REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST Razširjeno p 93762 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST Razširjeno porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2019 avgust 2020 Naslov publikacije: Razširjeno porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2019 Sodelovali: Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost: Iztok Anželj, dr. Tom Bajcar, Siniša Cimeša, Michel Cindro, dr. Magda Carman, Janez Cešarek, mag. Tatjana Frelih Kovacic, Tamara Gregorcic, Jernej Györköš, mag. Igor Grlicarev, mag. Aleš Janežic, dr. Helena Janžekovic, Marija Kališnik, Neža Kompare, dr. Saša Kuhar, Nina Ledinek, Vesna Logar Zorn, dr. Tomaž Nemec, mag. Igor Osojnik, dr. Andreja Peršic, mag. Darko Pavlin, Dušan Peteh, mag. Zoran Petrovic, Matjaž Podjavoršek, mag. Matjaž Pristavec, Benja Režonja, Igor Sirc, mag. Darja Slokan-Dušic, Sebastjan Šavli, Jure Škodlar, Aleš Škraban, dr. Polona Tavcar, Metka Tomažic, dr. Samo Tomažic, Blaž Vene, mag. Djordje Vojnovic, dr. Barbara Vokal Nemec, dr. Tomi Živko Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji: dr. Nina Jug, dr. Damijan Škrk, dr. Tomaž Šutej, dr. Dejan Žontar ARAO - Agencija za radioaktivne odpadke, javni gospodarski zavod Institut »Jožef Stefan« Jedrski pool GIZ Ministrstvo za infrastrukturo Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Ministrstvo za notranje zadeve Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o. Pooblašceni izvedenci za sevalno in jedrsko varnost: APOSS d. o. o., EKONERG – Inštitut za energetiko in varstvo okolja, Elektroinštitut Milan Vidmar, ENCONET Consulting Ges.m.b.H, ENCONET International d. o. o., Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko in racunalništvo Univerze v Zagrebu, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, IBE, d. d., svetovanje, projektiranje in inženiring, INKO svetovanje, d. o. o., Institut »Jožef Stefan«, Institut za elektroprivredu d. d., Institut za varilstvo, d. o. o., Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Inštitut za metalne konstrukcije, Nuccon, jedrska varnost in tehnologija d. o. o., SIPRO INŽENIRING d. o. o., ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. Rudnik Žirovski vrh, Javno podjetje za zapiranje rudnika urana d. o. o. Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK Uprava Republike Slovenije za zašcito in reševanje ZVD, Zavod za varstvo pri delu, d. o. o. Urednica: Benja Režonja Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost Litostrojska cesta 54 1000 Ljubljana Telefon: +386-1/472 11 00 Telefaks: +386-1/472 11 99 E-naslov: ime.priimek@gov.si gp.ursjv@gov.si URL: Uprava za jedrsko varnost Ljubljana, 04. avgust 2020 URSJV/DP-216/2020 POVZETEK V letu 2019 je jedrska elektrarna Krško (NEK) obratovala varno. Redni remont je bil opravljen jeseni. Med remontom so med vrsto aktivnosti opravili tudi vec pomembnih varnostnih izboljšav iz Programa nadgradnje varnosti. NEK je porocala o treh dogodkih, ki niso imeli vpliva na prebivalstvo in okolje. O dveh dogodkih je NEK porocala na podlagi zahtev zakonodaje, o tretjem dogodku pa je NEK porocala na zahtevo URSJV. Konec maja 2019 je potekel rok za izvedbo akcijskega nacrta drugega obcasnega varnostnega pregleda NEK. V okviru tega akcijskega nacrta je NEK izvedla vec kot 95 % predvidenih del. Za preostalih nekaj akcij je NEK zaprosila za podaljšanje roka. Razloge za podaljšanje je URSJV ocenila kot sprejemljive, saj je šlo za naloge, ki so posebej zahtevne in povezane z drugimi projekti v NEK, ki se izvajajo vzporedno. V NEK so nadaljevali z izvajanjem Programa nadgradnje varnosti, ki je najobsežnejši projekt po modernizaciji NEK v letu 2000. Izvedba programa se je prevesila v zadnjo fazo in bo predvidoma koncana v letu 2021. V letu 2019 je bil poudarek na gradnji zašcitne stavbe za dodatne varnostne sisteme za alternativno hlajenje sredice, vgradnji pomožnih sistemov in gradnji pomožne kontrolne sobe. Ena najpomembnejših aktivnosti zadnje faze Programa nadgradnje varnosti je izgradnja suhega skladišca za izrabljeno gorivo. NEK namerava priceti graditi nov objekt predvidoma konec leta 2020, njegovo obratovanje se nacrtuje v letu 2022. V letu 2019 so se priceli postopki v zvezi z umešcanjem skladišca v prostor. Tako je Obcina Krško pricela postopek sprememb in dopolnitev obstojecega ureditvenega nacrta NEK, Ministrstvo za okolje in prostor pa postopek celovite presoje vplivov na okolje ter cezmejno presojo za Avstrijo in za Hrvaško. Na raziskovalnem reaktorju TRIGA Mark II v Podgorici so izvedli vse aktivnosti iz akcijskega nacrta po prvem obcasnem varnostnem pregledu. V letu 2019 je bila zakljucena izdelava revizije programov razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz NEK. Meddržavna komisija za spremljanje uresnicevanja meddržavne pogodbe o solastništvu NEK se je septembra seznanila s pripravljenima programoma in ju poslala v nadaljnjo obravnavo v notranje postopke v obeh državah. Slovenska vlada se je s povzetkoma programov seznanila v decembru 2019. Pricakuje se, da bo meddržavna komisija v letu 2020 sprejela zadnjo revizijo programov, ki bosta podlaga za dolocitev prispevkov, ki jih morata GEN Energija in Hrvatska elektroprivreda kot lastnika vplacevati vsaka v svoj sklad za financiranje za razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva. Koordinacijski odbor, ki ga je leta 2017 imenovala Meddržavna komisija, je poleg spremljanja izdelave novih revizij obeh programov preuceval tudi možnosti za skupno odlaganje slovenskih in hrvaških nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (v nadaljevanju NSRAO) iz NEK. Meddržavna komisija je na podlagi porocila koordinacijskega odbora ugotovila, da skupna rešitev odlaganje NSRAO ni možna, kar pomeni, da mora vsaka država poskrbeti za svoj del radioaktivnih odpadkov. Agencija za radioaktivne odpadke je nadaljevala dejavnosti za izgradnjo odlagališca NSRAO v Vrbini pri Krškem. Potekale so predhodne aktivnosti za javno razgrnitev porocila o vplivih na okolje in cezmejno presojo vplivov na okolje bodocega odlagališca. Ob koncu leta se je zacela cezmejna presoja vplivov na okolje. Javna razgrnitev porocila o vplivih na okolje v Sloveniji še ni bila izvedena. Glede na dinamiko izvajanja aktivnosti in ravnanja vpletenih organov ostaja izziv, kako bo NEK obratovala, ko bodo zapolnjene skladišcne zmogljivosti za tovrstne odpadke v elektrarni, odlagališca pa še ne bo. Na odlagališcu hidrometalurške jalovine Boršt nekdanjega rudnika urana v Žirovskem vrhu težave s plazenjem hribine niso bile rešene, zato se iskanje rešitev za zaprtje odlagališca nadaljuje. Leta 2019 ni bilo vecjih problemov pri izvajalcih sevalnih dejavnosti, prav tako pa je bilo malo intervencij zaradi najdb virov ionizirajocega sevanja na terenu. Sredi maja 2019 je zacela veljati novela Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1A), ki je na novo uredila podrocje varnostnega preverjanja tujih državljanov, konec aprila 2019 pa je bil s sprejemom novele Uredbe o vsebini nacrtov zašcite in reševanja zakljucen proces transpozicije EU BSS direktive v slovenski pravni red. KAZALO 1 UVOD ............................................................................................................................................ 8 2 VARNOST MED IZVAJANJEM DEJAVNOSTI ......................................................................... 9 2.1 OBRATOVANJE JEDRSKIH IN SEVALNIH OBJEKTOV ........................................................................... 9 2.1.1 Nuklearna elektrarna Krško ................................................................................................................................... 9 2.1.1.1 Obratovalna varnost ................................................................................................................................................. 9 2.1.1.2 Projekti nadgradnje varnosti NEK ........................................................................................................................ 40 2.1.1.3 Spremembe objekta ................................................................................................................................................. 42 2.1.1.4 Gradnje na obmocju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta....................................................................... 45 2.1.1.5 Izpusti radioaktivnosti v okolje .............................................................................................................................. 46 2.1.1.6 Strokovno usposabljanje osebja NEK .................................................................................................................... 54 2.1.1.7 Inšpekcijski pregledi NE Krško ............................................................................................................................. 59 2.1.1.8 Varnostna kultura ................................................................................................................................................ 66 2.1.1.9 Tematski strokovni pregled programa obvladovanja staranja .................................................................................. 67 2.1.1.10 Remont 2019 ......................................................................................................................................................... 68 2.1.2 Raziskovalni reaktor TRIGA Mark II na Brinju ............................................................................................... 69 2.1.2.1 Obratovanje ............................................................................................................................................................ 69 2.1.2.2 Jedrsko gorivo ......................................................................................................................................................... 70 2.1.2.3 Usposabljanje osebja ............................................................................................................................................... 70 2.1.2.4 Spremembe ter pregledi sestavnih delov, sistemov in konstrukcij jedrskega objekta ................................................... 70 2.1.2.5 Obcasni varnostni pregled ....................................................................................................................................... 71 2.1.2.6 Izpust radioaktivnosti v okolje ............................................................................................................................... 71 2.1.2.7 Inšpekcijski pregledi ............................................................................................................................................... 72 2.1.3 Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov na Brinju ................................................................................... 72 2.1.3.1 Obratovanje ............................................................................................................................................................ 72 2.1.3.2 Prejete letne efektivne doze delavcev ARAO in ostalih ........................................................................................... 73 2.1.3.3 Izpusti radioaktivnosti v okolje .............................................................................................................................. 76 2.1.3.4 Inšpekcijski pregledi ............................................................................................................................................... 77 2.1.4 Nekdanji rudnik urana Žirovski vrh.................................................................................................................... 77 2.1.4.1 Izvajanje aktivnosti trajnega prenehanja izkorišcanja uranovega rude ..................................................................... 77 2.1.4.2 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji na odlagališcu Boršt ......................................................................................... 94 2.1.4.3 Izvajanje dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališca Jazbec ........................................................................... 96 2.1.4.4 Izpusti radioaktivnosti v okolje .............................................................................................................................. 97 2.1.4.5 Inšpekcijski pregledi ............................................................................................................................................. 100 2.2 IZVAJANJE SEVALNIH DEJAVNOSTI IN UPORABA VIROV SEVANJA ........................................ 101 2.2.1 Uporaba virov ionizirajocih sevanj v industriji, raziskovalnih dejavnostih in izobraževanju ................. 101 2.2.1.1 Zbirke podatkov o virih sevanja, sevalnih dejavnostih in objektih ......................................................................... 103 2.2.1.2 Register sevalnih dejavnosti ................................................................................................................................... 104 2.2.1.3 Register virov sevanja ............................................................................................................................................ 105 2.2.1.4 Register sevalnih in jedrskih objektov .................................................................................................................... 105 2.2.1.5 Centralna evidenca o radioaktivnih odpadkih in izrabljenem gorivu ..................................................................... 106 2.2.1.6 Poslovno proizvodni skladišcni objekt STERIS za sterilizacijo medicinske opreme .............................................. 107 2.2.2 Prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi ............................................................................................................. 108 2.2.3 Uvoz/vnos, tranzit in izvoz/iznos radioaktivnih in jedrskih snovi ............................................................ 109 2.2.3.1 Izvoz odpadnih snovi kontaminiranih z naravnimi radionuklidi na odlaganje v ZDA ........................................ 111 2.2.4 Ukrepi varovanja virov sevanja .......................................................................................................................... 111 2.2.5 Inšpekcijski pregledi na podrocju sevalnih dejavnosti ................................................................................... 112 2.2.5.1 Redni inšpekcijski pregledi izvajalcev sevalnih dejavnosti ...................................................................................... 113 2.2.5.2 Intervencije inšpekcije na terenu ............................................................................................................................ 122 2.2.6 Povzetek stanja na podrocju uporabe virov sevanja, ki so v pristojnosti URSJV ..................................... 125 2.2.7 Uporaba virov sevanja v zdravstvu in veterini ................................................................................................ 127 2.2.7.1 Rentgenske naprave v zdravstvu in veterini ........................................................................................................... 127 2.2.7.2 Odprti in zaprti viri sevanj v zdravstvu in veterinarstvu ....................................................................................... 130 2.2.7.3 Uvoz radiofarmacevtikov in drugih virov sevanja, ki se uporabljajo v zdravstvu in veterinarstvu ........................... 132 2.2.8 Viri naravnega sevanja ......................................................................................................................................... 132 2.2.8.1 Izvajanje sistematicnega pregledovanja in izvajanja meritev radona v delovnem in bivalnem okolju ........................ 132 2.2.8.2 Izvajanje programa sistematicnega pregledovanja industrijskih dejavnosti .............................................................. 133 3 RADIOAKTIVNOST V OKOLJU .............................................................................................. 135 3.1 OPOZORILNI MONITORING RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU ...................................................... 135 3.1.1 Nacionalni sistem za zgodnje obvešcanje ........................................................................................................ 135 3.1.2 Obvešcanje javnosti ............................................................................................................................................. 139 3.1.3 Avtomatsko merjenje radioaktivnosti zraka .................................................................................................... 142 3.1.4 Merjenje talnega useda ......................................................................................................................................... 143 3.2 SPREMLJANJE RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU ..................................................................................... 144 3.2.1 Obseg nadzora ...................................................................................................................................................... 144 3.2.2 Izvajalci ................................................................................................................................................................... 146 3.2.3 Rezultati meritev ................................................................................................................................................... 147 3.2.4 Ocena doze sevanja zaradi kontaminacije okolja ............................................................................................ 158 3.2.5 Zakljucki ................................................................................................................................................................. 161 3.3 OBRATOVALNI MONITORING JEDRSKIH IN SEVALNIH OBJEKTOV ....................................... 162 3.3.1 Nadzor radioaktivnosti v okolju nuklearne elektrarne Krško ...................................................................... 162 3.3.1.1 Obseg nadzora ..................................................................................................................................................... 162 3.3.1.2 Rezultati meritev v okolju .................................................................................................................................... 163 3.3.1.3 Dozne obremenitve prebivalstva ............................................................................................................................ 168 3.3.1.4 Zakljucki ............................................................................................................................................................. 171 3.3.1.5 Neodvisni nadzor pooblašcenih izvajalcev ............................................................................................................. 172 3.3.2 Nadzor radioaktivnosti v okolici rudnika Žirovski vrh ................................................................................. 173 3.3.2.1 Obseg nadzora ..................................................................................................................................................... 173 3.3.2.2 Rezultati meritev v okolju .................................................................................................................................... 174 3.3.2.3 Dozne obremenitve prebivalstva ............................................................................................................................ 178 3.3.2.4 Zakljucki ............................................................................................................................................................. 179 3.3.3 Nadzor radioaktivnosti v okolici reaktorskega infrastrukturnega centra na Brinju .................................. 179 3.3.3.1 Obseg nadzora ..................................................................................................................................................... 180 3.3.3.2 Rezultati meritev v okolju .................................................................................................................................... 180 3.3.3.3 Dozne obremenitve prebivalstva ............................................................................................................................ 180 3.3.3.4 Neodvisni nadzor obratovalnega monitoringa ........................................................................................................ 180 3.3.3.5 Zakljucki ............................................................................................................................................................. 181 3.3.4 Nadzor radioaktivnosti v okolici Centralnega skladišca radioaktivnih odpadkov na Brinju ................... 181 3.3.4.1 Obseg nadzora ..................................................................................................................................................... 181 3.3.4.2 Rezultati meritev v okolju .................................................................................................................................... 181 3.3.4.3 Dozne obremenitve prebivalstva ............................................................................................................................ 182 3.3.4.4 Neodvisni nadzor obratovalnega monitoringa ........................................................................................................ 182 3.3.4.5 Zakljucki ............................................................................................................................................................. 182 3.4 PREJETE DOZE SEVANJA PREBIVALCEV V SLOVENIJI .................................................................... 183 3.4.1 Sevalna obremenjenost prebivalcev zaradi naravnih virov sevanja ............................................................. 183 3.5 BAZA PODATKOV O MERITVAH RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU IN O IZPUSTIH IZ JEDRSKIH OBJEKTOV (ROKO) ...................................................................................................................... 184 4 VARSTVO DELAVCEV PRED SEVANJI IN OBSEVANOST V ZDRAVSTVU ..................... 187 4.1 USMERJENI ZDRAVSTVENI PREGLEDI .................................................................................................... 187 4.2 DOZE IZPOSTAVLJENIH DELAVCEV ........................................................................................................ 187 4.3 USPOSABLJANJE IZPOSTAVLJENIH DELAVCEV .................................................................................. 191 4.4 IZPOSTAVLJENOST ZARADI UPORABE VIROV SEVANJ V ZDRAVSTVENE NAMENE ....... 191 4.5 DIAGNOSTICNE REFERENCNE RAVNI PRI DIAGNOSTICNIH RADIOLOŠKIH POSEGIH ...................................................................................................................................................................................... 192 4.6 POROCILO O DELU ZVD ZAVODA ZA VARSTVO PRI DELU D. O. O. .......................................... 193 4.6.1 Varstvo pred sevanji v delovnem okolju .......................................................................................................... 193 4.6.2 Izpostavljenost delavcev na delovnih mestih .................................................................................................. 194 4.6.3 Strokovno usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji ................................................................... 194 4.7 POROCILO INSTITUTA »JOŽEF STEFAN« ................................................................................................. 194 4.7.1 Meritve sevanja na delovnih mestih in pregled virov sevanja ...................................................................... 194 4.7.2 Izpostavljenost delavcev na delovnih mestih .................................................................................................. 194 4.7.3 Preverjanje pravilnosti delovanja merilnikov sevanja .................................................................................... 195 4.7.4 Strokovno usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji ................................................................... 195 5 RAVNANJE Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI IN IZRABLJENIM GORIVOM .................. 196 5.1 IZVAJANJE NACIONALNEGA PROGRAMA RAVNANJA Z RAO IN IG ......................................... 196 5.2 RADIOAKTIVNI ODPADKI IN IZRABLJENO GORIVO V NUKLEARNI ELEKTRARNI KRŠKO ...................................................................................................................................................................... 209 5.2.1 Ravnanje z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki ..................................................................................... 209 5.2.1.1 Uskladišceni nizko- in srednjeradioaktivni odpadki v letu 2019 ......................................................................... 209 5.2.1.2 Opustitev nadzora nad radioaktivnimi snovmi/odpadki ...................................................................................... 213 5.2.1.3 Radioaktivni odpadki v zgradbi za dekontaminacijo............................................................................................ 213 5.2.2 Ravnanje z izrabljenim gorivom ........................................................................................................................ 215 5.2.2.1 Suho skladišcenje izrabljenega goriva .................................................................................................................... 216 5.3 RADIOAKTIVNI ODPADKI NA INSTITUTU »JOŽEF STEFAN« ........................................................ 217 5.4 RADIOAKTIVNI ODPADKI V ZDRAVSTVU ............................................................................................. 218 5.5 GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA Z RAO ........................................................................... 218 5.5.1 Javna služba ravnanja z radioaktivnimi odpadki malih povzrociteljev ....................................................... 218 5.5.1.1 Radioaktivni odpadki v CSRAO ....................................................................................................................... 219 5.5.2 Odlaganje radioaktivnih odpadkov ................................................................................................................... 234 5.5.2.1 Odlagališce NSRAO .......................................................................................................................................... 234 5.5.2.2 Pridobivanje dovoljenj za odlagališce NSRAO .................................................................................................... 237 5.5.2.3 Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in drugimi javnostmi .................................................................................... 237 5.6 SKLAD NEK ............................................................................................................................................................ 238 5.6.1 Program razgradnje NEK in odlaganje RAO in IG ...................................................................................... 238 5.6.2 Sklad za financiranje razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK ............................ 239 5.6.2.1 Izpolnjevanje zakonskih in pogodbenih obveznosti Sklada in prilivi iz naslova prispevka za razgradnjo .............. 240 5.6.2.2 Naložbe in poslovanje v letu 2019 ....................................................................................................................... 241 6 PRIPRAVLJENOST NA IZREDNE DOGODKE .................................................................... 244 6.1 UPRAVA RS ZA JEDRSKO VARNOST ........................................................................................................... 244 6.1.1 Komunikacijski sistem med izrednim dogodkom KID ................................................................................ 245 6.2 UPRAVA RS ZA ZAŠCITO IN REŠEVANJE ................................................................................................. 246 6.3 NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO ......................................................................................................... 247 6.4 IZVAJANJE AKCIJSKEGA NACRTA PO MISIJI EPREV ......................................................................... 248 6.5 RADIOLOŠKE VAJE V OKVIRU PROJEKTA ENRAS ............................................................................. 249 7 NADZOR NAD SEVALNO IN JEDRSKO VARNOSTJO ....................................................... 250 7.1 IZVAJANJE NACIONALNEGA PROGRAMA RESOLUCIJE O JEDRSKI IN SEVALNI VARNOSTI ............................................................................................................................................................... 250 7.2 ZAKONODAJA NA PODROCJU JEDRSKE IN SEVALNE VARNOSTI ............................................. 258 7.3 UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST ............................................................. 261 7.3.1 Organigram URSJV ............................................................................................................................................. 261 7.3.2 Financna sredstva ................................................................................................................................................. 263 7.3.3 Izobraževanje ........................................................................................................................................................ 264 7.3.4 Delo strokovnih komisij ...................................................................................................................................... 266 7.3.4.1 Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost ......................................................................................................... 266 7.3.4.2 Strokovna komisija za preverjanje strokovne usposobljenosti ter preverjanje izpolnjevanja drugih pogojev delavcev, ki v sevalnih ali jedrskih objektih opravljajo dela in naloge, za katera je potrebno dovoljenje ........................................ 266 7.3.5 Uporaba tujih obratovalnih izkušenj ................................................................................................................. 266 7.3.6 Projektne naloge URSJV ..................................................................................................................................... 267 7.3.7 Sistem vodenja v URSJV ..................................................................................................................................... 268 7.3.7.1 Uvod .................................................................................................................................................................... 268 7.3.7.2 Dokumentacija sistema vodenja URSJV ............................................................................................................. 269 7.3.7.3 Merjenja, analize in izboljšave sistema vodenja URSJV ...................................................................................... 270 7.3.7.4 Usposabljanja za sistem vodenja ........................................................................................................................... 272 7.3.8 Obvešcanje javnosti ............................................................................................................................................. 273 7.4 UPRAVA RS ZA VARSTVO PRED SEVANJI ................................................................................................ 274 7.4.1 Povzetek ................................................................................................................................................................. 276 7.5 ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI ZA JEDRSKO ŠKODO - JEDRSKI POOL GIZ .................... 277 8 NEŠIRJENJE IN JEDRSKO VAROVANJE ............................................................................. 278 8.1 POGODBA O NEŠIRJENJU JEDRSKEGA OROŽJA ................................................................................. 278 8.2 UKREPI VAROVANJA JEDRSKEGA BLAGA V REPUBLIKI SLOVENIJI ........................................ 278 8.3 POGODBA O CELOVITI PREPOVEDI JEDRSKIH POSKUSOV ......................................................... 280 8.4 NADZOR NAD BLAGOM Z DVOJNO RABO ............................................................................................. 280 8.5 FIZICNO VAROVANJE JEDRSKIH OBJEKTOV TER JEDRSKIH IN RADIOAKTIVNIH SNOVI ...................................................................................................................................................................................... 281 8.6 KIBERNETSKA VARNOST ............................................................................................................................... 283 8.7 PREPRECEVANJE NEDOVOLJENEGA PROMETA Z JEDRSKIMI IN DRUGIMI RADIOAKTIVNIMI SNOVMI ........................................................................................................................... 283 8.7.1 Aktivnosti v Republiki Sloveniji......................................................................................................................... 283 8.7.2 Aktivnosti v svetu ................................................................................................................................................. 285 8.7.2.1 Regionalno sodelovanje in sodelovanje z bližnjimi državami .................................................................................. 285 8.7.2.2 Porocanje držav clanic na MAAE in problematika nedovoljenega prometa .......................................................... 285 8.7.2.3 MAAE: portal NUSEC, odbor NSCG, misije IPPAS in nekatere druge aktivnosti ....................................... 286 8.7.2.4 Spremembe h konvenciji o fizicnem varovanju jedrskega materiala - CPPNM ..................................................... 287 8.7.2.5 EU in neširjenje orožja za množicno unicevanje ter CBRN ................................................................................. 287 8.7.2.6 Globalna pobuda za boj proti jedrskemu terorizmu (GICNT) in nekatere druge aktivnosti ................................ 288 9 MEDNARODNO SODELOVANJE .......................................................................................... 289 9.1 SODELOVANJE Z EVROPSKO UNIJO ......................................................................................................... 289 9.1.1 Delovna skupina za jedrska vprašanja (ATO) ................................................................................................. 289 9.1.2 Visoka skupina predstavnikov za jedrsko varnost (ENSREG) .................................................................... 289 9.1.3 Posvetovalni odbori v okviru pogodbe Euratom ........................................................................................... 290 9.1.4 Posvetovalni odbor INSC (Instrument for Nuclear Safety Co-operation) ................................................ 291 9.1.5 Sodelovanje v komitološkem odboru Euratom - Cepitev ............................................................................ 292 9.1.6 Sodelovanje v projektih EU ............................................................................................................................... 292 9.2 SODELOVANJE Z MEDNARODNO AGENCIJO ZA ATOMSKO EENERGIJO ............................ 294 9.2.1 Uvod ....................................................................................................................................................................... 294 9.2.2 Generalna konferenca in svet guvernerjev MAAE ........................................................................................ 294 9.2.2.1 Generalna konferenca ........................................................................................................................................... 294 9.2.2.2 Svet guvernerjev MAAE ..................................................................................................................................... 296 9.2.3 Programi MAAE .................................................................................................................................................. 298 9.2.4 Tehnicna pomoc in sodelovanje ........................................................................................................................ 300 9.2.4.1 Srecanja v okviru MAAE .................................................................................................................................. 300 9.2.4.2 Štipendiranja in znanstveni obiski v Sloveniji ....................................................................................................... 302 9.2.4.3 Raziskovalne pogodbe........................................................................................................................................... 302 9.2.4.4 Projekti tehnicne pomoci ....................................................................................................................................... 302 9.3 SODELOVANJE Z AGENCIJO ZA JEDRSKO ENERGIJO ORGANIZACIJE ZA EKONOMSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ ............................................................................................................................ 304 9.3.1 Odbor za ravnanje z radioaktivnimi odpadki .................................................................................................. 304 9.3.2 Odbor za razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje s preteklimi dejavnostmi (CDLM) ......................... 305 9.3.3 Odbor za varstvo prebivalcev pred sevanji (CRPPH) ................................................................................... 306 9.3.4 Odbor za varnost jedrskih naprav (CSNI) ....................................................................................................... 306 9.3.5 Odbor za jedrske upravne dejavnosti (CNRA) ............................................................................................... 307 9.3.6 Odbor za jedrsko pravo (NLC) ......................................................................................................................... 308 9.3.7 Odbor za tehnicne in ekonomske raziskave razvoja jedrske energije in gorivnega cikla (NDC) ........... 309 9.3.8 Odbor za jedrsko znanost (NSC) ...................................................................................................................... 310 9.3.9 Usmerjevalni odbor .............................................................................................................................................. 310 9.4 SODELOVANJE Z DRUGIMI ZDRUŽENJI ................................................................................................. 311 9.4.1 WENRA ................................................................................................................................................................. 311 9.4.2 ENSRA .................................................................................................................................................................. 312 9.4.3 Mednarodno združenje za jedrsko pravo (INLA) .......................................................................................... 312 9.4.4 NRC (CAMP)........................................................................................................................................................ 313 9.4.5 NRC (CSARP) ...................................................................................................................................................... 313 9.4.6 Nuclear Security Contact Group ....................................................................................................................... 314 9.4.7 Združenje evropskih upravnih organov za prevoz radioaktivnih snovi (EACA) ..................................... 314 9.5 SODELOVANJE NA PODLAGI MEDNARODNIH POGODB .............................................................. 314 9.5.1 Dvostranski sporazumi ........................................................................................................................................ 314 9.5.2 Konvencija o jedrski varnosti ............................................................................................................................. 316 9.5.3 Meddržavna pogodba o solastništvu Nuklearne elektrarne Krško.............................................................. 316 9.6 OBISKI IZ TUJINE ................................................................................................................................................ 318 9.7 MEDNARODNO SODELOVANJE URSVS ................................................................................................... 319 10 POOBLAŠCENI IZVEDENCI ZA SEVALNO IN JEDRSKO VARNOST.............................. 321 10.1 APOSS D. O. O. ......................................................................................................................................................... 321 10.1.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ................................................................................................................ 321 10.1.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu .................................................................................. 321 10.1.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 321 10.1.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve ..................................................................................................... 322 10.2 EKONERG - INŠTITUT ZA ENERGETIKO IN VARSTVO OKOLJA ................................................. 324 10.2.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ................................................................................................................ 324 10.2.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu .................................................................................. 324 10.2.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 325 10.2.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve ..................................................................................................... 327 10.3 ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR ........................................................................................................ 332 10.3.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ................................................................................................................ 332 10.3.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu .................................................................................. 332 10.3.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 332 10.3.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve ..................................................................................................... 336 10.4 ENCONET CONSULTING GES. M. B. H ...................................................................................................... 338 10.4.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ................................................................................................................ 338 10.4.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu .................................................................................. 338 10.4.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 339 10.4.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve ..................................................................................................... 339 10.5 ENCONET D. O. O. .............................................................................................................................................. 340 10.5.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ................................................................................................................ 340 10.5.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu .................................................................................. 340 10.5.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 341 10.5.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve ..................................................................................................... 342 10.6 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO UNIVERZE V LJUBLJANI ................................................... 343 10.6.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ................................................................................................................ 343 10.6.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu .................................................................................. 343 10.6.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 343 10.6.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve ..................................................................................................... 343 10.7 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO IN RACUNALNIŠTVO UNIVERZE V ZAGREBU....... 344 10.7.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ................................................................................................................ 344 10.7.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu .................................................................................. 344 10.7.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 344 10.7.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve ..................................................................................................... 345 10.8 FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO UNIVERZE V LJUBLJANI ................................................................ 347 10.8.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ................................................................................................................ 347 10.8.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu .................................................................................. 348 10.8.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 348 10.8.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve ..................................................................................................... 349 10.9 IBE, D. D., SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING .......................................................... 349 10.9.1 Pooblastilo in podrocja pooblastitve ................................................................................................................ 349 10.9.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu .................................................................................. 349 10.9.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 351 10.9.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve ..................................................................................................... 355 10.10 INKO SVETOVANJE, D. O. O. .......................................................................................................................... 356 10.10.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ................................................................................................................ 356 10.10.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu .................................................................................. 356 10.10.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 356 10.10.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve ..................................................................................................... 357 10.11 INSTITUT »JOŽEF STEFAN« ............................................................................................................................ 357 10.11.1 Splošno ................................................................................................................................................................... 357 10.11.2 Ekološki laboratorij z mobilno enoto (ELME) .............................................................................................. 360 10.11.3 Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Copica (ICJT) ............................................................ 362 10.11.4 Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij (F-2) .............................................................................................. 365 10.11.5 Odsek za reaktorsko fiziko (F-8) ....................................................................................................................... 370 10.11.6 Odsek za reaktorsko tehniko (R-4) ................................................................................................................... 371 10.11.7 Služba za varstvo pred ionizirajocim sevanjem (SVPIS) ............................................................................... 380 10.11.8 Odsek za znanosti o okolju (O-2) ..................................................................................................................... 385 10.12 INSTITUT ZA ELEKTROPRIVREDU D. D. ................................................................................................. 389 10.12.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ................................................................................................................ 389 10.12.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu .................................................................................. 389 10.12.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 390 10.12.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve ..................................................................................................... 391 10.13 INSTITUT ZA VARILSTVO D. O. O. .............................................................................................................. 391 10.13.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ................................................................................................................ 391 10.13.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu .................................................................................. 392 10.13.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 392 10.13.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve ..................................................................................................... 392 10.14 INŠTITUT ZA KOVINSKE MATERIALE IN TEHNOLOGIJE .............................................................. 392 10.14.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ................................................................................................................ 392 10.14.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenemu izvedencu ................................................................................ 393 10.14.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 393 10.14.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve ..................................................................................................... 395 10.15 INŠTITUT ZA METALNE KONSTRUKCIJE ............................................................................................... 397 10.15.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ................................................................................................................ 397 10.15.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu .................................................................................. 397 10.15.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 398 10.15.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve ..................................................................................................... 399 10.16 NUCCON, GMBH .................................................................................................................................................. 399 10.16.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ................................................................................................................ 399 10.16.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu .................................................................................. 399 10.16.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 399 10.16.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve ..................................................................................................... 399 10.17 SIPRO INŽENIRING D. O. O. ........................................................................................................................... 399 10.17.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ................................................................................................................ 399 10.17.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu .................................................................................. 400 10.17.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 400 10.17.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve ..................................................................................................... 400 10.18 ZAVOD ZA VARSTVO PRI DELU ................................................................................................................... 400 10.18.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ................................................................................................................ 400 10.18.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu .................................................................................. 400 10.18.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom................................................................................................................... 403 10.18.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve ..................................................................................................... 403 11 POOBLAŠCENI IZVAJALCI STROKOVNIH NALOG, KI JIH JE POOBLASTILA URSVS 405 11.1 IZVEDENCI VARSTVA PRED SEVANJI ...................................................................................................... 405 11.2 POOBLAŠCENI IZVAJALCI DOZIMETRIJE .............................................................................................. 406 11.3 POOBLAŠCENI IZVEDENCI MEDICINSKE FIZIKE ............................................................................. 406 11.4 POOBLAŠCENI IZVAJALCI ZDRAVSTVENEGA NADZORA ............................................................. 407 11.5 POOBLAŠCENI IZVAJALCI MERITEV RADONA .................................................................................... 407 12 UPORABA JEDRSKE ENERGIJE PO SVETU ........................................................................ 408 13 SEVALNA IN JEDRSKA VARNOST V SVETU ....................................................................... 410 13.1 OPIS INES LESTVICE .......................................................................................................................................... 410 13.2 INES DOGODKI V LETU 2019 ......................................................................................................................... 411 13.3 INES DOGODKI V SLOVENIJI ....................................................................................................................... 413 13.4 DRUGI MEDNARODNO ODMEVNI DOGODKI V LETU 2019 .......................................................... 413 14 VIRI ............................................................................................................................................ 415 15 SEZNAM KRATIC ..................................................................................................................... 418 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Najpomembnejši obratovalni kazalniki leta 2019 ............................................................................................ 10 Preglednica 2: Casovna analiza obratovanja NEK leta 2019 ................................................................................................... 11 Preglednica 3: Podatki o remontih v NEK od leta 2012 dalje ................................................................................................. 16 Preglednica 4: Obratovanje v mejnih razmerah obratovanja v obdobju 2013-2019 za vse sisteme elektrarne .............. 22 Preglednica 5: Aktivnosti tekocinskih izpustov leta 2019 in letne omejitve .......................................................................... 47 Preglednica 6: Aktivnosti plinskih izpustov leta 2019 in letne omejitve ................................................................................ 51 Preglednica 7: Ocena povprecnih izpustov radona iz skladišca v preteklih letih ................................................................. 77 Preglednica 8: Letni horizontalni premiki na šestih tockah, izmerjeni v obdobju april 2010 – september 2019 ........... 81 Preglednica 9: Letni horizontalni premiki na tockah GPS sistema, izmerjeni v letih april 2010 - september 2019 ....... 81 Preglednica 10: Letni horizontalni premiki na geodetskih tockah na betonskih stebrih, izmerjeni v letih 2010-2019 ter vsota teh premikov za obdobje april 2010 - september 2019 .................................................................................. 82 Preglednica 11: Primerjava horizontalnih premikov geodetskih tock II-GPS in III-GPS, izmerjenih s preciznimi geodetskimi meritvami in z GPS sistemom, obdobje 10. 04. 2010 - 19. 03. 2019 ............................................... 88 Preglednica 12: Skupna letna kolicina U3O8 in aktivnosti 226Ra v tekocih emisijah iz odlagališca Boršt (Boršt potok glavni) ................................................................................................................................................................................ 98 Preglednica 13: Avtorizirane mejne vrednosti tekocinskih izpustov iz objektov RŽV in meritve v letu 2019............... 99 Preglednica 14: Povzetek del, s katerimi je doseženo zmanjšanje izpustov radona na obeh odlagališcih ....................... 99 Preglednica 15: Meritve ekshalacije radona iz odlagališc Jazbec in Boršt in meritve v letu 2019 .................................... 100 Preglednica 16: Avtorizirane mejne vrednosti plinskih izpustov iz objektov RŽV in meritve v letu 2019 ................... 100 Preglednica 17: Število vseh rednih inšpekcij ugotavljanja ravnanja z javljalniki požara z viri sevanj od leta 2010... 119 Preglednica 18: Število rentgenskih naprav v zdravstvu in veterinarstvu glede njihove namembnosti ......................... 128 Preglednica 19: Število rentgenskih naprav v humani medicini glede lastništva v letu 2019 ........................................... 129 Preglednica 20: Število rentgenskih naprav v veterinarski medicini glede lastništva v letu 2019 .................................... 129 Preglednica 21: Uvoz radionuklidov v zdravstvu v letu 2019 po aktivnosti ....................................................................... 131 Preglednica 22: Letna doza zunanjega sevanja gama H*(10) v mSv na prostem v Sloveniji leta 2019 .......................... 153 Preglednica 23: Povprecne specificne aktivnosti sevalcev gama in 90Sr ter 3H in 210Pb .................................................... 158 Preglednica 24: Ocenjene doze odraslih prebivalcev Slovenije zaradi zunanjega obsevanja (µSv) ................................. 160 Preglednica 25: Izpostavitve sevanju referencnih oseb 350 m pod jezom NEK zaradi tekocinskih izpustov iz NEK v letu 2019 .......................................................................................................................................................................... 169 Preglednica 26: Izpostavitve sevanju prebivalstva (odrasla oseba) v naselju Spodnji Stari Grad zaradi atmosferskih izpustov iz NEK v letu 2019 ....................................................................................................................................... 169 Preglednica 27: Izpostavitve sevanju prebivalstva (odrasla oseba) ob ograji NEK zaradi atmosferskih izpustov iz NEK v letu 2019 ........................................................................................................................................................... 169 Preglednica 28: Efektivne doze zaradi naravnih virov sevanja v okolici NEK v letu 2019 ............................................. 171 Preglednica 29: Povzetek letnih izpostavitev prebivalstva v okolici NEK za leto 2019 ................................................... 172 Preglednica 30: Povprecne letne koncentracije 222Rn v okolici RŽV v letih 2005–2019 v Bq/m3 ................................. 175 Preglednica 31: Efektivne doze za referencne odraslo osebo zaradi virov sevanja na RŽV leta 2019........................... 178 Preglednica 32: Število opravljenih zdravniških pregledov v letu 2019 ............................................................................... 187 Preglednica 33: Število izpostavljenih delavcev za posamezni dozni interval ..................................................................... 188 Preglednica 34: Kolektivna doza v clovek-mSv po doznih intervalih in povprecna doza za posamezne dejavnosti .. 189 Preglednica 35: Podrocja pooblastitve Laboratorija za dozimetrijo na ZVD d. o. o......................................................... 193 Preglednica 36: Izvajanje nacionalnega programa ravnanja z RAO in IG ........................................................................... 197 Preglednica 37: Vrsta nizko- in srednje-radioaktivnih odpadkov, uskladišcenih leta 2019 .............................................. 209 Preglednica 38: Stanje v WMB zgradbi NEK 31. 12. 2019 .................................................................................................... 211 Preglednica 39: Stanje v skladišcu NEK 31. 12. 2019 ............................................................................................................. 212 Preglednica 40: Stanje v prostoru za dekontaminacijo dne 31. 12. 2019 ............................................................................. 214 Preglednica 41: Stanje v WMB zgradbi NEK dne 31. 12. 2019 ............................................................................................ 214 Preglednica 42: Stanje v DB zgradbi NEK dne 31. 12. 2019 ................................................................................................ 214 Preglednica 43: Stanje v prostoru za shranjevanje starih uparjalnikov na dan 31. 12. 2019 ............................................. 214 Preglednica 44: Podatki o številu izrabljenih gorivnih elementov v zadnjih desetih letih ................................................ 216 Preglednica 45: Pregled radioaktivnih odpadkov, prevzetih pri malih povzrociteljih v letu 2019 .................................. 219 Preglednica 46: Prevzeti paketi radioaktivnih odpadkov od malih povzrociteljev v letu 2019 ........................................ 219 Preglednica 47: Število paketov posameznih skupin RAO, prevzetih pri malih povzrociteljih v letu 2019.................. 229 Preglednica 48: Število paketov posameznih vrst RAO v CSRAO konec leta 2019 ......................................................... 233 Preglednica 49: Poraba za jedrsko stroko v Republiki Sloveniji ............................................................................................ 257 Preglednica 50: Stopnja strokovne usposobljenosti zaposlenih na URSJV ......................................................................... 262 Preglednica 51: Proracunska sredstva po postavkah med leti 2012 in 2019 ....................................................................... 264 Preglednica 52: »Realizacija temeljnih in izvedbenih ciljev URSJV v letu 2019« ................................................................ 271 Preglednica 53: »Primerjava realizacije (temeljnih in izvedbenih) ciljev iz leta 2019 s preteklimi leti« ........................... 272 Preglednica 54: Podatki o inšpekcijah MAAE in/ali Euratom v Republiki Sloveniji leta 2019 ...................................... 279 Preglednica 55: Seznam sodelovanj strokovnjakov APOSS-a kot predavateljih pri IAEA aktivnostih ter pri drugih tecajih in dogodkih ........................................................................................................................................................ 322 Preglednica 56: Strokovna mnenja, ki jih je pripravil IJS ........................................................................................................ 358 Preglednica 57: Seznam tecajev na ICJT.................................................................................................................................... 363 Preglednica 58: Seznam radioloških pregledov in strokovnih mnenj v industriji in znanstvenih organizacijah opravljenih v letu 2019 ................................................................................................................................................. 381 Preglednica 59: Seznam strokovnih mnenj in meritev pri ovrednotenju vplivov jedrskih objektov na okolje v letu 2019 .................................................................................................................................................................................. 384 Preglednica 60: Seznam opreme nabavljene v letu 2019......................................................................................................... 400 Preglednica 61: V letu 2019 izdana pooblastila izvedencem varstva pred sevanje za fizicne osebe ............................... 405 Preglednica 62: V letu 2018 izdana pooblastila izvedencem varstva pred sevanje za pravne osebe ............................... 406 Preglednica 63: V letu 2019 izdana pooblastila izvedencem medicinske fizike .................................................................. 406 Preglednica 64: V letu 2019 izdano pooblastilo za meritve radona ...................................................................................... 407 Preglednica 65: Število jedrskih elektrarn v letu 2019 in njihova moc ................................................................................. 408 KAZALO SLIK Slika 1: Casovni diagram moci NEK 2019 .................................................................................................................................. 11 Slika 2: Hitre zaustavitve reaktorja – rocne in samodejne ........................................................................................................ 12 Slika 3: Normalne zaustavitve reaktorja – nacrtovane in nenacrtovane ................................................................................. 12 Slika 4: Število sprožitev SI sistema .............................................................................................................................................. 13 Slika 5: Faktor prisilne zaustavitve ................................................................................................................................................ 13 Slika 6: Število porocil o nenormalnih dogodkih ....................................................................................................................... 14 Slika 7: Faktor izkorišcenosti ......................................................................................................................................................... 14 Slika 8: Razpoložljivost ................................................................................................................................................................... 15 Slika 9: Faktor zmožnosti elektrarne ............................................................................................................................................ 15 Slika 10: Proizvedena energija ........................................................................................................................................................ 16 Slika 11: Proizvodnja elektricne energije v Sloveniji .................................................................................................................. 16 Slika 12: Trajanje remonta v NEK ............................................................................................................................................... 17 Slika 13: Nenacrtovana izguba moci ............................................................................................................................................. 17 Slika 14: Hitre samodejne zaustavitve na 7000 ur kriticnosti ................................................................................................... 18 Slika 15: skupna izpostavljenost sevanju ...................................................................................................................................... 18 Slika 16: stopnja varstva pri delu ................................................................................................................................................... 19 Slika 17: Neoperabilnost sistema za varnostno vbrizgavanje ................................................................................................... 19 Slika 18: Faktor neoperabilnosti zasilnega vira elektricne energije .......................................................................................... 20 Slika 19: Faktor neoperabilnosti sistema pomožne napajalne vode ........................................................................................ 20 Slika 20: Kemijski kazalnik ............................................................................................................................................................. 21 Slika 21: Pregled števila požarnih alarmov in dejanskih požarov v obdobju 1983-2019 .................................................... 21 Slika 22: Specificna aktivnost primarnega hladila – 30 in 31. gorivnega cikla ....................................................................... 23 Slika 23: Pušcanje reaktorskega hladila......................................................................................................................................... 23 Slika 24: Tveganje zaradi nacrtovane nerazpoložljivosti opreme ............................................................................................ 24 Slika 25: Tveganje zaradi nenacrtovane nerazpoložljivosti opreme ........................................................................................ 24 Slika 26: Tekocinski izpusti – tritij 2019 ...................................................................................................................................... 25 Slika 27: Delež vseh plinskih izpustov ......................................................................................................................................... 25 Slika 28: Število korektivnih delovnih nalogov ........................................................................................................................... 26 Slika 29: Ponavljajoca se odstopanja in okvare ........................................................................................................................... 26 Slika 30: Okvare varnostnih sistemov .......................................................................................................................................... 26 Slika 31: Odziv osebja na poziv v primeru izrednega dogodka ............................................................................................... 27 Slika 32: Nenacrtovana izpostavljenost kontaminaciji .............................................................................................................. 27 Slika 33: Kontaminirane površine ................................................................................................................................................. 27 Slika 34: Usposabljanje osebja ....................................................................................................................................................... 28 Slika 35: Posodobitev dokumentacije ........................................................................................................................................... 28 Slika 36: Ucinkovitost nadzora varnostnih sistemov ................................................................................................................. 29 Slika 37: Dogodki ............................................................................................................................................................................. 29 Slika 38: Osebje z dovoljenjem za obratovanjem ....................................................................................................................... 30 Slika 39: Kolektivna doza ............................................................................................................................................................... 30 Slika 40: Izpostavljenost osebja sevanju....................................................................................................................................... 31 Slika 41: Varnost pri delu................................................................................................................................................................ 31 Slika 42: Število potrjenih zahtev za opustitev sledenja obratovalnim pogojem in omejitvam NEK .............................. 31 Slika 43: Kršitev NEK obratovalnih pogojev in omejitev ........................................................................................................ 32 Slika 44: Kršitve zakonodaje in odlocb ........................................................................................................................................ 32 Slika 45: Obratovalna odstopanja zaradi postopkov ................................................................................................................. 32 Slika 46: Obratovalna odstopanja zaradi cloveške napake ....................................................................................................... 33 Slika 47: Požarna varnost ................................................................................................................................................................ 33 Slika 48: Obravnava tujih izkušenj ................................................................................................................................................ 34 Slika 49: Zacasne spremembe ........................................................................................................................................................ 34 Slika 50: Atmosferska razelektritev (simbolicna slika) ............................................................................................................... 35 Slika 51: FP izolacijski ventil 28985 (ventil se nahaja na FP cevovodu za gašenje RCP št. 1) ........................................... 37 Slika 52: Rezultati pregledov tesnosti srajck gorivnih elementov po metodi IMS med remonti od leta 2000 (17. gorivni cikel) dalje. ........................................................................................................................................................... 39 Slika 53: Aktivnost izpušcenega 3H v tekocinskih izpustih ...................................................................................................... 48 Slika 54: Aktivnost cepitvenih in aktivacijskih produktov v tekocinskih izpustih (brez 3H) .............................................. 48 Slika 55: Aktivnost izpušcenega 60Co v tekocinskih izpustih ................................................................................................... 49 Slika 56: Aktivnost izpušcenega 137Cs v tekocinskih izpustih .................................................................................................. 49 Slika 57: Aktivnost izpušcenega 131I v tekocinskih izpustih ..................................................................................................... 50 Slika 58: Aktivnost žlahtnih plinov v plinskih emisijah po posameznih letih obratovanja (ekvivalent 133Xe) ................ 51 Slika 59: Aktivnost 14C v plinskih emisijah po posameznih letih obratovanja ...................................................................... 52 Slika 60: Aktivnost 3H v plinskih emisijah po posameznih letih obratovanja ....................................................................... 52 Slika 61: Skupna aktivnost žlahtnih plinov v plinskih emisijah v letu 2019 .......................................................................... 53 Slika 62: Skupna aktivnost izotopov joda v plinskih emisijah v letu 2019 (131I ekvivalent aktivnosti) ............................. 53 Slika 63: Aktivnost 3H v plinskih emisijah v letu 2019 .............................................................................................................. 54 Slika 64: Aktivnost 14C v plinskih emisijah v letu 2019 ............................................................................................................. 54 Slika 65: Porazdelitev usposabljanj iz radiološke zašcite v letu 2019. ..................................................................................... 56 Slika 66: Število obratovalnega osebja NEK z veljavnimi dovoljenji v letu 2019. ............................................................... 57 Slika 67: Cevovod sistema alternativnega hlajenja bazena z izrabljenim gorivom (Foto: inšpekcija URSJV) ................. 60 Slika 68: Penetracije kabelskih povezav med pomožno zgradbo in zgradbo z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki (Foto: inšpekcija URSJV) ............................................................................................................................................... 61 Slika 69: Testiranje ventila z motornim pogonom (Foto: inšpekcija URSJV)....................................................................... 62 Slika 70: Novi transformator lastne rabe T3, vgrajen med remontom 2019 (Foto: inšpekcija URSJV) .......................... 63 Slika 71: Izolacijski ventil, na katerem je NEK izvajala dela v neustreznem casovnem oknu (Foto: inšpekcija URSJV) .............................................................................................................................................................................. 64 Slika 72: Delovišce crpalke glavne napajalne vode št. 1 (Foto: inšpekcija URSJV).............................................................. 65 Slika 73: Mostno dvigalo v zgradbi za ravnanje z gorivom (Foto: inšpekcija URSJV) ........................................................ 66 Slika 74: Obratovalni podatki raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II na Brinju ............................................................ 69 Slika 75: Obseg plazu na obmocju Boršta, mesta opazovanih tock GPS nadzora (V-GPS ob GRS1, III-GPS ob GMX1 in II-GPS ob GMX2) in geodetske mreže (tocke 113, 115, 122, 1, 101, 102) ........................................ 80 Slika 76: Betonski stebri in mesta GPS sistema, na odlagališcu Boršt in ob njem ............................................................... 82 Slika 77: Skica premikov tock v mreži Plaz, 4. april 2018 - 20. marec 2019, na podlagi DOF .......................................... 83 Slika 78: Hitrosti prostorskih premikov tock stebrov 1 in 2 na odlagališcu Boršt v casu od 10. julija 1990 (II meritev) do 20. marca 2019 ........................................................................................................................................................... 84 Slika 79: Hitrost prostorskih premikov tock stebrov 1, 2 in 3 ter tock 101, 102, 872 in 110 na odlagališcu Boršt v casu od 13. aprila 2007 do 29. septembra 2019 .................................................................................................................. 85 Slika 80: Stabilizacija opazovalnih tock I, IV, II-GPS, III-GPS in V-GPS. .......................................................................... 86 Slika 81: Horizontalni in vertikalni premiki kontrolnih tock mreže Vrtine-2 na odlagališcu Boršt, 3 ponovitve, obdobje od 13. 04. 2018 do 09. 10. 2019 (tocke GT1-GT10 samo 2. in 3. ponovitev) ..................................... 87 Slika 82: Horizontalni in vertikalni premiki kontrolnih tock mreže Vrtine-2 na odlagališcu Boršt po velikosti, 3 ponovitve, obdobje od 13. 04. 2018 do 09. 10. 2019 (tocke GT1-GT10 2. in 3. ponovitev) ............................ 87 Slika 83: Opazovalna tocka GPS nadzora stabilnosti obmocja odlagališca Boršt II-GPS ob permanentni GNSS postaji GMX2 na zgornji etaži odlagališca (foto: RŽV) ........................................................................................... 89 Slika 84: Ekstenziometer na mestu prehoda drenažnega rova skozi drsino plazu (foto: RŽV) ........................................ 89 Slika 85: Razmiki betonske cevi drenažnega rova na mestu prehoda skozi drsino plazu, odcitani na ekstenziometru v drenažnem rovu (v letih 2010/2011 in letih 2016/2017 zaradi sanacije drenažnega rova ni bilo meritev) .... 90 Slika 86: Drenažne vrtine v drenažnem rovu pod odlagališcem Boršt ................................................................................... 91 Slika 87: Zgornja cesta na odlagališcu Boršt – južni del odlagališca, mesto posedka ceste (levo), zamik kanalet (desno) (foto: RŽV) ....................................................................................................................................................................... 92 Slika 88: JZ rob odlagališca, spremembe v skalometni peti (foto: RŽV) ............................................................................... 92 Slika 89: Vhodna vrata na severni dostopni cesti (zamik zaradi plazenja), stanje 2018 (levo) in stanje po popravilu vrat 2019 (desno) (foto: RŽV)............................................................................................................................................... 93 Slika 90: Mesto prehoda roba plazu preko spodnje bermske ceste, mesto razmika (foto: RŽV) ..................................... 93 Slika 91: Stanje kanalet leta 2012 (prekritje kanalet še 4 cm) in konec leta 2019 (ni prekritja) (Foto: RŽV) ................... 93 Slika 92: Razpoke na steni ob MM BPG, ena izmed razpok v odvodnem kanalu pod MM BPG (foto: RŽV) ............. 94 Slika 93: Uporaba rentgenskih naprav glede na namen in nacin uporabe ........................................................................... 102 Slika 94: Uporaba virov sevanj glede na namen in nacin uporabe ........................................................................................ 102 Slika 95: Radionuklidi, ki se najpogosteje uporabljajo v virih sevanja .................................................................................. 103 Slika 96: Register sevalnih dejavnosti ......................................................................................................................................... 104 Slika 97: Register virov sevanja .................................................................................................................................................... 105 Slika 98: Register sevalnih in jedrskih objektov ........................................................................................................................ 106 Slika 99: Podatki, ki jih vsebuje CERAO za posamezen paket ............................................................................................. 107 Slika 100: Aktivnosti inšpekcije URSJV v letu 2019 na podrocju sevalnih dejavnosti ...................................................... 112 Slika 101: Slika linearnega pospeševalnika delcev (levo), Klystrona (sredina) in prostor t.i. bunkerja z linearnim pospeševalnikom (slika desno - Foto ZVD d. o. o.) ............................................................................................... 117 Slika 102: Shema rocice in držala z varnostnim vijakom na vrhu (desno), zlomljeno pero varnostnega vijaka (Foto: ZVD d. o. o.) .................................................................................................................................................................. 120 Slika 103: Manipulacije ISO kontejnerja z dvigalom v Cinkarni Celje, d.d. (levo), oznake na ISO kontejnerju in plomba (Foto: inšpekcija URSJV) .............................................................................................................................. 121 Slika 104: Sonda TROXLER 3440, pri kateri je prišlo do okvare pomicnega mehanizma (Foto: ZVD d. o. o.) ........ 123 Slika 105: Izvajanje meritev na Nacionalnem inštitut za biologijo in del najdenih predmetov (Foto: IJS) ................... 124 Slika 106: Številcnica žiroskopskega navigacijskega inštrumenta z radiofluorescencno barvo z radionuklidom 226Ra najdena med sekundarnimi surovinami, ki je povzrocila tudi kontaminacijo tal (Foto: ZVD d. o. o.) .......... 125 Slika 107: Delež diagnosticnih rentgenskih aparatov glede na njihovo kakovost v obdobju 1997-2019 ....................... 130 Slika 108: Merilno mesto Bovec .................................................................................................................................................. 136 Slika 109: Prenosna postaja za meritve zunanjega sevanja na obmocju odlagališca Boršt ............................................... 136 Slika 110: Histogram razpoložljivosti podatkov hitrosti doz po postajah ........................................................................... 138 Slika 111: Histogram razpoložljivosti podatkov po postajah (za postaje z razpoložljivostjo > 90 %) ........................... 138 Slika 112: Potek hitrosti doze in kolicine padavin v Ratecah ................................................................................................. 139 Slika 113: Osnovni prikaz stanja mreže zgodnjega obvešcanja v Sloveniji.......................................................................... 140 Slika 114: Primer prikaza rezultatov meritve med vožnjo po kontaminiranem podrocju ................................................ 141 Slika 115: Tabelaricen pregled podatkov za posamezno lokacijo ......................................................................................... 141 Slika 116: Graficni prikaz podatkov ........................................................................................................................................... 142 Slika 117: Podatki, ki so operaterjem na voljo iz AMS merilnikov. ...................................................................................... 143 Slika 118: Merilnika talnega useda Envinet Sara na Drnovem .............................................................................................. 144 Slika 119: Letno povprecje koncentracije 131I v Dravi in Savi v obdobju 2002-2019 ...................................................... 148 Slika 120: Povprecne letne specificne aktivnosti 137Cs v zraku v Ljubljani od leta 1981. ................................................. 149 Slika 121: Povprecni used 137Cs, 90Sr in 210Pb na enoto površine ter letna kolicina padavin za obdobje od leta 2000 dalje na vseh lokacijah v Sloveniji. .............................................................................................................................. 150 Slika 122: Povprecne letne specificne aktivnosti 3H v padavinah iz Ljubljane od leta 1990 ............................................ 151 Slika 123: Povprecna letna specificna aktivnost 40K, 137Cs in 90Sr v zemlji ......................................................................... 152 Slika 124: Površinske koncentracije aktivnosti 137Cs v razlicnih plasteh tal v Ljubljani v letih 1982–2019 ................... 153 Slika 125: Doza zaradi zunanjega sevanja za Ljubljano od leta 1986.................................................................................... 155 Slika 126: Lokacije vzorcenja živil v letu 2019 .......................................................................................................................... 156 Slika 127: Povprecne letne koncentracije 137Cs v svežem mleku in mleku v prahu na razlicnih obmocjih v Sloveniji v obdobju 1984-2019 ...................................................................................................................................................... 157 Slika 128: Relativni prispevki k dozi zaradi ingestije in inhalacije posameznih vrst hrane, vode in zraka za dojencke in odrasle .............................................................................................................................................................................. 159 Slika 129: Predvidena efektivna doza zaradi kontaminacije okolja z dolgoživimi umetnimi radionuklidi za odrasle (slovensko povprecje) za obdobje od leta 2000 dalje .............................................................................................. 161 Slika 130: Mesecne koncentracije aktivnosti 3H v savski vodi na lokacijah Krško pred NEK, HE Brežice, Brežice in Jesenice na Dolenjskem. ............................................................................................................................................... 164 Slika 131: Mesecne koncentracije aktivnosti 3H v padavinah v Krškem, Bregah, Dobovi in Ljubljani ......................... 167 Slika 132: Ocenjeni letni prispevki rudnika h koncentracijam 222Rn v Gorenji Dobravi v letih 2000 - 2019 ............... 176 Slika 133: Koncentracije 238U v enkratnih vzorcih vod v okolici nekdanjega rudnika urana in reki Sori (Bq/m3) ...... 177 Slika 134: Letni prispevek k efektivni dozi odraslega posameznika referencne skupine iz prebivalstva zaradi nekdanjega rudnika urana na Žirovskem vrhu ......................................................................................................... 179 Slika 135: Lokacije vseh merilnih mest, ki so doslej vnesene v bazo ROKO ..................................................................... 185 Slika 136: Povprecne letne specificne aktivnosti radionuklida 137Cs v zraku v Ljubljani .................................................. 185 Slika 137: Povprecne letne specificne aktivnosti radionuklida 137Cs v zraku v Ljubljani .................................................. 186 Slika 138: Letna kolicina uskladišcenih RAO po vrstah v NEK ........................................................................................... 210 Slika 139: Kolicina RAO v skladišcu .......................................................................................................................................... 212 Slika 140: Število letnih zamenjanih izrabljenih gorivnih elementov in število vseh takih elementov v bazenu NEK .......................................................................................................................................................................................... 216 Slika 141: Število opravljenih prevzemov .................................................................................................................................. 229 Slika 142: Število in delež paketov posameznih skupin RAO, prevzetih pri malih povzrociteljih v letu 2019 ............. 230 Slika 143: Vrste in kolicine v CSRAO sprejetih radioaktivnih odpadkov ............................................................................ 231 Slika 144: Prostornina paketov radioaktivnih odpadkov v CSRAO ob koncu posameznega leta v obdobju od leta 2001 do 2019 .................................................................................................................................................................. 232 Slika 145: Deleži posameznih vrst radioaktivnih odpadkov, skladišcenih v CSRAO konec leta 2019 .......................... 234 Slika 146: Prikaz sredstev Sklada 31. decembra 2019 v milijonih evrov .............................................................................. 240 Slika 147: VaR po mesecih (enodnevni, 95-odstotni interval zaupanja) .............................................................................. 241 Slika 148: Letna donosnost portfelja Sklada od leta 2004 do leta 2019 v odstotkih .......................................................... 242 Slika 149: Organigram URSJV ..................................................................................................................................................... 263 Slika 150: Organiziranost Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji ................................................................. 274 Slika 151: Število meritev radioaktivnosti pošiljk odpadnih kovin leta 2019 ...................................................................... 284 Slika 152: Ocene dogodkov po INES lestvici........................................................................................................................... 410 1 UVOD Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) vsako leto koordinira pripravo Porocila o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Porocilo) na podlagi dolocila Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti. V njem so strnjeno povzeta vsa dogajanja, povezana z varstvom pred ionizirajocimi sevanji in jedrsko varnostjo. Porocilo sprejme Vlada Republike Slovenije in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije. Porocilo je hkrati poglaviten nacin seznanjanja širše javnosti z letnim dogajanjem na podrocju jedrske in sevalne varnosti v Republiki Sloveniji. Pripravljeno je bilo vsako leto nepretrgoma od leta 1985 dalje. Porocilo je prevedeno tudi v anglešcino in predstavlja temeljni dokument za predstavitev dejavnosti v državi Sloveniji zainteresiranim bralcem izven Slovenije. Med pripravo letnega porocila URSJV od vseh vpletenih organizacij in državnih organov prejme obsežna porocila o njihovih dejavnostih, iz katerih potem povzame strnjeno vsebino porocila za vlado, državni zbor in širšo javnost. Da pa bi za strokovno javnost ostala zapisana podrobnejša strokovna dejstva, URSJV pripravi tudi to Razširjeno porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji (Razširjeno porocilo) kot svoj interni dokument. V njem so podane iste vsebine o dogajanjih v obravnavanem letu kot v Porocilu, le da z vec strokovnimi podrobnostmi. Na koncu vsakega poglavja so navedeni viri, iz katerih so crpani podatki. Možno je, da je pri nastajanju tega porocila nastala tudi kakšna napaka, zato naj bralci, v primeru dvoma preverijo podatke v navedenih virih in URSJV, o morebitnih napakah tudi obvestijo. Tako Porocilo kot to Razširjeno porocilo sta dosegljiva javnosti v elektronski obliki na spletni strani Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost za vsa leta od leta 1985 naprej. Razširjeno porocilo, ki ga pripravljamo od leta 2002 dalje, je na razpolago le v slovenskem jeziku. Leto 2019 je bilo mirno in lahko povzamemo, da je bil vsekakor dosežen temeljni cilj jedrske in sevalne varnosti: varstvo ljudi in okolja pred nepotrebnimi škodljivimi ucinki ionizirajocih sevanj. 2 VARNOST MED IZVAJANJEM DEJAVNOSTI 2.1 OBRATOVANJE JEDRSKIH IN SEVALNIH OBJEKTOV 2.1.1 Nuklearna elektrarna Krško 2.1.1.1 Obratovalna varnost Nadzor obratovanja in tematski pregledi Obcasni varnostni pregledi Kljucna naloga URSJV pri zagotavljanju jedrske varnosti je pazljivo spremljanje obratovanja NEK. Pri tem se uporabljajo razlicni pristopi. URSJV zato izvaja kontinuirani nadzor in temeljite preglede in s tem zagotavlja izpolnjevanje zakonodajnih zahtev, zahtev iz odlocb in drugih aktov URSJV, uveljavljanje dobrih praks, varnost obratovanja in druge pomembne dejavnike jedrske varnosti. Podrocja, ki jih URSJV pregleduje, se dolocajo na podlagi zakonodajnih zahtev, porocil o delovanju NEK, izkušenj iz drugih jedrskih objektov in na podlagi poznavanja obratovanja NEK v prejšnjih letih. Na podlagi zbranih podatkov URSJV oblikuje kazalnike, ki prikazujejo varnost obratovanja NEK. Poleg spremljanja obratovanja NEK ima URSJV vpeljan tudi proces spremljanja tujih obratovalnih izkušenj, ki jih temeljito analizira in na podlagi rezultatov analiz sprejema ukrepe za izboljšanje jedrske varnosti. Vse to so podlage za dolocevanje podrocja pregledov. V letu 2019 so bili v NEK trije dogodki oziroma odstopanja, med katerimi je eden vkljuceval kršitev Tehnicnih specifikacij NEK. NEK je opravila analize dogodkov, s katerimi je iskala vzroke in opredelila popravljalne ukrepe z namenom preprecevanja podobnih dogodkov v prihodnosti. URSJV je pregledala izvajanje popravljalnih ukrepov po dogodkih in preverila ter ocenila analize dogodkov. Dogodki oziroma odstopanja so podrobno opisani v poglavju Dogodki in obratovalne izkušnje NEK. Konec maja 2019 je potekel rok za izvedbo akcijskega nacrta drugega obcasnega varnostnega pregleda NEK. V okviru tega akcijskega nacrta je NEK izvedla 220 od 225 akcij. Za preostalih 5 akcij je NEK zaprosila za podaljšanje roka. Vec informacij o drugem obcasnem varnostnem pregledu NEK je podano v poglavju Obcasni varnostni pregled. V letu 2019 se je nadaljeval evropski tematski strokovni pregled na podrocju staranja (TPR – Topical Peer Review), v okviru katerega so se pregledala porocila o spremljanju staranja jedrskih objektov v Evropski uniji. Na osnovi medsebojnega pregleda in izhajajocih priporocil sta URSJV in NEK pripravili nacrt ukrepov, s katerimi bo NEK v prihodnosti še izboljšala stanje elektrarne na podrocju staranja. Vec o TPR pregledu in akcijskem nacrtu je napisano v poglavju 2.1.1.9. URSJV je v letu 2019 preverjala še izvajanje pregleda goriva in ojacitve gorivnih elementov za potrebe izvedbe projekta suhega skladišcenja, obravnavanje manj pomembnih dogodkov/odstopanj, za katere se ne zahteva porocanje na URSJV, poplavno varnost zgradb, kibernetsko varnost, nadzor staranja gradbenih struktur, stanje seizmicne instrumentacije, varnostno obratovalne kazalnike ter nacrtovanje in izvajanje zacasnih in stalnih sprememb projekta. S tematskimi pregledi URSJV preverja stanje v NEK in daje priporocila za nadaljnje postopanje. V primeru nepravilnosti URSJV izda zahtevo za njihovo odpravo, za kršitve pa so predvidene kazni po zakonu. URSJV je tako v letu 2019 ugotovila ustrezno stanje v NEK, predlagala vec priporocil in tudi nekaj zahtev za odpravo nepravilnosti. Dogodek, ki je vkljuceval kršitev Tehnicnih specifikacij, URSJV še preiskuje. Drugi obcasni varnostni pregled (PSR2 – Periodic Safety Review) NEK je bil zakljucen maja 2014, ko je URSJV potrdila porocilo o obcasnem varnostnem pregledu z nacrtom izvedbe sprememb in izboljšav. O statusu izvedbe je NEK porocala s polletnimi porocili. NEK je do maja 2019 zakljucila 220 od 225 akcij, med njimi vse od 71 akcij casovne kategorije I, 83 od 84 casovne kategorije II in 66 od 70 casovne kategorije III, za 5 akcij pa je NEK maja 2019 zaprosila za podaljšanje roka. URSJV je junija 2019 z odlocbo odobrila podaljšanje rokov izvedbe za pet akcij iz izvedbenega nacrta drugega obcasnega varnostnega pregleda: - Akcija PSR2 2.3-04 – Establishment of Protected Emergency Control Centre, rok izvedbe do 31. 12. 2021, - Akcija PSR2 4.5-02 – Severe Accident Phenomenological Evaluations Upgrade, rok izvedbe do 31. 12. 2021, - Akcija PSR2 4.5-03 – Plant Specific MAAP4 Model Review/Update, rok izvedbe do 31. 12. 2020, - Akcija PSR2 4.5-15 – Improvement of the Satellite Communications System Availability, rok izvedbe do 31. 12. 2020 in - Akcija PSR2 1.1-45 SSS-PD-02 SSS – Qualification to PIES and Safe Shutdown Earthquake, rok izvedbe do 01. 06. 2020. Obratovalni podatki in varnostni kazalniki NEK NEK je v obrazložitvi ustrezno pojasnila razloge, zaradi katerih akcij ni bilo mogoce izvesti. V NEK so leta 2019 proizvedli 5.821.257,0 MWh (5,8 TWh) bruto elektricne energije na izhodu generatorja oziroma 5.532.981,2 MWh (5,5 TWh) neto elektricne energije, ki je bila oddana v omrežje. Najpomembnejši obratovalni kazalniki NEK so prikazani v spodnji preglednici 1 in preglednici 2, njihovo gibanje skozi leta pa v nadaljevanju porocila. Obratovalni kazalniki potrjujejo stabilno in varno obratovanje elektrarne. Preglednica 1: Najpomembnejši obratovalni kazalniki leta 2019 Varnostni in obratovalni kazalniki Leto 2019 Povprecje razpoložljivost [%] 92,2 87,59 izkorišcenost [%] 94,8 86,26 faktor prisilne zaustavitve [%] 0,0 0,95 realizirana proizvodnja [GWh] 5.821,26 5.200,02 hitre zaustavitve – samodejne [štev. zaustavitev] 0 2,05 hitre zaustavitve – rocne [štev. zaustavitev] 0 0,14 nenacrtovane normalne zaustavitve [štev. zaustavitev] 0 0,70 nacrtovane normalne zaustavitve [štev. zaustavitev] 1 0,81 porocila o izrednih dogodkih [štev. porocil] 2 4,0 trajanje remonta [dnevi] 28,3 48,3 faktor zanesljivosti goriva (FRI) [GBq/m3] 3,70.10-5 5,99.10-2 Preglednica 2: Casovna analiza obratovanja NEK leta 2019 Casovna analiza Število ur Odstotek [%] število ur v letu 8760 100 trajanje obratovanja elektrarne (na omrežju) 8081,27 92,25 trajanje zaustavitev 678,73 7,75 trajanje remonta 678,73 7,75 trajanje nacrtovanih zaustavitev 0 0,0 trajanje nenacrtovanih zaustavitev 0 0,0 Na sliki 1 je letni diagram obratovanja NEK. Leta 2019 je elektrarna obratovala stabilno. Zaustavila se je samo enkrat, in sicer v oktobru zaradi rednega remonta. Poleg tega je elektrarna dvakrat znižala moc na približno 55 %, zaradi izvajanja testiranja po vzdrževanju crpalke št. 1 sistema glavne napajalne vode. V poletnih mesecih je zaradi nizkega pretoka reke Save obratovala z manjšim izkoristkom. Slika 1: Casovni diagram moci NEK 2019 0 100 200 300 400 500 600 700 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC MOC [ MW ] MESEC N Test po vzdrževanju FW crpalke #1A in sanacija pušcanja na kondenzatorju REMONT Test po vzdrževanju FW crpalke #1A Na sliki 2 in sliki 3 je prikazano število zaustavitev elektrarne v posameznem letu. Slika 2: Hitre zaustavitve reaktorja – rocne in samodejne 0 2 4 6 8 10 12 14 16 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 povp. št. ustavitev leto Rocne Samodejne Slika 3: Normalne zaustavitve reaktorja – nacrtovane in nenacrtovane 0 1 2 3 4 5 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 povp. št. ustavitev leto Nacrtovane Nenacrtovane Zaustavitve verižne reakcije v reaktorju so razvršcene v dve skupini: v hitre in normalne. Hitre so posledica delovanja varovalnega sistema reaktorja, ki se sproži samodejno ali rocno. Normalne zaustavitve pa so tiste, ki potekajo normalno, s postopnim zmanjšanjem moci in so razdeljene naprej na nenacrtovane in nacrtovane. Postopna zaustavitev zaradi zamenjave goriva in rednega letnega vzdrževanja oziroma remonta je posebna vrsta nacrtovanih zaustavitev. NEK je bila med svojim celotnim obratovanjem (1981–2019) ustavljena 205-krat, od tega 137-krat med komercialnim obratovanjem. Hitrih zaustavitev je bilo skupaj 138. Med komercialnim obratovanjem jih je bilo 81, od tega 76 samodejnih in 5 rocnih. Preostalih zaustavitev, ki potekajo s postopnim zmanjševanjem moci, je bilo v celotnem obratovalnem obdobju 67. Med komercialnim obratovanjem je bilo s postopnim zmanjševanjem moci 56 zaustavitev, od tega 27 zaradi letnega remonta, 26 nenacrtovanih in 3 nacrtovane. Število remontov je manjše od števila let obratovanja elektrarne, saj v letih 1991, 2005, 2008, 2011, 2014 in 2017 ni bilo remonta, poleg tega je bila v štirih primerih elektrarna hitro zaustavljena zaradi težav z opremo ravno v prihajajocem casu nacrtovanega letnega remonta, zaradi cesar se je tedaj zacetek le tega prestavil. Z leti se lahko opazi postopno ustalitev števila hitrih zaustavitev (zadnjih petindvajset let v povprecju manj kot ena na leto). Leta 2019 ni bilo hitrih zaustavitev. Na sliki 4 je število sprožitev sistema za visokotlacno vbrizgavanje. Le ta se samodejno zažene ob nizkem tlaku v primarnem ali sekundarnem hladilnem sistemu, pri visokem tlaku v zadrževalnem hramu ter rocno. Leta 2019 ni bilo nobene sprožitve tega sistema, tako skupno število sprožitev od zacetka komercialnega obratovanja ostaja 12. Slika 4: Število sprožitev SI sistema Na sliki 5 je prikazan faktor prisilne zaustavitve. Ta faktor je razmerje med številom ur trajanja nenacrtovanih zaustavitev in celotnim številom ur v tem obdobju. Izražen je v odstotkih. Leta 2019 elektrarna ni bila nenacrtovano zaustavljena, zato je ta faktor 0 %. 