Poštarina plačana.
Štev. 34.
Posamezna štev. K 1*20 = 30 pa?.
V Liubliani, v petek dne 26. avgusta 1921.	Leto IV.
r:	i	
		% : ,
		
		
Oglasi:
Sa 3 mm X 60 icseratnega stolpiča mali 80 vinarjev, uradni 1*20 E, poslano, posmrtnice in reklame 2 K. Večkratne objave popust.
Bzhaja vsak petek.
UpravnlStvo ..Domovine" v Ljubljani, Sodna nlloa 6. Uredništvo „Domovino", Miklošičeva o. 16, Tel. 72.
-- ' 6
Hosodno 8 X,	<? >
oeloi *

- Vfy
V
■jO.
v
"8 K,
Nanifesf kralja Aleksandra.
MOJEMU DRAGEMU NARODU!
Zlomljen od velikih naporov, ki jih je od Njega zahtevala poverjena Mu služba narodu in domovini, je zdihnil Moj mili roditelj, Nj. Veličanstvo kralj Peter L, Svojo plemenito dušo.
Niti pod najtežjimi udarci usode ni Moj oče omahoval v svoji zvestobi narodu zaobljubljeni misli.
On je v dneh največjih izkušenj in nesreč obvaroval vero v lepšo bodočnost naroda.
Skupoio z narodom je krčil pota, ki so dovedia do vstajenja narodne zmage in slave.
Pod njegovim modrim vladanjem, ki je imelo namen, da ves narod vzvalovi in vname za veliki ideal osvobojenja in ujedinjenja naroda, da pridobi zanj simpatije in pomoč bratskega ruskega naroda ter velikih prosvetljenih držav na zapadu, je bilo izvršeno zgodovinsko delo osvobojenja in ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v veliko narodno državo.
Ko je dokončal to največjo nagrado Svojega vsemogočnega Boga za brezprimerne žrtve Svoje in Svojega naroda, s katerim je
delil zlo in dobro, je Moj vzvišeni roditelj zaprl Svoje oči.
Ko stopam po členu 56. ustave na izpraznjeni prestol ter sprejemam kraljevsko oblast v svoje roke, objavljam Svojemu dragemu narodu, da hočem zvest idealom Svojega roditelja čuvati ustavne svoboščine in prava državljanov, ščititi državno edinstvo in bdeti nad pridobitvami naroda, ki so Mi bile izročene v varstvo.
Oviran zaradi bolezni, da pridem na pogreb Svojega roditelja in da vršim kraljevsko oblast, pooblaščam na podlagi člena 58. ustave Svoj ministrski svet, da Me zastopa v izvrševanju kraljeve oblast po Mojih navodilih do Mojega povratka v domovino.
Slava Njegovemu Veličanstvu kralju Petru I. in mir Njegovi plemeniti duši!
Živel narod Srbov, Hrvatov in Slovencev!
Dano v Parizu, sedemnajstega avgusta leta tisočdevetstoedenin-dvajsetega.
Aleksander s. r.
Podpisi ministrov.
Veličastni pogreb kralja Petra-Osvoboditelja.
Tekom nedelje so prispela v Beograd odposlanstva iz raznih mest Jugoslavije, da se poklonijo zadnjikrat svojemu kralju. Množice so ves dan in pozno v noč oblegale prostor pred saborno cerkvijo, skozi katero je prešlo v zadnjih dneh nad 60.000 ljudi. Veliko pozornost je vzbudila deputacija vstašev iz leta 1875., ki so se borili ramo ob rami s pokojnim kraljem. Zvečer se je vršila maša zadušnica. Bral jo je patriarh Dimitrije, asistirala sta mu kotorski me-tropolit in episkop iz Dubrovnika. Prisostvovali so princesa Jelena, princ Gjorgje, kneza Arzen in Pavel, predsednik vlade Nikola Pašič, prvi kraljevi adjutant, maršal dvora in nekaj višjih oficirjev. Po končanem obredu se je princesa Jelena poslovila od svojega očeta ter mu položila pri tem v rakev rumenega cvetja, ki ga je pokojnik najbolj ljubil. Ko so se poslovili tudi ostali člani kraljeve hiše, je položil k mrtvemu kralju v krsto maršal dvora šopet poljskega cvetja, ki so ga nabrali vojni invalidi na grobeh onih, ki so padli v borbi za svobodo. Potem je bila krsta za-tvorjena v prisotnosti adjutanta generala Hadžiča, maršala dvora in načelnikov ministrstva financ, prosvete in vere. Izmed številnih krasnih vencev, ki so napolnjevali cerkev in prostor okoli krste, so bili posebno vidni venec ameriških Združenih držav, angleškega kralja Jurija, ru-munskega kralja Ferdinanda, rumun-ske vlade, francoske republike, švicarskega zveznega sveta, poljske vlade, poljskega predsednika Pilsud-skega, češke vlade, grške vlade in
italijanske vojske, ki nosi na traku napis: «Italijanska vojska — kralju-osvoboditelju».
*
Ponedeljek je nudil tako turobno-veličastno sliko, da Beograd še ni videl slične. Vse glavne ulice so bile nabite naroda iz vseh delov države. Vsi ali v črnih oblekah ali vsaj s črnimi žalnimi znaki. Nad 40.000 ljudi je prispelo k pogrebu iz pokrajin izven Beograda. Ob šestih zjutraj so se začeli razvrščati vojaki beograjske posadke po ulicah, po katerih je krenil sprevod. Od saborske cerkve, čez Terazije do kolodvora je bil gost špalir vojaštva vse beograjske gar-nizije, za njim pa neprodirna množica.
Ob sedmih so se začela v saborski cerkvi pred mrtvaškim odrom zbirati odposlanstva tujih držav. Prišla so zastopstva češke republike z ministrom Tusarjem na čelu. Rumunije, Grčije, Poljske, Francije, Amerike, Anglije, Italije, Belgije in Nizozemske, ž njimi vsi beograjski poslaniki tujih držav. Ob pol osmih je prišel v cerkev poveljnik pogreba, vojvoda Stepanovič s štabom. Za njim je dospela kneginja Jelena z otroci, potem princi Gjorgje, Pavel in Arzen. Nato so dospeli člani vlade, narodne skupščine, patriarh Dimitrije s 16 vladi-kami, katoliška duhovščina, na čelu ji zagrebški nadškof dr. Bauer, muslimanski hodže z ul alemo na čelu ter židovski veliki rabini. Patriarh je ob asistenci vladik imel svečano ope-lo. Po cerkvenem opravilu je imel pretresljiv govor, v katerem se je poslovil od velikega kralja.
