li,-
kfv'v|
naš tedni
Številka 51/52 Letnik 44. Cena 10,- šil. (25,- SIT)
petek 24. december 1993
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
!

Blagoslovljene božične praznike
TER ZADOVOLJNO,
uspešno novo leto 1994 želi
Enotna
lista
MAG. RUDI VOUK
tajnik
ANDREJ WAKOUNIG predsednik
Skupnost južnokoroških kmetov želi vesel Božič in srečno,
ZADOVOLJNO, GOSPODARSKO USPEŠNO LETO 1994 VSEM KMETICAM,
KMETOM IN PRIJATELJEM.
DIPL. INŽ. STEFAN DOMEJ
zbornični svetnik
JANKO ZWITTER
zbornični svetnik
KATI KERT
zastopnica kmetic
EtSE
. . , CZ«-*—	f~>

\BNl PSO
. 486SX/25MHZ
Vstes.,»
tisa»’
CANON-BN 22 COMPRI
NOTEBOOK
•	486 SLC / 25
•	4 MB Ram
•	135/180 MB Festplatte
•	Dos/Windows/Mouse
•	LCD-Schirm
EINGEBAUTER BUBBLE-JET-DRUCKER
•	360 x 360 dpi Auflösung
•	Druckkopf separat
•	erstklassiges Druckbild
ss EEBm
C^ÄllOH -Fachhändler OllllOlti -Repräsentanz




