PRIMORSKI DNEVNIK Poitnina plačana v gotovini Postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXVn. Št. 245 (8033) TRST, sreda, 20. oktobra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. RAZGOVOR S POSLANCEM SKERKOM 0 rabi slovenščine IZREDNO RESEN POLOŽAJ NA INDIJSKO-PAKISTANSKI MEJI pred sodiščem Spleten postopek telorne zakonika o kazenskem Postopku - Za Škerkov predlog so glasovali poslan-ti vseh skupin, razen monarhistov in neofašistov >lanska zbornica je zaključila splošno razpravo o zakonskem Predlogu, ki se nanaša na reformo zakonika o kazenskem postop-u' Zakonik izvira še iz fašističnih časov in vsebuje člen 137, ki pre-oveduje manjšinam svobodno u orabo svojega jezika v odnosu do 0 oblasti. Zbornica je pričela o tem predlogu razpravljati že ko J**'' nato le senal zbornične sklepe poslabšal in sedaj je za-P*ki predlog ponovno pred po-lanci. 22 Pr-' Poslanska zbornica je 1969 na predlog sioven- ,e9a poslanca škerka odobri-niTJK>Prave!c, ki določa etnič-rabn man^inam svobodno upo-do 0 ^ijhovega jezika v odnosu ' _ sodnih oblasti. r„__e7 suesi smo vprašali po- sr. j smo vprašan po- zni^3 škerka, kako bo s tem ZCLkn*. /vu’ A-U/LL7 uu a tc //«• sti w°m’ 6e obstajajo moi.no- rekj~a 9a «popravijo» (bolje ■ 6710 Poslabšajo) v senatu, se je od alasovania v imora pasova®1 pantuaem. ^nski zbornici ^do alahova- Ko,bo t0 »Pravi j eno (v zelo minaoiji sodržavljanov. Vpr.: Z drugimi besedami to pomeni, da ponovna razprava v zbornici in predvidena razprava v senatu ne bo prizadela vašega popravka? Odg.: To je točno. To vprašanje je bilo že rešeno. Parlament ga je rešil. Seveda pa gre šele za pooblastilni zakonski predlog vladi, katerega mora izglasovati parlament. zbornici do glasova- n » senatu kaj spremenilo. uilo °o°-r: Nie ^ ™ sPreme- sD ' Saj se ni moglo nič rumeniti. V poslanski zbor- kratkem času v poslanski zbornici, nato še ne vemo koliko časa v senatu) bo pričela izdelovati nov zakonik o kazenskem postopku vladna komisija sestavljena iz strokovnjakov, ki mora to svoje delo opraviti v dveh letih. Takrat se bomo ponovno vrnili v parlament in ponovno glasovali. «Storili bomo vse da preprečimo vojno» Tako je izjavila časnikarjem Indira Gandi Topniški dvoboj in boji gverilcev Bangla deša NOVI DELHI, 19. — Predsednica indijske vlade Indira Gandi je imela danes tiskovno konferenco, na kateri je govorila o nevarnem položaju, ki je nastal na meji s Rakistanom in izjavila, da je položaj zelo resen in da bo Indija storila vse, kar je v njeni moči, da prepreči vojno. Indira Gandi je pri tem naglasila, da bi moral biti prvi korak za zmanjšanje obstoječe napetosti na meji s Pakistanom, da pakistanske oblasti prenehajo z grozodejstvi v Vzhodnem Pakistanu in da zagotovijo povratek v domovino devetim milijonom prebivalcev, ki so pribežali v Indiio. Na vprašanje, ali je možen neposredni dogovor s pakistanskim predsednikom Kanom, je Indira Gandi odgovorila: «0 katerih vprašanjih naj bi razpravljala Indija in Pakistan? Osnovno vprašanje, ki pogojuje sedanja položaj, je odnos med vojaškim režimom Islambada in narodom »Bangla deša», nato je indijska predsednica izjavila, da bo »Indija storila vse, da prepreči vojno. Toda položaj je zelo resen in vojska obeh držav se približuje meji in smo zaradi tega prisiljeni zavarovati našo obrambo*. Indijska predsednica ie časnikarjem izjavlja, da ni potrebno, da bi združeni narodi poslali v Indijo opazovalce, da bi proučili vpraša- V ZBORNICI OBRAVNAVAJO ZAKONIK 0 KAZENSKEM POSTOPKU Poslanec Albin Škerk Wq1 Ir 86111 vložil popravek, f Predvidev yeri'.--~*iueval (tukanitev prepo jezika, ki ni italijan- navedbo pravice do J^1^11® rnajši. med vsemi fa- materinega jezika za Jami bi7“ Procesa«. Moj predlog je je širok. Na tej osnovi Vns^^o do razprav in do s^rjoga političnega soglasja tj ,, vseh strank parlamenti iT1, PSIUP, PSI, SVP, biorl ?P> PLI, seveda razen ^barhistov in neofašistov. ganska zbornica je torej 'toča ?akonslci predlog, ki Harojf Pripadnikom slovenske uP0rnvOstne skupnosti pravico so^njihovega jezika pred irfrvL.' ^ senatu je prišlo do emf). Se v zvez* z va~ (o, Podlogom, kaj spremeni- jo s°d?.: Ne! Ni moglo priti i^Prememb, saj je za spre člena 137 fašističnega k-i. . ka o kazenskem postop- ja wa° do širokega soglas- ^ika ^ rno,go*e obnovlti ,z®r z določbami o diskri- l|||*ii lunin iiiiniiiiiiiiii n mi n iiiiiniMiiil ^nska namerava Zvezati stike s Severnim Vietnamom **Sh!^Hagen- 19- _ Danska n5omokratska manjšinska vla- o^atberava navezati diplomatske Vicf»e z Demokratično republiko ^Poročilo ie dal v par-OtL ,J:U ministrski predsednik Jens Va Id je dejal, da namera- Svcdi1neR0Va vlada slediti zgledu V^Ke, Norveške in Švice ter da ^vezava odnosov s Hanojem V četrtek glasovanje o stanovanjski reformi Ostre kritike na račun rimske prokure v zvezi z obtožbami tajnika PSI Mancinija REM, 19. — Poslanska zbornica | utemeljene, je danes zaključila splošno raz-' pravo o predlogu pooblastilnega zakona vladi o reformi zakonika o kazenskem postopku. Danes so pričeli razpravljati o posameznih členih in bodo to razpravo nadaljevali tudi jutri, ko predvidevajo zaključno glasovanje. Komisija za javna dela senata je danes na posvetovalnem zasedanju odobrila zakonski predlog o reformi stanovanjske politike, ki je doživel v trenutni parlamentarni zgodovini zanimiv razvoj: najprej je zakonski predlog sestavila vlada, nato se je o njem razvila ostra bitka v poslanski zbornici, ko je leva opozicija prevladala in zakon bistveno popravila: sledila je še ostrejša bito v senatu in znatno poslabšanje zakona. Končno je zakonski osnutek »prispel* v poslansko zbornico, ki ga je ponovno popravila. Se daj ga je odobrila komisija za javna dela senata in se pričakuje, da bo dokončno izglasovan v četrtek na seji senata. Minister za javna dela Lauri-cella je v tej zvezi izjavil novinarjem, da je senatna komisija osvojila popravke poslanske zbornice in da pričakuje, da se bo v četrtek končalo razburljivo razdobje razprav o tem pomembnem zakonu. Proračunski minister Giolitti se bo v sredo 27. oktobra sestal s predstavniki sindikalnih konfederacij CGIL, CISL in UIL. Razpravljali bodo o osnutku gospodarskega načrta za razdobje 1971-75. Socialistični minister Giolitti na ta način pričenja uradni razgovor med sindikati in vlado o gospodarskem programiranju. Zaostrujejo se obtožbe dveh rimskih namestnikov državnih pravdnikov Franca Plotina in Claudia Vitalona, katera je včeraj zelo ostro obsodil socialistični senator Jannuzzi, da sta povezana s fašisti in z mafijo. Oba preiskovalca se skrivata za tajnostjo nje beguncev. Povedala ie. da vsak dan pride v Indijo 40 tisoč vzhodno-pakistanskih beguncev, ker iščejo varnost in dostojanstvo. Indijska tiskovna agencija, je sporočila, da je prišlo vzdolž meie med Indiio in Vzhodnim Pakistanom do številnih spopadov med indijskimi in pakistanskimi vojaki. Pakistanske enote, pravi agencija, so s topništvom obstreljevale indij- j sko ozemlje. Topniški dvoboj, ki je \ trajal petinštirideset minut, ni oo j vzročil žrtev na indiiski strani. ! Po vesteh iste agencije pa so imeli Pakistanci v zadnjih dveh dneh 32 mrtvih v spopadih z gverilci «Bangla deša*. ki so preteklo soboto razstrelili tudi železniško progo med Hitijem in Paneibibijom. Poleg tega so v Indiji sporočili, da je pakistansko ietalstvo prvikrat uporabilo reakcijska letala «sabre» j v boju proti gverilcem »Bangla de- ; ša». Pakistanska vojska ie v pre.iš j njih dneh imela hude izgube tudi j v okrožju Silhet, kjer so gverilci napadli tri čolne za prevoz vojakov in tri izvidniške čolne. Zaradi vedno večje nevarnosti vojaškega spopada med Indijo in Pakistanom, so prebivalci indijskih vasi ob meji s Pakistanom zapustili svoja bivališča in se umaknili v notranjost dežele. Iz Karačija poročajo, da je Pakistan uradno opozoril Indijo, da bo njegovo vojaško letalstvo «ustrezno odgovorilo*, če bodo indijska letala nadaljevala s poleti nad pakistanskim ozemljem. To opozorilo je poslal indijskemu poveljstvu vojnega letalstva poveljnik pakistanskega vojnega letalstva Rahim Kan. V brzojavki maršala Kana je rečeno da indijska letala že dalj časa kršijo zračni prostor tako Vzhodnega kot Zahodnega Pakistana. Če se bodo ta »premišljena izzivanja* nada- Gre za obtožbe rimske prokure, da . je tajnik PSI Mancini zagrešil resna, Je7.a,a' Ja rečeno v brzojavki, bo v Prispevek v korist miru I preiskovalnega postopka in pravita, "‘etnamuj, ^ I da obtožbe na njun rovaš niso pravno ”*** umi. ... ............................. Jj^CELONSKI TOVARNI SEAT Španska policija Peljala na delavce kije delavci ranjeni - Podjetje suspendiralo stavkajoče 5arcei tolicii L0NA> 19- — ^banska lu je streljala na delavce v «'0,nski tovarni SEAT, špan- kilslf°^r,,a,,*cl Italijanske avtomo-U>Vnrn<‘ FIAT. Policija je Vo jVdrla v tovarno na zahtc- sta»kn^StVa PodJetJ® ter napadla M) L. l°ee delavce. En delavec Je di ranjeji, dva pa laže. Tu-čio aSentov je bilo na lažji nagnjenih. Po incidentih so tovarno zaprli. poUcija pa jo je zastražila. Več tisoč delavcev barcelonskih tovarn je danes stavkalo v znak solidarnosti z delavci SEAT. V središču mesta pa so univerzitetni študentje priredili protestno demonstracije. Stavkajoče delavce SEAT je podjetje suspendiralo za en teden. po zakonu dejanja in da je kot minister za javna dela omogočil zmago na javnih natečajih ANAS za podjetja, ki so bila z njim povezana. Mancini pravi, da o vsem tem nič ne ve, da ni prejel nikoli nobene obtožbe, da se o vsem tem šušlja in ga obtožujejo brez najmanjše utemeljitve. Končno trdi tajnik PSI, da je pripravljen odgovorjati pred katero koli sodno oblastjo in da se ne skriva za imuniteto parlamenta. Iz teh dejstev je izhajal znani socialistični senator Jannuzzi, ki je na obtožbe obeh rimskih državnih pravdnikov odgovoril, da je želel opozoriti parlament, da gre za odgovornost parlamenta. Vse drugo ni pomembno in lahko zveni samo kot zmerjanje parlamenta. VVASHINGTON, 19. - Glasnik Bele hiše je sporočil, da je predsednik Nixon sklenil poslati sekretarja za zaklad Johna Connallyja v Sa.jgon na svečanost ustoličenja kolaboracionisti enega predsednika Van Thieu.ja. Svečanost bo 31. oktobra. ComnaUy bo nato obiskal še Tajsko. Filippine in Japonsko. pakistansko vojno letalstvo prisiljeno ustrezno nastopiti. Pakistanski radio je danes sporočil, da je indijsko topništvo, ki jf obstreljevalo pakistansko ožemi«’ ubilo 29 oseb in jih 41 ranilo. Radio je povedal, da so Indijci izstrelili okrog 1500 granat proti 19 vasem v Vzhodnem Pakistanu. Poleg tega je pakistanski radio sporočil, da so pakistanski vojaki ubili 35 »mdijskih agentov*, ki so skušali s čolnom prepluti reko ob meji in prepeljati v Vzhodni Pakistan orožje in živila. Kot poročajo iz Washingtona, jo ameriško zunanje ministrstvo navezalo stike s Sovjetsko zvezo, Veliko Britanijo in Francijo ter predlagalo naj štiri velesile složno nastopijo, da preprečijo vojno med Indijo in Pakistanom. Zaskrbljenost za zaostritev položaja na indijsko - pakistanski meji je izrazil tudi glavni tajnik Združenih narodov U Tant. indira Gandi v pogovora z begunci iz Vzhodnega Pakistana NEKAJ DEJSTEV IN MISLI OB POPISU PREBIVALSTVA Popis prebivalstva ni niti potres niti poplava, ki prideta, kadar se jama zljubi. Popis prebivalstva je po zakonu vsakih deset let. Zato je mogoče do potankosti predvideti, kdaj morajo biti pripravljene popdsni-ce, kdaj popisovalca, itd. Kljub temu je letos prišlo do neprijetnih zapletov v zvezi s slovenskimi prevodi popisnic. Zakaj? Nikakor ne iz tehničnih razlogov. Osrednji statistični zavod (ISTAT) ima, ali bi vsaj moral imeti, bogato izkušnjo iz leta 1961. Takrat je toliko omalovaževal Slovence, da je dal natisniti vsako od štirih različnih popisnic le v 600 izvodih (glej delovni nalog tiskarne Salto št. 6361 od 3.10.1961). Toda povpraševanje po slovenskih prevodih je bilo pred desetimi leti tolikšno, da so slab teden kasneje dali natisniti še 12.000 dru^jnskdh listov, 1500 popisnic za podjetja in 1500 popisnic za krajevne enote (glej delovni nalog tiskarne Salto št. 6382 od 9. 10. 1961). Ker pa je bil takrat popis že 15. oktobra, so do natisa druge izdaje popisovalci oddali že skoraj vse popismee in slovenski prevodi so obležali v skladiščih. Tudi najbolj zaveden slovenski popisovalec namreč ni tako neumen, da bi za enkratno plačilo dvakrat raznašal popisni ce, če tega nihče od njega izrecno ne zahteva. niiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiimfitiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii K1SS1NGER ZAČNE DANES POGOVORE S PEKINŠKIMI VODITELJI Še negotov izid glasovanja o kitajskem zastopstvu v OZN Odločilno bo stališče, ki ga bo zavzelo dvanajst še neodločenih delegatov NEW YORK, 19. — Henry Kissin- sioer glede tega precejšen optimi- ger bo čez nekaj ur dospel v Peking. kjer bo nemudoma začel po govore za pripravo obiska ameriškega predsednika Nixona na Kitajskem. Pogovori bodo potekali v strogi tajnosti, kot priča tudi dejstvo. da niso niti enemu ameriškemu časnikarju dovolili, da bi spremljal predsednikovega zunanjepolitičnega svetovalca. Pogovori bi morali trajati štiri dni ter zaobieti tehnična vprašanja poteka Nixo-novega obiska. Jasno pa ie. da bodo prišli na dnevni red tudi politični problemi, posebno ko bo treba določiti teme. ki jih bodo o-bravnavali na ameriško - kitajskih ■Srečanjih. zem: v krogih državnega departmaja so dali vedeti, da bi morali ameriško resolucijo, ki določa, da je za izgon Formoze iz OZN po- opravili v neodvisnih krogih, na naj bi ZDA ne razpolagale s potrebno večino. Obstaja še četrta verzije, po kateri nai bi bile sedanje možnosti Američanov in zagovornikov trebna dvetretiinska večina, odo- Pekinga točno enake. briti s tremi glasovi večine. Še bolj optimisti so v krogih formoške delegacije, kjer trdijo, da bi morala ameriška resolucija prevladati za pet ali šest glasov. Po nekem neuradnem štetju, ki so ga partije in revolucionarne vlade. MOSKVA, 19. — Radio Moskva je sporočil, da bo predsednik vlade Kosigin še ta mesec obiskal Kubo na povabilo CK kubanske sovanja so za sedaj izredno nego- Vse kaže. da se Kissinger v pogovorih s Čuenlaiem in drugimi pekinškimi voditelji ne bo dotaknil vprašanja vstopa LR Kitajske v OZN. o čemer teče sedai debata v generalni skupščini v stekleni palači. Isto bodo verjetno storili tudi Kitajd. čeprav bi znal izid glasovanja v svetovni organizaciji znatno vplivati na ozračje. Id ga bo Nixon našel, ko se bo odpravil na »zgodovinsko pot*, v Peking. Predvidevanja o izidu tega gla- tova. V ameriškem taboru vlada Henry Kissinger Vse kaže. da bo izid glasovanja odvisen od kakih dvanajstih držav, ki se še niso odločile. Sedem držav, in sicer Bahrein. Grčija. Izrael, Laos, Malta, Senegal in Togo. naj ba bilo bolj naklonjenih ameriški resoluciji, pet pa (Burundi. Guia-na. Irska. Islandija in Italija) naj bi nameravalo glasovati za albam sko resoludio in torei proti teoriji »dveh Kitajsk*. Današnje nadaljevanje razprave v generalni skupščini ni prineslo nobenih presenečeni: na govorniškem odru so se zvrstili zastopniki Japonske. Pakistana. Cejlona. Romunije, otokov, Mauritius, Afganistana. Ekvadorja. Islandije. Filipinov, Zambije in Gambije. Govoriti mora še najmanj šestdeset delegatov, prvo važno glasovanje pa bi moralo biti sredi prihodnjega tedna, ko bo treba sklepati o ameriški zahtevi, nai bi dali prednost glasovanju o resoluciii. ki predvideva, da ie vprašanje izključitve Formo ze »važno vprašanje*, o katerem je v treba odločati z dvotretjinsko večino. MED OBISKOM PREDSEDNIKA TITA V INDIJI ZASEDANJE MINISTRSKEGA SVETA EGS Pogovori za okrepitev gospodarskega Razprava o odnosih z ZDA sodelovanja med Indijo in Jugoslavijo Uvedba 10-odstotnega dodatnega davka na uvoz na Danskem povzročila presenečenje in zaskrbljenost med evropsko