije in društva, da bi z razumevanjem priskočile na pomoč. POČASI, PREPOČASI. - Stanovanjska politika oziroma njeno načrtovanje mnogim delovnim kolektivom ne gre od rok. Občinski svet Zveze sindikatov ugotavlja, da še nikjer niso tako daleč, da bi na primer delavec vedel, kdaj lahko računa na stanovanje; čez dve, tri ali morda pet let. BOLNIŠKI IZOSTANKI. - V prvem polletju so v brežiški občini zaradi bolniških dopustov izgubili 68 641 delovnih dni. To pomeni, da | je vsak dan izostalo z dela 441 delavcev. Kljub temu slika ni čisto realna, ker niso odšteti porodniški dopusti* zato zahteva sindikat ločen prikaz podatkov. BREŽIŠKE VESTI skupnosti, ki potrebuje denar tudi za odkup zemljišč. Tako je na primer v občini vedno več ostarelih kmetov in socialnih podpirancev, ki zemlje ne morejo obdelovati, zato jo prodajajo, oziroma iščejo za nadomestilo družbeno pomoč. Izvršni odbor kmetijske zemljiške skupnosti je za zadnjo sejo občinske skupščine predlagal, da vsi, ki spremenijo namembnost zemljišča za črpanje gramoza, kamenja in gline, plačajo poslej po 50 dinarjev prispevka od kvadratnega metra, ne glede na katastrski razred zemljišča. Od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov v I. in II. katastrskem razredu je za spremembo namembnosti predviden prispevek 10 dinarjev, za enaka zemljišča v tretjem in četrtem katastrskem raz- redu 6 dinarjev in 2‘jjjJ z«* ga, naj se za vsa^°J gradnje namembnosti £' plača enoten pr g***, glede na to, ali J jj j», | urbanistično obdelan ^ zdra'" Pri graditvi šol, vrt' stvenih objektov so p ^ olajšave le, če bodo na zemljišč* od petega do osmeg Pri delavski um«® cah so 24. zaključne izpite sbb £5 %*&£ fel osem. Za zaKij spnže!j prijavilo so iim podelili Y ... •msUn, j? nrei JESEN V SADOVNJAKU -Sadje je letos lepo dozorelo, pridelka pa je manj kot ponavadi. Za ozimnico kljub temu ne bo zadrege (Foto: J. T.) v, • aia v so'II nju s trom v Celju, P® e[1j I so dah vzg°jnov^ zavodi iz Krškega in Brežic t ^p j šolstvo, ker v tej « ^ || manjkuje usposobljeni^ za zA9c Tlpo * trgatve LE J - , nedeljo & Okoristili lepo, vrem*^ Grozdje je tolikšen, kot je ^ mladansko Pozeb?n pti niso vsi kraji enaKO v Mraz je škodi1 p« . „3 H sortam, medtem . jJB| ostalo precej več. 'i0\ Gasilci zaupajo svoji skupnosti | Hitro, zato nikar peš! Vsi brez izjeme podpisali samoupravni, sporazum o ustanovitvi požarne skupnosti V torek, 20. septembra, je bila v Trebnjem prva seja novoustanovljene samoupravne skupnosti za varstvo pred požari. Čeprav ne kaže ravno gojiti pretiranih upov, predvsem zaradi ne ravno rožnatega položaja gospodarstva, gasilci vseno pričakujejo večji red v financiranju. Vrsta društev je zadnja leta vseno doživela nesluten razvoj, to je lepo videti na paradah. Seveda pa bi še marsikaj nujno potrebovali. To je poudaril v razgovoru po seji skupščine tudi novi tajnik požarne skup- KAKO DALEČ SO? V ponedeljek so se v Trebnjem sestali predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij in predsedniki komisij za uresničevanje zakona o združenem delu ter sekretarji osnovnih organizacij ZK za oceno dosedanjega uresničevanje zakona. Pobudo za sestanek sta dala komite občinske konference ZK in občinski sindikalni svet. Obrazložitev novega zakona o delovnih razmerjih je podal predsednik občinskega sodišča v Trebnjem Janez Gartnar. TREBANJSKE IVERI ODGOVOR PA TAK - Sekcija za vzdrževanje prog Novo mesto je delegatom občinske skupščine za današnje zasedanje poslala pismen odgovor na delegatsko vprašanje o nevarnem nivojskem križanju železnice s cesto v Puščavi pri Mokronogu. Zapisali so, da bodo križišče zavarovali z avtomatskimi polzapor-nicami menda še letos, če ne, pa prihodnje leto ... VARČEVANJE - Medtem ko že marsikje veselo gori v peči, so pred občinsko upravno stavbo v Trebnjem zložili na piano v glavnem vse, kar so imeli v kleti kotlov in podobnega za centralno ogrevanje. Sledilo bo vsekakor temeljito ogrevanje, ko bo zunaj zares škripalo. TREBANJSKE NOVICE nosti Ivo Rančigaj. Večina gasilskih cevi je dotrajanih in sploh ne zdržijo pritiskov sodobnih brizgaln. Ravno tako bi vsaj v središču občine potrebovali avtocistemo, ki bi prišla prav ob že kroničnem pomanjkanju vode ne le marsikje v hribih, temveč tudi v mestu. Vprašanje je tudi, kako bi gasilci reševali v visokih novih blokih, ko nimajo ne drsalnega prta niti lestve. Vprašanje gasilskih domov je še marsikje odprto. Stanje v samem Trebnjem je vzelo že marsikomu voljo, saj sodi dom, kot ga imajo sedaj, bolj v kakšno zakotno vas kot pa v center občine. Pri postavljanju stopnje za financiranje požarne skupnosti so izhajali iz možnosti gospodarstva, zato znaša stopnja le 0,20 odst. od bruto osebnih dohodkov zaposlenih. Letošnji finančni načrt je zato skromnejši, poznejši zagon skupnosti pa ima vseno drobno prednost: na računu se je le nabralo nekaj denarja vsaj za zmeren start. Poleg vrste preventivnih akcij skupnost v svojem letnem programu opozarja tudi na potrebo večjega vzgojnega dela s šolsko mladino. Delavci v zavarovalstvu opozarjajo, da zavarovanje niti v industriji občine ni rešeno zadovoljivo, kaj šele v zaseb- nih gospodarstvih. Glede na to, da potekajo resni razgovori z zavarovalno skupnostjo Triglav za prispevno stopnjo 6 odst. od tehničnih premij. Požarna skupnost želi tudi dobro sodelovanje z vsemi, saj je varovanje pred ognjem in zaščita ljudi in premoženja že od nekdaj lastnost pravega gasilca. OBETAVNO VODSTVO Na prvi seji skupščine samoupravne skupnosti za varstvo pred požari so izvolili novo vodstvo. Predsednik skupščine je dolgoletni prizadevni gasilec, podpredsednik občinske skupščine in sekretar občinskega sindikalnega sveta Jože Klemenčič iz Velike Loke. Predsednik izvršnega odbora je vodja trebanjskega zastopa zavarovalnice Triglav Mirko Tomšič. Za tajnika skupnosti je bil izvoljen začasno Ivo Rančigaj, ker za stalno ta funkcija ni združljiva z njegovo službeno dolžnostjo požarnega inšpektorja. Ti ljudje so se že doslej izkazali v času dela iniciativnega odbora za ustanovitev skupnosti. Krško: Gospodarska zbornica je povabila kolektive, naj sodelujejo pri ustanavljanju računalniškega centra ^ AA o MLADI SLAVČKI — Sestav zborov trebanjske občine že nekaj časa uspešno popestruje dekliški septet (običajno nastopajo kol nonet) trebanjske osnovne šole. Z zaglednim vodstvom in priza devnostjo pevk lahko dosežejo še lepe uspehe. Na sliki: med nasto pom pri pokrovitelju osnovne šole heroja Slaka-Silva - trebanj skemu Trimu. (Foto: Železnik) Najbrž bi v prenekaterem delovnem kolektivu laže sprejemali odločitve, če bi dobivali sprotne in zares dobre informacije o poslovanju. Tako pa prihajajo podatki z zamudo, pa še ti niso vedno uporabni za pravilno ukrepanje. Zlasti krizna obdobja bi mnogi laže prebrodili, če bi ukrepali pravočasno. KRŠKE NOVICE NOVE MOŽNOSTI. - Ko bo nared cestna obvoznica po desnem savskem bregu, bo starejši mestni del doživel najbrž še nekaj sprememb. „Očiščen“ težjega prometa, bo postal primernejše okolje za trgovsko dejavnost, za druge prikupne majhne lokale, za sprehajališča in podobno, za kar bodo lahko preuredili nekatera poslopja. Za v prihodnje obetajo tudi primernejšo avtobusno postajo in redni mestni avtobusni promet, ki bo povezoval oba bregova Save. SE NE SOSED. - Ob poslopju delavskega doma na Vidmu smo priča živahni gradbeni dejavnosti. Delavci podjetja Pionir-tozd Krško končujejo zemeljska dela za gradnjo večjega poslopja, kjer bo na voljo več prostora za nemoteno poslovanje sedanje podružnice Ljubljanske banke za posavsko regijo. KAJ PA ZDOMCI? - September je tu, oktober pred vrati, pa sc nikjer niso kaj učinkovitega ukrenili za zaposlovanje zdomcev, ki se nameravajo vrniti domov. Zaradi, tega bodo sindikati in Socialistična zveza pritegnili k reševanju teh vprašanj vse politične organizacije, Gospodarsko zbornico m Zavod za zaposlovanje. Dosedanje oblike prednovoletnih razgovorov z zdomci namreč niso dale pričakovanih rezultatov, saj na teh posvetih največkrat ni bilo tistih, ki bi morali daiati konkretne odgovore, pa tudi zdomci so se razgovorom odzivali vsako leto slabše. KRŠKI TEDNIK Prav zaradi tega se je v Posavju porodila zamisel o skupnem računalniškem centru. Priprave na ustanovitev vodi iniciativni odbor, od marca dalje pa je v razpravi gradivo o osnovi dolgoročnega koncepta informacijskih sistemov in računalništva v regiji. Medobčinski odbor Gospodarske zbornice v Krškem je na nedavni seji podpri začeto akcijo in priporočil delovnim organizacijam, naj pristopijo. Samoupravljala imajo še čas za premislek. Novi računalniški center bo namreč začel delati z januarjem 1978. Med tozdi in organizacijami združenega dela je še mnogo takih, ki ročno obdelujejo podatke ali so le delno mehanizirani, pa se do sedaj niso vključili v akcijo. Na seji v Krškem so med drugim predlagali, naj bi šle zraven tudi občinske uprave, da ne bodo še naprej računale „peš“. V Posavju je Lisca za zdaj edina delovna organizacija, ki ima svoj računalnik, o njegovih prednostih pa se vsakdo lahko prepriča. Denar za ustanovitev centra bodo interesenti združevali, iniciativni odbor pa je že' pripravil temu ustrezen osnutek sporazuma. j. TEPPEY VEC SEKCIJ NA VASI V krajevnih skupnostih krške občine bodo to jesen poživili delo kmečkih sekcij in sekcij za družbenopolitično aktivnost žensk, pa tudi Polnask!!® Pobrodo3a v hladilnici A^jo 3j ^1 nata v Stari hiuft jLfoi količine pa s° 4.j%^S skladišču n.a. tudi j3 r Tam prodajajo pif od km?>t0V’ ico za d čebulo. Ozimno nabavljajo sin k kod pa dajejo ^J| kalne predstav Debeljakove- um **■** acio Koordinacijskih odborov, ki spremljajo družbenoekonomski razvoj KS z namenom, da bi vključili cimvcč kmetov k oblikovanju razvojne politike. To velja še posebej za agrarna območja, kjer sc ob spreminjanju proizvodno-dohodkov-nih odnosov na vasi mora vzporedno spreminjati družbenoekonomski in politični položaj kmečkega proizvajalca. na v so sitrbfV !Krf&JS&Č! 5SCC«VS%S5* vSr0^»<* ^ Ni zanimanja za jezero Jamarji so odkrili marsikaj, kar bi dobri gospodarji tudi izkoriščali, mi pa tega ne naredimo vprašuj odgovarja Nad 250 jam in brezen so odkrili in raziskali člani Društva mm s jmr * Mm jr s jmm s s jmr ^ Kočevje praznuje j s Svečanosti v počastitev | praznika občine Kočevje, 3. s oktobra, se bodo začele že | jutri in bodo trajale do 8. ' oktobra. Program prireditev I je tak: PETEK, 30. SEPTEMBRA: ob 16. uri: tradicionalni „Tek 1 po ulicah Kočevja", s ob 18. uri: otvoritev razstave | likovnih del učencev osnovnih s šol (Likovni salon); k SOBOTA, 1. OKTOBRA: s ob 11. uri: otvoritev nove raz- | delilne trafo postaje (na s Mlaki); | ob 17. uri: otvoritev arheolo- s ške razstave „Prazgodovinski | depo Debeli vrh“ (Pokrajinski S muzej); | PONEDELJEK, 3. OKTOBRA: ' ob 10. uri: svečana seja ob- I činske skupščine in družbeno- ^ političnih organizacij, na * kateri bodo podeljene tudi S Šeškove nagrade. Po seji ob | za raziskovanje jam Kočevje v zadnjih desetih letih, odkar društvo obstaja. Prvo samostojno raziskavo jam so opravili 7. oktobra 1967 pod vodstvom pokojnega Ivana Mramorja — Vanča. Ze slab mesec dni kasneje so ustanovili svojo sekcijo pri Jamarskem klubu Ribnica, ki se je kasneje osamosvojila in prerastla v društvo. Žal se za rezultate raziskav premalo zanimajo druge dejavnosti, kot so turizem, gospodarstvo, SLO in druge. Veliko podzemsko jezero v Suhi krajini, kjer primanjkuje vode, bi moralo koga zanimati, a ga ne. Čudovita Vančeva jama bi se dala urediti za turistični obisk. Itd. Pri raziskavah so jamarji naleteli tudi na razne izkopanine oziroma stare zanimivosti, kot so zobje jamskega medveda (Vančeva jama), keramika jamskih ljudi (Bilpa III.) itd. Jamarjem primanjkuje denarja za opremo, zato si kar sami izdelujejo plezalne lestve, kline, vitle in drugo. Čeprav dobe material na odpadu, ga spretne roke kovinarjev-jamarjev obdelajo tako, da prestanejo izdelki stroge preizkuse (ateste) komisije pri Jamarski zvezi Slovenije. j. p. 10.45 za udeležence seje koncert moškega pevskega zbora DKUD Kočevje (Šeškov dom); TOREK, 4. OKTOBRA: ob 20. uri: koncert moškega y godalnega kvarteta iz Sovjetske zveze (Šeškov dom); SREDA, 5. OKTOBRA: | ob 20. uri: gostovanje Mest- J nega gledališča ljubljanskega s | sodobnim delom „Iz take smo N snovi kot Kranjski komedi- | jantje" avtorja Mirka