IS
Alle Preise inklusive 20 % MWSt.
Kassa-
Abholpreise
Cena za nakup pri blagajni
.6
'•5*^os0i"
.-iSfJ * CÖU-
•.9<o^d»a*e
cP
9020 CELOVEC, ROSENTALER STRASSE 136 (PRI KGM / II. NADSTR.) TEL. 0 46 3 / 23 81 00, FAX 0 46 3 / 23 81 00 - 21
Globašani našli nove prijatelje
Akcijo „Božična darila za koroške otroke“ so podprli tudi globaški farani. Nabrali so igrače, otroške obleke in hrano. Preteklo soboto so v Ravnah predali darove. Posebej so se pri tem izkazali tudi člani otroškega zbora „Živ-žav“ (vodi: Traudi Lipusch). Svojo solidarnost z ravenskimi vrstniki niso dokazali samo s pesmijo — vsak član zbora je tudi odstopil lastno igračo in jo podaril svojemu ravenskemu prijatelju.
Globaškim faranom in članom otroškega zbora „Živ-žav“ izrekamo prav tako: Prisrčen Bog lonaj!
Akcija Našega tednika „Božična darila za koroške otroke“
Podpora, ki je več ko samo materialnega značaja
Blagoslovljene božične praznike in uspemo novo leto 1994 Vam želijo
Naš tednik Narodni svet koroških Slovencev Krščanska kulturna zveza Enotna lista	Mlada EL
Skupnost južnokoroških kmetov Slovenska gospodarska zveza Center avstrijskih narodnosti
Drage bralke, dragi bralci!
Zaradi praznikov bo prva številka Našega tednika v letu 1994 izšla 1. januarja.
Uredništvo
K sliki na naslovni strani: V mnogih naših krajih se je ohranil običaj, ko devet dni pred božičem nosijo Marijo. Vsak večer sprejme Marijo druga hiša. Tudi v globaški fari se je ohranil ta običaj. Sliko je posnel naš fotograf Marjan Fera na domu družine Smrečnik v Mali vasi.
Bralke in bralci Našega tednika so ponovno dokazali, da imajo odprto srce za brate in sestre v stiski. Pred tremi tedni smo se (v sodelovanju z Neodvisnim sindikatom) kratkoročno odločili za akcijo „Božična darila za koroške otroke“ — odmev pa je bil razveseljivo velik.
Naše bralke in bralci so tako dokazali, da se zavedajo brezposelnosti, ki vlada v
ravenski občini zaradi krize železarne, in so mnogo darovali v naturalijah, pa tudi v gotovini.
Doslej smo zbrali 24.100,— šilingov — prejšnjo sredo pa smo za ta denar predali bone za 30 otrok. S temi boni bodo lahko nakupili pri Pliberški Zadrugi reči, ki bi jih potrebovali, a si jih zaradi socialne stiske ne morejo privoščiti.
Vsem, ki so doslej darovali, iskren Bog plačaj! Niste samo dokazali, da imate čut za socialne potrebe.
S svojo podporo ste tudi dokazali, da sodelovanje preko meje oz. z matično državo ne more biti cesta enosmernica. Kajti povezanost z rojaki v Sloveniji naj bi funkcionirala tako v dobrih kakor v slabih časih.
Neodvisni sindikat železarne Ravne (vodja sindikata: Adolf Petrič — prvi z desne) je skupno z Našim tednikom sprožil akcijo „Božična darila za koroške otroke“. V imenu Našega tednika je darila predal glavni urednik mag. Janko Kulmesch.	siiki: Fera
4
Janko kulmesch
Iz UREDNIŠTVA
Božično darilo
V rokah imate zadnjo izdajo Našega tednika v letošnjem letu. Leto 1993 je bilo deloma zelo razburkano. V marsikaterem vprašanju nismo uspeli napredovati, dosegli pa smo tudi lepe, da, zgodovinske napredke.
O temeljnem glasovanju je bilo že mnogo povedanega. Njegov izid je bil gotovo izredno uspešen. Marsikdo (da ne rečem, večina) od nas si trenutno niti še ne more prav predstavljati, kako pomemben je rezultat glasovanja za prihodnost narodne skupnosti.
Sedaj je treba izkoristiti ta ugodni trenutek in najti odgovor na vprašanje, kakšna naj bo konkretna oblika skupnega demokratičnega zastopstva. Izkoristiti nikakor ne v smislu zmagoslavja večine nad manjšino, ampak v smislu odločne pripravljenosti, da najdemo skupno rešitev.
Upam, da si bomo znali izpolniti to božično željo. Bilo bi to naše najlepše božično darilo.
Apropos božično darilo: na drugem mestu poročamo o anketi Polone Sketelj o bralnih navadah koroških Slovencev.
Eno vprašanje je bilo: Kateri slovenski časopis najraje berete? Največkrat je bil omenjen Naš tednik.
Lahko si predstavljate, da se veselimo tega izida. Vendar tudi v tem primeru ne v smislu kakega zmagoslavja, temveč v smislu še večje odgovornosti do naših bralk in bralcev.
V imenu uredništva Našega tednika in v lastnem imenu Vam želim blagoslovljene in predvsem mirne božične praznike, za leto 1994 pa še več uspešnih dogodkov.
Politika
Politika
5
Raziskava o bralnih navadah koroškiBlovencev:
Iz drugih časopisov
„Mohorjeve knjige najbtj razširjene — Naš tednik
Polona Sketelj je raziskovala bralne navade med koroškimi Slovenci in je pri tem prišla do zanimivih spoznanj. Najbolj razširjene med našim ljudstvom so prej ko slej Mohorjeve knjige, glede priljubljenosti pa je med našimi bralci na prvem mestu Naš tednik.
S Polono Sketelj se je pogovarjala Heidi Stinger
Naš tednik: Kaj je bil namen Vašega
raziskovalnega dela glede bralne kulture slovenskega človeka na Koroškem? Polona Sketelj: Moja osebna želja je, da bi na tej osnovi omogočila založbam oblikovanje ustrezne prodajne politike, namreč, da bi nudile koroškim bralcem in kupcem slovenske knjige, kakršne si želijo in jih potrebujejo.
Torej bi rekli, da ste prišli pri raziskavi do spoznanja, da ponudba slovenskih založb na Koroškem trenutno ne ustreza željam bralcev in kupcev slovenskih knjig?
Na splošno sem ugotovila, da je precejšen del povpraševanih bil mnenja, da se prodajna politika domačih založb vrši slej ko prej po ideoloških kriterijih. Tako so ankete pokazale, da ljudje Mohorjevo založbo opredeljujejo kot konzervativno, založbo Drava levičarsko usmerjeno in založbo Wieser kot elitarno. Pozitivne točke je Mohorjeva dobila predvsem za veliko izbiro, za obravnavo domačih tematik, za lepe pesniške zbirke ter za dvojezično otroško literaturo. Delovanje založbe Drava je po mnenju anketiranih pomembno predvsem zaradi dejstva, da objavlja strokovna in znanstvena dela, da se pogostokrat pojavljajo domače teme, kar pa so drugi povprašanci zavrnili spet z argumentom, da so to skoraj samo ideološko obarvane publikacije. Založba Wieser pa ima po ocenah povprašancev preozek koncept, preveč elitami program in zanemarja koroški prostor. Za Wieserjevo založbo pa govori, da
ima lepo opremljene knjige, da se loteva sodobnih vprašanj, da so publikacije kakovostne. Bolj prodorna kakor pri drugih založbah pa je tudi njena propagandna dejavnost.
In kako so ocenili povprašanci koroške časopise?
Pri tem se je najbolje odrezal Naš tednik, ki ga ljudje najraje berejo. To predvsem zaradi tega, ker bralcem odgovarja oblika časopisa in ker spremlja vsa dogajanja, se pravi od vaškega življenja pa do visoke politike in zato zajame širši krog bralcev. Na drugo mesto so bralci uvrstili Slovenski vestnik, to pa zato, ker je že enostavno po obsegu tanjši kot Naš tednik in zato logično posreduje manj informacij. Za njima se uvrščajo Nedelja, Republika in pa Družina in dom.
Koliko ljudi ste povpraševali in po kakšnih kriterijih ste jih izbirali?
Obrnila sem se na obe osrednji kulturni organizaciji, kjer so mi dali naslove oseb, pa katere sem se obrnila s svojo anketo. Šla sem tudi v slovenske šole in domove. Ko sem hodila po terenu, pa sem enostavno šla tudi v hiše, čeprav niti nisem vedela, kdo tam živi, in sem tudi tam napravila precej anket. Bistveno je to, da sem zajela oba spola, vse starostne in poklicne strukture ter ljudi podeželja in mesta. Skupaj sem anketirala 399 oseb, tako da je rezultat reprezentativen.
Kaj ste nasplošno ugotovili glede bralne kulture slovenskega človeka na Koroškem?
Pod vodstvom CAN na Dunaju
Manjšinsko srečanje Slovakov in Madžarov
Na pobudo predsednika Mednarodne komisije za nacionalna vprašanja južno-tirolske ljudske stranke (SVP) Huberta Frasnellija in pod vodstvom Avstrijskega centra za narodnosti (CAN) na Dunaju so se sestali predstavniki Madžarov na Slovaškem in Slovakov na Madžarskem. To prvo srečanje je bilo od obeh strani pozitivno ocenjeno.
Predstavniki obeh manjšin so v okviru pogovorov pouda-
rili, da bo drug drugega podprl v boju za uveljavljanje manjšinskih pravic. Vsaka stran se je tudi obvezala, da bo skušala pozitivno vplivati tako na lastno vlado kot tudi na vlado sosednje države.
Frasnelli je v zvezi s srečanjem predstavnikov slovaške manjšine na Madžarskem in madžarske manjšine na Slovaškem še poudaril, da je njegova stranka vedno pripravljena prispevati k reševanju odprtih manjšinskih vprašanj v tej
„občutljivi evropski regiji“, predsednik CAN na Dunaju, Karel Smolle, pa je pozitivno ocenil dejstvo, da sta se Slovaška in Madžarska sporazumeli za podpis pogodbe o osnovnih pravicah obeh manjšin.
Zastopniki manjšin so se dogovorili za novo srečanje že spomladi leta 1994, govorili pa naj bi o možnih oblikah avtonomije ter o manjšinskem šolstvu v obeh državah.
najbolj bran časopis“
Dejstvo je, da so starejši ljudje brali več kot mlajša generacija. Zaradi slabih ali celo manjkajočih možnosti jezikovne izobrazbe pa imajo prav ti ljudje z današnjo literaturo pogostokrat težave, saj pravijo, da je ne razumejo. Velik del povprašancev je dejal, da bi si želel, da bi Mohorjeva ponatisnila večernice, ki so jih svoj čas zelo radi prebirali. Žal sem morala tudi ugotoviti, da se starejši ljudje pogostokrat sramujejo svojega narečja in pravijo, da ne znajo slovensko. Zato tudi marsikdo raje seže po nemških knjigah ali časopisih, ker v tem jeziku laže dojema vsebino.
Kljub dobro urejenemu šolstvu pa sem morala ugotoviti, da pri mladini pojema znanje slovenskega jezika in da le razmeroma majhno število mladih bere več slovenskih literarnih del, kakor jih zahteva učni program.
Hvala za pogovor.
Pred srečanjem koroške in slovenske trgovske zbornice
Obisk Gospodarske zbornice Slovenije pri koroških Slovencih
Zveza slovenskih zadrug in Slovenska gospodarska zveza na Koroškem sta bili prejšnji teden v središču pomembnega srečanja zastopnikov koroškega in slovenskega gospodarstva. Ob pomoči generalnega konzula RS v Celovcu Jožeta Jeraja jo je obiskala delegacija Gospodarske zbornice Slovenije Sv predsednikom Dagmarjem Šusterjem na čelu.
Šuster je informiral koroške slovenske gospodarstvenike o perečih gospodarskih problemih Slovenije. Največji problem vidi v veliki javni porabi, ki presega možnost financiranja preko davkov oz. povzroča zvišanje javne zadolžitve. Nadalje je omenil previsoke obresti, ki tarejo slovensko gospodarstvo, in prenizki delež izvoza.
Predsednik Šuster je za
prihodnjo pomlad napovedal promocijske akcije oz. predstavitev slovenskega gospodarstva v Salzburgu, Celovcu in na Dunaju. Nadalje namerava GZ Slovenije odpreti v Celovcu svoje predstavništvo.
Koroški slovenski gospodarstveniki so predsednika GZS informirali o težavah, s katerimi so soočena avstrijska podjetja v sodelovanju s slovenskim gospodarstvom. Konkretno so poudarili precenjenost tolarja, slabo plačilno moralo slovenskih dolžnikov in neakceptiranje garancij slovenskih bank s strani avstrijskih.
Pri koroški trgovski zbornici. Po srečanju na sedežu ZSZ sta koroška in slovenska zbornica pripravili skupno tiskovno konferenco. Bil je govor
o zelo razveseljivem bilateralnem trgovinskem razvoju v letu 1992. Trenutno je zabeleženih v Sloveniji 670 neposrednih investicij (point-ventures), kar pomeni, da je Avstrija na prvem mestu inozemskih vlagateljev. Skupni investicijski volumen avstrijskih podjetij znaša 2,4 mrd. šilingov - 2. mesto za Nemčijo.
V naslednjih petih mesecih naj bi med Avstrijo in Slovenijo prišlo do sporazuma o prosti trgovini. Avstrijski izvoz v Slovenijo je leta 1992 znašal 5,6 mrd. šilingov, slovenski izvoz v Avstrijo pa 3 mrd. šilingov.
Ce upoštevamo število prebivalcev Slovenije, so slovenski državljani - za Švicarji, a še pred Nemci - drugi največji kupci avstrijskih proizvodov (uvozni delež na osebo: 2652,- šil.).
Landtagswahl.: Unruhe in SPÖ wegen Liste
Nach der Präsentation der Kandidatenreihung für die Landtagswahl am 13. März wird nun erneut parteiinterne Kritik an SP-Chef Peter Ambrozy laut. Auch die Kärntner Slowenen fühlen sich von der SPÖ verraten.
Es wäre alles in Ordnung, solange die SPÖ ihren Stand von 17 Landtagsmandaten und vier Regierungssitzen halten kann. Jüngste Prognosen sehen Ambrozy und seine Partei zwar im Aufwind, Verluste scheinen aber unvermeidlich. Dann müssen zumindest drei prominente SP-Politiker um ihren Sessel bangen: Gebhard Arbeiter, Betriebsratschef des Landeskrankenhauses Klagenfurt. Er errang vor kurzem trotz heftiger Diskussionen einen großen Erfolg bei der Betriebsratswahl. Susanne Kö-vari, Landtagspräsidentin, hat sich als „grande dame“ einen Namen gemacht; ebenso Peter Kaiser, Umweltsprecher, Ideologe und ursprünglich Nachwuchshoffnung der Kärntner SPÖ. Dafür übernehmen die Parteisoldaten die Kontrolle: Gleich drei Bezirksparteisekretäre finden sich an sicherer Stelle.
„Die Liste zeugt nicht von viel Phantasie“, erklärte Kaiser gestern gegenüber der „Presse“. Es hätten regionale Interessen überwogen, die Chance auf ein „deutliches Signal“ an den Wählern sei nicht genutzt worden. Darüberhinaus sei die Orientierung nach „alten Bezirksmeriten" nicht mehr zeitgemäß, kritisiert Kaiser weiter. Insgesamt bemängelt er falsche Akzente.
Enttäuschte Frauen. Auch die Vorsitzende der SP-Frauen, Melitta Trunk, ließ vorsichtige Kritik anklingen: Die idealen Vorstellungen der SP-Frauen hätten nicht zur Gänze erfüllt werden können. Viel deutlicher ist allerdings die Absage Ambrozys an die Kärntner Slowenen ausgefallen. Die Schaffung einer Arbeitsgemeinschaft österreichischer Minderheiten in der SPÖ erweist sich zunehmend als Augenaus-wischerei. Obwohl Ambrozy eine eigene Volksgruppenkammer ablehnt und auf sein „Integra-tionsmodell“ klopft, reihte er die Slowenenvertreterin Ana Blatnik auf den 24. Listenplatz.
Presse, 15. 12. 1993, str. 7
6
Politika
Prihodnje leto celodnevna oskrba prvošolcev na Slovenski gimnaziji?
S pričetkom prihodnjega šolskega leta 1994/95 bo nova šolska zakonodaja omogočila postopno uvajanje celodnevne oskrbe gimnazijcev.
Ker se bliža čas vpisa v prvi razred Slovenske gimnazije, bi rad tistim staršem, ki nameravajo v prihodnjem letu poslati svojega otroka v 1. razred Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu, pojasnil nekaj temeljnih pravil za njih odločitev glede celodnevne otrokove oskrbe.
Možnost za tako oskrbo, ki bo na voljo vsaj do 16. ure, naj-dalje pa do 18. ure od ponedeljka do petka, sklene za posamezne gimnazije na predlog šole kolegij deželnega šolskega sveta v prvih tednih leta 1994.
Ta oskrba bo vsebovala poleg rednega pouka 2 do 4 tedenske ure pospeševalnega pouka (Förderunterricht) za predmete s šolskimi nalogami, torej za slovenščino, nemščino
in matematiko, od tretjega razreda dalje tudi za angleščino. V preostalem času bodo otroci deležni individualne pomoči pri učenju (pisanju domačih nalog) in pri oblikovanju prostega časa, pri igri in smiselni zabavi. Tudi to nalogo bodo opravili gimnazijski profesorji ali vzgojitelji bodisi v šoli bodisi v dijaških domovih.
Žal taka oskrba ne bo brezplačna. Najvišji prispevek staršev bo znašal verjetno 1000,-— mesečno (desetkrat letno), možne pa bodo finančne olajšave iz socialnih vzrokov. Ker bo treba otrokom nuditi tudi kosilo v enem izmed dijaških domov v neposredni bližini Slovenske gimnazije, je treba računati tudi z ustreznimi dodatnimi stroški za prehrano.
Že ob vpisu otroka v zadnjem februarskem tednu bomo starše neobvezno vprašali, če tako oskrbo za svojega bodočega prvošolca želijo. V primeru, da bo dosti interesentov za tako celodnevno oskrbo — potrebnih bo verjetno okrog 15 prijav-Ijencev —, bo taka oskrba pod pogojem, da jo Deželni šolski svet odobri, jeseni 1994 tudi nastala. To določilo velja izključno za prihodnji prvi razred. Postopno pa bo ta možnost obstajala za vso nižjo stopnjo, torej za 1., 2., 3. in 4. razred. Dokončna prijava je po zakonu predvidena v prvem tednu novega šolskega leta.
Naj še pojasnim, da gre pri tej obliki popoldanske oskrbe za tako imenovano šolo z do-movskim bivanjem (Tages-
heimschule), medtem ko v zakonu prav tako predvidena oblika celodnevne šole (Ganztagsschule), v kateri bi bil redni in obvezni pouk razdeljen na dopoldanski in popoldanski čas, že zaradi tega pri nas ni izvedljiv, ker bi se za tako obliko šolanja morali starši in učitelji odločiti z dvotretjinsko večino in za vso nižjo stopnjo. Odjava od take oblike šolanja bi pomenila hkrati izstop iz šole.
Domnevam pa, da se bodo za prvo varianto oskrbe (Tagesheimschule) nekateri starši odločili zaradi tega, ker jim zaposlenost v poklicu ne omogoča, da bi se otrok dnevno vračal domov že opoldne in tam bil brez nadzorstva.
Za dodatna pojasnila je ravnateljstvo Slovenske gimnazije (tel. 0463/33353) rade volje na razpolago.
dr. Reginald Vospernik
Adrian kert
Z MOJEGA VIDIKA
Česa vsega si ljudje ne želijo v božičnem času! Resničnih želj nihče ne izda rad, ker bi se nemara blamiral s kakšno tipično materialno ali nemoralno seksualno željo. Sicer pa, ali ste vedeli, da si 63 % moških na skrivnem najbolj želi aferico s sanjsko žensko, obratno pa za minimalen odstotek več žensk vroč flirt s seksi moškim? Zakonci naj bojo pomirjeni, kajti kar 94 % se ta želja ne uresniči oz. si te želje ne uresniči.
V vlogo vpijočih v puščavi v tem času smuknejo duhovniki, ki pri mašnih obredih prav goreče, in to upravičeno, prosijo za pamet. Ne zase in ne za po-božnice in pobožnike po klopeh, ne za kogarkoli, marveč za posebno species hominum — za politike. Dosti žalostno je, da tistih, za katere se tako goreče moli, po navadi ni med prosilci. Da bi tudi zase prosili
pameti — komu pa kaj takega sploh pride na pamet, razen kakšnemu puščavniku v trenutku blažene zamaknjenosti, ko mu pred očmi plešejo angeli vseh vrst? In vendar se marsi-
kateri politik ne zaveda, kako očitno mu manjka košček dobre pameti ali pa vsaj servis staremu uplinjaču podobno zamašenih možganskih celic. Tudi pamet ni neobrabljiva. Kdor misli, brusi pamet, se je usedlo v naše glave. Vendar, kdor stalno brusi, stalno odvzema. Tudi nož s solinškim rezilom se s časom obrabi. Isto velja najbrž za pamet, kakor se pri mnogih politikih zapazi.
Primerov je ničkoliko. Na Koroškem mišljeni politiki kar sili-
jo na dan. Nekateri hudo prizadeti, hkrati močno vase zaverovani nečimrneži si ugajajo v vlogi aforistov. Neki deželni poslanec se je javno označil kot „naci“: nov, atraktiven, stremeč za ciljem, poln idej.
Drugi je v popolnem obupu in duhovni otemnelosti še drzneje izrazil svoja čustva stežka z dobrim namenom: „Te pse je treba vse zapliniti!"
Prvi, modri nespametnež je poskusil svojo izredno domislico kamuflirati in omiliti z ležer-
nim nasmeškom iz ustnega kotička. S tem je bila zanj zadeva iz sveta in pozabljena. Diagnoza: primanjkljaj pameti, ne-čimrnostna travma, nezmožen dela. Terapija: zdravljenje v ideologičnem centru antifašistov. Konsekvence: nobene. Drugi je skušal kaširati svojo besedno kreacijo potrt in užaljen, češ, besedo „pse“ so mu namenoma podtaknili. Kmetavza je sam šef črnih očrnil in poslal v karanteno (v slovarju tujk osamitev in zdravniško opazovanje okuženega). Dia-
gnoza:	primanjkljaj pameti,
pasja travma, „plinofilija", nezmožen dela. Terapija: ogled plinske celice s krotkim psom. Konsekvence: odstop.
Prav tako lahkomiselno kot omenjena dva gospoda se predsednik ZSO dr. Sturm poslužuje besede nacionalizem, ki naj bi mu bili zagovorniki samostojnega političnega gibanja že tik za petami. Kot zgodovinar se je verjetno že dosti ukvarjal s tem pojmom in bi ga zategadelj moral uporabljati previdneje. Kolikor je namreč zanj samostojna politika koroških Slovencev blizu nacionalističnim zarodkom, toliko bi njemu zaradi tega lahko podtaknil zlohotno obrekovanje in demagogiziranje. Če zares po vsem prepričanju vztraja na svojem, potem se še bojo vsaj poslušalci diskusijskega večera „Na grmadi“ spraševali, kako da prepričani antinacionalist rad zahaja z nacionalistom na prijateljski pomenek ob kozarcu vina. Torej le ni tako prepričan o svojih besedah (po nemško: Sind seine Worte nur ein Sturm im Wasserglas?)?