Kmalu po osmih se je začel iz saborske cerkve pomikati nepopisno veličasten sprevod, ki ga je otvorila kraljeva garda na konjih. Za njo so gojenci vojne akademije, z narodnimi trakovi preko ramen in prsi, nosili križ in žitno klasje. V določenem vrstnem redu so se nato razvrstile vse korporacije in deputacije. Kraljevi fanfaristi na belih konjih, okrašenih s črnim florom, gardna muzi-ka, poveljnik pogreba vojvoda Stepanovič s svojim štabom, oddelek kraljeve garde, odposlanstva naše vojske s polkovnimi zastavami, med njimi deputacija češkega 48. pešpol-ka, ki nosi ime kralja Petra, oddelek invalidov, na čelu jim invalidi-slep-ci; nepopisno globok je bil na množico vtis invalidne čete, ki je vso pot vzklikala: «Slava kralju Osvoboditelju!® Vod trobentačen kraljeve garde je vodil drugo ne manj učinkovito in ganljivo skupino: 44 bosanskih četašev, ki so bili nekdaj sobojevniki Petra Mrkonjiča v bosanski borbi proti Turkom. Ljudje so te osivele borce za narodno osvobojenje vsepovsod simpatično pozdravljali. Za deputacijo akademske omladine slede venci kralja Aleksandra in ostalih članov kraljeve rodbine, nato štirje senjski vstaši, sokolske deputacije z zastavami in za njimi nad 1200 vencev na osmih velikih tovornih avtomobilih. Cela vrsta pevskih društev, mornariška šola, okrog 50 duhovnikov vseh veroizpovedanj, med njimi 5 katoliških in 16 pravoslavnih škofov s patriarhom na čelu. Generali s kraljevimi insignijami so zaključili prvi del sprevoda. Zgodovinska topovska lafeta, ki jo pelje 60 gardistov, nosi zemske ostanke velikega pokojnika v hrastovi krsti. Krsta je odeta z državno trobojnico. Ob njej korakata generala Jurišič in Maister ter trije polkovniki. Sledi pa ji kneginja Jelena z otroci, princem Gjorgjem, Pavlom in Arzenom. Za kraljevo rodbino se vrste zastopstva tujih držav, vlada, parlament, odposlanstva iz vse države, častniki beograjske garnizije ter vse ostalo občinstvo, med njimi tudi general Vu-kotič, brat črnogorske razkraljice Milene. Sprevod se je skozi vse mesto pomikal skozi ozek špalir občinstva, ki ga cenijo mnogo nad 100.000.
Beograjski kolodvor je bil odet ves v črnino. V njegovi bližini je bila postavljena divizija artilerije, ki je izkazala pokojniku zadnjo čast z 21 streli. Na kolodvoru samem je stal pripravljen dvorni vlak, odet v zelenje in črnino. V vozu, določenem za krsto, je bil pripravljen katafalk. Pevska društva so zapela kralju v slovo nato pa so vojvoda Stepanovič ter generali Jurišič, Miljutinovič, Tu-cakovič in Maister prenesli krsto v vlak. Patriarh je opravil pogrebno molitev in točno ob 10. uri se je začel pomikati vlak iz kolodvora proti Mladenovcu.
Na vsej poti od Beograda do Mla-denovca so pričakovale vlak z dragocenimi ostanki velikega kralja
ogromne množice lju so bile črno prevlečent.	-eh
so se zbrale množice naro .a se poslavljajo od svojega kralja. Ob 1. uri popoldne je dospel vlak v Mla-denovac. Tudi tukaj se je zbrala nepregledna množica iz bližnje in dalj-nje okolice. Vojaštvo vseh oddelkov je tvorilo špalir. Krsto so prenesli na avtomobil, ki se je nato odpeljal proti Topoli. Sledili so ji tudi v avtomobilih princ Gjorgje, s predsednikom dr. Ribarjem, kneginja Jelena z otroci, princa Arzen in Pavel ter nato ministri z odposlanci narodne skupščine. Tudi na tem zadnjem delu kraljeve poti se je poslavljal narod v množicah od svojega očeta. Seljaki so polagali na avtomobile priproste kmetske vence in šopke.
Ob 3. uri je prispel sprevod na cilj. Vrh prijaznega grička stoji v obliki križa bela cerkev z veliko kupolo v sredi. V njej se nahaja grobnica Ka-ragjorgjevičev. Kmetje iz Višnjevca, rojstnega kraja kralja Petra, so prijeli krsto in jo odnesli v kapelo, kjer ostane še nekaj dni izpostavljena, da se more tudi kmetsko ljudstvo posloviti od čike Pera. V nepreglednih množicah so prihajali seljaki, možje in ženske, mladi in stari v kapelo in krsta je bila v hipu obsuta s šopki in venčki, zadnjimi pozdravi ljubečih Šumadincev. Še-le zvečer so se udeleženci sprevoda na avtomobilih vrnili v Beograd.
Kako je v Rušili?
Pred nekaj dnevi je dospela k svojemu možu v Pariz knjeginja Kura-kin, ki je pobegnila iz boljševiške Rusije. Njen beg se je izvršil pod zelo čudnimi okolnostmi. Zaprta je bila v vojaškem zaporu v Moskvi. Da se reši ječe, je privolila nekemu boljševiškemu činitelju, da se poroči ž njim in mu izroči 12 milijonov rabljev. Komaj je bila svobodna, je pobegnila in posrečilo se ji je prekoračiti rusko mejo ter dospeti v Pariz k možu, ki ga ni videla že tri leta.
Zanimive so njene izjave o ruskih razmerah, katere je dala nekemu pariškemu novinarju. Izjavila je, da so boljševiki še vedno močni. Kar se tiče lakote, je ta mnogo večja, nego se govori v Evropi. Dejala je, da pošiljanje hrane v Rusijo ne bo mnogo koristilo, ako istočasno evropske države, ki so sklenile pomagati Rusiji, ne vzamejo po svojih zastopnikih same v roko razdeljevanje živil med stradajoče rusko prebivalstvo. Ako se to ne zgodi, bodo vse pošiljatve živil služile le v okrepitev boljše-vikov.
Knjeginja je nadalje izjavila, da je bila žetev ob rumunski meji prilično dobra, da pa je popolnoma propadla ob Volgi in v severni in srednji Rusiji.
H koncu je knjeginja omenila, da ni dovolj, ako se pošljejo Rusiji samo živila, temveč je treba poslati tu-
protestirali, ko so pobrali zvonove in silili na podpis vojnih posojil, da je ubogo ljudstvo še več trpelo. Naši klerikalci bi prodali magar vse svetnike in še križ, samo da bi prišli še pod klerikalno - nemško-habsburško vlado. V nedeljo 7. t. m. je imel naš župnik pridigo, v kateri nam je povedal med drugim, da sedaj ne bo smel pridigovati o evangeliju in o 10 božjih zapovedih, ker se bo to smatralo za politiko, ki pa je v cerkvi zaradi kancelparagrafa prepovedana. Mar mislite, da samostojni kmetje, ki sicer niso trgali po šolskih klopeh hlač, ne znajo ločiti 10 božjih zapovedi od politike? Cerkveno oblast prosimo, da nas reši tega raz-diralca miru in sloge ter nam da takega župnika, ki jih imajo sosedne fare, če ne, bomo prisiljeni, nastopiti drugo pot. — Več občanov.
Šmartno pri Litiji. Klerikalci so se pridno «ženili» okoli komunistov. V «Domoljubu» št. 17 so odkrili veliko ljubezen in spoštovanje do komunistov, katere imenujejo preveč pametne, da bi kandidirali na listi za pravično občinsko gospodarstvo. Čisto naravno je, da se tudi sedaj klerikalci tako toplo zavzemajo za morilce Draškoviča in atentatorje na regenta, saj so po «Domoljubu» pametni samo klerikalci in komunisti.
