Ust MialVod oVfoHra 1947 kot tednik — Od t januar* ja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 tri,rat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik. in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ — SOBOTA, DNE 27. JUNIJA 1964 LETO XVII. — št. 50 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori S7.DL Jesenicf Kranj. Radovljica. Skofja Loka. Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tišk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL MAKUC GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA, LJUDSTVA ZA GORENJSKO Turistične investicije-pogoj hitrega razvoja Predvideni številni objekti ob novi ljubeljski cesti — Bled potrebuje vide/, urejenega letovišča — V Kranjski gori so odložili gradnjo trgovine in kopališča Iz leta v leto hitrejši porast turističnega prometa opravičuje tudi širok program turističnih investicij. Novi gostinski objekti, urejevanje in opremljanje cest je še posebno nujno zaradi visokega povečanja tujega turističnega prometa, ki ga. beležimo v tem času in predvidoma za prihodnje sezone. V predlogu /a program tu-ristiičnih investicij v tem in v prihodnjem letu, ki naj bi jih prvenstveno uresničili, je tudi vrsta novosti za Gorenjsko. Tako je predvideno, da naj hi ma Bledu zgradili hotel, namenjen skupinam, ki se tu ustavijo le za nekaj dni. Razen tega potrebuje Bled tudi Primerne hotelske zmogljivosti za predvideno svetovno ve- slaško prvenstvo in ostala mednarodna športna srečanja. Ker je restavracij na Bledu dovolj, naj bi zgradili objekt, ki bi gostom nudil le prenočišče in zajtrk. Nujno bi bilo potrebno urediti prostor med hotelom Toplice in Kazino na Bledu ter modernizirati restavracije in kavarno v Toplicah. V višini ceste bo zgrajena kavarna, istočasno pa urejen dostop do hotela in sprehajalna pot. Tako bi Bled dobil dostojen center. K splošni ureditvi Bleda in povečanju njegovih kapacitet bo precej pripomogel tudi novi del hotela Jelovica. Hotel bo po dograditvi predvidoma prihodnje leto, rapolagal s terasami s 400 sedeži, z zaprto re- stavracijo z 200 sedeži in 220 sodobnimi ležišči. V prid hitrejšemu razvoju zimskega turizma naj bi v Kranjski gori zgradili depandanso hotela Prisank, preuredili skupna ležišča v Sport hotelu na Pokljuki v hotelske sobe, ostale pa modernizirali. LJUBELJ in BRNIKI V programu, ki ga je sekretariat za turizem imenovat »transit«, je velik del postavk namenjen objektom v zvezi z novo ljubeljsko cesto. Predvidena je gradnja plošče pred Ljubeljskim predorom, razsvetljava pred predorom, menjalnica, žičnica Ljubelj—Zelenica, motel v Bistrici ob cesti, restavracija ob soodnii postaji žičnice Ljubelj—Zelenica in ureditev bivšega taborišča inter-nirancev in prostora ob spomeniku. Na novem letališču v Brni-kih naj bi zgradili, depandanso motela, povečali restavracijo, uredili okolico in zgradili bencinsko črpalnico. Razen tega pa bo potrebno urediti še mejni prehod v Ratečah in restavracijo na mejnem prehodu Jezersko. ZAKASNELE INVESTICIJE Izmed gradenj, za katere je bilo predvideno, da bodo vključene v turistični promet, so nekatere morali odložiti za prihodnjo sezono. Razen pomanjkanja sredstev je bila temu večkrat vzrok pomanjkljiva dokumentacija, težave z načrti in lokacijami. Tako ni bila dograjena avto-servisna delavnica na Bledu. Za prihodnje leto so prenesli gradnjo samopostrežnih trgovin v Kranjski gori in Ratečah, opustili pa so gradnjo bazena V Kranjski gori. Povsod še ni pogojev Zaradi številnih drugih obvezno-*ti so priprave za skrajšani dclov-j1'*.^355 v delovnih organizacijah tržiške občine v prvih mesecih letos precej stagnirale. S tem namenom, da se delo okoli prehoda na skrajšani delovni čas pospeši, Je občinska skupščina v Tržiču slcncala posebno posvetovanje sy Predsedniki in tajniki vseh komi-' $Ii v podjetjih, ki se ukvarjajo s skrajšanim dclovnikom. Po trenutnih analizah bo moralo v tržiški občini predložiti dokumentacijo za prehod na skrajšani delovni čas 20 podjetij in dve Sefvisni delavnici. Razen tega je tu še 16 zavodov in ustanov, ki imajo tudi možnosti za skrajšan delovni čas. Od številnih podjetij, ki so že Predložila dokumentacijo za pre-n°d na skrajšan delovnik, je bila P^a tovarna čevljev »PEKO«. Ta Je skrajšala delovrji čas za pol ure dnevno, oziroma uvedla 45-ur. °i delovni teden za vse podjetje, razen za prodajno mrežo. Rezultati ob skrajšanem delovnem ča-su v tovarni »PEKO« so se pokarali k0t zelo ugodni. Ze v prvih desetih dneh se je proizvodnja Povečala za' 3 odstotke, dnevni Zaslužek ekonomskih enot pa v Istem obdobju za 2 odstotka. Pre-°v' .zre'e Pogoje za prehod na skrajšani delovni čas ima tudi trgovsko podjetje »PRESKRBA« iz jržiča. Izdelali so že potrebno dokumentacijo in se hkrati prlja-za poizkusni 42-urni delovni teden. Po predlogu podjetja bi s^ašal poslovni čas 39 ur, dclov-n} čas pa 42 ur tedensko. Poslovni čas bi bil kot doslej in potrošniki s prehodom na skrajšani de-jovni čas, ne bi bili prav nič prikrajšani. Skrajšani delovni čas bi °el predvsem na račun notranjih del v trgovini, kot na primer evidentiranje blaga, čiščenje, priprava blaga za prodajo in podobno, *o se pravi z boljšo notranjo organizacijo dela. V BPT so imeli izdelanih žc v°ej načrtov in analiz, da bi ^Krajšali delovni čas vsaj na 45 J11* na teden, vendar tega še niso peljali dojkonca. Delno je bila **okftemutmenjava strojev, naj-eo pa to.vker-analize niso pokale nikakršnega ekonomskega **eikta. Trenutno manjka podjetju ®koli 80 delavcev in zato nekateri »troji-stojijo. v tovarni kos in .srpov je komika s < temeljitimi analizami ugodila, da imajo še rezervni-čas, Jim je potreben za prehod na »Krajšan delovnik. Tako je tudi »tovarni pil »Triglav«. Od ostalih Podjetij so se precej uspešno lo-i\ Priprav tudi v tovarni usnja »KUNO«. Toda tu bo precej teže Preiti ^ ma skrajšani delovni čas Pri tem obdržati isto raven Proizvodnje, iker je usnjarski proces tak, da se ne da kar tako spreminjati. Razen tega trenu I no Potrebujejo še okoli 20 nekvalificiranih delavcev. Podobne težave ™aj0 tudi v lovarni lepenke, ker Podjetje letos z istim številom le «i doseglo tolikšne proizvodnje, kot Vastem obdobju lami. Morda bodo Postopoma začeli uvajaVi skraiša-111 delovni čas v zadnjem letošnjem tromesečju. Tudi v Združeni lesni industriji so naredili že nekaj ana-"f» kako bi lahko skrajšali delov-™ čas, vendar imajo precejšnje težave pri rekonstrukciji. Tito na