Da si vzamem za ponazoritev še sentenco iz latinščine: Zdrava zavest v zdravem telesu.
Vlij jim pameti!
UPRAVNO SODIŠČE JE ODLOČILO PROTI OBČINI IN DEŽELI:
Odvoz smeti in velikost zabojev sta odvisna od potrebe občanov
Občina Globasnica je, kakor tudi druge koroške občine, leta 1985 predpisala svojim občanom velikost zabojev (Mülltonne) in termine odvoza smeti. Proti tej uredbi je tožila občanka iz Globasnice in pri upravnem sodišču tožbo dobila. Velikost in termini odvoza smeti so odvisni od
potrebe, je odtočilo sodišče na Dunaju.
Občina Globasnica je morala na tej osnovi še na zadnji seji v tem letu ustrezno spremeniti uredbo, ki je veljavna s 1. 1. '94.
V zgoraj omenjenem primeru je pritožnica (katero je zastopal dr. Roland Grilc) navedla, da bi 120-
litrskega zaboja ne mogla napolniti vsakih 14 dni.
Zahtevala je 13 vreč letno -kar pa ji je občina zabranila. Po odločitvi upravnega sodišča jih bo zdaj dobila. Dežela Koroška pa mora plačati stroške pravnega postopka v višini 11.120,- šilingov.
PRECEDENČNI PRIMER ZA VSE OBČINE
Odločitev upravnega sodišča ima posledice za vse občine. Odvoza smeti in s tem velikosti zaboja ne določa več občina, ampak vsak občan sam, ki mora edinole dokazati, kako velika je njegova potreba. Kdor bo imel manj smeti, bo tudi manj plačeval.
Letos več denarja za globaško kulturo in šport
Občina Globasnica bo v letu 1994 namenila več denarja kulturi in športu, pa čeprav manjka v proračunu za naslednje leto 1,5 mio. šilingov.
V letu 1994 računajo v Globasnici z izdatki v višini 14,4 mio. šilingov, dohodkov pa pričakujejo le v višini 12.933 mio. šilingov. Primanjkljaj v višini 1,54 mio. zaenkrat še ni pokrit. Nastal pa je predvsem zaradi povišanja dajatev za socialno pomoč in bolnišnice. Bistveno investicijo hočejo globaški mandatarji izvesti v Strpni vasi, kjer bodo iz izrednega proračuna kupili zemljišče za vaško skupnost. Na tem zemljišču naj bi potem nastalo vaško središče za šport in razvedrilo. Na izbiro sta trenutno dve možnosti.
Več denarja bo v novem letu namenjenega tudi športnim in kulturnim društvom. Skupno bosta dobila kultura in šport 38.000 več podpore.
Podražil pa se bo prispevek za otroški vrtec. Občinski svet ga je soglasno povišal od 700,- na 900,.- šilingov. Prispevek so zadnjič povišali leta 1988.
Občina Globasnica pa bo sofinancirala tudi regionalno napravo za kompostiranje v Št. Vidu. Prispevek za globaško občino bo znašal
184.000,-. S tem bo občina kasneje lahko nekoliko ceneje odvažala svoje posušene odplake.
Silvo Kumer
Pliberk: večina je odklonila razvojni koncept
„Tako pa ne,“ si je rekla večina pliberških občinskih odbornikov in odklonila razvojni koncept, ki je zelo pomanjkljiv.
Odpor. Z 11:12 so Pliberški odborniki ( proti: 5 EL, 3 VP, 2 SP, 2 FP, za: mdr. župan Grilc, referent Slanič) odklonili razvojni koncept, katerega so pripravljali dve leti.
„Očitno je bilo to premalo,“ je dejal občinski odbornik dipl. inž. Štefan Domej. Čeprav so se ORE-skupine izrekle proti visokohitrostni železnici „Bahn 2000“, so jo vrisali neposredno ob vaseh Brege, Dob, Vidra vas, Čir-kovče in Blato. „Glasovanje za načrt bi pomenilo formalno potrditev načrtovane proge skozi našo občino,“ svari Domej.
Restriktivni prenamembni načrt pa bi imel na vaseh katastrofalne posledice. V vaseh, kakršna je npr. Dob, bi morala mlada generacija zapustiti vas, ker za gradnje hiš ni na razpolago dovolj zemljišč.
Citati iz občinske sobe
Če sprejmemo ta načrt, naši občani na vaseh ne bodo imeli več zemljišč za gradnjo hiš.
JURIJ MANDL (EL)
n Zakaj ne poslušate ljudi? ■ Po vaseh so proti železnici in “ vi jo kljub temu vrišete v koncept.
V Rožu so vsi župani proti železnici. Zakaj se naš župan drži celovških direktiv?
DIPL. INŽ ŠTEFAN DOMEJ (EL)
Sploh nima smisla, da se postavljate proti železnici...
Šem razdvojen v interesih: na eni strani občani, na drugi pa deželno gospodarstvo...	ŽUPAN
MAG. RAIMUND GRILC (ÖVP)
Pod razvojnim konceptom sem pričakoval nekaj drugega. Ti, tam zgoraj, so vzeli stvari proti volji prebivalstva v koncept.
GOTTFRIED STÖCKL (ÖVP)
nost. Mandatarja FP pa sta odklonila koncept zaradi industrijske cone.
Kopališče. Vroča razprava se je razvila tudi o re-novaciji pliberškega kopališča. Predvsem Blaž Kor-desch (EL), ki je tudi član turističnega društva, je izrazil slutnjo, da bo postala re-novacija finančni fiasko, kar pa je pristojni referent Hans Koschuttnig (SP) zanikal. Jurij Mandl (EL) je za svojo frakcijo dal načelno privolitev za renovacijo, če le-ta ne bo dražja kot 3 mio. šilingov.
Zelo previdni so bili odborniki tudi pri regionalni kompostirni napravi v Št. Vidu. V primeru, da bi se občina Pliberk udeležila pri gradnji, bi jo stala 467.000,-šilingov. To točko bodo ponovno preverili in so jo zaradi tega odstavili z dnevnega reda.
Silvo Kumer
Prometni koncept
mesta Pliberk je deželna vlada odklonila, pa čeprav ga je pliberško prebivalstvo odobrilo. EL je ponovno opozorila, da v zaključnem poročilu manjka dvojezič-
G
L
O
S
A
Z odklonitvijo razvojnega koncepta pliberški župan gotovo ni računat. Občinski mandatarji so dokazali zrelost in si od zgoraj ne bodo pustili diktirati nesmiselnih stvari. To bo mora! akceptirati tudi župan Grilc, katerega naloga je zavzemati se za svoje občane, šele potem - politična kariera v Celovcu.
BEKŠTANJ______________
Tudi bogate občine tarejo proračunske težave
Tržna občina Bekštanj kljub previdni oceni gospodarskega in turističnega razvoja predvideva	milijon pri-
manjkljaja v proračunu 1994.
Ing.	Helmut Hatze,
bekštanjski župan, je moral na občinski seji 17. 12. v zagovoru proračuna za leto 1994 priznati, da je prvič po petnajstih letih v zadregi. Čeprav načelno ne misli izdati, česar nima, mu preostane za uresničitev nujnih občinskih projektov - pri celotnem znesku	za izdatke šil.
142,459.000,- en milijon nepokritih sredstev. Krive so predvsem posledice zvezne davčne reforme, manjši dohodki, povišani prispevki (na primer za deželne bolnišnice), pa	tudi gospodarska
kriza in nazadovanje turizma. Klub temu je poleg obveznih izdatkov namenil večje vsote aktualnim problemom: oskrbi posebnih odpadkov, otroškemu vrtcu in športnemu igrišču na Brnci, izgradnji vaškega centra v Bekštanju in ustanovitvi gospodarskega in strojnega centra.
V živahni razpravi so se stvarni in konstruktivni prispevki sukali okrog oskrbe odpadkov, razširitve pokopališča na Pečnici, kolesarskih stez in pomoči kmetom. Tudi slovenski odbornik EL Kargl se je omejil na dva problema občine Bekštanj: turizem in kmetijstvo.
Infrastruktura za turizem mora koristiti tudi domačinom, na primer kolesarska steza okrog jezera, pešpoti in javna igrišča. Kmetom je treba pomagati, kajti od njih niso odvisni samo ljudje, ampak tudi narava.
Proračun za leto 1994 in vsi drugi predlogi občinskega vodstva so bili soglasno sprejeti.
Bistrica: je zdaj konec mastnih let?
Po črtanju obrtnega davka bo v letu 1994 imela občina Bistrica 6 mio. šilingov manj dohodkov. S tem so napočila „tanka leta“, so prepričani odborniki. Spremembe čakajo v predstojništvu. Dva člana sta odstopila.
Poroča Silvo Kumer
Proračun. 30,3 mio. šilingov izdatkov in dohodkov bodo imeli Bistričani v svojem rednem in izrednem proračunu za leto 1994. Ker od 1.1.1994 ni več obrtnega davka, bo manjakalo občini Bistrica 6 mio. šilingov, ki so prišli v prvi vrsti od Filterwerka. Na drugi strani pa so se prispevki za bolnišnice in socialno pomoč znatno zvišali. Župan in finančni referent Janko Pajank je menil, da je bilo zaradi tega treba z rdečim svinčnikom sestavljati proračun. Občina bo zahtevala od dežele dodatna sredstva.
Od črtanja najbolj prizadeta so kulturna društva, je menil Alfred Kral (EL) in zahteval, da se podpora zviša v okviru izrednih proračunov. Andrej Wakounig (EL) pa je predlagal, naj se občina brani pred neproporcionalno hitro rastočimi prispevki za bolnišnice in socialno pomoč. Wakounig: „Prispevki so zrasli na 4,8 mio., zdravstvena oskrba pa je vedno slabša. Zdravnika izven delovnega časa že skoraj ni več mogoče dobiti.“ Franz Koschuttnig (VP) pa je zahteval, naj se prioritetni katalog investicij v prihodnje sestavi v skupnih strankarskih pogovorih.
Vrtec. Kot najbolj važen projekt so Bistričani označili gradnjo otroškega vrtca. Načrt je že izdelan, finančna sredstva pa so menda zagotovljena. V zvezi z vrtcem se je vnela tudi razprava o dvojezičnosti. Župan Janko Pajank je dejal, da bo treba od urada zveznega kanclerja zahtevati celotno izplačilo podpore za dvojezično vrtnarico. Andrej Wakounig je informiral odbornike o tem, da bo tudi preostali denar prišel na občino. Wakounig: „Glavne izdatke glede dvojezičnosti pa je pravzaprav povzročil novi šolski model, za katerega je bilo potrebno zgraditi nekaj novih razredov. Tega modela narodna skupnost ni želela, vsilila sta ga KHD in FP.“ Peter Winkl (SP) tudi na
Citati iz občinske sobe
Rožnata in mastna leta so v naši občini mimo.
ZUPAN JANKO PAJANK (SP)
Realnost nas je z novim proračunom dohitela.
Kultura je v naši občini v primerjavi s športom na slabšem.
ALFRED KRAL (EL)
Kulturna društva naj sodelujejo pri kulturnih dneh brezplačno.
ŽUPAN JANKO PAJANK
Nočemo postati mlečna krava bolnišnic.
FRANZ KOSCHUTTNIG (VP)
Dvojezični napisi v ljudski šoli so zadeva ravnatelja.
JOŽE PARTL (EL)
Libuška godba dobi brezplačno instrumente, dopust na Češkem in od občine še 50.000,- šil. In kaj dobi šmihelska godba?
STANKO VAUTI (EL)
Sem za to, da k dvojezičnemu napisu ljudske šole postavimo spomenik očetu
manjšinske politike Brunu Kreiskemu.
E. PERDACHER (SP)
Nižji proračun ima tudi svojo prednost: zdaj vsaj ne bomo mogli financirati kanala.
PEPE POTOTSCHNIG (JUL)
Zdaj bodi tiho, drugače bo trajala seja še dalj.
ZUPAN PAJANK PETRU WINKLU, KIJE KOMENTIRAL GOVOR POTOTSCHNIGA
Predlagam častno občanstvo za msgr. dekana Krista Srien-
Ca' FRIC FLÖDL (VP)
svoji zadnji seji v občinskem svetu ni mogel mimo vprašanja dvojezičnosti in je dejal, da si iz finančnih razlogov občina v prihodnje dvojezičnosti ne bo mogla privoščiti.
Voda. Prispevek za vodo se bo z novim letom v Šmihelu zvišal od 5 na 6 šil. za m3. S tem naj bi občina financirala izgradnjo in oskrbo vodne mreže. Prispevek je v razmerju z drugimi občinami relativno nizek.
Soglasno je občinski svet sklenil tudi koncept za oblikovanje vaškega centra v Šmihelu. Stroški bodo znašali 13 mio. šilingov, kot prvi projekt pa naj bi ure-
Winkl in Mlinar odstopila
Podžupan Peter Winkl (SP) in član predstojništva direktor Franz Mlinar (VP) bosta s 1. 1. 1994 oddala svoji funkciji. Za ta korak so bili menda merodajni osebni razlogi. Nadomestila jih bosta po vsej verjetnosti ing. Peter Alesch-ko (SP) in ing. Franz Koschuttnig. Odstopila je tudi odbornica SP Veronika Telič.
ŠKOCUAN:
1994 niti šiling ni predviden za gradnjo cest
Kot večinoma vse občine na Koroškem, bo morala tudi občina Škocijan v prihodnjem letu previdno gospodariti z denarnimi sredstvi. To jasno izraža proračun za leto 1994, ko je, predvsem zaradi odprave obrtnega davka, občini na razpolago manj denarja (redni proračun 97. mio, izredni 13. mio. šilingov). Da pa prav zaradi tega v proračunu ni predviden niti šiling za gradnjo cest, je že nekoliko tvegano. To je ugotovil tudi občinski odbornik Franc Starz (GL), ki je prav zaradi tega izrazil pomisleke oz. videl največjo pomanjkljivost v zastavljenem proračunu. Bistveno več kritičnih glasov je bilo slišati s strani odbornikov FP, ki so proračun celo imenovali „grob revnih“, „sama katastrofa1' in celo „pogreb občine". Župan Albert Holzer (SP) pa je navedene pomanjkljivosti v proračunu zagovarjal s tem, da upa na namensko vezane podpore deželev občini. Kako razburljivo in deloma nesramno se v občinski sobi v Škocijanu prerekajo nekateri občinski odborniki, je najbolje ugotovil „divji odbornik" Kern z besedami: „Pogovorna kultura na naših sejah je vredna bruhanja!"	p g.
Iz naših občin
DOBRLA VAS
Dvojezična skupina v vrtcu v letu 1994?
V	pravem božičnem miru so dobrolski občinski mandatarji na minuli seji soglasno sprejeli vse sklepe. Proračun za leto 1994 bo znašal
69.149.000,	- šil. in je izenačen. Od tega dobijo kulturna društva 111.000,- šil. in športni klubi 141.000,- šil. Ker v proračunu ni bilo postavke za tretjo skupino otroškega vrtca, sta odbornika EL Jože Komar in Jože Haschej zahtevala pojasnilo. Župan Josef Pfeiffer je razlagal, da bo vrtec na dnevnem redu poleti 1994 in da je potem možno dobiti finančna sredstva iz izrednega letnega proračuna.
V	proračunu manjkajo tudi podpore za alternativno energijo, zato je Jože Komar predlagal, naj to pomanjkljivost popravi občina med letom. Gehard Grascher, ki je v preteklem letu štel med najbolj delovne odbornike, pa je izrekel upanje, da bo turistično leto 1994 boljše, saj je letos prišlo 4,68% manj gostov. Pohvalil pa je uspeh Rutar-Li-da, ki letos praktično ni imel nazadovanja in je tako za občino bistveno izboljšal rezultat.
V	letu 1994 bo v dobrolski občini dražja voda (9 šil. za m3), prav tako se je podražil priključek na vodovod na
20.000,	- šil. Priključek na kanalizacijo pa bo stal 38.500,-šil. V božičnih voščilih so vse frakcije ponovno poudarile, da je v Dobrli vasi sodelovanje zelo dobro in da hočejo vsi na tej osnovi naprej graditi.
Sabe
OBČINSKA SEJA V SELAH
Sklenjen nakup zemljišča za teniško igrišče
Prejšnji torek je bila v Selah zadnja občinska seja v tem letu. Med drugim so Selani sklenili proračun za leto 1993. Oddali so tudi notranja dela za obnovitev občinskega poslopja. Trda debata se je razvila zaradi proračuna za leto 1994.
Ker je bila zadnja občinska seja že pred petimi meseci, so odborniki odločali o mnogih predlogih.
Najprej so soglasno odobrili zapisnik zadnje občinske seje. Nato je sledilo poročilo župana Engel-berta Wassnerja (SPÖ), ki je omenil, da bo v naslednjem letu popravljena ljudska šola na Kotu. Rekel je tudi, da bodo v Selah dobili občinski grb. Zaradi tega je tudi bil v koroškem deželnem arhivu pri dr. Alfredu Ogrisu. Podžupan Nanti Olip (EL) je dodal, naj se v razpravo o grbu vključijo tudi domači umetniki in kulturna društva.
Podpora kmetom. Nanti Olip je zahteval, naj izplača občina interesni skupnosti pašnih upravičencev celotno vsoto za nabavo naprave za čiščenje parkljev (pribl. S 50.000,-), ki je na voljo vsem selskim kmetom. Župan Wassner je dodal, da občina letos celotne vsote ne zmore in da se interesni skupnosti lahko izplača podpora le v višini
15.000.-. Predlog je bil sprejet soglasno. Marjan Olip je še dodal, da načrtuje interesna skupnost nabavo hladilnega voza za klanje živine poleti.
Oddaja del v občinski
hiši. Mizarska dela za opremo
GALICIJA:
Za pravo širino ceste bo potrebno sodišče
Proračun za leto 1994 za občino Galicijo, ki znaša 15. mio. šilingov, je bil sicer s težavo, toda soglasno sprejet. Da bo prihodnje leto v znamenju varčevanja, je vsem odbornikom razumljivo. Prav zaradi tega se bodo že v občini sami odpovedali nekaterim, sicer potrebnim, toda ne nujnim nabavam.
Nujnostni predlog občinskega odbornika Jožeta Uranka (EL) o sporni občinski cesti, ki pelje v Encelno vas, je bil sicer obravnavan, toda ne sprejet. Urank: „30 let se v Encelni vasi jezijo zaradi te ceste, ki bi morala biti široka 7 metrov, v resnici pa je komaj 5 metrov. Zato je nujno potrebno, da občina razčisti celotni spor s tem, da se obrne na sodišče, ki naj bi ugotovilo pravo mejo oz. širino ceste." Občinski svet je sicer potrdil potrebo te zadeve, toda menil je, da je za takšen postopek potrebno še dodatnih pozanimanj in pogovorov z neposredno prizadetimi.
„Vsako delovno mesto, ki ga lahko dobi domačin v domačem kraju, je zlata vredno.“
Flori JUG (EL)
velike sejne sobe dobi mizarsko podjetje Keiss iz Železne Kaple. Dela za zaščito pred soncem je dobilo podjetje Schlick iz Beljaka. Županov urad bo opremilo podjetje BENE iz Celovca, kuhinjo v gasilski sobi pa podjetje Brumnik iz Celovca. Vsa notranja oprema skupaj bo predvidoma stala 600.000.-.
Teniško igrišče. Občinski odbor je soglasno sklenil nakup zemljišča v velikosti 2000nf od Franca Pristovnika za ceno 300,-šilingov za kvadratni meter. Nanti Olip: „Zelo važno je, da tudi v Selah čimprej dobimo svoje lastno teniško igrišče.“ Vzdrževanje igrišča bo občina verjetno javno razpisala.
Občinski nastavljenci.
Enotna lista zahteva čimprejšnjo nastavitev tretjega občinskega uradnika. Flori Jug (EL): „Tudi župan je v svojem govoru bil za povišanje števila nastavljencev, toda presenetljivo o tem ni dovolil glasovanja.“
„Zelo važno je, da tudi v Selah čimprej dobimo svoje lastno teniško igrišče.“
Nanai OLIP (EL)
Proračun za leto 1994.
Nanti Olip je vprašal, zakaj je letos v rednem proračunu spet samo upoštevano eno društvo (penzionisti - SP), in poudaril, da je v Selah zelo važna društvena dejavnost, zato je treba finančno podpreti vsa društva. Župan Wassner je „potroštal“ odbornike s tem, da bodo društva navedena v dodatnem proračunu. Deželna vlada je menda prepovedala prostovoljne podpore iz rednega proračuna. Temu argumentu je ostro nasprotoval Nanti Olip in dejal, da je v tem primeru občinam odvzeta vsaka samostojnost. Pri glasovanju za proračun so se vzdržali Robert Mak (FP), Nanti Olip (EL), Flori Jug (EL) in Hanzi Ogris (EL); proti je pa glasoval Marjan Olip (EL). Ža proračun pa so glasovali odborniki SPÖ in odbornik ÖVP. S tem je bil proračun sprejet s 6:5 glasovi.
Zanimivo je tudi, da je EL imela štiri predloge, ki pa jih župan ni upošteval. Kot vzrok je navedel, da na seji predstojništva ni bilo nobenega zastopnika EL.
Igor Roblek
Förderungspreis für Grenzlandarbeit durch Dr. Burger überreicht
Die akad. B! Leder hat sich seit ihrer Gründung im Jahre 1886 gemäß ihrem Wahlspruch für die Erhaltung des deutschen Brauchtums in Grenzgebieten eingesetzt.
Ein Höhepunkt in der Geschichte unserer Burschenschaft war daher die Teilnahme von 35 Lederern am Kärntner Abwehrkampf. Diese Einstellung hat sich bis heute nicht geändert und wir bemühen uns, diesen bur-schenschaftlichen	und
volkspoiitischen Auftrag zu erfüllen.
Zu diesem Zweck führen wir Veranstaltungen auf der Hochschule und im Kärntner Grenzgebiet durch.
An der Montanuniversität traten wir in den vergangenen Jahren mit der Ausstellung „Burschenschaft für europäische Freiheit“ und einem Vortrag über Südtirol an die studentische Öffentlichkeit, im Dezember 1979 wurde diese Tätigkeit durch einen Vortrag zum Thema „Südkärnten - Minderheitenproblem oder ideologischer Konflikt?“ fortgesetzt.
Im Grenzland führen wir im Rahmen der (eDS) Weinachtsfeiern und Wintersporttage in unserem Patendorf Rinkenberg durch und halten regelmäßige Kontakte zu Schutzverbänden.
Als Vorsitzende der Arge Deutsche Burschenschaft in Österreich beschlossen wir im Geschäftsjahr 1978/79 dem Volkspolitischen Auftrag größte Bedeutung zu schenken. Aus diesem Grund wurde in Wien ein Seminar zum Thema „Burschenschaft und Grenzlandarbeit“ organisiert. Desweiteren führten wir den Burschentag 1979 in Klagenfurt durch, wo wir eine Ausstel-
petek,
24. december 1993
Levo zgoraj: l/ knjigi Rechtsextremismus in Östereich je navedena tudi Burschenschaft Leder ki je tudi letos z božičnico „misijoni-rala" vogrške otroke.
izvleček: So gehören zum Beispiel die Burschenschaft „Olympia", aus deren Funktionären ein Teil der Südtirolatentäter entstammt, und die Burschenschaft Leder, die den Grenzlandpreis von Dr. Norbert Burger erhielt, der Deutschen Burschenschaft an.
Die Burschenschaft Leder forderte in einem Brief Bundeskanzler Dr. Bruno Kreisky auf, die österreichische Regierung solle sich für das Selbstbestimmungsrecht aller Deutschen einsetzen, sich aller Maßnahem zur Schaffung eines österreichischen Volkes enthalten und sich zu einem österreichischen Staat deutscher Nation bekennen.
Otroci niso vedeli, na kakšno „božičnico“ so jih starši poslali.
Burschenschaft Lecfer dobila za
‘ v Vogrčah nagrado od NDR