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 povp. [%] leto Slika 5: Faktor prisilne zaustavitve Na sliki 6 je prikazano število porocil o nenormalnih dogodkih na leto. V letu 2019 je NEK porocala o dveh nenormalnih dogodkih. NEK je dolžna porocati upravnemu organu o vseh dogodkih, ki bi lahko zmanjšali stopnjo jedrske varnosti. Nenormalni dogodki so opisani v poglavju Dogodki in obratovalne izkušnje v NEK. 0 2 4 6 8 10 12 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 povp. št. porocil leto Slika 6: Število porocil o nenormalnih dogodkih Na sliki 7 je prikazan faktor izkorišcenosti. Izkorišcenost (load factor) je kolicnik med dejansko pridobljeno elektricno energijo in elektricno energijo, ki bi jo lahko ob referencni kapaciteti teoreticno pridobili v istem casu. Leta 2019 je vrednost tega kazalnika znašala 94,8 %. Pri racunanju tega indikatorja se uporablja referencna maksimalna zmogljivost, ki predvideva zmogljivost elektrarne med obratovanjem v najslabših vremenskih pogojih. Ker pa NEK vecino casa obratuje z višjo zmogljivostjo, je lahko vrednost tega kazalnika vecja od 100 %. Slika 7: Faktor izkorišcenosti 0 20 40 60 80 100 120 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 povp. [%] leto Na sliki 8 je prikazana razpoložljivost. V letu 2019 je bila kljub remontu razpoložljivost elektrarne relativno visoka in znaša 92,2 %. Razpoložljivost (availability) nuklearne elektrarne je kolicnik med številom ur obratovanja generatorja (sinhroniziranega z omrežjem ne glede na moc reaktorja) in celotnim številom ur v tem obdobju. Pove, koliko casa je bila elektrarna prikljucena na omrežje (v odstotkih). Pri racunanju skupnih vrednosti za razpoložljivost, izkorišcenost in faktor prisilne zaustavitve je upoštevana proizvodnja elektricne energije od 01. 01. 1983, ko so bili koncani zagonski preizkusi. Slika 8: Razpoložljivost 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 povp. [%] leto Na sliki 9 je prikazan faktor zmožnosti elektrarne, ki je definiran kot razmerje razpoložljive proizvodnje energije v danem obdobju in proizvodnje energije na referencni (nazivni) moci. Kazalnik izraža vpliv vodenja in vzdrževanja elektrarne na obratovanje in proizvodnjo elektricne energije. Leta 2019 je bil remont, zato je ta kazalnik primerljiv drugim letom z remontom, in sicer 91,72 %. Slika 9: Faktor zmožnosti elektrarne 0 20 40 60 80 100 120 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 povp. [%] leto Na sliki 10 je prikazana proizvedena elektricna energija za vsa leta rednega obratovanja NEK. V letu 2019 je bil redni remont, zato je temu primerna tudi proizvodnja energije, in sicer 5,5 TWh. 0 1 2 3 4 5 6 7 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 povp. [TWh] leto Slika 10: Proizvedena energija Na sliki 11 je prikazana primerjava po letih med proizvodnjo elektricne energije v Sloveniji v jedrski elektrarni, v hidroelektrarnah, v termoelektrarnah in v soncnih elektrarnah. Leta 2019 je proizvodnja elektricne energije znašala 14,9 TWh, od tega je 37 % proizvedeno v NEK. Slika 11: Proizvodnja elektricne energije v Sloveniji 0 2000 4000 6000 8000 10000 12000 14000 16000 18000 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 povp. [GWh] leto Jedrska Hidro Termo Soncna Iz preglednice 3 so razvidne podrobnosti o remontnih dejavnostih od leta 2012 dalje. Trajanje remonta po letih je prikazano na sliki 12. Leta 2019 so imeli v elektrarni 28 dnevni remont. V tem casu se je izvedlo redno preverjanje in preventivno vzdrževanje opreme, zamenjal se je del sredice in izvedle nekatere izboljšave oz. nadgradnje. Naslednji remont bo aprila 2021. Preglednica 3: Podatki o remontih v NEK od leta 2012 dalje Podatki o remontih 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Konec gorivnega ciklusa 25 26 – 27 28 – 29 30 Datum zacetka remonta 14. 4. 1. 10. – 11. 4. 1. 10. – 1.4. 1.10. Podatki o remontih 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Trajanje remonta [dni] 43,3 49,1 0 36,0 35,9 0 30,9 28,3 Moc pred zaustavitvijo [%] 96 100 – 100 98 – 100 92 Maksimalna zgorelost gorivnega elementa [MWd/MTU] 51.422 53.125 – 53.426 52.908 – 58.361 53.290 Zacetek naslednjega gorivnega ciklusa 27. 5. 19. 11. – 17. 5. 5.11. – 1.5. 28.10. Število svežih gorivnih elementov v sredici 56 56 – 56 56 – 56 56 Slika 12: Trajanje remonta v NEK 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 povp. dnevi leto Na sliki 13 je prikazan faktor nenacrtovane izgube moci. Izracunan je kot razmerje vseh nenacrtovanih izgub energije in referencne proizvedene energije (maksimalne proizvedene energije). Nizka vrednost indikatorja kaže na dobro vzdrževanje pomembne opreme. Leta 2019 elektrarna ni imela nenacrtovanih zaustavitev in s tem nenacrtovanih izgub proizvodnje, zato je vrednost tega faktorja 0 %. Slika 13: Nenacrtovana izguba moci 0,0 1,0 2,0 3,0 4,0 5,0 6,0 7,0 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 povp. [%] leto Na sliki 14 je prikazano število nenacrtovanih avtomatskih zaustavitev na 7.000 ur kriticnosti. Ta obratovalni in obenem varnostni kazalnik je zlasti uporaben pri primerjanju števila hitrih samodejnih zaustavitev z drugimi elektrarnami, ker je normiran na enako število ur obratovanja reaktorja. V letu 2019 NEK ni imela samodejnih zaustavitev, zato je vrednost tega kazalnika 0. Slika 14: Hitre samodejne zaustavitve na 7000 ur kriticnosti 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 povp. število leto Na sliki 15 je prikazana skupna (kolektivna) izpostavljenost sevanju v NEK. Nizka vrednost tega kazalnika kaže na visoko ucinkovitost nadzora izpostavljanja sevanju in zavzetost vodstva k radiološki zašciti. V letu 2019 je NEK imela remont za menjavo goriva, zato je vrednost kazalnika, 668,0 clovek-mSv primerljiva z drugimi leti z remontom. Slika 15: skupna izpostavljenost sevanju 0 500 1000 1500 2000 2500 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 povp. [clovek-mSv] leto Na sliki 16 je prikazana ucinkovitost varstva pri delu. Stopnja varstva pri delu je razmerje med izgubo delovnih ur zaradi nezgod pri delu in vsemi delovnimi urami. V letu 2019 ni bilo zabeleženih poškodb pri delu, zato je vrednost tega kazalnika 0. 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 povp. vrednost leto Slika 16: stopnja varstva pri delu Namen faktorjev neoperabilnosti, podanih na slikah 17, 18 in 19, je prikazati pripravljenost pomembnih varnostnih sistemov, da zagotovijo svojo funkcijo v primeru nezgode. Na sliki 17 je prikazan faktor neoperabilnosti sistema za varnostno vbrizgavanje. Leta 2019 je bila vrednost faktorja 0,0019, kar je pod ciljno vrednostjo NEK (0,005). Vsa nerazpoložljivost visokotlacnega sistema za hlajenje sredice v sili je izhajala iz nerazpoložljivosti zaradi nacrtovanega vzdrževanja na moci. Slika 17: Neoperabilnost sistema za varnostno vbrizgavanje 0,000 0,001 0,002 0,003 0,004 0,005 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 povp. neoperabilnost leto Na sliki 18 je prikazan faktor neoperabilnosti zasilnega vira energije (dizelskih generatorjev), ki pomeni nerazpoložljivost sistema za dobavo elektricne energije, kar je pomembno ob izpadu normalnega notranjega in zunanjega elektricnega napajanja. Operabilnost dizelskih generatorjev je stabilna že nekaj let. V letu 2019 je bil sistem zasilnega vira elektricnega energije popolnoma razpoložljiv, zato je vrednost tega kazalnika 0. Slika 18: Faktor neoperabilnosti zasilnega vira elektricne energije 0,000 0,005 0,010 0,015 0,020 0,025 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 povp. neoperabilnost leto Na sliki 19 je prikazan faktor neoperabilnosti sistema pomožne napajalne vode, to je nerazpoložljivost sistema, ki poskrbi za dovajanje napajalne vode v uparjalnike, kadar glavni napajalni sistem ni na razpolago. Leta 2019 je vrednost tega faktorja znašala 0,0014, kar je pod ciljno vrednostjo NEK, ki znaša 0,005. Vsa nerazpoložljivost sistema pomožne napajalne vode je v letu 2019 izhajala iz nerazpoložljivosti zaradi nacrtovanega vzdrževanja na moci. 0,000 0,002 0,004 0,006 0,008 0,010 0,012 0,014 0,016 0,018 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 povp. neoperabilnost leto Slika 19: Faktor neoperabilnosti sistema pomožne napajalne vode Kemijski kazalnik, prikazan na sliki 20, podaja uspešnost operativne kemijske kontrole vode na sekundarni strani. Kazalnik je kombinacija vrednosti koncentracij klorida, sulfata in natrija v sistemu za kaluženje uparjalnikov ter železa in bakra v sistemu glavne napajalne vode glede na njihove dopustne koncentracije. Ce so vse koncentracije kemikalij pod zaželenimi vrednostmi, je vrednost kazalnika 1. V letu 2019 je prišlo do pušcanja na kondenzatorju, kar je poslabšalo kemijo sekundarne vode, zato je vrednost tega kazalnika za leto 2019 bila 1,08. Konec leta je NEK sanirala to pušcanje. Slika 20: Kemijski kazalnik 0,9 1,0 1,1 1,2 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 povp. vrednost leto Iz slike 21 je razvidno število požarnih alarmov in število dejanskih požarov skupaj v tehnološkem in netehnološkem delu elektrarne za obdobje 1983–2019. Za obdobje med letoma 1983 in 1997 ni razpoložljivih podatkov o številu alarmov, za leto 1998 in 1999 pa se število alarmov ne more upoštevati kot popolnoma verodostojen podatek, ker so bili tedaj upoštevani tudi alarmi, povzroceni z okvaro (kratek stik) samega alarma. Leta 2019 je bilo 15 požarnih alarmov, od tega 12 v tehnološkem delu, ostali trije pa v netehnološkem delu elektrarne. Požarov leta 2019 ni bilo. 0 30 60 90 URSJV proces nadzora NEK s pomocjo varnostno-obratovalnih kazalnikov 120 0 1 2 3 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 povp. število alarmov število požarov leto število požarov število alarmov Slika 21: Pregled števila požarnih alarmov in dejanskih požarov v obdobju 1983-2019 Podatki o obratovanju v mejnih razmerah obratovanja (v casovno omejenih razmerah najnižje funkcionalne zmogljivosti opreme, ki je še zahtevana za varno obratovanje elektrarne – »Limited Conditions for Operation«) so razvidni iz preglednice 4. V letu 2011 je bil ta kazalnik spremenjen skladno s Pravilnikom o zagotavljanju varnosti po zacetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov (Uradni list RS, št. 81/16 in 76/17 – ZVISJV-1, JV9). Skladno s tem pravilnikom elektrarna od leta 2011 dostavlja URSJV redna mesecna porocila o obratovanju, vkljucno s podatki o obratovanju v mejnih razmerah. Ti podatki so bili od leta 2011 do 2016 loceni na dve skupini: v prvi so bili samo kljucni varnostni sistemi (pomožna napajalna voda – AF, zasilno elektricno napajanje – DG, odvod zaostale toplote – RH in varnostno vbrizgavanje – SI), za katere so se porocali vsi vzroki obratovanja v mejnih razmerah, medtem ko je druga skupina vkljucevala vse sisteme elektrarne, vendar samo dva vzroka, in sicer korektivno vzdrževanje in odpovedi komponente ali opreme. Z uveljavitvijo novega Pravilnika JV9 decembra 2016 se z letom 2017 ti podatki ponovno porocajo za vse sisteme. Preglednica 4: Obratovanje v mejnih razmerah obratovanja v obdobju 2013-2019 za vse sisteme elektrarne Vzrok Število dogodkov 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 preklop zbiralke zaradi korektivnega vzdrževanja, BCC – – – – 9 6 3 preklop zbiralke zaradi odpovedi komponente ali opreme, BCF – – – – 1 0 1 preklop zbiralke zaradi nadzora, BCS – – – – 46 29 40 korektivno vzdrževanje, CM 64 58 59 57 41 49 31 odpoved komponente ali opreme, FAIL 22 18 44 10 20 22 54 modifikacije, MOD – – – – 33 32 39 preventivno vzdrževanje, PM – – – – 84 114 165 nadzor, S – – – – 445 357 454 trening osebja, TRAIN – – – – 0 0 0 vzdrževanje za odpravo pomanjkljivosti, DM – – – – 18 22 39 Skupaj 65 86 103 67 697 631 826 Viri: [1], [2], [3] URSJV je konec leta 2007 zacela spremljati vodenje in obratovanje NEK preko svojega nabora varnostno obratovalnih kazalnikov (v nadaljevanju: VOK). V letu 2019 je URSJV spremljala 37 VOK, katerih primeri so predstavljeni v nadaljevanju. Nabor VOK vkljucuje URSJV meje za opozorila in alarme. NEK ima tako na voljo cas za korektivne ukrepe, ki bi izboljšali vrednost VOK, še preden je dosežena URSJV opozorilna oziroma alarmna vrednost ter s tem tudi povecan nadzor URSJV. URSJV enkrat mesecno obvešca NEK o morebitnih posameznih podrocjih, ki bi potrebovala vecjo angažiranost NEK oziroma kjer se pricakuje URSJV tematske inšpekcije. Iz kazalnika, ki prikazuje specificno aktivnost primarnega hladila (slika 22), je razvidno, da so v casovnem obdobju med decembrom 2018 in septembrom 2019 (30. gorivni cikel) specificne aktivnosti ksenona 133Xe in jodovih izotopov 131I in 134I znižane približno na 1/2 vrednosti glede na 29. gorivni cikel. V casu remonta 2019 je bilo ugotovljeno, da v sredici 30. gorivnega cikla ni bilo pušcajocih ali poškodovanih gorivnih elementov. V 31. gorivnem ciklu je specificna aktivnost ksenona 133Xe in jodovih izotopov 131I in 134I precej konstantna, kar pomeni, da do konca decembra 2019 ni pušcajocih ali poškodovanih gorivnih elementov v sredici. Slika 22: Specificna aktivnost primarnega hladila – 30 in 31. gorivnega cikla 1,0E-08 2,0E-03 4,0E-03 6,0E-03 8,0E-03 1,0E-02 1,2E-02 1,4E-02 1,6E-02 1,8E-02 26.12.2018 26.01.2019 26.02.2019 26.03.2019 26.04.2019 26.05.2019 26.06.2019 26.07.2019 26.08.2019 26.09.2019 26.10.2019 26.11.2019 mCi/ml I-131 I-134 Xe-133 DE I-131 opozorilo: 100 % povecanje specificne aktivnosti 131I, 134I ali 133Xe glede na predhodni teden ali 0,25 µCi/ml DE 131I alarm: 200 % povecanje specificne aktivnosti 131I, 134I ali 133Xe glede na predhodni teden ali 0,5 µCi/ml DE 131I Kazalnik, ki prikazuje identificirano in neidentificirano pušcanje iz primarnega hladilnega sistema (v druge zaprte sisteme ali v atmosfero zadrževalnega hrama preko identificiranih virov ali preko uparjalnikov v sekundarni hladilni sistem), je že vec let pod mejno vrednostjo (slika 23). Pušcanje se prikaže kot odstotek od dovoljenega pušcanja, dolocenega z NEK tehnicnimi specifikacijami. Mejni vrednosti za alarm in opozorilo (opozorilo na 60 % in alarm na 80 % dovoljenega pušcanja) na sliki 23 nista prikazani, ker so dejanske vrednosti dalec pod mejnimi vrednostmi. Slika 23: Pušcanje reaktorskega hladila Kazalnika na slikah 24 in 25 prikazujeta tveganje zaradi nacrtovane in nenacrtovane nerazpoložljivosti opreme v okviru NEK tehnicnih specifikacij. V primeru velikega porasta nenacrtovane nerazpoložljivosti lahko kazalnika odražata degradacijo opreme in pomanjkljiv program vzdrževanja. cid:image003.png@01D5F3AC.5B14C530 Slika 24: Tveganje zaradi nacrtovane nerazpoložljivosti opreme cid:image008.png@01D60CDD.77EBDBE0 Slika 25: Tveganje zaradi nenacrtovane nerazpoložljivosti opreme Kazalnika, ki prikazujeta tekocinske izpuste (tritij) (slika 26) in plinske izpuste (slika 27), v letu 2019 nista prekoracila mejnih vrednosti. Mejni vrednosti za alarm in opozorilo za kazalnik deleža vseh plinskih izpustov nista prikazani na sliki 27, ker so dejanske vrednosti dalec pod mejnimi vrednostmi. Slika 26: Tekocinski izpusti – tritij 2019 0 5 10 15 Dogodki in obratovalne izkušnje v NEK Celovitost goriva, aktivnost reaktorskega hladila in pregled gorivnih elementov 20 25 30 35 40 45 50 januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober(R19) november december SKUPAJ TBq radioaktivnost izpusta opozorilo alarm Slika 27: Delež vseh plinskih izpustov Slika 28 prikazuje število korektivnih delovnih nalogov (KDN). V mesecu avgustu se je kazalnik spremenil. Kazalnik je sedaj sestavljen iz dveh grafov. Prvi graf prikazuje število KDN za varnostne sisteme in ostale sisteme. V prejšnji razlicici kazalnika so bili KDN za varnostne in ostale sisteme združeni. Iz grafa je razvidno, da je bila opozorilna vrednost presežena štirikrat za varnostne sisteme in petkrat za nevarnostne sisteme. Razlogov za povecano število izdanih korektivnih delovnih nalogov je vec, med drugim tudi problematika staranja sistemov in komponent ter težave z nekaterimi na novo vgrajenimi instrumentacijskimi komponentami. Slika 28: Število korektivnih delovnih nalogov Slika 29 prikazuje stanje ponavljajocih se odstopanj in okvar. Stanje je zadovoljivo, saj vrednosti ne dosegajo meje za opozorila. Slika 29: Ponavljajoca se odstopanja in okvare Na slikah 22-29 so predstavljeni mesecni kazalniki, na slikah 30-37 pa sledijo cetrtletni kazalniki. V letu 2019 ni bilo okvar varnostnih sistemov (slika 30). Slika 30: Okvare varnostnih sistemov Kazalnik odziva osebja na poziv v primeru izrednega dogodka (slika 31) prikazuje, da je bilo v letu 2019 od 96 % do 98 % intervencijskega osebja (mejna vrednost je 80 %) razpoložljivega v elektrarni znotraj ene ure v primeru nastopa dejanskega dogodka ali v primeru vaje. Slika 31: Odziv osebja na poziv v primeru izrednega dogodka Glede nenacrtovanih izpostavljenosti kontaminaciji (zunanja kontaminacija) v letu 2019 so bile 3 osebe zunanje kontaminirane v casu remonta 2019 (slika 32), ni pa bilo (poslabšanj) kontaminacij površin (slika 33). Slika 32: Nenacrtovana izpostavljenost kontaminaciji Slika 33: Kontaminirane površine Kazalnik usposabljanja osebja (slika 34) prikazuje varnost elektrarne preko izobraževanja osebja za obvladovanje izrednega dogodka. Iz kazalnika je razvidno, da se odstotek realiziranega izobraževanja za obvladovanje izrednega dogodka glede na plan izobraževanj izvaja uspešno. Slika 34: Usposabljanje osebja NEK pri svojem delu uporablja okoli 2200 postopkov in programov. Zaradi tehnicnih in administrativnih sprememb na objektu, morebitnih neskladnosti z dejanskim stanjem ter napak v dokumentaciji je potrebno dokumentacijo redno pregledovati in dopolnjevati. Varnostne postopke je treba pregledati najmanj na dve leti, ostalo dokumentacijo pa na pet let. Kazalnik posodobitev dokumentacije prikazuje število dokumentov, ki niso bili pregledani v predvidenem roku. Iz kazalnika na sliki 35 je razvidno, da je NEK v letu 2019 zamujala pri zelo malem številu pregledane varnostno pomembne dokumentacije in postopkih kvalitete. Sledi kazalnik ucinkovitost nadzora varnostnih sistemov (slika 36). Slika 35: Posodobitev dokumentacije Slika 36: Ucinkovitost nadzora varnostnih sistemov V skladu s Pravilnikom JV9 in Tehnicnimi specifikacijami je NEK porocala o dveh dogodkih (slika 37) oziroma odstopanjih, ki sta opisana v poglavju Dogodki in obratovalne izkušnje. Slika 37: Dogodki Na slikah 38-49 so predstavljeni letni kazalniki. V letu 2019 se je število veljavnih dovoljenj za operaterja reaktorja, glavnega operaterja reaktorja in inženirja izmene zmanjšalo glede na leto 2018. Na sliki 38 je predstavljeno število osebja z dovoljenjem za obratovanje in inženirjev izmene od leta 2000 dalje. Preverjenost usposobljenosti se preverja v skladu s Pravilnikom o zagotavljanju usposobljenosti delavcev v sevalnih in jedrskih objektih (Ur. l. RS, št. 32/11 in 76/17 – ZVISJV-1, Pravilnik JV4). Slika 38: Osebje z dovoljenjem za obratovanjem Kazalnik kolektivna doza (slika 39) prikazuje letno kolektivno efektivno dozo celotnega telesa, skupno za delavce NEK, zunanje delavce in obiskovalce. V letu 2019 je bila kolektivna doza 668 clovek-mSv (vrednost opozorila je 720 clovek-mSv, vrednost za alarm pa 860 clovek-mSv). Slika 39: Kolektivna doza Kazalnik izpostavljenosti osebja sevanju prikazuje skupno število izpostavljenosti delavcev NEK in zunanjih delavcev (slika 40). V letu 2019 je bilo skupno 1581 izpostavljenih delavcev, od tega je bilo 411 izpostavljenih dozi od 0,5 do 15 mSv. Na sliki 40 je prikazana mejna vrednost za opozorilo in alarm. Alarm predstavlja tudi vsaka kontaminacija nad 15 mSv. Leta, v katerih ni bilo remonta, so na sliki 40 oznacena z zvezdicami (*). Slika 40: Izpostavljenost osebja sevanju Sliki 41 in 42 prikazujeta kazalnik varnost pri delu in število potrjenih zahtev za opustitev sledenja obratovalnim pogojem in omejitvam NEK. V letu 2019 NEK ni podala zahtev za opustitev sledenja obratovalnim pogojem in omejitvam. Slika 41: Varnost pri delu Slika 42: Število potrjenih zahtev za opustitev sledenja obratovalnim pogojem in omejitvam NEK V letu 2019 je bila ena kršitev NEK obratovalnih pogojev in omejitev (slika 43), prav tako sta bili ugotovljeni dve kršitvi zakonodaje in odlocb (slika 44). Slika 43: Kršitev NEK obratovalnih pogojev in omejitev Slika 44: Kršitve zakonodaje in odlocb V letu 2019 se je število dogodkov zaradi napacnih postopkov povecalo (slika 45), povecalo pa se je tudi število obratovalnih odstopanj zaradi cloveške napake (slika 46). Slika 45: Obratovalna odstopanja zaradi postopkov Slika 46: Obratovalna odstopanja zaradi cloveške napake V letu 2019 ni bilo požara, bila pa sta dva požarna dogodka (slika 47). Bilo je tudi 28 požarnih alarmov, in sicer 15 upravicenih ter 13 lažnih. Slika 47: Požarna varnost V letu 2019 je NEK v korektivnem programu obravnavala 148 tujih obratovalnih izkušenj (v letu 2018 je bilo obravnavanih 184 tujih obratovalnih izkušenj) (slika 48). Izdelanih je bilo deset podrobnejših analiz. Kazalnik je presegel alarmno vrednost, kajti NEK bi pricakovano morala izvesti vsaj 13 podrobnejših analiz. Iz grafa je tudi razvidno, da je število obravnavanih tujih obratovalnih izkušenj v NEK v zadnjih letih vedno manjše. Slika 48: Obravnava tujih izkušenj V letu 2019 je bilo odstranjenih 69 zacasnih sprememb (slika 49). Število nedokoncanih sprememb ob koncu leta je bilo 32 (vrednost za opozorilo je 35, vrednost za alarm je 50), na novo odprtih je 62. Slika 49: Zacasne spremembe Porocanje o nenormalnih dogodkih je doloceno s Pravilnikom o zagotavljanju varnosti po zacetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov (Uradni list RS, št. 81/16 in 76/17 – ZVISJV-1), v katerem je podan seznam dogodkov, o katerih mora upravljavec jedrske elektrarne izredno porocati. NEK mora prav tako slediti dodatnim zahtevam za porocanje v svojih Tehnicnih specifikacijah. NEK je v skladu z omenjenim pravilnikom in tehnicnimi specifikacijami porocala o dveh dogodkih. NEK o dogodku »Udar strele in odpoved delovanja vecjega števila ne-varnostnih in varnostnih komponent« ni porocala, kajti tako v pravilniku kot tudi v tehnicnih specifikacijah ni ustreznih zahtev po porocanju. Omenjeni dogodek je opisan ker gre za pomemben dogodek. Udar strele in odpoved delovanja vecjega števila ne-varnostnih in varnostnih komponent Dne 22. 06. 2019 je bila v okolici Krškega nevihta z udari strel. Med drugim je tudi prišlo do udara vecjega števila strel v okolici NEK-a. Iz EIMV porocila o atmosferskih razelektritvah je razvidno, da je bilo v krogu 4,5 km od NEK 47 strel, v razdalji 200 metrov od NEK pa so udarile tri strele. Zaradi udara strel v bližini NEK-a je prišlo do lažnih aktivacij in odpovedi vecjega števila ne-varnostnih in varnostnih komponent. Zaradi udara strel je bila prizadeta oprema na naslednjih sistemih: sistem pomožne napajalne vode (aktivirana prenapetostna zašcita na napajalniku oddajnika PS702 in pretvornika PY3046), sistemi požarne zašcite (pojav vecjega števila alarmov na glavni požarni centrali v glavni komandni sobi, poškodovan je bil požarni detektor, rocni požarni detektor, poškodovana prenapetostna zašcita napajalnika požarne centrale), sistem oskrbovalne vode (neoperabilen detektor temperature TE2800 (RTD – Resistance Temperature Detector), odpoved pretvornika PT2819EC v pomožni komandni sobi), elektricni sistemi, seizmicna instrumentacija, komunikacijski sistemi (poškodovana elektronika evakuacijskega alarmnega sistema), sistem instrumentacije v sredici (odpoved indikacij ICCMS sistema (Inadequate Core cooling Monitoring) v pomožni komandni sobi), sistem obdelave odpadnih plinov (nedelujoci alarmi na Gas Handling panelu), tehnicno varovanje (poškodovanih vec krmilnikov vrat) itd. Zaradi omenjenega dogodka je NEK vstopila v obratovalne pogoje in omejitve LCO 3.7.1.2, LCO 3.3.3.8 in LCO 3.3.3.5 (LCO – Limiting Conditions for Operations). NEK je vse nepravilnosti in odpovedi opreme odpravila. NEK bo v prihodnosti izboljšala zašcito pred direktnim udarom (iz 100kA na 400kA). Glede na to, da je dogodek kompleksen in pomemben s stališca jedrske varnosti, sta NEK in URSJV analizi še v izdelavi. Slika 50: Atmosferska razelektritev (simbolicna slika) Vir: [4] Izguba zaprtosti penetracije zadrževalnega hrama v remontu 2019 Dne 05. 10. 2019 so se istocasno izvajala vzdrževalna dela na dveh zaporednih ventilih na cevovodu protipožarne zašcite (za gašenje primarne crpalke št.1 (RCP – Reactor Coolant Pump)), in sicer na izolacijskem ventilu št. 28985 ter nepovratnem ventilu št. 28989. Na sliki 12 je prikazan izolacijski ventil 28985 protipožarnega sistema v NEK. Vzdrževalna dela na ventilu 28989 so bila zakljucena že 05. 10. 2019, medtem ko so bila vzdrževalna dela, nadgradnja aktuatorja ventila in preizkus lokalnega pušcanja na ventilu št. 28985 zakljucena 16. 10. 2019. Obratovalni pogoji in omejitve LCO 3.9.4 zahtevajo zaprtost penetracij zadrževalnega hrama med menjavo goriva. Ta zaprtost se zagotovi z zaprtimi ventili dolocenimi v postopku OSP-3.4.602 »Tedensko preverjanje integritete zadrževalnega hrama v casu menjave goriva«, med drugim tudi z zgoraj omenjenim izolacijskim ventilom 28985. Dne 04. 10. 2019 je bila preverjena zaprtost penetracij zadrževalnega hrama skladno z zahtevami obratovalnih pogojev in omejitev (LCO 3.9.4) in postopkom OSP-3.4.602. Od 05. 10. 2019, ko so se pricela dela na omenjenem ventilu, zadrževalni hram ni bil zaprt skladno s pogoji dolocenimi v obratovalnih pogojih in omejitvah NEK. Dne 07. 10. 2019 so delavci NEK ugotovili, da so se izvajala dela na obeh ventilih hkrati. V tem casu so bila vzdrževalna dela na nepovratnem ventilu št. 28989 zakljucena, medtem ko je bil izolacijski ventil št. 28985 zaradi vzdrževanja še vedno odstranjen. Delavci NEK so takoj reagirali in dodatno zaprli ventile št. 29051, 29054 in 29057. S tem so bile izpolnjene zahteve LCO 3.9.4, kjer je zahtevana zaprtost penetracij. NEK ni zagotavljala obratovanja v skladu z odobrenimi obratovalnimi pogoji in omejitvami, saj zaprtost penetracije zadrževalnega hrama ni bila zagotovljena od 05. 10. 2019 od 17:20 ure do 07. 10. 2019 do 14:22 ure, hkrati pa so v tem obdobju potekale priprave na iznos goriva ter sam iznos goriva v bazen z izrabljenim gorivom. Poleg tega NEK po prepoznavi problema nezatesnjene penetracije ni zaustavila iznosa goriva, ampak je izvedla nadomestno osamitev. NEK je pojasnila, da so ravnali skladno s postopkom ADP-1.3.030 »Varnost v zaustavitvi« tako, da so v najkrajšem casu po ugotovitvi nezatesnjene penetracije izolirali dodatne ventile. Zahteve obratovalnih pogojev in omejitev so bile preverjene šele potem, ko je bila odobrena izvedba nadomestnih osamitev. Takrat naj ne bi bilo vec potrebe po postopanju v skladu z zahtevami obratovalnih pogojev in omejitev LCO 3.9.4. Prav tako naj bi bili zagotovljeni dodatni nivoji obrambe v globino, kot so pretekli cas od zaustavitve vec kot 100 ur, nivo vode vsaj 7 m nad prirobnico reaktorja, ipd. ZIVJSV-1 zahteva (111. clen, 1. tocka 1. odstavka), da mora upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta obratovati skladno z zahtevami dolocenimi v obratovalnih pogojih in omejitvah, ki so del obratovalnega dovoljenja. Postopki NEK morajo biti usklajeni z obratovalnimi pogoji in omejitvami. Vzrokov za dogodek je vec, in sicer: neustrezno procesiranje delovnih nalogov, pomanjkljiv sistem pregleda in nadzora nad delovnimi nalogi, nesledenje zahtevam obratovalnih pogojev in omejitev, pomanjkljivi interni postopki itd. NEK in URSJV sta odstopanje podrobno preucili in opravili analizo. Dogodek je URSJV razvrstila v stopnjo 1 po INES lestvici. sl1 Slika 51: FP izolacijski ventil 28985 (ventil se nahaja na FP cevovodu za gašenje RCP št. 1) Viri: [5], [6], [7], [8] Odpoved ECR merilne zanke T-424EC in vstop v LCO 3.3.3.5 in DEC-LCO 3.3.3.5 V sklopu spremembe 1007-XI-L »Izgradnja pomožne komandne sobe (ECR – Emergency Control Room)« so bili v remontu 2016 enojni RTD merilniki širokega obmocja temperature vrocega in hladnega kraka sistema reaktorskega hladila (RCS – Reactor Coolant System) zamenjani z dvojnimi, ki so namešceni v istem ohišju. TE424EC je del dvojnega RTD-ja, ki v istem ohišju zajema tudi TE424. Od inštalacije v remontu 2016 je bila prvi obratovalni cikel (18 mesecev) uporabljena samo povezava do glavne komandne sobe (TE424). Na tej zanki ves cikel obratovanja ni bilo opaženih nobenih odstopanj. Dne 26. 02. 2019 je prišlo do porasta indikacije na zanki T-424EC v ECR in na procesno informacijskem sistemu (PIS – Proces Information System). Opravljeno je bilo iskanje vzroka za odstopanje. Izmerjena upornost RTD-ja elementa TE424EC je pokazala degradacijo RTD-ja (35 Ohmov vecja vrednost od pricakovane). Zaradi tega je bila meritev temperature TE424EC razglašena kot neveljavna. Dne 26. 02. 2019 ob 13:30 uri je bil razglašen vstop v obratovalne pogoje in omejitve LCO 3.3.3.5 in DEC-LCO 3.3.3.5. (DEC – Design Extension Condition) Glede na to, da bi bilo RTD možno zamenjati šele v remontu oktobra 2019 (ali ob prisilni zaustavitvi elektrarne), je bilo potrebno, na osnovi nezmožnosti izpolnjevanja zahtev DEC-LCO 3.3.3.5, ki zahtevajo vrnitev kanala v operabilno stanje v 60 dneh, ukrepati v skladu z zahtevami DEC-LCO 3.0.3, to je porocanje URSJV ter priprava analize v 15 dneh. Odprta je bila analiza, ki naj bi raziskala vzroke za okvaro RTD-jev v navezi s podobnimi težavami, ki jih je NEK že imela z RTD-ji ozkega merilnega obmocja istega proizvajalca, prav tako na hladnem kraku sistema reaktorskega hladila zanke št. 2, najverjetneje kot posledica povišanih vibracij visokih frekvenc (3-5 kHz), ki jih na tej zanki ustvarja primarna crpalka reaktorskega hladila št. 2, ki ima mocnejše vibracije kot primarna crpalka št. 1. V remontu 2019 je bil izvlecen okvarjeni RTD in zamenjan z novim RTD-jem enakega tipa. Okvarjeni RTD je bil pregledan z neporušno metodo rentgenskega slikanja. Pri tem ni bilo opaženih odstopanj. Analizo ocitnega vzroka bo NEK izvedela po prejetju zakljuckov analize proizvajalca. NEK bo dokoncala analizo v letu 2020. Vira: [9], [10] Leto 2019 zajema del 30. reaktorskega gorivnega cikla, ki se je zacel 01. 05. 2018 in se je zakljucil 01. 10. 2019, ter del 31. gorivnega cikla, ki se je zacel 28. 10. 2019. 31. gorivni cikel bo trajal 18 mesecev, do menjave goriva aprila 2021. V 31. gorivnem ciklu je bilo 10. 11. 2019 in 22. 12. 2019 izvedeno kontrolirano znižanje moci iz 100 % na 55 % zaradi popravnih del na sistemu glavne napajalne vode. Ob koncu 30. gorivnega cikla je bila dosežena izgorelost sredice 20891 MWD/MTU oz. 514,1 efektivnih dni na polni moci (EFPD – Effective Fuel Power Day). Ob koncu leta 2019, v 31. gorivnem ciklu, pa je bila dosežena izgorelost sredice 2515 MWD/MTU oz. 61,8 EFPD. Sredico sestavlja 121 gorivnih elementov. Vsi gorivni elementi v sredicah 30. in 31. gorivnega cikla so tipa Vantage+ ali Modified Vantage+ in imajo zamenljivo zgornjo šobo (RTN – Removable Top Nozzle), modificirano spodnjo vstopno šobo s filtrom za zašcito pred delci v reaktorskem hladilu (DFBN – Debris Filter Bottom Nozzle), srajcke gorivnih palic, vodila za regulacijske palice in instrumentacijska vodila iz materiala ZIRLO, obrocaste obogatene gorivne tablete v aksialni regiji ter zašcitni oksidni sloj v spodnjem delu srajcke gorivne palice. Gorivni elementi tipa Modified Vantage+ imajo odstranjene komunikacijske luknje v DFBN in spremenjen projekt srednje rešetke, s ciljem zagotoviti vecjo odpornost gorivnih elementov proti poškodbam zaradi vibracij in delcev v hladilu. Od 56 novih gorivnih elementov v sredici 31. gorivnega cikla, jih je 20 s 4,45 % obogatitvijo in 36 s 4,95 % obogatitvijo urana 235U. Za optimizacijo zgorevanja sredice so bili uporabljeni gorljivi absorberji (IFBA – Integral Fuel Burnable Absorber). Stanje gorivnih elementov v reaktorju (celovitost goriva) se spremlja posredno na podlagi izmerjenih specificnih aktivnosti reaktorskega hladila v pogojih stabilnega obratovanja in med prehodnimi pojavi. Izotopi ksenona, kriptona in joda kažejo na poškodbe goriva, iz meritev specificnih aktivnosti izotopov joda pa se dolocita velikost poškodbe in kontaminacija hladila. Iz specificnih aktivnosti izotopov cezija se lahko oceni izgorelost poškodovanega goriva. V primeru degradacije srajcke gorivne palice se v hladilu zaznajo trdi delci, npr. Neptunij-239 ali Barij-140. Analiza specificnih aktivnosti izotopov je pokazala, da ob koncu 30. gorivnega cikla ter ob koncu leta 2019 v 31. gorivnem ciklu v sredicah ni bilo pušcajocih gorivnih palic. Na koncu 30. gorivnega cikla so specificne aktivnosti hladila dosegle 0,3 % omejitve doznega ekvivalenta 131I in 0,6 % omejitve 47/E skupne aktivnosti primarnega hladila. Na koncu leta 2019 so v 31. gorivnem ciklu specificne aktivnosti hladila dosegle 0,1 % omejitve doznega ekvivalenta 131I in 0,6 % omejitve 47/E skupne aktivnosti primarnega hladila. Faktor zanesljivosti goriva (FRI – Fuel Reliability Indicator) je pokazatelj poškodovanosti goriva, ki se uporablja za primerjavo z drugimi elektrarnami v svetu. Vrednost FRI se doloci iz specificne aktivnosti 131I, popravljene s prispevkom iz kontaminacije primarnega kroga (aktivnost 134I) in normalizirane na konstantno vrednost hitrosti cišcenja primarnega hladila in moc reaktorja. Vrednost FRI, ki je manjša ali enaka 5·10-4 µCi/g (1,85·10-2 GBq/m³), po mednarodnih merilih predstavlja gorivo brez poškodb. Tako v 30. kot v 31. gorivnem ciklu ob koncu leta 2019 je FRI znašal 1·10-6 µCi/g, kar je pod mejo za pušcajoce gorivo. Najvecja dejanska izgorelost gorivnega elementa v sredici ob koncu 30. gorivnega cikla je znašala 53290 MWD/MTU (gorivni element AG25 na poziciji G-13), medtem ko je najvecja dejanska izgorelost gorivne palice znašala 57105 MWD/MTU. Najvecja dejanska izgorelost gorivnega elementa v sredici 31. gorivnega cikla ob koncu leta 2019 je znašala 47189 MWD/MTU (gorivni element AJ22 na poziciji M-06), medtem ko je najvecja dejanska izgorelost gorivne palice znašala 51602 MWD/MTU. Pregledi gorivnih elementov med remontom 2019 Z metodo izsesavanja za detekcijo pušcanja gorivnih elementov (IMS – In Mast Sipping) je bil izveden pregled tesnosti srajck vseh 121 gorivnih elementov sredice 30. gorivnega cikla, ki je pokazal, da ni bilo pušcajocih gorivnih elementov. Hitra podvodna vizualna inšpekcija (Q-UWTV – Quick Underwater Visual Testing) zgornjega dela gorivnih elementov med 7. in 8. rešetko ter zgornjo šobo je bila izvedena med praznitvijo reaktorja. Podvodno vizualno inšpekcijo (UWTV) so izvedli za vse štiri strani 96 gorivnih elementov iz 30. gorivnega cikla, ki so bili predvideni za prvotni projekt sredice in za spremenjeni projekt sredice 31. gorivnega cikla. Gorivni element AK32 zaradi mehanske poškodbe na 1. rešetki ni sprejemljiv za uporabo v sredici in zato je bilo treba pripraviti spremembo projekta sredice za 31. gorivni cikel. Ultrazvocni pregledi (UT – Ultrasonic Inspection) se med remontom niso izvajali, ker niso bili potrebni, saj sta že metodi IMS in Q-UWTV potrdili, da ni bilo pušcajocih gorivnih elementov v sredici 30. gorivnega cikla. Pregled vseh 33 kontrolnih in zaustavitvenih svežnjev z metodo vrtincnih tokov ter z ultrazvocno metodo med remontom 2019 je pokazal, da kontrolni sveženj R154 ni primeren za nadaljnjo uporabo, zato je bil zamenjan s kontrolnim svežnjem R138. 0 1 2 3 Program nadgradnje varnosti NEK 4 5 6 7 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 št. netesnih gorivnih elementov Gorivni cikel Slika 52: Rezultati pregledov tesnosti srajck gorivnih elementov po metodi IMS med remonti od leta 2000 (17. gorivni cikel) dalje. Po izvedbi popravnih ukrepov za preprecitev odprtih poškodb gorivnih elementov, kjer ima najvecji vpliv sprememba obvodnega pretoka hladila reaktorske sredice »Reactor Vessel Upflow Conversion« od 28. gorivnega cikla dalje ni bilo vec pušcajocih gorivnih palic (slika 52). Pregled goriva in ojacitve gorivnih elementov za potrebe izvedbe projekta suhega skladišcenja V sklopu projekta konstrukcijske ojacitve izbranih izrabljenih gorivnih elementov za potrebe premešcanja gorivnih elementov v suho skladišce izrabljenega goriva (Projekt FANCHOR) so od oktobra 2018 do februarja 2019 potekali pregledi in izvedba ojacitve gorivnih elementov. Pregledi gorivnih elementov so obsegali preverjanje tesnosti srajck gorivnih elementov po metodi izsesavanja (VCS – Vacuum Can Sipping) in podvodno vizualno inšpekcijo (UWTV). Z vizualno inšpekcijo so pregledali 1064 gorivnih elementov pri cemer so bile opažene manjše poškodbe na šestih gorivnih elementih, tujki pa so bili najdeni na 109 gorivnih elementih ter uspešno odstranjeni na 54 gorivnih elementih. Z metodo izsesavanja je bilo pregledanih 424 gorivnih elementov, od katerih je bilo osem pušcajocih. Ojacitev so izvedli za 271 izbranih izrabljenih gorivnih elementov, ki so zaradi obremenitev pri dvigovanju in premikanju potencialno dovzetni za separacijo zgornje šobe od preostalega gorivnega elementa. Razlog je obcutljivost materiala vodil kontrolnih palic na pojav intergranularne napetostne korozije (IGSCC – Intergranular Stress Corrosion Cracking). Postopek predvideva vgradnjo šestih sider dolžine 30 cm na mesto vodil kontrolnih palic na zgornji šobi gorivnega elementa. Vgrajena sidra predstavljajo dodaten mehanski spoj med zgornjo šobo in gorivnim elementom. Proces izvedbe konstrukcijske ojacitve goriva poteka na nacin, da sidro ali orodje v nobenem primeru ali trenutku ne more fizicno priti v stik z gorivnimi palicami in je tako možnost poškodbe gorivne palice minimalna. Vir: [1], [11] 2.1.1.2 Projekti nadgradnje varnosti NEK Septembra 2011 je URSJV izdala odlocbo, v kateri je dolocila zahteve za izvedbo »Programa nadgradnje varnosti NEK«. Te temeljijo na slovenski zakonodaji in na izkušnjah iz fukušimske nesrece marca 2011. NEK je opravila analizo potrebnih izboljšav in na podlagi le-te pripravila Program nadgradnje varnosti (PNV), ki ga je URSJV pregledala in odobrila v februarju 2012. PNV, ki naj bi se zakljucil do decembra 2021, je razdeljen v tri faze: Faza 1, ki je bila že izvedena v letu 2013: - vgradnja pasivnega avtokataliticnega sistema za vezavo vodika in - vgradnja pasivnega filtrskega ventilacijskega sistema zadrževalnega hrama. Faza 2, ki je v izvajanju in naj bi bila izvedena do konca 2019: - dodatna poplavna zašcita jedrskega otoka ter vseh novih struktur, sistemov in komponent (izvedeno v 2015/2016), - vgradnja dodatnih razbremenilnih ventilov tlacnika, kvalificiranih za težke nesrece (izvedeno v 2018), - instalacija mobilnega izmenjevalnika toplote, ki bo zunaj jedrskega otoka in ga bo mogoce hitro prikljuciti na sisteme hlajenja bazena z izrabljenim gorivom (zamuja, izvedeno bo do konca 2020), - vgradnja sistema za prhanje bazena z izrabljenim jedrskim gorivom z možnostjo hitre prikljucitve mobilne opreme nanj (zamuja, izvedeno bo do konca 2020), - vgradnja dodatne crpalke za odvod zaostale toplote iz primarnega sistema in zadrževalnega hrama ter pripadajocega izmenjevalca toplote s prikljucki za hitro prikljucitev mobilne opreme (na sekundarni strani se bo izmenjevalec hladil s savsko vodo s pomocjo mobilnih crpalk); Izboljšava naj bi bila zakljucena oktobra 2019, vendar bo zaradi zamude dobavitelja crpalke ta sprememba zakljucena šele v aprila 2021 (v izvajanju), - nadgradnja sistema elektricnega napajanja (možnost priklopa dodatnega mobilnega 2-megavatnega dizelskega generatorja, prekvalifikacija zbiralke tretjega dizelskega generatorja, nadgradnja povezave med 400-voltnimi varnostnimi zbiralkami in mobilnimi dizelskimi generatorji, …) (izvedeno v 2018), - združitev obstojecih zaustavitvenih panelov in njihova funkcijska razširitev v novo pomožno komandno sobo, ki v primeru potrebe po evakuaciji glavne komandne sobe omogoca zaustavitev elektrarne in dolgorocno ohlajanje (izvedeno v 2018/2019), - vgradnja locene, posebne instrumentacije za nadzor nad težkimi nesrecami z možnostjo upravljanja vse dodatno vgrajene opreme iz glavne in pomožne komandne sobe, pri cemer bo elektricno napajanje neodvisno od obstojecih virov (izvedeno v 2018), - filtriranje zraka in šcitenje pred sevanjem pomožne komandne sobe, kar omogoca neprekinjeno bivanje operativnega osebja tudi med težko nesreco (zamuja, izvedeno bo do konca 2020) in - nadgradnja operativnega podpornega centra in tehnicnega podpornega centra za primer težke nesrece, ki bosta tako kot pomožna komandna soba omogocala neprekinjeno bivanje operativnega osebja tudi med težko nesreco (zamuja, izvedeno bo do konca 2020). Faza 3, ki bo izvedena do konca leta 2021: - vgradnja dodatnih crpalk za vbrizgavanje hladila v sekundarni sistem (uparjalnika) in primarni sistem s pripadajocimi rezervoarji borirane in neborirane vode ter z možnostjo dopolnjevanja iz podzemnega vodnjaka (Projekt BB2 (Bunker Building 2)) (v izvajanju) in - izgradnja suhega skladišca za izrabljeno jedrsko gorivo (v izvajanju). Post-fukušimski akcijski nacrt ukrepov Decembra 2012 je URSJV pripravila celovit akcijski nacrt ukrepov na podlagi naukov po nesreci v Fukušimi marca 2011. Dokument v anglešcini je objavljen na spletni strani URSJV. V akcijskem nacrtu so povzete vse dejavnosti, s katerimi naj bi zmanjšali tveganja zaradi naravnih in drugih nesrec, ki bi lahko doletele lokacijo NEK. Osrednji del akcijskega nacrta je izvedba Programa nadgradnje varnosti NEK, ki je podrobneje opisan v prejšnjem poglavju. Poleg PNV je URSJV prepoznala dodatne ukrepe za izboljšanje pripravljenosti na težke nesrece: - spremembe zakonodaje na osnovi post-fukušimskih izkušenj in revidiranih WENRA (Western European Nuclear Regulators Association) SRL zahtev1 - izvedeno decembra 2016, - vec ukrepov za izboljšanje pripravljenosti na izredne dogodke: o dopolnitev Državnega nacrta, ki bi zagotovil dolgorocno podporo NEK pri nesrecah širokih razsežnosti (npr. katastrofalni potres) glede dobave goriva za dizel generatorje (ko bi v NEK porabili vse gorivo, ki ga imajo na zalogi) ter dobavo dodatne opreme za obratovanje nujnih sistemov (npr. mobilni dizel generatorji in crpalke) - potekajo usklajevanja z URSZR glede priprave nove revizije Državnega nacrta, o pripravljeni dodatni interni postopki za ravnanje po jedrski ali radiološki nesreci – izvedeno, o uvedeno stalno usposabljanje za interventne delavce – izvedeno, o izboljšanje sodelovanja s sosednjimi državami glede pripravljenosti na izredne dogodke – hrvaškemu upravnemu organu smo omogocili dostop do Internega komunikacijskega sistema med izrednim dogodkom, o usklajevanje državnih nacrtov Slovenije in Hrvaške – izvedeno, 1 WENRA SRL – WENRA Safety Reference Levels so harmonizirane zahteve za varnost jedrskih elektrarn, ki veljajo za vse evropske elektrarne o izboljšan je nacrt vaj v NEK – petletni nacrt se vsako leto dopolnjuje. Vkljucuje tudi dalj casa trajajoce vaje z vec sodelujocimi organizacijami – izvedeno, o narejen je pregled stanja radiološkega monitoringa v Sloveniji ter na podlagi primerjave s svetovno prakso predlagane možnosti za izboljšave. Na osnovi tega je že izvedena tudi nadgradnja sistema monitoringa; - posebne post-fukušimske inšpekcije na temo preverjanja mobilne opreme, preverjanje možnosti komunikacije ob izrednem dogodku (npr. daljši izpad zunanjega in notranjega elektricnega napajanja), zašcita glede zunanjih nevarnosti (poplave, potresi) – izvedeno, - primerjalne deterministicne analize s pomocjo racunskega orodja MELCOR – izvedeno, - izboljšanje povezovanja deležnikov v jedrski industriji (elektrarna, strokovne pooblašcene organizacije, upravni organ) - izvedeni dve konferenci, - usposabljanja za URSJV sodelavce na temo poznavanja smernic za obvladovanje težkih nesrec ter razumevanja koncepta obrambe v globino – izvedeno, - povabilo mednarodnih pregledovalnih misij - do sedaj so izvedene tri misije: preveritvna IRRS (Integrated Regulatory Review Service) misija za pregled ucinkovitosti regulatorne infrastrukture, EPREV misija (Emergency Preparedness Review) za pregled pripravljenosti na izredne dogodke, OSART misija (Operational Safety Review Team) za pregled obratovalne varnosti elektrarne. V nacrtu je še ena misija, in sicer za pregled pripravljenosti na obvladovanje težkih nesrec (RAMP – Review of Accident Management Program), ki pa bo izvedena po zakljucku NEK PNV; - nadgradnja sistema za prenos podatkov med izrednim dogodkom med NEK in URSJV (ERDS – Emergency Response Data System) – izvedeno, - nadgradnja verjetnostnih varnostnih analiz (VVA) NEK za zaustavitvena stanja in bazen z izrabljenim gorivom - delno izvedeno. VVA za bazen z izrabljenim gorivom so narejena delno, manjka še analiza notranjih in zunanjih nevarnosti (notranje poplave in požari ter potresi). Predvidoma bodo zakljucene do konca leta 2020 in - pregled in izboljšave v procesu ocenjevanja varnostne kulture v NEK - izvedeno. V nacrtu je tudi razvoj procesa ocene varnostne kulture na URJSV – predvidoma do konca leta 2020. Tehnicne izboljšave in spremembe Kratek opis sprememb pomembnih za varnost Posodobljeni akcijski nacrt (december 2019) je v angleškem jeziku objavljen na spletni strani URSJV. Viri: [12], [13], [14], [15], [16], [17], [18], [19] 2.1.1.3 Spremembe objekta URSJV poleg vsakodnevnega spremljanja obratovanja jedrske elektrarne namenja posebno pozornost pregledu in potrjevanju sprememb in izboljšav v elektrarni, ki nastajajo na podlagi svetovne prakse, obratovalnih izkušenj in najnovejših dognanj na jedrskem podrocju. Sprememba projekta in projektnih osnov jedrskih objektov ali pogojev izkorišcanja jedrskih elektrarn pomeni eno najpomembnejših dejavnosti, ki lahko vplivajo na varnost jedrskih objektov, zato morajo biti spremembe pod strogim nadzorom in ustrezno dokumentirane. URSJV je v letu 2019 z upravnimi postopki elektrarni odobrila 11 sprememb in izdala soglasje za 24 sprememb, za 283 sprememb pa je NEK v varnostnem presejanju ugotovila, da ni odprtega varnostnega vprašanja in je o njih le obvestila URSJV po izvedbi. Število aktivnih zacasnih sprememb na dan 31. december 2019 je 32, odprtih v letu 2019 je bilo 61, odprtih in zaprtih pa 43. 23 je takih zacasnih sprememb, ki so se odprle pred letom 2019 in so se v letu 2019 zaprle. Zacasnih sprememb, ki trajajo vec kot eno leto je 20. Med aktivnimi je ena zacasna sprememba iz leta 2013, dve zacasni spremembi, odobreni leta 2015, tri iz leta 2016, pet iz leta 2017 in devet iz leta 2018. Te spremembe bodo predvidoma zakljucene leta 2020, dvanajst sprememb do leta 2021 ter ena do leta 2022. Pripravljena je bila 26. revizija dokumenta »Koncno varnostno porocilo« (USAR – Updated Safety Analysis Report), v kateri so bile upoštevane spremembe, odobrene do 1. novembra 2019. Na spletni strani URSJV so po letih navedene vse spremembe od leta 2000, ki jih je URSJV obravnavala oz. dobila v vednost oz. pregled. Nadgradnja mostnega žerjava HE107CRN-001 odpornega na enojne okvare NEK je že leta 2012 zacel izvajati projekt za suho skladišcenje izrabljenega jedrskega goriva (SFDS – Spent Fuel Dry Storage). Projekt SFDS bo vseboval novo zgradbo za suho shranjevanje izrabljenega jedrskega goriva. Izrabljeno gorivo se bo preneslo v SFDS v vec sklopih in sicer v posebnih betonskih zabojnikih. Za potrebe prenosa teh zabojnikov med polnjenjem z izrabljenimi gorivnimi elementi v stavbi za ravnanje z izrabljenim gorivom (FHB – Fuel Handling Building) je bil predviden obstojeci mostni žerjav HE107CRN-001. Da pa bi NEK lahko uporabljal obstojeci mostni žerjav za potrebe transporta betonskih zabojnikov, je bilo treba žerjav ustrezno nadgraditi. Da se zagotovi izredno majhna verjetnost padca bremena v bazen z izrabljenim gorivom, se žerjav nadgradi tako, da je odporen na enojne odpovedi. Spremembe USAR na osnovi Študije zanesljivosti izmenicnega napajanja NEK NEK je dopolnila varnostno porocilo z opisom analize popolne izgube izmenicnega elektricnega napajanja, v skladu z URSJV smernicami. Opisani so dokumenti, kjer so podane zahteve za analizo popolne izgube izmenicnega elektricnega napajanja, pojasnitev casa, ki ga mora elektrarna obvladovati ter opis posameznih skupin, ki so podlaga za dolocitev tega casa, opis postopkov, ki so potrebni v primeru popolne izgube elektricnega napajanja in kako elektrarna s svojimi projektnimi osnovami zadosti zahtevam. Te projektne osnove vkljucujejo kapaciteto baterij, hladilo, ki je na voljo brez elektricnega napajanja, uporabo stisnjenega zraka, izgubo hlajenja, izolacijo zadrževalnega hrama in ohranjanje hladila v primarnem krogu. URSJV je preverila opis v varnostnemu porocilu in ugotovila, da je skladen z njenimi zahtevami, zato ga je odobrila. Poleg opisa omenjene analize je NEK pripravila Študijo zanesljivosti izmenicnega napajanja NEK. V njej je analizirala frekvenco zacetnega dogodka »izguba zunanjega napajanja« in predlagala novo vrednost frekvence tega zacetnega dogodka v verjetnostnih varnostnih analizah NEK. V študiji so poleg tega raziskane možnosti neodvisnega napajanja 110 kV stikališca iz zunanjih virov. V okviru študije pa je tudi pregledala analizo popolne izgube izmenicnega elektricnega napajanja in potrdila njene rezultate. Revizija - EDMG Smernice za omejitev posledic pri obširnih poškodbah elektrarne Za obvladovanje težkih nesrec, v kateri je možna izguba nadzora nad elektrarno iz glavne komandne sobe, je bil izdan standard NEI 06-12 za ukrepanje po dogodkih kot v primeru 11. 09. 2001. NEK je smiselno upoštevala ta standard pri pripravi novih smernic EDMG (Extensive Damage Mitigation Guidelines), ki jih uporabi razpoložljivo osebje v primerih eksplozije, požara ali drugem pojavu, ki privede do izgube nadzora in upravljanja sistemov in naprav elektrarne iz glavne komandne sobe. Smernice EDMG se za izvedbo ukrepov sklicujejo na postopke za uporabo mobilne opreme v dodatkih EOP (Emergency Operating Procedures), na postopke za upravljanje iz pomožne komandne sobe EEOP (Evacuation Emergency Operating Procedures) in na smernice za težke nesrece SAMG (Severe Accident Managment Guidlines), s tem pa izpolnjujejo tudi zahteve standarda NEI 06-12. Opis novih postopkov EDMG se doda v 13. in 19. poglavje USAR. Alternativno vbrizgavanje pomožne napajalne vode Faza 1 Sprememba zajema prvo fazo spremembe 1010-AF-L »Alternativno vbrizgavanje pomožne napajalne vode«, ki spada v okvir NEK programa nadgradnje varnosti. Prva faza navedene spremembe, ki jo obravnava ta sprememba, zajema le vstavitev dela cevovoda sistema alternativnega vbrizgavanja pomožne napajalne vode s pripadajocimi podporami in odzracevalnimi ventili v zadrževalni hram ter penetriranje zadrževalnega hrama skozi rezervni penetraciji S-112.2-223.5 in S-112.2-226.3. V tej fazi ni predvidene prikljucitve cevovoda na cevovod obstojecega vbrizgavanja pomožne napajalne vode ali na cevovod sistema alternativnega vbrizgavanja pomožne napajalne vode, ki bo potekal iz stavbe BB2 (to je nacrtovano v drugi fazi te spremembe). Cevovod je klasificiran kot ASME III Class 2 in bo v tej fazi na obeh straneh zaprt s kapama. Penetraciji zadrževalnega hrama bosta po izvedbi te faze spremembe testirani na pušcanje, da se bo zagotovila neprepustnost zadrževalnega hrama. Alternativno varnostno vbrizgavanje – Faza 1 Pri spremembi gre za prvo fazo spremembe 1005-SI-L »Alternativno varnostno vbrizgavanje«, ki spada v okvir NEK programa nadgradnje varnosti. Prva faza spremembe (1005-SI-L), zajema le vstavitev dela cevovoda sistema ASI (Alternative Safety Injection) s pripadajocimi podporami in odzracevalnimi ventili v zadrževalni hram ter penetriranje zadrževalnega hrama skozi rezervno penetracijo S-104.3-028.0. V tej fazi ni predvidena prikljucitev cevovoda na primarni sistem reaktorja ali na cevovod sistema za alternativno varnostno vbrizgavanje, ki bo potekal iz stavbe BB2 (to je nacrtovano v drugi fazi te spremembe). Cevovod je klasificiran kot ASME III Class 2 in bo v tej fazi na obeh straneh zaprt s kapama. Penetracija zadrževalnega hrama bo po posegu testirana na pušcanje, da bo zagotovljena neprepustnost zadrževalnega hrama. Prva faza spremembe 1005-SI-L naj bi bila realizirana med remontom 2019. Ožicenje procesnih parametrov na PIS sistem-razširitev obsega 768-NA-L Z namenom izboljšanja kontrole nad opremo sistemov v NEK se na procesno informacijski sistem (PIS – Plant Information System) ožicijo nekatere nove procesne velicine. Dodatno ožicenje signalov se izvede iz že obstojecih in novih merilnih zank. Ožicenje na PIS zagotavlja »on-line« spremljanje in trendiranje izbranih parametrov ter s tem kvalitetnejšo spremljanje oziroma nadzorovanje izbranih sistemov. Spremembe USAR poglavja 3.10 V poglavje 3.10 USAR se dodaja opis seizmicnega programa ED-18 (Seismic qualification program). Omenjeni program podaja vhodne seizmicne podatke, doloca seizmicno klasifikacijo za SSK ter podaja osnovne projektne pogoje. Program velja za obstojeco opremo kot tudi novo opremo. V programu so navedeni standardi (npr. IEEE 344) in smernice (NRC RG-1.100) v skladu s katerimi mora biti seizmicna oprema kvalificirana. Zamenjava krmilnika, nadgradnja programske opreme in zamenjava instrumentacije IDD sistema Zaradi zastarelosti Siemens krmilnika (Siemens že vec kot 10 let ne zagotavlja podpore za te generacije krmilnikov), zanesljivosti delovanja in zaradi možnosti vzdrževanja je potrebno na sistemu za sušenje radioaktivnih odpadkov (IDD – In Drum Drying System) opremo krmiljenja in vodenja posodobiti. Socasno bodo na opremi odpravljene dolocene manjše nepravilnosti (odpoved nekaterih senzorjev) in uvedene dolocene izboljšave na upravljavskih zaslonih sistema, ki bodo olajšale samo delovanje operaterjev sistema. IDD sistem se poveže tudi na PIS. Zaradi starosti in izpostavljenosti sevanju so obstojece kamere video nadzora dotrajane in neuporabne, zato jih je potrebno zamenjati z novimi. Z vkljucitvijo pogoja v logiko delovanja crpalke WPIDHGOI »Prisotnost LoLo nivoja vode v posodi WPIDMSOI« se bo rešil tudi problem pušcanja tesnilne vode na tej crpalki. Zamenjava transformatorja T3 in regulatorja napetosti T3 Obstojeci visoko energetski transformator T3 se je zaradi izteka življenjske dobe in dotrajanosti zamenjal z novim. V omenjeni spremembi se je izvedlo sledece: zamenjava transformatorja T3, zamenjava regulatorja napetosti T3, vgradnja detektorja gorljivih plinov v transformatorskem olju, izdelava temelja in oljne jame za hranjenje originalnega transformatorja, predelava omare zašcite transformatorja T3, obnova starega transformatorja T3, prikljucitev na register prehodnih pojavov, povišanje požarne stene proti transformatorjema T1 in T2 in prilagoditev FP sistema. Projekt alternativnega hlajenja bazena za izrabljeno gorivo V skladu z zakljucki inšpekcijskega zapisnika št. 22/2019 v zvezi s spremembo 1028-SF-L Projekt alternativnega hlajenja bazena za izrabljeno gorivo, je NEK poslala predlog manjše spremembe USAR. V novi reviziji varnostnega presejanja je opisana nova postavitev razpršilnega sistema. Razpršilni sistem bo namešcen vzdolž severne in južne stene bazena za izrabljeno gorivo na višini 115,5 cm nad bazenom, in bo pritrjen vzdolž roba stene bazena. Razpršilni sistem bo razdeljen na vzhodni in zahodni del, da se bodo cevovodi izognili fizicnemu kontaktu s pršilnim obrocem bazena in dvigalu nad bazenom. Razpršilne šobe so razvejane po razpršilnem sistemu tako da zagotavljajo potrebno hlajenje goriva. Tlacni regulacijski ventil bo namešcen na skupni dovodni liniji in bo reguliral tlak za napajanje z vodo za vzhodni in zahodni del razpršilnega sistema. V primeru okvare razpršilnega sistema bo možnost preusmeritve vode do bazena po obvodni liniji. Sprememba Varnostnega porocila v zvezi s spremembo 1058-VA-L V pomožni komandni sobi je po originalnem projektu ventilacijski panel napajan iz varnostne zbiralke MD3, vendar bi v primeru izgube MD3 ventilacijski panel ostal brez napajanja za statusne lucke in alarmni sistem. Tako bi operaterji ostali brez informacij o položaju loput in alarmih, kar je pomembno tudi ob izgubi izmenicnega napajanja. S to spremembo napajanja se izvede brezprekinitveno napajanje, tako kot je to narejeno za ostale panele v pomožni komandni sobi. Sprememba zahteva dopolnitev sheme relejev za progo Y v USAR Figure 8.3-2d. Novi postopek SAMG-17: Severe Accident Management Guidelines NEK je uvedel SAMG na podlagi smernic WOG (Westinghouse Owners Group) in izvedel validacijo SAMG na simulatorju NEK leta 2001. Po nesreci v Fukušimi so v sklopu PWROG (Pressurized Water Reactor Owners Group) razvili nove izboljšane verzije smernic. NEK je na podlagi genericnih SAMG za mednarodne elektrarne PSC-1413 pripravil novo revizijo svojih SAMG in izvedel validacijo na lastnem simulatorju, ki lahko modelira razmere ob težkih nesrecah. Nov SAMG uvaja drugacen format, v katerega so prenesene obstojece strategije SAMG, dodaja pa se tudi nekatere nove vsebine, npr. smernice za tehnicno podporo (TSG - Technical Support Guidelines). Obravnavana sprememba USAR se tice samo nove revizije SAMG in ne pomeni spremembe SSK ali analiz projektnih nesrec v USAR. V poglavju USAR-19.2 spremembe obsegajo opis SAMG in dodatni referenci PWROG SAMG ter porocilo o validaciji SAMG. 2.1.1.4 Gradnje na obmocju omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta Merila za dolocitev obmocij omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta ter merila za prepovedi in omejitve gradenj na teh obmocjih so bila dolocena v Uredbi o obmocjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta in o pogojih gradnje objektov na teh obmocjih (Uradni. list. RS, št. 36/04, 103/06 in 92/14). URSJV je v letu 2019 pripravila novo Uredbo o obmocjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta in o pogojih gradnje objektov na teh obmocjih (Uradni list RS, št. 78/19), ki jo je vlada sprejela in je stopila v veljavo 03. 01. 2020. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami se ni posegalo v cilje prej veljavne uredbe. Z novo uredbo je zagotovljena usklajenost uredbe z drugo zakonodajo na podrocju gradenj in posegov v prostor, hkrati je zagotovljeno izvajanje ukrepov sevalne in jedrske varnosti, ki omejujejo rabo prostora v bližini jedrskega objekta, s cimer se zmanjša možnost nastanka industrijske ali druge nesrece izven jedrskega objekta, ki bi lahko imela vpliv na jedrsko varnost. Dolocbe nove uredbe temeljijo na nacelu celovitosti, da država pri izdajanju projektnih pogojev in mnenj zagotovi vse možne primerne in razumne ukrepe za preprecitev možne škode za zdravje ljudi, radioaktivne kontaminacije življenjskega okolja, degradacije prostora in negativnih vplivov na jedrsko in sevalno varnost. Na teh obmocjih so dovoljene gradnje le tistih objektov, za katere navedena uredba doloca, da je gradnja dovoljena, ce URSJV izda mnenje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Leta 2019 je URSJV izdala mnenja za gradnjo naslednjih objektov na obmocju omejene rabe prostora zaradi NEK in sicer: - mnenje za gradnjo industrijskega objekta za premontažo, - mnenje za zbirni center-skladišce Spodnji Stari grad, ki bo služil izvajanju obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb za ravnanje z odpadki, - mnenje za legalizacijo nezahtevnega objekta (kmetijska stavba za shranjevanje orodja in skladišcenja pridelkov) ter - mnenje za ureditev odvodnjavanja industrijskega tira NEK. 2.1.1.5 Izpusti radioaktivnosti v okolje Redno obratovanje jedrske elektrarne vedno spremljajo izpusti radioaktivnosti v okolje. Za NEK so upravno dolocene meje tekocinskih in plinskih izpustov postavljene tako, da obremenitev posameznikov iz okoliškega prebivalstva ne sme preseci avtorizirane mejne letne doze na ograji NEK (50 mSv; vsota prispevkov po vseh prenosnih poteh). Posebej so postavljene omejitve za tekocinske izpuste in nekatere plinske izpuste (izotopi joda, aerosoli). Omejitve NEK za izpust radioaktivnih snovi v okolico so bile prvotno predpisane z odlocbo Republiškega energetskega inšpektorata za zacetek obratovanja jedrske elektrarne, št. 31-04/83-5, z dne 6. februarja 1984, leta 2003 pa je stopil v veljavo dokument RETS (Radiological Effluent Technical Specification), ki je v omejitve izpustov vnesel dolocene spremembe. URSJV je 13. 10. 2006 z odlocbo št. 39000-5/2006/17 spremenila 13. in 12. tocko prvotne odlocbe z novimi upravnimi omejitvami aktivnosti za tekocinski izpust 3H, ki po novem znaša 45 TBq na letni ravni (prej 20 TBq) in odpravila cetrtletno omejitev (prej 8 TBq cetrtletno). Zmanjšala je mejo za skupno izpušceno letno aktivnost radionuklidov brez 3H, 14C in raztopljenih plinov, ki po novem znaša 100 GBq (prej 200 GBq). Poleg izpušcenih aktivnosti v tekocinskih izpustih so navzgor omejene tudi koncentracije posameznih radionuklidov glede na koncentracije radionuklidov v površinskih vodah. Formula za njihov izracun je zapisana v Uredbi o mejnih dozah, referencnih ravneh in radioaktivni kontaminaciji (UV2, Uradni list RS, št. 18/18). V dnevnih, tedenskih, mesecnih, cetrtletnih in letnih porocilih NEK redno poroca pristojnim upravnim organom o tekocih in plinastih izpustih radioaktivnih snovi v okolje. Tekocinski izpusti Tekoci radioaktivni izpusti se vodijo v povratno vejo bistvene oskrbne vode, ki se izliva v Savo pred jezom. Koncentracijo posameznih radionuklidov v izpustu merijo in nadzirajo merilniki radioaktivnosti, ki avtomatsko zaprejo lokalne ventile, ce je dosežena predpisana mejna koncentracija. Na ta nacin se prepreci nadaljnje izlivanje radioaktivne tekocine v okolje. V tekocih izpustih ima najvecji delež aktivnosti tritij 3H., ki se prenaša kot voda ali vodna para. 3H je radionuklid nizke radiotoksicnosti in je zato kljub visoki izpušceni aktivnosti v primerjavi z ostalimi radionuklidi radiološko manj pomemben, tako da k dozni obremenitvi najvec prispevajo izpušcene aktivnosti cezija in obeh radionuklidov kobalta. Tako kot v letu 2018, je tudi v letu 2019 potekal remont. Aktivnost cepitvenih in aktivacijskih produktov (brez 3H, 14C in sevalcev alfa) v tekocinskih izpustih je znašala 25,1 MBq ali 0,0251 % letne omejitve za tekocinske izpuste (100 GBq). Celotna izpušcena aktivnost 3H v letu 2019 je bila 13,6 TBq, kar je 30,2 % letne upravne omejitve (45 TBq). Obe vrednosti sta znotraj povprecja vrednosti v letih ko se izvaja remont. Siceršnji trend povecanja izpušcene aktivnosti 3H v zadnjih desetih letih je posledica povecanega nastajanja 3H v reaktorskem hladilu zaradi tehnoloških sprememb, ki so nastale pri podaljšanju gorivnega cikla na 18 mesecev. Sestava tekocinskih emisij kaže, da razen 3H glede na aktivnost prevladujejo naslednji radionuklidi: 58Co, 60Co, 110mAg, 137Cs, 55Fe, 51Cr in 131I. Izpušcena aktivnost žlahtnih plinov, in sicer 133Xe, ki se je kot posledica poslabšane integritete goriva v letu 2015 bistveno povecala, se že cetrto leto zapored zmanjšuje in v letu 2019 ni bilo zaznane aktivnosti. Redni nadzor radioaktivnih izpustov do leta 2013 ni predvideval meritev 14C v tekocinskih izpustih, takrat pa je Institut Ruder Boškovic (IRB) sistematicno pricel meriti aktivnost 14C v cetrtletnih sestavljenih vzorcih nadzornega tanka WMT#2. V letu 2019 je bila skupna aktivnost izpušcenega 14C primerljiva z vrednostmi zadnjih dveh let in je znašala 87,6 MBq. Letni izpust 137Cs iz NEK je bil 2,2 MBq, kar je podobno kot v preteklih letih. Ocenjena koncentracija aktivnosti 137Cs v reki Savi v okolici NEK je dalec pod mejo detekcije, zaradi cesar tega prispevka ni mogoce lociti od globalne kontaminacije. V preglednici 5 so podane izpušcene aktivnosti v tekocinskih izpustih v letu 2019, skupaj z deležem omejitve. Preglednica 5: Aktivnosti tekocinskih izpustov leta 2019 in letne omejitve Tekocinske emisije Izpušcena aktivnost Mejne vrednosti izpusta Delež od omejitve [%] Cepitveni in aktivacijski produkti 25,1 MBq 100 GBq/leto 0,0251 3H 13,6 TBq 45 TBq 30,2 14C 87,6 MBq Ni omejitve v RETS** – ** RETS - Radiological Effluent Tehnical Specification Na slikah 53, 54, 55, 56 in 57 so prikazane letne izpušcene aktivnosti cepitvenih in aktivacijskih produktov za celotno obdobje obratovanja NEK. 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 povp. AKTIVNOST(TBq) LETO Slika 53: Aktivnost izpušcenega 3H v tekocinskih izpustih 0,001 0,01 0,1 1 10 100 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 povp. AKTIVNOST (GBq) LETO Slika 54: Aktivnost cepitvenih in aktivacijskih produktov v tekocinskih izpustih (brez 3H) 0,001 0,01 0,1 1 10 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 povp. AKTIVNOST(GBq)) LETO Slika 55: Aktivnost izpušcenega 60Co v tekocinskih izpustih Slika 56: Aktivnost izpušcenega 137Cs v tekocinskih izpustih 0,0001 0,001 0,01 0,1 1 10 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 povp. AKTIVNOST (GBq) LETO 0,01 0,1 1 10 100 1000 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 povp. AKTIVNOST(MBq) LETO Slika 57: Aktivnost izpušcenega 131I v tekocinskih izpustih Plinasti izpusti Plinasti izpusti iz NEK izhajajo v okolje skozi ventilacijski dimnik in preko odzracevalnika kondenzatorja v sekundarnem krogu. Na obeh izpustnih mestih radiološki monitorji neprekinjeno merijo in nadzirajo koncentracijo posameznih radionuklidov. Aktivnosti plinastih izpustov so omejene posredno preko mejne vrednosti za skupno prejeto dozo od vseh izpustov na razdalji 500 metrov od reaktorja, ki znaša 50 µSv na leto. Mejne aktivnosti radionuklidov v plinastih izpustih se zato lahko iz leta v leto nekoliko spreminjajo, odvisno od letnih vremenskih razmer in uporabljenega disperzijskega modela. Dodatno so omejene aktivnosti v letnih izpustih po tehnicnih specifikacijah NEK: - posredna omejitev aktivnosti izpušcenih žlahtnih plinov je dolocena s pomocjo prejete doze na 500 metrov od reaktorja in znaša 50 µSv na leto, - omejitev aktivnosti izotopov joda v plinastih izpustih je 18,5 GBq na leto, ekvivalentno glede na 131I, - omejitev za aerosole z razpolovnim casom daljšim od 8 dni v plinastih izpustih je 18,5 GBq na leto, - za 3H in 14C v plinastih izpustih ni posebej predpisanih omejitev. Izpušcene aktivnosti v letu 2019 in deleži mejnih vrednosti za vse pomembne plinske emisije so razvidne iz preglednice 6. V plinastih izpustih po aktivnosti prevladujejo žlahtni plini. Emisije žlahtnih plinov v ozracje, vecinoma zelo kratkoživi aktivacijski radionuklid 41Ar ter kratkoživi radionuklidi ksenona (z razpolovnim casom manj kot 12 dni), so znašale leta 2019 skupaj 843 GBq (36 GBq preracunano na ekvivalent 133Xe), kar je povzrocilo dozno obremenitev 0,092 µSv/leto. Iz slike 58 je razvidno spreminjanje aktivnosti žlahtnih plinov v plinastih izpustih preracunane na ekvivalent 133Xe po posameznih letih obratovanja, na sliki 61 pa so izpusti leta 2019 razclenjeni po posameznih mesecih. Preracunani izpusti so nižji kot v letu 2018, same vrednosti pa so bistveno nižje od dopustne mejne vrednosti. Radioaktivnih radionuklidov joda so v letu 2019 izpustili 34 MBq (1,6 MBq preracunano na ekvivalent 131I), kar pomeni da se vrednost po povecanju leta 2015 že cetrto leto zmanjšuje. Tako kot velja splošno za vse izpuste, so tudi tukaj razlike povezane s takratnim poslabšanjem integritete goriva. Na sliki 62 so podani skupni izpusti joda po mesecih v letu 2019. Aktivnosti ostalih radionuklidov v aerosolnih izpustih so zanemarljive. V letu 2019 sta bila zaznana le 89/90Sr z aktivnostjo 1,63 kBq oziroma okoli 107 krat manj od letne omejitve, kar je prakticno nemerljivo. Na slikah 59 in 60 je prikazan casovni potek izpušcanja aktivnosti 14C in 3H v plinskih emisijah v celotnem obdobju obratovanja elektrarne, na slikah 63 in 64 pa izpušcene aktivnosti 3H in 14C po mesecih leta 2019. Iz leta v leto se opazi rahlo povišanje aktivnosti 3H v plinskih emisijah, ki so predvsem posledica izboljševanja tako metode vzorcenja kot tudi analize v laboratoriju, pricakovano pa se je raven izpustov pocasi ustalila. Izpušcena aktivnost 14C je v skladu z znacilnimi vrednostmi v letih ko poteka remont. Preglednica 6: Aktivnosti plinskih izpustov leta 2019 in letne omejitve Plinske emisije Izpušcena aktivnost [GBq] Mejne vrednosti izpusta Delež od omejitve [%] žlahtni plini 843 (skupna)/?36 (133Xe ekv.) 50 µSv/leto* 0,2* jodi 0,0016 (131I ekv.) 18,5 GBq/leto (131I ekv.) 0,008 aerosoli 1,63·10-6 18,5 GBq/leto 0,00009 3H 2,78·10+3 Ni omejitve v RETS** – 14C 74,7 Ni omejitve v RETS** – * Omejitev je podana s prejeto dozo, ki je posledica vseh izpustov iz NEK. ** RETS - Radiological Effluent Tehnical Specification. Na prikazanih diagramih za aktivnost 14C in 3H v plinskih emisijah so za obdobje 1983–1990 prevzete ocenjene vrednosti NEK, dobljene na osnovi obcasnih meritev koncentracij in pretokov, od leta 1991 dalje pa je izdelana ocena IJS za izpušcene aktivnosti na osnovi kontinuirnih meritev obeh radionuklidov. 0 5 10 15 20 25 30 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 p/a AKTIVNOST (TBq)w LETO Slika 58: Aktivnost žlahtnih plinov v plinskih emisijah po posameznih letih obratovanja (ekvivalent 133Xe) 0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 p/a AKTIVNOST (TBq)w LETO Slika 59: Aktivnost 14C v plinskih emisijah po posameznih letih obratovanja 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 p/a AKTIVNOST (TBq)w LETO Slika 60: Aktivnost 3H v plinskih emisijah po posameznih letih obratovanja 1 10 100 1000 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 p/a AKTIVNOST (GBq) MESEC Slika 61: Skupna aktivnost žlahtnih plinov v plinskih emisijah v letu 2019 1 10 100 1000 10000 100000 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 p/a AKTIVNOST (kBq) MESEC Slika 62: Skupna aktivnost izotopov joda v plinskih emisijah v letu 2019 (131I ekvivalent aktivnosti) 0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 p/a AKTIVNOST (GBq) MESEC Slika 63: Aktivnost 3H v plinskih emisijah v letu 2019 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 p/a AKTIVNOST (GBq) MESEC Slika 64: Aktivnost 14C v plinskih emisijah v letu 2019 Vir: [20] 2.1.1.6 Strokovno usposabljanje osebja NEK Plan usposabljanja osebja NEK za leto 2019 je bil sestavljen na podlagi ugotovljenih potreb posameznih organizacijskih enot elektrarne, katerih delo je povezano s tehnološkim procesom proizvodnje elektricne energije, kot so proizvodnja, vzdrževanje in radiološka zašcita. Plan je bil usklajen s programom strokovnega usposabljanja, ki je opisan v varnostnem porocilu NEK, v poglavju USAR 13.2 in v postopku ADP-1.13.010 Training and Proffesional Education of NPP Krško Personnel. Usposabljanje osebja z dovoljenjem je potekalo v skladu z letnim planom strokovnega usposabljanja osebja NEK za leto 2019 (v nadaljevanju Plan usposabljanja). To usposabljanje je predpisano za: - operaterje in inženirje izmene, - osebje, katerih delo je povezano z jedrsko varnostjo, - osebje, ki mora periodicno obnavljati znanje v skladu s slovensko zakonodajo. Dopolnilno strokovno usposabljanje Plan usposabljanja je bil pripravljen v skladu z zahtevami Pravilnika JV4. Pri izvedbi tega usposabljanja je NEK upoštevala tudi predpise s podrocja varnosti in zdravja pri delu in zakonodajo, povezano z nadzorom nad viri ionizirajocih sevanj. V nadaljevanju so opisane pomembnejše dejavnosti po posameznih podrocjih, kot so navedene v programu strokovnega usposabljanja NEK. Strokovno usposabljanje se deli na dopolnilno in stalno usposabljanje. Dopolnilno strokovno usposabljanje obratovalnega osebja Usposabljanje osebja z dovoljenjem Dopolnilno strokovno usposabljanje obratovalnega osebja zajema vec faz usposabljanja, ki se izvajajo za kandidate za prvo pridobitev dovoljenja za operaterja reaktorja in glavnega operaterja reaktorja, v skladu s postopkom NEK TRG-13.151 Initial Licensed Operator Training Program. Zacetno usposabljanje osebja z dovoljenjem (ZUOD) V letu 2019 ni bilo zacetnega usposabljanje osebja z dovoljenjem. Usposabljanje obratovalnega osebja na delovnih mestih v komandni sobi NEK je tudi v letu 2019 v skladu z dosedanjo dobro prakso nadaljevala z usposabljanjem obratovalnega osebja na delovnih mestih vodje izmene, glavnega operaterja, operaterja ostalih sistemov, dodatnega operaterja ostalih sistemov in inženirja izmene v glavni komandni sobi. Usposabljanje strojnikov opreme V letu 2019 se je v skladu z dosedanjo prakso nadaljevalo usposabljanje strojnikov opreme za delo na dodatnih delovnih mestih, in sicer je za dva udeleženca potekalo usposabljanje za dodatne kvalifikacije za strojnika parnih sistemov in zunanjih hladilnih sistemov. Poleg tega je šest kandidatov uspešno zakljucilo zacetno usposabljanje za delovno mesto strojnikov opreme. Dopolnilno strokovno usposabljanje ostalega tehnicnega osebja Dopolnilno usposabljanje ostalega tehnicnega osebja zajema tecaje, katerih namen je pridobivanje novega splošnega in specialisticnega znanja za potrebe vzdrževanja in drugih podpornih funkcij. V letu 2019 na Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo (ICJT) na IJS ni bilo tecajev OTJE - Osnove tehnologije jedrskih elektrarn. Organiziranih je bilo vec specialisticnih tecajev, na katerih se izvaja tudi prakticno usposabljanje na opremi, bodisi v NEK ali v primeru, ko to ni mogoce ali ni smiselno pripeljati opreme v NEK, pri zunanjih izvajalcih tecajev oziroma pri dobaviteljih opreme (npr. Westinghouse). Nekatera prakticna usposabljanja, in sicer strokovna usposabljanja z delom so bila izvedena tudi med preventivnim vzdrževanjem opreme med normalnim obratovanjem NEK. S podrocja zakonsko zahtevanih in splošnih vsebin so bila za nove sodelavce in zunanje izvajalce del organizirana usposabljanja iz naslednjih podrocij: nacrt zašcite in reševanja, protipožarna zašcita, varnost in zdravje pri delu, gibanje po elektricnih obratovališcih ter ravnanje z nevarnimi kemikalijami. Leta 2019 je bilo izvedeno dopolnilno usposabljanje s podrocja radiološke zašcite (RZ), in sicer na dveh nivojih. Zacetnega in obnovitvenega usposabljanja po najobsežnejšem programu, t. i. nivoju »RZ-1«, ki traja 200 ur, v letu 2019 ni bilo. Usposabljanje »RZ-1« je sicer namenjeno osebju, ki izvaja radiološki nadzor v NEK. Zacetnega usposabljanje iz radiološke zašcite na t. i. nivoju »RZ-2«, ki traja 40 ur, sta se v letu 2019 udeležila dva delavca NEK in 8 delavcev zunanjih izvajalcev del. Obnovitveno usposabljanje iz radiološke zašcite »RZ-2« je opravilo 20 delavcev NEK in 10 delavcev zunanjih izvajalcev del. Zacetno usposabljanje iz varstva pred sevanji v sklopu tecaja iz radiološke zašcite na t. i. nivoju »RZ-3«, pa so opravili trije delavci NEK in 393 delavcev zunanjih izvajalcev del. To usposabljanje je namenjeno najmanj izpostavljenim delavcem in traja 8 ur. Obnovitveno usposabljanje iz radiološke zašcite »RZ-3« pa sta opravila dva delavca NEK in 93 delavcev zunanjih izvajalcev del. Porazdelitev usposabljanj iz radiološke zašcite v NEK v letu 2019 je prikazana na sliki 65. Prikazana so števila oseb, ki so opravila bodisi izpit ali pa usposabljanje v tem letu. Pomen oznak je naveden v tekstu. 0 30 491 RZ-1 Stalno strokovno usposabljanje RZ-2 RZ-3 Slika 65: Porazdelitev usposabljanj iz radiološke zašcite v letu 2019. Stalno strokovno usposabljanje obratovalnega osebja Stalno usposabljanje obratovalnega osebja zajema programe, ki se periodicno obnavljajo glede na predpisano pogostost. To usposabljanje je namenjeno ohranjanju dovoljenj operaterjem in inženirjem izmene v glavni komandni sobi ter ohranjanju dovoljenj strojnikov opreme na lokalnih delovnih mestih. Usposabljanje osebja z dovoljenji Usposabljanje operaterjev in inženirjev izmene je bilo leta 2019 izvedeno v štirih segmentih v skladu z dvoletnim planom stalnega strokovnega usposabljanja in postopkom NEK TRG-13.152 Program stalnega strokovnega usposabljanja licenciranega osebja. Del usposabljanja za izmensko osebje je bil izveden skupaj s strojniki opreme, kar je na podlagi dosedanjih dobrih izkušenj uvedeno kot stalna dobra praksa v NEK. Usposabljanje je obsegalo predavanja in izvedbo scenarijev s pomocjo simulatorja. Jeseni 2019 je 16 kandidatov uspešno opravilo preverjanje usposobljenosti za pridobitev oziroma obnovitev dovoljenj. Med njimi so štirje kandidati obnovili dovoljenje za operaterja reaktorja, trije kandidati so pridobili prvo dovoljenje glavnega operaterja reaktorja, 8 kandidatov je obnovilo dovoljenje za glavnega operaterja reaktorja, en kandidat pa je obnovil dovoljenje za inženirja izmene. Preverjanje strokovne usposobljenosti za obnovitev dovoljenj je bilo izvedeno na osnovi že omenjenega Pravilnika JV4, Poslovnika Komisije in letnega plana usposabljanja NEK. Pisno preverjanje strokovne usposobljenosti so pripravili in ocenili clani Komisije. Preverjanje so kandidati opravljali v okviru rednega usposabljanja za posamezno skupino udeležencev. Poleg pisnih preverjanj je bilo v istem dnevu izvedeno preverjanje prakticne usposobljenosti na simulatorju NEK in ustni zagovori kandidatov, in sicer na podlagi prej oblikovanih in odobrenih scenarijev, ki so bili izbrani za vsako skupino udeležencev posebej. Predstavniki Komisije so izbirali scenarije iz nabora 24 izpitnih scenarijev. Preverjanje usposobljenosti na simulatorju NEK je v skladu s postopkom NEK TSD-13.409 Izvajanje preizkusov usposobljenosti na simulatorju izvajala skupina ocenjevalcev, ki je bila sestavljena iz clanov Komisije, vodstva proizvodnje in inštruktorjev strokovnega usposabljanja. Na sliki 66 je prikazano skupno število obratovalnega osebja NEK, ki ima v letu 2019 veljavno dovoljenje. Slika 66: Število obratovalnega osebja NEK z veljavnimi dovoljenji v letu 2019. Usposabljanje strojnikov opreme Stalno strokovno usposabljanje strojnikov opreme se je leta 2019 izvajalo v skladu s postopkom NEK TRG-13.156 Program stalnega strokovnega usposabljanja strojnikov opreme. Usposabljanje je potekalo vzporedno z usposabljanjem osebja z dovoljenji, tako da so strojniki opreme v sklopu posameznih tem prisostvovali delu predavanj, ki je bilo namenjeno temu osebju. Usposabljanje je potekalo v štirih segmentih, program pa je zajemal splošne, strokovne in specificne teme. Strojniki opreme so sodelovali tudi pri izvajanju dolocenega števila scenarijev na simulatorju. S pomocjo video sistema so iz ucilnice spremljali potek dogodkov na simulatorju ter se z uporabo brezžicne komunikacijske opreme odzivali na zahteve operaterjev na simulatorju. Pri tem so, kot že v prejšnjih letih, uporabljali tudi razširitev popolnega simulatorja – t. i. aktivno tablo, ki preko graficnega vmesnika omogoca upravljanje simuliranih lokalnih naprav s ciljem demonstracije obratovanja sistemov in aktivnega vkljucevanja strojnikov opreme v scenarije. Takšen nacin usposabljanja po dosedanjih izkušnjah utrjuje timsko delo in hkrati dviguje nivo znanja, poleg tega pa zagotavlja še potek scenarijev v realnem casu. V sklopu stalnega strokovnega usposabljanja strojnikov opreme so bili izvedeni tudi nekateri tecaji, ki se nanašajo na periodicno obnavljanje znanja, kot ga zahteva slovenska zakonodaja. Takšni tecaji so gasilski tecaj, varnost pri delu, prva pomoc in tecaj varno delo na višini. Usposabljanje ekip za sprejem in menjavo goriva Leta 2019 je NEK nadaljevala s sistematicnim obnovitvenim usposabljanjem izmenskih ekip, ki sodelujejo pri aktivnostih, ki so povezane z menjavo goriva. Usposabljanje poteka na opremi za prakticno usposabljanje s tega podrocja v centru usposabljanja podjetja Westinghouse v ZDA. Usposabljanja sta se udeležili dve skupini s skupno 19 delavci NEK. Tovrstno usposabljanje se je izkazalo kot dobra praksa, zato NEK tudi v bodoce nacrtuje, da se pred vsakim rednim remontom takšnega usposabljanja udeleži obratovalno osebje, ki bo v ustreznem remontu izvajalo menjavo goriva ali druge aktivnosti, povezane s to menjavo. Interna usposabljanja osebja za sprejem novega goriva in usposabljanja za menjavo goriva v letu 2019 so bila izvedena junija, julija in septembra. Vsebina usposabljanja je zajemala pregled obratovalnih izkušenj, pregled orodij in postopkov za menjavo goriva in izvedbo prakticne vaje v bazenu za izrabljeno gorivo. Stalno strokovno usposabljanje ostalega tehnicnega osebja Tecaji iz sklopa usposabljanje ostalega tehnicnega osebja so bili namenjeni obnavljanju in dopolnjevanju znanja s posameznih podrocij v skladu z zakonskimi predpisi in potrebami delovnih procesov. S podrocja zakonsko zahtevanih in splošnih vsebin so bila med drugim organizirana usposabljanja iz varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti, prve pomoci, varnega ravnanja z nevarnimi kemikalijami, gibanja v elektricnih delovišcih, uporabe dvigal in vilicarjev. Usposabljanje, povezano z nacrtom ukrepov v primeru izrednega dogodka v NEK, se je izvajalo v skladu s postopki NEK v okviru programa Nacrt zašcite in reševanja v NEK (NZIR). Uvodnega usposabljanja ob vstopu v organizacijski sestav NUID se je udeležilo 18 oseb. Stalnega usposabljanja, ki je povezano z NZIR, se je udeležilo 454 udeležencev iz NEK in 116 udeležencev zunanjih izvajalcev del (skupaj 570 udeležencev). Izvedeni sta bili dve skupni letni vaji organizacije NZIR, podprti z uporabo popolnega simulatorja NEK. Na obeh vajah je sodelovalo skupno 284 vadbencev. Trenutno celotna organizacija za ukrepanje v primeru izrednih dogodkov, ki jo tvori osebje NEK in zunanji izvajalci, šteje 588 oseb. Leta 2019 je bilo na osnovi odobrenega Plana usposabljanja v vec sklopih izvedeno tudi obnovitveno usposabljanje osebja Varovanja. Udeleženci so se seznanili s teorijo s podrocja varovanja, kot to zahteva pravilnik o usposabljanju s podrocja varovanja. V sklopu prakticnega usposabljanja pa je potekalo tudi preverjanje fizicne pripravljenosti, strelskih ter borilnih vešcin. Predremontna usposabljanja V sklopu aktivnosti priprav na redne remonte je bil izveden obširni program splošnih predremontnih usposabljanj zunanjih izvajalcev del. Tako je NEK pripravila delavce, ki niso zaposleni v NEK, za varno in kakovostno izvajanje remontnih del v sami elektrarni. Usposabljanje je potekalo v skladu s postopki NEK in dosedanjo dobro prakso ter izkušnjami. V sklopu predremontnega usposabljanja se je posameznega splošnega tecaja udeležilo: - 110 udeležencev Usposabljanja za vodje del in koordinatorje del - zacetno usposabljanje, - 331 udeležencev Usposabljanja za vodje del zunanjih izvajalcev – obnovitveno usposabljanje in - 2248 udeležencev Programa splošnega usposabljanja – PSU - GET, Specifika NEK Poleg programa splošnih tecajev je bil izveden tudi program specialisticnih tecajev z razlicnih podrocij, na primer: vzdrževanje crpalk, glavne turbine, ventilov in preprecevanje vnosa tujkov. Teh tecajev so se poleg delavcev NEK udeleževali tudi delavci zunanjih izvajalcev del. Statistika izvedenih usposabljanj Skupaj je bilo v letu 2019 izvedenih 422 razlicnih tecajev na katerih je v povprecju sodelovalo 54 udeležencev na tecaj. Delavci NEK so se tako udeležili skupno 401 razlicnih vrst tecajev, zunanji izvajalci del pa 170 razlicnih vrst tecajev. 2.1.1.7 Inšpekcijski pregledi NE Krško V letu 2019 je bilo opravljenih 59 rednih inšpekcijskih pregledov NEK, vkljucujoc 3 nenapovedane inšpekcijske preglede. Izrednih inšpekcijskih pregledov ni bilo. V sklopu rednih inšpekcijskih pregledov NEK je inšpekcija preverjala, da NEK: - deluje skladno z relevantno zakonodajo, podzakonskimi akti in smernicami, obratovalnim dovoljenjem, standardi, drugimi zahtevami ter dobro prakso, - zagotavlja visok nivo varnosti, varnostne kulture in sistem stalnega izboljševanja z ucinkovitim sistemom vodenja, - zagotavlja kvaliteten, ucinkovit in transparenten nacin izvajanja varnostno pomembnih aktivnosti ter visoke zanesljivosti in razpoložljivosti sistemov, struktur in komponent (SSK), - zagotavlja zadostnost osebja z ustreznimi kompetencami in izkušnjami ter - sproti identificira in analizira odstopanja, izvaja primerne korektivne ukrepe in o odstopanjih poroca upravnemu organu. Tematike, ki jih je inšpekcija URSJV obravnavala z rednimi inšpekcijskimi pregledi, zajemajo: - obratovanje, - radiološki nadzor, - vzdrževanje in nadzorna testiranja, - obvladovanje procesov staranja in stanje varnostno pomembne opreme, - inženiring in usposabljanje obratovalnega osebja, - tematike iz Akcijskega nacrta analize remonta 2018 in - priprave na izvedbo remonta 2019. Vsebine inšpekcijskih pregledov so bile nacrtovane glede na varnostno pomembnost aktivnosti elektrarne upoštevajoc ugotovitve preteklih inšpekcij. Vsebine so bile zajete v »Letnem planu inšpekcije za sevalno in jedrsko varnost za leto 2019« (URSJV/QM-03/2019-1). Tematike pregledov je URSJV sproti prilagajala, in sicer glede na obratovanje NEK, identificirane tuje obratovalne izkušnje in potrebe URSJV pri izvajanju upravnih postopkov. Pregledi obratovanja NEK so zajemali nadzor: - izvajanja odlocb URSJV, - stanja jedrskega goriva in aktivnosti primarnega hladila v 30. gorivnem ciklu, - stanja v komandni sobi, - stanja sistemov in komponent NEK na obhodih tehnološkega dela NEK, - odstopanj na varnostno pomembni opremi in - izvajanja postopkov NEK. Na sliki 67 je del novega sistema za alternativno hlajenje bazena z izrabljenim gorivom, na sliki 68 pa penetracije kabelskih povezav med pomožno zgradbo in zgradbo z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki. Inšpekcija je status izvedbe in ustreznost protipoplavne zatesnitve penetracij spremljala v sklopu obhodov tehnološkega dela NEK. Slika 67: Cevovod sistema alternativnega hlajenja bazena z izrabljenim gorivom (Foto: inšpekcija URSJV) Slika 68: Penetracije kabelskih povezav med pomožno zgradbo in zgradbo z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki (Foto: inšpekcija URSJV) Pregledi radiološkega nadzora v NEK so obsegali nadzor: - prejetih doz osebja NEK in podizvajalcev (kolektivne in individualne doze), - dela oddelka za dekontaminacijo, - ravnanja z radioaktivnimi odpadki, - stanja avtomatskih meteoroloških postaj in - varovanja jedrskih snovi v sodelovanju z Mednarodno Agencijo za Atomsko Energijo (MAAE) in EU inšpekcijami. Pregledi vzdrževanja in nadzornih testiranj so zajemali nadzor: - izvajanja programa nadzora ucinkovitosti vzdrževanja, - izvajanja periodicnih testiranjih pomembnih SSK, - težav in odpovedi opreme, izvedenih analiz in priprave akcijskih nacrtov, - izvedenih vzdrževalnih del na pomembnih SSK in - stanja prirocnih skladišc in kontrolirano odložene opreme. Na sliki 69 je prikazana namestitev merilne opreme za diagnostiko ventila z motornim pogonom ter spremljanje parametrov preko specificne programske opreme. Inšpekcija je izvedbo testiranja motornega ventila spremljala v sklopu inšpekcijskega pregleda vzdrževanja na moci. Slika 69: Testiranje ventila z motornim pogonom (Foto: inšpekcija URSJV) Pregledi v zvezi z obvladovanjem procesov staranja in stanja varnostno pomembnih struktur, sistemov in komponent so zajemali nadzor: - izvajanja aktivnosti, ki izhajajo iz programa za nadzor staranja, - aktivnosti za nadzor in obvladovanje degradacij varnostno pomembne opreme, - izvedenih in planiranih ukrepov za odpravo in preprecitev zaznanih degradacij, - izvajanja pomembnih programov NEK za varno dolgorocno obratovanje varnostno pomembne opreme in - prehodnih pojavov zaradi nenormalnih dogodkov in hitrih sprememb moci, ki vplivajo na utrujanje tlacne meje primarnega sistema. Pregledi inženiringa in usposabljanja osebja so zajemali nadzor: - izvajanja projektnih sprememb, - analiz in izvedbe ukrepov za odpravo in preprecitev ponovitve zaznanih odstopanj ali nenormalnih dogodkov, - obravnave tujih obratovalnih izkušenj, - cloveških in organizacijskih vplivov na varno obratovanje, - izvajanja aktivnosti v zvezi z obdobnim varnostnim pregledom, - sprememb in novih revizij obratovalnih postopkov, - ustreznosti postopkov za nadzorna testiranja, kalibracije, vzdrževanje in preglede opreme, - zagotavljanja kakovosti v NEK in - izvajanja strokovnega usposabljanja osebja na popolnem simulatorju NEK. Inšpekcija je nadzirala tudi priprave in izvedbo remonta NEK 2019. Inšpekcija je: - pregledala remontni plan in nadzirala priprave elektrarne na izvedbo remonta, - nadzorovala aktivnosti za zagotavljanje varnosti v zaustavitvi, - sodelovala na rednih jutranjih in popoldanskih remontnih sestankih v NEK, - sodelovala s pooblašcenimi organizacijami in vodila redne tedenske sestanke, - nadzorovala izvajanja planiranih remontnih aktivnosti, - nadzorovala ukrepanja NEK pri nenormalnih remontnih dogodkih, - posredovala informacije ostalim sodelavcem URSJV in - sodelovala s sodelavci URSJV pri skupnih tematikah. Med remontom so bila, poleg menjave dela goriva, izvedena obsežna vzdrževalna dela in nekatere tehnološke izboljšave oz. nadgradnje, ki bodo še naprej zagotavljale visok nivo jedrske in sevalne varnosti. Na sliki 70 je prikazan novi transformator, ki je bil vgrajen med remontom. Slika 70: Novi transformator lastne rabe T3, vgrajen med remontom 2019 (Foto: inšpekcija URSJV) Inšpekcija URSJV je spremljala izvajanje remontnih del s posebnim poudarkom na delih, ki so pomembna za zagotavljanje visokega nivoja jedrske varnosti. Strokovne podlage za oceno nekaterih remontnih aktivnosti so pripravile pooblašcene organizacije, ki niso imele pomembnih pripomb na kvaliteto izvedenih del, podale pa so priporocila, kako kvaliteto del v prihodnje še izboljšati. Navedena priporocila je inšpekcija obravnavala na posebnih inšpekcijskih pregledih. Glede na URSJV inšpekcijski nadzor je bilo ugotovljeno, da je bila vecina del izvedenih v celoti in dobro, ob upoštevanju predpisov in dobre inženirske prakse. Odstopanja, ki so se pojavljala pri delu, so bila vecinoma odpravljena sproti in strokovno ter niso vplivala na varnost. Kljub vsemu je inšpekcija obravnavala tudi primer kršitev zahtev tehnicnih specifikacij, odpravljanje nekaterih nepredvidenih pomanjkljivosti pa inšpekcija spremlja tudi v casu po remontu. Kršitev tehnicnih specifikacij se je nanašala na neizpolnjevanje zahteve za zaprtost ene od penetracij zadrževalnega hrama v fazi remonta, ko je bila zaprtost penetracij zahtevana zaradi premikanja goriva. Do kršitve je prišlo zaradi pomanjkljivosti v planiranju in pripravi delovnih nalogov, zaradi cesar so se v nepravem casu izvajala vzdrževalna dela na izolacijskem ventilu omenjene penetracije (slika 71). URSJV je pripravila posebno analizo ter INES oceno dogodka. Izveden je bil tudi poseben inšpekcijski pregled. Slika 71: Izolacijski ventil, na katerem je NEK izvajala dela v neustreznem casovnem oknu (Foto: inšpekcija URSJV) Pomembni odstopanji, ki jih inšpekcija spremlja tudi po koncanem remontu sta bili neoperabilnost ene od treh crpalk glavne napajalne vode (FW – Feed Water) ter nepricakovana degradacija vodil sredicne instrumentacije: - NEK je zagon po remontu izvedla z dvema FW crpalkama, ki zadostujeta za obratovanje na 100 % moci. Temeljit pregled, diagnoza in korektivni ukrepi na neoperabilni FW crpalki št. 1 so bili izvedeni v sodelovanju z dobaviteljem, kar je inšpekcija ves cas nadzirala. Ucinkovitost izvedenih ukrepov inšpekcija spremlja v sklopu rednega inšpekcijskega nadzora. Slika 72 prikazuje delovišce FW crpalke št. 1 med remontom 2019 in - na novih vodilih sredicne instrumentacije, ki so bila v obratovanju zgolj 18 mesecev, je bila najdena nepricakovana degradacija, ki je zahtevala cepljenje in krajšanje nekaterih vodil. Kljub temu zahteve iz tehnicnih specifikacij niso ogrožene. Inšpekcija spremlja stanje sredicne instrumentacije, prav tako bo pregledala rezultate analize problematike ter ustreznost predlaganih korektivnih ukrepov za bodoce remonte. Slika 72: Delovišce crpalke glavne napajalne vode št. 1 (Foto: inšpekcija URSJV) V okviru obravnave tematik iz Akcijskega nacrta analize remonta 2018 je inšpekcija URSJV: - preverjala izvedbo akcijskih nacrtov za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih med remontom 2018, - spremljala delovanje varnostno pomembne opreme, na kateri so bile med remontom 2018 ugotovljena odstopanja, - spremljala izvajanje programov za obvladovanje varnostno pomembne opreme in - preverjala priprave operaterja na remont 2019. Nenapovedani inšpekcijski pregledi v letu 2019 so zajemali pregled stanja v komandni sobi, pomembnejših zahtevkov za korektivne posege, delovnih nalogov, izvajanja aktivnosti preventivnega in korektivnega vzdrževanja in obhod izbranih prostorov z varnostno pomembno opremo. Izrednih inšpekcijskih pregledov, kot posledica nenormalnih dogodkov, v letu 2019 ni bilo. Kljub temu pa je inšpekcija v sklopu rednih inšpekcijskih pregledov obravnavala reševanje pomembnih odstopanj, zaznanih med rednim spremljanjem obratovanja NEK. Inšpekcija je preverila vzroke odstopanj, izvedene takojšnje ukrepe, rezultate analiz ter nacrt dolgorocnih ukrepov. Pomembnejša taka inšpekcija je bila zaradi težav z delovanjem mostnega dvigala v zgradbi za ravnanje z gorivom (slika 73). Do teh težav je prišlo po izvedbi nadgradnje, ki je bila izvedena za potrebe predvidenega projekta suhega skladišcenja izrabljenega jedrskega goriva. Slika 73: Mostno dvigalo v zgradbi za ravnanje z gorivom (Foto: inšpekcija URSJV) Ugotovitve in zahteve inšpektorjev v letu 2019 V letu 2019 je inšpekcija NEK izdala 33 zahtevkov za odpravo ugotovljenih odstopanj, izvedbo izboljšav ali pa za dodatno porocanje. Na osnovi inšpekcijskih pregledov inšpekcija URSJV ugotavlja, da je NEK leta 2019 obratovala varno, brez škodljivega vpliva na prebivalstvo in okolje. Izvedba del med remontom 2019 omogoca varno in zanesljivo obratovanje NEK v naslednjih 18 mesecih. Med remontom identificirane težave je NEK redno analizirala in reševala v sklopu izvajanja korektivnega programa. Problematika neoperabilnosti ene od treh crpalk glavne napajalne vode pa je bila odpravljena v casu po remontu, med obratovanjem na moci. Inšpekcija URSJV kot dobro ocenjuje delo vecine organizacijskih enot NEK. 2.1.1.8 Varnostna kultura URSJV že vec let redno spremlja varnostno kulturo v NEK preko celega leta. Opažanja obsegajo obdobje od zacetka uvedbe spremembe (upravni postopek, pregled dokumentacije, komuniciranje z NEK) do izvedbe spremembe, poleg tega pa so zastopana tudi opažanja o varnostni kulturi, zbrana na inšpekcijskih pregledih in med remontnimi aktivnostmi. URSJV opažanja o varnostni kulturi v NEK razvrsti glede na znacilnosti varnostne kulture, ki so opredeljeni v dokumentu MAAE Uporaba sistema vodenja za opremo in aktivnosti GS-G-3.1 »Application of the Management System for Facilities and Activities«. Iz zbranih informacij v okviru 30. gorivnega cikla NEK je razvidno, da je pri znacilnosti »jasen odnos vodstva do varnosti« prepoznana le pozitivna varnostna kultura, pri znacilnosti »odgovornost za varnost je jasno dolocena«, pa je prepoznana le negativna varnostna kultura. Pri ostalih znacilnostih varnostne kulture (varnost je jasno pricakovana vrednota, varnost je vkljucena v vse procese in ucece okolje spodbuja razvoj varnosti) sta prepoznani tako pozitivna kot negativna varnostna kultura. Iz tega je moc sklepati, da se nekateri posamezniki ali manjše skupine posameznikov v NEK bolje zavedajo pomena varnosti od drugih, katerih odnos vcasih odstopa od varnostne kulture organizacije kot celote. URSJV je prepoznala primere pozitivne in negativne varnostne kulture v NEK ter o ugotovitvah seznanila NEK, ta pa je posredoval dodatna pojasnila. URSJV in NEK bosta skupaj obravnavala vse ugotovitve z namenom, da bi se uskladilo skupno razumevanje ter dosegla nadgradnja varnostne kulture. 2.1.1.9 Tematski strokovni pregled programa obvladovanja staranja S tematskimi strokovnimi pregledi (TPR – Topical Peer Review) se želi opraviti istocasni pregled v vseh evropskih državah z dolocenega podrocja, ki je pomemben s stališca jedrske varnosti. Prvi tematski pregled je posvecen podrocju staranja jedrskih objektov in pregledu Programa za obvladovanje staranja (AMP – Ageing Management Program). URSJV je sodelovala pri vseh aktivnostih povezanih s prvim tematskim strokovnim pregledom v skladu z direktivo Evropske skupnosti za atomsko energijo (EURATOM – European Atomic Energy Community) na temo nadzora staranja v jedrskih objektih. Pri strokovnem pregledu je sodelovalo devetnajst držav EU in nekatere sosednje države. URSJV je tehnicno porocilo pripravila v sodelovanju z NEK, le to je bilo skupaj s porocili ostalih sodelujocih držav objavljeno na spletni strani Skupine evropskih regulatorjev za jedrsko varnost (ENSREG – European Nuclear Safety Regulators Group) ter dostopno za javno posvetovanje in vkljuceno v medsebojni pregled porocil sodelujocih držav, kjer je sodelovala tudi URSJV. Sledil je pregledovalni sestanek vseh držav, ENSREG pa je nato pripravil porocilo o sestanku z zakljucki, organizirana pa je bila tudi javna predstavitev o rezultatih izvedenega medsebojnega pregleda. Po zakljucenem primerjalnem pregledu in izoblikovanih genericnih in specificnih ugotovitvah za posamezne države je sledila priprava akcijskih nacrtov udeleženih držav. URSJV je posredovala akcijski nacrt na ENSREG v septembru 2019. V akcijskem nacrtu je definiran obseg in casovni okvir izvedbe potrebnih izboljšav in akcij, ki so bile prepoznane med procesom TPR. Upoštevane so bile vse ugotovitve TPR povezane s tehnicnimi podrocji opisanimi v prej omenjenem tehnicnem porocilu po TPR, in sicer z generalnim programom nadzora staranja v NEK, elektricnimi kabli, zakritimi cevovodi, reaktorsko posodo in betonskim delom zadrževalnega hrama. V akcijskem nacrtu je URSJV poleg drugih ugotovitev obravnavala tudi vse genericne izzive za vsa podrocja, ki sicer niso bili zahtevani s strani ENSREG ter na koncu podala devet akcij. Najvec akcij vkljucuje izvedbo tematskih inšpekcij predvsem za podrocja testiranja elektricnih kablov, spremljanja tujih obratovalnih izkušenj in raziskav na podrocju neporušnih preiskav materiala reaktorske posode in varnostno pomembnih betonskih struktur vkljucno z zadrževalnim hramom. Poleg tega bo URSJV preverila skladnost obsega SSK vkljucenih v program nadzora staranja NEK z MAAE dokumenti v okviru PSR3 in zakonodajo v primeru morebitnih daljših zaustavitev. NEK pa bo porocal URSJV o ugotovitvah izvedene inšpekcije betonskih penetracij cevovodov med remontom 2019. V letu 2021 bo potrebno prvic porocati glede statusa izvedbe akcij iz akcijskega nacrta TPR, nato pa na dve leti do rokov opredeljenih v TPR akcijskem programu. Ob koncu prvega tematskega strokovnega pregleda je delovna skupina ENSREG WG1 (Working Group 1) pripravila tudi anketni vprašalnik glede odziva udeleženih držav in ostalih deležnikov v omenjenem procesu. URSJV je v sodelovanju z NEK posredovala izpolnjen vprašalnik s komentarji na ENSREG, kjer je poudarila pomembnost izboljšanja procesa predvsem v fazi oblikovanja specificnih pa tudi genericnih ugotovitev za posamezne države po izvedenem primerjalnem pregledu in pregledovalnem sestanku. 2.1.1.10 Remont 2019 Remont 2019 ob koncu 30. gorivnega cikla je potekal od 1. oktobra do 29. oktobra 2019. Elektrarna je v 30. gorivnem ciklu obratovala zanesljivo, kljub zaustavitvi elektrarne zaradi težav z meritvijo visoke napetosti transformatorja GT2. Vecjih problemov na opremi, ki bi pomembno ogrožali varnost, ni bilo, kar je rezultat nacrtovanih in izpeljanih remontnih dejavnosti v letu 2018 ter dejavnosti med samim obratovanjem v 30. gorivnem ciklu. V casu po remontu 2012 v NEK še vedno intenzivno izvajajo dela, ki izhajajo iz programa nadgradnje varnosti, s katerimi naj bi s sistemskimi prilagoditvami in vgradnjo dodatnih varnostnih sistemov elektrarno prilagodili zahtevam razširjenih projektnih nesrec (DEC – Design Extension Conditions) ter se s tem približali varnostni ravni novejših elektrarn. Remont je na zacetku potekal zelo tekoce in v skladu s planom, vse do pricetka zagona elektrarne, ko so se pojavile težave s crpalkama glavne napajalne vode. Popravni ukrepi na eni crpalki so se zavlekli v cas po remontu. Poleg tega je med remontom prišlo tudi do izgube zaprtosti zadrževalnega hrama, opažena pa je bila tudi obraba in ukrivljenost vodil sredicne instrumentacije. Omenjena odstopanja niso imela vpliva na zaposlene, prebivalstvo ali okolje. Med remontom so bila, poleg menjave dela goriva, izvedena obsežna vzdrževalna dela in nekatere tehnološke izboljšave oz. nadgradnje, ki bodo še naprej zagotavljale visok nivo jedrske in sevalne varnosti. Med pomembnejšimi dejavnostmi je bila zamenjava in pregled goriva, sanacija reaktorske prirobnice, zamenjava tesnila ohišja in kontrola notranjih delov crpalke za odvod zaostale toplote, dela na turbinskih ventilih, dela na dizel generatorjih, menjava motorja crpalke reaktorskega hladila, pregled reaktorske posode, kemicno cišcenje uparjalnikov in zamenjava odklopnikov na zbiralkah M1 in M2. Poleg tega so bila opravljena še ostala planirana nacrtovana vzdrževalna dela, nadzorna preizkušanja in preverjanja brezhibnosti opreme. NEK je uvedla tudi vec pomembnih sprememb in nadgradenj. Glavna posodobitev na podrocju varnostne nadgradnje elektrarne je bila vzpostavitev pomožne komandne sobe, ki bo omogocala varno zaustavitev elektrarne in njeno dolgotrajno hlajenje iz dislocirane lokacije na obmocju NEK v primeru, da glavna komandna soba ni razpoložljiva. Poleg omenjene nadgradnje je bilo uvedenih še devet pomembnejših sprememb kot so alternativno hlajenje sistema reaktorskega hladila, zamenjava transformatorja T3, trajna sanacija cevovoda med visokotlacno turbino in locevalniki vlage, zamenjava 6,3 kV odklopnikov in prva faza vgradnje dveh dodatnih crpalk (za vbrizgavanje hladila v reaktorsko posodo in v uparjalnike). Vse navedene spremembe so temelj za varno obratovanje NEK tudi pri potencialnem obratovanju preko projektno predvidene življenjske dobe. Izvedeno je bilo vecje število preventivnih vzdrževalnih posegov, zamenjav in posodobitev opreme. Vecina del je bila izvedena v celoti in dobro. Manjša odstopanja, ki so se pojavljala pri delu, so bila odpravljena ter tako niso pomembneje vplivala na varnost. Med pomembnejše razloge za odstopanja poleg cloveških napak in obremenjenosti osebja ter staranja in iztrošenosti opreme, lahko navedemo tudi slabšo pripravo nekaterih sprememb in slabše priprave nekaterih zunanjih izvajalcev del. Med remontom so bila izvedena vsa nacrtovana dela v zvezi s preverjanjem stanja opreme, menjavo jedrskega goriva in uvedbo sprememb, razen ene. Le delno je bila namrec izvedena sprememba drenaž za dreniranje crpalk reaktorskega hladila. URSJV je skrbno spremljala vse remontne dejavnosti s poudarkom na zagotavljanju jedrske varnosti med zaustavitvijo elektrarne. URSJV je že pred remontom pregledala in odobrila izvedbo dolocenih sprememb in dejavnosti med remontom. Strokovno pomoc pri nadzoru so nudili strokovnjaki domacih in tujih pooblašcenih organizacij. V skladu s slovenskimi predpisi je elektrarna lahko ponovno zacela proizvajati elektricno energijo šele potem, ko so pooblašcene organizacije in URSJV potrdili, da so bila vsa dela ustrezno opravljena, vsi preizkusi uspešni in da je za jedrsko varnost ustrezno poskrbljeno. S temi ukrepi bo dosežen tudi minimalni vpliv elektrarne na okolje. Naslednji remont bo cez 18 mesecev, to je pomladi 2021. 