Poljskem Po uspelih pogovorih, ki jih je imel predsednik Tito v zadnjem času v Helsinkih, Leningradu in v Te-mišvaru je predvčerajšnjim odpotoval še v Varšavo na sedemdnevni uradni obisk LR Poljski. Predsednika Tita s soprogo Jovanko in ožjim spremstvom je v Varšavi pozdravilo okrog 200.000 prebivalcev, ki so vzklikali poljsko-jugoslovanskemu prijateljstvu. Prvi sekretar CK PZDP VVladislav Gomulka je odlikoval našega predsednika z ordenom velikega križa preporoda Poljske. Prav tako je bil odlikovan Veljko Vlahovič in Miloš Mi-nič. Predsednik T:+o pa je izročil Gumulki orden velike jugoslovanske zvezde. Po prvih stikih in svečanih sprejemih, ki so bili v ozračju obojestranskih želja za nadaljnji razvoj prijateljskih odnosov med obema deželama, so včeraj začeli v Varšavi prvi uradni razgovori. Kot je predvideno, bo predsednik Tito v prihodnjih dneh obiskal med drugim tudi šlezijski industrijski bazen Krakovv, Gdansk in druge kraje. »Od spomenika do spomenika« Občinski komite zveze mladine Slovenije Kranj pripravlja v počastitev dneva borca 4. julija tradicionalni množični pohod »Od Spomenika do spomenika.« Tekmovanja se bodo udeležili člani vseh mladinskih aktivov telesno- J; vzgojnih organizacij, družbenopolitičnih orgairzacij in pripadniki JLA. Ekipe bodo štele po tri 1 člane oz. članice. Za člane bo proga dolga 20 kilometrov, za članice pa 12 kilometrov. Pot bo vodila k spomenikom iz NOB v mestu in okolici, vse tja do Naklega. Krajevne organizacije LM in ZB bodo poskrbele, da bodo vsi spomeniki primerno okrašeni in da bodo 'tekmovalce pričakali do- ' macini. Vsi udeleženci bodo prejeli tudi zgodovinski opis vseh spomenikov in krajev, ki jih bodo prehodili. Zmagovalne ekipe bodo prejele prehodni pokal, diplome in praktična darila. — R. Sprememba v strukturi investicij KRANJ, 26. JUNIJA — Na včerajšnji seji občinske skupščine v konstrukcije nekaterih cest, in si- Kranju so med drugim obravnavali tudi predlog odloka o spremembi JJj cesta Urniki — Krvavec, ne-1 * katere ceste v severnem delu družbenega načrta kranjske občine za letos, zaključne račune občin- Kranja, Cesta l.maja na Hujah, skih skladov, potrdili pravila sklada za Hnansiranje izgradnje šolskih ureditev Pungrala in še nekatere druge objektov, predlog o sedemletnem programu otroškega varstva v V Kranju je bilo včeraj končano izbirno vojaško tekmovanje v atletiki in vojaškem mnogoboju, na katerem so se pomerili najboljši Športniki Iz vsega ljubljanskega področja. V atletiki so vojaki tekmovali na stadionu, v mnogoboju pa v kranjski vojašnici, od koder je tudi naša slika, ki kaže tekmovalca med plezanjem po vrvi kranjski občini In drugem. Odlok o spremembi in dopolnitvi družbenega načrta kranjske občine, ki so ga sprejeli na seji, pomeni tudi pravno formalno ugotovitev rezultatov nekajmesečnih razprav v delovnih kolektivih, na občinskih organih, še posebej pa razprav družbono-političnih organizacij o dejanskih možnostih gospodarskih zmogljivosti v občini. Razprave so bile usmerjene predvsem v to, kako še bolj smotrno izkoriščati proizvodne zmogljivosti in investicijska vlaganja. Na področju investicij so nastale pri gospodarskih in negospodarskih spremembe. Zato so odborniki menili, da mora biti za vsako investicijo vedno pripravljen izčrpen ekonomski da tehnični elaborat. Prav tako naj se investicije vlaigajo prvenstveno v dokončanje že začetih objektov in "v glavnem v strojno opremo. Za pripravljene investicije morajo biti vedno tudi zagotovljena sredstva. V zvezi s temi priporočili in na podlagi temeljitih analiz, se je tako spremenila tudi struktura investicij. Sredstva so se tudi n# koliko zmanjšala, m sicer od 12 milijard 422 milijonov dmarjev na H milijard 770 milijonov dinarjev. Od tega je za gospodarske investicije predvidenih 7.909 milijonov dinarjev in za negospor darske 3.861 milijonov dinarjev. Pri gospodarskih investicijah je kar 66,9 odstotka namenjeniih za nabavo strojev in razno tehnično opremo, 29,5 odstotka za gradnje. Vendar tu tečejo še razgovori, kateri objekti bodo imeli prednost. 2,7 odstotka investicij je namenjenih za ostala investicijska vlaganja in 0,9 odstotka za nakup zemljišč. Pri gospodarskih investicijah bodo morale v občini odpasti rc- i Nove oblike dela Četrtkove konference občinskega komiteja Zveze komunistov Tržič, na kateri je bilo navzočih več kot 60 delegatov, sta se kot gosta udeležila tudi člana centralnega komiteja ZKS Zlva Beltram In Rudi Bregar. Referatu sekretarja Mešiča, ki je poročal predvsem o živahni aktivnosti tržišklh komunistov pred konferenco, je sledila dokaj plodna razprava. Kot delegata za VIT. kongres ZK.T so Izvolili inž. Toneta Trlbušona, sekretarja centralnega sveta ZSJ In našega zveznega poslanca. V obdobju' pred občinsko V. on- delovalo okoli 40 članov; s tistimi, ferenco so tržiški komunisti na kj so za obravnave pripravljali širših posvetovanjih obravnavali gradivo, pa skupaj kar 335 članov šest aktua'nih problemov. Na vsa- Zvrv.e komunistov. / kem izmed teh posvetovanj je so- Čeprav jc bilo načelo delitve dohodkov po delu med delovnimi ljudmi v celoti odprto, pa se v resnici še ni uveljavilo. Vzrok za to je treba iskati v dejstvu, da da tehnične službe podjetij niso toliko usposobljene, da bi organom upravljanja tedaj, ko razpravljajo o delitvi, sporočile najprimernejše podatke. Take so bile osnovne ugotovitve predkonfe-renčnega posveta komunistov o problematiki delitve dohodkov. Ko so razpravljali o tem, do kod so v tržiški občini že z decentralizacijo, so poudarili, da lc-ta počasi prodira od občinske skupščine na krajevne skupnosti, zato (Nadaljevanje na 2. str.) Zanimiva vlakovna kompozicija s skoraj 200 ton težkim tovorom, o katerem smo obširno pisali že v eni izmed prejšnjih številk našega lista, je v sredo končno potovala tudi iz Vižmarjev na Jesenice. Dve veliki jekleni ogrodji so po cesti prepeljali lz tržaškega pristanišča do Postojne, od koder so prevoz nadaljevali po železnici, ki je tako glede teže prestala pravo preizkušnjo. Mttdie in dogodki & Ljudje in dogodki 6 LUidle in dogodki • Liud'** in m * Te oni PO SUBTU Poljska pozdravlja Tita V Varšavi so se pričeli prvi uradni razgovori med predstavniki Jugoslavije in Poljske. Obravnavali bodo vprašanja mednarodnih odnosov in ckonomsko-polilična vprašanja. Najbrž bodo podpisali tudi nov sporazum o industrijskem sodelovanju, ker sporazum iz leta 1957 ne vključuje vseh možnosti. Povečanje