Zupan- S čiča (Šeškov dom); SOBOTA, 8. OKTOBRA: ob 9. uri: otvoritev novih proizvodnih obratov ZKGP Ko- čevje (Koblarji); ^ ob 10. uri: proslava 25-letnice l Združenega KGP Kočevje J (Agroservis). w ZANIMIVO PODZEMLJE -Na razstavi ob 10-letnici Društva za raziskavo jam Kočevje so jamarji pokazali razen svoje opreme načrte jam in drugo, zobe jamskega medveda, prazgodovinske črepinje in razne kapniške posebnosti. (Foto: Primc) — Sem slišal, da boste že letos v Kočevju asfaltirali veliko površin? — Žal pa to bolj slabo slišijo pri „Slovenija ceste,“ čeprav so prej obljubili, da bodo imeli za ta dela na razpolago stroje in ljudi. Drobne iz Kočevja KVIZ O TITU - Kviz „Tito, revolucija, mir“ pripravlja za konec oktobra mladina. Na njem bo sodelovalo več mešanih ekip mladine in vojakov. Organizator je občinska konferenca ZSM. Lani je najboljša kočevska ekipa zasedla na območnem tekmovanju solidno 3. mesto. SPET UŠI - Med otroki spet razsajajo - zdaj bolj, zdaj manj - uši. Obramba pred njimi je težka, ker jih večina staršev sploh ne pozna, nekatere pa je sram, da bi vprašali za nasvet zdravnika ali znance. PRED VOLITVAMI - Zadnja številka „Mladega Kočevca", glasila mladine kočevske občine, je skoraj v celoti posvečena pripravam na splošne in druge volitve, ki bodo prihodnje leto, poleg tega pa še pripravam na 10. kongres ZSM Slovenije ter evidentiranju mladih za mladinska vodstva. ZATEGNILI PAS - V časopisu Delo smo brali „Kmalu višja pokojnina tudi v Sloveniji*1. To je razveseljiva novica. Do tega bo prišlo, ker se je materialni položaj upokojencev v primerjavi z aktivnim delavcem občutno poslabšal. To je spodbudilo skupnost pokojninskega zavarovanja Slovenije, da je predlagala, naj bi uskladili pokojnine že med letom. No, upokojenci imajo, žal, že dolgoletne izkušnje, koliko časa preteče od predloga do uskladitev ter izplačila razlike .. . Tako so upokojence, tudi kočevske, prepričale izkušnje. Upokojenci zategujejo pas že do zadnje luknje, in to po lanskoletnem povprečju in še za letošnje podražitve. KOČEVSKE Na vrsti je zdravstveni dom Maja prihodnje leto bo poteklo pet let, odkar so se občani ribniške občine odločili za uvedbo krajevnega samoprispevka. Program del, ki naj bi jih financirali iz samoprispevka, je bil obsežen, vendar je že skoraj uresničen. S tako zbranim denarjem, dodatnimi samoprispevki in prispevki občanov, posojili in prispevki iz drugih virov je bilo opravljenega ogromno dela. Zgrajen je bil družbeni center v Dolenji vasi, otroški vrtec v Ribnici, letos bo v Ribnici zgrajena še športna dvorana z bazenom, uresničen je bil še obsežen program komunalnih del in asfaltiranih oziroma urejenih je bilo veliko cest. Prav zaradi samoprispevka so kraji v ribniški občini, nekatere družbene službe in občina hitreje napredovali. Zato bodo v kratkem pripravili program za nov samoprispevek. Po sedanjih predlogih in z ozirom na načrt razvoja občine do leta 1980 bo treba zgraditi v Ribnici nov osrednji zdravstveni dom. Seveda doma ne bi mogli zgraditi le s solidarnostnim samoprispevkom vseh občanov, ampak bo potrebna tudi pomoč širše družbene skupnosti. Zanemarili pa ne bodo tudi ostalih področij in območij. Že sprejete programe bodo dosledno izpolnjevali. Na komunalnem področju bodo tudi v bodoče imele prednost ceste in kanalizacija. J. P. MODNA REVIJA - Na nedavni modni reviji v Ribnici je prikazal zasebni krojač Ivan Debevc iz Domžal večerne in poročne obleke, Pletenina Ljubljana pa pižame, kopalke, kopalne komplete in obleke. Le nekaj dni po tej modni reviji je že zapadel prvi sneg ... (Foto: Jože Primc) Obrat in ceste „Čimprej moramo odpreti nova delovna mesta za ljudi z našega območja. Prepričani smo, da bo tak obrat kmalu odprla Pletenina iz Ljubljane. Po sedanjih zamislih bo delalo v dveh izmenah po 30 ljudi. Tu se bodo zaposlili tudi ljudje z območja Dvorske vasi, Male Slevice in drugih, ki meje s Sv. Gregorjem," je povedal predsednik KS Stanko Lovšin. Območje KS šteje okoli 730 ljudi, ki so v 20 manjših vaseh. Največja je prav Sv. Gregor, ki šteje okoli 45 prebivalcev. Ljudje so zaposleni v Sodražici (v tozdu Inlesa in Donita) ter suhorobarski dejavnosti, nekateri potujejo na delo v Ribnico (v RI-KO in Inles), nekateri pa tudi v sosednje občine. Za Sv. Gregor so zelo pomembne ceste. Zdaj so razširili 1500 m ceste do meje KS Sodražica. Dela so veljala 3,100.000 din. Drugi del ceste (do Sodražice) bo uredila oziroma plačala KS Sodražica. Za prihodnje leto je. predvidena ureditev oziroma razširitev ceste v makadamski izvedbi Sv. Gregor—Mala Slevica (1300 m), kasneje pa še Sv. Gre-gor-Otrnek (3km) in Sv. Gregor-Čmec-Žimarice. " ZLO STANKO LOVŠIN — Zakaj si tako poklapan? — Ker se mi je pritožil sekretar Z K, da že štiri tedne ni bil v „medvedu“, jaz pa še vedno ne ve, kakšno špičasto ali okroglo bi mu pripisal. IZ KS SV. GREGOR DOM POD STREHO - Dom gasilcev pri Sv. Gregorju je pod streho in gradnje letos ne bodo nadaljevali. Poprijeli bodo spet prihodnje leto, ko ga bodo predvidoma tudi dogradili in odprli. Dela so doslej financirali samo domačini iz te krajevne skupnosti.' Ko bodo podrli stari gasilski dom bodo tam zgradili proizvodno dvorano za obrat Pletenine. NA VSE KONCE - Šola pri Sv. Gregorju je že stara. Ima le prve štiri razrede, a učenci višjih razredov obiskujejo šole v Sodražici, Ribnici in Velikih Laščah. Najtežje je za šolarje pozimi, ko jim dostop do šol ovirajo veliki zameti in neprehodne poti. MODIC RAZSTAVLJAL - Za nedavno razstavo plemenske živine rjave pasme pri Sv. Gregorju je znani ljubitelj teli krajev France Modic pripravil fotografsko razstavo. TUdi na razstavi je posnel mnogo motivov. Razen tega je za to priložnost pripravil nekaj motivov razglednic od Sv. Gregorja, ki so jih nato brezplačno razdelili gostom. PEVCI NASTOPILI - Živinorejska razstava je bila pravi praznik za Slemena. Ob tej priložnosti se je predstavil spet domači pevski zbor in narodne noše, obiskovalcem pa je spregovoril tudi predsednik KS Stanko Lovšin. RAZSTAVA GOB 'je Ril Veliko obiskovalcev je imela nedavna razstava gob v Ribnici. Domača gobarska družina je na njej prikazala užitne, neužitne in strupene gobe, ki rastejo v gozdovih okoli Ribnice. Gobarska družina Ribnica je ena izmed redkih, ki so že ustanovljene v Sloveniji, na območju Dolenjske pa je verjetno prva. (Foto: Primc) REŠETO Delegati vedno bolj aktiv® Ocena delovanja delegatskega sistema v črnomaljski občini — Ugotovljene pc vosti izboljšati v prihodnjem mandatnem obdobju — Slabše delajo delegacije Da je delegatski sistem v črnomaljski občini res zaživel, se kaže tako v dosedanjem delovanju delegacij za zbore občinske skupščine, kot pri delegacijah, ki delegirajo delegate v skupščine SIS. Kljub temu kaže delegatski sistem še nekatere slabosti, ki so še posebej opazne pri delegacijah za SIS, predvsem pri njihovih gospodarskih delegacijah. skupščine bi bilo lahko več povezave z bazo, tako da bi bila vprašanja, obravnavana na skupščini, res odraz najširšega sloja občanov. Strokovna pomoč delegacijam za občinsko skupščino je dobra, zlasti je opaziti napredek v KS in DO; delegati so zadovoljni z obsegom, vsebino in razumljivostjo gradiv. Splošna ugotovitev je, da so delegati vedno bolj aktivni, zlasti v zboru KS in družbenopolitičnem zboru, zadnje čase pa tudi v zboru združenega dela. Kaže, da bo treba Stališča za skupščine se oblikujejo v glavnem v delegaciji sami, čeprav le-te večkrat zasedajo razširjene s predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij; delegacije bi morale pogosteje izhajati iz stališč samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, zlasti ko gre za pomembnejše zadeve krajevne skupnosti oz. OZD. Slabo delujejo konference delegacij, ki se premalo sestajajo, zato bo treba za volitve prihodnje leto poiskati boljšo rešitev za delovanje delegacij, ki so se do sedaj združevale v konference delegacij. Delo delegacij za družbenopolitični zbor bo treba bolj prilagoditi poslovniku o delovanju SZDL, saj bo tako njihovo delo bolj učinkovito. Kjer so dobro organizirane strokovne službe, dobro delujejo tudi delegacije za skupščine SIS; še vedno pa je gradivo preobsežno in nera zumljivo. Skupščine SIS premalokrat nastopajo kot četrti zbor občinske skupščine. Slabše delujejo zlasti delegacije za skupščine SIS gospodarstva. Sistem povratne informacije ni dovolj učinkovit, bolje je le pri vprašanjih, ki zadevajo krajevne skupnosti. Tudi pri oblikovanju politike f. n. JUTRI SEJA SKUPŠČINE Med poletjem je zaradi dopustov družbenopolitično življenje v občini, tako kot povsod drugje, malo zamrlo, z začetkom jeseni pa se nadaljuje. Sredi tega meseca je,, bila skupna seja OK SZDL in občinskega sveta ZS, jutri pa se bodo sešli vsi trije zbori skupščine. Na dnevnem redu je analiza poslovanja gospodarstva v občini v letošnjem prvem polletju; delegati bodo obravnavali poročilo o izvajanju programa javnih del v letošnjem letu, kadrovske spremembe v izvršnem svetu in še več drugih odlokov in predlogov. ustanoviti _ posamezne interesne CmomaM'** TEŽAVE S ?rS-trbUofem®s sedanjega meščanom, rijo o novi l°jTOogaP°* smetišče. Po treh f na junijski seji bi niort^ občinske tišče TEMA V svetljave. ftetav^a če se pristojni ^ odločili zato, da * Job t &“ottce^>h dVESTILJi ;RATIZAC 1 (zastrupljanju in misi V OBČINI C Po odloku o °bg£ zaciji v ob*". J, (Skupscinski d?a št. 2/71) bo Zavo ( no medicino . ■ Novo mesto oP DERATIZACIJO nje zastrupljaj, d območju nase'« MELJ, VINICA 1() dneh od 3. 1977. soci Zavod ,za hiaieno' dicino in M. g, mesto, Me) vrtl PRVI MRAZ — Po koledaiju se še ni izteklo poletje, ko je že nastopil prvi mraz in so ljudje morali zakuriti v pečeh. Tisti, ki si niso pravočasno nabavili kurjave (med njimi je tudi naše uredništvo), pa zmrzujemo. Ste :JUg 'TO Gospodarstvo spet rentabM14 ■ ^ Dobro poslovanje metliškega gospodarstva v letošnjem prvem Rezultati polletne analize poslovanja gospodarstva v metliški občini so vsekakor razveseljivi, saj je gospodarstvo v primerjavi z istim lanskim obdobjem precej na bolj trdnih nogah. V lanskem polletju je imelo metliško gospodarstvo 18 milijonov izgube, letos pa 8,39 milijona ostanka dohodka. Ne A ranje g°sPod^’čeva rast porabe sre se večajo zaloge u1 Celotni dohodek je večji za eno tretjino, vendar bolj po zaslugi zvišanja cen proizvodov in storitev kot povečanega obsega proizvodnje in produktivnosti. Spodbudna pa je manjša rast porabljenih sredstev (za 22 odst.), kar je vplivalo, da se je družbeni proizvod povečal za 33 odst. in dohodek za 35 odst. Amortizacija gospodarstva se je povečala za 22 odst. Čeprav je ostanek dohodka v letošnjem prvem polletju precej večji, so nekatere DO to obdobje zaključile z dokaj skromnim ostankom dohodka. Letos je gospodarstvo na 100 din celotnega dohodka ustvarilo 1,8 din ostanka dohodka oz. čistega dohodka, lani v tem času pa 5,2 din izgube. Osebni dohodki rastejo v skladu z ekonomsko resolucijo za 1977 in so okoli 10 odst. pod družbenim proizvodom. Se naprej pa se nadaljuje nizka stopnja zaposlovanja v gospodarstvu, saj se je število zaposlenih povečalo le za 0,6 odst. Poprečni JL* FLUOROGRAFIRANJE - Sredi meseca je bilo v metliški občini obvezno fluorografiranje prebivalcev, starejših od 24 let. Avtobus z Golnika se je ustavil na enajstih krajih. Organizacija je bila zelo dobra, tako da zaposleni niso izgubili delovnega časa. Na sliki: pred „Beti“. ' neto OD je v primerjavi z lanskim obdobjem višji za 19 odst., kar je 545 din več na mesec na zaposlenega, in znašajo 3.413 dinarjev. Ugodno je tudi razmerje med uvozom in izvozom. Medtem ko je metliško gospodarstvo v lanskem prvem polletju z izvozom krilo 50 odst. uvoza, ga letos 57 odst. Zaskrbljujoče je povečanje zalog, zlasti nedovršene proizvodnje, kjer so se zaloge povečale za več kot 70 odst.; vendar vsi ti podatki realno niso primerljivi z lanskimi, ker se je spremenil način plačevanja oziroma obračunavanja. Vsekakor metliško gospodarstvo uresničuje usmeritve, zastavljene v srednjeročnem planu: prestrukturi- VIŠJA ODKUPNA CENA KROMPIRJA Metliška kmetijska zadruga odkupuje krompir od kmetov po 2,30 dinarjev za kilogram, čeprav je republiška poslovna skupnost za krompir določila nižjo odkupno ceno - 2 din za kg. Cena, po kateri zadruga prodaja krompir, je 2,80 dinarja, v to pa niso všteti prevozni stroški. Če bo