šesterico NOVI DELHI, 19. — Predsednica I Predsednik Tito se je nocoj v indijske vlade Indira Gandi je pri- jugoslovanskem veleposlaništvu sre redila danes slovesno kosilo v čast predsednika Tita in njegove soproge. Na kosilu so bili poleg vseh članov jugoslovanske delegacije najvišji državni voditelji in kulturne osebnosti. Po kosilu je predsednica Indira Gandi v razgovoru z novinarji dejala, da so bili razgovori s predsednikom Titom, starim prijateljem, zelo koristni. Predsednica indijske vlade je na zanimanje novinarjev o nedavno podpisani sovjetsko - indijski pogodbi dejala, da gre za pogodtio o miru, prijateljstvu in sodelovanju, ki ni usmerjena proti nikomur, za pogodim, ki utrjujejo prijateljstvo Mije s Sovjetsko zvezo. Indira Gandi je poudarila, da je to mišljenje večine ljudi’, razen ozkega kroga politikov in časnikov, ki zastopajo drugo mišljenje in je v zvezi s tem poudarila, da nobena tuja sila ne more zavirati razvoja Mije. Na vprašanje ali je bilo v razgovorih s Titom obravnavano tudi vprašanje izboljšanja odnosov Indije z Ljudsko republiko Kitajsko, je Indira Gandi izrazila prepričanje o postopnem izboljšanju ozračja med Indijo in Kitajsko. Pripomnila je, da obstajajo možnosti za izmenja vo veleposlanikov med obema drža vama. čal z zastopniki jugoslovanskega gospodarstva, ki1 so ga seznanili z nekaterimi problemi, ki ovirajo hitrejši razvoj blagovne izmenjave z Indijo. Tito je na kraju razgovora obljubil, da bo Jugoslavija skušala odstraniti vse ovire za hitrejši razvoj gospodarskih odnosov. Važno je, da je na obeh straneh dobra volja in da bo gospodarsko sodelovanje v skladu s stopnjo političnega razumevanja in političnih odnosov med obema državama. V vsakem primeru moramo omogočiti, je poudaril Tito, da se blagovna izmenjava čimbolj poveča. Član zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša in indijski minister za zunanjo trgovino LaJit Narajan Miskra sta se danes popoldne raz-govarjala o vprašanjih jugoslovansko - indijskega gospodarskega so delovanja. Dogovorila sta se, da se bosta do prihodnjega zasedanja mešane komisije o gospodarskem sodelovanju obe strani pripravili za rešitev obstoječih vprašanj, posebno glede blagovne izmenjave. Pomenila sta se tudi o delovanju neuvrščenih na področju gospodarskega sodelovanja, posebno v zvezi z bodočim sestankom ministrov 75 držav v Limi. Letala ZDA po pomoti obstreljevala položaje Sajgoncev: 18 mrtvih SAJGON. 19. — Ameriški lovski bombnik ie po pomoti obstreljeval z 230-kiiskiroi bombami južooviet-narnsko vojaško postojanko, v kateri je bilo 18 vladnih vojakov ubitih, sedem na ranjenih. Sporočilo je dal danes ameriški vojaški glasnik, ki je povedal, da ie do incidenta prišlo včeraj v bližini meje s Kambodžo. Bombe ie letalo izstrelilo proti cilju, ki mu ga ie določil poveljnik neke saieonske e-note in ki ga ie prej lokaliziralo ameriško izvidniško letalo Ko je prišlo do incidenta, ie bila vidljivost odlična Nekoliko Drej so ameriška letala bon«oardirala druge domnevne partizanske položaje na istem področju. Bombnik vrste »A-37 dragonfly» je izredne točno ciljal postojanko- To ni prvi tovrstni incident v Vietnamu. Najhujši se ie zgodil 15. marca letos, ko so ameriška le- tala obstreljevala z napalmom položaje kolaboracionistične vojske na laoškem ozemlju. Takrat ie Pilo ubitih 36 Sajgoncev. LUKSEMBURG, 19. - Na današnji seji sveta zunanjih ministrov Evropske gospodarske skupnosti so sklenili sklicati v drugi polovici novembra zasedanje ministrskega sveta gospodarske skupnosti, katerega se bodo udeležili zunanji ministri, zakladni ministri, finančni ministri, ministri za kmetijstvo in ministri za zunanjo trgovino. Zasedanje bo v Bruslju. Na njem bodo razpravljali o denarni in zunanjetrgovinski krizi, ki je nastala po ameriških gospodarskih in denarnih ukrepih. Na današnji seji so zunanji ministri obširno razpravljali o težavah, ki označujejo sedanje odnose evropske šesterice z ZDA zaradi ukrepov, ki jih je Nixon sprejel preteklega avgusta. Po priporočilu predsednika izvršne komisije EGS Malfattija, bi morala gospodarska skupnost do konca leta začrtati v glavnih obrisih predloge za rešitev zunanjetrgovinskih in denarnih vprašanj, kot na primer ukinitev ameriškega 10-odstotnega davka na uvoz in ureditev menjalnega tečaja valut. Med današnjo sejo so zunanji ministri evropske šesterice s presenečenjem sprejeli vest, da je danska vlada sklenila uvesti 10-odstot-ni dodatni daven na uvoz blaga. Ta ukrep je sporoči! danskemu parlamentu zunanji minister, ki je de- jal, da bo dodatni davek veljal do marca 1973. Danska vlada je sprejela ta ukrep, da zmanjša primanj kljaj zunanjetrgovinske bilance. Zunanji ministri gospodarske skupnosti so danes temeljito preučili to vprašanje v zvezi s Dogajanji o vstopu Danske v Evropsko gospodarsko skupnost. Ugotovili so, da carinsko zaščitni ukrep danske vlade lahko usodno vpliva na zaključek pogajanj za razširitev EGS Nizozemski zunanji minister ie predlagal svojim kolegom, nai bi takoj ukinili pogajanja z Dansko. Čeprav se ostali delegati niso pridružili njegovi zahtevi, so veraoar izrazili nezadovoljstvo nad danskim ukrepom. Italijanski zunanji minister Moro je predlagal, naj evropska šesterica zavzame do Danske podobno stališče, kot ga je zavzela do ZDA, se pravi, naj enotno nastopi, da prepreči morebitne hude posledice danskega ukrepa v Evropi. Nato so zunanji ministri EGS nadaljevali z razpravo o razširitvi skupnosti in se sestali s predstav niki Norveške in Irske. LA PAZ. 19. — General Rember-to Marte Paz. vrhovni poveljnik bolivijskih oboroženih sil ie danes sporočil predsedniku republike polkovniku Hugu Benzerju. da namerava zapustiti svojo funkcijo. Potem so minila leta in pri ISTAT bi bili lahko tudi požar bili na slovenske prevode. Toda 23. novembra 1969 je ISTAT izvedel poizkusni popis prebivalstva, pri katerem so bala vzeta v poštev tudi nekatera območja Tržaškega ozemlja. Pristojni občanski uradi so tedaj opozorili funkcionarje o-srednjega statističnega zavoda na to, da je potreben tudi slovenski prevod. In res je ISTAT že junija letos, ko še niti ni bila pripravljena posebna po-pisnica za Tržaško ozemlje, mislil na slovenski prevod, ki naj bi bil le pripomoček za izpolnitev italijanskega izvirnika. Tehničnih vzrokov torej ni za pomanjkanje slovenskega prevoda popisnic. Kajti če ravnanje iz leta 1961 lahko opravičimo z dejstvom, da ISTAT ni vedel, koliko je Slovencev, to letos ne velja. Po svojem lastnem štetju je vsaj sredi leta 1965 vedel, da je na Tržaškem ozemlju najmanj 7.968 družin, ki imajo družinskega poglavarja slovenskega jezika. Da gre za druge razloge, kaže tudi ta podrobnost: ISTAT da natisniti na vsako svojo tiskovino, poleg imena in kraja tiskarne, še številko in datum naročilnice ter število izvodov (na poizkusni popisnici iz leta 1969: Tip. STAGRAME-Casavatore (NA) — lett. ord. n. 26298 del 27-2-69 - c. 120.000; na letošnji splošni popisndci: ILTE Torino — Lett. ord. n. 6729 del 26-2-71 (c. 28.000.000); na letošnji popisndci za Tržaško ozemlje: ILTE Torino — Lett. ord. n. 6729 del 26-2-71 (c. 230.000); na slovenskih prevodih letošnjih popisnic pa piše samo Tip. Valentini — Trie-ste. Je mar ta slovenski prevod manj pomembna tiskovina kot Istatova ovojnica za tiskovine, ki nosi podatek Štab. Blasetti — Pomezia — Ord. 12813 del 13-4-70 ( 30.000)? Kdo in zakaj ima interes, da se javnosti prikrijejo številka in datum naročilnice ter naklada slovenskega prevoda oziroma prevodov? ■padi drugače kažejo slovenski prevodi popisnic znatno omalovaževanje Slovencev. Italijanska popisnica je sestavljena iz desetih listov, od katerih je eden sinje barve, eden pa rožnate. V tej popisndci je dovolj prostora za popis 6 oseu. Slovenski prevod obsega le šest listov, od katerih ni nobeden barvan. Navodila, ki so v izvirniku na drugem listu (sinje barve), so v prevodu na šestem listu. Besedilo, ki je v izvirniku na devetem listu (rožnate barve), je v prevodu na dveh različnih listih (na četrtem in petem) in ga tako, v imsorotju z natisnie-niim navodilom ni mogoče sneti ter nato Dostaviti med prvo in drugo stran popisnice. Po. leg tega ie v prevodu dovolj prostora le za popis dveh oseb. Se je mar kdo bal, da bodo slovenski družinski poglavarji vsi po vrsti izoolnili slovenski prevod namesto italijanskega izvirnikai Saj ISTAT že ve, koliko članov ima poprečno slovenska družina na Tržaškem! Enako omalovaževanje Slovencev kaže tudi prevod uradnega lepaka. List je velik le za polovico onega z italijanskim besedilom, črke so seveda tudi manjše: na italijanskih lepakih merijo 10 mm, na slovenskih le 3,5 mm. Pol beležke, da je lepak prost kolkov in pristojbin, je izpuščene. Očitno se je našel bister gospodarstvenik, ki je predlagal, naj na nekaj stotinah (?) slovenskih lepakov in nekaj tisočih (?) slovenskih popisnic prištediio vsaj trohico od težkih milijard, ki so jih potrosili za stotisoče italiianskih lepakov in milijone italijanskih popisnic Bog jim žegnaj za prihranek, če se zadovoljijo s tako malenkostjo! A. 2. Aj|new obiskal očetovo rojstno vas ATENE, 19. — Ameriški podpredsednik Spiro Agnew je zaključil uradni del obiska v Atenah ter skupaj z ženo in hčerkama odšel na »romanje*, kot je sam rekel, v očetovo rojstno vas Faregaliani v lužnem Peloponezu. Spremila! ea ie predsednik vojaške krnte Papado-pulos. Alberto Pirelli umrl MILAN, 19. — V Cascianu blizu Vareseja je danes umrl pni' starosti 89 let Alberto Pirelli. Bil je ustanovitelj in dolgoletni predsednik ene najmočnejših evropskih industrij gumijastih izdelkov. Potem ko je zapustil vodstvo podjetja sinu Leopoldu, je bil imenovan za častnega predsednika delniške družbe »Pirelli* in mednarodne družbe »Pirelli*, kd ima sedež v Bazlu. v NOVA STOPNJA USTRAHOVALNEGA PRITISKA SEDAJ ZAHTEVAJO, NAJ GREMO S PO SLOVENSKE POPISNICE SAMI! Odbornik Mocchi: Dolžnost popisovalcev je, da prizadetim prinesejo obrazce na dom» ■ Slovenski študent se je pritožil na mešano komisijo - Ustrahovanje pri Domju - Zagotovila miljskega župana Včeraj smo zapisali, da skušajo za popis pristojne oblasti izvajati pritisk na slovenske družine, naj bi ne sprejele slovenskih popisnih pol in da ta pritisk stopnjujejo glede na to, kako odločno reagirajo na te poskuse izigravanja naših ljudi. Očitno postaja, da se popisovalci znajdejo večkrat na dan pred zahtevo po slovenskem obrazcu, kajti prav v teh zadnjih dneh so si v »centru* izmislili še zadnjo, najbolj nesramno in nezakonito, obliko pritiska. Več Slovencev nas je namreč opozorilo, da so jim popisovalci na zahtevo po slovenskem obrazcu odgovorili, da ga nimajo, pozneje pa so se vrnili z listkom z uradnim naslovom tržaške občine. Na listku je natisnjen naslov rajonskega popisovalnega urada, ustno pa so popisovalci povedali prizadetim, da morajo po slovenski obrazec sami. Tako se je zgodilo vidnemu slovenskemu umetniku, slovenskemu visokošolcu in drugim, ki so nam telefonirali. Jasno je, da ni res, da bi bil kdorkoli obvezan hoditi sam po slovenski popisni obrazec. Dostaviti mu ga morajo na dom, kot njegovim italijanskim someščanom. Študent, ki smo ga omenili, je poslal pismeno pritožbo tržaškemu županu in mešam italijansko - jugoslovanski komisiji za londonski sporazum z utemeljitvijo, da ima do slovenske popisniCe pravico po 5. členu posebnega statuta londonske spomenice o soglasju. V zvezi s temi dogodki smo telefonirali pristojnemu občinskemu odborniku Mocchiju, ki nam je dobesedno izjavil: »Gospodična mora prinesti vašemu bralcu slovensko popisnico na dom. Za božjo voljo, nihče ni dolžan sam po obrazec...». Lahko nas zadovoljuje Mocchije-vo zagotovilo, čeprav nas je praksa marsikaj naučila. Sprašujemo pa se, kako so se nenadoma pojavili ti uradni listki z »glavo* tržaške občine, ne da bi zanje vedel pristojni odbornik? Včeraj smo se tudi pogovorili z nekaterimi slovenskimi popisovalci. Študent, ki popisuje neki delavski okraj, nam je povedal, da so mu v uradu dali le nekaj slovenskih obrazcev, ki1 nikakor ne zadostujejo. Za vsak obrazec se mora torej vračati v urad, moledovati zanj in zgubljati dragoceni' čas, ki mu ga nihče ne bo plačal. Spet drugi, v Barkovljah. Dali so mu tri, štiri pole. Pustil je po en obrazec na dve družini... V Šem- polaju raznašalec prav tako' ni i-mel na razpolago slovenskih obrazcev. Pri Domju, kjer popisovalci niso imeli slovenskih pol, pa so »neznanci* začeli ustrahovati ljudi in širijo glasove, da »se ne splača izdajati se za Slovenca*. Spet drugje, v mestu, razlaga popisovalec ljudem, da slovenska popisnica sploh ne služi. Zato jo samo kaže ljudem, noče je pa izročiti na zahtevo prizadetih. Telefonirali pa so nam tudi iz Milj. Župan Millo je namreč takoj preveril vest, ki smo jo zabeležili, da popisovalci nimajo slovenskih pol. Sporočil nam je, da je miljska občinska uprava še pred popisom zahtevala zadostno število slovenskih obrazcev. Prejela jih je sicer nekaj manj, vendar so popisovalci vse razdelili. Sinoči so v občin- skem popisovalnem uradu imeli še kakih 20 pol. Zato je župan nemudoma naročil sedežu na trgovinski zbornici', naj mu dostavijo slovenske popisnice. Zagotovil nam je, da bo tudi sam nadzoroval delo popisovalcev, da bi ne prišlo do kakršnihkoli nevšečnosti. Obvestilo Kmečke zveze Seja komisije za živinorejo Načelnik komisije za živinorejo Kmečke zveze sklicuje sejo v četrtek, 21. t.m. ob 19. uri na sedežu v Trstu, Ul. Geppa 9 (pritličje). Na dnevnem redu so vprašanja v zveza z zadružno mlekarno, pomoč poškodovanim zaradi letošnje suše, splošni problemi živinorejcev. Tajništvo Kmečke zveze NA POBUDO KMEČKE ZVEZE Kmečka zveza vabi lastnike zemljišč, prizadetih zaradi gradnje metanovoda, ki niso hoteli sprejeti nepravičnih odškodnin in so jim zato leta 1969 izročili dekrete o začasni zasedbi, na sestanek, ki bo jutri, 21. t.m. ob 17. uri v Trstu, Ul. Geppa 9, I. nadstropje (Gregorčičeva dvorana). Po dveh prejšnjih sestankih na Padričah in v Bajti je ta sestanek namenjen sprožitvi nujnega pravnega postopka za zaščito koristi prizadetih, da se prisili podjetje SNAM, da vendar ponudi in izplača pravične odškodnine. Zato Krneč ka zveza poziva vse lastnike, naj se gotovo udeležijo sestanka, ker bi vsaka zamuda lahko pomenila zanje še večjo škodo in bo vsako poznejše pritoževanje zaman. Tajništvo Kmečke zveze • V petek ob 20. uri bo v dvorani ljudskega doma v Ul. Madonnina 19 deželni tajnik CGIL Arturo Calabria ■iiMiiiiiMiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA Nadaljevanje razprave o skladu za pomoč kmetijstvu ob nezgodah Spregovorili so svetovalci Moschioni (KPI), Dal Mas (PSDI) in Mizzau (KD) - Gefter.Wondrich (MSI) o ^upravičenem stremljenju» po coni B govoril o polni zaposlitvi, socialnih reformah in o boljših pogojih za delavce. Sledila bo diskusija. Deželni svet je včerai nadaljeval razpravo o zakonskem načrtu, ki spreminja in dopolnjuje deželni zakon štev. 33 z dne 29. decembra 1965 (deželni solidarnostni sklad za posege v korist kmetov in kmetijskih posestev ob vremenskih nepri-likah). O zakonu so spregovorili še zadnji trije svetovalci, in sicer Moschioni (KPI), Dal Mas (PSDI) in Mizzau (KD). Komunistični svetovalec ie v svojem posegu poudaril predvsem politično odgovornost deželnega odbora za škodo, ki jo deželno kmetijstvo trpi zaradi suše. Suša je namreč naravni pojav, kateremu se je za razliko od drugih moč postaviti po robu s primerno kmetijsko politiko, kar pa ie deželni odbor doslei očitno zanemarjal Letošnja suša je povzročila škodo, ki se ceni na okoli 25 milijard lir, sredstva, ki jih ie deželna uprava doslei nakazala kmetijstvu za raztegnitev namakalnih naprav (5 milijard). pa so bila doslei uporab- MMtmtft—tiiiHii»i»m«imiHWiiuinnmiiinuiniiiniiwi«umii»iiii»iiiinmmnMmniiiiiniiiiimiMW S TORKOVE KONFERENCE V VIDMU Vloga kmetijstva v novem načrtu