trgovine s SZ Britansko ministrstvo za trgovino je sporočilo, da se bo trgovinska iizmenjava z SZ povečala za milijon funtov šterlingov. Izvoz Velike Britanije bo znašal pet milijonov funtov. Kennedv na poti na Poljsko Po obisku v Bonnu je Robert Kcnnedy prispel v Zahodni Berlin. V Berlinu je imel razgovore z Brandtom. Dobil je tudi diplomo častnega doktorja. Pot nadaljuje na Poljsko. Obsojeni ustaši Po odlašanju je bonsko sodišče končno le izreklo kazni za ustaške napadalce jugoslovanskega predstavništva v Bad Godesbergu. Ubijalec Momčila Popoviča je bil obsojen na 15 let zapora, glavni pobudnik akcije duhovnik Rafael Medic — Skoko pa na štiri leta zapora. ur e m e Vremenska napoved za danes in izgledi za prihodnje dni Danes bo pretežno sončno in toplo, v popoldanskem času povečana oblačnost. V Primorju bo pretežno sončno. Najnižje nočne temperature bodo od 10 do 15 stopinj; dnevne bodo do 25 »to-1 pipi. V naslednjih dneh bo prevladovalo lepo vreme, alpskem svetu So možne popoldanske nevihte. Vremenska slika Pretežni del Evrope zajema področje visokega zračnega pritiska. Nad zahodno Evropo se zadržuje področje hladnega zraka, nad naše kraje pa ob jugovshodnih vetrovih doteka toplejši zrak. Vreme ob 13. uri Bmiki — zmerno oblačno, 22 stopinj; Planica — oblačno, 19 stopinj; .le/ersko — oblačno, 20 stopinj; Triglav — Kredarica — v oblakih, 5 stopinj. Na desetine godb je Igralo poskočne koračnice, na stotine ulic je dajalo vtis navdušenja in veselja, na tisočih mestih so bile zataknjene jugoslovanske zastave in zastavice, na stotisoče ljudi je prišlo na ulico in z milijoni besed zadovoljstva in sreče so ljudje dali duška svojemu navdtišonju. Takšna je bila predvčerajšnjim Varšava, ki je z odprtimi rokami sprejela jugoslovanskega predsednika Tita. Razlogi, da je bila ta poljska Varšava ob sprejemu našega državnika pravo mravljišče ljudi, so dovolj dobro znani. V času, ko Je bilo to mesto do tal porušeno in zločinsko preganjani njegovi prebivalci, ko je krvavelo mesto ob napadih nemških letal, ko je nasilje esesovskih strojnic, topov in preganjanj pomenilo zadnji odmev varšavske vstaje, je ime našega predsednika med junaki Varšave že skovalo trajne vezi. Skupna usoda trpljenja, borbe in upora je prava inačica za topel varšavski sprejem. Pa ne samo to. V dvajsetih letih so te prvotne vezi prijateljstva med dvema deželama dobile še dru«« dopolnitve, prav tako pomembne, kot so bile tiste v času vojne. Dopisniki poročajo o varšavskem sprejemu, kot o dogodku, vozilo z našim predsednikom zaustavilo. Godbe, ki so bile razporejene na vseh važnih mestnih križiščih, so od sproščenega doživljaja kar na lepem obmolknile, da bi si lahko godbeniki boljše ogledali našega predsednika. Po- tesno sodelovanje eden izmed činitelj ev, ki ga ne moremo prezreti pri ocenjevanju dvostranskih državniških odnosov. Razen zgodovinskih vzrokov je to prav tako temeljni kamen medsebojnega razumevanja in sodelovanja. Varšavski sprejem do katerega imajo ljudje poseben čustveni odnos. Odkritosti, navdušenja In sreče ljudi na obrazih ni mogoče ponarediti z nobenimi sredstvi. In vse to so predvčerajšnjim zapazili na ulicah Varšave, na cestah, po katerih se je premikala dolga kolona avtomobilov jugoslovanskih gostov in poljskih gstiteljev. Na več krajih je množica ljudi vdrla s pločnikov na cestišče in prisilila s cvetjem in mahanjem, da se je tem so zaigrali tako čustveno kot ob redkih srečnih dnevih. Tudi vseh tistih, ki so napolnili pločnike in ulice ni nihče točno preštel. Cenijo pa, da jih je bilo čez 200 tisoč. Takšen prisrčen sprejem je tudi posledica zelo dobrih odnosov med obema državama že nekai let nazaj. Jugoslavija in Poljska sta razvili tako pristne vzajemne odnose na gospodarskem, kulturnem in na drugih področjih, da je to Gospodarski odnosi s Poljsko niso ostali amo na ravni trgovinske izmenjave, ki Iz leta v leto narašča, temveč smo tudi že uspešno preizkusili razne druge oblike, .kot je kooperacija in industrijsko sodelovanje. Razen tega sta obe državi odpravili zapreke pri potovanjih iz ene dežele v drugo. Med Jugoslavijo in Poljsko velja sporazum o odpravi viz. Za obe državi je ugodno pove- čana blagovna izmenjava. Položaj je takšen, da se Poljska in Jugoslavija s svojimi industrijskimi izdelki in surovinmi neverjetno dopolnjujeta. Za Poljsko je značilno, da Ima še neizkoriščena prirodna bogastva, po drugi strani pa je v povojnem času zgradila večja industrijska središča, ki so precej odvisna od uvoza surovin iz drugih držav. Razen viškov premoga ima Poljska še precej neizkoriščene svoje zaloge barvne metalurgije. Obisk bo razen tega lepa priložnost za izmenjavo izkušenj pri sedanji graditvi socialističnih družbenih odnosov, gospodarstva >n splošnega razvoja. Razen tega kažeta obe deželi izredno zanimanje za boljše razumevanje na svetu, pa bo tako obisk tudi v tem pogledu dal koristne sklepe. Znano je, da je poljska vlada s številnimi svojimi predlogi zavzeto delala v mednarodnih odnosih za utrditev in sklenitev trdnega miru. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki # Liitdte in d<^ ^ Ureditev starih gostišč Na predlog zavoda za spomeniško varstvo Kranj (predlog je izdelal konservator Jernej šuSterMč) bo republiški sekretariat za turizem dal Izdelati načrte najstarejših dobro ohranjenih gostišč na Gorenjskem, s primerno originalno opremo. Gre za okoli poldrugo stoletje stare gostilne, kakršna je na primer poštar-ska gostilna na Otoku pri Naklem, »furmanska« gostilna pri Petacu v Kranjski gori ki gostilna pri Rasingerju v Podkorenu. O tem predlogu potekajo sedaj prvi pogovori, vendar ima precej izgledov za to, da bo osvojen. Značilne stare stavbe, prav tako tudi gostišča, sodijo namreč med posebnosti, ki turiste izredno privlačijo, a jih pri nas še ne izkoriščamo. Posebna komisija sekretariata bo pregledala omenjena gorenjska gostišča, pozneje pa verjetno nadaljevala akcijo za usposobitev starih gostišč po vsej Sloveniji. Delno ali popolnoma ohranjenih je še precej »furmanskih«, čolnarskih, poštarskih in podobnih gostiln. Vsakokrat po nekaj V ponedeljek, 29. junija dopoldan bo v prostorih kombinata Planika v Kranju redna seja sveta za industrijo občinske skupščine Kranj. Razpravljali bodo o mož-, nostili poslovnega sodelovanja med kombinatom Planika in tovarno Peko Tržič. Seje se bodo udeležili tudi, predstavniki obeb občin. Na seji sveta krajevne skupnosti Zalog so