2.1.2 Raziskovalni reaktor TRIGA Mark II na Brinju Upravljavec raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II je Institut »Jožef Stefan« (IJS), obratovanje reaktorja pa izvaja osebje Reaktorskega infrastrukturnega centra (RIC). 2.1.2.1 Obratovanje Reaktor je v letu 2019 obratoval 137 dni in pri tem sprostil 112,6 MWh toplote. Obratovanje reaktorja je potekalo v skladu s programom, ki ga odobrita vodja RIC in Služba za varstvo pred ionizirajocim sevanjem IJS za vsak teden posebej. Reaktor je obratoval v stacionarnem in pulznem nacinu, izvedenih je bilo 90 pulzov. Reaktor so uporabljali predvsem kot vir nevtronov za nevtronsko aktivacijsko analizo, za obsevanje elektronskih komponent in drugih materialov ter za izobraževanje. Zaustavljen reaktor so uporabljali kot vir gama sevanja in tako testirali elektronske komponente. Obsevanih je bilo 835 vzorcev v vrtiljaku in obsevalnih kanalih. Obratovalni podatki so prikazani na sliki 74. Odsek za znanosti o okolju IJS, Služba za varstvo pred ionizirajocim sevanjem IJS in ARAO so v objektu vroca celica (OVC) redno izvajali dejavnosti obdelave in priprave radioaktivnih odpadkov za potrebe skladišcenja. 0 20 40 60 80 100 120 140 160 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 MWh leto Slika 74: Obratovalni podatki raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II na Brinju Leta 2019 je bilo pet samodejnih zaustavitev reaktorja, od teh tri zaradi napake operaterja, ena med kalibracijo varnostnega kanala in ena zaradi napake tecajnika. Take napake operaterja oz. tecajnika se zgodijo med zagonom reaktorja ali spremembi moci pri preklopu preklopnika merilnika linearnega kanala jedrske instrumentacije. Nazivna moc reaktorja ni bila presežena. Do samodejne zaustavitve je vedno prišlo na nizkih moceh reaktorja. Leta 2019 ni bilo kršitev obratovalnih pogojev in omejitev iz varnostnega porocila. Leta 2019 tudi ni bilo dogodkov, ki bi zahtevali porocanje v skladu s 30. clenom Pravilnika JV9, prav tako pa tudi ni bilo dogodkov s podrocja požarne ali fizicne varnosti. Obratovalni kazalniki za prejete doze obratovalnega osebja in raziskovalcev kažejo vrednosti, ki so dalec pod upravnimi omejitvami. V letu 2019 je bila skupinska doza 1,31 clovek-mSv za obratovalno osebje ter 2,87 clovek-mSv za osebje, povezano z deli ob reaktorju. 2.1.2.2 Jedrsko gorivo Leta 2019 je bilo na lokaciji reaktorja skupaj 84 gorivnih elementov, izrabljenih gorivnih elementov ni bilo. Vsi gorivni elementi so standardni z 12 % masnim deležem urana in 20 % obogatitvijo. Nadzor z meritvami radioaktivnosti v reaktorski hali in reaktorskem hladilu kaže, da ni bilo poškodb goriva. V letu 2019 so pregledali 17 gorivnih elementov, prvic so izmerili dolžino gorivnih elementov na desetinko milimetra natancno. IJS je o bilanci goriva mesecno porocal na EURATOM in URSJV s posebnim obrazcem. V oktobru 2019 je EURATOM opravil pregled stanja jedrskega materiala, pri tem ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. 2.1.2.3 Usposabljanje osebja V aprilu 2019 so se operaterji reaktorja TRIGA Mark II udeležili strokovne ekskurzije v Cernobil. V decembru 2019 je bila izvedena vaja evakuacije za vse zaposlene na Reaktorskem infrastrukturnem centru. Redno usposabljanje osebja je potekalo v skladu z letnim programom strokovnega usposabljanja operaterjev reaktorja TRIGA Mark II za leto 2019. 2.1.2.4 Spremembe ter pregledi sestavnih delov, sistemov in konstrukcij jedrskega objekta Reaktor je obratoval v stacionarnem in pulznem nacinu. Pulzirali so za namene vaj za tecajnike in za namene testiranja odziva razlicnih nevtronskih detektorjev. Pulziranje je predhodno odobril Odbor za varnost reaktorja, o pulziranju pa so obvestili tudi URSJV. V letu 2019 je bilo opravljenih šest sprememb sredice reaktorja za potrebe eksperimentov odseka za reaktorsko fiziko in francosko komisijo za atomsko energijo in alternativne energije (CEA – Commissariat à l'énergie atomique et aux énergies alternatives). V letu 2019 so bile na reaktorju opravljene naslednje projektne spremembe: - prenova razglasnega sistema, - posodobitev pnevmatske pošte vrtiljaka in - obsevalna naprava v tangencialnem kanalu številka 5 za obsevanje vecjih detektorjev. Izvedena je bila tudi posodobitev pozicionirnega sistema kontrolnih palic ter prenova krmiljenja suhe celice. Osebje RIC, Tehnicnih servisov IJS, Službe za varstvo pred ionizirajocim sevanjem IJS in pooblašcene zunanje organizacije izvajajo periodicne preglede in nadzor za varno obratovanje pomembnih sestavnih delov, sistemov in konstrukcij (SSK). Pri pregledu ni bilo najdb neustreznih SSK. 2.1.2.5 Obcasni varnostni pregled Obcasni varnostni pregled jedrskega objekta, ki obsega raziskovalni reaktor TRIGA Mark II in objekt vroce celice, je bil zakljucen decembra 2014, ko je URSJV potrdila porocilo o obcasnem varnostnem pregledu z nacrtom izvedbe sprememb in izboljšav. V letu 2019 je potekala izvedba nacrta s skupaj 85 spremembami in izboljšavami, o statusu izvedbe pa je IJS porocal s polletnim porocilom. Do konca leta 2019 so bili izvedeni vsi ukrepi. Za nekatere ukrepe sledi še odobritev sprememb varnostnega porocila, kar pa se bo izvedlo v procesu obravnave sprememb. Vir: [21], [22] 2.1.2.6 Izpust radioaktivnosti v okolje Program nadzora je opredeljen v Varnostnem porocilu za TRIGA Mark II v Podgorici, revizija 7, 2017 (IJS-DP-10675). Program je skladen s trenutno veljavnim Pravilnikom o monitoringu radioaktivnosti (JV10, Uradni list RS, št. 27/18, Priloga 5: Zasnova programa obratovalnega monitoringa radioaktivnosti raziskovalnega reaktorja). Program meritev izpustov temelji na meritvah tekocinskih in atmosferskih izpustov na razlicnih izpustnih mestih. Radioaktivne snovi so prisotne v tekocinah iz zadrževalne cisterne Odseka za znanosti v okolju IJS (O-2) in se enkrat tedensko (ob ponedeljkih) izpušcajo v reko Savo. V izpustni kanal se iztekajo tudi tekocine iz reaktorja in vrocih celic (cisterna OVC). Cisterna OVC je bila v letu 2019 suha. Pri atmosferski prenosni poti so najpomembnejše meritve žlahtnega plina 41Ar v izpuhu iz reaktorja. Med obratovanjem se enkrat mesecno odvzame trenutni plinski vzorec zracnega izpusta. Na izpuhu reaktorja je namešcen termo luminiscencni detektor (TLD), ki meri zunanje sevanje radionuklidov v plinskem izpustu in katerega registrirana doza je korelirana s casom obratovanja reaktorja. Na izpuhu reaktorja sta namešcena tudi kontinuiran merilnik sevanja gama plinskih izpustov (del nadzornega sistema samega reaktorja) in zracna crpalka s filtrom, ki na izpustnem mestu lovi aerosole. Tekocinski izpusti V izpustnem kanalu Reaktorskega centra se zbirajo drenažne tekocine reaktorja, odseka O-2 in vrocih celic. V preteklih letih so bile obcasno radioaktivne snovi v nizkih koncentracijah prisotne le v tekocinah iz zadrževalne cisterne O-2, v drenažnih tekocinah reaktorja pa le redko. V letu 2019 so v cisterni O-2 zaznali prisotnost 197Hg in 54Mn s skupno aktivnostjo 0,1 MBq. V cisterni drenaže reaktorja v letu 2019 niso zaznali prisotnosti umetnih radionuklidov. Vse izmerjene aktivnosti so bile pod dopustnimi koncentracijami za izpust v okolje. Najvecja koncentracija aktivnosti v cisterni O-2 je bila izmerjena v oktobru, in sicer 11,98 Bq/kg 197Hg. Cisterna reaktorja je bila v letu 2019 izcrpana petkrat. Cisterna OVC je bila v letu 2019 suha. Zracni izpusti Povprecna koncentracija aktivnosti 41Ar ob delujocem reaktorju v letu 2019 je bila 150 kBq/m3 in je bila podobna kot v letih 2018 in 2017 (150 kBq/m3, oziroma 154 kBq/m3) in višja kot v letu 2016 (136 kBq/m3) in 2015 (112 kBq/m3). Prvo povišanje aktivnosti je bilo leta 2015 zaradi odstranjene eksperimentalne opreme v tangencialnem kanalu 6 in zaprtega kanala. Ob koncu leta 2016 je bila v kanal namešcena nova eksperimentalna oprema. Ker je pri tem kanal ostal odprt, se je aktivnost še nekoliko povišala. Poleg postavitve eksperimentalne opreme na aktivnost 41Ar v dimniku vpliva tudi ventilacijski sistem reaktorske hale, s katero je reguliran pretok zraka v dimniku. Od obnove ventilacijskega sistema leta 2010 je ocenjeni povprecni pretok zraka v dimniku okoli 5 m3/s, kadar reaktor deluje pri moci 250 kW. Pri obratovanju reaktorja na polni moci je bila v letu 2019 maksimalna hitrost izpušcanja 0,75 MBq/s. Povprecna moc reaktorja v letu 2019 je bila 12,9 kW in ocenjena povprecna letna hitrost izpušcanja 39 kBq/s ter s tem letna kolicina izpušcenega 41Ar 1,2 TBq, kar je nekoliko nižje kot v letu 2018 (1,3 TBq). Poleg 41Ar so v zracnih izpustih enkrat zaznali tudi 24Na in 82Br z najvecjo izmerjeno koncentracijo aktivnosti 0,01 Bq/m3 tako za 24Na kot za 82Br. Prisotnosti drugih umetnih radionuklidov niso zaznali, prav tako niso zaznali nobenih umetnih radionuklidov v filtrih ventilacije vroce celice. Vir: [23] 2.1.2.7 Inšpekcijski pregledi Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost je v letu 2019 opravila en redni inšpekcijski pregled raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II. Na pregledu je inšpekcija obravnavala trenutni upravni status obratovalnega monitoringa in pregled izvajanja tega monitoringa v letu 2019. URSJV je z odlocbo številka 35400-3/2019/8, z dne 28. 05. 2019 pooblastila IJS za izvajanje monitoringa radioaktivnosti. Pooblastilo velja 5 let od njegove pravnomocnosti, to je do 24. 06. 2024. V 8. poglavju 7. revizije Varnostnega porocila za reaktor TRIGA Mark II je opredeljen program obratovalnega monitoringa radioaktivnosti. Omenjeno poglavje je pregledal pooblašceni izvedenec za varstvo pred sevanji in zanj izdal pozitivno mnenje. URSJV je pri pregledu poglavja 8 Varnostnega porocila reaktorja TRIGA Mark II ugotovila, da je program monitoringa ustrezen in izpolnjuje zahteve iz Pravilnika o monitoringu radioaktivnosti (Uradni list RS, št. 27/18). Inšpekcija je ugotovila, da je obseg dolocen v Varnostnem porocilu vecji, kot ga zahteva Zasnova programa obratovalnega monitoringa radioaktivnosti raziskovalnega jedrskega reaktorja iz omenjenega pravilnika, kar ocenjuje kot dobro prakso Službe za varstvo pred ionizirajocimi sevanji IJS (SVPIS). Ob tem pa je inšpekcija ugotovila, da 33. clen omenjenega pravilnika zahteva, da mora pristojni upravni organ zagotavljati stalne neodvisne meritve emisij in imisij, ki pa ga ne sme izvajati izvajalec monitoringa radioaktivnosti, ki izvaja iste meritve za zavezanca za obratovalni monitoring. V letu 2019 je te meritve izvedla pooblašcena organizacija ZVD, Zavod za varstvo pri delu d. o. o. ZVD d. o. o. je izvedel primerjalno meritev gama sevalcev v vzorcih zgornje plasti zemlje. Analiza bo na voljo v porocilu IJS Meritve radioaktivnosti v okolici reaktorskega centra IJS za leto 2019. Inšpekcija je zahtevala, da IJS tudi v letu 2020 zagotovi izvajanje vsaj ene neodvisne meritve emisij in imisij. Po možnosti naj bodo vzorci izbrani tako, da bo IJS v nekaj letih pokril vse vrste meritev. Med inšpekcijskim nadzorom inšpekcija ni odkrila odstopanj, ki bi vplivala na zagotavljanje jedrske in sevalne varnosti. Z vidika varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji NEK nadzira tudi Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji (URSVS). URSVS v letu 2019 ni izvedla inšpekcije v Reaktorskem centru IJS. 2.1.3 Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov na Brinju 2.1.3.1 Obratovanje Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov na Brinju (CSRAO) je varno obratovalo vse dni v letu, izrednih dogodkov ali nezgod ni bilo zabeleženih. Spremembe in izboljšave, ki izhajajo iz nacrta ukrepov prvega obcasnega varnostnega pregleda objekta, se izvaja in o njih Agencija za radioaktivne odpadke redno poroca URSJV. Opravljena so bila nacrtovana preventivna periodicna vzdrževanja, pregledi in preizkusi skupkov sestavnih delov, sistemov in konstrukcij. Evidence o radioaktivnih odpadkih (RAO) in jedrskih snoveh so skrbno vodene in podatki upravnim organom porocani v rokih. Prav tako evidence in zapisi o preventivnem in korektivnem vzdrževanju skupkov sestavnih delov, sistemov in konstrukcij ter opreme. Spremljalo se je tuje in lastne obratovalne izkušnje, sledilo razvoju tehnologije na podrocju jedrskih in sevalnih objektov ter novostim na podrocju ravnanja z RAO. Spremembe so bile obravnavne v skladu z zakonodajo in ustrezno porocane. Placana so bila nadomestila zaradi omejene rabe prostora na obmocju jedrskega objekta Obcini Dol pri Ljubljani in Obcini Domžale. Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in drugimi javnostmi ARAO je v letu 2019 redno obvešcal javnost o vseh svojih dejavnostih, vkljucno z okoljskimi vidiki, na nacionalni ravni in v lokalnih skupnostih, kjer deluje. Vec o tem je navedeno v poglavju 5.5.2.3. 2.1.3.2 Prejete letne efektivne doze delavcev ARAO in ostalih Skupna efektivna doza delavcev ARAO zaradi izpostavljenosti zunanjemu sevanju gama v letu 2019 izmerjena s TL dozimetri, je bila 0,13 clovek-mSv (izpostavljenost pri delu v skladišcnem prostoru in v OVC, prevzemih RAO pri povzrociteljih in prevozu RAO do CSRAO in obdobnih preizkusih instrumentov). Skupna ocenjena efektivna doza zaradi notranjega obsevanja, ki vkljucuje izpostavljenost radonu, njegovim kratkoživim potomcem in radionuklidom v aerosolih v CSRAO, je bila 0,205 clovek-mSv. Prejeta skupna efektivna doza šest delavcev ARAO, ki so bili vkljuceni v sistem osebne dozimetrije, zaradi notranjega kot zunanjega obsevanja je bila 0,335 clovek-mSv. V letu 2019 je v okviru MAAE tehnicne pomoci ARAO izvajala usposabljanje tujega štipendista. Oseba je bila vkljucena v sistem osebne dozimetrije. Delavec tekom usposabljanja ni prejel dodatne doze zaradi izpostavljenosti zunanjemu sevanju gama. Delavci ARAO so v letu 2019 sodelovali tudi na usposabljanjih v tujini, kjer so bili izpostavljeni sevanju in so bili vkljuceni v sistem osebne dozimetrije, ki ga je zagotavljal organizator usposabljanja. Organizator usposabljanja je porocila o prejetih dozah delavcev ARAO posredoval tudi ARAO. V letu 2019 delavci ARAO niso prejeli dodatne doze v okviru usposabljanj v tujini. Prejeta doza inšpekcijskih služb ter delavcev organizacij, ki so izvajale strokovni nadzor v objektu CSRAO in kontrolne meritve, je bila manjša od 0,003 mSv/obisk. Obiskovalci so se pri ogledu objekta CSRAO v skladišcnem prostoru zadrževali najvec po 30 minut. Efektivna doza zaradi izpostavljenosti zunanjemu sevanju gama, izmerjena z elektronskimi dozimetri ARAO, pri obiskovalcih ni nikoli presegla interne omejitve 0,003 mSv/obiskovalca/obisk. Nadzor delovnega okolja Služba varstva pred sevanji ARAO je v letu 2019 izvajala nadzor delovnega okolja skladno s programom radiološkega nadzora enkrat mesecno. Pri izvajanju nadzora ni bilo dogodkov, ki bi izstopali v primerjavi s prejšnjimi leti. Program nadzora sta izvajala SVS (redni nadzor) in zunanji pooblašceni izvedenec za varstvo pred sevanji Zavod za varstvo pri delu d. o. o., Ljubljana (ZVD, dvakrat letno: julija in decembra). Opravljene so bile meritve koncentracij radona 222Rn in njegovih kratkoživih potomcev (EEC), radionuklidov v aerosolih, hitrosti doze zunanjega (gama) sevanja, hitrosti doze nevtronskega sevanja, površinske kontaminacije s sevanjem alfa in beta/gama, tal in sten skladišca, pakirnih enot, kontaminacije vilicarja in pakirnih enot z RAO na transportnih vratih, oseb in merilne ter delovne opreme na izstopu iz skladišca. SVS je za potrebo ocene izpostavljenosti vzporedno z nadzorom radioaktivnosti vodil tudi evidenco vstopov v nadzorovano obmocje CSRAO (skladišcni prostor). Vstop zaposlenih in obiskovalcev v nadzorovano obmocje je potekal skladno z delovnimi navodili. Pred vstopom v nadzorovano obmocje je sistem prezracevanja skladišcnega prostora deloval najmanj dve uri. Cas je bil odvisen od zadnjega zracenja skladišca in nanj vezane koncentracije radona. Meritve koncentracije radona po vkljucitvi sistema prisilnega prezracevanja v skladišcnem prostoru so pokazale, da se koncentracija radona po 1 uri delovanja zniža na vrednosti pod 1.000 Bq/m3, v 1,5 ure pa pod 300 Bq/m3 Kontinuirane meritve za ugotovitev narašcanja koncentracije radona v skladišcnem prostoru po prenehanju prezracevanja in dolocitve maksimalne vrednosti koncentracije radona so bile izvedene v poletnem casu (julija 2019) s strani SVS ter v zimskem casu (decembra 2019) s strani SVS in ZVD. Meritve koncentracije radona trajajo kontinuirano 2 do 3 tedne . V casu poteka meritev so bila tovorna vrata v objekt CSRAO zaprta, zaprte so bile tudi odprtine za vstop oz. izstop zraka v in iz skladišcnega prostora, sistem prisilnega prezracevanja ni bil vklopljen. Ravnovesna koncentracija radona v tako zaprtem in neprezracevanem skladišcnem prostoru objekta CSRAO izmerjena v poletnem obdobju je bila okrog 6.500 Bq/m3 ter okoli 5.000 Bq/m3 v zimskem obdobju. Poleti je bila izmerjena tudi najvišja vrednost koncentracije radona, in sicer 7.840 Bq/m3. Z meritvami hitrosti doze zunanjega sevanja gama v letu 2019 je bilo ugotovljeno: - Hitrosti doz zunanjega sevanja gama na zunanji strani zaprtih tovornih vrat se v primerjavi z vrednostmi v letu 2019 niso spremenile, - Po zamenjavi lesenih palet s kovinskimi samonosilnimi paletnimi okvirji v letu 2015 se je hitrost doze zunanjega sevanja gama v skladišcnem prostoru objekta CSRAO zmanjšala. Na prevozni poti v skladišcnem prostoru je vrednost hitrost doze manjša od 10 µSv/h, medtem ko je na zunanji strani zaprtih tovornih vrat objekta CSRAO hitrost doze zunanjega sevanja gama primerljiva z vrednostmi naravnega ozadja v okolici CSRAO, to je 0,1 µSv/h. V notranjosti prekatov P4 in P6 so hitrosti doze dosegajo vrednost 50 µSv/h, - Po prestavitvi paketov RAO, ki vsebujejo nevtronske vire sevanj, se ti nahajajo v prekatih P1 in P3. Najvišja izmerjena hitrost doze je bila izmerjena v zadnjem delu v P3 (~77 µSv/h), delavci se v tem delu ne zadržujejo, ker je težje dostopen in omejen. Najvišja vrednost na prevozni poti, kjer se delavci lahko zadržujejo so do 18 µSv/h. Ob tovornih vratih CSRAO je zaradi oddaljenosti nevtronskih virov hitrost doze nevtronskega sevanja nemerljiva (<0,1 µSv/h), - Na tleh, stenah in na pakirnih enotah v skladišcu ni bila izmerjena nevezana kontaminacija površin s sevanjem alfa in beta/gama. V skladišcu poteka samo skladišcenje pakirnih enot z RAO. Izrednih dogodkov (npr. raztrosa odpadkov) v letu 2019 kot tudi od rekonstrukcije skladišca leta 2004 ni bilo, zato tudi ni bilo možnosti za kontaminacijo površin v skladišcu, - Vzorcenje je v avgustu opravil pooblašceni izvedenec za varstvo pred sevanji ZVD v casu priprave paketov z izrabljenimi ionizacijskimi javljalniki požara z 241Am na iznos v Nemcijo. Izmerjeni so bili naravni radionuklidi, ki jih zracni tok iz okolja prinese v skladišcni prostor ter v sledeh tudi 241Am (0,0005 Bq/m3), ki je lahko posledica ravnanja s paketi, ki so bili poslani v Nemcijo. Ugotovljeno je bilo, da je koncentracija radionuklidov v skladišcnem prostoru manjša od mejnih vrednosti kontaminacije zraka, ki veljajo za delovno okolje. Izpeljana koncentracija 241Am v zraku delovnega okolja znaša 0,21 Bq/m3. 2 Pri izmerjeni koncentraciji radona 5.760 Bq/m3 je ravnovesna koncentracija radona (EEC) 1.579 Bq/m3 oziroma koncentracija potencialne alfa energije (PAEC – Potential Alpha Energy Concentration) 8,8 µJ/m3. Povprecni ravnovesni faktor med radonom in radonovim kratkoživimi potomci je f=0,20±0,02. Meritve so trajale 436 ur, 2 Uredba o mejnih dozah, referencnih ravneh in radioaktivni kontaminaciji (Uradni list RS, št. 18/18) - Skladno z delovnimi navodili so izvajali meritve kontaminacije oseb pri izstopu na kontrolni tocki (v prostoru za osebje) in meritve kontaminacije pri iznosu paketov RAO, delovne opreme, orodja, embalaže ter rabljene obvezne varovalne opreme iz nadzorovanega obmocja CSRAO (skladišcni prostor). Geodetske meritve Delo v nadzorovanem obmocju je potekalo obcasno, organizirano je bilo tako, da je bila izpostavljenost delavcev cim manjša. Ob vsakem vstopu je bil prisoten tudi delavec SVS. Delavci ARAO, ki delajo v nadzorovanem obmocju, so vkljuceni v sistem osebne dozimetrije in uporabljajo TL dozimetre, ki jih zagotavlja ZVD. Osebne TL dozimetre se odcitava mesecno. Za zunanje obiskovalce je bilo gibanje v nadzorovanem obmocju omejeno tako casovno, kot tudi glede na nivo hitrosti doze sevanja in prejete efektivne doze. Omejitev ni veljala za inšpekcijske službe in strokovne obiske. Vsi, ki so vstopali v nadzorovano obmocje, vkljucno z zunanjimi obiskovalci, so uporabljali elektronske dozimetre. Meritve kontaminacije površin v objektih CSRAO Nevezana kontaminacija površin s sevalci alfa in beta/gama nastane v skladišcnem prostoru na tleh, stenah in na paketih RAO v primeru vec dni neprezracenega skladišcnega prostora, ko se kratkoživi potomci radona usedejo na površine v skladišcnem prostoru. Štiri ure po vkljucitvi sistema prezracevanja skladišcnega prostora kratkoživi potomci 222Rn razpadejo, zato prispevek h kontaminaciji s kratkoživimi potomci radona ni vec merljiv. Jemanje brisov površin so zato izvajali z navedenim casovnim zaostankom, enkrat mesecno. Na odvzetih brisih z meritvami sevanja alfa oz. beta/gama niso našli nevezane kontaminacije, kar pomeni, da ni bilo izmerjene kontaminacije površin, ki bi bila posledica skladišcenja RAO. Nevezana kontaminacija površin s sevalci alfa in beta/gama v prostoru za osebje, strojnici prezracevalne naprave in v pomožnem objektu v letu 2019 ni bila izmerjena. Skupen cas izpostavljenosti petih delavcev v letu 2019 v objektu CSRAO je bil 297,5 ur, skupna prejeta doza izmerjena z elektronskimi dozimetri pa 119 µSv. Nadzor radioaktivnosti in varstvo pred sevanji v Objektu vroca celica IJS ARAO od leta 2017 dalje v okviru gospodarske javne službe izvaja tudi razstavljanje naprav, ki vsebujejo zaprte vire sevanja in so skladišcene v CSRAO. S tem se zmanjšuje prostornina skladišcenih RAO. Dela se izvajajo v OVC na IJS, za kar ARAO sklene letno pogodbo z IJS. Nadzor radioaktivnosti delovnega okolja v OVC je v pristojnosti Službe za varstvo pred ionizirajocimi sevanji IJS (SVPIS). SVPIS izvaja tudi meritve hitrosti doze ter kontaminacije površin pri iznosu opreme, orodja embalaže iz nadzorovanega obmocja OVC. SVS ARAO skrbi za varstvo pred sevanji za izvajalce del v OVC (uporaba standardne in dodatne osebne varovalne opreme, zašcita dihal pred inhalacijo radionuklidov, dozimetrija). Izvaja tudi meritve hitrosti doz sevanja med in po zakljucku del v OVC ter preverja vrednosti vezane in nevezane kontaminacije površin in predmetov v OVC in na materialu, ki je po razstavljanju zaprtih virov predviden za iznos. V primeru zaznane odstranljive kontaminacije izvede tudi dekontaminacijo, oziroma kontaminirane predmete doloci kot RAO za skladišcenje v CSRAO. V letu 2019 je ARAO nadaljeval z razstavljanjem javljalnikov požara ZV0 v objektu vroce celice. V casu del je SVPIS dodatno zagotovil tudi kontinuirano vzorcenje zraka. Analiza vzorca je pokazala, da v prostoru med izvajanjem del ni dodatno zaznan 241Am. Delavci ARAO so v OVC v letu 2019 skupaj opravili 116 ur dela. Skupna prejeta doza z elektronskimi dozimetri za štiri delavce je bila 4 µSv. Nadzor radioaktivnosti na lokacijah povzrociteljev RAO Nadzor radioaktivnosti delovnega okolja ter tehnicni in zašcitni ukrepi za varstvo pred sevanji za delavce ARAO so zagotovljeni tudi pri vseh aktivnostih gospodarske javne službe, ki vkljucujejo ravnanje z RAO zunaj lokacij CSRAO in OVC, ter pri aktivnostih, ki potekajo v radiološko nadzorovanih ali opazovanih obmocjih imetnikov RAO (npr. prevzem RAO, priprava paketov RAO). Za nadzor izpostavljenosti zunanjemu sevanju se uporabljajo TL dozimeter, elektronski dozimeter ter prenosni merilni instrumenti, po potrebi se uporablja tudi respiratorna zašcita dihal. Izvajajo se tudi meritve kontaminacije površin na mestu zacasne shrambe RAO in na merilnih mestih, kjer smo izvajali meritve in pripravo RAO za prevzem in prevoz. Osebje ARAO je v letu 2019 skupaj opravilo 389 ur terenskega dela. Skupna prejeta doza z elektronskimi dozimetri za 5 delavcev je bila 119 µSv. 2.1.3.3 Izpusti radioaktivnosti v okolje Izpusti odpadnih voda iz CSRAO na Brinju so bili pred njegovo rekonstrukcijo leta 2004 še vodeni v skupno cisterno drenaž za reaktor in CSRAO na IJS, od tu pa so se zbrane vode nadzorovano spušcale po kanalizacijskem sistemu v reko Savo. Po rekonstrukciji skladišca se odpadne vode (predvsem sanitarne odpadne vode – pranje rok in kondenzat sušenja zraka) zbirajo v podzemnem rezervoarju na platoju pred skladišcem. V ta rezervoar se lahko stekajo tudi meteorne vode iz asfaltne plošcadi pred skladišcem, kjer se opravlja sprejem radioaktivnih odpadkov v skladišce, v primeru, da se meteorna kanalizacija preklopi na podzemni rezervoar. V letu 2019 je bil, tako kot obicajno zaradi globalne kontaminacije, izmerjen 137Cs in sicer v koncentracijah, ki so primerljive s podatki o koncentracijah 137Cs v površinskih vodah ali v pitni vodi iz vodovoda. 241Am in 60Co, ki sta obcasno prisotna v teh vzorcih, tokrat niso zaznali, naravni radionuklidi pa so prisotni v koncentracijah znacilnih za površinske ali podzemne vode v naravnem okolju. Vir radona v skladišcu so skladišceni radioaktivni odpadki, ki vsebujejo povišane specificne aktivnosti 226Ra, zatesnjene posode pa ne preprecujejo v celoti izhajanja radona v skladišcni prostor. Vir radona je tudi sam podzemni objekt, vendar je težko oceniti prispevek radona iz tal v skladišce skozi betonske stene in tlake. Z zatesnitvijo odprtin skladišca leta 2004 se je povecala hitrost narašcanja koncentracije radona v skladišcu, višje pa so tudi maksimalne izmerjene koncentracije (cez 20.000 Bq/m3, pred rekonstrukcijo le do 8.000 Bq/m3). Z zagonom sistema za prezracevanje skladišca se navedena koncentracija radona v skladišcu v eni uri zmanjša na vrednost pod 300 Bq/m3. Leta 2008 je potekal projekt prepakiranja in karakterizacije radioaktivnih odpadkov, v okviru katerega so bili prepakirani tudi radijevi odpadki iz soda z oznako ARAO-134. Viri 226Ra, ki so bili vzrok za visoke koncentracije radona, so bili hermeticno zavarjeni v novo embalažo. Posledicno so se znižale koncentracije radona v skladišcu, in sicer na 5.000-6.000 Bq/m3, zmanjšala sta se tudi hitrost izpušcanja na prosto in letni izpust. Meritve radona je opravila služba za varstvo pred sevanji ARAO s kontinuirnim merilnikom radona AlphaGuard v poletnem in zimskem obdobju. V zimskem obdobju je meritve narašcanja koncentracij radona opravil tudi pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji ZVD. Odstopanja med meritvami ARAO in ZVD so bila minimalna. Ravnovesna koncentracija radona v zaprtem in ne prezracevanem skladišcu je znašala okrog 7.000 Bq/m3 v poletnem obdobju, v zimskem obdobju pa okrog 5.000 Bq/m3. V letu 2019 so zaznali opaznejšo razliko med poletnimi in zimskimi meritvami. Na splošno obstaja trend višjih koncentracij v poletnih mesecih, kot v zimskih, kar je podobno kot v kraških jamah. Na podlagi teh meritev je bila v skladišcu z modelom ocenjena povprecna letna hitrost izpušcanja radona iz skladišca na 11 Bq/s (negotovost ocene izpustov je ± 30 %), kar je v okviru merilne negotovosti primerljivo z vrednostmi v zadnjih letih. Celotni izpust radona na letni ravni je ocenjen na 0,35 GBq, kar je znotraj relativne merske negotovosti, ki znaša 30 %, primerljivo z leti od 2011 do 2018. V preglednici 7 je primerjava med ocenami izpustov v preteklih letih. Vse ocene so bile narejene po isti metodologiji. Preglednica 7: Ocena povprecnih izpustov radona iz skladišca v preteklih letih Obdobje Ocenjeni izpusti Pred rekonstrukcijo skladišca (pred letom 2004) ~75 Bq/s Po rekonstrukciji in pred izvedbo kondicioniranja RAO (po letu 2004 in pred koncem leta 2005) ~52 Bq/s V letih 2006 in 2007 ~33 Bq/s Po kondicioniranju RAO leta 2008 ~10 Bq/s V letih 2009 in 2010 ~4 Bq/s V letih 2011 do 2015 ~6 Bq/s V letu 2016 ~7 Bq/s V letu 2017 ~8 Bq/s V letu 2018 ~9 Bq/s V letu 2019 ~11 Bq/s Znižanje izpustov radona je posledica rekonstrukcije skladišca in v kasnejšem obdobju premešcanja in prepakiranja RAO (projekti kondicioniranja RAO v letu 2005 in 2008). Vrednosti v zadnjih letih se razlikujejo v okviru merske negotovosti. 2.1.3.4 Inšpekcijski pregledi V letu 2019 ni bilo opravljenega inšpekcijskega pregleda Centralnega skladišca radioaktivnih odpadkov na Brinju. Vir: [24] 2.1.4 Nekdanji rudnik urana Žirovski vrh 2.1.4.1 Izvajanje aktivnosti trajnega prenehanja izkorišcanja uranovega rude V letu 2019 so v Rudniku Žirovski vrh, javnem podjetju za zapiranje rudnika urana, d. o. o. (RŽV) v skladu s predpisi in poslovnim nacrtom družbe izvajali dolgorocno upravljanje saniranih in koncno urejenih rudniških objektov v pridobivalnem prostoru rudnika, ki obsega zakonsko predpisan monitoring vpliva rudnika na okolje, nadzor stanja in vzdrževanje odlagališca hidrometalurške jalovine Boršt, koncno urejenih nekdanjih rudniških objektov na jamski strani rudnika in spremljevalnih objektov. Med izvedenimi aktivnostmi za trajno prenehanje obratovanja so najpomembnejše menjava in odkup zemljišc, ki bodo del objekta državne infrastrukture (pred zaprtjem odlagališca in razglasitvijo objekta državne infrastrukture morajo biti vsa zemljišca odlagališca in merilnih mest v lasti Republike Slovenije ali pa mora biti sklenjena služnost v javno korist), izdelava vodne bilance in revizija Varnostnega porocila za odlagališce Boršt. Dela in aktivnosti zapiranja, sanacije in dolgorocnega upravljanja so izvajali v skladu s Poslovnim nacrtom za leto 2019, z veljavno zakonodajo in po Noveliranem programu št. 2 ter Varnostnim porocilu za odlagališce Boršt. Nadzor se je izvajal v skladu z Navodilom za izvajanje nadzora odlagališca hidro-metalurške jalovine (HMJ) Boršt in ostalih saniranih površin RŽV. Dela so opravljali delavci RŽV in zunanji izvajalci. V letu 2019 so bili izvedeni tudi dodatni sanacijski ukrepi za zagotavljanje nadzora dolgorocne stabilnosti odlagališca Boršt (izgradnja devetih novih piezometrov na širšem obmocju odlagališca), prestavitev meteorološke postaje Boršt Gorenja vas na zgornji plato odlagališca (izvedena so bila vsa gradbena in elektroinštalacijska dela, laboratorijska programiranja in testiranja merilnih instrumentov ter vgradnja merilne plošce) in revizija Varnostnega porocila za odlagališce Boršt. V pripravi je strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca za jedrsko in sevalno varnost in za stabilnost o izvedenih aktivnostih in o vsebini Varnostnega porocila z vidika sevalne varnosti in stabilnosti, ki je potrebno za izdajo dovoljenja za zaprtje odlagališca po 109. clenu Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1, Uradni list RS, št. 76/17 in 26/19). Leto 2019 je bilo za odlagališce Boršt deveto leto (cetrto dodatno) prehodnega obdobja dolgorocnega upravljanja. Pravna podlaga za izvajanje aktivnosti je bil Zakon o trajnem prenehanju izkorišcanja uranove rude in preprecevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh (ZTPIU, Uradni list RS, št. 22/06). Organizacija javnega podjetja se v letu 2019 ni spremenila, v RŽV so bili zaposleni štirje delavci za polni delovni cas. Zaposleni imajo za svoje delo ustrezno izobrazbo in so zanj usposobljeni. V letu 2019 je redni obdobni zdravstveni pregled uspešno opravila ena delavka. Za pomoc pri izvajanju aktivnosti so bili pogodbeno zaposleni štirje nekdanji delavci RŽV, in sicer tehnicni vodja rudarskih del, vodja Službe za varstvo pri delu in pred ionizirajocimi sevanji, rudarski tehnolog in elektricar. Vodenje elektro službe je izvajal zunanji izvajalec. S tem so bile zagotovljene zakonske zahteve za delovanje RŽV. Vzdrževalna dela, vzorcenja, analize in meritve, za katere ima RŽV ustrezno opremo in je usposobljen, so bili izvedeni v celoti. V letu 2019 se je nadaljevalo izvajanje dolgorocnega upravljanja, ki obsega nadzor, tekoce vzdrževanje in monitoring. RŽV je v letu 2019 izvajal vzdrževalna dela: cišcenje kanalet za odvod zalednih in meteornih voda na odlagališcu Boršt in ob njem, cišcenje in vzdrževanje naprav ter objektov tehnicnega monitoringa ter monitoringa za nadzor vpliva objektov RŽV na okolje vkljucno s posledicami plazenja podlage odlagališca Boršt, cišcenjem podrasti ob odlagališcu in ob infrastrukturnih objektih, košnjo trave na odlagališcih in ob njih ter nadzorom stanja koncno urejenih rudniških objektov. Nadzor stanja je bil poostren, saj kamninska podlaga in z njim vecji del odlagališca HMJ Boršt še vedno drsita, hitrost premikanja je približno 2 cm na leto. Na osnovi rezultatov študije o obsegu možne splazitve dela odlagališca Boršt z raznosom hidrometalurške jalovine v dolini Todrašcice in Brebovšcice, študije o izpostavljenosti sevanju prebivalcev v vplivnem okolju takega dogodka ter priporocil Strokovnega projektnega sveta v Zakljucnem porocilu se je Ministrstvo za okolje in prostor v letu 2016 odlocilo za izvedbo interventnih drenažnih ukrepov, v letu 2019 pa za izdelavo in izvedbo rudarskega projekta »Izgradnja 11 dodatnih piezometrov na širšem obmocju odlagališca HMJ Boršt«. Nacrtovana je bila izgradnja 11 piezometrov, vendar se dva zaradi bližine drenažnega rova na predlog strokovnega nadzora izvedbe piezometrov upoštevajoc ugotovljeno hidrološko stanje nista izdelala. Piezometri bodo omogocili boljši nadzor stabilnosti odlagališca HMJ Boršt ter opazovanje gladin podzemne vode v obmocju drsne cone in v hribinski podlagi na širšem obmocju odlagališca. Vsi novi piezometri so opremljeni z merilnimi instrumenti za avtomatsko merjenje nivojev, dvakrat tedensko pa se izvajajo tudi rocne meritve. V drenažnem rovu pod odlagališcem HMJ Boršt so v letu 2019 izvajali nadzor stanja betonske obloge na prehodu rova skozi plazino, delovanje drenažnih vrtin ter spremljali premikanje odlagališca z ekstenziometrom v rovu. Spremljali so iztoke drenažnih vrtin z rocnimi meritvami ter s kontinuirnimi merilniki pretoka na posameznih iztokih drenažnih vrtin. Premike odlagališca Boršt na površini so kontinuirno spremljali z GPS sistemom. V okviru tehnicnega monitoringa so bile v marcu in oktobru izvedene »Precizne geodetske meritve stabilnosti Boršt 2019« v geodetskih mrežah Plaz, ki povezuje odlagališce Boršt s širšo okolico, in Vrtine-2, ki povezuje kontrolne tocke ob piezometricnih in inklinometricnih vrtinah na odlagališcu HMJ Boršt skupaj s šestimi tockami mreže Plaz, deset novih geodetskih tock in sedem novih piezometrov. Rezultati kažejo, da so velikosti premikov primerljive s predhodnimi izmerami in vektorji premika ohranjajo približno enako smer. Stabilnost plazu Boršt se redno spremlja tudi z GPS sistemom. Poškodbe zaradi premikanja plazu na površini so vidne na posameznih kanaletah, od leta 2013 dalje na zahodni skalometni peti na JZ robu odlagališca in na severni skalometni peti, od leta 2018 pa tudi na odlomnem robu na zgornjem platoju odlagališca. Na osnovi geodetske izmere Boršt 2019 izracunani in statisticno preverjeni premiki mrež Plaz in Vrtine-2 ponovno potrjujejo nestabilnost posamezne merjene tocke in definirajo spremembo njenega položaja. Izmera je bila opravljena korektno z upoštevanjem vseh zahtev za dolocitev horizontalnih položajev in višin tock z najvecjo možno natancnostjo. Na osnovi rezultatov zadnje izmere se ponovno potrjuje, da je odlagališce glede stabilnosti zelo obcutljivo. Rezultati izmere v letu 2019 nedvoumno ponovno potrjujejo premikanje odlagališca tudi po koncani sanaciji. Premiki so po svoji velikosti približno enaki kot v predhodnem obdobju, tako po smeri kot tudi po velikosti premikanja. Hitrost premikov se ohranja. Prva (nicelna) izmera mreže Vrtine-2 je bila izvedena dne 13. aprila 2018, prva ponovitev meritev dne 22. novembra 2018, casovna razlika med meritvama je 7 mesecev. Novembra 2018 je bila izvedena nicelna meritev za 10 dodatnih tock mreže GT-1 do GT-10 (pogostitev mreže), prva meritev za dodatne tocke je bila izvedena konec marca 2019. Rezultati meritev kažejo, da so se vse tocke mreže z izjemo treh tock druge ponovitve in dveh tock tretje ponovitve na vzhodnem delu odlagališca, ki je izven plazu, znacilno premaknile. Smeri in velikosti premikov so pricakovane in so primerljive z vrednostmi, ki jih prepoznavajo tudi z meritvami v mreži Plaz, preracunano na 12 mesecno obdobje. Padavine v letu 2019 so bile za 20 mm manjše od povprecne vrednosti letnih padavin v obdobju 2005-2019 1.616 mm (VP Boršt Gorenja vas). Maksimalne padavine, izmerjene na avtomatski postaji na Borštu, so bile dne 02. 02. 2019 in sicer 63,8 mm/dan, dne 08. 09. 2019 33,4 mm/uro, dne 08. 09. 2019 25,6 mm/30 minut. Najvec padavin je padlo novembra 384 mm, najmanj pa junija 37 mm. V letu 2019 je bilo 161 dni s padavinami vec kot 0,1 mm/dan (v letu 2018 skupaj 149 dni). Povprecna letna temperatura zraka v letu 2019 je bila 10,5 °C (v letu 2018 je bila 10,4 °C). Maksimalna povprecna dnevna temperatura je bila dne 27. junija 2019 26,0 °C (leta 2018 je bila 24 °C), minimalna povprecna dnevna temperatura pa je dne 26. 01. 2019 znašala -5,7 °C (v letu 2018 je bila –11,6 °C). Spremljanje stabilnosti plazu na obmocju odlagališca Boršt Spremljanje stabilnosti obmocja odlagališca in samega odlagališca hidrometalurške jalovine Boršt je pomembna aktivnost tako prehodnega petletnega obdobja, kot tudi dolgorocno. Po koncni ureditvi odlagališca Boršt in prenehanju izvajanja delovnih aktivnosti na obmocju postavljenih geodetskih mrež kontrolnih tock za spremljanje stabilnosti, so nastali pogoji za kvalitetno geodetsko spremljavo, pa tudi kontinuirno (on-line) z GPS spremljavo preko satelitov na odlagališcu Boršt. V letu 2018 je bil na predlog Strokovnega projektnega sveta obseg preciznih geodetskih meritev povecan na dvakrat letno, enak obseg meritev je potekal v letu 2019. Geodetske meritve stabilnosti podlage odlagališca Boršt potekajo od leta 1988 dalje. Katedra za geodezijo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Ljubljani je v marcu in septembru 2019 izvedla precizne geodetske meritve odlagališca HMJ Boršt v geodetski mreži Plaz. V marcu je Katedra izvedla 2. ponovitev meritev v mreži Vrtine-2 na površini odlagališca, v oktobru pa 3. meritev (nicelna meritev je bila izvedena aprila leta 2018). Meritve v mreži Navezava v letu 2019 niso bile izvedene zaradi poškodbe geodetske tocke 4UG na lokaciji cerkve sv. Urbana ob obnovitvenih delih v okolici cerkve leta 2017. Meritve vsebujejo izmero prostorskih premikov kontrolnih tock na plazu Boršt v mreži Plaz, ki je namenjena ugotavljanju stabilnosti odlagališca in njene širše okolice. Meritve tock v mreži Plaz se izvedejo marca, ko gozd še ne ozeleni in je mogoca vizura do vseh kontrolnih geodetskih tock oz. tock navezave mreže. V septembru v casu meritev to ni bilo omogoceno, zato so meritve do posameznih tock izpadle. So pa bile v meritve mreže Plaz prvic vkljucene dodatne tocke ob novih piezometrih, skupaj 7 tock ter tri dodatne stabilizirane tocke na spodnjem narivnem robu plazu. Na osnovi geodetske izmere Boršt 2019 izracunani in statisticno preverjeni premiki mreže Plaz v casu od predhodne meritve 04. 04. 2018 do 20. marca 2019 (12 mesecev) oz. 29. 09. 2019 ponovno potrjujejo premikanje že s predhodnimi izmerami dokazano nestabilnih tock mreže. Smer in hitrost premikov tock se v splošnem ohranja. Na sliki 75 so prikazani obseg plazu na obmocju Boršta, mesta opazovanih tock GPS nadzora in geodetske mreže. Slika 75: Obseg plazu na obmocju Boršta, mesta opazovanih tock GPS nadzora (V-GPS ob GRS1, III-GPS ob GMX1 in II-GPS ob GMX2) in geodetske mreže (tocke 113, 115, 122, 1, 101, 102) Merilna obdobja mreže Plaz od aprila 2010 dalje so praviloma dolga 12 mesecev, razen med letoma 2011 in 2013, saj v letu 2012 precizne geodetske meritve niso bile izvedene. V letu 2019 je bila izvedena tudi polletna (jesenska) meritev. Meritev v letu 2010 sovpada s postavitvijo GPS sistema na Borštu. Skupni izmerjeni horizontalni premiki so bili v obdobju od aprila 2010 do septembra 2019 vecji pod odlagališcem (tocke 113, 115 in 122), kot ob zahodnem robu odlagališca (tocke 1, 101 in 102), vrednosti prikazuje preglednica 8. Preglednica 8: Letni horizontalni premiki na šestih tockah, izmerjeni v obdobju april 2010 – september 2019 3.2019 2018-2019 2017-2018 2016-2017 2015-2016 2014-2015 2013-2014 2011-2013 2010 4. 113 13,1 16,2 39,5 23,8 38,1 38,3 44,9 93,3 104,8 412,0 115 7,0 21,0 32,5 23,4 32,3 39,7 36,1 89,3 120,2 401,5 122 7,3 23,9 36,7 32,3 40,6 48,0 38,7 80,5 78,6 386,6 1 7,7 17,9 22,9 24,5 26,4 29,7 34,1 79,1 104,8 347,1 101 8,9 17,0 22,3 23,7 27,2 28,4 33,0 77,3 104,0 341,8 102 13,7 18,2 23,4 25,8 29,2 28,8 36,1 83,5 108,3 367,0 Na površini odlagališca Boršt, na kateri je bila odložena hidrometalurška jalovina, se nahaja samo ena opazovalna tocka in sicer tocka sistema GPS, oznaka II-GPS, postavljena v zacetku leta 2010 na prehodu brežine na zgornji plato. Druga tocka GPS sistema z oznako III-GPS se nahaja na lokaciji Vremenske postaje Boršt Gorenja vas (MP Boršt, prvotna lokacija), tretja tocka sistema GPS pa se nahaja na stabilnem podrocju zunaj plazu na lokaciji pridobivalnega prostora Jaka, oznaka V-GPS (slika 76). Preglednica 9 prikazuje letni horizontalni premiki na tockah GPS sistema, ki so bili izmerjeni v obdobju od aprila 2010 do septembra 2019. Preglednica 9: Letni horizontalni premiki na tockah GPS sistema, izmerjeni v letih april 2010 - september 2019 3.2019 2018-2019 2017-2018 2016-2017 2015-2016 2014-2015 2013-2014 2011-2013 2010 4. II-GPS 6,6 15,1 18,1 20 22,4 21,8 26,6 59,6 77,8 268,0 III-GPS 6,4 14,5 15,5 17,3 21,2 22,0 24,7 59,7 74,9 256,2 V-GPS 2,3 1,1 1,0 1,4 0,3 3,4 3,5 1,6 9,5 24,1 Ob odlagališcu je pet betonskih stebrov z geodetsko tocko (1, 2, IV, 4 in I), zunaj odlagališca pa še dva (tocki 3 in 10), kar je prikazano na sliki 76. Stebri 5+gps copy Slika 76: Betonski stebri in mesta GPS sistema, na odlagališcu Boršt in ob njem V preglednici 10 so prikazani letni horizontalni premiki na geodetskih tockah na betonskih stebrih, izmerjeni v letih 2010-2019 ter vsota teh premikov za obdobje od aprila 2010 do septembra 2019. Preglednica 10: Letni horizontalni premiki na geodetskih tockah na betonskih stebrih, izmerjeni v letih 2010-2019 ter vsota teh premikov za obdobje april 2010 - september 2019 Tocka 3.2019 2018-2017 2017-2018 2016-2017 2015-2016 2014-2015 2013-2014 2011-2013 2010 4.2010 1 7,7 17,9 22,9 24,5 26,4 29,7 34,1 79,1 104,8 347,1 2 9,5 16,4 19,6 21,1 24,7 24,6 30,0 69,1 90,0 305,0 IV 9,0 17,0 18,8 22,6 26,2 26,0 32,1 71,3 91,1 314,1 3 2,6 13,3 17,3 16,8 20,3 21,7 24,4 57,6 74,4 248,4 4 0 0 0 1,5 0,3 1,8 8,6 0,0 0,0 12,2 I - 1,2 0,8 2,3 2,4 1,4 4,6 7,6 10,0 30,3 Slika 77 predstavlja skico premikov tock v mreži Plaz v obdobju od 04. 04. 2018 do 20. 03. 2019. Premiki Plaz marec 2019 Slika 77: Skica premikov tock v mreži Plaz, 4. april 2018 - 20. marec 2019, na podlagi DOF Izmerjen vertikalni premik (posedek) v obdobju od 04. 04. 2018 do 20. 03. 2019 znaša: - na tocki II-GPS na odlagališcu Boršt: 7,6 mm (10,3 mm v obdobju 2017/2018, skupaj 163,2 mm v obdobju od aprila 2010 do marca 2019) in - zunaj odlagališca na tocki 101: 5,9 mm. Izmerjen vertikalni premik (posedek) v obdobju od 20. 03. 2019 do 29. 09. 2019 znaša: - na tocki II-GPS na odlagališcu Boršt: 4,5 mm in - zunaj odlagališca na tocki 110: 6,6 mm. do 9 2019 Boršt 2010 (28) Meritve s sistemom GPS Meritve z ekstenziometrom v drenažnem rovu Na sliki 78 je prikazana hitrost prostorskih premikov (kot vektor) tock stebrov 1 in 2, ki se nahajata na SZ robu odlagališca Boršt od II. geodetske meritve od 10. 07. 1990 dalje. Prvo zmanjšanje hitrosti premikanja je bilo izmerjeno leta 1995, po izdelavi drenažnega rova in obeh precnih krakov rova, ponovno narašcanje premikov se je pricelo leta 2008 ob izvedbi del koncne ureditve odlagališca Boršt, s prekritjem odlagališca in izdelavo drenažnih vrtin pozimi leta 2010/2011 pa se je hitrost premikov tocke 1 pricela zmanjševati do 18,2 mm oz. tocke 2 do 16,8 mm v letu 2018/2019, vendar je še zmeraj vecja kot pred izvedbo koncne ureditve odlagališca Boršt. Slika 78: Hitrosti prostorskih premikov tock stebrov 1 in 2 na odlagališcu Boršt v casu od 10. julija 1990 (II meritev) do 20. marca 2019 Na sliki 79 je prikazana hitrost prostorskih premikov tock stebrov 1, 2 in 3 ter tock 101, 102, 872 in 110 na odlagališcu Boršt v casu od 13. 04. 2007 do 29. 09. 2019. Slika 79: Hitrost prostorskih premikov tock stebrov 1, 2 in 3 ter tock 101, 102, 872 in 110 na odlagališcu Boršt v casu od 13. aprila 2007 do 29. septembra 2019 Ker je bila v mreži Plaz do leta 2018 samo ena tocka na površini odložene hidrometalurške jalovine, je bila za potrebe podrobnejšega spremljanja gibanja odlagališca v letu 2018 sprejeta odlocitev, da se na odlagališcu dodajo dodatne tocke, vkljucene v mrežo Vrtine-2 (predlog Strokovnega projektnega sveta). Mrežo Vrtine-2 tvori 47 kontrolnih tock, tocka GT-3 je bila v letu 2019 poškodovana in popravljena, tako da je bila ponovno vkljucena v mrežo pri izmeri v marcu 2020. Z mrežo Vrtine-2 so se nadomestile tudi meritve posedalnih plošc (vertikalna komponenta premika tocke), ki so se izvajale ob koncu in takoj po koncu koncne ureditve odlagališca. Meritve imajo vektorsko izmero premika, preracunan je na horizontalno komponento z azimutom premikanja in na vertikalno komponento premika, enako kot za mrežo Plaz. Vertikalno komponento tako kot pri posedalnih plošcah sestavljata posedek odlagališca in premik odlagališca po brežini. Rezultati meritev kažejo, da so se vse tocke mreže z izjemo treh tock druge ponovitve in dveh tock tretje ponovitve na vzhodnem delu odlagališca, ki je izven plazu, znacilno premaknile. Smeri in velikosti premikov so pricakovane in so primerljive z vrednostmi, ki jih prepoznavajo tudi z meritvami v mreži Plaz, preracunano na 12 mesecno obdobje. Slika 80 prikazuje stabilizacijo opazovalnih tock I, IV, II-GPS, III-GPS in V-GPS. Slika 80: Stabilizacija opazovalnih tock I, IV, II-GPS, III-GPS in V-GPS. Novembra 2018 je bila izvedena nicelna meritev za 10 dodatnih tock mreže GT-1 do GT-10 (pogostitev mreže), prva meritev za dodatne tocke je bila izvedena konec marca 2019. Najvecji izmerjeni horizontalni premik tocke (tocka PP-21, ob robu plazu) v obdobju od 13. 04. 2018 do 09. 10. 2019 (skupaj 544 dni oz. 18 mesecev) je bil 43,6 mm, povprecna vrednost horizontalnega premika tock je bila 19,8 mm (33 tock, tri ponovitve meritev). Na površini stabilnega dela odlagališca sta imeli tocki PP-13 in GP-19 (slika 81) v istem casovnem obdobju horizontalni izmerjeni premik 1,9 mm oz. 2,1 mm. Najvecji izmerjeni vertikalni premik tocke (tocka PP-21) v istem casovnem obdobju je bil 32,7 mm, povprecna vrednost vertikalnega premika tock je bila 14,3 mm (33 tock, tri ponovitve meritev). Na površini stabilnega dela odlagališca sta imeli tocki PP-13 in GP-19 (slika 81) v istem casovnem obdobju vertikalni premik 3,2 mm oz. 2,8 mm. V casovnem obdobju od 22. 11. 2018 do 09. 10. 2019 (skupaj 321 dni oz. 10,6 mesecev) je bil maksimalni horizontalni premik tocke (tocka PP-21, ob robu plazu) 20,7 mm, povprecni premik 10,4 mm, maksimalni vertikalni premik 15,3 mm, povprecni premik 8,0 mm (42 tock, 2 ponovitvi meritev). Na slikah 81 in 82 so prikazane vrednosti za tocke, pri katerih so bile izvedene vse ponovitve meritev (33 kontrolnih tock). Slika 81: Horizontalni in vertikalni premiki kontrolnih tock mreže Vrtine-2 na odlagališcu Boršt, 3 ponovitve, obdobje od 13. 04. 2018 do 09. 10. 2019 (tocke GT1-GT10 samo 2. in 3. ponovitev) Slika 82: Horizontalni in vertikalni premiki kontrolnih tock mreže Vrtine-2 na odlagališcu Boršt po velikosti, 3 ponovitve, obdobje od 13. 04. 2018 do 09. 10. 2019 (tocke GT1-GT10 2. in 3. ponovitev) Iz slik 81 in 82 je razvidno, da se pretežni del tock mreže Vrtine-2 premika enako hitro (premiki za tocke GT so bili izmerjeni samo dvakrat). Ce bi preracunali izmerjene vrednosti v 321 dneh (obdobje od 22. 11. 2018 do 09. 10. 2019) na 365 dni (1 leto), bi bil povprecni horizontalni premik ~12 mm, povprecni vertikalni premik pa ~9 mm. V tem obdobju je bilo 1.080 mm padavin, kar je 500 mm manj od vecletnega povprecja oz. od kolicine padavin v letu 2019. Premik merilne tocke GPS sistema II-GPS je bil v obdobju od 13. 04. 2018 do 09. 10. 2019 (12 mesecev) v horizontalni smeri 14,0 mm, v vertikalni smeri 5,5 mm. V casu 27. marec 2019-9. oktober 2019 (6 mesecev) je bil premik tocke II-GPS v horizontalni smeri 6,4 mm, v vertikalni smeri 5,0 mm (meritve merilne mreže Vrtine-2). Meritve stabilnosti/nestabilnosti obmocja plazu so kontinuirno potekale z GPS sistemom na treh opazovanih tockah (ena tocka se nahaja na stabilnem obmocju zunaj plazu, dve tocki sta na obmocju plazu, od tega ena na zgornji etaži odlagališca Boršt z oznako II-GPS ob permanentni GNSS postaji GMX2, druga tocka III-GPS pa pri vremenski postaji Boršt Gorenja vas na platoju pod odlagališcem ob permanentni GNSS postaji GMX1). Premik posamezne nestabilne tocke je razlika premika med stabilno tocko V-GPS ob permanentni GNSS postaji GRS1 in med nestabilnima tockama II-GPS in III-GPS. Premike nestabilnih kontrolnih tock program tekoce izrisuje na posebnem diagramu, loceno za smer premika v x smeri in za smer premika v y smeri ter skupni premik. Vzdrževanje GPS sistema je sorazmerno drago, saj so vse tri tocke, napajanje in povezava na izpostavljenih mestih, razelektritve v ozracju (strele) povzrocajo škodo, ki je s tehnicno zašcito ni mogoce v celoti prepreciti, istocasno pa v primeru poškodbe izpade meritev premikov. Ker podatke preciznih geodetskih meritev dobijo le enkrat, od leta 2019 pa dvakrat letno, je GPS sistem kljucnega pomena za spremljanje premikov plazu Boršt med letom. Rezultati meritev se dobro ujemajo tudi z rezultati meritev premikov v drenažnem rovu, izmerjenih z ekstenziometrom, ceprav GPS meri premike na površini odlagališca, ekstenziometer pa v drenažnem rovu. Oba omogocata takojšnje spremljanje odzivov plazu na izredne dogodke (potres, intenzivne padavine,…) in velikost odziva (rezultat geodetskih meritev je kumulativni premik med dvema izmerama). Iz primerjave premikov geodetskih tock II-GPS in III-GPS, ki so bili izmerjeni s preciznimi geodetskimi meritvami ter z GPS sistemom v obdobju od aprila 2010 do marca 2019 (preglednica 11), je razvidno, da se izmerjene vrednosti lepo ujemajo. Razlika v devetih letih meritev je pri tocki III-GPS 10 mm (4 %), pri tocki II-GPS pa 5 mm (2 %), pri tem so rezultati meritev z GPS sistemom manjši od vrednosti, izmerjenih z letnimi preciznimi geodetskimi meritvami. Preglednica 11: Primerjava horizontalnih premikov geodetskih tock II-GPS in III-GPS, izmerjenih s preciznimi geodetskimi meritvami in z GPS sistemom, obdobje 10. 04. 2010 - 19. 03. 2019 Tocka GPS merilnega sistema GPS meritev Geodetska meritev III-GPS (vremenska postaja) 239 249 II-GPS (rob platoja odlagališca) 257 262 Slika 83 prikazuje opazovalno tocka GPS nadzora stabilnosti obmocja odlagališca Boršt II-GPS ob permanentni GNSS postaji GMX2 na zgornji etaži odlagališca. IMG_3542 IMG_3540 Slika 83: Opazovalna tocka GPS nadzora stabilnosti obmocja odlagališca Boršt II-GPS ob permanentni GNSS postaji GMX2 na zgornji etaži odlagališca (foto: RŽV) V okviru prestavitve vremenske postaje Boršt Gorenja vas z lokacije na platoju pod odlagališcem na zgornji plato odlagališca bo prestavljena tudi postaja GPS sistema (racunalnik). Sistem je star že 10 let, postal je neskladen z današnjo programsko podporo, zato bo potrebno del sistema ob selitvi zamenjati. Merilna mesta ostajajo ista, dve na nestabilnem (plaz) in eno na stabilnem obmocju. GPS sistem je trenutno v okvari, pripravlja se zamenjava in posodobitev, podatkov meritev v okviru krivulje ni mogoce zagotoviti. Pri delovanju GPS sistema je v letu 2019 prišlo do izpada njegovega delovanja zaradi odpovedi racunalnika z operacijskim sistemom Windows XP in nekaterih komponent (razelektritev ozracja). V casu izpada do popravila do vzpostavitve ponovnega delovanja je premik podan kot premica, ki povezuje zadnjo meritev pred odpovedjo delovanja in prvo meritev po ponovni vzpostavitvi delovanja GPS sistema. Po zakljucku sanacije drenažnega rova in izdelave drenažnih vrtin je bil konec aprila 2011 na saniranem obmocju prehoda drenažnega rova skozi plazino obnovljen ekstenziometer, ki meri spremembo položaja dveh vpetih tock, in sicer v stabilnem in nestabilnem delu betonskega rova. Ekstenziometer služi tehnicnemu nadzoru stanja betonske obloge drenažnega rova na mestu prehoda rova skozi drsino plazu, v kateri nastajajo razpoke (premiki med stabilnim in nestabilnim delom rova, betonska obloga). Odcitavanje ekstenziometra poteka najmanj enkrat mesecno. V letu 2017 je bilo po zakljucku del v drenažnem rovu v zacetku septembra ponovno vzpostavljeno delovanje ekstenziometra (slika84). Slika 84: Ekstenziometer na mestu prehoda drenažnega rova skozi drsino plazu (foto: RŽV) Poškodbe zaradi plazenja kamninske podlage odlagališca so bile in bodo tudi v nadaljevanju najvecje na mestu betonske obloge (prehod rova skozi plazino). Ob sanaciji poškodb je bil namesto armirane betonske talne plošce vgrajen lesen oder, oder je bil zaradi poškodb ob plazenju v obdobju 2016-2019 konec leta 2019 zamenjan, zamenjane so bile tudi cevi za premestitev toka zalednih voda preko drsine. Prvotno sta bili dve cevi, zdaj je cevi vec. Nadalje je mogoce opaziti poškodbe tudi zunaj drenažnega rova, in sicer ob merilnem mestu BPG pod platojem pred drenažnim rovom in dolvodno, saj so odprte razpoke v odvodnem betonskem kanalu. Premik, odcitan na ekstenziometru na drsni ploskvi plazu v drenažnem rovu, v obdobju april 2018 - marec 2019 je bil 9 mm, na kontrolni tocki (stebru) 1 na površini plazu pa 18 mm oz. dvakrat vec. Na sliki 85 so prikazani premiki betonske cevi drenažnega rova na mestu prehoda skozi drsino plazu, odcitani na ekstenziometru v drenažnem rovu. 0 5 10 15 20 25 20. 1. 2010 20. 5. 2010 20. 9. 2010 20. 1. 2011 20. 5. 2011 20. 9. 2011 20. 1. 2012 20. 5. 2012 20. 9. 2012 20. 1. 2013 20. 5. 2013 20. 9. 2013 20. 1. 2014 20. 5. 2014 20. 9. 2014 20. 1. 2015 20. 5. 2015 20. 9. 2015 20. 1. 2016 20. 5. 2016 20. 9. 2016 20. 1. 2017 20. 5. 2017 20. 9. 2017 20. 1. 2018 20. 5. 2018 20. 9. 2018 20. 1. 2019 20. 5. 2019 20. 9. 2019 Premik (cm) Leto 2010 Obdobje 1/2011-6/2016 Obdobje od 9/2017 dlje Sanacija betona v drenažnem rovu, ni bilo meritev Sanacija betona v drenažnem rovu, Slika 85: Razmiki betonske cevi drenažnega rova na mestu prehoda skozi drsino plazu, odcitani na ekstenziometru v drenažnem rovu (v letih 2010/2011 in letih 2016/2017 zaradi sanacije drenažnega rova ni bilo meritev) V letih 2016/2017 so bili izvedeni dodatni ukrepi za povecanje stabilnosti odlagališca, vezani na odvodnjavanje podzemne vode. Istocasno je bila izvedena tudi sanacija poškodovanega nanosa brizganega betona in poškodovane betonske obloge na mestu prehoda drenažnega rova skozi drsino plazu. Od izdelanih vertikalnih drenažnih vodnjakov v precnih krakih drenažnega rova jih le del deluje preko celega leta, pretok drenirane vode je omejen, v sušnem obdobju delujejo trije. Od izvrtanih šestih raziskovalnih in drenažnih vrtin v letu 2010/2011 kontinuirno delujejo tri, od teh ima pricakovano najvecji pretok raziskovalno drenažna vrtina DV-1, ki je zvrtana v zaledje (dolomitni vodonosnik). Na odvodu drenažnih voda vrtin v talni odvodni kanal krakov oz. drenažnega rova so vgrajeni merilniki pretoka vode, podatki pretoka vode se zbirajo v interni spominski enoti, mesecno pa se prenašajo v bazo podatkov RŽV. V letu 2011 je bilo v drugem polletju kot ukrep za dodatno zmanjšanje nivoja podzemne vode v kamninski podlagi odlagališca Boršt in s tem zmanjšanje hitrosti premikanja plazu nacrtovano nadaljevanje izdelave drenažnih vrtin iz drenažnega rova (6 vrtin v obliki pahljace) in iz obeh precnih krakov drenažnega rova (6 vrtin iz vzhodnega in 5 vrtin iz zahodnega kraka), vendar so bili zaradi pomanjkanja financnih sredstev navedeni interventni drenažni ukrepi izvedeni šele v letih 2016 in 2017. Izvrtanih je bilo skupaj 1.796,5 m drenažnih vrtin, zacevljenih pa 1.342,5 m teh vrtin. Vrtina DV-19 v JV zaledje odlagališca je bila strukturna (v vrtalni komori VK-3 na sliki 86). image1 (2) Slika 86: Drenažne vrtine v drenažnem rovu pod odlagališcem Boršt Najvecji iztok v letu 2019 je imela komora 0, od novih treh komor najvec komora 2 (VK-2, zahodni krak), manj komora 1 (VK-1, drenažni rov), najmanj komora 3 (VK-3, vzhodni krak). Posamezne vrtine so opremljene z avtomatskim merilnikom pretoka, ki beleži pretoke > 7 L/min. Ob kontroli se na vsaki drenažni vrtini, ne glede na to ali ima vgrajen merilnik pretoka, rocno izmeri pretok (merilni valj, štoparica). Rezultati meritev kažejo, da v primeru intenzivnega deževja nove vrtine (komore 1, 2 in 3) v drenažni rov prispevajo vec vode kot tri aktivne vrtine iz komore 0, ko pa se pretoki zmanjšajo, pa najvec vode prispeva komora 0. Najvecji povprecni iztok ima zaledna drenažna vrtina DV-1 (komora 0), v casu intenzivnih padavin in taljenja snega pa zaledna drenažna vrtina DV-14 (komora 2). Slabši odziv na padavine imajo vrtine v komori 3 in v komori 1. Vpliv odvodnjavanja zalednih in podtalnih voda z novimi drenažnimi vrtinami na podzemno vodo odlagališca in s tem tudi na hitrost ter obseg letnega premikanja plazu podlage odlagališca, se bo pokazal po nekaj padavinskih obdobjih, pricakovati pa je tudi, da se bo dodatno aktivirala še kakšna drenažna vrtina. Posledice premikanja podlage odlagališca na površino odlagališca Premiki od zakljucka koncne ureditve odlagališca niso povzrocili vidnih poškodb na sami prekrivki površine, razen razpok na travni ruši na JV delu odlagališca (posedanje terena, razpoke), se pa na betonskih kanaletah na SV robu plazu, na dveh delih cest, na skalometni peti na JZ robu odlagališca ob MM ZDZ in na S robu odlagališca pod spodnjo bermsko cesto opazijo poškodbe kanalet (razmik, dvig), premik, razmik skal skalometne pete. Vpliv plazu na površino je viden tudi na JZ robu odlagališca ob betonskem koritu zahodnega Boršt potoka, na vhodnih vratih, na varnostni ograji (poškodbe sanirane v letu 2019) in na kanaleti pod MM ZDZ. Drenažni sistemi odlagališca še delujejo (ni mogoce oceniti koliko), prav tako površinske betonske kanalete za odvod meteornih in izcednih voda prekrivke (slike 87 – 92). IMG_2219 IMG_2221 Slika 87: Zgornja cesta na odlagališcu Boršt – južni del odlagališca, mesto posedka ceste (levo), zamik kanalet (desno) (foto: RŽV) Ob južnem robu odlagališca so bile ob nadzoru stanja odlagališca decembra 2018 ob cesti opažene spremembe površine prekrivke odlagališca. Spremembe so bile posedek v dolžini 20 m ter kombinacija posedka in kanala v dolžini 22 m, širina 0,5 m, globina do 0,25 m. Sprememba se je nahajala na liniji zgornjega odlomnega roba plazu (geodetski posnetek iz leta 1991). Ob koncu leta 2019 je bila izvedena sanacija poškodbe. IMG_8019 min IMG_2217 Slika 88: JZ rob odlagališca, spremembe v skalometni peti (foto: RŽV) IMG_2212 IMG_2213 Slika 89: Vhodna vrata na severni dostopni cesti (zamik zaradi plazenja), stanje 2018 (levo) in stanje po popravilu vrat 2019 (desno) (foto: RŽV) IMG_3643 copy IMG_2242 Slika 90: Mesto prehoda roba plazu preko spodnje bermske ceste, mesto razmika (foto: RŽV) IMG_2243 Slika 91: Stanje kanalet leta 2012 (prekritje kanalet še 4 cm) in konec leta 2019 (ni prekritja) (Foto: RŽV) IMG_2282 IMG_2286 Slika 92: Razpoke na steni ob MM BPG, ena izmed razpok v odvodnem kanalu pod MM BPG (foto: RŽV) V oktobru 2016 je bil na odlagališcu Boršt izveden pregled sistema drenaž za odvod izcednih voda odlagališca s pomocjo video sistema (pomicna kamera) za potrebe spremljanja morebitnih poškodb posameznih delov drenaže zaradi plazenja podlage odlagališca in s tem vecjega dela odlagališca. Istocasno so bile ocišcene drenaže v dolžini, v kateri so bile pregledane z video nadzorom. Ugotovljena je bila deformacija drenažne cevi v vzhodnem delu severne drenaže na mestu roba plazu, v južnem delu zahodne drenaže pa naprej od mesta vidnih sprememb na skalometni peti. Spremembe preseka drenažne cevi še ne vplivajo na zmanjšanje pretoka oz. na odvod drenažne vode. Pregled stanja drenažnih cevi glede na nacin izgradnje posamezne drenaže ni možen v zaledni drenaži zahod in vzhod ter v centralni drenažni zavesi. V letih 2017 do 2019 pregled stanja drenažnih cevi ni bil izveden. 2.1.4.2 Varstvo pred ionizirajocimi sevanji na odlagališcu Boršt Delovni pogoji V letu 2019 niso bile izvajane delovne aktivnosti, pri katerih bi zaposleni prišli v stik z odloženimi materiali na odlagališcu Boršt (hidrometalurška jalovina, jamska jalovina, kontaminirani materiali koncne ureditve odlagališca) oz. na koncno urejenih nekdanjih zacasnih rudniških objektih. Vrtanje dodatnih/nadomestnih vrtin za piezometre je potekalo zunaj odložene hidrometalurške jalovine. Polaganja kablov od stebra II-GPS do nove lokacije vremenske postaje Boršt Gorenja vas ter sanacija prekrivke na mestu odlomnega roba je potekalo na zgornji, ravni etaži odlagališca v prekrivki odlagališca najvec do globine 70 cm. Prav tako ni bilo izrednih dogodkov, ki bi imeli za posledico erozijo oz. odstranitev prekrivke odlagališca Boršt. Površina odlagališca Boršt je v celoti prekrita s prekrivko iz inertnih materialov, zaradi lege na odprtem pobocju zelo dobro prevetrena (povprecna izmerjena hitrost zraka na vremenski postaji v letu 2019 je bila 1,1 m/s, najmanjša izmerjena vrednost 0,1 m/s), kar pomeni, da so bile na površini odlagališca izmerjene sorazmerno nizke koncentracije radona in njegovih kratkoživih potomcev, nizek pa je zaradi prevetrenosti tudi ravnovesni faktor radona. Vrednosti hitrosti doze zunanjega sevanja (gama) in radonskega toka iz prekrivke se v letu 2019 v primerjavi z obdobjem 2010-2018 niso povecale, so manjše od avtorizirane mejne vrednosti 0,2 µSv/h. Razlike izmerjenih vrednosti med posameznimi leti so vezane predvsem na nasicenost prekrivke z vodo, temperaturo zraka. Je pa od leta 2010 dalje s kontinuirnimi meritvami s TL dozimetri na odlagališcu Boršt izmerjen sicer majhen trend povecevanja hitrosti doze, za kar na samem odlagališcu ne poznamo razloga. Leta 2011 so na enkrat cetrtletno omejili vstop v drenažni jašek odlagališca Boršt (J-3), v katerega se izlivajo vode severne drenaže (V in Z krak), zahodne drenaže in centralne drenažne zavese. V letu 2019 smo vstop izvedli polletno, upoštevajoc smer in intenzivnost naravnega zracenja. Po ponovni ureditvi merilnega mesta Tunel septembra 2017 se je tudi v letu 2019 vstop v drenažni rov izvajal vsak delovni dan, in sicer do merilnega mesta Tunel, ki je oddaljeno 10 m od ustja rova (vzorcenje vode, odcitek nivoja preliva merilnega mesta). Naprej od merilnega mesta Tunel se je vstopalo samo v casu odcitavanja premikov na ekstenziometru (enkrat mesecno) ter ob nadzoru merilnikov pretoka vrtin, prenosu podatkov avtomatskih meritev pretoka in rocnih meritvah pretoka (najmanj enkrat mesecno, v primeru vecjih padavin dodatno). Dodatna aktivnost v drenažnem rovu je bila zamenjava dela lesenega podesta na prehodu drenažnega rova skozi plazino, izvedel jo je RŽV sam. Vhodna vrata v drenažni rov so narejena iz mreže, skrajni drenažni vodnjaki niso prekriti, kar omogoca naravno zracenje drenažnega rova in obeh precnih rovov. Pri zunanji temperaturi zraka manjši od +10 °C (hladnejši del leta) se je zrak z naravnim vlekom pomikal navzgor, pri zunanji temperaturi zraka vecji od +12 °C (toplejši del leta) pa obratno, torej skozi drenažne vodnjake v rov, izhajal pa je na vstopu v drenažni rov. V drenažni sistem se vstopa takrat, ko dnevna temperatura najbolj odstopa od 12 °C. Pred vstopom v drenažni rov preko merilnega mesta Tunel je obcasno Služba varstva pred sevanji izvedla meritve koncentracije PAE radonovih kratkoživih potomcev, ki lahko ob minimalnem gibanju zraka navzdol doseže vrednost do 35 µJ/m3 (1,7 WL). Cas zadrževanja v drenažnem rovu je bil do 60 minut (odcitek ekstenziometra, prenos podatkov, meritev pretoka iztoka drenažnih vrtin). V primeru, ko je temperatura zunanjega zraka negativna, se zrak intenzivno dviguje navzgor, izmerjene koncentracije PAE na koncu zahodnega kraka so bile le okrog 2 µJ/m3 (0,1 WL). Glede na to, da se drenažni rov in oba precna rova zracita samo z naravnim zracenjem, je pomembno, da se nacrtovani vstop izvede takrat, ko je temperatura zraka cimbolj razlicna od 12°C, torej zjutraj ali opoldne, izogiba pa se vstopu na dan, ko je temperatura zraka zunaj preko dneva ~12°C, zrak pa v drenažnem rovu prakticno miruje (spomladansko, jesensko obdobje). Za zašcito pred vnosom radonovih kratkoživih potomcev v dihala delavci uporabljajo osebni polobrazni respirator, katerega filter zadrži potomce (vezane in nevezane). Meritve kontaminiranosti odpadnih predmetov, opreme in površin objektov V letu 2019 se niso izvajale aktivnosti, s katerimi bi lahko povzrocili kontaminacijo površin ali objektov. Na dan 31. 12. 2010 je bilo na odlagališcu HMJ Boršt odloženo 610.000 ton hidrometalurške jalovine s povprecno specificno aktivnostjo 78,2 kBq/kg ter 111.000 ton jamske jalovine s povprecno specificno aktivnostjo 10,2 kBq/kg. Specificna aktivnost odloženega kontaminiranega materiala iz postopka dekontaminacije površin in objektov zunaj odlagališca Boršt ni znana, saj ni bilo izvedenih ustreznih meritev, skupni volumen znaša 6.543 m3, skupna masa pa 9.450 ton. Na dan 31. 12. 2010 je bila skupna masa odloženih kontaminiranih materialov na odlagališcu 730.450 ton, skupna aktivnost pa 48,8 TBq. Stanje se v letih 2011-2019 ni spremenilo. V letu 2019 na odlagališcu HMJ Boršt niso bili odloženi oz. niso bili z odlagališca odpeljani radioaktivni ali drugi materiali. V letu 2019 ni bilo izvedenih aktivnosti kot na primer cišcenje piezometrov, s katerimi bi nastali trdni radioaktivni materiali, ki bi jih morali trajno oz. zacasno skladišciti. Sod z ostanki iz predhodnega cišcenja piezometrov je shranjen v stavbi nekdanje reševalne postaje. Ko bo sod poln, bo izvedena gama spektrometrija za dolocitev specificne aktivnosti oz. aktivnosti materiala v sodu ter sprejeta odlocitev, kako z njim ravnati. Aktivnosti na URSJV, povezane s HMJ Boršt Spomladi 2019 je RŽV poslal prve revizije Varnostnega porocila za zaprtje odlagališca HMJ Boršt (v nadaljevanju VP). URSJV je nanje odgovorila z dopisom, v katerem je zahtevala dopolnitve VP. Konec leta 2019 je RŽV poslal drugo revizijo VP, na katerega je URSJV odgovorila januarja 2020 z dopisom, v katerem je ponovno zahtevala dopolnitve VP. RŽV je konec leta 2019 VP posredovala pooblašcenemu izvedencu za sevalno in jedrsko varnost, ki bo podal mnenje o sevalni in jedrski varnosti objekta, ki je opisano v VP. Vloge za izdajo dovoljenja za zaprtje odlagališca URSJV v letu 2019 ni prejela. . 2.1.4.3 Izvajanje dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališca Jazbec Po izvedeni sanaciji, pripravi revizije varnostnega porocila in izvedenem upravnem postopku je URSJV dne 18. 12. 2014 izdala dovoljenje za zaprtje odlagališca Jazbec. V postopku izdaje dovoljenja za zaprtje je URSJV odlocila tudi o prenehanju statusa sevalnega objekta in na podlagi sklepa vlade izdala odlocbo o objektu državne infrastrukture. Sklep vlade je bil izdan dne 20. 12. 2012. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo je dne 19. 06. 2015 izdalo odlocbo o prenehanju pravic in obveznosti na delu pridobivalnega prostora Rudnika urana Žirovski vrh. Prenos v upravljanje ter izvajanje dolgorocnega nadzora vzdrževanja na ARAO je bil formalno izveden dne 11. 11. 2015 s podpisom primopredajnega zapisnika. S tem je bil izpolnjen pogoj za zacetek izvajanja javne gospodarske službe dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališc. V zvezi s tem je bila dne 09. 10. 2015 sprejeta tudi Uredba o nacinu, predmetu in pogojih opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališc rudarske in hidrometalurške jalovine, ki nastane pri pridobivanju in izkorišcanju jedrskih mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 76/15). ARAO je 03. 06. 2015 pridobil tudi dovoljenje URSJV za izvajanje dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališca rudarske jalovine Jazbec. Za obmocje odlagališca je bil izveden izbris rudarske pravice iz rudarskega registra. Zaradi odloženega materiala s povecano koncentracijo naravnih radionuklidov je zaprto odlagališce še vedno pomembno za sevalno varnost, zato je na njem vzpostavljena obvezna gospodarska javna služba dolgorocnega nadzora in vzdrževanja, katere storitve zagotavlja ARAO. Monitoring v obdobju dolgorocnega nadzora se izvaja kot tehnicni monitoring za odkrivanje morebitnih sprememb v odlagališcu. Vkljucuje radiološke, standardne fizikalno-kemijske in geodetske meritve. Varnostno porocilo za odlagališce Jazbec doloca, da se po koncanem petletnem prehodnem obdobju obseg meritev v primerjavi z obsegom meritev v obdobju obratovanja, sanacijskih del in petletnega prehodnega obdobja smiselno zmanjša v primeru, ko meritve v petletnem prehodnem obdobju pokažejo, da je situacija na odlagališcu stabilizirana. Ukrepi varstva pred sevanji na obmocju zaprtega odlagališca Jazbec za prebivalstvo in zaposlene niso potrebni, saj je odlagališce sanirano in zaprto. V septembru leta 2019 je bila s strani URSJV izdana odlocba o spremembi Varnostnega porocila odlagališca rudarske jalovine Jazbec, in sicer v delu, ki se nanaša na dolgorocni nadzor po zaprtju. Rezultati monitoringa emisij v letu 2019 so primerljivi z rezultati v prehodnem petletnem obdobju, kar dokazuje, da se je stanje odlagališca ustrezno stabiliziralo. Izpusti iz obmocja odlagališca na okolje so v okviru avtoriziranih mejnih vrednosti, njihovi vplivi na okolje pa so sprejemljivi. V letu 2019 je bil opravljen redni strokovni nadzor stanja odlagališca, vkljucno s pregledom varnostne ograje in opozorilnih oznak, dovoznih poti, drenažnih jarkov za odvod površinskih vod in prepusta pod odlagališcem, stanjem prekrivke in objektov tehnicnega monitoringa (piezometri, tocke geodetske mreže, inklinometri). Izveden je bil tudi nadzor stanja prepusta pod odlagališcem Jazbec in drenažnega jaška na odlagališcu. V okviru obeh nadzorov je bilo ugotovljeno, da je stanje objektov primerno. Izvedena so bila vsa potrebna redna vzdrževalna dela. Vzdrževalna dela v letu 2019 so obsegala košnjo trave na celotni površini znotraj varovalne ograje na odlagališcu Jazbec, odstranjevanje podrasti (trava, praprot, nizko grmovje, robidovje) na notranji in zunanji strani ograje. Izvedena so bila tudi manjša popravila ograje odlagališca in cišcenje odvodnih jarkov ter kanalet za odvodnjavanje površinske vode z brežin odlagališca. Druga vzdrževalna dela na objektu niso bila potrebna. 2.1.4.4 Izpusti radioaktivnosti v okolje Tekoce izpuste sestavljajo iztok jamske vode ter izcedne, zaledne in meteorne vode iz odlagališc Jazbec in Boršt. Zracne izpuste iz RŽV sestavljajo le emisije radona iz obeh odlagališc Jazbec in Boršt, ostalih virov radona na RŽV (jama s podkopi in prezracevalnimi jaški, drobilnica, deponija rude, predelovalni obrat) že dalj casa ni vec. Meritve izpustov po vodni prenosni poti sta v letu 2019 izvedla Institut »Jožef Stefan« (spektrometrija alfa za 226Ra, 230Th, proporcionalni beta števec za 210Pb in radiokemicna nevtronska aktivacijska analiza za 238U) in Eurofins ERICo Slovenija, Inštitut za ekološke raziskave d. o. o. (radiokemicna metoda dolocanja koncentracije 238U). Meritve zunanjega sevanja gama (TLD) in meritve koncentracije radona z detektorji sledi je izvedel ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. ARAO je izvedel meritve hitrosti doze sevanja gama in meritve radonskega toka iz prekrivke odlagališca Jazbec. Za izvajanje programa dolgorocnega monitoringa odlagališca Jazbec je od leta 2016 dalje odgovoren upravljavec odlagališca Jazbec ARAO, medtem ko odlagališce Boršt upravlja RŽV d. o. o. URSJV je v dovoljenju za izvajanje dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališca rudarske jalovine Jazbec št. 3570-7/2015/2 z dne 03. 06.2015 upravljalcu Agenciji za radioaktivne odpadke odredila, da se do predložitve in potrditve novega programa dolgorocnega nadzora ta izvaja po programu monitoringa (zadnje) peto leto prehodnega obdobja (Dopolnitev varnostnega porocila, Re. A, UZVJ – OP/01A). V septembru leta 2019 je bila s strani URSJV izdana odlocba o spremembi Varnostnega porocila odlagališca rudarske jalovine Jazbec. Sprememba se je nanašala na poglavje 14.2. Varnostnega porocila, ki na novo opredeljuje dolgorocni nadzor po zaprtju odlagališca Jazbec v dokumentu »Dopolnitev varnostnega porocila - odlagališce rudarske jalovine Jazbec rev. A-4, Poglavje 14A: Dolgorocni nadzor po zaprtju (št. 05-01-002, junij 2019)«. V odlocbi so odobrene nove avtorizirane mejne vrednosti emisij iz zaprtega odlagališca Jazbec in v iztoku jamske vode za obdobje dolgorocnega nadzora. V skladu z odlocbo o dolgorocnem nadzoru odlagališca rudarske jalovine Jazbec se je program nadzora radioaktivnosti spremenil in obseg zmanjšal. ARAO je tekom celega leta 2019 izvajala program nadzora radioaktivnosti po navedenem programu, ceprav je bil le ta odobren šele v drugi polovici leta (24. 09. 2019). Ocena izpostavljenosti v letu 2019 je bila pripravljena še po prejšnji metodologiji (pred sprejetjem zadnje spremembe varnostnega porocila) in vkljucuje integrirane vplive odlagališca Boršt v poobratovalnem obdobju ter vplive zaprte jame ter odlagališca Jazbec, ki je v fazi dolgorocnega nadzora. Tekocinske emisije Tekocinske emisije na RŽV so mocno odvisne od meteoroloških razmer. V letu 2019 so bili izmerjeni nivoji talne vode v piezometrih na odlagališcu Jazbec zelo podobni nivojem v prejšnjem letu. Pretoki iz propusta pod odlagališcem pa so bili v letu 2019 nekoliko manjši kot v predhodnem letu. Skupna letna kolicina padavin, izmerjena na vremenski postaji ARSO na platoju pod odlagališcem Boršt (nadmorska višina 530 m), je bila 1.596 mm (v letu 2018 1.522 mm). Kolicina padavin v letu 2019 je bila v okviru povprecne vrednosti v predhodnem petletnem obdobju 2009-2013. Najvec padavin je padlo v novembru. Po celoletni kolicini padavin je bilo leto 2019 med normalno namocenimi in brez ekstremnih dnevnih padavin. Maksimalne dnevne padavine, izmerjene na avtomatski postaji na Borštu, so bile dne 03. 02. 2019, in sicer 67,6 mm/dan, kar je precej manj od povprecne maksimalne dnevne kolicine padavin v prehodnem petletnem obdobju (97 mm/dan). Na odlagališcu Jazbec odvoda zalednih voda in meteornih voda z odlagališca dobro delujeta. Iztok izcednih voda odlagališca je odvisen od kolicine, razporeditve in trajanja padavin v dolocenem casu, intenzivnosti padavin, temperature zraka, zmrznjenosti tal. V casu mokrih obdobij se koncentracije v izcedni vodi zmanjšajo, pretoki narastejo, v sušnem obdobju pa je obratno. Na odlagališcu Boršt so izcedne vode odlagališca ter površinske meteorne vode skupaj z iztokom voda drenažnega rova speljane v zahodni Boršt potok, ki prispeva še zaledne tekoce vode. Pod platojem ob vstopu v drenažni rov se nahaja merilno mesto Boršt potok glavni. Na merilnem mestu se izvaja vzorcenje in meritve pretoka izcednih voda odlagališca, meteornih voda s površine odlagališca in zalednih tekocih voda. Merilno mesto ima merilnik nivoja preliva, ima pa tudi poseben sistem za obcasno spušcanje sedimentov, ki jih hudourniški potok iz naravnega okolja pri vecjem deževju prinese na merilno mesto. Avtomatsko merjenje pretokov z beleženjem meritev v spominsko enoto je urejeno na vseh merilnih mestih na obmocju odlagališca, razen na potoku Todrašcica. V letu 2019 je bilo v uporabi 7 vzorcevalno-merilnih mest za vzorcenje vode (preglednica 12). V letu 2019 je povprecna koncentracija raztopljenega U3O8 na MM BPG znašala 56 µg/l, koncentracija 226Ra pa 10,4 Bq/m3, kar je manj od avtorizirane vrednosti 60 Bq/m3. Preglednica 12: Skupna letna kolicina U3O8 in aktivnosti 226Ra v tekocih emisijah iz odlagališca Boršt (Boršt potok glavni) Radionuklid Povprecna koncentracija AMV Delež od AMV (%) 226Ra 10,4 Bq/m3 60 Bq/m3 17,3 U3O8 56 µg/L - - Tako kot v letih 2016, 2017 in 2018, tudi v letu 2019 izpustov iz odlagališca Jazbec (jamska voda in kanal Jazbec) ni bilo mogoce natancno oceniti, ker so izvedene samo enkratne meritve, ki ne zadostujejo za relevantno oceno izpustov, podajajo pa okvirno informacijo o trenutnem stanju odlagališca. Preglednica 13 podaja pregled avtoriziranih mejnih vrednosti tekocinskih izpustov vezanih na odlagališce Jazbec, ki so bile v letu 2019 odobrene s spremembo varnostnega porocila. Izvedene meritve, kljub temu da so bile enkratne, zagotavljajo spremljanje stanja odlagališca v obdobju dolgorocnega nadzora. Preglednica 13: Avtorizirane mejne vrednosti tekocinskih izpustov iz objektov RŽV in meritve v letu 2019 Parameter Radionuklid Specificna aktivnost (Bq/m3) AMV (Bq/m3) Delež od AMV (%) Jazbec Izcedna voda 238U 5433 ± 308 9000 60,4 226Ra 60,7 ± 5,6 100 60,7 230Th 0,08 ± 0,02 5 1,6 210Pb 35,1 ± 1,4 50 70,2 Iztok jamske vode 238U 1918 ± 111 5000 38,4 226Ra 47,5 ± 4,0 100 47,5 230Th 0,11 ± 0,02 5 2,2 210Pb 9,7 ± 0,9 50 19,4 Plinaste emisije Plinaste emisije nastajajo zaradi izhajanja 222Rn, najvec iz odlagališc Jazbec in Boršt. V casu zapiranja rudnika je RŽV d. o. o. izvedel vec del z namenom zmanjšanja emisij radona. Preglednica 14 podaja kratek povzetek del, s katerimi je doseženo zmanjšanje izpustov radona. Preglednica 14: Povzetek del, s katerimi je doseženo zmanjšanje izpustov radona na obeh odlagališcih Odlagališce Jazbec Odlagališce Boršt V obdobju 2000-2006 je bila v propust odlagališca Jazbec vgrajena zracna zadelka. Vgradnja koncne prekrivke v letu 2008, pokritih 50 % celotne površine odlagališca Boršt. V letu 2008 so bila v propustu odlagališca Jazbec vgrajena kovinska vrata s sifonom za odvod izcednih voda iz propusta v kanal Jazbec. V letu 2009 je s prekrivko pokrito celotno odlagališce Boršt. V letu 2000 so odstranili nasutje jamske jalovine z neprekritih površin platoja P-10, kar ima od leta 2000 dalje za posledico manjše prispevke radona v okolje iz teh površin. Z vgrajevanjem prekrivne plasti se je ekshalacija radona na odlagališcu Boršt zmanjšala na povprecno vrednost 0,04 ± 0,02 Bq/m2.s (povprecje vrednosti za obdobje 2012-2018). V letu 2003 je bila nazaj v jamo odpeljana uranova ruda, ki se je nahajala na platoju nad nekdanjo drobilnico. V letu 2007 sta bili preoblikovani JZ brežina in zgornja etaža odlagališca Jazbec, izdelovanje prekrivne plasti in zatravitev (60 % pokritje površine). V letu 2008 prekrito celotno odlagališce Jazbec. S tem se je ekshalacija radona na površini odlagališce iz vrednosti 0,5 – 1,0 Bq/m2s zmanjšala na nivo naravnega ozadja (okoli 0,03 Bq/m2s, povprecje vrednosti 2012-2017). Povprecna vrednost ekshalacije radona iz odlagališca Jazbec in Boršt za obdobje 2012-2019 je prikazana v preglednici 15. V letu 2012 je meritve izvajala pooblašcena organizacija za meritve koncentracij radona. V letih 2013-2016 je meritve izvedel RŽV d. o. o., od leta 2017 dalje pa za vsako odlagališce upravljalec objekta, torej za odlagališce Boršt RŽV d. o. o. in za odlagališce Jazbec ARAO. Pooblašcenec predlaga, da vsaj del meritev ekshalacije naredita skupaj upravljalec objekta in pooblašcena organizacija in se na ta nacin preveri zanesljivost meritev RŽV d. o. o. ali ARAO ter tudi oceni merilna negotovost, ki je upravljalec objekta ne podaja. Nenazadnje je merilni inštrumentarij pooblašcene organizacije umerjen, metoda pa akreditirana po standardi ISO 17025, kar zagotavlja sledljivost rezultatov ter strokovnost, ki jo vsako leto preverjajo strokovni ocenjevalci. Preglednica 15: Meritve ekshalacije radona iz odlagališc Jazbec in Boršt in meritve v letu 2019 Leto Odlagališce Jazbec Odlagališce Boršt Zimsko obdobje Letno obdobje Zimsko obdobje*** Letno obdobje**** 2012 Ni izvedeno* 0,025 Ni izvedeno* 0,037 2013 0,034 0,028 0,030 0,080 2014 Ni izvedeno 0,022 0,031 0,024 2015 Ni izvedeno 0,063 0,042 0,054 2016 Ni izvedeno Ni izvedeno Ni izvedeno 0,059 2017 Ni izvedeno 0,019 0,024 0,051 2018 Ni izvedeno 0,021 0,037 0,062 2019 Ni v programu 0,016** 0,044*** 0,050**** * razmocenost terena ** datum meritev: 12. 9. in 14.1 0. 2019 *** datum meritev: 22. 1. - 31. 1. 2020 **** datum meritev: 16. 7. - 26. 7. 2019 Na izhajanje radona iz tal imajo velik vpliv vremenske razmere, tako da so v zadnjih letih spremembe predvsem posledica meteoroloških znacilnosti posameznega leta. V primeru suhega in toplega vremena se zemlja izsuši, naredijo se razpoke, iz katerih izhaja radon oziroma je ekshalacija radona v takšnem vremenu vecja. V letu 2014 je bilo veliko padavin z nižjimi poletnimi temperaturami, zato se ocenjuje, da je bilo izhajanja radona iz zemlje v letu 2014 manj. Je pa pri meritvah ekshalacije pomembno kdaj se jih izvaja (zelo suho obdobje ali razmocen teren), koliko casa traja meritev (eno uro ali vec dni) in ne nazadnje od lokacije meritev, tako da je za primerljivost meritev zelo pomembno pridobiti vse relevantne informacije. Povprecna vrednost radonskega toka iz površine odlagališca Boršt je bila v letu 2019 enaka 0,047 Bq/m2s in iz odlagališca Jazbec enaka 0,016 Bq/m2s. Izmerjene vrednosti ekshalacije radona so nekajkrat manjše od avtorizirane vrednosti za ekshalacijo radona iz površine odlagališca (0,7 Bq/m2s za Boršt in do leta 2019 0,1 Bq/m2s za Jazbec). Preglednica 16 podaja pregled avtoriziranih mejnih vrednosti za plinske izpuste iz rudniških objektov za obe odlagališci, ki jih je v poprejšnjem soglasju k lokacijski dokumentaciji, št. 531-4/231/76-34/L14 dne 24. 04. 1996, predpisal Zdravstveni inšpektorat RS. Preglednica 16: Avtorizirane mejne vrednosti plinskih izpustov iz objektov RŽV in meritve v letu 2019 Parameter Avtorizirane vrednost Meritve v letu 2019 Izhajanje radona iz površin zunanjih jamskih objektov in odlagališca Jazbec v povprecju ne sme preseci vrednosti < 0,1 Bq/m2.s 0,016 Bq/m2.s Izhajanje radona iz površin odlagališca Boršt < 0,7 Bq/m2.s 0,047 Bq/m2.s Opomba: V septembru 2019 je URSJV z odlocbo odobrila spremembo Varnostnega porocila odlagališca rudarske jalovine Jazbec s cimer so se spremenile tudi avtorizirane mejne vrednosti za odlagališce Jazbec, cesar pa v letošnjem letnem porocilu še ne prikazujemo. 2.1.4.5 Inšpekcijski pregledi Namen inšpekcijskega pregleda je bil pregled izvajanja dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališca rudarske jalovine Jazbec v skladu z dovoljenjem št. 3570-7/2015/2, ki ga je 03. 06. 2015 izdala URSJV ter pregled rezultatov izvajanja monitoringa ARAO v skladu z odobrenim dopolnjenim Varnostnim porocilom za odlagališce rudarske jalovine Jazbec za leti 2017 in 2018. Inšpekcija je pregledala porocila izvedenih meritev za potrebe izvajanja monitoringa odlagališca rudarske jalovine Jazbec za omenjeni leti, ki jih je zavezanec, v skladu z zahtevo iz inšpekcijskega zapisnika št. 0612-3/2018/3 z dne 23. 11. 2018, dostavil inšpekciji. Inšpekcija je ugotovila, da iz teh dostavljenih dokumentov oziroma porocil ARAO izhaja, da ARAO ni izvedel vseh predvidenih meritev po programu monitoringa in nacrta dolgorocnega nadzora v skladu z dopolnitvijo varnostnega porocila, za peto (zadnje) leto prehodnega obdobja, ne v letu 2017 in ne v letu 2018, kar je prekršek. Zakoniti zastopnik zavezanca je povedal, da obžalujejo prekršek. Ta je bil storjen nenamerno in je nastal predvsem zaradi zunanjih okolišcin, na katere ARAO nima vpliva, oziroma je njen vpliv omejen. Povedal je, da ARAO dobiva vedno vecji obseg nalog, proracun ARAO pa ob tem ostaja prakticno nespremenjen. Ob tem je poudaril, da je sprejetje in izvajanje dodatnih nalog, brez dodatnega financiranja, prakticno neizvedljivo v celoti. Inšpekcija je ugotovila, da sta zakoniti zastopnik in pravna oseba ARAO objektivno odgovorni za prekršek, ki je dolocen v 179. clenu ZVISJV-1. Inšpekcija je zato obema izdala odlocbo o prekršku - opomin. Vir: [25], [26] 2.2 IZVAJANJE SEVALNIH DEJAVNOSTI IN UPORABA VIROV SEVANJA 2.2.1 Uporaba virov ionizirajocih sevanj v industriji, raziskovalnih dejavnostih in izobraževanju Podrocje uporabe virov sevanja ureja ZVISJV-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi. Kljucni dokument pri izdaji dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti je ocena varstva pred sevanji. Za pregled ocen in izdajo dovoljenj za podrocje industrije in ostalih dejavnosti je pristojna URSJV. Leta 2019 je bilo izdanih 74 dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, 11 izpiskov iz registra sevalnih dejavnosti, 30 dovoljenj za uporabo vira sevanja, 86 izpiskov iz registra virov sevanja, 13 potrdil izvajalcem sevalne dejavnosti, ki so tuje pravne osebe, štiri odlocbe o prenehanju veljavnosti dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, pet odlocb o zapecatenju rentgenske naprave in ena odlocba o odpecatenju rentgenske naprave. URSJV je v letu 2019 nadaljevala z obvešcanjem izvajalcev sevalnih dejavnosti glede prenehanja veljavnosti dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti in dovoljenj za uporabo vira sevanja. Obvestila, ki jih samodejno ustvari intranet portal InfoURSJV, so bila odposlana nekaj tednov pred prenehanjem veljavnosti dovoljenj. Tako so stranke imele na razpolago še dovolj casa za pripravo vlog za njihovo podaljšanje. Kljub obvešcanju pa stranke še vedno zamujajo z oddajo vlog za podaljšanje dovoljenj in posredovanjem informacij glede odgovornih oseb varstva pred sevanji. Stranke zamujajo tudi s periodicnim narocanjem pregledov virov sevanj, ki jih izvajata pooblašcena izvedenca varstva pred sevanji. V nekaterih primerih viri sevanj niso pregledani, dokler stranke na to niso opozorjene. Koristne informacije s podrocja upravnega nadzora in uporabe virov sevanj so bile izvajalcem sevalnih dejavnosti posredovane tudi preko Sevalnih novic, ki jih URSJV periodicno izdaja od leta 2004. Do konca leta 2019 je bilo izdanih 51 številk, od tega štiri številke leta 2019. Uporaba rentgenskih naprav glede na namen in nacin uporabe je prikazana na sliki 93. 27; 8% 43; 12% 88; 26% 42; 12% 126; 37% 17; 5% Industrijska radiografija Industrijska radioskopija Kontrola prtljage in pošiljk Procesna tehnika in avtomatika Rentgenska spektroskopija Drugo Slika 93: Uporaba rentgenskih naprav glede na namen in nacin uporabe Iz registra virov sevanja je razvidno, da je bilo ob koncu leta 2019 v uporabi 369 rentgenskih naprav pri 168 organizacijah in 704 virov sevanja z radionuklidom pri 75 organizacijah. Pri 17 uporabnikih se je ob koncu leta shranjevalo 28 virov sevanja z radionuklidom, ki bodo predani izvajalcu obvezne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Med njimi je pet vsebnikov z osiromašenim uranom, ki so pri uporabnikih v shrambi in ne bodo predani izvajalcu javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, ampak bodo po potrebi ponovno uporabljeni. Uporaba virov sevanja glede na namen in nacin uporabe je prikazana na sliki 94. 68; 10% 17; 2% 97; 14% 64; 9% 344; 49% 69; 10% 15; 2% 30; 4% Analitska radiografija Industrijska radiografija Procesna tehnika in avtomatika Terensko površinsko merjenje gostote in vlažnosti Umerjanje ali preizkušanje merilnikov Uporaba odprtih virov sevanja V izobraževalne namene Drugo Slika 94: Uporaba virov sevanj glede na namen in nacin uporabe Radionuklidi, ki se najpogosteje uporabljajo v virih sevanja, so prikazani na sliki 95, kjer so pod oznako »ostali radionuklidi« zajeti: 252Cf, 244Cm, 243Am, 232Th, 230Th, 237Np, 133Xe, 226Ra, 231Pa, 210Pb, 152Eu, 139Ce, 134Cs, 129I, 125I, 109Cd, 85Kr, 75Se, 65Zn, 36Cl, 22Na, 14C in 3H. 73; 11% 56; 8% 33; 5% 27; 4% 194; 28% 28; 4% 41; 6% 13; 2% 9; 1% 162; 24% 43; 6% 7; 1% Ostali Radionuklidi 241 Am 241 Am/Be 57/60 Co 137 Cs 85 Kr 63 Ni 192 Ir 55 Fe 90 Sr 232/235/238 U 133 Ba Slika 95: Radionuklidi, ki se najpogosteje uporabljajo v virih sevanja Posebno skupino virov sevanja predstavljajo ionizacijski javljalniki požara (JAP), ki vsebujejo radionuklid 241Am. Ob koncu leta 2019 je bilo v registru virov sevanja evidentiranih 20.157 JAP v uporabi pri 257 organizacijah. Pri uporabnikih se je ob koncu leta shranjevalo 304 JAP, od tega 194 JAP pri podjetju, ki se ukvarja z dejavnostjo vzdrževanja, montaže in demontaže JAP. V zadnjih letih se je povecala pogostost oddajanja starih JAP v CSRAO. ARAO je v mesecu juniju v Nemcijo, v podjetje Gamma Service Group GmbH odpeljal 1.134 kosov, v mesecu oktobru pa 1.155 kosov nerazstavljenih JAP iz CSRAO. Skupaj je bilo tako odpeljanih 2.289 kosov. Ob koncu leta 2019 je imelo veljavno dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti za vzdrževanje in druga podobna dela, ki se jih izvaja na JAP, 10 podjetij. Seznam podjetij je objavljen na spletni strani URSJV. 2.2.1.1 Zbirke podatkov o virih sevanja, sevalnih dejavnostih in objektih Leta 2004 sta bila v skladu z ZVISJV vzpostavljena register sevalnih dejavnosti in register virov sevanja, ki ju URSJV vodi kot javno knjigo. Leta 2005 je bil vzpostavljen tudi register sevalnih in jedrskih objektov. Vsi registri so izdelani v sklopu intranetnega portala InfoURSJV, ki združuje vec podatkovnih zbirk, ki so kljucne za uspešno in ucinkovito delovanje URSJV. URSJV je za vzpostavitev intranetnega portala InfoURSJV leta 2006 prejela priznanje »DOBRA PRAKSA«, ki ga je podelilo Ministrstvo za javno upravo. Za ucinkovit nadzor nad viri sevanj sta kljucnega pomena tudi redno vzdrževanje in posodabljanje registrov. Zaradi povecanega števila evidentiranih virov sevanj in zastarele programske opreme postaja obstojeci sistem vse manj ucinkovit, zato je URSJV zacela razvijati skupaj z zunanjim izvajalcem nov informacijski sitem, ki bo vkljuceval tudi registre sevalni dejavnosti, virov sevanj, jedrske in sevalne objekte, centralno evidenco CERAO in zbirko doz, prejetih prijetih pri izvajanju sevalnih dejavnosti. Informacijski sistem se bo v letu 2020 zacel testirati. 2.2.1.2 Register sevalnih dejavnosti Register sevalnih dejavnosti obsega evidenco o izvajalcih sevalnih dejavnosti in z njimi povezano zbirko listin. Evidence vsebujejo podatke iz listin, zlasti pa naziv in sedež podjetja ali ime in naslov izvajalca sevalne dejavnosti, prijavitelja ali uporabnika vira sevanja, opis sevalne dejavnosti ali vira sevanja, pogoje za izvajanje sevalne dejavnosti in pogoje za uporabo vira sevanja ter podatke o geografski lokaciji vira sevanja. Zbirko listin, ki se nanašajo na register sevalnih dejavnosti, sestavljajo listine o priglasitvi namere in o izdaji dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti ali registracije sevalne dejavnosti. Prednost portala InfoURSJV je tudi možnost razlicnega prikaza podatkov. V registru sevalnih dejavnosti je možnost prikaza organizacij, ki izvajajo sevalno dejavnost, katerim je ali bo v kratkem poteklo dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti ali pa npr. prikaz organizacij, ki uporabljajo ionizacijske javljalnike požara. Sodelavci URSJV si s preprostim ukazom lahko pomagajo pri pripravi seznamov organizacij, ki jim želi poslati razlicne okrožnice ali ce želi obvestiti stranke o poteku njihovih dovoljenj. Na sliki 96 je prikazan register sevalnih dejavnosti s prikazom sevalnih dejavnosti, ki ustrezajo iskalnim pogojem. Slika 96: Register sevalnih dejavnosti 2.2.1.3 Register virov sevanja Register virov sevanja obsega evidenco o priglašenih virih sevanja in virih sevanja, za katere je bilo izdano potrdilo o vpisu v register oziroma izpisek iz registra ali dovoljenje za uporabo in z njimi povezana zbirka listin. Zbirko listin, ki se nanašajo na register virov sevanja, sestavljajo listine o izdaji dovoljenja za uporabo vira sevanja. Izdelani register virov sevanja je neposredno podrejen registru sevalnih dejavnosti, saj se vire sevanja dodaja le k obstojecim sevalnim dejavnostim iz registra. Tudi v tem registru je možnost razlicnega prikaza podatkov, npr. prikaz organizacij, ki imajo visokoaktivne vire sevanja, prikaz virov sevanja, ki so bili predani v CSRAO, prikaz virov sevanja, ki vsebujejo npr. radionuklid 63Ni itd. Na sliki 97 je prikazan register virov sevanja s prikazom tistih virov sevanja, ki ustrezajo iskalnim pogojem. Slika 97: Register virov sevanja 2.2.1.4 Register sevalnih in jedrskih objektov Register sevalnih in jedrskih objektov sestavlja evidenca o objektih, ki imajo status sevalnega ali jedrskega objekta in z njimi povezana zbirka listin. Zbirko listin, ki se nanašajo na register sevalnih in jedrskih objektov, sestavljajo listine o izdaji odlocbe o statusu sevalnega objekta ali jedrskega objekta, o izdaji predhodnega soglasja o jedrski ali sevalni varnosti in dovoljenja za obratovanje objekta. V letu 2013 je bil v register dodan še vpis o objektu državne infrastrukture, katerega status je pridobil eden od sevalnih objektov ter leta 2017 še manj pomemben sevalni objekt. Na sliki 98 je prikazan register sevalnih in jedrskih objektov znotraj intranetnega portala InfoURSJV. Slika 98: Register sevalnih in jedrskih objektov 2.2.1.5 Centralna evidenca o radioaktivnih odpadkih in izrabljenem gorivu URSJV v skladu z dolocili ZVISJV-1 vodi Centralno evidenco o radioaktivnih odpadkih in izrabljenem gorivu (CERAO). Pravilnik o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom (Uradni list RS, št. 49/06 in 76/17 – ZVISJV-1) podrobneje doloca, kako je potrebno voditi CERAO in katere podatke je potrebno porocati. Na sliki 99 so predstavljeni zahtevani podatki za posamezen paket RAO. V CERAO je vsaka embalaža RAO ali element IG definiran kot paket. Imetniki RAO in IG so dolžni vsako leto do konca februarja porocati v predpisanem formatu podatke, iz katerih so razvidni lokacija, vrsta in inventar RAO in IG. Tako mora vsak porocati o koncnem stanju na zadnji dan tekocega leta in o spremembah, ki so bile opravljene na posameznih paketih. Spremembe zajemajo tako spremembo lokacije kot tudi kakršnokoli obdelavo paketa, npr. superkompaktiranje, sortiranje itd. V CERAO morata porocati tako ARAO kot tudi NEK. NEK poroca stanje v skladišcu radioaktivnih odpadkov in tudi stanje IG. Slika 99: Podatki, ki jih vsebuje CERAO za posamezen paket 2.2.1.6 Poslovno proizvodni skladišcni objekt STERIS za sterilizacijo medicinske opreme V letu 2017 je bil na obmocju poslovne cone Komenda zgrajen »Poslovno proizvodno skladišcni objekt STERIS«, v katerem izvajajo sterilizacijo medicinske opreme s pomocjo dveh linearnih pospeševalnikov. Objekt je uvršcen med manj pomembne sevalne objekte. Investitor objekta je podjetje STERIS AST, storitve v zdravstvu, d. o. o., ki spada pod podjetje SYNERGY HEALTH HOLDINGS LIMITED iz Velike Britanije. URSJV je v letu 2019 podjetju dvakrat izdala spremembo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti. V prvo spremembo dovoljenja je bilo vkljuceno tudi vzdrževanje, servisiranje, umerjanje in druga podobna dela, ki se jih izvaja na virih sevanja – linearnih pospeševalnikih delcev ter menjava naprav Klystron, druga sprememba dovoljenja pa izhaja iz povecanja moci pospeševalnikov, in sicer iz prvotno 40 kW na 60 kW. Zaradi povecanja moci pospeševalnikov so bili spremenjeni dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti, dovoljenje za uporabo vira sevanja in odlocba o statusu objekta. 2.2.2 Prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi Prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi je v Republiki Sloveniji urejen z Zakonom o prevozu nevarnega blaga (ZPNB; Uradni list RS, št. 33/06-UPB1, 41/09, 97/10 in 56/15). ZVISJV-1 pa obravnava prevažanje radioaktivnih in jedrskih snovi kot sevalno dejavnost. Na osnovi ZPNB se za prevoz nevarnega blaga uporabljajo še pravni akti, ki vkljucujejo mednarodne pogodbe in sporazume. Mednarodne pogodbe na podrocju radioaktivnih snovi vkljucujejo priporocila MAAE. Ta je izdala priporocila »Predpisi za varen prevoz radioaktivnih snovi«, SSR-6, v letu 2018 izdana revizija 1. ZPNB je uvedel pojem varnostnega svetovalca. Naloge varnostnega svetovalca so neposredno dolocene v Evropskem sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR - Accord européen relatif au transport international des marchandises Dangereuses par Route) v razdelku 1.8.3.3 in v Pravilniku o nalogah varnostnega svetovalca za prevoz nevarnega blaga (Uradni list RS, št. 88/00). V skladu s prilogo A k ADR je potrebno pridobiti dovoljenje za tiste tovorke, ki so doloceni v razdelku 5.1.5.5. Prevozi v Sloveniji se vecinoma izvajajo zaradi dostave virov ionizirajocih sevanj na mesto uporabe v medicini, industriji in raziskavah ter prevzema in skladišcenja izrabljenih radioaktivnih virov v CSRAO. URSJV v letu 2019 ni izdala nobenega dovoljenja za prevoz radioaktivnih snovi po ZPNB. Dne 11. 06. 2019 je bil na URSJV 3. sestanek o varnem prevozu radioaktivnih in jedrskih snovi. Sestanka so se udeležili predstavniki iz drugih resorjev ter vec povabljenih organizacij (prevozniki, organizatorji prevoza). Razprava je tekla med drugim o razlicnih tehnicnih vprašanjih, med drugim o boljšem razumevanju in pristopu do tovorkov, ki ne zahtevajo odobritev, o prevozu naprav z radioaktivnimi snovmi v »izvzetih tovorkih«, prevozih za potrebe medicine (poleg slovenskih prevoznikov so na slovenskih cestah prisotni tudi tuji prevozniki), prevozih nekaterih radioaktivnih snovi v druge države EU (osiromašen uran, 241Am) oziroma za potrebe industrijske radiografije (vsaka država ima svoje posebnosti) in prevozu jedrskega goriva za potrebe NEK. URSJV je porocala tudi o mednarodnem sodelovanju (EACA, MAAE). Omeniti velja še to, da je s 01. 01. 2019 zacela veljati nova razlicica ADR pri cemer se je zacela obvezna uporaba za vecino dolocb s 01. 07. 2019 (na podrocju prevoza radioaktivnih snovi ni bistvenih sprememb). Poleg dovoljenj za prevoz nevarnega blaga, ZPNB ureja tudi odobritev embalaže za prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi. Razen industrijskih tovorkov, o cemer smo vec pisali v prejšnjih letnih porocilih, Slovenija ne proizvaja drugih zahtevnejših vrst embalaže za prevoz radioaktivnih ali jedrskih snovi. Kljub temu je za doloceno vrsto embalaže npr. embalaže za prevoz cepljivih snovi potrebna odobritev s strani vsake posamezne države prevoza. Embalažo za prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi po ZPNB odobri URSJV. URSJV je v letu 2019 odobrila embalažo za prevoz jedrskih snovi, in sicer neobsevanega svežega jedrskega goriva. Kot je omenjeno zgoraj je v ZVISJV-1 in podrobneje še v Uredbi o sevalnih dejavnostih (Uradni list RS, št. 19/18, UV1) obravnavano prevažanje radioaktivnih in jedrskih snovi kot sevalna dejavnost. Za prevažanje radioaktivnih snovi dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti ni potrebno, ce gre za radioaktivne snovi katerih aktivnost ne presega aktivnosti za nevarne vire sevanja kategorije II. Za prevažanje jedrskih snovi so v UV1 podane mejne vrednosti kolicin, pod katerimi dovoljenje za prevažanje jedrskih snovi prav tako ni vec potrebno. Dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti – prevažanje radioaktivnih snovi za uporabo v zdravstvu ali veterinarstvu izda URSVS. Ta je v letu 2019 izdala eno potrdilo, da je dovoljenje za prevoz radioaktivnih snovi v zdravstvu in veterinarstvu, ki ga je izdal upravni organ države clanice EU, enakovreden dovoljenju po slovenskih predpisih. 2.2.3 Uvoz/vnos, tranzit in izvoz/iznos radioaktivnih in jedrskih snovi Uvoz/vnos, tranzit in izvoz/iznos radioaktivnih in jedrskih snovi so v Republiki Sloveniji urejeni s sledecimi pravnimi akti: - Zakonom o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1; Ur. l. RS, št. 76/17 in 26/19), - Pravilnikom o cezmejnem pošiljanju jedrskih in radioaktivnih snovi (Ur. l. RS, št. 75/08, 41/14 in 76/17 - ZVISJV-1), - Pravilnikom o cezmejnem pošiljanju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva (Ur. l. RS, št. 22/09 in 76/17 - ZVISJV-1) in - Uredbo Sveta (EURATOM) št. 1493/93 z dne 08. 06. 1993 o pošiljkah radioaktivnih snovi med državami clanicami. URSJV izdaja dovoljenja za uvoz/vnos, tranzit in izvoz/iznos radioaktivnih in jedrskih snovi v skladu s prvim odstavkom 126. clena ZVISJV-1, razen za uvoz/vnos in izvoz/iznos radioaktivnih snovi, ki se uporabljajo v zdravstvu ali veterinarstvu, za katere izda dovoljenje Ministrstvo za zdravje – URSVS. Poleg tega URSJV izdaja tudi dovoljenja za uvoz/vnos, tranzit in izvoz/iznos radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva. Leta 2019 je URSJV izdala šest dovoljenj za uvoz radioaktivnih snovi, dve dovoljenji za uvoz jedrskih snovi, in sicer jedrskega goriva za NEK in kemikalije uranilacetata dihidrata, ki vsebuje osiromašen uran, dve dovoljenji za vnos jedrske snovi in sicer fisijske celice, tri dovoljenja za izvoz radioaktivnih snovi in eno dovoljenje za tranzit virov sevanja s pomembno aktivnostjo. URSVS je v letu 2019 izdala eno dovoljenje za izvoz radioaktivnih snovi v državo, ki ni clanica EU. V Republiki Sloveniji je vnos in iznos radioaktivnih snovi (zaprti in drugi ustrezni viri) iz EU urejen s pravnimi akti EU, in sicer z Uredbo sveta (EURATOM) št. 1493/93 z dne 08. 06. 