»srgjtooor) ä®erSfB!Leder
lung „Südkärntner Grenzland“ auf dem Alten Platz der Bevölkerung vorstellten. Diese Ausstellung wird in nächster Zukunft auch an der Wiener Universität zu sehen sein.
Im Sommer 1979 wurde von Bv Dr. Norbert Burger ein Preisausschreiben veranstaltet, mit dem diejenige Vereinigung gesucht wurde, die sich besonders für die Grenzlandarbeit eingesetzt hatte. Die B! Leder beteiligte sich an diesem Ausschreiben und es wurde aufgrund unserer Bemühungen für die Volkstumsarbeit der 1. Preis von S 25.000,- zugesprochen.
Im Rahmen einer Veranstaltung auf dem Ledererhaus wurde uns der Preis von Bv Dr. Norbert Burger persönlich überreicht. Wir bedanken uns sehr herzlich für diese Unterstützung und werden das Geld für weitere Vorhaben im Grenzland einsetzen.	Iz: Die Aula 4/80
,Führer“ NDR Norbert Burger je že leta 1979 podelil Burschenschaft Leder nagrado za delo, ki ga mdr. opravlja v Vogrčah. Kljub temu je še danes - ko nemškonacionalci s pisemskimi bombami terorizirajo Avstrijo - v Vogrčah, Re-pljah in Rutah še vedno nekaj ljudi, ki nasedajo tej propagandi burschenschafte Leder.
Poroča Silvo Kumer
NDR in B! Leder. Leta
1979 je danes v Avstriji prepovedana NDP (Nationaldemokratische Partei) in njen „Führer“ dr. Norbert Burger razpisala natečaj, v katerem je iskal tiste burschenschafte, ki so se posebno prizadevali za delo v obmejnem področju (Grenzland). Zmagala je Burschenschaft Leder in dobila za to nagrado v višini 25.000,- šilingov. V „lavdaciji“ v nemškona-cionalnem časopisu Aula (glej le-
vo) poveličujejo delovanje Burschenschafte v vasi Vogrče. Čisto očitno gre tu za poskus germanizacije južnokoroške vasi.
Vogrjani. Dolga leta prebivalstvo v Vogrčah tega ni spoznalo. Toda ko je leta 1985/86 praznovala Burschenschaft Leder svojo 100-letnico s posebno brošuro „Rinkenberg ein Patendorf stellt sich vor“, se je vaška skupnost pričela braniti.
Toda ne vsi. Medtem ko je gostilničar Max Enzi zabranil bur-schenschafti vstop v svojo gostilno, so v gostilni Roschitz dobrodošli. Gostilničarka, ki je doma v Sloveniji, jih menda srčno sprejema. Anemarie Ulrich, ki se je priselila v vas iz Nemčije, pa celo hodi od hiše in hiše nagovarja vaščane k sodelovanju. Prireditve pa se vršijo v ljudski šoli, kjer so dobili leta 1987 dolgoročno dovoljenje, proti kateremu se je ravnatelj šole Joško Konzilia zaman upiral.
V	zadnjih letih se je priključila akciji še nadaljnja Burschenschaft, iz Leobna, z imenom Cru-xia. Obe študentski povezavi državni policiji nista neznani. Čeprav je zelo težavno dobiti informacije, je Dokumentacijski arhiv avstrijskega upora (Dokumentati-onsarhiv des österr. Widerstandes) našel nekaj osnovnih podatkov, ki dvignejo demokratu lase po koncu.
V	knjigi „Rechtsextremismus in Österreich nach 1945“ omenjajo pismo burschenschafte Leder avstrijskemu kanclerju, od katerega zahtevajo, naj se izreče proti avstrijski naciji in za skupno nemško državo. Po menju pravnikov bi moralo to zadostovati, da bi Bur-schenaft Leder po „Verbotsgesetz“ prepovedali v Avstriji.
Leta 1989 je prišlo na skupni prireditvi študentskih povezav do ekscesov, ki jih je povzročila Burschenschaft Leder. V javnem pis-
mu sta se od nje distancirali študentski povezavi Kristall in Glückauf s sledečo vsebino:
„Wir, die katholisch-österreichischen Studentenverbindungen Kristall un Glückauf trefen folgende Feststellung zum Lederstrumpf 1989: - als Österreicher fühlen wir uns durch „Heil Deutschland“ - Rufe der B! Leder eindeutig provoziert; - wir verurteilen die daraus resultierende Stimmungsmache aus den Rängen der B! Leder; - Mitglieder unserer Verbindungen wurden von Gästen der B! Leder tätlich angegriffen.“
Burschenschaft Leder je očitno ena izmed najboljh aktivnih in tudi najbolj radikalnih. Prav zaradi tega je imela dolga leta tudi predsedstvo nemških burschenschaft. V tem času je izdajala vrsto publikacij, v katerih je jasno formulirala svoje cilje in namene.
V Vogrčah pa nastopa kot veliki boter ubogih vogrških otrok. Na letošnjo prireditev je prišlo nad 30 otrok iz Vogrč, Rut, Rinkol in Re-pelj. Ko smo jih vprašali, nihče od otrok ni vedel, na kakšno prireditev bo šel. In kako je s starši? Presenetljivo tudi večina njih ni točno vedela, zakaj gre. „Povabili so nas pač,“ ali „to je tradicija" smo slišali.
Mogoče se jim bodo do naslednjič odprle oči. Vsekakor je v tem primeru na vrsti tudi občina Pliberk, ki naj preveri, koga pušča v svoje poslopje.
„Burschenschaften sind durch ihren politischen Auftrag mehr als Korporationen. Die korporative Form bietet eine feste Grundlage für politische Bildung und politisches Handeln. Die Aufgabe einer Burschenschaft besteht darin, den richtigen Ausgleich zwischen korporativen und politischen Elementen ZU finden.“ Deutsche Burschenschaft Cruxia o svojem programu
12
Rož — Podjuna — Zilja
ČESTITAMO
Dvojni praznik sta obhajali Krista Šest iz Strpne vasi in Štefanija Župane iz Železne Kaple. Naše iskrene čestitke!
V Stari vasi sta te dni praznovali rojstni dan Jelka in Veronika Stern. Čestitkam staršev, bratov in sester z družinami se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.
Svoj 50. rojstni dan in 25-letni-co skupnega življenja z možem Tonijem praznuje Štefanija Rosenzopf iz Podgore pri Rudi. Slavljencema iskreno čestitamo in jima kličemo: Bog Vaju živi!
srca pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.
Marica Wautsche in Tatjana Božič iz Globasnice sta praznovali rojstni dan. Obilo osebne sreče in veselih trenutkov!
Društvo upokojencev Pliberk prisrčno čestita za osebni praznik Štefki Kordež iz Podjune, Štefki Ambrož iz Štebna, Manču Močniku iz Šmihela in prof. Janku Messnerju iz Tue. Čestitkam se pridružuje tudi NT. Želimo obilo zdravja in osebnega zadovoljstva.
ČAHORČE:_______________
Umrla Modesta Čimžar
Po daljšem bolehanju je umrla v petek, 3. decembra 1993, gospa Modesta Čimžar, rojena Hailegger, v celovški bolnišnici. Obritova mama se je rodila 1. aprila 1910 pri Maticu na Prebijati. Poročila se je z Mirkom Čimžarjem, pd. Obritom v Čahorčah. Aprila 1942 je morala zavedna družina v izgnanstvo. Bili so v Hagenbüchachu, na Hesselbergu in na koncu na Mareschevem posestvu Rehhof na Nižjem Avstrijskem. Mož Mirko je umrl na Veliko noč 1975. Pogreb je bjl v torek, 7. dec., v Kotmari vasi. Župnik Maks Michor se je zahvalil rajni za dober zgled verne matere in za vso zvestobo izročilom prednikov. V slovo so zapeli domači pevci. Naj rajna Obritova mama počiva v miru.
Sinu Erihu z družino in vsem sorodnikom izrekamo iskreno sožalje!
Umrl je dober prijatelj koroških Slovencev
V 86. letu starosti je 13. decembra v Innsbrucku na Tirolskem umrl dr. Eberhard Steinacker, veliki prijatelj koroških Slovencev. Umrl je povsem nepričakovano, saj je bil prisoten še 22. nov. na predstavitvi knjige „Rassenhaß ist Christushaß. Hitlers Judenfeindlichkeit in zeitgeschichtlicher und in heilsgeschichtlicher Sicht“; predstavitev je priredila Mohorjeva založba na innsbruški univerzi. Rajni je vsa leta skrbno sledil dogajanju na Koroškem, se pripeljal na zaključne akademije Slovenske gimnazije in bil z vrsto rojakov v rednih stikih. Višek tega sodelovanja je bila brez dvoma knjiga „Rassenhaß ist Christushaß“, za katero je prevedel rajni besedilo prelata J. Oesterreicherja iz francoščine v nemščino in se brigal za vse obrobne stvari pri nastajanju knjige. Dr. Steinackerja, humanista stare šole, bomo ohranili v najlepšem spominu. Žalujočim iskreno sožalje!
Svoj 55. rojstni dan obhaja Johan Schäfer iz Konovec pri Pliberku. Želimo obilo zdravja in osebnega zadovoljstva!
Pred nedavnim je v Selah na Borovnici obhajal 51. rojstni dan Toma Roblek. Zvestemu sodelavcu športnega društva DSG Sele iskreno čestitajo športni prijatelji in uredništvo NT.
Svojo 80-letnico praznuje Frančiška Jesenko s Potoka pri Bilčovsu. Želimo obilo osebnega zadovoljstva, predvsem pa zdravja. Na mnoga leta!
Te dni praznuje rojstni dan Veronika Osojnik iz Železne Kaple. Vse najboljše, obilo zdravja in sreče!
V društvu upokojencev Št. Jakob obhajata osebni praznik Tome] Muschel iz Gorinčič in Kristi Schellander iz Bistrice. Člani društva upokojencev želijo vse najboljše, Božjega blagoslova in obilo sreče ter osebnega zadovoljstva. Čestitkam se iz vsega
Silvija Gabriel iz Leš je rodila hčerkico Darino-Aleno. Iskreno čestitamo, mladi zemljanki pa želimo obilo sreče na nadaljnji življenjski poti.
Lenart Užnik s Kota in Albin Pegrin s Šajde sta obhajala osebni praznik. Čestitamo.
Na Tinjskem polju je praznoval svoj 83. življenjski jubilej dolgoletni selski dušni pastir Ivan Matko SDB. Obilo zdravja in Božjega blagoslova mu želijo njegovi nekdanji farani in NT.
V društvu upokojencev Podjuna praznujejo osebni praznik Marija Stern iz Stare vasi, Marija Hobel iz Vogelj in Kristjan Puschnig iz Grabalje vasi. Obilo sreče, zdravja in Božjega blagoslova! Čestitkam društva upokojencev se pridružuje NT.
Svoj 85. življenjski jubilej je obhajala Rozalija Černič iz Cirkovč pri Pliberku. Kotnikovi materi ob tem visokem jubileju čestitamo in želimo obilo zdravja in tihe sreče.
Na Borovnici v Selah obhaja svoj 68. rojstni dan Ursula Oraže. Iskreno čestitamo!
Svoj 73. rojstni dan je_ praznovala Marija Gregori iz Št. Petra pri Št. Jakobu. Želimo obilo zdravja in Božjega blagoslova. Na mnoga leta!
Johan Kukež iz Koprivne je te dni praznoval svoj 65. rojstni dan. Iskreno čestitamo!
Hanzi Lutschounig iz Šmar-jete v Rožu je obhajal svoj 78. življenjski jubilej. Želimo obilo zdravja, Božjega blagoslova in da bi ga Vsemogočni še dolgo ohranil v krogu njegovih najdražjih.
Pri Komatarju v Dvoru so obhajali osebni praznik Andreja, Pep in Francej in Krista. Želimo
ČESTITKA TEDNA
85-letnica Boštjanove mame. Na novega leta dan praznuje na Radišah Kristina Hriber-nig, pd. Boštjanova mama, svoj 85. življenjski jubilej. Slavljenko poznamo kot zvesto bralko Našega tednika in Mohorjevih knjig ter redno gosti njo v Domu v Tinjah. Kljub visoki starosti je ohranila svoj vedri značaj. Tudi njena preteklost ni bila lahka: delo na kmetiji je bilo trdo, skrbeti je morala za številno družino. Najbridkejše ure pa je doživela, ko je morala nastopiti s sedmimi otroki pot v izseljenstvo. Zato ji želimo, da bi ji Najvišji naklanjal še naprej obilo zdravja. Vsi skupaj pa ji kličemo še na mnoga leta!
obilo zdravja, zadovoljstva in tihe sreče.
V	sredo, 22. decembra 1993, je obhajal Toman Partl, pd. Vštin z Mač 88. življenjski jubilej. Želimo obilo zdravja, osebnega zadovoljstva in Božjega blagoslova. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo SPD „Kočna“ in domači.
Prihodnji četrtek, 30. decembra, praznuje Marija Wakounig, pd. Bognerjeva mama iz Mlinč, svoj 77. rojstni dan. Naše iskrene čestitke veljajo tudi Tonetu Wa-kounigu, ki isti dan obhaja osebni praznik. Vse najboljše in na mnoga leta!
Te dni obhajajo pri Falandru v Globasnici kar trije člani družine osebni praznik: Štefan st., njegova žena Apolonija in Hanzi. Iskreno čestitamo in želimo obilo trdnega zdravja in osebne sreče.
V	Selah pri Žitari vasi je praznovala gospa Maria Breitenhu-ber 94. rojstni dan. Slavljenki iskreno čestitamo, želimo obilo Božjega blagoslova in še_ prav posebej mnogo zdravja. Čestitkam se pridružuje EL Žitara vas.
Na božični dan, 25. decembra, slavi rojstni dan Štefan Riegel-nik, doma v Št. Jakobu v Rožu. Naše iskrene čestitke! Čestitkam se pridružujeta SGS Št. Jakob v Rožu in EL.
V	Šmihelu bo slavila te dni
osebni praznik Valentina Kušej. Podpredsednici	N S KS veljajo
naše iskrene čestitke. Želimo ji obilo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo EL, SJK in NSKS.
V	Gradiča h pri Suhi je praznoval osebni praznik Štefan Logar, pd. Mlakarjev Štefej. Zavzetemu in uspešnemu uredniku Suškega občinskega lista prav iskreno čestitamo in mu želimo vse najboljše, s tem mnogo sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje EL.
V	Globasnici je praznoval rojstni dan Guido Šadjak. Znanemu in priljubljenemu nogometašu Športnega kluba Globasnica iskreno čestitamo in mu želimo izpolnitev vseh skritih želja.
Kristjana Grilc, doma v Li-bučah, je praznovala rojstni dan. Iskreno čestitamo, želimo ji vse najboljše, mnogo sreče in osebnega zadovoljstva.
Osebni praznik je praznovala
Kristina Berhtold iz Dvora. Iskreno čestitamo!
Gospodarstvo
13
ZADRUGA-MARKET PLIBERK
Na j večji delodajalec v občini
Na dnevnem redu občnega zbora Zadruge-Market Pliberk v nedeljo, 19. decembra 1993, v hotelu Breznik v Pliberku so bile obravnavane potrditve kar treh letnih bilanc: 1990, 1991 in 1992.
Veliko število zadružnikov se je zbralo na tem občnem zboru, ki mu je predsedoval predsednik upravnega odbra inž. Fridl Kapun. Njegovo poročilo je bilo obširno in zanimivo. Iz tega je bilo razvideti, da zaposluje Zadruga Pliberk skupaj z izvozno-uvoznimi firmami, ki so nameščene v Zadrugi, 68 sodelavcev. Letni promet je leta 1990 znašal šil.
194.0	mio. (to leto je bilo zaradi velikih nakupov državljanov Slovenije izredno uspešno). V letu 1991 je promet nazadoval na šil. 100,0 mio. in v letu 1992 zopet narastel na šil. 114,0 mio. Za leto 1993 pričakujejo promet šil.
120.0	mio. Izvedenih je bilo v teh letih tudi precej investicij v obstoječem poslopju; za leto 1994 je v načrtu izgraditev centralnega sk-ladišča s priključkom na železnico v Šmihelu v sodelovanju z Zvezo slovenskih zadrug v Celovcu. Zelo se je izboljšal tudi lasten kapital, saj je v letu 1992 že znašal četrtino bilančne vsote. Zadruga pa ni bila aktivna samo
pri prodaji živil, mešanega blaga ter potreb za kmetijstvo, ampak se je udejstvovala tudi preko meje. V Celju je postala 30-odstoten lastnik nakupovalnega centra Lava, ki zaposluje 36 ljudi in bo v letu 1993 imel okoli šil. 84,0 mio. prometa in prvič pozitiven rezultat. S 50 odstotki je udeležena pri uvozno-izvozno družbi luenna v Pliberku, katere partner v Sloveniji je železarna v Ravnah, ki se sicer nahaja v težavah, kar pa ne bo bistveno vplivalo na poslovanje družbe luenna, ker se bo v tej situaciji treba še posebno intenzivno zavzemati za večji izvoz produkcije te slovenske tovarne na zapadna tržišča. Promet luenne bo znašal v letu okoli šil. 250,0 mio.
Predsednik nadzornega odbora Valentin Kumer je pohvalil pridnost nameščencev ter ugotovil, da je tudi z računovodstvom vse v redu. Izvedena davčna kontrola je to tudi potrdila. Poudaril je, da bi morala udeležba Zadruge pri firmi Lava v C elju v znesku šil.
Predsednik
inž. Frid!
Kapun je poročal, da zaposluje pli-berška zadruga 68 sodelavcev
5,5 mio. kmalu tudi nekaj do-našati, v nasprotnem primeru bi to preveč bremenilo Zadrugo.
Občni zbor je z velikim odobravanjem sklenil, da se dobiček zadnjih treh poslovnih let v znesku šil. 5,0 mio. pripiše rezervnemu skladu. Na občnem zboru so spregovorili tudi zastopniki kulturnih društev, ki so se zahvalili Zadrugi za vsesplošno podporo. Navzoč je bil tudi direktor nakupovalnega centra Celje, dipl. oec. Emil Kolenc, ki je nakazal pozitiven razvoj firme Lava in poudaril, da je tudi v Celju konkurenca vse močnejša, saj se je slovenski trg polno odprl tudi za trgovine iz tuji-
ne. Poslovodja firme luenna F. Gnamuš je v svojem prispevku prikazal situacijo te skupne firme. Zvezin direktor dipl. trg. J. Nabernik se je zahvalil vsem odbornikom za njihovo nesebično in častno delo v prid Zadruge Pliberk in poudaril važnost samostojnega slovenskega zadružništva na južnem Koroškem.
Podžupan občine Bistrica, Jože Partl, je nakazal pripravljenost občine za svoj prispevek k oblikovanju poslovalnice Zadruge v Šmihelu ter k izgradnji centralnega skladišča v bližini tovarne filtrov. Predsednik Enotne liste, Andrej Wakounig, je pohvalil nameščence in vodstvo Zadruge in poudaril pri tem važnost samostojnih gospodarskih struktur.
Ni dvoma, da se bo s temi sodelavci in ob pomoči tako zavzetih odbornikov mogla Zadruga-Market Pliberk razvijati tudi v bodoče uspešno. Seveda pa se bo morala pri tem ob upoštevanju gospodarske situacije na Koroškem in ob upadanju kupne moči kupcev iz Slovenije stalno prilagajati danim potrebam. Optimizem pa je pri tem vsekakor na mestu.
POSOJILNICA-BANK ŽELEZNA KAPLA
Pomemben gospodarski faktor
Iz poročila na občnem zboru (14. 12. 1993) je bilo razvidno da se je Posojilnica Bank Železna Kapla s podružnico v Miklavčevem tudi v preteklem letu dobro razvijala.
Bilančna vsota je narasla na 188 milijonov šilingov, letni promet pa je narasel na 1,883 milijarde šilingov. Posojilnica Bank Železna Kapla je imela ob koncu leta 1992 1334 članov z vplačanim kapitalom šil. 2,724.200,-.
Visoko število članstva dokazuje, da je zaupanje v domačo denarno ustanovo zelo veliko. Kot univerzalna dvojezična banka je Posojilnica Železna Kapla postala v občinah Železna Kapla in Žitara vas važen gospodarski faktor.
Banka je podpirala tudi v lanskem letu razna kulturna in športna društva v Železni Kapli, Žitari vasi, Galiciji in Ri-karji vasi.
Poslovodji Peter Kuchar in Berti Furjan sta podala poročilo o stanju ter poslovno poročilo za leto 1993. Iz poročila je bilo razvidno, da so se hranilne vloge kot tudi krediti ponovno zvišali. Tako je zagotovljeno, da bo tudi poslovno leto 1993 uspešno zaključeno.
Dir. Zveze slovenskih zadrug dipl. trg. Joža Nabernik je v imenu Zveze slovenskih zadrug čestital Posojilnici-Bank Železna Kapla k uspehu in želel tudi v prihodnje uspešnega razvoja.
POSOJILNICA-BANK PODJUNA
Nadpovprečni prirastki
V petek, 10. decembra 1993, se je v prostorih Kulturnega doma v Dobrli vasi vršil redni občni zbor Posojilnice-Bank Podjuna. Od zadnjega rednega občnega zbora februarja 1991 sta se pregradili poslovalnici Sinča vas (leta 1992) in Škocijan (leta 1993), v Dobrli vasi pa je bila nujno potrebna gradnja greznic. Da bi nudila tudi sodobni bančni servis, je Posojilnica poskrbela za inštalacijo kom pj ute rja v poslovalnici Škocijan. Po pregradnji poslovalnice Škocijan je Posojilnica-Bank Podjuna dala tudi na razpolago društvene prostore domačemu pevskemu zboru „Vinko Poljanec“.
Poslovodji Jože Plesnik in Hanzi Karner sta poročala da se je v letu 1992 povišala bilančna vsota za 27 milijonov na 252 milijonov. Hranilne vloge so narasle za 13 % na 220 mio. Močno so narasla izposojila - kar za 14 %, na 140 milijonov.
Prav ponosna je Posojilnica na sorazmerno visok delež lastnega kapitala v višini 17,1 mio. oz. 6,8% od bilančne vsote. Da bi pridobila čim več mladih varčevalcev, je v okviru tedna varčevanja v letu 1992 prvič obiskala ljudske šole Dobrla vas, Škocijan, Št. Primož in ter otroški vrtec Dobrla vas.
Nadaljnja investicija je bila nabava bankomata v osrednji bančni hiši v Dobrli vasi. V širši okolici namreč ni bilo avtomata te vrste. Cilj poslovodstva je konstantno nadpovprečno povišanje hranilnih vlog ter dobro razmerje med posojili ter vlogami. Tudi v letu 1993 računa bančni zavod z nadpovprečnim povišanjem lastnega kapitala.
petek,
24. december 1993
Jože wakounig__
Božično
PREMIŠLJEVANJE
Kdaj mir ljudem na zemlji?
Vrtiljak nasilja ropota naprej. Podpisane pogodbe raztrgajo, še preden se je črnilo na njih posušilo. Podpisujejo jih z namenom, da se jih seveda ne bojo držali. Človekovo življenje ne šteje ničesar. Štejejo samo „višji politični cilji“, štejejo le nameni, načrti in želje oblastnikov. Ljudstvo se mora temu podrediti.
Koliko žrtev bo še obležalo na oltarju blaznosti, ki jo imenujejo narodno slavo, ni važno, važno je samo, da bojo nekoč te žrtve, če le mogoče, še podvojene in potrojene, mogli naštevati in jih ponujati kot dokaz, da mora tisti pa oni kraj biti last tega ali pa onega, ker je posvečen za večne čase s sveto krvjo teh pa teh žrtev. „Kjer je en sam srbski grob, tam je Srbija," je dejal, takrat, ko se je še spenjal na oblast, srbski predsednik Slobodan Miloševič. Verjetno bo le dosegel, da se bo grobišče še veliko bolj razširilo. Pa ni edini, čeprav poglavitni. Tudi zagrebškemu Tudjmanu se kaj spretno odvija posel v vlogi pokopališkega paznika. Na muslimanski strani se vse bolj polnijo vrste svetnikov, padlih za vero; le-ta jih je kar po hitrem postopku poslala v nebesa.
Ob vseh nepredstavljivih in nedoumljivih strašnostih pa groznostih nas je zadnje dni le dosegla spodbudna in razveseljiva novica, da je Evropska unija navezala diplomatske stike z Makedonijo. Nataknili so ji sicer ponižujoče ime „Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija" (Former Yugoslav Repu-blic of Macedonia, FYROM), a vseeno, korak so storili. Storiti bi ga bili morali že zdavnaj. Histerično vreščanje grških politikov je to nekaj
časa znalo preprečiti, čeprav so Makedonijo mednarodno priznali že s sprejemom v OZN. Toda kaj to le šteje, saj so tudi Bosno in Hercegovino sprejeli v OZN, pa se prav pod njenim nadzorstvom in z njenim sodelovanjem nadaljuje razkosavanje te države. Vodilnim možem v Bruslju, na sedežu Evropske unije, se je menda sicer že posvetilo, kako so ga zakuhali, ker so predolgo vse stavili na beograjske adute, celo v Londonu in Parizu se menda že svita, kake so krute posledice te Srbom naklonjene politike. Medtem so beograjski nacionalsocialisti dobili novega močnega zaveznika.
Kaže, da komunistična tragedija Slovanov ni izučila. Iz ene totalitarne blaznosti, ki je zapustila pogubne posledice, utegnejo zapasti v drugo vseodrešenjsko ponorelost. Ali bo Moskva, nekoč središče svetovnega komunizma, postala središče in žarišče svetovnega nacionalsocializma? Bo nastala nova os Hit-ler-Stalin, Berlin-Moskva? Bo ta naveza spravila svet v novo katastrofo? Se bo pravoslavna Cerkev spet suženjsko vrgla na tla pred novimi znanilci ruske slave in moči?
Predbožični pa tudi božični čas sta nekoč veljala za najbolj tiho obdobje v letu. Pri nas je to že zdavnaj uničila skomercializira-nost. Pa kljub vsemu, ob stiskah in morijah, katerim smo priče dan na dan, bi se le morali vsaj za kratek čas zamisliti in pomisliti na bližnjega.
Želim vsem, predvsem pa Vam, drage bralke, spoštovani bralci, blagoslovljen praznik Odrešenikovega rojstva.
99
Predbožični pa tudi božični
čas sta nekoč veljala za najbolj tiho obdobje v letu.
6*
Predbožična Slovenija
Hvala Bogu, da so minili časi, ki so trajali vse povojno obdobje skoraj do prvih demokratičnih volitev, ko so Slovenci božič sramežljivo proslavljali le za zidovi svojih stanovanj.
P/se Vida Petrovčič
Res je sicer, da so odhajali tudi k polnočnici, vendar je bilo to praznovanje že vnaprej označeno kot nekaj preživetega in nesodobnega, v časih strogega komunizma pa tudi kot p roti države n element. Religija je bila za komunistično oblast in ideologijo v najboljšem primeru opij ljudstva. In šele ko se je enopartijska oblast tudi pri nas odločila za perestrojko, je že nekaj let pred demokratičnimi volitvami takratni predsednik Socialistične zveze Jože Smole celo prek TV ekranov čestital Slovencem vesel božič, in se tako, tudi po zaslugi revije Mladina, zapisal v plejado slovenskih politikov z nadimkom Božiček.
Advent po novem. Danes pa to ni več tako. Adventni čas se je preselil na ulice, v trgovine in celo v šole, kjer se otroci celo učijo peti božične pesmi.
Otroci namreč pri vsej stvari največ pridobijo, saj imajo zdaj tri zimske dobrotnike, ki jim nosijo darila — Miklavža, Božička in še nekdanjega Dedka Mraza. Adventni čas pa je v svojem nastopu na državni televiziji pred dnevi izrabil celo sam predsednik države in dejal, da uvrstitev neke dnev-no-informativne oddaje, ki je o njegovem političnem delu spregovorila tudi kritično, ni bila v luči adventnega časa, ko naj bi nesoglasja gladili.
Tudi nekdanjemu politiku komunističnega kova torej advent še kako prav pride. In ko so ga gledalci oddaje v živo vprašali, od kdaj se tako spozna na to decembrsko obdobje, je predsednik odgovoril, da so ga o tem poučili starši. In spet se je zasmilil lastnemu narodu, ker je moral na neki način tajiti vzgojo lastnih staršev vse obdobje partijskega enoumja.
Med zaslužkarstvom in moralo. Tako mineva letošnje predbožično vzdušje v Sloveniji predvsem med zaslužkarstvom in iskanjem novih moralnih resnic v miru in okrilju moderne atomizirane družine. Medtem ko pomeni to decembrsko obdobje za mnoge predvsem zaslužek — s prodajo jaslic se ukvarjajo mnogi tisti, ki v življenju niso prestopili cerkvenega praga; spet drugi iščejo novih in starih resnic v zbližanju z domačimi in s prijatelji. Po gledališčih se vrstijo otroške predstave, na katerih otroke obiskujejo vsi trije prej omenjeni dobrotniki, pač odvisno od tedna v decembru. Tako so se otroci že naučili ločevati med papeškim Miklavževim pokrivalom, Božičkovo kapo in polhovko Dedka Mraza. Gospodinje po ženskih revijah Prebirajo recepte za božične jedi iz babičine kuharice. Ljudje pa se na osrednji živilski tržici v Ljubljani zdaj z lahkim srcem odločajo za nakup božične jelke že teden dni prej, kot v minulih letih.
Ljubljana je vzorčno osvetljena z lučkami in prebivalec slovenske prestolnice kar na lepem ne čuti nobene potrebe več, da bi si odšel v tujino ogledat predbožični mestni utrip.
PROF, FRANC DAVID
Božična noc
Dolga noč, ko nosila si vizijo.
Hladna noč, ko rodila si Mesijo.
Temna noč, ko izdala si Vodnika.
Strašna noč, ko zapeljala si sodnika.
Velika noč, ko dala nam si Odrešenika.
Božična noč, kaj podariš sorodnikom?
kaj vračaš dobrotnikom?
kaj prinašaš ti ljudem v Bosni?
kaj deliš v Hercegovini otožni?
zakaj ne ganeš trdih src sovražnikom?
zakaj ne kažeš poti boječim uradnikom?
zakaj se ne razodeneš krivim sodnikom?
zakaj ne plačuješ dolga dolžnikom?
kako zbiraš po svetu osamljene?
kako obdaruješ še nezaposlene?
kako nasičuješ lačne v puščavi?
kako gledaš tujce v naši državi?
kako zbujaš od obilja umirajoče?
kako gledaš konzumiranja se nezavedajoče?
s čim tolažiš v nesreči žalostne?
s čim pomirjuješ od mamil radostne?
Božična noč, povečaj ujetnikom up na svobodo!
povečaj mladim zakoncem zvestobo! povečaj čut odgovornosti politikom! povečaj ogenj gorečnosti duhovnikom! povečaj krščansko dejavnost umetnikom! povečaj idealizem dijakom in šolnikom! povečaj etiko zdravnikom in svetnikom!
Božična noč, vlij materam več veselja do novega življenja! vlij milosti trpečim v mukah trpljenja! vlij duha bolnikom tvoje še miline! vlij praznikom svetosti dost’ vsebine! daj šoferjem srečo dan in noč! daj potnikom na vožnjah svojo pomoč! daj materi Lampichler večno božično noč!
Božična noč, kaj pripravljaš zame?
zakaj nalagaš meni trame?
kako da nam jemlješ naše dobre mame?
daj, da se nam srce za skrivnost božično vname!
Ormož, 13. novembra 1993
HERMAN JÄGER
30 let dela za slovensko narodno skupnost
Po tridesetletnem prizadevnem delovanju v prid slovenske narodne skupnosti je v začetku decembra odložil iz zdravstvenih razlogov škofiški občinski odbornik Herman Jäger svojo odgovorno funkcijo.
„Domača beseda - ziljska pesem“
Z leve: Franz Stimpfl, Marija Barto-loth in univ. prof. dr. Andrej Moritsch.
To je bil naslov izredno dobro obiskanega kulturnega večera, ki ga je pripravil kulturni referent občine Straja vas Janko Zwitter 17. decembra v dvorani gostilne Čuri v Gorjanah na Zilji. Večer je bil posvečen domači pesnici Mariji Bartoloth iz Gorjan, ki je izdala pri Mohorjevi založbi knjigo „Pa Žila še vesčes šemi/Die Gail rauscht noch allweil" s pesmimi v domačem ziljskem narečju s prevodi v nemško narečje in ilustracijami svoje hčerke Melanije. Večer je pevsko oblikovala družina Zwitter, pd. Abujevi iz Zahomca. Po pozdravu Janka Zwittra in župana Josefa Tschi-kofa (ki je posebej čestital Barto-lothovi k nagradi, ki jo je pred kratkim dobila pri natečaju narečne literature v Trgu/Feldkir-chen, in ji izročil darilo občine) je vodja Mohorjeve založbe Franc Kattnig z izbranimi besedami predstavil založbo, ki je v zadnjem času izdala kar nekaj ziljskih knjig. Glavna govornika večera sta bila pisca spremnih besed knjige prof. Franz Stimpfl iz Beljaka in dr. Andrej Moritsch, univerzitetni profesor v Celovcu in sam Ziljan z Draganč. Medtem ko je Stimpfl orisal pomen domače besede v koncertu narodov, se je prof. Moritsch v pristnem ziljskem narečju dotaknil važnosti ohranjevanja domače besede na Zilji in pozval svoje rojake, naj se čimbolj trudijo, da bo „domači žobar“ ostal na domačih tleh, ki brez tega govora ne bodo več domača.
Višek večera je bil nastop pesnice Marije Bartoloth, ki je sproščeno brala svoje pesmi in njih prevode tako, da je ganilo domala vse navzoče; pozno v noč smo navdušeno „žobarili" in kovali načrte ... ter občudovali razstavljene slike Melanije Bartoloth . . .
PF
Delo, ki ga je opravljal skozi tri desetletja z velikim prizadevanjem in vnemo, je predal v mlajše roke. V občinskem odboru odslej zastopa Enotno listo mag. Magda Errenst, o kateri je Herman Jäger prepričan, da bo učinkovito zastopala interese slovenskih občanov. Kljub temu pa si želi, da bi ga mlajša generacija tudi še v bodoče vključevala v delovanje, saj je bila občinska politika zanj življenjska naloga.
Hermana Jägra pa domačini ne spoštujejo le zaradi njegovih velikih zaslug v prid občanov, ampak tudi kot zavzetega kulturnika in dolgoletnega predsednika domače Zadruge in Posojilnice. Bil je 24 let predsednik Slovenskega prosvetnega društva „Edinost“ v Škofičah, ker je mnenja, da je kulturno delo osnova za vsako drugo dejavnost narodne skupnosti. Plerman Jäger pa je bil tudi vedno velik
zagovornik interesov staršev, ki zaupajo svoj naraščaj dvojezičnemu otroškemu vrtcu Slovenskega šolskega društva v Škofičah. Po letih razpravljanja je slovenskemu mandatarju uspelo prepričati občinski odbor, da je sklenil letno podporo za ta vrtec, saj občina lastnega nima. Na pobudo Hermana Jägra je občina asfaltirala tudi cesto do vrtca. Našteli bi lahko še veliko dosežkov slovenskega mandatarja, saj je s svojimi idejami vsepovsod prispeval, da se je v občini kaj naredilo.
Malo razumevanja pa je pokazal pri razpravi občinskega sveta, ko je le-ta sklepal o zvišanju sejnin. Zanj, ki je dolga leta opravljal svojo funkcijo, ne da bi za to kaj dobil, je nerazumljivo, da mandatarji občinske politike ne bi delali iz idealizma. Ob zaključku svojega dela v občini je zato torej sklenil, da bo povabil na božičnico vse domačine, ki so
kdaj kandidirali za Enotno listo, in bo to plačal z denarjem, ki ga je dobil za občinske seje.
Kot predsednik domače Zadruge in Posojilnice je imel pred očmi vedno cilj, da sta slovenski ustanovi postali pomemben gospodarski dejavnik v domači občini. Posebno pri srcu pa mu je bilo, da bi čimveč mladih našlo v domačem kraju delovno mesto in tu delovalo za skupne interese narodne skupnosti in seveda vseh občanov.
Ko se upokojeni mandatar ozira na občinsko delo v preteklih letih, pravi, da so bile meje med nemško govorečimi in slovenskim mandatarjem vedno zelo jasne, da pa je kljub temu bilo možno ustvariti v občinski hiši vzdušje, ki je bilo večinoma zaznamovano s stvarnimi pogovori, ki so temeljili na medsebojnem spoštovanju. Da so delo slovenskega odbornika občani odobravali in cenili, so vedno spet dokumentirali rezultati pri občinskih volitvah, saj je Enotna lista pri zadnjih volitvah zgrešila drugi mandat le za štirinajst glasov. Herman Jäger pravi, da je to uspeh, na katerega so Slovenci v Škofičah lahko ponosni, saj je to občina na obrobju dvojezičnega ozemlja, kjer je slovenski živelj sicer že zelo skrčen. Po drugi strani pa je to tudi dokaz za to, da je možno tudi v taki občini z vztrajnim delom marsikaj doseči v prid narodne skupnosti.
Herman Jäger, ki je bil vedno zavzet zagovornik samostojnega nastopa koroških Slovencev pri volitvah, tako na občinski kot tudi na deželni ravni, se zaveda, kako odločilne bodo za narodno skupnost prav prihodnje deželno-zborske volitve. Pravi, da bomo morali vsi napeti vse sile, da bomo dosegli čimboljši rezultat, ki bo osnova za pogajanja za manjšinski mandat v deželnem zboru. Da se bo tudi sam vključil v volilni boj, ni vprašanje — saj gre za slovensko stvar.
Heidi Stingler
Zahvala predsednika EL Andreja Wakouniga
Za tri desetletja zavzetega dela v prid slovenske narodne skupnosti so se Hermanu Jägru zahvalili tudi predsednik deželne EL Andrej Wakounig, občinska odbornika Ingrid Za-blatnik in Jože Wakounig ter Magda Errenst. Med gratulanti pa je bil tudi Folti Picej, ki je vedno podpiral Jägrovo delovanje. Velika zahvala pa je veljala seveda tudi ženi dolgoletnega mandatarja, saj se brez njene uvidevnosti Herman Jäger ne bi mogel tako zavzemati za politiko, gospodarstvo in kulturo. Z leve: prof. Jože Wakounig, Ingrid Zablatnik, predsednik EL Andrej Wakounig, Herman Jäger, Magda Errenst in Folti Picej.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem poslovnim partnerjem ter znancem iti prijateljem