Žužemberk. 2e dolgo ni svet o nas čul nobene vesti. Zato pa je bila črna protidržavna svojat toliko bolj glasna. Volitve so pokazale moč naprednega življa v toliki meri, da smo razmeroma lahko zadovoljni. V žužemberski občini smo dosegli tretjino odbornikov, v ostalih občinah razen Ambrusa in Ajdovca pa po polovico vseh mandatov. In vendar prej v vseh teh občinah nismo imeli niti pet naprednih ljudi. Ko bi ne bila moralna propalost kot posledica farovške vzgoje in dolgoletnega Šu-steršičevega režima med našim prebivalstvom tako velika in ko bi bilo kaj več požrtvovalnih narodnih in prosvetnih ter političnih delavcev ter manj sebičnosti in večnega dobička željnih, bi bila stvar lahko še vse drugačna. Tako pa je trohica za državo čutečih oseb zmogla naravnost ogromno delo. Vedno se bomo s studom spominjali dogodkov tik pred skrutinijem. Gnidovičevi Katoliki so drveli po trgu in divje kričali o svoji zmagi. Naši se niso upali na ce-
sto. Zlasti sta se odlikovala izvestna dva mladeniča, bivša šusteršičeva protežiranca tekom vojne in pa sedanji podžupan Karol Lavrič. Stvar se je končala pred sodiščem, kjer je te korupneže zadela primerna kazen. V kratkem bodo govorile tudi smreke, kjer pa ne bodo mogli pomagati niti Ptašek niti Mlakar, niti Šircelj, Auerspergu hlapčujoča trojica. Naši klerikalci so zgubili svoja dva generala. Vehovec je prišel ob pasivno volilno pravico vsled «ure-jenih» računov..., Gnidovec pa aktivno in pasivno vsled zagrešenih kaznivih dejanj... Oba ta silna prvaka sta bila sramotno črtana iz liste. Dekan Gnidovec nadalje dosledno pokazuje svoje protidržavno razpoloženje. K kraljevskim, oziroma državnim cerkvenim slovesnostim ne vabi šolske mladine, da se seveda ne pohujša. Tudi nima nobene zastave za take prilike kakor jih je prej vedno imel in izobešal. Niti za kraljevo smrt se ta dični državljan ni zmenil. Briga ga Jugoslavija! Najbolj ga zadnji čas peče naš Sokol, ker napreduje in žilavo deluje. Med tem, ko se Orel svobodno lahko giblje, se delajo Sokolu težave. Zlasti se v tem odlikuje Domski župan Prime. Seveda bi bilo slabo, če bi si Sokoli sami ne znali pomagati, kaj ne da, gospod Prime? Naš Sokol je nastopil prvič na svojem društvenem izletu na Dvoru, potem v Toplicah in Kar-lovcu, povsod vzorno in je zlasti iz Karlovca odnesel v Murnikovih prostih vajah prvo priznanje. Čim bolj ga boste napadali, tem bolj bo ra-stel, zapomnite si to! Naši fantje se zavedajo, da so najodličnejši Jugoslovani in naši prvi državniki člani Sokola, ki šteje s ponosom med svoje vrste celo samega našega kralja-junaka Aleksandra. Zadnji čas je črna garda uvedla pravi teror, kakor fašisti proti Jugoslovanom v Julijski Benečiji, tako pri nas proti našim prvoborcem. Te dni so napadli stanovanje našega sokolskega staroste notarja Carlija in mu razbili okna.
Št. Jernej. Naj izve slovenska javnost, kako iskreni Jugoslovani so naši klerikalci. Ko je potoval kr. namestnik gosp. Hribar skozi Št. Jernej, je bil klerikalni občinski urad proti temu, da se mu priredi sprejem. Seveda, gosp. Hribar ni avstrijska ekscelenca in ne klerikalec, ne
di semen za drugo leto, kajti zgoditi bi se moglo, da bi lakota trajala še drugo leto, ako ne bo zemlja pravočasno obdelana in posejana.
Dopisi.
Dobrova. Poročajo nam: V našo faro je prišel pred dobrim pol letom mlad, prav fletkan kaplan Anton Oman. Namesto pa, da bi se vživel v oni poklic, katerega se je izučil, je pričel delovanje v politiki in pri dekletih. Njegova slava je dosegla višek pri aferi dobrovskih 2 učiteljic. O tem se je v javnosti že obravnavalo. Ker ljubi gospod kaplan tudi vino in žganje, mu je Suhadolčeva gostilna na Dobrovi prirastla k srcu. No, pa saj je jako prijetno sedeti v Suhadolčevi vrtni lopi, kjer vis a vis stanujete oboževani gospodični učiteljici. Dobrovskim faranom, ki poznajo Kristusove nauke v vse drugačni luči, to počenjanje kaplana Omana ni bilo po volji, vsled česar je dobil od škofijskega ordinarijata v znak «priznanja in zaslug» dekret, da mora 1. septembra t. 1. zapustiti Dobrovo. Omanu pa to ni bilo všeč in zatekel se je k svojemu gostitelju Suhadolcu, katerega je še njegova mama omehčala in tako je v družbi krojača Dolničarja vzel v sredo 17. avgusta v roke popotni les ter se napotil k gospodu škofu, kjer sta milo prosila, da se kaplan Oman ne premesti. Radovedni smo, kaj jima je škof obljubil, mnenja'pa smo, da nikakor ne gre, da bi se Omanov zgled na Dobrovi še nadalje trpel.
Beričevo. Na dopis v «Domovini» št. 33 iz Beričevega izjavlja načelni-štvo prostov. gasilnega društva Dol,-Beričevo, da ni s tem dopisom v zvezi in da je bil dopisnik netočno poučen glede požara v Beričevem, ker g. župan iz Dola ni izzival.
Škofja Loka. «Heiratsvermittlungs-
bureau» ali «Katoliško izobraževalno društvo» s svojim orlovskim odsekom je prevzelo nalogo, da izposlu-je dovoljenje za ženitev vsem onim orlom in orlicam, katere je ljubezen v mladoletnosti prehitela. Z velikanskimi ceremonijami združene poroke mladoletnega Orla ali pa Orlice, ki ju je prezgodnji amor presenetil v prevroči ljubezni, sicer blagodejno vplivajo na ženina, da mu za nekaj |
Listek.
A. ROJ:
Del.
Neznosna vročina je žgala teden za tednom izsušeno zemljo, rjave travnike, vela polja, žalostno drevje.
V hladni jedilni sobi je župnik Cvenk ravnokar odkosil. Ostanke obilega kosila je odnesla njegova gospodinja in župnik se je nato vdal vonju fine cigare.
Nekdo je rahlo potrkal.
«Naprej!»
Vstopila je Beranova Jera, poljubila gospodu roko in rekla: «Hvaljen Jezus!»
«Na veke!» je odgovoril župnik in vprašal, kaj bi rada.
«0 gospod! Taka suša je, da nam bo vse vzela; travniki so kar rjavi, otave ne bo, koruza se suši, ajda ne zeleni in tudi krompirja ne bo, če ne dobimo skoro dežja«, je gostolela ženska in nadaljevala: «Zato sem mislila in tudi drugi pravijo, da bi šla nabirat za sv. mašo na Bukovi gori!»