prodaja ugodna, se lahko kmetje nadejajo doplačila, saj so dohodkovni odnosi v zadrugi zgledno urejeni. SKRBNI GRADAŠKI LOVCI Gradaški lovci zgledno skrbijo za svoj revir. Poleti so spustili v Lahinjo petdeset divjih račk, v pita-lišče pa sto fazanov. Račke sicer napadajo njihovi naravni sovražniki kragulji, vendar so nevarnejši od ptic roparic nekateri brezvestni krajani, ki jim je skrb lovcev kaj malo mar in vidijo le svoje požrešne želodce. Ko jih bodo zasačili, jih bodo skomine po slastnih račjih bedrih kaj hitro minile. SPREHOD MEU K PO SREDj^jJ)a je- jj, l postalo nelia (rtjuzaciJ1. kih še nis° REV1joiSbiS,5 JU SO zel°i 0V#J nlfžL* dnih kup®*-Skalne mW1a nekatere srn ^ d ^ katerimi Dekleta, k‘ Lne amladno-po*® lu ie\o o pomiaui- r se v novem P° ■M V GOSTIL^flostjMuJ VILO n°v?J na kajo, čakaj0« „ do f •• *3*SSf polni ustnice o°u > Veselo bo- I k os**V L’ S selil PJefl stva. Zens cem, uStv^ je ni P0 ,, ko* liti0’ !s narava. zelo f3,* imajo <*■*-, b0, ženo. Loka* obiskan.. Kamen na kamen, temelj za trden jutrišnji dan S stanovanjsko varčevanje ljubljanska banka % ' Hlov^ <5 Uto,. "esto lKE ^ On nim del°v-SS 0D P° Pravilni. ’°žen ta AMZS' 3 °t>javi. j 5ieImožen takoj. l!,iC1°X?nAM2STTB > °bjavi- XV.' liriki el°kranjska b.: ZIDANIH HLEVOV PRODAJO LESE- fi ‘S*« in “~cn",0'"" p s? *rPM ?NiavehiV2drževa|-iSVfci 'n skrbi za rti’ ^lo ' tn°st in in za red in 1>lC C 'n P°šte- sSSne in zve- S5 V ^ola SŽ Jei«kusa Pridržuie CV V^Ugih l sP°sob-<> *W,lit« in <&P Sj de|0 P?2neišega >& V ^9Qt’ ',če ne bo-% Vide'o Vl'ena sred- >P% S ko • ^ \ 2r*ieria o ia 23 V 19 8 dni po ZA PRODAJO KOSTELU Izklicna cena je 136.700 din b) ZA ODDAJO OZIROMA NEGA SKLADIŠČA, ki je predvideno za odstranitev. Skladišče se nahaja v Kočevju ob industrijskem tiru pri križišču Kolodvorske in Tomšičeve c. Objekt je treba podreti in material odstraniti. Licitacija bo v sredo, 12. 10. 1977, in sicer: — za oddajo oz. prodajo skladišča v Kočevju ob 9. uri v prostorih TOZD Kmetijska kooperacija v Kočevju, Kolodvorska 23, — za prodajo hlevov v Kostelu ob 11. uri v Kostelu. Kavcijo v višini 10 % od izklicne cene plačajo interesenti pred pričetkom dražbe. Podrobnejše informacije dobijo interesenti pri pravno-premoženjski službi ZKGP Kočevje, Kolodvorska 25. ZKGPKOČEVJE GOZDNO GOSPODARSTVO Na podlagi 8. člena samoupravnega sporazuma o enotni ureditvi vprašanj skupnega pomena iz medsebojnih razmerij v združenem delu in sklepa odbora za medsebojna razmerja TOZD Gozdarstvo ,,PUGLED" z dne 6. 9. 1977 razpisuje splošna in kadrovska služba Gozdnega gospodarstva Kočevje prosto delovno mesto VODJA PROIZVODNJE v TOZD Gozdarstvo „PUGLED". Delovno mesto je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. da imajo visoko izobrazbo gozdarske smeri 2. da imajo 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih. Prvi vtis: premalo pretehtano Dodatni program v zdravstvu je na posvetu v Novem mestu doživel kritiko — Predvidena doplačila zavarovancev najbrž niso edina rešitev za kritje izgub A \ Prijavljeni kandidati lahko dobijo podrobne informacije o £ nalogah in smotrih razpisanega delovnega mesta v splošni in £ kadrovski službi Gozdnega gospodarstva Kočevje, ki spreje-£ ma tudi prijave. ^ Prijave sprejemamo 15 dni po razpisu. Kandidata bomo iz-^ brali v 15 dneh po izteku razpisnega roka, kandidate pa i pismeno obvestili o sklepu. * ž % £.XXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\X\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'SS Zlepa niso kakega gradiva, s katerim načrtujemo velike spremembe, v razpravi tako raztrgali, kot se je zgodilo na posvetu 21. septembra v Novem mestu pri obravnavi štirih samoupravnih sporazumov Zdravstvene skupnosti Slovenije. Vodje delegacij, predstavniki uporabnikov in predstavniki izvajalcev zdravstva na novomeškem področju so se najdlje zadržali pri predvideni novosti: doplačilih zavarovancev za zdravstvene storitve in zdravila v tako imenovanem dodatnem programu zdravstvenega varstva. Ker je že tri leta zapored primanjkljaj v zdravstveni skupnosti na območju širše Dolenjske, podobno pa je tudi drugod, je po zamisli, objavljeni v gradivu, predvideno, naj bi občani sami segli v žep, kadar gredo k zdravniku, v bolnišnico, k zobozdravniku ali po zdravila. Plačevali naj bi različno, odivsno od Z vseh zornih kotov SZDL in sindikat odkrito spregovorila o napakah Na skupni seji občinske konference SZDL in občinskega sveta Zveze sindikatov v Novem mestu so 26. septembra ocenjevali dosedanje delovanje delegatskega sistema. K dobro pripravljenemu gradivu so dodali še nekaj svojih misli razpravljalci, tako da so bile posebno pomanjkljivosti iz prakse dobro osvetljene. Napake se pojavljajo zlasti tam, kjer delegacije ali delegati še vedno delajo po starem in ne delujejo tako, kot delegatski sistem zahteva. Na konferenci so podali tudi poročilo o poteku evidentiranja, kjer pa se je prav tako pokazalo nekaj slabosti. Tako na primer iz 7 krajevnih skupnosti še ni nobenih podatkov o predvolilni dejavnosti, medtem ko so iz 23 krajevnih skupnosti evidentirali kot možne kandidate 520 občanov. Od tega je 59 starih do 27, 85 žensk in 119 članov Zveze komunistov. Očitno je v strukturi doslej evidentiranih premalo mladih, žena in kmetov, na kar so še posebej opozorili. Sprejeli so tudi merila za evidentiranje in program predvolilne dejavnosti, opredeljen z roki in nalogami. Vse to naj bi bilo pripomoček in spodbuda, da bi naloge v zvezi z volitvami potekale tako, da bomo prihodnje leto lahko izbrali za nove delegate res dela voljne in za samoupravni socializem zagrete ljudi. R. B. njihovega zaslužka. Kakšni so ti osebni dohodki, bi bilo potrebno ugotavljati s potrdili. Ker pa gre za plačilo le nekaterih bolezni oziroma storitev, bi bila potrebna vrsta novih administrativnih moči, tako v delovnih organizacijah, v strokovni službi zdravstvene skupnosti in pri zdravstvenih ustanovah, da bi vse to izračunavali, preračunavali ter izdajah račune. Prav zato so izražali tehtne pomisleke: mar ne bi šla doplačila zavarovancev potem v celoti za novo administracijo? Razen tega bi morali po mnenju razpravljalcev tudi bolj pretehtati druge možnosti s katerimi bi lahko krili izgubo. Možno je ukiniti nekatere pravice iz zdravstvenega varstva. Z različnimi doplačili pa bi najbrž hudo razburkali kri tudi pri občanih, ki bi bili glede na višino osebnih dohodkov razvrščeni v najvišji doplačilni razred. Naj torej tisti, ki več dela, več zasluži in je že zaradi tega obdavčen in ni deležen nobenih olajšav, spet globlje seže v žep? Mar to ne vodi k uravnilovki? Postavlja pa se tudi vprašanje: kdo bi znal in mogel izračunati resnične osebne dohodke zaposlenih, kmetov itd.? Nekateri imajo namreč nizke zaslužke v delovni organizaciji, kar je vsem na vpogled, nihče pa ne ve, koliko zaslužijo popoldne s šuš-marstvom. DANES O OTROŠKEM VARSTVU Za četrtek, 29. septembra, je v Novem mestu sklicana skupščina skupnosti otroškega varstva. Na programu je obravnava finančnega načrta za leto 1977, obravnava samoupravnega sporazuma o solidarnostnih sredstvih za izvajanje enotnega programa vzgoje za cicibane in za pospeševanje razvoja otroškega varstva ter poročilo o uresničevanju investicijske dejavnosti v zadnjem trimesečju. OTOČEC JE SLAVIL Na Otočcu je bila 24. septembra v počastitev krajevnega praznika proslava, na kateri so počastili tudi letošnje Titove in partijske jubileje. - V kulturnem delu so z recitacijami sodelovali učenci tamkajšnje osnovne šole, moški pevski zbor Ruperč vrh pa je izvedel krajši koncert. Dan kasneje so praznovali tudi na Vrhu pri Pahi, kjer je- domača gasilska desetina slavnostno prevzela novo gasilsko črpalko. % Ena hudih pomanjkljivosti v gradivu je tudi v tem, ker ni zraven nobenih številk, izračunov. Tako bi se utegnilo zgoditi, da bi sprejeli nekaj, za kar sploh ne vemo, kakšne posledice bi imelo. Vsekakor, so poudarili na posvetu, bo potrebno v javni razpravi, ki bo trajala do 15. oktobra, prisluhniti mnenju občanov. Oni bodo prizadeti, oni bodo plačevali, zato naj tudi dobro premislijo, preden se bodo odločili. R BACER OSREDNJA STVAR: BRUSNICE Na nedavnem zasedanju predsedstva občinske konference SZDL v Novem mestu so predlagali, naj odbor za pripravo občinskega praznika čimprej začne delati. Menili so, naj bi slovesnosti trajale od 15. oktobra do konca leta, in da naj bi glavni poudarek pri številnih otvoritvah dali novi šoli v Brusnicah. SUH0KRAJIN-SKI DROBIŽ RAZŠIRJEN DEL CESTIŠČA NA ODSEKU REGIONALNE CESTE V BELEM GRABNU med vasjo Praproče pri Žužemberku in Poljanami je te dni dobil asfaltno prevleko. Tako bo sedaj vožnja udobnejša in varnejša. NOVO NASELJE NA DVORU se hitro veča, čeprav je gradnjo stanovanjskih hišic dokaj zavrlo pomanjkanje cementa. Razen pomanjkanja cementa pa je še odprto vprašanje elektrifikacije novega naselja, ki ni \ letošnjem programu, ker gradite''} pač nimajo dovolj sredstev za komunalno ureditev naselja in bodo zato komunalno opremljali naselje postopoma. VASI VELIKI LIPOVEC IN PODGOZD sta letos izpadli iz programa rekonstrukcije električnega omrežja, čeprav je bilo to v programu dejavnosti KS predvideno. Težava je nastopila pri podjetju ELEK-TRO LJUBLJANA - OKOLICA, ki je sicer pokazalo dobro voljo, vendar je zaradi pomanjkanja sredstev za udeležbo ni moglo uresničiti. Pravijo, da bosta obe vasi na vrsti v prihodnjem letu. M SENICA Novomeška kronika SE BO IME SPREMENILO? Ragov log so nam prebivalci drugih mest dolgo zavidali zaradi prijetnega gozda in lepih sprehajalnih poti v neposredni bližini centra. Ob glavnih poteh je sicer še zdaj videz parka, toda dva metra levo ali desno že polivinil, papir, pa tudi železje. Nič čudnega, če se priseljenci, ki ne poznajo razmer, pogovarjajo, da gredo na sprehod v Vragov log ... PO TAKIH CENAH BI VSELEJ KUPOVALI - Skoro vse trgovine s tekstilom in obutvijo so imele (delno imajo še) razprodajo sezonskega blaga. Ugoden nakup so izkoristili številni občani in si nakupili garderqbo za polovično ceno ali še manj. KAR ŠTIRJE FANTJE - Minuli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Nada Bencik s Ceste komandanta Staneta 32 - Andreja, Vida Jurečič iz Kristanove 2 - Aleksandra, Bojana Kmet iz Kristanove 28 - Miho in Majda Rebernik z Drske 7 - Benjamina. JAJCA ŽE PO 3 DIN - Ponedeljkov živilski trg je bfl prav dobro založen. Kmetice so prodajale sveža jajca po 3 din, ampak zanje ni bilo posebnega zanimanja, ker so bila v bližnjem kiosku jajca najboljše viste za 50 par cenejša. Sicer pa so na trgu prodajali papriko po 7.50 din, paradižnik po 7.80 din, hruške po 15-16 din, grozdje po 12.60 do 16.80 din, solato po 11 din, breskve po 20 - 25 dinarjev, jabolka po 8.15 din in čebulo po 6.45 din. NOVO NA STARO - V Dol. Toplicah je nadgradnja zdraviliškega doma predmet radovednežev, ker gre za nenavadno obliko, krajani pa komaj čakajo, da bo dom lahko sprejel goste. (Foto: R. Bačer) Ena gospa je rekla, da je te dni klicala po telefonu več direktorjev in vodilnih, pa so tajnice zapovrstjo odgovaijale: „Je odsoten14... „Ima dopust11.. . Druga gospa pa je povedala, da je bilo nekaj teh prisotnih v svojih vinogradih, na trgatvi... liPtembra 1977 DOLENJSKI LIST 15 TURISTIČNE «»i« INFORMACIJE MT P VSE INFORMACIJE IN REZERVACIJE ZA BIVANJE V PLANINSKEM DOMU „ VINKA PA-DERŠIČA“ PRI GOSPODIČNI NA GORJANCIH NUDI MLADINSKA TURISTIČNA POSLOVALNICA, NOVO MESTO, GLAVNI TRG 7, telefon: (068) 22-555. NA SK1HKNIM K KILI H POCITNICE 77 H Borik pri Zadru je eno izmed počitniških središč zadarske riviere. V neposredni bližini je lepa in urejena p teža, primerna za plavalce in neplavalce. Tudi otroci bodo našli prijeten kotiček za igro in prve plavalne zamahe. V okoliškem borovju pa ne bo nikoli zmanj kalo sence. Letalo odleti z ljubljanskega letališča vsako nedeljo ob tri četrt na -dvanajst proti Zadru. Ob nedeljah se tudi vrača ob 13. uri in 10 minut. Cene za enotedendu dopust se gib|ejo med 1.400 in 2.300 din za odrasle, za otroke od dveh do 10 let pa med 1.200 do 1.900 din. Če pe se boste odločili za dvotedenski dopust, boste plačali 2.300 do 3.350 dinarjev za odrasle, za otroke od 2 do 10 let 2.000 do 2.700 din. Prijave in informacije: Turistična agencija Aerodroma Ljubljana-Pula, Brnik, tel. (064) 22—347, in Mladinska turistična poslovalnica, Novo mesto, Glavni trg 7, tel. (068) 22-555 ^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\WV\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V^ TT INTEREXPORT Ljubljana PE „INEX" Potovalna agencija 61000 Ljubljana, 'i itova 25 Telefon: (061) 312-995 VABIMO VAS NA ZANIMIVA KRAJŠA IN VEČDNEVNA JESENSKA POTOVANJA V TUJINO Z LETALI DC—9 INEX ADRIE: - LONDON, medn. razstava INTERPLAS, odh. 19. 