li,- kfv'v| naš tedni Številka 51/52 Letnik 44. Cena 10,- šil. (25,- SIT) petek 24. december 1993 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec ! Blagoslovljene božične praznike TER ZADOVOLJNO, uspešno novo leto 1994 želi Enotna lista MAG. RUDI VOUK tajnik ANDREJ WAKOUNIG predsednik Skupnost južnokoroških kmetov želi vesel Božič in srečno, ZADOVOLJNO, GOSPODARSKO USPEŠNO LETO 1994 VSEM KMETICAM, KMETOM IN PRIJATELJEM. DIPL. INŽ. STEFAN DOMEJ zbornični svetnik JANKO ZWITTER zbornični svetnik KATI KERT zastopnica kmetic EtSE . . , CZ«-*— f~> \BNl PSO . 486SX/25MHZ Vstes.,» tisa»’ CANON-BN 22 COMPRI NOTEBOOK • 486 SLC / 25 • 4 MB Ram • 135/180 MB Festplatte • Dos/Windows/Mouse • LCD-Schirm EINGEBAUTER BUBBLE-JET-DRUCKER • 360 x 360 dpi Auflösung • Druckkopf separat • erstklassiges Druckbild ss EEBm C^ÄllOH -Fachhändler OllllOlti -Repräsentanz IS Alle Preise inklusive 20 % MWSt. Kassa- Abholpreise Cena za nakup pri blagajni .6 '•5*^os0i" .-iSfJ * CÖU- •.9 m 4L£f, ■k Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto • AUTOSERVICE • REIFEN FIRMA 5) Rudolf ČIK Breška vas 28, 9143 Šmihel Tel. 0 42 30 / 323 Višem rednim in podpornim članom vesele božične x i / praznike in srečno - /V'. - novo leto želi - Ö / " mm Društvo upokojencev ST. JAKOB V ROŽU l/ese/e božične praznike ter srečno in uspešno novo leto Vam želi Vaš svetovalec Andreas WUTTEJ Büro: Mettingerstraße 13, 9100 Völkermarkt, Tel. 0 42 32 / 31 61 Privat: Tulpenweg 9, 9122 St. Kanzian, Tel. 0 42 39 / 27 00 mllontw Dl» Vmn,eh.^9 Zahvaljujem se za Vaše zaupanje in se priporočam tudi v letu 1994 Vesele božične praznike in uspeha polno novo leto želi if 'ff iV- Joži PACK GRADBENO PODJETJE Kotmara vas Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto ADEG-trgovina in trafika OGRIS-MARTIČ Bilčovs / Ludmannsdorf Tel. 0 42 28/22 51 Jože VALEŠKO župnik ŠT. PETER NA VAŠINJAH Vsem cenjenim odjemalcem, gostom, znancem kakor tudi vsem zadružnikom po južni Koroški blagoslovljene praznike in srečno novo leto Mihej ANTONIČ HOTEL „BOŽANSKI DOM“ REKA PRI ŠT. JAKOBU v Rožu Prav prisrčno ste vabljeni na tradicionalno silvestrovanje z glasbo Predsednik NSKS (Sil Hsräowt (Isl© in Sl ^©ElamS (IcrSÖ© ODVETNIKA CELOVEC, Karfreitstraße 14/111 Vsem rojakom in znancem tu in onstran meja želi vesele praznike ter srečno novo leto Dr. Miran ZWITTER ODVETNIK Karfreitstraße 3/1 9020 Celovec f\ DRUŽINA KARGL Bače ob Baškem jezeru g 4- Vsem našim gostom in prijateljem želimo vesele + božične praznike in srečno novo leto O GOSTILNA KNABERLE-SEHER VELINJA VAS Vesele božične praznike in srečno novo leto dir cobra Produktions- und Handelsges.m.b.H. A-9143 St. Michael/Šmihel 47 Telefon: 0 42 35 / 35 50 • Izdelava kvalitetnih rezalk in brusnih plošč • prodaja vseh brusnih proizvodov Vesele božične praznike in sreče v novem letu želi dr. Janko TISCHLER mi. ODVETNIK Dr.-A.-Lemisch-Platz 4 9020 Celovec Vsem znancem in prijateljem DRUŽINA mag. Urban POPOTNIG ZILJSKA BISTRICA Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem odjemalcem in znancem Brigita Zupanc ŽENSKI MODNI SALON DELAMO • po želji • po meri • po ugodni ceni Železna Kapla 116 Tel. 0 42 38 / 341 PROIZVODNO in TRGOVINSKO PODJETJE z o. j. Völkermarkter Straße 11, A-9150 Bleiburg, Österreich Telefon: (0 42 35) 36 50, Telex: 42 26 69 A-Konus Telefax: (0 42 35) 36 50 - 83 Vsem poslovnim partnerjem in prijateljem želi vesele božične praznike in uspešno novo leto! MALEREI ANSTRICH FASSADEN w. RAUMAUSSTATTUNG JJ FARBEN VI,. AUTOLACKE 9 PLESKARSTVO BARVE OPREMA PROSTOROV 9150 BLEIBURG/PLIBERK Telefon: 0 42 35 / 21 23 želi vsem poslovnim prijateljem in znancem vesele božične praznike in uspeha polno novo leto Zadruga-market ŽELEZNA KAPLA POSLOVALNICI: Dobrla vas Globasnica želi vsem kupovalcem in obiskovalcem vesele božične praznike in srečno novo leto 1994 PISMO BRALCA Je kamen spotike cerkveni prispevek — ali katoliška Cerkev? (Ob reportaži „Cerkveni davek — vzrok za izstop iz Cerkve?“ v NT dne 19. dec. 1993, str. 6—7) Razveseljivo je, da se NT vsaj občasno ukvarja tudi z verskimi vprašanji. Na žalost je ta reportaža, o cerkvenem prispevku, bila manj objektivna, saj nihče od uradnih predstavnikov Cerkve ni imel priložnosti povedati, kako se s tem denarjem upravlja. Tudi sicer iz nekaterih stavkov brije hladen veter nekakšnih posplošenih trditev in predsodkov (Cerkev je obravnavana le kot institucija; konzervativnost; napake v preteklosti .. . ). Na vse takšne in podobne klišejske izjave in predsodke ter očitke je lani skupina avtorjev podrobno in strokovno odgovorila s knjigo „Plädoyer für die Kirche“ (MM-Verlag, Aachen). To založniško poslastico so v letu dni natisnili kar štirikrat, kar dokazuje, da so se ljudje vseeno naveličali črno-belega gledanja na katoliško Cerkev in so odprti za njene argumente. Knjigo bi zato bralcem NT priporočil kot dopolnilno branje k omenjeni reportaži. Za množičen beg iz katoliške Cerkve reportaža NT vidi močan vzrok v cerkvenem prispevku. Ni dvoma, da ta igra neko vlogo tako kakor materialno blagostanje, sekulariziranost, katoliški moralni nauk, rimski centralizem . . . Toda glavna razloga za izstop iz katoliške Cerkve sta dva: 1. Kulturni boj. Prvi razlog za množičen izstop iz katoliške Cerkve je proticerkveno ozračje, ki ga je z nenehnimi napadi na katoliško Cerkev (s sramotenjem njenega nauka in njenih predstojnikov) ustvaril kartel (združenje), sestavljen iz sredstev javnega obveščanja, umetnikov in teologov. Izvor in položaj kartelovih članov je v tej čudni koaliciji silno različen, toda eno jih povezuje: gnus nad voditeljem katoliške Cerkve ter prepričanje, da se je proti katoliški Cerkvi treba bojevati. V tem novem kulturnem boju uprizarjajo vsakodnevni pohod nad Rim. 2. Katoliška Cerkev (posebej še v Nemčiji) je kot skupnost brez identitete — to je 2. razlog za zapuščanje katoliške Cerkve. Dalje na strani 47 BOŽIC 1993 petek, 24. december 1993 BOŽIČ 1993 ..Delo ie Mio zanimivo in v zadniih letih kar dosti naporno“ Pogovor z Janjo Zikulnig, roj. Zwitter. Janja Zikulnig je bila zadnja od tiste peščice, ki je septembra 1957 začela poučevati na novoustanovljeni Državni gimnaziji in realni gimnaziji za Slovence. S 1. oktobrom 1993 je odšla v pokoj. Naš tednik: Janja, 28 let, od septembra 1965 naprej, sva bila kot učitelja kolega na Slovenski gimnaziji v Celovcu. S 1. oktobrom 1993 si odšla v pokoj. Zadnja si bila od tiste peščice, ki je septembra 1957 začela poučevati na novoustanovljeni Državni gimnaziji in realni gimnaziji za Slovence. Gimnazija je plod člena 7 Avstrijske državne pogodbe od 15. 