«Oj ti dobra Jera!» je dejal gospod, «ti si bila vedno prava katoličanka, zato ti daje Bog dobre misli! Le pojdi, reci pa tudi Mli-narjevi Neži in cerkovnikom, naj
časa izginejo iz glave razni dvomi o ženski zvestobi, vendar pa je ta blaženi presledek včasih jako kratek. Verni ženin se pozneje kot zakonski mož mahoma prelevi v nevernega Tomaža, in ko mu rojenice čez noč polože v zibelko najdenega Mojzesa, se jezno obrne v stran: «Saj ni moj!» Pomiri se šele, ko mu kak kaplan pojasni vso zadevo, da je po vseh pravilih in zakonih dolžan priznati otroka za svojega, četudi čas povsem «ne štima». Lavorjev venec pa je spletel «katoliškemu» Orlu v Škof-ji Loki 11 in pol let star Albin iz Puštala. Ta fant se je moral zagovarjati pred sodiščem zaradi hudodelstva oskrumbe svoje štiriletne sestre in je bil zaradi tega tudi obsojen. Po lastni izjavi je bil član orlovskega naraščaja in se je vračal iz telovadnice večkrat šele ob 11. uri in celo pozneje ponoči domu. Hic Rhodus, hic salta! prelat Kalan! V take in enake slučaje mora biti popolnoma oživljen «Domoljubov» dopisnik, ki predbaciva našim Sokolom razne neresnične stvari, kakršne pa je bržkone v resnici sam doživel, kakor vse kaže, v katoliškem domu. Kljub svojemu trdnemu «katoliškemu» prepričanju dopisnik vendarle laže, ker ve, da bi mu resnico takoj črtal neresni-coljubni «Lažiljubov» urednik. Da, laž je postala vam klerikalcem princip, ker so se. druga sredstva, s katerimi ste do sedaj slepili ljudstvo, skrhala. Bodite pa prepričani, da vas sčasoma privadimo tudi resnicoljubnosti s poštenejšimi sredstvi, nego se jih poslužujeta sedaj vi.
Št. Janž na Dolenjskem. Pišejo nam: Pri nas imamo župnika, ki je znan že po vsem Dolenjskem, toda ne kot zaslužen mož, temveč kot raz-diralec miru in vere, kajti on ima za grešnika vsakogar, ki ni klerikalec. On si celo domišljuje, da je nad Bogom, saj pravi: «Vi lahko vržete Kristusa iz cerkve, mene pa ne boste premaknili». Mi pa vprašamo g. župnika, kedo je cerkev pozidal. On, ali naši predniki kmetje? Kdo popravlja sedaj cerkev in plačuje zavarovalnino? Ah ne mi kmetje? Kdo je kupil sedaj zvonove, kot jih nimajo sosedne občine? Ali mar ne tudi samostojni kmetje, ki iih imate za brezverce? Ali bi mogli za take zvonove spraviti skupaj samo pri vaših kimov-cih? In kaj ste vi naredili? Nič niste
gredo nabirat za procesijo in sv. mašo, in kadar naberete, prinesite, da gremo na Bukovo goro!»
Cez dva dni je prinesla Jera dvainšestdeset kron.
Župnik je pomilovalno gledal denar in dejal: «Za 62 kron bo malo dežja!»
Toda popoldan so prinesli še drugi nabiralci sadove svojega nabiranja po vseh hišah in bajtah obširne fare, tako da je bilo vsega skupaj ravno nc,tsto kron.
Ker je župnik že zjutraj opazoval vremenik, da silno pada, je naročil nabiralcem, naj razglasijo, da že drugo jutro ob petih odrine od domače cerkve pod njegovim vodstvom nrocesija na Bukovo goro, ki je bila nekako deset kilometrov oddaljena.
In res je bila drugo jutro, ko je gospod s precejšnjo težavo vstal tako zgodaj, že zbrana množica ljudi, največ žensk, pred cerkvijo in šla za svojim pastirjem. Da so bili zbrani najduhovitejši obrazi na tem potovanju, ni gotovo. Mnogo je bilo oboroženih z velikanskimi dežniki pod pazduho, dasi je bil jasen dan ko ribje oko.
Med potjo in na Bukovi gori, kjer je maševal gospod Cvenk, odet v zlato haljo, so molili drugi kmetje z vso silo in prosili z nebes mokrega blagoslova. Po sv.
opravilu je župnik nekje rekviriral star koleselj s še starejšim kljuse-tom, ki ga je peljalo, po drugi, nekoliko dalji, a udobneji poti domov. Romarji pa so šli po prejšnji poti nazaj. Seveda so se vsi prej nekoliko okrepili v gostilni, nekaj je bilo celo precej pijanih in so se z veliko težavo pomikali v silni popoldanski vročini po samotnih gorskih potih proti domu.
Beranova Jera je vodila Marijine device in Orle, ki so bili jedro procesije, domov. Zabava med temi je bila prijetna in živahna in ne samo pobožna. In glejte, ko so se o mraku bližali domači vasi, so se jeli na obzorju dvigati silni oblaki, prihajali polagoma bližje, preletavali so jih bledi bliski in v daljavi se je zdaj in zdaj slišalo rahlo grmenje.
Jera je bila vsa navdušena za gospoda župnika: «Saj sem vam pravila, kaj so naš prečastiti gospod! Kar prositi jih je treba in gotovo nam pomagajo. In kaj mislite, toča še nikoli ni šla, kar so v naši fari. To bi naj pomislili tisti, ki jim nasprotujejo in jih zasmehujejo, kakor tale —» govorila je zdaj nekoliko bolj tiho in pokazala mladega, visokoraslega kmeta Vesela, ki je nesel poln koš jasenove-ga listja iz bližnjega gaja proti domu, ki je stal ob poti. «Ko sem
nabirala za sv. mašo, kaj mislite, mi je dejal: jaz ne dam nič, če da Bog dež, bo šel tudi po mojih njivah !»
Zdaj so prišli do Veselove hiše. gospodar jih. je smeje čakal in vprašal, če jim je kaj vroče od daljnega pota.
«Vroče, vroče!» je rekla Jera, «zakaj pa ti nisi šel z nami?»
«Jaz sem ves dan nabiral jase-novo listje za živino, ko ni trave«, je odgovoril.
«Zdaj bo pa le dež, smo ga le izprosili!« je še dostavila ženska.
«Menda res! Bog ga daj!» je smehljaje klical Vesel romarjem v slovo in odšel v hišo. Tam je pravil pastir, da je Beranova koza ves dan od lakote meketala v hlevu, ko Jere ni bilo doma. —
In dežja ni bilo. Do polnoči je v daljavi nekaj grmelo, potem je zapihal veter in zjutraj je bilo nebo jasno kakor prej.
Beranova Jera je letala od hiše do hiše ter pravila vsa obupana: «Saj sem rekla, da je premalo denarja za Bukovo goro, ko pa brez-božniki tako malo in neradi dajejo, potem imamo pa vsi škodo. O ti moj Bog!»