obravnavali statut krajevne skupnosti. Odločili so se da bo krajevni praznik skupnosti vsako leto 4. oktobra t. j. na dan, ko je Šlandrova brigada v Zalogu uničila šitab črne roke za Gorenjsko. Razpravljali in sklepali pa so tudi o nekaterih komunalnih zadevah in zlasti o javni razsvetljavi. Dan borca bodo prebivalci tržiške občine praznovali v Gozdu nad Krizami. Gozd je znana partizanska vasica, ki jo je sovražnik po-žgal, domačine pa preselil in izvršil vrsto zločinov. Krajevna organizacija v Železnikih in občinski odbor ZB škofja Loka z družbenopolitičnimi organizacijami pripravljajo v počastitev 4. julija centralno proslavo škofjeloške občine, ki bo v Zelez- Mladinska reprezentanca Slovenije na pripravah v Kranju Tri tekme Od 24. junija do 1. julija se bo v Kranju mladinska nogometna reprezentanca Slovenije pripravljala za turnir republiških reprezentanc, ki bo 4. julija v Zagrebu. V okviru priprav bodo na Gorenjskem predvidoma odigrali tri tekme. Prva je že bila v četrtek 25.6. naslednja bo 1.7. (ob 17. uri) v Kranju (obe s člansko ekipo Triglava), zatem pa še v škof ji Loki z domačim moštvom. Triglav : Reprez. Slovenije (mladinci) 2:3 (1:1) ( Triglav: Zorman, Dol i nar, Kal-tenekar, Pire, Nosan, Koban I. Ajdovec, Kožar, Kletmenčič, Vu-kotič, Peric Nočna tekma v Železnikih V počastitev dvajsete obletnice osvoboditve bo v soboto, 27. junija ob 20. uri nočna nogometna tekma med moštvoma Železnikov in Kranja. Slovenija: Ahlim (šefer), Žerjav, Pavlin, (Žižek), Hadler, Poledek, Dežman (Kožar), Emeršič, Goleč, Godler, Štuhli (Kanalec), Oblak Gole so dosegli: Emeršič v 10., 64. in 74. minuti za reprezentanco ter Klemenčič v 41. in 70. minuti za Triglav. Sodil je Škrab iz Kranja, gledalcev okoli 500. Tehnično zelo lepa igra dveh enakovrednih nasprotnikov. Več sreče v zaključnih akcijah so imeli mladi reprezentanci. Poseb-se je odlikoval Emeršič, ki je bil najboljši igralec na igrišču, saj je sam dosegel tri gole. Zaostala tekma za pokal maršala Tita Svoboda : Tržič 1:5 (1:0) Strelci: Čebuij v 55. in 87., Val ja-vec v 62. in 63. in Markič v 83.mi-nuti za Tržič ter Ajdovec v 22. minuti za Svobodo Polfinale tekmovanja za pokal maršala Tita bo v sredo. Na sporedu bosta tekmi: Predoslje: Kranj (ob 17.30) ter Tržič: Triglav B (ob 17.00) nikih. Hkrati bodo praznovali tudi 20-letnico osvoboditve Železnikov, kjer bodo odkrili tudi spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. 22. julija v Dragi Pred dnevi je bila'v prostorih združenja borcev NOB v Tržiču razširjen sestanek pripravljalnega odbora za izvedbo velike proslave v počastitev 20 obletnice ustanovitve kokrškega odreda. Sklenili so, da bo praznovanje na dan vstaje slovenskega naroda, 22. julija v Dragi pri Begunjah, kjer je bil ustanovljen odred. Sklenili so tudi, da bo občinsko združenje Za Tržič formiralo I. bataljon, jeseniško II. bataljon, radovljiško III. bataljon, kranjsko pa jurišno četo in štab odreda. Pri tej veliki proslavi bodo sodelovali tudi številni pripadniki predvojaške vzgoje, ZROP, ZB, ZVVI in ostali prebivalci Gorenjske. Vedno več zasebnih turističnih sob Zanimanje za urejevanje zasebnih turističnih sob na Gorenjskem nenehno narašča in jih je že mogoče upoštevati kot pomembno jdopolnilo hotelskih zmogljivosti. Komunalna banka Kranj je sklenila pogodbe z 90 lastniki sob v Bohinju, ki bodo usposobili 285 novih ležišč, 224 starih pa bodo izboljšali. Akcijia se še nadaljuje na Bledu, Gorjah in v Radovljici, kjer so zbrani zahtevki v vrednosti 63 milijonov dinarjev. Pred zaključkom letošnje prometno vzgojne akcije Vse komisije za varnost in vzgojo v cestnem prometu gorenjskih občin so se v teh dneh pričele pripravljati na zaključek letošnje zvezne promotno-vzgojne akcije, ki poteka pod geslom »Skrbimo za brezhibno in pravilno uporabo svetlobnih naprav na vozilih«. Komisije sedaj zbirajo podatke o vsem, kar je bilo v tem času. V letošnjo prometno-vzgojno akcijo so bili vključeni skorajda vsi državljani, torej vsi tisti, ki imajo kakorkoli opravka na javnih cestah t. j. od vrtcev, šol pa do podjetij in raznih organizacij. Vsa skrb je bila letos posvečena tudi voznikom vprežnih vozil in kolesarjem, saj so prav ti povzročali največ prometnih nesreč zaradi nepravilne opreme svetlobnih teles. \aJUh Icnmnn : • n•»č«h ko^iTn A I7 n^lh toni?«« ^ I* hrlili ko.■»■»•*•■» ^ ;7 n«4tn tair***»n • »•» m*?h Y:ču zaključilo obvezno šolanje 200 učencev, v anketi zavoda ?;a zaposlovanje je 41 učencev Izjavilo, da bo nadaljevalo šolanje v osmem razredu, da bi tako izpolnili pogoje za nadaljnje šolanje. . Izmed ostalih se je največ, to Je 64 učencev odloČilo, da se bo tak<>i zaposlilo in priučevalo na delovnem mestu. Sledi jim skupina 38 učencev, ki se nameravajo Vključiti V uk raznih poklicev, 24 Se jih želi vpisati v gimnazijo, 13 v tehnično šolo itd. Potrebna je popolna posebna šola TRZIč — Strokovna komisija g v tržiški občini kategorizirala 58 Otrok z duševnimi in 5 otrok ^telesnimi motnjami. Ko ti otroci zadostijo šolski obveznosti, niso najbolj pripravljeni na učenje bodočega poklica. Tržiška poseb-na šola namreč dela v izredno tenkih pogojih. Samo enooddelčna in irria samo enega strokovnega delavca. Pouk zato je kombiniran, *ar celo v normalnih razmerah n> dopustno. Da bi prizadete otroke lahko bolje pripravili na normalno vključitev v delo in življenje, bi bilo *udj v Tržiču potrebno organizirati popolno posebno šolo z vse-mi potrebnimi oddelki in strokovnim kadrom. 95-letnica Železarne Železarna Jesenice praznuje letos 95-letnJCO ustanovitve. V polastitev velikega jubileja in dneva borca pripravljajo za 4. julij jWet na Mezakljo. Na prireditvi bo nastop godb na pihala z Jesenic ]n Javomika, ob 10. uri pa slavnostna otvoritev z nastopom združenih godb, združenega pevskega ^bota ob spremljavi godbe na pi-lla'a. nastop foklornc skupine, na- Ob izdelavi statuta v škofjeloškem zdravstvenem domu Zaradi ostrih nasprotij trpi delo Statui mora vsklajevali odnose v kolektivu in gradili kolektiv sam, ne pa ga razdvajati VeČ kol pred dvema mesecema je komisija za statute delovnih organizacij pri občinski skupščini Skofja Loka prejela od zdravstvenega doma v Škofji Loki v obravnavo predosnutek statuta, zraven pa še od določene skupine vrsto pripomb in celo en povsem izdelan dodatni statut kot najbolj tehtno pripombo. Komisija |e vse skupaj vrnila zdravstvenemu domu z utemeljitvijo, da bo obravnavala statut šele tedaj, ko