5. 1955. Orali ste ledino. Kaki so bili vaši občutki v tistih septembrskih dneh leta 1957? Janja Zikulnig: Večji del je zapustil varno službeno mesto in tvegal socialno varnost. Tedanji provizorični ravnatelj Joško Tischler je prevzel nalogo izbrati kolegij in primerne prostore. Veliko si je prizadeval, kakor vsi, ki so mu stali ob strani, da bi končno dobili lastno gimnazijo. S to šolo so se nam odprla vrata v pismenost in s tem v višjo izobrazbo, odločilni korak v enakopravnost. Do tedaj so sprejemali nadarjene fante za ugodno ceno v Marijanišče z izjavo, da ima namen postati duhovnik. Drage izobrazbe za dekleta slovenski starši z redkimi izjemami niso zmogli. Pomanjkanje akademikov pa je za vsak narod usodno. Tischler je bil že dolgo znanec vaše družine. Z očetom sta bila prijateljsko povezana. Čutila sta se odgovorna za slovenske Korošce. Dr. Tischler je bil človek visoke postave in mirnega, prepričljivega nastopa. Moj oče Vinko Zwitter je bil poln idej in nadarjen organizator. Njegova izredna senzibilnost za politična dogajanja ga je kdaj privedla tudi do vizionarskih izpovedi. Bil je tajnik Slovenske prosvetne zveze v razburkani dobi leta 1934, predsednik slovenske posojilnice leta 1939, od leta 1928 naprej je urejal Koroškega Slovenca, in še pa še. Leta 1938 je Hitler vdrl v Avstrijo in jo priključil nacistični Nemčiji. Za koroške Slovence se je začelo najkrutejše zgodovinsko obdobje. Očeta so zaprli 21. aprila 1941 in nato izgnali. Moral je zapustiti družino s štirimi otroki in kazensko službovati v vojni industriji v Nemčiji in na Češkem (Reichsprotektorat Böhmen und Mähren). Bil je pod stalnim nadzorstvom. V potnem listu je bilo zabeleženo „Wehrunwürdig". Stalno ga je nadzorovala gestapo, moral se je javljati osebno. Enkrat letno je prihajal na obisk. Gestapogaje spremljala do železniške postaje in od postaje do stanovanja. Pogovarjal se je Jože Wakounig Kako je živela družina, ki je bila le že precej številna? Kje ste stanovali? Do prvega bombnega napada smo stanovali v Celovcu v Ahac-Ijevi/Achatzelgasse. Ta hiša je bila tedaj še last slovenskih duhovnikov. Tam je bil enosobni dijaški dom, oče je dijake nadzoroval, mama pa jim je kuhala. Mama Terezija je bila hči gorskega kmeta iz Lobnika nad Železno Kaplo in sestra Karla Prušnika. V Celovcu smo živeli precej osamljeno, kajti družine, ki so še znale slovensko, niso želele stikov s politično sumljivimi ljudmi. Le očetova teta je pomagala mladi ženi s štirimi otroki. Po prvem bombnem napadu smo se umaknili naTešinjo pri Št. Jakobu. Nekega dne, ko pridem iz šole, tudi mame ni več doma. Gestapo jo je zaprla, kajti iz soseščine nekdo jo je naznanil, da ima menda stike s partizani. Kako se je sukalo kolo zgodovine naprej? Oče je dobil dovoljenje, da pride po nas. Šel je na gestapo in ponudil svojo glavo. Mamo so izpustili s pogojem, da takoj zapusti dvojezično območje. V malo župnišče naZammelsbergunad Krškodoli-no jo je sprejel župnik Matevž Nagele, sam izgnanec. Pod streho Profesorski zbor Slov. gimnazije v šolskem letu 1961/1962: Prva vrsta od leve na desno: Ga. Janja Zikulnig, ga. Slavka Hronek, dr. J. Tischler, ga. dr. Anica Petek, ga. Melita Millonig. — Druga vrsta: Dr. France Czigan, inž. Janez Oswald, Franc Inzko, Joško Hutter, dr. Pavel Zablatnik, Franc David, Milan Küpper, Štefan Močilnik, dr. Anton Feinig. — Tretja vrsta: Dr. Janez Polanc, Marijan Rus, dr. Reginald Vospernik, dr. Stanko Čegovnik. pa je že imel ženo in otroke Karla Prušnika, ki si je rešil življenje s tem, da je med aretacijo ušel k partizanom. Prušnikova oče in mama, moji stari starši, sta bila že v izseljenstvu. Prišel je konec vojske, konec nacizma. Celovško stanovanje je bilo porušeno, tako smo se vrnili na Tešinjo. Dolgo smo čakali vrnitve očetovega brata Janka. Zadnjo vest smo prejeli s polotoka Krima. 28-leten je padel v tej nori vojni. Mala hiša na Tešinji je postala naš dom. Medtem je družina narastla, šest otrok je bilo treba oskrbovati, a oče je dolgo iskal službo. Kje si vse hodila v šolo? Vojni in še povojni čas ni dovoljeval rednega in urejenega pouka. Tako sem štirikrat morala menjati šolo, v Št. Petru pri Št. Jakobu sem obiskovala šivalno in gospodinjsko šolo, pri uršulinkah v Če-lovcu pa sem se šolala za strokovno učiteljico ročnosti. Tam sem do rojstva prvega otroka tudi poučevala. Moj mož Ceneje Purgarjev iz šmartna pri Velikovcu. Prišlo je leto 1957, rojstno leto Slovenske gimnazije. Tehnologija je spremenila ves način našega življenja, seveda tudi način pouka. Šola in učitelj sta skoraj že anahronizem. Janja Zikulnig Materinskega dopusta daljše dobe v tistem času ni bilo. Po šestih tednih bi bila morala prevzeti spet polno učno obveznost. Z možem sva sklenila, da ostanem pri otroku. Pojavilsejedr. Tischler in baral, če bi bila pripravljena prevzeti dekliško ročno delo. To je bilo leta 1957. Kakor veš, nisem odklonila. Bila si 36 let na gimnaziji. Ravnatelji so bili dr. Joško Tischler (1957—1967), dr. Pavle Zablatnik (1968— 1977) in dr. Reginald Vospernik (od 1978 naprej). Gimnazija je rastla, vedno več ur so mi dodelili, in ko so nujno potrebovali nekoga za likovni pouk, sem pogojno sprejela tudi te ure. Delo je bilo zanimivo in v zadnjih letih kar dosti naporno. Vsi smo vlagali ogromno moči in angažmaja v to delo. Pavšalnih in nekvalificiranih kritik v slovenskih časopisih ne odobravam. Uspehi naših absolventov so dokaz za zavzeto delo vseh kolegic in kolegov. Povrniva se malo k tvojemu očetu dr. Vinku Zwittru. Bil je ena osrednjih osebnosti v zgodovini naše slovenske srenje na Koroškem. Oče je