Vesel pa je menil, da ga morda zato ni bilo, ker so ženske vzele zjutraj dežnike seboj in so hotele dež izsiliti. Bog se ne da siliti!
zastopa avstrijskega Korleka, ampak kralja svobodne Jugoslavije. To je dovoljen razlog, da klerikalcem ni treba pozdraviti. Krajevna odganiza-cija SKS pa se je zavedala svoje častne dolžnosti in je sama priredila pr-voborcu narodne svobode prisrčen sprejem. Zadnji trenutek so i klerikalci, da pokrijejo svoje protinarodne težnje, prišli kot politi psi in se pridružili čakajočemu občinstvu. — Ko je prišlo prvo uradno obvestilo, da je preminul naš blagi kralj, je pošta šola in nekaj privatnikov izobesilo žalne zastave. Občinski urad je ni. Ko je ljudstvo to zahtevalo, so rekli, da so vse zastave pokradene, denarja za nove pa nimajo. Kje ste gospodje dobili žalne zastave takrat, ko sta umrla Reselj in Novak, da so visele raz dvorane celi teden. Seveda, ona dva sta bila Orla, a to je samo jugoslovanski kralj. Naj govorijo dejstva! Ko so vprašali gosp. župnika, zakaj ne da zvoniti umrlemu kralju, je rekel, da ni dobil nikakega specialnega obvestila, če pa kaka gospodična poštarica izobesi zastavo, ni zanj merodajno. Kaj ne, gospodje, če umre kak Orel, zanj plača občina, če pa umre jugoslovanski kralj — njemu sploh ni treba zvoniti. Taki so naši klerikalci, ki naj odrešijo slovenski narod. Ti ljudje, ki so svoje hrbte nudili vsakemu avstrijskemu eksce-lenci in generalu, da je jezdil na njih, ti, ki so Avstriji denuncirali in izdajali rodne brate, ti rujejo in delajo na vse kriplje proti naši svobodni domovini. Vsi zavedni Jugoslovani poživljamo vlado, da naj stori potrebne korake in onemogoči tem brezdomovincem njih protinarodno rovarstvo.
Šoštanj. Dne 22. avgusta zvečer so priredila vsa narodna društva v Šoštanju skupni žalni sestanek v po-čast preminulega narodnega kralja Petra I., kojega velike zasluge za narod in svobodo so se povdarjale in slavile. V predavanju, ki ga je imel sodni svetnik g. J. Sernec, se je slav-ljenec imenoval ne kot kralj, ki se slavi na komando, temveč kot tak, ki se bi tudi sicer moral visoko častiti in ljubiti kot narodni junak, če sploh ne bi bil kralj. On spada med junake naših narodnih pesmi in naših narodnih pravljic... Umikal se je s svojo zvesto vojsko poln svete vere v pravico čez albanske gore — potem pa zopet prihaja kot od onstran groba z junaško četo, požene z dežele pohlepne sovrage ter zopet pribori narodu svobodo... S trikratnimi slava-klici kralju se je zaključil večer.
Vsa naša država stoji še vedno pod vtisom
kraljeve smrti, ki je provzročila veličastno manifestacijo narodne in državne misli, posebno pri kraljevem pogrebu, ki se je vršil v pondeljek. V Beogradu so se zbrale ogromne množice ljudstva iz cele države, da izkažejo zadnjo čast pravemu narodnemu in ljudskemu vladarju, ki je iz ljudstva izšel, zanj živel in tudi veliko prestal. Tudi Slovenija je bila pri pogrebu častno zastopana, navzlic veliki oddaljenosti Beograda. Novi kralj Aleksander ni mogel priti k pogrebu, ker se nahaja bolan v Parizu, ampak nevarnosti ni nobene in najbrže se že v kratkem povrne v Beograd.
Kakor je znano, smo mi držali v naših rokah del Madžarske, t. zv. Baranjo, ki ima pripasti po mirovni pogodbi Madžarski. Ker je mirovna pogodba sedaj stopila v veljavo, so
naše čete zapustile Baranjo, z njimi je pa odšlo tudi več tisoč ta-mošnijh prebivalcev, ki nočejo priti
pod madžarsko nazadnjaško upravo, temveč so rajše zapustili rodno zemljo in se.naselijo v Jugoslaviji. Iz tega se vidi, da je v naši državi boljše kot v katerisibodi sosednji državi, samo pri nas se dobi še vedno dosti hujskačev, ki nikdar niso zadovoljni. Najboljše bi bilo poslati vse te hujskače malo v Avstrijo ali na Madžarsko, pa bi se kmalu vrnili domov in hvalili boga, da so Jugoslovani.
Istočasno kot mi Baranjo, bi tudi Madžarska morala zapustiti t. zv. «Burgland» in ga izročiti Avstriji, pa
Madžarska se upira, kar ji pa nič pomagalo ne bo, ker mirovna pogodba je stopila v veljavo in njene določbe se morajo izpolniti. Dežela, ki jo mora Madžarska izročiti Avstriji, ni velika in je po večini prebivalstva nemška, je pa tam tudi dosti Madžarjev in Hrvatov, ki so se tam naselili v časih turških napadov na hrvatske kraje. Prebivalstvo te deželice pride izpod dežja pod kap, ker neurejene so razmere v Avstriji kot na Madžarskem, revščina je velika v obeh nekdaj velikih in močnih državah, ki morata nositi težke posledice premaganih držav.
Radi vedno novih zahtev italijanske vlade so
pogajanja z Italijo popolnoma pretrgana,
ker naša država ne more in noče čisto nič več popuščati. To je edino pravilno stališče, ki ga more naša vlada zavzeti in priznati ji moramo, da je njeno držanje odločno. Samo s takim odločnim držanjem se bo moglo doseči od Italije spoštovanje sklenjenih in podpisanih pogodb.
V zadnjem času se govori in piše
o vstopu Grčije v malo antanto, s čemur bi bila mala antanta znatno okrepljena in bi se ložje upirala vplivu velikih sil, ki bi rade imele od manjših držav razne koristi. Ako pristopi k mali antanti še Poljska, na čemur se živahno dela, potem bi bile: Jugoslavija, Češkoslovaška, Poljska, Rumunija in Grčija, združene v ozki zvezi, same za sebe velika evropska sila, s katero bi moral vsakdo računati.
Sicer pa je največje naše upanje še vedno
velika Rusija,
ki se nahaja ravno sedaj v najtežjem položaju, ker jo ubija, lakota. Ampak to je začetek konca boljševiške vlade, ki je s svojo malomarnostjo omogočila, da je prišlo do lakote v eni najrodovitnejših držav na svetu, ki je nekdaj zalagala z žitom celo Evropo. Sedaj Evropa pomaga Rusiji in tudi naša država se bo udeležila dobrodelne akcije v korist stra-dajočega ruskega ljudstva.
Turčiji se pa vedno slabše godi, ker
Grki še vedno zmagujejo
in se je morala Kemalova turška vlada umakniti tudi že iz svojega glavnega mesta Angore. Na resen odpor Turki ne morejo več misliti, ker so odrezani od celga sveta in ne morejo dobiti od nikoder ne orožja in tudi ne municije in drugih vojnih potrebščin. Težko je soditi do kod bodo Grki v Mali Aziji prodirali, ampak prišli so že zelo daleč in zdi se, da bodo Turki zaigrali še marsikaj od onega ozemlja, ki jim je po mirovni pogodbi ostalo. Za Grke pa tudi ne bo lahko vprašanje držati pridobljeno ozemlje v svoji posesti in bodo morali biti vedno pripravljeni na novo vojno s Turčijo.
= Novi 20dinarski bankovci. Finančno ministrstvo je dobilo iz Amerike sporočilo, da so nove 20dinar-ske novčanice že gotove in se takoj
odpošljejo v Beograd. Predane bodo v najkrajšem času javnemu prometu kot nadomestilo za stare 20dinarske novčanice, ki so bile zaradi številnih ponarejenj razveljavljene. Nove novčanice so tako dobro izdelane, da bo ponarejenje skoro da onemogočeno.