1993 o pošiljkah radioaktivnih snovi med državami clanicami. V skladu z omenjeno uredbo mora pošiljatelj zaprtih virov sevanja, ki namerava odposlati pošiljko takih virov ali se dogovoriti za odpremo take pošiljke, pridobiti predhodno pisno izjavo prejemnika radioaktivnih snovi. Izjava izkazuje, da prejemnik v državi clanici, v katero je pošiljka namenjena, izpolnjuje vsa veljavna dolocila iz 3. clena Direktive 96/29/EURATOM in vse ustrezne nacionalne pogoje za varno skladišcenje, uporabo ali odlaganje take vrste virov. V ta namen mora prejemnik radioaktivnih snovi pripraviti izjavo na vnaprej dolocenem obrazcu, ki je sestavni del Uredbe in ki ga mora potrditi še upravni organ države prejemnice radioaktivnih snovi. Izjava se lahko nanaša tudi na vec kot eno pošiljko in na obdobje najvec treh let. Na osnovi uredbe je URSJV potrdila 18 izjav prejemnikov in URSVS 27 izjav prejemnikov radioaktivnih snovi za 50 radionuklidov. Po uvozu/vnosu, izvozu/iznosu ter tranzitu jedrskih in radioaktivnih snovi, radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva je potrebno upravnemu organu, ki je izdal dovoljenje porocati: - v 15 dneh po poteku meseca, v katerem je bil izveden uvoz/vnos, izvoz/iznos ali tranzit jedrskih snovi ali virov sevanja s pomembno aktivnostjo, - v 21 dneh po preteku vsakega trimesecja o uvozih/vnosih in izvozih/iznosih radioaktivnih snovi, izvedenih v preteklem trimesecju in - v 15 dneh po prispetju pošiljke radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva na namembni kraj. URSJV je o uvozih in izvozih, ki se izvedejo na podlagi dovoljenja URSJV, redno obvešcena. Pri pošiljanju virov sevanja med državami clanicami pa je opaziti nespoštovanje 6. clena Uredbe Sveta, ki dobavitelje radioaktivnih virov sevanja zavezuje k porocanju o izvedenih pošiljkah. Na osnovi porocil o opravljenih uvozih/izvozih/iznosih ter porocil dobaviteljev virov sevanja, ki jih je prejela URSJV v letu 2019 so bili uvoženi/vneseni ter izvoženi/izneseni viri sevanja za naslednje organizacije: - Papirnica Vevce Proizvodnja d. o. o. (vnos dveh virov sevanja 85Kr s posamicno aktivnostjo 9,62 GBq), - IMP NDT d. o. o. (vnos treh virov sevanja sevanja 192Ir s skupno aktivnostjo 6,14 TBq), - M&K Laboratory d. o. o. (vnos vira sevanja 192Ir z aktivnostjo 1,68 TBq), - QTechna d. o. o. (vnos štirih virov sevanja 192Ir s skupno aktivnostjo 18,28 TBq), - Temat d. o. o. (vnos dveh virov sevanja 192Ir s skupno aktivnostjo 4,63 TBq ), - SIJ Ravne Systems d. o. o. (vnos vira sevanja 192Ir z aktivnostjo 1,12 TBq), - Zarja Elektronika d. o. o. (iznos 69 virov 241Am s skupno aktivnostjo okoli 2,3 MBq, vracilo ionizacijskih javljalnikov požara dobavitelju) in - Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o. (uvoz mešanic radionuklidov skupne aktivnosti okoli 710 MBq z vsebnostjo radionuklidov 133Xe, 127Xe 85Kr, 241Am, 137Cs, 60Co 141Ce, 59Fe in/ali 134Cs, ter uvoz/izvoz in vnos/iznos površinsko kontaminirane opreme in orodja, ki so jo uporabljali tuji izvajalci pri delu v NEK). Na osnovi podatkov iz prejetih vlog za pridobitev dovoljenja za uporabo vira sevanja ali izvajanje sevalne dejavnosti so bili v lanskem letu vneseni/uvoženi še viri sevanja za naslednje organizacije: - Krka d. d. (vir sevanja 63Ni z aktivnostjo 555 MBq in vir sevanja 14C z aktivnostjo 114 MBq), - Institut »Jožef Stefan« (dva vira sevanja 125I s skupno aktivnostjo 74 MBq, vir sevanja 139Ce z aktivnostjo 37 MBq in dve fisijski celici z 235/238U in s skupno aktivnostjo 2,187 MBq), - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta (vir sevanja 238U z aktivnostjo 1,258 MBq), - QTechna d. o. o. (dva vira sevanja 75Se s skupno aktivnostjo 5,37 TBq), - IMP NDT d. o. o. (vir sevanja 75Se z aktivnostjo 3,58 TBq), - IMP LAB d. o. o. (vir sevanja 192Ir z aktivnostjo 2,37 TBq ter vsebnik z osiromašenim uranom 235/238U mase 15,6 kg), - M&K Laboratory d. o. o. (vir sevanja 192Ir z aktivnostjo 1,56 TBq) in - SIJ Ravne Systems d. o. o. (vir sevanja 192Ir z aktivnostjo 0,93 TBq), Podjetja, ki izvajajo industrijsko radiografijo z viri sevanja, so v letu 2019 v države EU iznesle 9 virov sevanja z radionuklidom 192Ir s skupno zacetno aktivnostjo okoli 22 TBq ter dva vira sevanja z radionuklidom 75Se s skupno zacetno aktivnostjo okoli 6 TBq. ARAO je v letu 2019 izvedel dve pošiljki s skupaj 2.289 kosi ionizacijskih javljalnikov požara z radionuklidom 241Am nemškemu podjetju Gamma - Service Recycling na nadaljnjo obdelavo in reciklažo. Z omenjenima iznosoma se nadaljuje praksa, odkar velja ZVISJV-1, pri katerih se je uporabila možnost predaje že uskladišcenih odpadkov v CSRAO v predelavo imetniku dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti. 2.2.3.1 Izvoz odpadnih snovi kontaminiranih z naravnimi radionuklidi na odlaganje v ZDA V novembru 2019 je bilo v Združenih državah Amerike trajno odloženo okoli 30 ton radioaktivno kontaminiranega materiala, ki izvira iz Cinkarne Celje. V Cinkarni Celje so se v preteklosti v tehnološkem procesu nakopicili ostanki, kontaminirani z naravnimi radionuklidi do te mere, da jih s stališca varstva pred sevanji ni bilo mogoce povsem zanemariti. Vrsto let so te rahlo radioaktivne snovi shranjevali na lokaciji Cinkarne in pod upravnim nadzorom URSJV. Tako nizko radioaktivne snovi bi bilo neracionalno skladišciti v Centralnem skladišcu za radioaktivne odpadke na Brinju pri Ljubljani, prav tako pa tudi nikjer drugje ni bilo prostora za njihovo shranjevanje ali odlaganje. Zato je Cinkarna Celje iskala druge možnosti in se dogovorila s podjetjem US Ecology Idaho, Inc. o prevzemu odpadnega materiala in koncnega odlaganja v ZDA. V ta namen je ameriški upravni organ (US EPA - United States Environmental Protection Agency) maja 2018 izdal odobritev za sprejem in odlaganje. Za izvedbo pošiljke so nekatere odpadke še prepakirali v ustrezno embalažo. To se je izvajalo oktobra in novembra 2018, kar je spremljal tudi pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji. URSJV je avgusta 2018 izdala dovoljenje za izvoz teh odpadkov na osnovi evropske direktive, potem ko je pridobila vsa soglasja tranzitnih držav (Avstrije, Nemcije in Belgije) in namembne države ZDA. Pošiljka je bila odposlana dne 18. 09. 2019, na cilj je prispela dne 10. 10. 2019, odpadne snovi pa so bile dokoncno odložene v objekt US Ecology v Idaho v dneh od 05. 11. 2019 do 13. 11. 2019. URSJV je skladno z Direktivo Sveta 2011/70/Euratom o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, o nameravani pošiljki v zacetku septembra 2019 obvestila tudi Evropsko komisijo. 2.2.4 Ukrepi varovanja virov sevanja Opis ukrepov varovanja za visokoaktivne vire sevanja je zahtevan pri predložitvi vloge za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti. V Sloveniji je vec organizacij, ki uporabljajo predvsem 192Ir pa tudi 75Se v industrijski radiografiji; oba radionuklida dosegata ob nabavi in v prvem delu uporabe kriterij za visokoaktivni vir sevanja. Ostalih radionuklidov (60Co, 241Am) je bistveno manj, uporabljajo se v jedrskih objektih ter v nekaterih drugih dejavnostih. Skupno število visokoaktivnih virov sevanja v uporabi v Sloveniji ob koncu leta 2019 je bilo 26 (22 industrija/raziskave, 4 medicina). URSJV ni ugotovila vecjih nepravilnosti ali pomanjkljivosti v zvezi z ukrepi varovanja v letu 2019. V zdravstvu sta (le) dve organizaciji, ki posedujeta visokoaktivne vire sevanja (137Cs, 192Ir). Omeniti velja, da zahteve predpisov o prevozu nevarnega blaga zahtevajo za prevoz virov sevanja kategorije 1 in 2 »varnostni nacrt«. Sprememba ZVISJV iz leta 2015 se odraža na nacin, da se vzpostavlja povezava z oceno ogroženosti in posvetovanjem, ki ga predvideva ADR (1.10). Ministrstvo za notranje zadeve/Policija je pripravilo v sodelovanju z URSJV splošen dokument »Ocena ogroženosti prevozov radioaktivnih snovi v cestnem prometu za leto 2019«, ki je bila odobrena v marcu 2019. URSJV je pripravila okviren spisek potencialnih prevoznikov oziroma organizatorjev prevoza radioaktivnih snovi s potencialno hudimi posledicami (tj. kategorij 1 in 2) v Sloveniji in ga posredovala Policiji; le-ta jim je nato posredovala omenjeno oceno. Naslednja revizija omenjene ocene bo predvidoma narejena v prvi cetrtini leta 2020. V letu 2018 je bil objavljen spremenjen Pravilnik o uporabi virov sevanja in sevalni dejavnosti (Uradni list RS, št. 26/18), ki v V. poglavju podrobneje predpisuje varovanje radioaktivnih virov sevanja, pri cemer so se zacele uporabljati nove dolocbe 30. 06. 2019. 2.2.5 Inšpekcijski pregledi na podrocju sevalnih dejavnosti Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost URSJV (v nadaljevanju inšpekcija) je v letu 2019 obravnavala 79 inšpekcijskih zadev v okviru pristojnosti URSJV na podrocju sevalnih dejavnosti. Inšpekcijski nadzor se je izvajal na podrocju industrijske uporabe virov sevanj ter uporabe virov sevanj pri raziskavah, pri vzdrževanju, umerjanju in pri drugih podobnih delih na virih sevanja ter tudi pri pooblašcenih merilcih sekundarnih kovinskih surovin. Inšpekcija je obravnavala izvajanje sevalnih dejavnosti in izvajanje aktivnosti pooblašcenih izvajalcev meritev radioaktivnosti pošiljk odpadnih kovin, vkljucno z intervencijami, pri skupno 68 pravnih subjektih. Inšpekcija je v letu 2019 obravnavala sevalno dejavnost, ki je novejša v Sloveniji, to je uporabo linearnih pospeševalnikov delcev, ki se uporabljajo za sterilizacijo medicinskih pripomockov v enem primeru kot intervencijo in v drugem primeru znotraj prekrškovnega postopka. Od leta 2004 inšpekcija izvaja tudi sistematicne preglede v ustanovah, ki v preteklosti niso bile pod nadzorom z vidika varnega ravnanja z radioaktivnimi snovmi ali jedrskimi materiali, ali pa je bil ta nadzor z vidika zahtev sedaj veljavne zakonodaje pomanjkljiv. Prav tako je v letu 2019 nadaljevala s projektom izvajanja inšpekcijskega nadzora v podjetjih v zvezi z neustreznim servisiranjem oziroma uporabo ionizacijskih javljalnikov požara (JAP) in obravnavala skupno štiri takšne zadeve, med njimi je bila ena intervencija inšpekcije URSJV. Tudi sicer med inšpekcijskimi pregledi pri zavezancih, ki izvajajo druge vrste sevalnih dejavnosti, inšpekcija dodatno pozornost posveca uporabi oziroma posedovanju JAP. Omeniti je potrebno, da se v podjetjih, ki so v stecaju lahko nahaja od nekaj deset pa tudi do nekaj sto in vec JAP. Prav tako se JAP nahajajo v podjetjih, ki vec ne uporabljajo dolocenih proizvodnih ali drugih prostorov, a so JAP še vedno namešceni v njih. Inšpekcija izvaja ukrepe, da se ti JAP oddajo v Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov oziroma da so bodoci kupci takih podjetij oziroma njihovih prostorov pravocasno obvešceni o obveznostih, povezanih s posedovanjem JAP. V preteklosti je URSJV na problematiko v zvezi z JAP opozarjala tudi stecajne upravitelje. Aktivnost inšpekcije v letu 2019 je predstavljena na sliki 100 in zajema: - 61 rednih inšpekcijskih pregledov, - 2 izredna inšpekcijska pregleda in - 16 intervencij. Slika 100: Aktivnosti inšpekcije URSJV v letu 2019 na podrocju sevalnih dejavnosti Intervencije povezane z neustreznim ravnanjem z viri sevanj so podrobno opisane v poglavju 2.2.5.2. 2.2.5.1 Redni inšpekcijski pregledi izvajalcev sevalnih dejavnosti V letu 2019 je inšpekcija izvedla 61 rednih in 2 izredna inšpekcijska pregleda pri 56 izvajalcih sevalnih dejavnosti in v podjetjih, katerih poslovna dejavnost je povezana s sekundarnimi kovinskimi surovinami. Pri nekaterih izvajalcih sevalne dejavnosti je bil inšpekcijski pregled izveden veckrat, npr. zaradi preverjanja ustreznosti izvedenih inšpekcijskih zahtev ali zaradi intervencije v zvezi s sondo TROXLER, ki je opisana v poglavju, ki obravnava intervencije URSJV. Seznam podjetij oziroma ustanov, pri katerih je bil izveden inšpekcijski pregled, obsega: - Javni zavod za upravljanje dedišcine in turizem Pivka - MEREL proizvodno, svetovalno in trgovsko podjetje d. o. o. - HIDRIA AET Družba za proizvodnjo vžignih sistemov in elektronike d. o. o. - Inštitut za metalne konstrukcije - IMP NDT, podjetje za neporušitvene preiskave materialov d. o. o. - INSTITUT »JOŽEF STEFAN« - Q TECHNA, Institut za zagotavljanje in kontrolo kakovosti d. o. o. - ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. - SIJ ACRONI podjetje za proizvodnjo jekla in jeklenih izdelkov d. o. o. - AS SYSTEM proizvodnja, trgovina in storitve d. o. o. - Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije - REMATS Reciklaža materialov, trgovanje doma in na tujem d. o. o. - CGP, družba za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest, d. d. - TEMAT družba za tehnicno preizkušanje, storitve in trgovino d. o. o. - EDITRADE, trgovsko podjetje, d. o. o. - CINKARNA Metalurško-kemicna industrija Celje, d. d. - UNITERA, gradbeništvo, posredništvo in trgovina, d. o. o. - B & A & M, družba za tehnologije, preizkušanje in raziskave gradbenih materialov, d. o. o. - UNIVERZA V MARIBORU Fakulteta za energetiko - ELEKTROTURNŠEK INSTALACIJE, elektroinstalacije, elektroinženiring, elektromeritve d. o. o. - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Urad Republike Slovenije za meroslovje - BLISK livarstvo, družba za proizvodnjo in trgovino d. o. o. - ARAO - Agencija za radioaktivne odpadke - Zavod za gradbeništvo Slovenije - METALKOR, trgovina, posredništvo in storitve, d. o. o. - LAB COMMERCE trgovina, posredovanje in zastopstva d. o. o. - INTRAINO GROUP, avtomatizacija in logistika, d. o. o. - LTH Castings d. o. o. - STERIS AST, storitve v zdravstvu d. o. o. - FILC tovarna filca d. o. o. - GORENJSKA GRADBENA DRUŽBA, projektiranje, inženiring, gradnja in vzdrževanje objektov visoke in nizke gradnje d. d. - Pošta Slovenije d. o. o. - Olma, proizvodnja maziv, d. o. o. - Q TECHNA, Institut za zagotavljanje in kontrolo kakovosti d. o. o. - SMT, proizvodnja elektronskih naprav in elektronike, d. o. o. - Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo - Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko - REMATOM, storitve in trgovina, d. o. o. - Univerza v Mariboru Fakulteta za strojništvo - GARDA, posredništvo, trgovina in zastopstvo, d. o. o. - VELIKA PLANINA zaklad narave, podjetje za žicnicarstvo, gostinstvo, turizem in rekreacijo d. o. o. - GOODYEAR DUNLOP SAVA TIRES, proizvodnja pnevmatik, d. o. o. - Javni zavod republike Slovenije za varstvo kulturne dedišcine - Hetit, proizvodnja in trgovina s kovinskimi izdelki, d. o. o. - v stecaju - BRDO storitve in trgovina d. o. o. - Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta - POMGRAD - Tovarna asfalta Pomurje d. o. o. - Mercator d. d. - Telekom Slovenije, d. d. V letu 2019 je so bile le tri redne inšpekcije v podjetjih zaradi suma nepravilnega ravnanja z ionizacijskimi javljalniki požara z vgrajenim radioaktivnim virom 241Am. V ostalih podjetjih, ki so bili predmet inšpekcijskega nadzora v letu 2019, pa so se viri uporabljali pri razlicnih sevalnih dejavnostih, kot npr. pri izvajanju industrijske radiografije, v analitski radiografiji, v procesni tehniki in avtomatiki, površinskemu merjenju gostote in vlažnosti, umerjanju in drugih podobnih delih, ki se jih izvaja na virih sevanj. Pri izvajanju omenjenih sevalnih dejavnosti izvajalci sevalnih dejavnosti uporabljajo vire sevanj, kot so: - linearni pospeševalniki delcev (za sterilizacijo medicinskih pripomockov), - rentgenske naprave za industrijsko radiografijo (za neporušne preiskave materialov), - rentgenske naprave za analitsko radiografijo, - rentgenske naprave za rentgensko spektrometrijo, - rentgenske naprave za preverjanje prtljage in pošiljk, - naprave namenjene neporušnim preiskavam materialov, ki vsebujejo radionuklide 192Ir, 60Co, oziroma 75Se, - naprave v procesni tehniki in avtomatiki, ki vsebujejo radionuklide 85Kr, 241Am, 60Co, 90Sr, 137Cs, - merilniki gostote in vlažnosti tal, ki vsebujejo radionuklide 137Cs in 241Am/Be, - 241Am, kot vir sevanja, ki se ga uporablja v ionizacijskih javljalnikih požara, - kalibracijske vire za potrebe umerjanja merilne opreme in - osiromašen uran v zašcitnih vsebnikih namenjenih za industrijsko radiografijo. Inšpekcija je pri izvajalcih sevalne dejavnosti tudi v letu 2019 ugotavljala, da nekateri zavezanci še vedno ne vodijo ustreznih evidenc v skladu z zahtevami zakonodaje oziroma so te evidence pomanjkljive. Popolne evidence so eden od predpogojev, da lahko podjetja sploh varno ravnajo z viri sevanj. Z urejenimi evidencami so povezane tudi aktivnosti zavezancev, ki so potrebne, da se dovoljenja pravocasno podaljšajo oziroma izvajajo drugi ukrepi, ki zagotavljajo ustrezno raven varstva pred sevanji. Inšpekcija ugotavlja, da so nekateri zavezanci tudi v letu 2019 zamujali s podaljšanjem dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti oziroma s pridobivanjem dovoljenj za nove vire sevanj, predvsem za prenosne rocne rentgenske naprave za izvajanje rentgenske spektrometrije oziroma za izvajanje rentgenske radioskopije. Inšpekcija je v teh primerih prepovedala uporabo takih virov sevanj, dokler niso bila pridobljena ustrezna dovoljenja. Inšpekcija je ugotavljala, da so bile v letu 2019 še vedno ugotovljene pomanjkljivosti, kot na primer neupoštevanje navodil za varno delo z viri sevanj, za uporabo merilnikov sevanja, v nekaterih primerih pa so imeli tudi namešcene neustrezne, pomanjkljive oziroma poškodovane opozorilne oznake za nevarnost sevanja, to sta oznaki »radioaktivno« in »pozor sevanje«. Inšpekcija tudi ugotavlja neustrezno varovanje zabojnikov za shranjevanje virov sevanj, predvsem prenosnih rentgenskih naprav in merilnikov gostote in vlažnosti. Inšpekcija je tudi v letu 2019 ugotavljala, da stecaji oziroma likvidacije podjetij ogrožajo varno ravnanje z viri, predvsem prenosnih rentgenskih naprav za izvajanje rentgenske spektroskopije. Prav tako pa je varno ravnanje potencialno ogroženo, ce prihaja do zmanjšanja števila zaposlenih, med njimi tudi tistih zaposlenih, ki so opravljali naloge odgovorne osebe za varstvo pred sevanji. Ker je v sistemu varstva pred sevanji vloga takšne osebe pomembna, je prihajalo do zamud pri izvajanju nekaterih ukrepov varstva pred sevanji, pa tudi zamud pri obvešcanju upravnega organa o imenovanju nove odgovorne osebe za varstvo pred sevanji. Poznavanje ukrepov varstva pred sevanji in lastnosti samih podjetij, sevalne dejavnosti oziroma virov sevanj, zahteva tudi usposobljenost, ki je ni mogoce hitro pridobiti. Zaradi stecajev podjetij obstaja potencialna nevarnost, da kasneje ne bo mogoce identificirati lokacij z viri sevanj, predvsem v specificnih tehnoloških sistemih oziroma da se z viri sevanj ne ravna v skladu z zahtevami zakonodaje. To je problem predvsem v primerih, ko se izgubi dokumentacija o virih sevanj in ko ti viri niso ustrezno oznaceni. Inšpekcija sicer posebno pozornost namenja takšnim podjetjem. Le tako so bili izrabljeni radioaktivni viri sevanj varno oddani v CSRAO, ali pa so kot še uporabni viri prodani podjetjem, ki posedujejo ustrezno dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti. Inšpekcija namenja tudi posebno pozornost rentgenskim napravam v takšnih podjetjih. Prej navedeno je lahko še posebej problematicno v podjetjih, kjer prihaja do zamenjave odgovornih oseb za varstvo pred sevanji, saj so zavezanci med izvajanjem inšpekcijskega nadzora izkazali potrebo po dodatnih informacijah zaradi spremenjenih zahtev zakonodaje za usposabljanje odgovornih oseb za varstvo pred sevanji. Inšpekcijo so tudi v letu 2019 v nekaterih podjetjih seznanili s potrebo po tovrstnih usposabljanjih, saj je podrocje izvajanja sevalnih dejavnosti za odgovorne osebe varstva pred sevanji dokaj zahtevna naloga. Poudarili so tudi, da je inšpekcijski pregled, poleg drugega, eden od nacinov pridobivanja informacij za varno izvajanje sevalne dejavnosti. Nadzor nad izvajanjem industrijske radiografije z zaprtimi viri sevanj in z rentgenskimi napravami ter nad jedrskimi snovmi - vsebniki z osiromašenim uranom Ugotovljeno je, da nekatera podjetja, ki usposabljajo za delo v industrijski radiografiji ne prepoznajo nujnosti vpetosti ukrepov za varno delo v vsakdanje delo. Inšpekcija pri tej sevalni dejavnosti še posebno poudarja in zahteva, da se redno uporabljajo umerjeni merilniki sevanja, in ustrezni elektronski merilniki, ki delavce z zvocnim alarmom opozarjajo na prekoracene operativne meje hitrosti doze. Inšpekcija je tudi v letu 2019 spodbujala k uporabi ustreznih novejših elektronskih merilnikov in uporabi kontrolnih seznamov, ki služijo rednemu preverjanju opremljenosti izpostavljenih delavcev, še pred zacetkom izvajanja industrijske radiografije. Pri enem pregledu je bilo na primer ugotovljeno, da delavci niso znali rokovati s takimi merilniki sevanj, zato je inšpekcija zahtevala izdelavo navodil za njihovo uporabo v jeziku razumljivem izpostavljenim delavcem. Ker zaprti viri, ki se v tej dejavnosti uporabljajo, praviloma spadajo med visokoaktivne vire sevanj, morajo izvajalci industrijske radiografije preskrbeti zagotovila, da bo imetnik virov imel na razpolago financna sredstva za varno ravnanje z virom po koncu njegove uporabe oziroma tudi v primeru, ce imetnik postane financno nelikviden oziroma gre podjetje v stecaj. Inšpekcija ugotavlja, da se stanje na tem podrocju izboljšuje. Prav tako se izboljšuje redno porocanje upravnemu organu o visokoaktivnih virih. Ker pa se visokoaktivni zaprti viri sevanj nahajajo v zašcitnih vsebnikih iz osiromašenega urana, ki je jedrska snov, morajo o posedovanju le-te zavezanci redno obdobno porocati v EURATOM in prav tako na URSJV. Zašcitnim vsebnikom dolocenega proizvajalca, ki se v Sloveniji najvec in dolgo casa uporabljajo, je potekla veljavnost certifikatov za potrebe prevažanja zaprtih virov v teh vsebnikih. Nekatera podjetja so za ta namen kupila t. i. certificirane površnike, v katerih lahko prevažajo prej navedene vsebnike. Problematika starih oziroma zastarelih vsebnikov ostaja pereca, saj gre za tvegano sevalno dejavnost, kjer lahko relativno hitro pride do obsevanja ljudi tudi z deterministicnimi efekti. Inšpekcija je pri nadzoru visokoaktivnih virov posebej pregledovala ali so izpolnjeni vsi pogoji za ukrepanje v primeru izrednega dogodka. Imetniki visokoaktivnih virov so namrec tudi navedeni na posebnem seznamu nosilcev zašcite in reševanja, saj morajo gasilci in drugi, ki bi ukrepali ob nesreci, vedeti, da so v zgradbi takšni viri. Na tem seznamu je zato podana tudi lokacija virov. Inšpekcija je v zadnjih letih z zahtevami med inšpekcijskimi pregledi pri izvajalcih industrijske radiografije z zaprtimi viri sevanj, opazno dvignila raven na podrocju tehnicnega varovanja zacasnih shramb, kakor tudi rednega vodenja evidenc in upoštevanja kontrolnih seznamov zaradi uporabe teh potencialno nevarnih virov sevanja. Obenem je inšpekcija pri podjetjih, ki izvajajo preiskave z neporušnimi metodami z zaprtimi viri sevanj in pri tem prevažajo te vire sevanj oziroma radionuklide, ki imajo lahko potencialno hude posledice, zahtevala, da morajo imeti izdelan varnostni nacrt za potrebe prevoza omenjenih radionuklidov. Inšpekcija industrijskega sterilizatorja Tudi v letu 2019 je bil izveden inšpekcijski pregled izvajalca sterilizacije medicinskih pripomockov. V zvezi s tem podjetjem je bila opravljena tudi intervencija. Sterilizacija medicinskega materiala se izvaja z dvema linearnima pospeševalnikoma delcev, ki sta namešcena vertikalno en nasproti drugemu, vmes pa po tekocem traku potujejo kartonske škatle z medicinsko opremo. Pomembno je poudariti, da so doze, s katerimi se obseva oziroma sterilizira medicinska oprema zelo visoke in dosegajo nekaj deset tisoc Greyev, pri cemer povejmo, da je absorbirana doza nad 5 Greyev za cloveka že lahko smrtna. Zato so take vrste virov namešceni v t. i. bunkerjih, cigar stene so debele do nekaj metrov armiranega betona. Pri tem pa je dodatno namešcenih vec aktivnih varnostnih sistemov, ki bi v primerih poskusov nepooblašcenih dostopov v obmocje bunkerja, morali prekiniti delovanje linearnih pospeševalnikov delcev. Obenem je nujno potrebo obdobno izvajati preverjanje delovanje varnostnih sistemov. Prav tako je vstop na lokacijo podjetja in v same prostore objekta potrebno ustrezno nadzorovati. V letu 2019 so v navedenem podjetju izvedli zamenjavo opreme oziroma sestavnih delov opreme iz prostorov, v katerih lahko zaradi visoke energije sevanja pride do aktivacije materialov, predvsem tistih, ki vsebujejo elemente z višjim vrstnim številom. Inšpekcija je obravnavala izvedene aktivnosti v podjetju in ugotovila, da podjetje ni pridobilo ustreznega dovoljenja za vzdrževanje, servisiranje, umerjanje in druga podobna dela, ki se jih izvaja na virih sevanja – linearnih pospeševalnikih delcev ter menjava naprav Klystron. Inšpekcija je že na predhodnem inšpekcijskem pregledu zavezanca seznanila, da se tovrstne sevalne dejavnosti ne smejo izvajati brez pridobitve ustreznega dovoljenja. Zaradi navedenega je inšpekcija uvedla prekrškovni postopek zaradi izvajanja tovrstne sevalne dejavnosti brez predhodno pridobljenega dovoljenja za ta namen. Na sliki 101 je prikazan eden od linearnih pospeševalnikov delcev in del opreme t. i. Klystron, katerega funkcija je ustvariti pogonsko moc za pospeševalnik delcev. Obenem je prikazan linearni pospeševalnik delcev in transportni trak v bunkerju, v katerem se obsevajo oziroma sterilizirajo medicinski pripomocki. Slika 101: Slika linearnega pospeševalnika delcev (levo), Klystrona (sredina) in prostor t.i. bunkerja z linearnim pospeševalnikom (slika desno - Foto ZVD d. o. o.) Ugotovitve pri nadzoru drugih sevalnih dejavnosti Inšpekcija ugotavlja, da nekateri zavezanci ne razumejo oziroma ne poznajo dovolj dobro zahtev zakonodaje. V letu 2018 je prišlo tudi do precejšnjih zakonodajnih sprememb, saj je v slednjo bilo potrebno vnesti zahteve nove EU direktive. Bistveno se je spremenil Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti in prav tako tudi nekaj pravilnikov, ki neposredno obravnavajo podrocje sevalnih dejavnosti oziroma se smiselno uporabljajo na podrocju sevalnih dejavnosti. Izvajalci sevalnih dejavnosti ne poznajo dovolj dobro tehnicnih specifikacij vira in opreme in zato ne upoštevajo, da se virov ne sme uporabljati v nasprotju s tehnicno dokumentacijo. Nekateri izvajalci sevalnih dejavnosti tako niso izvajali dejavnosti v skladu s pisnimi postopki za varno delo oziroma niso bili dovolj seznanjeni s temi postopki. Inšpekcija je tudi v letu 2019 v nekaterih primerih zahtevala revizije postopkov za varno delo, ki morajo odražati dejansko stanje in so izpostavljenim delavcem v celoti razumljivi. Poleg tega je inšpekcija ugotavljala, da izpostavljeni delavci v nekaterih primerih niso bili seznanjeni s kljucnim dokumentom za izvajanje sevalnih dejavnosti, to je Ocena varstva pred sevanji (Ocena). Ta dokument obravnava, kot že samo ime nakazuje, temeljne in z uporabljenimi viri sevanja povezane specificne ukrepe varstva pred sevanji, seveda v povezavi s sevalno dejavnostjo, ki jo v podjetjih izvajajo. V dokumentu se obravnava tudi potencialne izpostavljenosti delavcev in prebivalstva ionizirajocemu sevanju, zaradi uporabe virov sevanj pri izvajanju sevalne dejavnosti. To kaže na nerazumevanje sevalne varnosti oziroma odraža neustrezno varnostno kulturo v teh podjetjih. Zato je inšpekcija zavezance pozvala, da stanje na tem podrocju uredijo in zagotovijo, da so izpostavljeni delavci seznanjeni z Oceno in s postopki za varno delo ter s postopki za ravnanje ob izrednem dogodku. Seznanjeni morajo biti tudi z morebitnim tveganjem za zdravje zaradi uporabe virov ionizirajocih sevanj. Nekateri izvajalci tudi niso izvajali administrativnih zahtev, na primer niso zagotovili pravocasnega izvajanja zdravstvenih pregledov za izpostavljene delavce ali pa ti niso bili izvedeni pri pooblašcenih zdravstvenih ustanovah, ki izvajajo zdravstvene preglede sevanju izpostavljenih delavcev. Inšpekcija je ugotavljala tudi, da se v nekaterih primerih osebna dozimetrija ni izvajala v Oceni podanih predvidenih casovnih obdobjih. Inšpekcija je zahtevala, da se nemudoma izvedejo potrebne aktivnosti za izvajanje osebne dozimetrije ali dozimetrija delovnega mesta v skladu z zahtevami zakonodaje. Nadalje je inšpekcija tudi v letu 2019 ugotavljala, da nekaj podjetij iz tujine izvaja servisne storitve brez ustreznih potrdil, predvidenih v veljavni zakonodaji. Zaradi takih primerov je bila v letu 2019 pozornost inšpekcije namenjena ureditvi stanja na podrocju vodenja evidenc za potrebe vzdrževalnih in servisnih posegov sevalnih naprav. Na ta nacin so se lahko pridobili podatki o zunanjih serviserjih oziroma morebitnih vzdrževalcih v podjetjih, ki izvajajo dolocena vzdrževalna dela na sevalnih napravah oziroma njihovih elektronskih komponentah. Inšpekcija je prav tako ugotavljala, da posamezni izvajalci sevalnih dejavnosti ne obvešcajo pravocasno upravnega organa, ki je izdal dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti, o zamenjavi odgovorne osebe za varstvo pred sevanji. V nekaterih podjetjih prav tako zamujajo z izvajanjem obdobnih nadzornih meritev v nadzorovanih in opazovanih obmocjih, ki jih izvajajo pooblašceni izvedenci varstva pred sevanji, kar je v nekaterih primerih tudi posledica nenacrtovane oziroma neustrezne primopredaje nalog odgovorne osebe za varstvo pred sevanji. Nadzor nad ravnanjem z ionizacijskimi javljalniki požara Sistematicni nadzor pri uporabi JAP je bil izveden tudi v letu 2019, in sicer je inšpekcija obravnavala JAP v treh tematskih inšpekcijah. Poleg tega je JAP obravnavala tudi pri eni intervenciji. Preglednica 17 prikazuje število vseh tematskih inšpekcijskih pregledov od leta 2010, ko je inšpekcija zacela z intenzivnim nadzorom na tem podrocju. Intervencije pri katerih so inšpektorji obravnavali tudi JAP v preglednici 17 niso zajete. Opravila je skorajda 100 inšpekcij. Nadzor nad JAP, ki jih podjetja ali inštitucije uporabljajo, se namrec vrši preko pregledov pooblašcenih izvedencev, ki se izvajajo vsake tri leta. Za uporabo JAP ni potrebno dovoljenje, temvec se JAP le enkrat vpiše v Register virov sevanj, ki ga vodi URSJV, zato vsaka sprememba lastništva, najema ali upravljanja zgradbe z JAP predstavlja tveganje, da lastnik, najemnik ali upravitelj, ne ve, kako z JAP ravnati. Tudi stecajni upravitelji praviloma ne poznajo zakonodaje s podrocja ravnanja z JAP in RAO. Zato se v obdobju med dvema pregledoma pooblašcenega izvedenca z lahkoto izgubi vsaka sled za JAP oziroma RAO. Inšpekcija ugotavlja, da nekdanji veliki poslovni sistemi, ki so praviloma v stecajih, odprodajajo svoje proizvodne in poslovne sisteme vecjemu številu pravnih in fizicnih oseb, pri cemer obstaja bojazen, da bo pri novih lastnikih prišlo do opustitve nadzora nad JAP oziroma RAO. Z vecanjem števila vpletenih pravnih in fizicnih oseb, ki so med seboj v razlicnih pravnih odnosih, se nadzor zelo zaplete. Podobna bojazen obstaja v podjetjih, v katerih novi lastniki zgradijo nove obrate oziroma proizvodno-skladišcne prostore. Obstojece prostore, z namešcenimi JAP, pa opušcajo oziroma prodajo manjšim podjetjem ali pa celo podrejo, ne da bi prej poskrbeli za RAO. V letu 2019 je inšpekcija obravnavala dve podjetji, ki posedujeta vecje število JAP. Preglednica 17: Število vseh rednih inšpekcij ugotavljanja ravnanja z javljalniki požara z viri sevanj od leta 2010 Leto Število inšpekcijskih zadev 2010 14 2011 15 2012 10 2013 10 2014 7 2015 6 2016 12 2017 8 2018 11 2019 3 Skupno 96 Inšpekcija ugotavlja na podlagi velikega števila že opravljenih tematskih inšpekcij, da je potrebno poostriti nadzor nad tistimi, ki JAP sploh še uporabljajo in zagotoviti, da JAP ne postanejo radioaktivni odpadki, ki jih podjetja ali fizicne osebe neustrezno shranjujejo na svoji lokaciji ali celo zavržejo. Ker je življenjska doba JAP kot naprave z elektroniko bistveno krajša od razpolovnega casa 241Am, ki znaša preko 400 let, prihaja obdobje velikih menjav JAP. Predvsem se jih množicno nadomešca z opticnimi. Izvajanje meritev z merilniki gostote in vlažnosti tal Inšpekcija je v letu 2019 izvedla serijo inšpekcijskih pregledov v podjetjih, ki izvajajo meritve gostote in vlažnosti tal. To izvajajo z merilniki, v katerih sta vecinoma vgrajena radionuklida 137Cs (vir sevanja gama) in 241Am/Be (vir nevtronov). V Sloveniji se za ta namen v veliki vecini uporabljajo t. i. sonde Troxler. Dodaten povod za serijo inšpekcij je bil dogodek v enem od podjetij, ko se je iz merilnika iztaknila rocica, na kateri je na spodnjem koncu namešcen radionuklid 137Cs. Dogodek je opisan tudi v poglavju 2.2.5.2. Omenjeni vir je namenjen meritvi gostote tal. Zavezanec je o dogodku obvestil URSJV in opisal dogodek ter povedal, da je v nekaj deset sekundah rocico z virom namestil nazaj v sondo Troxler, v t. i. varen položaj. Sondo Troxler so že naslednji dan odpeljali na servisni pregled k pooblašcenemu serviserju. V zvezi s tem dogodkom je bil izveden inšpekcijski pregled pri samem zavezancu in naknadno pri pooblašcenemu serviserju, z namenom, da se natancno ugotovi vzrok za izvlek rocice iz varnega položaja in dogovorijo ukrepi, da se taki dogodki v bodoce preprecijo. Inšpekcija je ugotovila, da je do izvleka rocice z virom sevanja prišlo zaradi zloma enega od štirih peres varnostnega vijaka rocice. To je botrovalo k odvitju varnostnega vijaka in izvleku rocice z virom iz sonde Troxler. Pooblašceni serviser je inšpekcijo seznanil, da se ne spomni, da bi naletel na tak primer zloma peresa varnostnega vijaka rocice sonde Troxler. Inšpekcija je nadaljevala serijo inšpekcijskih pregledov izvajalcev tovrstne sevalne dejavnosti, tudi s preventivnim namenom, ter opozarjala uporabnike sond Troxler na zgoraj opisani dogodek. Inšpekcija je vse zavezance in pooblašcenega serviserja pozvala, da redno izvajajo servisno-vzdrževalne posege sond Troxler, s poudarkom na preverjanju stanja mehanskih sklopov sond Troxler. Slednje tudi navaja proizvajalec v tehnicnih specifikacijah za vsak posamezni tip sond Troxler. Slika 102 prikazuje shemo rocice in držala z varnostnim vijakom na vrhu in zlomljeno pero varnostnega vijaka. Slika 102: Shema rocice in držala z varnostnim vijakom na vrhu (desno), zlomljeno pero varnostnega vijaka (Foto: ZVD d. o. o.) Spremljanje ureditvenih ukrepov Tudi v 2019 je inšpekcija spremljala izvajanje številnih ureditvenih ukrepov, ki izhajajo iz zahtev inšpekcije iz preteklih let. V letih 2004 - 2009 je namrec inšpekcija intenzivno iskala vire in radioaktivne odpadke, za katere uporabniki niso vedeli, da lahko predstavljajo tveganje za zdravje ter da se z njimi lahko kontaminira okolje. Urejanje takšnih virov in radioaktivnih odpadkov je lahko zahtevna naloga, ki vkljucuje tudi pooblašcene izvedence in ARAO. Sodelovanje inšpekcije URSJV pri usposabljanjih Inšpekcija je tudi v letu 2019 uspešno sodelovala v procesu »tutoringa«, ki se je izvajal na URSJV. Inšpekcija je tujim štipendistom predstavila svoje podrocje delovanja, zakonodajni okvir delovanja, vkljucno z izvajanjem upravnih in prekrškovnih postopkov. Prav tako je inšpekcija opravila vec inšpekcijskih pregledov ob sodelovanju tujih štipendistov. Inšpekcija je slednjim predstavila tudi orodja, ki jih uporablja za lažje in ucinkovitejše obvladovanje procesa inšpekcijskega nadzora, predvsem program »Modul Inšpekcija«. Z njim inšpekcija tekoce sledi kako zavezanci izvajajo korektivne ukrepe. Prav tako pa program inšpekciji pomaga pri hitrejšemu in ucinkovitejšemu ocenjevanju izvajanja samega inšpekcijskega procesa ter omogoca hitro pridobivanje potrebnih podatkov za porocanja v okviru upravnih zadev in prekrškovnih zadev. Prevoz odpadnih snovi kontaminiranih z naravnimi radionuklidi v ZDA Inšpekcija je v letu 2019 opravila tudi nadzor prevoza odpadnih snovi kontaminiranih z naravnimi radionuklidi, ki so nastali v proizvodnem procesu titanovega dioksida v Cinkarni Celje d. d. Te je Cinkarna Celje d. d. izvozila v ZDA. Inšpekcija je prisostvovala pri natovarjanju treh standardnih ISO kontejnerjev, v katerih so bili naloženi 200 oziroma 400 litrski sodi. Prevoznik je bilo podjetje Transrad iz Belgije, ki je specializirano za prevoz radioaktivnega materiala (RAM) in je opravilo prevoz s tremi namensko, v skladu z ADR, opremljenimi tovornjaki. ISO kontejnerji so bili namenjeni v ZDA, in sicer v podjetje US Ecology iz Idaha, ki je prevzelo odpadke iz Cinkarne Celje, d. d. Vsebniki so bili oznaceni z UN oznakami UN2912, LSA-I in IP-1. V njih se je prevažal drobir kontaminiran z naravnimi radionuklidi 226Ra, 228Ra, 238U in 232Th. Inšpekcija je pregledala ustreznost oznak v skladu z ADR na ISO kontejnerjih, prevozne dokumentacije in prav tako dokumentacijo o ustreznosti dvigala za premik ISO kontejnerjev. Inšpekcija je izvedla tudi informativne meritve hitrosti doze, z namenom preveritve ustreznosti transportnih indeksov. Rezultati informativnih meritev hitrosti doze so bili vneseni tudi v sheme vozil, vkljucno s kabino voznika, ki jih je za ta namen pripravil prevoznik RAM. Inšpekcija je organizatorja prevoza pozvala, da na ISO kontejnerje namesti informacije o pošiljatelju in prejemniku RAM ter masi posameznega kontejnerja. Obenem je inšpekcija organizatorja prevoza pozvala, da dokument za primer prometne nezgode oziroma druge nesrece dopolni s kontaktno številko organizatorja prevoza. Slika 103 prikazuje ISO kontejnerja, v katerih so naloženi sodi z radioaktivnimi odpadki. Slika 103: Manipulacije ISO kontejnerja z dvigalom v Cinkarni Celje, d.d. (levo), oznake na ISO kontejnerju in plomba (Foto: inšpekcija URSJV) Izvajanje stalne pripravljenosti URSJV URSJV zagotavlja stalno pripravljenost za primer izrednih radioloških ali jedrskih dogodkov oziroma nesrec. Tako je celotna inšpekcija tudi v letu 2019 uspešno zagotavljala izvajanje naloge stalne pripravljenosti v sodelovanju z drugimi sodelavci URSJV. V letu 2019 je bilo glede na predhodno leto povecano število intervencij na podrocju prometa s sekundarnimi kovinskimi surovinami. V vecini primerov je šlo za tranzit pošiljk odpadnih kovin s povišano radioaktivnostjo preko ozemlja Republike Slovenije nazaj v države izvora. Inšpekcijski pregled pri pooblašcenih izvajalcih meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin Tudi v letu 2019 so bili izvedeni inšpekcijski pregledi v podjetjih, ki imajo pooblastilo za izvajanje meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin. Inšpekcija ugotavlja, da ta podjetja hitro obvešcajo delavce v pripravljenosti URSJV o morebitni najdbi virov sevanj. Poudariti pa je treba, da kljub rednemu izvajanju meritev radioaktivnosti teh pošiljk že pri prodajalcu v državi izvora odpadnih kovin, ni mogoce izkljuciti možnosti, da se v takšni pošiljki nahajajo viri sevanja neznanega izvora. Na podlagi izvedenih inšpekcijskih pregledov in nekaterih intervencij v letu 2019 inšpekcija ugotavlja, da vecina podjetij meritve radioaktivnosti izvaja za ves promet z odpadnimi kovinami, oziroma za vse vstopne in izstopne pošiljke odpadnih kovin. Navkljub tako izvedenim meritvam, se je v nekaterih primerih pri prometu z odpadnimi kovinami naknadno ugotovila povišana radioaktivnost v pošiljkah sekundarnih kovinskih surovin. Inšpekcija je ugotavljala, da je bil razlog izvajanje meritev z rocnimi merilniki sevanj na odhodnih postajah. Rocni merilniki niso tako obcutljivi na ionizirajoce sevanje, kot stacionarni merilniki, ki imajo vecje detektorje in so tudi sicer namenjeni za tako vrsto gospodarske dejavnosti. Glede na spremembo zakonodaje na tem podrocju bodo morale preventivno delovati tudi druge organizacije, med njimi takšne, ki se ukvarjajo s poštnimi pošiljkami in storitvami v letalskem prometu. 2.2.5.2 Intervencije inšpekcije na terenu V letu 2019 je inšpekcija URSJV obravnavala skupno 16 interventnih inšpekcijskih zadev. Intervencij je bilo torej nekoliko vec kot v letu pred tem, saj je bilo v letu 2018 skupno le 11 intervencij. Število intervencij sicer ne odstopa bistveno od letnega povprecnega števila intervencij v zadnjih petih letih, to je 14. Tako kot v letu 2018, je bila tudi v letu 2019 vecina intervencij povezanih z nepravilnim ravnanjem pri prevozu pošiljk, ki so vsebovale vire sevanja neznanega izvora. Takšnih intervencij je bilo namrec kar deset. Postopek ukrepanja temelji na sistemu pripravljenosti URSJV ter poteka v sodelovanju z Agencijo za radioaktivne odpadke (ARAO), pooblašcenimi izvedenci varstva pred sevanji ter drugimi institucijami v in izven Slovenije, ki se ukvarjajo z viri sevanj ali RAO. Intervencije v letu 2019 so razvršcene v tri skupine: - intervencije, povezane z viri sevanj, ki so se ali se še uporabljajo v Sloveniji, v tej skupini so bile tri intervencije, - intervencije, povezane s prevozom odpadkov, ki so vsebovali vire, v tej skupini je deset intervencij in - ostale intervencije, te so bile tri. Intervencije iz prve skupine so praviloma strokovno najbolj zahtevne, ker se nanašajo na intervencije z viri ali pa na RAO, ki se že nahajajo v Sloveniji in je potrebno izvesti ureditvene ukrepe tako, da viri ali odpadki ne povzrocajo neupravicene obsevanosti ljudi ali kontaminacije okolja. V drugi skupini so intervencije, povezane s prevozom sekundarnih kovinskih surovin. Praviloma radioaktivni vir zaznajo merilni instrumenti in je nato vir vrnjen pod posebnimi pogoji povzrocitelju. Izjemoma je vir kot RAO shranjen v CSRAO. Pri takšnih intervencijah je potrebno tesno sodelovanje ARAO, pooblašcenih izvedencev varstva pred sevanji v Sloveniji in URSJV. V zvezi s prevozom pošiljk z viri sevanja neznanega izvora preko meja Slovenije URSJV tudi tesno sodeluje z upravnimi organi in institucijami iz sosednjih držav. To sodelovanje je že dobro uteceno. Vsaka država mora namrec najprej na svojem ozemlju poskrbeti, da ne bo imela izgubljenih virov ali RAO, poleg tega pa mora ucinkovito sodelovati z drugimi državami in prepreciti, da bi izgubljeni viri ali RAO brez nadzora potovali od države do države in ogrožali ljudi ali okolje. V tretji skupini pa so intervencije, ki jih ni mogoce uvrstiti v zgornji skupini. Intervencije, povezane z viri sevanj Tri intervencije, ki so bile povezane z viri sevanj, so zahtevale ukrepanje inšpekcije, saj je v vseh teh primerih dejansko prišlo do neustreznega ravnanja z viri sevanj. - ARAO je obvestila URSJV, da je v zaklonišcu zgradbe v Ljubljani našla vecje število že rabljenih javljalnikov požara z viri sevanj. Opravljen je bil pregled pri upravniku zgradbe, ARAO pa je prevzela vse najdene radioaktivne odpadke, to je 128 JAP. Inšpekcijski pregled je zajemal tudi nadzor nad vsemi zgradbami upravitelja SPL d. o. o., - Odgovorna oseba Zavoda za gradbeništvo Slovenije je obvestila URSJV, da je pri rokovanju s sondo TROXLER 3440, ki vsebuje 137Cs in Am-Be vir, delavec skupaj z rocico potegnil iz sonde tudi vgrajeni vir sevanja, in sicer 137Cs. Vir je nemudoma vstavil nazaj v ohišje sonde. Opravljena je bila analiza dogodka, servis sonde ter pregled, ki ga je opravil pooblašceni izvedenec. Slika 104 prikazuje sondo. Slika 104: Sonda TROXLER 3440, pri kateri je prišlo do okvare pomicnega mehanizma (Foto: ZVD d. o. o.) - Odgovorna oseba za varstvo pri delu Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) je obvestila URSJV, da so pri urejanju knjižnicnega prostora v kleti NIB v Ljubljani našli vire sevanj. Našli so namrec škatlo z oznako 14C in vec laboratorijskimi predmeti s 14C, med njimi steklenicke in pipete. Celotna škatla je bila nato varno shranjena v skladišce odpadnih kemikalij NIB v Ljubljani. Opravljen je bil tudi pregled pooblašcenega izvedenca IJS. V letu 2020 pa je bil nato opravljen tudi inšpekcijski pregled, viri pa bodo kot RAO hranjeni v CSRAO v letu 2020. Slika 105 prikazuje najdeno škatlo in del najdenih predmetov, to so RAO s 14C. Slika 105: Izvajanje meritev na Nacionalnem inštitut za biologijo in del najdenih predmetov (Foto: IJS) Intervencije, povezane s prevozom pošiljk, ki so vsebovale vire neznanega izvora V letu 2019 je bilo deset intervencij povezanih z identifikacijo povišanega doznega polja pri prevozu pošiljk z viri sevanje neznanega izvora, ki so zahtevale intervencijo URSJV. Pri sedmih intervencijah je bil tovor vrnjen v državo izvora. 1. Vrnitev tovora v državo izvora Podjetja Fersped d.d., Odpad Pivka d. o. o., SIJ Acroni d. o. o. in SŽ - Tovorni promet, d. o. o., so v letu 2019 sedemkrat obvestili URSJV, da so bodisi sami ali pa italijanski strokovnjaki izmerili povišana dozna polja na tovoru iz tujine. URSJV je v vseh primerih dovolila, da je tovor odšel nazaj v državo izvora. Tako je tovor iz Odpada Pivka d. o. o. dvakrat odšel nazaj v Republiko Bosno in Hercegovino, tovor iz SIJ Acroni d. o. o. je dvakrat odšel nazaj v Nemcijo, tovor z meje z Italijo pa je odpotoval dvakrat nazaj na Hrvaško in enkrat na Madžarsko. 2. Povišana dozna polja na vagonih - Gorenje Surovina d. o. o. PE Ravne je pri kontroli tovora zaznala povišano sevanje na tovoru s sekundarnimi surovinami. Pooblašceni izvedenec, ZVD d. o. o., pa je nato identificiral radioaktivni odpadek. Potrebno pa je bilo izvesti tudi dekontaminacijo tal, vse nastale radioaktivne odpadke pa je prevzela ARAO. Slika 106 prikazuje najedeni vir, to je številcnico žiroskopskega navigacijskega inštrumenta z radiofluorescencno barvo z radionuklidom 226Ras konservativno ocenjeno aktivnostjo 500 kBq. Slika 106: Številcnica žiroskopskega navigacijskega inštrumenta z radiofluorescencno barvo z radionuklidom 226Ra najdena med sekundarnimi surovinami, ki je povzrocila tudi kontaminacijo tal (Foto: ZVD d. o. o.) - SŽ - Tovorni promet, d. o. o. je obvestila URSJV, da so italijanski strokovnjaki izmerili povišano sevanje na tovoru iz Slovenije in sicer enkrat na tovoru iz podjetja Dinos d. o. o. Ljubljana, enkrat pa na tovoru podjetja Odpad Pivka d. o. o. Tovor je bil obakrat vrnjen Slovenijo, pooblašceni izvedenec pa je ugotovil, da je sevanje enkrat povzrocal kontaminiran pepel in sicer z 226Ra in 232Th, drugic pa radionuklidi 238U, 226Ra in 210Pb. Predlagal je redcenje tega materiala v razmerju 1:10 in njegovo odlaganje, s cimer se je URSJV strinjala. Ostale intervencije Treh intervencij v letu 2019 ni mogoce uvrstiti v prvi dve skupini. Pri vseh treh intervencijah je bil podan sum, da gre za nepravilno ravnanje z viri sevanj, sum pa je bil kasneje ovržen. Ena izmed prijav je bila anonimna in so jo podali krajani, eno je podal obcan ter zadnjo prijavo je podala Financna uprava RS. 2.2.6 Povzetek stanja na podrocju uporabe virov sevanja, ki so v pristojnosti URSJV Leta 2019 je bil na podrocju izvajanja sevalnih dejavnosti in uporabe virov sevanj poudarek na uveljavljanju zakonodajnih zahtev, vodenju postopkov za izdajo dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, dovoljenj za uporabo vira sevanja, registracije sevalnih dejavnosti, vpisov v register virov sevanj, vodenju registra sevalnih dejavnosti, registra virov sevanja, registra sevalnih in jedrskih objektov, centralne evidence o radioaktivnih odpadkih in izrabljenem gorivu ter sistematicnem izvajanju inšpekcijskega nadzora. S spremembo zakonodaje se je poenostavil postopek pridobivanja predpisanih dovoljenj, saj je vecino virov sevanja potrebno le vpisati v register virov sevanja in ni vec potrebno pridobivati dovoljenja za uporabo. S spremembami se ni poseglo v ukrepe varstva pred sevanji. Kljucni dokument ostaja ocena varstva pred sevanji. Za izdajo dovoljenj za podrocje industrije in ostalih dejavnosti je pristojna URSJV. URSJV je leta 2019 nadaljevala z obvešcanjem izvajalcev sevalnih dejavnosti glede prenehanja veljavnosti dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti in dovoljenj za uporabo vira sevanja. Obvestila, ki jih samodejno ustvari intranet portal InfoURSJV, so bila odposlana nekaj tednov pred prenehanjem veljavnosti dovoljenj. Tako so stranke imele na razpolago še dovolj casa za pripravo vlog za njihovo podaljšanje. Kljub obvešcanju pa stranke še vedno zamujajo z oddajo vlog za podaljšanje dovoljenj in posredovanjem informacij glede odgovornih oseb varstva pred sevanji. Stranke zamujajo tudi s periodicnim narocanjem pregledov virov sevanj, ki jih izvajata pooblašcena izvedenca varstva pred sevanji. V nekaterih primerih viri sevanj niso pregledani, dokler stranke na to niso opozorjene. Koristne informacije so bile izvajalcem sevalnih dejavnosti posredovane tudi preko biltena Sevalne novice, ki ga URSJV periodicno izdaja od leta 2004. Kljub rednemu delovanju javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (ARAO) je bilo ob koncu leta v shrambi pri imetnikih še 28 virov sevanja z radionuklidom (med njimi je pet vsebnikov z osiromašenim uranom, ki so pri uporabnikih v shrambi in bodo po potrebi ponovno uporabljeni) in 304 ionizacijski javljalnikov požara (JAP). Pri organizacijah, ki nimajo urejene shrambe, je lahko takšno shranjevanje potencialni vir nepotrebnega obsevanja delavcev. Zato URSJV redno poziva organizacije, da oddajo vire sevanja, ki se ne uporabljajo vec, izvajalcu javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. ARAO je v mesecu juniju v Nemcijo, v podjetje Gamma Service Group GmbH odpeljal 1.134 kosov, v mesecu oktobru pa 1.155 kosov nerazstavljenih JAP iz CSRAO. Skupaj je bilo tako odpeljanih 2.289 kosov. Skupno število uskladišcenih JAP v CSRAO se ja tako zmanjšalo. URSJV je pristojna tudi za nadzor dejavnosti, ki se nanašajo na delo ali skladišcenje materialov, ki se jih obicajno ne obravnava kot radioaktivne, vendar vsebujejo naravno prisotne radionuklide – to so predvsem radionuklidi uranove in torijeve razpadne vrste. Nadzor teh dejavnosti je potreben, ker lahko povzrocajo znatno povecanje izpostavljenosti delavcev ali posameznikov iz prebivalstva. V letu 2019 so bile izvedene meritve hitrosti doze zunanjega sevanja gama v delovnem okolju in v proizvodnji ter meritve specificnih aktivnosti naravnih radionuklidov v zraku, vzorcih surovin in odloženih odpadnih produktov, ki izhajajo iz toplarn, cistilne. Meritve radioaktivnosti so pokazale naravno prisotne radionuklide (NORM) in umetni radionuklid 137Cs, ki je posledica cernobilske nesrece (leta 1986). Vrednosti so bile pod mejami izvzetja. Meritve hitrosti doz pa so pokazale, da je bila le na nekaj mestih ugotovljena raven sevanja nad naravnim ozadjem zaradi prisotnosti NORM. Pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji je na podlagi meritev sevanja in koncentracij radionuklidov ocenil, da dodatna izpostavljenost delavcev ni bistveno višja od izpostavljenosti zaradi naravnega ozadja, saj na mestih s povišanimi vrednostmi ni stalnih delovnih mest. Od leta 2010, ko se je koncalo vecletno sistematicno intenzivno iskanje vseh virov v podjetjih in inštitucijah, v katerih pred tem ni bilo pregledov, se viri sevanja kot ostanki starih dejavnosti, pojavijo redko. Tako v letu 2019 ni bilo najdenih novih virov sevanja, ki bi jih uporabniki pozabili, ko jih ne uporabljajo vec, razen JAP z virom sevanj ter desetletja pozabljeni viri oziroma radioaktivni odpadki, ki so jih sodelavci Nacionalnega inštituta za biologijo našli v kletnih prostorih knjižnice. Inšpekcija ugotavlja, da podjetja oziroma institucije, ki morajo izvajati ureditvene ukrepe zaradi virov, ki so bili v preteklosti najdeni na inšpekcijah, postopno, vendar vztrajno nadgrajujejo sistem nadzora. Industrijska radiografija je dejavnost, ki zahteva posebno pozornost inšpekcije v Sloveniji, zato je nadzor reden, praviloma enkrat letno. Varnostna kultura na tem podrocju še vedno ni dovolj visoka, izvajalci namrec velikokrat varnostnih ukrepov ne vgradijo v svoje redno delo. Reden nadzor s periodo enega leta se sicer izvaja tudi pri vseh ostalih podjetjih, ki imajo t.i. visoko aktivne vire. Inšpekcija ugotavlja, da je takšen nadzor smiselno ohraniti. Inšpekcija v letu 2019 ugotavlja, da je poseben izziv nadzor nad v Sloveniji relativno novimi tehnologijami, kot je na primer uporaba sterilizatorja medicinske opreme z dvema pospeševalnikoma. V tem letu je tako inšpekcija obravnavala med drugim servisiranje takšnih pospeševalnikov in tudi izdala odlocbo o prekršku. Posebno problematicno podrocje nadzora, s katerim se inšpekcija redno srecuje predvsem od 2010 dalje, je nadzor nad ravnanjem z javljalniki požara z virom sevanja (JAP). Število inšpekcij je še vedno visoko, zato se URSJV trudi da bi izboljšala nadzor nad JAP od uvoza v Slovenijo do oddaje v CSRAO. JAP kot predmeti, v katere je vgrajena elektronika imajo bistveno manjšo življenjsko dobo kot je razpolovna doba 241Am, ki je praviloma v JAP tudi vgrajen. Tako JAP kot predmet v nekaj desetletjih ni vec uporaben, 241Am pa je radioaktivni odpadek z razpolovno dobo preko 400 let. Radioizotop ima tudi visoko radiotoksicnost. V zadnjem desetletju prihaja do množicne zamenjave JAP z opticnimi javljalniki požara in demontažo starih JAP. Inšpekcija še vedno ugotavlja, da je v podjetjih, ki so pred stecaji ali v njem, inšpekcijski nadzor nujen, saj se velikokrat v takšnih podjetjih znanje o varnem delu z viri izgubi, ko delovno mesto zapusti odgovorna oseba za varstvo pred sevanji. Inšpekcija opozarja, da je na tem podrocju potrebna boljša osvešcenost stecajnih upraviteljev, saj ti lahko nehote in brez ustreznega znanja upravljajo v stecajnih postopkih z radioaktivnimi viri oziroma RAO. Inšpekcija ugotavlja, da je nadzor nad tranzitom pošiljk z viri sevanja neznanega izvora, ki so bili vrnjeni lastniku v tujini, v letu 2019 potekal tekoce in relativno brez posebnosti. Ob intervencijah je sodelovanje med vsemi institucijami v Sloveniji in tujini praviloma dobro. V letu 2019 ni bilo intervencij, ki bi zahtevale hitro posredovanja pooblašcenega izvedenca varstva pred sevanji, to je v roku nekaj ur. Vecinoma pa so intervencije trajale nekaj dni. Še vedno pa se pogosto povišano dozno polje pojavi zaradi odpadnih surovin, v katerih so, oziroma gre za povišane vrednosti aktivnosti naravnih radionuklidov. Dejstvo, da se viri najdejo med sekundarnimi surovinami kaže, da se viri izgube predvsem ob koncu njihove življenjske dobe. Še vedno je potrebna posebna pozornost predvsem pri pošiljkah sekundarnih kovinskih surovin iz tujine. Med odpadnimi surovinami se najdejo tudi z naravnimi radionuklidi kontaminirani materiali, zato URSJV izvaja nadzor nad industrijskimi dejavnostmi o cemer je vec napisano v poglavju 2.2.8.2. Inšpekcija je v letu 2019 tudi zacela s sistematicnim nadzorom v zvezi z varovanjem v okviru svojih pristojnosti. Z ekspertnim znanjem je inšpekcija tudi v 2019 sodelovala doma in v tujini pri številih projektih EU in MAAE, ki so povezani z inšpekcijskim nadzorom. Takšno sodelovanje prispeva k izmenjavi znanj o inšpekcijskem nadzoru in s tem posredno tudi k dvigu sevalne varnosti. 2.2.7 Uporaba virov sevanja v zdravstvu in veterini Za upravni in inšpekcijski nadzor nad izvajanjem sevalnih dejavnosti v zdravstvu in veterinarstvu je pristojna URSVS. 2.2.7.1 Rentgenske naprave v zdravstvu in veterini Po evidenci URSVS je bilo za potrebe zdravstva in veterinarstva konec leta 2019 v evidenci 1181 rentgenskih naprav od katerih 153 aparatov ni v uporabi (pokvarjeni (7), v rezervi (111), v postopku prenehanja uporabe (35)). Delitev naprav glede njihove namembnosti je predstavljena v preglednici 18. Preglednica 18: Število rentgenskih naprav v zdravstvu in veterinarstvu glede njihove namembnosti Namembnost Stanje 2018 Novi Odpisani Stanje 2019 Zobni 583 57 17 623 Diagnosticni 312 25 27 310 Terapevtski 12 1 1 12 Simulator 4 0 1 3 Mamografski 35 3 1 37 Racunalniški tomograf CT 33 9 4 38 Densitometrija 45 3 0 48 Veterinarski 84 31 5 110 SKUPAJ 1108 129 56 1181 V letu 2019 je bilo na podrocju uporabe rentgenskih aparatov v zdravstvu in veterinarstvu izdanih 110 dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti in 296 dovoljenj za uporabo virov sevanj. V letu 2019 je bilo opravljenih 13 poglobljenih inšpekcijskih pregledov s podrocja uporabe rentgenskih naprav in linearnih pospeševalnikov za radioterapijo v zdravstvu in veterinarstvu. Od tega so bili trije inšpekcijski pregledi s podrocja nadzora na izvajanje teleradioterapije in sicer dva pregleda namenjena nadzoru nad uvajanjem teleradioterapije (uporabe linearnih pospeševalnikov) v UKC Maribor in en inšpekcijski pregled rednemu nadzoru izvajanja te dejavnosti na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Na podrocju rentgenske diagnostike je bilo opravljenih 10 inšpekcijskih pregledov, od tega šest s podrocja zobne rentgenske diagnostike in eden s podrocja veterinarske medicine. Na osnovi ugotovitev inšpekcijskih pregledov je bila pri petih zavezancih izdana ureditvena odlocba z zahtevami po uskladitvi z veljavnimi predpisi. V okviru inšpekcijskih pregledov so bili zapecateni štirje rentgenski aparati, ki se hranijo v rezervi. Na osnovi pregledovanja porocil o pregledih rentgenskih aparatov za medicinsko uporabo, ki jih URSVS pošiljajo pooblašcene institucije, je bilo v okviru inšpekcijskega nadzora izdanih 9 zahtev v katerih je URSVS od uporabnika zahtevala predložitev dokazil o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, 37 pozivov, v katerih je bilo od uporabnika zahtevano, da predloži dokazila v zvezi s prenehanjem uporabe rentgenske naprave in 123 pozivov z zahtevami po uskladitvi z veljavno zakonodajo. V humani medicini je bilo v javnih zdravstvenih zavodih v uporabi 476 rentgenskih naprav, v zasebnih zdravstvenih ustanovah pa 595 rentgenskih naprav. Povprecna starost rentgenskih naprav v javnem sektorju je 9,8 let (10,1 let v 2018, 9,8 let v 2017; 9,6 let v 2016; 9,4 let v 2015; 9,6 let v 2014; 9,5 let v letu 2013; 9,1 let v letu 2012) v zasebnem pa 10, 3 let (10,2 let v 2018, 10,0 let v 2017;10,2 let v 2016; 10,1 let v 2015; 9,9 let v 2014; 9,8 let v letu 2013; 9,2 let v letu 2012). Natancnejša razdelitev rentgenskih naprav humane medicine glede lastništva v letu 2019 je predstavljena v preglednici 19. Preglednica 19: Število rentgenskih naprav v humani medicini glede lastništva v letu 2019 Last Diagnosticni Zobni Terapevtski Skupaj javna 347 (80 %)/9,5 117(19 %)/10,7 12 (100 %)/7,2 476 /(44 %)/9,8 zasebna 89 (20 %)/12,4 506 (81 %)/10,0 0/0 595 (56 %)/10,3 Skupaj 436/10,1 623/10,1 12/7,2 1071/10,1 V veterinarski medicini je bilo v javnih zdravstvenih zavodih v uporabi 17 naprav, v zasebnih zdravstvenih ustanovah pa 93 rentgenskih naprav. Povprecna starost rentgenskih naprav v javnem sektorju je 15,0 let (14,9 let v 2018, 15,4 leta v letu 2017; 15,5 let v letu 2016; 15,5 let v letu 2015; 14,5 let v letu 2014; 13,5 let v letu 2013; 13,8 let v letu 2012), v zasebnem pa 7,3 let (8,8 let v 2018, 8,8 let v letu 2017; 8,7 let v letu 2016; 10,1 let v letu 2015; 9,4 let v letu 2014; 9,6 let v letu 2013; 8,0 let v letu 2012). Natancnejša razdelitev rentgenskih naprav veterinarske medicine glede lastništva v letu 2019 je predstavljena v preglednici 20. Preglednica 20: Število rentgenskih naprav v veterinarski medicini glede lastništva v letu 2019 Last Diagnosticni Zobni Terapevtski Skupaj javna 13 (13 %)/14,8 4 (80 %)/15,8 0 (0 %)/0,0 17 (15 %)/15,0 zasebna 91 (87 %)/7,3 1 (20 %)/2 1 (100 %)/13,0 93 (85 %)/7,3 Skupaj 104/8,2 5/13,0 1/13,0 110/8,5 Pooblašceni izvedenci varstva pred sevanji izvajajo tehnicne preglede in meritve rentgenskih naprav najmanj enkrat letno. Glede kakovosti jih uvrstijo v skupine, in sicer: brezhibni, potrebno popravilo, predlagan odpis in pokvarjeni. Nekajletna analiza za diagnosticne rentgenske naprave je predstavljena na sliki 107 in kaže na vec kot 95 % delež brezhibnih naprav. 0 20 40 60 80 100 120 brezhibni potrebno popravilo predlagan odpis pokvarjeni 1997 1999 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Slika 107: Delež diagnosticnih rentgenskih aparatov glede na njihovo kakovost v obdobju 1997-2019 2.2.7.2 Odprti in zaprti viri sevanj v zdravstvu in veterinarstvu Odprte vire sevanj (radiofarmacevtike) za diagnostiko in terapijo v Sloveniji uporablja sedem organizacijskih enot za nuklearno medicino: Klinika za nuklearno medicino (KNM) v Univerzitetnem klinicnem centru Ljubljana, ter oddelki ali laboratoriji v Onkološkem inštitutu (OI) v Ljubljani, Univerzitetnem klinicnem centru (UKC) Maribor ter v splošnih bolnišnicah (SB) v Celju, Izoli, Slovenj Gradcu in Šempetru pri Gorici. Skupne dobavljene kolicine desetih radionuklidov z najvišjimi dobavljenimi aktivnostmi povzema preglednica 21. Zaradi preglednosti radionuklidi z aktivnostmi pod 0,5 GBq niso navedeni. Slovenija nima lastne proizvodnje radionuklidov, vecina je vnesenih iz držav clanic Evropske unije. Na prvem mestu je molibden 99Mo kot generator tehnecija 99mTc, ki ga v oddelkih za nuklearno medicino pridobivajo (»eluirajo«) iz 99Mo in uporabljajo za diagnostiko. V enem tednu lahko iz enega generatorja pridobijo skupne aktivnosti 99mTc, ki so nekajkrat višje od dobavljene aktivnosti 99Mo. Razpolovni cas 99Mo je 2,75 dni, razpolovni cas 99mTc pa 6 ur. Po skupni aktivnosti sta za diagnostiko najpomembnejša izotopa tehnecij 99mTc in fluor 18F, za terapijo pa jod 131I. Tehnecij uporabljajo v vseh enotah, jod v šestih (razen v SB Šempeter pri Gorici), fluor pa v KNM, OI in UKC Maribor. Najvišje posamezne aktivnosti 99mTc in 18F v pacientih so odvisne od vrste preiskave, vendar ne presegajo 1,1 GBq za 99mTc in 0,5 GBq za 18F. Najvišje aktivnosti 131I pa prejmejo posamezni pacienti v OI, in sicer do 7,4 GBq. Poleg teh izotopov uporabljajo ponekod za diagnostiko še 123I, 201Tl, 111In, 51Cr in 68Ga, za terapijo 177Lu, 90Y, 223Ra in 186Re ter za laboratorijske preiskave 125I. Najvec laboratorijskih preiskav opravita KNM in Klinicni inštitut za klinicno kemijo in biokemijo (KIKKB) v Univerzitetnem klinicnem centru v Ljubljani. V letu 2019 sta skupaj dobavila 111 MBq 125I. Manjše kolicine 125I so dobavili tudi v UKC Maribor (30 MBq). Konec leta 2014 je OI pri zdravljenju raka prostate zacel uporabljati 223Ra, ki seva delce alfa. Skupno ga je v letu 2019 uvozil manj kot v letu 2018 (0,57 GBq, prej 1,38 GBq). Oktobra 2017 so v KNM uvedli nove preiskave z uporabo galija 68Ga v pacientih. Ta izotop seva pozitrone, njegov generator pa je germanij 68Ge z razpolovnim casom 271 dni. Razpolovni cas 68Ga je 67 minut. V letu 2019 niso nabavili nobenega generatorja. Preglednica 21: Uvoz radionuklidov v zdravstvu v letu 2019 po aktivnosti Uporabnik Izotop [GBq] 99Mo 18F 131I 177Lu 123I 90Y 201Tl 111In 223Ra KNM 1904,9 1611,8 411,1 42,9 111,5 0 1,7 1,1 12,0 OI 1096,5 2448,2 533,0 1,1 0 0 0 0 0 UKC Maribor 1171,8 518,5 35,3 17,9 0 4,8 0,4 0 0 SB Celje 1118,0 0 24,1 0 0 0 0 0 0 SB Slovenj Gradec 464,4 0 10,9 0 0 0 0 0 0 SB Izola 344,0 0 13,00 0 0 0 0 0 0 SB Šempeter pri Gorici 340,0 0 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj 6439,6 4578,5 1027,4 61,9 111,5 4,8 2,1 1,1 12,0 Enote nuklearne medicine uporabljajo za preizkušanje pravilnosti delovanja naprav in merilnikov ter markiranje tudi zaprte vire sevanj - predvsem izotope 57Co z najvišjimi posameznimi aktivnostmi do 740 MBq. V KNM uporabljajo še 153Gd z najvišjo posamezno aktivnostjo 370 MBq. V KNM, OI in UKC Maribor uporabljajo tudi 68Ge kot vir pozitronov iz 68Ga z najvišjimi posameznimi aktivnostmi do 370 MBq. Ponekod uporabljajo še 60Co, 133Ba, 137Cs, 22Na, 75Se, 90Sr, 129I ali 226Ra z najvišjimi posameznimi aktivnostmi do 37 MBq. Zaprte vire sevanj za terapijo uporabljajo v Onkološkem inštitutu (OI) in v Ocesni kliniki Klinicnega centra Ljubljana (OK). V Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino (ZTM) so v zacetku leta 2020 za obsevanje krvnih sestavin namesto zaprtega vira zaceli uporabljati rentgensko napravo. Zaprti vir nameravajo oddati tujemu prevzemniku s sodelovanjem z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (MAAE). V letu 2019 je bilo stanje takšno kot leta 2018: - OI: 2 vira z iridijem 192Ir (en do 555 GBq in en do 50 GBq za zdravljenje ginekoloških in drugih rakov (obsecnice, crevesa, požiralnika) ter trije viri s stroncijem 90Sr posamezne zacetne aktivnosti do 740 MBq za obsevanje tumorjev kože, sluznic ter ocesnih vek in veznic; - OK: 3 viri rutenija 106Ru posamezne zacetne aktivnosti do 37 MBq za zdravljenje ocesnih tumorjev; - ZTM: 1 vir cezija 137Cs zacetne aktivnosti 49,2 TBq v obsevalni napravi. V letu 2019 je bilo na podrocju odprtih in zaprtih virov v zdravstvu in rentgenskih aparatov v nuklearni medicini (racunalniška tomografija pri eno fotonskih-SPECT ali pozitronskih-PET preiskavah) izdanih sedem dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, 16 dovoljenj za uporabo, eno dovoljenje za izvoz (vracilo izrabljenega vira proizvajalcu) in 27 potrdil o vnosih radioaktivnih snovi iz držav clanic EU. Opravljen je bil en inšpekcijski pregled v Onkološkem inštitutu, v okviru katerega so bile ugotovljene le manjše nepravilnosti. Oddelke z odprtimi in zaprtimi viri sevanj v skladu s predpisi (dvakrat ali enkrat letno glede na vrsto vira) pregledajo pooblašceni izvedenci za varstvo pred sevanji iz ZVD. V letu 2019 niso ugotovili vecjih pomanjkljivosti V veterinarstvu leta 2019 niso uporabljali niti odprtih niti zaprtih radioaktivnih virov. 2.2.7.3 Uvoz radiofarmacevtikov in drugih virov sevanja, ki se uporabljajo v zdravstvu in veterinarstvu V letu 2019 je bilo izdano eno dovoljenje za izvoz radioaktivnih virov v državo, ki ni clanica EU (vracilo izrabljenega vira proizvajalcu). Potrjenih je bilo 27 izjav prejemnikov radioaktivnih snovi za 50 radionuklidov. Pri tem je loceno štet vsak radionuklid za istega uporabnika od posameznega proizvajalca. 2.2.8 Viri naravnega sevanja 2.2.8.1 Izvajanje sistematicnega pregledovanja in izvajanja meritev radona v delovnem in bivalnem okolju V letu 2018 je bila sprejeta Uredba o nacionalnem radonskem programu (Uradni list RS, št. 18/18 in 86/18), ki skupaj z ZVISJV-1 predstavlja zakonodajni okvir za izvajanje sistematicnega pregledovanja in izvajanja meritev radona. Glede na pretekla leta je meritvam koncentracij radona namenjeno vec denarja. Razširjen je obseg meritev v vrtcih in šolah, nadaljevalo pa se je tudi izvajanje meritev v bivalnih prostorih. Zakonodaja na novo predvideva posebno vrsto pooblastila za izvajalce meritev radona. Ti morajo biti ustrezno akreditirani in imeti stalno zaposlene strokovnjake s podrocja radona. V letu 2019 je URSVS izdala pooblastilo za izvajanje meritev radona švedskemu podjetju Radonova. URSVS je v letu 2019 nadaljevala z zagotavljanjem izvajanja meritev koncentracij radona v okviru nacionalnega radonskega programa. V okviru tega programa je ZVD od januarja do novembra 2019 opravljal meritve z razlicnimi metodami: 325 osnovnih meritev z detektorji jedrskih sledi za dolocanje povprecne vsebnosti radona, 52 dodatnih kontinuiranih meritev za tedensko spremljanje casovnega poteka radonovih potomcev in radona ter 8 meritev možnih virov radona iz zemlje, jaškov ali špranj v prostore. Skupno je bilo pregledanih 144 objektov. Povprecna vsebnost radona je presegla referencno vrednost 300 Bq/m3 v 76 objektih (53 %) oziroma 151 prostorih (46 % izidov). Vrednost 900 Bq/m3 je bila presežena v 43 prostorih (28 % prostorov). Na podlagi meritev in casov prisotnosti v prostorih je ZVD ocenil tudi prejete efektivne doze za zaposlene delavce, v šolah in vrtcih pa še za otroke, ki so bili izpostavljeni vrednostim nad 300 Bq/m3. Od skupaj 81 izidov je 6 ocenjenih letnih doz preseglo mejno vrednost 6 mSv za posameznike iz prebivalstva. Najvišja ocenjena doza je bila okrog 15 mSv v pisarni Vrtca Zelena jama Ljubljana zaradi povprecne vsebnosti radona okrog 3000 Bq/m3. V 33 primerih so bile ocenjene letne doze med 2 in 6 mSv, v 30 primerih med 1 in 2 mSv, v 12 primerih pa nižje od 1 mSv. V vecini prostorov in objektov s previsokimi vsebnostmi radona se letos meritve in drugi ukrepi nadaljujejo. V letu 2019 je bilo zaradi previsoke vsebnosti radona opravljenih osem inšpekcijskih pregledov (Osnovna šola Naklo, Vrtec Tržic z enoto Lom, Osnovna šola Tržic s podružnico Lom, Park Škocjanske jame, Osnovna šola Matije Valjavca Preddvor s podružnico Kokra, Osnovna šola Predoslje, Osnovna šola Sostro s podružnico Jance, Glasbena šola Radovljica). Najvišja povprecna vsebnost radona - okrog 4.200 Bq/m3 - je bila izmerjena pozimi v ucilnici Podružnicne šole Jance. Izdanih je bilo sedem opozoril v zapisnikih z zahtevami po zmanjšanju izpostavljenosti radonu (prezracevanje, omejitev casa, sanacija). Štirim zavezancem (Osnovna šola Komen, Kranjski vrtci, Osnovna šola Preddvor in Osnovna šola Sostro) so bile izdane tudi inšpekcijske odlocbe. Dodatne in kontrolne meritve se v vecini objektov nadaljujejo. V letu 2019 je bilo poslanih še 52 dopisov z izidi in priporocili za nadaljevanje ukrepov (ce so bili potrebni) tistim strankam, pri katerih je ZVD izvajal meritve radioaktivnosti po nacionalnem programu. Že vec let se povecuje sodelovanje z osvešcenimi ravnatelji, ucitelji, novinarji ali posamezniki iz prebivalstva, katerim URSVS podaja odgovore na vprašanja in posoja prirocne merilnike za informativno dolocanje povprecne vsebnosti radona v delovnih ali bivalnih prostorih. V letu 2019 je bilo kar 117 izposoj (24 v letu 2018, 17 v letu 2017, 8 v letu 2016 in 3 v letu 2015). URSVS je financirala še izvedbo programa sistematicnega pregledovanja in izvajanja meritev radona v bivalnih prostorih na obmocjih z vecjo verjetnostjo za povišane vsebnosti. V okviru tega programa je ZVD opravil 520 osnovnih meritev z detektorji jedrskih sledi za dolocanje povprecne mesecne ali dvomesecne vsebnosti radona v 48 obcinah (Bloke, Bohinj, Borovnica, Brezovica, Cerknica, Crnomelj, Divaca, Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Grosuplje, Hrpelje-Kozina, Idrija, Ig, Ilirska Bistrica, Ivancna Gorica, Jesenice, Kanal, Kocevje, Komen, Kostanjevica na Krki, Kostel, Ljubljana, Logatec, Loška dolina, Loški, Potok, Metlika, Miren-Kostanjevica, Mirna Pec, Mozirje, Nova Gorica, Novo mesto, Pivka, Postojna, Radovljica, Ribnica, Semic, Sežana, Sodražica, Straža, Škofja Loka, Trebnje, Tržic, Velike Lašce, Vrhnika, Žirovnica, Žužemberk). Vecina meritev je bila opravljenih že v obdobju od februarja do aprila, nekatere pa od septembra do novembra 2019. Prevladovali so pritlicni in kletni prostori (dnevne sobe in spalnice) v starejših hišah Meritve so se izvajale predvsem na podrocjih, ki jih Uredba o nacionalnem radonskem programu doloca kot podrocja z vec radona. Meritve so se izvajale tudi na podrocjih, ki jih uredba doloca kot obmocja, kjer se izvajajo dodatne meritve. Povprecna vsebnost radona je presegla referencno vrednost 300 Bq/m3 v 270 primerih (52 %). Od tega je bila presežena vrednost 900 Bq/m3 v 126 primerih (24 %). Najvišje povprecne vsebnosti radona so bile med 4000 in 4.500 Bq/m3 . Najvišje vrednost je bila izmerjena v shrambi na obmocju Ribnice, vrednosti pa so presegle 4.000 Bq/m3 še v dveh dnevnih sobah in eni spalnici na obmocjih Idrije, Kocevja in Postojne. V 50 primerih so bile vrednosti med 200 in 300 Bq/m3, v 112 primerih med 100 in 200 Bq/m3, v 88 primerih pa niso presegle 100 Bq/m3. ZVD je vse prebivalce pisno obvestil o izidih in pri povišanih vrednostih priporocal nadaljnje ukrepe. Zaradi vse vecjega zanimanja je URSVS v letih 2015 do 2018 nabavila 56 merilnikov za informativno dolocanje povprecne vsebnosti radona. Merilnike si pri URSVS lahko izposodijo zainteresirani posamezniki, podjetja ali ustanove za obdobje dveh mesecev. Take meritve niso uradne, služijo pa za predhodno oceno stanja v prostorih in objektih. V letu 2019 se je nadaljeval tudi razvoj Registra meritev radona, v katerega izvajalci meritev porocajo vse izmerjene rezultate, kar bo v prihodnje pripomoglo celovitem ovrednotenju izpostavljenosti radonu v Sloveniji. 2.2.8.2 Izvajanje programa sistematicnega pregledovanja industrijskih dejavnosti URSJV mora zagotoviti program sistematicnega pregledovanja delovnega okolja za obmocja in dejavnosti in ozavešcanja prebivalstva o pomenu ukrepov zmanjšanja izpostavljenosti, na podlagi 63. clena ZVISJV-1 in na osnovi Uredbe o zmanjšanju izpostavljenosti zaradi naravnih radionuklidov in preteklih dejavnosti ali dogodkov (Uradni list RS, št. 38/18, v nadaljevanju Uredba). Sistematicno pregledovanje delovnega okolja se mora zagotavljati predvsem tam, kjer se lahko pricakuje povecana izpostavljenost delavcev ali okolja zaradi dejavnosti z materiali, ki vkljucujejo materiale ali odpadke s povecano vsebnostjo naravno prisotnih radioaktivnih snovi (v nadaljevanju NORM) ali pa se zaradi tehnološke predelave poveca vsebnost naravno prisotnih radioaktivnih snovi (v nadaljevanju TENORM). Skladišcenje ali odlaganje takih materialov ali odpadkov je opredeljeno v Uredbi na podlagi zahtev evropske zakonodaje in izkušenj strokovnih sodelavcev URSJV. Program mora vsako leto zajemati vsaj pet dejavnosti iz Uredbe na razlicnih lokacijah in dejavnostih. Meritve lahko izvajajo le pooblašceni izvedenci varstva pred sevanji, ki so za izvajanje teh meritev pridobili pooblastilo po zakonu, ki ureja varstvo pred ionizirajocimi sevanji in jedrsko varnost. V letu 2019 so bile izvedene meritve hitrosti doze zunanjega sevanja gama v delovnem okolju in v proizvodnji ter meritve specificnih aktivnosti naravnih radionuklidov v zraku, vzorcih surovin in odloženih odpadnih produktov, ki izhajajo iz industrijskega procesa. Zajeta so bila naslednja podjetja: Toplarni Ljubljana in Celje, Centralni cistilni napravi Ljubljana in Celje ter termoelektrarni Trbovlje in Šoštanj. Pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji IJS je z visokolocljivostno spektrometrijo gama ugotavljal vsebnost naravnih radionuklidov 238U, 226Ra, 232Th, 40K, 210Pb, 7Be in umetnega radionuklida 137Cs, ki izvira iz splošne kontaminacije okolja po Cernobilski nesreci. Specificne aktivnosti naravnih radionuklidov na vseh lokacijah, ki so bile obravnavane v tej projektni nalogi, so nizke v primerjavi z vrednostmi za izvzetje, podanimi v UV1. Meritve hitrosti doz so pokazale, da je bila le na nekaj mestih ugotovljena raven sevanja nad naravnim ozadjem zaradi prisotnosti NORM. Najvecja vrednost ob kotlu v Toplarni Ljubljana je znašala 135 nSv/h, na odlagališcu pepela med Škalskim in Velenjskim jezerom pa je izmerjeno najvec 210 nSv/h. Pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji IJS je na podlagi meritev sevanja in koncentracij radionuklidov ocenil, da dodatna izpostavljenost delavcev ni bistveno višja od izpostavljenosti zaradi naravnega ozadja, saj na mestih s povišanimi vrednostmi ni stalnih delovnih mest in se delavci ne zadržujejo vec kot 10 do 20 % delovnega casa. 3 RADIOAKTIVNOST V OKOLJU 3.1 OPOZORILNI MONITORING RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU Ob jedrski ali radiološki nesreci, ki bi se zgodila pri nas ali v tujini, in bi posledice cutili tudi v naši državi, je ena od kljucnih nalog URSJV zagotovitev takojšnjih podatkov o radioaktivnosti v okolju. Ti podatki so osnova za pravocasno in ustrezno podajanje predlogov zašcitnih ukrepov za prebivalstvo. Prebivalstvo je ob izrednem dogodku izpostavljeno zunanjemu sevanju in vdihuje radioaktivne delce, ki so v zraku ter uživa kontaminirano vodo in hrano. V Sloveniji je bila v prvih letih po cernobilski nesreci vzpostavljena Mreža zgodnjega obvešcanja, ki je bila v preteklih letih sproti dograjevana. Predstavlja avtomatski merilni sistem, namenjen sprotnemu zaznavanju povecanega sevanja v okolju ob izrednem dogodku, ni pa namenjen spremljanju in ugotavljanju radioaktivnosti v okolju v normalnih razmerah. 3.1.1 Nacionalni sistem za zgodnje obvešcanje Mreža zgodnjega obvešcanja (MZO) je nacionalni sistem, s katerim se nepretrgoma spremlja stopnja radioaktivnosti na ozemlju Slovenije, kar omogoca hitro alarmiranje v primeru nepricakovanega prihoda radioaktivnega oblaka. Do tega lahko pride ob nesrecah v jedrskih objektih (npr. cernobilska nesreca leta 1986), ob radioloških nesrecah (npr. stalitev radioaktivnega vira v železarni v Španiji leta 1998), pa tudi ob morebitnem teroristicnem napadu. Po nesreci v Fukušimi je bil vpliv na raven ionizirajocega sevanja v Sloveniji zanemarljiv, tako da ga s tovrstno opremo ni bilo možno zaznati. V Sloveniji so merilniki zunanjega ionizirajocega sevanja stalno postavljeni na 72 lokacijah, podatki pa se zbirajo na URSJV, ki je tudi pristojna za sprotno analizo in mednarodno izmenjavo podatkov o ionizirajocem sevanju v okolju. Vzpostavljen ima sistem 24-urne pripravljenosti v primeru jedrske ali radiološke nesrece. V letu 2009 je URSJV prevzela vzdrževanje merilnikov, ki so bili v preteklosti vzdrževani s strani ARSO. Leta 2006 je bila zakljucena prenova Mreže zgodnjega obvešcanja, ki ga je sofinancirala Evropska skupnost preko projekta PHARE. V projektu so sodelovali URSJV in ARSO ter slovenski proizvajalec avtomatskih merilnikov in merilnih sistemov, podjetje AMES. Za nepretrgano delovanje racunalniškega sistema, ki zbira, shranjuje in analizira podatke, skrbita dva neodvisna racunalniška strežnika. Programska oprema, ki je v celoti napisana za internetno okolje, omogoca prikaz podatkov v poljubnih casovnih obdobjih, dodatno pa imajo uporabniki (javnost, notranji uporabniki in administratorji) na voljo širok nabor statisticnih in graficnih orodij za spremljanje radiološke situacije in delovanja sistema. Konec leta 2017 je bil obnovljen javni portal, ki poleg sprotnih rezultatov meritev sevanja v okolju obiskovalcem podaja tudi osnovne informacije o radioaktivnosti, zgodovinske podatke o obsevanosti prebivalstva in študije o sevalni problematiki v Sloveniji v elektronski obliki. Merilniki sevanja morajo biti postavljeni na ravni, po možnosti travnati površini, stran od kakršnih koli objektov, na višini 1 m. Znacilno merilno mesto je prikazano na sliki 108, kjer je prikazano merilno mesto Bovec. Na sliki sta oznaceni sondi za merjenje hitrosti doze ionizirajocega sevanja, v okolici je meteorološka oprema. Slika 108: Merilno mesto Bovec Poleg postaj na stalnih lokacijah ima URSJV na voljo tudi dve prenosni postaji, ki se ju po potrebi lahko postavi na katerokoli mesto. Postaji sta popolnoma avtonomni, ker se napajata s pomocjo solarnih celic in imata mobilno podatkovno povezavo. Namenjeni sta postavitvi na mesto morebitne nesrece ali katero drugo interesno podrocje. V letu 2019 sta bili sondi namešceni na URSJV in v neposredni bližini odlagališca Boršt. Prenosna postaja na Borštu je prikazana na sliki 109. Slika, ki vsebuje besede trava, zunanje, nebo, polje Opis, ustvarjen z zelo visoko stopnjo zanesljivosti. Slika 109: Prenosna postaja za meritve zunanjega sevanja na obmocju odlagališca Boršt V letu 2018 ukinjeno postajo Maribor Tabor, bo zaradi spremembe lastništva lokacije, predvidoma v letu 2020, nadomestila nova lokacija Maribor Vrbanski plato. Prav tako bo prenosno postajo na obmocju odlagališca Boršt v letu 2020 zamenjal stalno postavljen merilnik ionizirajocega sevanja, prenosna postaja pa se bo dodelila na drugo izbrano lokacijo. MZO samodejno alarmira delavce v pripravljenosti, zato mora biti delovanje alarmnih procesov še posebej dobro preverjano. Sistem pošlje opozorilno sporocilo na elektronski poštni naslov in na mobilni telefon, ce pride do izpada podatkov ali prenehanja delovanja najmanj desetih postaj ali celotnega podsistema (NEK, ARSO), pa tudi ce je presežen opozorilni nivo 250 nSv/h na eni od postaj. Alarm se sproži tudi v primeru, ce je presežen alarmni nivo 300 nSv/h na treh postajah istocasno, obenem pa sistem zagotovi, da se pogostost zbiranja podatkov iz 30 minut zmanjša na 5 minut. URSJV sprotno izmenjuje podatke iz MZO s tujino na podlagi mednarodnih pogodb (pošiljanje podatkov v skupni raziskovalni center Evropske komisije za zbiranje podatkov v Ispri, Italija) in bilateralnih sporazumov (Avstrija, Hrvaška in Madžarska). Sistem MZO v ta namen pripravlja sprotna porocila o radiološki situaciji in jih pošlje pogodbenim partnerjem vsakih 30 minut. Sistem omogoca tudi socasen prikaz podatkov iz tujih držav. MZO je imel v letu 2019 povprecno razpoložljivost vseh podatkov 98,6 %, kar je za 0,6 odstotne tocke vec kot v letu 2018. Sistem je v celoti deloval odlicno in prakticno je dosežen maksimum razpoložljivosti z obstojeco opremo. Rezultat bi bil še boljši, ce ne bi bilo daljših izpadov postaj Hrastnik in Nova Gorica, ki jih ARSO prenavlja in sta bili med letom izklopljeni. Analiza je narejena za vseh 74 postaj v celotnem letu, vendar, ce upoštevamo samo obdobje delovanja omenjenih postaj, bi skupna razpoložljivost dosegla 99,2 %, kar je najvec do sedaj. Kot v preteklih letih, se je ugotovilo, da je smiselno upoštevati tudi mediano, ki pa je tokrat znašala 99,8 %, kar je približno enako kot prejšnja leta. Novi portal za spremljanje meritev na URSJV, opisan v naslednjem poglavju, omogoca tudi analizo hitrost prihoda podatkov na URSJV. Hitrost prihoda podatkov je bistvenega pomena za hitro in ucinkovito alarmiranje v primeru povišanih vrednosti sevanja v okolju. Kot kriterij za sprejemljivost je postavljen prihod podatka na URSJV v 30 minutah, kar je smiselno glede na to, da je 30 minut tudi merilni interval instrumentov. To pomeni, da podatek pride na URSJV prej kot merilnik izmeri novo vrednost. Upoštevajoc ta kriterij, je URSJV v letu 2019 uspešno pridobil 86,7 % podatkov, kar je približno enako kot lansko leto. Kljub temu, da je v nekaterih primerih v letu 2019 dosežen dolocen napredek pri hitrosti prihajanja podatkov, je na tem podrocju je še veliko prostora za izboljšanje. Iz prvega histograma (slika 110) je razvidno, da je imelo kar 71 od 74 postaj razpoložljivost podatkov vecjo od 95 %. Že omenjeni postaji Hrastnik in Nova Gorica sta imeli razpoložljivost podatkov nekaj manj kot 75 %. Manjšo razpoložljivost podatkov pa je imela tudi prenosna postaja URSJV na Borštu, ki se napaja s pomocjo soncnih celic in vsako zimo izgubi povezavo zaradi primanjkljaja soncnih dni, ki so potrebni za delovanje, tako da je to predvsem povezano z vremenskimi razmerami. Slika 110: Histogram razpoložljivosti podatkov hitrosti doz po postajah Naslednji histogram (slika 111) prikazuje delovanje postaj, ki so zbrale vec kot 90 % podatkov. Med temi je 55 takšnih, ki so imele razpoložljivost vec kot 99 %. To je najvec do sedaj. Slika 111: Histogram razpoložljivosti podatkov po postajah (za postaje z razpoložljivostjo > 90 %) Na hitrost doze vpliva veliko dejavnikov. Vsako povišanje hitrosti doze v normalnih razmerah se lahko razloži s spiranjem naravnih radionuklidov iz ozracja med dežjem. Na ta nacin se lahko dosežejo tudi na prvi pogled visoke vrednosti (slika 112). V poletnih mesecih je pogosto presežen opozorilni nivo 250 nSv/h, kar je vec kot dvojno naravno ozadje. S tem namenom so merilniki hitrosti doze vecinoma opremljeni tudi z merilnikom padavin. Slika 112: Potek hitrosti doze in kolicine padavin v Ratecah 3.1.2 Obvešcanje javnosti Proti koncu leta 2017 je zacel testno delovati nov sistem za zbiranje, arhiviranje in prikazovanje podatkov, imenovan Radioaktivnost v okolju (RVO). Star sistem je bil tako v celoti nadomešcen z novim, izpopolnjenim sistemom, ki dodatno omogoca tudi prikaz podatkov laboratorijskih meritev vzorcev iz okolja (ROKO) in prikaz meritev posameznikov na terenu, bodisi mobilnih enot bodisi sodelavcev URSJV (slika 113). Tako kot star sistem, tudi RVO omogoca vpogled v stanje v okolju širši javnosti, na enakem spletnem naslovu kot v preteklosti. V letu 2019 je potekal prenos RVO na strežnike Ministrstva za javno upravo in je v casu pisanja porocila še v zakljucnih fazah prenosa. RVO omogoca javnosti preprost in uporabniku prijazen vpogled v stanje v okolju z možnostjo premikanja casovnega drsnika 24 ur v preteklost in z možnostjo graficnega ali tabelaricnega prikaza podatkov za posamezno lokacijo. Vsi podatki se samodejno vnašajo v sistem in so v istem trenutku dostopni javnosti, kar je v skladu z nacelom transparentnosti, katerega URSJV zagovarja pri vseh svojih aktivnostih. Slika 113: Osnovni prikaz stanja mreže zgodnjega obvešcanja v Sloveniji Uporabniki na URSJV imajo dostop do obsežnejšega vsebinskega sklopa, in sicer podrobnejši pregled podatkov po lokacijah, spektrov depozicije, statisticnih podatkov, priljubljenih in hitrih pregledov stanja ter izdelave sporocil o delovanju. Sistem RVO je v eno aplikacijo združil tudi dostop do baze ROKO, ki je do sedaj imela loceno aplikacijo za prikaz. Pomembno funkcionalnost ima tudi vsebinski sklop Vaje in izredni dogodki (vaje, izredni dogodki in simulacije) ter Mobilne enote (odrejanje meritev na terenu in prikaz rezultata na zemljevidu v realnem casu). V primeru vaj bo mogoce simulirati razširjanje oblaka, tako da bodo vadbenci na posameznih merilnih mestih videli vrednosti, pridobljene z modelskimi izracuni. Program omogoca tudi dvosmerno komunikacijo z mobilnimi enotami, saj lahko sodelavci URSJV kar na zemljevidu izbirajo mesto, na katerem je potrebno opraviti meritve. Takšno zahtevo nato clani mobilnih enot ali delavci na terenu dobijo s pomocjo aplikacije, ki je bila razvita za pametne telefone. Na podlagi zahteve pošljejo v sistem posamezne meritve ali tako imenovan »route monitoring« zapis, ki je sestavljen iz avtomatskih zaporednih meritev, ki se obicajno izvajajo iz avtomobila. Razvita je in uspešno testirana tudi mobilna aplikacija RVO, ki omogoca mobilnim enotam ali drugim izvajalcem meritev enostaven prenos podatkov v sistem RVO v realnem casu. Aplikacijo je URSJV testirala v realnih okolišcinah (v Fukušimi) ter ucinkovito preizkusila vse funkcionalnosti, ki jih nov sistem RVO omogoca. Na sliki 114 je prikaz sprotnih meritev hitrosti doze med vožnjo po kontaminiranem obmocju z uporabo mobilne aplikacije RVO. Mobilna aplikacija RVO je vzbudila veliko zanimanje tudi v mednarodni skupnosti. Postala je primer dobre prakse, MAAE pa jo namerava malce prilagoditi in ponuditi državam clanicam v uporabo. Slika 114: Primer prikaza rezultatov meritve med vožnjo po kontaminiranem podrocju Program omogoca veliko funkcionalnosti za obdelavo podatkov. S klikom na posamezno lokacijo se pridobi podrobnejše informacije o meritvah na tej lokaciji. Podatke se lahko pregleduje tabelaricno (slika 115) ali graficno (slika 116). Slika 115: Tabelaricen pregled podatkov za posamezno lokacijo Graficne prikaze je mogoce urejati, kot npr. spreminjanje prikaza (stolpcno, linearno, logaritemsko), spreminjanje barv, prilagajanje skale, prikaz vec parametrov ipd. Dodatno je operaterjem na voljo tudi prikaz povprecne vrednosti, kar omogoca hitro identifikacijo morebitnih odstopanj od obicajnega stanja v okolju. Pregled podatkov se lahko izvozi kot sliko oziroma v osnovnih tabelaricnih oblikah. Slika 116: Graficni prikaz podatkov Program omogoca posameznim zaposlenim na URSJV enostavno administriranje, tako posameznih postaj (npr. sprememba imena in prikaz), kot tudi dolocanje nivojev za alarmiranje in spreminjanje barvnega ozadja alarmov. 3.1.3 Avtomatsko merjenje radioaktivnosti zraka V letih od 1998 do 1999 si je Slovenija z donacijami MAAE in Republike Avstrije zagotovila avtomatsko merjenje radioaktivnosti zraka na lokacijah ob reaktorskem infrastrukturnem centru Instituta »Jožef Stefan« (IJS) na Brinju, na lokaciji NEK in na Drnovem na Krškem polju. Merilniki Bitt AMS-02 stalno merijo koncentracije umetne aktivnosti alfa in beta v zraku, koncentracije radionuklidov sevalcev gama, koncentracije radioaktivnega 131I v zraku v vseh njegovih kemijskih oblikah (delcih, plinu, organsko vezanem jodu) ter koncentracije radonovih in toronovih kratkoživih potomcev. Programska oprema omogoca vpogled v trenutno stanje radioaktivnosti zraka v Sloveniji, poleg tega so URSJV dostopni podatki o radioaktivnosti zraka z vseh devetih avstrijskih avtomatskih aerosolnih merilnikov. Postaje v casu, ko ne zaznajo v zraku nobenih umetnih radionuklidov, podajajo samo podatke o mejah detekcije, kar pomeni, da je morebitna koncentracija teh radionuklidov v zraku nižja od navedene vrednosti. Najnižje meje detekcije za 137Cs v zraku so okoli 0,001 Bq/m3, za 131I približno 0,003 Bq/m3, za umetno aktivnost alfa 0,01 Bq/m3 in za umetno aktivnost beta 0,1 Bq/m3. Na sliki 117 na primeru postaje Drnovo vidimo tipicen nabor podatkov, ki so na voljo v merilnikih AMS. Slika 117: Podatki, ki so operaterjem na voljo iz AMS merilnikov. 3.1.4 Merjenje talnega useda V primeru jedrske ali radiološke nesrece in izpustov radioaktivnih delcev v okolje lahko zracni tokovi do nas prinesejo kontaminacijo tudi iz zelo oddaljenih krajev. Radioaktivni delci se po svoji poti usedajo na zemeljsko površino (suhi talni used) ali pa jih iz ozracja spirajo padavine (mokri talni used). Na ta nacin se kontaminira vegetacija in zgornja plast zemlje. Prva indikacija onesnaženja so povecane vrednosti hitrosti doze zunanjega sevanja gama, vendar to ne poda informacije o vrsti morebitne radioaktivne kontaminacije tal in njeni radionuklidski sestavi. V ta namen sta na Brinju (na lokaciji raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II) in v Drnovem v bližini Krškega postavljena avtomatska gama-spektrometrijska sistema s scintilacijskim detektorjem NaI (TI) za merjenje radioaktivnosti talnega useda. Osnovni namen postavitve takšnega merilnega sistema je sprotno odkrivanje in ocena morebitne nove kontaminacije tal, predvsem s cepitvenimi produkti – sevalci gama, kot sta npr. jod (131I) in cezij (137Cs). Ce je znana aktivnost posameznih radionuklidov na površini tal, se lahko v kratkem casu izdela oceno prejetih doz prebivalstva zaradi bivanja v kontaminiranem obmocju, zaužitja oz. ingestije kontaminirane hrane in deževnice. URSJV je v sodelovanju z MAAE nabavila dva sodobna merilnika proizvajalca Envinet in ju postavila na lokaciji Brinje (v letu 2016) in Drnovo (spomladi 2017). Oba merilnika delujeta izredno zanesljivo z vec kot 99 % razpoložljivostjo. Merilnika sta NaI scintilatorska spektrometra (slika 118), opremljena s programsko opremo za analizo meritev, ki samodejno zaznava prisotnost razlicnih radionuklidov ter racuna 10-minutna, urna in dnevna povprecja koncentracij ter hitrosti doze za posamezen zaznan radionuklid. Na ta nacin merilnik omogoca bistveno boljše razumevanje radiološke situacije v okolju, kar pomaga, da se v primeru nesrece lažje oceni kriticne poti sevalne obremenitve za prebivalstvo. Slika 118: Merilnika talnega useda Envinet Sara na Drnovem 3.2 SPREMLJANJE RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU V obdobju od leta 1945 do leta 1980 je bilo opravljenih 423 zracnih jedrskih poskusov, ki so z radioaktivnostjo kontaminirali zlasti severno Zemljino poloblo. Dolgoživa radionuklida 137Cs in 90Sr, v vecjem delu pa tudi 3H in 14C, so radionuklidi, ki so v okolju prisotni zaradi teh poskusov še danes. Ob nesreci jedrskega reaktorja elektrarne v Cernobilu 26. aprila 1986 se je vec kot tretjina radioaktivnega materiala razpršila po Evropi zunaj tedanje Sovjetske zveze. Ena od šestih poti razširjanja radioaktivnega oblaka iz elektrarne je zajela tudi naše kraje in povzrocila nekajkrat višjo kontaminacijo okolja s 137Cs kot vse dotedanje jedrske eksplozije skupaj. Dva manjša dogodka, ki sta imela za posledico kratkotrajnejšo, vendar opazno radioaktivno kontaminacijo tudi pri nas, sta bila izpust radioaktivnega 137Cs iz španske železarne Acerinox v Cadizu maja 1998, ko so nenamerno stalili mocno radioaktiven vir in izpust radioaktivnega joda 131I iz jedrske elektrarne v Paksu (Madžarska) zaradi poškodovanega goriva aprila 2003. Prav tako je bila opazna kontaminacija prvih nekaj mesecev po nesreci v jedrski elektrarni v Fukušimi na Japonskem marca 2011. Do dolocene mere je mogoce v površinskih vodah stalno spremljati tudi kratkoživi radionuklid 131I, ki ga spušcajo v okolje slovenske in avstrijske bolnišnice, kjer uporabljajo odprte vire sevanja v zdravstvu. V skladu z dolocili ZVISJV-1 so program meritev financirali Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, izvajali pa sta ga pooblašceni organizaciji ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. (ZVD) in IJS. 3.2.1 Obseg nadzora ZVISJV-1 ureja varstvo pred ionizirajocimi sevanji z namenom zmanjšanja posledic ionizirajocih sevanj na zdravje ljudi in radioaktivne kontaminacije življenjskega okolja zaradi uporabe virov ionizirajocih sevanj do najmanjše možne mere, tako da se hkrati omogoci uporaba virov sevanj in izvajanje sevalnih dejavnosti. V 158. clenu ZVISJV-1 so podane zahteve za spremljanje stanja radioaktivnosti okolja, na podlagi katerih se izvajajo meritve v okolju, ki jih ureja Pravilnik JV10. Osnovni program meritev radioaktivne kontaminacije življenjskega okolja v Republiki Sloveniji je bil za leto 2019 po obsegu in vsebini podoben kot v prejšnjih letih. Nadzor pitne vode (iz vodovodov), ki je bil z letom 2004 razširjen na nekatera manjša mesta v Sloveniji, se izvaja še naprej v povecanem obsegu v skladu z omenjenim pravilnikom. Prav tako se od leta 2005 dalje izvaja razširjeni program nadzora krme, ki ga je pripravila Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Z vstopom Slovenije v EU se je naša država vkljucila v evropski program nadzora okolja v skladu s pogodbo Euratom in o rezultatih od leta 2002 dalje letno tudi poroca Evropski komisiji. Ta vkljucitev ne prinaša novosti v sam obseg nadzora, ceprav priporocila Evropske komisije iz leta 2000 vsebujejo tudi potrebe po meritvah radionuklida 14C v hrani. Nadalje ta priporocila zahtevajo podrobnejši opis merilnih mest in identifikacijo vzorcev, oceno reprezentativnosti vzorcev in pri dolocenih meritvah tudi dodatne podatke (npr. pretok rek, proizvodnja mleka, potrošnja pitne vode in hrane, itd.). Evropska komisija je zlasti v zadnjih letih za vse nacionalne izvajalce organizirala mednarodne primerjalne meritve (zrak, vzorcevanje zemlje, meritve vode), stalno pa preverja tudi izvajanje nadzora radioaktivnosti v okolju v državah clanicah. Program meritev splošne radioaktivne kontaminacije v okolju zajema naslednje elemente okolja: površinske vode, zrak, tla, padavine, pitno vodo, hrano, krmo in lesne pelete. V nadaljevanju je program zgošceno predstavljen glede na vrsto okoljskega medija, nacin in pogostost vzorcevanja ali meritev, kraj vzorcevanja in vrsto analiz. Tekoce vode Meritve tekocih vod so bile opravljene na istih lokacijah kot v prejšnjih letih, in sicer v dveh enkratnih vzorcih rek Save v Ljubljani in Brežicah, Drave pri Dravogradu, Mure pri Petanjcih, Savinje pod Celjem, Krke pri Otoccu, Soce pri Solkanu in Kolpe pri Vinici ter morja in sedimenta v Piranu. V vzorcih rek Save (Ljubljana in Brežice), Drave in Mure so bile opravljene meritve specificne aktivnosti 3H (Ljubljana in Brežice) ter 90Sr (Ljubljana). V rekah Muri in Dravi so se opravljale trimesecne enkratne meritve specificne aktivnosti 131I. Zrak Zrak se kontinuirano vzorci, analize sevalcev gama sestavljenih vzorcev pa se opravljajo mesecno. Meritve so se kot v preteklem letu izvajale na lokacijah Ljubljana, Murska Sobota in Predmeja. V Ljubljani se od avgusta 2009 vzorcenje namesto na lokaciji Reaktorskega centra Podgorica, izvaja na lokaciji IJS na Jamovi cesti. Zadnja leta se je zrak vzorcilo na Jareninskem vrhu pri Mariboru, z letom 2018 pa v Murski Soboti (Rakican). Zemlja Zemlja se je v letu 2019 vzorcila v spomladanskem in jesenskem obdobju na petih globinah, in sicer po 10 cm na nivojih do globine 50 cm, na lokacijah Ljubljana, Kobarid in Murska Sobota. Od leta 2009 dalje IJS vzorci zemljo v Ljubljani na lokaciji Ceste dveh cesarjev, prejšnja leta pa je na tej lokaciji vzorcil ZVD (v letih 2006 in 2008 je vzorcenje potekalo na lokaciji IJS Podgorica). Zunanje sevanje Doze zaradi zunanjega sevanja se merijo na petdesetih razlicnih lokacijah po Sloveniji s TL dozimetri. Padavine Padavine se vzorcijo kontinuirano ter merijo enkrat mesecno v Ljubljani. V Murski Soboti, Bovcu in Novem mestu je bilo vzorcenje prav tako kontinuirano, merilo pa se je koncentracijo sevalcev gama in 90Sr v trimesecnem kompozitnem vzorcu. Dodatno so bile opravljene meritve specificne aktivnosti 3H v Ljubljani na mesecnih vzorcih. Pitna voda V letu 2019 je bilo odvzetih petnajst enkratnih vzorcev pitne vode iz javnih objektov na podlagi katerih se doloca specificna aktivnost sevalcev gama kot npr. 90Sr in 3H. Javne objekte so tako predstavljale šole, vrtci, bolnišnice ali gostišca na naslednjih lokacijah: Brezovica, Maribor, Stoperce, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Šmarje pri Jelšah, Prosenjakovci, Odranci, Litija, Cerklje na Gorenjskem, Železniki, Brda, Divaca, Brežice in Dolenjske Toplice. Lokacije se zaradi reprezentativnosti menjajo vsako leto in so izbrane tako, da vecinoma pokrijejo celotno podrocje Slovenije. Hrana Program meritev radioaktivnosti v vzorcih hrane je približno enak kot v prejšnjih letih in vsebuje meritve specificnih aktivnosti radionuklidov v najpomembnejših živilih rastlinskega in živalskega porekla, ki se sezonsko jemljejo na razlicnih podrocjih po Sloveniji, v Prekmurju, na Štajerskem, na Gorenjskem, na Primorskem, na Notranjskem in na Dolenjskem. V letu 2019 se je analiziralo vzorce surovega mleka iz Ljubljane, Kobarida in Bohinjske Bistrice ter mleka v prahu iz Murske Sobote. Prav tako se je analiziralo osem vzorcev živil živalskega izvora, šest vzorcev žitaric in njihovih izdelkov, šest vzorcev sadja in šest vzorcev zelenjave. V letu 2008 pa se je pricelo z analizo celotnega obroka otroške hrane. Tako se je v letu 2019 analiziralo pet vzorcev iz Kopra, Ljubljane, Novega mesta, Maribora in Kranja. Lesna kuriva V letu 2019 je bilo izmerjenih 8 vzorcev lesnih kuriv, in sicer peletov, briketov ter drv. Krmila Po programu Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bilo v letu 2019 odvzetih deset vzorcev krme na lokacijah Brege (2), Žirovski vrh (2), Potiskavec, Zgornji Otok, Amerika, Radoslavci, Ljubljana in Pivka. 3.2.2 Izvajalci Meritve radioaktivnosti v življenjskem okolju Republike Slovenije že vrsto let opravljata pooblašcena izvajalca monitoringa ZVD in IJS. Izvajata tudi program nadzora kakovosti meritev in imata akreditirana laboratorija za dolocanje sevalcev gama v vzorcih po gama spektrometrijski metodi, za radiokemicno dolocanje 90Sr in za meritve 3H. Oba izvajalca se redno udeležujeta tudi mednarodnih primerjalnih meritev. ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. ZVD je bil z odlocbo URSJV, št. 3916-7/2014/2, izdano v soglasju z URSVS, pooblašcen za izvajanje monitoringa radioaktivnosti. Pooblastilo je poteklo dne 27. 03. 2019 in je z odlocbo, št. 35400-1/2019/4, podaljšano za naslednjih 5 let. Meritve specificnih aktivnosti radionuklidov v vzorcih iz okolja izvaja Laboratorij za meritve specificnih aktivnosti radionuklidov (v nadaljevanju LMSAR). Institut »Jožef Stefan« IJS je bil z odlocbo URSJV, št. 35400-9/2014/9 izdano v soglasju z URSVS, pooblašcen za izvajanje monitoringa radioaktivnosti. Pooblastilo je poteklo dne 23. 06. 2019 in je z odlocbo št. 35400-3/2019/8 podaljšano za naslednjih 5 let. Odseka F-2 in O-2 na IJS opravljata meritve v skladu s pooblastilom. Metodologija Meritve v okviru rednega monitoringa življenjskega okolja v Republiki Sloveniji v letu 2019 sta izvajala ZVD in IJS. Za dolocanje specificnih aktivnosti radionuklidov v vzorcih iz okolja sta oba izvajalca uporabljala visoko locljivostno spektrometrijo gama, radiokemicno analizo 90Sr, radiokemicno analizo 3H (IJS) in radiokemicno analizo 131I (ZVD). Za meritve doze zunanjega sevanja so pri IJS uporabljali TL dozimetre. Vzorce zraka, padavin, neobdelane zemlje in hrane rastlinskega ter živalskega porekla so v letu 2019 merili na ZVD, IJS pa je izvajal meritve radioaktivnosti tekocih in pitnih vod, sedimenta, zemlje in zraka v Ljubljani in krmil ter zunanjega sevanja. Stalno izvajanje kontrolnih meritev v laboratorijih po definiranih programih ter udeležba na primerjalnih meritvah doma in v tujini zagotavljajo kakovostne meritve z zanesljivimi rezultati. Akreditacija Oba izvajalca sta za izvajanje meritev z metodo visoko locljivostne spektrometrije gama, radiokemicne analize 89Sr, 90Sr in 3H (samo IJS) ter meritve doze zunanjega sevanja akreditirana v skladu s standardi SIST EN ISO/IEC 17025 – akreditacijske listine številka LP-022, LP-032 in LP-090. 