9.. - HANNOVER, razstava orodnih strojev EMO, odh. 22. in 25. 9. - TUNIZIJA, odh. 20., 22., 24. sept. in 7. okt.. ? - ŠPANIJA, odh. 22. sept 6., 16. in 20. okt. t - GRČIJA, odh. 6., 10. in 13. okt., | - ISTANBUL, odh. 13., 15., 17., 19. in 21. okt., - OTOK KRETA, prvič iz Ljubljane, odh. 29. 9., - OTOK DJERBA, Tunizija, prvič iz Ljubljane, odh. 25. okt., - EGIPT, odh. 20. okt, - MEHIKA, odh. 24. nov., - INDIJA - NEPAL, odh. 25. nov., - BALI - INDONEZIJA - TAJSKA - SRI LANKA, odh. 20. 1. 1978., ^ - KENIJA, odh. 20. okt. 8 Še vedno se lahko odločite za počitnice v Grčiji, Španiji ali v ^ Tuniziji. \ Tečaji angleščine v Veliki Britaniji so tudi jeseni in pozimi. INFORMACIJE IN PRIJAVE: INEX, potovalna agencija Ljubljana, Titova 25, tel. 312-995 INEX, potovalna agencija Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel. 24-571 ^ IZLETNIK CELJE, Celje, Velenje, Žalec AVTOPROMET GORICA, Nova Gorica ALPETOUR ŠKOFJA LOKA, Šk. Loka, Kranj, Radovljica ^ Ž Mladinska turistična poslovalnica Novo mesto £ SAP Trbovlje 4>XV>XVVC\VCCSVVVV*XVCVVCVXXXXXXXXXXXXVVXXXX>XXXVSXVVXXVVXXXXXVXX>>>XVvXXX>XXVVX>XVSV\> 4 Ji VXXXXXXXXXXXXXXX\XX>XXXVVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX' g PROSTA DELOVNA MESTA GOSTINSKO PODJETJE SEVNICA Delavski svet objavlja naslednja delovna mesta za nedoločen čas s polnim delovnim časom: 1. VODJA KUHINJE HOTELA AJDOVEC 2. 2 NATAKARJA 3. 2 TOČAJA - NATAKARJA / Pogoji: pod 1. KV kuhar(ica) z najmanj 3 leti delovnih izkušenj in znanjem enega tujega jezika ter smislom za delo z ljudmi in za vodenje pod 2. KV natakar(ica) pod 3. Priučen(a) natakar(ica) — točaj z najmanj 1-letno delovno prakso na delovnem mestu točaja-natakarja Za vsa objavljena delovna mesta traja poskusno delo 60 dni. Pod točko 1 je na razpolago enosobno stanovanje. 2 Rok prijave: 15 dni po dnevu objave. ^ <.xxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxs.xxwxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxS! zoper Ifsoittr *»•«<>** foigansko obro vol fo! '/ VXXXXXXXXXXXWXX\XX>XXXV*^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>XXXXWVsS RADIOTELEVIZIJA LJUBLJANA TOZD TV program Ljubljana i i v \Jt u111 L.juuijuiiu —g NAGRADNI NATEČAJI za izvirne TV drame 19/' TV program Ljubljana razpisuje nagradni natečai ZA IZVIRNE TV DRAME. Razpisane so naslednje nagrade: 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 30.000 din 20.000 din 10.000 din s svojo pxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx.g (a proizvodno in trgovsko podjetje I | v /smaaa 1 ^ Proizv. in trg. podj. | „ZMAGA" | Ljubljana, Mivka 25 2 vabi na podlagi 14. člena SS o MRDZD k sodelo-| vanju | — 20 DELAVCEV — DELAVK za delo v obutveni industriji v obratu Mokronog | £ Pogoji: ^ — končana osnovna šola ^ — poskusno delo 30 dni ž Delo se združuje za nedoločen čas. \ ^ Pismene prijave pošljite v 15-ih dneh po objavi na naslov: ^ Proizv. in trg. podjetje „Zmaga" Ljubljana, Mivka 25, 61000 ^ Ljubljana. * ; dooo imeia Deseana, ki » avuju uUie.nl. jasa, ^ vedjo in tematsko obdelavo odgovarjajo vprašanje. ^ t bodo torej mogla neposredno upodobiti na^^hsestavinah, njegovih zgodovinskih, socialnih in eksistenčnih ^ ^j. se pravi dela, ki bodo tesno povezana s sodobno * ' ja|jstič-slovji sodobne družbe in človeka v njej, pa tud' s no revolucijo in NOB. . jmJtno ^ Snov mora ustrezati zahtevam za najmanj te|eVjzij- dramo (scenarij za TV dramo naj šteje najmanj sko pisanih strani). . ki honorar- Za nagrajena dela pripadajo avtorjem redni a«0 re(j|agal* ji. Odkupljena bodo tudi tista dela, ki jih bo žirij za uvrstitev v redni TV dramski spored. . priinož Ko- Izvirne TV drame bo ocenjevala žirija v sestavi-zak, Ivan Potrč, Bojan Štih, Saša Vuga in CirilIZ jjte a v Rok za predajo besedil je 31. december 1977. .-pgcA) no D orJIsvfalalHT ilA LlUbl 303» 1 treh izvodih na naslov: Radiotelevizija Ljubljana, ZA IZVIRNE TV DR/ ... . pisi ostanejo v lasti TV Ljubljana. Z roko P žirija ne bo upoštevala. ■ 17 Tipko- r l ZA IZVIRNE TV DRAME, Ljubljana^Tavcarjeva^^il £ii ijd ne lhj upudievdid. j-jgjtejO^ Natečaj je anonimen. Avtorji naj svojih del ne P s getrto ne opremljajo s šiframi. Avtorstvo bodo doka kopijo svojega dela. februarja ^ Izid natečaja bo objavljen najpozneje do o. po TV, prek radijskih obvestil in RTV prilogi ž Svet za medsebojna razmerja „SOP" Krško DSSS razpisuje prosto delovno mesto PROGRAMERJA AOP POGOJI: , 1. visoka šola za organizacijo dela — I- stopnj ' ^ 2. 5 let delovnih izkušenj na takem delovne 3. poskusna doba 3 mesece, 4. odslužen vojaški rok. Stanovanja ni. Rok prijav 8 dni po objavi. Prošnje sprejema ka \ šna služba „SOP" Krško. Ž XXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXWXXNXXXX V času od 15. do 21. septembra so v novomeški porodnišnici rodile: Antonija Žagar iz Podturna -Boštjana in Branka, Jožica Divjak iz Mihovice - Matejo, Betka Kerin iz Šutne - Boštjana, Antonija Stezinar s Trate — Darjo, Sonja Prijatelj iz Krškega - Jasno, Marija Kočnar z Brezovske gore - Klaro, Marija Tomac iz Pribanjcev - Suzano, Marija Klemenčič iz Oštrca -Rozalijo, Božica Vujčič iz Metlike - Svetlano, Milka Radovanovič iz Šmarjeških Toplic - Aleša, Vincencija Remar z Velikega Cirnika - Martina, Majda Urajnar iz Cešnjic - Sonjo, Sonja Cvelbar iz Gornjega Lenarta - Roberta, Bernarda Hictaler iz Gorjan -Damjana, Majda Borštnar iz Krmelja - Tanjo, Marija Bizjak z Brezovice - Damjana, Darinka Peterle iz Bršljina - Roka, Ana Sladič iz Kota - Lidijo, Milka Kerne iz Gornjega Globodola - Martina, Ljubica Skof iz Bihača - Petro, Majda Rački iz Dolnje Straže - Romano, Frančiška Šušteršič iz Lakovnic - Matejo, Jožica Černigoj z Vinkovega vrha -Vesno, Anica Krkušek iz Zakanjskega sela - Marijo, Valerija Gričar iz Brezovice - Antona, Djurdja Babič iz Brihovcga -Alojza, Anica Avsec s Trške gore — Andreja, Slavka Meglič iz Zabrdja -dečka, Jožica Jcnškovcc iz Orehovca - dečka, Marica Maletič iz Breznika - deklico, Marija Pečnik iz Vojskega - dečka, Ana Fortuna iz Malili Dol - deklico in Rezka Pezdirc iz Krškega - Danijela -ČESTITAMO! beogradska banka temeljna banka Ljubljana poslovna enota Novo mesto Na podlagi sodelovanja z organizacijami združenega dela na območju južnega potreb in zahtev združenega dela dela Slove ll# odpira Beogradska banka poslovno enoto v Novem mestu. Cesta komandanta 12 (v neposredni bližini lekarne), ki bo pričela Sta in«ta <$> & 1'- - --< r ■ * ■ ~ rednim poslovanji v ponedeljek, 10. oktobra 1977. • storil Obveščamo vse ljubitelje lova na pollie. da ho tradicionalna polharska noč na Goijuncih pri Gospodični dne I oktobra 1977. Pester i/lx>r hrane tel pijače. Zabaval vas bo ansambel Dolenjci s pevko. Organizacijam združenega dela in občanom bodo na voljo naslednje bančne i — dinarske in devizne hranilne vloge, . — vodenje tekočih računov, — vodenje dinarskih in deviznih žiro računov, — namensko varčevanje, — dodeljevanje kreditov, ' : > — opravljanje drugih bančnih storitev. -h psrtP8"® .f S svojim dosedanjim delom je Beogradska banka opravičila zaupanje poslovnl ZATO VAS VABIMO, DA ZAUPATE SVOJE DENARCE BEOGRADSKI BANK/ - POSLOVNI ENOTI NOVO MESTO. ^XXXX>XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXN\VXXXXXXXXXXXXXXXXXX>XXXXXXXX>^XXXXXXXXVVVVXVS>N,*>>N SIS Konec životarjenja za delavce s Krke Infekcijski obrat v vasi krka ob izviru istoimenske reke je pred dvema k. mesecema napravil odločilen korak v svojem razvoju l n ^DNAkn»,USTA POSLUJEJO V SKLOPU OZD KONFEKCIJA - KROJ" n;ŠL^ka na.rol3U ^uhe krajine je bolj znana po tem, da ednj bližini iz velike kraške jame priteče na dan e tolikokrat opevana zelena Krka, kot pa po edi-objektu v kraju, ki že devetnajst let številnim *kunvZe meseca do meseca debelejši ali tanjši kos niti n 86 Priče*° ^°ij P° naključju, saj tedaj verjetno •»»el ni prišlo, da bi gradil „fabriko" v odročnem kraju: zgradili so si namreč šolo, ki pa svojega °li izpolnila, kajti na Krki in njeni bližnji okolici da bi zapolnili vsaj pol prostorov, ki so jim bili 50 še najprej trgali hlače v klopeh stare šole na razreda, po več znanja pa so morali v sedem nov *van^no 9°rico. In tako je še danes. Kaj pa se Pro°t ° Itavb°? Da ne bi stala sama sebi v okras, Jčila''°r^ .nase*'*‘ obrat konfekcije takratne tovarne 5** I97i b U. *'ju*Jljane, ki je bolj ali manj uspešno poslova-^'■TOP'* ° |e pre^a v stečaj. Ob ustanovitvi novega podje-Pa so tudi v Krki zamenjali tablo, takrat prvič. Menjali po slabih treh letih, ko je TIP-TOP mo-nah razprodati svoje ogromne zaloge in se umak-OVa firma, ki je prevzela obrat, se je imenovala in i " vendar se je že tedaj počasi bližala etos spomladi dokončno propadla. s Krke pa po krivdi ogovorili so se ■SgT&S KRQJ" * »brattet. avgusta de' dobre , Varne|nprvi SežekaŽeiaemiŠliene rt'h ^°.dne konfekcije Prizadeva, da bi in dosegel matični to-smo se prej-z glavnim Oživel n direktorjem tovarišem Vinkom Primožičem: *Modna konfekcija KROJ obstaja že 31 let in v vsem tem času niti enkrat nismo poslovali z izgubo. Pred desetimi leti smo se odločili za proizvodni program, kakršnega imamo še danes — to je specializirana proizvodnja ženskih plaščev in kostimov ter moških plaščev, ki jih izdelujemo v približnem razmerju 80:20. Kvaliteta izdelkov je bila pri nas vedno na prvem mestu, to pa je obenem seveda zagotovilo izredno dobre uvrsti- tve naših proizvodov na širšem jugoslovanskem in tudi mednarodnem tržišču. Predvsem zaradi miselnosti domačih kupcev delamo pri nas izdelke v manjših serijah, Jugoslovanu ni vseeno, ali ima sosed enak plašč kot on in soseda isti model kostima, kot njegova žena. To seveda vpliva na ceno proizvodnje, ki je zato nekoliko višja, vendar imamo kljub temu svoje izdelke zaradi že omenjene kvalitete in aktualnosti mode vedno vnaprej prodane. Glavni odjemalci naših izdelkov so vse znane jugoslovanske trgovske hiše: vse Name, Robna kuča iz Beograda, Standard iz Zagreba, Rijeka tekstil, Jadran tekstil, Unima Sarajevo itd. S kvaliteto svojih izdelkov je Kroj dosegel ugled, tako da jih dobra trgovina mora imeti v prodaji, ker to zahtevajo potrošniki. Vsi Kroje-vi izdelki so narejeni po lastnih kreacijah, ki se nekje drže kombinacije med nemško, francosko in italijansko modo. Sedemdeset odstotkov surovin kupimo pri domačih proizvajalcih, ekskluzivne tkanine pa uvažamo, ker jih pri nas nihče ne izdeluje niti jih trenutno nobena tovarna ni sposobna izdelovati." SKUPNI INTERESI Škofjeloški modni konfekciji „Kroj" že pet let primanjkuje delovne sile (okoli 150 delavcev), zato so v matičnem podjetju izredno zainteresirani, da njihov obrat na Krki zaživi v polni meri. Tu je trenutno zaposlenih 82 delavcev, sprejeli pa bi jih še okrog 50, in to predvsem žensko delovno silo. Zato želijo, da bi se tisti ljudje na tem področju Dolenjske, ki so brez zaposlitve, vključili v njihovo delovno organizacijo, predvsem pa vabijo tiste, ki so v zadnjem času zaradi slabih razmer obrat zapustili, naj se vrnejo, kolikor se seveda niso že prekvalificirali. Pripravljeni so tudi organizirati tečaje, na katerih bi se nove delavke priučeva-le za delo v proizvodnji. Zaradi zastarelega tehnološkega postopka do sedaj v obratu niso mogli dosegati časov, zato so jim zagotovili polne osebne dohodke skupaj z razliko do norme. Dobili pa so tudi izplačano razliko za čas od 1. julija 1977, ko je šlo bivše matično podjetje v likvidacijo in so dobivali minimalne osebne dohodke, prav tako pa tudi polovico regresa za dopust, katerega pri bivšem Krimu za letos niso dobili niti dinarja. Tudi stanovanjskega vprašanja delavcev v obratu na Krki dosedanje delovne organizacije niso reševale, „Kroj" pa je pripravljen tudi te delavce vključiti v programe reševanja teh problemov. V celotni organizaciji združenega dela „ Kroj" je sedaj zaposlenih 400 delavcev. Bruto-produkt bo znašal letos okrog 120 milijonov dinarjev, računajo pa tudi na dober ostanek prihodka, s tem pa tudi, da bodo osebni dohodki ostali na ravni, kot so sedaj, ko znašajo v povprečju 4.100 dinarjev; to je v naši