(p[LOi§i(M)wmyM©
PLANUNG - BERATUNG - AUSFÜHRUNG - ALLE VERKLEIDUNGEN MIT ECHTEN KERAMISCHEN FLIESEN - PLATTEN - MOSAIK - BAUKERAMIK
TUTZACH 30 - 9065 EBENTAL - TELEFON (0 46 3) 391 65
Kurt Jesch KG
•	Jesch-Geschenkartike!
•	Innendekorationsgegenstände
•	Garderoben
A-9150 BLEIBURG, Austria
Allen unseren Kunden wünschen wir frohe Weihnachten und ein gesegnetes neues Jahr
Vsem našim strankam želimo vesele božične praznike in zadovoljno novo leto 1994
STANOVANJSKA OPREMA TAPEZIERERMEISTER
HANZEJ
WUZELLA
9184 ŠT. JAKOB V ROŽU / ST. JAKOB IM ROSENTAL Telefon 0 42 53 / 85 13
.3^
t s, *
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto Vam želi
DAVČNI SVETOVALEC
mag. Hermann Klokar
davčni svetovalec Steuerberater gospodarski svetovalec Wirtschaftstreuhänder
METLOVA - SINČA VAS

HANDELSGESELLSCHAFT m. b. H.
Radetzkystr. 10/2 9020 Klagenfu rt/Celovec
Tel.: 0463/513 564 Fax: 0463 / 55 9 53
Zunanjetrgovinsko podjetje za nabavo orodja in izdelkov iz aluminija in plastike ter elektromotorjev za kuhinjske aparate.

fr
Vesele božične praznike in uspešno novo leto želita
MATEVŽ WAKOUNIG JELKA STERN
Vsem proizvajalcem mleka, odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem
želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
(S(g@=m=[kI]iL
BETRIEBSSTÄTTEN
VÖLKERMARKT Telefon 0 42 32 / 24 70, Telefax O 42 32 / 24 70 - 85 ST. VEIT/GLAN Telefon O 42 12/27 28, Telefax O 42 12/27 28-22 WOLFSBERG	Telefon	0	43	52/51	131, Telefax 0 43 52 / 51 1 31 - 13
Vaš partner za poslovno sodelovanje v Avstriji in po svetu
intrade
Proizvodna in trgovinska družba z o. j.
9020 Celovec/Klagenfurt Paradeisergasse 9/II
Telefon 04 63 / 57 0 88 Telex 422304 infra Telefax 04 63 / 57 0 88 - 34
želi svojim
poslovnim prijateljem vesele praznike in uspeha polno novo leto 1994
ODVETNIK
dr. Franc
Serajnik
Wiesbadner Straße 3 9020 Celovec Telefon: (0463) 51 63 30 faks: 51 43 24
želi vesele božične praznike in srečno novo leto
Po dogovoru ure tudi v Zadrugi-market v Št. Jakobu v Rožu
DRUŽINA
DR. VINCENC ZIKULNIG
CELOVEC
JANEZ TRATAR
PROVIZOR V DOBRLI VASI



&Ü

/■'V:- ^

DRUŽINA
SMRTNIK
gostilna FRANCL
KORTE pri ŽELEZNI KAPLI
Vsem znancem in	£ A *
p re sovce m želi	
vesele božične praznike	
ter srečno novo teto DRUŽINA	
Ressmann TRATNIK	LEDINCE
Vsem prijateljem, neprijateijem, znancem, pevovodjem, pevovodkinjam, pevkam in pevcem
TOMAŽHOLMAR
župni upravitelj
naOBIRSKEM
FRANC HUDL
župnik
KAPLA ob Dravi
Vsem sorodnikom in znancem družina
Rudi
PICHLER
Grpiče
SE PRIPOROČA Z DOBRO IZDELAVO VSEH VRST POHIŠTVA
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
TISCHLEREI / MIZARSTVO
A. Zablatnik
A-9072 Bilčovs / Ludmannsdorf tel. 0 42 28 / 29 83
Vesele božične praznike in srečno novo leto
MIZARSTVO
Josef Butej
9143 Šmihel nad Pliberkom 18 Telefon 0 42 35 / 36 41
Blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto želi
Dekanijski urad v Šmihelu z dekanijsko duhovščino
Vsem naročnikom in poslovnim prijateljem
želi vesele božične praznike in srečno novo leto
Franc Begusch
Ges.m.b.H.
gradbeno podjetje in prodaja gradbenega materiala
9181 BISTRICA V ROŽU 247 Telefon: 0 42 28/22 26
CELOVEC, Wiegelegasse 20 Telefon: 0463/2 27 70
MAKS MIHOR
ŽUPNIK
KOTMARA VAS
mag. Mirko ISOP
ŽUPNIK
ŠKOCIJAN
BOŽIČ 1993
IS