bo imela enoten osnutek. Istočasno pa je pripomnila, da naj pripombe in posebni statut obravnavajo kot material pri izdelav i novega osnutka. . Za pomoč v gorah Postaja gorske reševalne službe v Kranju jc organizirala posebne tečaje in praktično delo za nuđenje prve pomoči. Poskrbeli so tudi za opremo. Kupili so zdrav-\° pa bodo sledile razne športne niški nahrbtnik z vsemi polrebni-'8Tei V popoldanskem času bo mi instrumenti in zdravili ter jnotokros mopedistov \ nastop m o- AMBU aparatom. Planinske po-1'flarjev in fotoamaterjev ter sto.janke so opremili z, zdravstve-IJUdsko rajanje. Kulturni program nim materialom. Od tehnične 11 a Mežaklji bo manifestacija vseh opreme bi potrebovali še napravo kulturnih delavcev s področja jc- za dviganje ponesrečenca iz stene, teniške občine, predvsem pa Jc- To opremo so že večkrat zelo po-»eničanov. — U. grešali. — R. Prometna kazniva dejanja v radovljiški občini Bolje posipati ceste število prometnih kaznivih dejanj so v radovljiški občini v zadnjih letih ni bistveno dvignilo (bilo jih je 21), kljub temu, da Je promet narasel. Vzrok za tako Stanje je predvsem, da krivec Prometnih nesreč v primerih, ko To se je še posebej dogajalo na cesli Bled — Bohinjska Bistrica, kjer je bila cesta večkrat poledenela, škode v takih prometnih nesrečah so bile precej velike. Te ugotovitve narekujejo, da bi bilo potrebno v prihodnji zimi ne pride do hujših posledic, kaz- bolj poskrbeti za posipavanje cest nuje sodnik za prekrške. na območju radovljiške občine in V zadnji zimi so v radovljiški opremiti najnevarnejša mesta s phčini med drugim opazili, da prometnimi znaki, ki bi vidno Je prišlo do večjega števila pro- opozarjali na spolzka mesta. Toda nictnih nesreč zaradi poman jkl ji-' razumljivo, sami prometni znaki Vega posipanja cest. Večkrat so Vozniki motornih vozil peljali z minimalno hitrostjo in je kljub temu prišlo do prometnih nesreč. le niso dovolj, če ceste na kritičnih mestih ne bodo dovolj dobro posute. v M. t. Komisija za sklepanje ln odoovedovanie delovnih razmerij pri CP »GORENJSKI TISK« Kranj sprejme takoj šoferja C kategorije Prošnje za sprejem naj Interesenti oddajo v tajništvo podjetja. Kmetijsko živilski kombinat Kranj — obrat Kmetijstvo sprejme v delovno razmerje 1 kvalificiranega mehanika i prakso na diesel motorjih 1 kvalificiranega mehanika s poznavanjem avtoelektrlke. t '• Samska stanovanja ter prehrana zagotovljeno. Uličnega prodajalca časopisov in več raz-našalk za dostavo časopisa »DELO« naročnikom na dom za rajon Č I R Č E — Kranj Stražišče — Kranj in center — Škofja Loka sprejmemo takoj Priložnostna zaposlitev, primerna za upokojence in gospodinje — dober zaslužek. Ponudbe sprejema CP »Delo«, podružnica Kranj. Ko smo se potem v zdravstvenem domu pozanimali o problematiki okrog izdelave statuta, je Gotovo bo vsakdo vprašal, kje v duhu samoupravljanja« vse tiso osnovne sporne točke okrog te- sto, ker bi morda godilo posamez-ga vpraišanja. Menim, da je ta niku ali pa skupini. To menim za-spor vsaj toliko formalne oblike radi tega, ker je delovni kolektiv kol vsebinske. Osnutek zagovarja vsaj formalno potrdil osnutek, ki in uveljavlja teritorialno organi- je bil dan občinski skupščini ozi- bilo slutiti, da bo še precej ostrih zaci jo zdravstvene službe v ob- roma njeni komisiji in se tako diskusij. Izdelava statuta je bila poverjena komisiji za izdelavo statuta, k[ je osnutek izdelala in dala več izvodov v ra/pravo. Komisija je nrav tako postavila rok, do katerega želi pripombe ha statut, da bi le-te lahko upoštevala preden bi predosnutek obravnavali pred kolektivom in ga poslala komisiji pri občinski skupščini. Do razpisanega roka praktično ni bilo pripomb. Zato je bil takšen osnutek brez bistvenih sprememb po- čini, medtem ko skupina zobo- mnenje kolektiva mora upošteva-zdravstvenih delavcev zagovarja ti. funkcionalno organizacijo zdravstva. Prav gotovo je, da bi spor z.a kolektiv zdravstvenega doma ne smel postali nerešljiv problem, še manj pa bi moral zaviralno vplivali na samo na delo V zdravstvu. Da statut ne more iti preko ustave, da bi se pri tem kršile, Verjetno pa se mora pri tem vsakdo vprašali, kje so bili in kaj so delali drugi organi — Zveza komunistov in sindikalna organizacija? Morda bi včasih preveč ostra in včasih celo noprinci-pielna razprava in obravnava statuta po svoje tudi razgibala ko samoupravne pravice posamez.ru- ]ektiVi da ^ price] bo]j jasno m ka ali pa skupine, je dovolj jas no dejstvo in tega ne more storiti noben statut. Vprašanje je, ali so slan tudi komisiji pri občinski te pravice v predosnutku statuta skupščini. Skoraj hkrati pa je komisija znova prejela en osnutek novega statuta. Ni težko ugotoviti, da kljub morebitnim dobrim stališčem, ki so bila V pripombah in statulu samem, je način dajanja teh pripomb nepravilen. zdravstvenega doma v škofji Loki res kršene ali ne, ker bi bil statut potem še sam po sebi v nasprotju z ustavo in bil tako nemogoč. Na drugi strani pa je tudi dovolj jasno, da v statutu ne more biti imenovano »pravilno in z večjim zanimanjem obravnavati vsa vprašanja v domu. V razpravi naj se upoštevajo najbolisi in najbolj utemeljeni predlogi, ne glede na to, kdo jih je postavil. Do takšnega načina pa bo moralo brez dvoma priti, kar zaradi teh ločenih obravnav in tolmačenj posameznih stvari trpi v prvi vrsti delo in angažira kolektiv v povsem nepravilni smeri. — Z. P. Pred pričetkom čiščenja Blejskega jezera Javnost pričakuje odgovor »Naprave ne delujejo, milijoni so bili zavrženi, projekti In celotna Investicija so v osnovi zgrešeni.