3.2.3 Rezultati meritev Tekoce vode V vzorcih rek so izvajalci merili umetne radionuklide 137Cs, 90Sr in 3H, ki so produkt clovekovih dejavnosti. Merili so tudi 131I, ki se uporablja v terapevtske namene v bolnišnicah v Sloveniji in v Avstriji. Dolocali so tudi specificne aktivnosti naravnih radionuklidov uranove in torijeve vrste ter 40K in 7Be. Koncentracije 137Cs v rekah so bile merljive le še v sledeh (nekaj Bq/m3). Najvišja specificna aktivnost 90Sr je bila izmerjena v reki Muri, v letnem povprecju 2,7 Bq/m3, kar je vec, vendar še zmeraj znotraj merske napake v primerjavi s prejšnjimi leti. V Piranskem zalivu so namerili v morski vodi okoli 9,5 Bq/m3 137Cs, kar je skoraj 10 krat vec kot v letu 2018 in vec kot so dolocili v sklopu raziskovalne študije IJS leta 2007 v obeh slovenskih zalivih ali kot so obicajno izmerili drugi izvajalci v hrvaškem in italijanskem delu severnega Jadrana v preteklih letih (vse vrednosti okoli 3 Bq/m3). Primerne razlage za to povišanje ocenjevalec ni podal. Kratkoživi radionuklid 131I v rekah je posledica izpušcanja iz bolnišnic ali nuklearnih medicinskih centrov, in sicer iz Onkološkega instituta in Univerzitetnega klinicnega centra Ljubljana v Savo, Splošne bolnišnice v Celju v Savinjo, bolnice v Celovcu v Dravo in bolnice v Gradcu v Muro. Koncentracija 131I v reki Muri je bila v enem vzorcu 0,3 Bq/m3, kar je primerljivo z lanskim letom, v Dravi pa ni zaznan. Vrednosti v obeh mednarodnih rekah se lahko pripiše izpustom 131I v avstrijskih bolnišnicah. V reki Savi v Ljubljani je bila leta 2019 izmerjena povprecna koncentracija 131I 2,3 Bq/m3, najvišja koncentracija pa je izmerjena v enkratnem vzorcu v Brežicah oktobra, in sicer 11 Bq/m3, kar je ocitna posledica trenutno povecane uporabe 131I in izpustov iz ljubljanske bolnišnice. Reprezentativno vzorcenje rek bi moralo potekati ob znacilnem vodostaju rek in na isti dan v tednu, da bi se ujeli s ciklom uporabe 131I v bolnišnicah. Zakljucke o dejanskih povprecnih koncentracijah pa je zaradi narave izvajanja terapevtskih postopkov in le dveh letnih meritev enkratnih vzorcev težko podati. Pomembno je poudariti, da so koncentracije 131I v rekah dalec nižje od dopustne vrednosti izpeljanih koncentracij za pitno vodo, ki znaša po Uredbi o mejnih dozah, referencnih ravneh in radioaktivni kontaminaciji (UV2, Uradni list RS, št. 18/18) 6.200 Bq/m3. Na sliki 119 je prikazano letno povprecje koncentracije 131I v Dravi in Savi v obdobju 2002-2019. Slika 119: Letno povprecje koncentracije 131I v Dravi in Savi v obdobju 2002-2019 Koncentracija naravnega radionuklida 3H v slovenskih rekah je bila med 0,20 in 0,83 kBq/m3, kar je podobno kot v preteklih letih. Navedene vrednosti radionuklidov v rekah niso pravo letno povprecje, temvec so to enkratne vrednosti, ki so odvisne od hidrološkega stanja rek v casu vzorcenja. Koncentracija 40K v Savinji pri Celju je tudi to leto približno en velikostni red višja kot na drugih mestih, povišane so tudi koncentracije v Muri in Dravi. Z meritvami potrjene razlage za to ni, lahko je posledica uporabe surovin v industriji ali pa izdelkov v poljedelstvu, ki vsebujejo vecje kolicine kalija. URSJV bo v letu 2020 ponovno poskusila izvesti študijo z namenom, da se v na poljedelsko intenzivnih obmocjih Slovenije izmeri tudi koncentracije 40K v površinskih vodah in obdelovalni zemlji, iz cesar bi lahko potem sklepali glede povecanja koncentracije 40K. Zrak Celoletna povprecna vrednost specificne aktivnosti 137Cs na lokaciji vzorcenja v Ljubljani je bila 1,5 ± 0,1 µBq/m3, na lokaciji vzorcenja v Murski Soboti 1,0 ± 0,4 µBq/m3 in na lokaciji vzorcenja na Predmeji 3,8 ± 2,4 µBq/m3. Vse aktivnosti so znotraj merske napake enake dolgoletnem povprecju. Dolgorocni trend specificne aktivnosti 137Cs je prikazan na sliki 120. Po letu 1986, ko so bile koncentracije najviše, lahko opazimo trend padanja. Manjša povišanja po cernobilski nesreci so vidna leta 1998, v casu nezgode v jeklarni Acerinox v Španiji (Algeciras), kjer so stalili radioaktivni vir 137Cs, zaradi cesar so bile izmerjene 10 krat vecje vrednosti od obicajnih, ter prvih nekaj mesecev po nesreci v jedrski elektrarni v Fukušimi na Japonskem marca 2011. Julija 2016 je prišlo do gozdnega požara v cernobilski izkljucitveni coni oziroma vendar bistvenih vplivov na Evropo in Slovenijo ni bilo. Slika 120: Povprecne letne specificne aktivnosti 137Cs v zraku v Ljubljani od leta 1981. Od leta 2013 izvajalci izvajajo podrobnejšo analizo sezonskih variacij aktivnosti 137Cs v zraku. Iz literature je bilo zaslediti, da so povišane vsebnosti v zraku lahko posledica povišane uporabe drv in lesnih kuriv. Hipoteza je potrjena z analizo mesecnih rezultatov, ki se jih je povezalo z nizkimi temperaturami in koncentracijo prašnih delcev PM10 (velikosti delcev z aerodinamicnim premerom pod 10 µm). Na podlagi teh ugotovitev je bila leta 2018 narejena analiza pelet in drv na slovenskem trgu, vzorci pelet pa so vkljuceni tudi v redni program monitoringa. Na podlagi meritev in zelo konservativnih predpostavk, so pooblašcenci ocenili, da bi prirastek koncentracije 137Cs v zraku zaradi bližine hiše, kjer se uporablja pec na lesno biomaso, znašal približno desetino že prisotnega ozadja, ki je posledica globalne kontaminacije. Poleg umetnih radionuklidov je v zraku opaziti tudi kozmogeni 7Be in 210Pb, ki je potomec 222Rn, ki izhaja iz tal. Povprecna letna vrednost specificne aktivnosti se je gibala med 4,4 in 4,9 mBq/m3 za 7Be oziroma med 0,46 in 0,86 mBq/m3 za 210Pb. Koncentraciji obeh naravnih radionuklidov sta odvisni od solarne aktivnosti in kolicine padavin. Padavine Letna kolicina padavin v letu 2019 v Ljubljani je bila 1.379 mm, v Bovcu 2.704 mm, v Novem mestu 1.209 mm in v Murski Soboti 895 mm. Poleg umetnih radionuklidov 137Cs, 90Sr in 3H so se dolocali tudi naravni radionuklidi 238U, 226Ra, 210Pb, 228Th, 228Ra, 40K ter kozmogeni 7Be.Od umetnih radionuklidov sta dolgorocno opazna samo 137Cs in 90Sr, vendar so specificne aktivnosti veckrat na meji detekcije, tako da so negotovosti pri meritvah precej velike. Najvišji letni used 137Cs in 90Sr je bil izmerjen v Bovcu 1,3 ± 0,9 Bq/m2, oziroma 1,7 ± 2,3 Bq/m2. Od naravnih radionuklidov se lahko izpostavi še skupne vrednosti kozmogenega 7Be, katerega rezultati znašajo od 404 Bq/m2 v Murski Soboti do 824 Bq/m2 v Novem mestu. Letni used naravnega 210Pb pa je na vseh lokacijah, upoštevajoc napako meritve, v letu 2019 izmerjen v okviru pricakovanih dosedanjih vrednosti in je znašal 135 kBq/m2. Primerjava rezultatov pokaže, da se koncentracije posameznih radionuklidov v padavinah niso bistveno spremenile v primerjavi s prejšnjimi leti. Dejstvo pa je, da so koncentracije pogosto blizu meje detekcije, tako da so tudi merske negotovosti relativno velike in prispevajo k vsakoletnemu in medletnemu sipanju rezultatov. Najvecja odstopanja v rezultatih po posameznih trimesecjih povzrocajo zimski meseci, ki so lahko zelo suhi ali pa obilni s padavinami. Na sliki 121, ki primerja povprecni used 137Cs, 90Sr in 210Pb s kolicino padavin, ni zaznati korelacij. Slika 121: Povprecni used 137Cs, 90Sr in 210Pb na enoto površine ter letna kolicina padavin za obdobje od leta 2000 dalje na vseh lokacijah v Sloveniji. Radionuklid 3H v zraku je v manjšem delu (1/3) posledica kozmicnega sevanja v zgornjih plasteh ozracja, vecinoma (2/3) pa umetnega izvora (jedrske eksplozije, jedrski reaktorji, predelava jedrskega goriva). Meritve specificne aktivnosti 3H v vzorcih padavin je IJS opravil le v mesecnih vzorcih iz Ljubljane. Koncentracija aktivnosti 3H v deževnici v letu 2019 je bila pod dolgoletnim povprecjem in je znašala 871 Bq/m3. Na sliki 122 so prikazane vrednosti specificnih aktivnosti 3H v vzorcih padavin iz Ljubljane za obdobje od leta 1990 dalje. Dolgorocni trend kaže padanje vrednosti, po letu 2000 izmerjene kolicine 3H sledijo trendu naravnega radioaktivnega razpada z razpolovno dobo 3H 12,3 let. V letu 2019 so vrednosti sicer višje od pricakovanih po trendu radioaktivnega razpada, kar lahko delno pojasnimo z minimumom soncevega cikla (vecje nastajanje kozmogenega 3H). Vrednosti pred letom 2000 so nižje od pricakovane ekstrapolacije za nazaj, vendar je to posledica nezanesljivih meritev opravljenih v vec laboratorijih. Od leta 2000 vse meritve izvaja IJS. Slika 122: Povprecne letne specificne aktivnosti 3H v padavinah iz Ljubljane od leta 1990 Zemlja Rezultati meritev vsebnosti umetnih radionuklidov (137Cs, 90Sr) v plasteh zemlje kažejo zelo podobno globinsko porazdelitev kot v zadnjih letih, to je pocasen premik aktivnosti proti globljim plastem. Tako so neobdelana tla po vsej merjeni vrhnji plasti že precej enakomerno kontaminirana, zlasti to velja za bolj prepustna naplavinska tla. Povprecna površinska specificna aktivnost 137Cs v celotni preiskovani plasti tal globine je bila v Ljubljani ponovno merjena na Ljubljanskem barju in je znašala 12,6 kBq/m2. Do sedaj so meritve potekale v plasteh do 30 cm globine, letos so se meritve izvajale v petih plasteh po 10 cm do globine 50 cm, rezultati pa so podobni tistim v preteklosti. Takoj po cernobilski nesreci so v preiskovani plasti tal izmerili okoli 25 kBq/m2 137Cs. Sedanje vrednosti so se že mocno znižale, delno zaradi radioaktivnega razpada, delno pa zaradi pomika v globlje plasti. Tla v Murski Soboti so nekajkrat manj kontaminirana kot v osrednji Sloveniji, najvec kontaminacije je v alpskem predelu. Površinska specificna aktivnost 90Sr v merjeni površinski plasti tal je praviloma za vec kot en velikostni razred nižja v primerjavi s 137Cs. Vrednosti med leti precej nihajo, izvajalci razlicne vrednosti pripisujejo znacilnostim terena in difuzijskim lastnostim zemlje, tako se lahko že na razdalji nekaj metrov med lokacijama vzorcenja specificne aktivnosti razlikujejo za nekajkrat. Ocitno so difuzijski procesi 137Cs in 90Sr v razlicnih tipih zemlje razlicni, kar potrjujejo tudi razlicni globinski profili v prejšnjih letih, ki med sabo niso popolnoma konsistentni. Na sliki 123 so prikazane povprecne letne specificne aktivnosti 40K, 137Cs in 90Sr v zemlji v Ljubljani, Murski Soboti in Kobaridu. Slika 123: Povprecna letna specificna aktivnost 40K, 137Cs in 90Sr v zemlji Iz slike 124 so razvidne površinske specificne aktivnosti 137Cs (Bq/m2) v vrhnji plasti tal za obdobje od leta 1982 do leta 2019. Poleg povprecnih letnih specificnih aktivnosti so za primerjavo prikazane tudi vrednosti za naravni radioaktivni razpad 137Cs ob privzetih zacetnih vrednostih, izmerjenih v aprilu 1986. Koncentracije radionuklidov v zemlji ne sledijo eksponentni funkciji radioaktivnega razpada, saj radionuklidi dodatno difundirajo v globlje plasti zemlje, kar je potrjeno z meritvami v letu 2019, ko so pooblašcenci zaceli bolj globoko vzorciti zemljo. Primerjava celotnega depozita v vsej globini vzorcenja je smiselna do leta 2017 (od 0 do 15 cm) oziroma od leta 2018 dalje od 0 do 30 cm. Te meritve so na sliki 124 posebej oznacene z odebeljeno crto. Slika 124: Površinske koncentracije aktivnosti 137Cs v razlicnih plasteh tal v Ljubljani v letih 1982–2019 Zunanje sevanje Rezultate meritev zunanjega sevanja gama je izvajalec podal v enotah okoliškega ekvivalenta doze H*(10). Povprecni letni okoliški ekvivalent doze zaradi zunanjega sevanja v letu 2019 je bil 910 ± 1.161 µSv, najvecji izmerjen okoliški ekvivalent doze je bil 1.432 ± 157 µSv v Iskrbi, najnižji pa 653 ± 71 µSv v Trenti. Povprecna mesecna vrednost okoliškega ekvivalenta doze zaradi zunanjega sevanja je bila 76 ± 17 µSv, obmocje vrednosti pa od 54 µSv do 119 µSv. Rezultati so podobni kot v preteklih letih. V preglednici 22 so prikazani rezultati meritev zunanjega sevanja s TL dozimetri na 50 lokacijah po Sloveniji. Preglednica 22: Letna doza zunanjega sevanja gama H*(10) v mSv na prostem v Sloveniji leta 2019 Lokacija 1. 1. do 30. 6. 1. 7. do 31. 12. Letna doza KOCEVJE 0,44 ± 0,068 0,456 ± 0,07 0,896 ± 0,098 DVOR PRI ŽUŽEMBERKU 0,456 ± 0,07 0,478 ± 0,074 0,934 ± 0,102 DOBLICE CRNOMELJ 0,581 ± 0,089 0,565 ± 0,087 1,146 ± 0,125 DRAŠICI METLIKA 0,416 ± 0,064 0,438 ± 0,067 0,854 ± 0,093 NOVO MESTO 0,597 ± 0,092 0,354 ± 0,054 0,951 ± 0,107 MALKOVEC MOKRONOG 0,374 ± 0,058 0,389 ± 0,06 0,763 ± 0,083 LISCA 0,358 ± 0,055 0,375 ± 0,058 0,733 ± 0,08 CELJE 0,4 ± 0,062 0,432 ± 0,066 0,832 ± 0,091 ROGAŠKA SLATINA 0,395 ± 0,061 0,403 ± 0,062 0,798 ± 0,087 SLOVENSKE KONJICE 0,401 ± 0,062 0,419 ± 0,065 0,82 ± 0,089 Lokacija 1. 1. do 30. 6. 1. 7. do 31. 12. Letna doza ROGLA 0,44 ± 0,068 0,553 ± 0,085 0,993 ± 0,109 MARIBOR 0,404 ± 0,062 0,422 ± 0,065 0,826 ± 0,09 PTUJ 0,435 ± 0,067 0,455 ± 0,07 0,891 ± 0,097 JERUZALEM ORMOŽ 0,368 ± 0,057 0,425 ± 0,066 0,793 ± 0,087 LENDAVA 0,432 ± 0,066 0,464 ± 0,072 0,896 ± 0,098 MURSKA SOBOTA 0,38 ± 0,058 0,398 ± 0,061 0,778 ± 0,085 VELIKI DOLENCI 0,425 ± 0,066 0,491 ± 0,076 0,916 ± 0,1 GORNJA RADGONA 0,388 ± 0,06 0,4 ± 0,062 0,787 ± 0,086 SVECINA PLAC 0,466 ± 0,072 0,485 ± 0,075 0,951 ± 0,104 RIBNICA NA POHORJU 0,417 ± 0,064 0,423 ± 0,065 0,84 ± 0,091 KOTLJE 0,478 ± 0,074 0,514 ± 0,079 0,992 ± 0,108 VELENJE 0,403 ± 0,062 0,416 ± 0,064 0,819 ± 0,089 NAZARJE MOZIRJE 0,433 ± 0,067 0,427 ± 0,066 0,86 ± 0,094 LUCE OB SAVINJI 0,399 ± 0,061 0,442 ± 0,068 0,841 ± 0,092 VACE 0,436 ± 0,067 0,435 ± 0,067 0,871 ± 0,095 LJUBLJANA BEŽIGRAD 0,385 ± 0,059 0,419 ± 0,064 0,804 ± 0,088 BRNIK AERODROM 0,525 ± 0,081 0,562 ± 0,087 1,087 ± 0,118 JEZERSKO 0,495 ± 0,076 0,524 ± 0,081 1,019 ± 0,111 PODLJUBELJ 0,378 ± 0,058 0,41 ± 0,063 0,788 ± 0,086 LESCE 0,474 ± 0,073 0,42 ± 0,065 0,894 ± 0,097 PLANINA POD GOLICO 0,415 ± 0,064 0,497 ± 0,077 0,913 ± 0,1 ZDENSKA VAS 0,449 ± 0,069 0,463 ± 0,071 0,911 ± 0,099 RATECE 0,355 ± 0,055 0,485 ± 0,075 0,84 ± 0,093 TRENTA 0,286 ± 0,044 0,325 ± 0,05 0,611 ± 0,067 LOG POD MANGARTOM 0,432 ± 0,066 0,463 ± 0,071 0,895 ± 0,098 BOVEC 0,364 ± 0,056 0,381 ± 0,059 0,745 ± 0,081 TOLMIN 0,394 ± 0,061 0,39 ± 0,06 0,784 ± 0,085 BILJE NOVA GORICA 0,29 ± 0,045 0,33 ± 0,051 0,62 ± 0,068 VEDRIJAN KOJSKO 0,393 ± 0,06 0,41 ± 0,063 0,803 ± 0,087 LOKEV PRI LIPICI 0,477 ± 0,073 0,485 ± 0,075 0,962 ± 0,105 SECOVLJE AERODROM 0,347 ± 0,053 0,353 ± 0,054 0,7 ± 0,076 KOSEZE IL. BISTRICA 0,377 ± 0,058 0,408 ± 0,063 0,785 ± 0,086 ZALOG POSTOJNA 0,419 ± 0,065 0,446 ± 0,069 0,865 ± 0,094 NOVA VAS NA BLOKAH 0,529 ± 0,081 0,578 ± 0,089 1,107 ± 0,121 VRHNIKA 0,642 ± 0,099 0,66 ± 0,102 1,302 ± 0,142 VOJSKO 0,403 ± 0,062 0,456 ± 0,07 0,859 ± 0,094 SORICA 0,355 ± 0,055 0,378 ± 0,058 0,732 ± 0,08 STARA FUŽINA 0,308 ± 0,047 0,334 ± 0,051 0,643 ± 0,07 JELENJA VAS ISKRBA 0,602 ± 0,093 0,651 ± 0,1 1,253 ± 0,137 KREDARICA 0,386 ± 0,059 0,406 ± 0,063 0,792 ± 0,086 Povprecje 0,424 ± 0,074 0,446 ± 0,073 0,870 ± 0,139 Trenutni prispevek 137Cs k celotni dozi zunanjega sevanja je manj kot 1 %. Iz slike 125 je razvidno, da je doza zunanjega sevanja po letu 1995 približno konstantna in je posledica prisotnosti naravnih radionuklidov in kozmicnega sevanja. V letu 1986 so k dozi zunanjega sevanja prispevali tudi številni drugi sevalci gama, ki so bili posledica useda zaradi cernobilske nesrece, zato je zunanja doza v letu 1986 najvišja. Kratkoživi sevalci so nato razpadli in doza je že v letu 1987 znatno padla. Še nekaj let je bil poleg 137Cs zaznaven še prispevek 134Cs, nato pa je tudi ta že prevec razpadel. Slika 125: Doza zaradi zunanjega sevanja za Ljubljano od leta 1986 Pitna voda V letu 2019 je bilo odvzetih petnajst enkratnih vzorcev pitne vode iz javnih objektov kot so šole, vrtci, bolnišnice ali gostišca na razlicnih lokacijah. Lokacije se zaradi reprezentativnosti menjavajo vsako leto in so izbrane tako, da vecinoma pokrijejo celotno podrocje Slovenije. Radionuklid 137Cs je bilo opaziti vecinoma le v sledeh ali pa so vrednosti izredno nizke. Izmerjene vrednosti so bile manjše od 0,01 Bq/m3. Povprecna vrednost specificnih aktivnosti 90Sr v vseh odvzetih vzorcih je bila manjša od 1 Bq/m3, 3H pa 500 ± 200 Bq/m3. Poleg umetnih radionuklidov so se dolocale tudi specificne aktivnosti naravnih radionuklidov in kozmogenega 7Be. Povprecne vrednosti so za vse radionuklide bile nizke in blizu meje detekcije. Hrana Program meritev radioaktivnosti v vzorcih hrane je približno enak kot v prejšnjih letih in vsebuje meritve specificnih aktivnosti radionuklidov v najpomembnejših živilih rastlinskega in živalskega porekla, ki se sezonsko jemljejo na razlicnih podrocjih po Sloveniji, v Prekmurju, na Štajerskem, na Gorenjskem, na Primorskem, na Notranjskem in na Dolenjskem. Na sliki 126 so shematsko prikazane lokacije in vrste vzorcev v sklopu monitoringa okolja. Slika 126: Lokacije vzorcenja živil v letu 2019 Pri radioaktivni kontaminaciji hrane je potrebno omeniti še to, da je vsebnost umetnih radionuklidov (137Cs, 90Sr) v prehrambnih izdelkih z obdelovalnih površin (vrtov in polj) precej nižja kot v prosto rastocih gozdnih sadežih in gobah. To velja zlasti za predele, ki jih je bolj prizadela cernobilska kontaminacija (Koroška in alpski predeli). V splošnem velja, da je sedanja vsebnost dolgoživih radionuklidov 137Cs in 90Sr v pridelani hrani rastlinskega in živalskega izvora nižja, kot je bila v zadnjih letih pred cernobilsko nesreco. Mleko V letu 2019 so analizirali vzorce surovega mleka iz Ljubljane, Kobarida in Bohinjske Bistrice ter mleka v prahu iz Murske Sobote, in sicer za znacilne radionuklide 40K, 137Cs in 90Sr. Povprecne letne vrednosti koncentracije aktivnosti 137Cs v mleku so izmerjene med 28 in 49 mBq/kg, za 90Sr pa med 22 in 32 mBq/kg. V mleku v prahu so vrednosti pricakovano višje zaradi koncentracije (obicajno 10x), in sicer 137Cs 390 mBq/kg in 90Sr 270 mBq/kg. Med vzorci ni bilo velikih odstopanj, najvišja izmerjena vrednost 137Cs je bila v vzorcu surovega mleka iz Kobarida v obdobju zbiranja januar - februar, in sicer 72 ± 6 mBq/kg. Praviloma se pricakuje rahel porast aktivnosti 137Cs v jesenskem obdobju, kar se lahko pripiše pašni vzreji govedi v toplejših mesecih, kjer vecje aktivnosti iz narave pridejo v organizem in mleko. V hladnejših mesecih se uporabljajo krmila, ki imajo lahko nižje vsebnosti 137Cs. Po nekaterih podatkih s terena se vedno bolj v zbiralnicah mleka meša mleko iz razlicnih lokacij, zato je težko ugotoviti specificne lastnosti med vzorci iz lokalne vzreje krav ali vzorci od drugod. Na sliki 127 so prikazane povprecne letne koncentracije 137Cs v svežem mleku in mleku v prahu na razlicnih obmocjih v Sloveniji v obdobju 1984-2019. Slika 127: Povprecne letne koncentracije 137Cs v svežem mleku in mleku v prahu na razlicnih obmocjih v Sloveniji v obdobju 1984-2019 Živila živalskega izvora Vzorci hrane so bili odvzeti na obmocju celotne države, tako da dobljeni rezultati odražajo kontaminacijo regionalno pridelane hrane. V letu 2019 so izvajalci analizirali osem vzorcev živil živalskega izvora, in sicer jajca, svinjsko meso, goveje meso, postrvi, pišcancje meso, med, divjacina (srnjak) in kravji sir. Povprecna specificna aktivnost 137Cs v vseh vzorcih je bila 0,20 ± 0,38 Bq/kg in 90Sr 0,05 ± 0,07 Bq/kg. Najvišja vsebnost 137Cs je bila izmerjena v vzorcu medu oziroma jajcih, in sicer 1,1 ± 0,1 Bq/kg oziroma 0,22 ± 0,05 Bq/kg. Vrednosti so v zadnjih letih približno enake, ce upoštevamo raztros podatkov. V letnih povprecjih je potrebno izlociti zelo specificne vzorce, kot so gobe ali divjacina, kjer zaradi metabolizmov pride do vecje akumulacije umetnih radionuklidov. Žitarice, moka, kruh Izmerili so šest vzorcev žitaric in njihovih izdelkov, in sicer razlicne moke, kruh, pšenico, ajdo in koruzo. Povprecna specificna aktivnost 137Cs je 110 ± 140 mBq/kg in 90Sr 35 ± 35 mBq/kg. Zaradi dokaj nakljucne izbire vzorcev z razlicnimi aktivnostmi in z razlicnih lokacij je težko med seboj kvantitativno primerjati izmerjene vrednosti po letih, bi pa v primeru novih kontaminacij življenjskega okolja takšne anomalije vsekakor izstopale, kar velja za vse vzorce hrane. Sadje Izmerili so šest vzorcev sadja, in sicer banane, cešnje, slive, breskve, hruške in jabolka. V vseh vzorcih so bile koncentracije 137Cs in 90Sr pod mejo detekcije. Zelenjava Izmerili so šest vzorcev zelenjave, in sicer kolerabo, solato, cesen, kumare, bucke in sveže jurcke. Povprecna specificna aktivnost v vseh vzorcih (razen gob) 137Cs je 41 ± 12 mBq/kg in 90Sr 130 ± 30 mBq/kg. Izjema so le sveži jurcki iz Bosne in Hercegovine, ki imajo za vec velikostnih redov višjo aktivnost 19 ± 1 Bq/kg in jih v izracunu povprecja niti v izracunu doz ne upoštevamo, saj ne predstavljajo reprezentativnega vzorca za prehranjevalne navade. Otroška hrana V letu 2008 je URSVS zacela analizirati celotne obroke otroške hrane. Tako so bili v letu 2019 analizirani vzorci iz Kopra, Ljubljane, Novega mesta, Maribora in Kranja. Povprecna specificna aktivnost 137Cs je 24 ± 13 mBq/kg in 90Sr je 22 ± 21 mBq/kg. Krmila Meritve vsebnosti umetnih radionuklidov 137Cs in 90Sr in naravnih radionuklidov v krmi leta 2019 so bile opravljene v vzorcih po izboru Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Program meritev je obsegal deset vzorcev krme in sicer travne silaže, koruzne silaže, vzorce sena, sveže trave in krmne mešanice. Povprecna specificna aktivnost 137Cs je 0,3 ± 0,4 Bq/kg in 90Sr 2 ±2 Bq/kg. Rezultati so primerljivi z rezultati zadnjih let nadzora. Lesna kuriva V letu 2019 je bilo odvzetih osem vzorcev, in sicer lesnih peletov ali briketov slovenskega porekla in uvoza iz Ukrajine, Nemcije, Avstrije in Bosne in Hercegovine. Specificna aktivnosti 137Cs v lesu so znašale med 0,7 in 9,8 Bq/kg. Ce privzamemo, da je poraba v letu 2019 bila enaka povprecni porabi v obdobju 5 let do leta 2018, in je znašala 1264 tisoc ton (skupaj polen, peletov in sekancev ter briketov), lahko ocenimo, da je bilo z uporabo lesnih kuriv v letu 2019 v zrak izpušceno skupno 5,6 GBq 137Cs. 3.2.4 Ocena doze sevanja zaradi kontaminacije okolja Na podlagi izmerjenih specificnih aktivnosti obeh dolgoživih cepitvenih radionuklidov 137Cs in 90Sr v zraku, vodi in hrani za leto 2019 in ob upoštevanju povprecnega letnega vnosa ter doznih pretvorbenih faktorjev po UV2, so izvajalci ocenili skupno letno pricakovano efektivno dozo za tri skupine: odrasle, otroke od 7 do 12 let in dojencke do 1 leta. Preglednica 23 prikazuje povprecne specificne aktivnosti sevalcev gama in 90Sr ter 3H in 210Pb (za primerjavo) v razlicnih okoljskih vzorcih za leto 2019. Efektivne doze za vse tri starostne skupine so izvajalci, tako kot obicajno, ocenili le za umetna radionuklida, 137Cs in 90Sr, ki sta posledica globalne kontaminacije zaradi cernobilske nesrece in bombnih poskusov. Vrednosti iz Ljubljane upoštevamo za slovensko povprecje, vrednosti iz Kobarida in Bohinjske Bistrice pa za lokalno posebnost zaradi povišanih vrednosti 137Cs kot posledico cernobilske nesrece. Preglednica 23: Povprecne specificne aktivnosti sevalcev gama in 90Sr ter 3H in 210Pb Radionuklid Privzete specificne aktivnosti vzorcev (Bq/kg) (Bq/m3) (mBq/m3) zelenjava sadje moka meso mlekoLJ mlekoKO mlekoBB voda zrak 137Cs 0,041 0 0,108 0,204 0,032 0,049 0,028 0,006 2,110-03 90Sr 0,130 0 0,035 0,053 0,022 0,032 0,031 0,829 0 3H 0 0 0 0 0 0 0 481 0 210Pb 0,178 0,121 0,217 0,194 0,029 0,021 0,051 4,5 0,603 Ingestija in inhalacija Zaradi nizkih koncentracij 137Cs in 90Sr v zraku je ocenjeni letni prispevek obeh dolgoživih cepitvenih radionuklidov k dozi zaradi inhalacije zanemarljiv v primerjavi z obsevnimi obremenitvami po drugih prenosnih poteh za vse tri starostne skupine iz prebivalstva in znaša približno 0,1 nSv za oba radionuklida skupaj. Letna doza kot posledica ingestije umetnih radionuklidov za odraslega posameznika je bila ocenjena glede na vrsto in obseg merjenih vzorcev na 0,8 ± 0,4 µSv, za ostale skupine prebivalstva z upoštevanjem nekaterih posebnosti so doze višje. Efektivne doze v letu 2019 zaradi ingestije so manjše v primerjavi s prejšnjimi leti. V letu 2019 so ocenjevalci ponovno posodobili podatke o prehrani, kjer so opazne razlike, predvsem manjše zaužite kolicine dolocenih vrst hrane. Zato je v letu 2019 v okviru statisticnih odstopanj izbire in vzorcenja hrane pricakovano nižja ocenjena doza. Najvecji delež vrednosti efektivne doze za odrasle prispeva vnos radionuklidov preko zauživanja zelenjave in mesa, za dojencke pa mleka in zelenjave (slika 128). Posamezni prispevki k dozi delno variirajo z leti in je predvsem statisticna posledica izbire razlicnih vzorcev po razlicnih lokacijah v Sloveniji. Ce se primerja prispevke po posameznih radionuklidov, k dozi najvec prispeva 90Sr, manj pa 137Cs, delež 3H je zanemarljiv. Prispevek 90Sr k dozi zaradi ingestije in inhalacije za dojencke v letu 2019 znaša 94 %, za otroke 80 % in za odrasle 64 %. Slika 128: Relativni prispevki k dozi zaradi ingestije in inhalacije posameznih vrst hrane, vode in zraka za dojencke in odrasle Za dodatno informacijo, veliko vec k dozi prispevajo naravni radionuklidi, in sicer najvec 210Pb, zaradi visokega doznega pretvorbenega faktorja. Najvišja vrednost je za dojencke do enega leta starosti in znaša 144 µSv, za otroke od 7 do 12 let znaša 94 µSv in za odrasle 37 µSv, kjer upoštevamo ingestijo mleka v Ljubljani. Kontaminacija vodovodne pitne vode z radionuklidi 137Cs, 90Sr in 3H k prejeti dozi zaradi ingestije ne prispeva pomembnega deleža (ocena za 2019 za odraslega prebivalca je 0,02 µSv). Prejeta skupna efektivna doza pri vnosu naravnih in umetnih radionuklidov s pitno vodo je na ta nacin bistveno nižja od letne meje 0,1 mSv v skladu z UV2 in evropsko direktivo 98/83/EC. Doza zaradi zunanjega sevanja Zunanje sevanje zaradi kontaminacije tal s 137Cs daje po meritvah in ocenah izvajalcev najvecji, to je blizu 80-odstotni prispevek k dozi zaradi globalne kontaminacije okolja. Izvajalci so ocenili letne doze zunanjega sevanja s pomocjo globinske porazdelitve cernobilskega 137Cs ter predpostavk, da posamezniki preživijo na prostem 20 % razpoložljivega casa in 80 % v zgradbah. Za ostale skupine prebivalstva z upoštevanjem nekaterih posebnosti so doze višje, najvecje pa so ocenjene za prebivalce ruralnega podrocja Kobarida in Bohinjske Bistrice, in sicer 14,2 µSv. Doza za odraslega prebivalca ocenjena za pretekla leta je prikazana v preglednici 24, kjer so razvidne vrednosti po letih primerljive med sabo. Drugacna ocena doze v letu 2006 je posledica druge lokacije vzorcenja zemlje v Ljubljani in vzorcevalca, kot je bila pred letom 2006 in nato ponovno v 2007. Primerjava ocenjenih doz v preteklih letih nam pokaže, da je bila cernobilska kontaminacija precej neenakomerna in da je lahko 137Cs zaradi razgibanosti terena ter difuzijskih lastnosti zemlje difundiral do razlicnih globin na posameznih lokacijah. Preglednica 24: Ocenjene doze odraslih prebivalcev Slovenije zaradi zunanjega obsevanja (µSv) Leto Doza zaradi zunanjega obsevanja (µSv) 2003 6,5 2004 6,5 2005 4,8 2006 1,45 2007 4,8 2008 6,7 2009 7,6 2010 7,8 2011 7,0 2012 7,7 2013 6,2 2014 6,4 2015 6,0 2016 6,1 2017 5,5 2018 4,7 2019 5,6 Skupna ocena doze Skupna efektivna doza za odrasle zaradi vnosa umetnih radionuklidov v telo z ingestijo in inhalacijo ter zaradi zunanjega obsevanja tal v letu 2019 znaša 6,4 µSv na leto za odrasle, 7,8 µSv na leto za otroke od 7. do 12. leta starosti in 9,5 µSv na leto za dojencke. V hrani vecji del doze prispeva 90Sr, k zunanjemu sevanju pa k dozi najvec prispeva 137Cs. Letna efektivna doza za odraslega prebivalca je znotraj statisticne napake enaka kot leta 2018 (slika 129). Ocena letne efektivne doze velja za odraslega posameznika iz osrednjega dela države. Izracun deleža je odvisen od izmerjene porazdelitve 137Cs v tleh, le-ta pa od mikrolokacije vzorcevanja tal. Na podrocjih z manjšo kontaminacijo tal (Prekmurje, obalno-kraški predel) je ta doza nižja, na alpskem obmocju Slovenije pa seveda višja. Za tocnejše ocene je na voljo premalo podatkov. Slika 129: Predvidena efektivna doza zaradi kontaminacije okolja z dolgoživimi umetnimi radionuklidi za odrasle (slovensko povprecje) za obdobje od leta 2000 dalje 3.2.5 Zakljucki Na podlagi meritev radioaktivnosti življenjskega okolja Republike Slovenije leta 2019 izvajalci ugotavljajo, da je obremenitev prebivalca Slovenije zaradi prisotnosti umetnih radionuklidov v okolju kot posledica cernobilske kontaminacije in bombnih poskusov nekaj µSv letno. Dolocene letne variacije v oceni doze so posledica posameznih vzorcev z vecjimi ali manjšimi koncentracijami radionuklidov ter seveda negotovosti meritev. V letu 2019 so bile specificne aktivnosti umetnih radionuklidov v hrani in zraku okrog 1 % od mejnih izpeljanih koncentracij, predpisanih v Uredbi o mejnih dozah, referencnih ravneh in radioaktivni kontaminaciji (UV2, Uradni list RS, št. 18/18). Letne efektivne doze zaradi ingestije umetnih radionuklidov in letne doze zaradi izpostavljenosti zunanjemu sevanju so v okviru povprecnih svetovnih vrednosti, navedenih v priporocilih UNESCAR 2000 in UNESCAR 2006. Podoben velikostni razred vrednosti prejetih doz zaradi globalne radioaktivne kontaminacije ocenjujejo tudi v sosednjih državah. Vir: [27] 3.3 OBRATOVALNI MONITORING JEDRSKIH IN SEVALNIH OBJEKTOV 3.3.1 Nadzor radioaktivnosti v okolju nuklearne elektrarne Krško Jedrska elektrarna med rednim obratovanjem izpušca radioaktivne snovi v ozracje in v površinske vode, poleg tega pa lahko viri v objektih sevajo v okolico. Da bi zajeli vplive sevanja na prebivalstvo, se izvaja program meritev v okolici elektrarne, ki obsega meritve zunanjega sevanja (sevanja radionuklidov v zraku in iz tal ter sevanje neposredno iz elektrarne) in meritve koncentracij radioaktivnih snovi v zraku, tleh, vodi in hrani, ki z vnosom v telo povzrocijo notranje obsevanje. Osnova za izvajanje obratovalnega monitoringa je Pravilnik JV10, ki navaja smernice za program meritev v okolici jedrske elektrarne. Podroben program meritev je dolocen v delu Tehnicnih specifikacij NEK, ki dolocajo omejitve radioaktivnih izpustov v okolje (Radioactive Effluent Release Report - RETS). 3.3.1.1 Obseg nadzora Vpliv objektov, ki v okolje spušcajo radioaktivne snovi, se nadzira na dva nacina. Na samem viru izpustov se merijo emisije, ki predstavljajo sestavo radionuklidov in izpušceno aktivnost. Z modelom transporta snovi v okolju pa se ocenjuje dozne obremenitve prebivalstva v okolici objektov. Po drugi strani pa se z neposrednimi meritvami ugotavlja vnos radioaktivnih snovi v okolje, kar omogoca neposredno oceno izpostavljenosti prebivalstva. Slednje meritve omogocajo tudi oceno izpostavljenosti prebivalstva naravnemu sevanju in vplivom širšega okolja, kot so bile jedrske eksplozije in cernobilska nesreca. Zunanje sevanje se meri z elektronskimi merilniki hitrosti doze, ki se uporabljajo pri sprotnem spremljanju zunanjega sevanja (MFM-203) ter s pasivnimi termo luminiscencnimi dozimetri (TLD). Radioaktivnost v zraku se doloca iz vzorcev, dobljenih s crpanjem zraka skozi aerosolne filtre in filtre, ki zadržijo jod iz zraka, ter iz vzorcev deževnice in suhega useda. Radioaktivnost v reki Savi, kamor se iztekajo tekocinski izpusti, se doloca iz meritev vzorcev vode, sedimentov in rib, radioaktivnost podzemnih vod pa iz vzorcev podtalnice in vzorcev vodovodne vode iz zajetij in crpališc. Vzorci hrane, ki so pridelani v okolici elektrarne in v katerih se meri vsebnost radionuklidov, so izbrani tako, da se lahko oceni celotni prispevek radioaktivnosti hrane k dozi. Poleg tega se doloca še vsebnost radionuklidov v zemlji. Izvajalce meritev v letu 2019 so predstavljali Institut »Jožef Stefan« (IJS), ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. (ZVD) in Institut Ruder Boškovic (IRB). Emisijske meritve znotraj ograje Nuklearne elektrarne Krško so izvedli sodelavci NEK. Na osnovi izvedenih meritev in delnih porocil IJS, ZVD in IRB je bilo pripravljeno porocilo »Nadzor radioaktivnosti v okolici NEK za leto 2019«. Porocilo obravnava radioaktivnost v okolju po locenih sklopih okolja, kot so podani zgoraj. V vsakem poglavju so posebej ovrednoteni rezultati samih meritev in ocenjeni vplivi na okolje, podana pa je tudi pripadajoca delna efektivna doza za referencno osebo. V posebnem poglavju so podani tudi rezultati primerjalnih meritev, ki so namenjene nadzoru kakovosti meritev in so jih opravili vsi pooblašceni izvajalci obratovalnega monitoringa. Za evalvacijo merskih podatkov in oceno doznih obremenitev so bili kot dopolnilni ali vzporedni podatki uporabljeni tudi: - mesecna porocila NEK o tekocinskih in zracnih emisijah v letu 2019, - mesecni izracuni zracnih razredcitvenih faktorjev Agencije Republike Slovenije za okolje za okolico NEK v letu 2019, - mesecni izracuni zracnih razredcitvenih faktorjev MEIS storitve za okolje, d. o. o., za okolico NEK v letu 2019, - mesecna porocila o meritvah koncentracije 3H v podtalnici na dodatnih lokacijah v okolici NEK (vrtine VOP-1/06, V 12/77 in V-7/77), - mesecna porocila o meritvah savske vode, sedimentov in biote iz Dodatnega programa nadzora radioaktivnosti v okolici NEK zaradi HE Brežice in - nekateri merski podatki iz Programa nadzora radioaktivnosti v življenjskem okolju Republike Slovenije in posebnih meritev IJS. 3.3.1.2 Rezultati meritev v okolju Vplivi tekocinskih izpustov Ob normalnem delovanju jedrske elektrarne so koncentracije aktivnosti izpušcenih radionuklidov, razen 3H, v okolju znatno pod detekcijskimi mejami oziroma je morebitni prispevek teh radionuklidov težko lociti od naravnega ozadja (14C, 137Cs). Zato se njihov vpliv na cloveka in okolje posredno ovrednoti iz podatkov o izpustih. Z uporabo modelov, ki opisujejo razširjanje radionuklidov po raznih prenosnih poteh v okolju, pa se ocenjuje izpostavljenost prebivalstva. Zaradi izgradnje HE Brežice in nastanka akumulacijskega jezera, je prišlo do sprememb pri nacinih in poteh izpostavitve prebivalstva. Spremenjen je tudi program meritev ter dodane nekatere vzorcevalne lokacije vode, sedimentov in rib med jezom pri NEK in HE Brežice. Vzorcenja na teh lokacijah so se zacela izvajati v drugi polovici leta 2017. V okviru programa vrednotenja vpliva tekocinskih izpustov so potekale meritve savske vode, sedimentov in vodne biote (ribe) ter meritve pitne vode iz vodovodov Krško in Brežice in vode iz crpališc in podtalnice. Meritve 3H so edine, pri katerih se lahko neposredno zazna vpliv NEK v okolju. Povprecna mesecna koncentracija aktivnosti 3H nad jezom HE Brežice je znašala 3,5 kBq/m3 in je višja od referencnega odvzemnega mesta Krško, kjer je izmerjeno 0,61 kBq/m3. V Brežicah je bila povprecna mesecna koncentracija aktivnosti 3,2 kBq/m3. Povprecna koncentracija aktivnosti je nižja od dolgoletnega povprecja 4,1 kBq/m3 zadnjih 16 let, kar je pricakovano, glede na nižje vrednosti izpustov. Pricakovano so nekoliko nižje koncentracije v Jesenicah na Dolenjskem zaradi dodatnega redcenja reke Save z rekama Krko in Sotlo. Za razliko od leta 2018, se rezultati mesecnih meritev iz vzorcevalnih postaj HE Brežice in Brežice dobro ujemajo in kažejo nekoliko višje koncentracije aktivnosti 3H nad jezom kot pod jezom (slika 130). Dobra korelacija je vidna tudi med najvecjimi izmerjenimi mesecnimi vzorci v septembru (HE Brežice: 22 kBq/m3, Brežice: 19 kBq/m3 in Jesenice na Dolenjskem: 14 kBq/m3). Slika 130: Mesecne koncentracije aktivnosti 3H v savski vodi na lokacijah Krško pred NEK, HE Brežice, Brežice in Jesenice na Dolenjskem. Zaznano je tudi povecanje koncentracije aktivnosti 3H pri enkratnih vzorcih nefiltrirane vode v septembru in oktobru na vseh lokacijah nad jezom HE Brežice. Na levem bregu akumulacijskega jezera so bile najvecje mesecne koncentracije posamicnih vzorcev 4,9 kBq/m3 (oktober), medtem ko so bile na desnem bregu 12 kBq/m3 (september). Višjo vrednost so zaznali na desnem bregu akumulacijskega jezera HE Brežice, kar se ujema z ugotovitvami iz preteklih let, da matica reke po akumulacijskem jezeru poteka bolj ob desnem bregu. To se sklada tudi z meritvami globine reke Save v akumulacijskem jezeru HE Brežice. Glede na stari model redcenja tekocinskih izpustov bi pricakovali vecje izmerjene vrednosti na levem bregu kot na desnem, saj je kanal za izpušcanje radioaktivnih tekocin iz NEK na levem bregu nad jezom NEK. Dejstvo je, da mešanje izpustov z reko Savo poteka drugace kot pred polnitvijo akumulacijskega jezera v letu 2017. Vpliv novih hidro dinamskih razmer zaradi HE Brežice na mešanje izpustov v reki Savi še ni dobro poznan. Nove razmere se spremljajo od napolnitve jezera. Na podlagi zbranih podatkov se pripravlja izhodišca za nove modelne izracune, ki bi omogocili verodostojno oceno mešanja vode v akumulacijskem jezeru. Tudi v letu 2019 so opazili tri razlicne razrede vodovodnih vod na krško-brežiškem polju, ki so zajete v redni radiološki monitoring. Najvišje in primerljive vrednosti dosegajo rezultati za crpališce Brege in Spodnji Stari Grad, najnižje in prakticno konstantne vrednosti, so bile izmerjene v vzorcih iz crpališca Glogov Brod in vodovoda Brežice, medtem ko so koncentracije tritija v crpališcu Rore med obema omenjenima skupinama. Povprecna mesecna koncentracija aktivnosti v vodi iz crpališca Brege je bila v letu 2019 1,3 ± 0,1 kBq/m3, kar je manj kot v 2018 in ustreza povprecju zadnjih 16 let, ki je 1,6 kBq/m3. V vodovodu v Spodnjem Starem Gradu je bila izmerjena podobna povprecna koncentracija aktivnosti (1,2 ± 0,1 kBq/m3), tako da se predpostavlja, da se je vodovod Spodnji Stari Grad napajal predvsem z vodo, nacrpano v Bregah. To sta tudi dve lokaciji pri katerih je možno zaznati vpliv NEK, vendar vrednosti še zmeraj dosegajo manj kot 2 % mejne vrednosti 100 Bq/l, ki je predpisana v EU direktivi za pitne vode. V vodi na crpališcu Rore je bila povprecna koncentracija aktivnosti 0,62 ± 0,02 kBq/m3. V letu 2019 sta se crpališce Glogov Brod in vodovod Brežice napajala iz istega vodonosnika, kjer prevladuje starejša voda z nizkimi koncentracijami aktivnosti 3H (manj kot 0,1 kBq/m3). Odklona, ki so ga opazili v letu 2018 na crpališcu Glogov Brod od februarja do septembra, ko je bila v oskrbo s pitno vodo vkljucena tudi vrtina VT-2, v letu 2019 ni bilo opaziti. V krškem vodovodu (bencinski servis Petrol) je bila izracunana povprecna koncentracija aktivnosti 3H 0,48 kBq/m3, na bencinskem servisu Petrol v Brežicah pa je bila povprecna koncentracija aktivnosti 3H 0,05 kBq/m3. Vrednosti so v okviru stresanja podatkov primerljive s prejšnjimi leti, kot referencno vrednost se lahko vzame v letu 2019 izmerjena koncentracija aktivnosti 3H v ljubljanskem vodovodu 0,50 ± 0,03 kBq/m3. Zaradi nadzora izmenjave vode med Savo in podzemno vodo na krško-brežiškem polju, se že od zacetka obratovalnega merilnega nadzora radioaktivnosti v okolici NEK preverja stanje 3H v vrtinah. Te vrtine niso namenjene oskrbi prebivalcev s pitno vodo, ampak služijo le sledenju izpustov iz NEK. Vrtinama E1 na izkljucitvenim obmocjem in VOP-4, ki je le 50 m oddaljena od Save, ter hrvaškima vrtinama Šibice in Medsave, so bile sredi leta 2016 ob izgradnji HE Brežice dodane še tri vrtine, in sicer VOP-1, V-7/77 in V-12/77. Vrednosti za VOP-4 so bile do julija 2019 sorazmerno konstantne in nizke (790 ± 150 Bq/m3), v avgustu je koncentracija narasla in dosegla najvišjo izmerjeno vrednost v zadnjem desetletnem obdobju, in sicer s 46 kBq/m3. Podoben potek opazimo tudi v vrtini Medsave, vendar z nekoliko nižjimi vrednostmi in maksimumom 17,7 kBq/m3. Oba vrhova sta zelo lepo korelirana z izpustom NEK. V ostalih opazovanih vrtinah so bile koncentracije aktivnosti celo leto konstantne, brez velikih odstopanj, v obmocju med 420 Bq/m3 (Šibice) in 1 570 Bq/m3 (E1, V-12/77). Izjema je le vrtina V-7/77, ki sledi izpustu NEK z dvo- do trimesecno zakasnitvijo. Skupna letna izpušcena aktivnost 14C v Savo v letu 2019 je bila 0,088 GBq, kar je vec kot v preteklem letu, vendar za velikostni red manj kot je povprecje od leta 2013 (1,9 GBq). 14C je bil v letu 2019 merjen v savski vodi in v ribah. Na lokacijah na levem in desnem bregu akumulacijskega jezera HE Brežice so bili odvzeti enkratni kvartalni vzorci vode. Povprecna koncentracija aktivnosti 14C na desni obali (87 pMC oziroma 9,6 Bq/m3 vode) akumulacijskega jezera je bila enaka povprecni koncentraciji na levi obali (89 pMC oziroma 10,1 Bq/m3 vode). Izmerjena relativna specificna aktivnost 14C v ribi, ki je bila ulovljena v akumulacijskem jezeru HE Brežice, je bila 98 pMC. Vnos radioaktivnega ogljika v ribe poteka preko vode in vodnih rastlin, s katerimi se ribe hranijo. Obstaja popolno ravnovesje med raztopljenim anorganskim ogljikom v vodi in v ribi. To pomeni enako relativno specificno aktivnost 14C (izraženo v pMC) v vodi kot tudi v vodni bioti. Vse vrednosti so nižje od navadne atmosferske aktivnosti 14C, ki je ˜ 103 pMC. Iz teh meritev je razvidno, da ni mogoce lociti vpliva NEK od naravnega ozadja, kar je razumljivo, saj je glede na letne izpuste v Savo pricakovati, da bi povprecna koncentracija aktivnosti 14C v Brežicah narasla le okrog 0,01 Bq/m3 (~ 0,09 pMC). 131I je redno prisoten na vseh nadzornih mestih reke Save, tako gorvodno od elektrarne kot nizvodno v Brežicah in Jesenicah na Dolenjskem. Povprecna koncentracija aktivnosti 131I v enkratnih vzorcih je bila od 3,1 Bq/m3 do 5,7 Bq/m3 in je bila najvišja na odvzemnem mestu HE Brežice. Najvišja posamicna vrednost 20 Bq/m3 je bila izmerjena na desnem bregu akumulacijskega jezera HE Brežice v oktobru, ko je NEK izvedel edini tekocinski izpust 131I. Obstaja možnost, da je nekoliko višja posamicna vrednost posledica tega izpusta. Ce primerjamo rezultate meritev z locenim nadzorom v življenjskem okolju v RS so bile povprecne koncentracije v reki Savi v Brežicah podobne, kot jih izmerimo v Savi v Ljubljani (2,3 Bq/m3), in so tudi primerljive z dolgoletnim povprecjem 4,6 Bq/m3. V tem letu je bil 131I v talnem sedimentu zaznan samo v enem vzorcu na referencni lokaciji HE Brežice - levi breg (1,3 Bq/kg). V vzorcih rib iz referencnega odvzema (v Krškem nad jezom) in tudi v vzorcih iz nadzornih odvzemnih mest pod jezom NEK ni bila zaznana prisotnost 131I, kar je enako kot v preteklih letih. To je tudi pricakovano, ker je na podlagi izmerjenih koncentracij 131I v vodi in bioakumulacijskih faktorjev pricakovana specificna aktivnost 131I v ribah okrog 0,2 Bq/kg, kar pa je pod mejo detekcije. Letni izpust 137Cs iz NEK je bil 2,2 MBq, kar je podobno kot v preteklih letih. Povprecna mesecna koncentracija aktivnosti 137Cs v vodi (suhi ostanek po izparevanju vzorca vode) je bila na referencnem mestu v Krškem 0,17 Bq/m3, kar bistveno ne odstopa od meritev v Brežicah 0,28 Bq/m3 ali na HE Brežice 0,26 Bq/m3. Najvišja koncentracija aktivnosti 2,8 Bq/m3 je bila izmerjena v oktobru na desnem bregu akumulacijskega jezera HE Brežice, kar je posledica dejstva da je v vzorcu bilo dvakrat vec usedline kot je obicajno. Na vecini odvzemnih mest so bili rezultati meritev 137Cs v savski vodi pod spodnjo mejo detekcije. Povprecne koncentracije aktivnosti 137Cs v drugih rekah po Sloveniji so podobne vrednostim, izmerjenim v reki Savi v okolici NEK. Ce upoštevamo letni izpust, povprecni pretok Save in privzamemo razredcitveno razmerje na levem bregu v Brežicah, lahko ocenimo prirastek koncentracije aktivnosti 137Cs v Brežicah na okrog 0,5 mBq/m3. Ocenjeni prirastek koncentracije aktivnosti je dalec pod mejo detekcije oziroma je tri velikostne rede nižja od izmerjenih vrednosti, zaradi cesar tega prispevka ni mogoce lociti od globalne kontaminacije. 90Sr se pojavlja v vodi na referencnem mestu Krško v podobni letni povprecni koncentraciji aktivnosti 1,0 Bq/m3 kot v nadzornem mestu HE Brežice 1,7 Bq/m3, v Brežicah 2,0 Bq/m3 ali v Jesenicah na Dolenjskem 2,0 Bq/m3. Povprecne koncentracije aktivnosti 90Sr v drugih rekah po Sloveniji so podobne, kot jih lahko izmerimo v Savi v okolici NEK. Koncentracije aktivnosti 90Sr v savski vodi so v okviru merskih in vzorcevalnih negotovosti podobne rezultatom iz zadnjih nekaj let. Letno povprecje koncentracije aktivnosti 90Sr v krških crpališcih in vodovodu je bilo 0,47 Bq/m3, kar je manj kot leta 2018 in primerljivo z letom 2017. V ljubljanskem vodovodu je bila v letu 2019 izmerjena koncentracija aktivnosti stroncija 0,98 Bq/m3, kar je vec kot v vzorcih s krško-brežiškega polja. Tako kot za 137Cs, tudi za 90Sr velja, da prispevka iz NEK ni mogoce lociti od nehomogeno porazdeljene globalne kontaminacije. Vplivi atmosferskih izpustov Pri ovrednotenju vpliva atmosferskih izpustov se upošteva naslednje skupine radionuklidov: - žlahtni plini, ki so izkljucno pomembni za zunanjo izpostavitev ob prehodu oblaka, - cisti sevalci beta, kot sta 3H in 14C, ki sta biološko pomembna le v primeru vnosa v organizem zaradi inhalacije (3H, 14C) in ingestije (14C), - sevalci beta/gama v aerosolih (radionuklidi Co, Cs, Sr itd.) s prenosnimi potmi: inhalacija, zunanje sevanje iz useda, ingestija na rastline usedlih radionuklidov in - izotopi joda v raznih fizikalnih in kemijskih oblikah, pomembnih pri inhalaciji ob prehodu oblaka in zaradi vnosa v telo z mlekom. Izracuni doz temeljijo na modelskih izracunih, na podlagi razredcitvenih faktorjev za zunanje sevanje iz oblaka in inhalacijo, ki se od leta 2007 ocenjujejo z Lagrangeevim modelom, ki upošteva znacilnosti terena v okolici NEK in vecji nabor meteoroloških spremenljivk. Prispevek sevanja iz useda je bil do leta 2010 ocenjen še z Gaussovim modelom z upoštevanjem talnega izpusta. V okviru programa vrednotenja vpliva atmosferskih izpustov so potekale meritve aerosolnih in jodovih filtrov za dolocanje koncentracij radionuklidov v zraku, meritve suhega in mokrega useda (na vazelinskih plošcah in v vzorcevalnikih padavin), hrane rastlinskega in živalskega izvora, vkljucno z mlekom, zemlje na obdelanem in neobdelanem zemljišcu ter doze zunanjega sevanja na številnih lokacijah, razporejenih okoli NEK. V letu 2019 je bila kolicina padavin na letni ravni vecja kot v letu 2018. Kolicina padavin v Bregah (meteorološka postaja na letališcu Cerklje na Dolenjskem), Krškem in Dobovi je ta razlika približno 20 %. Najvec dežja je padlo v Bregah, najmanj v Dobovi. V celem letu je najvec padavin padlo v Ljubljani (1.358 mm), kar je bilo primerljivo z povprecjem v okolici NEK. Mesec februar je bil izrazito suh na vseh vzorcevalnih mestih. Kljub temu, da je 3H prakticno edini radionuklid, ki se ga v naravi v okolici NEK lahko deloma pripiše izpustom jedrske elektrarne, v splošnem velja, da je stanje v Ljubljani in v okolici NEK precej podobno. Povprecne mesecne koncentracije aktivnosti so bile primerljive z letom 2018. Zracni izpusti so bili malo nižji kot v prejšnjem letu. Najvecji zracni izpust 3H, skoraj tretjina celoletnega, je bil v oktobru. Koncentracija aktivnosti 3H v padavinah mocno variira in le koncentracije aktivnosti nad 2 kBq/m3 bi lahko pripisali izpustom iz NEK (slika 131). V oktobru je bila koncentracija tritija v Bregah višja od povprecne vrednosti, kar se sklada z zracnimi izpusti, ki so bili v oktobru štirikrat vecji od letnega povprecja. Slika 131: Mesecne koncentracije aktivnosti 3H v padavinah v Krškem, Bregah, Dobovi in Ljubljani Povprecne koncentracije aktivnosti 137Cs v zraku so na lokacijah v okolici NEK v letu 2019 nižje od dolgoletnih povprecij. Povprecje po vseh lokacijah v okolici NEK za leto 2019 je celo nekoliko nižje kot drugod po Sloveniji. Povprecne mesecne koncentracije aktivnosti 137Cs v padavinah na lokacijah v okolici NEK v letu 2019 so bile podobne dolgoletnim povprecjem. Vecje odmike, na primer v februarju v Bregah, bi lahko pripisali majhni kolicini vzorca padavin, sicer pa ta lokacija že v preteklosti imela višje koncentracije, verjetno zaradi lokalnih okoljskih posebnosti. V izmerjenih povprecnih koncentracijah aktivnosti je samo majhen del posledica resuspenzije 137Cs iz zemlje, bolj pa h koncentraciji aktivnosti v zraku v hladnih mesecih prispeva uporaba trdih goriv (predvsem lesa, briketov in peletov). Radionuklid 131I v letu 2019 ni bil zaznan na nobenem od sedmih merilnih mest v okolici NEK. Primerjave meritev v vzorcih iz okolice NEK in Dobove so v preteklih letih pokazale, da dodatni 14C iz NEK poveca specificno aktivnost 14C v rastlinah v bližnji okolici ograje NEK, predvsem takrat, ko je remont in s tem vecji izpusti potekajo neposredno pred oziroma med vegetacijo, kot na primer v letih 2015 in 2018. Meritve 14C so bile v letu 2019 izvedene na vzorcih jabolk, pšenici, koruzi, travi, zelju in jagodah in sicer v juliju in septembru na Institutu Ruder Boškovic v Zagrebu. V letu 2019 je bil remont v jesenskem casu (01. 10. – 29. 10.), torej po tem, ko je bilo jesensko vzorcenje rastlinja že zakljuceno. Rezultati meritev kažejo pricakovano rahlo povišanje specificne aktivnosti 14C v vzorcih na razdalji do 1 km od osi reaktorja glede na vzorce, vzete na referencni tocki v Dobovi. Povprecne vsebnosti 14C v živilih, vzorcenih v okolici NEK (na razdalji do 1 km od osi reaktorja), so, skladno z modelsko napovedjo, bile najvecje na lokacijah, kjer so izracunani najvišji razredcitveni faktorji. Najvišja izmerjena specificna aktivnost 14C je bila izmerjena v jabolkih (jugozahodno od osi reaktorja) v juliju (280 ± 6 Bq na kilogram ogljika), kar je trend, ki se ponavlja vsako leto, vrednost pa je tudi primerljiva s preteklimi meritvami. V številnih vzorcih sta bila izmerjena 137Cs in 90Sr, ki pa izvirata iz splošne kontaminacije okolja zaradi cernobilske nesrece in poskusnih jedrskih eksplozij. Specificna aktivnost 137Cs v živilih v okolici NEK je najvec 0,15 Bq/kg in je primerljiva s specificno aktivnostjo 137Cs v živilih, vzorcenih drugod po Sloveniji, ki znaša najvec 0,26 Bq/kg. Specificne aktivnosti 137Cs v hrani z leti nihajo, vendar je opazna težnja zniževanja vrednosti, v vecini živil je že na ravni pred cernobilskega obdobja), medtem ko nesreca v Fukušimi marca 2011 ni vplivala na povišanje specificnih aktivnosti 137Cs. Izmerjena specificna aktivnost 137Cs v mleku je tako že nekaj let na ravni izpred cernobilskega obdobja (1984, 1985), specificna aktivnost 90Sr pa je tudi za faktor 2 nižja kot pred cernobilsko nesreco. Specificna aktivnost 90Sr v živilih v okolici NEK je bila najvec 0,90 Bq/kg, specificna aktivnost 90Sr v živilih, vzorcenih drugod po Sloveniji, pa najvec 0,33 Bq/kg, tako da je porazdelitev koncentracij 90Sr v razlicnih živilih v okolici NEK skladna z rezultati meritev drugod po Sloveniji. 3.3.1.3 Dozne obremenitve prebivalstva Vplivi tekocinskih izpustov Od številnih mogocih prenosnih poti za vnos izpušcenih radionuklidov v vodo sta za prebivalce v okolici NEK najpomembnejši zadrževanje na bregu (zunanje sevanje) in uživanje recnih rib. Na podlagi tega je bil za tekocinske izpuste razvit model, ki kot referencne osebe upošteva ribice in njihove otroke. Ribici lovijo tudi 350 m nizvodno od jeza NEK, preživijo dolocen cas na obrežju in uživajo savske ribe. Modelni izracun, ki temelji na tekocinskih izpustih, podatkih o letnem pretoku reke Save in upoštevajoc znacilnosti omenjenih referencnih oseb, je pokazal, da je efektivna doza za odraslega zaradi izpustov v reko Savo v letu 2019 v Brežicah 0,005 µSv na leto (zadrževanje na obrežju in ingestija rib). Na referencni lokaciji 350 m pod jezom NEK je izracunana letna efektivna doza za odraslega 0,012 µSv. Letna efektivna doza je višja kot prejšnje leto, predvsem zaradi višjih tekocinskih izpustov 3H. K celotni efektivni dozi tako najvec prispeva 3H (44 %), pri cemer je prevladujoca prenosna pot ingestija rib. Ce se upošteva samo zadrževanje na bregu, je vecina celotne obremenitve zaradi izpustov 60Co in 58Co (preglednica 25). Sedanja ocena vplivov izpušcenih radionuklidov temelji na starih predpostavkah in ne vkljucuje novega stanja, ki je nastalo zaradi izgradnje HE Brežice, zaradi cesa je že sprožen postopek revidiranja obstojecega modela izpostavitve referencnih oseb sevanju zaradi tekocinskih izpustov NEK v reko Savo. Preglednica 25: Izpostavitve sevanju referencnih oseb 350 m pod jezom NEK zaradi tekocinskih izpustov iz NEK v letu 2019 Nacin izpostavitve Prenosna pot Najpomembnejši Letna doza (mSv) zunanje sevanje zadrževanje na obrežju 58Co, 60Co <3.10-6 ingestija ribe 3H, 14C 9.10-6 skupno 1,2.10-5 Vplivi atmosferskih izpustov Preglednica 26 in preglednica 27 prikazujeta ovrednotenje zracnih emisij z modelnim izracunom razredcitvenih koeficientov v ozracju za leto 2019 in za posamezne skupine radionuklidov za najpomembnejše prenosne poti za prebivalce v naselju Spodnji Stari Grad, ki je najbližje naselje zunaj ograje NEK (preglednica 26) in ob ograji NEK (preglednica 27). Zahtevana omejitev dodatne izpostavitve prebivalstva na robu ožje varstvene cone (500 m od osi reaktorja) in dalje je, da celotna letna efektivna doza prispevkov vseh prenosnih poti na posameznika iz prebivalstva ne sme presegati 50 µSv. Ta omejitev je bila po zacetku obratovanja dopolnjena še z omejitvijo letne efektivne doze zunanjega sevanja na ograji objekta (200 µSv na leto) ter omejitvijo aktivnosti radionuklidov v tekocih in plinastih izpustih. Preglednica 26: Izpostavitve sevanju prebivalstva (odrasla oseba) v naselju Spodnji Stari Grad zaradi atmosferskih izpustov iz NEK v letu 2019 Nacin izpostavitve Prenosna pot Najpomembnejši radionuklidi Letna doza zunanje sevanje - imerzija (oblak) - sevanje iz useda - žlahtni plini (41Ar, radionuklidi Xe) - aerosoli (131I, Co, 137Cs) 4,8.10-7 4,2.10-13 inhalacija oblak 3H, 14C 6,3.10-6 ingestija rastlinska hrana 14C 0* Skupno 6,8.10-6 * Rezultat je manjši od negotovosti meritve. Preglednica 27: Izpostavitve sevanju prebivalstva (odrasla oseba) ob ograji NEK zaradi atmosferskih izpustov iz NEK v letu 2019 Nacin izpostavitve Prenosna pot Najpomembnejši radionuklidi Letna doza zunanje sevanje - imerzija (oblak) - sevanje iz useda - žlahtni plini (41Ar, radionuklidi Xe) - aerosoli (I, Co, 137Cs) 1,2.10-6 2,7.10-12 inhalacija oblak 3H, 14C 1,6.10-5 ingestija rastlinska hrana 14C 8.10-5 Skupno 9,7.10-5 Prispevki zaradi atmosferskih izpustov k letni efektivni dozi za odraslega prebivalca na ograji NEK, ki je v izkljucitvenem obmocju, predstavljajo 0,2 % od predpisane omejitve 50 µSv, medtem ko je prispevek v Spodnjem Starem Gradu 0,01 % od predpisane omejitve 50 µSv. Ocena za zracno imerzijo v letu 2019 je v okviru raztrosa podatkov primerljiva z zadnjimi petimi leti. Ocenjena letna efektivna doza zaradi ingestije 14C je tako v okolici NEK (do 1 km) za 0,08 µSv višja kot na kontrolni tocki v Dobovi. Pri izracunu doze, prejete zaradi 14C v okolici NEK, je konzervativno privzeto, da prebivalci uživajo hrano iz neposredne bližine NEK dva meseca v letu, drugih 10 mesecev pa hrano od drugod (Dobova). Izpusti 14C najvec prispevajo skupni dozi zaradi atmosferskih izpustov, tako preko inhalacijske kot tudi ingestijske prenosne poti, 3H pa predvsem prispeva k inhalacijski dozi. Podatki kažejo, da so bili vsi nacini izpostavitev prebivalstva zanemarljivi v primerjavi z naravnim sevanjem, doznimi omejitvami in avtoriziranimi mejami. Neposredno obsevanje V neposredni okolici nekaterih objektov znotraj ograje NEK je raven zunanjega sevanja nekoliko povišana, avtorizirana meja na ograji je 0,2 mSv/leto. Vpliv teh objektov na izpostavitev prebivalstva sevanju na ograji NEK ali na vecjih razdaljah je nemerljiv in po oceni izvajalcev nadzornih meritev zanemarljiv. Skupni prispevek k dozi zaradi izpustov iz NEK Pri vrednotenju posameznih prispevkov je treba poudariti, da gre za razlicne skupine prebivalstva in je zato seštevek samo groba ocena, ki precenjuje najvišjo letno efektivno dozo za posameznika. V letu 2019 je ta seštevek znašal 0,11 µSv, kar je v znotraj napake metode primerljivo s prejšnjimi leti. Splošno velja, da so razlike v vrednostih ocene doz v zadnjih 15 letih predvsem posledica izboljšanja metodologije ocene, ne pa spremembe vpliva NEK na okoliško prebivalstvo. Naravno sevanje Meritve zunanjega sevanja v okolici NEK so tudi v letu 2019 potrdile ugotovitve iz preteklosti, da gre za znacilno naravno okolje, ki ga najdemo tudi drugje v Sloveniji in v svetu. Letna efektivna doza (ob upoštevanju pretvorbenih faktorjev iz publikacije Radiation Protection 106, EC, 1999) je bila 0,71 mSv na leto, kar je nižje od podatka za svetovno povprecje (0,87 mSv na leto). Meritve specificne aktivnosti naravnih radionuklidov v hrani pokažejo vrednosti, ki so primerljive s povprecnimi vrednostmi v svetu, zato se za ingestijsko efektivno dozo privzema sklepe iz UNSCEAR 2000. Posamezni prispevki k dozi naravnega sevanja so zbrani v preglednici 28. Skupna letna efektivna doza je ocenjena na 2,29 mSv, kar je nižje, a v okviru raztrosa vrednosti primerljivo s prejšnjimi leti ter s svetovnim povprecjem, ki je 2,4 mSv na leto. Preglednica 28: Efektivne doze zaradi naravnih virov sevanja v okolici NEK v letu 2019 Vir Letna efektivna doza E (mSv) sevanje gama in neposredno ionizirajoce kozmicno sevanje* kozmicni nevtroni 0,64 0,08 ingestija (K, U, Th, efektivna doza) 0,27 inhalacija (kratkoživi potomci 222Rn, efektivna doza)** 1,3 Skupaj 2,29 * Ocena efektivne doze zunanjega sevanja iz okoljskega doznega ekvivalenta doze H*(10) z upoštevanjem pretvorbenega faktorja E/H*(10) = 0,84 za fotone 600 keV (Radiation Protection 106, EC, 1999). Pretvorbeni faktorji v obmocju od 100 keV do 6 MeV so v obmocju med 0,84 in 0,89. ** Znacilni prispevek kratkoživih radonovih potomcev k efektivni dozi je bil ocenjen v porocilu za leto 2000 (IJS-DP-8340, #3 na strani 7). Globalna kontaminacija V letu 2019 sta bila, podobno kot v preteklih letih, od antropogenih radionuklidov v zemlji merljiva še 137Cs in 90Sr, ki izvirata iz cernobilske nesrece in poskusnih jedrskih eksplozij. Radionuklidov, ki so ušli v ozracje po nesreci v japonski jedrski elektrarni v Fukušimi leta 2011, v letu 2019 ni bilo zaznati. Prispevek 137Cs k zunanjemu sevanju je bil ocenjen na manj kot 0,013 mSv na leto, kar je manj kot 1 % povprecne letne zunanje doze zaradi naravnega sevanja v okolici NEK. Ocena je nižja v primerjavi z ocenami v preteklih letih, vendar še zmeraj znotraj racunskih napak. Predvidena efektivna doza zaradi inhalacije radionuklidov, ki so posledica splošne kontaminacije (137Cs in 90Sr), je za odraslega posameznika ocenjena na 0,45 nSv na leto. 137Cs in 90Sr iz jedrskih poskusov in cernobilske nesrece sta bila izmerjena v sledeh v posameznih vrstah hrane. Efektivna doza zaradi uživanja te hrane je bila za leto 2019 ocenjena na 0,2 µSv na leto za 137Cs in 0,8 µSv na leto za 90Sr, kar je skupaj 0,7 % letne efektivne doze zaradi naravnih radionuklidov (brez 40K) v hrani. Ocenjena doza je primerljiva s tistimi iz prejšnjih let. V letu 2019, prvic po dogodku leta 2017, rutenija niso zaznali v nobenem vzorcu iz okolja. K letni efektivni dozi v hrani najvec prispeva 14C, ki je v prehransko verigo prišel po naravni poti in zaradi nadzemnih jedrskih poskusov v 60-letih prejšnjega stoletja. 3.3.1.4 Zakljucki Povzetek izpostavitve prebivalstva v okolici NEK za leto 2019 je prikazan v preglednici 29, kjer so navedeni vplivi NEK ob ograji NEK, preostali vplivi cernobilske kontaminacije in poskusnih jedrskih eksplozij ter prispevki naravnega sevanja: - v letu 2019 so bili vsi sevalni vplivi NEK-a ob ograji NEK in 350 m nizvodno od jezu NEK na prebivalstvo v okolici ocenjeni na manj kot 0,11 µSv na leto, - ocenjena vrednost je majhna v primerjavi z avtoriziranima mejnima dozama za prebivalstvo v okolici NEK (efektivna doza 50 µSv na leto na razdalji 500 m (ograja NEK) za prispevke po vseh prenosnih poteh in doza zunanjega sevanja 200 µSv na leto na ograji NEK) in - ocenjena vrednost sevalnih vplivov NEK-a ob ograji NEK je približno 0,005 % znacilnega neizogibnega naravnega ozadja. Preglednica 29: Povzetek letnih izpostavitev prebivalstva v okolici NEK za leto 2019 Vir Prenosna pot Letna efektivna NEK neposredno sevanje ob ograji NEK neposredno sevanje iz objektov NEK nedolocljivo NEK atmosferski izpusti* (ob ograji NEK) zunanje sevanje iz oblaka zunanje sevanje iz useda (radionuklidi I in Co, 137Cs) inhalacija iz oblaka (3H, 14C) ingestija (14C) 1,2.10-6 2,7.10-12 1,6.10-5 8,0.10-5 NEK tekocinski izpusti (Sava)* referencna oseba (350 m pod jezom NEK) odrasla oseba, Brežice 1,2 .10-5 5,4 10-6 cernobilska kontaminacija, jedrski poskusi zunanje sevanje** ingestija rastlinske in živalske hrane (brez 14C) ingestija rastlinske hrane (14C) ingestija rib < 0,013*** 1,0.10-3 1,5 10-2 1,4.10-4 naravno sevanje gama in ionizirajoce kozmicno sevanje kozmicni nevtroni 0,64** 0,08 ingestija (K, U, Th) 0,27 inhalacija (kratkoživi potomci 222Rn) 1,30 skupaj naravno sevanje 2,29 * Skupne vsote prispevkov NEK ne navajamo, saj vsi prispevki niso aditivni, ker ne gre za iste skupine prebivalstva. ** Ocena efektivne doze zunanjega sevanja iz okoljskega doznega ekvivalenta doze H*(10) z upoštevanjem pretvorbenega faktorja E/H*(10) = 0,84 za fotone 600 keV (Radiation Protection 106, EC, 1999). *** V tej oceni ni upoštevano, da se prebivalec zadržuje 20 % casa na prostem in da je faktor šcitenja pri zadrževanju v hiši 0,1. Gre za konzervativno oceno. 3.3.1.5 Neodvisni nadzor pooblašcenih izvajalcev URSJV je leta 2008 skladno z JV10 prvic uvedla neodvisne nadzorne meritve, ki jih je že predhodno priporocila evropska verifikacijska komisija po 35. clenu pogodbe Euratom. Namen teh meritev je potrditi in preveriti rezultate rednega monitoringa, ki ga opravljajo NEK in njeni pogodbeni izvajalci, pooblašceni za izvajanje monitoringa. Meritve sme izvajati pooblašcena organizacija, ki ne opravlja meritev iz istega sklopa rednega obratovalnega monitoringa. Programi neodvisnih meritev se izvajajo vzporedno z rednimi meritvami obratovalnega monitoringa in so manjšega obsega. Pri vzorcenju je bil vedno navzoc predstavnik URSJV. Ocena primerjave rezultatov meritev iz programa neodvisnega nadzora obratovalnega monitoringa med laboratoriji NEK, IJS in ZVD za leto 2019 je bila opravljena za izbrane vzorce tekocinskih izpustov iz odpadnih merilnih rezervoarjev WMT in plinastih izpustov iz glavnega izpuha RM-24 ter za vzorce iz okolja – meritve enkratnih vzorcev savske vode in sedimentov na lokacijah Krško in Brežice. Procesi akreditacije in pooblašcanja zahtevajo, da pooblašceni laboratoriji redno in v primernem obsegu sodelujejo pri mednarodnih primerjalnih meritvah. Neodvisni nadzor meritev ima dodano vrednost, ker vkljucuje tudi vzorcenje in pripravo vzorca, ki prispevajo k merilni negotovosti in zmanjšujejo primerljivost rezultatov. Pri meritvah z visoko locljivostno gama spektrometrijo odpadnih voda iz rezervoarjev WMT sta oba laboratorija, IJS in NEK, bila pri kvantificiranih radionuklidih primerljiva, IJS pa je, zaradi vecje obcutljivosti metode, zaznal tudi radionuklide z nižjo koncentracijo od tiste, zahtevane v NEK RETS. 3H je bil dolocen v vseh štirih vzorcih pri obeh sodelujocih laboratorijih. Primerjava med rezultati NEK in IJS, Odsek O-2, potrjuje dobro ujemanje pri vseh štirih vzorcih. Primerjavo rezultatov meritev vsebnosti radionuklidov v aerosolnih filtrih iz glavnega izpuha RM-24 v letu 2019 ni bilo možno narediti, saj v vecini filtrov ni bilo zaznanih nobenih umetnih radionuklidov nad mejo detekcije. Pri meritvah savske vode se je lahko med seboj primerjalo 33 rezultatov, od teh so pri 11 razlike nad mejo sprejemljivosti. V letu 2019 je primerjava rezultatov med IJS in ZVD boljša kot v letu 2018, ko so bile nad mejo sprejemljivosti razlike pri 14 rezultatih. Še vedno so najvecje razlike pri 7Be, kjer ZVD tako kot v predhodnih letih od 2012 do 2018 sistematsko poroca o bistveno višjih koncentracijah aktivnosti kot IJS. Pri drugih radionuklidih so razlike bistveno manjše. V letu 2019 so bile sistematske razlike pri rezultatih za 3H v savski vodi, pri cemer je odsek O-2 sistematsko podajal nižje vrednosti, odsek F-2 pa višje. Pri vzorcih sedimentov so specificne aktivnosti 7Be podobno neprimerljive med seboj, vendar za razliko od savskih vod ne kažejo nobenih sistematskih trendov. Opažena neskladja med porocanimi rezultati pooblašcenih izvajalcev pri neodvisnem nadzoru imisij v okolju lahko v veliki meri pripišemo vzorcenju in nehomogenosti vzorcevanega materiala. Ena od pomembnih sprememb v novi izdaji standarda SIST EN ISO/IEC 17025:2017 je, da bodo morali preizkusni laboratoriji oceniti in upoštevati tudi prispevek vzorcenja k skupni merilni negotovosti porocanega rezultata. Ocenjevalec predlaga spremembo programa in ukinitev primerjave plinastih efluentov. Namesto tega bi oba laboratorija (IJS in ZVD) sodelovala pri neodvisnem nadzoru tekocinskih emisij (WMT). Tako bi pridobili dodatno primerjavo med IJS in ZVD pri vzorcih, ki imajo povišane vsebnosti radionuklidov, s tem pa bi oba laboratorija pridobila dodatne izkušnje pri analizi spektrov s povišano vsebnostjo umetnih radionuklidov in izboljšala usposobljenost in pripravljenost na morebitne izredne dogodke. Poleg tega predlaga, da bi vzorce za primerjavo odvzeli med rednim remontom NEK in neposredno po njem, ko je v vzorcih lahko vec umetnih radionuklidov, kar omogoca bolj kakovostno primerjavo. Nepojasnjene so tudi razlike pri dolocitvi vsebnosti 7Be tako v vzorcih sedimentov kot v vzorcih recnih vod. Zato ocenjevalec predlaga, da obe sodelujoci inštituciji (IJS in ZVD) primerjata svoje postopke vzorcenja, priprave vzorcev in meritev ter poišceta in ovrednotita morebitne vzroke za ta razhajanja. Glede na to, da rednih mednarodnih primerjav postopkov vzorcenja, ki bi potrjevali primerljivost, ni, ocenjevalec predlaga, da bi obseg neodvisnega merilnega nadzora razširili še na izmenjavo vzorcev imisijskih meritev. Tako bi izmerili aktivnosti na istih vzorcih in bi lahko ocenili vpliv vzorcenja ter priprave na koncni rezultat. Vir: [28] 3.3.2 Nadzor radioaktivnosti v okolici rudnika Žirovski vrh 3.3.2.1 Obseg nadzora Redni nadzor nad radioaktivnostjo v okolju nekdanjega rudnika urana na Žirovskem vrhu (RŽV) poteka neprekinjeno že poltretje desetletje in je bil vzpostavljen na zacetku poskusne proizvodnje uranovega koncentrata (1985), nadaljeval pa se je tudi v fazi zapiralnih del (1990–2010). Za osnovo programa nadzornih meritev so bile uporabljene ameriške smernice NRC Regulatory Guide 4.14 (1980), ki so bile nadalje tudi osnova smernicam za okoljski monitoring rudnika urana v Pravilniku JV10. Program meritev je bil med rudarjenjem od leta 1985 do leta 1990 prilagojen takratnim karakteristikam rudnika in predelave uranove rude ter posebnostim njegovega okolja. Po prenehanju rudarjenja je prišlo v programu nadzora nad radioaktivnostjo do sprememb, tako, da je po letu 2005 program nadzora radioaktivnosti v okolici usklajen z »Letnim programom nadzora radioaktivnosti okolja RUŽV med izvajanjem koncne ureditve odlagališc Jazbec in Boršt«, h kateremu je URSJV dala soglasje. V letu 2015 je Agencija za radioaktivne odpadke prevzela zacela z izvajanjem javne službe dolgorocnega nadzora odlagališca Jazbec, leta 2016 pa z upravljanjem odlagališca v skladu z Uredbo o nacinu, predmetu in pogojih opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališc rudarske in hidrometalurške jalovine, ki nastane pri pridobivanju in izkorišcanju jedrskih mineralnih surovin (Uradni list, št. 76/15), medtem, ko odlagališce Boršt upravlja RŽV d. o. o. Odlagališce Jazbec ni vec sevalni objekt. Trenutno sta za izvajanje programa monitoringa okolja odgovorna oba upravljavca odlagališc. Program monitoringa radioaktivnosti okolja Rudnika Žirovski vrh je iz dokumenta »Dopolnitev varnostnega porocila za odlagališce rudarske jalovine Jazbec, št. elaborata UZJVOP/01A, številka projekta UJZV-B103/048, september 2012«. URSJV je v dovoljenju za izvajanje dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališca rudarske jalovine Jazbec, št. 3570-7/2015/2 z dne 03. 06. 2015, upravljalcu ARAO odredila, da mora izvajati dolgorocni nadzor in vzdrževanje po programu monitoringa in nacrta dolgorocnega nadzora, ki je sestavni del Dopolnitve varnostnega porocila, Re. A, UZVJ – OP/01A in sicer za (zadnje) peto leto prehodnega obdobja. URSJV je dne 24. 09. 2019 izdala odlocbo, št. 3570-2/2019/9, s katero je odobrila spremembo Varnostnega porocila odlagališca rudarske jalovine Jazbec v skladu z dokumentom »Dopolnitev varnostnega porocila – odlagališce rudarske jalovine Jazbec rev. A-4, Poglavje 14A: Dolgorocni nadzor po zaprtju (št. 05-01-002, junij 2019)«. S tem se je program nadzora radioaktivnosti odlagališca rudarske jalovine Jazbec spremenil in obseg zmanjšal, posodobljene so bile tudi avtorizirane mejne vrednosti za izpuste znacilnih radionuklidov. Upravljalcu odlagališca Boršt, RŽV, je URSJV z dopisom, št. 3540-1/2015/38 z dne 13. 01. 2016, naložila izvajanje programa monitoringa za cetrto leto prehodnega obdobja, v letu 2019 pa se je po navodilih URSJV izvajal enak program kot v 5. letu prehodnega obdobja, kar bo tudi v prihodnje, vse do zaprtja odlagališca. Okoljski monitoring ni bil v izveden v skladu z veljavnimi varnostnimi porocili in odlocbami URSJV. Na odlagališcu Jazbec je ARAO celo leto 2019 izvajala program nadzora radioaktivnosti po novem, skrcenem programu, ceprav je bil ta odobren šele z odlocbo, št. 3570-2/2019/9 dne 24. 09. 2019. Meritve v letu 2019 so izvajali Institut »Jožef Stefan«, ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. in ERICo Velenje d. o. o. ZVD je kot pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji ocenil vplive na okolje ter izracunal dozno obremenjenost prebivalstva zaradi izvajanja koncne ureditve odlagališc. Celotni program zajema meritve zraka (222Rn in bioindikatorji), vode (elementi uranove razpadne verige v bližnjih vodotokih in v podtalnici), sedimentov (238U, 226Ra, 210Pb), rib in vzorcev hrane (226Ra in 210Pb) ter zunanjega sevanja. 3.3.2.2 Rezultati meritev v okolju Med rednim obratovanjem je bila radioaktivnost v neposredni okolici rudnika opazno višja kot na oddaljenih primerjalnih mestih, kjer vplivov rudnika ni mogoce zaznati. Po prenehanju obratovanja, predvsem pa v sedanji zakljucni fazi zapiranja rudnika, so se zmanjšale skupne emisije radioaktivnih prašnih delcev, radona in tekocih radioaktivnih iztokov v okolje in so se zato tudi imisijske koncentracije radionuklidov v vzorcih posameznih medijev postopoma zniževale. Zrak V letu 2019 so bile meritve koncentracije radona po dolini Brebovšcice, za razliko od let 2017 in 2018, spet izvedene. Iz preglednice 30 so razvidna povprecja izmerjenih koncentracij 222Rn v okolici rudnika. Z letom 2014 so bile v skladu s programom iz Varnostnega porocila opušcene meritve na lokacijah Bacenski mlin, Brebovnica in Dolenja Dobrava, tako da se meritve izvajajo le še na treh spodaj navedenih lokacijah. Z njimi spremljamo le še vrednosti, ne pa vec obnašanja oziroma modela razširjanja radona po dolini. Preglednica 30: Povprecne letne koncentracije 222Rn v okolici RŽV v letih 2005–2019 v Bq/m3 Lokacij 200 200 200 200 200 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 Todraž 42 29 30 40 32 51 27 35 22 21 24 16 / / 30 Gor. Dobrava 34 27 31 28 33 41 25 25 24 20 20 24 / / 27 Gorenja vas 29 19 22 30 22 34 21 21 17 17 17 19 / / 22 Ljubljana 17 23 26 26 15 23 19 17 17 17 20 16 17 19 19 Nižje vrednosti koncentracij radona po letu 2000 v okolju se lahko pripiše zmanjšanju emisij radona iz jame (prenehanje delovanja jamske ventilacije, zrakotesno zaprtje podkopa P-10) ter dodatnemu prekrivnemu nasutju na odlagališcih Jazbec in Boršt. Povprecne koncentracije 222Rn v okolici rudnika, merjene z detektorji jedrskih sledi, so se obicajno gibale med 22 – 39 Bq/m3, medtem ko so bile dolgoletne referencne vrednosti, merjene v Gorenji vasi, okoli 20 Bq/m3. V letih 2013-2016 so vrednosti izmerjene z detektorji sledi v Todražu na najnižji ravni v zadnjih letih. Sploh koncentracija v zimskem obdobju 2015/2016 (oktober 2015 - april 2016) je nenavadno nizka (9 ± 2 Bq/m3). V letu 2019 pa so vrednosti spet višje, primerljive z zacetkom prejšnjega desetletja. Ustrezne razlage, tako za nizke vrednost v letu 2016, kot tudi za nihanja v celotnem obdobju od ureditve, ni, izkljucene pa so korelacije s kolicino padavin in z nezanesljivostjo merskih metod. Dolocevanje rudniškega prispevka radona je v dosedanjem obdobju nadzora potekalo na primerjavah z rezultati meritev na referencnih lokacijah, zunaj vplivnega dosega. Po opravljenih ureditvenih delih na RŽV do konca 2009 se je izkazalo, da so se emisije radona precej znižale, kar je tudi vplivalo na znižanje prispevka radona, tako da ta nacin dolocevanje ni vec bil primeren. Uporablja se nacelo sorazmerja: kolikor so se znižale koncentracije na izvoru radona, za tolikšen faktor se zniža tudi prispevek radona v dolini Brebovšcice. Iz razmerja koncentracije radona na odlagališcu Jazbec v tekocem letu in v obdobju po zaprtju rudnika, ko se še niso zacela izvajati zapiralna ali ureditvena dela (1991 – 1995) in povprecnega prispevka rudniškega radona na lokaciji v Gorenji Dobravi v tem istem obdobju, se lahko racuna prispevek rudniškega radona v Gorenji Dobravi v tekocem letu. Z uporabo navedene metodologije so izvajalci ocenili za leto 2019 prispevek rudniškega radona na lokaciji Gorenja Dobrava na najvec 3,2 ± 1,0 Bq/m3. Na sliki 132 so razvidni ocenjeni prispevki rudniškega radona v preteklih letih. Povprecna vrednost letnega prispevka RŽV h koncentraciji radona v obdobju po prenehanju obratovanja rudnika 1993-2019 je 5,3 Bq/m3 oziroma v obdobju od leta 1993 do leta 2007, ko je že bila izvedena vecina zapiralnih del, 7,2 Bq/m3. Izrazit je padec prispevka h koncentraciji radona v okolici RŽV po izvedenih delih na odlagališcih Jazbec in Boršt. Povprecna vrednost povecanja koncentracije radona v obdobju 2008-2019 je bila 3,0 Bq/m3 in je skoraj dvakrat nižja kot v obdobju pred letom 2008. Slika 132: Ocenjeni letni prispevki rudnika h koncentracijam 222Rn v Gorenji Dobravi v letih 2000 - 2019 V letu 2019 se izvedli meritve ekshalacije na obeh odlagališcih. Radon še vedno najvec prispeva k obremenjenosti prebivalcev in se le z meritvami na viru samem lahko spremlja kakovost prekrivke na odlagališcih. Izmerjene vrednosti ekshalacije radona 0,016 Bq/m2s na odlagališcu Jazbec in 0,05 Bq/m2s na odlagališcu Boršt so nekajkrat manjše od avtorizirane vrednosti za ekshalacijo radona iz površine odlagališca: (0,7 Bq/m2s za Boršt in do leta 2019 0,1 Bq/m2s za Jazbec). Radioaktivnost površinskih voda Glavni viri onesnaževanja voda, ki so ostali po prenehanju rudarjenja urana na Žirovskem vrhu, so jamska voda in odcedne vode iz odlagališca jamske jalovine Jazbec in hidrometalurške jalovine Boršt. Zaradi razlicne dinamike zapiranja odlagališc Jazbec in Boršt in omejenih financnih sredstev, program meritev radioaktivnost v Todrašcici in Brebovšcici ni konsistentno izvajan. Program nadzora površinskih voda je v letu 2019 zajemal meritve koncentracij najpomembnejših dolgoživih radionuklidov v kvartalnih vzorcih Todrašcice in Brebovšcice. Meritev kvartalnih vzorcev v Brebovšcici ni bilo izvedenih. V programu za leto 2019 so bile tudi meritve enkratno odvzetih vzorcev vode v Brebovšcici in Todrašcici, voda iz kanala Jazbec (238U, 226Ra), izcedne vode iz propusta odlagališca Jazbec (238U, 226Ra) ter podtalnica v telesu in v podlagi odlagališca (238U). V programu meritev imisij odlagališca Jazbec v 2019 so bili tudi vzorci podtalnice v vodnjaku Mrzlek in v vrtini BS-30. Koncentracija 238U v Todrašcici pred izlivom v Brebovšcico je po nepojasnjenem povecanju lansko leto bila v letu 2019 malo vecja od povprecja, a še vedno v skladu s pricakovanji glede na vrednosti pretoka. Povprecne koncentracije 226Ra v Brebovšcici in Todrašcici so se z leti zmanjšale in so po letu 2009 pod 5 Bq/m3. Glavni onesnaževalec površinske vode z 226Ra je jamska voda. Prispevek odlagališca Boršt se je po izvedenih sanacijskih delih zmanjšal in je podoben kot prispevek odlagališca Jazbec, tako so izpusti 226Ra iz posameznega odlagališca približno desetkrat manjši kot iz jame. Izvedene so bile meritve enkratnih vzorcev vode Todrašcice in Brebovšcice. Primerjava rezultatov po lokacijah in po letih, ko so na voljo merski podatki, je prikazana na sliki 133. Opaziti je, da so koncentracije urana v Brebovšcici in Todrašcici višje po dotoku voda iz odlagališc Jazbec in Boršt in da bodo nekdanji objekti oziroma odlagališci še vedno predstavljali doloceno obremenitev okolja z radioaktivnimi izpusti. Slika 133: Koncentracije 238U v enkratnih vzorcih vod v okolici nekdanjega rudnika urana in reki Sori (Bq/m3) Koncentracije posameznih merjenih radionuklidov 238U, 226Ra in 210Pb so nizke in dosegajo nekaj odstotkov mejne izpeljane koncentracije (IK) za pitno vodo za 238U (IK = 3000 Bq/m3), za 210Pb (IK = 190 Bq/m3) in za 226Ra (IK = 480 Bq/m3). Dodatno kontaminacijo reke Sore zaradi prispevkov RŽV se lahko oceni iz razmerja pretokov Sore in Brebovšcice, ki je približno 9:1. Druge meritve V letu 2019 meritve koncentracije naravnih radionuklidov v sedimentih v Brebovšcici, kanalu Jazbec in Sori niso bile izvedene. Meritve so bile izvedene le v Todrašcici in v sedimentih zahodnega Boršt potoka (nadzor odlagališca Boršt). Ker gre za enkratne vzorce je težko ovrednoti izluževanje oziroma kakovost zapiralnih del. Iz enkratnih vzorcev bi lahko sklepali, da kakšnega vecjega povecanja izlocanja sedimentov iz Boršta ni, ocene za Jazbec pa ni bilo možno podati. V letu 2019, prav tako kot v prejšnjih letih, niso bile izvedene meritve radioaktivnosti v vzorcih rib in mleka. Meritve vzorcev sena/trave so bile izvedene za lokacije na Borštu in v Gorenji Dobravi v sklopu programa nadzora radioaktivnosti v krmi, ne pa za lokacijo Jazbec, ceprav so bile v programu. V letu 2019 je RŽV vzorcil lišaj na sadnem drevju pod spodnjim robom odlagališca Boršt. Po pricakovanju so v lišaju kot bioindikatorju onesnaženosti zraka izmerjene vrednosti 210Pb zelo visoke. Tudi vrednost 238U in 226Ra je v lišaju višja kot v senu. To nakazuje, da je v okolju prisotno vec naravnih radionuklidov in da lišaj absorbira omenjene radionuklide. Izmerjene hitrosti doze na površini odlagališca Jazbec so bile v okviru pricakovanih vrednosti. Nadzor je v preteklosti pokazal, da odlagališce Jazbec ne prispeva vec povišane doze gama sevanja v okolici odlagališca, prav tako pa niso presežene avtorizirane vrednosti 0,2 µGy/h (0,2 µSv/h, ce upoštevamo pretvorbeni faktor med Gy in Sv enak 1). Enako velja za meritve hitrosti doze na odlagališcu Boršt, iz katerih je razvidno, da odlagališce ne prispeva k povecanju doze zunanjega sevanja v okolici. 3.3.2.3 Dozne obremenitve prebivalstva Pri oceni efektivne doze za prebivalstvo zaradi virov in emisij RŽV so upoštevane naslednje prenosne poti: - inhalacija dolgoživih radionuklidov, - inhalacija radona 222Rn in njegovih kratkoživih potomcev, - ingestija (vnos z vodo in hrano) po vodni in kopni prehrambeni poti ter - zunanje sevanje gama. Izracun prejetih doz so opravljeni za vse prenosne poti razširjanja radioaktivnih snovi v okolje, za katere so bili na voljo merski podatki. Upoštevani so zunanje sevanje in notranje obsevanje zaradi vnosa radioaktivnih snovi. Ocena je izdelana za osebo znotraj širše referencne skupine prebivalstva, ki prejema letno najvišje dodatne doze. To so prebivalci iz naselja Gorenja Dobrava, ki leži 1,3 km severno od nekdanjih zunanjih obratov RŽV (porocilo IJS 1990). Ti prejmejo najvecji prispevek zaradi inhalacije radonovih kratkoživih potomcev. Skupna efektivna doza zaradi izpostavljenosti sevanju zaradi nekdanjega rudnika urana je v letu 2019 znašala za odraslega prebivalca 0,071 mSv, za 10 let starega otroka 0,067 mSv in za 1 leto starega otroka 0,75 mSv. Vrednosti so podobne tistim iz leta 2018 in so v skladu s povprecji zadnjih let. Iz preglednice 31 so razvidne efektivne doze za odraslo referencno osebo po razlicnih prenosnih poteh zaradi virov sevanja na RŽV. Preglednica 31: Efektivne doze za referencne odraslo osebo zaradi virov sevanja na RŽV leta 2019 Nacin Pomembnejši radionuklidi Efektivna doza inhalacija – aerosoli z dolgoživimi radionuklidi (U, 226Ra, 210Pb) – samo 222Rn – Rn – kratkoživi potomci (prenosne poti ni vec) 0,0017 0,068 ingestija – pitna voda (U, 226Ra, 210Pb, 230Th) – ribe (226Ra in 210Pb) – kmetijski pridelki (226Ra in 210Pb) (0,015)* ni ocenjeno (0,002) ** ni ocenjeno (0,007) ** zunanje sevanje – imerzija in depozicija (sevanje iz oblaka in useda) – depozicija dolgoživih radionuklidov (used) – neposredno sevanje gama z odlagališc 0,0011 - - Skupna efektivna doza (zaokroženo): 0,071 mSv * Dozni prispevek zaradi ingestije vode iz potoka Brebovšcice se ne upošteva v koncni oceni, saj se ta voda ne uporablja za pitje, napajanje ali namakanje. ** V oklepaju so vrednosti izracunane na podlagi zadnjih meritev rib in hrane narejenih leta 2015. V koncnem seštevku ni upoštevana doza zaradi potencialnega uživanja vode neposredno iz kontaminiranih potokov Brebovšcice in Todrašcice ali izvirov (Mrzlek). Prebivalci te vode ne uporabljajo niti kot vodo za pitje niti za zalivanje, namakanje ali napajanje živine. Ce se privzame vrednosti iz Porocila za leto 2015 za ingestijo (ribe, kmetijski pridelki, hrana), potem je skupna letna efektivna doza zaradi izpostavljenosti dodatnemu sevanju iz rudnika urana v Žirovskem vrhu v letu 2019 nekoliko višja (79 µSv za odraslega prebivalca, 96 µSv za otroka starega 10 let, 151 µSv za otroka starega 1 leto), vendar še zmeraj manjša od avtorizirane mejne vrednosti 300 µSv na leto. 3.3.2.4 Zakljucki Obsevna obremenitev odraslega okoliškega prebivalstva je bila leta 2019 ocenjena na 0,071 mSv. Najvecji vir radioaktivnega onesnaževanja v okolju RŽV še vedno ostaja 222Rn s svojimi kratkoživimi potomci, ki prispevajo vecino dodatne izpostavljenosti (0,068 mSv na leto) prebivalstva. Zaporedje letnih prispevkov efektivne doze prebivalstva zaradi rudnika urana je prikazano na sliki 134. Izstopajoca ocena doznega prispevka leta 2003 (glej diagram na sliki 134) realno ni pogojena s povecanimi izpusti radioaktivnosti v okolje, temvec je odraz metodologije vrednotenja rezultatov pri merjenju radioaktivnosti v okolju. Ocenjena izpostavljenost je tretjina letne mejne vrednosti doze 0,3 mSv, ki jo je v poprejšnjem soglasju k lokacijski dokumentaciji za RŽV predpisal leta 1996 takratni Zdravstveni inšpektorat. V primerjavi s celotno obsevno obremenitvijo prebivalstva so posledice nekdanjega rudarjenja uranove rude na RŽV okoli 1 % povprecne obsevne obremenitve zaradi naravnega sevanja v tem okolju (po oceni IJS iz leta 1990 okrog 5,5 mSv na leto). Meritve radioaktivnosti v okolju RŽV in dozne ocene v zadnjih letih so pokazale, da so ustavitev rudarjenja in doslej izvedena zapiralna dela precej zmanjšali vplive na okolje in na prebivalstvo. 0 0,05 0,1 0,15 0,2 0,25 0,3 0,35 0,4 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 mSv Slika 134: Letni prispevek k efektivni dozi odraslega posameznika referencne skupine iz prebivalstva zaradi nekdanjega rudnika urana na Žirovskem vrhu Vir: [25] 3.3.3 Nadzor radioaktivnosti v okolici reaktorskega infrastrukturnega centra na Brinju Program nadzora radioaktivnosti okolice Reaktorskega infrastrukturnega centra (v nadaljevanju RIC) Instituta »Jožef Stefan« (IJS) na Brinju v letu 2019 je opredeljen v Varnostnem porocilu za TRIGA Mark II (IJS-DP-10675, revizija 7, 2017). Program temelji na starem programu, ki je bil opredeljen v odlocbi URSJV, št. 391-01/00-5-26546/MK z dne 10. 11. 2000, in je bil v letu 2013 posodobljen in usklajen s Pravilnikom JV10, Priloga 5: Zasnova programa obratovalnega monitoringa raziskovalnega jedrskega reaktorja. Nadzorne meritve opravlja Služba za varstvo pred ionizirajocimi sevanji IJS (v nadaljevanju SVPIS), razen meritev zunanjega sevanja s TL dozimetri, ki jih opravlja pooblašceni izvajalec monitoringa radioaktivnosti. Program meritev RIC je vsebinsko povsem locen od programa nadzora Centralnega skladišca radioaktivnih odpadkov na isti lokaciji na Brinju. 3.3.3.1 Obseg nadzora Nadzor radioaktivnosti RIC obsega meritve emisij in meritve koncentracij v okolju. Program meritev radioaktivnih emisij na izvoru zajema atmosferske (aerosole in pline na izpuhu iz reaktorske hale) in tekocinske izpuste (radioaktivne izpustne vode iz Odseka IJS za znanosti o okolju, v nadaljevanju O-2, in možne izpuste iz vroce celice). Meteorološke podatke (smer in hitrost vetra, padavine) zagotavlja avtomatska meteorološka postaja, ki je postavljena na kontrolni tocki ob zahodni ograji zemljišca reaktorskega centra. Meritve radioaktivnosti v okolju reaktorskega centra obsegajo meritve radioaktivnosti zraka, podtalnice (iz vodnjaka), radioaktivnosti savskega sedimenta, radioaktivno kontaminacijo tal ter meritve zunanjega sevanja (zunanja doza merjena s TL dozimetri ter sprotno spremljanje hitrosti doze z avtomatskim merilnikom). 3.3.3.2 Rezultati meritev v okolju V tekocinskih izpustih so v cisterni O-2 zaznani umetni radionuklidi s skupno aktivnostjo 0,1 MBq. Pri atmosferski prenosni poti je najpomembnejše izpušcanje 41Ar v ozracje iz prezracevalnega sistema reaktorja. Atmosferski izpusti žlahtnega plina 41Ar so v neposredni korelaciji s casom obratovanja reaktorja in so bili za leto 2019 ocenjeni na 1,2 TBq, kar je nekoliko nižje kot v letu 2018 in približno enako izpustom v prejšnjih letih. Emisijske meritve radioaktivnosti aerosolov so pokazale le vrednosti, ki so nižje ali primerljive z mejo detekcije, meritve v okolju pa so pokazale vrednosti, znacilne za naravno ozadje in globalno kontaminacijo s 137Cs. 3.3.3.3 Dozne obremenitve prebivalstva Dozna ograda, ki jo je za obratovanje reaktorja postavila URSJV za referencne osebe, je 50 µSv na leto. Efektivna letna doza za okoliškega prebivalca zaradi atmosferskih izpustov je bila za leto 2019 ocenjena po metodologiji, ki upošteva Gaussov model disperzije 41Ar za talni izpust in obsevanje gama iz koncnega oblaka. Ob predpostavki, da se clovek zadržuje 65 ur/leto ob ograji Reaktorskega centra, je efektivna letna doza 0,03 µSv. V oddaljenosti 500 m (Pšata) je ob celoletnem zadrževanju efektivna letna doza 0,63 µSv. Vrednosti so zaradi podobnih izpustov znotraj merskih negotovosti enake kot v letu 2018. Ocenjuje se, da je efektivna letna doza, prejeta prek te prenosne poti, zanemarljiva. V primeru, da bi reaktor obratoval celo leto na polni moci, bi bila prejeta letna doza na oddaljenosti 500 m okoli 10 µSv. V letu 2019 so v tekocinskih izpustih iz cisterne O-2 zaznali umetne radionuklide, posledicno je bila ocenjena tudi letna ingestijska doza na 0,01 µSv. Na podlagi tega lahko sklepamo, da je bil vpliv preko te prenosne poti zanemarljiv. 3.3.3.4 Neodvisni nadzor obratovalnega monitoringa Skladno z zahtevami JV10 so v letu 2019 izvedli primerjavo z neodvisno meritvijo pooblašcene organizacije (ZVD). Primerjali so meritev vzorcev zemlje. Rezultate meritev so med seboj statisticno primerjali (u-test) in dokazali, da se rezultati meritev ujemajo, razen v primeru koncentracij 226Ra, kar je posledica razlicne obdelave vzorca. Tovrstne razlike bo potrebno v prihodnje odpraviti. 3.3.3.5 Zakljucki Nadzor nad radioaktivnostjo okolice RIC na Brinju je bil leta 2019 v celoti izvajan v skladu s potrjenim programom nadzora. Izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva, ocenjena po vseh prenosnih poteh zaradi dejavnosti RIC, je bila približno 1 % upravno predpisane dozne omejitve (dozne ograde) za prebivalstvo, ki znaša 50 µSv/leto. Vir: [23] 3.3.4 Nadzor radioaktivnosti v okolici Centralnega skladišca radioaktivnih odpadkov na Brinju Program nadzora radioaktivnosti v okolici Centralnega skladišca radioaktivnih odpadkov (v nadaljevanju CSRAO) na Brinju je skladen s Pravilnikom JV10 in je podrobno dolocen v Varnostnem porocilu za CSRAO na Brinju, Poglavje 13, rev. 2, ARAO-04-01-026-001, april 2018. Program nadzora sta izvajali pooblašceni organizaciji Institut »Jožef Stefan« in ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. 3.3.4.1 Obseg nadzora Centralno skladišce na Brinju je bilo leta 2004 po skoraj dveh desetletjih obratovanja rekonstruirano, kar je vplivalo na zmanjšanje emisij radioaktivnih snovi v ozracje, površinske vode in podtalnico. V letu 2019 je ARAO v skladišcnem prostoru objekta CSRAO in na ožji lokaciji opravljal rutinska dela, ki so vkljucevala vnos in iznos paketov RAO, izvajanje rednih pregledov in vzdrževanje SSK, izvajanje nadzornih meritev, obiske inšpekcij ter vodenje strokovnih ogledov. Nekateri viri so bili pripravljeni za odvoz v tujino zaradi reciklaže, opravljeni so bili tudi pregledi in karakterizacija dela paketov, ki so izhajali iz sanacije objekta v Zavratcu. V letu 2019 ni bilo dejavnosti, ki bi lahko dodatno sevalno obremenjevala okolico objekta CSRAO. Meritve radioaktivnih emisij leta 2019 so obsegale nadzor zracnih izpustov (222Rn kot posledica skladišcenja virov 226Ra in zasnove objekta), odpadnih voda (radionuklidi v podzemnem zbiralniku, ki je brez iztoka v okolje) in neposredno zunanje sevanje na zunanjih delih skladišca. Program meritev je obsegal meritve koncentracije radona in njegovih kratkoživih potomcev v objektu, izpustih v okolje, sevalcev gama v podtalnici in zunanjega sevanja. Poleg tega so bile kot meritve za vzdrževanje pripravljenosti izvedene tudi meritve kontaminacije tal ter koncentracije radionuklidov v suhem usedu iz zraka v bližini skladišca. Meritve, vezane na vzdrževanje pripravljenosti, so zajemale in-situ gama spektrometrijsko merjenje tal okoli skladišca in merjenje suhega useda (zbiranje na vazelinski plošci). 3.3.4.2 Rezultati meritev v okolju Povišanje koncentracije 222Rn v okolici skladišca zaradi emisij so ocenili na podlagi Gaussovega disperzijskega modela za talni izpust in spremljajocih meteoroloških podatkov na lokaciji RIC. Tako naj bi maksimalno povišanje koncentracije 222Rn v okolici skladišca, ocenjeno na osnovi modela za povprecne vremenske razmere, znašalo na ograji Reaktorskega centra okrog 0,5 Bq/m3. Vrednost je konservativna, saj velja le, ce bi vetrovi pihali stalno v eni smeri. Dejansko znaša letna povprecna vrednost prispevka 222Rn koncentracij le okrog 30 % zgoraj navedenih vrednosti v najpogostejši smeri vetra. Meritve 222Rn v neposredni okolici objekta CSRAO kažejo obicajne koncentracije v okolju in so primerljive z rezultati meritev iz preteklih let (15 Bq/m3 – 35 Bq/m3). Zaradi majhnih izpustov, ki so skoraj dva velikostna razreda manjši od naravnih vrednosti, vpliva 222Rn v okolju ni mogoce zaznati z obstojecimi merilnimi metodami. Vzorci vode podtalnice so bili vzeti na južni in severni vrtini. Obe lokaciji sta približno 30 m od CSRAO. Podtalnica se giblje od severa proti jugu, tako da je severna vrtina referencna, medtem ko se na južni vrtini meri morebitni vpliv CSRAO. Meritve kažejo obicajne vrednosti naravnih radionuklidov. V vzorcu podtalnice iz obeh vrtin so bili prisotni samo naravni radionuklidi, v koncentracijah obicajnih za naravno okolje. Mesecne doze zunanjega sevanja gama (okoljski ekvivalent doze H*(10)) se merijo na vratih odlagališca in na razdaljah 10, 30 in 50 m. Izmerjena letna doza (okoljski ekvivalent doze H*(10)) na zunanji strani tovornih vrat CSRAO je bila 0,95 mSv in je podobna kot v preteklih letih po prepakiranju RAO v ustreznejšo embalažo in boljšo razmestitev radioaktivnih odpadkov. Izmerjena letna doza 10 m od vrat je bila 0,77 mSv in je bila nižja kot na lokaciji 30 m od vrat ali na referencni lokaciji na ograji Reaktorskega Centra. Lahko zakljucimo, da je bil vpliv skladišca iz vidika zunanjega sevanja nemerljiv. Letne doze na ostalih merskih tockah zelo malo odstopajo od preteklih let. Razlike med posameznimi lokacijami so odvisne od sestave tal in s tem povezanega nivoja naravnega sevanja. 3.3.4.3 Dozne obremenitve prebivalstva Pri oceni doze se od obsevnih poti upošteva inhalacija radonovih potomcev in neposredno sevanje iz skladišca za najbolj izpostavljene posameznike. Obsevnih obremenitev zaradi izpustov radioaktivnih tekocin ni, saj ni tekocinskega izpušcanja v okolje. Dozna ograda za posameznika iz referencne skupine prebivalstva je 100 µSv na leto. Ocena prejetih doz je bila izdelana za tri referencne skupine posameznikov iz prebivalstva. Najvišjo dozo prejmejo sodelavci IJS iz vzhodnega krila reaktorskega centra, ki je bila v letu 2019 konservativno ocenjena na 1,54 µSv na leto. Precej manj prejme pri svojih rednih obhodih varnostnik (0,73 µSv na leto), medtem ko je bila ocenjena letna doza za kmetovalca pri opravljanju poljskih del ob ograji zavarovanega obmocja (100 m) le okrog 0,03 µSv na leto. Vrednosti so vecje kot v letu 2018 na racun rahlega povišanja izpustov. Najvišja zgoraj navedena letna izpostavljenost posameznika še zmeraj pomeni približno 1,5 % avtorizirane mejne doze za referencno osebo (100 µSv) ali približno 0,05 % doze zaradi naravnega ozadja. 3.3.4.4 Neodvisni nadzor obratovalnega monitoringa Skladno z zahtevami JV10 so bile v letu 2019 izvedene primerjave meritev vode iz podzemnega rezervoarja med pooblašcenimi izvajalci IJS in ZVD. Zaradi nizkih aktivnosti (na meji detekcije) in posledicno velikih merilnih negotovosti, je težko primerjati vse izmerjene vrednosti. Dejansko je mogoca primerjava le 40K, kjer je ujemanje odlicno. Dobro ujemanje je tudi pri 226Ra (odstopanje 17 %), slabše ujemanje je pri 210Pb in pri 7Be. V prihodnje bo potrebno pri neodvisnem nadzoru izbirati le takšne vzorce, pri katerih so radionuklidi prisotni v merljivih kolicinah. 3.3.4.5 Zakljucki Nadzor nad radioaktivnostjo okolice CSRAO je v letu 2019 ponovno pokazal, da je vpliv obratovanja skladišca na okolje primerljiv s preteklimi leti. Vpliv se je bistveno zmanjšal leta 2009 zaradi rekonstrukcije in prepakiranja odpadkov, od takrat pa so variacije izpustov znotraj negotovosti modelske ocene. Ocena obsevne obremenitve za prebivalstvo kaže, da je prejeta doza za posameznika iz referencne skupine delavcev reaktorskega centra znatno pod predpisanimi doznimi ogradami za prebivalstvo. Vir: [24], [29] 3.4 PREJETE DOZE SEVANJA PREBIVALCEV V SLOVENIJI 3.4.1 Sevalna obremenjenost prebivalcev zaradi naravnih virov sevanja Vec kot polovico letne efektivne doze, ki jo prebivalci prejmejo od vseh naravnih virov ionizirajocih sevanj, v povprecju prispeva radon s svojimi kratkoživimi radioaktivnimi razpadnimi produkti. Najbolj izpostavljeni posamezniki lahko prejmejo doze, ki so znatno višje od povprecne doze zaradi naravnih virov. Njihovo izpostavljenost se ocenjuje v okviru vladnega programa »Sistematicno pregledovanje in izvajanje meritev radona«, ki ga zagotavlja URSVS, izvajajo pa pooblašcene institucije. V okviru tega programa je na podlagi meritev in casov prisotnosti v prostorih je ZVD ocenil tudi prejete efektivne doze za zaposlene delavce, v šolah in vrtcih pa še za otroke, ki so bili izpostavljeni vrednostim nad 300 Bq/m3. Od skupaj 81 izidov je 6 ocenjenih letnih doz preseglo mejno vrednost 6 mSv za posameznike iz prebivalstva. Najvišja ocenjena doza je bila okrog 15 mSv v pisarni Vrtca Zelena jama Ljubljana zaradi povprecne vsebnosti radona okrog 3000 Bq/m3. V 33 primerih so bile ocenjene letne doze med 2 in 6 mSv, v 30 primerih med 1 in 2 mSv, v 12 primerih pa nižje od 1 mSv. V vecini prostorov in objektov s previsokimi vsebnostmi radona se letos meritve in drugi ukrepi nadaljujejo. Program vkljucuje tudi izvajanje meritev koncentracij radona v bivalnih prostorih. Na podrocju ozavešcenosti o škodljivih vplivih radona je URSVS financirala izdajo slikanice, natisnjene na ucne pripomocke, namenjene srednješolcem. Delavci v idrijskem in mežiškem rudniku od leta 2009 niso vec pod dozimetricnim nadzorom kot izpostavljeni delavci. Rudnika sta zaprta, le posamezni rovi so namenjeni turisticnim obiskom. Vodniki v jamah so izpostavljeni obcasno, trenutno pa so obravnavani kot posamezniki iz prebivalstva. Nadzorovani so v sklopu nacionalnega programa sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja zaradi naravnih virov sevanja. Oceno doz poklicno izpostavljenih delavcev (vodici v kraških jamah in delavci v Rudniku Žirovski vrh), mora zagotoviti njihov delodajalec. Podatki o individualnih dozah poklicno izpostavljenih delavcev zaradi radona so zbrani v poglavju 4. V letu 2019 je URSVS nadaljevala financiranje analize skupne aktivnosti sevalcev alfa in beta v pitnih vodah Slovenije skladno s pravilnikom Pravilnikom o monitoringu radioaktivnosti v pitni vodi (Uradni list RS, št. 74/15 in 76/17 – ZVISJV-1). Meritve je izvedel IJS. Analizirano je bilo 130 vzorcev vodovodih vod iz 85 vodovodnih sistemov. Vzorcenje je pokrivalo celotno ozemlje Slovenije, pri cemer je bilo upoštevano število prebivalcev glede na odvzemno mesto ter hidrogeološke znacilnosti voda. Vrednosti za skupno aktivnost sevalcev alfa se pojavljajo v obmocju do 0,17 Bq/kg, s povprecno vrednostjo 0,031 Bq/kg. Vrednosti za skupno aktivnost sevalcev beta so do 0,48 Bq/kg, s povprecno vrednostjo 0,16 Bq/kg. Vrednosti so tako za sevalce alfa kot beta podobne kot v letu 2018. Nekaj vzorcev je preseglo priporocene ravni za preverjanje skupne aktivnosti alfa (0,1 Bq/l) in bodo dodatno analizirani. Izkušnje iz preteklih let kažejo, da so tudi v teh primerih ocenjene vrednosti za prejeto dozo dalec pod indikativno dozo 0,1 mSv/leto. 3.5 BAZA PODATKOV O MERITVAH RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU IN O IZPUSTIH IZ JEDRSKIH OBJEKTOV (ROKO) ROKO (Radioaktivnost v OKOlju) je ime URSJV baze podatkov o meritvah radioaktivnosti v Sloveniji. Z vstopom v Evropsko unijo je Slovenija prevzela obveznost, ki neposredno izhaja iz 36. clena pogodbe Euratom in posredno iz evropske direktive o temeljnih varstvenih standardih. Tudi 158. clen Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti zahteva spremljanje trendov radioaktivnosti okolja in ocenjevanje prejetih doz prebivalstva. Bazo okoljskih podatkov je URSJV zasnovala leta 2004, leta 2007 pa sta bila baza in prikazovalni program razširjena, vanjo pa so bili vkljuceni tudi podatki o izpustih iz jedrskih objektov. Leta 2019 je bila baza dopolnjena z vsemi razpoložljivimi podatki iz letnih porocil, tako da sedaj vsebuje vec kot 300.000 podatkov o meritvah. Vsaka meritev v bazi vsebuje podatke o: - vrsti monitoringa in lokaciji meritve, - izmerjenem radionuklidu in vrednosti oz. meji detekcije, - napaki, - merski enoti, - vrsti vzorcev in nacinu priprave, - zacetku in koncu meritve, - tipu meritve, - instrumentu in izvajalcu meritev ter - viru, iz katerega so crpani podatki. V bazo so vpisani podatki monitoringa življenjskega okolja v Republiki Sloveniji od leta 1980 dalje ter vsi podatki obratovalnih monitoringov NEK (meritve v okolju in podatki o izpustih), RŽV, Reaktorskega centra in CSRAO n Brinju, vecinoma s prepisovanjem iz tiskanih dokumentov. Del baze so tudi ocenjeni podatki o izpustih iz bolnišnic. Ti izpusti nastajajo kot posledica uporabe radioaktivnih snovi v zdravstvu in jih je posredovala URSVS. Baza je dostopna vsem na spletnem naslovu in jo lahko uporablja kdorkoli kot pripomocek pri razlicnih študijah in analizah radioaktivnosti v okolju. Po dolocbah Pravilnika o monitoringu radioaktivnosti morajo od leta 2008 naprej vsi izvajalci monitoringa, poleg tiskanega letnega porocila, zagotoviti tudi zapise o meritvah v elektronski obliki, ki jo doloci pristojni upravni organ. Takšen nacin porocanja lajša vsakoletno dopolnjevanje baze. Slovenija mora v skladu s 36. clenom pogodbe Euratom Evropski komisiji porocati o rezultatih merjenja radioaktivnosti v okolju in o izpustih iz jedrskih elektrarn in drugih objektov. Ti podatki morajo vsebovati vse parametre, ki jih je Evropska komisija predhodno definirala v svojih priporocilih. Baza je zasnovana tako, da je mogoce vse potrebne podatke s pomocjo orodij enostavno izvoziti v obliki, ki jo je predpisala Evropska komisija. Poleg vpisa rednih vsakoletnih meritev v sklopu monitoringa okolja in obratovalnega monitoringa, je naloga URSJV tudi vpis podatkov iz razpoložljivih raziskovalnih študij iz podrocja merjenja radioaktivnosti okolja v Sloveniji. Baza podatkov vsebuje rezultate meritev razlicnih vzorcev iz vse Slovenije (lokacije so oznacene na karti na sliki 135). Pricakovano, najvec rezultatov je v bližini jedrskih objektov, posebej NEK. Slika 135: Lokacije vseh merilnih mest, ki so doslej vnesene v bazo ROKO Kot primer prikaza rezultatov meritev lahko vidimo mesecni potek izmerjene specificne aktivnosti radionuklida 137Cs v zraku v Ljubljani, ki nazorno prikaže prispevek zadnjega kitajskega zracnega jedrskega poskusa jeseni leta 1980, cernobilske nesrece leta 1986, nezgodne stalitve vira 137Cs v železarni v Španiji leta 1998 in nesrece v Fukušimi leta 2011 (slika 136). Vrednosti leta 2004 so posledica merskih napak. Na sliki 137 lahko opazimo tudi vsakoletna nihanja v zadnjih letih, katere pripisujemo uporabi lesnih kuriv. Slika 136: Povprecne letne specificne aktivnosti radionuklida 137Cs v zraku v Ljubljani Slika 137: Povprecne letne specificne aktivnosti radionuklida 137Cs v zraku v Ljubljani 4 VARSTVO DELAVCEV PRED SEVANJI IN OBSEVANOST V ZDRAVSTVU 4.1 USMERJENI ZDRAVSTVENI PREGLEDI Zdravstvene preglede izpostavljenih delavcev so v letu 2019 izvajali zdravniki iz petih pooblašcenih organizacij: Klinicni inštitut za medicino dela, prometa in športa Ljubljana, ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. Ljubljana, Aristotel d. o. o. Krško, Zdravstveni dom Krško in Zdravstveni dom Ljubljana Center. Podatki o opravljenih zdravniških pregledih so zbrani v preglednici 32. Preglednica 32: Število opravljenih zdravniških pregledov v letu 2019 Moški Ženske Mlajši od 40 Starejši od Skupaj Izpolnjuje 2.397 1.320 1.973 1.744 3.717 Izpolnjuje z omejitvami 475 155 193 437 630 Zacasno ne izpolnjuje 32 2 18 16 34 Ne izpolnjuje; predlagano drugo delo 6 2 4 4 8 Ne izpolnjuje 4 1 1 4 5 Ocene ni mogoce podati 39 11 18 32 50 Zdravstveni nadzor po koncu dela 0 0 0 0 0 Skupaj 2.953 1.491 2.207 2.237 4.444 4.2 DOZE IZPOSTAVLJENIH DELAVCEV Leta 2019 je URSVS ukrepala v treh primerih, ko je bila prekoracena operativna mesecna doza 1,6 mSv. Zahtevala je pojasnilo od izpostavljenega delavca in od odgovorne osebe za varstvo pred sevanji ter dokazila o izpolnjevanju pogojev za izpostavljenega delavca. URSVS vodi centralno evidenco osebnih doz (CEOD), v katero pooblašceni izvajalci dozimetrije porocajo prejete doze ionizirajocega sevanja za vse izpostavljene delavce. Izmerjene doze zaradi zunanjega obsevanja praviloma porocajo mesecno, doze zaradi notranjega obsevanja pa praviloma porocajo letno. Pooblašceni izvajalci osebne dozimetrije za meritve zunanjih doz za leto 2019 so ZVD, NEK in IJS, pooblašceni izvajalec dozimetrije zaradi izpostavljenosti radonu pa ZVD. Projekt centralne evidence osebnih doz je pricel Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije leta 1999. Leta 2019 sta se nadaljevala razvoj in polnjenje evidence in bosta potekala tudi leta 2020, do zdaj pa je bilo vanj vkljuceno 18.096 oseb (vkljucno z osebami, ki so v obdobju 2000–2019 prenehale delati z viri sevanj). Od leta 2010 so v CEOD vkljucene osebne doze, ki jih prejmejo delavci slovenskih podjetij pri izvajanju remontnih del v nuklearnih elektrarnah in drugih dejavnosti v tujini, od leta 2015 pa je v CEOD dodatno vkljuceno približno 960 gasilcev. Za leta od 2010 do 2018 se v CEOD vodijo tudi osebne doze letalskega osebja podjetja Adria Airways zaradi izpostavljenosti kozmicnemu sevanju med letalskimi poleti. Za leto 2019 teh podatkov zaradi stecaja družbe ni bilo mogoce pridobiti. Upravljavec objekta ali izvajalec sevalne dejavnosti, pri katerem delajo delavci zunanjega izvajalca, mora preveriti ali so doze, ki so jih ti delavci prejeli v skladu z mejnimi dozami in doznimi ogradami. Potrdilo o prejetih dozah v preteklem obdobju iz CEOD izda URSVS na podlagi vloge delavca ali odgovorne osebe za varstvo pred sevanji v podjetju, kjer je delavec zaposlen. V letu 2019 je URSVS izdala potrdila za 47 delavcev iz 10 podjetij oziroma institucij. Na zahtevo pooblašcenega izvajalca zdravstvenega nadzora je posredovala tudi podatke o prejetih dozah za 16 delavcev. Podatki na podlagi CEOD o prejetih dozah sevanja leta 2019 po UNSCEAR klasifikaciji so zbrani v preglednici 33 in preglednici 34. Preglednica 33: Število izpostavljenih delavcev za posamezni dozni interval 0-ND ND- 0,99 mSv 1-4,99 mSv 5-9,99 mSv 10-14,99 mSv 15-19,99 mSv 20-29,99 mSv = 30 mSv Skupaj ZUNANJE SEVANJE 5.287 2.650 284 1 0 0 0 0 8.222 NEK (1) 291 864 228 1 0 0 0 0 1.384 NEK notranji 135 258 37 1 0 0 0 0 431 NEK zunanji 156 606 191 0 0 0 0 0 953 reaktor IJS(3) 10 43 0 0 0 0 0 0 53 dejavnosti v tujini 6 7 3 0 0 0 0 0 16 industrija (2,3) 542 107 10 0 0 0 0 0 659 industrijska radiografija 105 50 10 0 0 0 0 0 165 industrija ostalo 437 57 0 0 0 0 0 0 494 medicina in veterina 3.235 1.346 40 0 0 0 0 0 4.621 nuklearna medicina(2,3) 86 124 23 0 0 0 0 0 233 interventna radiologija(2,3) 110 89 0 0 0 0 0 0 199 radiologija ostalo (2,3) 2.453 926 14 0 0 0 0 0 3.393 brahiterapija(3) 15 9 0 0 0 0 0 0 24 radioterapija (3) 156 58 0 0 0 0 0 0 214 zobni (2) 303 78 1 0 0 0 0 0 382 medicina ostalo (2,3) 33 16 0 0 0 0 0 0 49 veterina (2) 79 46 2 0 0 0 0 0 127 ostalo (2,3,8) 1.203 283 3 0 0 0 0 0 1.489 letalski prevozi 0-ND ND- 0,99 mSv 1-4,99 mSv 5-9,99 mSv 10-14,99 mSv 15-19,99 mSv 20-29,99 mSv = 30 mSv Skupaj RADON 0 17 79 32 38 12 0 0 178 RŽV(4,5,6) 0 8 0 0 0 0 0 0 8 kraške jame(4,7) 0 9 79 32 38 12 0 0 170 SKUPAJ 5.287 2.667 363 33 38 12 0 0 8.400 Preglednica 34: Kolektivna doza v clovek-mSv po doznih intervalih in povprecna doza za posamezne dejavnosti ND-0,99 mSv 1-4,99 mSv 5-9,99 mSv 10-14,99 mSv 15-19,99 mSv 20-29,99 mSv =30 mSv skupaj pov-precna doza povpre-cna doza >ND ZUNANJE SEVANJE 500,38 499,62 6,68 0 0 0 0 1.006,68 0,12 0,34 NEK (1) 248,36 412,79 6,68 0 0 0 0 667,83 0,48 0,61 NEK notranji 66,81 78,17 6,68 0 0 0 0 151,66 0,35 0,51 NEK zunanji 181,55 334,62 0 0 0 0 0 516,17 0,54 0,65 reaktor IJS(3) 2,49 0 0 0 0 0 0 2,49 0,05 0,06 dejavnosti v tujini 1,21 5,79 0 0 0 0 0 7,00 0,44 0,70 industrija (2,3) 21,61 16,07 0 0 0 0 0 37,68 0,06 0,32 industrijska radiografija 13,87 16,07 0 0 0 0 0 29,94 0,18 0,50 industrija ostalo 7,74 0 0 0 0 0 0 7,74 0,02 0,14 medicina in veterina 198,26 58,82 0 0 0 0 0 257,08 0,06 0,19 nuklearna medicina(2,3) 41,71 35,2 0 0 0 0 0 76,91 0,33 0,52 interventna radiologija(2,3) 13,14 0 0 0 0 0 0 13,14 0,07 0,15 radiologija ostalo (2,3) 116,93 18,89 0 0 0 0 0 135,82 0,04 0,14 brahiterapija(3) 0,38 0 0 0 0 0 0 0,38 0,02 0,04 radioterapija(3) 4,59 0 0 0 0 0 0 4,59 0,02 0,08 zobni (2) 10,28 1,34 0 0 0 0 0 11,62 0,03 0,15 medicina ostalo (2,3) 0,98 0 0 0 0 0 0 0,98 0,02 0,06 veterina (2) 10,25 3,39 0 0 0 0 0 13,64 0,11 0,28 ND-0,99 mSv 1-4,99 mSv 5-9,99 mSv 10-14,99 mSv 15-19,99 mSv 20-29,99 mSv =30 mSv skupaj pov-precna doza povpre-cna doza >ND ostalo (2,3,8) 28,45 6,15 0 0 0 0 0 34,6 0,02 0,12 letalski prevozi RADON 7,75 217 243,25 476,84 190,64 0 0 1.135,48 6,38 6,38 RŽV(4,5,6) 0,51 0 0 0 0 0 0 0,51 0,06 0,06 kraške jame(4,7) 7,24 217 243,25 476,84 190,64 0 0 1.134,97 6,68 6,68 SKUPAJ 508,13 716,62 249,93 476,84 190,64 0 0 2.142,16 0,26 0,69 * ND - nivo detekcije (1) Izvajalec meritev NEK. ND = 0,01 mSv, doze pod ND so upoštevane kot 0 mSv. (2) Izvajalec meritev ZVD. ND = 0,04 mSv, doze pod ND so upoštevane kot 0 mSv. (3) Izvajalec meritev IJS. ND = 0,001 mSv, nedolocenost ozadja je 0,01 mSv/mesec. IJS poroca vsako pozitivno odstopanje od ozadja. (4) Izvajalec dozimetrije je radonski laboratorij ZVD. (5) Skupna efektivna doza zaradi izpostavljenosti radonu in njegovim potomcem in zunanjemu sevanju. (6) Doze zaradi izpostavljenosti radonu so ocenjene po metodologiji iz ICRP 65. (7) Doze zaradi izpostavljenosti radonu so ocenjene po metodologiji iz ICRP 32. (8) Za delavce ARAO je upoštevana tudi notranja doza. Visoke individualne doze zaradi zunanjega sevanja prejmejo delavci, ki izvajajo remontna dela v nuklearnih elektrarnah v tujini, sodelujejo pri delih v NEK ter izvajajo industrijsko radiografijo. V preglednici 33 in preglednici 34 so njihove doze upoštevane v razlicnih kategorijah, zato skupne individualne doze niso razvidne. Najbolj izpostavljen posameznik v tej skupini je prejel letno dozo 5,8 mSv. Zelo visoke doze v Sloveniji zaradi naravnega notranjega sevanja prejemajo delavci v Postojnski jami (PJ), kjer na podlagi odlocbe URSVS iz leta 2004 zavezanec nadaljuje ukrepe glede varstva svojih delavcev in zacasno zaposlenih študentov, izpostavljenih visokim vsebnostim radona in njegovih potomcev v zraku jame. Nadzorne meritve je v letu 2019 izvajal ZVD, ki je delavcem dolocal tudi sevalne obremenitve. V letu 2019 nihce od delavcev ni presegel dozne omejitve 20 mSv, 12 delavcev je prejelo individualne doze med 15 in 20 mSv, 38 delavcev je prejelo doze med 10 in 15 mSv, 32 delavcev je prejelo doze med 5 in 10 mSv, 34 delavcev pa je prejelo doze nižje od 5 mSv. Kolektivna doza je bila 996 clovek-mSv, kar je vec kot v letu 2018 (895 clovek-mSv). Povprecna prejeta doza na delavca je bila 8,6 mSv, kar je vec kot leta 2018 (7,1 mSv). Najbolj izpostavljen posameznik je prejel efektivno dozo 17,5 mSv. (18,3 mSv v letu 2018). Ocena doz je negotova, ker se kontinuirane meritve radonovih potomcev zaradi previsoke vlage in cene ne izvajajo stalno, meteorološke razmere (predvsem temperaturna razlika zunaj in znotraj jame) pa imajo zelo mocan ucinek na vsebnosti radona in njegovih potomcev v zraku. Med majem in avgustom so vodniki najvec ur v jami, razlike med trenutnimi in povprecnimi izmerjenimi vrednostmi pa zelo vplivajo na seštevek kolektivne doze. V Škocjanskih jamah v letu 2019 nihce ni prejel doze nad 5 mSv. 54 delavcev je skupaj prejelo 139 clovek-mSv, v povprecju pa 2,6 mSv. Tako kolektivna doza kot povprecna individualna doza sta manjši kot leta 2018 (198 clovek-mSv in 3,2 mSv). Izsledki študije ZVD z oznako LMSAR-100/2005-PJ o ugotavljanju izpostavljenosti posameznikov v turisticnih jamah iz leta 2005, ki ga je financirala URSVS, kažejo, da so doze delavcev v kraških jamah zaradi izpostavljenosti radonu, ocenjene po metodologiji ICRP 65 (International Commission for Radiation Protection), podcenjene. Zaradi vecjega deleža nevezanih radonovih potomcev v zraku kraških jam bi morali glede na omenjeno študijo upoštevati približno dvakrat vecji dozni faktor oziroma metodologijo po ICRP 32. V tem porocilu so navedene prejete doze za turisticne delavce v kraških jamah ocenjene po metodologiji ICRP 32. Te so dvakrat višje, kakor bi bile po metodologiji iz ICRP 65. 