dobil službo na trgovski akademiji v Celovcu. Poleg pouka komercialnih predmetov mu je uspelo uvesti slovenščino kot alternativni predmet k italijanščini. Preuredil in oskrboval je celotno knjižnico te šole. Ves prosti čas pa je žrtvoval kulturno-političnemu udejstvovanju. Vedno spet me nagovarjajo ljudje, ki so ga doživljali kot govornika, učitelja, spodbud-nika ali kot človeka. Prenašal je politične intrige in nepoštenosti in ostal pri prepričanju, daje osebna vestzadnji kriterij našega delovanja. Družina mu je bila celica naroda, žena pa posredovalka jezika in vernosti in s tem nosilka razvoja človeštva. Poučevala si ročno delo. V čem je smisel ročnosti? Danes vse bolj kritično opazujemo tehnični razvoj in kritično zasledujemo negativne izrastke. Človeška kultura temelji na ustvarjalnosti posameznika. Zavedati se dragocenosti lastne kreativnosti, to imam dandanes za temeljno nalogo ročnega in likovnega pouka. Tudi osebna pisava je ročni izdelek, ki seizmografsko prikaže celotno razpoloženje pisca. Saj, to je tisto, tudi usodno soodnosje ročno delo — tehnika. Kdo, kaj komu, čemu služi, kdo koga usmerja? Tehnologija je spremenila ves način našega življenja, seveda tudi način pouka. Šola in učitelj sta skoraj že anahronizem. Izobraziti je treba mladino za neznano bodočnost. Učitelj mora prisluhniti, kaj bodo potrebovali. Se spominjaš kakega izrednega doživetja v teh svojih letih na gimnaziji, da ne rečem v teh svojih gimnazijskih letih? Spominov je toliko, a omenila bi maturitetna potovanja v ljubeznivi družbi organizatorja teh potovanj prof. Vladimirja Klemenčiča. Njemu se imamo zahvaliti, da smo osebno spoznali ljudi različnih narodov, jezikov, kultur in ver tedaj še enotne Jugoslavije. Tem bolj prizadene tragedija, v katero so zašli. Za zaključek, zdaj ko si se poslovila od Slovenske gimnazije, ali Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence, kakor se uradno pravi, kaj čutiš? Trenutno zaključujem izobrazbo za muzejsko pedagoginjo, posredovalko umetnosti. Do starosti imam naravni odnos. Moji starši so mi bili najlepši zgled. Janja, najlepša hvala in vse najboljše! Vesele božične praznike in srečno novo leto ELANSKI Brnca/Fürnitz Družba z o. j. za proizvodnje in trgovine športnih izdelkov Kärntner Straße 48 9586 Brnca telefon: 0 42 57 / 23 15 teleks: 45741 mm WAUTSCHE Gebietsinspektor Privat: 9142 Kleindorf 20 Tel. 0 42 30 / 592 želi vsem zavarovalcem vesele božične praznike ter srečno novo leto ZAGOTAVLJA USPEH Vsem udeležencem osebnega prevoza in romanja z malim busom OSEBNI PREVOZ STERN STARA VAS 32, 9141 Dobrla vas Telefon 0 42 37/ 22 43 Vsem dragim gostom, odjemalcem, somišljenikom, prijateljem in znancem želim v novem letu mnogo sreče v zdravju in zadovoljstvu rV GOSTILNA Hanzi OGRIS BILČOVS /•‘X o Vsem znancem in prijateljem blagoslovljen božič in sreče v novem letu družina JANEŽIČ LEŠE PRI ŠT. JAKOBU Vsem dragim znancem, dolinskim romarjem in dobrotnikom se zahvaljuje in želi vse dobro za Božič in novo leto Župni urad POKRČE Polde ZUNDER Mladinski center na Rebrci in v Železni Kapli Korotan MEDNARODNA DRUŽBA ZA TRGOVINO IN UDELEŽBE Celovec - Gorica - Ljubljana Viktringer Ring 26, A-9020 Klagenfurt/Celovec Telefon: 0463 /56 2 16, teleks: 42 28 01, telefaks: 0463 / 51 62 57 želi vsem poslovnim partnerjem vesele božične praznike in srečno ter uspešno novo leto 1994 Vaš partner v prostoru ALPE-JADRAN Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi vse dobro za božič in za novo leto Peter HRIBERNIK MIZAR ŽIHPOLJE Vsem prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike ter sreče in veselja v novem letu DRUŽINA dipl. inž. prof. Lojze SAMONIG VRBA/VELDEN Vsem našim cenjenim gostom želimo blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto GOSTILNA MALLE iz Sel /"X DRUŽINA JERNEJ želi svojim znancem in sorodnikom blagoslovljen božič ter srečno novo leto ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem gostom in prijateljem naše hiše HOTEL RESTAVRACIJA BREZNIK PLIBERK Vsem občanom, prijateljem in gostom žeti vesele božične praznike ter srečno novo leto ŽUPAN Johann PAJANK občina Bistrica pri Pliberku Vesele božične praznike in srečno novo leto želita vsem kmetom in znancem dr. Milan in dr. Ivo Sienčnik ŽIVINOZDRAVNIŠKA PRAKSA Bahnstr. 13-9141 Dobrla vas Telefon 0 42 36 / 22 45 Vesele božične praznike in srečno novo leto Vam želi dipl. inž Hanzi URSCHITZ Leše/Lessach 39 Telefon 0 42 53/28 19 Müllergasse 4, 9500 Beljak/Villach Telefon 0663 / 84 21 01 VtUENNA Produktions- und Handelsgesellschaft m. b. H. 9150 Bleiburg / Pliberk Völkermarkter Straße 1 Telefon 0 42 35 / 20 75 Telex 422756 Telefax 0 42 35 / 28 89 želi svojim poslovnim partnerjem vesele božične praznike in uspešno novo leto ter se priporoča za nadaljnje sodelovanje Vsem sobratom v dekaniji, vsem faranom, sorodnikom in znancem vese! božič in srečno novo leto Leopold KASSL BILČOVS dr. Slavko KRAUT član avstrijske ambasade v Mehiki želi vsem bralkam in bralcem vesele božične praznike ter srečno novo leto O + Iflf Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem vese! božič in srečno novo leto DVORNI SVETNIK dr. Marko DUMPELNIK z družino GLOBASNICA, MALA VAS 59 LESTRO - LEDINEK HOLZBEARBEITUNGSMASCHINEN UND WERKZEUGE STROJI ZA OBDELAVO LESA TER ORODJE Vertriebs- u. Handels-Ges.m.b.H. - AUSTRIA A-9150 Bleiburg / Pliberk Völkermarkter Straße 1 Telefon 0 42 35 / 20 75, 20 32 Fax 0 42 35 / 28 89 Vsem strankam ter poslovnim partnerjem vese! božič in srečno novo leto Vesele božične praznike in sreče v novem letu želi dr. Johann TISCHLER odvetnik 8.-Mai-Straße 16/1, 9020 Celovec mag. Mirko Silvo TISCHLER odvetnik tolmač za nemški jezik SLO-61000 Ljubljana, Trdinova 5 A-9020 Celovec, 8.-Mai-Straße 16/1 DRUŽINA OJCL ZGORNJI BREG PRI BRNCI VINKO ZALETEL ŽUPNIK V VOGRČAH Vsem tečajnikom, dobrotnikom in prijateljem Doma v Tinjah želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto pri tečajih in duhovnih vajah ter do svidenja Jože KOPEINIG S SODELAVCI Vsem prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike in zadovoljno leto 1994 družina MIKSCHE pd. OŠTRMANOVA PRTIČE-HODIŠE Filmproduktions Ges.m.b.H. Ko je noč, zapoje v sferi črni ptič. In ko je dan, beli ptič. Ko pa leto se izteče, ptiča preletita na drugo vejo in nas poneseta s seboj. 