Načrtovanje in izvedba vseh gradbenih del
Ing. Johann
PALMISANO
Gradbeno podjetje za visoke, nizke in železobetonske gradnje
ŠENTJAKOB v ROŽU Telefon (0 42 53) 335
Vesele božične praznike
in srečno novo leto
želi vsem znancem in prijateljem
DRUŽINA
dr. PAVEL APOVNIK
Vsem prijateljem in gostom žeti sreče in veselja v novem letu
TRGOVINA
Hermi in Walter RAKUŠEK
Sele-Borovnica
MARTIN HOTIMITZ
DEKAN LOGA VAS
ipigar ti	Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem poslovnim partnerjem in znancem		Robert Hedenik
		9 0 7 2 LUDMANNSDORF / BILČOVS WELLERSDORF / VELINJA VAS 36 ZX
PORTALBAU - STAHL- und ALU-KONSTRUKTIONEN KUNSTSCHLOSSERARBEITEN		desete božične	/	\^tr\ A
Johann KURNIK SCHLOSSEREI Ges.m.b.H.		er,*' m. “tW-A
A-9150 Bleiburg/Pliberk, Graben 7, Tel. 31 71		f	Fax: 0 42 28 / 31 85 I	\ v novem letu	/	\
		Autofel.: 0 66 3 / 84 41 34
Vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto želi vsem občanom, prijateljem in gostom
ŽUPAN
Albert SADJAK
občina Globasnica
Občinski odbornik EL Galicije
Jože URANK
in namestnik Joža LUSCHNIG
želita vsem volilcem vesele božične praznike in srečno novo teto
ENCELNA VAS
Sedanjim in bivšim faranom ter vsem znancem in prijateljem
Peter in Ljudmila STICKER
dekan in mama v Globasnici
Sorodnikom, znancem, prijateljem in katoliški mladini na Koroškem želi obilo božičnega veselja in blagoslova v novem letu
Rudolf SAFRAN
ŽUPNIK
MELVIČE
Vsem odjemalcem in znancem želi vesele praznike in srečno novo leto
----v
MIZARSTVO
KOFLER
9184 ŠT. JAKOB v Rožu Tel. 0 42 53 / 338 - faks 21 35
DRUŽINA
Ivko FERM
ŠT. JAKOB V ROŽU
l/ese/e božične praznike in uspešno novo leto 1994
DRUŽINA
dr. Franc WIEGELE
vodja manjšinskega oddelka pri Deželnem šolskem svetu
Vsem znancem v Rožu	
in Podjuni	Q +
Ignac DAVID	
DOMAČALE	
Vsem članom želi vesele božične praznike in srečno novo leto
Društvo
upokojencev
PODJUNA
BOŽIC 1993
		DRUŽINA
Slovensko prosvetno		Franc in Zalka KELIH
društvo BOROVLJE		
lUlk' S		SELE
želi vsem članom in prijateljem		Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem
vesele božične praznike in		DRUŽINA
mnogo sreče v novem letu		ZABLATNIK	bilnjovs
Ertll])eer ~W<ein (JaLgoiljnLO vmo Vmo Ji fragola
TrocLen/Sinko/Secco
au&jjt&ucÄtas Simmv,	6üa«yiZtcX«/
Sintjfail utuL 3~/Laditi<uu iuuL dits fui£lu.ui££i’ 3$»AaiuLisJhiL <LLt6*sv dta^uitv *si*fM&**v tin* SpvßitißiiöL, ftvv iL+%*n-und- (bcfilfnit lcX tj&ianti*A4,
Dipl -Ing. Hanzi Miki vlg./p.<L Gama
A-9587 Hart/Ločilo 4
Siidlcarnfen/Južna KoroäLa Austria
Mnogo svetonočnega miru in blagoslov v novem letu želijo vsem dobrotnikom in znancem, absolventkam in učenkam ter staršem
SOLSKE SESTRE
v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu in Št. Rupertu pri Velikovcu
Cenjenim pacientom, znancem in prijateljem žeti srečen božič in zdravo, zadovoljno novo teto
ZOBOZDRAVNIK
dr. Mihael WEBER z družino
Celovec, Želuče
Inž. KATTNIG-KALTENBACHER
Spodnje Goriče pri Rožeku
•0-
OPEL
Herbert
ZWITTNIG
OPEL-zastopstvo
KFZ-Reparatur - Service - Handel
Vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto želi
9184 Št. Jakob v R„ Winkl 61 telefon (0 42 53) 480
hAShJA MIZARSTVO
PERSÖNLICH
Johann TSCHOCKL
Globasnica 106, telefon (0 42 30) 459
Jože MARKOWITZ
župni upravitelj na Kostanjah in na Strmcu
Stanko OLIP
župnik v Štebnu pri Maloščah in v Ločah
fz>
m
4L£f,
■k
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
•	AUTOSERVICE
•	REIFEN
FIRMA
5) Rudolf ČIK
Breška vas 28, 9143 Šmihel Tel. 0 42 30 / 323
Višem rednim in podpornim članom vesele božične	x i /
praznike in srečno	- /V'. -
novo leto želi	- Ö / "
mm
Društvo upokojencev
ST. JAKOB V ROŽU
l/ese/e božične praznike ter srečno in uspešno novo leto Vam želi
Vaš svetovalec
Andreas WUTTEJ
Büro: Mettingerstraße 13, 9100 Völkermarkt, Tel. 0 42 32 / 31 61 Privat: Tulpenweg 9, 9122 St. Kanzian, Tel. 0 42 39 / 27 00
mllontw
Dl»	Vmn,eh.^9
Zahvaljujem se za Vaše zaupanje in se priporočam tudi v letu 1994
Vesele božične praznike in uspeha polno novo leto želi
if 'ff iV-
Joži PACK
GRADBENO PODJETJE
Kotmara vas
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto
ADEG-trgovina in trafika
OGRIS-MARTIČ
Bilčovs / Ludmannsdorf Tel. 0 42 28/22 51
Jože VALEŠKO
župnik
ŠT. PETER NA VAŠINJAH
Vsem cenjenim odjemalcem, gostom, znancem kakor tudi vsem zadružnikom po južni Koroški
blagoslovljene praznike in srečno novo leto
Mihej
ANTONIČ
HOTEL „BOŽANSKI DOM“
REKA PRI ŠT. JAKOBU v Rožu
Prav prisrčno ste vabljeni na tradicionalno silvestrovanje z glasbo
Predsednik NSKS
(Sil Hsräowt (Isl©
in
Sl ^©ElamS (IcrSÖ©
ODVETNIKA
CELOVEC, Karfreitstraße 14/111
Vsem rojakom in znancem tu in onstran meja želi
vesele praznike ter srečno novo leto
Dr. Miran ZWITTER
ODVETNIK
Karfreitstraße 3/1 9020 Celovec
f\
DRUŽINA
KARGL
Bače ob Baškem jezeru
g 4-	Vsem našim gostom in prijateljem želimo vesele +	božične praznike in srečno novo leto
	O
	GOSTILNA
KNABERLE-SEHER	
	VELINJA VAS
Vesele božične praznike in srečno novo leto
dir
cobra
Produktions- und Handelsges.m.b.H.
A-9143 St. Michael/Šmihel 47 Telefon: 0 42 35 / 35 50
•	Izdelava kvalitetnih rezalk in brusnih plošč
•	prodaja vseh brusnih proizvodov
Vesele božične praznike in sreče v novem letu želi
dr. Janko TISCHLER mi.
ODVETNIK
Dr.-A.-Lemisch-Platz 4 9020 Celovec
Vsem znancem in prijateljem
DRUŽINA
mag. Urban POPOTNIG
ZILJSKA BISTRICA
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem odjemalcem in znancem
Brigita Zupanc
ŽENSKI MODNI SALON
DELAMO
•	po želji
•	po meri
•	po ugodni ceni
Železna Kapla 116 Tel. 0 42 38 / 341
PROIZVODNO in TRGOVINSKO PODJETJE z o. j.
Völkermarkter Straße 11, A-9150 Bleiburg, Österreich Telefon: (0 42 35) 36 50, Telex: 42 26 69 A-Konus Telefax: (0 42 35) 36 50 - 83
Vsem poslovnim partnerjem in prijateljem želi vesele božične praznike in uspešno novo leto!
MALEREI
ANSTRICH
FASSADEN
w. RAUMAUSSTATTUNG JJ FARBEN VI,. AUTOLACKE
9
PLESKARSTVO
BARVE
OPREMA PROSTOROV
9150 BLEIBURG/PLIBERK Telefon: 0 42 35 / 21 23
želi vsem poslovnim prijateljem in znancem vesele božične praznike in uspeha polno novo leto
Zadruga-market
ŽELEZNA KAPLA
POSLOVALNICI:
Dobrla vas Globasnica
želi
vsem kupovalcem in obiskovalcem
vesele
božične praznike in srečno novo leto 1994
PISMO BRALCA
Je kamen spotike cerkveni prispevek — ali katoliška Cerkev?
(Ob reportaži „Cerkveni davek — vzrok za izstop iz Cerkve?“ v NT dne 19. dec. 1993, str. 6—7)
Razveseljivo je, da se NT vsaj občasno ukvarja tudi z verskimi vprašanji. Na žalost je ta reportaža, o cerkvenem prispevku, bila manj objektivna, saj nihče od uradnih predstavnikov Cerkve ni imel priložnosti povedati, kako se s tem denarjem upravlja. Tudi sicer iz nekaterih stavkov brije hladen veter nekakšnih posplošenih trditev in predsodkov (Cerkev je obravnavana le kot institucija; konzervativnost; napake v preteklosti .. . ). Na vse takšne in podobne klišejske izjave in predsodke ter očitke je lani skupina avtorjev podrobno in strokovno odgovorila s knjigo „Plädoyer für die Kirche“ (MM-Verlag, Aachen). To založniško poslastico so v letu dni natisnili kar štirikrat, kar dokazuje, da so se ljudje vseeno naveličali črno-belega gledanja na katoliško Cerkev in so odprti za njene argumente. Knjigo bi zato bralcem NT priporočil kot dopolnilno branje k omenjeni reportaži.
Za množičen beg iz katoliške Cerkve reportaža NT vidi močan vzrok v cerkvenem prispevku. Ni dvoma, da ta igra neko vlogo tako kakor materialno blagostanje, sekulariziranost, katoliški moralni nauk, rimski centralizem . . . Toda glavna razloga za izstop iz katoliške Cerkve sta dva:
1. Kulturni boj. Prvi razlog za množičen izstop iz katoliške Cerkve je proticerkveno ozračje, ki ga je z nenehnimi napadi na katoliško Cerkev (s sramotenjem njenega nauka in njenih predstojnikov) ustvaril kartel (združenje), sestavljen iz sredstev javnega obveščanja, umetnikov in teologov. Izvor in položaj kartelovih članov je v tej čudni koaliciji silno različen, toda eno jih povezuje: gnus nad voditeljem katoliške Cerkve ter prepričanje, da se je proti katoliški Cerkvi treba bojevati. V tem novem kulturnem boju uprizarjajo vsakodnevni pohod nad Rim.
2. Katoliška Cerkev (posebej še v Nemčiji) je kot skupnost brez identitete — to je 2. razlog za zapuščanje katoliške Cerkve.
Dalje na strani 47
BOŽIC 1993
petek,
24. december 1993
BOŽIČ 1993
..Delo ie Mio zanimivo in v zadniih letih kar dosti naporno“
Pogovor
z Janjo Zikulnig,
roj. Zwitter.
Janja Zikulnig je bila zadnja od tiste peščice, ki je septembra 1957 začela poučevati na novoustanovljeni Državni gimnaziji in realni gimnaziji za Slovence. S 1. oktobrom 1993 je odšla v pokoj.
Naš tednik: Janja, 28 let, od septembra 1965 naprej, sva bila kot učitelja kolega na Slovenski gimnaziji v Celovcu. S 1. oktobrom 1993 si odšla v pokoj. Zadnja si bila od tiste peščice, ki je septembra 1957 začela poučevati na novoustanovljeni Državni gimnaziji in realni gimnaziji za Slovence. Gimnazija je plod člena 7 Avstrijske državne pogodbe od 15. 5. 1955. Orali ste ledino. Kaki so bili vaši občutki v tistih septembrskih dneh leta 1957? Janja Zikulnig: Večji del je zapustil varno službeno mesto in tvegal socialno varnost. Tedanji provizorični ravnatelj Joško Tischler je prevzel nalogo izbrati kolegij in primerne prostore. Veliko si je prizadeval, kakor vsi, ki so mu stali ob strani, da bi končno dobili lastno gimnazijo.
S to šolo so se nam odprla vrata v pismenost in s tem v višjo izobrazbo, odločilni korak v enakopravnost. Do tedaj so sprejemali nadarjene fante za ugodno ceno v Marijanišče z izjavo, da ima namen postati duhovnik. Drage izobrazbe za dekleta slovenski starši z redkimi izjemami niso zmogli. Pomanjkanje akademikov pa je za vsak narod usodno.
Tischler je bil že dolgo znanec vaše družine.
Z očetom sta bila prijateljsko povezana. Čutila sta se odgovorna za slovenske Korošce. Dr. Tischler je bil človek visoke postave in mirnega, prepričljivega nastopa. Moj oče Vinko Zwitter je bil poln idej in nadarjen organizator. Njegova izredna senzibilnost za politična dogajanja ga je kdaj privedla tudi do vizionarskih izpovedi. Bil je tajnik Slovenske prosvetne zveze v razburkani dobi leta 1934, predsednik slovenske posojilnice leta 1939, od leta 1928 naprej je urejal Koroškega Slovenca, in še pa še.
Leta 1938 je Hitler vdrl v Avstrijo in jo priključil nacistični Nemčiji. Za koroške Slovence se je začelo najkrutejše zgodovinsko obdobje.
Očeta so zaprli 21. aprila 1941 in nato izgnali. Moral je zapustiti družino s štirimi otroki in kazensko službovati v vojni industriji v Nemčiji in na Češkem (Reichsprotektorat Böhmen und Mähren). Bil je pod stalnim nadzorstvom. V potnem listu je bilo zabeleženo „Wehrunwürdig". Stalno ga je nadzorovala gestapo, moral se je javljati osebno. Enkrat letno je prihajal na obisk. Gestapogaje spremljala do železniške postaje in od postaje do stanovanja.
Pogovarjal
se je Jože Wakounig
Kako je živela družina, ki je bila le že precej številna? Kje ste stanovali?
Do prvega bombnega napada smo stanovali v Celovcu v Ahac-Ijevi/Achatzelgasse. Ta hiša je bila tedaj še last slovenskih duhovnikov. Tam je bil enosobni dijaški dom, oče je dijake nadzoroval, mama pa jim je kuhala. Mama Terezija je bila hči gorskega kmeta iz Lobnika nad Železno Kaplo in sestra Karla Prušnika.
V Celovcu smo živeli precej osamljeno, kajti družine, ki so še znale slovensko, niso želele stikov s politično sumljivimi ljudmi. Le očetova teta je pomagala mladi ženi s štirimi otroki. Po prvem bombnem napadu smo se umaknili naTešinjo pri Št. Jakobu. Nekega dne, ko pridem iz šole, tudi mame ni več doma. Gestapo jo je zaprla, kajti iz soseščine nekdo jo je naznanil, da ima menda stike s partizani.
Kako se je sukalo kolo zgodovine naprej?
Oče je dobil dovoljenje, da pride po nas. Šel je na gestapo in ponudil svojo glavo. Mamo so izpustili s pogojem, da takoj zapusti dvojezično območje. V malo župnišče naZammelsbergunad Krškodoli-no jo je sprejel župnik Matevž Nagele, sam izgnanec. Pod streho
Profesorski zbor Slov. gimnazije v šolskem letu 1961/1962: Prva vrsta od leve na desno: Ga. Janja Zikulnig, ga. Slavka Hronek, dr. J. Tischler, ga. dr. Anica Petek, ga. Melita Millonig. — Druga vrsta: Dr. France Czigan, inž. Janez Oswald, Franc Inzko, Joško Hutter, dr. Pavel Zablatnik, Franc David, Milan Küpper, Štefan Močilnik, dr. Anton Feinig. — Tretja vrsta: Dr. Janez Polanc, Marijan Rus, dr. Reginald Vospernik, dr. Stanko Čegovnik.
pa je že imel ženo in otroke Karla Prušnika, ki si je rešil življenje s tem, da je med aretacijo ušel k partizanom. Prušnikova oče in mama, moji stari starši, sta bila že v izseljenstvu.
Prišel je konec vojske, konec
nacizma.
Celovško stanovanje je bilo porušeno, tako smo se vrnili na Tešinjo. Dolgo smo čakali vrnitve očetovega brata Janka. Zadnjo vest smo prejeli s polotoka Krima. 28-leten je padel v tej nori vojni. Mala hiša na Tešinji je postala naš dom. Medtem je družina narastla, šest otrok je bilo treba oskrbovati, a oče je dolgo iskal službo.
Kje si vse hodila v šolo?
Vojni in še povojni čas ni dovoljeval rednega in urejenega pouka. Tako sem štirikrat morala menjati šolo, v Št. Petru pri Št. Jakobu sem obiskovala šivalno in gospodinjsko šolo, pri uršulinkah v Če-lovcu pa sem se šolala za strokovno učiteljico ročnosti. Tam sem do rojstva prvega otroka tudi poučevala. Moj mož Ceneje Purgarjev iz šmartna pri Velikovcu.
Prišlo je leto 1957, rojstno
leto Slovenske gimnazije.
Tehnologija je spremenila ves način našega življenja, seveda tudi način pouka. Šola in učitelj sta skoraj že anahronizem.
Janja Zikulnig
Materinskega dopusta daljše dobe v tistem času ni bilo. Po šestih tednih bi bila morala prevzeti spet polno učno obveznost. Z možem sva sklenila, da ostanem pri otroku. Pojavilsejedr. Tischler in baral, če bi bila pripravljena prevzeti dekliško ročno delo. To je bilo leta 1957. Kakor veš, nisem odklonila.
Bila si 36 let na gimnaziji. Ravnatelji so bili dr. Joško Tischler (1957—1967), dr. Pavle Zablatnik (1968— 1977) in dr. Reginald Vospernik (od 1978 naprej).
Gimnazija je rastla, vedno več ur so mi dodelili, in ko so nujno potrebovali nekoga za likovni pouk, sem pogojno sprejela tudi te ure. Delo je bilo zanimivo in v zadnjih letih kar dosti naporno. Vsi smo vlagali ogromno moči in angažmaja v to delo. Pavšalnih in nekvalificiranih kritik v slovenskih časopisih ne odobravam. Uspehi naših absolventov so dokaz za zavzeto delo vseh kolegic in kolegov.
Povrniva se malo k tvojemu očetu dr. Vinku Zwittru. Bil je ena osrednjih osebnosti v zgodovini naše slovenske srenje na Koroškem.
Oče je dobil službo na trgovski
akademiji v Celovcu. Poleg pouka komercialnih predmetov mu je uspelo uvesti slovenščino kot alternativni predmet k italijanščini. Preuredil in oskrboval je celotno knjižnico te šole. Ves prosti čas pa je žrtvoval kulturno-političnemu udejstvovanju. Vedno spet me nagovarjajo ljudje, ki so ga doživljali kot govornika, učitelja, spodbud-nika ali kot človeka. Prenašal je politične intrige in nepoštenosti in ostal pri prepričanju, daje osebna vestzadnji kriterij našega delovanja. Družina mu je bila celica naroda, žena pa posredovalka jezika in vernosti in s tem nosilka razvoja človeštva.
Poučevala si ročno delo. V čem je smisel ročnosti?
Danes vse bolj kritično opazujemo tehnični razvoj in kritično zasledujemo negativne izrastke. Človeška kultura temelji na ustvarjalnosti posameznika. Zavedati se dragocenosti lastne kreativnosti, to imam dandanes za temeljno nalogo ročnega in likovnega pouka. Tudi osebna pisava je ročni izdelek, ki seizmografsko prikaže celotno razpoloženje pisca.
Saj, to je tisto, tudi usodno soodnosje ročno delo — tehnika. Kdo, kaj komu, čemu služi, kdo koga usmerja?
Tehnologija je spremenila ves način našega življenja, seveda tudi način pouka. Šola in učitelj sta skoraj že anahronizem. Izobraziti je treba mladino za neznano bodočnost. Učitelj mora prisluhniti, kaj bodo potrebovali.
Se spominjaš kakega izrednega doživetja v teh svojih letih na gimnaziji, da ne rečem v teh svojih gimnazijskih letih?
Spominov je toliko, a omenila bi maturitetna potovanja v ljubeznivi družbi organizatorja teh potovanj prof. Vladimirja Klemenčiča. Njemu se imamo zahvaliti, da smo osebno spoznali ljudi različnih narodov, jezikov, kultur in ver tedaj še enotne Jugoslavije. Tem bolj prizadene tragedija, v katero so zašli.
Za zaključek, zdaj ko si se poslovila od Slovenske gimnazije, ali Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence, kakor se uradno pravi, kaj čutiš?
Trenutno zaključujem izobrazbo za muzejsko pedagoginjo, posredovalko umetnosti. Do starosti imam naravni odnos. Moji starši so mi bili najlepši zgled.
Janja, najlepša hvala in vse najboljše!
Vesele božične praznike in srečno novo leto
ELANSKI
Brnca/Fürnitz
Družba z o. j. za proizvodnje in trgovine športnih izdelkov
Kärntner Straße 48 9586 Brnca
telefon: 0 42 57 / 23 15 teleks: 45741
mm WAUTSCHE
Gebietsinspektor
Privat: 9142 Kleindorf 20 Tel. 0 42 30 / 592
želi vsem zavarovalcem vesele božične praznike ter srečno novo leto
ZAGOTAVLJA
USPEH
Vsem udeležencem osebnega prevoza in romanja z malim busom

OSEBNI PREVOZ
STERN
STARA VAS 32, 9141 Dobrla vas Telefon 0 42 37/ 22 43
Vsem dragim gostom, odjemalcem, somišljenikom, prijateljem in znancem želim v novem letu mnogo sreče v zdravju in zadovoljstvu
rV
GOSTILNA
Hanzi OGRIS
BILČOVS
/•‘X
o
Vsem znancem in prijateljem blagoslovljen božič in sreče v novem letu
družina JANEŽIČ
LEŠE PRI ŠT. JAKOBU
Vsem dragim znancem, dolinskim romarjem in dobrotnikom se zahvaljuje in želi vse dobro za Božič in novo leto
Župni urad POKRČE
Polde ZUNDER
Mladinski center na Rebrci in v Železni Kapli
Korotan
MEDNARODNA DRUŽBA ZA TRGOVINO IN UDELEŽBE
Celovec - Gorica - Ljubljana
Viktringer Ring 26, A-9020 Klagenfurt/Celovec Telefon: 0463 /56 2 16, teleks: 42 28 01, telefaks: 0463 / 51 62 57
želi vsem poslovnim partnerjem vesele božične praznike in srečno ter uspešno novo leto 1994
Vaš partner v prostoru ALPE-JADRAN
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi vse dobro za božič in za novo leto
Peter HRIBERNIK
MIZAR
ŽIHPOLJE
Vsem prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike ter sreče in veselja v novem letu
DRUŽINA
dipl. inž. prof. Lojze
SAMONIG
VRBA/VELDEN
Vsem našim cenjenim gostom	
želimo blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto	
GOSTILNA MALLE iz Sel	/"X
DRUŽINA
JERNEJ
želi svojim znancem in sorodnikom blagoslovljen božič ter srečno novo leto
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem gostom in prijateljem naše hiše
HOTEL
RESTAVRACIJA
BREZNIK
PLIBERK
Vsem občanom, prijateljem in gostom žeti vesele božične praznike ter srečno novo leto
ŽUPAN
Johann PAJANK
občina Bistrica pri Pliberku
Vesele božične praznike in srečno novo leto želita vsem kmetom in znancem
dr. Milan in dr. Ivo Sienčnik
ŽIVINOZDRAVNIŠKA PRAKSA
Bahnstr. 13-9141 Dobrla vas Telefon 0 42 36 / 22 45
Vesele božične praznike in srečno novo leto Vam želi
dipl. inž Hanzi
URSCHITZ
Leše/Lessach 39 Telefon 0 42 53/28 19
Müllergasse 4, 9500 Beljak/Villach Telefon 0663 / 84 21 01
VtUENNA
Produktions- und Handelsgesellschaft m. b. H.
9150 Bleiburg / Pliberk Völkermarkter Straße 1
Telefon 0 42 35 / 20 75 Telex 422756 Telefax 0 42 35 / 28 89
želi svojim poslovnim partnerjem vesele božične praznike in uspešno novo leto ter se priporoča za nadaljnje sodelovanje
Vsem sobratom v dekaniji, vsem faranom, sorodnikom in znancem vese! božič in srečno novo leto
Leopold KASSL
BILČOVS
dr. Slavko KRAUT
član avstrijske ambasade v Mehiki
želi vsem bralkam in bralcem vesele božične praznike ter srečno novo leto
O +
Iflf
<!>
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem vese! božič in srečno novo leto
DVORNI SVETNIK
dr. Marko DUMPELNIK
z družino
GLOBASNICA, MALA VAS 59
LESTRO - LEDINEK
HOLZBEARBEITUNGSMASCHINEN UND WERKZEUGE STROJI ZA OBDELAVO LESA TER ORODJE
Vertriebs- u. Handels-Ges.m.b.H. - AUSTRIA
A-9150 Bleiburg / Pliberk Völkermarkter Straße 1
Telefon 0 42 35 / 20 75, 20 32 Fax 0 42 35 / 28 89
Vsem strankam ter poslovnim partnerjem vese! božič in srečno novo leto
Vesele božične praznike in sreče v novem letu želi
dr. Johann
TISCHLER
odvetnik
8.-Mai-Straße 16/1, 9020 Celovec
mag. Mirko Silvo
TISCHLER
odvetnik
tolmač za nemški jezik
SLO-61000 Ljubljana, Trdinova 5 A-9020 Celovec, 8.-Mai-Straße 16/1
DRUŽINA OJCL
ZGORNJI BREG PRI BRNCI
VINKO ZALETEL
ŽUPNIK V VOGRČAH

Vsem tečajnikom, dobrotnikom in prijateljem Doma v Tinjah želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto pri tečajih in duhovnih vajah ter do svidenja
Jože KOPEINIG
S SODELAVCI
Vsem prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike in zadovoljno leto 1994
družina MIKSCHE
pd. OŠTRMANOVA PRTIČE-HODIŠE
Filmproduktions Ges.m.b.H.
Ko je noč, zapoje v sferi črni ptič.
In ko je dan, beli ptič.
Ko pa leto se izteče, ptiča preletita na drugo vejo in nas poneseta s seboj.
9020 Klagenfurt/Celovec - Dr.-Joško-Tischler-Park 1 - Tel. 0463 / 37 553
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
GOSTIŠČE - TENIS-IGRIŠČE -TUJSKE SOBE
KOREN
9072 Bilčovs/Kajzaze tel. 0 42 28/22 14
Vesele božične praznike in srečno novo leto
Mirko EINSPIELER
inšpektor
Vaš zaupnik v vseh vprašanjih zavarovanja in financiranja
mllonau
pl»	,,.„/ce.rV»»
Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem
želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
Franc STERN
/fZcrS ESSO-ČRPALKA ycjjyy ZA bencin
ŽELEZNA KAPLA Telefon 0 42 38 / 305
ZIMMEREI
KULMESCH
ŽAGA IN SKOBLJARNA SÄGE- UND HOBELWERK
Ges.m.b.H.
Vogrče/Rinkenberg 80 9150 Pliberk/Bleiburg Telefon 0 42 35/32 14
Zahvaljujemo se za zaupanje in Vam želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
Wir danken für Ihr Vertrauen und wünschen Ihnen frohe Weihnachten und ein glückliches neues Jahr!
Vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto želijo
EL Žitara vas
in občinski odborniki
TOMI PETEK KARL HREN MARIJA KRASNIK
Bernard Sadovnik
občinski odbornik v Globasnici
Vsem gostom in prijateljem želita vesele božične praznike in srečno novo teto
družini
WERNIG
KUPFER
KOČUHA
Wir wünschen Ihnen frohe Festtage und viel Erfolg im Neuen Jahr
Želimo Vam vesele božične praznike ter veliko uspeha v novem letu
KULTURNA TABERNA
PRI JOKLNU
KULTURBEISL
B I E R J O K L
BADGASSE 7 9 0 2 0 KI ag e n f u r t/C e I o v e c Telefon (0463) 5 1 45 61
Želimo Vam vesele božične praznike ter veliko uspeha v novem letu
JUENNA
DRUŽINA GREGORIČ ČEPIČE PRI GLOBASNICI
DRUŽINA
dr. Anton FEINIG
SVEČE
HOLZBAU GASSER

9072 LUDMANNSDORF/BILCOVS Telefon 0 42 28/22 19 Fax 0 42 28 / 27 50
Žeti vsem našim odjemalcem in prijateljem prijetne božične praznike in uspešno novo leto 1994
Wir wünschen allen unseren Kunden und Freunden ein besinnliches Weihnachtsfest und ein erfolgreiches neues Jahr 1994
Vsem cenjenim odjemalcem in znancem
želi vse dobro za božič in srečno novo leto
družina
URBAS
+
dr. Anton
SAMONIG
ŽIVINOZDRAVNIK
ŠKOFIČE 129 Telefon 0 42 74 / 31 76
Vsem faranom, sorodnikom		
znancem in prijateljem		6)
na Ziii, v Rožu in Podjuni		rf
Stanko TRAP	C	
župnik na Ziljski Bistrici		
Jože WAKOUNIG
Z DRUŽINO
Vesel božič ter srečno novo leto želi vsem znancem in prijateljem družina
dr. Janko in dr. Marija
ZERZER
CELOVEC
Veseke božične praznike in srečno novo leto sorodnikom, znancem odjemalcem in gostom
SPARKS
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA RESTAVRACIJA Z DVORANO ZA VSAKOVRSTNE PRIREDITVE
ŠOŠTAR
R. in A. Smrečnik
9142 GLOBASNICA Telefon 0 42 30 / 211
Vsem naročnikom in bralcem Našega tednika
TONČI DOLINŠEK
FLORIJAN ZERGOI
ŽUPNIK
KAZAZE
Vsem prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto
DRUŽINA
Filip WARASCH
DRUŽINA
KUCHLING
pd. HAVŽARJEVA
ŽELINJE


1ML ® 411 S3§ /1© 3®
ÜB-»Ji. B
m

ZAHVALJUJEMO SE ZA VAŠE ZAUPANJE V MINULEM LETU
TUDI V NOVEM LETU SE BOMO TRUDILI, DA VAM POLEG PRIJAZNE POSTREŽBE TER NAJVEČJE IZBIRE NUDIMO NAJCENEJŠI NAKUP
Murn
ipuMlZklrüttm 30Ü OOSlpfBŠffi© ®®\y® //©3®
DRUŽINA
MILLONIG
DRAŠČE V ZILJSKI DOLINI
Vsem prijateljem bratske pozdrave in voščila za Božič in srečno novo leto
MILKA HARTMAN
LIBUČE
Vsem občanom in gostom občine GALICIJE želim vesele božične praznike in srečno novo leto
Josef WUTTE
ŽUPAN
Ernst IGERC
ŠMIHEL nad PLIBERKOM
Tel. 0 42 35 / 36 57, auto tel. 0663 / 84 61 83
želi vsem znancem, odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto
BOŽIČ 1993
6VNgosvo^o
rH A»94
HOREA
D^HO^D^lgj
DRU^K
A-9020 KLACENFURT CELOVEC UNSENGASSE 59 TEL. 0 463 / 55 2 65-0 FAX 0 463 / 550 595
Blagoslovljen božič in srečno novo leto 1994 Vam želijo
DRUŽINE
Vaiči in Bojan Lumbar Ingrid in Boris Lumbar Gabi in Bogo Pretnar
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem znancem in prijateljem
družina STRAUSS
ŽIHPOLJE
FRANC KREUTZ
CELOVEC
Vsem rednim in podpornim članom vesele božične praznike in veliko sreče v novem letu želi	Š8.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV	
PLIBERK	
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem obiskovalcem
Šteklnove
gostilne v Globasnici
Vesele božične praznike ter srečno novo teto želi
ansambel
RUBIN
Hubert PICHLER
Grpiče/Korpitsch 35 9587 Ričarja vas / Riegersdorf Tel. 0 42 57 / 25 11
Jiosta
OHG
Cafe-Konditorei
KLAGENFURT
10,-Oktober-Straße 26 Telefon 55 5 36
Vsem našim cenjenim gostom želimo blagoslovljene božične praznike ter uspešno novo leto. Zahvaljujemo se Vam za Vaše zaupanje.
	