konfekcijski industriji nekje na vrhu in pomeni seveda tudi za zaposlene v obratu na Krki več kot samo socialno varnost. Od njih pa pričakujejo, da bodo s prizadevanjem prispevali k razvoju in rasti obrata, kar pa niti ne bo težko, saj so se že doslej izkazali kot dobri in pridni delavci. KONČNO SMO NA PRAVI POTI Nova tabla na Krki — novo življenje v obratu Pogled v proizvodne prostore Kroja v Škofji Loki Franc Plut — obratovodja LEPŠA BODOČNOST Franc Plut že celih 19 let dela v konfekcijskem obratu v Krki, se pravi od samega začetka, vrsto let pa je vodja tega obrata in kot tak gotovo najbolj ve, s kakšnimi težavami so se borili vse dotlej, dokler se niso priključili Kroju. KAM SO ŠLI MILIJONI? Ob stečaju Tip—Topa je obrat Krka dobil sanacijski kredit iz republiškega sklada skupnih rezerv ter od občine Grosuplje v skupnem znesku 5.300.000 din. Istočasno se je obrat priključil „Krimu" in tu se je zadeva hudo zapletla. Od tega denarja je bilo porabljenih le 2 milijona dinarjev za novo likalnico, kam je šel ostali denar, pa delavci iz „Krke" še do danes od Krimovega vodstva niso dobili nobenega odgovora. To je bil najhujši primer mačehovskega odnosa „Krima“ do obrata Krka, ni bil pa edini. Zato smo se že pred likvidacijo začeli pogovarjati z Modno konfekcijo KROJ iz Škofje Loke in 16. avgusta smo se dokončno priključili temu podjetju. Ob tem smo opustili širok proizvodni program, po katerem smo izdelovali vse, od smučarskih kompletov do damskih oblek in plaščev, in se specializirali zgolj na dvoje: na ženske kostime in ženske plašče, in sicer v manjših serijah, do 160 kosov. Od serije do serije se spremeni model artikla in tudi desen. ZAGOTOVLJENA! Življenje delavcev v našem obratu je bilo že od vsega začetka težko, saj smo životarili od firme do firme, bili smo celo prikrajšani pri osebnih dohodkih, in to brez naše krivde. S priključitvijo obrata h KROJU pa smo dobili izplačano tudi to razliko in celo regres za letni dopust Ob slabem poslovanju prejšnjega podjetja smo izgubili večje število delavcev, ki so nas zapustili predvsem iz bojazni, da bi ostali brez kruha, danes pa se že javljajo novi kandidati za delo v našem obratu, kar je seveda znak, da je dober glas o solidni firmi segel že tudi med ljudi izven obrata. V težkih časih smo morali zaradi blokiranega žiro računa delavci sami vzdrževati svojo menzo in plačevati tople obroke, ki pa so danes ne le izdatnejši, ampak tudi v celoti brezplačni. Dobri osebni dohodki, ki jih sedaj dobivamo in ki so nujni za razvoj osebnega standarda, bodo vsekakor vplivali tudi na razvoj samega kraja in okolice. Pričeli smo tudi že posodabljati tehnološke postopke v proizvodnji, potrebno pa bo nabaviti še nekaj novih strojev. V imenu kolektiva lahko rečem, da se stanje s priključitvijo obrata podjetju KROJ izboljšuje in se stvari odvijajo v pravo smer. Obeta se lepša bodočnost ne le obratu, temveč tudi delavcem in njihovim družinam, posredno pa tudi vasi Krka ter njeni širši okolici. SODELOVANJE OBČINE GRUSUPLJE V času sanacije Krima je vodstvo KROJA dobro sodelovalo z občinsko skupščino Grosuplje ter z občinskim sindikalnim svetom, ki sta bila izredno zainteresirana za zagotovitev socialne varnosti tem delavcem in sta se zavedala, da je KROJ firma, ki bo nudila primerne osebne dohodke. Iz obrata Krka bo treba v prihodnje ustanoviti tudi temeljno organizacijo združe- nega dela, za kar pa trenutno še niso dani vsi pogoji. Predvsem bo potrebno poskrbeti za obratna sredstva, ki jih ta obrat ni imel, saj so vsa njegova dosedanja matična podjetja propadla. „ Upamo, da bomo s prizadevanjem vseh nas ter s pomočjo grusupeljske občine in področne banke v prihodnje tudi ta vprašanja uredili in da bo obrat Krka postal to, kar si vsi želimo", je končal tovariš Primožič. EP DL MARKO KLINC KROJ je v letu 1977 povečal produktivnost dela za 12 odstotkov. Za zimo 1977/78 so doma prodali 56000 plaščev, za izvoz pa 39000 plaščev, in sicer v ZR Nemčijo in v Švico, kajti iz teh dveh držav dobijo tudi surovino za te izdelke. Pri tem gre pohvaliti, da so dosegli take cene in čase, da se cene surovin in izvožene količine izdelkov pokrivajo, zato ni izgub dragocenih deviz. M •* * *, < p* TEDENSI^kir Četrtek, 29. septembra — Mihael Petek, 30. septembra - Jelka Sobota, 1. oktobra - Remigij Nedelja, 2. oktobra - Mirko Ponedeljek, 3. oktobra - Rezka Torek, 4. oktobra - Iranc Sreda, 5. oktobra - Marcel Četrtek, 6. oktobra - Bruno LUNINE MENE 5. oktobra ob 10.20 uri — zadnji krajec =308113! BREŽICE: 2. in 3. 10. ameriški barvni film Rollerball. 4. in 5. 10. angleški barvni film Callan. PO UGODNI CENI prodam zastavo 49, Stopiče. DNI CENI prot 730, letnik 1974. Ogled dopoldne pri Francu Hrovatu, Pri-, stava 22, Stopiče. PRODAM zastavo 750, letnik 1972. Slavko Luzar, Gor. Brezovica 13, Šentjernej. PRODAM Ami 8 hreak, letnik 1974, po delih. Jože Plevač, Gmajna 18, Raka pri Krškem. SPAČEK, letnik 1974, prodam. Informacije dopoldan na telefon: 22—011. Ogled vsak dan od 17. ure dalje. Boris Šepetave, Otočec 71. NOVO MESTO - KINO KRKA: 3. in 4. 10. slovenski barvni film Pomladni veter. 5. in 6. 10. italijanski barvni film Sandokan — Tiger iz Malezije (I. del). BREŽICE: 30. 9. in 1. 10. ameriški barvni film Taksist. BRESTANICA: 1. in 2. 10. ameriški barvni film Beli očnjak. ČRNOMELJ: 29. 9. ameriški barvni film Neustrašni Waldo Pepper. KRŠKO: 1. in 2. 10. ameriški film Inšpektor Branigen. 5. 10. italijanski film Smešna je prva ljubezen. NOVO MESTO - KINO KRKA: 30. 9. in 1. ter 2. 10. ameriški barvni film Avanture srečne lady. 2. 10. matineja (sovjetski barvni film); V grmu je zajec. RIBNICA: 1. in 2. 10. ameriški barvni film Ljubezenska pesem. SEVNICA: 1. in 2. 10. hongkon-ški film Karate, jekleni mladenič. 5. 10. ameriški film Vroča sedla. TREBNJE: 1. in 2. 10. ameriški barvni kavbojski film Sodnik za vislice. Qg SLUŽBO DOBI V SLUŽBO sprejmem izučeno ali priučeno krojačico. Krojaštvo Drenški, Krško. PRIUČENO natakarico za bife sprejmemo takoj. Nedelje in prazniki prosti. Hrana in stanovanje v hiši. Malnerič, Kajuhova 18, Ljubljana. ZAPOSLIM kvalificiranega avtoličarja. Plača po dogovoru. Avto-kleparstvo in ličarstvo Kirar Ludvik, Dol. Boštanj 56 a. IŠČE VZAMEM v varstvo dva otroka v centru No/ega mesta. Telefon: 21-741. VZAMEM v varstvo dva otroka. Naslov v upravi lista (3107/77). STANOVANJA MLADA štiričlanska družina nujno išče začasno enosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe pod šifro: „Vzgojitelja“ MIRNO dekle išče opremljeno sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (3069/77). PRODAM tri sobe in sprejemnico v Črnomlju, Ul. Otona Zupančiča 2, v polpritličju in s pogledom na glavno cesto, primemo za stanovanje, odvetniško pisarno in podobno predstavništvo. Ogled vsak dan; javite se pri sosedu Franju Oblaku, ki ima tudi ključ. Informacije tudi po telefonu: Karlovac (047) 31-053 Janko Badovinac. IŠČEM sobo in kuhinjo s kopalnico. Naslov v upravi lista (3074/77). BODOČA mlada zakonca iščeta neopremljeno enosobno stanovanje, garsonjero ali pa le eno večjo sobo. Ona lahko pomaga učencem pri šolskih nalogah, ker ima VŠS. Z. Jazbec, Žabja vas 51, Novo mesto. MLADI intelektualki iščeta stanovanje (lahko tudi soba.z možnostjo kuhanja in pranja) v Novem mestu. Naslov v upravi lista (3079/77), telefon: 21-401. Motorna vozila PRODAM volkswagen 1200, letnik 1974 ali zamenjam za zastavo 750 z doplačilom. Naslov v upravi lista (3104/77). PRODAM Tomos APN-4, skoraj nov m zelo dobro ohranjen, po ugodni ceni. Alojz Turk, Polho-vica 1, 68310 Šentjernej. PRODAM fiat 750, letnik 1970. Obnovljena karoserija. Rajko Jakše, Rcgerča vas 17 a, Novo mesto. PRODAM Simco 1100, nove oblike, letnik 1972. Smihclska 20, Novo mesto. PRODAM osebni avno Fiat 750, letnik 1969. Pečjak, Crmoinjice jev trg 71-884 5, Krško, telefon: 12-, 13-, 14-, 15- in 16-colske gumi vozove za konje, vole in traktorsko opremo prodam. Stane Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana. ENOBRAZDNI traktorski plug (10 col), nov, prodam. Beršnak, Florjanska 36, Sevnica. PRODAM motor za zastavo 750, generalno popravljen (s 5.000 km), in fotoaparat Kodak. Branko Dular, Vavta vas 12, Straža. PRODAM radio Nova melodija in 5 oleandrov. Naslov v upravi lista. (3098/77). POCENI prodam cirkular žago za žaganje špirovcev. Jože Vrtačič, Žihovo selo 6, otočec ob Krki. PRODAM par čmih komev. Zdenko Dular, Vavta vas 12, Straža. PRODAM trifazni hidrofor. Franc Novak, Hudo 4, Novo mesto. NUJNO prodam orgle Lowrey z originalnim 95-W ojačevalcem. Cena 18.000,00 din. Jože Kastelic, Šentjošt 9, Stopiče. KUPIM KUPIM kotel za žganjekuho (60 1), novejše izdelave Qahko rabljen). Kastelic, Brezova reber 9, 68361 Dvor. HISO V NOVEM MESTU na Glavnem trgu prodam. Stanovanje in dodatni prostori ugodni za obrtne in ostale dejavnosti. Ponudbe pod šifro: „Gotovina“. n mn RAFAEL BLAS in MARIJA BLAS, Jablanica 23, Boštanj, opozarjava IVANA in OLGO MARTINČIČ, Jablanica 21, naj prenehata z zavajanjem javnosti in obrekovanjem ter žaljivkami V nasprotnem primeru ju bova sodno preganjala. JOŽE KOZINA, ZALOG 7, prepovedujem pašo živine po mojem travniku v Ruhtu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. SLAVKO NOVAK, OREHOVICA 16, ŠENTJERNEJ, prepovedujem pašo in hojo živine po moji parceli na Bojicah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. OPEL kadet karavan, letnik 1973, v odličnem stanju, prevoženih 52.000 km, prodam. Alojz Stanko, Bife Drnovo pri Krškem. PRODAM brezhiben VW 1200, december 1975. Krško, (068) 71-703. PRODAM volkswagen 1500-limu-zina, z generalno popravljenim motorjem, starejši letnik, dobro ohranjen, registriran do aprila 1978. Ogled vsak dan po 16. uri pri Jožetu Kavšku, V Brezov log 49, Novo mesto. PRODAM zastavo 750, letnik 1972. Zelo ugoden nakup! Ludvik Legan, Dvor 68, pri Žužemberku. PRODAM traktor Komik (18 KM) s koso in hidravliko. Pinterič, Arnovo selo, Artiče pri Brežicah. OPEL KADET, letnik 1966, karam-boliran, ugodno prodam, lahko tudi po delih. Pogač, Cankarjeva 3 Kočevje NSU 1200 C,'letnik 1971, karambo-liran, prodam. Mirtič, Cegelnica 36, Novo mesto. PRODAM NSU prinz 1200, letnik 1972. Telefon: 23-356 (popoldan). PRODAM zastavo 750, letnik 1971. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Dravinec, Majde Šilc 4, Novo mesto. PRODAM VW 1200, izdelava: junij 1974. Informacije po telefonu: 23-066 od 15. do 18. ure. PRODAM fiat 850 special, letnik 1971, na novo registriran, v odličnem stanju. Grmek, gostilna Rog, Dol. Toplice. PRODAM avtomobila volksvagen (hrošč) in fiat 750, oba v voznem stanju. Zglasite se na naslov: Stane^Nadu, Drečji vrh 22, Trebelno,' pošta Mokronog. PRODAM avto zaporožcc - brezhiben (16.000 km) za 30.000 din. Potočar, Bršlin 50, Novo mesto. PRODAM osebni avto Lada Lux, letnik 1976. Naslov v upravi lista (3090/77). PRODAM POCENI prodam strešno okno. Naslov v upravi lista (3108/77). PRODAM sobno peč na olje Emo 8, malo rabljeno. Bergant, Sela 6, Semič. PRODAM žago za razrez hlodov, samica, brez elektromotoija (železna), voz (lesen) 5 metrov. Cena 8.000 din. Kupec lahko plača tudi z lesom. Franjo Zajc, Sodražica 113. PRODAM novo prikolico za traktor 18 KS na zaletno zavoro z meh. dvigalom za spojitev. Nosilnost CK 500 kg. Ivan Strle, Hočevar- STARO HIŠO (10x9 m) v Gor. Ajdovcu 3, s koščkom zemlje, prodam. Hiša je potrebna adaptacije in je primerna za stanovanje ali vikend. Interesenti naj se oglasijo v trgovini Mercator, Dvor, pri Mariji Mirtič ali Dvor 51 pri Žužemberku. Cena 6 M. PRODAM vinograd v okolici Studenca-Rake, s starim hramom. Naslov v upravi lista (3114/77) V BLIŽINI Novega mesta prodam dve parceli za vikend. Poizve se pri Avsec, Cegelnica 66, Novo mesto, ali telefon: 22-567. PRODAM parcelo, primerno za vikend, in vinograd v Brezovici pri Bušinji vasi, lahko dva kupca. Informacije pri Popovič, Volči-čeva 14, Novo mesto. PRODAM kmečko hišo z 22 ari dvorišča pri železniški postaji Brežice. Ogled v nedeljo od 9. do 11. ure. Brežina 9, Brežice. PRODAM parcelo z gradbenim dovoljenjem v bližini Metlike ali zamenjam za kjerkoli do plošče zgrajeno hišo ali za starejšo hišo. Ponudbe pod šifro: „Lepi kraj". UGODNO prodam 2 ha posestva s hišo, polovico obnovljeno, takoj vseljivo; elektrika v hiši, voda poleg, blizu industrije. Naslov v upravi lista. (3048/77). PO UGODNI ČENI nujno prodam gozd (23 a), primerno za vikend, v Stankovem pri Čatežu. Vse informacije dobite pri Jerici Pil-taver, Krška vas 73, Krška vas. OB GLAVNI CESTI Krško - Po-hanca prodam več gradbenih parcel. Naslov v upravi lista. (3080/77). KJERKOLI na Dolenjskem želim najeti zapuščeno staro hišo z nekaj zemlje ali brez nje. Oddaljenost od prometnih poti ni važna. Cenjene ponudbe pošljite na naslov: R. Obid, 65282 Cerkno 241. A/10. DRAGEMU očetu in staremu očetu FRANCU MALIJU za njegov bližnji praznik najlepše želje in mnogo zdravih let, nekdo. Franciju pa veliko družinske sreče. DRAGI in dobri mami, babici in prababici PEPCI ŠTAMFELJ iz Cešče vasi pri Novem mestu, iskreno čestatajo za 80. rojstni dan in želijo veliko zdravja in dobre volje: sinovi Franci, Jože in Stanko z ženami, hčerke Pepi, Mari, Cvetka z možmi, 22 vnučkov in 14 pravnučkov. DRAGI sestri REZKI RABZELJ iz Poljan, Dol. Toplice, za njen 67. rojstni dan še mnogo let zdravja želita sestra Anica in svakinja Micka z družino. RAZNO STAREJŠI moški išče samostojno gospodinjsko pomočnico, nudim dosmrtno stanovanje ali hišo. Naslov v upravi lista (3106/77). POROČNI PRSTANI! - Želite presenetiti nevesto? Zlatar Otmar Zidarič v Ljubljani v Gosposki 5 (poleg univerze) vam bo rad pomagal! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! STAREJŠA ZAKONCA (72 let) s pokojnino iščeta žensko do 50 let za pomoč v gospodinjstvu. Franc in Angela Mandelj, Šentrupert 91 pri Mokronogu. Obveščamo vse ljubitelje lova na polhe, ila bo tradicionalna polharska noč na Gorjancih pri Gospodični dne I oktobra 1977. Pester izlior hrane ki pijače. Zabaval vas bo ansambel Dolenjci s pevko, PRODAM konja, starega 8 let, po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (3131/77). PRODAM novo prikolico za osebni avto. Stankovič, Drska 31, Novo mesto. PRODAM dva kombajna Zmaj 780, cflii jtorja. Mala Paka 3, 47272 Ribnik pri novejša tipa, s šestimi cilindri, Dieslova motorja. Ivica Dchlič, Metliki. UGODNO prodam BCS kosilnico v odličnem stanju. Jože Grabrijan, Livold 45, Kočevje. PRODAM skoraj novo peč za pečenje odojkov ali jagnjet na tri vretena in električni pogon, z mo-toijem vred. Telefon: (068) 85-507. PRODAM zimska jabolka (za obiranje) po ugodni ceni. Gašperšič, Podgora, Straža. ELEKTRIČNI štedilnik na tri ku-halne plošče prodamo. Informacije po telefonu 21-757, oziroma koštialova 12. Novo mesto. V SPOMIN 30. septembra bo minilo žalostno letp dni, odkar te je kruta usoda iztrgala iz naše sredine. Komaj 5 let si dopolnil, toda odšel si tako nepričakovano za vedno od nas, naš ljubi sine in brat MIRAN RUKŠE iz Gabrja 136 Naš dom je pust in žalosten, odkar te ni več med nami. Ni te, pa šc vedno pričakujemo, da bomo kje zagledali tvoj veseli in nasmejani obraz. Toda videli te ne bomo nikoli vcc. Prisrčna hvala šc vedno pričakujemo, da bomo kje zagledali tvoj veseli in nasme- vsem, ki sc ga šc spominjate, mu prinašate cvetje ter prižigate sveče na njegovem mnogo preranem grobu. Vsi njegovi! ZAHVALA Ob prezgodnji smrti in nenadomestljivi izgubi našega moža, atka, brata, strica, zeta in svaka ANTONA BUKOVCA vodovodnega inštalaterja iz Kota pri Semiču št- ^ sc toplo zahvaljujemo vsem, ki so z nami so?US^°o^preran’-pismeno in ustno izrekli sožalje ter s cvetjem zasuli n) g grob in nam stali ob strani v težkih dneh žalosti, l ^ (j0 vsem, ki ste ga imeli radi in spremili na njegovi in preranega groba. Posebno zahvalo smo dolžni 2“* ^ ^ota, ostalemu osebju novomeške bolnice, Tinetu rllu ^jgarki podjetju Iskra Semič, 8. razredu osnovne šole in VT^lovilne tov. Liparjevi, Beti Črnomelj, tov. Stanetu Plutu z r” besede in vsem sosedom in prijateljem. j Žalujoči: žena Marija, sin Dušan, hčerka Na > Anica in Malka z družinama in drugo soroos Kot pri Semiču, dne 22. septembra 1977 ZAHVALA • za vedfl0 Po dolgi in hudi boleziu naši ^ zapustil naš dobri mož, > stari oče STANISLAV j jL ŠUMEJ iz Veniš pri Leskovcu ^ Iskreno se zahvaljujemo vsem sodelavcem, prijatcljern iji ^vals ter dobrim sosedom za pomoč v najtežjih trenutku' • ^ grobu, govornikom za poslovilne besede doma in pn V ^ Zaboli" gasilskemu društvu Velika vas, garnizonu za izreče"0 Krško ter vsem ostalim za darovane vence m cvet] sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! z druži' Žalujoči: žena Nežka, sin Stanko, hčerka Jožica ^ no, sestri Anica in Mimi z družinam ZAHVALA Ob boleči in prerani gega moža, očeta, bra FRANCETA nosana zRateza ža 35 se toplo zahvaljujemo vsem sorodniKom, V“.^ ..rnvali ve«'-. ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, ^jje. pose cvetje, ga spremili na zadnji poti ter nam xioVega1,1 zahvala podjetjem „Kremen“ IMV in Novoles iz N pevcem iz Brusnic ter patru za opravljeni obreo. gjjvi ^ Žalujoči: žena'Marija, sin Franci, hčerke ' r’0(jstvo Vida z družinami, sestre in bratje ter drug ZAHVALA v 82. letu življenja nas ^tara ^ zapustila ŠTERtf ANA a HIHK Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, vas ji n.ti-1 . ... :: a ni-p. in CV6U5 , .-IV. isiueno se zaiivaijujemu vsuu ..vptic te* 1 ., Doblič ter vsem, ki so ji darovali vence m to • sožalje. Posebno se zahvaljujemo tov. c .keinu vrt00' «, Horvatu, župniku, Ivcovim iz Rožanca m ° snahi ' Žalujoči: hčerka Dragica, hčerka Mil ' - - - — — • Milka z 01 pit vnuki Jože, Milan, Fančka in Tonček in Marjan DOLENJSKI LIsT IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLEN ^ S^ Je' mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konie Rlt)Iu žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo p ■ - - - unr»v*Js k je družbeni organ sednik: Slavko Lubšina. « jn UREDNIŠKI ODBOR: Marjan 1 -»»" 'eIavn‘ nica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET nik), Ivan Zoran (namestnik Bačer, Andrej Bartclj, Marjan Bauer lurcu.‘,"\|fred Janez Pezclj, Jože Primc, Jožica Teppey in valeč Priloge Peter Simič. Ekonomska Marko Klinc. »arjan Ugan glavnega in odg" . J. larko Klinc. r Wn ne'00 m 24-00- Nočni (razen ob glasbeni spored od ^0^5’ 29. SEPTEMBRA: % kh? .Patineja. 9.05 stopnjo. 9.35 ^Kdai k? Jalnih ansamblov. v° Turi«??1 ’■ in po čem? Pogačnik: N»0m na r3enja v gozdovih $$ do “JSremskem. 12.40 Š.Vftaiai *i n i Mehurčki, s? 15.^5 »». 35 Lahko noč, £ W vfiKf1!2 ansamblom Četrtkov večer PeS m nape' 21.40 vov. 5j/9e- 23.05 tu .4U ^Pe nokturno. 21.00 Lepe S*. Popevk in plesnih iiEPl?MBRA: »-O« nižjo Radijska 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti - Vrt v oktobru. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši Poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 6.00 Vrtiljak. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Operni koncert. 22.20 Popevke z jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 4. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šol. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Promenadni koncert. IZ 10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti - Lojze Kastelic: Kako nadomestiti ajdovo čebeljo pašo. 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.45 Radijska univerza. 16.00 Vrtiljak. 18.05 Obiski naših solistov. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 minute z ansamblom Milana Ferleža. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra. 21.18 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT -Jugoslovanska glasba. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. ______ ... SREDA, 5. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.25 Zapojmo pesem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po Talijimh poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Mihaela Čeme: Uporaba plastičnih mas pri prezimovanju in skladiščenju zelenjadnic. 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma. 16.00 Loto vrtiljak. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. hS S.-**!* 9.3O Iz 1015 fe .■iu8oslovanskih 2* 10.4oTj: te™’ kako in jS goste i7 ^St ni napotki S* Poteh nt9ffle- 1103 Po & l2-30 lcii orkestri in 7,^~'ehjski nasveti — Reja ovc je EfJjjajih. rvžrJS1’ Pa tudi v Klet ?ovek in Pralne godbe, ^^ravje. i4.21 Naši Posln?, . poslušalcem. I60r?v čestitajo in 18.05 &ie V Min..* 1-^hko noč, Ifi ^či. 20^® eZ ansamWom - ;°-00 Stop pops 2o. TELEVIZIJSKI SPORED in 2 irfn moiju NC S?6 “ zvoki E?«- 23JŠ23-?5 Literarni Jazz pred 9.35 _ ^'>ko ®-05 Pionirski Poje. 10.15 ” P° oem? 10.40 za naše goste iz S,-“»Potki •' ‘tJ dni n, „diu. SJS^mtil. 12.30 tej** doma*- v oktobru. napevi 14.05 S ^miadme Slovenije »unv’" 0.4s o * .besedo po ?^&18.05feŽne8aJIga- S, n{4x ^mo v kino. otroci! 19.45 (Jfsanblom Bojana 2l-30 r&itna g>asbena 23.05 a Pesmijo 4,1 ^ igra ;PKtOBRA: 8.07 otroke. 8.52 za gladino. 9.05 Se S??? 'ahke ghsite. J^Po^šalcl ll.Ts Jnjaj0- U n^estitajo in %&iš?*sss. ”-15 Hh..plasW.K'> 3. okt OKTOBRA: matineja. 9.05 Vedre melodije. ČETRTEK, 29. SEPTEMBRA: 15.00 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) (Zg) - 17.20 Maček Filemon (Lj) - 17.35 Obzornik (Lj) - 17.50 Modri plašček (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) — 18.25 Skrivnosti mozja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) -19.20 Cikcak (Li) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) — 19.55 Propagandna oddaja (Lj) — 20.00 Prijatelji in sosedje, barvna nanizanka (Lj) — 20.30 Propagandna oddaja (Lj) -20.35 Mednarodna obzofla: Jedrska energija, da ali ne (Lj) - 21.25 Propagandna oddaja (Lj) - 21.27 Miniature: Pedro Solero, barvna oddaja (Lj) - 21.40 TV Dnevnik (Lj) - Odbojka Jugoslavija : Italija, posnetek iz Helsinkov (Lj) PETEK, 30. SEPTEMBRA: 15.00 TV v šoli — ponovitev (do 16.00) (Zg) - 17.00 Križem kražem (Lj) - 17.15 V novi svet odraščamo (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Jazz .na ekranu - Jazztrack (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) — 18.45 Sodobna medicina: astma - II. del (Lj) -19.05 Cesta in mi (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Li) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) -19.55 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 20.00 Propagandna oddaja (Lj) — 20.05 Prenos otvoritvenega Koncerta iz dvorane Slovenske filharmonne: Srebotnjak, Elgar - I. del (Lj) - 21.05 Propagandna oddaja - 21.10 Razgledi: S skupnimi močmi (Lj) - 21.40 Propagandna oddaja (Lj) -21 45 Policijske zgodbe, serijski film (Lj) - Poročila (Lj) - 22.35 Boks Mohamed Ali: Shavers — posnetek (Titograd) SOBOTA, 1. OKTOBRA: 17.25 Obzornik (Lj) - 17.40 Mozaik (Lj) - 17.45 Mladinski film (Lj) - 19.15 Risanka (Li) — 19.20 Cikcak (Li) — oddaja (Lj) - 10.55 Karmo, barvna serija (lj) - ........... 11.30 Kme 1111111111................. milil.....IIUIIIII.......................................................... IIIIMIIIIIIIIIIIIII....III.miimmimiiimiiimmmmmmiii......mu....um...........iimiimiimimimmmimiim 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 1$.