= Vrednost našega denarja. Dne
23. avgusta se je dobilo 100 madžarskih kron za 46 do 48 naših kron, 100 avstrijskih kron za okoli 16 naših kron, 1 dolar za 176 kron 50 vin. do 177 kron 25 vin., 100 češkoslovaških kron za 204 do 215 naših kron, 100 lir za 752 kron 50 vin. do 754 kron 50 vinarjev.
= Poljedelski stroji na Ljubljanskem velikem sejmu. Ljubljanski veliki sejem, ki se vrši od 3. do 12. septembra, bo nudil popolen pregled vsega tega, kar poljedelstvo proizvaja in potrebuje. Ker tvori poljedelsko prebivalstvo poglaviten sloj naše države, je bilo prirediteljem sejma na tem ležeče, da se ravno kmetijski oddelek čim najbolj izpopolni. Letošnja suša je sicer povzročila, da kme-tovalec-razstavijalec ne more razstaviti vsega tega, kar bi drugače mogel in želel. Ne glede na to pa bo posetniku-kmetovalcu dana prilika videti in kupiti na Ljubljanskem velikem sejmu vse kar rabi. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, mlatil-nice, čistilnice za žito, stroji za sejanje in za košnjo, vsakovrstne črpal-nice, posnemalniki za mleko, garniture za mline, različno poljedelsko orodje kakor motike, lopate in drugo. V obratu bo tudi dvojica motornih plugov. Med kmetijskimi proizvodi bodo zavzemala odlično mesto naša dobra vina, zastopana pa bo tudi mlevska industrija, med, vosek, čebelarske priprave in vsi drugi deželni pridelki.
= Cene na ljubljanskem trgu. Prejšnji teden so bile sledeče cene: Govejemu mesu od 22 do 34 K kg po kakovosti. Pričakovati je, da se bodo cene posebno za meso slabše vrste še znižale. Prvovrstni voli se kupujejo zopet za izvoz in se drago plačujejo. Cene slabejšemu blagu so izredno padle, za dobre vole se padanje zadržuje z izvozom. Telečje meso 18 do 22 K, svinjskega mesa in slanine primanjkuje; slanina 46 do 50 K, mast 55 K. Cena prašičem se je vsled draginje koruze dvignila. Fižol v stročju kg 10 K, luščen 10 do 12 K, čebula 5 do 6 K, krompir 3 K, zelje glava 6 do 12 K po velikosti. Izgleda, da bo zelja letos primanjkovalo. Paradižniki 15 K kg, solata glava 1 do 3 K po velikosti, kumare 5 K kg, jabolka 8 do 12 K, hruške 12 do 16 K, grozdje 32 K, surovo maslo 88 K kg, čajno maslo 120 K. Masla primanjkuje. Par piščancev 50 do 60 K, gos pitana 150 K, jajce (en komad) 2.40 K.
= Koruza v naši državi se je po zadnjem deževju, ki je bilo po celi državi, zelo popravila. Samo na peščeni zemlji, kjer se je vsled suše posušila, ji dež ni mogel več koristiti.
= Na mariborski svinjski sejem dne 19. t. m. je bilo pripeljanih 253 prašičev, 9 koz in 1 jagnje. Cene so bile sledeče: 6 do 8 tednov stari prašiči 160 do 180 K, 10 tednov stari 200 do 240 K, 8 mesecev stari 1100 do 1200 K, plemenske svinje (kg žive teže) 26 do 28 K, polpitani za klanje (kg mrtve teže) 28 do 30 K. koze komad 180 do 400 K. Kupčija je bila jako živahna.
= Sejem v Krškem se vrši dne 3. septembra in ne 27. avgusta, kakor je razglašeno pomotoma v različnih koledarjih.
= Cene poljskih pridelkov na Hrvatskem so bile pretekli teden (za 100 kg): koruza 820 do 850 K, pšenica 1020 do 1040 K, oves 720 do
730 K, ječmen 700 do 750 K, mešani fižol 500 do 550 K, beli fižol 700 do 750 K. Moka št. 0 je stala 15 do 16 K za 1 kg.
= Visoke cene hmelja v Češkoslovaški. Pred nekaj dnevi se je prodalo v Žatcu več partij letošnjega hmelja po 6500 do 6600 češkoslovaških kron za 50 kg (okoli 250 do 280 naših kron za 1 kg). Pridelovalci hmelja pa zahtevajo preko 7000 češkosl. kron za 50 kg (to je okoli 300 naših kron za 1 kg). Tudi lanski hmelj je drag in se plačuje po 5500 češkosl. kron za 50 kg (okoli 230 naših kron za 1 kg). Še starejši hmelj se plačuje po 4000 češkosl. kron za 50 kg (okoli 170 naših kron za 1 kg).
= Dobra žetev v Madžarski. V
Madžarski je žito tako dobro rodilo, da se bo moglo izvoziti 4 do 6 milijonov metrskih stotov, ako bo letina ostalih poljskih pridelkov vsaj srednja.
= Poziv na trgovce, industrijce in obrtnike! Uradu Ljubljanskega velikega sejma kljub najvestnejšemu delu ni mogoče sestaviti popolnega seznama trgovcev, industrijcev in obrtnikov iz vzhodnih delov naše države, da bi se povabili na naš sejem. Zato naproša «Urad Ljubljanskega velikega sejma» vse industrijce, trgovce in obrtnike, ki imajo trgovske zveze v hrvatskih in srbskih pokrajinah naše kraljevine, da pošljejo svojim odjemalcem in trgovskim prijateljem iz teh delov naše države vabilo za poset Ljubljanskega velikega sejma. Potrebne tiskovine la brezplačno na razpolago Urad Ljubljanskega velikega sejma. V interesu stvari je, da naši pridobitni krogi omenijo v vsakem svojem dopisu, namenjenem izven Slovenije, našo prireditev s kratkim vabilom na poset. V informacijo naj služi, da se dobe legitimacije in sejemski znaki, ki upravi-čujejo do polovične vožnje po vseh železnicah v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljano in nazaj, in do prostega vstopa v vse prostore za celo dobo velesejma proti predplačilu 25 dinarjev pri Uradu Ljubljanskega velikega sejma in pri sejmskih zastopnikih v vseh večjih mestih. Sejm-ski urad preskrbi na naročilo tudi stanovanja.
Beležk©.
+ Klerikalni patriotizem se kaže v tem, da je o pogrebu kralja Petra napisal «Domoljub» ravno dve vrsti. Ni treba biti monarhist, že čut poštenja in hvaležnosti do kralja-osvo-boditelja kot osebe, ki je storila toliko za naše osvobojenje, zahteva, da se mu posveti več in to prijaznih vrst. Za časa stare Avstrije se je «Domo-ljub» o vsaki najmanjši priliki pred Habsburžani kar cedil spoštovanja, sladkih besed in klečeplastva, sedaj pa je napisal dve hladni vrsti, kot da je šlo za pogreb kakšnega afriškega poglavarja. Tega početja «Domolju-ba», nad katerim se morajo zgražati tudi oni klerikalci, ki imajo še količkaj čuta za poštenje in pieteto v sebi, ne moremo primerno označiti, ako ga .krstimo za podivjanost.