	
	^ Rep.-Werkstätte - Ersatzteile Landmaschinen-Fachhandel Fahrzeuge - Elektrowaren Nähmaschinen
	©MSECaUlK
	•	TIHOJA 2, ST. PHILIPPEN 9141 EBERNDORF, TEL. 0 42 37/22 46
35
,, JAHRE

Gesellschaft m. b. H.
•ZIMMEREI
•SÄGE
•	HOBELWERK
•	FERTIGHÄUSER
9150 BLEIBURG - Einersdorf 50 Telefon (0 42 35) 21 71 Fax (0 42 35) 32 74
Vesel božič in srečno novo leto želi
RAVNATELJSTVO PROFESORSKI ZBOR IN DIJAKI
Dvojezične zvezne trgovske akademije
9020 Celovec Trg prof. Janežiča 1
Vesele božične praznike in srečno novo leto
Hermann
ŽELE
trgovanje z avtomobili in popravljalnica
Nonča vas, 9150 PLIBERK telefon: 0 42 35/22 49
~0-
OPEL
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem članom in prijateljem našega društva želi
SRD „Jepa-Baško jezero“
Loče - Pečnica
LUDVIK JANK
ŽUPNIK
na RADIŠAH
Kopalnica
Kurjava
Ml NAČRTUJEMO IN GRADIMO
Vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto želi vsem poslovnim prijateljem in znancem
Družina WERNER
FINDENIG
9125 MITTLERN / METLOVA Tel. 0 42 32/62 22
PETER OLIP
ŽUPNIK
v Št. Lenartu pri sedmih studencih in na Brnci
r:\
Vesele božične praznike in srečno novo leto
Original
Trachten
Anfertigung
Modedirndl
E^DBCÄ
		Vesele božične praznike in	fO:
		EL Šmarjeta v Rožu
		in Vaš občinski odbornik HUBERT OGRIS
Vese! božič in		
srečno novo leto		Vesele božične praznike in veselo ter zdravo novo leto 1994 žeti
dr. Draga in Karel SMOLLE		tvi =t :<»i BAU- UND MÖBELTISCHLEREI
BISTRICA V ROŽU		Werner Kotnik 9125 Kiihnsdorf/Sinča vas, Mittlern/Metlova, Hauptstr. 76
		Telefon 0 42 32 / 61 61
Bahnhofstraße 26 PLIBERK/BLEIBURG Tel. 0 42 35/21 32
Bahnhofstraße 38/b CELOVEC/KLAGENFURT Tel. 0463 / 51 23 03

Vsem prijateljem, sorodnikom, znancem in naročnikom
Našega tednika	■
DRUŽINA
KASSL, pd. Kuchling
ŽELINJE
Zvestim naročnikom naših uslug in poslovnim partnerjem vesel božič in srečno novo leto!
VAŠE DOMAČE PODJETJE
A STEFAN A
G REGORlO
INSTALLATIONEN - INŠTALACIJE
Heizung Centralne kurjave Wasser Sanitarne in Solaranlagen solarne naprave
9142 GLOBASNITZ/GLOBASNICA KLEINDORF/MALA VAS 5, Tel. 0 42 30 / 270
Vsem rojakom, faranom, mladini, posebno še študentom, in znancem
mag. Ivan OLIP
ŽUPNIK V PLIBERKU
DRUŽINA
dr. Franc WUTTI
Dollichgasse 5 9170 BOROVLJE
DRUŽINA
KAC-LOGAR
NONČA VAS - GRADIČE
"■hd
Pohištvo po meri iz masivnega lesa
•	SVETOVANJE
* NAČRTOVANJE
* IZPELJAVA
Specializirani smo v izdelavi kakovostne opreme za:
•	hotele - penzione
•	restavracije - gostišča
•	izgraditev objektov
•	individualne stanovanjske prostore
DIREKTNA PRODAJA POHIŠTVA V TOVARNI
Pri nas dobite za pohištvo celo leto posebno neto-ceno oziroma blagajniški popust!
Priporočamo Vam tudi obisk v naši blagovnici
IPH-center v Ljubljani na Dunajski 22
Se priporočamo ter želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1994
<n>
IPH HOLZINDUSTRIE MÖBELERZEUGUNG
GES.M.B.H. & CO. KG
A-9133 SITTERSDORF 42 TELEFON 0 42 37 / 25 25 - 0*
FAX 0 42 37 / 25 25 - 20
KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST
vsem kmeticam in kmetom, sodelavcem in
prijateljem KIS'a
vesele božične praznike in srečno novo leto
ss

Mešani pevski zbor
želi vsem članom, podpornim članom, prijateljem in ljubiteljem petja blagoslovljene praznike in zdravo novo leto!
Vsem dobrotnikom, prijateljem in znancem želi
OKTET SUHA
vesele božične praznike in srečno novo leto
Vesele božične praznike ter srečno novo leto želi
KVARTET BRATOV
SMRTNIK
in družina
Korte pri Železni Kapli
Blagoslovljen božič in srečno novo leto želi sorodnikom, znancem in odjemalcem
SAMOPOSTREŽNA
TRGOVINA
Krivograd
z nastavljene!
ŠMIHEL
NAD PLIBERKOM
trm MIZARSKO L_SJ PODJETJE
MACHT'S PERSÖNLICH
(Silvo Kusche]
ständig gerichtlich beeideter Sachverständiger	)
9150 Bleiburg / Pliberk, Koschatstr. 8 Telefon (0 42 35) 21 63
empfiehlt sich für Se priporoča z gute Meisterarbeit dobro izdelavo
sämtlicher vseh vrst pohištva Einbaumöbel und in gradbenega Bautischlerarbeiten mizarstva
Vesele božične praznike in uspešno novo leto!
Vsem šolarjem želim vesele božične praznike, srečno ter varno vožnjo v novem letu
MOJE VOZNIŠKO [9 DOVOLJENJE!
,etoodnab,Pridiknam.So$te|boškraii^
p
JANEZ CVELF
& 0 66 3 / 84 45 32
Vsem odjemalcem želimo vesele božične	v Krf
praznike in	^ ^
srečno novo leto
Slciaf
BAU- und MÖBELTISCHLEREI
PERSONUC
9150 PLIBERK/BLEIBURG B LATO/MOOS
Te. 0 42 35 / 25 86, Faks 0 42 35/25 75 18
Vesele božične praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi
#
m
INTERN4TIOML
WUNTSCHEK
9150 Bleiburg, Tel. 0 42 35 / 20 63
•	MÖBEL AUS ALLER WELT
•	MÖBEL AUS EIGENER PRODUKTION
•	MÖBEL VOM HEIMISCHEN FACHMANN IN SOLIDER HANDARBEIT
•	IHR VORTEIL!
Frohe Festtage wünscht
PAPI ERFACHGESCHÄFT
Anita WOLTSCHE
Kumeschgasse 3 9150 Bleiburg Telefon: 0 42 35 / 34 40
Vsem sorodnikom, prijateljem in članom društva Drabosnjak
DRUŽINA
LESJAK
Vrba

Vesele božične praznike in srečno novo leto
ODVETNIK
Dr. Branko PERČ
9150 PLIBERK/BLEIBURG 10,-Oktober-Platz 15
Vsem prijateljem in znancem
družina ROPAČ, pd. Hanzel
LOČE - ŠT. ILJ ob Dravi
CARlMPEx(^
INSTALLATEUR - INŠTALATER
cShli^S
9150 BLEIBURG, Telefon 0 42 35 / 21 82
želi vesete božične praznike ter srečno in zdravo novo leto
wünscht frohe Weihnachten und ein glückliches neues Jahr
Vesel božič in srečno novo leto Vam vošči
Purkowitzer
PRODAJALNA - SERVIS NADOMESTNI DELI
9100 Velikovec/Völkermarkt Jauntalweg 2 Tel.: 0 42 32/25 19
III
J ORGELBAU |
!!!
unuj
Walter
Ottitsch
A-9170 Borovlje, Ressnig / Resnica 39 Telefon 0 42 27 / 26 40
želi ob prazniku miru vsem odjemalcem in prijateljem blagoslovljen božič in srečno novo leto
Vesele božične praznike ter uspešno novo leto Vam želi
turistična agencija in avto podjetje
i*3. /7,f DOBRLA VAS
Zahvaljujemo se vsem prijateljem, partnerjem in potnikom za zaupanje v minulem letu in jim želimo srečno vožnjo v letu 1994
Vesele božične praznike in srečno novo leto želita

dr. Manica in mag. Janko
URANK
Z DRUŽINO
CELOVEC
Vsem poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike in srečno novo teto
ALPETOUR
Spedition-Transport GmbH.
Lastenstraße 6 A-9150 PLIBERK/BLEIBURG
gp*jji

Prav lepe, miru in veselja polne božične praznike, ter dobro in srečno novo leto želi
DRUŽINA
DR. BAKONDY
GLOBASNICA
Vsem bolnikom doma in v bolnišnicah pa hitro okrevanje
Vsem sorodnikom in znancem
družina POMOČ
BILČOVS
Prvi pogovor v sklopu niza zelo uspel
Grilc in Sturm „na grmadi“
„Na grmadi“ je niz pogovorov, ki ga prireja Koroška dijaška zveza. Pri teh pogovorih se bodo obravnavale zelo zanimive teme, ki se ne bodo tikale samo koroških Slovencev. Prvi pogovor je bil 2. decembra v Slomškovem domu. Nasproti sta si stala predsednik N S KS dr. Matevž Grilc in predsednik ZSO dr. Marjan Sturm.
Pogovor je razdeljen na dva dela. V prvem delu dobi vsak od sogovornikov ista vprašanja, tako da poslušalci lahko poizvedejo, kako mislita osebi, ki sta „na grmadi". Ko eden govori, drugi posluša glasbo in tako ne ve, kaj pove njegov sogovornik.
Vprašanja so bila sestavljena tako, da je bilo nekaj resnih, nekaj pa tudi takšnih, ki so bila namenjena bolj za zabavo. V drugem delu so bili povabljeni tudi poslušalci, da kaj vprašajo enega ali drugega.
Preden se je začel pogovor, so prebrali odlomek iz Cankarjeve drame „Za narodov blagor". Nato so vprašali najprej dr. Matevža Grilca, s katero osebo se on lahko identificira v tej za koroške Slovence še dandanes tako sodobni drami. Za vsak odgovor sta imela vsak samo 45 sekund časa. Zelo zanimivo je bilo tudi drugo vprašanje, pri katerem sta sogovornika morala drug pri drugem najti tri dobre in tri slabe lastnosti. Pri tem so se poslušalci zelo Zabavali. Opaziti je bilo, da sta si oba še kar precej edina, ko pa pride do političnih in ideoloških vprašanj, sta si tako nasprotna, kot sta si nasprotni osrednji politični organizaciji. Zelo zanimiva so bila vprašanja, Pri katerih sta morala sogovornika
opisati idealnega koroškega Slovenca in zakaj so si koroški Slovenci tako različni. Opaziti je tudi bilo, da sta oba dobra politika in da sta še povrh tudi zelo dobra govornika. Pri vprašanju o slovenskem nacionalizmu na Koroškem je dr. Sturm rekel, da Slovenci na Koroškem ne moremo zaiti v nacionalizem le, če se integriramo. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc pa je zatrdil, da na Koroškem ni nevarnosti za slovenski nacionalizem in da tukaj levica misli čisto napačno. Pri vprašanju, kaj je demokracija, sta si bila precej različna. Opaziti je tudi bilo, da sta oba zelo za šalo, saj sta bila zelo dobre volje.
V drugem delu pogovora so tisti, ki so si prej zapisali, kaj in v katerih točkah sta si bila različna, imeli možnost, da ju vprašajo o zanimivih temah. Tudi poslušalci so imeli možnost, da kaj vprašajo enega ali drugega sogovornika. Tako je g. Gabrijel iz Št. Jakoba v Rožu očital tako dr. Griču kot dr. Sturmu, da se odborniki obeh osrednjih organizacij premalo ukvarjajo z ljudmi na podeželju. Nato pa je predsednica KDZ Tina Zupanc vprašala dr. Grilca, zakaj je on sedaj dal izvesti temeljno glasovanje o tem, ali koroški Slovenci želimo skupno demokra-
tično zastopstvo ali ne. Očitala mu je, da je on leta 1976 pomagal bojkotirati preštevanje Slovencev. Dr. Grilc je odgovoril, da je na Koroškem takrat bila čisto drugačna situacija; sedaj da nas večinski narod vidi kot enakopravnega partnerja, prej pa smo zanje bili samo narod, katerega je treba asimilirati. Dodal je tudi, da je pri temeljnem glasovanju tisti, ki ni hotel oddati glasovnice, ali pa tisti, ki ni za zastopstvo, imel možnost, da glasuje proti. Toda rezultat je jasno pokazal, da si koroški Slovenci želimo skupno zastopstvo, čeprav so ZSO in socialdemokrati bojkotirali glasovanje. Rekel je tudi, da tisti, ki se glasovanja ne udeležujejo, ne bodo obstajali več dolgo.
Dr. Marjan Sturm je hotel poudariti, da ZSO ni več TITO-organizacija. Kot svoje največje politične uspehe je omenil, da se je ZSO spet pomirila s slovenskimi socialdemokrati in z Zeleno alternativo. Rekel je tudi, da je postalo ozračje med osrednjima organizacijama tudi veliko boljše kot morda še pred petimi leti.
Pogovorno srečanje KDZ je bilo zelo dobro organizirano in je popolnoma uspelo. Predsednici KDZ in njenim sodelavcem za zamisel in za njeno izvedbo prisrčno čestitamo!
L K.
VSEBINA
■	str. 42 - v Selah nov mladinski pevski zbor
■	str. 42/43-integracija pohabljenih šolarjev
■	str. 43 - gorska ljudska šola na Kotu
■	str. 43 - pismo Katje Uršič
■	str. 44 - gost v mladem NT: predsednica KDZ Tina Zupanc
Mit
IT»
-	Margit Užnik
-	Katja Uršič
-	Veronika Roblek
-	šolarji LŠ na Kotu
-	Marija Olip
-	Tatjana Zablatnik
-	Matevž Šmid
-	Florian Supan
-	Angelika Roblek
-	Tomaž Kreutz
-	Igor Roblek
42
Mladi NT
petek,
24. december 1993
Mladi NT
43
KOMENTAR
Piše Margit Užnik
So odrasli težava za mlade?
Iz desetletja v desetletje se svet spreminja, tako na področju znanosti, tehnike, medicine in šolstva, kakor tudi življenje samo. To nenehno spreminjanje vpliva na ljudi zelo različno.
Ljudje, ki se lahko prilagajo razvoju, laže hodijo v korak s časom, drugi pa vedno bolj zaostajajo za njim, ker je zanje tako nagel razvoj prehiter.
Mladina, ker je prilagodljivejša že po naravi, času laže sledi kot starejši ljudje, ki so se že navzeli ustaljenih oblik življenja.
Saj pravimo: „Navada je železna srajca, iz katere zelo težko zlezeš.“
Tako nastaja med mlado in starejšo generacijo nekakšen miselni prepad, ki vodi največkrat do konfliktnih situacij. Starejši ljudje bi se morali bolj intenzivno prilagajati času, v katerem živijo, namesto da vztrajajo pri zastarelih oblikah življenja.
Vendar je razumljivo, da se težko poslovijo od tistega, kar sq prevzeli od prejšnje generacije. S tem nočem reči, da je vse slabo, kar nas
„Navada je železna srajca, iz katere zelo težko zlezeš!“
učijo babice in dedje.
Toda nekatere stvari oz. navade in mišljenja niso več primerne za čas, v katerem živimo.
Mlajši ljudje bi morali starejšim pomagati, da bi se laže prilagodili novemu času, jih celo spodbujati, kajti starejši ljudje hitro čutijio, da njihove navade v današnjem času niso več zaželene.
Morali bi se spoštovati in prevzemati medsebojne izkušnje, kajti vsak izmed nas lahko veliko prispeva k lepšemu sožitju. Zgodi se, da starši ne razumejo novih navad svojih otrok, ki so polni energije, in jih starši prav zaradi tega pogostokrat ponižujejo. Mladi jih prav tako nočejo razumeti in tako nastane konflikt v družini. V družini prihaja do konfliktov, saj vsak hoče imeti prav.
Takšen način sodelovanja med mladimi in starejšimi gotovo ne vodi nikamor.
Tako so si člani družine prepogostokrat tujci med seboj, kar pa je usodno za njihove odnose.
Kdor zna živeti v sožitju z ljudmi, ki so različno stari, pripadniki različnih narodov, ki gojijo svojo kulturo in svoj lastni jezik, ta bo prav gotovo doživljal bogatejše oblike življenja, kot pa tisti, ki se bo vedno zapiral v svoje štiri stene.
Intengracija pohatljenih šolarjev v razrede ljut skih šol
Že dolgo je predvideval zakonodajalec, da bodo pohabljeni in nepohabljeni otroci hodili v skupne razrede. Od letošnjega šolskega leta naprej se je to uresničilo, tako da so lahko pohabljeni in nepohabljeni otroci v skupnih razredih.
V zadnjih letih se je mnogo razpravljalo in govorilo o integraciji. Vsak psiholog je poudarjal, kako važno je, da se pohabljeni (tako umsko kakor tudi telesno) ne smejo izključevati iz naše družbe. Mnogi ljudje živijo namreč s predsodkom, da ti otroci ne morejo biti v istih razredih kot „normalni“. Tudi nekateri učitelji so imeli strah, da bi potem padel nivo v razredu in da bi se morali preveč ukvarjati z otroki, ki so pohabljeni.
Mnogo ljudi se je tudi spraševalo, kako bodo učitelji lahko poučevali v takih razredih. V zakonu je jasno določeno, da morajo učitelji
zelo upoštevati interese otrok, ne glede na to, ali so pohabljeni ali pa niso. Šolsko ministrstvo je ta integracijski model poskusilo že v več avstrijskih šolah in rezultati so bili povsod pozitivni, tako da strah pred manjšim učnim uspehom ni argument.
Ljudem bi se moralo zdeti zelo važno, da pospešujemo integracijo, saj je vsak človek vreden, da je sprejet v našo včasih zelo kritično družbo. Integracija v ljudskih šolah je pivi korak k temu, in upati je, da bodo sledili še mnogi.
Mladinski pevski zbor v Selah
Na dan Štefana prvi nastop
Novi mladinski pevski zbor
Od letošnjega avgusta naprej je v Selah dejaven mladinski pevski zbor. Kot voditelja tega pevskega zbora so pridobili župnika Stefana Krampača. K prvim vajam, ki so se zaradi tehničnih vzrokov zavlekle na konec oktobra, se je zbralo nad 30 navdušenih pevcev.
Ker tudi v Selah primanjkuje naraščaja, za Pevsko društvo, si je predsednik PD Heribert Kulmesch zamislil, da je najbolje, če tudi v Selah ustanovijo mladinski pevski zbor, iz katerega bi potem prešli najstarejši že kar kmalu v veliki pevski zbor. Kot voditelja mladinskega pevskega zbora so si izbrali novega župnika Štefana Krampača, ki ima izreden pevski talent. Sam pa še poleg tega igra na kitaro. Že prve vaje se je udeležilo nad 30 mladincev med 11. in 15. letom. Vsak teden imamo ob sobotah va-
je, katerih se vsi zelo radi udeležimo. Vaje trajajo eno uro. Najprej se malo upoje-mo, nato pa se pri župniku učimo nove pesmi, katere bomo prvič javno prepevali 26. decembra na koncertu selskega pevskega društva. Pojemo troglasno, tako da je kvaliteta našega pevskega zbora še kar precej visoka. Najprej so nekateri mislili, da borno peli samo cerkvene pesmi. Toda tukaj smo se kar precej zmotili. Pojemo tudi zelo „moderne“ pesmi. Na prvo adventno nedeljo smo tudi že sooblikovali nedelj-
sko mašo. Nadalje pa še upamo, da bomo tudi v javnosti še mnogokrat nastopili. Mnogo smo se tudi že pogovarjali o tem, ali bi spremljal naš zbor tudi že eno leto obstoječi ansambel, ki ga vodi mag. Roman Verdel. V bodoče se bomo še tesneje povezali s starejšimi pevci, saj nam je predsednik obljubil, da se bomo skupno peljali j na izlet. Na ta dan se že vsi veselimo. Za konec pa še to:	1
Vse ljubitelje narodnih pesmi vabimo 26. 12. 1993 ob 14.30 na naš koncert.
Veronika Roblek
Vprašali smo 9-letnega Tomaža Kreutza, kaj on misli o integraciji
NT:	Ali bi
sprejel pohabljenega otroka v razred?
Tomaž Kreutz: Seveda. Ne bi imel nič proti, če bi imeli v našem razredu kakšnega pohabljenega sošolca.
NT: Kako bi mu pomagal? Tomaž Kreutz: Jaz bi mu zelo rad pomagal. Če bi me prosil, bi mu pomagal pri pisanju domačih nalog. Rad bi se z njim tudi igral.
Halo prijatelji!
Že dolgo se nismo videli. Nekoliko Vas pogrešam, nekatere še posebej.
Že tri mesece hodim v šolo v Ljubljani. Šola je veliko večja, drugače pa nisem opazila nobene razlike.
Letos se veliko učimo o Sloveniji in o Slovencih. Tudi o zamejcih smo se pogovarjali.
Pred kratkim sem imela referat z naslovom „Med koroškimi Slovenci“. Sošolcem sem pripovedovala, kako je bilo v Mohorjevi ljudski šoli, s čim smo se ukvarjali in kaj vse za dvojezične otroke na Koroškem pripravljajo odrasli. Sošolke in sošolci so mi z zanimanjem prisluhnili.
Rada bi še izkoristila to priložnost in vse lepo pozdravila ter Vam zaželela vesele božične praznike in uspešno novo leto 1994!
Ljubljana, 4. december 1993 KATJA URŠIČ
Ljudska šola Sele-Kot
Leta 1953 je bila v Selah na Kotu ustanovljena ljudska šola. Najprej je bila samo enorazredna z osmimi stopnjami, nato pa so jo spremenili v dvoraz-redno in v vsakem razredu so bile štiri stopnje. Prvi ravnatelj je bil že rajni Herman Velik.
Pot šolarjev.
XZ
Gorsko LS obiskuje 14 šolarjev
Ljudska šola na Kotu ima v šolskem letu 1993/94 prijavljenih 14 učencev. Značilnost te šole je, da so od začetka do danes vsi učenci bili prijavljeni k dvojezičnemu pouku. Druge posebnosti ljudske šole so, da vsi šolarji pridejo peš v šolo, čeprav potrebujejo nekateri več kot uro in pol, da pridejo v šolo. Šola je bila že večkrat ogrožena, da jo razpustijo, toda to nasprotnikom ljudske šole še ni uspelo. Na žalost so se tudi nekateri občinski politiki zavzemali za razpustitev. Ravnatelj šole Heribert Kulmesch pa je obljubil, da bo šola obstajala še naprej.
Kljub temu, da morajo učenci prehoditi pot do šole peš, zelo radi hodijo v šolo. Florian Supan in Angelika Roblek sta napisala, zakaj tako rada hodita v šolo.
Florian Supan:
Rad hodim v šolo, ker se v šoli veliko naučim. Igram tudi kitaro in flavto. Gospod župnik nas uči kitaro, gospod učitelj pa flavto. V šolo grem rad tudi zato, ker se s sošolkami in s sošolci dobro razumem. Imam zelo dolgo pot v šolo. V šolo potrebujem tri četrt ure, domov pa uro in pol.
Pozimi je pot zelo naporna. Včasih se peljem tudi s sankami. Poleti grem po bližnjici. Letos poleti so prenovili ljudsko šolo. Napravili so novo streho in sanitarne naprave. Drugo leto pa dobimo novo opremo. Dobimo tudi prostor za ročno delo. Kljub temu pa imam najrajši počitnice.
Angelika Roblek:
Čeprav je moja šolska pot dolga štiri kilometre, ki jih moram največkrat prehoditi peš, zelo rada hodim v šolo. Letos obiskujem četrti letnik ljudske šole. Glavne predmete poučuje ravnatelj Heribert Kulmesch. Uči pa nas tudi igranje na flavto. Gospod župnik Štefan Krampač pa nas poleg verouka še poučuje igranje na kitaro. Angleščino in ročno delo pa nas uči učiteljica Annemarie Hallegger.
Moja najljubša predmeta sta verouk in stvarni pouk. Letos so šolo na pobudo, ravnatelja obnovili. Veselim pa se tudi že prihodnjega leta, ko bomo dobili novo opremo.
Pesmi Tatjane Zablatnik
15-letna Tatjana Zablatnik iz Bilčovsa je dijakinja Slovenske gimnazije. Širši javnosti je znana predvsem kot smučarski talent, saj je ena najuspešnejših __ smučark Športnega društva Št. Janž v koroškem kadru.
Sedaj pa smo odkrili še drug Tatjanin talent. Že nekaj časa namreč piše pesmi, in to v slovenskem, nemškem in deloma že tudi v angleškem jeziku. Sicer je ugotovila, da „se je lahko zaljubiti, vendar težje povedati”, kljub temu pa meni, da „naj življenje ne bo roman, ki so ti ga dali drugi, ampak naj bo knjiga, ki jo pišeš sam”.
Na tem mestu objavljamo
dve pesmi mlade Tatjane Zablatnik in upamo, da bomo v bodoče lahko prebrali še več vrstic izpod njenega peresa.
Ljubezen
Ko sem te prvič zagledala, mi je pamet odpovedala.
Prosila sem te še m še, ti pa vedno ne in ne.
Laž
Zakaj si mi lagal, ko zvestobo si mi dal?
Zakaj si se smejal, ko prvi si poljub mi dal?
Zakaj udaril si me, ko sem rekla ne?
Zakaj tako pozno si spoznal, da nisi storil prav, ko tako si z mano ravnal?
Sivi svet
Kamor pogledam, vidim samo beton.
ne vdiham več svežega zraka, ker ni več gozdov.
Povsod so vojne in prepiri, ker vsak hoče biti nekaj boljšega od drugih;
trave niso več zelene, luknja v ozonu se povečuje, mi se pa še nismo spremenili. Gradimo ceste, stavbe, tovarne, avtomobile,
dokler ne bo več prostora za življenje -
in izumrli bomo vsi.
44
Mladi NT
Predsednica KDZ lllltl Z LIJ) 3.11C
xz
„Ze kot otrok sem spoznala mnogo evropskih narodov!“
Tina Zupanc obiskuje 8. razred ZG za Slovence v Celovcu. Pred dvema mesecema je bila izvoljena za predsednico KDZ. Ob tej priliki smo ji zastavili nekaj vprašanj. Tina Zupanc je prva predsednica KDZ, ki prihaja iz matične domovine!
S Tino Zupanc se je pogovarjal Matevž Šmid
Kdaj si prvič prišla v kontakt s Koroško dijaško zvezo?
Prvič sem prišla v kontakt s KDZ pri organizaciji koncerta „Rock ob meji“. Tam sem imela nalogo ukvarjati se z mediji. Mnogo sem pisala na časopise v Sloveniji in sem pozivala na obisk tega koncerta. Ker me je to delo zanimalo, sem pomagala tudi pri splošnih organizacijskih delih. Navdušena sem bila nad uspešnim sodelovnajem znotraj naše mladinske organizacije. Zaradi uspešnega dela so me potem tudi predlagali za predsednico Koroške dijaške zveze. Zdi se mi dosti smešno, da prihaja predsednica Koroške dijaške zveze iz Slovenije. Zaradi tega sem doživela tudi veliko kritike s strani koroških Slovencev, češ da sem Slovenka!
Kako si sploh prišla do izvolitve za predsednico Koroške dijaške zveze kot dijakinja, ki prihaja iz Slovenije?
Če so že Slovenci v odboru KDZ-ja, zakaj ne bi postala predsednica tudi še Slovenka. Pri Koroški dijaški zvezi je tudi včlanjenih veliko Slovencev iz matične države. Skupno ima KDZ že več kot 80 članov.
Sedaj si predsednica KDZ. Kaj konkretno je tvoj program?
Najprej bomo organizirali serijo diskusij pod geslom „na grmadi“. To je čisto nov način diskusije, na katero so vsi prisrčno vabljeni. Na teh diskusijah bomo obravnavali
veliko interesantnih tem. Izšel bo tudi časopis „BoB ob steni“. V tem časopisu bomo obravnavali probleme dijakov. Zato smo tudi veseli vsakega prostovoljnega prispevka! Večkrat na leto bomo tudi organizirali literarne večere. Za cilj smo si tudi zastavili, da bomo organizirali likovne večere in da bomo predstavili naše domače glasbene skupine.
„KDZ je zelo angažirana delovna organizacija, ki se želi zavzemati za vse slovenske dijake!“
Tina Zupanc
Kaj so tvoji cilji s tem programom. Se da vse uresničiti?
V prvi vrsti hočem doseči sledeče: Slovenska mladina na Koroškem se mora združiti in se tudi postaviti na noge, če hoče kaj doseči. Organizirati hočemo tudi gledališke predstave, ki bodo izključno v slovenščini. Imeli bomo tudi retorični natečaj, katerega bo vodil slovenski retorik. Predstavili bomo tudi film „Mladje“ v povezavi z glasbenim koncertom. Zgostiti hočemo tudi kontakte s Slovenci, ki živijo v Italiji.
Dvakrat na mesec bomo imeli seje in zato še iščemo klubske prostore. Mogoče bomo dobili prostore v Mohorje-
vi. Na začetku naslednjega leta bo „klavzura“ v Št. Jakobu. Tam bo tudi že tradicionalni 98. Rock ob meji!
Kaj ti pri KDZ ni všeč in
kaj misliš izboljšati?
Všeč mi je volja mladincev po skupnosti in to, da se da mladino zelo dobro zmotivirati. Včasih pa že porabim veliko časa za to, da jo lahko zmoti-viram. Kar se tiče izboljšanja, pa ne morem nič reči, ker smo sedaj šele na začetku nove dobe. Moja iskrena želja je, da bi dobili naše prostore, v katerih bi lahko opravljali nabirajoča se pisarniška dela.
Kot zadnje bi te pa prosil, da se na kratko predstaviš bralcem mladega
NT!
Več kot 2/3 svojega dosedanjega življenja sem preživela na neslovenskem ozemlju. Zaradi poklica mojega očeta sem morala veliko potovati med Avstrijo in Nemčijo. 4 leta sem bila v Grazu, 6 let pa v Bonnu. Sedaj sem že drugo leto tukaj v Celovcu. Ko je mojemu očetu potekel mandat v Bonnu, se je on vrnil nazaj v Ljubljano. Jaz pa sem šla v Celovec, da bi nadaljevala z nemščino, hkrati pa se tudi dobro naučila materinega jezika. Kot otrok sem tudi spoznala že različne mentalitete drugih narodov in sem zelo veliko profitirala. Imam tudi še starejšega brata, ki prav tako študira v Celovcu. Upam, da bom po končani maturi še imela stike s koroškimi Slovenci in še prav posebno s Koroško dijaško zvezo.
Hvala za pogovor!
V PREMISLEK
Piše
Marija Olip
Predbožični čas
Začel se je čas, ko pismonoša vsak dan prinaša v hišo po več reklamnih listov. Nekateri jih površno pogledajo in jih potem vržejo proč, za druge pa so opomin, da bodo morali odpreti denarnice. Z množičnimi nakupi hočemo opraviti po najkrajši poti božične dolžnosti. Za nas, kateri živimo v blagostanju, je to lahka zadeva. Imamo vsega v izobilju. S tem se na zunaj pokvari pravi namen božičnega časa, pa tudi čar. Na drugi strani pa nekateri ljudje nimajo najpomembnejših stvari za preživetje.
Se posebej v krajih, kjer vladajo nemir, vojna in siromaštvo.
Kaj pa z nami mladimi? Hodimo po trgovinah in si ogledujemo in zbiramo stvari s svetovnimi imeni. Nismo dovolj močni, da bi šli drugo pot. Zgleda, da je tudi za nas tako imenovani „Christkindl“ višek božiča. Božični čas naj bi bil za nas miren čas. Starši naj bi si vzeli več časa za svoje otroke, za skupni pogovor in za igro. Šolarji naj bi bili obzirni in prijazni drug do drugega in do naših učiteljev. Samo tako bomo občutili, da spadamo skupaj.
Vsem želim miren adventni in tudi božični čas.
Božična želja 7-letne Sarah
u
9
♦