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) — 20.00 Kdo si, Gallus? barvna oddaja (Lj) - 20.40 Celovečerni film (Lj) - 22.30 Moda za vas (Lj) - 22.40 TV Dnevnik (Li) - 22.55 Propagandna oddaja (Lj) - 23.00 625 (Lj) NEDELJA, 2. OKTOBRA: 8.15 Poročila (Lj) - 8.20 Za nedeljsko dobro jutro: Festival MPZ Celje 77, barvna odd. Lj - 8.50 625 (Lj) - 9.30 S. Karanovič: Na vrat na nos, barvna nadalj. TV Bgd (Lj) - 10.30 Poletje na otoku Muabefie, barvna 10.55 Karmo, 11.25 Mozaik (Li) -netijska oddaja (Zg) - 12.30 Poročila (do 1X35) (Lj) -Nedeljsko popoldne: Križem kražem, Čudeži živalskega sveta, Okrogli svet, Moda za vas - 15.15 Rokomet Crvena zvezda : Kri vaja, prenos (Bgd II—(Lj) - 16.30 Festival Kajkavske popevke Krapina 77 (Lj) - 17.45 Poročila (Lj) -17.50 Ali poznate Pavla Plešo?, barvni film (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar 0-j) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 I. Ivanac: Nikola Tesla, barvna nadaljevanka TV Zgb (Lj) -20.55 Propagandna oddaja (Lj) - 21.00 Cres, Lošinj, III. del barvne oddaje Karavana (Lj) - 21.30 TV Dnevnik (Lj) - 21.45 Atletski mladinski pokal republik in pokrajin - reportaža (Lj) - 22.00 Športni pregled (Lj) PONEDELJEK, 3. OKTOBRA: 15.05 TV v šoli - ponovitev (Zgb) - 16.00 TV v šoli - ponovitev (do 16.15) (Sa) - 17.10 Vrtec na obisku: V jesenskem gozdu, barvna oddaja (Lj) - 17.25 Poljudnoznanstveni film (Lj) -17.50 Obzornik (Lj) - 18.05 Peta, prsti, cel korak, barvna oddaja (Lj) - 18.25 Mozaik (Lj) - 18.30 Dogovorili smo se (Lj) - 18.45 Mladi za mlade (N. Sad) — 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) -19.55 Propagandna oddaja (Lj) -20.00 TV Drama (Li) - 21.00 Propagandna oddaja (Lj) - 21.05 Kulturne diagonale (Li) — 21.55 Mozaik kratkega filma (Lj) - 22.15 TV Dnevnik (Lj) TOREK, 4. OKTOBRA: 14.30 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) (Zg) - 16.05 Šolska TV: Svetloba oblikuje, oddaja iz serije Likovna vzgoja (do 16.20) (Lj) - 17.15 Dogodivščine morskega konjička -barvna serija TV Zagreb (Lj) -17.30 Črna puščica, serijski film (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Muppet Show - barvna oddaja (Lj) - 18.35 Mozaik (Lj) - 18.40 Jugoslovanski trimski test — barvna oddaja (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Oči kritike (Lj) - 20.40 Propagandna oddaja (Lj) - 20.45 G. Flaubert: Gospa Bovary, barvna nadaljevanka (Lj) — 21.40 Propagandna oddaja (Lj) — 21.42 Obrazi jazza, barvna oddaja (Lj) -22.15 TV Dnevnik (Lj) SREDA, 5. OKTOBRA: 17.15 A. Ingolič: Začetek tvegane poti, barvna serija iz cikla Udarna brigada (Lj) - 17.30 Zakladi britanskega muzeja, barvna oddaja (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Na sedmi stezi (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) -18.45 Za trobento (Lj) - 19.00 Igre v ritmu (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Film tedna: Ko se bo vrnil Jožko, barvni film (Lj) - 21.30 Propagandna oddaja (Lj) - 21.35 Včeraj, danes, jutri (Lj) - 22.05 TV Dnevnik (Lj) - 22.20 Nogomet Madžarska : Jugoslavija, posnetek iz Budimpešte (Lj) ■###/#/##//##/########/##/#####/###/###/#■ I I * ! S S Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeški trensfuzijski postaji: 15. septembra: Anton Pe^e, Slavka Bratkovič, Dušan Kren in Stane Granda, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Neži Godler, članica Novograda, Novo mesto; Alojz Jordan, Brane Skube, Zvone Pirc in Marjan Medved, člani Novolesa, Straža; Anton Potočar in Jože Debevc, člana Novoteksa, Novo mesto; Bogdan Avbar, član Ljubljanske banke, Novo mesto; Janko Badovinac, član „Beti“; Leopold Adlešič in Peter Kure, člana IM V; 20. septembra: Franc Cimperman, član IMP Ljubljana; Matjaž Šinkovec, Franc Avsec in Anton Bobnar, člani Novomontaže, Novo mesto; Jože Bašelj, Franja Pavlin, Marija Krese, Bojan Kepa, Marjan Stangelj, Stefan Petrovič, Jelka Pešič, Jože Jerman, Terezija Ucman, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto, Katarina Vidmar, članica Vzgojnovarstvenega zavoda, Novo mesto; Janez Turnšek in Stane Trlep, člana Novolesa, Straža; Marija Kralj, Anton Ajdišek, Jože Stanisa, Ida Springer, Martina Koračin, člani Novoteksa, Novo mesto; Stane Gazvoda, Alojz Novak, Milan Rodič, Danijel Brezovar in Jože Janc, člani IM V Novo mesto; Milan Lozar, član Gozdnega gospodarstva, Novo mesto; Milka Jerčin, članica Laboda, Novo mesto; Ludvik Slinkar, Janez Rožman in Zvonko Žagar, člani Obrtnega komunalnega podjetja, Črnomelj: Peter Vipavec, Milan Švajger, Rade Paunovič, Zvonko Petje, Drago Kobe, Boris Butala, Ivan Butala, Jože Puljak, Jožica Štriekar, Neža Kobetič, Branko Juran, Pevel Željko, Martin Švajger, člani Bel ta, Črnomelj; Bogomir Novak, upokojenec iz Črnomlja; Sonja Bebar, Pavlina Starc in Anton Zunič, dijaki iz Črnomlja; Ivan Gazvoda, član Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Marija Rožič, dijakinja iz Črnomlja; Antonija Hočevar, članica Industrije obutve, Novo mesto; Franjo Culej, član IMP Ljubljana. I ■ ######################################## ■ 1 „BETI" METLIKA, n. sub. o. * Tovarniška c. 2 V času od 17. do 25. septembra so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Strgar iz Sel - Gregorja, Slava Žuželj iz Pokleka - Boštjana, Marija Andjelevski iz Brezovice -Aleksandra, Višnja Filko iz Bestovja - Zvezdano, Olga Demikovič iz Drenovca - Srečka, Mira Garašič iz Giznika - dečka, Milka Dulanovič iz Brežic - Boijano, Marica Ivnik iz Samobora - Andrejo, Zdenka Lehpamer iz Rud - Bernardo, Božica Švec iz Zdencev - Natašo, Terezija Vranetič s Čateža -Natašo, Nada Novak iz Dobove -Bojana, Lela Božič iz Bregane -Tomislava, Marija Smrekar iz Vrhja - Stanka, Gordana Vlašič iz Brdovca - Gorana in Marija Levičar z Goleka - Srečka. -ČESTITAMO! V tem času so pri nas umrli: Janez Švalj, upokojenec iz Doma počitka Impoljca, star 73 let; Franc Hvale, upokojenec iz Šentlenarta, star 67 let, in Josip Botički, upokojenec iz Marije Gorice, star 66 let. s I * I j METLIKA Odbor za kadre, delovne in življenjske pogoje ter stanovanjsko politiko razpisuje v skladu z določili statuta naslednja delovna mesta: 1. DIREKTOR KADROVSKO-SPLOŠNEGA SEKTORJA 2. DIREKTORJA SLUŽBE KONTROLE KAKOVOSTI 3. VODJE TOZD KONFEKCIJE METLIKA Pogoji za zasedbo razpisanih delovnih mest so naslednji: pod 1.: visokošolska izobrazba družboslovne smeri z več kot 5 leti prakse na vodstvenih delovnih mestih; pod 2.: višja šolska izobrazba tekstilno-tehni£ne smeri z več kot 5 leti prakse; pod 3.: višješolska izobrazba konfekcijske smeri s štiriletno prakso. Poleg opisanih pogojev zahtevamo od kandidatov: - da imajo sposobnosti vodenja in organiziranja, da so družbenopolitično razgledani, moralnopolitično neoporečni in da imajo pravilen odnos do samoupravljanja. Kandidati naj k prijavi priložijo razvojni program dela sektorja, službe oz. TOZD. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite na naslov: „BETI" Metlika, Tovarniška 2, 68330 METLIKA, z oznako — ..Odboru za kadre", v 15 dneh po objavi razpisa. ttL Staka. bo tepla ne cesarica, nikar ^ t° Bricev m * varuj ko hudiča, po-Strj/ ne zav ‘. e veijemi jim nobene besede, kož0° V *n sramoto- Toda ker 'vVelitti č VuSi krvavi, me dobro poslušaj, %1)6 daj h e l.' se primerila nesreča, kar i L.^ecej ’j? ' se ti spozabila in zanosila, Ne te bom fe Hornov. Jaz že vem, kako Va>5ije,'‘ ........................ 4nJtaja helarno Pravilo se mora smatrati, ka-Vu Verja Sose^> gospodar ali kdor koli Sn^n?j bo wLdolenjska mati niej> ne pa %°’ taka h Vn^3 oč'tna kolikor hoče. Ni \ Popoln, rezmerna potuha marsikatero ^ulčivsn razneži in spridi. Ta učilnica %>y svojeglavke in upornice, ki anli Rrob premehke roditelje in ubote može. V težke stiske in dolgove zakapa starše tudi gizdavost mladih deklet. Gospodarji se pritožujejo, da ne morejo plačati davkov radi dragih kril in jopic, katere morajo kupovati. Zlasti v novomeški okolici pa so tudi sla-dkosnedaste, da Bog pomagaj. Vedno jim roji po glavi, da bi kaj sladkega srknile in kaj boljšega prigriznile. Kofetkati so se navadile že zdavnaj. Če mati ugovaija, jih zaboli glava ali želodec, da ozdravijo, je treba iti kuhat kavo. V mestu se krepčajo z rozolijo, si kupujejo skrivaj sladkarije, pleče, laški sir in druge take dobrote, katera ima fanta, jo mora gostiti s pivom, salamami, kifeljci in punčem. Če odidejo starši od doma, si gredo cret in peč, kar premore kuhinja, dvorišče in žep. Najbolj jim diše picki in sveža solata. Na gostijo se povabijo tudi prijateljice. Na mizi stoji dobrega vina in kruha, kolikor ga nositi more. Žlahtnega olja se porabi včasi po cel polič. Mati pride domov, pogreša to in ono in povprašuje: „Za božjo voljo, kaj je to? V omari sem imela več ko dvajset jajc, zdaj ni nobenega. Zginila mi je vsa smetana. Piščet je bilo deset, zdaj vidim samo tri“ itd. Hčerke se drže tako nedolžno, kakor da ne bi za to skrivnost nič vedele, otožno in plaho odgovaijajo: „Za božji čas, kdo je to naredil? Saj smo dobro pazile in varovale, ali hudoben človek se priplazi tako tiho, da ga ni moč čutiti. Že več dni lazijo po vasi cigani in neznani berači. Gotovo nas je teh kateri okradel. Piške pa je podavil morda kra- 8ulj-“ Sejme ljubi Dolenjec strastno, gospodarji in gospodinje morajo na njih zmerom kaj kupovati ali prodajati. Če ostanejo doma dekleta, odnese kuretino dostikrat ta presneti požeruh kragulj. Starši kvarijo in razvajajo rodovino in družino sami. Gorenjec se čudi dolenjski potrati, ko vidi, kolikokrat se peče potica v prostih kmečkih hišah in koliko se použije v njih pšeničnega kruha, kupljenega v mestu in v krčmah. V Ljubljani slove dolenjske deklice, da se nauče veliko prej in bolje kuhati kakor gorenjske. Kuharice pripisujejo to večji bistroumnosti. fts je, da daje odreja Dolenjkam večjo spretnost, ali pripraviti se navadijo marsi-kako reč že v domači hiši, katere gorenjsko dekle pred dohodom v mesto še po imenu ni poznalo. Lišpavost se očita Dolenjkam po pravici. Skoraj vsaka ti bo naštela več jedi, za katere ne mara. Posebno „bizgeca“ ne morejo videti, ali ječmenove kaše slovenski delavec ne ljubi nikjer dosti. Neka prav razumna gospodinja mi je rekla, da najemlje tudi za ženske opravke raje moške. „Če dam možakom dosti piti, so zadovoljni že s samim kruhom in kro-mpiijem, ženske pa bi tudi rade pile, obenem pa dobro jedle. Moram jim kuhati meso in štruklje in vsaka baba zahteva drugačne, ena smetanaste, druga sirove, tretja orehove. Pa če naredim tudi vsaki po volji, store manj ko moški, ker delajo bolj leno in počasno in tudi manj pospešno, ker so slabejše." Iz sladkosnednosti izvira zapravljivost. Prejete darove dekleta zasladkavajo, zajedajo in zapivajo. V Ribnici pošiljajo premnogi posli privarovani zaslužek v hranilnico. V vinskih krajih na Dolenjskem pa je kaj redka reč, da bi si hlapec ali dekla kaj prihranila. Kadar je novina sadja, si kupujejo breskve, češnje, kostanj, pozneje grozdje; o postnih dneh si strežejo z dragim brinjevcem; o cerkvenih shodih ne zadostuje za vino in meso pol goldinarja; če je treba iti domov, na božjo pot ali drugam, se družina najraje vozi, kar tudi ni zastonj. Dekle sem slišal dostikrat govoriti, da imajo tako majhen zaslužek, da ga ni vredno varovati, za svoj trud si mora človek včasi tudi kaj boljšega privoščiti. Naj bo kakršna koli veselica ali slovesnost v obližju, ne more mladina strpeti, da se je ne bi udeležila in nekoliko grošev zapravila. Kar se ne zaje in zapije, se troši na drago, obenem pa prav slabo opravo, ki je v dveh, treh mesecih raztrgana. Denaija se, z eno besedo, ne zdi nič škoda dolenjskim dekletom. Za nekoliko veselih ur razmetavajo brez premisleka vso svojo gotovino. Z nabavami pa si kratijo in podkopavajo tudi zdravje, ker ne poznajo dostikrat nobene mere ne vinu ne plesu. Iz vročih podov in hiš se hodijo hladit na veter in sneg, potne in zasopljene se zalivajo z mrzlim vinom, marsikatera se ne brani obilne pijače že na tešče, za zdravje nisem opazil najmanjše skrbi ne na moški ne na ženski mladini. Dolge in težke noge, da jih komaj vlačijo; glava boli pogostoma skoraj vsako Dolenjko, v tridesetem letu nima skoraj nobena vseh in popolnoma zdravih zob, sploh je laglje dobiti škrbasto kakor belozobo krasotico. Sloveče je dolenjsko oko, gnusni so dolenjski zobje. Dandanašnji pa je prevzela dekleta tudi nekaka smešna in nevarna gospoščina. Začela so se sramovati raznih kmečkih del. Pred petdesetimi leti je dekla, če je trebalo, tudi pasla, zdaj se smatra to za sramoto, iz take službe se beži pred božičem in včasih že pred kresom. """Miiiiiiiiiiiniiiiiinn, iniiiiiiniiiiiniHiiiiiiii umnimi,um,, mnnm m ........................................................................................................................................................................ DOLENJSKI UST potrebne! Naš odposlanec Janko „Kakšen ,vi‘, reci mi ,ti‘ ali Janko ali kakor koli hočeš!" me je med razgovorom opomnil 60-letni Janko Kur-talj iz Dolge vasi pri Kočevju, edini še živeči odposlanec na zasedanju Kočevskega zbora oziroma na Zboru odposlancev slovenskega naroda od 1. do 3. oktobra 1943, ki je takrat živel in še vedno živi na območju kočevske občine. Vendar tudi Janko ni bil izvoljen za odposlanca v kočevski občini, ampak je bil na zboru kot edini odposlanec 14. divizije. Na vprašanje, kako so volitve potekale in zakaj so izbrali prav njega, je povedal: Delegati iz čet smo volili najprimernejše v brigadah, ti pa so nato izvolili za delegata oziroma odposlanca divizije le enega, in to prav mene. Zakaj so me? Zato, ker so menili, da sem za to primeren in ker sem bil v borbi vedno hraber. Do Kočevja sem se prebijal tri dni in pol. Nastanili so me v Livoldu, od koder smo se vozili na zasedanje, ki je trajalo tri dni Začelo se je vedno zvečer in trajalo pozno v noč. Vem, da smo veliko razpravljali o povojni ureditvi in nalogah oziroma načrtih. Vesel sem in ponosen, da smo tiste