za razvoj dežele Predstavnik Kmečke zveze L. Volk zahteval poseben načrt za razvoj kmetijske specializacije na Tržaškem - Finančne olajšave iz javnih sredstev naj bi bile dostopne tudi part-tlme posestvom Kakor smo zabeležili v včerajšnji številki, se je v torek v Vidmu zaključila druga deželna konferenca o problemih kmetijstva v luči novega petletnega načrta za razvoj Furlanije - Julijske krajine. Na kon ferenci je deželni odbornik za kmetijstvo Comelli povzel najvažnejše posege, ki jih je deželna uprava doslej namenila kmetijstvu, in ki so veljali predvsem živinoreji1, mlekarstvu in sirarstvu, zemljiški pre-osnovi, preureditvi hlevov, itd. Glede nadaljnjega razvoja te pomembne dejavnosti v naši deželi, je naglasil odbornik Comelli, je treba sicer računati na osnovne smernice, ki prihajajo iz Evropske gospodarske skupnosti, pri tem pa jim ni nujno slediti mehanično, temveč jih je treba sproti prilagajati dejanskemu položaju in potrebam domačega kmetijstva. Posebno skrb bo treba pri nas še nadalje posvečati kmetijstvu v goratih predelih, in sicer ne le s strogo gospodarskega, temveč tudi iz socialnega in človečanskega gledišča. Pročakovati si, da bodo zlasti gorati predeli Furlanije - Julijske krajine gospodarsko povsem o-živeli samo na podlagi možnih kmetijskih pobud bi bilo nesmiselno, je nadaljeval Comelli; potrebni so posegi tudi na drugih gospodarskih področjih, razvoj kmetijstva pa je osnovni pogoj za dejanski razvoj hribovitih krajev. V razpravo, ki je sledila Comel-lijevim izvajanjem, so posegli pred sednik deželnega združenja kmetov Scorzon, predsednik deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) Lucca, oglejski župan Andrian, ki je nastopil kot predstavnik zveze zadrug in vzajemnih blagajn, predstavnik zveze kmetov Simsig, predsednik tržaške zveze neposrednih obdelovalcev zemlje Rustia-Traine, ki je osvetlil nekatera vprašanja, povezana s kmetijstvom v tržaški pokrajini, predsednik deželne zveze neposrednih obdelovalcev zemlje Ar-mani, predstavnik zveze kmetov Ferrante, predstavnik zveze zadrug Poletto, predstavnik združenja živinorejcev Miccolini in deželni ravnatelj za načrtovanje Cian. Predstavnik Kmečke zveze Volk je na seji postavil zahtevo, po kateri naj bi za tržaško področje sestavili poseben razvojni načrt, ki naj bi upošteval možnosti nadaljnje specializacije krajevnega kmetijstva ter raztegnitev finančnih olajšav iz javnih sredstev tudi na kmetijska posestva, ki se vodijo po načelu «part-time» (to je na posestva, ki jih obdelujejo domačini, ki so sicer v rednem delovnem odnosu v industriji in drugih dejavnostih). Strokovnjakom, ki so posegli v razpravo, je na koncu odgovoril prof. Prestamburgo. Na seji rojanske konzulte ponovno sprožena zahteva po prevajalcu Sinoči ie bila seja rajonske konzulte za Barkovlie in Rojan, na kateri ie bil v glavnem govor o prevajalcu za slovenščino, do katerega imajo Slovenci pravico do členu 5 londonskega sporazuma. Zahtevo ie sprožil svetovalec KPI Tri-buson. z nio pa se nista strinjala med drugimi niti svetovalca Marino Ažman fSS) In dr. Igor Lasič (KD), profesor na slovenski nižji srednji šoli. ki sta dejala, da ie sedanja rešitev, ko tajnik konzulte vrši istočasno tudi funkcijo prevajalca. povsem zadovoljiva- Dr. Lasič je tudi dejal, da se bo do-služil prevajalca, ko mu niegovo znanje italijanščine ne bo dovolilo zadovoljivega izražanje v tem jeziku. Predsednik Pastroviechio ie vsekakor zagotovil, da se bo zavzel pri občinski upravi, da čim prej dodelijo uradnega prevajalca. V soboto v Miljah splavitev vlačilcev V miljskl ladjedelnici »Alto A-driatico* bodo v soboto dopoldne splavili dva vlačilca za družbo »So-cietš Marittima Rimorchiatori Na-poletani*. »Oriente* in »Capo San Vito*, tako so ju namreč krstili, sta dolga 31 m, široka 8,6 m in visoka 4,25 m. Njuna vlečna moč bo znašala 31 ton, v prosti plovbi pa bosta vlačilca dosegla hitrost 12 milj na uro. Opremljena bosta s pogonskim strojem vrste MAN z močjo 1910 KM pri 500 obr./m. Vlačilca bosta opravljala svoj posel (vleko in morebitna reševanja na morju) v pasu do 6 milj od obale. Slovesna splavitev, ki jo bo vodil ing. Noč, bo ob 10. uri. Zanimivo je pri tem, da bodo oba vlačilca splavili hkrati. Ijena le deloma. Deželni odbor, je še pristavil Moschioni. je odgovoren tudi za velike zamude pri izplačevanju odškodnin » prizadetim kmetom. Svetovalec ie na koncu zahteval, naj dežela zahteva od države primemo finančno pomoč, kar zadeva splošno vprašanje kmetijstva pa ie poudaril nuinost. nai bi deželni svet razpravljal o niem na posebni seji. Svetovalec Dal Mas ie nasprotno naglasil, da ie dežela na pravi poti. ko pripravlja zakone, kakršen je novi zakon o solidarnostnem skladu, čeprav ni mogoče zanikati, da se kmetijska politika pri nas izvaja z določeno počasnostjo Svetovalec Mizzau pa je v svojem posegu pohvalil zakon kot pomembno pridobitev deželnega kmetijstvai,ter se zadržal zlasti ob vprašanju namakanja poli v srednji Furlaniji. Pred zaključkom seje je svetovalec Coghetto (KPI) orisal spomenice, ki jih ie v zvezd z novim zakonom naslovila na deželni svet njegova svetovalska skupina. Komunisti zahtevajo hitrejši postopek pri izplačevanju odškodnin, izvedbo nekaterih specifičnih del v Furlaniji ter primeren poseg s strani države. Zahtevo po državnem posegu .je podpisal tudi svetovalec Bettoli (PSIUP). Razprava o novem zakonskem načrtu se bo nadaljevala danes. Prvi del včerajšnje seje ie predsednik Ribezzi namenil odgovorom deželnih odbornikov na vprašanja svetovalcev. Spregovorili so odbornik za industrijo in trgovino Dulci (industrijski obrat Friman v občini Paluzza, poslovni umik trgovin s pohištvom, odpusti v obratih Cotonificio Udinese v Vidmu in Creazioni Mariih v Tolmeču). odbornik za iavna dela Masutto (deželni prispevki IACP za gradnjo ljudskih stanovanj) in odbornik za kmetijstvo Comelli (namakalne naprave. regulacija reke But. boj proti gozdnim požarom itd.). V odgovor misovskim svetovalcem Gefter - Wondrichu. MorelHiu in Boschi.iu o nedavnih Ferrijevih izjavah o coni B ie nato predsednik deželnega odbora Berzanti naglasil, da gre za izjave tajnika neke politične stranke, ki v ničemer ne vežejo deželne uprave. Deželni odbor ni imel za potrebno, da nastopi v tej zvezi pri predsedstvu ministrskega sveta, kakor so zahtevali misovski svetovalci, ker mu ni znano, da bi se v zadnjem času spremenilo stališče italiianske vlade do tega problema. Gledišče vlade .ie namreč še vedno isto. ie dodal Ber/.anti. k.,.cršnega ie izpovedal 21. januarja letos minister za zunanje zadeve Moro pred pristojno komisi.io poslanske zbornice in kakršno izhaja iz skupnega poročila ob srečanju med Moram in Tepavcem 9. februarja letos v Benetkah ter iz skupnega poročila ob Titovem obisku v Italiji 27. marca letos. Na Berzantijevo izjavo ie odgovoril Gefter - Wondrich, ki je dejal, da ni zadovoljen z odgovorom in da si ie treba pač želeti, da se bodo »vremena v bodoče zjasnila*. v smislu da bodo priznana »upravičena stremljenja* Italije in da bo ta ponovno zajela celotno cono B. Seja konzulte za vzhodni Kras Na seji rajonske konzulte za vzhodni Kras ki je bila v ponedeljek, so obravnavali nekaj zelo važnih 1 vprašanj, posebno za naše kmete. O tem problemu ie govoril svetovalec KPI iz Bazovice Mirko Križmančič, ld ie v svojem posegu navedel primer velikih mlekarn Sal-pat, Torvis in S. Valentino, ki so priredili v Bazovici praznik kraške-ga mleka, ki pa ni niti kraško. toliko mani pa bazovsko. Na ta način zlorabljajo sloves bazovskih živinorejcev. v hlevih katerih ni nobenega primera bolnih živali in tako reklamirajo svoie mleko, ki pa je po veliki večini uvoženo. Križ- mančič je poudaril potrebo do zadružni kraški mlekarni, ki bo v kratkem dograjena in ie neobhod-no potrebna, če se hoče zagotoviti obstoj ter razvoi živinoreje ter zagotovljen odkup mleka. Dejal ie tudi. da ie kmetijstvo tradicionalna dejavnost na Krasu in da ie prepričan, da bo to ostala tudi v bodoče. Za to pa ie treba pri tržaški občini ustanoviti odbomištvo za kmetijstvo, sai ie tržaška občina edina v Italiji, ki takega od-bomištva še nima. Na ponedel.jski seji so izvolili tudi tri komisije in sicer za urbanistiko, za šolstvo in za gospodarstvo. Komunistična skupina ie predlagala tudi izvolitev komisije za ohranitev Krasa in za ohranitev slovenskega značaja kraških vasi, kar pa so druge skupine zavrnile, češ da ie to že vključena, v tematiki. ki io bo obravnavala komisija za urbanizem. Nobelov nagrajenec prof. Arne Tiselius na obisku v Miramaru Predsednik komisije za podelitev Nobelovih nagrad prof. Arne Tiselius, bi je tudi sam Nobelov nagrajenec za kemijo, je včeraj obiskal mednarodno središče za teoretsko fiziko pri Miramaru. V razgovoru s podravnateljem miramar-ske ustanove prof. Budinijem je razpravljali o možnosti ustanovitve pri Miramaru svetovne fakultete za teoretsko fiziko. Prof. Tiselius se je med svojim obiskom zadržal v prisrčnem razgovoru s skupino fizikov iz dežel v razvoju, ki pri fizikalnem centru obiskujejo izpopolnjevalni tečaj. Danes predvidoma razsodba na procesu o «0rient GoId» Danes dopoldne se bo pred tržaškim kazenskim sodiščem (preds. Corsd, tož. Brenči, zapis. Rossetti) predvidoma zaključila sodna obravnava proti osmim osebam, obtoženim bankrota, nepravilnega upravljanja podjetja »Orient Gold* in treh sorodnih tvrdk »Orient Tex», »Poker Rekord* in »Hell Company» ter udeležbe pri prekršku. Na zatožni klopi sedijo glavni obtoženec 48-letni Marino Bettizza iz Ul. Matteotti 16, 48-letni Leonardo Guina iz Drevoreda 20. septembra 90, 47-letni' Menotti Pacherini iz Drevoreda 20. septembra 1, 38-letni Mario Bonini iz Drevoreda 20. septembra 24, 38-letna Jole Mecchia iz Ul. Matteotti 16 ter še trije drugi obtoženci, ki jih dolžijo le soudeležbe pri prekršku. Na procesu, ki se je pričel prejšnji četrtek, je javni tožilec dr. Brenči1 predlagal naslednje kazni: za Bettizzo 4 leta in 6 mesecev zapora, za Guino in Pacherinija po 3 leta in 6 mesecev zapora, za Bo-ninija 9 mesecev zapora, za Jole Mecchia 3 leta in 1 mesec zapora, za tri druge obtožence pa po 6 mesecev zapora. GLASBENA MATICA — TRST Dne 23. oktobra ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu PRVI ABONMAJSKI KONCERT ORKESTRA GLASBENE MATICE Dirigent: Oskar Kjuder Solist: Ciril Škerjanec čelo SPORED: G. VIOZZI: QUATTRO MOMENTI za GODALNI ORKESTER A. VIVALDI: KONCERT v D-duru za ČELO in in GODALNI ORKESTER J. HAYDN: KONCERT v C-duru za ČELO in GODALNI ORKESTER W. A. MOZART: DIVERTIMENTO ŠL 11 (K 251) v D-duru Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 29-779) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Abonente vljudne prosimo, da dvignejo abonentske izkaznice do 23. oktobra v Tržaški knjigami. Točke sporazuma med sindikati in SAP Prejšnji teden so sindikalne organizacije in avtobusno koncesijsko podjetje SAP, katerega lastnik je ing. Sergas, dosegli sporazum, ki je obe strani zadovoljil. Stavka, ki so jo uslužbenci SAP začel' za dosego svojih pravic, se je tako prenehala že v četrtek, čeprav je bilo prvotno v načrtu, da bo trajala do konca meseca. S posredovanjem dežele so dosegli sporazum o naslednjih točkah: o prehodu začasnih delavcev v stalež stalnih u-službencev, o sprejemu pripravnikov v službo, o tedenskem počitku, o progah s samim šoferjem (tj. o vozilih, na katerih ni sprevodnika, temveč so avtomati, ki razdeljujejo listke), o povečanju števila čistilcev in mehanikov, o nadurnem delu ter o dopustih za leto 1971. GLEDALIŠČE VERDI Pri gledališki blagajni (tel. 23988) sprejemajo prošnje za obonmaje za prihodnjo sezono, Id se bo začela 11. novembra z Verdijevo opero »Simon Boccanegra*. Celotni repertoar gledališča predvideva 12 oper. Pogoji za abonmaje so isti kot lani. To velja tudi za posebni abonma za dijake višjih srednjih šol in za univerzitetne študente. Vodstvo gledališča opozarja, da lahko lanskoletni abonenti potrdijo lanske sedeže do 26. t.m. Po tem dnevu bodo sedeže, ki ne bodo zasedeni, dali na razpolago novim prosilcem. POLITEAMA ROSSETTI V petek bo otvoritev gledališke sezone Teatra Stabile z Molierovo komedijo »Don Juan* v režiji Giulia Bosettija, ki igra tudi glavno vlogo. Prodaja vstopnic in abonmajev tudi za mladino, upokojence in delavce pod ugodnimi pogoji v Pasaži Protti (tel. 36372, 38547). jHdhta ubednUtwi Spoštovano uredništvo! Rečeno — storjeno. Bil sem na popisnem uradu in dobil še eno slovensko popisnico. Poleg tega sem tam dobil še dodatne lističe s popravljenim besedilom prvega razdelka na listu za drugo osebo. Dovolite mi, prosim, da preko Vašega cenjenega lista opozorim na to vse tiste, ki želijo, kljub malomarnosti*Jtblasti, pravilno i: polniti slovensko popisnico. * Z d&ličnim spoštovanjem Trst, 19. oktobra 1971 O. R. iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimuiminniniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii VČERAJ DOPOLDNE MED DELOM PRIDRŽANA PROGNOZA ZA MLADEGA DELAVCA Strmoglavil je s štiri metre visokega zidarskega odra Včeraj malo pred poldne je rešilni avto RK z vso naglico pripeljal v bolnišnico 20-letnega delavca Giorgia Leccesa iz Ul. Frescobaldi 2, katerega so zaradi zloma lobanjskega dna in hudega pretresa možganov nemudoma sprejeli na oddelek za oživljanje. Zdravniki so si za mladega delavca pridržali strogo prognozo. Leccese, ki je uslužben pri podjet- GLASBENA MATICA V TRSTU RAZPIS KONCERTNEGA ABONMAJA SEZONA 1971 - 72 KULTURNI DOM Otvoritveni koncert Sobota, 23. oktobra 1971 Orkester Glasbene matice Dirigent: Oskar Kjuder Solist: Ciril Škerjanec — čelo 6. novembra 1971 Slovenski oktet 24. novembra 1971 Simfonični orkaster RTV Ljubljana Dirigent: Samo Hubad Solist: Aci Bertoncelj — klavir 19. decembra 1971 Orkester in zbor »Consortium musicum* iz Ljubljane Dirigent: Mirko Cuderman Januar 1972 Tržaški baročni ansambel Februar 1972 Zagrabiki godalni kvartal In Eva Noviak-Houika — mazzosopran Marte 1972 Orkestar Glasbena matica Dirigant: Oskar Kjuder Solistka: Pavla Uršič — harfa Marte 1972 Igor Ozim — violina Marijan Lipovšek — klavir April 1972 Pavški zbor »Brsnko Krsmanovlč* Iz Beograda Dlrlgant: Bogdan Babič VSI KONCERTI BODO V VELIKI DVORANI KULTURNEGA DOMA CENE ZA ABONMAJE Radni: Članski: 7.000 lir 6.000 lir Invalidski: 2.000 lir Mladinski: 2.000 lir Vpisovanje abonmajev v Glasbeni matici (Ul. R. Manna 29, tel. 29-779) od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 18.30 ter v Tržaški knjigarni (Ul. sv. Frančiška 20. tal. 61-792) od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. ura ju »Guaco de Corti*, je nekaj pred omenjeno uro delal na zasilnem odru, ki je postavljen vzdolž novih pošlo pij na vogalu Ul. Italo Svevo z Ul. Baiamonti. Nesreča se je pripetila, ko je mladenič hotel po ozkih železnih drogovih prestopiti z ene hiše na drugo. Pri tem je iz še nepojasnjenih vzrokov izgubil ravnotežje in strmoglavil z višine kakih 4 metrov na cestni tlak. žrtev nesreče na delu je postal tudi 30-letni Bruno Gabellone iz Ul. Canova 15, ki se bo zaradi zmečkanine po kazalcu in sredincu leve roke moral na ortopedskem oddelku bolnišnice zdraviti 20 dni. Moški se je ponesrečil, ko je na na-brežinski železniški postaji podkladal pod kolesje železniškega vagona železno timično prirobnico. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V okviru ciklusa ODKRITJA IN RAZISKOVANJA (5 enciklopedičnih izdaj) JE IZŠLA ZAJETNA KNJIGA Na obalni cesti v parkiran avto Včeraj zgodaj zjutraj je 30-letni Romano Zidarich iz Mavhinj št. 56 vozil svoj fiat 500 po obalni cesti proti Trstu, ko je na križišču z Ul. della Vitalba, točneje pri lem 144 +300,iz še nepojasnjenih vzrokov treščil v fiat 500, parkiran na desni strani ceste, v katerem je bila 19-letna Silvana Bezzon iz Križa št. J27. Ranjena voznika in voznico so odpeljali v bolnišnico, kjer so prvega sprejeli na kirurški oddelek, drugo pa na oddelek za oživljanje. Zdraviti se bosta morala vsak po 10 dni. Včeraj malo po polnoči so sprejeli na nevrokirurški oddelek bolnišnice 24-letnega Luciana Lauren-cicha iz Sovodenj pri Nadiži ter 20-letno Gabriello Mario Rucli iz Št. Lenarta. Nesreča se je pripetila na obalni cesti pod Križem, ko je agent javne varnosti Angelo Rossi, ki je vozil svoj avtomobil autobian-chj iz Sesljana prot: Trstu, trčil v mini minor videmske registracije, v katerem sta bila Lauren-cich in Rudijeva. Razsežen požar nad Botačem Sinoči, malo po 19. uri, se ie na poraščenem zemljišču pri Dragi, nad Botačem. razplamtel silovit In razsežen požar, ki ie zajel suhljad in nekaj podrasti. V trenutku ko pišemo, požar še traja, na pogorišče pa so prihiteli gasild iz osrednje kasarne na Largu Nicolini ter z Opčin in iz Milj. Skupno je gasilo požar približno dvajset mož. BERTOLT BRECHT Bobni v noči drama in komedija Prevod: BORUT TREKMAN Zamisel scene in kostumov: MILE KORUN Režija: MILE KORUN V petek, 22. t.m. ob 16. in 20. uri v KOPRU. V soboto, 23. t.m. ob 20. uri v AJDOVŠČINI. V nedeljo, 24. t.m. ob 19.30 v MARIBORU »Borštnikovo srečanje*. V ponedeljek, 25. t.m. ob 19.30 v Slovenskem ljudskem gledališču v CELJU. V torek, 26. t.m. ob 19.30 v LJUBLJANI (Mestno gledališče). OCEANI človek osvaja globine VSEBUJE ŠTEVILNE ZEMLJEVIDE, DIAGRAME, FOTOGRAFIJE IN RISBE To delo nam razkriva neizmerna bogastva morja Uiaika knfigaitta Trst - UL n. Frančiška 20, teL 61-792 Razna obvestila KASTA organizira tečaj srbohrvaščine. Vpisovanje v Ul. Geppa 9, IL nadstr. • Župan je odredil enosmerni promet za vsa vozila po Vicolu dei Ca-lafai na odseku od Ul. Tigor do Ul. Bellosguardo. Včeraj-danes Danes, sreda, 20. oktobra FELICIJAN Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 17.12. — Dolžina dneva 10.45. — Luna vzide ob 7.43 in zatone ob 17.12. Jutri, četrtek, 21. oktobra URŠKA Vreme včeraj: najvišja temperatura 16. najnižja 8.7. ob 19. uri 14 stopinj, zračni tlak 1029 stalen, veter 2 km jugovzhodni, vlaga 62 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 17,4 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 19. oktobra 1971 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 12 oseb. Umrli so: 77-letna Claudina Alberto vd. Sandri, 79-letna Maria Caenazzo vd. Malusi, 57-letni Francesco Ser-gon, 49-letna Iolanda Stulle por. Pie-razzi. 65-letni Umberto Moretti, 3 mesece star Mario Rupli, 1 uro star Fa-bio Sikur. 2 uri star Marco Sikur, 47-letni Ivan Guštin, 61-letni Erman-no Vaghl, 52-letni Felice Posca, 72-Ietna Olga Sgualdini. dnevna služba lekarn (od 13. do lf. ure) AFAlabarda, Ul. deUTstrla 7. Al Galeno, Ul. S. Ctlino 36 (Sv. Ivan), de Leitenburg. Trg S. Giovanni 5, Mi2zan, Trg Venezia 2. NOČNA služba lekarn (od 19.30 do 8.30) A. Barbo, Trg Garibaldi 5, Dl Gretta, Ul. Bonomea 93. Godina. Al-1TGEA, Ul. Ginnastica 6, S. Luigi, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). Razstave V italijanskem umetnostnem centru lepih umetnosti v Ul. S. NicoB so odprte kolektivna razstava umetniške skupine Erbese in osebni razstavi Ise Bighetti iz Benetk in Mare Chmet Sorentino iz Trsta. Razstava bo odprta do 30. oktobra. V umetniški galeriji Barisi v Dl. Rossetti 9 osebna razstava tržaške slikarke Radenke. Razstavlja skupino slik s kraško motiviko. V nemškem kulturnem klubu v Ko-ronejski ulici bo do 31. oktobra razstavljal svoja dela nemški umetnik Martin Zuehlsdorff. V umetniški galeriji »La Lanterns»i Ul. S. Nicolo 6 a, bo od danes, 20-t. m. do 9. novembra, razstava del Oresta Dequela. Otvoritev ob 19. uri- Nazionale 16.00: »Love story*. Ali MacGraw, Ryan 0’Neal. Fenice 16.00: »11 piecolo grande uo-mo*. Martin Balsam, Jeff Coref. Chief Dan Georgie. Eden 15.30: «11 »Decamerone*. Barvni film. Strogo prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00: »La controfigura*. Jean Sorel, Ewa Aulin, Lucia Bosi Technicolor. Excelsior 15.30: «1 diavoli*. Vanesse Redgrave. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.00: «Quando gli uomini **’ marono la clava e... con le don®* fecero din don*. Antonio Sabato, Ajdo Giuffe. Prepovedano mladini 18. letom. Alabarda 16.30: »Io, Cristina, studefr tessa degli scandali*. Glenn Sašo® Malisa Longo. V barvah, PreP' mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 »Le amanti dd dott. Jekyll». Barvni film. PrcP9 vedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «Quante belle Serafi*1* per le strade cittadine*. Barv® film. Prepovedan mladini pod I* letom. Impero 16.30: «11 gatto a nove codV; Barvni film. Prepovedano mladi® pod 14. letom. Cristallo 16.00: »Per grazia ricevuts1' Nino Manfredi. Barvni film. Capitol 16.30: «Venga a fare il sold* to da noi*. barvni film. Moderno 16.30: «La mia signora*- ^ berto Sordi, Silvana Mangano. Ct®9 beli film. Vittorio Veneto 16.30: »Addio Je^’ Barvni film. Alain Delon. Prepo'1*’ dano mladini pod 18. letom. Ideale 16.00: «L’avamposto degli 09 mini perduti*. Gregory Pečk, bara Payton. .: Astra 16.00 «Ad ogni costo*. Bar'1" film. Abbazia 16.00: »Anni ruggenti*. 1®* Manfredi, M. Mercier in Gast®1* Moschin. wmrrfm^Nim STROKOVNA ŠOLA ZA INDUS# JO IN OBRT S SLOVENSKIM NIM JEZIKOM išče absolventa ^ nične šole (mehanski oddelek) * poučevanje praktičnih predmetov 9 densko 19 ur - plača 126.000 lir)-Obrniti se na Istitnto ProfessioU*1' di Stato per 1’indnstrla e 1’artigl*®! to - Ul. Lazzaretto vecchio št tel. 68-488. Predavanja SLOVENSKO PLANINSKO DRUš V TRSTU vabi na 1. predavanje sezone 19/ Na sporedu je tema: POHORJE: gozdovi, barva, IjudJ1 bajke. Predaval bo MIRKO SOšTA Besedo bo spremljalo lepo št* barvnih diapozitivov. Vabljeni v petek, 22. okt v 1 dvorano KULTURNEGA DOMA. Ljudska prosveta Prosvetno drnštvo »Kraški Rcpentabor priredi v četrtek, 21- „ tobra ob 20. uri v prostorih kopalnice gostovanje prosvetnega štva »Oton Župančič* iz štand*\£ Na sporedu bodo filmi o mednajL nem srečanju na Matajurju in čarskem tečaju na Laznah. vabljeni. POPRAVEK V nedeljski številki f. spevek za spomenik padlim v ~-j nju. ki ga je daroval Bruno je 5.000 lir in ne 500, kot j« pomotoma objavljeno. SPDT priredi 3. in 4. noV«% dvodnevni Izlet v Belo krajino-^ tobus bo peljal izletnike vzdolž Jv Kolpe. Ogled Vinice, Metlike, Ija, baze 20, itd. Darovi in prispevki V zahvalo vsem, ki so čestitaj njegovemu rojstnemu dnevu, Štefan Lovrečič 10.000 Ur za ^ matico. Namesto cvetja na grob Jank* ština daruje Alfonz Guštin 2.000 W ŠD »Polet*. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki s® * J) mi sočustvovali ob bridki izguN šega dragega Nadala po^ in so na kakršen koU način njegov spomin. ,, Družina Trst, 20. oktobra 1971 primorski dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 20. oktobra 1971 VČERAJ PRED TRŽAŠKIM PRIZIVNIM SODIŠČEM MED ENIM IN DRUGIM PREPIROM JE OSEMKRAT PREKRŠIL ZAKON Sedaj bo mora! odsedeti več kot tri leto OB SPLOŠNEM LJUDSKEM ŠTETJU Na dan sv. Štefana lani je 35-Ernilio Štirn iz Ul. Alfieri 8 SKienii kar najbolj dostojno poča-®7“ svetnika in se je tako opolnoči lWku v nočni lokal «Mexico» v Ul. , .. oktobra. Že je hotel izroči** piasc garderoberki, ko ga je ta res-Po opozorila, naj nikar ne vstopi v °kal, zakaj prav dobro ve, da ima esno opozorilo kvesture. Štirn jo je ajprej srepo pogledal, potem pa ji JrCe za šalo malce zares dejal, rfl se nikar ne dela važne, saj je praznik in zato lahko zapre eno f« ga Pusti v lokal. Beseda je besedi, dokler se ni ženska avehčala, dvignila telefonsko slu-in poklicala agente letečega -jlelka kvesture. Ko so se ti pripeljali pred lokal, jim je Štirn prišel naproti in jim dejal, da jih je poklical zato, ker ga garderober-bfir m Pus^'a v lokal. Policisti so spoznali, s kom imajo oprav-a m tako so ga spravili v policij-EturtfV^° ga odpeljali na kve- Tu je Štirn pričel najprej tuliti, 1 ga izpustijo nato pa se je zagnal Zar»rdVema aSentoma in ju žalil. M so ga v samico, kjer pa tu-hirt0« m*roval. Not obseden je začel hiii 2 glavo zid tako, da so .. agenti primorani poklicati re-U? osebje RK. Med potjo po hod-•T?? kvesture se je Štirn obrnil do "•lastnika Stefeja in mu zagrozil, ga bo ubil. «Prav dobro se spo-njam vaših obrazov in nihče od as mi ne bo ušel. Zapomnite si, vas bom ubil...» je še pribil v “vaškem narečju. eM -v6111 s* & nakopal kar štiri tožbe: zaradi motenja gostov v , nem lokalu «Mexico», vinjenosti m *aradi žalitve in upora javne-funkcionarju. Obtožnica, ki je kn ■ rornata preiskovalnemu sodni-jj ’ jje vsebovala osem obtožb, šti-3r^°i žbe so se nanašale na do-štiri^ na dan sv. Štefana, ostale Drino?-? na P°d°ben primer, ki se je fei, r, ^očn° mesec dni prej v bičat? tPavoa»- Tu je Štirn po obi-Praksi predrzno zahteval, naj da t^k lokala Litvino Sergas kozarec piva. Ker je ta uvidel, da ga ima moški precej pod kapo, mu ga je odklonil. Štirna je to tako razburilo, da je najprej zagrabi! plašče, ki so viseli na obešalniku, in jih zmetal na tla, nato pa se s palico, ki jo je našel na cesti, lotil pohištva in pričel razbijati vse, kar mu je le prišlo pod roko. Le hiter poseg policistov je preprečil še večjo škodo, kot jo je sicer povzročil. Seveda pa tudi s temi ni miroval, ampak se je zagnal proti njim in se na ves glas pričel dreti ter jih žaliti. Kazensko sodišče ga je na razpravi 21. julija letos obsodilo skupno na 2 leti in 9 mesecev zapora ter na 11 mesecev pripora, na koncu pa še izreklo varnostni ukrep, po katerem mora Štirn po prestani kazni prebiti najmanj 6 mesecev v delovni koloniji. Sodnika so ga z utemeljitvijo, da dejanje ni kazni- vo, oprostili le žalitve agentov, ko so le-ti posegli pri prvem prepiru ter upora javnemu funkcionarju pri drugem prepiru. Obtoženec je proti tej razsodbi vložil priziv in tako se je včeraj moral zagovarjati pred prizivnim sodiščem (preds. Marši, tož. Pasco-li, zapis. Mosca). Štirn je razen obtožbe vinjenosti zavrnil vse ostale. Povedal je še, da je v varnostni celici na kvesturi res tulil, vendar le zato, ker mu policisti niso hoteli dati niti kozarca vode... in to za več ur. Javni tožilec dr. Pascoli je predlagal za Štirna potrditev prvostopenjske kazni, branilec odv. Ghezzi pa za nekatere obtožbe o-prostitev zaradi pomanjkanja dokazov, za druge pa najnižjo kazen. Sodniki so mu znižali prvostopno kazen na 2 leti in 3 mesece zapora ter 11 mesecev pripora. IIIUIIIIIIIIIklllII|||||||||||||||||||||||||||||ll|||||||Mi|j||f|||iII||||„|lj|,||,rl|„„„|||,||||||||||||||||I|||m||||||||||1|| VČERAJ V MIRAMflRSKEM DREVOREDU HUDO TRČENJE ZARADI NEPREVIDNE VOŽNJE V nesreči se je ranilo pet oseb, od teh trije otroci Zaradi nepazljivosti med vožnjo z avtomobilom so včeraj bolničarji RK morali odpeljati v bolnišnico pet oseb: dve v glavno bolnišnico, tri otroke pa v bolnišnico »Burlo Garo-folo». Nekaj minut čez poldne je 33-letna Elvia Zigiotti por. Scossi iz Ul. Gin-nastica 69 vozila svoj. mali fiat 500 novejše tržaške registracije po Mira-marskem drevoredu v smeri mestnega središča. V avtomobilu so sedeli še njen tast, 65-letni Bruno Scossi iz Ul. delTEremo 12 in njeni trije otroci: 7-letna Barbara, 4-letni Marco in 2-letni Nicola. Nenadoma je ženska na sredi poti neprevidno iztegnila roko in hotela zapreti platneno streho avtomobila, zaradi česar je izgubila nadzorstvo nad vozilom in močno tre- Goriški Slovenci zahtevamo tudi pri popisu spoštovanje naše narodnostne bitnosti Na Goriškem sploh ni slovenskih popisnih pol • Širi se protestna akcija med našimi ljudmi Protestne podpise bodo izročili pristojni oblasti - Izpolnimo popisnice v slovenskem jeziku! ščila v parkiran avtomobil na desni strani ceste. V nesreči se je najtežje poškodoval Bruno Scossi, ki so ga zaradi zloma desne stegnenice ter odrgnin po obrazu in obeh rokah sprejeli s prognozo okrevnaja v treh mesecih na ortopedski oddelek. Na I. sprejemnem oddelku pa so pridržali Scossijevo, ki se bo zaradi odrgnin po obeh kolenih morala zdraviti približno 10 dni. Njene otroke so, kot rečeno, odpeljali v otroško bolnišnico, kjer se bo vsak moral zdraviti po 10 dni. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO! cijo podpro na pristojnem mestu. Ni moč namreč dopuščati, da se za tako važno vprašanje zanima samo skupina dobromislečih ljudi. Odlikovane čipkarice iz goriške pokrajine V Milanu so organizirali razstavo čipkarskih izdelkov, ki so jih napravile gojenke čipkarskih šol v letu 1970-1971, in na kateri so razstavili tudi čipkarske izdelke s šol na Goriškem. čipkarska šola Kupite tako] plašč in obleko za prihodnjo zimo. Trgovine drop prikazujejo najsodobnejšo in najbolj zadeto izbiro najboljše italijanske konfekcije. Povsod, v vsaki trgovini drop, vam bodo na razpolago sodobne obleke, plašči «24 ORE», primerni za vsak čas in za vsak primer, plašči klasičnega stila, plašči za slovesnosti ter montgomeriji za čas, posvečen športu. Vsi vzorci so lajsodobnejše linije, primerni za vsak okus, sproščeni, praktični, gotove kakovosti in vedno ugodnega nakupa. JRGOVINE DROP TRST — GORICA — PORDENON — VIDEM °S*EDNJA VELEBLAGOVNICA DROP TRST - TRGOVINE PITASSI VIDEM Po daljšem času sta se včeraj v kromberškem gradu spet sestali delegaciji sosednjih občin, Nove Gorice in Krmina. Občinski upravitelji so razpravljali o zelo konkretnih in po membnih vprašanjih, ki zadevajo koristi Bricev ter njihovih slovenskih in furlanskih sosedov v krminski ob čini. Posamezne probleme sta v svojih pozdravnih pogovorih naštela že novogoriški župan Rudi šimac ter njegov krminski kolega, župan Lucia-no Stecchina. Poudarimo naj, da je šimac ob tem omenil tudi pozitivno funkcijo, ki jo v demokratični Italiji opravlja tamkajšnja slovenska manjšina. Naši ljudje na Goriškem se upravičeno pritožujejo, da jim popisovalci prinašajo v hiše popisne pole samo v italijanskem jeziku. Naš list poroča o poteku 11. ljudskega štetja na Tržaškem vsak dan in gori-ški Slovenci se ne čutijo prav nič manj Slovence in lojalne italijanske državljane od rojakov, ki žive na Tržaškem. Naši bralci pa tudi drugi Slovenci1 neprestano telefonirajo v naše uredništvo in hočejo pojasnil. Tako smo izvedeli, da so številni ljudje, tako v mestu kot v predmestjih, zavrnili samo v italijanskem jeziku tiskane popisnice. Začasni u-službenci občine so se v skoro vseh primerih čudili takemu nastopu naših ljudi. V nekaterih primerih so popisnice spet prinesli na dom prizadetih ljudi drugi dan. Vsi ljudje, s katerimi smo govorili, pa izražajo svoj protest, da se kaj takega dogaja danes, v letu 1971, toliko let po uspešno zaključeni vojni proti zatiraJnemu fašizmu. V nedeljo se je v Gorici zbrala skupina slovenskih voditeljev. Razpravljali so o tem vprašanju in odločili so se, da bodo zbirali protestne podpise slovenskih ljudi. O-menjene podpise bodo izročili pred-I sedniku občinske komisije za ljudsko štetje na goriški občini. Zahtevamo torej slovensko popis-nico. Oblasti se skrivajo za zakonskimi paragrafi in ugotavljajo, da na Tržaškem velja londonski memorandum, ki določa uporabo slovenščine v javnem občevanju. Londonski memorandum na Goriškem seveda ne velja in odtod izgovor, da za Goriško ni slovenskih popis-nic. Če popisnice ne bomo dobili, bomo pa uradno, italijansko popisni-co, sestavili v slovenskem jeziku. To pravico imamo. Imamo jo na podlagi republiške ustave, deželnega statuta in človeških pravic. S tega mesta opozarjamo slovenske politične dejavnike, da to ak- .....................iiunitmiuiuillnni.imiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiininmniiuiiiinniniliiiiiiiii VODSTVO INAM NAPOVEDUJE Izboljšanje zdravstvene službe za starejše zavarovance INAM Predvideni so zdravniški pregLedi specialistov na domu in boljša zdravstvena oskrba po bolnišnicah Upravni odbor bolniške blagajne INAM je te dni odobril važen ukrep za izvedbo konkretnega programa pri izboljšanju zdravstvene službe za 6 milijonov starejših