9020 Klagenfurt/Celovec - Dr.-Joško-Tischler-Park 1 - Tel. 0463 / 37 553 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi GOSTIŠČE - TENIS-IGRIŠČE -TUJSKE SOBE KOREN 9072 Bilčovs/Kajzaze tel. 0 42 28/22 14 Vesele božične praznike in srečno novo leto Mirko EINSPIELER inšpektor Vaš zaupnik v vseh vprašanjih zavarovanja in financiranja mllonau pl» ,,.„/ce.rV»» Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto Franc STERN /fZcrS ESSO-ČRPALKA ycjjyy ZA bencin ŽELEZNA KAPLA Telefon 0 42 38 / 305 ZIMMEREI KULMESCH ŽAGA IN SKOBLJARNA SÄGE- UND HOBELWERK Ges.m.b.H. Vogrče/Rinkenberg 80 9150 Pliberk/Bleiburg Telefon 0 42 35/32 14 Zahvaljujemo se za zaupanje in Vam želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! Wir danken für Ihr Vertrauen und wünschen Ihnen frohe Weihnachten und ein glückliches neues Jahr! Vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto želijo EL Žitara vas in občinski odborniki TOMI PETEK KARL HREN MARIJA KRASNIK Bernard Sadovnik občinski odbornik v Globasnici Vsem gostom in prijateljem želita vesele božične praznike in srečno novo teto družini WERNIG KUPFER KOČUHA Wir wünschen Ihnen frohe Festtage und viel Erfolg im Neuen Jahr Želimo Vam vesele božične praznike ter veliko uspeha v novem letu KULTURNA TABERNA PRI JOKLNU KULTURBEISL B I E R J O K L BADGASSE 7 9 0 2 0 KI ag e n f u r t/C e I o v e c Telefon (0463) 5 1 45 61 Želimo Vam vesele božične praznike ter veliko uspeha v novem letu JUENNA DRUŽINA GREGORIČ ČEPIČE PRI GLOBASNICI DRUŽINA dr. Anton FEINIG SVEČE HOLZBAU GASSER 9072 LUDMANNSDORF/BILCOVS Telefon 0 42 28/22 19 Fax 0 42 28 / 27 50 Žeti vsem našim odjemalcem in prijateljem prijetne božične praznike in uspešno novo leto 1994 Wir wünschen allen unseren Kunden und Freunden ein besinnliches Weihnachtsfest und ein erfolgreiches neues Jahr 1994 Vsem cenjenim odjemalcem in znancem želi vse dobro za božič in srečno novo leto družina URBAS + dr. Anton SAMONIG ŽIVINOZDRAVNIK ŠKOFIČE 129 Telefon 0 42 74 / 31 76 Vsem faranom, sorodnikom znancem in prijateljem 6) na Ziii, v Rožu in Podjuni rf Stanko TRAP C župnik na Ziljski Bistrici Jože WAKOUNIG Z DRUŽINO Vesel božič ter srečno novo leto želi vsem znancem in prijateljem družina dr. Janko in dr. Marija ZERZER CELOVEC Veseke božične praznike in srečno novo leto sorodnikom, znancem odjemalcem in gostom SPARKS SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA RESTAVRACIJA Z DVORANO ZA VSAKOVRSTNE PRIREDITVE ŠOŠTAR R. in A. Smrečnik 9142 GLOBASNICA Telefon 0 42 30 / 211 Vsem naročnikom in bralcem Našega tednika TONČI DOLINŠEK FLORIJAN ZERGOI ŽUPNIK KAZAZE Vsem prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto DRUŽINA Filip WARASCH DRUŽINA KUCHLING pd. HAVŽARJEVA ŽELINJE 1ML ® 411 S3§ /1© 3® ÜB-»Ji. B m ZAHVALJUJEMO SE ZA VAŠE ZAUPANJE V MINULEM LETU TUDI V NOVEM LETU SE BOMO TRUDILI, DA VAM POLEG PRIJAZNE POSTREŽBE TER NAJVEČJE IZBIRE NUDIMO NAJCENEJŠI NAKUP Murn ipuMlZklrüttm 30Ü OOSlpfBŠffi© ®®\y® //©3® DRUŽINA MILLONIG DRAŠČE V ZILJSKI DOLINI Vsem prijateljem bratske pozdrave in voščila za Božič in srečno novo leto MILKA HARTMAN LIBUČE Vsem občanom in gostom občine GALICIJE želim vesele božične praznike in srečno novo leto Josef WUTTE ŽUPAN Ernst IGERC ŠMIHEL nad PLIBERKOM Tel. 0 42 35 / 36 57, auto tel. 0663 / 84 61 83 želi vsem znancem, odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto BOŽIČ 1993 6VNgosvo^o rH A»94 HOREA D^HO^D^lgj DRU^K A-9020 KLACENFURT CELOVEC UNSENGASSE 59 TEL. 0 463 / 55 2 65-0 FAX 0 463 / 550 595 Blagoslovljen božič in srečno novo leto 1994 Vam želijo DRUŽINE Vaiči in Bojan Lumbar Ingrid in Boris Lumbar Gabi in Bogo Pretnar Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem znancem in prijateljem družina STRAUSS ŽIHPOLJE FRANC KREUTZ CELOVEC Vsem rednim in podpornim članom vesele božične praznike in veliko sreče v novem letu želi Š8. DRUŠTVO UPOKOJENCEV PLIBERK Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem obiskovalcem Šteklnove gostilne v Globasnici Vesele božične praznike ter srečno novo teto želi ansambel RUBIN Hubert PICHLER Grpiče/Korpitsch 35 9587 Ričarja vas / Riegersdorf Tel. 0 42 57 / 25 11 Jiosta OHG Cafe-Konditorei KLAGENFURT 10,-Oktober-Straße 26 Telefon 55 5 36 Vsem našim cenjenim gostom želimo blagoslovljene božične praznike ter uspešno novo leto. Zahvaljujemo se Vam za Vaše zaupanje. ^ Rep.-Werkstätte - Ersatzteile Landmaschinen-Fachhandel Fahrzeuge - Elektrowaren Nähmaschinen ©MSECaUlK • TIHOJA 2, ST. PHILIPPEN 9141 EBERNDORF, TEL. 0 42 37/22 46 35 ,, JAHRE Gesellschaft m. b. H. •ZIMMEREI •SÄGE • HOBELWERK • FERTIGHÄUSER 9150 BLEIBURG - Einersdorf 50 Telefon (0 42 35) 21 71 Fax (0 42 35) 32 74 Vesel božič in srečno novo leto želi RAVNATELJSTVO PROFESORSKI ZBOR IN DIJAKI Dvojezične zvezne trgovske akademije 9020 Celovec Trg prof. Janežiča 1 Vesele božične praznike in srečno novo leto Hermann ŽELE trgovanje z avtomobili in popravljalnica Nonča vas, 9150 PLIBERK telefon: 0 42 35/22 49 ~0- OPEL Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem članom in prijateljem našega društva želi SRD „Jepa-Baško jezero“ Loče - Pečnica LUDVIK JANK ŽUPNIK na RADIŠAH Kopalnica Kurjava Ml NAČRTUJEMO IN GRADIMO Vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto želi vsem poslovnim prijateljem in znancem Družina WERNER FINDENIG 9125 MITTLERN / METLOVA Tel. 0 42 32/62 22 PETER OLIP ŽUPNIK v Št. Lenartu pri sedmih studencih in na Brnci r:\ Vesele božične praznike in srečno novo leto Original Trachten Anfertigung Modedirndl E^DBCÄ Vesele božične praznike in fO: EL Šmarjeta v Rožu in Vaš občinski odbornik HUBERT OGRIS Vese! božič in srečno novo leto Vesele božične praznike in veselo ter zdravo novo leto 1994 žeti dr. Draga in Karel SMOLLE tvi =t :<»i BAU- UND MÖBELTISCHLEREI BISTRICA V ROŽU Werner Kotnik 9125 Kiihnsdorf/Sinča vas, Mittlern/Metlova, Hauptstr. 