« Take ln podobne vesti so se razširile po otvoritvi blejskih sanacijskih naprav. Takšni ugovori pa temeljijo na nepoznavanju stvari ln principa sanacijskih naprav. Nekateri več ali manj tehnitni ugovori zoper osnovni koncept čiščenja Blejskega jezera so bili izrečeni v tisku. Pričakovali smo odgovor sestavljalcev projekta za sanacijo. Strokovnega odgovora na nekatere trditve pa ni bilo, kar seveda nI pravilno. Ce se ugovori zdijo strokovnjakom neresni in tako nesmiselni, potem bi bilo vseeno s pravo besedo treba na dan, tako da bi ljudje vendarle vedeli, kako je s stvarjo. Občanom, ki na različne načine sodelujejo pri odločanju o investicijah, ni vseeno, kako uspešno ali neuspešno so vložena sredstva družbe. Prevelika naglica Ne bi se podrobneje spuščali v tehnično analizo zigrajenih naprav iti v razčlenjevanje njihovega delovanja — lo delo naj Opravijo, strokovnjaki, ki so zasnovali projekt ter ga tudi uresničili. Prepričani smo, da je skupina SttokOvnjakoV celotni problem proučila zelo temeljito in da bodo sadovi v dietnih prizadevanj, raziskav ter analiz v laboratorijih kmalu očilni. Ni pa seveda izključeno, da pri leni pionirskem deiu stajo. To je morda le posledica nepravilnega ali prenaglega odpiranja vode, ne pa toliko poman j kl j iv ost i samih naprav. Ozko grlo Mlinščice \Nekateri ugovori ljudi zatrjujejo, da bo dotekajoča hladna voda iz Radovne postopoma ohlaiala jezersko dno in s tem tudi celotno območje okoli jezera. Kot smo razbral) iz projekta m S? obrazložitve laboratorijskih poskusov, ki so jih opravljali pri zavodu za vodno gospodarstvo SRS, pa je ta bojazen odveč. Po metodi cirku- pride do spodrsljajev in poman i- . kljivosti. Te so se pokazale že !a.CH<;_jezersky. .v.ouc .Ib?t,1°. *°™9U_ pri prvih poizkusih spuščanja vo uspešno mešan |e r jezero, ko j,> vodni udor odmirajo vodo jezera pritekajoče vode vrgel iz cevi pod spodnjo razdelilno po- Vas s 700 prebivalci brez telefona S 1. junijem so na Bohinjski Beli zapili poŠto, ker jc poštno poslopje prišlo v privatno lasi. Območje Bohinjske Bele z oko liškimi naselji pa je prešlo pod blejsko pošto. Vse manjše poštne usluge neposredno opravijo pis-monoše, medtem ko morajo prebivalci za večje usluge na Bled. Vse bi še nekako šlo, ljudje so se hočeš nočeš sprijaznili s tem« da so jim vzeli pošto. Največja teiava pa je V lem« ker oejo območje od Bleda do Soteske nima niti enega telefona. Več kot sedemsto ljudi je odtrganih od središča: ne morejo klicali v nujnih primerih, ko je na primer potrebna zdravniška pomoč ali pa v pri dotekajoče z. meti tem ko v toplih mesecih turistične sezone hladna dotekajoča voda ne bo silila na površine zaradi vrhnjih lažjih toplih plasti. S posebno napravo — natego, ki bi jo vključili v sanacijski sistem, bi odvajali globinsko hladno vodo. Vprašanje pa je, ce pri tej metodi mešanja dotekajoče vode z globinsko nečisto, ne bi bila naleta odveč? Morda bi se dobro Sanacijski načrt o uvajanju natege ne govori, izgleda pa, da je tudi ne izključuje iz. sistema sanacije. Tudi o tem bi bilo koristno pojasnilo. Voda še nI stekla Športne, kulturne in zabavne pri-več vrnili. V soboto in nedeljo bodo razne red i t ve. V soboto zvečer bo slavnostna seja svetov krajevnih skupnosti Gorice, Golnik in Trste-nik in družbeno-političirih organ i- Gradnja naprav je pri kraju meni požara in podobno. Minuli pravzaprav je bila pred 1. majem zacjj; nalo pa no sledila slavnosl- teden, ko se je na Bohinjski Beli že otvoritev. Sanacija Blejskega ^a ^u-j 'it- zgodila težka nesreča, niso mogli jezera pa se bo pravzaprav šele , oem ja. klicali po telefonu, "marveč so m o- pričela. V teh dneh še niso spu- V nedeljo popoldan DO zborova- rali po pomoč na Bled. Prebival- stili vode v jezero zaradi pre- nje vseh članov ZB, ZVVI in ci so že nekajkrat zahtevali posta- majhnih količin v Radovali, Spod- /ROP na katerem jim bodo po vi.cv iavnega telefoaa, pa doslej nji del cevovoda so že popravili in ddi,. 'novc c,anske izkaznice, na- se niso uspeh. Odkar so ukinili seda] čakajo samo se na primerno . tamkajšnjo pošto, pa je zadeva količino vode v Radovni, da bi jo tO pa še partizansko srečanje z še bolj nujna. lahko dovajali Blejskemu jezeru, zabavnim programom. — R. Občina Radovljica je za to veliko delo pokazala popolno razumevanje in določila precejšnja sredstva. Zlasti zato, ker gre za ureditev turističnega kraja. Turizem-pa je na njenem območju zelo pomembna gospodarska panoga. Za sanacijska dela je bilo porabljenih 260/ milijonov dinarjev. Pri tem pa ni udeležena samo občina, marveč sta z znatnimi sredstvi pomagala tudi nekdanji okraj Kranj in republika. V javnosti se tudi omenja blejske strokovnjake, ki so baje izdelali nacrte in podobno. Blejskih strokovnjakov sploh ni. Vso odgovornost pri projektiranju in sanaciji je prevzel zavod za vodno skupnost SRS, zavod za raziskavo materiala in drugi. Pri izvajanju del pa je sodelovalo še več podjetij. Občina ter splošna javnost so strokovnim delavcem obeh zavodov popolnoma zaupali odgo-vornp delo in so tako tudi prepričani, da bodo vloženi milijoni imeli zaželeni ter pričakovani učinek. Prav zategadelj občani Bleda in zagotovila od projektantov, da bo širše javnosti pričakujejo javnega sanacija Blejskega jezera vendarle potekala po predvidenih načrtih, J.B. Krajevni praznik v Goricah Gorice — V soboto in nedeljo bodo prebivalci Goric praznovali 12. krajevni praznik. Vsako leto obude spomin na 28. junij 1943, ko je .odšlo štiriindvajset mladih obnesla, saj sedanja struga Mlin- borcev domačinov v partizane, šcice na Mlinem ne bo mogla Bili so vključeni v slavno XIV. di-pozirali takib količin VOO>. Polni ^ honlj s() se na Koro§kenl( dotok pa |c 2 kubična metra na . rs i • i sekundo, medlem ko je navadni ™ štajerskem .m na Dolenjskem, pritok potoka Mišice le nekako Udeležili pa so se tudi bojev za 300 I v sek. ali blizu 7-krat manjši. Primorsko in Trsi. Mnogi se niso Pred praznikom dneva vstaje slovenskega naroda Srečanje nad Zalim logom Letos za 22. julij, dan vstaje slovenskega naroda bo tudi na Gorenjskem vrsta prireditev. Med največjo ha hkrati najpomembnejšo lahko štejemo praznovanje 20. obletnice ustanovitve Škofjeloškega odreda in 20. obletnice ustanovitve gorenjskega vojnega področja, ki sovpada s tem pomembnim praznikom slovenskega naroda. Omenjena proslava bo prihodnji mesec, 22. julija, v POTOKU (Farji Potok) nad ZALIM LOGOM v Selški dolini. To bo tudi osrednja prireditev na Gorenjskem, ki bo združena z otvoritvijo nove avtomobilske ceste, ki pelje v to odmaknjeno hribovsko vasico. Vsa leta po vojni jc bil POTOK povezan z ostalim svetom le s skromno stezo, kasneje, nekako pred dvema letoma so naredili zasilno pot za vprežne vozove in sedaj se tudi tej vasici odpira okno V svet z novo avtomobilsko cesto. Cesta bo služila tudi v gospodarske namene, saj je les ena glavnih dobrin, ki jih pridobivajo v tem predelu Selške doline. V programu praznovanja ie tudi odkritje treh spominskih obeležij, in sicer bodo prvo odkrili padlim kurirjem na križišču, kjer se cesta od davške, odcepi proti Potoku. Ostali dve spominski obeležji bodo odkrili v sami vasi Potok na dveh hišah, kjer sta bili glavni zbirališči borcev. Prireditev sama je nams-njena srečanju partizanov gorenjskega vojnega področja. Znano