+ «Avtonomistu» ni prav da smo
mu povedali, kar mu gre. Zato nas hoče poučevati, obenem pa popolnoma brez vsakega povoda smeši g. A. Ribnikarja. Na pouk odgovarjamo samo to, da «Avtonomistovo» radikalno «zdravljenje» ni na mestu. G. Prepeluh bo pač menda poznal razmere med našim narodom, ki so ga v stari Avstriji vzgajali v protisrbskem duhu. Da ni pri nas vse tako, kot bi moralo biti, kdo to taji, toda «Avtonomist» preočividno išče žrtve ravno med Srbi, kar opravičeno vzbuja dvom, da li so njegovi nameni dobri. Rane je treba res poznati, ako jih hočemo ozdraviti. Pri iskanju ran in operaciji pa je treba biti previden. Včasih se operacija «si-jajno» posreči, toda bolnik umrje.
Novosti.
*	Bolezen kralja Aleksandra, ki se nahaja v Parizu, se je obrnila na bolje. Francosko časopisje poroča, da se bo mogel kralj že tekom 10 dni vrniti v domovino.
*	Žalne svečanosti za kraljem Petrom so se vršile po vsej državi. Zlasti svečane so bile v Ljubljani, Celju, Mariboru, Zagrebu, Sarajevu, Splitu, Skoplju itd. Žalna svečanost se je vršila tudi v še neodrešenem Suša-ku in potem tudi v Trstu.
*	Na krsto Njegovega Veličanstva kralja Petra je položila mestna občina ljubljanska krasen šopek z belim in zelenim trakom (mestne barve). Na trakovih je bil napis: Slovensko glavno mesto Ljubljana svojemu kralju osvoboditelju v nevenljivi Iju-bavi.
*	Za spomenik kralju Petru v Mariboru. V Mariboru se je začelo gibanje za to, da se kralju Petru Osvoboditelju postavi dostojni spomenik. Spomenik v Mariboru bi bil prav na mestu, ker je to važna obmejna postojanka.
*	Klerikalno sovraštvu napram Sokolu na naši severni meji se razvija vedno, bolj, ne toliko od strani Nemcev, kakor od strani klerikalcev. Navesti hočemo enega takih vzgledov: Iz Slovenskih goric je potovala pred par dnevi neka ženska v Maribor. Srečala je nekega voznika in ga prosila, naj jo vzame na voz. Voznik pa, ki je opazil na njeni bluzi sokolski znak, jo je surovo sunil proč, pognal konja in kričal: «Sokolskih pa ne vozim». V surovosti vzgajajo klerikalci svoje pristaše. Kaj tako uči krščanski nauk?
*	Fašistovska nasilja v Istri. Dne 16. avgusta zvečer so zažgali fašisti kmetu Kuzmi Koščici v Sv. Petru pri Piranu voz sena. Škoda, ki jo trpi nesrečnež, znaša okoli 300 lir. Vsa vas je bila strahovito zbegana, ker bi se bil mogel ogenj razširiti tudi na bližnja poslopja. K sreči ni prišlo do tega. To je že drugi izkaz faši-stovske ljubezni do našega zavednega ljudstva. Aretiran, seveda ni bil nihče.
*	Črno-rumeno cesarsko zastavo je
izobesila v znak žalosti smrti kralja Petra v Ljubljani neka ženska. Pred hišo so se hitro nabrali ljudje in začeli demonstrirati. Policija je zastavo od stranila. Do ženske prihajajo novice menda zelo počasi, pa še ni zvedela, da imamo že Jugoslavijo.
*	Neznanokam sta pobegnila iz Ljubljane bivša komunistična poslanca dr. Milan Lemež in Vladislav Fabjan-čič. Mogoče sta šla celo k ateku Ljeni-nu v Moskvo pomagat stradati.
*	Slovenci zmagali v koroški občini Vkljub trajnemu pritisku nemških oblasti je v občini Bistrici pri Pliberku pri ponovnih občinskih volitvah zopet zmagala koroška slovenska stranka. Prve volitve so namreč avstrijske oblasti razveljavile, ker so mislile, da bodo sedaj zmagali Nemci.
*	Preložitev sokolske prireditve v Škof ji Loki. Za nedeljo dne 21. avgusta napovedana prireditev škofjeloškega Sokola je zaradi smrti Nj. Veličanstva kralja Petra preložena na pozneje.
*	Občinske volitve za razveljavljene komunistične odbornike v Ljubljani se vrše dne 20. septembra.
*	Podpora kmetom, ki se udeleže zleta v Srbijo v naučne svrhe. Minister za poljedelstvo g. Pucelj je iz-posloval, da se dovoli znatna podpora revnim slovenskim kmetom, ki se udeleže izleta v Srbijo v naučne svrhe.
*	Prodajo sejmskih legitimacij in znakov za poset Ljubljanskega velikega sejma, ki upravičujejo do polovične vožnje po vseh železnicah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in do brezplačnega vstopa v vse sejmske prostore za ves čas trajanja sejma, vrši med drugimi špedicijska tvrdka «Balkan» v Mariboru in Rakeku. Za Črnomelj in okolico razprodaja sejmske znake Mestna hranilnica v Črnomlju. V Metliki razprodaja znake g. Leopold Grabrijan in Anton Rajmer. Za Ptuj in okolico je prevzela razprodajo legitimacij in znakov Pletarska šola v Strnišču pri Ptuju, v Cerknici pa grernij trgovcev. Legitimacija z znakom stane 100 kron.
*	Ljubljanski veliki sejem se otvori nepreklicno v soboto dne 3. septembra ob 10. uri dopoldne. Treba je vsled tega, da je vse blago, ki ga nameravajo posamezne firme razstaviti, najkasneje do dne 29. avgusta na sejmskem prostoru. Vsaka tvrdka pa mora svoje prostore najkasneje do dne 31. avgusta popolnoma opremiti.
*	Za župana v Cetinju, glavnem mestu Črne gore, je bil izvoljen demokrat Tomo Miličevič. Pri občinskih volitvah v Črni gori je dobila demokratska stranka večino nad vsemi drugimi strankami.
*	Porotno zasedanje v Ljubljani prične v pondeljek 29. t. m.
*	Griža se je močno razširila tudi v Guštanju in Prevaljah na Koroškem. Gostilne so zaprte. Šole so iz-premenjene v bolnice.
*	Za grižo je zbolelo v Ljubljani od 14. do 20. t. m. nanovo 85 oseb, umrlo pa jih je za to boleznijo 14.