sklepe po vojni skoraj v celoti uresničili in napravili celo ogromno več. “ Janko je 70-odstotni vojaški vojni invalid. Med vojno je bil petkrat ranjen. Na starega leta dan 1943 je bil med umikom ob obrambi idrijskega rudnika v četrt ure kar štirikrat ranjen. „Ta-krat nas je bilo več ranjenih in dva sta bila mrtva. Jaz sem bil komandir 2. čete 1. bataljona Tomšičeve. Umikali smo se organizirano. Bil sem bolj zadnji. Zadelo me je v obe nogi, skozi lopatico in v pljuča. Z mitraljezom. brzostrelko in dokumenti o vsej četi sem se zavlekel pod neke veje. Če bi takrat lahko pripravil za strel (repetiral) pištolo, bi se ustrelil, “ Pa zaradi ran nisem mogel, se spominja najtežjih trenutkov v življenju Janko. Po rodu je Janko Hrvat, iz Jastrebarskega. V Kočevje je prišel leta 1939. Delo na dnevnem rudniškem kopu je bilo težko, zaslužka pa malo. Že v letih 1940-1941 ga je v napredno gibanje usmerjal Alojz Ožanič iz Vasi-Fare. V letih 1941—1942 je sodeloval z voditelji naprednih gibanj v kočevskem rudniku, spominja pa se tudi sestankov, ki so jih vodili Jože Šeško (na primer tistega v mrtvašnici na pokopališču v Stari cerkvi) in drugi Pravi da je bila takrat velika revščina, zaradi česar je dobilo revolucionarno gibanje še več privržencev. Leta 1942 pa je šel tudi Janko v partizane. Po vojni je vodil najprej 25 skladišč narodne imovi-ne, nato je bil vodja gospodarskega odseka MLO, organiziral je kmetijsko obdelovalno zadrugo v Dolgi vasi nato pa je do upokojitve vodil „Vulkanizacijo“. .Upokojili so me pred tremi leti Takrat mi je krogla zlezla v koleno in sem moral na operacijo. Povedali so mi da je najbolje, če grem v pokoj, ker je kita na desni nogi preč. S pokojnino sem zadovoljen," je končal Janko, ki dela še v KS, SZDL, ZZB, ZR VS, SLO, CZ, gasilstvu in drugod. Ljudje mu zaupajo in tako je še danes njihov odposlanec oz. delegat. Janka sem našel pri delu, Kuhal je žganje. Sam je naredil prešo, več orodja in drugega■ Dela pač rad in pravi: „Dokler lahko gibljem, bom delal" JOŽE PRIMC Žival - prijatelj Leto je naokrog in spet je pred nami 4. oktober - svetovni dan varstva živali. V času atomskega oboroževanja, neprestanih mednarodnih napetosti in medsebojnih človeških odtujitev in še posebej potrebno, da se človek ozre k naravi, kjer lahko najde spodbude in veselje za bogatejši in vrednejši vsakdanji dan. Odnos do živali je pomemben del človekovega oblikovanja kulturne zavesti in sploh osebnosti. Misel: „ Kakšen odnos danes do živali, tak odnos jutri do človeka," je resnična. Za varstvo živali je bilo storjenega občutno premalo. Vsak dan lahko beremo v časopisih o nehumanem množičnem ubijanju tjulenjev v Kanadi, o bikoborbah v Španiji, o raznih (dostikrat nepotrebnih) poizkusih na živalih brez poprejšnjega omrtvičenja itd. Tudi pri nas ni vse v redu. Zaskeli nas v srcu, ko gledamo neprimeren in neodgovoren prevoz klavne živine; obsojamo vedno večji pohlep po lastništvu živali le zaradi mode in brez prave ljubezni; pretreseni smo ob sadističnem izživljanju nekaterih posameznikov nad živaljo itd. Vsaj na ta dan se spomnimo na nešteto podobnih in drugačnih primerov in se zamislimo. Morda se bo v našem srcu kaj zganilo. Morda bodo na ta dan starši in vzgojitelji le posredovali mladim nekaj toplih besed ob grenkem spoznanju, kako slabo ravnamo z našimi nemočnimi prijatelji. IVE STANIČ DRUŠTVO PROTI MUČENJU 2IVALI SLOVENIJE LJUBLJANA razpisuje ob 4. oktobru, svetovnemu dnevu varstva živali NAGRADNI NATEČAJ za spis na temo varstva živali in preprečevanja mučenja živali. Spis naj nosi naslov: „ALI TUDI ŽIVAL OBČUTI BOLEČINO?" Razpis velja za učence vseh slovenskih osemletk. Najboljše spise bo društvo nagradilo s knjižnimi nagradami in društvenimi značkami. PIONIRJI - LJUBITELJI ŽIVALI! — Udeležite se razpisa in pošljite spise do 31. oktobra 1977 na nasolov: DRUŠTVO PROTI MUČENJU ŽIVALI SLOVENIJE, LJUBLJANA, Trubarjeva 16, poštni predal 222. PETOVIJA VABI VSE JE LEPO ČRNO NA BELEM Sredi septembra je postalo nenadoma zelo hladno, da so oblekli ljudje debele jope, bolj občutljivi Repič ani pa so si nataknili na roke celo kožnate rokavice. Ogenj je gorel po cele dneve, če ne drugje, vsaj v dnevnih sobah, kjer je bilo prijetno brati, gledati televizijski program in ogovarjati znance ter prijatelje, V bloku številka štirideset pa so stanovalci zmrzovali, da so imeli modre roke in noge, otroci so kašljali in curljalo jim je iz noskov. „To ni več vzdržno!11 je napadla na stopnišču Zračniko-va predsednika hišnega sveta tovariša Paragrafnika. „Smem vedeti, kaj je nevzdržno? “ je ostal hladen tovariš Paragrafnik. „Ta mraz, vendar! Saj bomo pocrkali v stanovanjih!“ je butnila brez besednih zavojev Zračnikova. ..Priporočil bi vam, gospa Zračnikova, da si preberete zapisnik s sestanka našega hišnega sveta z dne 22. julija 1977, kjer črno na belem piše, da, v sklepu številka štiriintrideset, da bomo pričeli kuriti 1. oktobra. Sklep je bil sprejet z dvigom rok vseh delegatov, vzdržal se je le tovariš Posteljnik, ki je med razpravo zadremal in ob glasovanju ni vedel, za kaj gre,“ je pojasnil tovariš Paragrafnik in odkorakal po stopnicah, kot da ni sreči nikogar. Stanovalci v bloku številka štirideset pa so se zavijali v de-ke, da bi ugnali mraz, in če je kdor koli od njih srečal tovariša Paragrafnika, ga je ozmerjal kot psa. Celo otroci so mu za hrbtom kazali jezike, kar je starejše vsaj malce spravljalo v dobro voljo. Tovariš Paragrafnik pa je kljub nehehnim napadom mirno spal. V podjetju, kjer dela, je dal razmnožiti zapisnik, pisan na seji 22. julija 1977, štiriintrideseti sklep pa je uokviril, da ga ne bi mogel spregledati niti napol slep človek. Ob zmerjanjih je te liste brez besed delil histeričnim babnicam in grozečim moškim. Prvi oktober je bil sončen in topel. Ljudje so hodili po Repičevi dragi v majicah s če-trtinskimi rokavi in cucki so molili jezike iz svojih gobcev. Stanovalci v bloku številka štirideset so na stežaj odpirali okna in vrata, kajti radiatorji so izžarevali valove toplote, ki je prišla v stanovanja točno po sprejetem sklepu. TONI GAŠPERlC Andrejčeva lipa Bilo je pred dvainjtiri^^^j leti, ko je An* 1 J vič v majhnem, a ^ U KRST TISKARJEV - V soboto, 24. septembra, so v Kočevskem tisku „krstili“ po starem tiskarskem običaju štiri stavce in knjigo-tiskaija. (Foto: Primc) Črne umetnike dali na gobo V CZP Kočevski tisk so krstili in položili na mokro gobo pet novihi Gutenbergovih naslednikov Krst je tokrat po starem tiskarskem običaju opravil v Gutenberga oblečeni Jože Resman s sodelavci: pisarjem, biriči, polivalci in točajem. Vsakega, ki ga je Gutenberg poklical predse, so med majstrovim blagoslavljanjem namazali po licih s črno barvo in potresli po glavi s smukcem. Medtem je mojster Gutenberg bral krščenčeve grehe, kot: „Branimirus Heindler, tvoja klepetavost in zvedavost kvari ugled črnim umetnikom. Poboljšaj se!“ pa so pomočniki menili, da je to le predpranje, so vsakega polili še z nekaj vedri vode. Nato so jim „žejo pogasili kar po vrst, ker to sinu Gutenberga bil je krst.“ Kot običajno so si ta stari šaljivo-resni običaj ogledali vsi člani kolektiva Kočevskega tiska, sorodniki krščencev in drugi gledalci. Na novo krščeni črni umetniki so priredili zvečer zaključek krsta, na katerem so prejeli tudi diplome o opravljenem krstu. J. PRIMC „Alojzius Kovač, opusti ponočevanje in odslej skrbi za zdravje. Le tako boš častivreden črni umetnik." „Branimirus Južnič, poišči si že soglasbenike in uredi ljubezenske zadeve. Umiri se.“ „Stanislavus Letonja, besedičenje in zapuščena frizura niso v čast Gutenbergovim naslednikom." „Miranus Novosel, zapuščen obraz in tolščavost ti kvari videz črnega umetnika. Očedi se!" Ko je Gutenberg naslednike tako podučil, so jih zgrabili biriči in dru-gega za drugim položili na mokro gobo, „da je curljalo z regelj (nog) obeh in opralo mu gnusobo". Ker ZANIMIVA PRIREDITEV V NOVOTEKSOVEM DOMU NA GORJANCIH Obveščamo vse ljubitelje lova na polhe, da bo tradicionalna polharska noč na Goijancih pri Gospodični dne 1. oktobra 1977. Pester izbor hrane ter pijače. Zabaval vas bo ansambel Dolenjci s pevko. Z vijakom nad spečo 4 leta in 2 meseca zapora za Cveta Kmeta, ki je v Črnomlju napadel spečo žensko Evropska namiznoteniška zveza in namiznoteniška zveza SFRJ sta organizacijo mednarodnega dvoboja v okviru evropske super lige med Jugoslavijo in Nizozemsko zaupali ptujskemu klubu. Prizadevni organizatorji vabijo na ogled zanimivega namiznoteniškega srečanja, ki bo 29. septembra v ptujski Mladiki, tudi Dolenjce. Cveto Kmet s Pleša pri Dolenjskih Toplicah je 7. julija letos prišel v Črnomelj iskat zaposlitve. Toda obrnilo se je drugače. Tega dne okoli desete ure zvečer je v avli železniške postaje Črnomelj opazil na klopi ležečo žensko. Pod glavo je imela torbico z denarjem. Prestopnik, kije bil tiste dni na pogojnem dopustu iz zapora, ni okleval. S polkilogramskim železnim vijakom je spečo žensko udaril, misleč, da ji bo tako laže izmaknil torbico. Toda kričanje je privabilo v avlo goste železniškega bifeja, ki so Kmeta pregnali. Nekaj zatem pa se je obtoženi ponovno vrnil na postajo, da bi z vlakom odpotoval domov, in padel v roke miličnikom. Okrožno sodišče v Novem mestu je Kmeta spoznalo za krivega pri poskusu kaznivega dejanja ropa in hude telesne poškodbe. Izrečena sodba, enotna kazen na 4 leta in 2 me- seca zapora, še ni pravnomočna. Ob tem je sodišče upoštevalo, da je bil obtoženec že poprej nekajkrat kaznovan, kot olajševalno okooiščino pa mu je štelo neurejeno mladost in takojšnje priznanje. o deičku narave sred' avtomobilskegatrg. parku za Kastelce™ . za Prst debe'° “1 bil0 prostora veliko lipo. Ker j ypo malo.je An^ nebogl^^ posadil tri korake , vadijo. veže kraljevale F na mestu, kjer w večini skale. desetin še danes, po ^ letjih se iipokojcru ^ ^ minja številnih zteflj „ čun svojega dela- N J ^ je bil eden od šestih Kas' pomočnikov pet, kot zbadalo pa g2 J .. vajeni’' pravi Andrej, smrkavih «) ^ Rastlo je mesto, naj^pšaHpanaS^e^ ca seveda. Kadm]adreveak/ ca seveda. in so strele klestil Andrejc bal: , jjjji reč drugovala * stom na don^a-s “ ^ domala ves iz zeleza^ , no imajo okolico, so se lipe dno izognile. c, h^i Danes stanuje * tu Kastelčeva *^ a s svojo dni*®0- v# •• j« ig njihova, P , $ He pravijo, da je m 0|e? Andrejčeva Upa, n HC ca’.?aLPLnStol»^ nadvse k «3 c mobilov, souz tf> senci, v igri čebel, moma priletale. Danes je dru^ ^ * • zavoljo avtoinobu j i skorajda « sto* g je posadil Mojs obje6 va in ki je sedaj ne ^ sam človek, je P GrUd# j* jateljica in zaveznica ^ j Za bi za mi šča V It*************-********* ***** * ■ ■ -* ***** ★ ★ ★ ★ ★ ★. ★ ★ Kje lahko dobite taborniško pesmaric® smarice <>' jM snopiča pe Nekaj sto izvodov prvega snopiča jte z dop «. ognju našem" je še na voljo. ^^n^NOVO na naslov: ČZP Dolenjski list, 68001 N tr 33, lahko pa jo tudi kupite v nadstropje). upravi. SKRB ZAGOZD IN PREBIVALCE Tudi v letošnjem jubilejnem letu so lovci Loškega potoka nadvse delovni in prizadevni. Lovska družina iz Loškega potoka šteje približno 40 članov, ki kažejo svojo vnemo na vseh področjih družbenega življenja. Bdijo nad 4600 ha gozda, številno lista (GUvnl ustropjej. . ...j na Glavnel11 Pesmarico dobite tudi v Mladinski kuj & ^ v Novem mestu. . lojdco Šole, društva in taborniške organ#3 J . tudi jp marico z naročilnico, na kateri je n3 s plačilu; knjižico bodo dobili v tem Pnn ko tom (če gre za večje število izvodov), i do 10 izv. pesmarice po povzetju. V tisk gre te dni že drugi snopič si ga pravočasno s prednaročilom! (3800 izvodov) gre h kraju, tar do take knjižice priljubljene in - divjadjo, oskrbujejo 4 bivake in 10 krmišč, lc letos pa bo vsak član prispeval še približno 10 delovnih ur pri upravljanju lovskovarstvenih nalog. Visoki gozdni predeli in obilica sne-iskrt ga otežujejo oskrbovanje živali s hra-zimsker no v zimskem času. S pravilno vzgojo in podukom prebivalstva se je močno iztrebilo mrhovinarstvo, ki je pestilo lovišča nekaj zadnjih let Pomembna naloga članov lovske družine je tudi skrb za podmladek. Njihove vitrine krase priznanja s številnih tekmovanj, sodelujejo s so-..............idru*'— — sednjimi lovskimi družinami, žele pa si sodelovanja s hrvaškimi lovci iz Gabra in Prezida. Prehojena pot, zastavljeni načrti in trdna volja obetajo še boljše delovne uspehe. M. TRATAR