4.3 USPOSABLJANJE IZPOSTAVLJENIH DELAVCEV Izobrazba delavcev, ki delajo z viri ionizirajocih sevanj, ustreza predpisom. Ugotovljene so bile le manjše nepravilnosti v zvezi z nepravocasnim obnavljanjem znanja iz varstva pred ionizirajocimi sevanji. Usposabljanje, izpopolnjevanje in preverjanje znanja opravljata pooblašceni organizaciji IJS in ZVD. Usposabljanje zunanjih delavcev v NEK opravlja NEK v sodelovanju z IJS. V letu 2019 je usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji opravilo 1.883 oseb. 4.4 IZPOSTAVLJENOST ZARADI UPORABE VIROV SEVANJ V ZDRAVSTVENE NAMENE Uporaba virov ionizirajocih sevanj v zdravstvu prispeva najvecji delež k izpostavljenosti prebivalstva zaradi uporabe umetnih virov ionizirajocih sevanj. Slovenija je v letih 2010 in 2011 v okviru projekta Dose DataMed2, ki je potekal pod okriljem Evropske komisije, ocenila prispevek k skupni dozi, ki jo prejmejo pacienti pri diagnosticnih posegih v medicini. Rezultati študije kažejo, da povprecen prebivalec Slovenija zaradi medicinskih preiskav prejme približno 0,7 mSv letno. Pri tem je najpomembnejši prispevek preiskav z racunalniško tomografijo (CT), ki prispevajo približno 60 % skupne doze, klasicna rentgenska diagnostika prispeva okoli 20 %, intervencijski posegi in preiskave v nuklearni medicini pa po približno 10 %. Rezultati kažejo, da je izpostavljenost prebivalstva v Sloveniji nekoliko pod evropskim povprecjem, ki je 1 mSv letno na prebivalca. Zaradi narašcajoce vloge rentgenske diagnostike v sodobni medicini in na podlagi trendov v drugih razvitih državah pricakujemo nadaljnje narašcanje izpostavljenosti prebivalstva zaradi medicinske uporabe ionizirajocega sevanja. Zato URSVS izvaja aktivnosti za doslednejše uveljavljanje nacel upravicenosti in optimizacije, pri cemer posebno pozornost posveca preiskavam z racunalniško tomografijo in intervencijskih posegom. Kljucne aktivnosti, povezane z optimizacijo radioloških posegov so predstavljene v poglavju 4.5, posvecenemu izpostavljenosti pacientov. Drugo kljucno nacelo uporabe ionizirajocega sevanja v medicini je nacelo upravicenosti. Številne mednarodne študije kažejo, da je lahko neupravicenih ali neustreznih tudi vec deset odstotkov diagnosticnih radioloških posegov. To vodi do nepotrebne izpostavljenosti pacientov, hkrati pa predstavlja dodatno ekonomsko obremenitev zdravstvenega sistema. Tako se v zadnjih letih izvajanju nacela upravicenosti posveca narašcajoca pozornost. Kot najustreznejša rešitev se kaže uporaba napotnih kriterijev, še posebej v povezavi s sistemom elektronskega narocanja in digitalnimi sistemi za klinicno podporo pri narocanju. Žal napotni kriteriji in omenjeni podporni sistemi v Sloveniji še niso uveljavljeni. Da bi ocenili nivo izvajanja nacela upravicenosti v praksi, je URSVS v novembru 2016 v okviru koordinirane akciji pristojnih upravnih organov številnih evropskih držav izvedla sistematicen nadzor v petih slovenskih zdravstvenih ustanovah. Ugotovitve kažejo, da vsaj v primeru napotitev na dozno najbolj obremenjujoce posege (slikanje z racunalniško tomografijo in intervencijski posegi) vse napotitve pred izvedbo posega pregledajo zdravniki, ki lahko nosijo klinicno odgovornost za radiološki poseg. To predstavlja dobro podlago za zagotavljanje upravicenosti napotitev, žal pa resno oviro boljšemu izvajanju predstavljajo pogosto zelo pomanjkljive klinicne informacije s strani napotnih zdravnikov. Tako bi k boljšemu izvajanju nacela upravicenosti lahko bistveno pripomoglo bolj popolno izpolnjevanje napotnic in/ali enoten zdravstveni informacijski sistem, kakršnega že uporabljajo številne evropske regije in države. Zato se je URSVS aktivno vkljucila v pobudo za oblikovanje smernic za napotitve na radiološke preiskave, pripravljene na podlagi napotnih kriterijev Evropskega združenja za radiologijo, in vpeljavo elektronskega sistema za podporo napotnim zdravnikom pri izboru najprimernejših radioloških preiskav. V okviru mreže HERCA pa se je v letu 2019 v sodelovanju z drugimi upravnimi organi, pristojnimi za podrocje varstva pred sevanji, vkljucila v akcijo osvešcanja napotnih zdravnikov, ki jo bomo v Sloveniji izvedli v letu 2020. 4.5 DIAGNOSTICNE REFERENCNE RAVNI PRI DIAGNOSTICNIH RADIOLOŠKIH POSEGIH Izvedba rentgenskih preiskav v skladu z dobro radiološko prakso vodi do radiograma, ki vsebuje vse potrebne podatke za postavitev prave diagnoze ob najnižji izpostavljenosti pacientov. Mednarodna komisija za varstvo pred sevanji (ICRP - International Commission on Radiological Protection) je leta 1996 predstavila koncept diagnosticnih referencnih ravni (DRR) in s tem spodbudila proces optimizacije radioloških posegov. Raven izpostavljenosti pacientov pri izbrani preiskavi ob uporabi posameznega rentgenskega aparata lahko ocenimo s primerjavo med povprecno izpostavljenostjo na tem aparatu in vrednostjo DRR, pridobljene na podlagi ustreznih regionalnih ali lokalnih podatkov. Uporaba DRR je znatno ucinkovitejša ob uporabi nacionalnih vrednosti DRR. Tako so bile na podlagi zbranih podatkov o izpostavljenosti pacientov pri rentgenskih preiskavah v Sloveniji v letu 2019 uradno postavljene posodobljene vrednosti DRR za 29 rentgenskih preiskav. Zaradi sprememb v tehnologiji ter strokovnih smernicah je namrec potrebno diagnosticne referencne ravno redno posodabljati. To omogocajo podatki o izpostavljenosti pacientov, ki jih morajo izvajalci radioloških posegov ovrednotiti vsaj vsakih pet let, hkrati pa ti podatki omogocajo dober vpogled na stanje optimizacije radioloških posegov v Sloveniji. Posodobljene vrednosti DRR so objavljene na spletni strani URSVS in za uporabnike predstavljajo referencne vrednosti, s katerimi primerjajo tipicne izpostavljenosti svojih pacientov. Ob tem Slovenija sodeluje v projektih Mednarodne agencije za atomsko energijo z oznakama RER-9-147 in RER-6-038, ki sta namenjena varstvu pacientov pri zdravstvenih posegih z uporabo ionizirajocega sevanja in dvigu kakovosti pri teh posegih. Uporaba DRR omogoca identifikacijo rentgenskih aparatov, pri katerih tipicna izpostavljenost pacientov znatno presega pricakovane vrednosti. Osredotocenje na optimizacijo posegov na teh aparatih vodi do izboljšanja radiološke prakse in znižanja izpostavljenosti pacientov. Raven izpostavljenosti za posamezno rentgensko napravo ali skupino le teh se v procesu izdaje potrebnih dovoljenj in potrdil za izvajanje sevalnih dejavnosti in uporabo virov sevanja v zdravstvu primerja z DRR. V primeru, da povprecna izpostavljenost pacientov za posamezno preiskavo presega DRR, upravni organ zahteva optimizacijo protokolov za izvedbo te preiskave. Ceprav je ta proces pomemben pri vseh radioloških posegih, se posebno pozornost posveca posegom, ki vodijo do visoke izpostavljenosti pacientov, med katerimi izstopajo intervencijski posegi ter racunalniška tomografija. Ti podrocji radiologije namrec prispevata okoli 70 % celotne izpostavljenosti, ki je posledica medicinske uporabe ionizirajocega sevanja. URSVS je zato pricela z aktivnostmi za obsežnejše sistematicno zbiranje podatkov o izpostavljenosti pacientov pri teh posegih, ki bi temeljilo na avtomatskem zbiranju podatkov za vse paciente. Tako je URSVS v letu 2019 za omejen nabor rentgenskih aparatov že dobila podatke o izpostavljenosti pacientov, ki poleg dolocitve povprecne doze za standardne preiskave omogoca tudi spremljanje drugih parametrov kot so širina porazdelitve, porazdelitev po spolu ali starosti in tako naprej. Hkrati tovrsten nabor podatkov omogoca tudi analizo števila posegov posamezne vrste in s tem postavlja podlago za lažjo in zanesljivejšo oceno obsevanosti prebivalstva zaradi medicinskih posegov. URSVS je v letu 2019 financirala študijo o izpostavljenosti pacientov pri diagnosticnih radioloških posegih, ki je nadaljevanje študije iz leta 2018. Namen študije je vzpostaviti metodologijo rednega zbiranja podatkov o dozah pacientov in pripraviti predlog oblike porocanja o tem. V okviru študije je potekalo avtomatsko zbiranje podatkov na rentgenskih napravah za diagnosticno radiologijo. V letu 2019 je bilo povecano število rentgenskih aparatov, za katere se zbirajo podatki in spremlja obsevanost pacientov. Poleg tega je vkljucena tudi mamografija v okviru programa DORA. Na podlagi izkušenj iz študije leta 2018 so bile pripravljene tudi tri klinicne presoje, ki temeljijo na samodejno zbranih podatkih. Zbirka podatkov bo uporabljena za optimizacijo radioloških posegov ter oceno izpostavljenosti prebivalstva kot celote ali posameznih skupin prebivalstva. Podatki se zbirajo anonimizirano, vsebujejo pa informacijo o spolu in starosti pacienta ter vse potrebne parametre za oceno doze. Tovrstno sledenje izpostavljenosti ni namenjeno individualni oceni doze pri radioloških posegih za posameznega pacienta. Podatke o prejeti dozi zaradi radiološkega posega lahko namrec vsak pacient ali njegov zakoniti zastopnik pridobi pri zdravniku, odgovornem za radiološki poseg. V nuklearni medicini se namesto diagnosticnih referencnih ravni uporabljajo priporocene aktivnosti apliciranega radioizotopa. Zaradi majhnega števila oddelkov nuklearne medicine v Sloveniji razvoj nacionalnih vrednosti ni smiseln, temvec se uporabljajo mednarodna priporocila (pretežno priporocila Evropske zveze za nuklearno medicino, ENMA) ob upoštevanju tehnicnih znacilnosti posamezne slikovne naprave. URSVS tipicne vrednosti aplicirane aktivnosti preverja v postopku odobritve programa radioloških posegov, v letu 2011 pa je v okviru projekta Dose DataMed 2 izvedla tudi sistematicen pregled tipicnih vrednosti aplicirane aktivnosti za vse pomembnejše preiskave na vseh sedmih oddelkih nuklearne medicine. URSVS je v letu 2019 financirala pregled ene SPECT gama kamere in ene planarne gama kamere, ki se uporabljajo v nuklearni medicini. Pregleda je izvedla pooblašcena institucija ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. in o rezultatih testov podala porocilo. 4.6 POROCILO O DELU ZVD ZAVODA ZA VARSTVO PRI DELU D. O. O. 4.6.1 Varstvo pred sevanji v delovnem okolju Laboratorij za dozimetrijo (LDOZ) na ZVD d. o. o. je leta 2019 deloval na osnovi pooblastil (preglednica 35), ki jih je pridobil na URSVS pri Ministrstvu za zdravje. Preglednica 35: Podrocja pooblastitve Laboratorija za dozimetrijo na ZVD d. o. o. Podrocje pooblastitve Datum veljavnosti Pregled virov v zdravstvu in veterini (RTG in zaprti viri) 25. 08. 2022 Pregled virov v zdravstvu in veterini (odprti viri) 25. 08. 2022 Pregled virov v industriji 25. 08. 2022 Varstvo pred sevanji v jedrskih in sevalnih objektih 25. 08. 2022 Izpostavljenost zaradi naravnih radionuklidov 25. 08. 2022 Zunanje obsevanje 19. 05. 2022 Notranje obsevanje - odprti viri 19. 05. 2022 Izpostavljenost zaradi radona in torona 19. 05. 2022 Potrjen program usposabljanja 13. 09. 2024 Pooblastilo za usposabljanje 13. 09. 2024 LDOZ je izvajal nadzor nad dejavnostmi, ki zajemajo uporabo ionizirajocega sevanja, predvsem reden strokovni nadzor virov ionizirajocega sevanja in postopkov dela s temi viri ter osebno dozimetrijo. Pri uporabi sevanja v zdravstvu vsebuje strokovni nadzor tudi elemente preverjanja kakovosti radiološke opreme s poudarkom na sprejemljivosti opreme za namen, za katerega se uporablja. Skupno število virov, ki jih sicer nadzira Zavod za varstvo pri delu d. o. o., ni natancno enako številu opravljenih pregledov v posameznem letu, saj se nekateri viri zaradi npr. okvare trenutno ne uporabljajo, nekaj virov pa smo zaradi vecjih sprememb (servisov, zamenjave bistvenih delov, ...) pregledali veckrat. Vsa porocila o pregledih je poleg uporabnika dobila tudi URSVS ali URSJV. 4.6.2 Izpostavljenost delavcev na delovnih mestih V letu 2019 je bilo v osebno dozimetrijo na Zavod za varstvo pri delu d. o. o. vkljuceno okoli 4.500 oseb, zaposlenih v okrog 700 delovnih organizacijah. Zavod za varstvo pri delu d. o. o. porocila o izmerjenih dozah pošilja uporabnikom dozimetrije in URSVS, ki vodi centralni dozimetricni register Republike Slovenije. V letu 2019 niso pri nobenem delavcu izmerili dozo nad letno dozno omejitvijo 20 mSv. V skladu z Zakonom o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti je ZVD nadaljeval z izdelavo »Ocen varstva pred sevanji«. 4.6.3 Strokovno usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji V letu 2019 je Zavod za varstvo pri delu d. o. o organizirali vec seminarjev s podrocja usposabljanja za varno delo z viri ionizirajocih sevanj. Kot vsako leto so organizirali tri splošne seminarje (na Zavodu za varstvo pri delu d. o. o.) in vec prilagojenih seminarjev pri uporabnikih virov. Za usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji so znacilne 5 – letne periode, saj Pravilnik o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in imetnika vira ionizirajocih sevanj (Uradni list RS, št. 43/18) zahteva, da delavci z viri sevanja vsakih 5 let opravijo izpit iz varstva pred ionizirajocimi sevanji. Vir: [30] 4.7 POROCILO INSTITUTA »JOŽEF STEFAN« 4.7.1 Meritve sevanja na delovnih mestih in pregled virov sevanja Nadzor izpostavljenosti na delovnih mestih je leta 2019 obsegal 25 nadzornih pregledov pri zunanjih narocnikih v industriji, medicini in znanstvenih organizacijah. 4.7.2 Izpostavljenost delavcev na delovnih mestih Laboratorij je leta 2019 opravljal meritve osebnih doz s TL-dozimetri pri 1850 izpostavljenih delavcih, od tega na IJS pri 130 delavcih, ki poklicno redno ali obcasno prihajajo v stik z viri ionizirajocega sevanja. Po njihovi delni statistiki letnih efektivnih doz so bile v letu 2019 izmerjene naslednje doze: nic doz v obmocju nad 5,01 mSv, 10 doz v obmocju 1,01 - 5,00 mSv, 32 doz v obmocju 0,21 - 1,00 mSv, 44 doz v obmocju 0,10 - 0,20 mSv, vse ostale doze pa so bile manj kot 0,10 mSv. Podatke redno pošiljajo na URSVS v centralni register prejetih doz sevanja. 4.7.3 Preverjanje pravilnosti delovanja merilnikov sevanja V letu 2019 je potekalo ocenjevanje Slovenske akreditacije v treh delih (03. - 04. 06. 2019, 13. - 14. 06. 2019 in 05. - 06. 09. 2019). Laboratoriji niso prejeli nobene vecje neskladnosti, ki bi lahko bistveno vplivala na merske rezultate. V okviru tega ocenjevanja so potrdili usposobljenost skladno z novo izdajo standarda SIST EN ISO/EC 17025:2017. Novo akreditacijsko listino LK-017 so prejeli 23. 12. 2019. Na podlagi njihovih rezultatov primerjalnih (interkomparacijskih) meritev najvišjega nivoja ima NDS vpisane najboljše kalibracijske zmogljivosti v bazo KCDB pri BIPM, in sicer 5 CMC-jev za Hp(10) pri rentgenskih N serijah, 137Cs, 60Co in 241Am in 4 CMC za kermo v zraku pri rentgenskih N serijah in pri kvalitetah RQR in RQA. Podrobni podatki so dosegljivi na spletni povezavi. Laboratorij za dozimetricne standarde na IJS je leta 2019 opravil 181 kalibracij (od tega 103 kalibracij merilnikov hitrosti doze, 62 kalibracij osebnih elektronskih dozimetrov in 16 kalibracij merilnikov kontaminacije). Poleg tega so izdali 179 porocil o obsevanju dozimetrov (TLD in OSL). Laboratorij za dozimetricne standarde je nosilec slovenskega nacionalnega etalona za dozimetricno velicino Ka, za velicine v varstvu pred ionizirajocimi sevanji Hp(10) in H*(10) ter za površinsko kontaminacijo s sevalci alfa in beta. 4.7.4 Strokovno usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo je leta 2006 pridobil certifikat kakovosti ISO 9001:2000 za usposabljanje in izdelavo strokovne ocene na podrocju jedrske tehnologije in varstva pred sevanji. Ob vsakoletnih zunanjih presojah v obdobju 2007–2018 je bil ta certifikat obnovljen, leta 2018 pa je bil ta certifikat tudi posodobljen v ISO 9001:2015. V Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo IJS so leta 2019 iz varstva pred sevanji izvedli skupno 25 tecajev za medicinsko, industrijsko in raziskovalno uporabo zaprtih ali odprtih virov ionizirajocega sevanja in štiri mednarodne tecaje. Vir: [31] 5 RAVNANJE Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI IN IZRABLJENIM GORIVOM 5.1 IZVAJANJE NACIONALNEGA PROGRAMA RAVNANJA Z RAO IN IG Do konca leta 2015 je v Republiki Sloveniji veljala Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom (ReNPROJG), ki je dolocila cilje in naloge za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom za obdobje od 2006 do 2015. Dne 22. aprila 2016 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel novo Resolucijo o Nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016-2025 (ReNPRRO 16-25). Resolucija vsebuje tako politiko ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom kot tudi programe (konkretne ukrepe) za dosego zastavljenih ciljev. Glavni cilj strategije je zašcita ljudi in okolja pred nepotrebnimi škodljivimi ucinki ionizirajocih sevanj zaradi ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Koncni cilj je odlaganje tovrstnih odpadkov v odlagališca, ki bodo varna za vse bodoce generacije. ReNPRRO 16-25 s tem ciljem, kot glavnim vodilom, postavlja okvirje za ravnanje z nizko- in srednje radioaktivnimi odpadki, z izrabljenim jedrskim gorivom oziroma visoko radioaktivnimi odpadki, usmerja dejavnosti glavnih jedrskih in sevalnih objektov na podrocju ravnanja z radioaktivnimi odpadki, se dotakne potrebne znanstveno raziskovalne dejavnosti, financiranja in komunikacije z javnostmi. Ena izmed temeljnih zavez te resolucije je tudi transparentnost in sledljivost realizacije zastavljenih ciljev. Potrebne informacije o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom bodo tako dostopne delavcem in prebivalstvu. Izvajanje nacionalnega programa ravnanja z RAO in IG je podano v preglednici 36. Preglednica 36: Izvajanje nacionalnega programa ravnanja z RAO in IG NP Aktivnost Ukrepi za dosego ciljev strategije Nosilec Izvajanje v letu 2019 4.1 Ravnanje z radioaktivnimi odpadki med obratovanjem jedrskih in sevalnih objektov U1/1 NEK skladišci RAO v obstojecem skladišcu z uporabo že uveljavljenih nacinov skladišcenja ter meril sprejemljivosti za odlaganje, spremenjenih postopkov optimizacije ravnanja z RAO in postopkov zmanjševanja prostornine že nastalih RAO ter uporabo prostora za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov med pomožno stavbo in zacasnim skladišcem NSRAO – stalno do odvoza NSRAO z lokacije. NEK Skladišcenje poteka skladno z odobrenim Varnostnim porocilom. U1/2 Zgraditev objekta za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov med pomožno stavbo in zacasnim skladišcem RAO v NEK do leta 2016. Gradnja se je pricela v letu 2016 in je bila ob koncu leta 2017 zakljucena. V letu 2018 so potekala zakljucna gradbena, instalacijska in obrtniška dela. Izveden je bil tehnicni pregled skladno z gradbeno zakonodajo in izdano uporabno dovoljenje. V prostore je bila namešcena netehnološka oprema in del predvidene tehnološke opreme. V letu 2019 je bila namešcena in delno v uporabi vecina tehnološke opreme. Superkompaktor zaradi obsežnejših vzdrževalnih del še ni premešcen v nov objekt U1/3 Priprava na odlaganje NSRAO iz NEK in NSRAO drugih imetnikov med obratovanjem odlagališca (predvidoma v letih 2020–2025 ali 2028 v primeru razširjenega scenarija odlaganja) lahko za potrebe izvajalca obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki poteka tudi v NEK. NEK, ARAO, IJS Predvideno kasneje. U1/4 Z radioaktivnimi snovmi, ki nastajajo med obratovanjem reaktorja TRIGA Mark II, upravljavec reaktorja ravna v skladu z dosedanjo prakso zbiranja, sortiranja, locevanja, opustitve nadzora nad radioaktivno snovjo in zacasnega shranjevanja v objektu vroce celice ter oddaje izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki z namenom skladišcenja v CSRAO in koncnega odlaganja radioaktivnih odpadkov – stalno. IJS Služba za varstvo pred ionizirajocim sevanjem IJS zbira izrabljene radioaktivne snovi v zacasni hrambi v OVC. Po prepakiranju, obdelavi (stiskanju) in podrobnejši karakterizaciji se jih opredeli kot radioaktivni odpadek. Letno IJS proizvede do 2 soda (< 0,5 m3) trdnih RAO, ki jih preda ARAO. 4.2 Ravnanje z RAO, nastalimi zaradi rabe radioaktivnih virov v industriji in raziskavah U2/1 Primarno je treba vire sevanja vracati dobaviteljem oziroma proizvajalcem. Ce to ni mogoce, se predajo izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, ki jih ustrezno obdelajo in pripravijo ter uskladišcijo v CSRAO – stalno. Imetniki RAO Poteka. Viri, ki se uporabljajo za industrijsko radiografijo in viri, ki se uporabljajo v plinskih kromatografih (63Ni) ter manjši delež izrabljenih ionizacijskih javljalnikov požara, se vracajo dobaviteljem. V letu 2019 je ARAO z namenom zmanjšanja prostornine RAO v CSRAO in zagotavljanja skladišcnega prostora v dveh prevozih nevarnega blaga NP Aktivnost Ukrepi za dosego ciljev strategije Nosilec Izvajanje v letu 2019 odpeljal 2.289 ionizacijskih javljalnikov požara na reciklažo v tujino, kjer bodo tudi ostali. U2/2 Upravljavec CSRAO poskrbi za izvedbo obcasnega varnostnega pregleda in podaljšanje ter razširitev obratovalnega dovoljenja za CSRAO za nadaljnjih 10 let – do konca leta 2018. ARAO Obcasni varnostni pregled je potekal po nacrtu odobrenem z odlocbo URSJV z dne 26. 01. 2016 in se zakljucil v oktobru 2017 ko je bilo pripravljeno koncno porocilo in posredovano URSJV v odobritev. Februarja 2018 je URSJV izdala odlocbo o potrditvi porocila o obcasnem varnostnem pregledu ter s tem naložila upravljavcu implementacijo nacrta izvedbe ukrepov v naslednjih treh letih. Odlocba o potrditvi porocila o obcasnem varnostnem pregledu je bila tudi podlaga za obnovo obratovalnega dovoljenja v aprilu 2018. U2/3 Država zagotavlja pogoje za redno izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki od prevzema, prevoza do obdelave, skladišcenja in odlaganja – stalno. MzI Poteka. 4.3 Ravnanje z NSRAO v medicini U3/1 Primarno je treba zaprte vire sevanja vracati dobaviteljem oziroma proizvajalcem. Ce to ni mogoce, se predajo izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki in uskladišcijo v CSRAO – stalno. Imetniki RAO v medicini Poteka. U3/2 Primarno se nastali trdni RAO shranjujejo v shrambah do možnosti brezpogojne ali pogojne opustitve nadzora. Ce to ni mogoce, se predajo izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivni odpadki in uskladišcijo v CSRAO – stalno. Poteka. U3/3 Redcenje in disperzija prehodnih tekocih RAO ter izpust v kanalizacijski sistem v skladu z odobrenimi mejnimi vrednostmi za izpuste – stalno. Poteka 4.4 Gradnja in obratovanje odlagališca NSRAO U4/1 Vlada Republike Slovenije izpolni pogoje za redno delovanje meddržavne komisije kot organa za spremljanje meddržavne pogodbe BHRNEK v duhu iskanja varnih, ucinkovitih in gospodarnih skupnih rešitev – stalno. Vlada RS Poteka. Meddržavna komisija je na seji v letu 2015 podprla odlocitev družbenikov NEK za podaljšanje obratovanja do leta 2043. Prav tako je komisija s ciljem trajnega zagotavljanja jedrske varnosti soglašala z izgradnjo suhega skladišca izrabljenega goriva na lokaciji NEK. V letu 2017 je Meddržavna komisija naložila ARAO in Fond za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje RAO iz NEK iz Hrvaške (Fond NEK) za pripravo nove (tretje) revizije Programa odlaganja RAO in IG iz NEK v skladu z BHRNEK. ARAO in Fond NEK sta v okviru skupnega javnega narocanja v zacetku marca 2019 uspešno zakljucila pripravo tehnicnih podpornih študij, ki sta jih izdelala NP Aktivnost Ukrepi za dosego ciljev strategije Nosilec Izvajanje v letu 2019 4.4 Gradnja in obratovanje odlagališca NSRAO IBE d. d. in Enconet iz Hrvaške. Aprila 2019 je bil pripravljen osnutek tretje revizije Programa odlaganja RAO in IG iz NEK, ki sta ga posredovala MAAE v ekspertni pregled. V zacetku julija je bilo prejeto mnenje ekspertov v obliki koncnega porocila o pregledu. Julija sta ARAO in Fond NEK koordinacijskemu odboru (KO) za spremljanje priprave tretje revizije obeh programov posredovala osnutek Tretje revizije Programa odlaganja RAO in IG iz NEK ter osnutek povzetka tretje revizije za sprejem na meddržavni komisiji. Meddržavna komisija je na svoji 13. seji septembra 2019 soglašala s pripravljenima programoma in odlocila, da se ju posreduje v nadaljnje postopke sprejemanja v RS in RH. Tretja revizija Programa odlaganja RAO in IG iz NEK je bila s strani pripravljavcev podpisana septembra 2019 in skupaj s povzetki v skladu s sklepi meddržavne komisije posredovana Ministrstvu za infrastrukturo (MzI) iz RS ter Ministarstvu zaštite okoliša i energetike (MZOE) iz Hrvaške v nadaljnje postopke iskanja soglasja na vladah RS in RH ter v državnem zboru RH. S povzetkom tretje revizije Programa razgradnje NEK in tretje revizije Programa odlaganja RAO in izrabljenega goriva iz NEK se je Vlada RS seznanila na 202. seji decembra 2019. Vec v poglavju 5.6.1. Slovenija je Republiko Hrvaško pozvala za sodelovanje v projektu odlaganja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v odlagališcu Vrbina. V ta namen je meddržavna komisija ustanovila Koordinacijski odbor, katere namen je poiskati skupno rešitev odlaganja NSRAO. Meddržavna komisija se je septembra 2019 seznanila s porocilom Koordinacijskega odbora o iskanju skupne rešitve za odlaganje NSRAO, in ugotovila, da skupna rešitev ni možna. Glede na to, da trenutno ni dogovora o skupni rešitvi, mora vsaka država poskrbeti za svoj del NSRAO. U4/2 Izdelava meril sprejemljivosti za odlaganje – do leta 2017. ARAO V letu 2017 so bila pripravljena merila sprejemljivosti za odlaganje, ki so v fazi pregleda in bodo potrjena v okviru NP Aktivnost Ukrepi za dosego ciljev strategije Nosilec Izvajanje v letu 2019 varnostnega porocila v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja U4/3 Pridobitev gradbenega dovoljenje za odlagališce – do konca leta 2017. V letu 2019 so se nadaljevale aktivnosti v povezavi z izdelavo projektne ter druge dokumentacije. Projektant IBE d. d. je izdelal PGD projekte odlagališca NSRAO in sicer loceno za objekte odlagališca, za pripravljalna dela – nasutja in nasipi ter za infrastrukturne objekte. Opravljena je bila recenzija PGD projektne dokumentacije. URSJV je izdala novo odlocbo o delitvi vsebin, potrebnih za odobritev odlagališca NSRAO , na posamezne tematske sklope. Podana je bila vloga na URSJV za pridobitev mnenja h gradnji. Poteka pregled posameznih tematskih sklopov. U4/4 Posodobitev investicijskega programa za gradnjo in obratovanje odlagališca za NSRAO, v katerem je treba ponovno preveriti prostornino RAO, ki se bodo odložili, in razmerje med posameznimi financerji. Posodobitev se opravi do pridobitve gradbenega dovoljenja – do konca leta 2017. Poteka. V zacetku leta 2018 je bila izdelana nova revizija (D) Investicijskega programa in posredovana v pregled ter potrditev Ministrstvu za Infrastrukturo (MzI). Pripombe in usmeritve za dopolnitve so bile upoštevane v novi reviziji programa (revizija E, marec 2019), ki je bila marca 2019 posredovana MzI v pregled in potrditev. MzI je v novembru pripravilo porocilo. Iz porocila izhaja, da je potrebna sprememba in dopolnitev investicijske dokumentacije zaradi spremembe Uredbe o merilih za dolocitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora in zaradi nacrtovanja intervencijskih ukrepov na obmocju jedrskega objekta ter zaradi odlocitev Meddržavne komisije, uskladitve z drugo projektno dokumentacijo za odlagališce NSRAO Vrbina in posebne revizije vlaganj v investicijo za odlagališce NSRAO. Naslednja revizija investicijske dokumentacije bo pripravljena v letu 2020. U4/5 Gradnja odlagališca v obdobju 2017–2019. Predvideno kasneje. U4/6 Poskusno obratovanje odlagališca v letu 2020 in 2021. Predvideno kasneje. U4/7 Skladišcenje radioaktivnih odpadkov malih povzrociteljev na lokaciji odlagališca NSRAO, ce analiza upravicenosti nadaljnjega obratovanja CSRAO v letu 2024 pokaže, da je to najprimernejša rešitev – zacetek skladišcenja v letu 2025. Predvideno kasneje. Osnovni scenarij (brez dogovora z Republiko Hrvaško) NP Aktivnost Ukrepi za dosego ciljev strategije Nosilec Izvajanje v letu 2019 U4 O/1 Redno obratovanje odlagališca, na katero se odložijo polovica vseh obratovalnih NSRAO iz NEK in odpadki iz CSRAO – 2022 do 2025. ARAO ARAO Predvideno kasneje. U4 O/2 Mirovanje odlagališca do leta 2050, med tem se ustrezno in po potrebi izvaja operativno skladišcenje NSRAO v NEK in CSRAO ali na lokaciji odlagališca NSRAO (glede na ugotovitve upravicenosti nadaljnjega obratovanja CSRAO iz strategije 8). Predvideno kasneje. U4 O/3 Leta 2050 se odlagališca ponovno odpre, vanj se odložijo preostali NSRAO iz NEK in razgradnje NEK ter preostali radioaktivni odpadki malih povzrociteljev in iz razgradnje raziskovalnega reaktorja TRIGA MARK II. Predvideno kasneje. U4 O/4 Odlagališce obratuje do leta 2061. Predvideno kasneje. U4 O/5 Glede na analizo potreb po nadaljnjem odlaganju odlagališce obratuje še po letu 2061, sicer pa se v letu 2062 zapre ter se zacneta izvajati dolgorocni nadzor in vzdrževanje. Predvideno kasneje. Razširjen scenarij (dogovor z Republiko Hrvaško do leta 2023) U4 R/1 Mirovanje odlagališca do leta 2050, operativni RAO iz obratovanja NEK se skladišcijo v NEK. ARAO Predvideno kasneje. U4 R/2 Gradnja drugega silosa v letih 2049 in 2050. Predvideno kasneje. U4 R/3 Obratovanje odlagališca od 2051 do 2061, med katerim se odložijo druga polovice odpadkov iz obratovanja NEK, odpadki, ki bodo nastali med razgradnjo NEK, odpadki malih povzrociteljev in iz razgradnje raziskovalnega reaktorja TRIGA MARK II. Predvideno kasneje. U4 R/4 Glede na analizo potreb po nadaljnjem odlaganju odlagališce obratuje še po letu 2062 z možnostjo zgraditve dodatnih silosov, sicer pa se v letu 2062 zapre ter se zacneta izvajati dolgorocni nadzor in vzdrževanje odlagališca. Predvideno kasneje. 4.5 Skladišcenje in odlaganje IG in VRAO U5/1 Vlada Republike Slovenije izpolni pogoje za redno delovanje meddržavne komisije kot organa za spremljanje meddržavne pogodbe BHRNEK v duhu iskanja varnih, ucinkovitih in gospodarnih skupnih rešitev – stalno. Vlada RS Poteka. Glej U4/1. ARAO je v letu 2019 nadaljeval z izvajanjem razvojnih dejavnosti na podrocju nacrtovanja odlaganja, priprave na izgradnjo in izgradnje odlagališca IG in VRAO. V okviru priprave tretje revizije Programa odlaganja RAO in IG iz NEK je bila izdelana revizija študije geološkega odlaganja IG in VRAO v trdnih kamninah. Izdelan je dopolnjen tehnicno-konceptualni del odlaganja VRAO in IG, razširjen še z oceno potrebnih stroškov za iskanje lokacije, potrditev lokacije, gradnjo, obratovanje in zapiranje odlagališca za VRAO in IG in vkljucuje tudi vse odgovore na pripombe in komentarje pregledovalcev. NP Aktivnost Ukrepi za dosego ciljev strategije Nosilec Izvajanje v letu 2019 4.5 4.5 Skladišcenje in odlaganje IG in VRAO U5/2 NEK zgradi suho skladišce za IG v NEK z obratovalno dobo 60 let z možnostjo podaljšanja obratovanja. Zacetek obratovanja do leta 2018. NEK V letu 2019 se nadaljuje postopek pridobivanja dovoljenj za pricetek izgradnje novega suhega skladišca za izrabljeno gorivo v NEK, ki potekala v dveh fazah, in sicer: priprava in potrditev dokumenta Spremembe in dopolnitve ureditvenega nacrta (UN) NEK in pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja. Spremembe in dopolnitve UN NEK se pripravljajo z namenom umestitve suhega skladišca izrabljenega goriva v prostor. V sklopu priprave tega postopka sta bili v izvedeni dve javni razgrnitvi in obravnavi. Prva je bila v maju 2019 z izvedeno javno obravnavo za dokument »Pobude z elementi izhodišc". Druga javna razgrnitev in obravnava je bila izvedena v novembru. Predstavljen je bil osnutek Okoljskega porocila in osnutek Sprememb in dopolnitev UN NEK. V skladu z zakonodajo je bilo treba izvesti tudi strateško presojo o vplivih na okolje, v kateri sodeluje Avstrija in Hrvaška. Po zakljucku postopka sprememb in dopolnitev UN NEK se bo predvidoma v zacetku leta 2020 zacel postopek pridobitve integralnega gradbenega dovoljenja, ki vkljucuje tudi okoljevarstveno soglasje, v sklopu katerega bo izdelano tudi Porocilo o vplivih na okolje za ta objekt, ki bo skladno z veljavno zakonodajo predmet javne razgrnitve in javne obravnave. U5/3 NEK kot imetnik IG izdela analizo možnosti ter varnostne in ekonomske upravicenosti predelave izrabljenega goriva. NEK je leta 2012 izdelala dokument »Evaluation of Spent Fuel Storage Options« (NEK ESD-TR-03/12, rev. 0). V dokumentu sta obravnavani dve možnosti ravnanja z IG in sicer predelava in suho skladišcenje. V zvezi s predelavo so podane ugotovitve, da je v dani situaciji kompleksnejša in težko izvedljiva do leta 2019. Ne glede na navedeno, je prestavitev goriva iz mokrega v suho skladišce skupen korak pri obeh možnostih. U5/4 Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, raziskovalne institucije in pooblašceni izvedenci za sevalno in jedrsko varnost spremljajo mednarodni razvoj na podrocju ravnanja z IG ter odlaganja IG in VRAO – stalno. Poteka. V letu 2019 je ARAO izvajal razvojne dejavnosti na podrocju možnosti predelave, nacrtovanja odlaganja, priprave na izgradnjo in izgradnje odlagališca IG in VRAO. NP Aktivnost Ukrepi za dosego ciljev strategije Nosilec Izvajanje v letu 2019 ARAO ARAO je, tako kot prejšnja leta, tudi v letu 2019 sodeloval v delovni skupini Evropske organizacije za razvoj geološkega odlagališca – ERDO-WG. V letu 2019 je bila placana letna clanarina za udeležbo v delovni skupini ERDO-WG in julija v Ljubljani organiziran redni letni sestanek ERDO-WG. Ta sestanek je služil predvsem kot pripravljalni sestanek za delavnico o skupnem nacrtovanju ravnanja z RAO in IG na Dunaju, ki sta jo konec septembra skupaj organizirala ERDO-WG in MAAE. Na sestanku je bil dosežen dogovor o treh skupnih projektih za karakterizacijo odpadkov, oceno stroškov in financiranja ravnanja z RAO in IG ter odlaganju VRAO in IG v globokih vrtinah. Novembra 2019 so na naslednjem sestanku ERDO v Zagrebu obravnavali projektne naloge za skupne projekte ter dolocili prioritete in usmeritve ERDO za obdobje 2020-2025. ARAO je sodeloval tudi v nekaterih aktivnostih evropske tehnološke platforme IGD-TP, ki omogoca pridobivanje znanj in kompetenc za izgradnjo geološkega odlagališca za IG in VRAO, ki je nacrtovano v eni izmed držav EU do leta 2025. V letu 2019 je ARAO nadaljeval delo v mednarodnem združenja za sodelovanje na podrocju jedrske energije (IFNEC – The International Framework For Nuclear Energy Cooperation). ARAO je od leta 2017 dalje vkljucen v projekt MAAE INPRO (The International Project on Innovative Nuclear Reactors and Fuel Cycles). V okviru »Collaboration Project Study on Cooperative Approaches to the Back End of the NFC: Drivers and Institutional, Economic and Legal Impediments« sodeluje s pripravo poglavja o mednarodnih odlagališcih. Predvideno je, da bo dokument v prvi polovici 2020 pripravljen za objavo. ARAO kot clan WNA (World Nuclear Association) sodeluje v delu dveh skupin tega združenja na podrocju ravnanja in odlaganja RAO in IG ter razgradnje. U5/5 Sprejet državni prostorski nacrt za lokacijo odlagališca IG in VRAO do leta 2055. Predvideno kasneje. NP Aktivnost Ukrepi za dosego ciljev strategije Nosilec Izvajanje v letu 2019 U5/6 Gradnja odlagališca IG in VRAO v letih 2055–2065. Predvideno kasneje. U5/7 Zacetek obratovanja odlagališca IG in VRAO v letu 2065. Predvideno kasneje. U5/8 Zaprtje odlagališca IG in VRAO ter zacetek institucionalnega nadzora in vzdrževanje odlagališca po letu 2075. Predvideno kasneje. 4.6 Razgradnja NEK U6/1 Program razgradnje NEK in Program odlaganja NSRAO in IG se med veljavnostjo tega dokumenta posodabljata vsakih 5 let – konec leta 2016 in konec leta 2021. NEK, ARAO Poteka. Glej U4/1 U 6/2 Pri izdelavi Program razgradnje NEK in Programa odlaganja NSRAO in IG je treba upoštevati nova in spremenjena dejstva, uvajanje in uporabo novih in izboljšanih metod razstavljanja/demontaže in dekontaminacije ter opraviti analizo pristopov takojšnje in odložene razgradnje. Glej U4/1. U6/3 Ministrstvo, pristojno za energijo, mora poskrbeti, da bodo vplacila v Sklad za razgradnjo NEK trajnostno urejena, da bodo sredstva pravocasno zbrana s preucitvijo vseh vidikov, upoštevaje tudi znižanje nadomestil za omejeno rabo prostora. Rok do konca leta 2016 oziroma do potrditve naslednjega Programa razgradnje NEK in Programa odlaganja NSRAO in IG. MzI, ARAO V novih revizijah programa razgradnje in programa odlaganja so bila na novo ovrednotena sredstva, ki so potrebna za razgradnjo in program odlaganja RAO in IG. Na osnovi tega zneska bo na novo izracunan slovenski prispevek v sklad za razgradnjo. Na odhodkovni strani je bila na podlagi novih izracunov že sprejeta tudi spremenjena Uredba o merilih za dolocitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora (UV8), ki upošteva nove predpostavke in izracune iz programov. 4.7 Razgradnja raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II U7/1 Upravljavec in lastnik raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II razišceta možnost za podaljšanje dogovora o vracilu IG v državo izvora ZDA do maja 2019. IJS S sklepom znanstvenega sveta z dne 18. 06. 2015 se je obratovanje reaktorja podaljšalo vsaj do zakljucenega naslednjega obcasnega varnostnega pregleda, ki bo predvidoma leta 2026. Predhodno nacrtovani razgovori o vracilu IG v državo izvora ZDA do maja 2019 so zato postali brezpredmetni. Posledicno v letu 2019 ni bilo aktivnosti v zvezi z ukrepom. U7/2 Ce bo mogoce, se IG iz raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II vrne v ZDA dve leti po prenehanju obratovanja reaktorja. Predvideno kasneje. U7/3 Ce vrnitev IG v ZDA ne bo mogoca, upravljavec in lastnik raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II skupaj z izvajalcem obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki poišceta rešitev za skladišcenje IG iz raziskovalnega reaktorja po koncu njegovega obratovanja. Rešitev mora biti znana do konca leta 2022. Ta možnost bo obravnavana v koncni verziji Programa razgradnje raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II. U7/4 Za raziskovalni reaktor TRIGA Mark II mora upravljavec izdelati podroben program razgradnje do konca leta 2020. V letu 2017 je IJS pripravil osnutek revizije Programa razgradnje in ga v letu 2018 nadgrajeval. IJS je v letu 2018 zaprosil Vlado RS za nakazilo v resoluciji NP Aktivnost Ukrepi za dosego ciljev strategije Nosilec Izvajanje v letu 2019 predvidenih namenskih sredstev za izdelavo programa razgradnje. Realizacija nakazila je bila zavrnjena. Revizija programa razgradnje do konca leta 2019 še ni bila izdelana. U7/5 Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki išce možnosti preveritve predelave, skladišcenja in odlaganja IG iz raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II hkrati z iskanjem rešitev za IG in VRAO iz NEK – stalno do koncnega odlaganja. ARAO V letu 2015 je bil izdelan prvi del študije analize razlicnih možnosti dolgorocnega ravnanja z IG in VRAO iz NEK in raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II s poudarkom na predelavi in skladišcenju IG in VRAO, ki jo je izdelalo francosko podjetje AREVA s katerim je ARAO podpisal okvirni sporazum o nadaljnjem sodelovanju na podrocju nacrtovanja dolgorocnega ravnanja z VRAO in IG. V aprilu 2016 je ARAO za slovenske deležnike izvedli enodnevno delavnico z namenom predstavitve te študije. Glej tudi U5/4. 4.8 Razgradnja centralnega skladišca radioaktivnih odpadkov U8/1 Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, ki upravlja CSRAO, pripravi analizo upravicenosti in potreb po nadaljevanju obratovanja CSRAO po letu 2025, ko je predvidena odložitev radioaktivnih odpadkov iz CSRAO v odlagališce. Analiza upravicenosti se naredi do leta 2024. ARAO Predvideno kasneje. U8/2 Glede na izsledke analize upravicenosti nadaljevanja obratovanja CSRAO po letu 2025 se zacnejo postopki dekontaminacije CSRAO ali pa se nadaljuje njegovo obratovanje. Predvideno kasneje. U8/3 Skladišcenje RAO malih povzrociteljev na lokaciji odlagališca NSRAO, ce analiza upravicenosti nadaljnjega obratovanja CSRAO pokaže, da je to najprimernejša rešitev – zacetek skladišcenja v letu 2025. Predvideno kasneje. 4.9 Rudnik Žirovski vrh – odlagališci Jazbec in Boršt U9/1 Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki izvaja dolgorocni nadzor in vzdrževanje objekta državne infrastrukture odlagališce rudarske jalovine Jazbec – stalno. ARAO Poteka. U9/2 Rudnik Žirovski vrh, d. o. o., konca sanacijo odlagališca hidrometalurške jalovine Boršt z ustreznimi rešitvami, s katerimi bodo izpolnjeni pogoji za zaprtje odlagališca hidrometalurške jalovine Boršt – do konca leta 2017. RŽV Za dodatno zmanjšanje nivoja podzemne vode v kamninski podlagi odlagališca Boršt in s tem zmanjšanje hitrosti premikanja plazu so v letih 2016/17 izvrtali nove drenažne vrtine. Skupno je bilo izvrtanih 1.796,5 m drenažnih vrtin, zacevljenih pa 1.342,5 m teh vrtin. Na osnovi rezultatov študije o obsegu možne splazitve dela odlagališca Boršt z raznosom hidrometalurške jalovine v dolini Todrašcice in Brebovšcice, študije o izpostavljenosti sevanju prebivalcev v vplivnem okolju takega dogodka ter priporocil Strokovnega projektnega NP Aktivnost Ukrepi za dosego ciljev strategije Nosilec Izvajanje v letu 2019 sveta v Zakljucnem porocilu se je Ministrstvo za okolje in prostor v letu 2016 odlocilo za izvedbo interventnih drenažnih ukrepov, v letu 2019 pa za izdelavo in izvedbo rudarskega projekta »Izgradnja 11 dodatnih piezometrov na širšem obmocju odlagališca HMJ Boršt«. Izdelanih je bilo devet piezometrov (nacrtovana je bila izgradnja 11 piezometrov, vendar se dva zaradi bližine drenažnega rova nista izdelala), ki bodo omogocili boljši nadzor stabilnosti odlagališca HMJ Boršt ter opazovanje gladin podzemne vode v obmocju drsne cone in v hribinski podlagi na širšem obmocju odlagališca. Poteka nadzor nad stabilnostjo odlagališca Boršt, saj se kamninska podlaga odlagališca in z njo odlagališce Boršt še vedno premikata s hitrostjo približno 2 cm na leto. RŽV pripravlja spremembo Varnostnega porocila, v katerega bodo vkljuceni rezultati študij ter rezultati spremljanja stabilnosti odlagališca HMJ Boršt. V njem bodo ovrednotili vsa tveganja, ki izhajajo in pripravili podroben nacrt dolgorocnega nadzora in vzdrževanja z merili, na podlagi katerih se bo glede na rezultate monitoringa radioaktivnosti zaprtega odlagališca odlocalo o izvedbi vzdrževalnih del na zaprtem odlagališcu. U9/3 Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki zacne izvajati dolgorocni nadzor in vzdrževanja objekta državne infrastrukture odlagališce hidrometalurške jalovine Boršt – do leta 2018. ARAO Predvideno kasneje. U9/4 Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki izvaja dolgorocni nadzor in vzdrževanje odlagališca hidrometalurške jalovine Boršt – stalno. Predvideno kasneje. 4.10 Ravnanje z radioaktivnimi odpadki z naravnimi radionuklidi U10/1 Organ, pristojen za jedrsko varnost, in organ, pristojen za varstvo pred sevanji, izvajata program spremljanja sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja [19] – stalno. URSJV, URSVS Poteka (glej poglavje 2.2.8 Viri naravnega sevanja) U10/2 S programom sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja se zagotovi tudi odkrivanje materialov/dejavnosti, pri katerih se kopicijo materiali/odpadki z naravnimi radionuklidi. Poteka. NP Aktivnost Ukrepi za dosego ciljev strategije Nosilec Izvajanje v letu 2019 4.11 Izpusti radioaktivnih snovi U11/1 Izpušcanje tekocih in plinastih radioaktivnih odpadkov v okolje iz jedrskih in sevalnih objektov in iz izvajanja sevalnih dejavnosti v skladu s predpisanimi mejnimi vrednostmi – stalno. NEK, ARAO, RŽV, izvajalci sevalnih dejavnosti Izpušcanje tekocih in plinastih radioaktivnih odpadkov v okolje iz jedrskih in sevalnih objektov in iz izvajanja sevalnih dejavnosti poteka znotraj predpisanih mejnih vrednosti (glej poglavje 3.3 Obratovalni monitoring jedrskih in sevalnih objektov) U11/2 Imetniki radioaktivnih odpadkov morajo skrbeti za cim manjše in nadzorovano izpušcanje radioaktivnih odpadkov v okolje – stalno. NEK, ARAO, RŽV Poteka v skladu s programi gospodarjenja z radioaktivnimi odpadki. U11/3 Morebitne spremembe predpisanih mejnih vrednosti je treba izpeljati v skladu s predpisi in na pregleden nacin. URSJV Agenciji za radioaktivne odpadke, ki je upravljavec objekta državne infrastrukture Odlagališce rudarske jalovine Jazbec je bil 24. 09. 2019 z odlocbo št. 3570-2/2019/9 odobren novi program dolgorocnega nadzora izpustov iz odlagališca. Glede na to, da je odlagališce okoljsko sanirano, je program dolgorocnega nadzora v poobratovalnem obdobju usmerjen predvsem v kontrolo tistih parametrov, s katerim se neposredno ali posredno preverja stanje odlagališca in pravocasno zazna morebitne spremembe stanja. Ob enem so se na podlagi analiz preteklih rezultatov meritev in izracunov v sklopu priprave programa nadzora revidirale avtorizirane mejne vrednosti za izpuste iz odlagališca. Le te so zdaj izracunane na podlagi splošne avtorizirane dozne meje, postavljene za referencno osebo, v skladu s Uredbo o mejnih dozah, referencnih ravneh in radioaktivni kontaminaciji (UV2, Uradni list RS, št. 18/18). Na ta nacin je zagotovljeno, da bo doza za prebivalce še naprej manjša od skupne (za odlagališce Boršt in Jazbec in iztok iz jame) izhodišcne omejitve, ki znaša 300 microSv/leto. 4.12 Vzdrževanje zakonodajnega in institucionalnega okvirja ter raziskav in razvoja za podporo izvajanja resolucije U12/1 Državni organi sproti spremljajo ustreznost zakonodajnih in institucionalnih rešitev ter po potrebi predlagajo njihove spremembe – stalno. URSJV, URSVS, MzI Poteka redno. U12/2 Država poskrbi, da se prek ARAO ali pa kot del širšega raziskovalnega programa, izvajanega v skladu z Resolucijo o jedrski in sevalni varnosti, izvajajo tudi raziskave in razvoj na podrocju ravnanja z RAO in IG – stalno. ARAO V okviru poziva Euratom WP2018-2020 je ARAO z Evropsko komisijo in sorodnimi organizacijami sodeloval pri pripravi skupnega predloga za vzpostavitev skupnega evropskega nacrtovanja raziskav in razvoja (EJP) na podrocju ravnanja in odlaganja. Predlog projekta z naslovom EURAD, ki je bil NP Aktivnost Ukrepi za dosego ciljev strategije Nosilec Izvajanje v letu 2019 pripravljen na osnovi poziva Evropske komisije v okviru NFRP-2018-6 je bil posredovan Evropski komisiji septembra 2018. Odlocitev o sprejemljivosti in potrditvi predloga je bila znana aprila 2019. Do konca leta 2019 so bili podpisani vsi potrebni sporazumi med deležniki na projektu. ARAO je v projektu EURAD zaradi omejitev razpoložljivega kadra in zaradi drugih prioritet zastopan v manjšem obsegu in sicer na aktivnosti z naslovom »Shared solutions in European Countries« v okviru delovnega paketa ROUTES pa tudi na drugih delovnih paketih projekta. ARAO je v sklopu delovnega paketa ROUTES pripravil odgovore na vprašalnik glede evidentiranja in obvladovanja nedolocenosti dolocitve inventarja ter ocene stroškov ravnanja z RAO in IG. Glej tudi U5/4. 5.2 RADIOAKTIVNI ODPADKI IN IZRABLJENO GORIVO V NUKLEARNI ELEKTRARNI KRŠKO 5.2.1 Ravnanje z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki Med obratovanjem NEK nastajajo razlicni nizko- in srednjeradioaktivni odpadki v plinastem, tekocem in trdnem stanju, ki se predelajo v sistemu za predelavo radioaktivnih odpadkov. Sistem je konstruiran tako, da omogoca zbiranje, predelavo, shranjevanje in pakiranje odpadkov v primerno obliko za skladišcenje ter minimizira izpust radioaktivnih snovi v okolico. Uporabljajo se trije osnovni sistemi za ravnanje z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki: sistemi za tekoce, trdne in plinaste radioaktivne odpadke. 5.2.1.1 Uskladišceni nizko- in srednjeradioaktivni odpadki v letu 2019 V letu 2019 je bilo v skladišce NEK uskladišcenih 285 standardnih sodov s trdnimi nizko in srednje-radioaktivnimi odpadki. Skupna aktivnost sevalcev gama v standardnih sodih je znašala 3,60.109 Bq in skupna aktivnost sevalcev alfa 2,22.106 Bq, kar je razvidno iz preglednice 37. Radioaktivni odpadki so shranjeni v razlicnih embalažah (208 litrskih sodih, 320 litrskih sodih itd.) in jih oznacujemo z enotnim izrazom paket. Preglednica 37: Vrsta nizko- in srednje-radioaktivnih odpadkov, uskladišcenih leta 2019 Vrsta Oznaka Število Aktivnost gama Aktivnost alfa Prostornina posušeni koncentrat DC 7 1,27·109 1,63·105 1,4 stisljivi odpadki CW 278 1,70·109 1,94·106 57,8 Skupaj standardnih sodov 285 vsebniki TTC, v katere so vloženi standardni sodi TI 2* 6,36·108 1,19·105 1,7 Skupni nastali prirastek aktivnosti in prostornine 287 3,60·109 2,22·106 60,9 * V vsebnika je bil vstavljen 1 DC paket skladišcen v letu 2019 Na sliki 138 je prikazana kolicina uskladišcenih radioaktivnih odpadkov po vrstah, od stisljivih odpadkov, koncentrata izparilnika, filtrov, izrabljenih ionskih izmenjalnikov in ostalih odpadkov do pepela, ki ga je NEK v letih 1999, 2004, 2006, 2009, 2013 in 2015 dobila iz Studsvik RadWaste, Švedska, potem ko je v letih poprej tja poslala v sežig vecjo kolicino sodov z gorljivimi radioaktivnimi odpadki. 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Število sodov Leto izrabljene smole ionskih izmenjevalcev iz primarnega kroga obdelane z IDDS tehnologijo (PR) izrabljene smole ionskih izmenjevalcev iz sekundarnega kroga obdelane z IDDS tehnologijo (BR) izrabljene smole ionskih izmenjevalcev obdelane s cementacijo (SR) filtri (F) ostali (O) koncentrat izparilnika obdelan z IDDS tehnologijo (DC) posušene usedline obdelane z IDDS tehnologijo (DS) koncentrat izparilnika (EB) stisljivi odpadki (CW) pepel (A) Slika 138: Letna kolicina uskladišcenih RAO po vrstah v NEK V preteklih letih je bil z metodami redukcije volumna, kot so stiskanje, superkompaktiranje, sušenje, sežiganje in taljenje, zmanjšan volumen nastalih radioaktivnih odpadkov, tako da je znašal 2.274 m3 ob koncu leta 2019. Na sliki 138 je po letih podana kumulativna bilanca odpadkov v skladišcu nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov NEK. Iz slike 138 je razvidno obcasno zmanjšanje prostornine zaradi stiskanja, superkompaktiranja, taljenja in sežigov. Zmanjšana rast nastajanja radioaktivnih odpadkov po letu 1995 je posledica uvedbe novega sistema za sušenje koncentrata izparilnika in izrabljenih smol ionskih izmenjevalcev. Odpadke, namenjene za sežig in taljenje, izlocijo in zaradi pomanjkanja prostora ob superkompaktorju zacasno premestijo v zgradbo za dekontaminacijo. Konec leta 2018 je bilo 350 paketov stisljivih odpadkov, poslano na sežig na Švedsko, , katerih pepel se v letu 2019 še ni vrnil nazaj v NEK. Prav tako je bilo v zgradbi za dekontaminacijo zacasno shranjenih 53 paketov posušenih izrabljenih smol ionskih izmenjevalcev iz sekundarnega kroga (BR) in 229 paketov stisljivih odpadkov, ki cakajo na nadaljnjo obdelavo. NEK je v letu 2013 zacela nacrtovati objekt za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov (WMB – Waste Manipulation Building), saj je zasedenost skladišca radioaktivnih odpadkov v letu 2012 dosegla že 95 % razpoložljivih skladišcnih kapacitet. Nova stavba bo omilila težave zaradi zamud z gradnjo odlagališca nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO). Preglednica 38 prikazuje stanje v zgradbi WMB ob koncu leta 2019. Preglednica 38: Stanje v WMB zgradbi NEK 31. 12. 2019 Vrsta odpadkov Oznaka Število paketov Aktivnost gama [Bq] Aktivnost alfa [Bq] Prostornina [m3] stisljivi odpadki CW 50 3,13·108 2,32·105 10,4 SKUPAJ 50 3,13·108 2,32·105 10,4 V letu 2018 je bila koncana gradnja objekta. Z novo zgradbo je omogocen umik merilne opreme in superkompaktorja iz manipulativnega prostora skladišca. S tem ukrepom bo v skladišcu pridobljen dodatni prostor za skladišcenje. S tovrstno reorganizacijo skladišca bo po oceni NEK zagotovljeno dovolj prostora za skladišcenje radioaktivnih odpadkov le do leta 2023. Za normalno obratovanje NEK po letu 2023 je tako nujno, da se aktivnosti za izgradnjo odlagališca NSRAO pospešijo in se cimprej zagotovi zacetek prevzema NSRAO odpadkov. V novi stavbi se pripravljajo paketi za skladišcenje ali sežig. Slika 139 prikazuje kolicino radioaktivnih odpadkov v skladišcu. 0 500 1.000 1.500 2.000 2.500 3.000 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 prostornina (m3) leto Superkompaktiranje Stiskanje Taljenje Sežig Sežig Slika 139: Kolicina RAO v skladišcu Prikazane so naslednje obdelave odpadkov: - superkompaktiranje paketov v letih 1995/1996 in od leta 2006 do 2014, - odvoz pripravljenih odpadkov na sežig na Švedsko v letih 1998, 2001, 2005, 2009, 2013, 2015, 2018, - taljenje pripravljenih odpadkov leta 2005, 2013 in - prva kampanja stiskanja radioaktivnih odpadkov leta 1988/89. Preglednica 39 podaja stanje v skladišcu dne 31. 12. 2019. Navedeni so podatki o vrsti, kolicini, aktivnosti in prostornini radioaktivnih odpadkov. Leta 2006 je NEK pricel s sprotnim stiskanjem z vgrajenim superkompaktorjem v skladišcu. Skupni volumen radioaktivnih odpadkov v skladišcu se je zmanjšal za 2 m3 v primerjavi z letom poprej. Trenutno poteka projekt prestavitve opreme v novo stavbo. Preglednica 39: Stanje v skladišcu NEK 31. 12. 2019 Vrsta odpadkov Oznaka Število paketov Aktivnost Aktivnost alfa Prostornina produkti sežiganja A 761 5,43·109 1,17·108 15,8 posušene izrabljene smole ionskih izmenjevalcev iz sekundarnega kroga BR 1 9,08·108 1,35·106 0,2 stisljivi odpadki CW 7 2,43·108 3,40·105 1,5 posušeni koncentrat izparilnika DC 7 1,27·109 1,63·105 1,4 Vrsta odpadkov Oznaka Število paketov Aktivnost Aktivnost alfa Prostornina koncentrat izparilnika EB 2 2,33·108 1,20·105 0,4 izrabljeni filtri F 117 1,15·1011 4,80·107 24,3 drugi odpadki O 7 3,97·108 1,29·106 1,5 posušene izrabljene smole ionskih izmenjevalcev iz primarnega kroga PR 1 1,56·1010 9,81·106 0,2 stisnjeni odpadki leta 1988, 1989 SC 617 1,34·1010 2,12·108 197,4 izrabljeni ionski izmenjevalci SR 689 1,92·1012 3,79·109 143,3 TTC, v katere so vloženi stisnjeni odpadki leta 1994 in 1995 ter stiskanci sprotnega superkompaktiranja 2006, 2007, 2008, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014. ST 21851 5,46·1011 6,76·108 1599,3 TTC, v katere so vloženi standardni nestisnjeni sodi TI 2332 1,27·1013 1,95·1010 288,5 Skupaj 3.707 1,53·1013 2,37·1010 2.273,8 * Aktivnost alfa je dolocena na osnovi razmerja aktivnosti sevalcev alfa in aktivnosti radionuklida 137Cs, kot je bilo ugotovljeno v referencnih vzorcih. 1 33 paketov s produkti sežiga je bilo vstavljeno v 11 cevastih vsebnikov TTC. 19 paketov je locirano v DB. 2 V letu 2019 se je pojavila potreba po spremembi števila ST (stisnjenih) in TI (vloženih) paketov v elektronski bazi podatkov, saj so bili nekateri paketi z vloženimi sodi kategorizirani kot stisnjeni. Popravek je bil prekategorizacija 154 ST paketov v TI tip. 5.2.1.2 Opustitev nadzora nad radioaktivnimi snovmi/odpadki Po novem ZVISJV-1 in UV1 se opusti nadzor nad radioaktivnimi odpadki le s predhodnim dovoljenjem pristojnega upravnega organa, ne glede ali specificna aktivnost presega ali ne vrednosti, ki so navedene v tabeli 1 v Pravilniku UV1. Leta 2019 je URSJV izdala tri odlocbe o opustitvi nadzora nad radioaktivnimi snovmi. Za nameravane opustitve, ki jih je najavila NEK pred uveljavitvijo nove UV1, sta dve opustitvi potekali po tedaj veljavni zakonodaji. Laboratorij radiološke zašcite v NEK je v letu 2012 postal akreditiran za merjenje aktivnosti radionuklidov, in sicer za merjenje aktivnosti alfa in beta (skupna aktivnost alfa – proporcionalni detektor), za metodo gama spektrometrije in za gamo spektrometrijo vzorcev oglja in smol. NEK je na URSJV podala vlogo za opustitev nadzora nad materiali skupne mase 57.700 kg kovinskega odpada (kovinski ostanek dvigala iz zgradbe za ravnanje z gorivom, kovinskimi omaricami, ostanki vilicarja in merilnih sistemov ter drug kovinski material), 11.600 kg izrabljenih smol, ki izvirajo iz kaluženja uparjalnikov, in 4.350 kg oglenega granulata iz ventilacijskih sistemov. K vlogam je NEK priložila porocilo o meritvah specificnih aktivnosti, ki sta jih opravila pooblašcena izvedenca varstva pred sevanji ZVD in IJS ter z akreditiranimi metodami laboratorij radiološke zašcite v NEK. Vse meritve so pokazale, da se je snovi lahko obravnavalo kot neradioaktivni material. Ves odpadni material je bil predan pooblašcenim podjetjem za ravnanje s takimi odpadki. Viri: [32], [33], [34], [35], [36], [37], [38], [39] 5.2.1.3 Radioaktivni odpadki v zgradbi za dekontaminacijo Leta 1999 je bil za skladišcenje starih uparjalnikov NEK zgrajen poseben objekt »Zgradba za dekontaminacijo«, ki se po namenu deli na tri prostore: - prostor za dekontaminacijo, - prostor za urjenje na modelih in - prostor za skladišcenje starih uparjalnikov. Preglednice 40, 41, in 42 prikazujejo stanje materialov v prostoru za dekontaminacijo, preglednica 43 pa prikazuje stanje materialov v prostoru za shranjevanje starih uparjalnikov 31. decembra 2019. Preglednica 40: Stanje v prostoru za dekontaminacijo dne 31. 12. 2019 Vrsta materiala Kos Prostornina [m3] Masa Radiološko Embalaža napenjala za Rx vijake 5 5 5.200 100 Bq/dm2 PE folija Rx glava st. -CRDM 4 3 1.200 500 Bq/dm2 PE folija Rx glava st.- DRPI 4 3 600 400 Bq/ dm2 PE folija hladilnik iz RB 4 25 12.000 1000 Bq/ dm2 folija GHPARS plošce 880 1 880 <200 Bq/ dm2 PE folija Skupaj 897 37 19.880 Preglednica 41: Stanje v WMB zgradbi NEK dne 31. 12. 2019 Vrsta odpadkov Oznaka Število paketov Aktivnost gama [Bq] Aktivnost alfa [Bq] Prostornina [m3] stisljivi odpadki CW 50 3,13·108 2,32·105 10,4 SKUPAJ 50 3,13·108 2,32·105 10,4 Preglednica 42: Stanje v DB zgradbi NEK dne 31. 12. 2019 Vrsta odpadkov Oznaka Število paketov Aktivnost gama [Bq] Aktivnost alfa [Bq] Prostornina [m3] Produkti sežiganja A 19 4,37·108 1,45·106 4,0 posušene izrabljene smole ionskih izmenjevalcev iz sekundarnega kroga BR 53 1,53·109 2,42·106 10,6 stisljivi odpadki CW 229 1,22·109 1,62·106 47,6 SKUPAJ 301 3,19·109 5,49·106 62,2 Preglednica 43: Stanje v prostoru za shranjevanje starih uparjalnikov na dan 31. 12. 2019 Vrsta materiala Kos Prostornina Masa Aktivnost/ Embalaža SGR # 1, 2 2 600 6,46·105 < 3,00·1012 Bq N / A Rx GLAVA - stara 1 21 7,00·104 2 mSv/h kontejner moder Betonski BLOKI 3 25 9,00·104 5 microSv/h PE folija KONTEJNER 5 150 4,00·104 6.000 Bq/dm2 zabojniki modri Radlock 1,2,3,4,5,6,7,8,9,10 10 36 2.500 10.000 Bq/dm2 PE zbiralniki Reg. izmenj. + top. izmenj.WS 2 4 4.500 3,5 mSv/h kontejner Oprema TO.VZST + RCP osi 2 2 1.900 1 mSv/h zabojnik kovinski Vrsta materiala Kos Prostornina Masa Aktivnost/ Embalaža Jeklene vrvi 8 1 1.300 300 Bq/dm2 zabojnik Orodje za nad. tlaka tesnila pokr. 1 2 1.300 100 Bq/dm2 zabojnik kovinski Tesnilo pokrova starih uparjalnikov 4 4 1.300 6.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Pokrov Rx posode Al 1 1,4 1.300 1.600 Bq/dm2 zabojnik kovinski Oprema Framatom SGR 4 1 1.300 4.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Podpore rotorja RCP 1 3 800 3.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Orodje RCP 2 4 1.000 4.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Izrabljeni deli RCP 1 2 800 5.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Insert za crpalko CSA5PCH01 1 1 500 6.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Stara dvig. za Rx + dvig. TTC 4 1 300 400 Bq/dm2 PE folija Podporne plošce SGR iz kont. 6 10 1 2.000 400 Bq/dm2 PE folija Stari tesnilni obroc Rx 1 1 500 2 mSv/h PE folija Novi tesnilni obroc Rx 1 1 500 400 Bq/dm2 zabojnik kovinski Potapljaška oprema od SFP 2 2 300 500 Bq/dm2 zabojnik kovinski Pokrov Rx posode 1 16 1.500 500 Bq/dm2 zabojnik kovinski Dvigalo za RCP 1 2 500 300 Bq/dm2 zabojnik kovinski Stiskalnica za CW RAO odpad. 1 2 400 100 Bq/dm2 PE folija Priroc. dvig. za RCP 3 2 200 100 Bq/dm2 zabojnik kovinski Oprema INETEC 2 5 2.500 5.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Cilinder supercomp. 4 1 1.000 20.000 Bq/dm2 PE folija Svinceni šciti 18 18 24.000 100 Bq/dm2 zabojnik kovinski Podstavek za RCP motor 2 2 700 4.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski Kabli od DRPI 4 4 1.000 500 Bq/dm2 zabojnik leseni Vitel rezervni FHSCMCHST 1 0,5 300 500 Bq/dm2 PE folija Oprema za suš. SG 1 1,5 200 N/A zabojnik kovinski Oprema za RCP motor 4 1 300 400 Bq/dm2 zabojnik kovinski Oprema SEG za WP 2 6 4.000 5.000 Bq/dm2 zabojnik kovinski *Ingoti-kov RAO 80 14 49.700 <0,05 mSv/h odlitki Fe in Al Stator RCP01 motorja 1 4 8.200 500 Bq/dm2 kovinsko stojalo Motor od vent. RB-126 3 3 3.000 100 Bq/dm2 PE folija Izmenj. toplote SS 2 0,5 200 100 Bq/dm2 zabojnik kovinski Izolacija in vent. RTD 7 7 3.400 10 mSv/h zabojnik kovinski Ohišja filtrov iz RB126 35 5 700 Aktivirani N/A Sesalec VAC-PAC elekt. 2 2 500 200 Bq/dm2 N/A Pogoni fisijskih celic st. 3 6 4.000 500 Bq/dm2 IP2 zabojniki Kabli elekt. za meritev v USA 3 3 900 100 Bq/dm2 kov. zaboj Recombiner stara iz RB 2 4 1.200 500 Bq/dm2 PE folija * Material je zacasno shranjen v prostoru za shranjevanje starih uparjalnikov (inventar je podan v prejšnji preglednici). Masa je korigirana na osnovi pridobljene koncne dokumentacije o taljenju. 5.2.2 Ravnanje z izrabljenim gorivom Vse izrabljeno gorivo v NEK je shranjeno v bazenu za izrabljeno gorivo, ki ima na razpolago 1694 celic. Že v letu 2004 je NEK prešla na daljši gorivni cikel, po katerem premešcanje izrabljenih gorivnih elementov poteka na 18 mesecev. V letu 2019 je potekal redni remont - s tem da je prišla pošiljka (56 elementov, sveže gorivo) v NEK že junija 2019. Ob koncu leta 2019 je bilo tako v bazenu za izrabljeno gorivo shranjenih skupno 1323 gorivnih elementov oziroma zasedenih pozicij, upoštevajoc tudi dva posebna kontejnerja z gorivnimi palicami (»SBFR1« in »FRSB1) in transfer (RF) v letu 2017. Preglednica 44 podaja podatke o številu izrabljenih gorivnih elementov v zadnjih desetih letih. Preglednica 44: Podatki o številu izrabljenih gorivnih elementov v zadnjih desetih letih Leto Iz sredice V bazenu 2009 56 (+1) 929 2010 56 985 2011 0 985 2012 56 1041 2013 56 (+1) 1098 2014 0 1098 2015 56 1154 2016 56 1210 2017 0 (+1) 1211 2018 56 1267 2019 56 1323 Na sliki 140 je prikazano število letnih zamenjanih izrabljenih gorivnih elementov in število vseh takih elementov v bazenu NEK. 0 200 400 600 800 1.000 1.200 1.400 0 10 20 30 40 50 60 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Št. elementnv v bazenu Št. zamenjenih elementov Leto Zamenjani elementi Elementi v bazenu Slika 140: Število letnih zamenjanih izrabljenih gorivnih elementov in število vseh takih elementov v bazenu NEK 5.2.2.1 Suho skladišcenje izrabljenega goriva Izgradnja suhega skladišca je del tretje faze »Programa nadgradnje varnosti NEK«. NEK namerava priceti graditi nov objekt suhega skladišcenja za izrabljeno gorivo predvidoma konec leta 2020, njegovo obratovanje se nacrtuje v letu 2022. V letu 2019 je bil glaven poudarek na prostorski ureditvi za nov objekt. Suho skladišce izrabljenega goriva bo del NEK, ki se uvršca med jedrske objekte in ki v skladu s 50. clenom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) predstavlja prostorsko ureditev državnega pomena. Prostorsko ureditev NEK ureja obcinski prostorski izvedbeni akt, to je ureditveni nacrt NEK. Ministrstvo za infrastrukturo, v katerega pristojnost spada nacrtovana prostorska ureditev, je podalo Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) soglasje k pripravi sprememb in dopolnitev ureditvenega nacrta NEK za nacrtovanje prostorske ureditve skupnega tako državnega kot lokalnega pomena, ki jo vodi Obcina Krško v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor. V letu 2019 se je pricel postopek priprave sprememb in dopolnitev obstojecega ureditvenega nacrta NEK (v nadaljevanju SD UN NEK) na pobudo investitorja NEK d. o. o. K sodelovanju pri oblikovanju izhodišc je Obcina Krško povabila nosilce urejanja prostora vkljucno z URSJV in drugo zainteresirano javnost. 16. 05. 2019 je bila v Krškem javna predstavitev namere izgradnje suhega skladišca za izrabljeno gorivo. Na podlagi soglasja ministra, pristojnega za okolje in prostor, je župan Obcine Krško sprejel Sklep o pripravi Sprememb in dopolnitev ureditvenega nacrta Nuklearne elektrarne za prostorsko ureditev skupnega državnega in lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 39/19 z dne 21. 06. 2019). MOP je izdal odlocbo, da je treba v postopku priprave in sprejemanja SD UN NEK izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) ter cezmejno posvetovanje. V letu 2019 je MOP, v sodelovanju z Republiko Avstrijo in Republiko Hrvaško, že izvedel vse faze cezmejnega posvetovanja v postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje, kot so notifikacije, tehnicne konzultacije, javne razgrnitve. Republika Avstrija, ki je prejela notifikacijo o posvetovanju 10. 09. 2019, je po razgrnitvi okoljskega porocila posredovala komentarje in ekspertsko stališce, na katere je Republika Slovenija odgovorila in predlagala še dodatne tehnicne konzultacije v letu 2020. Republika Hrvaška je po notifikaciji konec leta 2019 izvedla javno razgrnitev in podala zahtevo glede monitoringa sevanja, ki je ustrezno zapisana v Odloku Spremembe in dopolnitve ureditvenega nacrta NEK. Pridobljena so bila tudi pozitivna mnenja nosilcev okolja. Odlocba MOP o okoljski sprejemljivosti nameravanih sprememb in dopolnitev ureditvenega nacrta NEK bo izdana predvidoma v letu 2020. V avgustu 2019 je bil izdelan osnutek SD UN NEK skupaj z okoljskim porocilom. Nosilci urejanja prostora so bili pozvani, da se v mnenju opredelijo tudi glede ustreznosti okoljskega porocila oz. sprejemljivosti vplivov sprememb plana na okolje. MOP je na podlagi mnenj ugotovilo, da je okoljsko porocilo ustrezno in se lahko javno razgrne. V oktobru 2019 je bil izdelan dopolnjen osnutek SD UN NEK. Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka SD UN NEK ter okoljskega porocila je bila izvedena 4. novembra 2019. V decembru 2019 je sledila izdelava predloga SD UN NEK ter javna objava predloga SD UN NEK in okoljskega porocila. Obcina Krško je nosilce urejanja prostora in druge udeležence v postopku pozvala, da podajo (druga) mnenja na predlog SD UN NEK. Pripravljen Odlok o SD UN NEK bo obravnaval obcinski svet Obcine Krško v letu 2020. 5.3 RADIOAKTIVNI ODPADKI NA INSTITUTU »JOŽEF STEFAN« Pri delovanju reaktorja, delu v vrocih celicah in v nadzorovanem obmocju Odseka za znanosti o okolju v povprecju letno nastane na IJS okrog 40 litrov izrabljenih ionskih smol, okrog 200 litrov aktivirane ali kontaminirane eksperimentalne opreme in zašcitnih sredstev ter okrog 100 litrov aluminijastih obsevalnih kontejnerjev. Služba za varstvo pred ionizirajocim sevanjem IJS zbira izrabljene radioaktivne snovi v zacasni hrambi v OVC. Po prepakiranju, obdelavi (stiskanju) in podrobnejši karakterizaciji se jih opredeli kot radioaktivni odpadek. Letno IJS proizvede do 2 soda (< 0,5 m3) trdnih RAO. V letu 2019 IJS v Centralno skladišce NSRAO na Brinju ni predal nobenih radioaktivnih odpadkov. Na obmocju RIC na Brinju je shranjenih še 7 sodov kovinskih predmetov in lesa, kontaminiranih z naravnimi radionuklidi, ki so nastali pri dekontaminaciji in razgradnji objektov, namenjenih predelavi uranove rude. Dekontaminacija in razgradnja sta potekali v letih od 2005 do 2007. Izvaja se tudi nadzor nad opremo, orodjem, embalažo ali ostalimi materiali (odpadna zašcitna plastika, obsevani vzorci ali druge snovi), ki se nahajajo v nadzorovanem obmocju. Nad temi predmeti se lahko opravi opustitev nadzora, pod pogojem, da zadošcajo kriterijem najvecje dovoljene aktivnosti ali površinske kontaminacije. 5.4 RADIOAKTIVNI ODPADKI V ZDRAVSTVU Onkološki inštitut v Ljubljani ima urejene ustrezne zadrževalnike za zmanjšanje aktivnosti tekocih odpadnih vod. Izpraznijo jih po predhodni meritvi specificne aktivnosti, ki jo opravi pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji. Zadrževalnike izpraznijo približno vsake štiri mesece. Zacasno shranjevanje radioaktivnih odpadkov je ustrezno urejeno tudi v novih prostorih Onkološkega inštituta. Klinika za nuklearno medicino Klinicnega centra Ljubljana nima sistema za zadrževanje odpadnih vod, vendar se po doktrini MAAE gradnja takih zadrževalnikov zaradi minimalnega vpliva, ki ga imajo izpusti na zdravje ljudi in okolje, ne šteje za upraviceno. Druge bolnišnice v Sloveniji imajo samo ambulantno zdravljenje in bolnik takoj po prejeti terapevtski dozi odide domov, zato zadrževalniki niso potrebni. Zaprte radioaktivne vire, ki jih zdravstvene ustanove prenehajo uporabljati, vrnejo proizvajalcu ali jih oddajo v CSRAO v Brinju. Radioaktivne odpadke s kratkoživimi viri sevanja zacasno shranijo v posebnem prostoru do opustitve nadzora, potem pa jih po meritvah odložijo kot navadne odpadke. 5.5 GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA Z RAO 5.5.1 Javna služba ravnanja z radioaktivnimi odpadki malih povzrociteljev ARAO je v letu 2019 zagotavljal vse aktivnosti, za katere je zadolžen, opravljene so bile varno, z upoštevanjem in izpolnjevanjem predpisov in standardov varstva pred ionizirajocim sevanji in jedrske varnosti, varstva okolja, ter varnosti in zdravja pri delu. Ravnanje z radioaktivnimi odpadki, ki nastajajo pri uporabi virov sevanja v industriji, medicini, raziskovalni dejavnosti in drugih institucionalnih dejavnosti (t. i. malih povzrociteljih) je obsegal zbiranje radioaktivnih odpadkov pri imetnikih, obdelavo in pripravo za namen skladišcenja ter skladišcenje radioaktivnih odpadkov. Poleg osnovnih nalog ARAO v okviru javne službe upravlja infrastrukturni objekt za skladišcenje radioaktivnih odpadkov. Vec o tem je napisanega v poglavjih 2.1.3 in 5.5.1.1. Sistem vodenja Pravilnik o dejavnikih sevalne in jedrske varnosti (Uradni list RS, št. 74/16 in 76/17 – ZVISJV-1) zahteva, da upravljavec jedrskega objekta zagotavlja sistem vodenja, ki daje prioriteto varnosti in skladnosti z zakonodajo. Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora vzpostaviti, izvajati in redno izboljševati ucinkovit in celovit sistem vodenja, ki zagotavlja sevalno in jedrsko varnost. Sistem vodenja ARAO deli glavne procese prvenstveno na podlagi nalog javne službe in prepoznava podporne procese, ki so kljucni za nemoteno izvajanje njenih nalog. Temelji na mednarodnem standardu ISO 9001:2015, navedenem pravilniku in vkljucuje zahteve za jedrsko in sevalno varnost s poudarkom na voditeljstvu in varnostni kulturi skladno z zahtevami MAAE GSR Part 2: Leadership and Management for Safety. 5.5.1.1 Radioaktivni odpadki v CSRAO V letu 2019 je bilo v 45 prevzemih od 82 razlicnih povzrociteljev prevzetih 136 paketov radioaktivnih odpadkov s skupno bruto prostornino 2,6 m3 (vkljucno z embalažo in ohišji zaprtih virov sevanja), maso 562 kg in aktivnostjo 23,7 GBq. Pri prevzemih zdravje imetnikov odpadkov, splošne populacije in delavcev ni bilo ogroženo zaradi zunanje obsevanosti ali notranje obsevanosti, ki bi jo povzrocil vnos radioaktivnih snovi v telo. Prav tako ni prišlo do onesnaženja okolja z radioaktivnimi snovmi. V preglednici 45 je prikazano število sprejetih odpadkov leta 2019, v preglednici 46 pa so prikazani opravljeni prevzemi leta 2019. Preglednica 45: Pregled radioaktivnih odpadkov, prevzetih pri malih povzrociteljih v letu 2019 Število paketov 136 Število paketov z dolgoživimi radionuklidi: 241Am, 241Am/Be, 63Ni, 226Ra, 238U, 239Pu 129 Število paketov s kratkoživimi radionuklidi: 137Cs, 90Sr, 55Fe, 85Kr, 75Se, 106Ru 7 Prostornina prevzetih odpadkov 2,6 m3 Masa prevzetih odpadkov 562 kg Skupna aktivnost prevzetih odpadkov 23,7 GBq Preglednica 46: Prevzeti paketi radioaktivnih odpadkov od malih povzrociteljev v letu 2019 Št. Povzrocitelj Radioaktivni odpadek /vir Radionuklid Aktivnost Datum 1 T.H.G. hoteli, d. o. o., Celovška cesta 291, 1000 Ljubljana 4 javljalniki požara 241Am 10,8 09. 01. 2019 2 DINOS, d. d., Šlandrova ulica 6, 1231 Ljubljana Trdni odpadki T4,6 l žlindre, v dveh plasticnih vsebnikih 226Ra, 210Pb, 241Am 0,454 07. 12. 2018 1 RADECE PAPIR NOVA, d. o. o., Njivice 7, 1433 Radece 43 javljalnikov požara 241Am 1,29 16. 01. 2019 1 DOMEL, d. o. o., Otoki 21, 4228 Železniki 29 javljalnikov požara 241Am 0,87 25. 01. 2019 1 TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ, d. o. o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj 16 javljalnikov požara 241Am 1,2 25. 01. 2019 1 POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d. d., 3 javljalniki požara 241Am 0,222 25. 01. 2019 Št. Povzrocitelj Radioaktivni odpadek /vir Radionuklid Aktivnost Datum Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana 1 DOMINVEST, d. o. o. (upravnik stavbe), Cesta maršala Tita 18, 4270 Jesenice 2 javljalnika požara 241Am 0,148 25. 01. 2019 1 MLM, d. d., Oreško nabrežje 9, 2000 Maribor 1 javljalnik požara 241Am 0,074 25. 01. 2019 1 TERME MARIBOR, d. o. o., Ulica heroja Šlandra 10, 2000 Maribor 1 javljalnik požara 241Am 0,074 25. 01. 2019 1 TOSAMA TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA, d. o. o., Šaranoviceva cesta 35 (Vir), 1230 Domžale 2 javljalnika požara 241Am 0,148 25. 01. 2019 1 SPB DOMŽALE, Ljubljanska cesta 82, 1230 Domžale 4 javljalniki požara 241Am 0,133 25. 01. 2019 1 TELEKOM SLOVENIJE, d. d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana 1 javljalnik požara 241Am 0,0333 25. 01. 2019 1 POMURSKE MLEKARNE, d. d., Industrijska ulica 10, 9000 Murska Sobota 19 javljalnikov požara 241Am 0,57 30. 01. 2019 1 INTEREUROPA, d. d., Filiala Celje, Kidriceva ulica 38, 3000 Celje 17 javljalnikov požara 241Am 0,73 30. 01. 2019 1 NLB, d. d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana 33 javljalnikov požara 241Am 2,4 30. 01. 2019 1 REVOZ, d. d., Belokranjska cesta 4, 8000 Novo mesto 67 javljalnikov požara 241Am 2 01. 02. 2019 1 AHA EMMI d. o. o., Kolodvorska ulica 37 A, 2310 Slovenska Bistrica 9 javljalnikov požara 241Am 0,27 12. 02. 2019 1 ISKRAEMECO, d. d., Savska loka 4, 4000 Kranj 1 javljalnik požara 241Am 0,03 12. 02. 2019 1 REINA, d. d., Savska loka 1 , 4000 Kranj 1 javljalnik požara 241Am 0,03 12. 02. 2019 Št. Povzrocitelj Radioaktivni odpadek /vir Radionuklid Aktivnost Datum 1 OKROŽNO SODIŠCE V MARIBORU, Sodna ulica 14, 2000 Maribor 33 javljalnikov požara 241Am 2,4 12. 02. 2019 2 TELEKOM SLOVENIJE, d. d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana 8 javljalnikov požara 241Am 21,6 12. 02. 2019 7 javljalnikov požara 241Am 0,21 1 TOSAMA TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA, d. o. o., Šaranoviceva cesta 35 (Vir), 1230 Domžale 1 javljalnik požara 241Am 2,7 12. 02. 2019 1 DEMA PLUS, d. o. o., Tbilisijska ulica 59, 1000 Ljubljana 41 javljalnikov požara 241Am 110,7 12. 02. 2019 2 DOM STAREJŠIH OBCANOV NOVO MESTO, Šmihel 1, 8000 Novo mesto 54 javljalnikov požara 241Am 145,8 12. 02. 2019 15 javljalnikov požara 241Am 0,45 1 OSNOVNA ŠOLA VINICA, Vinica 50, 8344 Vinica 1 javljalnik požara 241Am 0,555 12. 02. 2019 1 SPLOŠNA PLOVBA PODJETJE ZA MEDNARODNE POMORSKE PREVOZE IN STORITVE V POMORSKEM PROMETU, d. o. o., Obala 55, 6320 Portorož 1 javljalnik požara 241Am 0,555 12. 02. 2019 1 BANKA SLOVENIJE, Slovenska 35, 1000 Ljubljana 2 javljalnika požara 241Am 5,4 12. 02. 2019 1 URI - Soca, Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana 2 javljalnika požara 241Am 0,06 12. 02. 2019 1 UNIVERZA NA PRIMORSKEM, FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE, Glagoljaška ulica 8, 6000 Koper 1 javljalnik požara 241Am 2,7 12. 02. 2019 Št. Povzrocitelj Radioaktivni odpadek /vir Radionuklid Aktivnost Datum 1 UNIVERZA V LJUBLJANI, VETERINARSKA FAKULTETA, Gerbiceva ulica 60, 1000 Ljubljana 2 napravi AGILENT TECHNOLOGIES G2397A, št. U7163 (ECD002) in U14413 63Ni 1110 01. 10. 2008 1 KRKA, d. d., Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto 1 naprava AGILENT TECHNOLOGIES G2397A, št. U7449 (RAV0160) 63Ni 555 01. 08. 2004 2 GORENJE SUROVINA, d. o. o., Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor Trdni odpadki T4, 3 l, kontaminiran material v vreci 226Ra 0,015 22. 02. 2019 Trdni odpadki T4, 0,15 l, merilna naprava z radijevo barvo in kontaminiran material 226Ra 0,3 1 GIMNAZIJA JOŽETA PLECNIKA LJUBLJANA, Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor 4 šolski viri: 1 vir Cs-137 neznanega proizvajalca in 3 viri Pb-210, VEB Feinwerktechnik, SKUS 08 15 132 137Cs, 210Pb 0,03 04. 04. 2019 1 MESTNA OBCINA CELJE, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje 26 javljalnikov požara 241Am 70,2 05. 04. 2019 6 Etažni lastniki poslovne stavbe, Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana 40 javljalnikov požara 241Am 108 15. 04. 2019 40 javljalnikov požara 241Am 108 40 javljalnikov požara 241Am 108 40 javljalnikov požara 241Am 108 32 javljalnikov požara 241Am 86,4 3 javljalniki požara 226Ra 4 1 NARODNI MUZEJ SLOVENIJE, Prešernova cesta 20, 1000 Ljubljana 1 naprava Nycomed Amersham PLC, AMC.D3 4865LQ (RAV1332) 241Am 1110 29. 01. 1999 1 LEK FARMACEVTSKA DRUŽBA, d. d., Verovškova ulica 57, 1526 Ljubljana 8 javljalnikov požara 241Am 0,592 29. 04. 2019 1 TELEKOM SLOVENIJE, d. d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana 27 javljalnikov požara 241Am 0,854 29. 04. 2019 1 RTV SLOVENIJA, Kolodvorska ulica 2, 1000 Ljubljana 1 javljalnik požara 241Am 0,074 29. 04. 2019 1 ŠUMI BONBONI, d. o. o., Šmartinska cesta 154, 1000 Ljubljana 1 javljalnik požara 241Am 0,074 29. 04. 2019 1 SPB DOMŽALE, Ljubljanska cesta 82, 1230 Domžale 2 javljalnika požara 241Am 0,147 29. 04. 2019 1 SOLCHEM, d. o. o., Tovarniška 1 javljalnik požara 241Am 0,074 29. 04. 2019 Št. Povzrocitelj Radioaktivni odpadek /vir Radionuklid Aktivnost Datum ulica 48, 1000 Ljubljana 1 ADIENT NOVO MESTO, d. o. o., Kandijska cesta 60, 8000 Novo mesto 10 javljalnikov požara 241Am 0,3 29. 04. 2019 1 HELIOS, TOVARNA BARV, LAKOV IN UMETNIH SMOL KOLICEVO, d. o. o., Kolicevo 65 , 1230 Domžale 7 javljalnikov požara 241Am 0,21 29. 04. 2019 1 HETA ASSET RESOLUTION, d. o. o., Dunajska cesta 167, 1000 Ljubljana 25 javljalnikov požara 241Am 65 29. 04. 2019 6 MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA, d. d., Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana 50 javljalnikov požara 241Am 1,7 14. 08. 2010 50 javljalnikov požara 241Am 1,7 50 javljalnikov požara 241Am 1,7 50 javljalnikov požara 241Am 1,7 50 javljalnikov požara 241Am 1,7 24 javljalnikov požara 241Am 0,8 1 TELEKOM SLOVENIJE, d. d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana 12 javljalnikov požara 241Am 0,714 10. 05. 2019 4 Etažni lastniki poslovne stavbe, Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana 40 javljalnikov požara 241Am 108 16. 05. 2019 40 javljalnikov požara 241Am 108 39 javljalnikov požara 241Am 105 10 javljalnikov požara 241Am 0,74 1 NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO - NLZOH, Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor 1 naprava AGILENT TECHNOLOGIES G2397A, št. U22940 (RAV2124) 63Ni 555 01. 03. 2013 1 UNIVERZITETNI KLINICNI CENTER LJUBLJANA, Ocesna klinika, Grabloviceva ulica 46, 1525 Ljubljana 6 ocesnih aplikatorjev BEBIG Isotopen und Medizintech, št. CCB (2071 in 2584), CIB (0464 in 0521), COC (0540 in 0548) 106Ru 20 05. 06. 2019 1 POŠTA SLOVENIJE, d. o. o., Slomškov trg 10, 2000 Maribor 19 javljalnikov požara 241Am 0,594 12. 06. 2019 1 POŠTA SLOVENIJE, d. o. o., Slomškov 6 javljalnikov požara 241Am 0,444 13. 06. 2019 Št. Povzrocitelj Radioaktivni odpadek /vir Radionuklid Aktivnost Datum trg 10, 2000 Maribor 1 PAPIRNICA VEVCE PROIZVODNJA, d. o. o., Papirniška pot 25, 1261 Ljubljana 22 javljalnikov požara 241Am 0,66 28. 06. 2019 2 Etažni lastniki poslovne stavbe, Likozarjeva ulica 1, 1000 Ljubljana 29 javljalnikov požara 241Am 62,5 05. 07. 2019 1 javljalnik požara 226Ra 1,3 05. 07. 2019 2 TT OKROGLICA, d. d., Dombrava 1, 5293 Volcja Draga 40 javljalnikov požara 241Am 108 08. 07. 2019 32 javljalnikov požara 241Am 86,4 2 PNZ SVETOVANJE PROJEKTIRANJE, d. o. o., Vojkova cesta 65, 1000 Ljubljana 35 javljalnikov požara 241Am 94,5 15. 07. 2019 39 javljalnikov požara 241Am 105 15. 07. 2019 1 AURENIS, d. o. o., Poljubinj 112, 5220 Tolmin 25 javljalnikov požara 241Am 65 22. 07. 2019 1 ISKRATEL, telekomunikacijski sistemi, d. o. o., Kranj, Ljubljanska cesta 24A, 4000 Kranj 63 javljalnikov požara 241Am 170 01. 08. 2019 1 RODEX, d. o. o., Ljubljanska cesta 24A, 1000 Kranj 45 javljalnikov požara 241Am 122 01. 08. 2019 1 LF3M, d. o. o., Ljubljanska cesta 24A, 4000 Kranj 26 javljalnikov požara 241Am 70 01. 08. 2019 2 ISKRA, d. o. o., Stegne 21 , 1000 Ljubljana 11 javljalnikov požara 241Am 23 01. 08. 2019 1 javljalnik požara 226Ra 1,3 1 MELAMIN KEMICNA TOVARNA, d. d., KOCEVJE, Tomšiceva cesta 9, 1330 Kocevje 54 javljalnikov požara 241Am 146 01. 08. 2019 1 ISKRA, d. o. o., Stegne 21 , 1000 Ljubljana 4 javljalniki požara 241Am 2,2 01. 08. 2019 1 BETI, d. d., 8330 Metlika 1 javljalnik požara 241Am 2,7 01. 08. 2019 1 TOSAMA TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA, d. o. o., Šaranoviceva cesta 1 javljalnik požara 241Am 2,7 01. 08. 2019 Št. Povzrocitelj Radioaktivni odpadek /vir Radionuklid Aktivnost Datum 35 (Vir), 1230 Domžale 1 FOTONA, d. d., Stegne 7 , 1000 Ljubljana 15 javljalnikov požara 241Am 0,45 01. 08.2019 1 GORENJE NOTRANJA OPREMA, d. o. o., Partizanska cesta 12, 3320 Velenje 4 javljalnikov požara 241Am 0,12 01. 08. 2019 1 REINA, d. d., Savska loka 1 , 4000 Kranj 1 javljalnik požara 241Am 0,03 01. 08. 2019 1 TELEKOM SLOVENIJE, d. d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana 35 javljalnikov požara 241Am 9 01. 08.2019 1 IGMAT, d. d., Polje 351C, 1260 Ljubljana 1 naprava TROXLER, 3411-B, serijska št. sonde 11229 137Cs, 241Am/Be 1.800 30. 07. 1984 1 RADECE PAPIR NOVA, d. o. o., Njivice 7, 1433 Radece Naprava METSO PAPERIQ SELECT, IEC.D2, št. RAV1941 55Fe 7.400 20. 07. 2010 1 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO, Jadranska ulica 19, 1000 Ljubljana 3 javljalniki požara 241Am 8,1 06. 09. 2019 1 ARAO, Celovška cesta 182, 1000 Ljubljana Trdni odpadki T1, kontaminiran filter iz CSRAO 210Pb 0,89 27. 08. 2019 1 SDH, d. d., Mala ulica 5, 1000 Ljubljana 1 javljalnik požara 241Am 2,7 26. 09. 2019 1 POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d. d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana 13 javljalnikov požara 241Am 0,39 26. 09. 2019 1 HELIOS, TOVARNA BARV, LAKOV IN UMETNIH SMOL KOLICEVO, d. o. o., Kolicevo 65 , 1230 Domžale 6 javljalnikov požara 241Am 0,18 26. 09. 2019 1 EMRAX, d. o. o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik 22 javljalnikov požara 241Am 1,63 26. 09. 2019 1 MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE SLOVENIJE, 5 javljalnikov požara 241Am 0,37 26. 09. 2019 Št. Povzrocitelj Radioaktivni odpadek /vir Radionuklid Aktivnost Datum Celovška cesta 23, 1000 Ljubljana 1 TOSAMA TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA, d. o. o., Šaranoviceva cesta 35 (Vir), 1230 Domžale 21 javljalnikov požara 241Am 1,55 26. 09. 2019 1 DOM STAREJŠIH OBCANOV AJDOVŠCINA, Ulica Milana Klemencica 1, 5270 Ajdovšcina 2 javljalnika požara 241Am 0,148 26. 09. 2019 1 KEKON, d. o. o., Grajski trg 15, 8360 Žužemberk 2 javljalnika požara 241Am 0,148 26. 09. 2019 1 TERCA, d. o. o. (upravnik), Šentrupert 124, 8232 Šentrupert 1 javljalnik požara 241Am 0,074 26. 09. 2019 1 VALINA UPRAVLJANJE, d. o. o. (upravnik), Litijska cesta 45, 1000 Ljubljana 1 javljalnik požara 241Am 0,074 26.09.2019 1 LEK FARMACEVTSKA DRUŽBA, d. d., Verovškova ulica 57, 1526 Ljubljana 1 javljalnik požara 241Am 0,074 26. 09. 2019 1 TELEKOM SLOVENIJE, d. d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana 4 javljalniki požara 241Am 10,8 26. 09. 2019 1 ISKRATEL, telekomunikacijski sistemi, d. o. o., Kranj, Ljubljanska cesta 24A, 4000 Kranj 1 javljalnik požara 241Am 0,074 26. 09. 2019 2 IMP NDT, d. o. o., Ljubljana, Litostrojska cesta 40, 1000 Ljubljana 1 naprava MDS NORDION COMMAND in 1 naprava MDS NORDION GAMMAMAT Cs, št. 0108/09 (RAV1937), 515 (OU03 137Cs, 238U 8.265 27. 09. 2019 Naprava NIIAR, GAMMAMAT M18, št. A549 (RAV2107) 75Se 4,2 7 LIP BLED, d. o. o., Reciška cesta 61A, 4260 Bled 40 javljalnikov požara 241Am 108 15. 10. 2019 40 javljalnikov požara 241Am 108 40 javljalnikov požara 241Am 108 40 javljalnikov požara 241Am 108 40 javljalnikov požara 241Am 108 31 javljalnikov požara 241Am 84 Št. Povzrocitelj Radioaktivni odpadek /vir Radionuklid Aktivnost Datum 6 javljalnikov požara 226Ra 8 1 ISKRA, d. o. o., Stegne 21 , 1000 Ljubljana 55 javljalnikov požara 241Am 1,65 15. 10. 2019 2 TELEKOM SLOVENIJE, d. d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana 4 javljalniki požara 241Am 10,8 15. 10. 2019 7 javljalnikov požara 241Am 0,437 1 Triglav, Upravljanje nepremicnin, d. d., Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana 89 javljalnikov požara 241Am 16,85 15. 10. 2019 1 GORENJE NOTRANJA OPREMA, d. o. o., Partizanska cesta 12, 3320 Velenje 30 javljalnikov požara 241Am 0,9 15. 10. 2019 1 SPLOŠNA PLOVBA PODJETJE ZA MEDNARODNE POMORSKE PREVOZE IN STORITVE V POMORSKEM PROMETU, d. o. o., Obala 55, 6320 Portorož 1 javljalnik požara 241Am 0,03 15. 10. 2019 1 TUŠ NEPREMICNINE, d. o. o. 1 javljalnik požara 241Am 2,7 21. 10. 2019 1 NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO - NLZOH, Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor 1 naprava AGILENT TECHNOLOGIES G2397A, št. U9558 (RAV0748) 63Ni 555 01. 12. 2005 1 INFORMATIKA, d. d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor 59 javljalnikov požara 241Am 1,8 08. 11. 2019 2 REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE, POLICIJA, Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana 12 javljalnikov požara 241Am 0,36 26. 11. 2019 1 javljalnik požara 239Pu 37 1 UNIVERZITETNI KLINICNI CENTER MARIBOR, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor 3 javljalniki požara 241Am 0,09 27. 11. 2019 Št. Povzrocitelj Radioaktivni odpadek /vir Radionuklid Aktivnost Datum 1 UNIVERZITETNI KLINICNI CENTER MARIBOR, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor 23 javljalnikov požara 241Am 0,69 27. 11 .2019 1 TERMOPOL, d. o. o., Koprivnik 50, 4225 Sovodenj 26 javljalnikov požara 241Am 0,78 20. 12. 2019 1 POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d. d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana 20 javljalnikov požara 241Am 0,6 20. 12. 2019 1 DOM STAREJŠIH OBCANOV POLDE EBERL-JAMSKI, Izlake 13, 1411 Izlake 11 javljalnikov požara 241Am 0,814 20. 12. 2019 1 SPLOŠNA BOLNIŠNICA IZOLA, Polje 40, 6310 Izola 8 javljalnikov požara 241Am 0,592 20. 12. 2019 1 TOSAMA TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA, d. o. o., Šaranoviceva cesta 35 (Vir), 1230 Domžale 6 javljalnikov požara 241Am 0,444 20. 12. 2019 1 ADRIATIC SLOVENICA ZAVAROVALNA DRUŽBA, d. d Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana. 1 javljalnik požara 241Am 0,074 20. 12. 2019 1 PAPIRNICA VEVCE PROIZVODNJA, d. o. o., Papirniška pot 25, 1261 Ljubljana-Dobrunje 2 napravi ABB PROCESS AUTOMATION, Inc., št. K-2148-P in K-2149-P (RAV0137) 85Kr 6600 24. 12. 2019 Slika 141 prikazuje število opravljenih prevzemov. 2 6 20 30 65 63 40 40 36 64 58 39 48 37 45 45 37 38 45 0 10 20 30 40 50 60 70 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Število prevzemov Leto Slika 141: Število opravljenih prevzemov Preglednica 47 in slika 142 prikazujeta kolicino in delež sprejetih paketov radioaktivnih odpadkov v letu 2019, glede na vrsto radioaktivnega odpadka. Glavnino prevzetih radioaktivnih odpadkov še vedno predstavljajo ionizacijski javljalniki požara. Deleži v kategorijah zaprtih virov se lahko spreminjajo, saj so doloceni z aktivnostjo, ki se zaradi razpada z leti zmanjšuje. Preglednica 47: Število paketov posameznih skupin RAO, prevzetih pri malih povzrociteljih v letu 2019 Vrsta radioaktivnih odpadkov Št. paketov T1 (trden, stisljiv, gorljiv) 1 T4 (trden, nestisljiv, negorljiv) 4 ZV0 (javljalnik požara) 119 ZV1 (izrabljen zaprti vir z: A =3,7 GBq) 11 ZV2 (izrabljen zaprti vir z: 3,7 GBq = A = 37 GBq) 1 Skupaj 136 119; 87% 11; 8% 1; 1% 1; 1% 4; 3% ZV0 (javljalnik požara) ZV1(izrabljen zaprti vir z: A=3,7 [GBq]) ZV2 (izrabljen zaprti vir z: 3,7 [GBq] 370 GBq) 3 Skupaj 805 Skupna aktivnost paketov 3,2 TBq Skupna prostornina paketov 90 m3 Skupna masa paketov 50 t 97; 12,0% 125; 15,5% 28; 3,5% 164; 20,4% 212; 26,3% 133; 16,5% 35; 4,3% 8; 1,0% 3; 0,4% T1 (trden, stisljiv, gorljiv) T2 (trden, stisljiv, negorljiv) T3 (trden, nestisljiv, gorljiv) T4(trden, nestisljiv, negorljiv) ZV0 (javljalnik požara) ZV1(izrabljen zaprti vir z: A=3,7 [GBq]) ZV2 (izrabljen zaprti vir z: 3,7 [GBq]370 [GBq]) Slika 145: Deleži posameznih vrst radioaktivnih odpadkov, skladišcenih v CSRAO konec leta 2019 Opustitev nadzora nad radioaktivnimi snovmi/odpadki V letu 2019 ni bilo obvestil ali vlog za izdajo dovoljenj za opustitev nadzora nad radioaktivnimi odpadki skladišcenimi v CSRAO, kot to doloca Uredba o sevalnih dejavnostih. 5.5.2 Odlaganje radioaktivnih odpadkov 5.5.2.1 Odlagališce NSRAO V letu 2019 se je delo na aktivnostih, povezanih s pripravo dokumentov in vsega potrebnega za pridobitev soglasij in dovoljenj za odlagališce NSRAO, odvijalo na vseh podrocjih. Nadaljevalo se je z delom na projektni dokumentaciji, kjer je v zakljucni fazi revizija PGD (pridobitev gradbenega dovoljenja) in priprava PZI, s tehnicnim delom potrebnim za razpis za izvajalca gradnje odlagališca NSRAO. Predvidoma bo projektna dokumentacija zakljucena v letu 2020. Vzporedno z delom na projektni dokumentaciji je potekalo delo na drugih dokumentih, kot so Porocilo o vplivih na okolje, osnutek Varnostnega porocila in Projektne osnove. Omenjena dokumentacija je zahtevana za izvedbo postopka presoje vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja. V letu 2019 so bile pripravljene nove revizije Projektnih osnov za osnutek Varnostnega porocila, ter pridobljen osnutek predhodnega soglasja o jedrski in sevalni varnosti, ki ga je izdala URSJV. Pripravljena je bila tudi vecina poglavij Varnostnega porocila za odlagališce NSRAO. Pridobivanje okoljevarstvenega soglasja se je v letu 2019 intenzivno odvijalo. Pricelo se je s postopki cezmejne presoje vplivov na okolje. Intenzivnost dela na podrocju nacrtovanja odlagališca NSRAO je tudi v letu 2019 narekovalo financiranje. Pogodba o financiranju je bila z MzI podpisana v sredini maja 2019. S Skladom NEK je bil sklenjen aneks k pogodbi o financiranju ARAO za nemoteno izvajanje del v letu 2019 po starem programu dela, pogodba pa je bila sklenjena konec maja 2019. Podrobneje so aktivnosti v letu 2019 opisane v nadaljevanju. Priprava lokacije Cilj aktivnosti je na podlagi Državnega prostorskega nacrta (DPN) za odlagališce NSRAO zagotoviti razpolaganje z zemljišci za namen gradnje odlagališca. Odkup zemljišc na lokaciji DPN za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško se je pricel po pridobitvi pooblastila v juniju 2014. ARAO je na podlagi sklepa Vlade RS upravljavec dveh parcel oziroma zemljišca za gradnjo odlagališca od oktobra 2015 dalje. Od leta 2015 poteka evidentiranje sprememb v zemljiški knjigi. V letu 2017 se je pricelo in v letu 2018 nadaljevalo s pridobitvijo pravic graditi infrastrukturne objekte na podlagi izdelane projektne dokumentacijo PGD. Aktivnosti so potekale ob sodelovanju podizvajalcev. V letu 2019 so bile pridobljene pravice na vecini zemljišc, urejajo se še zemljišca, katerih lastništva so bila prenesena na Direkcijo Republike Slovenije za vode (sektor Spodnja Sava). Sofinanciranje obnove in širitve obstojecega opticnega omrežja v obcini Krško in placilo odškodnine za uporabo in obrabo cest v casu gradnje v letu 2019 ni bilo realizirano, kjer se še vedno caka na soglasje pristojnih in dolocitev vira placila. Terenske raziskave Vecina potrebnih terenskih raziskav za odlagališce NSRAO, je bila že izvedena v preteklih letih. V okviru projekta se še vedno sodeluje z investitorji na širšem obmocju lokacije odlagališca NSRAO in pridobiva podatke o njihovih raziskavah. Pridobljeni podatki bodo uporabljeni pri potencialnih nadgradnjah hidravlicnih, hidroloških in geoloških modelov širšega obmocja lokacije odlagališca NSRAO. Za potrebe monitoringa okolja na obmocju odlagališca NSRAO je ARAO v letu 2018 izvedel razpis in izbiral izvajalca za ta dela, a je pritožba neizbranega ponudnika na Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih narocil postopek zaustavila in premaknila izvedbo del v leto 2019. V juliju 2019 so izvajalci priceli z deli na lokaciji za odlagališce NSRAO. Skladno s projektno nalogo in tehnološkim elaboratom je bilo izvedenih pet plitvih vrtin (do 15 m globine) in dve globoki vrtini (50 in 60 m). Vrtine so bile uspešno izvrtane, zacevljene in vse opremljene s piezometri. Odvzeta jedra vrtin so bila shranjena skupaj z ostalimi jedri raziskav. Vsa dela so bila uspešno zakljucena do konca oktobra 2019. V letu 2019 je bilo izvedeno tudi redno pobiranje podatkov monitoringa podzemnih vod in izvajanje vzdrževanja sond v piezometrih. Prav tako je bila v letu 2019 izvedena nadgradnja hidrogeološke študije širšega obmocja odlagališca NSRAO. Za njeno nadgradnjo so bili hidrogeološki podatki pridobljeni tudi s strani HESS in NEK. Projektna in tehnicna dokumentacija V letu 2019 so se nadaljevale aktivnosti v povezavi z izdelavo projektne ter druge dokumentacije, svetovalne storitve s podrocja projektiranja in gradnje. Projektant IBE d. d. je v letu 2018 izdelal PGD projekte odlagališca NSRAO, in sicer loceno za objekte odlagališca ter za infrastrukturne objekte. Opravljena je bila revizija dela PGD projektne dokumentacije. Za revizijo PGD projektne dokumentacije odlagališca NSRAO je bilo na podlagi razpisa izbrano kot najugodnejše podjetje DRI upravljanje investicij, d. o. o. Izdelana revizijska mnenja so bila sprotno predajana projektantu. Revizija še ni zakljucena, predvsem na podrocju preveritve kontrolnih preracunov za podzemne objekte. Za to delo je bilo z UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (UL FGG) sklenjena pogodba za izdelavo neodvisnega strokovnega mnenja o PGD dokumentaciji za odlagališce. Ostale revidirane vsebine so bile usklajene in zakljucene. UL FGG je pregledala PGD projektno dokumentacijo in podala koncni zakljucek neodvisnega strokovnega mnenja, da je projektna dokumentacija pregledanega dela PGD pogojno sprejemljiva. Projektant IBE d. d. nadaljuje s popravki in dopolnitvami PGD projektne dokumentacije. Projektant IBE d .d. je v letu 2019 pricel s predajo PZI projektov odlagališca NSRAO in sicer za infrastrukturne objekte ter delno za objekte odlagališca. Za PZI projekt infrastrukturnih objektov je bila opravljena recenzija projektne dokumentacije. Ta del projekta je v zakljucni fazi izdelave. V zacetku leta 2018 je bila izdelana nova revizija (revizija D) Investicijskega programa in posredovana v pregled ter potrditev Ministrstvu za Infrastrukturo (MzI). Pripombe in usmeritve za dopolnitve so bile upoštevane v novi reviziji programa (revizija E, marec 2019), ki je bila marca 2019 posredovana MzI v pregled in potrditev. Novembra 2019 je URSJV iz MzI prejela Porocilo o pregledu in oceni investicijske dokumentacije: Investicijski program, Rev.E, marec 2019, Odlagališce NSRAO, Vrbina, Krško. Iz porocila izhaja, da je potrebna sprememba in dopolnitev investicijske dokumentacije zaradi spremembe Uredbe o merilih za dolocitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora in zaradi nacrtovanja intervencijskih ukrepov na obmocju jedrskega objekta ter zaradi odlocitev Meddržavne komisije, uskladitve z drugo projektno dokumentacijo za odlagališce NSRAO Vrbina in posebne revizije vlaganj v investicijo za odlagališce NSRAO. Naslednja revizija investicijske dokumentacije bo pripravljena v letu 2020. Varnostne analize in vplivi na okolje V letu 2019 se je nadaljevalo z delom na projektu izdelave varnostnih analiz in meril sprejemljivosti. V okviru vecfaznega projekta »Safety Analysis (SA) and Waste Acceptance Criteria (WAC) preparation for Low and Intermediate Level Waste Repository in Slovenia« se je nadaljevalo delo za dopolnitev obstojecih meril sprejemljivosti, glede na razvoj projekta za odlagališce NSRAO. Nadaljevalo se je z delom na varnostnih analizah in razvoju meril sprejemljivosti za fazo pridobitve gradbenega dovoljenja in priprave Varnostnega porocila. ARAO je v letu 2018 pridobil pozitivno mnenje pooblašcenca za jedrsko varnost na revizijo 1 Projektnih osnov in Porocila o vplivih na okolje, ki vkljucuje tudi osnutek Varnostnega porocila. Pripravljene so bile nove revizije Projektnih osnov za osnutek Varnostnega porocila, osnutek Varnostnega porocila, s strani URSJV pa je bil izdan osnutek predhodnega soglasja o jedrski in sevalni varnosti. Pridobivanje okoljevarstvenega soglasja se je v letu 2019 intenzivno odvijalo, pricelo se je tudi s postopki cezmejne presoje vplivov na okolje. Projekt presoje vplivov na okolje vkljucuje izdelavo Porocila o vplivih na okolje (PVO) in dokumentov za jedrski objekt ter sodelovanje v postopku presoje vplivov na okolje do pridobitve okoljevarstvenega soglasja. Vzporedno z nacionalno presojo vplivov na okolje poteka presoja cezmejnih vplivov skladno z Espoo konvencijo. Vloga za postopek presoje vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja je bila na ARSO predana v maju 2017. Dokumenti vloge so PVO, Osnutek varnostnega porocila (osnVP), POs in projektna dokumentacija idejne zasnove (IDZ). V letu 2018 se je vloga dopolnjevala za doseganje popolnosti vloge, pridobljena so bila mnenja v postopku ter pripravljena izjasnitev do mnenj. V letu 2018 in 2019 je potekalo pridobivanje osnutka predhodnega soglasja URSJV o sevalni in jedrski varnosti, ki je bilo izdano v aprilu 2019. Pripravljena je bila revizija dokumentov za javno razgrnitev. Za cezmejno presojo, ki jo vodi MOP, je bil v letu 2019 pripravljen Izvlecek o presoji cezmejnih vplivov na okolje in preveden v angleški in hrvaški jezik. V letu 2019 so bili izdelani; angleški in hrvaški prevod PVO, osnVP in POs, ter nemški in italijanski prevod Izvlecka za cezmejno presojo vplivov na okolje. Izvedena je bila javna razgrnitev v Avstriji in na Hrvaškem. V okviru javne razgrnitve je bila v decembru 2019 predstavitev projekta zainteresirani javnosti v Zagrebu. Gradnja odlagališca NSRAO Pripravljalna dela za odlagališce NSRAO so bila zakljucena v letu 2017. ARAO je v letu 2019 izvajal obcasno kontrolo stanja na lokaciji za odlagališce NSRAO. Reklamacij na izvedbo pripravljalnih del v letu 2019 ni bilo, brežine so stabilne in dobro utrjene. ARAO je pridobil zunanjega izvajalca, ki je na obmocju lokacije odlagališca izvedel košnjo in zatiranje invazivnih rastlin na nasipu. 5.5.2.2 Pridobivanje dovoljenj za odlagališce NSRAO ARAO je v letu 2017 podal vlogo na ARSO za izdajo okoljevarstvenega soglasja. V okviru tega postopka je ARSO v maju 2018 podal vlogo na URSJV za izdajo predhodnega soglasja o jedrski in sevalni varnosti na osnovi 65.b clena takratnega ZVISJV. URSJV je pregledala dokumentacijo, ki je obsegala Porocilo o vplivih na okolje, osnutek Varnostnega porocila, Idejno zasnovo, Projektne osnove, strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca za jedrsko in sevalno varnost ter referencno dokumentacijo in nanjo prvic julija 2018 podala pripombe. ARAO je vlogo veckrat dopolnjeval, zadnjic v marcu 2019. URSJV je nato v zacetku aprila izdala osnutek predhodnega soglasja o jedrski in sevalni varnosti. To je bil pogoj za zacetek javne razgrnitve in cezmejne presoje vplivov na okolje. Slednja se je zacela v septembru 2019 ko je Ministrstvo za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje pozval vse sosednje države, da se izjavijo o tem, ce se želijo vkljuciti v postopek cezmejne presoje vplivov na okolje. Avstrija in Hrvaška sta se vkljucili v postopek, ki ob koncu leta še ni bil zakljucen. Javna razgrnitev Porocila o vplivih na okolje se do konca leta 2019 še ni pricela. URSJV je junija 2019 izdala novo odlocbo o delitvi vsebin za dokazovanje izpolnjevanja kriterijev za izdajo mnenja h gradnji, saj dostava dokumentacije po rokih iz prejšnje odlocbe, izdane leta 2017, ni bila realizirana. ARAO je nato proti koncu julija podal vlogo za izdajo soglasja h gradnji, in sicer s posredovanjem dokumentacije na prve tematske sklope. Kasneje proti koncu leta je posredoval dokumentacijo tudi na nekatere druge tematske sklope. URSJV je za dodaten strokoven pregled postavila tudi izvedenca za podrocje uporabe betona. Pregled dokumentacije poteka. 