*	Onim, ki se hočejo naseliti v Stari Srbiji, Makedoniji, Bački, Sre-mu itd. Vedno, gotovo dnevno prihajajo prošnje poljedelcev, ki se žele kolonizirati v Banatu, Bački, Sremu in v Slavoniji. Njihovim prošnjam pa nikakor ni mogoče ustreči, dokler ne bo ugodeno prošnjam tamkajšnjih domačinov in prostovoljcev, ki so brez zemlje. Zato se razglaša vsem tistim, ki se žele v omenjenih krajih naseliti, da se jim za ekonomsko leto 1921/22 tamkaj ne more dodeliti zemlje, marveč samo v južnih krajih (Stara Srbija in Makedonija), kjer pa lahko zemljo takoj dobe. Tisti, ki bi pristali na to, da se kolonizirajo v južnih krajih, so dolžni po čl. 13. uredbe o naseljevanju v južnih krajih, da pridenejo prošnji vsa predpisana uverenja. Po čl. 17. te uredbe so prošnje in priloge proste kolko-vine. Tisti pa, ki vstrajajo kljub temu pri želji, da se nasele v Bački, Banatu, Sremu in Slavoniji (izvzemši domačine), naj dostavijo prošnjo z istimi prilogami, ki so naznačene v členu 13. Uredbe, vendar pa vse pravilno kolkovano. Njihove prošnje se bodo imele v evidenci kr. ministrstva za agrarno reformo tako dolgo, dokler ne bodo krite potrebe domačinov in dobrovoljcev, potem pa se bodo prošnje reševale po vrsti, kakor so dospele. Nadalje se vsi reflektanti
opozarjajo, naj ne hodijo za to osebno na ministrstvo, marveč naj pošljejo prošnje direktno po pošti ali pa potom nižjih uradov agrarne reforme.
* Splošni pregled invalidov v zmislu uredbe ministrstva za socialno politiko, se vrši v celjskem vojnem okrugu meseca septembra, oktobra in novembra, in sicer v mesecu septembru: 2. in 3. na Vranskem, 4. in 5. v Braslovčah, 6. v Mozirju, 7. v Gornjemgradu, 8. v Ljubnem, 10., 11. in 12. v Šoštanju, 13. in 14. v Slovenjemgradcu, 15., 16. in 17. v Marenbergu, 18. in 19. v Prevaljah, 21., 22., 23. in 24. v Žalcu, 25., 26. in 27. v Vojniku, 28., 29. in 30 v Laškem. V lastnem interesu invalidov je, da se takoj prijavijo občini v kateri bivajo, kjer dobijo tudi natančna pojasnila in dajo podatke za «Zaslišalno polo». Kdor se ne prijavi pravočasno, se ne smatra več za invalida.
Po svetu.
s. Neukrotljivi fašisti. V manto-vanski okolici v Italiji je bilo prišlo pred par dnevi do manjših spopadov med komunističnimi in fašistov-skimi skupinami. Fašisti iz Osole, kjer se je vršil spopad, so pozvali na pomoč fašiste iz Mantove, ki so prihiteli na dveh tovornih avtomobilih. Ker pa so bile varnostne oblasti v Osoli ukrenile potrebne ukrepe, da preprečijo vsak spopad, so se fašisti odpeljali v bližnjo Acquanegro. Tam so se spopadli s komunisti. Bilo je nekoliko oseb ubitih in več ranjenih. Fašistom je grozila že huda, kajti začeli so se zbirati ljudje s sekirami in vilami, toda še pravočasno so prišli orožniki, ki so razgnali komuniste. Fašisti so se odpeljali iz mesta, toda na poti so bili ponovno napadeni. Rešili so jih zopet orožniki.
Hazno.
x Bivša kraljica boljševikinja. Bivša neapeljska kraljica Marija Sofija, vdova Franca II., ki je izgubil prestol, živi že 50 let pozabljena v Parizu. Francosko časopisje javlja, da se je začela bivša kraljica kar nenadoma navduševati za politiko. S posebnim zanimanjem proučuje komunistične knjige. Postala je navdušena pristašinja Ljenina.
X Nad polovico svojega življenja v zaporu. 36 let svojega življenja je presedel v zaporih sarajevski policiji dobro znani žepni tat Ibra-him Gutič. Gutič je star 65 let in je bil doslej 147krat kaznovan. Ša-ljivci pravijo o njem, da je sploh vedno zaprt, kajti, če je tudi v svobodi, je vedno z eno nogo v ječi.
X Golob kot rešitelj. Pred kratkim so ujeli v Newyorku goloba-pismonošo s pismom, v katerem je stalo, da se je v Yellostone-parku ponesrečil raziskovalec Edmund Hel-ler. V pismu je bil tudi označen kraj, kamor naj se raziskovalcu pošlje pomoč. Golob je preletel celih 2000 milj, predno je dospel v Newyork. Pomožna ekspedicija je takoj odšla, da reši raziskovalca Hellerja.
X Kot samomorilcev. Na Kitajskem se nahaja poseben kraj, kamor pridejo vsi oni, ki so se naveličali življenja in hočejo izvršiti samomor. To je takozvani kot samomorilcev, ki se nahaja v vznožju brda Taišanu v provinci Šantung. Na brdo vodi 600 kamenitih stopnic. Na vrhu brda je raven prostor, na katerem se nahaja zelo visoka pečina. Pod to pečino, v globočini več sto metrov, se ravno nahaja omenjeni kot samomorilcev v obliki velikega močvirja^ Oni, ki so siti življenja, splezajo na omenjeno pečino in skočijo ▼ močvirje.
X Vrabci v ječi. Pred par dnevi, ko je močno deževalo, je bilo na Semmeringu tako mrzlo, da so padali vrabci na pol zmrznjeni po tleh. Ker so se otroci spravili na to, da bi jih polovili, je nastopila policija, po-lovila okoli 60 vrabcev ter jih zaprla preko noči v ječo, da se posuše, ogrejejo in naspijo. Drugo jutro pa so jih zopet izpustili, prav kakor pijance, ki so jih pobrali na ulici.
X Amerikanska. V Nowistoira v Ameriki je našel, kakor poročajo ameriški listi, neki veletrgovec v praznem sodu mačko, ki je dojila svoje mladiče in med njimi mlado miš. Iz Amerike sploh rade pridejo take vesti, katerim Evropejec ne verjame rad.
Ženski kotiček.
Kako ohladiš pijačo brez ledu? Jako enostavno sredstvo je sledeče: Ovij steklenico z mokro cunjo ter jo postavi na odprto okno. Potem odpri okno, da nastane prepih. Izhlapevajoča voda v cunji odteguje steklenici veliko topline in zniža temperaturo pijače.
Ako te čebela piči, treba je dotični del takoj namazati z navadnim mokrim milom in bolečina poneha. Nekateri rabijo tudi žlindro od tobaka.
Varčna gospodinja rabi edinole
GAZELA MILO
ki je najboljše is najcenejše!
I t l I t « t I I-I—T-TiT—TI I I I I I I X l I T 1
Iz Haure v Ameriko
samo
dni.
Edin najkrajše črte preko Havre, Clierbourg-a in Antverpen-a t Newyork.
Vozne listke in zadevna pojasnila is-|>. daje edin < konc. potovalna pisarna
mm
= v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41, blizu glavnega kolodvora. =
TIII1IIII T E TT TI I T T I X HZX_J-JL-j:
Delnlfika glavnlcai
K 30,000.000
Jadranska banka :: Podrnžnica Ljubljana
R.nrvei »krog
K 10,000.000
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Slbenfk, Zadar, Zagreb, Trst, Wlen.
..... —	Borana n&ro&U in jii irvršoje n*J-
Sprejema: Vloge na knjižice. — Vloge na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovan j o. — Rentni davek plača banka iz tvojega
Kupuje In prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Eskontira: Menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tn- in inozemska mesta.
Dajp predujme« na vrednostne papirje in b» blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzemaj
kulantneje.
Brzojavni naslov: Jadranska.
Telefon 6t. 257.