76 Telefon 0 42 32 / 61 61 Bahnhofstraße 26 PLIBERK/BLEIBURG Tel. 0 42 35/21 32 Bahnhofstraße 38/b CELOVEC/KLAGENFURT Tel. 0463 / 51 23 03 Vsem prijateljem, sorodnikom, znancem in naročnikom Našega tednika ■ DRUŽINA KASSL, pd. Kuchling ŽELINJE Zvestim naročnikom naših uslug in poslovnim partnerjem vesel božič in srečno novo leto! VAŠE DOMAČE PODJETJE A STEFAN A G REGORlO INSTALLATIONEN - INŠTALACIJE Heizung Centralne kurjave Wasser Sanitarne in Solaranlagen solarne naprave 9142 GLOBASNITZ/GLOBASNICA KLEINDORF/MALA VAS 5, Tel. 0 42 30 / 270 Vsem rojakom, faranom, mladini, posebno še študentom, in znancem mag. Ivan OLIP ŽUPNIK V PLIBERKU DRUŽINA dr. Franc WUTTI Dollichgasse 5 9170 BOROVLJE DRUŽINA KAC-LOGAR NONČA VAS - GRADIČE "■hd Pohištvo po meri iz masivnega lesa • SVETOVANJE * NAČRTOVANJE * IZPELJAVA Specializirani smo v izdelavi kakovostne opreme za: • hotele - penzione • restavracije - gostišča • izgraditev objektov • individualne stanovanjske prostore DIREKTNA PRODAJA POHIŠTVA V TOVARNI Pri nas dobite za pohištvo celo leto posebno neto-ceno oziroma blagajniški popust! Priporočamo Vam tudi obisk v naši blagovnici IPH-center v Ljubljani na Dunajski 22 Se priporočamo ter želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1994 IPH HOLZINDUSTRIE MÖBELERZEUGUNG GES.M.B.H. & CO. KG A-9133 SITTERSDORF 42 TELEFON 0 42 37 / 25 25 - 0* FAX 0 42 37 / 25 25 - 20 KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST vsem kmeticam in kmetom, sodelavcem in prijateljem KIS'a vesele božične praznike in srečno novo leto ss Mešani pevski zbor želi vsem članom, podpornim članom, prijateljem in ljubiteljem petja blagoslovljene praznike in zdravo novo leto! Vsem dobrotnikom, prijateljem in znancem želi OKTET SUHA vesele božične praznike in srečno novo leto Vesele božične praznike ter srečno novo leto želi KVARTET BRATOV SMRTNIK in družina Korte pri Železni Kapli Blagoslovljen božič in srečno novo leto želi sorodnikom, znancem in odjemalcem SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Krivograd z nastavljene! ŠMIHEL NAD PLIBERKOM trm MIZARSKO L_SJ PODJETJE MACHT'S PERSÖNLICH (Silvo Kusche] ständig gerichtlich beeideter Sachverständiger ) 9150 Bleiburg / Pliberk, Koschatstr. 8 Telefon (0 42 35) 21 63 empfiehlt sich für Se priporoča z gute Meisterarbeit dobro izdelavo sämtlicher vseh vrst pohištva Einbaumöbel und in gradbenega Bautischlerarbeiten mizarstva Vesele božične praznike in uspešno novo leto! Vsem šolarjem želim vesele božične praznike, srečno ter varno vožnjo v novem letu MOJE VOZNIŠKO [9 DOVOLJENJE! ,etoodnab,Pridiknam.So$te|boškraii^ p JANEZ CVELF & 0 66 3 / 84 45 32 Vsem odjemalcem želimo vesele božične v Krf praznike in ^ ^ srečno novo leto Slciaf BAU- und MÖBELTISCHLEREI PERSONUC 9150 PLIBERK/BLEIBURG B LATO/MOOS Te. 0 42 35 / 25 86, Faks 0 42 35/25 75 18 Vesele božične praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi # m INTERN4TIOML WUNTSCHEK 9150 Bleiburg, Tel. 0 42 35 / 20 63 • MÖBEL AUS ALLER WELT • MÖBEL AUS EIGENER PRODUKTION • MÖBEL VOM HEIMISCHEN FACHMANN IN SOLIDER HANDARBEIT • IHR VORTEIL! Frohe Festtage wünscht PAPI ERFACHGESCHÄFT Anita WOLTSCHE Kumeschgasse 3 9150 Bleiburg Telefon: 0 42 35 / 34 40 Vsem sorodnikom, prijateljem in članom društva Drabosnjak DRUŽINA LESJAK Vrba Vesele božične praznike in srečno novo leto ODVETNIK Dr. Branko PERČ 9150 PLIBERK/BLEIBURG 10,-Oktober-Platz 15 Vsem prijateljem in znancem družina ROPAČ, pd. Hanzel LOČE - ŠT. ILJ ob Dravi CARlMPEx(^ INSTALLATEUR - INŠTALATER cShli^S 9150 BLEIBURG, Telefon 0 42 35 / 21 82 želi vesete božične praznike ter srečno in zdravo novo leto wünscht frohe Weihnachten und ein glückliches neues Jahr Vesel božič in srečno novo leto Vam vošči Purkowitzer PRODAJALNA - SERVIS NADOMESTNI DELI 9100 Velikovec/Völkermarkt Jauntalweg 2 Tel.: 0 42 32/25 19 III J ORGELBAU | !!! unuj Walter Ottitsch A-9170 Borovlje, Ressnig / Resnica 39 Telefon 0 42 27 / 26 40 želi ob prazniku miru vsem odjemalcem in prijateljem blagoslovljen božič in srečno novo leto Vesele božične praznike ter uspešno novo leto Vam želi turistična agencija in avto podjetje i*3. /7,f DOBRLA VAS Zahvaljujemo se vsem prijateljem, partnerjem in potnikom za zaupanje v minulem letu in jim želimo srečno vožnjo v letu 1994 Vesele božične praznike in srečno novo leto želita dr. Manica in mag. Janko URANK Z DRUŽINO CELOVEC Vsem poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike in srečno novo teto ALPETOUR Spedition-Transport GmbH. Lastenstraße 6 A-9150 PLIBERK/BLEIBURG gp*jji Prav lepe, miru in veselja polne božične praznike, ter dobro in srečno novo leto želi DRUŽINA DR. BAKONDY GLOBASNICA Vsem bolnikom doma in v bolnišnicah pa hitro okrevanje Vsem sorodnikom in znancem družina POMOČ BILČOVS Prvi pogovor v sklopu niza zelo uspel Grilc in Sturm „na grmadi“ „Na grmadi“ je niz pogovorov, ki ga prireja Koroška dijaška zveza. Pri teh pogovorih se bodo obravnavale zelo zanimive teme, ki se ne bodo tikale samo koroških Slovencev. Prvi pogovor je bil 2. decembra v Slomškovem domu. Nasproti sta si stala predsednik N S KS dr. Matevž Grilc in predsednik ZSO dr. Marjan Sturm. Pogovor je razdeljen na dva dela. V prvem delu dobi vsak od sogovornikov ista vprašanja, tako da poslušalci lahko poizvedejo, kako mislita osebi, ki sta „na grmadi". Ko eden govori, drugi posluša glasbo in tako ne ve, kaj pove njegov sogovornik. Vprašanja so bila sestavljena tako, da je bilo nekaj resnih, nekaj pa tudi takšnih, ki so bila namenjena bolj za zabavo. V drugem delu so bili povabljeni tudi poslušalci, da kaj vprašajo enega ali drugega. Preden se je začel pogovor, so prebrali odlomek iz Cankarjeve drame „Za narodov blagor". Nato so vprašali najprej dr. Matevža Grilca, s katero osebo se on lahko identificira v tej za koroške Slovence še dandanes tako sodobni drami. Za vsak odgovor sta imela vsak samo 45 sekund časa. Zelo zanimivo je bilo tudi drugo vprašanje, pri katerem sta sogovornika morala drug pri drugem najti tri dobre in tri slabe lastnosti. Pri tem so se poslušalci zelo Zabavali. Opaziti je bilo, da sta si oba še kar precej edina, ko pa pride do političnih in ideoloških vprašanj, sta si tako nasprotna, kot sta si nasprotni osrednji politični organizaciji. Zelo zanimiva so bila vprašanja, Pri katerih sta morala sogovornika opisati idealnega koroškega Slovenca in zakaj so si koroški Slovenci tako različni. Opaziti je tudi bilo, da sta oba dobra politika in da sta še povrh tudi zelo dobra govornika. Pri vprašanju o slovenskem nacionalizmu na Koroškem je dr. Sturm rekel, da Slovenci na Koroškem ne moremo zaiti v nacionalizem le, če se integriramo. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc pa je zatrdil, da na Koroškem ni nevarnosti za slovenski nacionalizem in da tukaj levica misli čisto napačno. Pri vprašanju, kaj je demokracija, sta si bila precej različna. Opaziti je tudi bilo, da sta oba zelo za šalo, saj sta bila zelo dobre volje. V drugem delu pogovora so tisti, ki so si prej zapisali, kaj in v katerih točkah sta si bila različna, imeli možnost, da ju vprašajo o zanimivih temah. Tudi poslušalci so imeli možnost, da kaj vprašajo enega ali drugega sogovornika. Tako je g. Gabrijel iz Št. Jakoba v Rožu očital tako dr. Griču kot dr. Sturmu, da se odborniki obeh osrednjih organizacij premalo ukvarjajo z ljudmi na podeželju. Nato pa je predsednica KDZ Tina Zupanc vprašala dr. Grilca, zakaj je on sedaj dal izvesti temeljno glasovanje o tem, ali koroški Slovenci želimo skupno demokra- tično zastopstvo ali ne. Očitala mu je, da je on leta 1976 pomagal bojkotirati preštevanje Slovencev. Dr. Grilc je odgovoril, da je na Koroškem takrat bila čisto drugačna situacija; sedaj da nas večinski narod vidi kot enakopravnega partnerja, prej pa smo zanje bili samo narod, katerega je treba asimilirati. Dodal je tudi, da je pri temeljnem glasovanju tisti, ki ni hotel oddati glasovnice, ali pa tisti, ki ni za zastopstvo, imel možnost, da glasuje proti. Toda rezultat je jasno pokazal, da si koroški Slovenci želimo skupno zastopstvo, čeprav so ZSO in socialdemokrati bojkotirali glasovanje. Rekel je tudi, da tisti, ki se glasovanja ne udeležujejo, ne bodo obstajali več dolgo. Dr. Marjan Sturm je hotel poudariti, da ZSO ni več TITO-organizacija. Kot svoje največje politične uspehe je omenil, da se je ZSO spet pomirila s slovenskimi socialdemokrati in z Zeleno alternativo. Rekel je tudi, da je postalo ozračje med osrednjima organizacijama tudi veliko boljše kot morda še pred petimi leti. Pogovorno srečanje KDZ je bilo zelo dobro organizirano in je popolnoma uspelo. Predsednici KDZ in njenim sodelavcem za zamisel in za njeno izvedbo prisrčno čestitamo! L K. VSEBINA ■ str. 42 - v Selah nov mladinski pevski zbor ■ str. 42/43-integracija pohabljenih šolarjev ■ str. 43 - gorska ljudska šola na Kotu ■ str. 43 - pismo Katje Uršič ■ str. 44 - gost v mladem NT: predsednica KDZ Tina Zupanc Mit IT» - Margit Užnik - Katja Uršič - Veronika Roblek - šolarji LŠ na Kotu - Marija Olip - Tatjana Zablatnik - Matevž Šmid - Florian Supan - Angelika Roblek - Tomaž Kreutz - Igor Roblek 42 Mladi NT petek, 24. december 1993 Mladi NT 43 KOMENTAR Piše Margit Užnik So odrasli težava za mlade? Iz desetletja v desetletje se svet spreminja, tako na področju znanosti, tehnike, medicine in šolstva, kakor tudi življenje samo. To nenehno spreminjanje vpliva na ljudi zelo različno. Ljudje, ki se lahko prilagajo razvoju, laže hodijo v korak s časom, drugi pa vedno bolj zaostajajo za njim, ker je zanje tako nagel razvoj prehiter. Mladina, ker je prilagodljivejša že po naravi, času laže sledi kot starejši ljudje, ki so se že navzeli ustaljenih oblik življenja. Saj pravimo: „Navada je železna srajca, iz katere zelo težko zlezeš.“ Tako nastaja med mlado in starejšo generacijo nekakšen miselni prepad, ki vodi največkrat do konfliktnih situacij. Starejši ljudje bi se morali bolj intenzivno prilagajati času, v katerem živijo, namesto da vztrajajo pri zastarelih oblikah življenja. Vendar je razumljivo, da se težko poslovijo od tistega, kar sq prevzeli od prejšnje generacije. S tem nočem reči, da je vse slabo, kar nas „Navada je železna srajca, iz katere zelo težko zlezeš!“ učijo babice in dedje. Toda nekatere stvari oz. navade in mišljenja niso več primerne za čas, v katerem živimo. Mlajši ljudje bi morali starejšim pomagati, da bi se laže prilagodili novemu času, jih celo spodbujati, kajti starejši ljudje hitro čutijio, da njihove navade v današnjem času niso več zaželene. Morali bi se spoštovati in prevzemati medsebojne izkušnje, kajti vsak izmed nas lahko veliko prispeva k lepšemu sožitju. Zgodi se, da starši ne razumejo novih navad svojih otrok, ki so polni energije, in jih starši prav zaradi tega pogostokrat ponižujejo. Mladi jih prav tako nočejo razumeti in tako nastane konflikt v družini. V družini prihaja do konfliktov, saj vsak hoče imeti prav. Takšen način sodelovanja med mladimi in starejšimi gotovo ne vodi nikamor. Tako so si člani družine prepogostokrat tujci med seboj, kar pa je usodno za njihove odnose. Kdor zna živeti v sožitju z ljudmi, ki so različno stari, pripadniki različnih narodov, ki gojijo svojo kulturo in svoj lastni jezik, ta bo prav gotovo doživljal bogatejše oblike življenja, kot pa tisti, ki se bo vedno zapiral v svoje štiri stene. Intengracija pohatljenih šolarjev v razrede ljut skih šol Že dolgo je predvideval zakonodajalec, da bodo pohabljeni in nepohabljeni otroci hodili v skupne razrede. Od letošnjega šolskega leta naprej se je to uresničilo, tako da so lahko pohabljeni in nepohabljeni otroci v skupnih razredih. V zadnjih letih se je mnogo razpravljalo in govorilo o integraciji. Vsak psiholog je poudarjal, kako važno je, da se pohabljeni (tako umsko kakor tudi telesno) ne smejo izključevati iz naše družbe. Mnogi ljudje živijo namreč s predsodkom, da ti otroci ne morejo biti v istih razredih kot „normalni“. Tudi nekateri učitelji so imeli strah, da bi potem padel nivo v razredu in da bi se morali preveč ukvarjati z otroki, ki so pohabljeni. Mnogo ljudi se je tudi spraševalo, kako bodo učitelji lahko poučevali v takih razredih. V zakonu je jasno določeno, da morajo učitelji zelo upoštevati