je tudi, da je prav mimo Potoka vodila ena glavnih poti s Primorske na Gorenjsko. Računajo, da se bo tega srečanja udeležilo okoli 10.000 prebivalcev Gorenjske in nekdanjih borcev. Na predvečer bo srečanje nekdanjih borcev oh tabornem ognju, medtem ko bodo na glavni proslavi nastopili združeni pevski zbori V okviru loških prireditev. M. t. Lesce bodo kmalu preskrbljene z vodo Lesce so bile vsa leta zelo slabo preskrbljene z vodo. Ker je lega naselja razmeroma višja kot v drugih krajih, ki jih zajema radovljiško vodovodno omrežje, jc ostal del I.esc pogostokrat brez vode. Zato so Leščani že večkrat poskušali zboljšati preskrbo z vodo. Vodovodna komunalna skupnost Radovljica s pomočjo Leščanov že nekaj časa uspešno rešuje ta problem. Pod leškim klancem so zgradili novo zajetje, ki bo s pomočjo črpalk okrepilo stanje vode. Z deli pri zajetjih te z napeljavo do glavnega zbiralnika so že skoraj gotovi. Zgradili bodo Se nov rezervoar in namestili črpalke. Nove dopolnilne vodovodne naprave bodo za celotno naselje lese velika pridobitev. Prav tako pa bodo zboljšale vodno stanje v skupnem vodnem omrežju, ki zajema domala 25 vasi in naselij od Ljubnega do Smokuča, na celotnem levem območju Save. Gradbena dela opravlja komunalno vodovodna skupnost Radovljica iz lastnih sredstev. Pričakujejo pa. .U bo stekla voda po novem omrežju že avgusta ali septembra, število potrošnikov vode v Lescah naelo narašča, posebno veliko pa jo porabijo podjetja v lehnološke namene. Zato bo naraščajočim potrebam mogel zadostiti le novi vodovod. Še vedno pa imamo precejšnje težave s preskrbo vo^e v nekaterih drugih kra"!i. Ribno sploh nima vodovoda, V nekaterih drugih krajih pa od časa do časa vode ;■>•••-manj kuje ali pa imajo slabe naprave in neprimerna 'a-jetja. -\B SOnOT/V 77. T„nTTn l*M KULTURA % KULTURA # KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA # KULTURA • KULTURA • KULTt Škofjeloški gimnazijci na Loškem gradu pod strokovnim vodstvom Janeza Eržena odkrivajo temelje dvoriščnega stolpa, o katerem trenutno ne vedo niti tega, kdaj jc nastal Dve razstavi na Bledu . V avli blejske festivalne dvorane so 20. junija odprli novo razstavo, in sicer tempera slike, gvaše, risbe z ogljem akademskega slikarja Olafa Glo-bočnika iz Zagreba. Nova razstava pomeni glede na sedanje prijetno poživitev tako po motiviki in tehnikah upodabljanja. Največjo pozornost zbujajo različni motivi iz. domaćega življenja, zlasti iz. kmečke idi-like. V njih nam slikar na realistični način predstavi različne slovenske običaje in značilnosti slovenskega kmečkega življa. Prizori kot vasovanje, godci, kmečki fantje pri igri, žanjice, splavarfa (ali nekaj podobnega) so zanimivi po kompoziciji in po tehniki upodabljanja, ki zelo uspelo predstavlja značilno slovensko okolje in utrip. Drugi del razstave zajema osem slik v temperi: tretji pa prikazuje risbe — portrete in ženske akte. Drugo razstavo pa je v zgornjih prostorih priredila organizacija Ljudske tehnike Radovljica v sodelovanju z društvom ljudske tehnike tovarne Verig Lesce. Na razstavi sodelujejo fotoamalerji in pionirji vseh gorenjskih občin: z Jesenic, iz Tržiča, Škofje Loke, Kranja in Radovljice, prirejena pa je pod geslom: Tehnika in turizem. Razstava jc že po svoji zamisli originalna, po vsebini in tehnikah zelo raznolika, po motivih ter po idejah posameznih fotoamaterjev pa dovolj izvirna. Več posnetkov zbuja, pozornost po tehnični popolnosti in spretnosti, medtem ko sc drugi odlikujejo po domiselnosti in po izvirni ideji. Le nekaj je vsakdanjih, ki smo jih navajeni gledati po raznih razglednicah ali drugod, torej precej stereotipnih posnetkov, ki pravzaprav ne po-^>vedo nič novega. Ce bi prireditelji pokazali več spretnosti pri samem aranžiranju in bolj estetski urejenosti, bi napravila razstava ina obiskovalca šc globlji vtis. J. B. Ma Jesenicah radijska postaja Tri zgodovinska poslopja Pred kratkim so bila odobrena prva sredstva za ureditev rojstne hiše pokojnega pisatelja Frana Finžgarja v Doslovičah. Predvidoma bodo njegov dom urejevali letos in prihodnje leto. Hišo bodo uredili kolikor mogoče tako kot je bila urejena v času pisateljeve mladosti. V spodnjem delu hiše nameravajo urediti zbirko njegovih del in razpoložljivih Delo radovljiških pionirjev V prostorih radovljiške osnovne šole so urediili razstavo risarskih ter ročnih izdelkov ob zaključku šolskega leta. Odprli so jo v ponedeljek, razstavljajo pa svoja dela učenci iz Radovljice, iz Mošenj, iz. Ovsiš in iz Ljubnega. Razstava prikazuje prerez dela učencev pri likovnem pouku in pri tehnični vzgoji in krožkih. Predstavlja pa različne tehnike risanja ter upodabljanja in raznovrstne izdelke, ki so jih pripravili mladi tehniki. — J. B. rokopisov. V enem izmed prosto rov pa bo prikazana plaitnarska obrt. Finžgarjev oče je bil namreč tkalec in krojač, prav tako je bil tkalec tudi Finžgarjev stari oče. Ob gospodarskem poslopju je ohranjena tudi jama za barvanje platna. Sedanje gospodarsko poslopje bodo zamenjali s prvotnim lesenim skednjem, ki so ga prenesli k Uravu v Moste v začetku tega stoletja. Obenem kot za ureditev pisateljeve rojstne hiše so zavodu za spomeniško varstvo v Kranju odobrili tudi s red sit v a za Kurni-kovo hišo v Tržiču, ki je zanimiva zaradi svoje gradnje. V njej so gojili nogavičarsko obrt, v dobi čitalništva pa se je pri ljudskem pesniku Vojtehu Kurmiku zbirala slovensko usmerjena tržiška meščanska struja. Kot tretji stari objekt je na vrsti. sitarska hiša v Stražišču, v kateri bodo prikazali življenje Sitarjev sredi 19. stoletja. Tu bo zbrano razno orodje za izdelavo siit. Praznovanje v Cerkljah Kulturno umetniško društvo »Davorin Jenko« v Cerkljah ta teden proslavlja 50-Ietnico smrti skladatelja, po katerem nosi ime, ker je bil rojen v tem kraju. S proslavami so začeli preteklo soboto s krajšo svečanostjo ob skladateljem spomeniku. V nedeljo dopoldne je bil v Cerkljah koncert pihalnega orkestra iz Kranja, popoldne pa koncert mladin- skega pevskega zbora gimnazije in simfoničnega orkestra iz Kranja. Torkov klubski -večer je potekal pod naslovom »Življenje in delo Davorina Jenka«. Pripravil ga je prof. Kalan, sodelovali pa so pevci iz Zaloga in Cerkelj. V četrtek zvečer je bila slavnostna seja društva, prireditve pa bodo zaključene jutri dopoldne z otvoritvijo likovne razstave v klubu. Na seji sveta za kulturo in pro-sveto občinske skupščine Jesenice, ki je bila 23. junija