5.5.2.3 Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in drugimi javnostmi ARAO je v letu 2019 komuniciral o svojih dejavnostih, vkljucno z okoljskimi vidiki, na nacionalni ravni, v lokalnih skupnostih, kjer deluje ter neposredno s povzrocitelji RAO. Komunikacija je potekala zlasti preko sporocil in odgovorov medijem (nacionalnim, regionalnim, lokalnim, specializiranim), objav na spletnih straneh in osebnih stikov ARAO s kljucnimi deležniki. V obcini Krško, kjer je lokacija bodocega odlagališca NSRAO, je ARAO komunicirala neposredno s komisijo za spremljanje odlagališca NSRAO, obcinskim svetom in županom. V obcini Gorenja vas-Poljane, kjer se nahaja zaprto odlagališce rudarske jalovine Jazbec, je ARAO komunicirala z obcinskim svetom in vodstvom obcine. Komunikacijske aktivnosti so bile usklajene z aktivnostmi, ki jih izvaja RŽV d. o. o. v zvezi z zakljucnimi zapiralnimi deli. Na temo projekta odlagališca NSRAO je bilo organiziranih vec strokovnih srecanj. Centralno skladišce RAO v Brinju in dejavnosti poveznim z njim si je v letu 2019 ogleda vec skupin strokovne in splošne javnosti. Izvedeno je bilo uspešno sodelovanje z uporabniki storitev javne službe, industrijo, inštituti, državnimi inštitucijami, organi, komisijami ipd. 5.6 SKLAD NEK 5.6.1 Program razgradnje NEK in odlaganje RAO in IG Na podlagi Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkorišcanjem in razgradnjo (BHRNEK) in sklepa Vlade RS (50. redna seja, avgust 2015) ARAO sodeluje pri izvajanju vseh aktivnosti za pripravo Programa odlaganja RAO in IG in pripravo Programa razgradnje NEK. ARAO na podlagi ReNPRRO16-25 izvaja: - razvojne dejavnosti na podrocju možnosti predelave, nacrtovanja odlaganja, priprave na izgradnjo in izgradnjo odlagališca IG in VRAO, - pripravo dokumentov na podrocju možnosti in zahtev za trajno neposredno odlaganje IG in VRAO iz NEK ali predelanega IG in VRAO iz raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II in iz NEK v nacionalno, regionalno ali vecnacionalno odlagališce in - preucevanje možnosti za nadaljevanje suhega skladišcenja IG in VRAO po prenehanju obratovanja NEK. Meddržavna komisija za spremljanje izvajanja Pogodbe med Vlado RS in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkorišcanjem in razgradnjo (meddržavna komisija) je na svoji 11. seji novembra 2017 zadolžila ARAO in Fond za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje RAO iz NEK iz Hrvaške (Fond NEK) za pripravo nove (tretje) revizije Programa odlaganja RAO in IG iz NEK v skladu z BHRNEK. Meddržavna komisija je na tej seji sprejela sklep, da Program razgradnje NEK pripravi Nek d. o. o. Na 12. seji meddržavne komisije (januar 2019) se je komisija seznanila z do tedaj opravljenim delom in preliminarnimi rezultati priprave obeh programov. S sklepi komisije je bilo doloceno, da strokovne organizacije zakljucijo pripravo tretje revizije obeh programov do maja 2019. V 2019 je ARAO nadaljeval sodelovanje z vsemi vpletenimi deležniki priprave tretje revizije Programa razgradnje NEK in Programa odlaganja RAO in IG iz NEK. Pripravil je dopolnitev osnutka ocene stroškov za tretjo revizijo Programa odlaganja RAO in IG iz NEK. V skladu s sklepi 12. seje meddržavne komisije je narocil izdelavo pravnega mnenja glede možnosti skupnega odlaganja NSRAO iz NEK, za katere sta v enakem deležu odgovorni RS in RH. V skladu s sklepi iste seje meddržavne komisije je sodeloval in pomagal pri delu tehnicne skupine, ki jo je ustanovila meddržavna komisija, da preveri tehnicno izvedljivost skupnega odlaganja NSRAO. Za namen priprave Tretje revizije Programa razgradnje NEK je ARAO pregledal dokument »6th Revision of the Preliminary Decommissioning Plan NPP Krsko« in študijo »Calculation of annuities for the Krsko NPP decommissioning project« ter študijo »Selection and justification of discount parameters for decommissioning project in NEK d. o. o.«. ARAO je NEK d. o. o. posredoval komentarje in predloge za dopolnitev na osnutek dokumenta »Third Revision of the Krško NPP Decommissioning Program«. ARAO in Fond NEK sta v okviru skupnega javnega narocanja v zacetku marca 2019 uspešno zakljucila pripravo tehnicnih podpornih študij, ki sta jih izdelala IBE d. d. in Enconet iz Hrvaške. Aprila 2019 je bil pripravljen osnutek tretje revizije Programa odlaganja RAO in IG iz NEK, ki sta ga posredovala MAAE v ekspertni pregled, ki je bil izveden konec maja 2019. Na komentarje ekspertov sta ARAO in Fond NEK, skupaj s pripravljavci podpornih študij, pripravila odgovore, ki sta jih dodatno pojasnila na 3-dnevnem pregledovalnem sestanku. V zacetku julija je bilo prejeto mnenje ekspertov v obliki koncnega porocila o pregledu. Julija sta ARAO in Fond NEK koordinacijskemu odboru (KO) za spremljanje priprave tretje revizije obeh programov posredovala osnutek Tretje revizije Programa odlaganja RAO in IG iz NEK ter osnutek povzetka tretje revizije za sprejem na meddržavni komisiji. Na 21. seji KO, 12. 08. 2019, je bilo dogovorjeno, da ARAO in Fond NEK na predlog KO pripravita nekatere popravke Programa in njegovega povzetka. Zaradi priprave povzetka v slovenskem jeziku je bil narocen tudi prevod nekaterih vsebin obeh Programov, ki sta originalno izdelana v angleškem jeziku. Dopolnitev Programa odlaganja RAO in IG iz NEK in ustrezni povzetki so bili še avgusta posredovani KO. Meddržavna komisija je na svoji 13. seji septembra 2019 soglašala s pripravljenima programoma in odlocila, da se ju posreduje v nadaljnje postopke sprejemanja v RS in RH. Tretja revizija Programa odlaganja RAO in IG iz NEK je bila s strani pripravljavcev podpisana septembra 2019 in skupaj s povzetki v skladu s sklepi meddržavne komisije posredovana Ministrstvu za infrastrukturo (MzI) iz RS ter Ministarstvu zaštite okoliša i energetike (MZOE) iz Hrvaške v nadaljnje postopke iskanja soglasja na vladah RS in RH ter v državnem zboru RH. S povzetkom tretje revizije Programa razgradnje NEK in tretje revizije Programa odlaganja RAO in izrabljenega goriva iz NEK se je Vlada RS seznanila na 202. seji v decembru 2019 in 16. 01. 2020 še Vlada RH. Hrvaški sabor se je z dokumenti tretje revizije seznanil na svoji 16. seji v letu 2020. ARAO je z MzI in Ministrstvom za okolje in prostor (MOP) zaradi uskladitve s tretjo revizijo Programa razgradnje NEK in Programa odlaganja RAO in IG iz NEK sodeloval še pri pripravi in sprejemanju dopolnitve Uredbe o merilih za dolocitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora in zaradi nacrtovanja intervencijskih ukrepov na obmocju jedrskega objekta. 5.6.2 Sklad za financiranje razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (v nadaljnjem besedilu: Sklad) je bil ustanovljen na osnovi Zakona o Skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (Uradni list RS, št. 47/03 – uradno precišceno besedilo in 68/08). Sklad je posredni proracunski uporabnik, ki se ne financira iz sredstev proracuna Republike Slovenije. Stroške svojega poslovanja pokriva iz financnih prihodkov ustvarjenih s poslovanjem Sklada. GEN energija d. o. o. vplacuje v Sklad prispevek za razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško (v nadaljnjem besedilu: NEK) in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK, in sicer v višini 0,003 evra za kWh elektricne energije, proizvedene v NEK. Obracun prispevka se izvaja na podlagi obracuna polovice celotne proizvedene kolicine elektricne energije v NEK. Višina prispevka temelji na izracunih iz Programa razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IG, ki je bil sprejet leta 2004. Na podlagi 3. tocke 10. clena Meddržavne pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK in njenim izkorišcanjem in razgradnjo bi morala biti revizija Programa razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IG opravljena do konca leta 2009 oz. do konca leta 2014 (vsakih 5 let), vendar do konca leta 2019 še ni bila potrjena. ARAO in Fond NEK sta v sodelovanju z NEK pripravila tretjo revizijo Programa razgradnje NEK in Programa odlaganja RAO in IG iz NEK, s katero se je konec septembra 2019 seznanila Meddržavna komisija. za spremljanje izvajanja Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkorišcanjem in razgradnjo in odlocila, da se oba programa posreduje v nadaljnje postopke sprejemanja v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški. S povzetkom tretje revizije Programa razgradnje NEK in Programa odlaganja RAO in IG iz NEK se je Vlada Republike Slovenije seznanila na seji decembra 2019 ter januarja 2020 še Vlada Republike Hrvaške. Hrvaški sabor se je z dokumenti tretje revizije seznanil februarja 2020. Koncna obravnava in sprejem na Meddržavni komisiji se pricakuje v tekocem letu. 31. decembra 2019 je knjižno stanje financnega portfelja Sklada znašalo 206,4 milijonov evrov. Omenjeni znesek ne upošteva nerazporejenih denarnih sredstev na TRR, natecenih obresti, kupljenih obresti in terjatev za dividendne donose v skupnem znesku 1,6 milijonov evrov. Ob upoštevanju tega je portfelj slovenskega Sklada 31. decembra 2019 znašal 207,9 milijonov evrov. Celotno premoženje Sklada (skupaj z osnovnimi sredstvi in terjatvami do kupcev) je znašalo 211,2 milijona evrov. 5.6.2.1 Izpolnjevanje zakonskih in pogodbenih obveznosti Sklada in prilivi iz naslova prispevka za razgradnjo V letu 2019 je podjetje GEN energija d. o. o. v Sklad vplacalo 8,3 milijonov evrov prispevka za razgradnjo ter tako v celoti in v dogovorjenih rokih poravnalo vse svoje obveznosti do Sklada v letu 2019. V obdobju od 1995 do 2019 sta NEK in GEN energija d. o. o. Skladu nakazala predpisani prispevek za razgradnjo v višini 202,9 milijonov evrov. Sklad je zavezan financirati delovanje družbe ARAO in placati nadomestilo Obcini Krško zaradi omejene rabe prostora. V letu 2019 je Sklad financiral dejavnosti, ki jih izvaja družba ARAO v višini 1,8 milijonov evrov, v obdobju od 1998 do konca leta 2019 pa je za izvajanje aktivnosti družbe ARAO placal 44,8 milijonov evrov. Od tega je nadomestilo za omejeno rabo prostora Obcini Krško, ki ga je ARAO placevala lokalni skupnosti, znašalo 14,9 milijonov evrov. Na osnovi Uredbe o merilih za dolocitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora in zaradi nacrtovanja intervencijskih ukrepov na obmocju jedrskega objekta iz leta 2015 je Sklad postal zavezanec za placilo nadomestila za omejeno rabo prostora le obcini Krško (v preteklih letih je bil Sklad zavezanec za placilo nadomestila tudi obcinam Brežice, Kostanjevica na Krki, Sevnica in Kozje), na ozemlju katere bo zgrajeno odlagališce radioaktivnih odpadkov. V letih 2004 do 2019 je bilo obcinam iz naslova nadomestila placano skupaj 55,5 milijonov evrov. V obdobju od leta 1995 do konca leta 2019 je skupna vrednost transferjev, ki jih je Sklad nakazal za delovanje družbe ARAO in obcinam (sredstva, vplacana za namen sofinanciranja del ARAO in nadomestil obcinam za omejeno rabo prostora niso valorizirana), znašala 100,4 milijona evrov. Navedeni znesek transferjev za obcine in ARAO pomeni kar 48,64 % vrednosti financnega portfelja Sklada, ki je 31. decembra 2019 znašal 206,4 milijonov evrov (knjižno stanje). Prikaz sredstev Sklada na zadnji dan v letu 2019 je podan na sliki 146. 0 50 100 150 200 250 300 350 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 transferji (kumulativa) portfelj leto milionEUR Slika 146: Prikaz sredstev Sklada 31. decembra 2019 v milijonih evrov 5.6.2.2 Naložbe in poslovanje v letu 2019 31. decembra 2019 je bilo 85,19 % portfelja Sklada naloženega v dolžniške vrednostne papirje, 14,81 % pa v lastniške vrednostne papirje, deleži pa so tako rekoc nespremenjeni glede na konec leta 2018. Osrednji naložbeni razred portfelja so sestavljali državni vrednostni papirji, ki so 31. decembra 2019 predstavljali 42,62 % vrednosti portfelja Sklada. Delež tega razreda se je v portfelju Sklada v zadnjih letih postopno zniževal, predvsem na racun odprodaje obveznic z negativno donosnostjo do dospetja in obveznic dolgega trajanja, s cimer se je znižala izpostavljenost portfelja obrestnemu tveganju. Državnim vrednostnim papirjem je sledil naložbeni razred podjetniških obveznic s 26,35 odstotnim deležem. Z izpostavljenostjo do podjetniških obveznic je Sklad ohranjal izpostavljenost portfelja do razvitih držav, katerih državne obveznice so še globoko v srednjerocnem obdobju in izkazujejo negativne donosnosti do dospetja. Segment lastniških vrednostnih papirjev je bil sestavljen pretežno iz naložb v vzajemne in ETF sklade priznanih svetovnih upravljavcev premoženja, ki preko razpršenosti naložb prinašajo nižje tveganje in vecjo likvidnost. Delež denarnih sredstev v portfelju je na dan 31. 12. 2019 znašal 16,22 %. Naložbene aktivnosti v letu 2019 so bile izvedene v skladu z Naložbeno politiko Sklada za leto 2019 oziroma v okviru naložbenih ciljev, ki izhajajo iz te politike. V letu 2019 je Sklad ohranjal nizko raven tržnega tveganja. 31. 12. 2019 je enodnevni 95-odstotni VaR znašal 318.192 evra, kar pomeni 0,15 % vrednosti portfelja, medtem ko je ob koncu leta 2018 vrednost VaR znašala 318.794 evrov oziroma 0,16 % vrednosti portfelja. Nizko vrednost VaR Sklad dosega s kratkim trajanjem portfelja, ki omejuje obrestno tveganje obvezniških naložb. Vrednost portfelja in VaR po mesecih sta prikazana na sliki 147. Slika 147: VaR po mesecih (enodnevni, 95-odstotni interval zaupanja) Obrestno tveganje portfelja se ocenjuje s simulacijami in meri vplive sprememb obrestnih mer na portfelj. Trenutno se nahajamo v obdobju nizkih obrestnih mer, kar pomeni, da se v prihodnje obeta njihov dvig. Upravljanje kreditnega tveganja portfelja se izvaja na podlagi bonitetnih ocen vodilnih svetovnih ocenjevalcev (Moody's, Standard & Poor's, Fitch), skladno z veljavno naložbeno politiko pa Sklad investira v naložbe iz investicijskega naložbenega razreda. Sklad je v letu 2019 ustvaril 12,4 milijona evrov prihodkov, kar je na ravni leta 2018. V istem letu je ustvaril 4,1 milijona evrov financnih prihodkov, v letu 2018 pa 4,3 milijonov evrov. V financnih prihodkih so zajete vse izplacane obresti, dividende in druga izplacila, niso pa upoštevane natecene obresti. Celotni odhodki Sklada so konec leta 2019 znašali 8,5 milijonov evrov in so bili predvsem iz razloga višjih transferov ARAO za 10,85 % višji kot leta 2018. V letu 2019 je bil realiziran presežek prihodkov nad odhodki v višini 3,9 milijonov evrov. Uresnicitev presežka prihodkov nad odhodki je bila 19,31 % nižja kot leta 2018, in sicer predvsem zaradi nižjih realiziranih financnih prihodkov in višjih odhodkov v letu 2019. Delež stroškov poslovanja je konec leta 2019 znašal le 0,24 % celotne vrednosti financnega portfelja Sklada. Še leta 2001 so stroški poslovanja znašali 0,44 % vrednosti portfelja financnih naložb. Ne glede na uspešnost upravljanja portfelja pa ostajajo stroški služb Sklada v zadnjih letih na primerljivih ravneh. Leta 2019 je imel Sklad 61 milijonov evrov zapadlih naložb in sredstev, pridobljenih s prodajo kapitalskih deležev. Sredstva, plasirana v nove naložbe so znašala 65 milijonov evrov, kar je za 4 milijone evrov vec, kot je bilo zapadlih naložb in sredstev, pridobljenih s prodajo kapitalskih deležev. V letu 2019 je donosnost portfelja Sklada, ki se izracunava s pomocjo notranje stopnje donosa (IRR), znašala 4,74 %. Letna donosnost portfelja Sklada od leta 2004 je prikazana na sliki 148. 7,6 6,8 6,2 6,4 -11,8 6,3 2,5 -2,2 7,6 3,6 8,6 3,2 2,9 1,8 -0,9 4,7 -15,0 -10,0 -5,0 0,0 5,0 10,0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 donosnost [%] leto Slika 148: Letna donosnost portfelja Sklada od leta 2004 do leta 2019 v odstotkih3 3 V skladu s spremembami Pravilnika o razclenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (v nadaljevanju Pravilnik) iz leta 2007, je Sklad za leto 2008 vse lastniške vrednostne papirje, investicijske in vzajemne sklade, ki kotirajo na borzi ali je za njih mogoce pridobiti javno objavljeno tržno ceno, ovrednotil po pošteni vrednosti v skladu z Zakonom o racunovodstvu. Za leto 2010 pa je v skladu s spremembami Pravilnika prvic ovrednotil tudi dolžniške vrednostne papirje. V letu 2019 je donos portfelja Sklada dosegel ali presegel vse kriterije primerljivosti, z izjemo donosa benchmarka, za katerim je zaostal predvsem zaradi manj tvegane strukture portfelja v primerjavi z benchmarkom. Sklad je presegel ciljni donos v višini 4,29 %, ki izhaja iz Programa razgradnje NEK in odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, kjer je kot podlaga za dolocitev obrestnega faktorja v višini 1,0429 in iz njega izhajajoce ciljne donosnosti portfelja Sklada v višini 4,29 % navedena višina dolgorocne obrestne mere na državne obveznice v obmocju evra na dan 10. 12. 2003. Naslednji kriterij, zahtevana donosnost na desetletno nemško državno obveznico, ki velja za benchmark evrskega obmocja, je na dan 30. decembra 2019 znašala -0,19 %, kar je vec kot 4 odstotne tocke pod donosnostjo iz leta 2003, ki jo kot vsebinski kriterij postavlja Program razgradnje NEK. Tretji kriterij primerljivosti, minimalna zajamcena donosnost, ki jo doloci minister, pristojen za finance pa je za leto 2019 znašala 0,42 %. V letu 2019 so višje donose izkazali vsi naložbeni segmenti, z izjemo segmenta denarnega trga, kjer je prihajalo do nadaljnjega zniževanja bancnih obrestnih mer. V letu 2019 so kot posledica splošne rasti na delniških trgih porasle delniške naložbe. Bolje so se odrezale tudi obvezniške naložbe po vseh naložbenih razredih. Rast na obeh segmentih je predvsem posledica izredno ohlapnih politik centralnih bank, ki so v letu 2019 s poceni denarjem ponovno pricele aktivneje posegati na kapitalske trge, obenem pa tudi izredno dobrih gospodarskih kazalcev. Tudi v letu 2019 je Sklad pri poslovanju sledil sprejeti Naložbeni politiki, pri upravljanju sredstev je vodil konservativno naložbeno politiko, ob upoštevanju nacel varnosti, razpršenosti, donosnosti in likvidnosti. V tem letu je obeležil 25. obletnico svojega obstoja in s ponosom lahko govorimo o uspešnem poslovanju, ki traja že cetrt stoletja. Sklad se zaveda pomembnosti nalog, ki jih opravlja. Posebna pozornost bo tudi v prihodnje namenjena spremljanju in obvladovanju razlicnih vrst tveganj, ki jim je pri upravljanju portfelja in poslovanju izpostavljen Sklad. V upravljavskem smislu bo še naprej vodena konservativna naložbena politika in zasledovanje zastavljenih naložbenih nacel. Vir: [40] 6 PRIPRAVLJENOST NA IZREDNE DOGODKE Bistven del zagotavljanja jedrske in sevalne varnosti je pripravljenost na izredne dogodke. Zato morajo biti vse pristojne organizacije v državi v primeru jedrskega ali sevalnega izrednega dogodka sposobne ukrepati po vnaprej pripravljenih nacrtih ukrepanja. Jedrske in radiološke nesrece so izredni dogodki, ki neposredno ogrožajo prebivalce in okolje ter zahtevajo zašcitne ukrepe. Vsak izredni dogodek v splošnem še ne pomeni nastanka nesrece. Lahko gre le za zmanjšanje jedrske ali sevalne varnosti, ki pa ravno tako zahteva ustrezen odziv pristojnih. Odziv oz. ukrepanje pristojnih organizacij v Sloveniji doloca Državni nacrt zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci. Glavni nosilec državnega nacrta je Uprava RS za zašcito in reševanje (URSZR), URSJV pa ima svetovalno vlogo. 6.1 UPRAVA RS ZA JEDRSKO VARNOST Za pripravljenost na ukrepanje ob izrednih dogodkih na URSJV skrbi Sektor za pripravljenost na izredne dogodke, katerega osnovne naloge so: - zagotavljanje usposobljenosti, kadrovske zasedenosti in odzivnosti Skupine za obvladovanje izrednega dogodka (SID), - zagotavljanje aktualnosti in celovitosti postopkov SID in - zagotavljanje operativnosti opreme, prostorov in dokumentacije za potrebe SID. V primeru izrednega dogodka se na URSJV aktivira SID, ki jo vodi direktor za obvladovanje izrednega dogodka (DID). Operativno vodenje SID izvaja vodja SID, ki je tudi namestnik DID. SID ima v sestavi vhodne in izhodne komunikatorje za komunikacijo z zunanjimi organizacijami, dve strokovni skupini (strokovno skupino za analizo jedrske nesrece in strokovno skupino za oceno doz) ter tehnicno podporo, predstavnika v Štabu civilne zašcite RS in v Zunanjem podpornem centru NEK. Polna sestava šteje 18 clanov, delo pa poteka dvoizmensko. Zagotavljanje sposobnosti ukrepanja URSJV za primer izrednega dogodka poteka z rednim usposabljanjem clanov SID, z rednim vzdrževanjem in preverjanjem delovanja programske in ostale opreme, z rednimi pregledi vseh pripadajocih organizacijskih predpisov in navodil, s sodelovanjem v mednarodnih dejavnostih, s preverjanjem odzivnosti ter s preverjanjem celotne pripravljenosti sistema z domacimi in mednarodnimi vajami. Ker se naloge med izrednim dogodkom vecinoma bistveno razlikujejo od rednega dela, je usposabljanje clanov SID zelo pomembno. Tako je URSJV v letu 2019 izvedla 215 individualnih in skupinskih usposabljanj, preizkusov in vaj v skupnem obsegu 442 ur s 666 udeležbami clanov SID. URSJV je sodelovala tudi na dveh rednih letnih vajah NEK 2019, na teoreticni vaji državnega pomena »Vaja nesreca v NEK 2019« (vec o vaji v poglavju 6.2), na radioloških vajah, ki so bile izvedene v okviru projekta ENRAS (ENsuring RAdiation Safety), na vec mednarodnih vajah MAAE »ConvEx« in na teoreticni vaji »Harmonization of the implementation of protective actions in case of nuclear or radiological emergency with transboundary or transnational consequences«. Ta vaja je bila namenjena identificiranju neskladij pri izvajanju zašcitnih ukrepov ob jedrski nesreci v NEK s cezmejnimi vplivi. Na vaji so sodelovali poleg predstavnikov URSJV tudi Poveljnik civilne zašcite RS, predstavniki MAAE, Avstrije in Hrvaške. Vaja je pomenila primer dobre prakse regionalnega sodelovanja. Med kljucnimi elementi usklajenega izvajanja zašcitnih ukrepov je bilo prepoznano ustrezno redno komuniciranje med državami. Ugotovljeno je bilo, da imajo v zgodnji fazi nesrece vse države vzpostavljene jasne postopke za ustrezno alarmiranje in obvešcanje tako organizacij, ki so vkljucene v odziv znotraj posameznih držav, kot sosed in mednarodne skupnosti. Primer dobre prakse na podrocju vaj v letu 2019 je bila organizacija prve vaje s podrocja kibernetske varnosti v jedrskem sektorju v Sloveniji KIVA2019 (vec o vaji v poglavju 8.6). URSJV na podrocju pripravljenosti na izredne dogodke redno sodeluje tudi z drugimi organizacijami v Sloveniji in tujini. Na ta nacin se prenašajo nova znanja in dobra praksa, tako da se pripravljenost ves cas izboljšuje. 6.1.1 Komunikacijski sistem med izrednim dogodkom KID Komunikacijski sistem med izrednim dogodkom (KID) je spletno orodje za komuniciranje med organi vodenja na državni ravni. Prva verzija komunikacijskega sistema, imenovana M/KSID (Medresorski komunikacijski sistem med izrednim dogodkom) je bila preizkušena decembra 2008, leta 2010 pa je sistem ob sprejemu državnega nacrta uradno postal orodje za komunikacijo med vsemi organizacijami, ki ukrepajo ob jedrski ali radiološki nesreci. Leta 2018 je URSJV poenostavila njegovo ime in ga preimenovala v KID. V letu 2019 se je nabor uporabnikov, ki dostopajo do KID, še razširil in sedaj zajema: - PCZRS (Poveljnik Civilne zašcite Republike Slovenije), - CZ Posavje (Štab Civilne zašcite posavske regije), - CZ Zasavje (Štab Civilne zašcite zasavske regije), - CZ Dolenjska (Štab Civilne zašcite dolenjske regije), - CZ V. Štajerska (Štab Civilne zašcite vzhodno-štajerske regije), - CZ Z. Štajerska (Štab Civilne zašcite zahodno-štajerske regije), - CZ Ljubljana (Štab Civilne zašcite ljubljanske regije), - CZ Krško (Štab Civilne zašcite obcine Krško), - CZ Brežice (Štab Civilne zašcite obcine Brežice), - CZ Sevnica (Štab Civilne zašcite obcine Sevnica), - CZ Kostanjevica (Štab Civilne zašcite obcine Kostanjevica na Krki), - CORS (Center za obvešcanje Republike Slovenije), - ReCO Brežice (Regijski center za obvešcanje Brežice), - ReCO Novo mesto (Regijski center za obvešcanje Novo mesto), - ReCO Trbovlje (Regijski center za obvešcanje Trbovlje), - ReCO Celje (Regijski center za obvešcanje Celje), - ReCO Maribor (Regijski center za obvešcanje Maribor), - ReCO Ljubljana (Regijski center za obvešcanje Ljubljana), - URSJV (Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost), - URSVS (Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji), - URSZR (Uprava Republike Slovenije za zašcito in reševanje), - UKOM (Urad vlade Republike Slovenije za komuniciranje), - ARSO (Agencija Republike Slovenije za okolje), - NEK TPC (Nuklearna elektrarna Krško, Tehnicni podporni center, Krško), - NEK ZPC (Nuklearna elektrarna Krško, Zunanji podporni center, Ljubljana), - NEK Javnost TPC (Nuklearna elektrarna Krško, Služba za odnose z javnostmi v tehnicno podpornem centru, Krško), - NEK Javnost ZPC (Nuklearna elektrarna Krško, Služba za odnose z javnostmi v zunanjem podpornem centru, Ljubljana), - EHI (Enota za hitre reševalne intervencije), - ELME (Mobilna enota Instituta Jožef Stefan), - ZVD (Mobilna enota Zavoda za varstvo pri delu), - MZ (Ministrstvo za zdravje), - MZI (Ministrstvo za infrastrukturo), - Hrvaška RCZ MUP (Ravnateljstvo civilne zaštite, MUP - Hrvaška), - MNZ (Ministrstvo za notranje zadeve), - Policija (Generalna policijska uprava Ljubljana, Policijska uprava Novo Mesto, Operativno komunikacijski center), - MOP (Ministrstvo za okolje in prostor), - MKGP (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), - MZZ (Ministrstvo za zunanje zadeve) in - ARAO (Agencija za radioaktivne odpadke). URSJV platformo KID redno vzdržuje ter izvaja usposabljanja za zunanje uporabnike. Enkrat letno se izvede tudi »Vaja KID« za vse uporabnike komunikacijskega sistema. KID predstavlja eno od najboljših prepoznanih rešitev na tem podrocju, tako v Evropi kot v svetu, saj v primeru odziva na jedrsko ali radiološko nesreco predstavlja varno, hitro, zanesljivo, kontrolirano in pregledno orodje za komunikacijo in koordinacijo zašcitnih ukrepov vseh deležnikov v državi, prav tako pa omogoca ucinkovito in hitro cezmejno komunikacijo in harmonizacijo s hrvaškim upravnim organom za jedrsko varnost, kar je kljucnega pomena glede na lokacijo NEK v bližini meje. 6.2 UPRAVA RS ZA ZAŠCITO IN REŠEVANJE URSZR je leta 2019, skladno z zakonskimi pristojnostmi, vzdrževala, razvijala in zagotavljala pripravljenost za ucinkovit odziv sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami na jedrske in radiološke nesrece. URSZR je pripravila novo Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vsebini in izdelavi nacrtov zašcite in reševanja, ki se nanašajo na dodatne vsebine nacrtov zašcite in reševanja ob jedrski in radiološki nesreci, prenesene iz Direktive Sveta 2013/59/EURATOM o dolocitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajocega sevanja – EU BSS direktivo. Le-ta je bila v marcu sprejeta na Vladi RS. URSZR je v sodelovanju z URSJV in NEK pripravila vajo državnega pomena »Vaja nesreca v NEK 2019«. Vaja je bila izvedena kot napovedana, enodnevna in teoreticna vaja z namenom preverjanja pripravljenosti na nesreco v NEK in v kateri je bil preverjan odziv na jedrsko nesreco v NEK v skladu z nacrti zašcite in reševanja ter nacrti dejavnosti. Vaja je potekala 29. novembra 2019 v Izobraževalnem centru za zašcito in reševanje RS na Igu. V vaji so sodelovali naslednji vadbenci: obcini Krško in Brežice, Izpostava URSZR Brežice s poveljniki CZ, kljucna ministrstva, Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, poveljnik CZ RS s štabom CZ RS v operativni sestavi in NEK. Vadbenci so bili razdeljeni na 3 omizja – obratno/lokalno/regijsko raven, državno raven ter štab CZ RS v operativni sestavi. Vaja je bila izvedena na podlagi predpostavke, da je zaradi napake pri delovanju NEK prišlo do izrednega dogodka, ki ga je NEK razvrstil v najnižjo stopnjo nevarnosti 0 – nenormalni dogodek in ki se je postopoma razvijal do najvišje stopnje nevarnosti 3 – splošne nevarnosti. Med vajo so vadbenci izpostavili številne izzive, s katerimi bi se srecali, ce bi prišlo do nesrece v NEK. Hkrati z nekaterimi izzivi so bile podane tudi možne rešitve. Vadbenci so porocali, da so na vaji pridobili pozitivne izkušnje in nova znanja, saj sedaj bolje razumejo potek nesrece, svojo vlogo in vloge ostalih institucij v primeru jedrske nesrece v NEK. Poleg tega je bila to dobra priložnost za medsebojno spoznavanje in vzpostavljanje kontaktov med osebami, ki so na razlicnih nivojih in v razlicnih organih pristojne za podrocje nacrtovanja. V zakljucku je bilo predlagano, da se naj s takimi vajami nadaljuje. URSZR bo upoštevala predlog za teoreticno vajo, kjer naj bi se preverjala usklajenost v izvajanju zašcitnih ukrepov ob jedrski nesreci ter ga vkljucila v Nacrt vaj v obrambnem sistemu in sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami za leto 2020. URSZR je v letu 2019 izvajala tudi naloge iz Akcijskega nacrta po misiji EPREV, o cemer je na koncu leta pripravila porocilo in ga posredovala na URSJV. Veliko nalog je bilo izdelanih, je pa tudi nekaj takih, ki so še v izvajanju. Med kljucne naloge, ki so v izvajanju uvršcamo dopolnjevanje Državnega nacrta zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci, ki je poleg novih vsebin iz uredbe, povezano z izdelavo Strategije ukrepanja ob jedrski in radiološki nesreci, ki je še v usklajevanju. Uprava je aktivno sodelovala tudi pri analizi »Ocena casov evakuacije v Posavju« (ETE - Evacuation Time Estimates), ki jo je narocila NEK. Naloga je bil uspešno zakljucena in predstavljena kljucnim nosilcem nalog ob evakuaciji v Posavju. Medresorska komisija za spremljanje izvajanja državnega nacrta zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci je nadaljevala z delom in spremljala izvajanje nalog iz Akcijskega nacrta po misiji EPREV, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela s sklepom, št. 36010–2/2018/3, z dne 26. 04. 2018, v katerem je naložila ministrstvom in vladnim službam ter organom v sestavi izvedbo nalog. URSZR še naprej vzdržuje spletno stran, kjer lahko obiskovalci dobijo informacije o tabletah, zašcitnemu ukrepu zaužitja tablet kalijevega jodida, zamenjavi tablet in nadaljevanju predhodne delitve tablet. Vir: [41] 6.3 NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO Dejavnosti Nuklearne elektrarne Krško (NEK) na podrocju pripravljenosti na izredne dogodke so v letu 2019 obsegale: - usposabljanja, urjenja in vaje, - vzdrževanje podpornih centrov, opreme in zvez, - posodabljanje Nacrta zašcite in reševanja NEK (NZiR NEK), postopkov in druge dokumentacije ter - kadrovske popolnitve in zamenjave v organizaciji za primer izrednega dogodka (uvajalnega usposabljanja ob vstopu v sestav organizacije NUID se je udeležilo 18 oseb). Stalnega usposabljanja vezano na NZiR se je udeležilo 454 udeležencev iz NEK in 116 udeležencev zunanjih izvajalcev del, skupaj 570 udeležencev. Izvedeni sta bili dve skupni letni vaji organizacije NZiR. Na nivoju NEK je skupaj v vajah sodelovalo 284 vadbencev. Trenutno celotna organizacija za ukrepanje v primeru izrednih dogodkov, ki jo tvori osebje NEK in zunanji izvajalci, šteje 588 oseb. NEK je tudi v 2019 aktivno sodelovala z nacrtovalci in izvajalci nalog zašcite in reševanja na lokalni in državni ravni ter z upravnimi organi (URSJV in URSZR). 6.4 IZVAJANJE AKCIJSKEGA NACRTA PO MISIJI EPREV Leta 2017 je Slovenijo obiskala misija EPREV(Emergency Preparedness Review) in pregledala delovanje vseh organizacij, ki so po Državnem nacrtu zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci vkljucene v odziv na morebitno jedrsko ali radiološko nesreco. Ugotovila je, da Slovenija dobro zagotavlja varnost na jedrskem in radiološkem podrocju. Podala je 19 priporocil (»recommendations«), ki pomenijo ukrepe za odpravo neskladja z zahtevami in standardi MAAE ter 12 predlogov (»suggestions«), ki predstavljajo ukrepe za ucinkovitejše izvajanje zahtev in standardov. Le ti so koristne usmeritve za nadaljnje izboljšave na tem podrocju. Na podlagi navedenih priporocil in predlogov so vsi udeleženci pripravili Akcijski nacrt z 31 akcijami za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti oziroma za izboljšave na dolocenem podrocju, ki ga je Vlada RS sprejela aprila 2018. Do konca leta 2019 je bilo izvedenih vec kot polovica (54 %) akcij, ostale akcije (46 %) so vse še v izvajanju in so vsaj deloma že izvedene. Pri le eni akciji tj. priprava postopkov za izvajanje dolgorocnega zdravstvenega nadzora in ukrepov za rizicne skupine prebivalstva po jedrski in radiološki nesreci zaenkrat še ni bilo aktivnosti. Ena od kljucnih akcij, ki je še v izvajanju, je priprava zašcitne strategije, vkljucno s celovito strategijo monitoringa. Kljucnih akcija zaradi tega, ker bo kot strateški dokument podlaga za izvedbo nacrtovane prenove obstojecega Državnega nacrta zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci, pa tudi za dokoncanje Smernic za ravnanje z velikimi kolicinami radioaktivnih odpadkov. Med vidnejšimi akcijami, ki so bile izvedene, velja izpostaviti naslednje: - izdelavo nove analize predvidenih evakuacijskih casov v 3 in 10 km obmocju okrog NEK, - skrb za zašcito in nadzor nad prejetimi dozami interventnega osebja, ki je bila izvedena predvsem z dobavo nove dodatne opreme službam nujne medicinske pomoci, gasilskim enotam širšega pomena in enotam policije (dodaten nakup planiran v februarju 2020), - izvedbo usposabljanja splošnih zdravnikov in reševalnega osebja in - dokoncanje smernic za ravnanje služb nujne medicinske pomoci v nesrecah, ki vkljucujejo postopke za obravnavo kontaminiranih pacientov; izboljšanje vsebine sporocil za javnost z izdelavo plakatov o prenosnih poteh sevanja in vplivu sevanja na naše telo in na nivoju EU v marcu 2019 vzpostavljen sistem za hitro opozarjanje na dezinformacije, v okviru katerega je nacionalna kontaktna tocka v Sloveniji Urad vlade za komuniciranje. Dopolnjeni so bili tudi postopki za zaprošanje mednarodne pomoci. Cilji jedrskih in sevalnih dejavnosti Cilji mednarodnega sodelovanja Cilji zakonodaje Cilji na podrocju pripravljenosti na izredne dogodke Cilji na podrocju izobraževanja, raziskav in razvoja Vec akcij, kar osem, ki so bile izvedene ali pa so še v izvajanju, bo celostno izvedenih – prenesenih v prakso – šele, ko bodo upoštevane v novem prenovljenem Državnem nacrtu zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci. O izvedbi nacrta bo URSJV porocala Vladi Republike Slovenije v zacetku leta 2020. Z izvedbo akcijskega nacrta se bo v Sloveniji izboljšala pripravljenost na jedrske in radiološke nesrece, obenem pa bodo izpolnjeni tudi pogoji za t. i. ponovno pregledovalno misijo EPREV (»follow up« mission), ki bo cez nekaj let pregledala napredek na tem podrocju ter na novo ocenila pripravljenost naše države na jedrsko in radiološko nesreco po izvedenih izboljšavah in spremembah. 6.5 RADIOLOŠKE VAJE V OKVIRU PROJEKTA ENRAS V letu 2019 so potekale vaje s podrocja zagotavljanja varnosti intervencijskih ekip v primeru jedrskih ali radioloških nesrec v okviru projekta ENRAS (ENsuring RAdiation Safety), ki se bo iztekel predvidoma v letu 2020. Gre za skupne vaje slovenskih in hrvaških gasilskih enot, pri katerih se izboljšujejo postopki odziva v primeru jedrske in radiološke nesrece na podlagi razlicnih scenarijev. Njihov namen je izboljšanje pripravljenosti gasilcev v primeru jedrske in radiološke nesrece ter zagotavljanje ustrezne varnosti pri tovrstnih intervencijah. Cilj projekta je zasnovati in izvesti nov sistem usposabljanja ter podpisati dogovor o vzpostavitvi nove strukture, ki bo spodbujala cezmejno sodelovanje na podrocju zagotavljanja varnosti v primeru nesrec, ki vkljucujejo nevarnost radioaktivnega sevanja. V Sloveniji bo v projekt vkljucenih skupaj 31 gasilskih enot širšega pomena s pooblastili za posredovanje ob nesrecah z nevarnimi snovmi. Nacrtovani pristop v projektu je usmerjen k zagotovitvi usposobljenosti in cezmejne povezanosti intervencijskih ekip ter upravnih organov, pristojnih za tovrstne nesrece, za varnejše celotno prebivalstvo cezmejnega in širšega obmocja. 7 NADZOR NAD SEVALNO IN JEDRSKO VARNOSTJO 7.1 IZVAJANJE NACIONALNEGA PROGRAMA RESOLUCIJE O JEDRSKI IN SEVALNI VARNOSTI Cilj 1 Jedrski in sevalni objekti in izvajalci sevalnih dejavnosti izpolnjujejo zakonske zahteve, skrbijo za stalno izboljšanje jedrske in sevalne varnosti ter tesno sledijo razvoju v mednarodnem prostoru. Ukrepi za doseganje cilja Vzdrževanje visoke ravni sevalne in jedrske varnosti upravljalci objektov in izvajalci dejavnosti dosegajo z nenehnim preverjanjem stanja opreme, preverjanjem ustreznosti procesov (programov in postopkov) ter odnosa osebja oz. nivoja varnostne kultur. V preteklem obdobju je poudarek še naprej posvecen izvedbi projektov nadgradnje varnosti po fukušimski izkušnji, preverjanju stanja opreme, s poudarkom na programih staranja, zakljucku 2. periodicnega varnostnega pregleda in pripravah za zacetek 3. periodicnega varnostnega pregleda, ki je kljucen za podaljšanje obratovanja NEK po 40 letu življenjske dobe. Kot vsako leto je pozornost posvecena obratovalnim podatkom, ki odražajo morebitne pomanjkljivosti in potencialne šibke tocke, ki jih je potrebno odpraviti. Za ta namen se uporablja sistem varnostnih kazalnikov in porocila o obratovalnih izkušnjah v NEK kot tudi v drugih tujih elektrarnah. URSJV omenjene aktivnosti spremlja in nadzoruje skozi inšpekcijske preglede, pregled porocil o varnostnih analizah, analizah dogodkov in odstopanjih, in podobno. Ce se ugotovijo pomanjkljivosti, upravni organi izdajajo pretežno priporocila ali zahteve za odpravo le-teh. URSJV si prizadeva, da pri nadzoru obratovanja in pripravi podlag za izdajo dovoljenj uporablja tehnološko-tehnicina znanja in rezultate raziskav, ki so plod dela pooblašcenih organizacij ali samih objektov. URSJV je v skladu s svojimi financnimi možnostmi v letu 2019 narocila 3 razvojno znanstvene naloge. Uresnicevanje cilja v letu 2019 Uresnicevanje tega cilja je vecplastno. S spremljanjem in aktivnim sodelovanjem v mednarodnih, zlasti evropskih forumih, kot so WENRA, ENSREG, EC, MAAE, itd., posodabljamo slovensko zakonodajo na podrocju jedrske varnosti in bogatimo domace znanje. Pri izvajanju našega osnovnega poslanstva, to je nadzor varnosti v jedrskih objektih, pa z uporabo visoko postavljenih zahtev in pridobljenih izkušenj iz tujine skrbimo za nenehno preverjanje stanja jedrske varnosti. Izpolnjevanje zakonskih zahtev, stalno preverjanje in izboljševanje stopnje jedrske varnosti pri vseh jedrskih in sevalnih objektih in dejavnostih v Sloveniji je glavna prioriteta, h kateri smo sledili v Sloveniji tudi v letu 2019. Iz predhodnih poglavij v tem porocilu je razvidno, da je bilo doseganje cilja uspešno. Slovenija se trudi tudi na podrocju mednarodnega sodelovanja uspešno in racionalno dosegati cilje iz Resolucije. Cilj 2 Republika Slovenija se naceloma pridružuje mednarodnim konvencijam, sporazumom, pogodbam ali drugim vrstam sodelovanja, ki spodbujajo in omogocajo hitro ter enakopravno izmenjavo informacij ali medsebojno pomoc za zagotavljanje jedrske in sevalne varnosti in zmanjšanje tveganj za ljudi in okolje tako na ozemlju Republike Slovenije kakor tudi drugje. Uresnicevanje cilja v letu 2019 Slovenski državni organi in druge organizacije za zagotavljanje jedrske in sevalne varnosti ter fizicnega varovanja so bili dejavni v mednarodnih združenjih glede na potrebe in prednosti, ki jih daje tovrstno clanstvo, in sicer v združenjih in institucijah WENRA, ENSRA, HERCA in tudi v njihovih delovnih skupinah. Prav tako so sodelovali v posvetovalnem odboru raziskovalnega programa Euratom - Cepitev in spremljali delo odbora Instrumenta za sodelovanje na podrocju jedrske varnosti. Republika Slovenija ali slovenski državni organi in druge organizacije za zagotavljanje jedrske in sevalne varnosti sklepajo dvostranske sporazume o sodelovanju, da bi dosegli zastavljene cilje ter krepili visoko raven jedrske in sevalne varnosti. Taki sporazumi med drugim omogocajo Sloveniji hiter dostop do informacij ob morebitni radiološki nesreci na obmocju druge države pa tudi drugih informacij. V letu 2019 so potekali obicajni dvostranski stiki in izmenjava informacij po teh sporazumih. Slovenija je izpolnila vse obveznosti in izdelala porocilo po Konvenciji o jedrski varnosti. Cilj 3 Republika Slovenija bo še naprej aktivno sodelovala v vseh dejavnostih znotraj EU, kjer je njena prisotnost obvezna, t. j. pri predlaganju, sprejemanju in izvajanju skupne evropske zakonodaje, in tistih, v katerih lahko uveljavlja svoje posebne dolgorocne interese. Uresnicevanje cilja v letu 2019 Republika Slovenija je bila dejavna v skupini Sveta EU za jedrsko varnost, in v skupini, ki je bila ustanovljena po 31. clenu pogodbe Euratom, medtem ko je spremljala delo skupin, ustanovljenih po 35. in 36. clenu ter 37. clenu pogodbe Euratom. Slovenski predstavniki so se udeleževali sestankov ENSREG in aktivno sodelovali pri izvajanju pomoci tretjim državam, ki jo podpira Evropska komisija; v letu 2019 so zaceli sodelovati še pri projektih pomoci upravnima organoma Gane ter Bosne in Hercegovine. Izdelano je bilo tudi drugo porocilo o izvajanju direktive o varnem ravnanju z RAO. Cilj 4 Republika Slovenija je in ostaja aktivna clanica MAAE. Kot clanica te agencije prispeva obvezno clanarino, v skladu s svojimi možnostmi pa tudi dodatne kadrovske in financne prispevke predvsem na podrocjih, kjer lahko pricakuje posredno ali neposredno uveljavljanje svojih interesov. Na podrocju tehnicnega sodelovanja Slovenija podpira projekte, ki imajo velike razvojne možnosti predvsem v državah, ki so geografsko blizu, v državah, ki imajo sorodne programe ali tehnologije, in predvsem na podrocjih, kjer so slovenski strokovnjaki sposobni nuditi pomoc. Republika Slovenija bo prejemala tehnicno pomoc predvsem na podrocjih, kjer še nima domacih sposobnosti za doseganje dolocenih ciljev jedrske in sevalne varnosti. Republika Slovenija želi spremeniti svoj položaj iz države prejemnice tehnicne pomoci v državo donatorko. Republika Slovenija bo še naprej spodbujala svoje strokovnjake za strokovno delo v tretjih državah v sklopu MAAE in vabila mednarodne strokovne skupine na obcasne svetovalne preglede svojih objektov in institucij, da bi neodvisno preverili njene sposobnosti. Predvsem pa bo vabila tiste skupine, ki jih je Slovenija zavezana povabiti. Uresnicevanje cilja v letu 2019 Slovenija redno poravnava clanarino do MAAE in prispevek za tehnicno sodelovanje, kar prispeva k stabilnemu financiranju MAAE in nemotenemu izvajanju njenih projektov. Pri tehnicnem sodelovanju je Slovenija podpirala projekte, ki imajo velike razvojne možnosti, predvsem v državah, ki so ji geografsko blizu, in v državah, ki imajo sorodne programe ali tehnologije, in sicer predvsem na podrocjih, na katerih so slovenski strokovnjaki sposobni ponuditi pomoc. V letu 2019 je bil odobren nov cikel tehnicne pomoci 2020-2021, kjer ima Slovenija zagotovljeno financiranje za skupni projekt URSJV in ARAO. Projekti iz cikla 2018-2019 so potekali uspešno in bodo zakljuceni v letu 2020. Prav tako se bo še naprej spodbujala in omogocala pomoc slovenskih strokovnjakov v tretjih državah v sklopu MAAE, obenem pa bo Slovenija omogocala izobraževanje tujim štipendistom MAAE, organizirala tecaje in delavnice MAAE ter vabila mednarodne strokovne misije na preglede ali presoje slovenskih objektov in institucij, da bi neodvisno preverili domace sposobnosti. Predvsem pa bo Slovenija vabila pregledovalne misije, ki jih je zavezana povabiti. Slovenski strokovnjaki so v letu 2019 sodelovali v misijah IRRS, in sicer v Latviji, Združenem kraljestvu in na Norveškem ter na IRRS Follow-up v Estoniji in na Hrvaškem niso pa sodelovali v okviru misij IPPAS. V letu 2019 ni bilo nobenih predhodnih aktivnosti v okviru 10-letnega cilja in cikla misij IPPAS v Sloveniji. K slednjemu bo treba bistveno aktivneje pristopiti v naslednjem obdobju. Cilj 5 Republika Slovenija ostaja aktivna clanica v Agenciji za jedrsko energijo (NEA) pri OECD. Za njeno delovanje prispeva izracunani znesek clanarine. V skladu s svojimi kadrovskimi in financnimi možnostmi sodeluje v delu njenih odborov, NEA Data bank in tistih pododborov, ki so pomembni za zagotavljanje visoke ravni jedrske in sevalne varnosti. Uresnicevanje cilja v letu 2019 Znesek clanarine do NEA je bil poravnan v celoti, prav tako pa slovenski predstavniki dejavno sodelujejo pri delu odborov in delovnih skupin NEA, še posebej na podrocju dejavnosti upravnih organov, varnosti jedrskih naprav, varstva pred sevanji, ravnanja z RAO in IG, jedrskega prava in raziskav. Cilj 6 Ker Republika Slovenija nima nikakršne želje za nemiroljubno uporabo jedrske energije, ostaja trdno zavezana spoštovanju pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in s tem popolnoma odprta za inšpekcijske preglede glede jedrskih snovi (»safeguards«). Republika Slovenija sodeluje v mednarodnih organizacijah, povezanih z neširjenjem jedrskega orožja in blagom za dvojno rabo in še zlasti izpolnjuje zaveze o porocanju in nadzoru blaga z dvojno rabo, po svojih kadrovskih in financnih zmožnostih pa prispeva k svetovnim naporom za preprecevanje širjenja jedrskega orožja. Uresnicevanje cilja v letu 2019 Slovenija izpolnjuje zaveze glede »safeguards«, spremlja mednarodne inšpekcije, izpolnjuje zaveze o porocanju v mednarodne baze oziroma mednarodnim organizacijam ter združenjem, spremlja dogajanja na podrocju blaga z dvojno rabo in jedrskega varovanja ter terorizma, po svojih kadrovskih in financnih zmožnostih ter v skladu s prioritetami prispeva k svetovnim prizadevanjem za neširjenje jedrskega orožja in v zvezi z jedrskim varovanjem. Kakor izhaja iz zgornjih poglavij, Slovenija dosega zastavljeni cilj. Na podrocju zakonodajnega in institucionalnega okvira si Resolucija zastavlja dva cilja. Cilj 7 Republika Slovenija vzdržuje svojo zakonodajo na podrocju jedrske varnosti in varstva pred sevanji v skladu z najboljšo mednarodno prakso. Zakonodaja zagotavlja prednost jedrski in sevalni varnosti ob hkratnem omogocanju glavnega namena uporabe jedrske energije in virov ionizirajocega sevanja. Ukrep za doseganje cilja Državni organi iz 6.1 podpoglavja Resolucije redno spremljajo mednarodni razvoj na podrocju jedrske in sevalne varnosti, ga primerjajo z domaco zakonodajo in po potrebi predlagajo njene spremembe. Uresnicevanje cilja v letu 2019 Kot je opisano zgoraj, si URSJV prizadeva na podrocju jedrske in sevalne varnosti, v pravni sistem Republike Slovenije v najvecji meri tekoce in pravocasno prenašati EU pravni red (direktive), sproti usklajevati domace predpise z WENRA sprejetimi standardi ter pravocasno izpolnjevati sprejete zaveze po vseh relevantnih mednarodnih pogodbah, katerih pogodbenica je država. Tudi v letu 2019 opravljeno delo na tem podrocju je v veliki meri pogojeno s prizadevanji po usklajenosti domace zakonodaje z mednarodnim razvojem in najboljšo prakso, predvsem pa že uveljavljenimi mednarodnimi zavezami in standardi. V poglavju 7.2 so podrobno opisani realizirani cilji, ki so povezani z mednarodnimi zavezami, predvsem evropskim pravnim redom. Glede prenosa EU BSS direktive je bil prenos zakljucen s sprejemom Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vsebini in izdelavi nacrtov zašcite in reševanja, kot zadnjega predpisa s tega podrocja. Cilj 8 Republika Slovenija vzdržuje ustrezno locenost in neodvisnost upravnih organov, pristojnih za nadzor jedrske in sevalne varnosti, od tistih subjektov, katerih primarna naloga je promocija uporabe jedrske energije ali virov ionizirajocega sevanja. Nadzorni organi imajo zadostna financna sredstva in ustrezen kader za opravljanje svojih nalog. Ukrepi za doseganje cilja Ureditev upravnega nadzora varstva pred sevanji in jedrske varnosti se bo statusno in organizacijsko prilagodila zaradi optimalne ureditve za ucinkovito in smotrno opravljanje upravnih, razvojnih ali strokovnih nalog na tem segmentu državne pristojnosti. S prilagoditvami bo razbremenjen državni proracun in bodo doseženi financna stabilnost upravnega organa, gospodarnejše poslovanje in odprava administrativnih ovir, neodvisnost od vpliva na odlocanje o upravnih zadevah ter ucinkovita kadrovska in financna prilagodljivost. Uresnicevanje cilja v letu 2019 Organiziranost upravnih organov na podrocju jedrske in sevalne varnosti v Republiki Sloveniji je ustrezna in se v letu 2019 ni spreminjala, saj za to ni bilo potrebe. Cilj 10 Pri uporabi jedrske energije in izvajanju sevalnih dejavnosti v Republiki Sloveniji je primerno poskrbljeno za pripravljenost na ukrepanje ob izrednih dogodkih, da bi v takih primerih kar najbolj zmanjšali posledice za ljudi in okolje. Uresnicevanje cilja v letu 2019 Na podlagi zgoraj povzetih aktivnosti v letu 2019 URSJV pri uporabi jedrske energije in izvajanju sevalnih dejavnosti v Republiki Sloveniji primerno skrbi za pripravljenost na ukrepanje ob izrednih dogodkih. Medresorska komisija za spremljanje izvajanja Državnega nacrta zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci redno usmerja in koordinira pripravljenost na državni ravni, posebej s spremljanjem izvajanja nalog iz Akcijskega nacrta po misiji EPREV. Cilj 9 Sistem pooblašcenih izvedencev omogoca optimalno strokovno podporo pri odlocanju upravnih organov o jedrski in sevalni varnosti, pri cemer je zagotovljeno, da povzrocitelj oziroma vložnik krije stroške priprave strokovnega mnenja. Ukrep za doseganje cilja S spodbujanjem in financiranjem usmerjenih razvojnih nalog je zagotovljena pokritost vseh podrocij jedrske in sevalne varnosti s pooblašcenimi izvedenci iz Slovenije in neodvisnost njihovega obstoja od upravljavcev jedrskih ali sevalnih objektov ali izvajalcev sevalnih dejavnosti. Uresnicevanje cilja v letu 2019 Sistem pooblašcenih izvedencev v Sloveniji omogoca optimalno strokovno podporo pri odlocanju upravnih organov o jedrski in sevalni varnosti. V letu 2017 spremenjeni zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti – ZVISJV-1, je ohranil enako rešitev kot je veljala v preteklosti: Stranka, ki je sprožila upravni postopek, pri katerem je potrebno pridobiti strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost, mora kriti stroške priprave takega strokovnega mnenja. Konec leta 2019 je bilo pooblašcenih 10 izvedencev iz Republike Slovenije, ki so sposobni pokrivati vsa podrocja jedrske in sevalne varnosti. Še nadalje zakon omogoca tudi pooblastitev tujih strokovnih organizacij (konec leta 2019 sta imeli veljavno pooblastilo dve organizaciji iz Avstrije in pet iz Hrvaške), kar zagotavlja vecjo pokritost strokovnih podrocij. Zakon prav tako še nadalje vsebuje dolocila o zagotavljanju neodvisnosti pooblašcenih izvedencev od upravljavcev jedrskih ali sevalnih objektov ali izvajalcev sevalnih dejavnosti. Poleg neposrednega financiranja izdelave strokovnih mnenj so pooblašceni izvedenci financirani tudi skozi raziskovalne in razvojne projekte, kar je opisano v nadaljevanju pri doseganju cilja 12. Cilj 11 V slovenskih izobraževalnih ustanovah obstajajo študijski programi, katerih diplomanti po ustreznem dodatnem usposabljanju lahko prevzemajo pomembne položaje v delovnih organizacijah, na katerih bodo lahko zagotavljali jedrsko varnost. Ukrepi za doseganje cilja Slovenske izobraževalne ustanove zagotovijo ustrezne študijske programe, pri cemer država neposredno financno podpira tiste, ki so mednarodno primerljivi in priznani. Upravljavci sevalnih in jedrskih objektov, izvajalci sevalnih dejavnosti in državni organi, pristojni za jedrsko in sevalno varnost, podpirajo izobraževalne programe s podrocij fizike, reaktorske tehnike, jedrske varnosti, obvladovanja težkih nezgod s taljenjem sredice, tehnologij razgradnje jedrskih objektov ter ravnanja z radioaktivnimi odpadki in pri teh programih tudi sodelujejo. Uresnicevanje cilja v letu 2019 Vecjih sprememb na tem podrocju v letu 2019 ni bilo. Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani se v okviru Oddelka za fiziko izvaja 2. stopenjski magistrski program »Jedrska tehnika«. V študijskem letu 2019/2020 so se v program vpisali trije študenti, ki skupaj z dvema, ki ponavljata in dvema študentoma 2. letnika poslušajo štiri strokovne predmete programa Jedrska tehnika, približno polovico dodatnih kreditnih tock pa pridobijo s predmeti drugih študijskih programov. Nekaj študentov je vpisanih v dodatno leto. Zaradi varcevanja in financne podhranjenosti programa potekajo predavanja le pri osmih strokovnih predmetih in še pri teh v ciklicnem nacinu: izvajajo se vsako drugo leto. Magistrski študij jedrske tehnike sta v letu 2019 koncala dva diplomanta. Študijski program izvajajo ucitelji - sodelavci Instituta »Jožef Stefan« ter Fakultete za elektrotehniko in Fakultete za strojništvo. Vsi v programu sodelujejo v okviru dodatnih zaposlitev oziroma pogodb s Fakulteto za matematiko in fiziko. Stalnega mesta za ucitelja jedrske tehnike na Univerzi v Ljubljani ni. Na doktorskem programu »Matematika in fizika« v okviru modula Jedrska tehnika je trenutno 15 študentov, v letu 2019 so se v 1. letnik vpisali štirje študenti. Vecina jih je zaposlenih na IJS. V letu 2019 so doktorirali štirje študenti. Na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za energetiko Študij energetike vkljucuje obvezne predmete s podrocja jedrske tehnologije in energetike na vseh treh bolonjskih stopnjah. V letu 2016 je Slovenija (Institut »Jožef Stefan«) prevzela predsedovanje povezavi ENEN (European Nuclear Education Network), ki združuje vecino evropskih univerz in institutov, ki se ukvarjajo z visokošolskim izobraževanjem na podrocju jedrske tehnike in spodbuja izmenjavo študentov in uciteljev med evropskimi institucijami. V letu 2018 je Univerza v Ljubljani s konzorcijem treh drugih evropskih univerz uspešno kandidirala za sredstva EU razpisa Erasmus Mundus za mednarodni magistrski študijski program jedrske tehnike. Ime programa je SARENA (SAfe and REliable Nuclear Applications). Prvih 9 študentov se je v program vpisalo v letu 2019/20. V šolskem letu bodo štirje od njih nadaljevali študij v 2. letniku magistrskega programa Jedrska tehnika v Ljubljani. V Sloveniji je obseg študija in število študentov na spodnji meji ustreznosti in ne zagotavlja dovolj velike osnove kadra za trajno vzdrževanje strokovnega kadrovskega bazena. Že sedaj na podrocje jedrske tehnike vsako leto pride tudi nekaj inženirjev z drugih tehnicnih in naravoslovnih fakultet, ki popolnjujejo strokovne potrebe po jedrskem znanju izven fakultet z usposabljanjem po zaposlitvi. Cilj 12 V Republiki Sloveniji so vzpostavljene stabilne razmere za financiranje in izvajanje raziskovalne in izobraževalne dejavnosti na podrocju jedrske in sevalne varnosti, s katerimi je zagotovljena »kriticna masa« strokovnjakov za kompetentno pokrivanje vseh kljucnih vidikov varne uporabe jedrske energije in virov ionizirajocega sevanja. Ukrepi za doseganje cilja - Država aktivno podpira in sofinancira sodelovanje slovenskih znanstvenih in raziskovalnih organizacij v mednarodnih raziskovalnih projektih in programih pod okriljem EU, OECD/NEA, US NRC in podobnih uveljavljenih organizacij. - Raziskovalni programi, financirani iz državnega proracuna ali drugih virov, omogocajo temeljne raziskave na podrocjih jedrske in sevalne varnosti. - Sredstva, zbrana od upravljavcev jedrskih in sevalnih objektov in oplemenitena s sredstvi državnega proracuna, omogocajo uporabne raziskave in razvoj za podporo reševanju sprotnih izzivov na podrocju jedrske in sevalne varnosti v gospodarstvu. URSJV v sodelovanju z uporabniki pripravi program teh raziskav in razvoja. - Zagotoviti je treba motivacijo raziskovalnih organizacij za udeležbo na aplikativnih raziskavah za gospodarstvo. Uresnicevanje cilja v letu 2019 URSJV redno zbira podatke o tem, koliko sredstev je bilo izplacanih slovenskim strokovnim organizacijam, predvsem pooblašcenim izvedencem na podrocju jedrske in sevalne stroke. Skupna vsota za aplikativne projekte, raziskovalno dejavnost in zakonske obveze iz ZVISJV-1 je bila v letu 2014 nekaj pod 5 milijonov evrov bruto, v letih 2015 in 2016 je poskocila na vec kot 7 milijonov evrov bruto, predvsem zaradi del na projektu odlagališca radioaktivnih odpadkov v Vrbini, medtem ko je vrednost v letu 2017 znašala okoli 6,2 milijona evrov bruto ter v letu 2018 kar 13,7 milijona eurov bruto, saj je NEK porabila nekaj vec kot 9 milijonov eurov bruto skupaj za domace institucije. V letu 2019 je znašala skupna vsota za aplikativne projekte, raziskovalno dejavnost in zakonske obveze iz ZVISJV-1 kar 15,7 milijonov eurov bruto, od tega je porabila NEK nekaj manj kot 7 milijonov eurov bruto skupaj za domace institucije (od tega malo manj kot 2,5 milijona eurov bruto za pooblašcene organizacije). Od tega so se sredstva, porabljena neposredno za raziskovalno dejavnost iz povprecno 1,5 milijona eurov bruto minulih letih dvignila na malo manj kot 2,8 milijona eurov bruto v letu 2019.. Ker se povprecna cena enega strokovnjaka (1 FTE (Full-time equivalent)) giblje okoli 65.000 evrov na leto, zgornji zneski pomenijo, da jedrska stroka, ki ni zaposlena v jedrskih objektih ali državnih organih, prejema dovolj sredstev za financiranje okoli 200 strokovnjakov, od tega okoli 40 neposredno za raziskovalno dejavnost. Tolikšen obseg financiranja prispeva k vzdrževanju strokovnih kompetenc v državi kot pomoc pri sprejemanju pomembnih odlocitev na podrocju jedrske varnosti. Financiranje je prepušceno trgu in individualnim pogodbam med investitorji in izvajalci. Da bi zagotovili enakomerno in zadostno pokritost vseh podrocij jedrske in sevalne varnosti v državi, bi bilo smiselno pripraviti širšo strategijo raziskav in razvoja na podrocju jedrske varnosti, ki bi bila podlaga za izbiro raziskovalnih podrocij pri razpisih ARRS in oporna tocka pri sklepanju individualnih pogodb za razvojne potrebe posameznih narocnikov. V preglednici 49 je prikazana poraba za jedrsko stroko v Republiki sloveniji. Preglednica 49: Poraba za jedrsko stroko v Republiki Sloveniji GEN NEK ARRS ARAO URSZR URSJV URSVS SKUPAJ samo pooblašcenci ostali v SLO skupaj za domace institucije mladi raziskovalci infra-struktura projekti CEA Skupaj IJS Ostali Skupaj Mobilne enote študije monitoring študije monitoring € FTE 2010 406.854 1.100.000 1.400.000 2.500.000 176.268 136.606 312.874 85.330 2011 150.876 700.000 700.000 1.400.000 115.265 230.265 345.529 84.524 2012 152.762 1.700.000 1.700.000 3.400.000 117.569 16.150 133.719 59.515 2013 241.625 1.200.000 1.700.000 2.900.000 90.744 41.228 131.972 73.129 2014 419.192 900.000 1.400.000 2.300.000 99.303 249.000 1.019.580 210.000 1.577.883 91.529 436.870 528.399 50.000 119.760 4.995.234 € 76,85 2015 118.263 1.700.000 2.400.000 4.100.000 108.924 258.802 967.552 122.515 1.457.793 141.199 1.820.929 1.962.128 50.000 67.970 11.224 111.418 7.878.796 € 121,21 2016 152.910 1.500.000 2.100.000 3.600.000 149.555 259.754 843.766 294.000 1.547.075 89.384 1.480.194 1.569.578 50.000 79.869 17.934 111.422 7.128.788 € 109,67 2017 174.584 1.620.523 1.449.984 3.070.507 143.685 266.447 1.081.961 263.503 1.755.596 89.948 880.695 970.643 62.000 69.963 82.331 16.714 120.153 6.322.491 € 97,27 2018 256.306 2.209.459 7.064.270 9.273.729 168.893 374.824 1.366.330 201.880 2.111.927 87.067 1.461.754 1.548.821 80.000 92.593 102.744 44.164 245.717 13.756.001 € 211,63 2019 94.136 2.484.889 4.471.540 6.956.429 263.730 362.686 1.648.219 420.694 2.695.329 85.636 1.270.640 1.356.276 117.500 54.412 104.226 40.912 242.087 15.712.912 € 241,74 7.2 ZAKONODAJA NA PODROCJU JEDRSKE IN SEVALNE VARNOSTI Najpomembnejši predpis na podrocju jedrske in sevalne varnosti v Republiki Sloveniji je Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti. Sprejet je bil leta 2002 (ZVISJV, Uradni list RS, št. 67/02), prvic je bil dopolnjen leta 2003 (ZVISJV-A, Uradni list RS, št. 24/03), drugic leta 2004 (ZVISJV-B, Uradni list RS, št. 46/04), tretjic leta 2011 (ZVISJV-C, Uradni list RS, št. 60/11) in cetrtic leta 2015 (ZVISJV-D, Uradni list RS, št. 74/15). Po vrsti novel zakona iz leta 2002 je bil cas, da podrocje uredimo na novo. Novi Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1), ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 76 dne 22. decembra 2017, je zacel veljati 6. januarja 2018. Na ta nacin se nadaljuje kontinuirani postopek prilagajanja slovenske zakonodaje najnovejšim mednarodnim spoznanjem na podrocju urejanja varstva pred sevanji in jedrske varnosti. Manj kot pol leta po zacetku veljavnosti novega ZVISJV-1 je bila URSJV prisiljena priceti s pripravami na spremembo zakona zaradi zaznanih problemov pri izvajanju dolocb o varnostnem preverjanju tujih državljanov, ki opravljajo ali bodo opravljali dela v kontroliranem objektu ali prostoru, fizicno nadzorovanem objektu ali obmocju in vitalnem objektu ali obmocju jedrskega objekta, pri ravnanju z radioaktivnimi snovmi in prevozu jedrskih snovi. Predlog novele je URSJV pripravljala v tesnem sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve, v pripravo pa so bili vkljuceni tudi drugi deležniki; konec leta 2018 je URSJV zagotovila objavo predloga zakona na e-Demokraciji in na svoji spletni strani, javna razprava pa je bila zakljucena dne 04. 01. 2019. Po opravljenem medresorskem usklajevanju je Vlada Republike Slovenije na 19. redni seji dne 14. 02. 2019 dolocila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti ter ga poslala v obravnavo in sprejem v Državni zbor, pri cemer je predlagala obravnavo po skrajšanem postopku, saj je šlo za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona. Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Državnega sveta je na svoji 26. seji dne 25. 03. 2019 predlog novele obravnavala in novelo podprla, Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor Državnega zbora pa jo je obravnaval na svoji 7. seji dne 03. 04. 2019. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1A) je Državni zbor sprejel dne 16. 04. 2019, objavljen je bil v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 26/19 z dne 26. 04. 2019, veljati pa je zacel 11. 05. 2019. Sprejeta novela zakona je postopek varnostnega preverjanja za tuje državljane v pretežni meri uredila na vsebinsko soroden nacin, kot je dolocen za državljane Republike Slovenije. Zaradi spremenjenega 155. clena je bilo potrebno redakcijsko spremeniti ali dopolniti še nekatere druge clene zakona, ki so vezani na podrocje varnostnega preverjanja, prav tako pa je novela uvedla nekaj manjših sprememb na drugih podrocjih, kjer gre predvsem za nomotehnicno medsebojno prilagoditev besedila posameznih dolocb, odpravo pomanjkljivih sklicev ter terminološko uskladitev besedila zakona. Na podlagi novega zakona ZVISJV-1 bo vlada predpisala nacin in pogoje izvajanja predvidene obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Glede na to, da so bile v letu 2018 sprejete štiri uredbe vlade in osem pravilnikov, kot podzakonskih (izvršilnih) predpisov s podrocja jedrske in sevalne varnosti, za katere je novi ZVISJV-1 v svojih prehodnih in koncnih dolocbah nalagal njihov sprejem, so bili tako že v letu 2018 sprejeti skoraj vsi izvedbeni predpisi, s katerimi se je v slovenski pravni red prenesla predvsem EU BSS direktiva (Direktiva Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. 12. 2013). Res pa je, da prenos še ni bil povsem koncan, saj je bil proces transpozicije te direktive v slovenski pravni red zakljucen v letu 2019 s sprejemom: - Uredbe o preverjanju radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora (UV11, Uradni list RS, št. 10/19) in - Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vsebini in izdelavi nacrtov zašcite in reševanja (Uradni list RS, št. 26/19). Podrobnejši prikaz že sprejetih predpisov in predpisov, ki so v pripravi, je podan na spletni strani URSJV. V letu 2019 pa se ni dogajalo nic konkretnega na pripravi dveh predpisov, katerih sprejem nalaga ZVISJV-1, ne sodita pa med tiste, s katerimi se v naš pravni red prenašajo zahteve direktiv Evropske unije; to sta Uredba o izvajanju obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki in Odlok o ustanovitvi javnega podjetja za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. URSJV je osnutka obeh predpisov pripravljala vzporedno s pripravo ZVISJV-1, po sprejemu zakona in njegovem zacetku veljavnosti v januarju 2018 pa je delo intenzivirala in poslala oba predpisa po opravljeni javni razpravi konec marca 2018 v medresorsko usklajevanje. Po mnenju Ministrstva za finance je sprejemanje tovrstnih predpisov presegalo izvajanje tekocih poslov tedanje vlade, obenem pa je naštelo vrsto odprtih vprašanj, katerih uskladitev med Ministrstvom za okolje in prostor in Ministrstvom za infrastrukturo predstavlja vsebinski pogoj za njihovo mnenje v postopku usklajevanja navedenih osnutkov predpisov. Ministrstvo za infrastrukturo pa je v svojem odgovoru naceloma pozdravilo pripravo obeh podzakonskih aktov, obenem pa navedlo, da zaradi pomembnih sistemskih sprememb, ki jih vsebujeta predloga obeh predpisov, potrebuje dodaten cas za proucitev in morebitne popravke. Kljub zavezi, ki sta jo sprejeli obe ministrstvi na usklajevalnem sestanku, ki ga je organizirala URSJV v aprilu 2018, da bosta predlagatelju poslali svoje konkretne predloge, se to žal ni zgodilo. Zato je URSJV v februarju leta 2019 obema ministrstvoma ponovno poslal v usklajevanje predloga obeh podzakonskih aktov (uredbe in odloka) s prošnjo po konkretnih predlogih sprememb in/ali dopolnitev ter z napovedjo, da bi po koncanem neformalnem usklajevanju oba predloga ponovno poslali v formalno usklajevanje, saj smo se z normativnim programom dela vlade zavezali, da ju predložimo v vladni sprejem najkasneje do srede maja 2019. Ministrstvo za finance (MF) je v svojem odgovoru (dopis št. 007-270/2018-4 in št. 007-271/2018-4) z dne 19. 02. 2019 izpostavilo naslednje: - MzI je poslal v medresorsko usklajevanje Plan dela ARAO 2019 (MOP je nanj podal soglasje 06. 02. 2019), - plan dela ARAO za leto 2019 ne zajema ukinitve ARAO kot JGZ, - v pripravi je agentska pogodba z ARAO za leto 2019, ki jo pripravlja MzI v skladu s planom dela za leto 2019 (nujnost zaradi projekta NSRAO), - vlada je v marcu 2018 imenovala direktorja ARAO za naslednja štiri leta na predlog MzI, - MzI na podlagi sklepa vlade, št. 0062-3/2013/39 z dne 16. 03. 2017, izvaja revizijo izvedenih vlaganj RS v odlagališce nizko in srednje radioaktivnih odpadkov Vrbina in drugih transferjev ARAO in - vladno gradivo, ki ga je predlagala URSJV predlaga, da se javno podjetje ustanovi s 30. 06. 2018 (kar je sredi leta, poslovno leto pa se zacne s 01. 01.), kar pa zaradi zgoraj navedenih odprtih zadev ni izvedljivo. Organigram URSJV MF je ponovno tudi poudarilo, da bo mnenje na predmetni gradivi podalo, ko bosta resorni ministrstvi med seboj uskladili gradiva. Ministrstvo za infrastrukturo svoj daljši odgovor (dopis št. 007-127/2019/13-02411169 z dne 27. 02. 2019) zakljucuje takole: »Zaradi odprtih vprašanj, na katere bo mogoce dokoncno odgovoriti šele po opravljeni reviziji izvedenih vlaganj RS v odlagališce, bomo konkretne pripombe in predloge k podzakonskima aktoma lahko podali šele, ko bo revizija zakljucena. Prav tako bi bilo potrebno odgovoriti na vprašanja, ki se nanašajo na organizacijo, nacin, predmet in pogoje ravnanja z radioaktivnimi odpadki ter prednosti in pomanjkljivosti razlicnih možnih organizacijskih oblik Agencije za radioaktivne odpadke, kot smo opozorili v dopisu, št. 360-91/2017/31 z dne 21. 08. 2017. MZI meni, da je zaradi zapisanih razlogov nadaljnja obravnava predloga Uredbe o izvajanju obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki preuranjena.« V zacetku marca 2019 je URSJV z dopisom (št. 3541-2/2015) poslal Upravnemu odboru Agencije za radioaktivne odpadke (UO ARAO) kratko informacijo o stanju priprav obeh predpisov in s tem povezanih zapletov, s katerim se je UO ARAO seznanil na 21. redni seji dne 02. 04. 2019. Na podlagi pridobljenih stališc kljucnih resorjev za sprejem obeh predpisov je URSJV z dopisom (št. 007-12/2017/6) sredi maja 2019 naprosila Ministrstvo za infrastrukturo, da glede na to, da je svoje mnenje o zadržkih glede nadaljevanja sprejemanja obeh predpisov utemeljilo z nedokoncano revizijo izvedenih vlaganj države v odlagališce (5. tocka sklepa Vlade RS št. 00602-3/2013/39 z dne 16. 3. 2017 ob sprejemu Odzivnega porocila na revizijsko porocilo RSRS o zagotavljanju sredstev za razgradnjo NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK) rezultate te revizije vkljuci v predloge obeh navedenih podzakonskih aktov ter da do 14. 06. 2019 na oba predloga predpisov poda tudi druge konkretne pripombe, ki se nanašajo na organizacijo, nacin, predmet in pogoje ravnanja z radioaktivnimi odpadki in na vprašanja razlicnih možnih organizacijskih oblik ARAO, da bi lahko cim hitreje nadaljevali s pripravo obeh predpisov, ju poslali v ponovno medresorsko usklajevanje in nato v sprejem na Vlado RS. Do konca leta 2019 odgovora Ministrstva za infrastrukturo na prošnjo URSJV ni prejela. V okviru poglavja o zakonodaji velja opozoriti tudi na delo, ki je v letu 2019 potekalo na tem podrocju, se pa še ni zakljucilo s sprejemom ustreznih predpisov. Tako se je v okviru URSJV pripravljal novi Pravilnik o zagotavljanju usposobljenosti delavcev v sevalnih in jedrskih objektih (JV4), prav tako pa tudi spremembe in dopolnitve dveh pravilnikov z ožjega podrocja jedrske varnosti, tj. Pravilnika o dejavnikih sevalne in jedrske varnosti (JV5) in Pravilnika o zagotavljanju varnosti po zacetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov (JV9). Prav tako so bili v skladu z internim organizacijskim predpisom OP 4.1 – Priprava in spremljanje predpisov, ki je del Sistema vodenja URSJV izvedeni periodicni pregledi že sprejetih predpisov z namenom, da se s spremljanjem prakticne uveljavitve predpisa ugotavlja uresnicevanje ciljev, ki so bili zastavljeni s sprejetim predpisom. Presoja posledic predpisa se izvaja na podlagi meril, opredeljenih v postopku priprave predpisa. Ce cilji niso doseženi ali so doseženi le delno, je treba ugotoviti, kaj je temu vzrok: neustrezna zasnova predpisa, nerealno zastavljeni cilji, neustrezno izvajanje ali nepredvideni dogodki. Taka presoja naj bi odgovorila na vprašanje o potrebnosti sprejema sprememb in/ali dopolnitvi veljavnih predpisov. Na ta nacin so bili presojani številni drugi predpisi, izdani na podlagi ZVISJV (in ZVISJV-1), vendar potrebe po takojšnji noveli posameznega predpisa, razen zgoraj navedenih JV4, JV5 in JV9, pregledovalci niso zaznali. Zaradi pomembnejših novosti v mednarodnih standardih je vcasih potrebno spremeniti ali dopolniti nacionalne veljavne predpise, zato URSJV redno spremlja mednarodne standarde, priporocila in druge relevantne dokumente. V širši okvir podrocja zakonodaje tako sodi tudi odlocitev, sprejeta v letu 2019 o pripravi tabel skladnosti (ToC) glede nekaterih kljucnih standardov MAAE in njene zbirke Varnostnih standardov (Safety Standards): Splošne varnostne zahteve (GSR - General Safety Requirements) od 1-6, ki zajema podrocja Part 1: vladni, pravni in zakonodajni okvir varnosti; Part 2: vodenje in upravljanje z varnostjo; Part 3: varstvo pred sevanji in varnost virov sevanja; Part 4: varnostna ocena objektov in dejavnosti; Part 5: ravnanje z radioaktivnimi odpadki pred odlaganjem in Part 6: razgradnja objektov. Prav tako bodo v pregled vkljuceni tudi standardi iz zbirke specificnih varnostnih zahtev (SSR - Specific Safety Requirements): Part 2/1: varnost jedrskih elektrarn: projektiranje in Part 2/2: varnost jedrskih elektrarn: izgradnja in obratovanje ter Part 5: odlaganje radioaktivnih odpadkov. Do konca leta 2019 je bila zakljucena priprava tabele skladnosti za GSR Part 1: vladni, pravni in zakonodajni okvir varnosti, ki z navedbo slovenskih predpisov, s katerimi so izpolnjene posamicne zahteve standarda, obsega preko 350 strani. Prav tako je bil pripravljen tudi ToC za GSR Part 5: ravnanje z radioaktivnimi odpadki pred odlaganjem. 7.3 UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST Uredba o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 35/15, 62/15, 84/16, 41/17, 53/17, 52/18, 84/18, 10/19 in 64/19) doloca, da URSJV opravlja upravne in razvojne naloge na podrocjih sevalne in jedrske varnosti, izvajanja sevalnih dejavnosti in uporabe virov sevanja, z izjemo v zdravstvu ali veterinarstvu, varstva okolja pred ionizirajocimi sevanji, fizicnega varovanja jedrskih snovi in objektov, neširjenja jedrskega orožja in varovanja jedrskega blaga, spremljanja stanja radioaktivnosti okolja in odgovornosti za jedrsko škodo, opravlja tudi naloge inšpekcijskega nadzora na naštetih podrocjih in ob izrednih radioloških ali jedrskih dogodkih sodeluje s Štabom Civilne Zašcite Republike Slovenije pri dolocanju zašcitnih ukrepov za prebivalstvo in obvešcanju. Pravno osnovo za upravne in strokovne naloge s podrocja jedrske varnosti in varstva pred sevanji in za inšpekcijski nadzor na tem podrocju dajejo ZVISJV-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi, Zakon o odgovornosti za jedrsko škodo (Uradni list SFRJ, št. 22/78 in 34/79) in Zakon o zavarovanju odgovornosti za jedrsko škodo (Uradni list SRS, št. 12/80), ki oba še veljata do popolne uveljavitve novega Zakona o odgovornosti za jedrsko škodo (ZOJed-1, Uradni list RS, št. 77/10), Zakon o prevozu nevarnega blaga (Uradni list RS, št. 33/06 - UPB1, 41/09, 97/10 in 56/15) ter podzakonski akti s širšega podrocja jedrske in sevalne varnosti in ratificirane ter objavljene mednarodne pogodbe s podrocja jedrske energije in jedrske ter sevalne varnosti. Podrobnejši prikaz veljavne zakonodaje, vkljucno s pripadajocim pravnim redom EU s tega podrocja, se nahaja na spletnih straneh URSJV. 7.3.1 Organigram URSJV Kadrovski nacrt Ministrstva za okolje in prostor za leto 2019 za URSJV doloca kvoto 41 zaposlenih. V zadnjih petnajstih letih se je kadrovski nacrt konstantno zmanjševal. Enotni kadrovski nacrt za leti 2004 in 2005 je URSJV dovoljeval skupno število 48 zaposlenih na zadnji dan v letu. V letu 2006 se je skupno dovoljeno število znižalo na 47 in je takšno ostalo do vkljucno 2007. S spremembami in dopolnitvami enotnega kadrovskega nacrta se je leta 2008 dovoljeno število zaposlenih dodatno znižalo na 46. Ta kvota je zdržala dve leti, nato pa se je zacela sistematicno zniževati. Za leto 2010 je najprej dolocala 45 zaposlenih, konec leta pa že 44. V letu 2013 se je kvota drasticno znižala na 41 zaposlenih in pri tem številu tudi umirila in ostaja še naprej v veljavi. Kadrovsko podhranjenost URSJV rešuje s kratkorocnimi projektnimi zaposlitvami. V zacetku leta 2019 je bilo v URSJV zaposlenih 47 javnih uslužbencev. Med letom sta se na novo zaposlili 2 javni uslužbenki, delovno razmerje pa jih je prekinilo 5, zato je imela URSJV konec leta 2019 zaposlenih 44 javnih uslužbencev. V številu zaposlenih so zajeti vsi zaposleni, ki so v delovnem razmerju za dolocen in nedolocen cas, ne glede na vir financiranja. Na dan 31. 12. 2019 sta bili iz naslova projektnih zaposlitev financirani dve javni uslužbenki, ena pa je zaposlena za cas nadomešcanja, kar ne šteje v kadrovski nacrt. Od 44 zaposlenih 3 ne štejejo v kadrovski nacrt, zato je URSJV tudi konec leta 2019 dosledno izpolnjevala doloceno kvoto zaposlitev. Dne 07. 12. 2018 so bili v Uradnem listu RS, št. 80/18 objavljeni Dogovor o placah in drugih stroških dela v javnem sektorju ter aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev. Na podlagi Aneksa št. 4 h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti – tarifni del so se izvedle spremembe uvrstitev delovnih mest in nazivov v placne razrede. Delovnim mestom in nazivom so se povišale uvrstitve v placni razred, pri cemer pa pravice do izplacila višjih plac javni uslužbenci niso pridobili takoj z dnevom uveljavitve teh novih aktov, temvec so to pravico pridobili postopno, in sicer prvi placni razred povišanja s 1. 1. 2019, morebitni drugi placni razred povišanja pa s 01. 11. 2019. Postopnost pridobitve pravice do place iz Dogovora o placah in drugih stroških dela v javnem sektorju in iz drugih aneksov h kolektivnim pogodbam (Uradni list RS, št. 80/18) se v primeru napredovanj v višji placni razred, v naziv oziroma v višji naziv v letih 2019 in 2020, ni oziroma ne bo porušila, temvec se le-ta upošteva tudi v primeru napredovanj v višji placni razred, v naziv oziroma v višji naziv v letih 2019 in 2020, pri cemer pa je treba upoštevati v primeru napredovanj v višji placni razred, v naziv oziroma v višji naziv, tudi dejstvo, da pridobijo javni uslužbenci pravico do place v skladu z višjim placnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom 1. decembra leta, v katerem so oziroma bodo napredovali. Sestava 44 zaposlenih na zadnji dan leta 2019 je bila sledeca: - 42 uradnikov in 2 strokovno-tehnicna delavca, - število zaposlenih za dolocen cas: 3, - spol: število žensk: 20 oz. 45 %, moških: 24 oz. 55 % in - starost: povprecna starost zaposlenih: 49,6 let; razpon od 23 do 66 let. Demografskemu trendu staranja prebivalstva posledicno sledi tudi staranje delovne populacije, kar kažejo tudi podatki o starostni strukturi zaposlenih v URSJV. Slovenija se z novo pokojninsko reformo (ZPIZ-2G) za nadaljnjo vzdržnost pokojninske blagajne ni odlocila za dodatno zaostritev upokojitvene zakonodaje, ki bi nas prisilila v poznejšo upokojitev, temvec je ponudila obilico spodbud, ki nas bodo k poznejši upokojitvi pozitivno motivirale. Stopnja strokovne usposobljenosti 44 zaposlenih na URSJV je prikazana v preglednici 50. Preglednica 50: Stopnja strokovne usposobljenosti zaposlenih na URSJV Stopnja izobrazbe Število Delež (%) srednja izobrazba 1 2 % visoka izobrazba 4 9 % univerzitetna izobrazba 18 40 % magisterij 11 24 % doktorat znanosti 11 24 % URSJV opravlja svoje naloge v notranjih organizacijskih enotah, kot so razvidne s slike 149. Slika 149: Organigram URSJV URSJV kljub zmanjševanju števila zaposlenih in krcenju financnih sredstev z ucinkovito optimizacijo zagotavljala visoko raven jedrske in sevalne varnosti v državi. URSJV opozarja, da so notranje rezerve prakticno izcrpane, URSJV pa dobiva vedno vec dodatnih nalog. Tako je nova evropska direktiva o temeljnih varnostnih standardih varstva pred sevanji prinesla URSJV kar nekaj novih nalog, potrebe po kadrovski okrepitvi pa so bile opredeljene tudi v gradivu ZVISJV-1, ki je v naš pravni red to direktivo prenesel. S temi potrebami se je seznanila tako Vlada RS kot tudi Državni zbor RS, dodatna zaposlitev pa do sedaj še ni bila realizirana. Kadrovska okrepitev URSJV je nujna za zagotavljanje visoke ravni jedrske varnosti v državi. V kolikor bi prišlo do odlocitve za krepitev jedrske opcije v prihodnje, je to še toliko bolj nujno, saj je za zadostno usposobljenost novih strokovnjakov potrebnih vec kot pet let usposabljanj in izkušenj na tem podrocju. Dne 01. 05. 2019 je URSJV dobila novo vodstvo. Zadnjega aprila 2019 se je upokojil dolgoletni direktor, ki je URSJV vodil od septembra 2002, nasledil pa ga je dolgoletni uslužbenec URSJV, ki je bil pred imenovanjem vodja Sektorja za pripravljenost na izredne dogodke. 7.3.2 Financna sredstva Že v prejšnjih letih je URSJV porocala, da se je umirjanje gospodarske krize poznalo tudi pri financnem poslovanju URSJV. Iz preglednice 51 je razvidna višina sredstev, ki jih je imela URSJV na razpolago v letu 2019. Poleg tistih, ki jih je imela zagotovljene s proracunom (t. i. integralna sredstva) prikazujemo tudi sredstva, ki jih ima na postavkah, kamor se knjižijo prilivi iz naslova sodelovanja URSJV v mednarodnih projektih (t. i. projektna sredstva). Višina integralnih sredstev se je med letom nekoliko spreminjala, tako da je s prerazporeditvami med proracunskimi uporabniki veljavni proracun za leto 2019 znašal 2.694.243 evrov, upoštevaje tudi projektna sredstva. Preglednica 51: Proracunska sredstva po postavkah med leti 2012 in 2019 Proracunska postavka 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 7911 Projekt EURANOS 85.598 0 153360 Projekt IPA (sodelovanje URSJV v projektih pomoci EK in MAAE) 40.905 273.680 74.000 7.324 0 153361 PREPARE projekt 8.400 9.677 8.280 4.320 0 0 153362 PREPARE projekt 3.200 2.560 2.760 1.200 0 0 160295 Projekt »Nadaljnja krepitev strokovnosti jedrskih upravnih organov zahodnega Balkana« 90.000 71.498 0 153354 Place 1.522.550 1.416.855 1.381.010 1.378.652 1.360.516 1.607.791 1.540.651 1.666.986 335510 (153355) Materialni stroški 295.037 342.819 502.523 539.624 540.000 276.500 117.129 199.679 502010 (153357) Jedrska varnost 75.558 50.330 32.902 69.991 58.800 80.000 110.668 80.633 781810 (153358) Radiološka varnost 138.445 100.965 128.133 100.965 101.000 101.000 136.803 140.489 782110 (153356) Investicije in vzdrževanje 7.917 8.090 15.790 20.090 20.000 21.000 66.500 79.906 574810 (153359) Clanarine 248.415 348.415 348.415 150.000 290.827 280.827 401.461 372.099 180097 (Izvajanje projektov URSJV – projekti) 105.000 75.800 180102 (Iranski projekt) 65.300 74.200 150011 Prevozna sredstva – sredstva odškodnin 16 16 150010 Stvarno premoženje – sredstva kupnin 2.585 4.435 Skupaj 2.287.922 2.099.476 2.506.608 2.311.267 2.650.343 2.531.118 2.624.935 2.694.243 7.3.3 Izobraževanje Leta 2019 je URSJV, tako kot vsa prejšnja leta, namenjala veliko pozornosti izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju, z namenom spremljanja in razvijanja kariere javnih uslužbencev in ustvarjanja pogojev za izboljšanje strokovne usposobljenosti vseh zaposlenih. Posebno pozornost se namenja usposabljanju na podrocju jedrske varnosti in varstva pred sevanji. Vecje število delavcev (predvsem vsi inšpektorji) ima opravljen poseben tecaj in izpit v okviru izobraževalnega in izpopolnjevalnega programa sorodnega upravnega organa ZDA (US NRC), pa tudi izpite na ustreznem simulatorju (replika komandne sobe v NEK). Usposabljanje in šolanje sta zelo intenzivna tudi v tujini, saj lahko URSJV le tako strokovno pokriva podrocje, ki se nenehno razvija. Javni uslužbenci URSJV se med drugim udeležujejo razlicnih oblik usposabljanj, ki jih organizirajo MAAE, OECD/NEA in EU. Za pridobitev specificnih znanj in dodatno usposabljanje na ožjih podrocjih dela je URSJV organizirala in izvedla tudi t. i. interna izobraževanja. Te oblike so primerne predvsem na podrocjih, kjer izvajalec izobraževanja oziroma usposabljanja program prilagodi zahtevam in potrebam narocnika (URSJV), izvaja se najpogosteje na sedežu URSJV, kar tudi omogoca udeležbo vecjega števila udeležencev/slušateljev. V letu 2019 je bilo izvedenih preko 40 razlicnih vsebin pomembnejših usposabljanj in to pretežno v tujini, nekaj pa tudi v domovini, za kar je bilo porabljenih kumulativno skoraj 350 delovnih dni. V ta usposabljanja in izobraževanja je bilo vkljucenih kumulativno skoraj 120 sodelavcev, upoštevaje dejstvo, da so bili posamezni sodelavci vkljuceni v vec razlicnih oblik usposabljanja in izpopolnjevanja. V navedeni statistiki pa seveda niso vkljucena sodelovanja v najrazlicnejših delovnih skupinah, odborih in združenjih, o cemer se podrobneje poroca v nadaljevanju tega porocila (poglavja 9.2 do 9.5). Posebej velja omeniti, da so stroški usposabljanj in izobraževanj v tujini minimalni, saj so izbrane skoraj izkljucno take oblike, katerih stroške v celoti pokriva organizator. Najštevilcnejša pa so interna usposabljanja s podrocja pripravljenosti na izredni dogodek, o katerih se obširneje poroca v poglavju 6.1 tega porocila in niso zajeta v zgornji statistiki. URSJV ima na podlagi ustrezne izobrazbe oziroma dodatnega usposabljanja imenovano: - odgovorno osebo za varstvo pred sevanji, ki je na podlagi 52. clena ZVISJV-1 odgovorna za izvajanje in nacrtovanje ukrepov varstva pred ionizirajocimi sevanji v skladu z omenjenim zakonom, - delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11), - pooblašceno osebo za varstvo osebnih podatkov v skladu s 37. clenom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES, - pooblašcenca za napotitev sodelavcev URSJV na obdobne preventivne zdravstvene preglede in - svetovalko za pomoc in informacije o ukrepih, ki so na voljo v zvezi z varstvom pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpincenjem v skladu z Uredbo o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 36/09 in 21/13 – ZDR-1). V letu 2019 je URSJV nadaljevala z uvajanjem sistema za zagotavljanje kompetenc in optimizacijo notranje organiziranosti URSJV na podlagi priporocil MAAE. Nabor vec stotih podrobnih kompetenc sodelavcev URSJV je bil zožen na 196 širših kompetenc, ki so bile pripravljene za vkljucitev v vprašalnik, ki se je prvic v letu 2014, uporabil pri izvedbi letnih razgovorov tudi v letu 2019. 7.3.4 Delo strokovnih komisij 7.3.4.1 Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost (SSSJV) strokovno pomaga ministrstvu, pristojnemu za okolje, in URSJV na podrocju sevalne in jedrske varnosti, fizicnega varovanja jedrskih snovi in objektov, varovanja jedrskega blaga, stanja radioaktivnosti okolja, varstva okolja pred ionizirajocimi sevanji, intervencijskega ukrepanja ter sanacije posledic izrednih dogodkov in virov sevanja, ki se ne uporabljajo v zdravstvu in veterini. SSSJV se je v letu 2019 sestal na eni redni seji, ena seja pa je potekala v korespondencni obliki. Poleg rednega porocanja direktorja URSJV o stanju na podrocju jedrske in sevalne varnosti se je Svet seznanil s spremembo 155. clena ZVISJV-1, ki se nanaša na varnostno preverjanje tujih državljanov, ki ravnajo z radioaktivnimi snovmi oziroma opravljajo prevoze jedrskih snovi na obmocju jedrskih objektov, in s spremembo Uredbe o preverjanju radioaktivnosti pošiljk (UV11), ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora. Clani Sveta so razpravljali o stanju projekta odlagališca radioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem in obravnavali ter potrdili vsebini Porocila o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji za leto 2018 in osmega slovenskega Porocila po Konvenciji o jedrski varnosti. Trem clanom Sveta je bil podaljšan mandat za nadaljnjih šest let. 7.3.4.2 Strokovna komisija za preverjanje strokovne usposobljenosti ter preverjanje izpolnjevanja drugih pogojev delavcev, ki v sevalnih ali jedrskih objektih opravljajo dela in naloge, za katera je potrebno dovoljenje Strokovna komisija za preverjanje strokovne usposobljenosti ter preverjanje izpolnjevanja drugih pogojev delavcev, ki v sevalnih ali jedrskih objektih opravljajo dela in naloge, za katera je potrebno dovoljenje (v nadaljevanju Komisija), je imela leta 2019 skupno osem sej. Prva seja Komisije je bila namenjena organizacijskim pripravam izpitov, s katerimi se preverja strokovna usposobljenost obratovalnega osebja NEK, to so glavni operaterji reaktorja, operaterji reaktorja in inženirji izmene. Preostalih sedem sej je bilo namenjenih izvajanju teh izpitov. V letu 2019 ni bilo kandidatov za pridobitev prvega dovoljenja za operaterja reaktorja NEK. Jeseni 2019 je Komisija organizirala sedem izpitnih rokov za obratovalno osebje NEK, in sicer za 16 kandidatov. Za delovno mesto operaterja reaktorja so uspešno opravili izpit štirje kandidati, za delovno mesto glavnega operaterja reaktorja osem kandidatov ter za delovno mesto inženirja izmene en kandidat. Vsi ti so obnovili svoja dovoljenja. Trije kandidati za glavnega operaterja reaktorja pa so v tem obdobju uspešno opravil preverjanje usposobljenosti za prvo pridobitev dovoljenja. Na raziskovalnem reaktorju TRIGA Mark II je v letu 2019 en kandidat uspešno opravil preverjanje usposobljenosti in pridobil prvo dovoljenje za operaterja raziskovalnega reaktorja. Vodja skladišca radioaktivnih odpadkov v CSRAO je v letu 2019 opravila izpit za obnovitev dovoljenja. Vsem kandidatom NEK, TRIGA Mark II in CSRAO, ki so uspešno pridobili ali obnovili dovoljenje, je URSJV na osnovi predloga Komisije izdala dovoljenja. 7.3.5 Uporaba tujih obratovalnih izkušenj URSJV je v svoje delo leta 2018 z novo izdajo Organizacijskega Navodila vpeljala izpopolnjen proces pregleda in obravnave tujih obratovalnih izkušenj z namenom uciti se iz tujih izkušenj in napak ter prepreciti ponavljanje enakih napak v slovenskih jedrskih objektih ter tako povecati varnost in zanesljivost obratovanja le-teh. Sodelavci URSJV, predvsem pa skrbnik procesa tujih obratovalnih izkušenj, spremljajo informacije o obratovalnih izkušnjah jedrskih in tudi sevalnih objektov po svetu. Po preliminarnem pregledu posamezne informacije v smislu pregleda uporabnosti informacije za slovenske jedrske objekte ali za URSJV, se zanimive informacije podrobneje analizira. Na podlagi predhodno ugotovljenega stanja v jedrskih objektih na URSJV ter analiz, se predlagajo primerni ukrepi in zadolžitve za nadaljnje izboljšanje jedrske varnosti, kot so predlogi sprememb v jedrskem objektu, dodatne analize, spremembe v postopkih ali predlog spremembe zakonodaje. Spremljanje in obravnava tujih obratovalnih izkušenj in upravnih zahtev je podprto z zgoraj omenjenem organizacijskim navodilom, ki doloca proces iskanja informacij, presejanje in analiziranje dogodka, odgovornosti in podrocja dela, ki jih pokrivajo sodelavci URSJV. Tuje obratovalne izkušnje so dokumentirane v podatkovni bazi URSJV, ki služi kot pregledovalno in urejevalno orodje, prav tako pa tudi kot orodje za obvešcanje o ukrepih, ki jih je potrebno izvesti. Podatkovna baza tujih obratovalnih izkušenj je na voljo sodelavcem URSJV iz sektorjev za jedrsko varnost, inšpekcijo, sevalno varnost, službi za mednarodne zadeve in vodstvu, ter glede na naravo dela tudi drugim sodelavcem URSJV. Od vpeljave procesa pa do konca leta 2019 je bilo obravnavanih 536 izkušenj, od tega je bilo opravljenih 463 podrobnejših analiz. V letu 2019 je bilo za analizo izbranih 23 izkušenj. Od tega je bilo 17 izkušenj zakljucenih, 6 je še v obravnavi. Med pomembnejšimi tujimi obratovalnimi izkušnjami, ki so bile obravnavane v letu 2019 so: - IRS8677, ki izhaja iz finske elektrarne Loviisa tlacnovodne izvedbe (PWR/VVER), kjer so ugotovili predolgo odpiranje in zapiranje razbremenilnih/varnostnih ventilov pilotnega tipa na glavnem parovodu, - IRS8786, ki izhaja iz jedrske elektrarne Doel-4, ko je zaradi cloveške napake na 380 kV stikališcu prišlo do odklopa (tripa) 380 kV odklopnika (delavci operaterja zunanjega omrežja so pomotoma izklopili obe veji pomožnega 110 VDC napajanja), posledicne izgube zunanjega napajanja in samodejnega prehoda elektrarne v otocno obratovanje, - IRS8762, ki izhaja iz elektrarne San Onofre, enota 2, PWR v razgradnji, kjer se je zgodil dogodek pri premešcanju vsebnikov z izgorelimi gorivnimi elementi v koncne odlagalne enote in - RIS2018-06, ki obravnava pušcanje borirane vode na penetracijah reaktorske glave (CRDM), ki lahko povzroci povecano korozijo jekla in ogrozi strukturo komponente. Iz opravljenih podrobnejših analiz tujih izkušenj so sledile aktivnosti URSJV, kot je izvedba posameznih tematskih inšpekcij in pošiljanje številnih vprašanj v NEK z dopisom. Na pobudo URSJV, NEK vkljucuje izkušnje/vprašanja v že odprte korektivne programe oz. izdelajo zahtevek za korektivni program ter pripravljajo številne analize. Vir: [42], [43] 7.3.6 Projektne naloge URSJV URSJV je v letu 2019 razpisala tri projektne naloge s podrocja jedrske varnosti. Prva projektna naloga je s podrocja analiz težkih nesrec z naslovom »Analiza vpliva porazdelitve radioaktivnih snovi v zadrževalnem hramu NEK na smernice za obvladovanje težkih nesrec ». Namen projektne naloge je, z uporabo najnovejše razlicice programa MELCOR, oceniti sposobnost NEK za obvladovanje težkih nesrec po izvedbi tretje faze programa za nadgradnjo varnosti (PNV). V okviru naloge je bila analizirana tudi krajevna porazdelitev radioaktivnih snovi v zadrževalnem hramu (ZH) ter njihova toplotna obremenitev sistemov in struktur ZH še posebej za filtre novega sistema »Passive Containment Filter Venting System«. Projektno nalogo je izvedel IJS, Odsek za reaktorsko tehniko. Druga projektna naloga je s podrocja ocenjevanja elektroenergetskih sistemov jedrskih elektrarn z naslovom »Degradirano elektricno napajanje«. Namen naloge je prepoznati možne projektne pomanjkljivosti in predlaganje ukrepov za izboljšanje robustnosti elektricnega napajanja za NEK. Projektna naloga obsega tudi pregled karakteristicnih primerov obratovalnih izkušenj. Podani so tudi predlogi dopolnitev varnostnih analiz, dopolnitev varnostnega porocil in predlog sprememb projektnih rešitev pri elektricnih sistemih in zašciti v NEK. Projektno nalogo je izvedla Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani. Tretja projektna naloga z naslovom »Razvoj metode za oceno obrambe v globino s pomocjo verjetnostnih varnostnih analiz« je namenjena raziskavi, v kolikšni meri bi lahko parametre verjetnostnih varnostnih analiz uporabili pri ocenjevanju petih nivojev obrambe v globino. Na osnovi izbranih obstojecih študije je bila predlagana metoda oziroma pristop ter predlagan postopek za izvedbo analize obrambe v globino v NEK. Projektno nalogo je izvedla Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani. 7.3.7 Sistem vodenja v URSJV 7.3.7.1 Uvod Cilj sistema vodenja je zagotavljanje izvajanja poslanstva URSJV in doseganje njene vizije z upoštevanjem vrednot ob optimalni izkorišcenosti vseh razpoložljivih sredstev. Sistem vodenja URSJV je opisan v »Poslovniku Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost« in ostali dokumentaciji sistema vodenja, predvsem v organizacijskih predpisih in organizacijskih navodilih. Poslovnik je vodilo za delo in razvoj URSJV. URSJV je leta 2001 zacela uvajati sistem vodenja v skladu s tedaj veljavnimi standardi ISO 9001:2000 in standardi MAAE. V letu 2006 je URSJV nadgradila sistem vodenja in ga uskladila z novimi MAAE standardi: - IAEA Safety Standards No. GS-R-3 »The Management System for Facilities and Activities«, Dunaj, Julij 2006 in - IAEA Safety Standards No. GS-G-3.1 »Application of the Management System for Facilities and Activities«, Dunaj, Julij 2006. URSJV je 20. decembra 2007 pridobila certifikat skladnosti sistema vodenja po standardu ISO 9001:2000 »Sistemi vodenja kakovosti – zahteve« in kasneje v letu 2009 s posodobljenim standardom ISO 9001:2008. Sistem vodenja URSJV je bil istocasno tudi skladen z navedenimi varnostnimi standardi MAAE. S certifikacijsko presojo, recertifikacijsko presojo in kontrolnimi presojami, ki jih je izvajala certifikacijska hiša Bureau Veritas Certification, je URSJV redno obnavljala certifikat sistema vodenja vse do konca leta 2013. Zaradi pomanjkanja financnih sredstev se URSJV ni odlocila izvesti druge recertifikacjske presoje, ki bi morala biti v decembru 2013 in je tako izgubila certifikat skladnosti sistema vodenja s standardom ISO 9001:2008. Kljub temu, da URSJV nima vec formalnega certifikata skladnosti sistema vodenja po standardu ISO 9001, pa še naprej izvaja vse aktivnosti v skladu z zahtevami standardov serije ISO 9000 kakor tudi z zahtevami MAAE standardov, ki se nanašajo na sistem vodenja in skrbi za nenehno izboljševanje uspešnosti in ucinkovitosti svojega delovanja. Vsekakor pa bi vsakoletne zunanje presoje in nenazadnje koristni nasveti zunanjih presojevalcev še dodatno pripomogli k: - še doslednejšemu spoštovanju nacel, dolocenih v standardih sistemov vodenja in - uveljavljanju stalnih izboljšav sistema vodenja. Na vodstvenem pregledu za leto 2016 je bilo sklenjeno, da se sistem vodenja uskladi z novimi izdajami standardov, ki se nanašajo na sistem vodenja, in sicer z: - ISO 9001:2015 »Sistemi vodenja kakovosti – zahteve« in - IAEA Safety Standards No. GSR Part 2 »Leadership and Management for Safety«, Dunaj, 2016. Aprila 2019 je bila izdana nova, 12. izdaja, Poslovnika Uprave RS za jedrsko varnost, ki poleg že omenjenih standardov ISO 9001:2015 in MAAE GSR Part 2 upošteva tudi nove MAAE smernice, ki se nanašajo na sisteme vodenja v regulatornih organih: - IAEA General Safety Guide No. GSG-12 »Organization, Management and Staffing of the Regulatory Body for Safety«, Dunaj, 2018 in - IAEA General Safety Guide No. GSG-13 »Functions and Processes of the Regulatory Body«, Dunaj, 2018. 7.3.7.2 Dokumentacija sistema vodenja URSJV V letu 2019 so zaposleni v URSJV v skladu z ON 1.21.7 »Obvladovanje organizacijskih postopkov (OP) in organizacijskih navodil (ON)« redno pregledovali dokumentacijo sistema vodenja. Ce je bilo potrebno, so dokumentacijo tudi revidirali. Modul InfoURSJV »Opomniki« redno opominja skrbnike postopkov, kdaj zaceti in kdaj zakljuciti izvajanje posameznih periodicnih dejavnosti, kot npr. pregledovanje OP in ON, pregledovanje Opomnikov NUID, pregledovanje prakticnih smernic in pregledovanje zakonodaje. V tem obdobju je URSJV izdala 4 nove postopke in en opomnik, in sicer: - ON 3.1.2 »Spremljanje in analiza remonta«, - ON 3.1.7 »Aktivnosti inšpekcije pri prevažanju radioaktivnih snovi«, - ON 5.3.9 »Priprava izjemnih ukrepov po izrednem dogodku«, - ON 9.3.5 »Pravilnik o ugotavljanju alkoholiziranosti oziroma prisotnosti drog ali drugih prepovedanih substanc v Ministrstvu za okolje in prostor« in - Opomnik »Varno ugašanje strežnikov«. Na podlagi rednih pregledov dokumentacije je URSJV objavila 68 novih posodobljenih izdaj OP in ON ali Opomnikov, od tega 34 za proces Pripravljenost za izredne dogodke (NUID). Poleg tega so bili izdelani v zacetku leta 2019 še naslednji dokumenti: - »Letni plan dela URSJV za leto 2019«, - »Letni plan inšpekcije za sevalno in jedrsko varnost za leto 2019« in - »Register tveganj za leto 2019«. S sklepom direktorja sta bila v letu 2019 ukinjena dva postopka: - ON 2.10.1 »Priprava izjemnih ukrepov po izrednem dogodku« (125. clen ZVISJV-1)«, ki je bil prenesen v proces št. 5 in nadomešcen s postopkom ON 5.3.9 »Priprava izjemnih ukrepov po izrednem dogodku« in je po novem sestavni del procesa št. 5 »Pripravljenost na izredne dogodke (NUID)« in - OP 2.6 »Spremljanje remontov in gorivnih ciklov NEK«, ki je bil premešcen v proces št 3 in nadomešcen s postopkom ON 3.1.2 »Spremljanje in analiza remontov NEK«. Vsa dokumentacija sistema vodenja je dokumentirana v bazi InfoURSJV in je objavljena tudi na IntraURSJV. Zadnji reviziji »Poslovnika Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost« in »Poslovna politika URSJV« sta objavljeni še dodatno na internetnih straneh URSJV. S sistemom vodenja in dokumentacijo sistema vodenja so zaposleni redno seznanjeni, in sicer: - direktor periodicno predstavi zaposlenim vizijo, poslanstvo, vrednote in politiko vodenja URSJV ter poziva zaposlene, da predlagajo izboljšave oziroma spremembe, - direktor na mesecnih porocanjih seznanja sodelavce s spremembami in izboljšavami sistema vodenja, - direktor na mesecnih porocanjih predstavi in obravnava mnenja strank, - vse predstavitve direktorja so objavljene na URSJV intranetnih straneh pod »Za zaposlene«, - vodja sistema vodenja sproti obvešca zaposlene o novih izdajah postopkov in njihovih revizijah in - vodja sistema vodenja na URSJV intranetnih straneh objavi letni plan notranjih presoj in zapisnik vodstvenega pregleda. 7.3.7.3 Merjenja, analize in izboljšave sistema vodenja URSJV URSJV je v letu 2019 izvajala številne aktivnosti v zvezi z izvajanjem sistema vodenja in uvajala izboljšave. V skladu s »Planom presoj« so bile v letu 2019 izvedene notranje presoje celotnega sistema vodenja URSJV, in sicer: - 12. 11. 2019 Proces št. 4: Priprava zakonodaje – ZAK, - 14. 11. 2019 Proces št. 2.1: Nadzor sevalne in jedrske varnosti – JV in Proces št. 3: Inšpekcija in nadzor – INS, - 15. 11. 2019 Proces št. 1: Vodenje – VO, Proces št. 7: Porocanje, - 19. 11. 2019 Proces št. 1.1: Vodenje - QA: Sistem vodenja, - 22. 11. 2019 Proces št. 8: Mednarodno sodelovanje – MED, - 29. 11. 2019 Proces št. 9: Informatika, infrastruktura in delovno okolje – INFO, Proces št. 6: Monitoring – MON, - 03. 12. 2019 Proces št. 5: Pripravljenost na izredne dogodke – NUID in - 10. 12. 2019 Proces št. 2.2: Nadzor sevalne in jedrske varnosti – SVM. Notranje presoje URSJV je v letu 2019 izvajalo 6 usposobljenih notranjih presojevalcev sistema vodenja. Notranje presoje so pokrile vecino podrocij dela URSJV, opisanih v »Poslovniku Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost« in zahtev standarda ISO 9001:2015 kot tudi vecino zahtev MAAE standarda GSR Part 2 »Leadership and management for Safety«. Na notranji presoji je bilo podanih 22 priporocil, ugotovljeni sta bili tudi dveh izboljšavi in ena dobra praksa. Zakljucki presoje so se obravnavali na zakljucnem sestanku dne 12. decembra 2019. Eno od priporocil notranje presoje je tudi bilo, da se izdela politika varnostne kulture in po potrebi pripadajoci dokumenti. Kot to zahtevata standarda ISO 9001: 2015 in MAAE GSR Part 2, URSJV vsako leto izvede vodstveni pregled. Za leto 2019 je bil izveden 9. januarja 2020 in je trajal od 8.30 do 18.00. Na vodstvenem pregledu so bili prisotni direktor in vodje sektorjev oziroma njihovi namestniki ter vodje služb kot skrbniki procesov ter vodje oddelkov, vodja sistema vodenja in še dodatno ena notranja presojevalka. Na vodstvenem pregledu se je obravnavalo naslednje: - porocila skrbnikov procesov, vkljucno z izpolnjenjem zahtev z lanskega vodstvenega pregleda in iz lanskega letnega plana, - porocilo vodje sistema vodenja, - pregled in potrditev letnega plana 2020 in - sklepi in ugotovitve. Pred pripravo porocil so bili skrbniki procesov naprošeni, da v porocilih še posebej poudarijo predvidena tveganja, ki se lahko pojavijo pri izvajanju posameznih procesov. Predvidena tveganja in ukrepi za zmanjšanje le teh bodo vkljucena v register tveganj. Poleg tega so bili skrbniki procesov naprošeni, da v svojih porocil navedejo primere dobre ali slabe varnostne kulture. Na vodstvenem pregledu je bil prepoznan kot eden kljucnih izzivov stalno vzdrževanje visoke ravni varnostne kulture in v zvezi s tem izvedba naslednjih aktivnosti: - pripraviti in objaviti politiko varnostne kulture, - izdelati in objaviti OP »Nacela varnostne kulture na URSJV in njihovo izvajanje« in - izvedba vrednotenja in samovrednotenja varnostne kulture na URSJV. Na vodstvenem pregledu je bilo ugotovljeno, da so 4 sklepi iz preteklih vodstvenih pregledov le delno realizirani, in da bodo realizirani v letu 2020. Poleg tega je bilo na vodstvenem pregledu sprejetih 9 novih sklepov. V letu 2019 je URSJV vsake štiri mesece spremljala in evidentirala realizacijo letnih temeljnih ciljev in letnih izvedbenih ciljev, dolocenih v »Letnem planu dela Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost za leto 2019«. V zvezi s tem je bil v letu 2020 izdelan dokument »Realizacija Letnega plana dela Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost za leto 2019, stanje 31. 12. 2019«. Realizacija izvedbenih ciljev je razvidna iz preglednice 52, primerjava realizacije ciljev s preteklimi leti pa je predstavljena v preglednici 53. Preglednica 52: »Realizacija temeljnih in izvedbenih ciljev URSJV v letu 2019« Skupno število ciljev (temeljni in izvedbeni): 237 100,00 % Število doseženih ciljev: 198 83,55% Število nedoseženih ciljev (zunanji vzroki): 10 4,21% Število nedoseženih ciljev (vzrok URSJV): 24 10,13% Odpovedani cilji (cilji ni bil vec aktualen): 5 2,11% Preglednica 53: »Primerjava realizacije (temeljnih in izvedbenih) ciljev iz leta 2019 s preteklimi leti« Realiziran 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Zakljucen/Dosežen letni cilj 73,4 84,5 80,4 79,6 84,4 78 91,03 87,8 85,65 84,68 88,43 85,22 83,55 Delno realizirani letni cilji 17,8 6 10,8 9,9 6,5 10,5 1,28 0 0 0 0 6,09 0 Zamuda/Nedosežen letni cilj – vzrok URSJV 4,8 1,3 3,4 0,6 4 0 0,64 3,05 10,53 8,51 7,85 2,61 10,13 Neizpolnjen / Nedosežen letni cilj – zunanji vzrok 4 8 5,4 9,9 4,5 6,5 0,64 0,64 1,44 5,11 2,07 3,91 4,21 Odpovedan letni cilj 0 0 0 0 4 5 6, 41 0 2,38 1,7 1,65 2,17 2,11 V skladu s 14., 15. in 16. clenom Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18), ki je pricela veljati dne 17. aprila 2018, URSJV še naprej redno izvaja mesecno anketiranje zadovoljstva strank na podlagi izpolnjenih vprašalnikov strank. V letu 2019 je URSJV prejela 164 vprašalnikov od 2990 poslanih. Povprecna ocena za leto 2019 je 4,83 in je nekoliko višja kot v preteklem letu, ki je bila 4,77. Povprecna ocena je v okviru zastavljenega letnega cilja iz »Letnega plana URSJV za leto 2018«, ki je 4,50. Do 31. decembra 2019 je URSJV dobila tudi 57 mnenj strank kot odgovore na vprašalnike. Stranke v vecini hvalijo delo URSJV. Bila pa sta dva predloga za izboljšavo. Vsa mnenja strank so objavljena na spletni strani URSJV. V letu 2017 je URSJV zacela še dodatno zbirati povratne informacije strank od drugih državnih organov in mednarodnih institucij s cimer skuša dobiti popolnejšo podobo o zadovoljstvu vseh deležnikovi in ne samo strank v upravnih postopkih. Podatke zbira vodja sistema vodenja. Te informacije prejema predvsem preko e-pošte. V letu 2019 so zaposleni na URSJV dobili tudi pohvale, med njimi tudi iz tujine. V letu 2019 je URSJV ponovno izvedli anketo o zadovoljstvu zaposlenih. Rezultati ankete kažejo, da je od prejšnjega leta zadovoljstvo zaposlenih nekoliko upadlo. 