tma,>i št yjf«-
'Um ~	^	^
U '.np biimM tJkn if. 'J. qjla ^
^	Ul,,.	^
1A-Xa .<Uu^ .^4, j.
,ar ^
Sr.JL
Kultura
45
Premiera v Škocijanu:
Princeska in svinjski pastir očarala
V nedeljo, 19. decembra, žvečenje bila premiera igre „Princeska in svinjski pastir“ po pravljici Hansa Christiana Andersena v priredbi in režiji Petra Milita rova.
Mladinska gledališka skupina Skocijan, ki jo neumorno in požrtvovalno vodi Helka Mlinar, je že v preteklih letih s posebnim čarom zaigrala na domačem odru v Kasslnovi dvorani. Tokrat pa so mlade igralke in mladi igralci prav očarali številne gledalce od blizu in daleč. Kar se je začelo na gledališki delavnici KKZ v Fiesi, je po mesecih napornega dela zablestelo v sijajni premieri.
Izhodišče igre je zamisel, da obleka ne dela človeka in da nič ne pove o njegovih lastnostih in o njegovem odnosu do dela in soljudi. Za marsikatero lepo in drago obleko se skrivata sebičnost in laž, za marsikaterim ubožnejšim plaščem pa dobrota in ljubeznivost. Igra nam to zamisel prikazuje v prispodobi pravljičnega sveta velikih kraljestev: na eni strani mogočni, od vladanja utrujeni kralj Tulipan (Miha Riegelnik je prav kraljev-
Foto: Fe ra
ski, tudi po trebušni širini) in njegova razvajena in sebična hčerka Doroteja (njeno impulzivnost odlično igra Tanja Kor-desch), na drugi strani kraljica Elizabeta (Elisabeth Hrowath je kraljica, ki vlada sinovoma in odru) in njena sinova, mlajši, Frančesko (Francej Preinig upodablja pravega gizdalina in hinavca), in starejši, Štefan (Štefan Starz, čigar narečje posebno učinkuje in daje celotni igri posebno noto). Princeskine spremljevalke (ne samo igrajo, temveč tudi plešejo in pojejo Sonja Figoutz, Barbara Gomer-nik, Milena Hartman in Nicol Ju-ratsch) pa so dvorne dame, ki z marsikatero solzo, s prenekate-rim smehom in s pikrimi pripombami spremljajo usodo svoje kraljične Doroteje, imenovane Mesečina.
Očarajo mladi igralci, očarajo tudi scena (po zamisli Petra Mili-tarova in Milana Hrasta in v so-
delovanju Kristijana Sadnikarja)
—	kljub navidezni enostavnosti je polna presenetljivih rešitev in skritih prostorov lučni efekti in glasba (v skrbi Borisa Kapa in Hanzija Kežarja) in koreografija Minke Veselič ter razkošni in osebam natančno odgovarjajoči kostumi Brede Varl (izdelali sta jih Irena Starz in Inge Hrowath).
„Mi pa vam sporočamo: Obleka ne naredi človeka, temveč je posameznik tisti, ki s svojim pozitivnim karakterjem in pozitivnim odnosom do dela osmisli oz. da vrednote življenju!" je zapisal Peter Militarov v imenu mladinske gledališke skupine Škocijan. Po premieri lahko rečemo, da so vsi, ki so sodelovali v tem projektu, izpričali svoje pozitivno gledanje na (gledališki) svet, svoj odlični odnos do odrskega dela in tako omogočili nam gledalcem, da najdemo nove vrednote
—	zabavo in užitek oJd očarljivi gledališki uprizoritvi. Že prihodnjo nedeljo, 26. decembra, ob IŠh uri se lahko v dvorani Kassl v Škocijanu sami predaste temu čaru.
Miha Vrbinc
KULTURNI UTRINKI IZ SLOVENIJE
Ljubljana — prestolnica Republike Slovenije — se vsa blešči od prazničnega okrasja. Že od Miklavža dalje je mesto odeto v neštete lučke in zelenje, ki krasi ulice in posamezna pomembnejša poslopja ter trgovine. Na Mestnem trgu in Cankarjevem nabrežju ob Ljubljanici, na Gospodarskem razstavišču in v novem Trgovskem centru BTC pa že ves mesec lahko obiskujemo sejemske stojnice, kjer ponujajo tudi topel čaj, kuhano vino ali dobro slovensko medico.
• Ljubljanski mestni možje pa niso poskrbeli le za lep zunanji videz mesta. Že ves mesec se vrsti množica prireditev v različnih gledališčih (Lutkovno, Mestno) in kulturnih domovih (Cankarjev dom, KD Španski borci, KUD France Prešeren), ki so namenjene tako najmanjšim kot tudi nekoliko večjim in starejšim otrokom. Na ogled je vrsta lutkovnih in gledaliških predstav, tja do musicla „Bučka na Brad-
wayu" M. Dekleve, ki ga je premierno uprizorila 14. dec. priznana plesna skupina Mojce Hrovat. Za otroke, večje in manjše, ki radi plešejo, pa je v Pionirskem domu (Akademski kolegij za Gospodarskim razstaviščem) te dni skoraj vsak dan t. i. novoletno rajanje.
• Mestni veljaki in najrazličnejše kulturne ustanove pa seve-
da niso pozabili niti na odrasle. Če pa si človek želi posebnih kulturnih užitkov, potem se lahko odpravi v Mestno galerijo na ogled razstave skulptur v Parizu živečega slovenskega kiparja Janeza Zorka. V Galeriji Cankarjevega doma je na ogled fotografska razstava „World Press Photo — Pričevanja vidnega“, ki je nastala kot rezultat svetovnega natečaja reportažne fotografije: razstavo so pripravili v sodelova-
Piše mag. Mojca Uršič
nju s Fondacijo World Press Photo, ki ima sedež v Amsterdamu. Tisti, ki pa jih vznemirjajo lepi, drobni in nežni izdelki, si lahko v Kulturno-informacijskem centru Križanke (Trg francoske
revolucije, nasproti Križank) ogledajo razstavo „Čipke iz babičine skrinje“, ki jo je pripravil Mestni muzej iz Idrije.
• Nekatere umetniške ustanove pa ne pozabljajo na svoje zveste obiskovalce niti v času, ko si vsak želi biti v krogu najdražjih. Tako orkester Slovenske filharmonije z gosti pripravlja Božični koncert v Cankarjevem domu. Podobno se bo potrudil tudi
Praznično vzdušje
operni in baletni ansambel. Na božični dan kot tudi na Silvestrovo bodo v Operi odigrali in odplesali Hrestača P. I. Čajkovskega. Zadnji dan leta si bodo ljubitelji dramske umetnosti lahko ogledali Korošcem znani Cankarjev Za narodov blagor v izvedbi SNG Drama. Nazadnje naj omenim še Novoletni koncert, zopet v izvedbi orkestra Slovenske filharmonije. V veliki dvorani Cankarjevega doma bodo zaigrali pod taktirko mladega, a zelo uspešnega slovenskega dirigenta Marka Letonje znane in vedre melodije skladateljev, med katerimi ne bodo pozabili tudi na F. v. Suppeja in J. Straussa.
Vsem bralcem NT želim doživete božične praznike ter miru in zadovoljstva v prihodnjem letu.
46
Radio / TV / Prireditve
T
A
PETEK, 24. dec.
18.10-18.47 Božične pesmi — božični nagovor krškega škofa.
T
E
D
E
N
V
R
A
D
I
U
SOBOTA, 25. dec.
06.30—07.00 Praznična (P. Zunder). 18.10—18.30 Praznična (P. Zunder).
NEDELJA, 26. dec.
06.30-07.00 Voščila. 18.10-18.30 Voščila.
PONED., 27. dec.
„Česar ne dajo, bomo izterjali": šest kmetov pred ustavnim sodiščem.
TOREK, 28. dec.
Partnerski magazin.
SREDA, 29. dec.
Glasbena sreda.
Večerna: Veselje, radost, sreče vam želimo za leto '94 (Glasbena oddaja).
ČETRTEK, 30. dec.
Rož — Podjuna — Zilja.
Celovec
Slov. planinsko društvo Celovec „PLANINE V SLIKI“
Kot vsako leto, tudi letos vabimo vse planince-fotografe k sodelovanju. Slike s planinskimi motivi naj bi imele velikost 30 x 21 cm. Vsak udeleženec lahko odda 3 slike. Vsaki sliki je treba dati geslo; slike pošljite najkasneje do 31. 12. 1993 na naslov: Slovensko planinsko društvo Celovec, Tarviser Str. 16, A-9020 Celovec. Slike bo ocenila tričlanska žirija. Razstavljene pa bodo od 22. 1. 1994 naprej v Mohorjevi knjigarni v Celovcu. Čakajo Vas lepe nagrade.
Slovenska prosvetna zveza vabi na 42. SLOVENSKI PLES Čas: v soboto, 8. 1., ob 20. uri Kraj: v veliki dvorani Doma sindikatov v Celovcu
Za ples igrata: Ansambel „Zlati zvoki" in Alpe-Adria sekstet Rezervacija miz možna pri Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu, tel.: 0463/ 514200-20. Vstopnice v predprodaji v obeh slov. knjigarnah v Celovcu, v pisarni SPZ in pri društvenikih.
Obirsko
ŠTEFANOV PLES
Čas: v nedeljo, 26. 12., ob 20. uri Kraj: pri Kovaču na Obirskem Igra: ansambel „ČUDEŽNA POLJA“
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDELJA,	■ NEDELJA,
26. 12., 13.00	■	2. 1. 94, 13.00
To
je bilo leto 1994!
Slovenski spored Avstr, radiotelevizije si je na nekaterih področjih svoje dejavnosti v televiziji pridobil sloves preko državnih meja. Njegove produkcije so vzbudile pozornost na mednarodnih festivalih, vse več jih je videti preko satelitov, tako da je rod kor. Slovencev po sredstvih elektroničnega obveščanja danes bolj znan in cenjen kot kdajkoli. Zlasti mednarodna javnost ceni kvaliteto video-clipov, ki iz slovenskega programa v Celovcu že osvajajo vedno večji krog ljubiteljev.
Po že ustaljeni tradiciji bo prva televizijska oddaja v novem letu posvečena slovenski glasbeni in pevski ustvarjalnosti na Koroškem. Spet bosta od pesmi do pesmi v sliki vodila Danica Ur-schitz in Marijan Velik, in tudi to oddajo bo prevzel satelitski program 3-SAT. Produkcija: Mirko Bogataj
PEVSKO DRUŠTVO SELE vabi na
koncert
SLOVENSKI BOŽIČ
na Štefanovo, 26. dec., ob 14.30 v farnem domu v Selah
I.	del:
Kvartet SPEV iz Škofje Loke, vodi Stane Vidmar Mladinska skupina s Kota, vodi Silvija Male Mladinski pevski zbor, vodi župnik Štefan Krampač
II.	del:
Spevoigra „Slovenski božič" Matije Tomca poje MePZ Sele, vodi mag. Roman Verdel
Prisrčno vabljeni!
Pri tomboli vas čakajo lepe nagrade! Prireditelj: Slovenski športni klub „Obir"
Železna Kapla
POHOD NA ŠTORŽIČ
Čas: v petek, 31. 12.
Zbirališče: ob 8. uri pred hotelom OBIR
Prireditelj: Slov. planinsko društvo
Št. Primož
NOVOLETNI KONCERT
izkupiček je namenjen dobrodelnim
projektom v Ukrajini
Čas: v nedeljo, 2. jan. 1994, ob
14.30
Kraj: v Kulturnem domu „Danica" v Št. Primožu
Sodelujejo: otroški zbor SPD „Danica", MePZ „Srce“, Dobrla vas; MePZ „Danica", Št. Primož; Vokalni ansambel Charinthia, Landskron; Vokalno-instrumentalna skupina iz Ukrajine Prireditelj: SPD „Danica“ Št. Primož Blagoslovljene božične praznike, mir, srečo in zadovoljstvo v letu 1994 želimo vsem članom, sodelavcem in prijateljem našega kulturnega društ-va.
Čepiče pri Globasnici
NAGRADNO KEGLANJE
Čas: do nedelje, 9. jan. 1994, ob četrtkih in petkih od 18. ure naprej, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14. ure naprej.
Kraj: v prostorih restavracije Juenna v Čepičah
Prireditelj: Športni klub Globasnica
Sveče
BOŽIČNICA
Čas: na Štefanovo, 26. 12., ob 18.30 Kraj: v stari šoli v Svečah Prireditelj: SPD „Kočna" v Svečah
Dobrla vas
Lutkovna igra:	„RADOVEDNI
SLONČEK“ (Kipling—Varl)
Režija: Tine Varl
Čas: v nedeljo, 9. jan., ob 9.30 (po sv. maši)
Kraj: v Kulturnem domu v Dobrli vasi Nastopa: Lutkovna skupina „Mi smo mi" Slovenskega kulturnega društva iz Celovca
V pozdrav bo zapel otroški zbor SPD „Srce" iz Dobrle vasi Prireditelj: SPD „ßrce“ Dobrla vas
PETEK, 31. dec.	T
Srečno novo leto.	A
SOBOTA, 1. jan. 94	
06.30—0700 Dobro jutro	
na Koroškem.	
18.10-18.30 Leto '93 s	T
političnega vidika (Zernat-	
to-Sturm-Grilc).	E
NEDELJA, 2. jan.	
0630-07.00 Voščila. -	D
Duhovna misel (dr. Nace	
Laurenčič, Bad Dürnberg).	
18.10-18.30 Voščila.	E
PONED., 3. jan.	N
To bo prineslo novo leto	
1994.	
TOREK, 4. jan.	v
Partnerski magazin.	¥
SREDA, 5. jan.	R
Glasbena produkcija leta. 1.	
Večerna: Pozdrav s Pri-	
morja! Die Brücken —	A
Eine Begegnung der	
Volksgruppen.	
ČETRTEK, 6. jan.	D
	■
0630-07.00 „Kdor išče,	
tega se je dotaknila lju-	1
bežen“ (P. Zunder).	
18.10—18.30 Glasbena	U
produkcija leta. II.	
Radiše
18. RADIŠKI PLES
Čas: v soboto, 15. jan., ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu na Radišah Igra: ansambel „Gašperji" Prireditelj: SPD „Radiše"
Bilčovs
Slovensko prosvetno društvo „Bilka“ v Bilčovsu vabi na NOVOLETNI KONCERT
s komorno pevko DAG M A SCHELLENBERGER (sopran) iz Berlina Korepetitor: Andrej Goričar Čas: v nedeljo, 2. jan., ob 19.30 Kraj: avla ljudske šole v Bilčovsu
NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev'', ki ga zastopa predsednik dr. Matevž Grilc, 9020 Celovec, 10,-Oktober-Str. 25/III.
Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (2. glavni urednik), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Str. 25/111, Karl Sadjak (oglasni oddelek).
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, tO.-Oktober-Str. 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 0463/512528. Telefaks: 0463/512528-22.
Razno
47
Dom v Tinjah
Od ponedeljka, 27. dec., od 9. ure do četrtka, 30. dec., do 17. ure
Tečaj NEMŠČINA ZA SLOVENCE Vodita: dr. Kristl Titze in Jutta Suppan
od nedelje, 2. jan., od 9. ure do ponedeljka, 3. jan., do 17. ure
Novoletno srečanje JUTRI ČEZ JORDAN
Prireditelji: Katoliška prosveta, Referat za izobražence in Dom v Tinjah
od srede, 5. jan., od 14.30 do četrtka, 6. jan., do 16.30 PRIPRAVA NA ZAKON Spremlja: Jože Kopeinig Predavatelji: mati, zdravnik, duhovnik
od četrtka, 6. jan., od 18. ure do sobote, 8. jan., do 17. ure
SEMINAR ZA NOTRANJE ZDRAVLJENJE, nem.
Voditelj:	žpk. Anton Opetnik,
Grabštanj
v soboto, 8. januarja, ob 19.30
KONCERTNI VEČER Beethoven — Martinu — Brahms Maria Prodi — violončelo Bruno Petrišek — klavir
v pon., 10. 1., od 18. do 20. ure
SLOV. ZA NAPREDUJOČE II. del Voditelj: strok, učitelj Franc Krištof, Celovec
Kraj: Kapucinski samostan, Waaggasse 15, Celovec
v ponedeljek, 10. jan., ob 19.30
JOGA ZA NAPREDUJOČE Voditeljica: Krista Demšar, Šmihel
v ponedeljek, 10. jan., ob 19.30
Razstava: UMETNINE V ŽUPNIŠČU Predstavi: P. Cornelius DINGS SSS
v torek, 11. jan., ob 18. uri
SLOV. ZA ZAČETNIKE, II. del Voditelj: dir. Mirko Srienc, Grabalja vas
v sredo, 12. jan., ob 19.30
Dileme koroške slovenske zgodovine: VINDIŠARSTVO — POMOŽNA NACIONALNA IDEOLOGIJA
Slovenci biti niso hoteli. Nemci biti niso mogli, biti brez narodnosti pa človeku ni bilo dovoljeno.
Predava: univ. prof. dr. Andrej Mo-ritsch, Univerza za izobraževalne vede v Celovcu
od srede, 12. januarja, od 18. ure do sobote, 15. januarja, do 13. ure
Duhovne vaje za starejše ljudi BOG BLAGOSLAVLJA TVOJE DNEVE IN NOČI
Voditelj: žpk. Florijan Zergoi, Kazaze
Sele
ŠPORTNI PLES NA ŠTEFANOVO
Čas: v nedeljo, 26. 12., ob 19. uri Kraj: gostilna Malle v Selah Igra: ansambel „OBZORJA"
Vašega obiska se veseli DSG Sele-Zell
RAZSTAVA SLIK „Motivi iz naših krajev“
likovne sekcije „VIR“ KUD Radovljica Čas: od 26. dec. 93 do 6. jan. 94 Kraj: v farni dvorani v Selah
Borovlje
KULTURNA PRIREDITEV OB ZAKLJUČKU LETA
Čas: v petek, 31. 12., ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu pri Cingelcu na Trati
Prireditelj: SPD „Borovlje“
V	četrtek, 6. 1. 94, ob 11. uri
„LOVEC IN ZAJKLJA“. — Lutkovna skupina Šmihel Lutkovna igra za lovce in živali_______________________
V	soboto, 8. 1. 94, ob 19. in 21. uri
„FAUST“. — Ljubljansko lutkovno gledališče. Miniaturne marionete za odrasle in mladino. Omejeno število gledalcev
Dr. Franc Wutti
(Borovlje)
Dopust od 24. dec. 93 do 5. jan. 1994
Premiera lutkarjev iz Šmihela
V Šmihelu ima lutkarstvo veliko tradicijo. Preteklo nedeljo je bila premiera igrice „Soviča oka“. 150 otrok je prišlo na predstavo, ki je odlično uspela. Mladi lutkarji so iz leta v leto bolj profesionalni, kar je sad doslednega dela in vaj.
PISMO BRALCA
Je kamen spotike cerkveni prispevek — ali katoliška Cerkev?
Nadaljevanje s strani 26
Pomanjkanje identitete je v tem, da katoličani ne kažejo lojalnosti in da so v nastopu pred nekatoličani neprepričljivi. — Skupnost katoličanov je že v prvih stoletjih krščanstva ponazarjala riba. Zdaj je trebuh te ribe bolan: razjeda jo dvom (tudi nad seboj), v njej vlada cmeravo tarnanje, razjedajo jo novi „preroki“, „cerkev od spodaj“; cerkveni ideologi so preglasili pričevalce; z oken Cerkve njeni člani proti njej protestno vpijejo ter tako mimoidoče svarijo pred vstopom.
Pri teh dveh razlogih ima odločujočo besedo pretirana in ranljiva kritika. Kako katoliško Cerkev sistematično nefair in žaljivo napadajo od zunaj in kako jo skušajo njeni člani izvotliti, omrtviti odznotraj, je 17 avtorjev v več ko 50 člankih dokumentiralo v knjigi „Marsch auf Rom“ (MM-Verlag, Aachen); v knjigi pa je nakazan tudi izhod iz krize.
Krivde za stanje v katoliški Cerkvi torej ne nosijo le drugi, ampak tudi katoličani sami: mnogo katoliških izobražencev, duhovnikov in laikov namreč živi in oznanja skepticizem ter tako povečuje dezorientiranost ljudi v sodobni, liberalistično usmerjeni družbi. Zato pa je toliko bolj razveseljivo, če iskalci smisla srečajo katoličana — pa naj gre za politika, škofa, družinsko mater, novinarja ali redovnico —, ki prepričljivo in veselo živi svojo zvestobo katoliški Cerkvi. Knjiga „Von der Lust, katholisch zu sein“ (MM-Verlag, Postfach 1174, Theaterstraße 30—32, D-52062 Aachen, telefon 0241/402219) predstavlja petnajst takšnih „nesodobnih" likov, ki odprto in iskreno povedo, zakaj so katoličani in zakaj zanje cerkveni prispevek pravzaprav ni niti omembe vreden. „Veliko bolj pomembno je to, kar je Bog storil za človeka, kakor pa to, kar je storil človek v svojem odgovoru Bogu,“ je nekje dejal škofdr. C. Schönborn, ki to prvenstvo milosti vidi zelo močno podčrtano tudi v „Katekizmu katoliške Cerkve" (slov. izdajo je pripravila založba Družina v Ljubljani). Prepričan sem, da zlasti prebiranje te knjige mnogim pomaga, da na problematiko cerkvenega prispevka gledajo sproščeno in realistično — kot na nekaj obrobnega.
Stanislav M. Maršič, Celovec
48
Sport
v KRATKE ŠPORTNE VESTI
SSK OBIR VABI NA
Štefanov ples na Obirskem
Slovenski športni klub Obir vabi v nedeljo, 26. decembra 1993, ob 20. uri, h Kovaču na Obirskem na Štefanov ples. Zabava ansambel
„ČUDEŽNA POLJA“
Pripravljen je tudi bogat srečolov.
KARATE____________________
Obirčan koroški prvak v karateju
Preteklo soboto so se karateisti SŠK „Obir“ udeležili koroškega prvenstva v Trgu/ Feldkirchen ter se izredno solidno odrezali. Vsega skupaj je bilo 63 tekmovalcev, 4 od SŠK „Obir“ (Damir Polanšek, Florian Reiter, Jasmin Bajrič in Samo Sobočan).
V	svoji starostni skupini (do 15 let) je postal koroški prvak Florian Reiter, odlično 3. mesto pa je zasedel tudi Jasmin Bajrič.
V	ekipnem zaporedju pa so Obirčani osvojili srebrno kolajno, kar je gotovo malo presenečenje.
NOGOMET V DVORANI
Naraščaj SAK med prvimi
Na celovškem turnirju, katerega se je udeležilo nad 100 ekip, se je naraščaj SAK odrezal zelo dobro.
Najmlajši, U 10, so dosegli 4. mesto, pri čemer niti niso nastopili z vsemi najboljšimi.
U 14, ekipa prof. Mirka Oražeta, je ugnala celo BNZ Celovec ter le za las zgrešila finale. Uvrstila pa se je na 3. mesto.
U 16, ekipa Janka Wo-schitza, je prav tako imela močno konkurenco z BNZ Celovec in Austrio in je dosegla 4. mesto.
Nekoliko več je bilo pričakovati od juniorjev (U 19), ki so postali le 7.
Celotni naraščaj SAK bo igral od 2. do 6. januarja v Št. Vidu, paralelno pa se bo že udeležil koroškega prvenstva v dvorani. SAK pa načrtuje letos v semestralnih počitnicah priprave v Istri za vse svoje ekipe.
Hober več ne bo dolgo igral nogometa
V najkrajšem času se je moral SAK odpovedati dvema napadalcema, s katerima je želel vigredi izpodriniti VSV s 1. mesta. Hober iz zdravstvenih razlogov celo dalj časa ne sme igrati.
A. Salfeldner
Tako poznamo napadalca Manfreda Hobra; v slavju po zadetem golu. Temu se bodo morali navijači SAK v prihodnosti odpovedati, kajti Hobru so zdravniki prepovedali igrati. Hober: „Na to niti misliti ne smem, kajti tako rad bi še igral nogomet. “ slika NT/Fera
Bum, bum „Mexx“ Hobra poznamo le veselega, toda po zadnjih zdravniških pregledih ga je zadela diagnoza zdravnikov kakor težak kamen. Zdravniki so namreč ugotovili naprej nagnjeno medvretenčno ploščico, ki pritiska na živeč, le-ta pa povzroča izredne bolečine. Nadalje so mu svetovali, da naj preneha z nogometom. Hober: „Z dejstvom, da ne smem več igrati nogometa, se trenutno še ne morem sprijazniti, niti predstavljati si tega ne morem. Moje trenutno edino upanje je, da čakam na naslednjo diagnozo. Zgoditi bi se moral čudež, toda vem, kako redki so ti!“
V vigredi Manfred Hober moštvu na vsak način ne bo na voljo, kako pa bo nato, pa trenutno še nihče ne ve. Hober, ki je zadel nešteto golov za SAK ter bil ljubljenec navijačev, pa bo kljub temu stal SAK ob strani. Predvsem pa igralcem. Hober: „Bom pač skušal pomagati ekipi na drug način!“
Usoda Hobra je gotovo kruta, toda igralci so pripravljeni, da
mu stojijo ob strani. Prav na to pomoč upa tudi Hober sam.
Hober je star šele 26 let, zato je izrazil tudi optimizem. „V tej starosti nihče ne misli na konec športne poti, tako tudi jaz ne. Trudil se bom, da bom le še smel kdaj igrati nogomet. Za to pa bo potrebno mnogo terapij!“
Salfeldner podpisal za VSV
Na tiho je bil SAK z Alfredom Salfeldnerjem že edin, toda nenadoma se je odločil za VSV. Zakaj to, pa je hitro razloženo. Delodajalec Salfeldner-ja v Beljaku je tudi navijač in sponzor VSV, zato mu v bistvu ni preostalo drugega, kot da podpiše za VSV. Usoda, proti kateri se ni smel upreti!
Humanitarni nastop SAK v Velenju
29. decembra bo SAK igral v dvorani v Velenju za humanitarno pomoč vojnim invalidom v BiH. Nasprotnik SAK je moštvo, sestavljeno iz zvezd I. in II. slovenske lige. SAK se bo povabilu seveda rade volje odzval.
4. mesto D. Užnika v Italiji
Kljub številnim napakam je Šentjanžan Daniel Užnik osvojil 4. mesto na pomembni tekmi v Italiji.
Neuradno evropsko prvenstvo juniorjev je bilo letos v Italiji blizu Bozna, kjer so se zbrali najperspektivnejši smučarji iz cele Evrope. Med njimi tudi Šentjanžan Daniel Užnik ter Pliberčan Rainer Schönfelder. Oba sodita trenutno med najboljše juniorje v Avstriji.
Na sporedu sta bila slalom in veleslalom; v slalomu je Užnik zasedel 4. mesto, in to kljub številnim napakam. Z malo več sreče bi bilo možno tudi 2. mesto, če ne celo več. Zmagovalec slaloma pa je bil Pliberčan Schönfelder.
V veleslalomu pa je izpadel, kakor mnogi, saj je bila proga
izredno ledena in deloma celo „brutalna“. Tako so se nekateri tekači celo težje poškodovali.
Raifaisen-cup za šolarje in
mladince v Weißbriachu:
Užnik je zasedel 3. mesto, čeprav je v 2. teku izvozil progo najhitreje.
Birgit Filipič pa je zasedla 4. mesto v splošni skupini, kar je zanjo gotovo lep uspeh. Markus Slanschek, prav tako ŠD Št. Janž, pa je osvojil 15. mesto.
Raiffaisen-cup za šolarje:
Pri šolarkah je zasedla Andrea Kruschitz odlično 2. mesto, Sleik, Esel in Slanschek pa proge niso izpeljali do konca.
Daniel Užnik je na neuradnem evropskem prvenstvu osvojil 4. mesto v slalomu.
49
Sport
Trener Dobljanov Branko Golob po osnovnem krogu ocenjuje svoje igralce
Dobljani z vidika trenerja Goloba
3. mesto zasedajo Dobljani po osnovnem krogu, za nastop v evropskem pokalu pa je potrebno 2. mesto. Ali bodo Dobljani le še uspeli?
Osnovni krog je mimo, zato je čas, da ocenimo odbojkarsko ekipo Dobljanov, ki tudi letos sodi med najboljše odbojkarske ekipe v Avstriji. Trener Branko Golob iz Slovenije s svojimi igralci ni mogel vedno v svoje zadovoljstvo trenirati (beri kratek pogovor), toda kljub temu je bil s tretjim mestom po osnovnem krogu zadovoljen.
Trener Golob po osnovnem
krogu o posameznih igralcih svoje ekipe:
Legionar Bojan Mlakar: „Bojan je igral vse tekme v standardni formi, zato ga moram pohvaliti, ker nikoli ni odpovedal.“
Legionar Aleš Jerala:	„Ob
začetku je bil zanesljiv, nato pa je popustil. Razlog je bil gotovo njegova težava s slovensko reprezentanco. Ob koncu pa je bil naš najboljši igralec.“
Gerhard Matschek: „Presenetil je ob začetku, ko je bil izvrsten, nato pa je trpel malo športno krizo. Je pa zelo zanesljiv in standardni igralec.“
Martin Micheu: „Zanesljivo opravlja svojo nalogo (sprejemanje žoge), poleg tega je bil zelo konstanten. Je pa duša ekipe.“ Richard Fercher: „Brez njega si naše ekipe ne morem predstavljati. On je eden najzrelejših igralcev, kot osebnost in kot igralec.“
Dietmar Kramer: „Ob začetku je imel težave s podajačem Jeralo, nato pa se je dobro prilagodil naši igri.“
Pepej Trampusch: „Letos večinoma le rezerva, ko pa je prišel v igro, je svojo nalogo izvrstno opravil. Je že dobro prebolel svojo težko poškodbo.“
Ronald Manisch, Werner Oli-pitz: „Nekajkrat sta dobila priložnost igranja in to zaupanje popolnoma upravičila. Se iz tekme v tekmo stopnujeta. Sta izredno perspektivna igralca za prihodnost.“
V celoti je bil trener Golob z vsemi igralci zadovoljen, še posebej pa je omenil tudi odgovornega za neposredne športne stvari, Christiana Matschka, ki organizira in dela vse, kar potrebuje moštvo. Le z nesebičnim skupnim delom igralcev in odgovornih je možen tudi uspeh.
Richard Fercher - ena najzrelejših osebnosti.
V naslednjem krogu se točke razpolovijo
Po osnovnem krogu izpadeta zadnja dva na tabeli, pri ostalih ekipah pa se točke razdvojijo. To se pravi, da ima Dob le 2 točki zaostanka za Kagranom oz. za mestom, ki bi pomenilo nastop v evropskem pokalu. To pa bi bil maksimalni dosežek Dobljanov.
ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA
1. SVS Transver	14	14	0	42:5	28
2. WAT Kagran	14	11	3	36:11	22
3. Dob	14	9	5	28:24	18
4. Enns	14	8	6	28:19	16
5. Gleisdorf	14	6	8	23:31	12
6. SL Linz	14	5	9	22:33	10
7. Hypo	14	3	11	16:35	6
8. DU Dunaj	14	0	14	5:42	0
AVSTRIJSKI POKAL
Dobljani brez težav-3:0
V 3. krogu avstrijskega pokala so tekmovali Dobljani na tujem proti Steyerju, vodečemu regionalne lige - zahod. Že kar od začetka je bila jasno vidna razlika moči obeh ekip, pri čemer Dob ni bil le za razred boljši, temveč najmanj za dva. Rezultat 3:0 za Dob to jasno izraža.
Nadaljevanje prvenstva šele 15. januarja
Prva prvenstvena tekma v novem letu bo šele 15. januarja in prav proti največjemu nasprotniku za kvalifikacijo za evropski pokal - namreč Kagranu. Od 3. 1. do 8. 1. gredo Dobljani zopet na priprave v salzburški Obertraun, kjer so odlične razmere. Prav tam je načrtovana tudi pripravljalna tekma proti avstrijskemu predstavniku v „superligi“ Salzburgu. Golob: „Priprave v Obertraunu pomeniji meni in moji ekipi nemoteno delo glede na drugi del prvenstva, ki bo izrednega pomena!“
Sele: zbrane priprave na smučarsko sezono
Že od začetka meseca oktobra se mladi selski smučarji pripravljajo na letošnjo smučarsko sezono. Cilji te sezone so zastavljeni zelo visoko. Pod strokovnim vodstvom Edija in Lidije Oraže so enkrat tedensko imeli priprave v ljudski šoli. Že pred božičnimi počitnicami bodo začeli trenirati na snegu. V božičnih počitnicah pa bo tudi smučarski tečaj (29., 30. in 31.12. ter 3. in 4. 1.).
Že 2. 1. 1994 pa bo prva tekma za Rožanski pokal, pri katerem so bili Selani lani izredno uspešni in so zasedli od 19 možnih prvih mest kar 10. Tudi letos pričakujejo odgovorni in trenerji zelo visoke uvrstitve.
Predvsem Marko Roblek, Friedrich Mak, Peter Oraže, Melanie Dovjak in Anemarie Ogris so veliki smučarski talenti. Najboljši tekmovalci bodo tekmovali tudi za Tyrolia-pokal. Prva tekma za ta pokal je 8. 1. 1994 na Mokrinah. Vsi pa upajo, da bodo v Selah spet dorasli ka-drski smučarji, podobno kot v Št. Janžu.
Smučarski tečaj:
29.12.-31.12.1993
in
3.1.-4.1.1994
za šolarje in za tekmovalce ob 9.00 do 12.00 za začetnike in za ostale otroke od 13.00 do 16.00
Kratek pogovor
Ali ste zadovoljni s 3. mestom po osnovnem krogu?
Glede na razpoložljiv kader, sem v glavnem s 3. mestom zadovoljen. V primerjavi z lansko sezono smo trenirali 28% manj, kar je skorajda tretjina. Zaradi tega je tudi pogostokrat trpela naša igra. Zakaj pa ste letos manj trenirali?
Nekateri igralci, kot na primer Jerala ali Fercher, sta bila pogosto poškodovana, Matschek in Micheu iz službenih razlogov nista mogla vedno trenirati, to se je pač opažalo tudi na tekmah. Prav to kritično obdobje smo trpeli sredi prvenstva, medtem ko smo ob začetku in predvsem na zadnjih tekmah igrali popolnoma zadovoljivo.
Za nastop v evropskem pokalu vam stoji na poti pravzaprav le ekipa iz Ka-grana? Ali je Kagran za Dob v tej sezoni še nedosegljiva trdnjava?
Kagran je v primerjavi z Dobom sicer močnejši, toda v prvi vrsti le zato, ker imajo bolj izenačen kader in ker so več trenirali. Legionarja pa sta v moči enaka našima. Moj cilj je, da bom stopnjeval količino treningov ter s tem skušal pripeljati ekipo vsaj nekoliko bliže Kagranča-nom.
Veliko upanje je nedvomno podajač Aleš Jerala.
Po začetnih težavah se je Aleš, nenazadnje po najinih osebnih pogovorih, izredno stopnjeval. Na zadnjih tekmah pa je bil že strašno motiviran.
Hvala za pogovor!
Z Brankom Golobom se je pogovarjal Franc Sadjak.	t
Kärntner Bergbahnen	v
und Bergstraßen Ges.m.b.H.
Nova enovrvna žičnica deluje na isti progi kot nekdanja žičnica. Dolžina te proge je 2.706 m. Edina razlika je, da je zgornja postaja za 70 m višje kot prejšnja. Žičnica nosi 46 kabin in lahko prepelje 640 oseb na uro. Prevozni čas se je skrajšal od 20 na 10 minut.
Ne ponujamo le kakovosti, ampak tudi ugodne cene:
DNEVNA KARTA odrasli	šil.	210-
otroci	šil.	150.-
7-DNEVNA KARTA odrasli	šil.	925.-
otroci	šil.	685-
SEZONSKA KARTA odrasli	šil. 2.500-
otroci	šil. 1.600-
Najmodernejša in vsem varnostnim zahtevam odgovarjajoča
ENOVRVNA KROŽNA ŽIČNICA
je nadomestila sedežno žičnico, ki je na Peci obratovala od leta 1967.
Našim gostom in obiskovalcem želimo veliko veselja in razvedrila pri smučanju na PECI.
Stanko Kraut
Iz JOGRSKE TORBE
Gams izginil ko kafra
Nisem babjeveren, a za ta doživljaj si še danes ne najdem zadovoljive razlage. Veliko sem razpravljal - to in ono je možno. Ključa k tej „uganki“ nikjer ne staknem. Pri lovu ne moreš ničesar izsiliti.
Skoraj celo jesen zalezujem ono črno žival. Vreme mi nikakor ni naklonjeno - dež in megla sta moja stalna spremljevalca. Ko zadnjič poskusim srečo - ki jo moraš, ubogi jager, pač imeti, da prideš do plena -, je vreme znova obupno: nizko viseči oblaki, lahek dež in megla tudi ne manjka.
Korajžno jo že prisekam nad prvo skalovje. Malo si hočem počiti in, odkrito povedano, poti-hem preklinjam vreme, ko v trenutku zagledam gamsa, črnega ko vrag, kako se pomika proti vrhu. Nadaljujem svoje romanje v prepričanju, da je srečanje s
pravim gamsom lahko možno vsak trenutek.
Hladen veter tu gori razteguje gosto meglo. Res zagledam na strelno razdaljo trop gamsov, samo za trenutek - to je res idilična slika, pa na žalost kratka; spet pritisne megla in mi požre to lepo enkratno scenarijo. Na nahrbtniku v dobrem kritju čakam na sunek vetra, da mi morda le omogoči izbrati pravo žival. Zaželenega sunka vetra dolgo ni; postajam nestrpen. Morda sem preblizu tropa -nepravilen prepih mi lahko vse prekriža. Počasi mi moje sedenje postaja neznosno. Začutim nekakšno mokroto skozi „ruksok“. - Kaj vse mora joger prenesti!
Megla se noče in noče dvigniti; ne vem, kaj naj storim. Po prekleto dolgem čakanju se ta zavesa le dvigne. Spet vidim
gamse. Niso me dobili v nos -vsi so tukaj pred menoj. Nekaj se jih pase, večina jih leži; dvoje teh živali je tako blizu mene, da se ju skoraj ustrašim. Preden pa si zberem pravo žival, spet pade zavesa in že je pred menoj mlečno bela stena. Pri prihodnjem premiku te zlodejeve megle mi srce začne hitreje biti. Take trofeje so res redke in zaželene, kakršno ima gams, kakih štirideset metrov oddaljen od mene, nepremično stoječ na mali vzpetini kot okamenel; obdaja ga tančica megle. Križec imam že na pravem mestu. Pok! Neverjetno votel in samo pol tako glasno kot po navadi odjekne strel!
Gams dobro nakaže in ga takoj zmanjka. Mislim si, da je vse v redu. Okrog mene postane vse živo, kot na vaškem prazniku. Traja nekaj časa, preden se pihanje in žvižganje gamsov okrog mene umiri. Ko postane dušljivo tiho, grem na nastrel, obenem pa zrem na kraj, kjer je gamsa zmanjkalo. Sedaj ugotovim, da je žival stala tik nad skalnato steno, visoko dva do tri metre, in da je moral gams tu doli. Obidem skalo. Gams bi moral ležati ob vznožju stene! Razočaran, nemočan se oziram okoli sebe kakor dete s pol... hi... Ne najdem ne dlake ne kapljice krvi; o gamsu ni ne duha
ne sluha. Jasno je le to, da je žival morala skočiti tu dol. Slabotno upanje mi še ne ugasne. Da streljanega gamsa ni tu, kakor bi pričakoval, me pravzaprav toliko ne vznemirja, saj se večkrat pripeti, da tudi z dobrim strelom marsikatera žival še daleč beži. Pri tej težki krogli imam vedno že od nastrela kri. Da bi pa mimo vžgal? Saj je puška v redu, gams čisto prost pa se dobro nakaže - se mi moti?
Preostaja mi samo še eno. Nazaj na nastrel. Zelo si prizadevam, a ne najdem niti najmanjše kapljice krvi, pa še pol dlake ne. Zopet nazaj v podnožje skale. Po vseh štirih lezem kot romar okrog oltarja, povrh pa še moker kot miš - a zaman. Še bližnjo okolico je treba preiskati. Ob močnem dežju in gosti megli nadaljujem z iskanjem v dobri podrasti in malin-jah. Več kot zdelan in do kosti izmučen se po dobri uri spet znajdem pod steno, brez gamsa. Sam sebe sem preklel, pa gamsa in še vreme.
Izginuli gams mi še dolgo ne da miru. Skoraj prepričan sem, da sem moral mimo „vcepiti“. Pa danes morda malo „poveličano“ vidim gamsa, kako nepremičen, prost, z dobro trofejo, kocast stoji na vzpetini, obdan z mlečno, megleno tančico - ena sama skušnjava.
v" -ree
želijo vsem prijateljem
<SŠ| POSOJILNICE-BANK —/ ZADRUGE market
lagoslovljen božič,
predvsem pa veliko miru v letu 1994 želimo vsem rojakinjam in rojakom širom po svetu
Mohorjeva družba
Celovec - Dunaj - Ljubljana