so razpravljali o vzdrževanju gledališča, postavitvi lokalne radijske postaje na Jesenicah in vzdrževanje spomen iikov NOB. Upravni odbor sklada za kulturo in p ros ve t o je letos p red v i- Majda potuje v Ameriko Včeraj je Majdka Fajon, šestnajstletna študentka glasbe . iz Kranja, odpotovala z letalom v Ameriko. Skupaj s študentom glasbe iz Ljubljane Gorjanom Košuto bo zastopala Jugoslavijo v mednarodnem mladinskem orkestru. V Združenih državah Amerike letos že šest intr i desetič sestavljajo mladinski simfonični orkester, v katerega pod geslom »glasba združuje narode« povabijo 150 mladih glasbenikov iz. 50 držav. Orkester dva meseca vadi v počitniškem naselju ob Michiganskcm jezeru, kjer je več sto počitniških hišic na voljo članom orkestra, 140 profesorjem (razen glasbe gojijo tu tudi šport in podobne dejavnosti) in drugemu osebju. Ob koncu dvomesečnega bivanja v Ameriki čaka mlade člane orkestra največje doživetje — 29. avgusta koncert v Beli hiši pri predsedniku ZDA in nato še ikoncert v palači organizacije Združenih narodov v New Yorku. Ob tej priložnosti se glasbeniki tudi pomerijo med seboj. Majdka je pred kratkim diplomirala na SG šoli in naredila sprejemni izpit na glasbeni akademiji. Prvi pouk je že kot predšolska deklica dobila pri svojem očetu, ki po učuje violino na glasbeni šoli v Kranju, sedaj pa je že nekaj let učenka priznanega pedagoga violinista prof. Leona Pfaj-ferja. Našo državo so letos prvič povabili v omenjeni orkester. Vsi, ki so bili predlagani, da preživijo dva meseca ob Michi-ganskem jezeru v znamenitem orkestru (najvišja možna starost — 18 let) so morali organizatorjem poslati magnetofonski posnetek Mendelssohnove-ga ali Bruchovega koncerta. Majdka je posnela Bruchov koncert in uspela. Tako kot on^ sama smo njegovega uspeha lahko veseli vsi, ki nam je pri srcu sloves naših reproduktivnih umetnikov ali tistih, ki obetajo, da bodo to postali. Skrivnosti dvoriščnega stolpa Arheološka izkopavanja na Loškem gradu ŠKOFJA LOKA — Minuli četrtek so na dvorišču Loškega gradu pričeli z arheološkim Izkopavanjem stolpa, ki je bil svoje dni osrednji objekt grajskega poslopja. Izkopavanja so za sedaj v mejah preiskovanja terena ln sodijo v okvir adaptacijskih del za sanacijo dvortSča. Po načrtih arhitekta Trea, ki je pred obnovo gradu 1892. leta zrisal celotno poslopje, je nekako na sredi dvorišča stal stolp, katerega stranici sta merili vsaka po 17 metrov. Podatki o višini niso ohranjeni, vendar arheolog Janez Eržen, ki vodi zdajšnja izkopavanja, meni, da je bil stolp visok kakih 20 metrov in je imel pi-ramidasto streho. Vprašanje je tudi, kdaj so stolp zgradili — ali je bil prvoten objekt gradu ali pa so ga zgradili po potresu v prvem četrtletju XVI. stoletja (vsekakor pa so ga tedaj močno adaptirali). Podrli so ga na koncu minulega stoletja,, ko so nivo dvorišča zvišali za meter. Prav na osnovi tega dejstva arheološka sku- pina predvideva, da so ohranjeni tudi kletni prostori dvoriščnega stolpa, toda vhoda vanje še niso odkrili. Ze pred tremi leti so na dvorišču Loškega gradu pričeli z odkrivanjem temeljev stolpa, in sicer so raziskali tri vogale ter odkrili vhod v rov, ki je bržčas služil za top. Na načrtu arhitekta Trea je tako znamenje, kot je bilo za ta rov, še na zahodni strani stolpa (v smeri proti vrtu), vendar doslej tam temeljev še niso raziskali. To bodo storili v naslednjih treh tednih, potem pa bodo do je- sen! prekinil z deli. Ohranjenost arhitekture stolpa bo narekovala ureditev dvorišča, katero bodo nadaljevali tudi prihodnje leto. Pri izkopavanju so naleteli tudi na kakih 20 fragmentov keramike, ki je zelo podobna kosom, najdenim na Krancelj-nu. Gre za slvočrno žgano po sodo, ki so jo v XV. stoletju izdelovali na lončenem kolesu. Sicer pa v tej zasipnl plasti zemlje niso našli drugih arheološko pomembnih kosov, če je ohranjena klet, bo notri lahko kaj zanimivega. J. Z. * del 4 milijone za popravilo stavb-gledališča »Tone Cufar«. Najprej0 bodo popravili streho, ob naslednji odobritvi sredstev pa nameravajo urediti električno napeljavo na odru. Predvideno je, da bodo popravila končana do 15. oktobra. Govorili so tudi o postavitvi lokalne radijske postaje. Postaja bo najboljša rešitev za hitro informiranje občanov o vseh družbenopolitičnih in ostalih dogodkih. Sprejet je bil predlog za enajstčlanski iniciativni odbor, ki ho" zbral predvidena sredstva, pre-skrbel prostor, nabavil potebno aparaturo in pripomočke, skratka izpeljal tehnično stan za začetek oddaj. Želijo pa tudi povečati i obisk i'"1 ogled Prešernove rojstne vasi in hiše. Zato je bil sprejet predlog, da bodo ob glavni cesti, ki VOOl mimo Vrbe/ postavili dve tabli« ki bosta privabljale mimoidoče; Sredstva zato bodo dobili od vstopnine. — B. B. Obisk Koroških pevcev DUPLJE, 27. junij — Danes zvečer ob 20.30 bo v Dupljah koncert moškega pevskega zbora prosvetnega društva iz Hodiš ob Vrb-skem jezeru. Koroški pevci so gostje pevcev iz. Duipelj, ki so bili lani skupaj s stražiškim pevskim zborom na Koroškem. \ V Z Jesenic so slikarsko razstavo del bratov Janeza in Jurija šubica prenesli v prostore Prešernovega muzeja v Kranju. Slika kaže grafiko Janeza šubica — Umetna obrt Smitsonu je začel pripovedovati o odredu in nenehno opozarjal, da mu mora plačati za sporočilo. Smitson se je udobno zleknil v naslonjaču in s prijateljskim glasom zastavljal vprašanja, poskušal zmesti sogovornika in najti kakršnokoli napako v njegovem pripovedovanju. Toda Geturi je pozorno spremljal nasprotnika. Nasmejane in vodene Smitsonove oči so zaman poskušale prodreti v dušo človeka, ki je stal pred njim. »Koliko denarja želiš, Nžorogi?« »Zdaj deset funtov, bvana. Drugo kasneje. Pokazal bom pot do odreda. Po deset funtov za vsakega Mau-Mau. Tri tisoč funtov.« »Saj si že vse izračunal.« — Stotnik se je dobrohotno nasmehnil. »Deset funtov plačamo, če boš sam ubil terorista. Jih nameravaš sam pobiti?« »Ne potrebujem denarja, bvana. Ukazi, naj mi dajo zemljo.« »Zemljo boš dobil. Vsem Mau-Mau jo pobiramo. In dobili jo bodo tisti, ki sodelujejo z nami.« Geturi je odkimal. »To jc nevarna zemlja, bumbo-džumbo!« »Zaman se bojiš. Čez mesec dni ne bo več nobenega Mau-Mau.« »Ccz mesec dni?« — Geturi je pozorno prisluhnil. »Tvoja številka je 1101. To si zapomni. Pridi jutri zvečer., Povedal boš vse, kar boš zvedel v mestu. Odšel boš v drug odred. Pri pomočniku vzemi kip.uuli in propUStnico za noč. Od sedmih zvečer