zavarovancev te ustanove. V začetku bodo za poskus začeli z izvajanjem takih novosti1 v Milanu in Firencah ter jih postopoma razširili tudi na druga področja. Nova zdravstvena služba za stare predvideva: a) večja pomoč zdravnikov - specialistov; b) specialistično zdravljenje tudi na domu; c) bolje organizirana splošna zdravniška asistenca in oskrba z zdravili' za stare ljudi; d) boljša asistenca bolničarjev in socialna pomoč ob sodelovanju krajevnih organov, tudi na domu starejših zavarovancev; e) boljša in hitrejša pomoč v bolnišnicah pri gerontoloških zavodih tudi v tako imenovanih dnevnih bolnišnicah. V pričakovanju izvedbe splošne zdravstvene reforme hoče INAM s temi ukrepi rešiti najnujnejše so- I cialne in humanitarne probleme v okviru socialne pomoči. Program bodo začeli izvajati z uvedbo posebne ambulančne službe za starejše ljudi pri poliambulatorijih, ki jih vodi neposredno ustanova INAM. Zdravstveno službo na domu bodo vpeljali za tiste zavarovance, ki zaradi visoke starosti ali posebnega značaja bolezni, ne morejo sami v ambulante. Pri tem se bodo — v skladu s krajevnimi oblastmi — posluževali tudi' bolničarske službe in dodeljevali ustrezna zdravila. Nova uredba predvideva še vrsto drugih ukrepov, ki naj bi izboljšali sedanjo precej pomanjkljivo zdravstveno pomoč starim zavarovancem. in sicer učiteljica Marija Ongaro srebrno kolajno; učenki Danijela Ger-golet in Franka Gergolet prav tako srebrne kolajne druge kategorije, Vodstvo drugega didaktičnega o-krožja v Tržiču je prejelo častno plaketo ter 12 nagrad za učiteljstvo. Od tega je prva brezplačno potovanje, dalje dve zlati, dve srebrni in sedem bronastih kolajn. Učenke pa so prejele 59 odlikovanj, od tega 5 zlatih, 20 srebrnih in 34 bronastih kolajn. Omenimo naj še, da je bila čipkarska šola v Gorici v Ul. Morelli nagrajena s posebno nagrado tekstilne tovarne za visoko kvaliteto izdelkov, ki so jih prikazali na razstavi SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Oblasti naj preprečijo nenehno naraščanje cen Začetek debate o nesrečah na delu - Odobren nov pravilnik osebja umobolnice - Ustanovljena deželna zveza pokrajinskih uprav Cene prehrambenih pridelkov, nesreče na delu, deželna pomoč psihiatričnim bolnišnicam im socialno ogroženim ljudem, nove plače za uslužbence goriške umobolnice: to so vprašanja, o katerih so v ponedeljek zvečer razpravljali pokrajinski svetovalci v Gorici, zbrani na drugi jesenski seji svojega sveta. Socialistični svetovalec Semola je najprej orisal svojo resolucijo o cenah, ki se v zadnjem času nenehno dvigajo. V svojem govoru ie svetovalec podal bogato dokumentacijo o tem vprašanju in dejal. da bi se morale krajevne oblasti, ob upoštevanju obstoječih zakonov za to vprašanje tudi zanimati, sai zanima široke plasti prebivalstva. Dobil je zagotovilo s strani predsed- v Doberdobu je dobila ob tej priliki tri odlikovanja, .|C a auicuu UICUSCU- ■IIIIIIIIIIIUIIIII||lIU||||||||||||||lll||||||||||||||||||||||t|||||||||||||||||1|||||||m|||||||||||„||||„||||||„||||,|„n|,|||lla||||||||m||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| V OKVIRU PRIJATEUSKIH OBMEJNIH SREČANJ V kromberškem gradu je bil včeraj sestanek med zastopniki občin Rrmin in Nova Gorica Na sestanku so se upravitelji z obeh strani meje zavzeli za prekvalifikacijo prehoda na Plešivem - Predlog za tradicionalna srečanja med Brici in prebivalci krminske občine lec Luigi Bressan; 29-letna gospodinja Carmela Gomiscech; 75-letni upokojenec Salvatore Cervone; 69-letna gospodinja Marija Kristančič; 76-let-na gospodinja Firmina Medeot vd. Puja; 71-letni poljedelec Leopold Vi-sintin; 76-letna upokojenka Antonia Boemo; 77-letna gospodinja Elisabetta Nardin por. Cargnel; 75-Ietna gospodinja Alina Ceschia por. Mian. Občinski upravitelji so se potem sestali na daljšo sejo. Izmenjali so mnenja o najrazličnejših vprašanjih, ki sodijo v pristojnost oziroma program obeh sosednjih občin. Pogovore in sklepe so povzeli v posebni izjavi. Dokument poudarja, »da takšno sode lovanje ustvarja zelo ugodne pogoje ze. gospodarski razvoj obmejnega ob močja in odpira številne možnosti, ki jih bosta obe občinski vodstvi v pri hodnie preučili in poskušali izkoristiti. Obe delegaciji sta tudi enotni v prepričanju, da takšno prijateljsko vzdušje pozitivno vpliva tudi na življenje in delo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. Njun obstoj in njuna pri zadevanja postajajo vsebolj pomemben dejavnik, ki bogati kulturne in humane vrednote na obmejnem območju in v širšem prostoru*. Izjava se po tej splošni ugotovitvi zavzema za prekvalifikacijo mejnega prehoda Plešivo pri Krminu. čezenj naj bi namreč bilo mogoče potovati tudi-s potnimi listi. Takt) bi Brda 1W krmjnska občina dobili svoj prvi mednarodni mejni prehod, kar bi bilo seveda izjemnega gospodarskega in splošnega pomena za prebivalstvo obeh območij. Delegaciji sta menili, da bi bil ta prehod tudi širšega pomena za obe državi, «zato se obe občinski vodstvi zavezujeta, da bosta za prekvalifikacijo navedenega prehoda še bolj kot doslej zainteteresi-rali višje pristojne organe, da se ta zadeva čimprej reši*. Občinski upravitelji so potem poudarili, da je treba v skladu z novimi pogoji, ki jih bo ustvarila pre- kvalifikacija mejnega prehoda na Plešivem preučiti vse možnosti, da se turistično ovrednotijo briška območja in del Furlanije, ki gravitira ali bo gravitiral na ta prehod. Izdelati bo potrebno enoten program in storiti vse potrebno, da se le-ta čimprej uresniči. V ta namen naj bi se turistični strokovnjaki obeh občin sestali in izdelali okvire in teze za takšen program V dokumentu, sprejetem na sestanku v kromberškem gradu, polnem miru, idile in patine, nadalje beremo, «da se bosta obe občinski vodstvi v prihodnje bolj zavzemali za to, da se v večji meri izkoristijo možnosti, ki jih nudi obmejno sodelovanje na pod ročju kulture, športa in rekreacije. V prihodnjem letu naj bi uresničili pobudo za širše ljudsko srečanje, ki naj bi pozneje prišlo v vsakoletno tradicijo. Takšna srečanja bodo ne dvomno obogatila sedanje dobre so sedske odnose z novimi ; poznanji in pobudami.* Občinski upravitelji iz Krmina — delegacijo sfl poteg župafia sčsfteljhli podžupan Zgr, odbornik Gradnik z drugimi odborniki, svetovalci vseh političnih strank in tajnik Raffaello Fabbro — so svoie kolege, torej zastopnike novogoriške občine, povabili, naj jim čimprej vrnejo obisk. Sploh pa so na sestanku sklenili, da se bodo predstavniki obeh sosednjih občin, novogoriške in krminske, v prihodnje pogosteje sestajali. Ob obisku v Novi Gorici so si občinski upravitelji iz Krmina ogledali tudi Goriški muzej, ki ima svoje zbirke v kromberškem gradu, ter tovarno pohištva »Meblo*. (*) Jutri zvečer ob 21. uri bo v dvorani pokrajinskega sveta debatni večer o temi »Idejni prestopki in civilne pravice*. Govoril bo prof. Sergio Bartole s tržaške univerze, v debati bodo sodelovali odvetniki Nereo Battello, Alealdo Gi-naldi, Agostino Majo in Eno Pascali. Debato prireja liberalni študijski center Energie nuove. Kolesar je padel in umrl Včeraj okrog 16.40 so poklicali rešilca iz bolnišnice v Ulico Leopardi v Gorici, kjer je pred palačo šolskega skrbništva ležal nezavesten kolesar, 52-letni Mario Padovan iz Gorice, Ulica Seminario 8. V bolnišnici mu niso več mogli pomagati in zdravnik je ugotovil smrt zaradi verjetne pljučne ende-mije. Po vsej verjetnosti je bolezen povzročil njegov padec, ki mu je bil usoden. ---------------- lz goriškega matičnega urada Dne 19. t.m. so na goriškem matičnem uradu prijavili 4 rojstva in 10 smrti. Rojstva: Federico Canu, Francesco Del Sordi, Massimiliano Sita in An-drea Politeo. Umrli: 80-letna gospodinja Valeria Nebergoj por. Carli; 57-letni poljede- župana Nove Gorice Rudi šimac in Krmina Luciano Stecchina si izmenjujeta darila ............................................................... S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Županovi razgovori z ministrom Lauricello o pospešeni izgradnji goriških infrastruktur Jutri TV oddaja iz Kopra o anketi med mladino iz Gorice in Nove Gorice o obmejnih problemih V ponedeljek zvečer je imel občinski odbor v Goniči svojo običajno tedensko sejo, na kateri je župan Martina najprej poročal o svojem razgovoru z ministrom za javna dela Lauricello ob priliki njegovega obiska v Trstu. Ob tej priložnosti mu je prikazal nujno potrebo, da se premosti zadnje ovire pri izvedbi infrastrukturnih del, ki so na programu za razvoj Gorice. Odbornik za javna dela Agati je poročal o napredku del za kartografijo goriške občine, ki jo pripravlja skupina za to pooblaščenih geometrov. Predlagal je, naj bi pro-fesdonistom, ki jih bo predlagala inženirska zbornica, zaupali izdelavo podrobnih načrtov o industrijski coni, o stanovanjskem središču in o upravnem središču mesta. Odbor je te predloge osvojil in izrazil tudi željo, da bi ponovno organiziral posvetovanje z načrtovalcem arhitektom Picoimatom, da bi' se sporazumeli za ohranitev konti- nuitete enotnosti intuicije, ki je bila vodilo pri zamisli in izvedbi regulacijskega načrta za Gorico. Odbornik dr. Tomassich je predlagal naj bi v kratkem zopet obravnavali v občinskem svetu notranji pravilnik občinske sirotišnice »Le-nassi*; sporočil je tudi, da so premostili težave pri postopku za izvedbo socialnega središča, kot je na programu za Gorico. O pripravi letošnjega Andrejevega sejma pa je poročal odbornik Oiuffarin. Odbor je nadalje odobril razne upravne in druge izdatke, ki jih je predlagal odbornik De Simone, na seji občinskega sveta pa bodo predlagali imenovanje občinskega predstavnika v konzorcij za deželno letališče v Ronkah. Kar se javnih del tiče, so razpravljali o nekaterih gradnjah, u-reditvi uradov, o kulturnih, folklorističnih in športnih prireditvah. I-menovali so tudi tričlansko komisi- jo, v kateri so župan, načelnik teh ničnega urada in pokrajinski zdravnik- Ta bo proučila zahtevo splošne bolnišnice v Gorici za spremembo regulacijskega načrta, po kateri naj bi spremenili' področje, namenjeno za kmetijsko površino deloma v področje namenjeno za po trebe bolnišnice. Ob koncu naj omenimo še, da bo jugoslovanska televizija z oddajo iz Kopra jutri, 21. oktobra ob 20.30 predvajala dokumentarni film, ki so ga v sodelovanju z goriškim odbornikom za šolstvo posneli v Gorici. Ta posnetek obravnava mladino, Slovence in Italijane, in njihovo stališče do obmejnih problemov in do razvoja posebnih socioloških ter kulturnih problemov v obmejnih krajih. Pri izdelavi tega posnetka je torej sodelovala mladina ia Gorice in Nove Gorice, ki je ob tej priložnosti imela zanimivo srečanje tako s kulturnega kot socialnega gledišča. nika dr. Chientarolija, da bo pokrajinska uprava o tem obvestila pristojne občinske in državne organe. Sledil ie prikaz druge interpelacije. ki sta jo poslala komunistična svetovalca Sabbadini in Menichino o nesrečah na delu v naši pokrajini. Sabbadini ie resoluciio orisal, podal vrsto zanimivih podatkov, zlasti o nesrečah v tržiški ladjedelnici. Ker sta svetovalca predložila tudi osnutek resolucije, bodo o njei razpravljali na prihodnji seii pokrajinskega sveta. Ob tei priložnosti bodo v debato posegli zastopniki vseh političnih skupin. Svetovalci Poletto. Coschina in Zorzenon so bili izvoljeni za preglednike letošnjega obračuna. Odbornik Bottegaro ie nato predlagal, da bi svetovalci sprejeli osnutek programa za pomoč društvom in ustanovam, ki se baviio s pomočjo socialno in zdravstveno ogroženim otrokom in odraslim. Prošnje bodo poslali deželni upravi, ki bo dala po svoji uvidevnosti in razpoložljivosti proračuna potrebni denar. Prošeni je za 363.000.000 lir. lani je dežela dala goriški pokrajini v ta namen približno 80.000.000 lir. Sklep so svetovalci odobrili s pridržkom komunistov, ki so bili le za pomoč javnim ustanovam ne pa zasebnim. Nato ie odbornik Perissin orisal drugo prošnjo deželi, ki predvideva deželno pomoč za okrepitev psihiatrične bolnišnice in njenih podrejenih ustanov. V prejšnjih letih ie deželna uprava dala eoriški pokrajini letni prispevek 80 milijonov lir. kljub temu pa so programi obširnejši. Za tekoče leto so deželo zaprosili prispevek 137.500.000 lir, za prihodnie leto na prispevek 173.000.000 lir. S'edila sta dva sklepa, ki se tičeta nokrpiinskcga osebja. Najprej je odbornik Waltritsch predlagal, da bi vsem uslužbencem tehničnega urada izplačali posebno letno nagrado za opravljena izredna eradbena dela. ki ne spadajo v običajno delovanje pokrajinske uprave. Nato je odbornik za osebie predlagal svetovalcem v odobritev tri sklepe, ki zanimaio bolničarsko in pomožno osebie v umobolnici, upoštevajoč do'očila državnega zakona štev. 431 iz leta 1968. Na podlagi tega zakona, ki poenoti plače bolničarjem v vsej državi, bodo uslužbenci dobili naimanišo začetno plačo 960.000 lir letno. Po dveh letih službovanja bodo dobili bolničarji plačo, ki ie od začetne višja zd“35 odstotkov. Poleg te bodo dobili draginjsko doklado, letno bolniško nagrado, nagrade za dnevno in nočno delo. Odbornik Waltritsch ie na seji povedal, da so pogajanja med u-pravo in sindikati trajala devet mesecev. da so imeli stike tudi z drugimi pokrajinami in deželnim kontrolnim odborom ter z ministrstvom za zdravstvo. Za nove uslužbence bo dala država svoj prispevek. V bolnišnici bodo po novem imeli enega bolničarja vsake tri bolnike. V debato so posegli svetovalci Poletto. Cian, Lugnani. Coschina, Cosani. nakar so vse tri sklepe odobrili soglasno. Predsednik dr. Chientaroli je nato še predlagal v odobritev statut novoustanovljene deželne zveze pokrajin. ki bo imela posvetovalen značaj. V ožjem odboru bodo štirje predsedniki, štirje zastopniki ožjih odborov pokrajinskih unrav. V posvetovalni konzulti pa bodo vsi svetovalci štirih pokrajin. Po obširni debati je bil sklep sprejet. Pokrajinski svet se bo ponovno sestal predvidoma prihodnji mesec. CORSO 17.00—22.00: »Formula per un delitto*, S. Pleschette in E. Nelson; film je v barvah. MODERNISSIMO 16.15-22.00: »Gli allegri legionari*. Stan Laurel in Oliver Hardy. VERDI 17,—22.: «11 solitario di Rio Grande*. G. Pečk in P. Quinn; ameriški kinemaskopski film v barvah. CENTRALE 17.00—21.30: «Lo chiama-vano Trinitš*. T. Hill in B. Spencer: film je v barvah. VITTORIA 17.00-21.30 »I piacevoli giochi di Monique, ragazza alla pari*, J. Alcom in D. Summer: film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO ob 17.30: »Un proiettile per Pretty Boy*. F. Forte. Barvni film. EXCELSIOR ob 17.00: »II mondo di Alex», J. Moreau in D. Sutterland. V barvah. PRINCIPE: ob 17.30: »Non si ucci-dono cosi anche i cavalli?*. Jean Fonda in M. Sarazin. Barvni film. I\uvu (iortcu SOČA (N. Gorica): »Postelja*, mehiški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA »Deklica za zabavo*, španski barvni film — ob 18. in 20. KANAL: Prosto. ŠEMPAS: Prosto. I RVAČINA: »čarovnica iz vražje ho-ste*, angleško-nemški barvni film - ob 20. RENČE: »Avtostoparka*. ameriški barvni film — ob 20. DESKLE: »Kdor poje ne misli slabo*, jugoslovanski barvni film - ob 19.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI Danes ves dan in ponoči Je v Gorici odprta lekarna VILLA S. GIU-STO, Corso Italia 244, tel. 3538. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči Je v Tržiču dežurna lekarna dr. Rismondo, Ulica Toti 5/2 tel. 72701. DVE LETI PO POKOLU V MILANSKI BANKI NA TRGU FONTANA Bomo kdaj zvedeli resnico o bombnih atentatih 1.1969 Nesrečna usoda Uda Lemkeja: od Trga Venezia do umobolnice v Perugii Poleg tega pa sta ista dva šoferja z istim tovornjakom povzročila katastrofalno verižno trčenje na avto cesti proti Lodiju, v katerem je izgubilo življenje osem oseb, štirideset pa je bilo hudo ranjenih. So skušali odstraniti še kako drugo nezaželeno pričo? Nekega junijskega večera 1969 je pa do vs ki vratar Alberto Muraro opazil misovca Alberta Prateseja, ki je vstopil v stanovanje fašista Massimiliana Fachinija. Kmalu nato je prišel komisar letečega oddelka Juliano, ki je aretiral Prateseja, ker je bil misovec oborožen do zob. Pratese je izjavil, da sta skupno z NicoJo Pezzatom stopila v stanovanje. Pezzato je bil policijski vohun, ki naj bi mu podtaknil orožje, da bi ga kompromitiral. Mu- raro pa je opazil samo misovca, ki je stopal po stopnicah. Tri mesece pozneje je žena našla Murara mrtvega v prostoru za dvigalo. V kratkem bi bil moral p-ičati pred sodiščem. Časnikarju tednika Espres-so so sorodniki izjavili, da je zelo malo verjetno, da bi Muraro kdaj koval samomorilne namene. Zadnji »samomorilec* je mladi anarhist Mario Della Savia. Nekega dne se je vrnil v svoje stanovanje v Ulici Bramante. Prijatelj, ki ga je pospremil domov, se dobro spominja, da je bilo okno stanovanja odprto. Popoldne pa je bilo isto Nemec je zagrešil hud prekršek, in sicer je obtožil fašiste, da so postavili bombe v Rimu. Nekaj dni po bombnih atentatih v Rimu, se je Lemke predstavil policiji in je povedal, da so se mu nekaj dni prej približali neznanci in so mu predlagali, naj postavi v zelo obljuden kraj bombo v zameno za dobro plačilo. Udo je ponudbo zavrnil. Na dan bombnih atentatov je nekaj trenutkov po eksploziji na Trgu Venezia videl tam enega izmed treh fašistov, ki so mu predlagali, naj postavi bombe. Udo je šel takoj k preiskovalne- okno zap-to. Prijatelji so ga našli mu sodniku in mu povedal vse, mrtvega v sobi nasičeni s plinom. ka® ie vedel- To "n4te~’ Na zgornji sliki Pietro Valpreda, na spodnji Nino Sottosanti, ki so mu pravili fašist, v katerem je Cornelio Rolandi tudi spoznal atentatorja, ki ga je peljal na svojem taksiju miiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiuiii Leta 1972 v Avstriji «leto niladinc» Leto 1972 bo veljalo v Avstriji za »leto mladine*. Največja mladinska prireditev bo v Steyru. Ve se že, da bo Steyr po Sanremu, Splitu, Knokeju, Brasovu in Zop-potu edino mesto nemškega jezika, kjer bodo festivali lahke glasbe. Prireditev bo trajala neprenehoma tri dni, in sicer od 29. aprila do 1. maja. Program predvideva med drugim tudi izvolitev »miss Steyr», modne defileje in športne prireditve. V dobro obveščenih krogih predvidevajo, da se bo te prireditve udeležilo okoli 15.000 gostov. Prihodnje leto bo v Avstriji tudi neka druga glasbena prireditev, na kateri bodo lahko sodelovali mladinski ansambli iz vsega sveta. Vsak ansambel bo nastopal po en teden vsaj v treh različnih avstrijskih mestih. Ker bodo morali udeleženci sami poravnati vse stroške tritedenskega bivanja v Avstriii, ho to predstavljalo prečejšnie breme za njih: 675 ameriških dolarjev. Brat je zahteval obdukcijo trupla, o kateri pa se ni izvedelo še ničesar. Vendar ni mogoče zamolčati bistvene potankosti: prijatelji, ki so našli trupio, soglasno trdijo, da je bil na mladeničevem čelu opazen udarec. Namenjena žrtev pa je bil brat Angelo, katerega je sk 0 d Cala-bresi obtožiti sodelovanja pri bombnih atentatih 25. aprila v Milanu. Med p "očesom pa je političnemu komisarju spodletelo in le malo je manjkalo, da ne bi sam končal na zatožni klopi. Grozoviti seznam pa še ni zaključen. V noči med 30. in 31. oktobrom so našli v kraju Forni di Sopra mrliča, ki je umrl zaradi strela v glavo. Na njem so tudi našli odpustnico na ime Priera Rossija, študenta, ki se Je udeležil zasedbe bivšega hotela Commercio, iz katerega je policija s silo izgnala demonstrante. Rossi si ne zna pojasniti, kako mu je lahko kdo sunil odpustnico. Preiskava je ugotovila, da je bil mrtvec misovec in agent proti vohunske službe SID Ettore Borroni, o katerem je demokristjan Lorenzon izjavil, da mu je založnik Ventura dejal, da so ga ubili agenti protivohunske službe. (Lorenzon je poslal policiji dokument, v katerem je trdil, da mu je fašistični založnik Giovanni Ventura priznal, da ve, kdo je postavil bombe. Ventura je tožil Lorenzona zaradi obrekovanja, vendar ta je kot dokaz za svoje trditve poslal marca lani magnetofonski trak, s katerega je razvidno, da Ventura pravi: »Sem med podporniki in organizatorji a-tentatov na vlake 8. in 9. avgusta. V treh smo dali denar, delali pa smo v devetih.*) Pred vsemi temi pričami pa je čudno umrl Antonino Aliotti, sin komunistov, katerega pa je preslepila bombastična fašistična retorika. A-liotti je nekaj časa sodeloval s fašistično skupino, ki jo je vodil Ste-fano Delle Chiaie, kmalu nato ua je razumel pravo funkcijo fašistov in je obtožil svoje tovariše in svojega poglavarja, da delujejo za kapitaliste. Nekaj časa pozneje so se pripetili tri čudni dogodki: 1. policija je preiskala Aliottijev avtomobil in je v njem našla skrito orožje, ki ga lastnik ni spravil vanj; 2. »prijatelji* so zagrozili Aliotti; 3. Antonina so našli mrtvega v avtomobilu, ki je bil natrpan z orožjem. Uradna verzija o njegovi smrti je, da je Antonino napravil samomor. Vprašujemo se, kdo bo prihodnji samomorilec? Kandidatov je več, prvi na vrsti pa je sam Valpreda. Preiskava o bombnih atentatih v Milanu in v Rimu se je zaključila prav v teh dneh, toda ni dobila verodostojnih dokazov, ki bi vsaj k) in tAirport» (rAirportt, naslovi ga pripisujejo Georgu Seatonu, a v glavnem je film Hathawayev), ki dokazuje, da Hathaway ljubi predvsem psihologiziranje in preko značajev oseb zadene marsikatero misel o odnosu med družbo in indi-viduom. *Il solitario di Rio Grandet je svojevrstna kavbojka, zdaj melanholična, zdaj refleksivna, zdaj ironična. Vsekakor ni povsem uspel film in ne spada med Hathaivayeva najboljše. Poleg pozitivnih elementov (n.pr. barvna fotografija Earla Ratha in prizori nasilja) je tudi dosti negativnih Sergij Grmek ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiHiliKHiiiiiiiiniiiiiiuuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHn VZTRAJEN BOJ ČLOVEŠTVA PROTI POŠASTNI BOLEZNI RAKA Življenje in smrt v paviljonu sv. Vintenca velike pariške bolnišnice Pričanje,očividca - Tudi ko človek ve, da je obsojen na smrt, življenje še vedno utripa v njegovih očeh - Nujnost preventivnega zdravljenja Po vsem svetu se bije zagrizen boj proti zavratni bolezni — raku. Občasno časopisne agencije sporočajo, da je ta. ali oni zdravnik odkril kako novo snov, ki naj bi uspešno pomagala pri zdravljenju te bolezni. Večkrat pomenijo ta odkritja le nov korak na poti znanstvenega zdravljenja raka. Zato bo moral postati boj proti tej zahrbtni bolezni stvar vsega človeštva. V vsakem primeru pa je potrebno, da se vsi zavedajo, da pomeni pravočasno odkritje bolezni tudi precejšnjo možnost za zdravljenje. Potrebni so torej pravočasni zdravniški pregledi za katere bi morala poskrbeti sama občedruž-bena zdravniška služba. Ko se je rak zagrizel v meso, tkivo in kosti človeka, je praktično zaman vsaka pomoč. V hčžft&n popularizacije boja proti raku objavljamo naslednji sestavek A. Kovačiča o življenju in umiranju v pariški bolnišnici v paviljonu sv. Vincenca. Rak... Človeka rahlo spreleti po----------------- hrbtu ob tej besedi, dvakrat pa ki je imel prilož- spreleti tistega, nost tako ali drugače se srečati s to zagonetno pošastjo, ki danes grozi človeštvu kot nekoč črna smrt in pobira na stotine in tisoče življenj. Modemi karcinološki inštituti po vsem svetu delajo tako rekoč noč in dan, da bi zaustavili ali pa vsaj ublažili posledice njenega skrivnega in zahrbtnega delovanja Po šast pa se spretno izmika in ubija... Spoznala sva se — z rakom namreč — v pariški bolnišnici svetega Mihaela, kjer sem delal dva meseca kot pomožni bolničar in kjer umrejo za rakom poprečno štirje ljudje na teden. Številka zveni zeio suho in statistično, toda njen grozljiv pomen skriva v sebi prave tihe drame. Čez sto ljudi čaka na oddelku, ki nosi ime »Paviljon sv. Vincencija*, vsako uro in vsako minuto na sm-t. Red ko mine dan, da ne srečaš na svetlih hodnikih belo oblečenega bolničarja z vozičkom, prekritim z rjuho. Če je v sobi več bolnikov, postavijo platneno bariero med njimi in tistim, ki je umrl, da se ostali ne bi »demo-ralizirali*, čeprav vsi vedo, kako in kaj in da bodo tako jutri aii pojutrišnjem izolirali njihovo po steljo. Vsi ti ljudje so neizbežno obsojeni na smrt in edino s tega oddelka vodi ozek hodnik naravnost v m-tvašnico. Drugam se z njega tudi ne pride več. Vsi bolniki so popolnoma odvisni od bolničarjev in bolničark, saj sami ne morejo ne jesti ne se premakniti brez po moči. Med njimi jih je cela vrsta, ki ne morejo govoriti, ker imajo popolnoma uničeno grlo in jih hranijo s posebno cevko, speljano v želodec direktno ali pa skozi nos. Videl sem bivšega- boksarja težke kategorije, ki je živel samo še s po močjo transfuzije krvi in giukoze. OKosmjak in senca človeka... Bilo bi prehudo, če bi hotel opisati vse prizore bolečine in počasne agonije teh nemočnih bitij. Ne verjamem, da je mogoče se vživeti v njihovo duševno stanje, po sebno pa ne zdravemu človeku, ki hiti po svojih poslih in se verjetno nikoli ne spomni, kaj se v tem trenutku dogaja za zidovi najbližje bolnišnice. Bilo bi dovolj, če bi oil prisoten v tistih prostorih trpljenja in smrti samo en dan, pa bi se odkril na ulici, ko bi srečal bolničarko. Dostikrat sem si moral zatakniti masko, preden sem vstopil v kakšno bolniško sobo in ne samo enkrat sem moral zapustiti sobo, bled kot zid, preden sem končal svoje delo. Pa nisem preveč občutljiv Neverjetno pa je, kako se človek privadi na bolestno stokanje in celo na smrt. Videl sem starca, ki ni mogel premakniti niti prsta in spregovoriti niti besede. Samo njegove oči so bile vedno žive in so prijazno strmele v zdravnika ali sestro, ki je skušala iz njegovega pogleda uganiti, kaj bi lahko storila zanj. Nikoli ga ni nihče obiskal, kajti njegov sin inženir je bil zelo za poslen in snaha menda tudi. Nikoli ne bom pozabil pogleda, s katerim me je pogledal, ko sem mu nekoč popravil roko, ki mu je visela s postelje in katere kljub naporu ni mogel spraviti nazaj. Pri življenju so ga držali samo še z aparati in umiral je pet tednov. Videl sem petintridesetletnega močnega moža, ki smo ga morali trije moški dobesedno dvigniti pol metra nad postelo, če smo ga hoteli obrniti na levo ali na desno. Pri tem smo morali imeti sterilizirane maske in rokavice, ker je imel vso zadnjo stran odprto. Umiral je štirinajst dni... In tako dalje. Na oddelku je bilo strogo prepovedano izgovoriti besedo rak. Baje bolniki sploh niso vedeti, da imajo raka v zadnjem stadiju in da vodi z njihovega oddelka poseben hodnik v m-tvašnico. Zdravniki se dobesedno borijo za /sako življenje posebej, trdo in zagrizeno. V takih okoliščinah nastajajo svojevrstna prijateljstva. Neki starec, ki se je sicer lahko gibal, je vozil svoj stol od postelje do postelje tistih, ki so bili nepokretni in brez glasu. Sedel je tako ob postelji ure in ure. Nista spregovorila niti besedice, ker pač nista mogia. Najhujši so nedeljski popoldnevi. Obiskov je malo, ker so domači verjetno že davno »odpisali* svojega člana. Sploh pa je bolje oditi v sončni Boulonjski gozd, kot pa gle dati tisto človeško bedo Takrat po vsem oddelku zvonijo zvonci. Enemu je treba popraviti vzglavje, drugega obrniti na levo, tretji bi rad vedel, kakšno je zunaj vreme, četrti... In bolničarke potrpežljivo tekajo po hodnikih in ves čas nisem opazil med njimi niti ene same nestrpne kretnje. Nekoč sem vprašal nekega moža, kako se počuti. »Dobro,* je rekel, »jutri bom umrl.* Začel sem čenčati nekaj o zdrav- ju, ko me je nestrpno prekinil: «Pustiva to! Tukaj se nehajo iluzije.* Tisti večer je umrl. Odšel sem iz bolnišnice s prepričanjem: »Tukaj sem končal najboljšo in najpopolnejšo šolo.* A. KOVAČIČ Nagrajena v Španiji filma iz Francije in SZ uu • nit i MADRID, 19. — Sovjetska zveza in Francija sta si osvojili dve prvi nagradi na filmskem festivalu za otroke v Gijonu v Španiji. Sovjet ska zveza je zmagala s filmom »Pozo- na želve*, Francija pa s filmom »Ozemlje drugih*. Na festivalu je nastopala tudi otroška žirija, kj je med drugim nagradila tudi neki nemški in španski film. Manjše nagrade so šle romunskim, španskim, češkoslovaškim in braztiskim filmom POD TAKTIRKO DIRIGENTA KURTA MASURJA Dresdenski mojstri v Verdijevem gledališču Vzhodnonemška filharmonija žela velikansko priznanje tržaške javnosti Dresdenski filharmonični orkester je v soboto zvečer nagradil vztrajnost ne preveč številnega občinstva gledališča Verdi s takim umetniškim užitkom, da je odsotnim lahko edinole žal. Ne bomo se mudili pri vzrokih pomanjkljive udeležbe, vendar se sprašujemo, zakaj istočasno prirejanje koncertov v mali in veliki dvorani istega poslopja, kot se je primerilo ravno o soboto. V prvem delu sporeda so nam dresdenski mojstri predstavili pod vodstvom slovitega dirigenta Kurta Masurja prvo suito v c-duru za dve oboi, fagot, godalni orkester in kla-vičembalo J. S. Bacha. Pri slednjem glasbilu je po takratnem običaju sedel sam dirigent. Delo sodi med štiri Bachove orkestralne suite, ki jih drugače tudi imenujejo francoske uverture. Goethe je morda z rahlim prezirom dejal, da ima pri teh skladbah vtis, da gleda sijajno opremljen sprevod, ki se svečano spušča po širokem stopnišču. Mnenja sem, da je bila Bachu pri ustvarjanju vsaka težnja po upodabljanju tuja in dvomim, da bi kdo pri sobotnem koncertu delil z Goethejem podoben vtis. Verjetno tudi zato ne, in to štejem mojstru Ma-surju v veliko zaslugo, ker je orkester podal deseterico plesov (vendar šest različnih), ki sestavljajo suito, s tisto pravo mero spokojne treznosti, ki poslušalca odteguje vabljivemu objemu omamne domišljije in terja od njega veliko razumsko (toda ne razumarsko!) sodelovanje. Harmonije se sproščeno pretakajo druga v drugo z nekakšnim zdravim ponosom nad nedavno osvojenim načelom sodobne tonalnosti. Prej kot toga svečanost preveva suito rahla ljudska prisrčnost, ki pride še posebej do izraza pri živahnejših plesih. Malokrat sem tako užival ob sočnosti Bachovega mnogoglasja, kot pri igranju Dresdenske filharmonije. Sedma simfonija poznega romantika Brucknerja, A vsebuje nekaj umetniško najbolj dognanih in pomenljivih avtorjevih misli je v soboto doživela svojo krstno tržaško predstavo. S svojo orjaško zasnovo tako v orkestralnem smislu kot po časovnem obsegu, ki je ena najbolj otipljivih značilnosti pouiagner-ske simfonične glasbe, pomeni to delo tudi za potrpežljivega poslušalca krepak zalogaj, Wagnersko vzdušje in seveda mojstrsko izvajanje pa sta zlasti starejše tržaško občinstvo navdušila do take mere, da se ploskanje in vzklikanje ni in ni hotelo poleči. Dirigent Masur je tako moral izven sporeda še dvakrat -grabiti za taktirko in nagraditi tržaško občinstvo, razumljivo, z... Wagnerjem. Tako se je ob zvokih uverture k Tannhauserju in preludija iz Lohengrina zaključil nepozaben glasbeni večer, ki je med -'i-nrim dokazal, kot pravilno opo- OVEN (od 21.3. do 20.4.) S trdim delom bodo preizkusili vašo vztrajnost. Ne izrecite preostrih kritik, da jih ne bo treba kasneje pre-klicati BIK (od 21.4. do 20.5.) Lepe perspektive in velike možnosti uspeha Novo poznanstvo, toda nič več kot to. DVOJČKA (od 21.51 do 21.6.) Dati boste pobudo za nekaj, kar bo mnogim koristilo. Upoštevajte občutlji vost ljubljene osebe. RAK (od 22.6. do 22 7.) Danes boste morali hitro poseči v akcijo. Ostanite zvesti vašim idejam, pa četudi jih vaša okolica ne razume. LEV (od 23.7. do 22.3.) Dobili boste zanimivo ponudbo. Lahko boste ponovno navezali prijateljstvo, ki le bilo preki njeno. DEVICA tod 23.8. do 22.9 ) Ne stojte ob strani in posezite v zadevo. Pazite na napake člana vaše družine. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Pazite na tveganja, ki si jih sedaj ne smete privoščiti. Žolčne diskusije. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Nevarna negotovost v trenutku, ko je treba imeti mirne živce. Ne prepuščajte se slabemu razpoloženju. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Izogibajte se ljudi, ki vas lahko motijo pri delu. Izogibati se bo treba tudi vsemu, kar lahko sproži nevihto. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Preden začnete z novim delom, si oskrbite potrebno znanje Nekoliko razprtije v družini. VODNAR (od 21.1. do 19.2) Od lične priložnosti, če jih boste znali izkoristiti. Niso vsi pripravljeni pre našati vaše kaprice. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dokler ga ne boste izvedli, ne smete preveč govoriti o vašem načrtu. Pazite, da ne zaidete v škripce. zarja koncertni list, «da pripisujt Nemška demokratična republika zaščiti humanistične umetnosti izr«-den pomen*. R. KODRIČ Tudi šolski avtobusi so nevarni za otroke Šolski avtobus so dolgo časa vsi hvalili, saj je marsikaterim staršem prihranil vsakodnevno spremljanje otrok v šolo in domov. Nenadoma je pa skupina ameriških zobozdravnikov začela trditi nasprotno. Prejšnji teden so v Wa-shingtonu ti zdravniki izdali poročilo, da si vsako leto več kot 1300 otrok hudo poškoduje obraz in zobe v šolskem avtobusu. Če verjamemo poročilu Zveze ameriških ustnih kirurgov, otroci v avtobusu zelo pogosto udarijo s čeljustjo v kovinski držaj, ki je pritrjen na stol pred njimi. Ker skoro v nobenem avtobusu ni varnostnih pasoVt ni treba za tak udarec nobene resnejše nesreče. Vse prepogosto pride do tega, ko šofer le pritisne na zavoro. Naj bo vzrok teh udarcev kakršenkoli, opozarja Zveza, morejo biti posledice ran zelo hude. Naj omenimo samo to, da v nekaterih primerih lahko udarec ustavi rast otrokove spodnje čeljusti, če zgornja čeljust normalno raste, bo otrok dobil »ptičji obraz*, kot mu pravijo zdravniki, ki zahteva težko čeljustno operacijo. Ooeraciia sicer popravi zunanji otrokov videz, nC more pa zajamčiti popolnega okrevanja. Otrok bo morda za vse svoje življenje občutil motnje Pn govorjenju in žvečenju. Preprečitev nevarnosti, pravi)« ustni kirurgi, je enostaven varnostni pripomoček za avtobuse-Newyorški zdravnik Dr. Stanley Behrman pravi: «Sedeži šolskih avtobusov so izredno udobni. Tod« narava je otroke pri sedenju & zavarovala: zavarovanja so torej potrebni, če se udarijo.* _. Ukrepi za preprečitev nevarnost* niso težki. Odbor za varstvo otrok-kateremu predseduje dr. Behimto]’ je predlagal dokaj preprosto rešj; tev: naslonjala sedežev bi morah prekriti z blazinami. Te blazine morale biti tako debele in prožne, da bi otroka, ki bi se vanje zadet takoj potisnile spet na sedež. Blazine bodo sicer nekoliko drage, saj bodo po deset dolarjev vsaka. Ker pa velja otrokovo zdrav® več kot deset dolarjev, bodo blato* ne priporočali vsem lastnikom 5°*' skih avtobusov. D. N. PR K J KIJ SMO Blaž Singer: VODNIK NA MED SLOVENCI NA KOROŠKE*1-(Turistični priročnik) Zal. Obzor' ja, Maribor 1970. OTROK IN DRUŽINA. Revija ?' družinsko in družbeno vzg«P 1971 štev. 8. Izdajajo Zveza P™8 teljev mladine Slovenije, Zver pedagoških društev Slovenije 18 D-uštvo socialnih deiavcev Slov6-ni je. LIBRI E RIVISTE DTTALIA. B8*-segna bibliografica mensile %?\ Aprile 1971. Ed. Presidenza ®el consiglio dej ministri, Roma. Pasquale De Simone: MEMOB* SULL’ISTRIA DELLA RESISTE*' ZA E DELL'ESODO. Gorizia l97*' NOTIZIE DELLA REGIONE Ff# LI-VENEZIA GIUIIA. Rasseg«8 per gli emigrati friulani e fr liani. Giugno-agosto 1971. DOCUMENTAZIONE su fatti e blemi dell’economia italiana ed to ternazionale a cura della direto ne regionam della programmato ne (regione F-iuli-Venezia Giu* N. 3 — nuovu serie — mag#" giugno 1971 NAŠA ŽENA Izdaja KDAŽ Slovenije. Oktober 1971. TOJIG SV ETI M A llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll DKUiifi KNJIGA Poleg tega vas obremenjujemo za popustljivo ravnanje z jetniki. Za izrabljanje službenega položaja... Za spolno izrabljanje jetnic... Za slabo vodenje materialne dokumentacije in okoriščanje, za ideološko mlačnost in še nekaj drugih, manj pomembnih napak. Da se izognete poostrenemu zaslišanju, vam svetujem, da priznate vse in si skrajšate muke. Ničesar ni, kar bi vam lahko pomagalo.« Guck je bruhnil v histeričen jok in padel na kolena: «To so podle izmišljotine! Uničiti me hočejo!«. «Ne igrajte komedije. Kdor igro izgubi, Jo tudi plača. Usoda mnogih ječarjev je, da se nazadnje sami znajdejo v Ječi.« Preiskala sta njegovo pisalno mizo ln spalnico ter zaplenila vso njegovo pošto. Potem sta poklicala namestnika Glazerja in mu izročila pooblastilo, da začasno prevzame vodstvo zaporov. Glazer na mogel skriti škodoželjnega zadovoljstva, saj je doprinesel v sodelovanju s v on Graffom prve dokaze v škodo svojega šefa. Predajo poslov so opravili v naglici. Medtem ko sta se Wolf in novi poveljnik ukvarjala z listinami, je von Graff kot po navadi odšel na ogled po jetnišnici. Wolf ni prezrl porogljivega nasmeha novega poveljnika in ni preslišal nje govih zajedljivih besed Gučku: «Prav žal mi je za vas, zastonj sem vas opozarjal.« Wolfu so bili ljudje z lisičjim smehljajem odvratni. Nekaj časa Je Glazerja opazoval potem pa Je vzrojil: «Cujte, vi! Sit sem vašega bedastega smehljanja. Če ste se v tem zavodu nalezli slaboumnosti, ml povejte. Lahko vas takoj premestimo drugam. Zavedajte se, da vas že jutri lahko doleti usoda vašega kolege. Dovolj vemo tudi o vas, o prekrških druge vrste. Ali ste razumeli? Podpišite hitro listine in odpeljite ml Gučka v celico. Že jutri ga bomo poslali v obdelavo višjim.« Guck se je vdal v usodo. Glazer se je zresnil. Dobro Je vedel, da se z Wolfom ne sme šaliti. Medtem ko so peljali bivšega poveljnika v bunker, Je dal Wolf poklicati gospo Bergel. 2e dalj časa je ni videl ln nepredvideni tok dogodkov mu je onemogočil, da bi se pose bej zavzel za Ano. 2e pri vratih jo je nagovoril: »Kako kaj, gospa? Slabi ste videti. Usoda nama ni naklo njena. Vaša hči ne uboga ne vas ne mene.« Ponudil je ženi stol in Jo radovedno gledal. «Kaj morem jaz za to? Dovolj stara je, da odgovarja sama zase,« je dejala gospa Bergel, shujšana, živčno utrujena in razrvana. Major Wolf pa je zagrozil: »Sedaj bom moral uporabiti silo!« «Kakor hočete, gospod major,« je ravnodušno odgovorila. »Gospa, jutri odpotujete v taborišče. Tam boste ostali, dokler se ne vrne hči. Zdaj boste napisali Ani še eno, in to zadnje pismo, če se ne bo vrnila živa, se bo mrtva!« Presenetila ga je z upornostjo. 2e nekoliko osivela ga Je gledala, ne da bi trenila z očmi, ln zazdelo se mu je, da so te oči nekako tako trmaste in uporne kot Melitine. Zato je ponovil: «Tu imate pero In papir, jaz vam bom pa narekoval.« Gospa Bergel nd vedela, od kod Je vzela toliko mo«, da Je odgovorila «Ne trudite se, gospod major. NIC več ne bom pisala Kdo ve, kakšno usodo bi s tem pripravila svoji hčerki. Ubijte me, če hočete Hčerki pa naj živita tako, kot sta si sami Izbrali.« Wolf je jezno stisnil ustnice «Ne vem, kako dolgo boste tega prepričanja. Svetujem vam, da se spametujete, dovolj let imate. Obveščeni smo, da govorite v jetnišnied grozne stvari in nas izzivate. Na srečo vas imajo ljudje za vrinjenko. Ne zanašajte se na nemško kri. Vaša se je povsem razvodenela. Poveljnik teh zaporov bo čez nekaj dni izgubil glavo. Se vi primerjate z njim? Mi ne poznamo šale!« Gospa Bergel je molčala ln kljubovalno gledala skozi rešetke na pokrajino, ki se je lesketala v lu« poletnega sonca »Opozarjam vas. Počakal bom dva dni. Sicer boste s svojo trmo pogubili hčer.« «Odločila sem se, gospod major. Prepuščam jo njeni lastni volji in usodi.« Wolf je poklical stražarje in odpeljali so Jo v samico. Znašla se Je v celi« smrti. Težka vrata so se zapahnila za njo In obstaja je zravnana ob steni, kjer je skozi rešetke v lini lila medla svetloba. V takšne celice so zapirali na smrt obsojene in tiste, ki so jim hoteli zlomiti voljo. Začudila se Je sama sebi, kako da se Je drznila upreti. Do preloma v njej Je prišlo nenadoma. Tako se je osvobodila negotovosti zadnjih dni, ko se razen poveljnika ni nihče zmenil zanjo. Pri njem sl Je pridobila toliko naklonjenosti, da jo Je dodelil zunanji službi, kjer je od jetnikov in jetnic spoznala resnico o jetnišni«. Prepričala se je, da ni rešitve, dokler ne propade vse, ki je ustvarilo take razmere. Ko so se ji o« navadile na temo, Je obšla zidove Nanje so jetniki vpraskald z nohti in drugimi ostrimi predmeti svoje zadnje misli, ki so Jo navdale z grozo Tik pod oknom jo brala okorne črke; «Jutri me bodo ustrelili. Star sem sedemnajst let.» In nekje spodaj, kjer se je že luščil belež: «Danes mi, jutri vt. kolo sreče se vrti. Maščujte nas.s Vpraskane črke so se ji vrtele v glavi ln obledeli krvavi madeži so ji vzbujali stud Rada bi bila podobna tistim, ki niso klonili. Toda njena upornost se Je v objemu bojazni skrčila Vendar Je bilo njeno razočaranje nad Nem« tako naglo in tako temeljito, da je zamajalo njeno bistvo. Kako naivna Je bila, da Je tako dolgo verjela v pravico nemškega ljudstva, ki mu gospodsld narodi odrekajo pravi®0 do življenja ln uveljavljanja! V molku podzemske ječe J® * mislah umorjenih podoživljala zadnje trenutke pobitih. Padla je na kolena in z rokami otipa i spraskani zi°’ kjea- Je brala: «Težko je čakati smrti in ljubiti življenje. Ujet 20. 6. 19^4> Nje ne bodo ubili... Saj ni ničesar zagrešila proti nji®’"' Toda tu je vse mogoče... Nič ni nemogočega... Pokrila r obraz z dlanmi in zajokala: «LJuba moja otroka, naj vaJ9 bog obvaruje pri življenju.« Edina tolažba ji je bila, da 98 Ana, ki je bila vedno ubogljiv otrok, ni vrnila na njeno ptsn*°' Ce bi mogla, bi ji pisala: »Ostani tam, kjer si, ln se ne o*>' raj name.« Po hodniku so peli trdi, votli koraki. Jeknilo Je n®^' ostrih povelj in vrata sosednje celice so se odprla ta s ^ skom zaprla. Presunil jo je grozljiv krik. . Kmalu potem Je zunaj zaslišala škripanje peska, nek8* novih povelj ln šklopotanje puškinih zapdračev. streljali v peskolomu v Dragi. Obsojence so pobijali kar & vrtu poleg kaznilnice. Poveljnik varnostne polioije je to & redbo utemeljeval kot psihološki pritisk na jetnike. Po vS8' kem streljanju so bili nekaj dni kakor mravlje, ki jih opl®^ ledeno mrzla ploha. Major Wolf in stotnik von Graff sta stala ob eksekuciji enoti ln nadzorovala usmrtitev. Na vojake Je padala se®®8 starih jablan, katerih veje so se šibile pod težo zorečih plod°v Obsojen« pa so stali na robu sveže skopane Jame, na som®81' ki Jim je sijalo z zahodne strani neba naravnost v o«. Je pet fantov In eno dekle. Niso jih privezali h kolom ** drevesom. Drugega za drugim so privedli na rob jame ® ga ustrelili O« jim niso zavezali, ker Je poveljstvo medi101 da vojak, Id ni sposoben prenesti sovražnikovega pogled ni vreden, da nosi puško, sodnik pa ni vreden, da sodi. Majorja Wolfa je oblival mrzel pot. Groza nesmisla f®9 Je ukrivila ozke ustnice. Zaman je prepričeval generala ŠPORT ŠPORT ŠPORT V DEVETI SEZONI V B LIGI Borovi fantje merijo letos na napredovanje v A ligo Najnevarnejši nasprotnik «plavih» bo SPEM iz Faenze Letos ne bo igral Uršič, katerega so poklicali k vojakom Prihodnjo soboto bo moška odboj-1 Vsekakor pa tudi prihod tega odrska šesterka Bora pričela z 9. ličnega Bolgara ni gotov. ^Porednim prvenstvom v B ligi. | Nevarni nasprotniki naših fantov W in ko so si Jurkič in tovariši, pa bi morali biti še La Tatre, Cu-j 1963 priborili status drugoliga-a- so v tej kategoriji še naprej pisali bo to prven- pstali in želi tudi lepe uspehe. Njd-r°v, letošnji naskok na višjo ligo Drnt iJej ^eve^- «Plavim» se je v Poteklih prvenstvih izmuznilo na-P edovanje iz razbčnih vzrokov, če-Wav so bili blizu temu cilju. Na tn? r A lige pa so neposredno po-mtah v zadnjih dveh prvenstvih z “gojenim tretjim, oziroma drugim ■testom. n Jr6? dVema letoma sta bila Mihi iz Modene in Petrarca iz Pa-: Ve r^snično resnejša nasprotnika osvojitev tretjega mesta za tema v ?0?3 odličnima šestericama je bila ec kot častna. Lani so Humhalovi -rFovar!ci od Petrarce spet prekri-Bnf račUno našim fantom, ki so to P®1 obtičali na odličnem drugem joestu. če se bo leto6 nadaljevalo zvratno štetje*, se torej borovcem Ponuja lepa priložnost za napra-oovanje v A ligo. Letos v njihovi rJP*™ namreč ni tako močnih nasprotnikov kot v zadnjih dveh le- Kot smo že stv0 letos nasprotniki, in ne tri kot v Ml n?? tetih desetimi ekdpa-lahk Prvenstvo l*° l°reJ daljše kar ko prinese razočaranja in ne-h„,c . ovane poraze, s tem bo tuai "l izenačeno. nitr si oglejmo letošnje nasprot-e Borovih odbojkarjev, ntrepida iz Forlija bo letošnji n gost naših fantov (in sicer v ^ooto zvečer v Ul. della Valle). ^'Lasiici) Gritti iz Bergama pa i ^šini privržencem odbojkarske W dobr° znani saj so v pretek-ni prvenstvu igrali v C ligi skupaj ■krasom iz Zgonika. ******* prihaja kot tretji za-J^Pnik v tej skupini skupaj z In-Pido in Grittijem iz C lige. i «eg teh bodo v tej skupini še Ul"1!. Olimpia Vercelli, Cuneo, T b . ln> Čelana iz Bergama, La fr *e .iz. Reggio Emilie, (gasilci) roru iz Verone, Unipoi iz Mode-_ ter SPEM iz Faenze. °t smo že prej omenili imamo 2astoPnike, ki prihajajo iz nižje nfl in. ®e najboljša šesterka se cpir zc^ Alessandria. Olimpia Ver-tUri1‘ CLS Turin in Cuneo pa so pretekli sezoni igrali v dru-Di . nojkarski ligi, toda v prvi sku-Fer 9*°« Čelane, La Torre, t_ r°ni in Unipoi pa so našim fantku!. dobro znani, saj so tudi v pre-skn- sezotli igrali z njimi v isti M B lige. Torej preostane še 1^ F1 zastopnik SPEM iz Faenze, Je v pretekli sezoni nazadoval Vt dolgoletnega jugoslovan-(ja ?.a .reprezentanta in člana Mla-j, ‘ 'z Zagreba Vladimira Jan-*ca. Ta odbojkar je v preteklih gv . že igral v Faenzi in je s * duhovito in učinkovito igro čin st '1 sa*6ra*ce kot thdi ob- Prenja saj je ekipi SPEM uspelo hagati prvoligaša Minellija. Pristen*} pa moramo, da je balo to da Prijateljsko. V primeru, "jem zaigral Jankovič v prihod- to zl Prvenstvu v vrstah SPEM bo lik-f8. zastopnika iz Faenze res ve-j? ln morda odločilna pridobitev. Vs . ugi nevaren zastopnik pa bo, nj 1 na papirju, univerzitetni šport-sk*!wk iz Turina, katerega vr-Ta .bl moral letos ojačiti Bolgar lice °V' ^ Pretekli sezoni je ta od-Sofr °dbojkar igral za Levski iz kr/> je obenem oblekel kar 35-1 dres bolgarske reprezentance. neo, Olimpia Vercelli ter Unipoi iz Modene, ki je v preteklosti bil celo italijanski prvak, toda pod imenom CIAM. Ostali konkurenti pa ne bi smeli biti borovi ekipi dorasli tekmeci. Trener in igralec prof. Sergij Veljak bo letos razpolagal z naslednjimi odbojkarji: s Klavdijem Veljakom, z Orlom, s Fučko, Plesničarjem, z Vodopivcem, s Starcem, z Možetom in Germanijem (ki je v pretekli sezoni igral za tržaški Libertas) ter z Neubauerjem, ki se je po šestih letih vrnil k Boru. V domačih nastopih bo verjetno poskušal dati trener Veljak priložnost tudi kakšnemu mlajšemu in obetajočemu odbojkarju, da bi igral. Letos pa je, žal, Borove vrste zapustil odličen tolkač Žarko Uršič, ki je moral modri dres zamenjati z vojaško suknjo. G. F. NOGOMET Današnjo nogometno tekmo Bo-russia - Inter, ki jo bodo odigrali v 2. kolu tekmovanja za pokal evropskih prvakov, bodo jutri prikazali v registriranem prenosu po i-talijanski televiziji. ATLETIKA BEOGRAD. 