interese otrok, ne glede na to, ali so pohabljeni ali pa niso. Šolsko ministrstvo je ta integracijski model poskusilo že v več avstrijskih šolah in rezultati so bili povsod pozitivni, tako da strah pred manjšim učnim uspehom ni argument. Ljudem bi se moralo zdeti zelo važno, da pospešujemo integracijo, saj je vsak človek vreden, da je sprejet v našo včasih zelo kritično družbo. Integracija v ljudskih šolah je pivi korak k temu, in upati je, da bodo sledili še mnogi. Mladinski pevski zbor v Selah Na dan Štefana prvi nastop Novi mladinski pevski zbor Od letošnjega avgusta naprej je v Selah dejaven mladinski pevski zbor. Kot voditelja tega pevskega zbora so pridobili župnika Stefana Krampača. K prvim vajam, ki so se zaradi tehničnih vzrokov zavlekle na konec oktobra, se je zbralo nad 30 navdušenih pevcev. Ker tudi v Selah primanjkuje naraščaja, za Pevsko društvo, si je predsednik PD Heribert Kulmesch zamislil, da je najbolje, če tudi v Selah ustanovijo mladinski pevski zbor, iz katerega bi potem prešli najstarejši že kar kmalu v veliki pevski zbor. Kot voditelja mladinskega pevskega zbora so si izbrali novega župnika Štefana Krampača, ki ima izreden pevski talent. Sam pa še poleg tega igra na kitaro. Že prve vaje se je udeležilo nad 30 mladincev med 11. in 15. letom. Vsak teden imamo ob sobotah va- je, katerih se vsi zelo radi udeležimo. Vaje trajajo eno uro. Najprej se malo upoje-mo, nato pa se pri župniku učimo nove pesmi, katere bomo prvič javno prepevali 26. decembra na koncertu selskega pevskega društva. Pojemo troglasno, tako da je kvaliteta našega pevskega zbora še kar precej visoka. Najprej so nekateri mislili, da borno peli samo cerkvene pesmi. Toda tukaj smo se kar precej zmotili. Pojemo tudi zelo „moderne“ pesmi. Na prvo adventno nedeljo smo tudi že sooblikovali nedelj- sko mašo. Nadalje pa še upamo, da bomo tudi v javnosti še mnogokrat nastopili. Mnogo smo se tudi že pogovarjali o tem, ali bi spremljal naš zbor tudi že eno leto obstoječi ansambel, ki ga vodi mag. Roman Verdel. V bodoče se bomo še tesneje povezali s starejšimi pevci, saj nam je predsednik obljubil, da se bomo skupno peljali j na izlet. Na ta dan se že vsi veselimo. Za konec pa še to: 1 Vse ljubitelje narodnih pesmi vabimo 26. 12. 1993 ob 14.30 na naš koncert. Veronika Roblek Vprašali smo 9-letnega Tomaža Kreutza, kaj on misli o integraciji NT: Ali bi sprejel pohabljenega otroka v razred? Tomaž Kreutz: Seveda. Ne bi imel nič proti, če bi imeli v našem razredu kakšnega pohabljenega sošolca. NT: Kako bi mu pomagal? Tomaž Kreutz: Jaz bi mu zelo rad pomagal. Če bi me prosil, bi mu pomagal pri pisanju domačih nalog. Rad bi se z njim tudi igral. Halo prijatelji! Že dolgo se nismo videli. Nekoliko Vas pogrešam, nekatere še posebej. Že tri mesece hodim v šolo v Ljubljani. Šola je veliko večja, drugače pa nisem opazila nobene razlike. Letos se veliko učimo o Sloveniji in o Slovencih. Tudi o zamejcih smo se pogovarjali. Pred kratkim sem imela referat z naslovom „Med koroškimi Slovenci“. Sošolcem sem pripovedovala, kako je bilo v Mohorjevi ljudski šoli, s čim smo se ukvarjali in kaj vse za dvojezične otroke na Koroškem pripravljajo odrasli. Sošolke in sošolci so mi z zanimanjem prisluhnili. Rada bi še izkoristila to priložnost in vse lepo pozdravila ter Vam zaželela vesele božične praznike in uspešno novo leto 1994! Ljubljana, 4. december 1993 KATJA URŠIČ Ljudska šola Sele-Kot Leta 1953 je bila v Selah na Kotu ustanovljena ljudska šola. Najprej je bila samo enorazredna z osmimi stopnjami, nato pa so jo spremenili v dvoraz-redno in v vsakem razredu so bile štiri stopnje. Prvi ravnatelj je bil že rajni Herman Velik. Pot šolarjev. XZ Gorsko LS obiskuje 14 šolarjev Ljudska šola na Kotu ima v šolskem letu 1993/94 prijavljenih 14 učencev. Značilnost te šole je, da so od začetka do danes vsi učenci bili prijavljeni k dvojezičnemu pouku. Druge posebnosti ljudske šole so, da vsi šolarji pridejo peš v šolo, čeprav potrebujejo nekateri več kot uro in pol, da pridejo v šolo. Šola je bila že večkrat ogrožena, da jo razpustijo, toda to nasprotnikom ljudske šole še ni uspelo. Na žalost so se tudi nekateri občinski politiki zavzemali za razpustitev. Ravnatelj šole Heribert Kulmesch pa je obljubil, da bo šola obstajala še naprej. Kljub temu, da morajo učenci prehoditi pot do šole peš, zelo radi hodijo v šolo. Florian Supan in Angelika Roblek sta napisala, zakaj tako rada hodita v šolo. Florian Supan: Rad hodim v šolo, ker se v šoli veliko naučim. Igram tudi kitaro in flavto. Gospod župnik nas uči kitaro, gospod učitelj pa flavto. V šolo grem rad tudi zato, ker se s sošolkami in s sošolci dobro razumem. Imam zelo dolgo pot v šolo. V šolo potrebujem tri četrt ure, domov pa uro in pol. Pozimi je pot zelo naporna. Včasih se peljem tudi s sankami. Poleti grem po bližnjici. Letos poleti so prenovili ljudsko šolo. Napravili so novo streho in sanitarne naprave. Drugo leto pa dobimo novo opremo. Dobimo tudi prostor za ročno delo. Kljub temu pa imam najrajši počitnice. Angelika Roblek: Čeprav je moja šolska pot dolga štiri kilometre, ki jih moram največkrat prehoditi peš, zelo rada hodim v šolo. Letos obiskujem četrti letnik ljudske šole. Glavne predmete poučuje ravnatelj Heribert Kulmesch. Uči pa nas tudi igranje na flavto. Gospod župnik Štefan Krampač pa nas poleg verouka še poučuje igranje na kitaro. Angleščino in ročno delo pa nas uči učiteljica Annemarie Hallegger. Moja najljubša predmeta sta verouk in stvarni pouk. Letos so šolo na pobudo, ravnatelja obnovili. Veselim pa se tudi že prihodnjega leta, ko bomo dobili novo opremo. Pesmi Tatjane Zablatnik 15-letna Tatjana Zablatnik iz Bilčovsa je dijakinja Slovenske gimnazije. Širši javnosti je znana predvsem kot smučarski talent, saj je ena najuspešnejših __ smučark Športnega društva Št. Janž v koroškem kadru. Sedaj pa smo odkrili še drug Tatjanin talent. Že nekaj časa namreč piše pesmi, in to v slovenskem, nemškem in deloma že tudi v angleškem jeziku. Sicer je ugotovila, da „se je lahko zaljubiti, vendar težje povedati”, kljub temu pa meni, da „naj življenje ne bo roman, ki so ti ga dali drugi, ampak naj bo knjiga, ki jo pišeš sam”. Na tem mestu objavljamo dve pesmi mlade Tatjane Zablatnik in upamo, da bomo v bodoče lahko prebrali še več vrstic izpod njenega peresa. Ljubezen Ko sem te prvič zagledala, mi je pamet odpovedala. Prosila sem te še m še, ti pa vedno ne in ne. Laž Zakaj si mi lagal, ko zvestobo si mi dal? Zakaj si se smejal, ko prvi si poljub mi dal? Zakaj udaril si me, ko sem rekla ne? Zakaj tako pozno si spoznal, da nisi storil prav, ko tako si z mano ravnal? Sivi svet Kamor pogledam, vidim samo beton. ne vdiham več svežega zraka, ker ni več gozdov. Povsod so vojne in prepiri, ker vsak hoče biti nekaj boljšega od drugih; trave niso več zelene, luknja v ozonu se povečuje, mi se pa še nismo spremenili. Gradimo ceste, stavbe, tovarne, avtomobile, dokler ne bo več prostora za življenje - in izumrli bomo vsi. 44 Mladi NT Predsednica KDZ lllltl Z LIJ) 3.11C xz „Ze kot otrok sem spoznala mnogo evropskih narodov!“ Tina Zupanc obiskuje 8. razred ZG za Slovence v Celovcu. Pred dvema mesecema je bila izvoljena za predsednico KDZ. Ob tej priliki smo ji zastavili nekaj vprašanj. Tina Zupanc je prva predsednica KDZ, ki prihaja iz matične domovine! S Tino Zupanc se je pogovarjal Matevž Šmid Kdaj si prvič prišla v kontakt s Koroško dijaško zvezo? Prvič sem prišla v kontakt s KDZ pri organizaciji koncerta „Rock ob meji“. Tam sem imela nalogo ukvarjati se z mediji. Mnogo sem pisala na časopise v Sloveniji in sem pozivala na obisk tega koncerta. Ker me je to delo zanimalo, sem pomagala tudi pri splošnih organizacijskih delih. Navdušena sem bila nad uspešnim sodelovnajem znotraj naše mladinske organizacije. Zaradi uspešnega dela so me potem tudi predlagali za predsednico Koroške dijaške zveze. Zdi se mi dosti smešno, da prihaja predsednica Koroške dijaške zveze iz Slovenije. Zaradi tega sem doživela tudi veliko kritike s strani koroških Slovencev, češ da sem Slovenka! Kako si sploh prišla do izvolitve za predsednico Koroške dijaške zveze kot dijakinja, ki prihaja iz Slovenije? Če so že Slovenci v odboru KDZ-ja, zakaj ne bi postala predsednica tudi še Slovenka. Pri Koroški dijaški zvezi je tudi včlanjenih veliko Slovencev iz matične države. Skupno ima KDZ že več kot 80 članov. Sedaj si predsednica KDZ. Kaj konkretno je tvoj program? Najprej bomo organizirali serijo diskusij pod geslom „na grmadi“. To je čisto nov način diskusije, na katero so vsi prisrčno vabljeni. Na teh diskusijah bomo obravnavali veliko interesantnih tem. Izšel bo tudi časopis „BoB ob steni“. V tem časopisu bomo obravnavali probleme dijakov. Zato smo tudi veseli vsakega prostovoljnega prispevka! Večkrat na leto bomo tudi organizirali literarne večere. Za cilj smo si tudi zastavili, da bomo organizirali likovne večere in da bomo predstavili naše domače glasbene skupine. „KDZ je zelo angažirana delovna organizacija, ki se želi zavzemati za vse slovenske dijake!“ Tina Zupanc Kaj so tvoji cilji s tem programom. Se da vse uresničiti? V prvi vrsti hočem doseči sledeče: Slovenska mladina na Koroškem se mora združiti in se tudi postaviti na noge, če hoče kaj doseči. Organizirati hočemo tudi gledališke predstave, ki bodo izključno v slovenščini. Imeli bomo tudi retorični natečaj, katerega bo vodil slovenski retorik. Predstavili bomo tudi film „Mladje“ v povezavi z glasbenim koncertom. Zgostiti hočemo tudi kontakte s Slovenci, ki živijo v Italiji. Dvakrat na mesec bomo imeli seje in zato še iščemo klubske prostore. Mogoče bomo dobili prostore v Mohorje- vi. Na začetku naslednjega leta bo „klavzura“ v Št. Jakobu. Tam bo tudi že tradicionalni 98. Rock ob meji! Kaj ti pri KDZ ni všeč in kaj misliš izboljšati? Všeč mi je volja mladincev po skupnosti in to, da se da mladino zelo dobro zmotivirati. Včasih pa že porabim veliko časa za to, da jo lahko zmoti-viram. Kar se tiče izboljšanja, pa ne morem nič reči, ker smo sedaj šele na začetku nove dobe. Moja iskrena želja je, da bi dobili naše prostore, v katerih bi lahko opravljali nabirajoča se pisarniška dela. Kot zadnje bi te pa prosil, da se na kratko predstaviš bralcem mladega NT! Več kot 2/3 svojega dosedanjega življenja sem preživela na neslovenskem ozemlju. Zaradi poklica mojega očeta sem morala veliko potovati med Avstrijo in Nemčijo. 4 leta sem bila v Grazu, 6 let pa v Bonnu. Sedaj sem že drugo leto tukaj v Celovcu. Ko je mojemu očetu potekel mandat v Bonnu, se je on vrnil nazaj v Ljubljano. Jaz pa sem šla v Celovec, da bi nadaljevala z nemščino, hkrati pa se tudi dobro naučila materinega jezika. Kot otrok sem tudi spoznala že različne mentalitete drugih narodov in sem zelo veliko profitirala. Imam tudi še starejšega brata, ki prav tako študira v Celovcu. Upam, da bom po končani maturi še imela stike s koroškimi Slovenci in še prav posebno s Koroško dijaško zvezo. Hvala za pogovor! V PREMISLEK Piše Marija Olip Predbožični čas Začel se je čas, ko pismonoša vsak dan prinaša v hišo po več reklamnih listov. Nekateri jih površno pogledajo in jih potem vržejo proč, za druge pa so opomin, da bodo morali odpreti denarnice. Z množičnimi nakupi hočemo opraviti po najkrajši poti božične dolžnosti. Za nas, kateri živimo v blagostanju, je to lahka zadeva. Imamo vsega v izobilju. S tem se na zunaj pokvari pravi namen božičnega časa, pa tudi čar. Na drugi strani pa nekateri ljudje nimajo najpomembnejših stvari za preživetje. Se posebej v krajih, kjer vladajo nemir, vojna in siromaštvo. Kaj pa z nami mladimi? Hodimo po trgovinah in si ogledujemo in zbiramo stvari s svetovnimi imeni. Nismo dovolj močni, da bi šli drugo pot. Zgleda, da je tudi za nas tako imenovani „Christkindl“ višek božiča. Božični čas naj bi bil za nas miren čas. Starši naj bi si vzeli več časa za svoje otroke, za skupni pogovor in za igro. Šolarji naj bi bili obzirni in prijazni drug do drugega in do naših učiteljev. Samo tako bomo občutili, da spadamo skupaj. Vsem želim miren adventni in tudi božični čas. Božična želja 7-letne Sarah u 9 ♦ tma,>i št yjf«- 'Um ~ ^ ^ U '.np biimM tJkn if. 'J. qjla ^ ^ Ul,,. ^ 1A-Xa .