19. — Jugoslovanski atlet Korica je zmagal na 20. mednarodnem tradicionalnem teku na 5000 metrov, ki ga prirejajo vsako Slovensko planinsko društvo Trst objavlja razpored PREDSMUČARSKE TELOVADBE SV. JAKOB: Ul. Montecchi (prostori PD I. Cankar). Vsak ČETRTEK od 18.00 - 19.00 BARKOVLJE: Ul. Cerreto (društ. prostori). Vsak ČETRTEK od 17.30 - 19.00 SV. IVAN: ODRASLI (Stadion «1. maj.. -oder). Vsako SREDO od 19.30 do 21. ure. Začetek 20. t.m. SV. IVAN: NARAŠČAJNIKI (osnovno žolci). Vsak PONEDELJEK od 16.30 do 17.30 za 1. in 2. razred ter od 17.30 do 18.30 za 3., 4. in 5. razred. (V šolski telovadnici). PROSEK: V društvenih prostorih. Vpisovanje v baru Majovski. Vsak ČETRTEK od 18.00 - 19.30. KRIŽ: V prostorih Ljud. doma. Vsak ČETRTEK od 16.00 - 17.30. leto na predvečer obletnice osvoboditve Beograda, po ulicah tega mesta. Teka se je udeležilo 123 atletov iz devetih držav. Drugo mesto je zavzel Anglež Allan Ru-shner. tretje mesto pa Italijan Giuseppe Artisone. TENIS V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja «open» v Barcello-ni je Avstralec Martin Mulligan, ki stalno živi v Italiji, premagal ameriškega črnca Arthurja Asha z 2:6, 6:3, 6:4. KOŠARKA Ferroviario-Bor 47:34 Borova postava: Koren 4. Valter Hrvatič, Zavadlal 10, Kapič 2, Kosmina, Stojan Hrvatič 8, šare 4, Francia 6. Borovi mladinci so v ponedeljek na igrišču Ferroviaria odigrali prijateljske trening tekmo proti tej ekipi. Bil je to prvi nastop naših mladincev pred začetkom prvenstva. Borovci so na splošno igrali slabo. Igrali so namreč nepovezano. Najboljši v vrstah «plavih» je bil Danijel Zavadlal. * * * Danes bodo Borovi člani odigrali prijatel jsko trening tekmo proti I-talsidru. ki bo v telovadnica v Ulici Monte Cengio. b. 1. _____________________________________________________________________________________________________________________________________: O™* MLADINCI Juventina-Azzurra 2:0 O tej tekmi ni mogoče mnogo povedati, ker je trajala le 34 minut. Zaključila se je predčasno po krivdi Azzumneva igralca št. 10, ki je zelo grobo igral in stalno protestiral. Večkrat ga je sodnik spomnil, končno oa ga je še izključil. Ker se fant ni hotel oddaljiti z igrišča, ja sodnik zaključil tekmo. Tedaj je bil rezultat že 2:0 za Juventino. Gola sta dosegla i-gralca iz Doberdoba Ulian in Ger-golet. Če bi se tekma nadaljevala, bi Juventina svoj rezultat verjetno zvišala, saj ie bila ves čas v očitni premoči. D. R. S. Piero — Mladost 5:1 (4:0) MLADOST: Ferfolja, Kosič, Žu-ljan, Marušič, Germ, Černič, Pahor. F. Ferfolja, Jarc, Vižintin in Frandolič. Strelec za Mladost: Frandolič v uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu Žensko odbojkarsko ekipo Sokola bo odslej treniral Damijan Pertot Vest je sporočil na uspelem družabnem večeru Sokolu podpredsednik Terčon - Moško šesterko so pripojili h Krasu Bivši evropski prvak težke kategorije, Nemec Peter Wedland, verjetno ne bo več mogel stopiti v ring. V neki prometni nesreči pri Neumiinstru si je zlomil obe nogi in dobil težak pretres možganov. Do nesreče je prišlo, ker se je ponoči s svojim avtom z vso močjo zaletel v neki traktir. V NEDELJSKEM KOLU MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTEV Juventina iztrgala obe točki Azzurri 13. min. d. p. Prosvetno društvo Igo Gruden in športno društvo Sokol iz Nabrežine sta pred začetkom prosvetne in športne sezone priredila v soboto lep in uspel družabni večer, katerega se je udeležilo lepo število članov in prijateljev naše športne mladine. Prisotni so z zanimanjem sledili poročilu, ki ga je podal podpredsednik Antek Terčon, ter kratkemu kulturnemu sporedu in sicer nastopu domačega moškega pevskega zbora, ki je pod vodstvom prof. Sergija Radoviča zelo dobro zapel več slovenskih narodnih pesmi. V začetku je predsednica društva dr. Barbara Gruden pozdravila vse navzoče, med katerimi smo opazili poslanca Albina Škerka, devinsko-nabrežinskega župana dr. Draga Le-gišo, ravnatelja slovenskih osnovnih šol nabrežinskega okraja Miroslava Tavčarja, tajnika SPZ Mira Kaplja ter predstavnike nekaterih slovenskih prosvetnih in športnih društev. Nato je dr. Grudnova prepustila besedo Antku Terčonu, ki je podal obširno poročilo o novih spremembah in načrtih delovanja na športnem področju ŠD Sokol v novi sezoni. Najprej je Terčon govoril o moški odbojkarski rttipi. Ta je po lanskoletnem precej uspešnem promocijskem prvenstvu uvidela, da sama nima nikake resne možnosti za napredovanje in bd njeno nadaljnje delovanje prej škodilo kot koristilo sosednemu ŠD Kras, ki uspešno nastopa v C ligi. Zato je odbor s privoljenjem vseh članov moške eki- Na družabnem večera Sokola Je bila deležna čestitk za svoje zadnje nspehe tudi namiznoteniška igralka Sonja Miličeva, članica zgoniškega Krasa UST "B \: f ~v fifflr- ^ r ~vv : Podpredsednik Sokola, Antek Terčon, je na društvenem družabnem večeru seznanil prisotne člane in goste s številnimi novostmi, do katerih je prišlo pred letošnjo sezono v tej nabrežinski športni organizaciji pe sklenil, da bodo naši odbojkarji trenirali skupno z onimi od ŠD Kras. Nato je poimensko predstavil občinstvu moško odbojkarsko ekipo. Podpredsednik Terčon se je dotaknil tudi ženske odbojkarske ekipe ter je navedel uspehe in tudi težave, ki jih imajo odbojkarice. Ekipo bo v novi sezoni treniral domačin Damijan Pertot. Dosedanji trener prof. Veljak na žalost te šesterke ne more več trenirati, ker je preveč zaposlen z moško ekipo Bora (ki se bo v novi sezoni borila za napredovanje v A ligo). Boljši položaj pa je pri namiznoteniškem odseku. Nabrežinski igralci so se pod vodstvom trenerja Boleta gladko uvrstili v B ligo. Tekme te lige se bodo pričele čez nekaj dni. Po posvetu z igralci je odbor sklenil sprejeti v svoje vrste bivšega absolutnega italijanskega prvaka, prof. Borisa Košuto, ki bo skupno z Boletom opravljal nalogo igralca — trenerja. Nato je Terčon omenil, da bo namiznoteniški odsek organiziral v kratkem strokovni tečaj za najmlajše, ki ga bosta vodila Bole in Košuta ter je pozval starše, naj pošljejo svoje otroke na tečaj, da bi si ŠD Sokol zagotovilo stalen naraščaj v tej športni panogi. Po poročilu je Terčon pozdravil in čestital italijanski prvakinji v namiznem tenisu, Sonji Miličevi, ki se je prav te dni vrnila iz Španije, kjer je imela več nastopov. Po poročilu in kratkem kulturnem sporedu je sledila zakuska ter zabava pri mizah in ob kozarčku domače kapljice v prijateljskem in prisrčnem vzdušju pozno v noč. M. M. pr- do- HOKEJ NA TRAVI V nadaljevanju svetovnega venstva v hokeju na travi so segli te izide: 1. skupim Indija — Z. Nemčija 1:0 Kenija — Argentina 2:0 Lestvica: Indija 8 točk, Z. Nem- čija, Kenija in Francija 4, Argentina 0. B skupina Japonska — Nizozemska 1:0 Avstralija — Španija 1:0 Lestvica: Španija in Pakistan 5 točk. Nizozemska 4, Avstralija in Japonska 3. V polfinale so se že uvrstili Indija, Pakistan in Španija, dodatno tekmo pa bosta morali odigrati še Z. Nemčija ter Kenija za četrto mesto v polfinalu. Športno društvo Sokol lz Nabrežine priredi NAMIZNOTENIŠKI TEČAJ za otroke od 7. do 12. leta starosti. Prijave na sedežu društva v Nabrežini, št. 89/11, vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure. Mladost je v Št. Petru ob Soči doživela poraz, ker je nastopila brez štirih svojih standardnih igralcev. in sicer so to Frandolič, Fer-letič, Lavrenčič in Gergolet (v prejšnji tekmi s Pro Monfalconom so bili izključeni za teden dni). Brez njih Kraševci niso bili kos tehnično boljšim domačinom. Poraz Doberdobcev je bil zato neizbežen in vsa požrtvovalnost Slovencev v p. p. je bila zaman. Domačini so vsako pobudo gostov zatrli že na sredini igrišča. Nato pa so razvijali igro z nevarnimi protinapadi, iz katerih so dosegli štiri gole. V d. p. so skušali gostje izid popraviti, a je že v 7. min. Gerin povzročil avtogol. Pet minut kasneje je Frandolič končno dosegel častni zadetek. Opogumljena Mladost se je pognala v boj in tekma je postala bolj - napeta ter uravnovešena. Izida pa niso več spremenili. Prihodnjo nedeljo bo Mladost nastopila v Pierisu proti tamkajšnji istoimenski ekipi ob 10. uri. F. K. Roianese — Breg 0:1 (0:1) BREG: C. Ota, Sancin, R. Ota, Slaivec, M. Krmec, Samec, Saksida, Kocijančič, Glavina, Martini, Sovič, V. Ota. STRELEC: Kocijančič v 10. minuti prvega polčasa. Breg je v precej medli tekmi pokazal svojo premoč nad nasprotnikom, tako s kakovostjo svoje igre, kot tudi z ustvarjenimi priložnostmi. Martini in Kocijančič pa sta zastreljala preveč dragocenih žog, da bi bil lahko rezultat višji. Nevarno sta ogrožala nasprotna vrata, toda izkupiček ob koncu tekme je znalšal le en gol. Zgodilo bi se celo lahko, da bd' splavi* odnesli le točko, če bi nasprotnik, ko je sprožil edini protinapad, ne zastre-ljal izredne priložnosti. Toda pobudo igre so imeli v rokah Brežani, pri katerih pa se je odvijala pretežno le preko Kocijančiča. Ta je v 10. min. tudi dosegel edini gol tekme. Glavina je dobro zalagal napadalce z zelo uporabnimi žogami in Kocijančič je dvakrat zadel prečko, Martini pa je imel manj sreče, ker je prvič igral kot srednji napadalec. V drugem polčasu je tempo igre popustil, krilci Brega pa so na sredkii igrišča varno krili nasprotnike in tako je Breg ohranil obe točki. IST CRDA-Gaja 3:2 (1:1) Postava Gaie: Sergij Grgič, Brass. Guštin. Križmančič (Ladi Milkovič), Crtesani. Ražem. Roma-nazzi. Davanzo, Verše. Iztok Grgič. Grisoni. Po lepi in razburljivi tekmi so gajevci v nedeljo doživeli poraz proti CRDA. Sploh pa kaže. da ie začetek tega prvenstva za naše nogometaše kot začaran. Fantom gre namreč vse narobe. Po znani odločitvi zveze, ki ie odvzela ekipi dve točki no tekmi s Primorjem in do nerodnem porazu proti Ponziani. so tokrat ga.ievci naleteli na dokaj pristranskega sodnika, ki ie naše nogometaše predvsem v končnih minutah močno oškodoval. Ko je bilo stanje izenačeno 2:2 je namreč napadalec CRDA žogo potisnil v vrata kar z roko. Sodnik pa je zadetek priznal. Kljub porazu, pa so gaievci tokrat s prikazano igro zadovoljili. V začetku so bili celo boljši od nasprotnikov in so tudi prvi prišli v vodstvo z Veršetom, ki je v 20. minuti dosegel prvi gol. Nasprotniki so nato odgovorili s protinapadi in dosegli izenačenje. Gajevci so v drugem delu igre ponovno prišli v vodstvo z Veršetom, ki je v 15. minuti dosegel svoj drugi gol. Nato pa je sodnik s čudnimi odločitvami skvaril vse. Gajevci bodo v nedeljo na Pa-dričah igrali proti Giarizzolam ob 10.30. Za to tekmo bosta verjetno ponovno nastopila v ekipi tudi A-leksander Čuk in izključeni Marc. b. 1. Primorje — Zaule 2:3 (1:1) PRIMORJE: Kemperle, Blažina, S. Husu, Verša, Štoka, Šegina, Ver-ginella (G. Husu), Milič, Locasto, Štrekelj, Čemjava, 12 Ferfolja. Strelca za Primorje: Štrekelj in Locasto. Prosečani so preveč podcenjevali nasprotnike, kar se jim je (zlasti v prvih minutah drugega polčasa) maščevalo. Šegina, Milič in Štrekelj na sredini igrišča še niso dovolj uigrani. Tudi obramba je šepala, zlasti pa vratar, ki je kriv predvsem za tretji gol (ušla mu je žoga iz rok). V d. p. se je vrnil v napad G. Husu, ki je prvič nastopil v tem prvenstvu. Kaže, da bo njegov' prihod ekipo okrepil. V p. p. je imelo Primorje ugoden veter, vendar je to izkoristilo le enkrat (Štrekljev gol). Tik pred počitkom so gostje izenačili iz protinapada. V d. p. so se Prosečani pretežno le branili. Zaule so streljale iz vseh položajev in dosegle še dva gola. Locasto je lahko le znižal izid po lepi podaji Husuja. K. M. NARAŠČAJNIKI Medeuzza-Sovodnje 1:2 (1:1) Sovodnje: Devetak. Batistič. Cotič, Cijan, Malič. Pete.ian E., Pete jan M.. Uršič. Sambo. Heric. Marušič, Binik. Goli: Pete jan M.. Pete.ian E. Mladi Sovodenjci so končno zmagali v tekmi na tujih tleh. Smola, ki jih je spremljala v prejšnjih tekmah je končno «odšla> in tako so mladi fantje končno zaigrali na povsem sprejemljivi ravni. Srečanje je bilo v prvem delu tekme uravnovešeno. V drugem polčasu so gostje stalno napadali in so tako zmagali povsem zasluženo. Odločilni gol ie dosegel Egon Petejan. ki se je istočasno izkazal kot najbolši igralec v sovo-denjskih vrstah. -jo Itala-Juventlna 6:1 Na igrišču v Zdravščini so naj-mlajši juventina bili visoko poraženi od močne ena jsterice Rale iz Gradišča. Da je Itala res močna nam kažejo njeni dosedanji zadetki. V štirih tekmah ie dosegla 35 golov, torei jih je Juventina prejela še relativno malo in ie enega celo vrnila. Gol je dosegel Jurček Tomažič z lepim lokom čez vratarja. Izmed igralcev Itale ie balo najmočnejše levo krilo Marin, ki je zabeležil štiri zadetke. Za Juventino so igrali Nanut, Pesenti. Gle-šič, Mozetič, Šošol, Marega, Marconi. Mičič. Tomažič Tabaj. D. R. ZAČETNIKI Breg — Gfarizzole 3:3 (2:0) BREG: Malalan, Klun, Mičič, Grit-zonič, Kralj, Krevatin, Prašelj, Kraljič, Ferluga, Kuret, Jakomin. STRELCI: 2. min. Ferluga, 20. min. Kraljič, v d.p. v 2. min. Pod-zidnikar ter v 14. in 18. min. Burlo. Najmlajši Brežani so po stalni premoči v prvem polčasu v drugem delu igre popustili in po nepotrebnem oddali točko požrtvovalni ekipi Giarizzole. Veter je precej oviral potek igre, vendar je v prvem polčasu pihal Bregu v hrbet. Prvi gol je dosegel Ferluga, ko je z glavo preusmeril v mrežo Kraljičev kot. Kraljič je imel nato vrsto priložnosti in tik pred koncem polčasa je izid podvojil iz kazenskega strela. V drugem polčasu so se •rplavb strnili v obrambi, da bi u-spešneje odbijali nasprotne napade. To pa jim ni uspelo. Že v začetku so prejeli gol in takoj nato je še enega «preprečilaj> prečka. V 9. minuti je Ferluga prisebno odvzel žogo vratarju in jo potisnil v mrežo. Nasprotniki so dosegli kmalu nato dva gola, za katera pa je delno kriv tudi vratar. V zadnjih minutah so skušali Brežani zopet obrniti izid sebi v prid, vendar so se morali zadovoljiti le s točko. IST Primorje — Inter SS 2:4 (1:2) PRIMORJE: Luksa, Trobec, Zia-ni, Starc, Castellani. S. Bukavec, Milič, Ciullini, D. Bukavec, Buzzai, Guštin. Strelca za Primorje: Guštin in Milič. Primorje bi v soboto lahko doživelo še hujši poraz, če bi p pred proseškimi vrati manj oklevali. Primorje je nekajkrat sprožilo protinapad in je celo prvo povedlo z Guštinom. Toda gostje so po tem zadetku še bolj pritisnili na pro-seška vrata in so dosegli dva zadetka. Tudi v d. p. se slika na igrišču ni bistveno spremenila in Inter SS je še dvakrat zadel mrežo. Drugi zadetek Primorja pa ie bil dosežek Miliča iz prostega strela. K. M. Kot so pokazale dosedanje tekme 2. amaterske nogometne lige, v katerih je nastopal, bo Boris Milič tudi letos pri Vesni eden njenih najuspešnejših igralcev. Preteklo nedeljo je Milič dosegel zmagonosni gol za svoje moštvo (iz enajstmetrovke) OBVESTILO Teniški klub Gaja obvešča člane in prijatelje, da jim je učitelj na razpolago ob sobotah in nedeljah od 8. do 12. in od 14. do 21. ure. Za prijave telefonirati na štev. 226136. Na Opčinah so imeli pred kratkim mednarodno balinarsko tekmovanje za 1. trofejo zavarovalnice Alleanza. Zmagovito ekipo, openski Dopolavoro Ferroviario, sta nagradila glavni agent zavarovalnice Peroni in glavni nadzornik Feri j^cijsko vodstvo, da bi opustili streljanje talcev in prepustili Rhiazani posel taboriščem. to, Dekle je padla s kletvijo na ustih. Videl jo je, kako bi 13 najraje planila in mu zarila nohte v oči. Z vsako salvo j? te bilo manj. Vedel je, da izgublja živce. Odšel bd bil, ju Jhu strah> da j>o nekoč sam tako stal na robu jame, ne bil hromil nog in misli. Vedel je, da si je nadzorovanje delitve izmislil podpolkovnik, ki je bil po naključju zvedel, leJVolf ne prenaša pobijanja ujetih. V času, ko je žel naj-uspehe in zadajal osvobodilnemu gibanju najhujše udar-ju" pe po več mesecev ni pojavil v jetnišnded. Skrbno se je gKibal razkrajajočega vpliva rešetk in smrti. Zdaj pa so ga ^'je bolj obremenjevali z najbolj umazanimi posli. , Skupina mrkih žandarjev, veteranov Iz prve svetovne vojne, p . k°t dober, čeprav že precej obrabljen stroj brezdušno bila puške, dvigala cevi in streljala. Wolf ^ je zagledal v okrvavljene grude rjave prsti, kjer te razblinjala razdražljiva, svetlo rdeča kri. p, «Tu se vojna kot umetnost neha. To je navadna razboj-^ka obrt... Driska evropskega duha... S tem, kar počenjamo p^hodisi mi ali naši nasprotniki, ki niso dosti drugačni od pT* — ne bomo prišli do miru in ne do razjasnitve. Takšna bivi Vodl v čedalje hujšo zmedo. Slabši smo kot zamorci in vJaki vseh vrstj y go komaj pokukali iz kamene dobe v ^bizacijo.)) jlh po ustrelitvi so Jetniki posuli trupla z živim apnom In ^grebli v turobnem molku. »Jajor wolf in stotnik vo