7.3.7.4 Usposabljanja za sistem vodenja Usposabljanja za sistem vodenja so v URSJV potekala v okviru danih možnosti. Presojevalci so svoje znanje izpolnjevali v okviru izvajanja notranjih presoj, placljivih usposabljanj tudi v letu 2019 prakticno ni bilo. URSJV ima trenutno usposobljenih 7 notranjih presojevalcev sistema vodenja. V letu 2019 je 6 notranjih presojevalcev sodelovalo pri izvedbi notranjih presoj, ki so bile izvedene v novembru in decembru 2019. Kljub temu, da je bilo na vodstvenem pregledu ugotovljeno, da se je kakovost izvajanja notranjih presoj v zadnjem letu izboljšala, pa presojevalci ponovno ugotavljajo, da bi bilo treba za ucinkovitejše in kakovostnejše izvajanje notranjih presoj kot tudi drugih dejavnosti v zvezi s sistemi vodenja na URSJV vec pozornosti posvetiti usposabljanju s podrocja sistemov vodenja, integriranih sistemov in seznanitvi z novimi dognanji na tem podrocju. Žal pa so dolocena zelo kakovostna usposabljanja placljiva. Vodja sistema vodenja je na povabilo MAAE sodelovala kot ekspert za sisteme vodenja na: - IAEA IRRS Mission to Canada, Canada, 03. – 13. avgust 2019, Ottawa, Kanada. V sodelovanju s sodelavci URSJV je vodja sistema vodenja v letu 2019 delala kot ekspert za sisteme vodenja na uvajanju sistema vodenja v iranskem regulatornem organu (INRA) v okviru vseh treh projektov. 7.3.8 Obvešcanje javnosti Interni akti URSJV, predvsem Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v URSJV in Poslovnik URSJV, dolocajo, da javnost dela, ki jo URSJV poleg splošne zakonodaje nalaga tudi ZVISJV-1 (v 11. toci 4. clena - nacelo javnosti in 8. clenu - javnost podatkov) zagotavlja direktor, predvsem z dajanjem uradnih sporocil ter na druge nacine, ki omogocajo javnosti, da se seznani z delom URSJV in reševanjem vprašanj z njenega delovnega podrocja. URSJV javnost obvešca predvsem z objavo informacij preko svojih spletnih strani. Trenutno je zaradi razvojnega projekta P11: Prenova in optimizacija spletnih mest celotne državne uprave, ki ga je Vlada potrdila julija 2016, prenos vsebin iz arhivske strani na novo osrednje spletno mesto GOV.SI še v teku. Nosilec projekta je Ministrstvo za javno upravo v sodelovanju z Uradom Vlade RS za komuniciranje, v projekt pa so aktivno vkljuceni vsi organi državne uprave. Spletno mesto GOV.SI je bilo objavljeno 01. 07. 2019, rok za prenos vseh vsebin pa je 12. 03. 2020. Spletne vsebine so v stalnem posodabljanju, pri cemer je posamezna vsebina podana na vec mestih. Pomembnejše teme in novice je mogoce tudi izpostaviti, kar omogoca uporabnikom hiter dostop do takih zadev. Rubrika »Novice« je namenjena aktualnim dogodkom, povezanim z delom uprave, za katero se URSJV trudi, da je sveža in informativna. V letu 2019 je bilo objavljenih 38 takih novic, povprecno torej nekaj vec kot tri na mesec. Pomembno mesto zavzema katalog informacij javnega znacaja, oblikovan po zahtevah Zakona o dostopu do informacij javnega znacaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno precišceno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odlocba US, 102/15 in 7/18) ter pripadajoce EU uredbe. Na tej osnovi je URSJV v letu 2019 prejela 11 zahtevkov za dostop do informacij javnega znacaja, od katerih je URSJV ugodila desetim, enega pa je odstopila na URSVS. URSJV je tudi v letu 2019 nadaljevala s prakso izdajanja Sevalnih novic, s katero je zacela že pred vec kot petnajstimi leti. Pripravljene so bile štiri številke (od 48 do 51), ki so objavljene tudi na spletnih straneh URSJV. Številka 48 Sevalnih novic, ki je izšla januarja 2019, je bila namenjena prevozu radioaktivnih snovi in obveznostim imetnikov jedrskih snovi, številka 49, ki je izšla aprila 2019, je bila tematska in je vsebovala novosti Uredbe o preverjanju radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora, ki je bila februarja objavljena v Uradnem listu RS, številka 50, ki je izšla junija, je vsebovala novosti s podrocja varovanja radioaktivnih in dolocenih jedrskih snovi, kot so vsebovane v Pravilniku o uporabi virov sevanja in sevalni dejavnosti, ki je bil sicer sprejet že v letu 2018, katerega dolocbe o varovanju radioaktivnih virov sevanja pa se uporabljajo šele od srede leta 2019 naprej; v tej številki pa so bile podane tudi splošne informacije na temo upravnih taks. Zadnja številka 51, ki je bila izdana v novembru leta 2019, pa je na kratko porocala o osmih interventnih inšpekcijskih zadevah v tem letu ter dogodkih v tujini, o katerih so države porocale preko spletnega informacijskega sistema NEWS. URSJV za tujino, predvsem za tuje upravne organe s podrocja jedrske in sevalne varnosti, že od leta 2010 pripravlja tudi t. i. »News from Nuclear Slovenia« s standardizirano vsebinsko zasnovo, ki se jo dvakrat letno aktualizira. V letu 2019 je bila številka 20 objavljena v aprilu, številka 21 pa v mesecu oktobru. Obe publikaciji, tako Sevalne novice, kot tudi »News from Nuclear Slovenia«, se objavljajta na spletni strani URSJV. V sklop obvešcanja javnosti nedvomno sodi tudi vsakoletna priprava Porocila o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji, katerega pripravo doloca ZVISJV-1. Porocilo za leto 2018 je obravnavala in sprejela Vlada RS na 39. redni seji dne 11. 07. 2019 in ga posredovala v Državni zbor Republike Slovenije. Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj se je s porocilom seznanila na svoji 34. seji dne 02. 09. 2019, Odbor Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor pa se je kot maticno delovno telo s porocilom seznanil na svoji 12. seji dne 10. 10. 2019. Obenem porocilo predstavlja osnovni nacin obvešcanja širše javnosti o stanju na podrocju jedrske varnosti in varstva pred sevanji v državi, kateri je, v prvi vrsti, tudi namenjeno. 7.4 UPRAVA RS ZA VARSTVO PRED SEVANJI Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji (URSVS) je organ v sestavi Ministrstva za zdravje. URSVS opravlja strokovne, upravne, nadzorne in razvojne naloge na podrocju izvajanja sevalnih dejavnosti in uporabe virov ionizirajocih sevanj v zdravstvu in veterinarstvu, varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi ionizirajocih sevanj, sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja zaradi izpostavljenosti ljudi naravnim virom ionizirajocih sevanj, izvajanja monitoringa radioaktivne kontaminacije živil in pitne vode, omejevanja, zmanjševanja in preprecevanja zdravju škodljivih vplivov neionizirajocih sevanj, presojanja ustreznosti in pooblašcanja izvedencev varstva pred sevanji. Organiziranost URSVS je prikazana na sliki 150. Slika 150: Organiziranost Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji V okviru URSVS deluje kot posebna organizacijska enota inšpekcija za varstvo pred sevanji, ki je pristojna za nadzor virov ionizirajocih sevanj v medicini in veterini ter izvajanja predpisov na podrocju varstva ljudi pred ionizirajocimi sevanji. Na URSVS je bilo v letu 2019 pet stalno zaposlenih sodelavcev, konec leta pa se je zaposlila nova sodelavka. To je prva nova zaposlitev na URSVS od njene ustanovitve leta 2003. Težišce delovanja URSVS je bilo tudi v letu 2019 izvajanje nalog na podrocju varstva pred sevanji in utrditev sistema varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi sevanj v Republiki Sloveniji. Pri tem je URSVS izvajala naslednje naloge: - izvajanje dolocil ZVISJV in sprejetih podzakonskih predpisov, - izdajanje dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti in dovoljenj za uporabo virov ionizirajocih sevanj, ter izdajanje dovoljenj za uvoz in prevoz radioaktivnih snovi, - izdajanje pooblastil izvedencem s podrocja varstva pred sevanji, - izvajanje inšpekcijskega nadzora, - obvešcanje javnosti in osvešcanje o postopkih varovanja zdravja pred škodljivimi ucinki sevanja ter - mednarodno sodelovanje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (MAAE) in drugimi mednarodnimi institucijami. Predstavnik URSVS je clan Odbora za standarde sevalne varnosti (RASSC - Radiation Safety Standards Committee ) pri MAAE in clan Odbora za varstvo pred sevanji in javno zdravje (CRPPH - Committee on Radiological Protection and Public Health ) pri OECD-NEA. V letu 2019 je URSVS koncala posodabljanje svojih spletnih strani - v okviru projekta celostne prenove spletnih strani javne uprave (gov.si). V okviru projekta je URSVS posodobila, precistila in poenostavila vsebine za splet ter jih prenesla na novo platformo. Ostale aktivnosti Sodelavci URSVS so v letu 2019 sodelovali na naslednjih dogodkih: - »Regional workshop for decision makers on development of regulations and implementation of national radon plans«, 14. – 17. 01. 2019, IAEA, Dunaj, Avstrija, - delavnica SAMIRA (Strategic Agenda for Medical, Industrial and Research Applications for Nuclea and Radiation Technology, 07. 02. 2019, Bruselj, Belgija, - redni sestanek delovne skupine za medicinsko uporabo ionizirajocega sevanja evropske mreže HERCA, 20. - 22. 03. 2019, Bonn, Nemcija, - Sestanek Odbora za varstvo pred sevanji in javno zdravje (Committee on Radiological Protection and Public Health - CRPPH) pri OECD-NEA in delavnice o prehrambenih ukrepih v Fukushimi, 25. – 29. 03. 2019, Paris, Francija, - HERCA 23th Meeting of the Heads of European Radiological Protection Competent Authorities 15. 05 – 16. 05. 2019, Liverpool, Združeno kraljestvo. - redna sestanka evropskih mrež European ALARA Network (EAN) in European Radioprotection Authorities Network (ERPAN), 05. in 06. 06. 2019, Pariz, Francija, - Sestanek delovne skupine ESOREX – HERCA o vodenju nacionalnih dozimetricnih registrov 11. 06. –12 . 06. 2019 Hague, Nizozemska, - delovni sestanek namenjen oblikovanju in posodobitvi informacij s podrocja varstva pred sevanji v medicini (TSA3) v profilih držav v informacijskem sistemu Mednarodne agencije za atomsko energijo RASIMS II, 08. – 10. 07. 2019, Dunaj, Avstrija, - redna sestanka delovne skupine za medicinsko uporabo ionizirajocega sevanja in delovne skupine za veterinarsko uporabo evropske mreže HERCA, 17. - 20. 09. 2019, ki ga je v Ljubljani gostila URSVS, - Tehnicni sestanek MAAE (IAEA) glede radonskih dozinih koeficientov »Technical Meeting on the Implications of the New Dose Conversion Factors for Radon«, 01. – 04. 10. 2019, Dunaj, Avstrija. - HERCA 24th Meeting of the Heads of European Radiological Protection Competent Authorities 30. 10. – 31. 10. 2019, Rim, Italija, - 47. sestanek Odbora za standarde sevalne varnosti (Radiation Safety Standards Committee - RASSC) pri MAAE (IAEA), 20.- 22. 11 .2019., Dunaj Avstrija, - delavnica EUCLID (European Study on Clinical DRL), 08. 12. -11. 12. 2019, Luksemburg. 7.4.1 Povzetek Tudi v letu 2019 je bil poudarek dela URSVS na podrocju ucinkovitega izvajanja upravnih nalog in inšpekcijskega nadzora skladno z dolocili ZVISJV-1. Zagotovljena je bila primerna varnost pri izvajanju posameznih sevalnih dejavnosti in pri uporabi virov sevanj. V letu 2019 je URSVS izvedla skupno 194 inšpekcijskih postopkov. Inšpekcija URSVS je opravila 8 poglobljenih inšpekcijskih pregledov na podrocju izpostavljenosti radonu in izdala 7 opozoril z zahtevami po zmanjšanju izpostavljenosti. V zdravstvu in veterinarstvu je bilo opravljenih 14 poglobljenih inšpekcijskih pregledov, v okviru katerih so bili zapecateni štirje rentgenski aparati, ki se hranijo v rezervi, ter izdanih 5 odlocb z zahtevami po uskladitvi z veljavnimi predpisi. Izdanih je bilo 9 zahtev za predložitev dokazil o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, 37 zahtev za predložitev dokazila v zvezi s prenehanjem uporabe rentgenske naprave ter 123 zahtev po uskladitvi z veljavno zakonodajo. URSVS je ukrepala trikrat, ko je bila presežena operativna mesecna osebna doza 1,6 mSv. Celovit nadzor je bil zagotovljen s sodelovanjem strokovnih institucij, ki redno preverjajo stanje na tem podrocju. V letu porocanja je URSVS izdala 117 dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, 312 dovoljenj za uporabo virov sevanj, 47 potrdil o prejetih dozah in eno dovoljenje za izvoz radioaktivnih snovi in 27 izjav prejemnikov radioaktivnih snovi ter eno potrdilo o ustreznosti dovoljenja za prevoz radioaktivnih snovi. Izdano je bilo 10 pooblastil izvajalcem strokovnih nalog s podrocja ionizirajocih sevanj. URSVS je nadaljevala s spremljanjem ravni radioaktivne kontaminacije živil in pitne vode ter z izvajanjem vladnega programa sistematicnega pregledovanja in izvajanja meritev radona. Program je bil izveden v enakem obsegu kot leta 2018, ko je bil razširjen glede na prejšnja leta. Povecan je bil obseg meritev v šolah in vrtcih, program pa je leta 2018 prvic razširjen tudi na bivalne prostore. V letu 2019 je URSVS financirala monitoring radioaktivnosti pitne vode ter analizo skupne aktivnosti sevalcev alfa in beta v pitnih vodah Slovenije, ki je podlaga za zasnovo monitoringa pitne vode v Sloveniji v prihodnih letih. Na podrocju izpostavljenosti radonu je URSVS financirala še izdajo slikanice, natisnjene na ucne pripomocke, namenjene srednješolcem, na podrocju izpostavljenosti pacientov pa študijo o izpostavljenosti pacientov pri diagnosticnih radioloških posegih ter izvedbo preverjanja kakovosti ene SPECT in planarne gama kamere v UKC Maribor oziroma SB Slovenj Gradec. Nadaljevalo se je vodenje evidence virov sevanj, ki se uporabljajo v zdravstvu in veterinarstvu ter razvoj in polnjenje centralne evidence osebnih doz izpostavljenih delavcev. Nadaljevalo se je tudi vzpostavljanje evidence meritev radona, ki se je zacelo v letu 2018. Vsi navedeni podatki govorijo o velikem obsegu in številu opravljenih nalog tudi v letu 2019. URSVS je že do sedaj delovala z majhnim številom zaposlenih in s skromnimi financnimi sredstvi. Kljub temu je zagotavljala visoko raven varstva pred sevanji na podrocjih, ki so v njeni pristojnosti. To je dosegala z ucinkovito optimizacijo delovnih procesov in porabe razpoložljivih sredstev. Kadrovsko podhranjenost je leta 2017 opazila tudi misija EPREV, ki je opozorila, da se URSVS v primeru izrednega dogodka v sedanji sestavi ne bi zmogla ustrezno odzvati na dogodek in hkrati opravljati svojih rednih nalog. Nadalje, ZVISJV-1 nalaga URSVS nove naloge, predvsem na podrocju varovanja zdravja ljudi zaradi izpostavljenosti radonu in varovanja zdravja pacientov pri radioloških posegih. Skladno s tem so bila URSVS zagotovljena dodatna financna sredstva za zagotavljanje ukrepov varstva pred sevanji na podrocju izpostavljenosti radonu in varstva pacientov. Potrebe po kadrovski okrepitvi URSVS so bile opredeljene tudi v obrazložitvi ZVISJV-1, ki jo je obravnaval Državni zbor v procesu sprejemanja zakona. Tako URSVS nima notranjih kadrovskih rezerv, s katerimi bi lahko zagotovila izvajanje dodatnih nalog. Kljub novi zaposlitvi v 2019 je nadaljnja kadrovska okrepitev URSVS s stalnimi sodelavci nujna za zagotavljanje zakonsko dolocenih obveznosti in ustrezne ravni varstva pred sevanji. 7.5 ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI ZA JEDRSKO ŠKODO - JEDRSKI POOL GIZ Pool za zavarovanje in pozavarovanje jedrskih nevarnosti GIZ (v nadaljevanju: Jedrski Pool GIZ) zavaruje in pozavaruje jedrske nevarnosti. Jedrski Pool GIZ je bil ustanovljen leta 1994, ko je osem clanic (zavarovalnice in pozavarovalnica s sedežem v Republiki Sloveniji) podpisalo Pogodbo o ustanovitvi Pool-a za zavarovanje in pozavarovanje jedrskih nevarnosti. V letu 2019 so bile clanice Jedrskega Pool-a GIZ naslednje (po)zavarovalnice: - Zavarovalnica Triglav, d. d., - Pozavarovalnica Sava, d. d., - Adriatic Slovenica, d. d., - Pozavarovalnica Triglav, Re, d. d. - Zavarovalnica Sava, d. d. in - Merkur zavarovalnica, d. d. Jedrski Pool GIZ deluje kot gospodarsko interesno združenje. V Jedrskem Pool-u GIZ so imele v letu 2019 najvecje deleže naslednje clanice: - Zavarovalnica Triglav, d. d., - Pozavarovalnica Sava, d. d. in - Pozavarovalnica Triglav Re, d. d. Jedrski Pool GIZ ima sedež v prostorih Zavarovalnice Triglav, d. d. Miklošiceva 19, Ljubljana. Jedrski Pool GIZ zavaruje domaci jedrski objekt in pozavaruje tuje jedrske naprave v okviru kapacitet in deležev, ki jih zagotavljajo clanice Jedrskega Pool-a GIZ za vsako leto posebej. Odgovornost uporabnika jedrskega naprave s sedežem v Republiki Sloveniji je zavarovana v skladu z veljavnim Zakonom o odgovornosti za jedrsko škodo (ZOJed-1), ki je zacel veljati 04. 04. 2011. Po tej polici Jedrski Pool GIZ krije v zakonu predpisane nevarnosti in s tem zagotavlja poplacilo oškodovancev v primeru jedrske nesrece, kriti pa so tudi stroški, obresti in izdatki, ki jih je sklenitelj zavarovanja dolžan povrniti tožniku v zvezi z jedrsko nesreco. Zavarovanje krije zakonsko odgovornost, ki izhaja iz zavarovancevega delovanja in njegove posesti premoženja, ce škodo povzroci nesreca na jedrskih napravah med trajanjem zavarovanja. Tudi v letu 2019 ni zacel veljati protokol k Pariški konvenciji o odgovornosti za jedrsko škodo iz leta 2004, katere podpisnica je tudi Republika Slovenija. Omenjeni protokol bo prinesel bistveno višje zneske odgovornosti in vecji nabor nevarnosti, za katere obstaja odgovornost uporabnika jedrske naprave in katero mora imeti zavarovano. Jedrski Pool GIZ je pri zavarovanju odgovornosti za jedrske škode sodeloval na riziku do višine svojih kapacitet, presežek pa je bil pozavarovan pri tujih (po)zavarovalnih pool-ih. 8 NEŠIRJENJE IN JEDRSKO VAROVANJE 8.1 POGODBA O NEŠIRJENJU JEDRSKEGA OROŽJA Pogodba o neširjenju jedrskega orožja (NPT) je bila podpisana leta 1968 in je stopila v veljavo dve leti kasneje. Ima tri prepoznavne »stebre«, in sicer razoroževanje, neširjenje in miroljubno uporabo jedrske energije. Cilji NPT so ustavitev nadaljnjega širjenja jedrskega orožja, zagotovitev varnosti državam, ki so se odlocile, da ne bodo razvijale jedrskega orožja, zagotovitev pogojev za miroljubno uporabo jedrske energije in spodbuda nadaljnjih pogajanj, ki bi v prihodnosti vodila k odpravi jedrskega orožja. Na podlagi NPT države sklepajo sporazum o varovanju (t. i. »safeguards« sporazum; v prevodih dokumentov EU se pojavlja tudi izraz »nadzorni ukrepi«), ki pa se je v preteklem desetletju predvsem v zvezi z iraškimi jedrskimi ambicijami pokazal za pomanjkljivega, zato je bil nadgrajen z Dodatnim protokolom k temu sporazumu. Vsakih pet let je sklicana pregledna konferenca NPT, kjer so obravnavana uspešnost izvajanja konvencije ter politicna in varnostna vprašanja, povezana z neširjenjem jedrskega orožja. Mednarodna skupnost namenja neširjenju jedrskega orožja posebno pozornost. Pozicija Slovenije je skladna s pozicijo EU, ki se nanaša na vse tri stebre NPT, na nastanek prostega obmocja na Bližnjem vzhodu glede orožja za množicno unicevanje, da bi CTBT (Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov) vstopila v veljavo in univerzalnost NPT. Naslednja pomembna konferenca bo zlasti 10. pregledna konferenca, predvidoma v letu 2021 (RevCon – Review Conference, predhodna je potekala spomladi 2015, tudi v New Yorku), za pripravo le-te so bili v minulih letih 2017 – 2019, kot je pravilo, še trije sestanki (PrepCom - Preparatory Committees). Naslednje obdobje bo pomembno tudi kot obletno, saj bo minilo že pol stoletja od podpisa pogodbe NPT. Tretji sestanek PrepCom je sicer potekal od 29. aprila do 10. maja 2019 v New Yorku. EU je pripravila vec izjav, ki so odražale skupne poglede clanic EU, in s tem tudi Slovenije.Slovenija v govoru na 3. sekciji PrepCom med drugim poudarila pomembnost neširjenja in razoroževanja, mednarodnih pogodb NPT in CTBT, pomembni vlogi MAAE, delu na podrocju jedrskega varovanja in prizadevanj k uspehu naslednje RevCon v letu 2020. Dodati velja še apel o polnem izvajanju akcijskega nacrta, sprejetega v okviru NPT RevCon v letu 2010. Predvsem MZZ in pa tudi URSJV bosta ustrezno spremljali tematiko v naslednjem letu. Viri: [44], [45], [46] 8.2 UKREPI VAROVANJA JEDRSKEGA BLAGA V REPUBLIKI SLOVENIJI V Sloveniji so pod mednarodnim inšpekcijskim nadzorom jedrske snovi v NEK, na IJS, ki upravlja raziskovalni reaktor TRIGA Mark II, v Centralnem skladišcu radioaktivnih odpadkov, ki ga upravlja ARAO ter jedrske snovi pri t. i. »malih imetnikih jedrskih snovi«. Nekateri mali imetniki jedrskih snovi so leta 2018 predali del svojega inventarja v CSRAO ali iznesli v tujino. URSJV ugotavlja, da se izven jedrskih objektov uporabljajo zelo majhne kolicine jedrskih snovi, ki so majhnega pomena s stališca neširjenja jedrskega orožja in blaga; trenutno je aktivnih osem takih obmocij MBA (Material Balance Area), ki imajo ustrezne kodne znake, vsi razen enega pa imajo olajšavo letnega porocanja (namesto vsakomesecnega) ter porocanja ob spremembah jedrskega inventarja. Porocanje o jedrskih snoveh poteka na nacin in v formatu, ki je bil podan v Uredbi Komisiji (Euratom) št. 302/2005 z dne 8. 02. 2005 o uporabi dolocb Euratom o nadzornih ukrepih. Obenem se od leta 2008 uporablja tudi slovenska Uredba o varovanju jedrskih snovi (Uradni list RS, št. 34/08 in 76/17 – ZVISJV-1), ki doloca nacin in obliko prenosa podatkov o jedrskih snoveh v centralno evidenco jedrskih snovi, prenosa podatkov in informacij, ki se nanašajo na izvajanje varovanja jedrskih snovi ter pristojni organ – URSJV. Za veliko vecino malih imetnikov jedrskih snovi je v veljavi olajšava oziroma poenostavljeno porocanje (t. i. »derogacija«) v skladu z njihovo predhodno zahtevo za odstopanje objekta od pravil, ki urejajo obliko in pogostnost porocil. Leta 2019 je bilo deset inšpekcij MAAE in Evropske komisije (od omenjenih inšpekcij je štiri samostojno izvedla Evropska komisija), kar je razvidno iz preglednice 54. URSJV je sodelovala na vecini mednarodnih inšpekcijah, ki so potekale v dveh od treh slovenskih jedrskih objektih ter pri malih imetnikih jedrskih snovi. V letu 2019 ni bilo v Sloveniji inšpekcij MAAE, ki bi bile opravljene po Dodatnem protokolu v smislu t. i. »dodatnega dostopa«. Preglednica 54: Podatki o inšpekcijah MAAE in/ali Euratom v Republiki Sloveniji leta 2019 Od Do Prisotni Lokacija 14.05.2019 14.05.2019 EURATOM WVET 14.05.2019 14.05.2019 EURATOM WVEL 15.05.2019 15.05.2019 EURATOM WVES 17.05.2019 17.05.2019 EURATOM WVEQ 21.06.2019 21.06.2019 MAAE, EURATOM WVEC 8.07.2019 8.07.2019 MAAE, EURATOM WVEC 23.07.2019 23.07.2019 MAAE, EURATOM WVEC 1.10.2019 1.10.2019 MAAE, EURATOM WVEC 2.10.2019 2.10.2019 MAAE, EURATOM WVEA 25.10.2019 25.10.2019 MAAE, EURATOM WVEC Evropska komisija je jeseni 2019 izpeljala obdobni sestanek s predstavniki držav clanic, zadolženih za podrocje »safeguards«, v Luksemburgu, in sicer glede izvajanja nadzornih ukrepov (»Meeting with Member States on EURATOM Safeguards Implementation«). Razprava se je dotikala vec podrocij, med drugim pregleda obstojecega nadzora z vidika inšpekcij EURATOM, prihodnjih dejavnostih – tudi v navezavi z MAAE, predstavniki udeleženih držav (med njimi) Slovenija pa so kratko porocali o domacih dejavnostih na zadevnem podrocju. Pošiljanje podatkov na MAAE v zvezi z Dodatnim protokolom poteka zdaj na tri nacine: - podatki, ki jih pripravi in pošlje URSJV – po clenu 2.a. (i), 2.a. (iv), 2.a. (ix)(a), 2.a. (x) in 2.b. (i), - podatki, ki jih pripravi URSJV in pošlje na Euratom – po clenu 2.a. (iii) in 2.a. (viii) in - podatki, ki jih pripravi in pošlje Euratom – po clenu 2.a. (v), 2.a. (vi), 2.a. (vii). Od zgoraj omenjenih podatkov je najbolj obširno (in pomembno) porocanje po clenu 2.a. (iii); URSJV je podatke uskladila z NEK in IJS ter jih marca 2019 posredovala na Euratom. Težišce omenjenih podatkov – letnega porocila je bilo v opisu sprememb zgradb, namembnosti ipd. na lokacijah jedrskih objektov. URSJV je porocala tudi o statusu nacrtovanega suhega skladišcenja izrabljenega goriva v NEK (po clenu 2.a. (x)). MAAE je že 09. 09. 2005 obvestila URSJV (Republiko Slovenijo), da s 15. 09. 2005 zacenja z izvajanjem t. i. integriranega varovanja (»integrated safeguards«), ki je nadgradnja obstojecega sistema varovanja, obenem pa je bil leta 2006 opazen spremenjeni nacin inšpekcijskega nadzora – nekoliko manjša pogostost samih inšpekcij ter možnost nenapovedanih inšpekcij. Dodati velja, da je MAAE po pregledu in intenzivnih posvetovanjih z Evropsko komisijo sprejela sporazum o integriranemu varovanju v vseh clanicah EU, ki niso države z jedrskim orožjem, a imajo »pomembne jedrske dejavnosti«. Tako je sistem integriranega varovanja vpeljan že v vec kot 50 državah po svetu. MAAE je obvestila decembra 2016 Euratom in URSJV o statusu »pristopa do varovanja na ravni države« za Slovenijo – t. i. »SLA – State-level safeguards approach«, za države s celovitim pristopom do varovanja (CSA – Comprehensive Safeguards Agreement), kar Slovenija je. MAAE je zakljucila s postopkom posodobitve SLA za Slovenijo, pri cemer gre za nadaljevanje ukrepov »safeguardsa«, upoštevajoc mednarodne predpise in Dopolnilne dogovore (Subsidiary Arrangements). URSJV/Slovenija je v letu 2018 na kratko porocala na MAAE o svojih pogledih in pobudah glede omenjenega pristopa SLA. URSJV se je konec leta 2019 obrnila na Evropsko komisijo (Euratom) glede tolmacenja manjših kolicin jedrskih snovi in ustreznega pristopa do omenjenega. Odgovora še ni prejela. Ostali viri: [47], [48], [49], [50], [51] 8.3 POGODBA O CELOVITI PREPOVEDI JEDRSKIH POSKUSOV Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT) (v nadaljevanju Pogodba) prepoveduje vse poskusne eksplozije jedrskega orožja. CTBTO uvaja globalni kontrolni sistem s pomocjo številnih merilnih postaj, katerih podatki se preko komunikacijskih satelitov pošiljajo v obdelavo v podatkovni center. Slovenija je pogodbo podpisala leta 1996 in ratificirala v letu 1999. Trenutno je 184 držav podpisnic pogodbe, od tega je že 168 držav pogodbo tudi ratificiralo. Poleg zaznave jedrskih poskusov lahko merilne postaje uporabljajo tudi v civilne namene, npr. pri zaznavi cunamijev. Ob jedrski nesreci na Japonskem leta 2011 so npr. postaje zaznavale premike jedrskih delcev po svetu in merile višine radioaktivnosti, kar je pomagalo pri oceni nevarnosti. Glavni izziv organizacije, katere izvršni sekretar je Lassina Zerbo, je, da CTBT še ni stopila v veljavo. Ta bo stopila v veljavo, ko jo bo ratificiralo še preostalih 8 od 44 držav, ki so navedene v aneksu 2 k CTBT: Egipt, Indija, Iran, Izrael, Kitajska, Pakistan, Severna Koreja in ZDA. Seznam v aneksu 2 zajema, ob petih jedrskih silah, še države s sposobnostmi izdelave jedrskega orožja. Kljub temu, da CTBT še ni veljavna, je doslej pozitivno vplivala na zmanjšanje jedrskih poskusov. Slovenija bilateralno in v okviru multilateralnih srecanj aktivno sodeluje pri opozarjanju na pomen uveljavitve CTBT in poziva države, ki k njej še niso pristopile, da to storijo cim prej. Le tako bo dosežen njen cilj - popolna prepoved jedrskih poskusov. Izvršni sekretar CTBTO, Lassina Zerbo je v minulih letih (nazadnje leta 2017) veckrat obiskal Slovenijo oziroma sodeloval npr. na Blejskem strateškem forumu (BSF – Bled Strategic Forum). V letu 2019 ni bilo »neobicajnih seizmicnih dogodkov« oziroma jedrskih poskusov (ovrednotenih kot cloveški dejavnik/eksplozija). 25. 09. 2019 je potekala že 11. konferenca po XIV. clenu CTBT. Udeležilo se je je okrog 85 visokih predstavnikov držav. Slovenijo je zastopal zunanji minister Cerar, ki je prebral tudi nacionalno izjavo. Na konferenci, ki se odvija vsaki dve leti, je bila sprejeta tudi skupna izjava, iz katere veje mocna podpora in apel državam, ki še niso podpisale/ratificirale pogodbo, da le-to storijo, s tem pa pospešijo prizadevanja v smeri njene veljave (kot koncnega cilja). Viri: [52], [53], [54], [55], [56], [57] 8.4 NADZOR NAD BLAGOM Z DVOJNO RABO Slovenija je že vse od leta 2000 clanica v mednarodnih nadzornih režimih Skupina jedrskih dobaviteljic (NSG – Nuclear Suppliers Group) in v Zanggerjevem odboru (Zangger Committee). Izmenjava informacij med obema mednarodnima režimoma in Slovenijo (URSJV) poteka preko MZZ ali Stalnega predstavništva Republike Slovenije na Dunaju. Slovenija se je udeleževala le dela obicajnih sestankov. V zacetku leta 2019 je bil kot obicajno poslan t. i. »Annual Return« (letno porocilo na Zanggerjev odbor), v katerem je bilo sporoceno, da v minulem letu ni bilo izvozov blaga s t. i. »Trigger« seznama v države, ki niso države z jedrskim orožjem. Plenarni teden NSG, na katerem ni bilo slovenskih predstavnikov, je potekal junija 2019 v kazakstanskem mestu Nur-Sultan. Clanice NSG so v okviru plenarnega zasedanja (plenuma) med drugim: izmenjale informacije o izzivih globalne jedrske proliferacije in izrazile cvrsto podporo pogodbi NPT (NSG bo pripravila ob robu pregledovalne konference »2020 NPT Review Conference« predstavitev za zainteresirane); razpravljale o vidikih sodelovanja držav, ki niso ratificirale NPT v okviru NSG, ter razpravljale o prejetih prošnjah vec držav za clanstvo v NSG; izrazili podporo nadaljnjim sodelovanjem z neclanicami (»outreach«); izmenjale pristope in (dobre) nacionalne prakse glede dviganja ozavešcenosti in stika z industrijo; obravnavale pomembnost posodobitev smernic NSG, da se ohranja stik z razvijajoco se globalno varnostjo in hitrim napredkom v jedrski industriji in industriji, povezani z njo. NSG ostaja pri trenutnem clanstvu, saj v minulem obdobju ni sprejela medse nobene nove države, ki so izrazile interes in podale vlogo (dosje). Naslednji plenarni teden NSG bo junija 2020 v Belgiji, ki bo s tem prevzela enoletno vodenje združenju. Že od 01. 05. 2004 se v Sloveniji uporablja Zakon o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo (ZNIBDR), v letu 2010 pa je zacel veljati še Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo (ZNIBDR-A; Uradni list RS, št. 8/10). Leta 2010 je vstopila v veljavo tudi Uredba o nacinu izdaje dovoljenj in potrdil ter vlogi Komisije za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo (Uradni list RS, št. 34/10), ki je bila dopolnjena leta 2012 (Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o nacinu izdaje dovoljenj in potrdil ter vlogi Komisije za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo (Uradni list RS, št. 42/12)). Že od 27. 08. 2009 velja uredba EU (Svet EU je sprejel Uredbo št. 428/2009, ki vzpostavlja v Skupnosti nadzor izvoza, transferjev, posredništva in tranzita blaga z dvojno rabo), ki je bila veckrat dopolnjena, nazadnje oktobra 2019 (Delegirana Uredba Komisije (EU) 2019/2199 z dne 17. 10. 2019 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo). V skladu z omenjenimi predpisi mora izvoznik/dobavitelj za prenos dolocenega blaga znotraj Evropske skupnosti ali za izvoz blaga z dvojno rabo pridobiti dovoljenje Ministrstva za gospodarske dejavnosti in tehnologijo (MGRT), ki ga izda na podlagi predhodnega mnenja Komisije za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo. V komisiji so predstavniki MGRT, MZZ, MORS, MNZ in Policije, Urada za kemikalije (URSK), Financne uprave (carine), Slovenske obvešcevalno-varnostne agencije (SOVA) in URSJV. V skladu s poslovnikom omenjene komisije so seje vecinoma dopisne. Leta 2019 je bilo sedem rednih in 15 dopisnih sej komisije glede nameravanega izvoza blaga. Obravnavano blago z dvojno rabo so bili med drugim (medicinski) laserji, kemikalije (razlicni prekurzorji), nadzorna oprema, manjša brezpilotna zracna plovila, programska oprema in razlicni obdelovalni stroji. Pri pripravi letnega porocila komisije za leto 2018 je prišlo do zamude, tako da ga Vlada RS do konca leta 2019 še ni potrdila. Viri: [58], [59], [60] 8.5 FIZICNO VAROVANJE JEDRSKIH OBJEKTOV TER JEDRSKIH IN RADIOAKTIVNIH SNOVI Upravljavci jedrskih objektov in prevozniki jedrskih snovi so fizicno varovanje objektov in prevozov opravljali v skladu z nacrti, ki jih je potrdilo Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju: MNZ). Za usklajevanje in spremljanje nalog s podrocja fizicnega varovanja deluje Komisija za fizicno varovanje jedrskih objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi (v nadaljevanju: Komisija). Komisija podaja mnenja o oceni ogroženosti, spremlja in usklajuje izvajanje ukrepov fizicnega varovanja, podaja priporocila za izboljšanje ukrepov fizicnega varovanja in predloge pri pripravi predpisov s podrocja fizicnega varovanja. V letu 2019 se je Komisija sestala dvakrat na svojih rednih sejah, na katerih je obravnavala predloge ocen ogroženosti za jedrske objekte v Republiki Sloveniji za leto 2019 in oceno ogroženosti za nacrtovano odlagališce nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) za leto 2019, predlog URSJV za izvajanje inšpekcijskih nadzorov jedrskih objektov in prevozov jedrskih snovi v Republiki Sloveniji (frekvenca, pristopi/sodelovanje, nacrti za leto 2019), izvedbo nalog pri pripravi predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (v nadaljevanju: ZVISJV - 1A). Na drugi seji je obravnavala tudi problematiko neposrednega izvajanja nalog pri reševanju postopkov preverjanja varnostnih zadržkov tujih državljanov po sprejemu ZVISJV-1A. MNZ je izdala dve odlocbi, in sicer odlocbo o potrditvi Nacrta fizicnega varovanja prevoza jedrskih snovi in odlocbo o potrditvi Nacrta fizicnega varovanja za NEK. Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve je v skladu z Letnim nacrtom dela za leto 2019 nacrtoval in izvedel en inšpekcijski nadzor na podrocju fizicnega varovanja jedrskih objektov. Nadzirana je bila NEK. V izvedenem nadzoru je bilo preverjeno neposredno izvajanje fizicnega varovanja jedrskega objekta (novosti od zadnjega izvedenega inšpekcijskega nadzora) in delovanje Varnostno nadzornega centra (VNC). Iz ugotovitev zbranih v sklopu izvedenega inšpekcijskega nadzora izhaja, da NEK še ni opravila presoje skladnosti VNC v skladu s standardom SIST EN 50518-3. Zavezancu je bilo v skladu s 33. clenom Zakona o inšpekcijskem nadzoru izreceno opozorilo in postavljen rok, do katerega mora zagotoviti in izvesti presojo skladnosti VNC in pomožnega VNC. Drugih posebnosti pri nadzoru ali delovanju drugih jedrskih objektov v letu 2019 ni bilo. Na Generalni policijski upravi (GPU) je bila v letu 2019 izdelana oziroma ažurirana ocena ogroženosti za jedrske objekte in izdelana letna ocena ogroženosti za prevoze radioaktivnih snovi na obmocju RS. Izdelana je bila tudi ocena ogroženosti prevoza jedrske snovi. V juniju 2019 je bilo opravljeno spremstvo prevoza jedrskega goriva iz Luke Koper v NEK. Sodelovanje s službo varovanja NEK je potekalo v skladu z vsemi operativnimi in tehnicnimi znacilnostmi upravljanja, posebnosti pri tem niso bile zaznane. Služba varovanja NEK d. o. o. in policija sta sodelovanja v skladu s protokoli ugotovili, da do ogrožanj v letu 2019 ni prišlo. V letu 2019 Policija ni obravnavala primera ogrožanja jedrskih objektov in dogodkov, ki bi bili neposredno povezani z varnostjo jedrskih objektov. Prav tako ni bilo zasledenih podatkov o kriminalnih združbah oz. posameznikih, ki bi ogrožali varnost jedrskih objektov oz. bi skušali nepooblašceno priti do radioaktivnih snovi. Sodelovanje med Policijo, upravljavci jedrskih objektov ter ostalimi organizacijami, s katerimi Policija sodeluje pri fizicnem varovanju jedrskih objektov, je bilo dobro in korektno. V juliju 2019 se je predstavnik MNZ udeležil srecanja pravnih in tehnicnih strokovnjakov pogodbenic konvencije o fizicnem varovanju jedrskih snovi (CPPNM), ki je potekala na Dunaju kot priprava na prihajajoco pregledovalno konferenco v letu 2021. Na zacetku oktobra se je predstavnica MNZ udeležila Tretje mednarodne konference za regulatorje jedrskega varovanja v Maroku. Konec oktobra se je predstavnik MNZ udeležil usposabljanja za fizicno varovanje jedrskih snovi v ZDA. Novembra se je predstavnica MNZ udeležila sestanka pogodbenic CPPNM na Dunaju. MNZ je v letu 2019 skrbno sodelovalo pri pripravi sprememb ZVISJV-1 na podrocju varnostnega preverjanja tujih državljanov in po uveljavitvi izvajalo nove pristojnosti iz 155. clena ZVISJV-1. Navedene pristojnosti so zajemale postopke od prejema in pregleda vlog, korelacijo med varnostnimi službami in zakljucke postopkov z izdajo sklepa ter vodenjem evidenc o postopkih. Izvedeno je bilo 453 postopkov varnostnih preverjanj tujih državljanov, ki so opravljali dela za 57 podjetij. Pri tem sta bila izdana dva negativna sklepa tujim državljanom. Sodelovanje med MNZ, Policijo, URSJV, upravljavci jedrskih objektov ter ostalimi organizacijami, s katerimi MNZ in Policija sodelujeta pri fizicnem varovanju jedrskih objektov, je bilo v letu 2019 zelo dobro in korektno. 8.6 KIBERNETSKA VARNOST Vse od leta 2012 je URSJV zelo aktivna na podrocju kibernetske varnosti v jedrskem sektorju, tako iz vidika nadzornih organov kot upravljavcev jedrskih objektov. Aktivnosti na tem podrocju potekajo tako v domacem kot mednarodnem okolju in obsegajo pripravo strokovnih in znanstvenih clankov, predavanja (sodelavcem URSJV, na konferencah, na fakultetah, dogodkih ipd.), izvedbo presoj kibernetske varnosti in sodelovanje z domacimi (SI-CERT, MORS, MNZ, Policija, upravljavci jedrskih objektov idr.) ter mednarodnimi organizacijami (ENSRA, WENRA, WINS, ICTP idr.). Še posebej aktivno je sodelovanje z MAAE pri pripravi mednarodnih smernic, IPPAS misijah, konferencah in pripravi ter izvedbi tecajev za vse države clanice, vkljucno s Slovenijo, na podrocju zavedanja kibernetske varnosti, presoj kibernetske varnosti in odziva na kibernetski napade. Leta 2015 je URSJV prav zaradi vse pogostejših kibernetskih napadov na jedrske objekte ustanovila nacionalno Delovno skupino za kibernetsko varnost, ki se sestaja vsaj enkrat letno, vodi pa jo URSJV. Glavni cilji delovne skupine so vzdrževati krog zaupanja, izmenjava izkušenj in znanj. V casu delovanje skupine je bilo izvedenih vec nalog, poudarili pa bi lahko: reševanje tehnicnih težav, koordinacijo udeležb na nacionalnih in mednarodnih dogodkih, podajanje priporocil za izboljšanje ukrepov na podrocju kibernetske varnosti in sodelovanje na skupnih vajah za primer kibernetskega napada. V zacetku leta 2019 je URSJV organizirala prvo državno vajo kibernetske varnosti v jedrskih objektih imenovano KIVA2019. Vaje so se udeležili kljucni deležniki v jedrskem sektorju: upravljavec jedrskega objekta, upravni organ za jedrsko varnost, tehnicno podporne organizacije in dobavitelji racunalniške opreme. Poleg omenjenih so bili na vaji prisotni še zunanji opazovalci, in sicer: predstavnik vodstva Fakultete za varnostne vede, predstavnica Ministrstva za notranje zadeve in predstavnik Ministrstva za javno upravo – Direktorata za informatiko. Z vajo smo preverili obstojece interne postopke deležnikov, medsebojno komunikacijo, porocanje, nudenje pomoci in sodelovanje v primeru kibernetskega napada na jedrski objekt. Vaja je pokazala, da je na tem podrocju še mnogo izzivov, s katerimi se moramo soociti. Po koncu vaje je sledila podrobna analiza, v kateri je bila povzeta z vajo izvedena validacija in verifikacija modela za odzivanje na kibernetske napade v jedrskih objektih, šibke tocke trenutnega odziva na kibernetski napad na jedrski objekt in predlogi za možne izboljšave. Soglasno je bila prepoznana potreba po harmonizaciji odziva kljucnih deležnikov in dolocitvi ustreznih protokolov. Vsi sodelujoci so vajo pozdravili in izrazili podporo in spodbudo za organiziranje tovrstnih dogodkov še v prihodnje. KIVA2019 predstavlja dobro odskocno desko za nadaljevanje tovrstnih vaj, ki so za izboljšanje odziva nujno potrebne, saj kibernetski napadi tudi globalno postajajo vedno bolj pogosti, sofisticirani, napadalci pa vedno bolj motivirani in usmerjeni tudi v jedrski sektor. 8.7 PREPRECEVANJE NEDOVOLJENEGA PROMETA Z JEDRSKIMI IN DRUGIMI RADIOAKTIVNIMI SNOVMI 8.7.1 Aktivnosti v Republiki Sloveniji V zacetku leta 2019 je bila na novo sprejeta Uredba o preverjanju radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora. Omenjena uredba je nadgradila in nadomestila Uredbo o preverjanju radioaktivnosti pošiljk odpadnih kovin iz leta 2007. Nova uredba doloca zahteve in pravila ravnanja glede ukrepov varstva pred sevanji, ki jih morajo upoštevati pošiljatelj prevzemnik in organizator prevoza pri izvozu, iznosu, uvozu ali vnosu pošiljk odpadnih kovin v Republiko Slovenijo, pri tranzitu pošiljk odpadnih kovin s povišanim sevanjem in pri domacem prometu s pošiljkami odpadnih kovin, zahteve in pravila ravnanja glede ukrepov varstva pred sevanji, ki jih morajo izvajati upravljalci vecjih poštnih centrov, letališc, pristanišc. Uredba doloca tudi zahteve in pravila ravnanja glede ukrepov varstva pred sevanji, ki jih morajo izvajati odpadi in predelovalni obrati odpadnih kovin, in sicer zbiralci odpadkov, izvajalci obdelave odpadkov, izvajalci obdelave odpadne elektricne in elektronske opreme ter upravljavci centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki, ter ukrepe, da se preprecita cezmerna izpostavljenost delavcev in prebivalstva ter kontaminacija okolja zaradi nezadostnega nadzora nad viri sevanja neznanega izvora ter da se prepreci vecja premoženjska škoda ob odpravljanju posledic zaradi kontaminacije nad predpisano mejo. URSJV je bila v letu 2019 v številnih stikih z obstojecimi in novimi zavezanci po uredbi in je na to aktualno temo izdala tudi posebno številko Sevalnih novic (št. 49, april 2019). Nova uredba je zacela veljati 02. 03. 2019, pri cemer se obveznosti za nove izvajalce zacnejo uporabljati dvanajst mesecev po njeni uveljavitvi, to je 02. 03. 2020. Marca 2018 je bil sprejet nov Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti, ki med drugim doloca tudi pogoje za pridobitev in izdajo pooblastila za izvajalca meritev radioaktivnosti pošiljk. S tem pravilnikom se veljavnost pooblastila podaljšuje na najvec pet let. V letu 2019 je bilo skupaj 22 pooblašcenih izvajalcev meritev radioaktivnosti pošiljk odpadnih kovin, eden vec kot leto prej. Seznam pooblašcenih izvajalcev meritev radioaktivnosti pošiljk se skupaj z veljavnostjo njihovega pooblastila, vrsto, podrocjem in obsegom izvajanja monitoringa radioaktivnosti, za katero velja pooblastilo, nahaja na spletni strani URSJV . V letu 2019 je bilo po prejetih podatkih iz letnih porocil opravljenih 97515 meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin (odpadnih kovin); v letu 2018: 75965, 2017: 70.579, 2016: 52.267, 2015: 52.467, 2014: 44.451, 2013: 37.497, 2012: 41.661 v letu 2011 pa 27.274, kar kaže na trend postopnega zviševanja števila opravljenih meritev v zadnjih letih. Podatki o meritvah po posameznih organizacijah so podani na sliki 151. Iz poslanih porocil izvajalcev meritev je razvidno, da je bilo v letu 2019 zaznano povišano sevanje, ki za vec kot 50 % presega hitrost doze naravnega sevanja v naslednjih organizacijah: SIJ Acroni d. o. o. (4 pošiljke), Odpad Pivka d. o. o. (2) ter DINOS d. d. (1) in Surovina d. o. o. (1); skupno 8 pošiljk s povišanim sevanjem. Slika 151: Število meritev radioaktivnosti pošiljk odpadnih kovin leta 2019 8.7.2 Aktivnosti v svetu 8.7.2.1 Regionalno sodelovanje in sodelovanje z bližnjimi državami Na obmocju bivše Jugoslavije je vzpostavljeno neformalno sodelovanje organov, ki so pristojni za sevalno varnost ter carinske zadeve. Do zdaj sta bila organizirana dva sestanka, 2006 v Zagrebu in leta 2007 v Beogradu. Rezultat dosedanjega dela je izboljšano komuniciranje in obvešcanje med državami, za kar so vzpostavljene kontaktne tocke v posameznih državah. Informacije o izgubljenih in najdenih virih sevanja (ali detekciji povišanega sevanja) se izmenjujejo po elektronski pošti. MAAE je kot zanimivost to sodelovanje že pred leti ocenila kot pomembno in »vzorcno«, gledano skozi prizmo trenutnega dogajanja po svetu in nujnosti potreb po sodelovanju. Omeniti velja še druge podobne pobude glede detekcije, nedovoljenega prometa ipd., ki obcasno potekajo v razlicnih soorganizacijah (MAAE, veleposlaništev ZDA, Evropska komisija,…). URSJV sodeluje z osebjem MAAE (Division of Nuclear Security) tudi v okviru šole jedrskega varovanja (Nuclear Security School), ki poteka v Trstu v sosednji Italiji in v luki Koper (spomladi 2019). Posamezniki iz URSJV sodelujejo v Trstu praviloma v okviru modulov ITDB (Incident and Trafficking Database), v Kopru pa skupaj s predstavniki Financne uprave RS (»carine«) pri prakticnemu pregledu slovenskih pristopov k jedrskemu varovanju, nedovoljenemu prometu z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi in detekciji opremi za odkrivanje povišanega sevanja. Naslednja šola jedrskega varovanja – že 10. po vrsti – je predvidena spomladi 2020. Viri: [61], [62], [63] 8.7.2.2 Porocanje držav clanic na MAAE in problematika nedovoljenega prometa Podatkovna zbirka ITDB (Incident and Trafficing Database) vkljucuje med drugim nedovoljen promet z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi – dogodke, ki so povezani z nedovoljeno pridobitvijo (npr. s krajo), dobavo, posestjo, uporabo, prenosom ali odlaganjem – z ali brez preckanja meje. Zbirka vkljucuje tudi dogodke, ko gre za neuspešne akcije ali preprecena dejanja omenjena zgoraj, izgubo snovi in najdbo nenadzorovanih snovi. ITDB je vsebovala do konca leta 2019 (podatek iz platforme NUSEC, na kateri tece e-baza) vec kot 3.480 potrjenih dogodkov, pri cemer je število sporocenih dogodkov na leto okrog 150, lahko tudi vec. Gre za tri vrste dogodkov: - potrjena ali verjetna dejanja tihotapljenja ali zlonamerne uporabe ali prevar (vkljucno s poskusi), - nedolocena dejanja tihotapljenja ali zlonamerne uporabe (vkljucno s poskusi) in - potrjena ali verjetna odsotnost dejanja tihotapljenja ali zlonamerne uporabe (vkljucno s poskusi). Iz podatkov na podlagi ITDB je moc razbrati, da se nedovoljen promet z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi nadaljuje, kažejo se »ranljiva mesta« v zvezi z varovanjem, evidencami, zmožnostjo detekcije in v nadzoru, ki ga izvajajo upravni organi. Informacije o dogodkih, sporocenih v ITDB, nakazujejo, da: - obstajajo jedrske in druge radioaktivne snovi, ki niso ustrezno varovane, - ucinkovit nadzor meje pripomore k detekciji nedovoljenega prometa, cetudi ucinkovitost nadzora ni porazdeljena enakomerno na mednarodnih mejnih prehodih, - so se posamezniki in skupine pripravljeni ukvarjati z nedovoljenim prometom s temi snovmi, - številni dogodki v zvezi z nedovoljenim ali neprijavljenim shranjevanjem radioaktivnih snovi nakazujejo, da države nimajo celovitega upravnega nadzora nad tovrstnimi snovmi. Slovenija/URSJV je v letu 2019 porocala v ITDB v t. i. zbirnem porocilu (»batch report«), v katerem je navedla dve najdbi radioaktivnih snovi, in sicer: - najdbo s konca leta 2018: odkrito povišano sevanje v jeseniški železarni v vagonu z odpadnim jeklom (op.: kasneje je bil prepeljan na lokacijo podjetja Dinos d. d. (Ljubljana), ker je bila po razlaganju odkrita radioaktivna številcnica z 226Ra; najdeni predmet je bil ustrezno prepeljan v CSRAO/Brinje) in - najdbo 226Ra (nekdanji žiroskop) v odpadnih kovinah v Ravnah na Koroškem (Dobja vas); najdeni predmet je bil ustrezno prepeljan v CSRAO/Brinje. URSJV je sicer že decembra 2015 prešla na elektronsko porocanje v MAAE ITDB preko varnega spletnega portala NUSEC. Predstavnik URSJV – kontaktna oseba za MAAE ITDB se je v zacetku leta 2019 na Dunaju udeležil strokovnega sestanka o pripravi vodica za lažje in celovito porocanje v omenjeno podatkovno bazo. Vodic MAAE bo izšel predvidoma kot »TECDOC« v naslednjih letih. Predstavniki FURS (carine), MNZ/Policije, Tržnega inšpektorata, Javne Agencije za civilno letalstvo, URSJV ter Pošte Slovenije d. o. o. in Fraport Slovenija d. o. o., so se sestali oktobra 2019 in pregledali stanje na podrocju nedovoljenega prometa z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi. Poleg pregleda dogajanja na zadevnem podrocju in pristopov ter dobrih praks iz tujine je bila rdeca nit sestanka nadgradnja detekcijskih sposobnosti na glavnih slovenskih vozlišcih – tudi v luci nove Uredbe o preverjanju radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora. Predstavnika FURS (carine) in URSJV sta ob koncu leta 2019 obiskala tudi naše najvecje letališce in pregledala status detekcijske opreme in prostorov, kamor prihajajo legalne pošiljke radioaktivnih snovi. Sestanek je bil namenjen tudi dvigu ozavešcenosti deležnikov. Viri: [64], [65] 8.7.2.3 MAAE: portal NUSEC, odbor NSCG, misije IPPAS in nekatere druge aktivnosti NUSEC (»Nuclear Security Information Portal«) je varen spletni portal MAAE, v uporabi od leta 2010. Nad omenjenim portalom bdi osebje Urada za jedrsko varovanje (prenovljeni Division of Nuclear Security; »NUSEC Team«). Vseh skupaj je sicer trenutno že preko 5.900 uporabnikov tega portala v 160 državah clanicah, vkljucno z nekaj mednarodnimi partnerskimi organizacijami. V Sloveniji je trenutno že 15 dostopov do portala NUSEC. V okviru portala NUSEC se nahaja vec podrocij z omejenim dostopom. Na portalu se nahajajo tudi nekateri osnutki novih priporocil in drugih dokumentov MAAE s tega podrocja. Leta 2012 je bila ustanovljena (in v letih 2015 in 2018 ponovno potrjena) skupina – Odbor za pregledovanje dokumentov (priporocil in drugih) s podrocja varovanja - »Nuclear Security Guidance Committee« (NSGC). Slovenija je tako kot številne druge clanice MAAE predlagala svoja predstavnika v NSGC. Omenjena skupina se je leta 2019 sestala dvakrat. MAAE skupaj z drugimi deležniki posodablja ali pripravlja na novo številne dokumente s podrocja jedrskega varovanja, med drugim glede kulture varovanja, notranjih (»insajderskih«) groženj in varovanja med prevozom radioaktivnih snovi. V letu 2019 je bilo objavljenih vec tematskih dokumentov/vodicev iz serije NSS, med njimi glede trajnih pristopov k jedrskemu varovanju (Sustaining a Nuclear Security Regime, Implementing Guide) in o pridobivanju zmožnosti za jedrsko varovanje (Building Capacity for Nuclear Security, Implementing Guide). MAAE organizira obdobno tudi misije IPPAS – International Physical Protection Advisory Service, ki so eden najbolj prepoznavnih »orodij« za preverjanje ustreznosti pristopov k fizicnemu in jedrskemu varovanju. Slovenija je gostila tovrstni misiji leta 1996 (usklajevala URSJV) in 2010 (usklajevala MNZ, strokovno sodelovanje predstavnikov URSJV). V skladu s sprejeto Resolucijo o jedrski in sevalni varnosti v Sloveniji za obdobje 2013-2023 povabi MNZ v razmiku najvec 10 let mednarodno skupino IPPAS na pregled ukrepov za fizicno varovanje jedrskih objektov in dejavnosti. To je tudi eden od ukrepov v cilju št. 4 omenjene resolucije. Trenutno vsebujejo misije IPPAS pet modulov (država, ki povabi misijo, odloci, katere module bo sprejela), dotaknejo pa se tudi drugih povezanih podrocij (npr. varovanje in jedrsko knjigovodstvo). V letu 2018 in tudi 2019 se predstavniki URSJV niso udeleževali tujih misij IPPAS. 8.7.2.4 Spremembe h konvenciji o fizicnem varovanju jedrskega materiala - CPPNM Z ratifikacijo Sprememb h Konvencije o fizicnem varovanju jedrskega materiala (CPPNM), ki je mednarodno priznani in obvezni (od maja 2016 na globalni ravni) pravni akt, se je zacelo novo poglavje tudi na tem podrocju. MAAE organizira na Dunaju obdobne tehnicne sestanke - Technical Meeting of the Representatives of States Parties to the Convention on the Physical Protection of Nuclear Material (CPPNM) and the CPPNM Amendment. V Sloveniji je kontaktna tocka MNZ, ki je v letu 2018 sodeloval na tehnicnem sestanku v 5-letnem ciklu. Med drugim je potekala razprava o sestankih v naslednjih letih, sprejet je bil tudi okvirni nacrt (»draft roadmap«). Neposredno iz sprememb h konvenciji izhaja, da se sklice konferenco držav pogodbenic pet let po zacetku veljavnosti sprememb (torej 2021, po vsej verjetnosti bo to konec junija ali v zacetku julija), da se preverita izvajanje konvencije in njena ustreznost (kar zadeva preambulo, celoten izvedbeni del in priloge z vidika takratnih razmer). URSJV bo nudila vso strokovno podporo v predvidenem pregledovalnem procesu. O spremembah konvencije je potekala razprava med drugim tudi v okviru Nuclear Security Contact Group (podrobneje o tej skupini v poglavju 9.4.6). Omeniti velja, da je Slovenija pripravila prvo porocilo po clenu 14 omenjene konvencije in ga posredovala marca 2018 na MAAE v objavo (NUSEC). Na sedežu MAAE sta konec junija 2019 in sredi novembra 2019 potekala dva sestanka pravnih in tehnicnih strokovnjakov (zlasti kontaktnih tock), ki sta bila »vmesna platforma« za doseganje podlag za prihajajoco konferenco v letu 2021. Ta bo izpeljana na podlagi clena 16.1 spremenjene konvencije (ACPPNM). Izvajanje omenjene konvencije se bo nanašalo zlasti na njen »operativni del« pa tudi na anekse – v luci »of the then prevailing situation«. Slednja fraza je ohlapna pahljaca razlicnih podtem, o katerih pa mora biti seveda doseženo soglasje. Konferencna razprava in dovolj širok nabor tem sta ambiciozna cilja za podrocje jedrskega varovanja. To je v zadnjih desetih oziroma 15 letih naredilo korake naprej, tako da je smiselno zastavljanje prihodnjih naporov in ciljev konference vizionarsko in strateško. Viri: [66], [67], [68], [69] 8.7.2.5 EU in neširjenje orožja za množicno unicevanje ter CBRN Že leta 2003 je bila sprejeta strategija EU za preprecevanje širjenja orožja za množicno unicevanje (Strategy against the Proliferation of Weapons of Mass Destruction). V naslednjih letih je bilo izdanih še vec dokumentov. Decembra 2009 je Svet za pravne in notranje zadeve EU (Justice and Home Affairs Council) sprejel obširen dokument in sicer Akcijski nacrt »Council conclusions on strengthening chemical, biological, radiological and nuclear (CBRN) security in the European Union«. URSJV je v letih 2008 – 2016 spremljala dogajanje glede tematike, ob koncu omenjenega nacrta je prišlo do upocasnitve ritma s strani Evropske komisije in prizadevanj za pripravo nove platforme, ki bi gradila naprej na doseženemu, obenem pa ne bi bila tako razpršena, kot je bil s svojimi 124 predvidenimi akcijami stari nacrt. Oktobra 2017 je Evropska komisija izdala dolgo pricakovani dokument – komunikcijo (COM(2017) 610 final), »Action Plan to enhance preparedness against chemical, biological, radiological and nuclear security risks«. Opredeljeni akcijski nacrt za prihodnje temelji na štirih stebrih, in sicer: - zmanjšanje dostopnosti do snovi v zvezi s CBRN, - zagotovitev vecje robustnosti pri pripravljenosti in ukrepanju v zvezi z dogodki in CBRN, - gradnja mocnih notranjih in zunanjih povezav v zvezi s CBRN – s kljucnimi regionalnimi in mednarodnimi partnerji EU in - povecanju znanja o tveganjih v zvezi s CBRN. Države EU bodo vecinoma imenovale nacionalne usklajevalce za dejavnosti CBRN (Slovenija tega tudi do konca leta še ni storila). Sistem sicer predvideva tudi »podkoordinatorje« za podrocja C, B, R in N. Predstavniki URSJV so se v letu 2019 enkrat udeležili sestanka Svetovalne skupine – »Advisory Group« v okviru CBRB (na enem sestanku pa so bili prisotni predstavniki slovenske Stalne misije v Bruslju). Razprava se je dotikala vecine zgoraj omenjenih štirih stebrov in porocanja posameznih deležnikov (ne samo Evropske komisije). Slednja je pripravila tudi okvirni dokument o varovanju radioaktivnih virov (predvsem v medicini). Tudi v letu 2020 bo potekalo vec tematskih sestankov. Viri: [70], [71], [72], [73] 8.7.2.6 Globalna pobuda za boj proti jedrskemu terorizmu (GICNT) in nekatere druge aktivnosti GICNT (Global Initiative to Combat Nuclear Terrorism) je nastala v sodelovanju med ZDA in Rusko federacijo (pobuda Bush/Putin – 2006). Pobuda vkljucuje že 89 držav in šest organizacij. Poziva države, da pospešijo in okrepijo svoje zmogljivosti za boj proti jedrskemu terorizmu v skladu z nacionalno zakonodajo in z obveznostmi, ki jih imajo v mednarodnih pravnih okvirih, kot so Konvencija ZN o zatiranju dejanj jedrskega terorizma, Konvencija o fizicnem varovanju jedrskega materiala ter njena dopolnitev iz leta 2005 ter resoluciji Varnostnega sveta ZN št. 1373(2001) in 1540(2004). Globalna pobuda pomembno prispeva k naporom mednarodne skupnosti za preprecevanje dejanja jedrskega terorizma. Vlada Republike Slovenije je že leta 2007 sprejela izjavo o nacelih GICNT. Slovenija kot pristopnica h GICNT je imenovala kontaktne osebe na MZZ, MNZ in URSJV. URSJV je že leta 2008 pridobila dostop do varnega informacijskega portala, preko katerega pregleduje relevantne objavljene dokumente in porocila. Junija 2019 je bil izpeljan plenarni sestanek GICNT v Buenos Airesu (Argentina), ki se ga je udeležila tudi slovenska veleposlanica v tej državi. Delo GICNT - osredotoceno preko treh delovnih skupin (v originalu: »Nuclear Detection«, »Nuclear Forensics« in »Response and Mitigation«) – in pregled aktivnosti ter nadaljnje delo je bilo v središcu pozornosti tudi v okviru plenarnega sestanka. Izdana je bila tudi posebna brošura (dostopna na spletu). V letu 2019 je bilo še vec pomembnejših tematskih sestankov v okviru GICNT, ki pa se jih predstavniki URSJV niso udeležili. Za leto 2020 je predviden sestanek na temo detekcije radioaktivnih snovi na letališcih ter preprecevanju tihotapljenja, ki bo zanimiv tudi za Slovenijo v luci njenih prizadevanj, tudi v smislu zavez iz INFCIRC/918. V letu 2020 ne bo plenarnega sestanka GICNT, naslednji (12. po vrsti je predviden) leta 2021 v Budimpešti na Madžarskem. Viri: [74], [75], [76] 9 MEDNARODNO SODELOVANJE 9.1 SODELOVANJE Z EVROPSKO UNIJO 9.1.1 Delovna skupina za jedrska vprašanja (ATO) V prvi polovici leta je Svetu EU predsedovala Romunija. Skladno s programom predsedovanja je skupina nadaljevala obravnave vsebin uredb o financiranju razgradnje jedrskih objektov v Bolgariji, na Slovaškem in v skupnem raziskovalnem središcu Evropske Komisije (JRC – Joint Research Centre) ter uredbe o vzpostavitvi programa za pomoc pri razgradnji jedrske elektrarne Ignalina v Litvi. Vsebine navedenih dokumentov do zakljucka romunskega predsedovanja niso bile dokoncno usklajene. Delegati so zakljucili obravnavo sklepov o tematskih strokovnih pregledih (TPR – Topical Peer Review) o nadzoru staranja jedrskih elektrarn v Evropi, ki so bili izvedeni v letu 2018. Predsedujoca država je predlagala obravnavo predlogov za izboljšanje fizicnega varovanja jedrskega materiala z namenom usklajevanja stališc za pregledovalni sestanek Konvencije o fizicnem varovanju jedrskega materiala s spremembo konvencije (CPPNM/A), vendar vecina držav za razpravo ni imela interesa, saj naj bi bila po njihovem mnenju za to tematiko primernejša druga delovna telesa oziroma forumi. Precejšnja pozornost je bila namenjena obravnavanju cim širših možnosti uporabe jedrskih tehnologij za ne-energetske namene, od medicine, industrije, testiranje materialov, do kmetijstva in vesoljskih tehnologij. V skupini so potekale tudi priprave na pregledovalni sestanek za Konvencijo o jedrski varnosti (KJV), ki je bil predvidena konec marca 2020, ter zacetek obravnave vsebine porocila Euratoma skladno s to konvencijo. V drugi polovici leta 2019 je Svetu EU predsedovala Finska. V tem obdobju ATO ni obravnavala novih zakonodajnih predlogov, ampak je bilo delo skupine usmerjeno v jedrsko varnost v celotnem življenjskem ciklu jedrskih objektov, odgovorno ravnanje z radioaktivnimi odpadki in v nadaljevanje obravnave uporabe jedrskih tehnologij za ne-energetske namene. Delegati so obravnavali predloge sklepov v zvezi z ravnanjem z radioaktivnimi odpadki iz ne-energetskih virov in na to temo je bila organizirana še posebna delavnica. Nadaljevale so se tudi priprave na pregledovalni sestanek po KJV, in sicer so udeleženci usklajevali vsebino porocila Euratoma ter vprašanj drugim državam o njihovih porocilih. Skupina je na rednih sestankih gostila predstavnike JRC, ki so predstavili delo svoje institucije na relevantnih podrocjih. Clani so se seznanili še s potekom generalne konference MAAE, kjer je Evropska komisija organizirala vec vzporednih dogodkov, ter s sestankom usmerjevalnega odbora Agencije za jedrsko energijo (NEA – Nuclear Energy Agency) v OECD. 9.1.2 Visoka skupina predstavnikov za jedrsko varnost (ENSREG) Skupina ENSREG (European Nuclear Safety Regulators Group) je neodvisno strokovno telo, ustanovljeno leta 2007 s sklepom Evropske komisije. Sestavljena je iz najvišjih predstavnikov upravnih organov, pristojnih za jedrsko varnost, varstvo pred sevanji in varnost radioaktivnih odpadkov iz vseh držav clanic Evropske unije, v njej pa enakopravno sodelujejo tudi predstavniki Evropske komisije. Vloga ENSREG je pomagati vzpostaviti razmere za stalno izboljševanje in doseganje skupnega soglasja na podrocju jedrske varnosti ter ravnanja z radioaktivnimi odpadki. V letu 2019 so delegati med drugim potrdili smernice za porocanje po Direktivi Sveta EU o jedrski varnosti. Glede trenutnega stanja o izvajanju državnih akcijskih nacrtov po izvedenih po-fukušimskih stresnih testih so bile sicer ugotovljene dolocene zamude posameznih držav, vendar pa je bil sprejet sklep, da se o tem pripravi porocilo s podrobneje opisanimi okolišcinami in razlogi za zamude. V zvezi s tem so tudi pozvali Belorusijo k cim prejšnji predložitvi akcijskega nacrta na podlagi zakljucenih stresnih testov. Države so bile pozvane k izpolnitvi vprašalnika o staranju jedrskih objektov, prejeti odgovori se bodo analizirali v letu 2020. Na jesenskem plenarnem zasedanju so udeleženci odprli tudi vprašanje izvedbe naslednjega sklopa TPR, vendar tematik še niso izbrali. Vsaki dve leti ENSREG organizira tudi posebno konferenco. Leta 2019 je potekala v zacetku junija. Izvedena so bila predavanja, razprave in izmenjave izkušenj o štirih aktualnih temah: TPR in obvladovanje staranja, razgradnja in ravnanje z radioaktivnimi odpadki, nabavne verige ter upravljanje in ohranjanje znanja. Znotraj ENSREG delujejo posamezne delovne skupine, slovenski predstavniki pa sodelujejo v prvi in v drugi delovni skupini. Prva delovna skupina se ukvarja z jedrsko varnostjo. Poleg spremljanja izvajanja državnih akcijskih nacrtov po stresnih testih in po zadnjem TPR, pripravi navodil za porocanje po Direktivi o jedrski varnosti in spremljanju izvajanja misij IRRS in ARTEMIS se je ukvarjala še z obravnavo problematike ponarejenih in neskladnih delov v jedrskih elektrarnah (CFSI – Counterfeit, Fraudulent, and Suspect Items) in za ta namen ustanovila posebno strokovno podskupino. Druga delovna skupina za razgradnjo in ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom je pripravila dokumenta o povezavi med nacionalnimi programi in nacionalnimi porocili po direktivi o jedrski varnosti ter o porocanju o inventarjih radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva. Med njene pomembne naloge spada tudi izdelava indikatorjev uspešnosti (KPI – Key Performance Indicators) za ocenjevanje izvajanja nacionalnih programov, kar je tudi zahteva Direktive o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom. Tretja delovna skupina za transparentnost delovanja je pripravila nove smernice za upravne organe iz svojega podrocja ter se ukvarjala z raziskavo o izvajanju principov transparentnosti in o konstruktivnem sodelovanju javnosti pri nacrtovanih prihodnjih aktivnostih, dolgorocnem obratovanju in razgradnji jedrskih objektov. 9.1.3 Posvetovalni odbori v okviru pogodbe Euratom V okviru pogodbe Euratom, ki je del pravnega reda EU, deluje vec tehnicnih posvetovalnih odborov. URJSV svoje obveznosti izvršuje v treh takšnih odborih: v odboru po 31. clenu Euratom, odboru po 35. clenu Euratom in odboru po 37. clenu Euratom. Odbor po 31. clenu pripravlja priporocila Evropski komisiji za pravne akte, ki se navezujejo na varstvo pred sevanjem in javno zdravje. Slovenska predstavnica predseduje delovni skupini tega odbora, ki se ukvarja z naravnimi radionuklidi. Skupina se je ukvarjala predvsem s pripravo dveh dokumentov na podlagi zahtev Direktive o dolocitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajocega sevanja (direktiva BSS), in sicer o radonu na delovnih mestih ter o radionuklidih v gradbenih materialih. Medtem ko je bil prvi v veliki meri pripravljen že v letu 2018 in so ga udeleženci v letu 2019 zgolj še dokoncali ter predali maticnemu odboru v potrditev, pa je priprava osnutka drugega zahtevala vec casa in ugotovljeni so bili zelo razlicni zakonodajni pristopi držav k tej problematiki. Na sestanek je odbor povabil tudi predstavnico Znanstvenega odbora Združenih narodov za ucinke jedrskega sevanja (UNSCEAR – United Nations Scientific Committee on the Effects of Atomic Radiation), ki je imela kratko predavanje o doznih koeficientih, ki jih ta odbor uporablja pri ocenjevanju tveganj zaradi virov sevanj ter predstavila zakljucen projekt analize pojavnosti raka v povezavi z vplivom radona, zaradi cesar se je odbor zanimal za nacine izvajanja varstva pred radonom v clanicah EU. Na rednem sestanku odbora je bilo govora o pozitivnih in negativnih razlogih za nacrtovanje centrov za zdravljenje raka s protonskimi terapijami v EU, o aktivnostih JRC v zvezi s pripravljenostjo na jedrske nesrece, potekala je razprava o nadzoru kontaminacije hrane in krmil po jedrski nesreci, organiziranih je bilo vec predavanj s podrocja nuklearne medicine. Predstavljene so bile novosti pri nadaljevanju projekta SAMIRA (Strategic Agenda for Medical, Industrial and Research Applications of Nuclear and Radiation Technology), ki se ukvarja z uporabo radioizotopov v medicini, industriji in v raziskovalnih dejavnostih. Delo odbora po 35. clenu se nanaša na zahteve pogodbe Euratom, da države clanice EU na svojem ozemlju vzpostavijo sistem za merjenje radioaktivnosti v okolju, ki ga ima Evropska komisija pravico verificirati, in sicer, ali je tak sistem vzpostavljen in ali je usklajen s postavljenimi zahtevami (35. clen) ter da o rezultatih redno porocajo Evropski komisiji (36. clen). V letu 2019 ni bilo sestankov tega odbora. Odbor po 37. clenu pregleduje podatke o vsakem nacrtu za odlaganje radioaktivnih odpadkov, ki jih morajo države clanice poslati Evropski komisiji, preden ta nacrt dobi dovoljenje, da tako Komisija lahko ugotovi prihodnje ucinke takšnega nacrta na okolje v drugi državi clanici. Odbor se sestaja v glavnem dopisno, kadar je potrebno, da Evropska komisija poda mnenje o vecjih rekonstrukcijah oziroma gradnji novih jedrskih objektov. V letu 2019 ni bilo sestankov odbora po tem clenu. 9.1.4 Posvetovalni odbor INSC (Instrument for Nuclear Safety Co-operation) Posvetovalni odbor INSC (Instrument for Nuclear Safety Co-operation) je svetovalno telo, ki svetuje Evropski komisiji (EK) glede programa in uresnicevanja pomoci na podrocju jedrske in sevalne varnosti tretjim državam. Posvetovalni odbor INSC je bil ustanovljen leta 2007 in je deloval celotno obdobje prejšnje financne perspektive. V letu 2013 je bil INSC za obdobje 2014 - 2020 ponovno vzpostavljen z uredbo Sveta (Euratom) 237/2014 z dne 13. decembra 2013. Posvetovalni odbor INSC predpisuje tudi prej omenjena uredba Euratoma, odbor pa je ustanovljen in deluje skladno z dolocili uredbe (EU) št. 182/2011 kot t. i. komitološki odbor. V letu 2019 je bil en sestanek posvetovalnega odbora INSC, in sicer 22. maja. Odbor INSC je imel na dnevnem redu eno samo tocko, letni akcijski program za 2019. Zaradi nesklepcnosti je bilo odloceno, da bo EK takoj po sestanku odbora sprožila pisni postopek za potrditev sklepov. Najprej so obravnavali pomoc Iranu. Avstrija in Francija sta izpostavili težavnost situacije zaradi sankcij proti Iranu, kar predvsem vpliva na morebitne ponudbe za izvajanje pomoci. Pohvalili sta iranski pozitiven pristop, saj je Iran pristopil k Skupni konvenciji o varnem ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. Vsi so se strinjali, da je pomoc Iranu tudi politicno vprašanje in da je Iran razocaran zaradi trenutnega dogajanja, saj je pricakoval vec od Skupnega celovitega akcijskega nacrta (JCPOA – Joint Comprehensive Plan of Action). EK je pojasnila, da so v teku trije projekti pomoci Iranu in da potekajo po nacrtu ter da Iran ceni sodelovanje in pomoc na podrocju jedrske varnosti. Ena od glavnih prioritet je tudi vzpostavitev centra za jedrsko varnost, ki bo služil kot tehnicna podporna organizacija upravnemu organu. Avstrijo je skrbela pomoc jedrski elektrarni Bušer, vendar je EK pojasnila, da se ta nanaša na izvajanje t. i. stresnih testov oziroma prenosa ustrezne evropske metodologije. Nato je EK predstavila projekt pomoci državam jugovzhodne Azije (t .i. projekt ASEAN). Države clanice so poudarjale pomembnost usposabljanja znotraj tega projekta, nekatere pa so tudi omenile, da ni dobro doloceno, katera država bo kaj dobila. EK je predstavila tudi pomoc osrednji Aziji, pa tudi Armeniji in Gruziji. Najvec razprave v zvezi s pomocjo Ukrajini je bilo okoli neodvisnosti upravnega organa za jedrsko varnost. Ukrajinski predstavniki so zagotovili, da bo kmalu zacel z delovanjem nov parlament, kar naj bi olajšalo sprejem zakonodaje in ustrezno omogocilo, kolikor se le da, neodvisnost upravnega organa. V okviru tocke, namenjene informiranju, so bile izvedene predstavitve v zvezi z Ukrajino, in sicer: - »Podpora Ukrajini na podrocju ravnanja z radioaktivnimi odpadki«, ki jo je imel vodja državne ukrajinske agencije za ukrepe znotraj izkljucitvenega obmocja, - »Ukrajinski nacrt za ravnanje z jedrskimi odpadki«, ki ga je predstavil ekspert Ian Crossland in - »Skupni urad za podporo v Ukrajini za izvajanje pomoci na podrocju jedrske varnosti«, ki ga je predstavil David Corbett, direktor tega urada. Kvadrilateralni sestanek z delovnim kosilom Sestanek TCEU Drugi stranski dogodki 9.1.5 Sodelovanje v komitološkem odboru Euratom - Cepitev Z zacetkom raziskovalnega programa Obzorje 2020, t. j. od leta 2014, je bil ustanovljen komitološki odbor Euratom, ki mu predseduje EK. Clani sestavljajo dve konfiguraciji, in sicer »cepitev« in »zlitje«. V letu 2019 je bilo ocitno, da se programsko obdobje bliža koncu, in komitološki odbor Euratom je imel manj sestankov. Tako se je samo enkrat sestal v konfiguraciji »cepitev«, in sicer 21. marca. Na tem sestanku so obravnavali rezultate razpisa iz leta 2018 (PC-FISSION-2019-03). EK je bila mnenja, da obstaja ocitno zanimanje za varstvo pred sevanjem, saj je prispelo veliko predlogov (vsota vseh zahtevkov za 18 predlogov je bila skoraj 92 milijonov eurov). Glede uravnoteženosti spolov, kar je zanimalo Portugalsko, je EK pojasnila, da je bila pri izbiri strokovnjakov posebna pozornost namenjena doseganju ustreznega ravnovesja med spoloma (statisticni podatki so del celovitega evaluacijskega porocila - CER). Delovni program Euratom 2018 v prilogi G/3c doloca prednostni vrstni red za predloge z enakim rezultatom na podlagi uravnoteženosti spolov. Francoski predstavniki so bili razocarani nad rezultati razpisa na podrocju varstva pred sevanjem. EK je dejala, da je programski odbor razpravljal o odobritvi proracuna za posamezne teme. EK se je seznanila z razmeroma nizko stopnjo uspešnosti predlogov, predloženih v okviru teme »varstvo pred sevanji« - NFRP-8 - (vseh 18 predlogov je bilo nad pragom in samo prvi predlog na glavnem seznamu je dobil financiranje). Proracun, ki je bil na voljo, ni bil dovolj za predlaganje financiranja drugega predloga na lestvici razvrstitev na temo NFRP-8. Edina možnost financiranja drugega predloga v okviru teme NFRP-8 je bila, da se uspešni predlogi v okviru drugih tem ne financirajo. Ta metoda prerazporeditve proracuna med temami (predlogi z višjimi ocenami imajo prednost pred predlogom z nižjo oceno v okviru drugih tem) bi pomenila pomembno odstopanje od pravil za ocenjevanje, dolocenih v delovnem programu Euratom 2018. Francoski predstavnik je odgovoril, da njihova pritožba ni pritožba, temvec vprašanje, in da je škoda, da tega projekta ne bodo financirali. Danska je dejala, da je bil pristop, ki ga je predlagala EK, pravilen, saj je sledil pravilom postopka ocenjevanja. Pod tocko Razno je bila podana predstavitev konferenc FISA 2019 in EURADWASTE19. Napovedani so bili Evropski dnevi raziskav in inovacij 2019, ki so potekali od 24. do 26. septembra v Bruslju. Združeno kraljestvo (ZK) je predstavilo pristop do jedrskih raziskav. V luci Brexita ZK meni, da je raziskovalni program Euratom bistven in da naj bi bilo financiranje tudi za projekte, kjer sodeluje ZK, zagotovljeno do konca leta 2020. Ce pridružitve ZK Euratomu ne bo mogoce doseci, bo ZK še vedno pripravljeno sodelovati kot tretja država. EK se je zahvalila ZK in pozdravila nadaljnje sodelovanje. Raziskovalci v ZK so igrali pomembno vlogo pri raziskavah Euratoma in vsi so izrazili upanje, da bodo še naprej lahko sodelovali. V oktobru 2019 je potekala tudi evaluacija razpisa iz leta 2019, vendar bodo rezultati objavljeni in tudi potrjeni šele v letu 2020. 9.1.6 Sodelovanje v projektih EU V letu 2019 je URSJV sodelovala v treh že potekajocih projektih, ki jih financira instrument za jedrsko sodelovanje (INSC – Instrument for Nuclear Safety Cooperation), obenem pa je zacela delati na projektu pomoci ganskemu upravnemu organu za jedrsko varnost in je tudi skupaj s konzorcijem zmagala na razpisu za pomoc upravnemu organu Bosne in Hercegovine za sevalno in jedrsko varnost. Projekt »Usposabljanje in mentorstvo za strokovnjake jedrskih upravnih organov in njihovih tehnicnih podpornih organizacij za razvoj in krepitev njihovih tehnicnih kompetenc« izvaja URSJV skupaj s konzorcijem, ki ga vodi italijansko podjetje ITER. URSJV sodeluje predvsem z zagotavljanjem mentorstva (tutoring) za osebje upravnih organov za jedrsko in/ali sevalno varnost iz partnerskih držav, obcasno pa se vkljucuje v pripravo tecajev in delavnic, ki jih organizirajo clani konzorcija. V letu 2019 ni bilo organiziranega niti tecaja niti tutorstva, so pa bile opravljene priprave za izvedbo tecaja »Requirements and Safety Evaluation NPP SAR«, ki je bil izveden januarja 2020. Od leta 2017 URSJV sodeluje na projektu Evropske komisije »INSC – Krepitev strokovnosti iranskega upravnega organa za jedrsko varnost in podpora izvedbi stresnih testov za JE Bušer«. Cilj tega projekta je pomagati iranskemu upravnemu organu za jedrsko in sevalno varnost, da bi okrepil znanje in strokovnost svojih sodelavcev, posodobil upravno infrastrukturo, ki bi postala cim bolj skladna z mednarodnimi standardi, in delovanje upravnega organa tudi cim bolj približal praksi podobnih upravnih organov držav z dolgoletnimi izkušnjami na podrocju jedrske varnosti. URSJV sodeluje v konzorciju, ki ga sestavljajo upravni organi za jedrsko varnost iz Ceške, Slovaške in Madžarske ter avstrijsko podjetje ENCO. Vecino pogodbenih obveznosti je URSJV opravila v letih 2017 in 2018. V letu 2019 je URSJV opravila dodatne naloge, in sicer na podrocju sistema vodenja (organizacija tecajev) in pregleda varnostnega porocila nove JE Bušer, predvsem delov, ki se nanašajo na verjetnostne varnostne analize. V letu 2018 je konzorcij, ki sodeluje v t. i. prvem iranskem projektu, ki je opisan zgoraj, zmagal še na razpisu za drugi iranski projekt z naslovom »INSC – Podpora iranskemu upravnemu organu INRA«. Pri drugem projektu je konzorcij okrepljen še z nemškim podjetjem TÜV Nord. URSJV je zadolžena za nadaljnji razvoj sistema vodenja iranskega upravnega organa, ki je namenjen tudi centru za jedrsko varnost, za katerega je URSJV izdelala študijo izvedljivosti v okviru prvega projekta pomoci Iranu. Poleg tega je URSJV dejavna tudi pri sklopu pripravljenosti in ukrepanja ob izrednem dogodku, kjer so bile v letu 2019 izvedene delavnice v zvezi z obvešcanjem javnosti, nacionalnim nacrtom ukrepov v primeru jedrske nesrece, in izdelavi nacrta nadaljnje krepitve tega podrocja v INRA, skupaj s pripravo osnutkov navodil za delo centra za ukrepanje ob izrednem dogodku. Opravljene so bile tudi dejavnosti iz podrocja sistema vodenja. Nestabilna politicna situacija v Iranu je nekoliko upocasnila izvajanje tega projekta, saj so bili nekateri dogodki preloženi na kasnejše obdobje. V letu 2019 se je zacel projekt »INSC – Podpora ganskemu upravnemu organu za jedrsko varnost«, pri katerem URSJV sodeluje z madžarskim in slovaškim upravnim organom ter podjetjem ENCO. Cilj tega projekta je pomagati ganskemu upravnemu organu za jedrsko varnost, da bi okrepil znanje in strokovnost svojih sodelavcev in dosegel cim vecjo stopnjo neodvisnosti. URSJV bo delala na pripravi strategije upravnega organa in krepitvi sistema vodenja do pridobitve akreditacije na podlagi zunanje presoje. Projekt je imel zacetni sestanek decembra 2019. ARAO od junija 2019 sodeluje pri projektu EURAD (European Joint Programme on Radioactive Waste Management), ki poteka v okviru Obzorja 2020, in katerega namen je olajšati državam clanicam izvajanje direktive o RAO. V okviru delovnega paketa ROUTES je ARAO skupaj z EIMV pripravil odgovore na vprašalnik glede klasifikacije, karakterizacije, inventarja in postopkov obdelave in priprave RAO ter odgovore glede mednarodnega sodelovanja in odlaganja VRAO in IG. V delovnem paketu UMAN je ARAO pripravil še odgovore na vprašanja glede nedolocenosti inventarja RAO in IG, ocene stroškov ter dinamike skladišcenja in odlaganja. Prav tako je ARAO v okviru EURAD pripravil še odgovore na vprašalnik o potrebah in pobudah za usposabljanje zaposlenih na podrocju ravnanja z RAO in IG. Ob koncu leta 2019 je Evropska komisija objavila, da je bila URSJV skupaj s konzorcijskim partnerjem izbrana tudi za izvajanje projekta »INSC – Podpora upravnemu organu Bosne in Hercegovine za sevalno in jedrsko varnost«. Cilj tega projekta je pomagati upravnemu organu Bosne in Hercegovine za sevalno in jedrsko varnost pri izvedbi naloge izdaje dovoljenja za obratovanje skladišca za radioaktivne odpadke, obenem pa okrepiti zmogljivosti Bosne in Hercegovine na podrocju ravnanja z radioaktivnimi odpadki. URSJV bo predvsem sodelovala pri podpori za izdajo dovoljenja za skladišce radioaktivnih odpadkov in usposabljanju predstavnikov upravnega organa Bosne in Hercegovine za sevalno in jedrsko varnost. 9.2 SODELOVANJE Z MEDNARODNO AGENCIJO ZA ATOMSKO EENERGIJO 9.2.1 Uvod MAAE je specializirana mednarodna organizacija, ustanovljena leta 1957 s sklepom Generalne skupšcine Organizacije združenih narodov. Naloge, kot jih definira statut MAAE, so razširiti in povecati prispevek jedrske energije k miru, zdravju in napredku v celotnem svetu, predvsem pa tudi pospešiti raziskave in razvoj na podrocju miroljubne uporabe jedrske energije in izmenjava znanstvenih in tehnicnih informacij, vzpostavitev in vzdrževanje sistema nadzora nad jedrskimi materiali ter pripraviti in sprejeti zdravstvene in varnostne standarde v zvezi z uporabo jedrske energije. Republika Slovenija je bila sprejeta v clanstvo MAAE leta 1992. Od februarja 2019 je v MAAE vkljucenih 171 držav clanic. 9.2.2 Generalna konferenca in svet guvernerjev MAAE 9.2.2.1 Generalna konferenca Od 16. do 20. septembra je bila na Dunaju organizirana 63. generalna konferenca Mednarodne agencije za atomsko energijo, ki se sestaja enkrat letno in predstavlja najvišjo obliko odlocanja v tej mednarodni organizaciji. Generalna konferenca je zakljucila s plenarnim delom že v cetrtek, 19. septembra, ko so sprejeli vse resolucije. Zadnji dan so potekali samo še vnaprej nacrtovani sestanki in predstavitve. Konference se je udeležilo preko 3.000 delegatov iz 152 od 171 držav clanic. Generalne konference se je udeležila tudi slovenska delegacija, sestavljena iz predstavnikov zunanjega ministrstva, Uprave RS za jedrsko varnost in Ministrstva za infrastrukturo, poleg njih pa tudi predstavniki Agencije za radioaktivne odpadke, Instituta »Jožef Stefan« in GEN-Energije. Za predsednico konference je bila soglasno izvoljena mehiška veleposlanica pri mednarodnih organizacijah na Dunaju, Alicia Buenrostro Massieu. Generalna konferenca je imela vrsto dogodkov, kjer je bil predstavljen napredek MAAE in držav clanic. Tako so bili na dnevnem redu tematski dogodki, ki so obravnavali napredek v jedrski tehnologiji, odprte teme jedrske varnosti in ravnanja z radioaktivnimi odpadki vkljucno z odlagališci izrabljenega goriva, neširjenje jedrskega orožja, uporaba sevanja v zdravstvu in kmetijstvu, ogledi laboratorijev in predstavitve odprave posledic nesrece v Fukušimi. MAAE je predstavila svoje programe in dejavnosti, dvodnevni znanstveni forum pa je tokrat obravnaval »Desetletje naporov MAAE pri obvladovanju raka in pot naprej«. Plenarni del zasedanja je obsegal govore predstavnikov držav clanic in tudi nagovor vršilca dolžnosti generalnega direktorja romunskega diplomata Cornela Ferute, ki je zacasno nasledil preminulega direktorja Jukija Amana. Poudaril je krepitev mednarodne stabilnosti in napredka ter tudi skrb za jedrsko varnost, zanesljivo oskrbo z energijo in koristi pri uporabi jedrskih tehnik v zdravstvu in pridelavi hrane. V torek, 18. septembra, je slovensko izjavo predstavila veleposlanica Barbara Žvokelj, ki je izrazila globoko obžalovanje ob smrti generalnega direktorja Amana. V zvezi z Iranom je potrdila nadaljnjo podporo slovenske strani izvajanju akcijskega nacrta (t. i. JCPOA), prav tako pa tudi profesionalnemu in nepristranskemu delu MAAE glede verifikacije izvajanja tega nacrta. Izrazila je razocaranje zaradi izstopa ZDA ter njihove ponovne vzpostavitve sankcij zoper Iran. Omenila je tudi razmere na korejskem polotoku in Severno Korejo in pozvala h konstruktivnemu reševanju dokoncne denuklearizacije polotoka. Obvestila je, da je Slovenija v letu 2019 uspešno zakljucila zahteven proces usklajevanja domace zakonodaje z evropsko zakonodajo. Poudarila je uspešno izvajanje projekta nadgradnje varnosti v NEK, ki izhaja iz slovenskega po-fukušimskega akcijskega nacrta. Predstavila je tudi zadnje korake slovenske strani glede vzpostavitve suhega skladišca izrabljenega jedrskega goriva ter odlagališca nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Izpostavila je tudi uspešno pripravljenost na izredne dogodke in obvestila o izvedeni prvi nacionalni vaji kibernetske varnosti v jedrskih objektih, ki jo je URSJV izvedla v zacetku 2019. Slovenski predstavniki jedrskega upravnega organa so imeli vrsto dvostranskih srecanj s kolegi iz hrvaškega, bosanskega, makedonskega in srbskega upravnega organa, na katerih so bile izmenjane informacije o dogajanjih v upravnih organih. Srecanje visokih predstavnikov jedrskih regulatorjev je obravnavalo usklajenost med jedrsko varnostjo in varovanjem. Oddelek za tehnicno sodelovanje MAAE je pripravil redni letni sestanek za evropsko regijo. Predstavniki URSJV so se udeležili tudi dvostranskega sestanka o tehnicnem sodelovanju med Slovenijo in MAAE ter še dodatnega sestanka o izmenjavi radioloških podatkov med nesrecami preko t. i. sistema IRMIS, ki ga vzdržuje MAAE. Kot vsako leto so se Slovenija, Ceška, Slovaška in Madžarska sestale na kvadrilateralnem delovnem kosilu jedrskih regulatorjev, ki ga je tokrat organizirala Madžarska. Madžari se precej ukvarjajo s sodelovanjem javnosti v zvezi z njihovim odlagališcem NSRAO. Na Ceškem so predlagali 9 lokacij za odlagališce, od tega jih je vecina na meji z Avstrijo, tudi Slovaki imajo 5 lokacij za odlagališce. Slovenija je porocala o nacrtovanem suhem skladišcu za izrabljeno gorivo. Potekala je tudi debata o morebitnih temah za novi strokovni pregled. Izraženo pa je bilo tudi, da ta proces ni dal pricakovanih rezultatov oziroma dodane vrednosti. Madžarska je sporocila, da ima težave z zaposlovanjem novih kadrov zaradi centraliziranega postopka izbire kandidatov. Nekaj je bilo tudi mednarodnih tem, in sicer status beloruskih stresnih testov, ki so trenutno objavljeni samo v rušcini in niso bili še prevedeni, nekaj diskusije je bilo glede novih podrocij za TPR (požarne analize, postopki za obvladovanje hudih nesrec). Slovaki so omenili, da je predvideno, da bi JE Mochovce 3 in 4 lahko zacela obratovati v zacetku prihodnjega leta. Trenutno so opravili test tesnosti zadrževalnega hrama, ki je bil uspešen. Na sestanku TCEU NLO (National Liaison Officers) so porocali o statusu aktivnosti v programu tehnicnega sodelovanja in pomoci. Za cikel 2020 - 2021 je TCEU prejel 30 novih konceptov predlogov regionalnih projektov. 18 jih je bilo izdelanih v predloge projekte, 15 predlogov projektov je predlagano v odobritev na novembrskem svetu guvernerjev. Jedrske države iz TCEU so se dogovorile, da za cikel 2022 - 2023 predlagajo vsaj en projekt s podrocja jedrske varnosti. Podan je bil predlog, da se TCEU preimenuje v »TCEU and Central Asia«. Gustavo Caruso je porocal o dejavnostih MAAE, ki jih ta vlaga v šolanje mladih strokovnjakov na podrocju jedrske varnosti. Potekali sta dve aktivnosti: Regional Meeting on Nuclear Safety Education, ki je bil avgusta 2018, in Regional Workshop on Nuclear Safety and Security Education v oktobru 2019. Iz Slovenije ni bilo udeležencev niti izkazanega interesa o udeležbi. MAAE pripravlja kurikulum (dokoncan bo prihodnje leto) za pridobitev magisterija na podrocju jedrske varnosti in varovanja. Potekal je dogodek INSAG (International Nuclear Safety Group) o »Safety-Security Interface«, kjer so razpravljavci poudarjali skupne cilje oziroma podobnosti med varnostjo (safety) in varovanjem (security), ki so bili precej splošni oziroma identicni s poslanstvom vecine upravnih organov, kot npr. varovanje prebivalstva pred prekomernim obsevanjem ter varovanje premoženja in naravnega okolja. Tehnicni sestanek, ki ga organizirala MAAE, je dal veliko primerjav in identificiral podrocja, kjer lahko varnost in varovanje vplivata eden na drugega oziroma se prekrivata ali dopolnjujeta, vendar ni ponudil veliko rešitev, razen da je je treba še krepiti sodelovanje med obema podrocjema, se pogovarjati in iskati skupne rešitve. Obstaja cela vrsta ovir, ki so jih razpravljavci podrobno analizirali in potreben bo skupen slovar, saj je že terminologija vcasih ovira, spodbujati pa je treba tudi vecje sodelovanje med eksperti obeh podrocij. Izdaja skupnih standardov kasni. Nekaj dobrih praks je navedenih v MAAE GSR Part 7, kjer so proaktivno sodelovali tudi eksperti iz varovanja. Ob koncu so clani okrogle mize skušali povzeti glavne smernice, vendar kaj dlje od splošne ugotovitve glede razlik in prekrivanja varnosti in varovanja ni šlo, prav konkretnih ukrepov, kako ravnati v prihodnje ni bilo podanih, razen nadaljnjega sodelovanja in organizacije tehnicnih sestankov. Informacijo o stanju razgradnje Fukušime je podala japonska delegacija v okviru posebnega dogodka. Najvec zanimanja je bilo glede ravnanja s podzemeljskimi zalednimi vodami, ki še vedno tecejo v reaktorske stavbe in se pri tem kontaminirajo. Japonci poskrbijo, da te vode ne tecejo naprej, ampak jih precrpavajo v posebne rezervoarje. Na razpolago imajo kapacitete za 1,3 mio m3 vode, kar zadošca še za nekaj let. Na morski strani so naredili kovinsko steno, ki preprecuje direktno iztekanje podzemnih voda v morje. Prakticno so obvladali kontaminacijo na celotni lokaciji, ki so prekrili z brizganim betonom vecino površin, kjer je bila slabo vezana kontaminacija. Glavni cilj je zdaj sanirati reaktorske zgradbe in neposredno okolico. Glede hrane so ocenjene doze zaradi vnosa v telo okoli 1 mSv/leto, in sicer prispeva voda 0,1 mSv, hrana pa 0,9 mSv. Prav tako ni bilo izmerjenih nobenih presežnih vrednosti za posamezne prehranske proizvode, razen gob in divjacine. 9.2.2.2 Svet guvernerjev MAAE Leta 2019 se je svet guvernerjev sestal na svojih rednih zasedanjih marca, junija, septembra in novembra. Maja je zasedal v sestavi programskega in proracunskega odbora in novembra v sestavi odbora za tehnicno pomoc in sodelovanje. Na marcevskem zasedanju je dnevni red srecanja vkljuceval okrepitev aktivnosti MAAE na podrocju jedrske varnosti, varnosti pred sevanji, varnosti transporta ter ravnanja z jedrskimi odpadki. Predstavljen je bil pregled jedrske varnosti za leto 2018 in osnutek varnostnih zahtev za evaluacijo lokacije jedrskega objekta; prav tako tudi so obravnavali porocilo o jedrski tehnologiji za leto 2018. Seznanili so se s porocilom generalnega direktorja o verifikaciji in monitoringu implementacije jedrskih zavez Irana iz JCPOA in tudi z jedrsko verifikacijo v DLR Koreji in Siriji. Obravnavali so kadrovske zadeve. Na temo pregled jedrske varnosti in o jedrski tehnologiji je imel govor tudi veleposlanik Benedejcic. 6. in 7. 05. 2019 je potekalo zasedanje Odbora MAAE za program in proracun. Ta odbor se je ukvarjal s financnim porocilom MAAE za leto 2018 in porocilom zunanjega revizorja. Predstavljeni sta bili porocilo o notranjih revizijskih aktivnostih za leto 2018 in porocilo o evalvaciji programov za leto 2018, ter osnutek programa in proracuna za obdobje 2020-2021. Podan je bil predlog za imenovanje zunanjega revizorja za obdobje 2020-2021. Od 10. do 14. 06. 2019 je potekalo redno junijsko zasedanje Sveta guvernerjev MAAE. Obravnavali so letno porocilo MAAE za leto 2018, porocilo MAAE o tehnicnem sodelovanju za leto 2018, porocilo Odbora za program in proracun, verifikacijo in monitoring implementacije jedrskih zavez Irana iz JCPOA, porocilo o nadzornih ukrepih za 2018, ki vkljucuje DLR Korejo in Sirijo, imenovanje clanov Sveta guvernerjev MAAE za obdobje 2019-2020, osnutek dnevnega reda 63. zasedanja Generalne konference MAAE in zastopanost ostalih organizacij na 63. zasedanju Generalne konference. Na zacetku je z govorom nastopil generalni direktor MAAE Amano, ki je predstavil zadnje aktivnosti Agencije na njenih kljucnih podrocjih. Amano je spomnil na pomen ohranjanja financiranja tehnicnega sodelovanja na ravni, ki Agenciji omogoca izpolnitev narašcajoce ponudbe po njenih storitvah. Omenil je nadaljevanje priprav na Mednarodno konferenco o podnebnih spremembah in vlogi jedrske energije oktobra 2019, opomnil je na Ministrsko konferenco o jedrskem varovanju v zacetku 2020 ter na Konferenco pogodbenic A/CPPNM v 2021. Izrazil je zaskrbljenost glede narašcajocih napetosti o iranskem jedrskem vprašanju. Izrazil je upanje, da se bodo našli nacini za znižanje napetosti skozi dialog. Kljucno je, da Iran polno implementira vse svoje jedrske zaveze iz sporazuma. Glede predloga zvišanja proracuna MAAE za 2020 za 2, 2 odstotka in zvišanja ciljnih vrednosti za sklad za tehnicno pomoc je izrazil upanje, da bo sprejet s konsenzom. Menil je, da je skromna rast rednega proracuna nujna, posebej za zagotovitev ustreznega financiranja implementacije nadzornih ukrepov. Po nenadni smrti generalnega direktorja Amana je 25. 07. 2019 potekalo komemorativno zasedanje Sveta guvernerjev v spomin na pokojnega generalnega direktorja. Na srecanju je bilo obravnavano tudi vprašanje postopka imenovanja novega generalnega direktorja MAAE. Svet guvernerjev MAAE je odlocal tudi o vršilcu dolžnosti generalnega direktorja, kar je postal romunski diplomat, vodja kabineta Amana, Cornel Feruta. 01. 08. 2019 je potekalo zasedanje Sveta guvernerjev z eno samo tocko dnevnega reda - postopek imenovanja novega generalnega direktorja. Uspeli so doseci soglasje glede nadaljnjih korakov. Predvideno je bilo, da se kandidature za mesto novega generalnega direktorja zbirajo do 5. septembra 2019, nato se vsem državam clanicam posredujejo nominacije in zacnejo se formalne konzultacije. Svet guvernerjev bi potem o novem generalnem direktorju odlocal oktobra, izbrana oseba pa bi nastopila funkcijo najkasneje 01. 01. 2020. Od 9. do 13. 09. 2019 je potekalo redno septembrsko zasedanje Sveta guvernerjev, kjer so obravnavali jedrsko varnost, jedrsko varovanje, okrepitev aktivnosti MAAE na podrocju znanosti, tehnologij in aplikacij, in kot obicajno verifikacijo jedrskih zavez Irana iz JCPOA ter jedrsko verifikacijo v DLR Koreji in Siriji. Seznanili so se še z uporabo nadzornih ukrepov MAAE na Bližnjem vzhodu in s kadrovskimi zadevami. Podlaga za razpravo so bila relevantna porocila generalnega direktorja MAAE. 23. 09. 2019 je potekalo zasedanje Sveta guvernerjev MAAE v novi sestavi. Gre za srecanje, ki vedno poteka takoj po zakljucku zasedanja Generalne konference. Na srecanju so kot nove clanice sodelovale Panama, Paragvaj, Grcija, Norveška, Estonija, Madžarska, Gana, Nigerija, Kuvajt, Savdska Arabija in Mongolija. Dnevni red zasedanja je vkljuceval izvolitev predsedujocega in podpredsedujocih Svetu guvernerjev, verifikacijo poverilnic za guvernerje, zadeve povezane s 63. zasedanjem Generalne konference MAAE, seznam prihodnjih zasedanj Sveta guvernerjev in njegovih podteles ter imenovanje generalnega direktorja MAAE. V krog glasovanj za novega direktorja so se uvrstili štirje kandidati: argentinski (veleposlanik Grossi), romunski (veleposlanik Feruta), slovaška kandidatka M. Žiakova in kandidat iz Burkine Faso L. Zerbo. Oktobra je Svet guvernerjev MAAE opravil vec krogov glasovanj o novem vodji. Ko je argentinski kandidat Rafael Grossi zbral dvotretjinsko vecino, je bilo odloceno, da bo on novi generalni direktor MAAE. 18. in 19. 11. 2019 je potekalo zasedanje Odbora za tehnicno pomoc in sodelovanje (TACC), ki je bilo namenjeno obravnavi predloga programa tehnicnega sodelovanja za 2020-2021 ter porocila Pisarne za interni nadzor (OIOS) o evalvaciji aktivnosti tehnicnega sodelovanja v 2019. Na zacetku je z govorom nastopil namestnik generalnega direktorja za tehnicno pomoc Dazhu Yang, ki je predstavil glavne elemente in karakteristike programa tehnicnega sodelovanja za naslednje dvoletno obdobje. Kljucni poudarki razprave so izpostavili pomen aktivnosti tehnicnega sodelovanja kot glavnega nosilca uresnicevanja promocije miroljubne uporabe jedrske energije ter prenosa jedrske tehnologije v miroljubne namene. Program tehnicnega sodelovanja igra pomembno vlogo pri trajnostnem socialno - ekonomskem razvoju ter prispeva k uresnicevanju trajnostnih razvojnih ciljev. Države clanice EU so pozvale, da države še naprej namenjajo prioritetno pozornost projektom, ki prispevajo k uresnicevanju nacionalnih ciljev. 9.2.3 Programi MAAE MAAE je za pomoc državam clanicam razvila programe varnosti na podrocjih upravnega nadzora, varnosti pri obratovanju in pri nacrtovanju ter varnostnim dosežkom in vrednotenju varnosti. Na zahtevo držav clanic so na MAAE na razpolago varnostni servisi, ki ocenijo skladnost prakse v državi z varnostnimi standardi MAAE. Pokrivajo vsa podrocja standardov: upravna organiziranost, raziskovalni reaktorji, obratovanje, nacrtovanje in lokacija jedrskih elektrarn, sevalna varnost, varnostna kultura, varnost med transportom ter varnost radioaktivnih odpadkov: - Celostna ocena varnosti raziskovalnih reaktorjev (INSARR) je v pomoc državam clanicam pri zagotavljanju in izboljševanju varnosti delujocih raziskovalnih reaktorjev, - Skupina za pregled ocene varnostne kulture (SCART) identificira stanje in možnosti za izboljšave varnostne kulture, - Program za krepitev varnostne kulture (SCEP) pomaga državam clanicam pri dvigu varnostne kulture v jedrskih objektih, - Skupina za oceno obratovalne varnosti (OSART) je v pomoc državam clanicam pri dvigu obratovalne varnosti v jedrskih elektrarnah. Obenem pospešuje stalen razvoj obratovalne varnosti med vsemi državami clanicami, - Pregled izkušenj z uporabo obratovalnih informacij (PROSPER) pospešuje v posameznih jedrskih elektrarnah proces in prakso ucenja iz obratovalnih izkušenj z namenom dviga njihove varnosti, - Mednarodna skupina za oceno verjetnostne varnostne analize (IPSART). Njen namen je izboljšati kakovost verjetnostnih varnostnih analiz in omogociti prenos tehnologije med državami clanicami, - Mednarodna skupina za oceno dela upravnega organa (IRRS) svetuje in pomaga državam clanicam, da dvignejo in okrepijo ucinkovitost svojih upravnih organov za jedrsko varnost, - Strokovni pregled programa ukrepov v sili (RAMP) omogoci svetovanje in pomoc upravljavcu jedrske elektrarne, pri pripravi ucinkovitega programa za ukrepanje v primeru nesrece, - Svetovalna skupina za upravljanje s staranjem (AMAT) svetuje in pomaga državam clanicam (upravnim organom, lastnikom in upravljavcem jedrskih elektrarn) ojacati in povecati ucinkovitost programov in zakonodaje za upravljanje s staranjem, - Ocena izobraževanja in usposabljanja (ETRS) je pomoc državam clanicam, da pripravijo nacionalne trajnostne programe izobraževanja in usposabljanja. ki bodo v skladu z mednarodnimi varnostnimi standardi, - Servis za varnostno oceno projekta (DSRS) pomaga državam clanicam uveljaviti MAAE zahteve, navodila in standarde za nacrtovanje in omogoca dosledno oceno varnosti, - Servis za oceno požarne varnosti (FSRS) je pomoc državam clanicam, da ocenijo primernost požarne varnosti v jedrskih objektih, da ugotovijo pomanjkljivosti in da izvedejo primerne ukrepe za izboljšanje varnosti, - Servis za varnostno oceno lokacije (SITE-SRS) svetuje in pomaga upravnim organom in upravljavcem pri varnostni oceni lokacije glede na zunanje nevarnosti in lastnosti lokacije, - Servis za varnostno oceno potresne varnosti (SSRS) svetuje državam clanicam pri varnostni oceni lokacije glede na seizmicne vplive, - Servis za varnostno oceno programske opreme (SWSRS) je pomoc jedrskim elektrarnam ali upravnim organom držav clanic, da zagotovijo varnost programske opreme, ki upravlja z varnostnimi sistemi, - Pregled in ocena pripravljenosti na izredne dogodke (EPREV) je pomoc pri pripravi nacrtov ukrepov v primeru jedrske nesrece, pri razvoju primernih programov usposabljanja, pri pripravi zakonodaje na tem podrocju in pomoc pri pripravi programov monitoringa, - Ocena programa poklicnega varstva pred sevanji (ORPAS) pregleda in oceni program poklicnega varstva pred sevanji, - Ocena infrastrukture sevalne varnosti (RaSSIA) oceni ucinkovitost upravne infrastrukture za sevalno varnost, - Servis za oceno transportne varnosti (TranSAS) poda oceno upoštevanja transportnih standardov MAAE, - Svetovalna služba za jedrsko zašcito (INSServ) pomaga državam clanicam pri krepitvi zmogljivosti za preprecevanje, odkrivanje in odzivanje v primeru jedrskega terorizma, - Mednarodna skupina za pregled jedrske infrastrukture (INIR) pomaga pri pregledu posameznih vprašanj razvoja infrastrukture na jedrskem podrocju, - Skupina za zagotavljanje trajnostnega jedrskega energetskega sistema (NESA) svetuje državam clanicam pri odlocanju o jedrski energiji od priprav na jedrski objekt vkljucno do in po razgradnji, - Servis za državni sistem knjigovodstva in nadzora jedrskega materiala (ISSAS) pomaga državam clanicam, ki imajo jedrske materiale in jedrske objekte, pri postopkih in praksi, dolocenimi s sporazumom o varovanju jedrskih materialov, - Servis za pomoc pri izbiri in oceni lokacije, naprav, sistemov in komponent pred zunanjimi in notranjimi nevarnostmi (SEED), - Ocena varnosti razgradnje je pomoc državam pri pripravi programov razgradnje, zakonodajne ureditve razgradnje in izvajanja programov razgradnje. Pripravi varnostno oceno programov razgradnje, - Servis za pregled upravljanje in ravnanje z radioaktivnimi odpadki in jedrskim gorivom (ARTEMIS) in - Servis za pregled in svetovanje o možnih podrocjih za uporabo novih ali obstojecih integriranih raziskovalnih reaktorjev (IRRUR). Informacijski sistemi omogocajo izmenjavo informacij in izkušenj med upravnimi organi in izvajalci jedrskih dejavnosti: - Informacijski servis mednarodne lestvice jedrskih dogodkov (INES) daje širši pogled na nezgode in nesrece v jedrskih elektrarnah in drugih jedrskih objektih s tem, da pojasni na preprost nacin njihovo pomembnost in pomen za prebivalstvo, - Internetno podprt informacijski sistem za jedrske dogodke (NEWS) omogoca hitro, fleksibilno in avtoritativno informacijo o jedrskih dogodkih, ki so zanimivi za mednarodno skupnost, - Sistem za porocanje o dogodkih (IRS) omogoca izmenjavo informacij med upravnimi organi o dogodkih v jedrskih elektrarnah, ki so pomembni s stališca varnosti in o izkušnjah iz teh dogodkov, - Sistem za porocanje o dogodkih na raziskovalnih reaktorjih (IRSRR) omogoca zbiranje, analizo in distribucijo informacij o dogodkih v raziskovalnih reaktorjih, - Informacijska mreža o raziskovalnih reaktorjih (RRIN), ki je namenjena promociji in pospeševanju izmenjave znanstvenih in tehnicnih informacij o raziskovalnih reaktorjih, - Informacijski servis o pripravljenosti in odzivu v primeru izrednega dogodka (EPRIMS), - Informacijski sistem o monitoringu radioaktivnega sevanja (IRMIS), - Sistem za obvešcanje in analizo dogodkov povezanih z gorivom (FINAS) in - Informacijski sistem o poklicni izpostavljenosti v medicini, industriji in raziskavah (ISEMIR). 9.2.4 Tehnicna pomoc in sodelovanje 9.2.4.1 Srecanja v okviru MAAE V letu 2019 je MAAE organizirala številne delavnice, seminarje, tecaje, konference in simpozije po vsem svetu. V Sloveniji so bili organizirani naslednji dogodki: dve nacionalni delavnici, dve regionalni delavnici in en mednarodni tecaj. Številni slovenski strokovnjaki so na mednarodnih dogodkih dejavno sodelovali s predstavitvijo prispevkov in posterjev. Slovenski predstavniki so sodelovali tudi kot eksperti in predavatelji v misijah in na srecanjih MAAE: - sodelovanje eksperta na posvetovalnih sestankih za pregled in posodobitev izobraževalnega materiala o informacijski varnosti, Dunaj, Avstrija, - sodelovanje treh ekspertov na sestanku delovne skupine za oceno izpostavljenosti sevanjem in protiukrepov v urbanih okoljih, Dunaj, Avstrija, - sodelovanje eksperta na tecaju za pregledovalce v misijah mednarodne skupine za oceno dela upravnega organa (IRRS), Dunaj, Avstrija, - sodelovanje eksperta na posvetovalnem sestanku za pripravo publikacije o informacijski varnosti pri ravnanju z radioaktivnim materialom, Dunaj, Avstrija, - sodelovanje dveh ekspertov na strokovni misiji za varno izvedbo radio terapevtskih tehnik, Sarajevo, Bosna in Hercegovina, - sodelovanje ekspertinje na strokovni misiji za oceno stanja v skladišcu radioaktivnih odpadkov, Tirana, Albanija, - sodelovanje ekspertinje na misiji za pregled upravnega organa (IRRS), Ottawa, Kanada, - sodelovanje eksperta na sestanku upravnega odbora foruma tehnicnih in podpornih organizacij, Dunaj, Avstrija, - predavanje ekspertinje na regionalni delavnici za krepitev sodelovanja med upravnimi organi za jedrsko in sevalno varnost in državnimi institucijami na podrocju varnosti, Vilna, Litva, - sodelovanje eksperta na posvetovalnem sestanku za pregled serijskih publikacij agencije iz podrocja fizicnega varovanja, Dunaj, Avstrija, - sodelovanje eksperta na posvetovalnem sestanku za pregled in posodobitev programa informacijske varnosti in izobraževalnega materiala nacrtovanega inštituta za jedrske raziskave, Dunaj, Avstrija, - sodelovanje ekspertov na posvetovalnih sestankih za izdajo publikacije o pripravi, izvedbi in vrednotenju izvedenih vaj za primere izrednih dogodkov, Dunaj, Avstrija, - sodelovanje eksperta na misij za pregled upravnega organa (IRRS), Oslo, Norveška, - sodelovanje štirih ekspertov na posvetovalnem sestanku za organizacijo teoreticne vaje za primer izrednega dogodka s cezmejnimi posledicami, Dunaj, Avstrija, - predavanja dveh ekspertov na delavnicah o obvladovanju izrednih dogodkov v jedrskih objektih, Daejeon, Južna Koreja in Rawalpindi, Pakistan, - sodelovanje eksperta na posvetovalnem sestanku za pripravo smernic o informacijski varnosti za dejavnosti, Dunaj, Avstrija, - predavanje eksperta na strokovnem sestanku in tecaju za izboljšanje zašcite pred sevanji v bolnišnici, Tirana, Albanija, - predavanje eksperta na tehnicnem sestanku za pregled in posodobitve državnih strategij in okvirov iz podrocja ravnanja z radioaktivnimi odpadki, Dunaj, Avstrija, - sodelovanje eksperta na strokovnem srecanju za pripravo porocila o raziskavi uporabe tehnik slikanja v radioterapiji, Dunaj, Avstrija, - sodelovanje eksperta na posvetovalnem sestanku o standardnih postopkih izvajanja digitalne mamografije in tomosinteze, Dunaj, Avstrija, - sodelovanje eksperta na strokovnem srecanju z namenom optimizacije postopkov racunalniške tomografije v klinicnih ustanovah v Mostarju, Sarajevu in Zenici, Bosna in Hercegovina, - sodelovanje eksperta na nadaljevalni misiji IRRS za pregled upravnega organa, Zagreb, Hrvaška, - predavanje eksperta na tecaju o informacijski varnosti na jedrskem podrocju, Kairo, Egipt, - sodelovanje eksperta na delavnici o uporabi in vzdrževanju elektrostaticnih pospeševalnikov, Zagreb, Hrvaška, - sodelovanje eksperta na posvetovalnem sestanku za pripravo ucnega programa za magistrski študij jedrske varnosti in varovanja, Dunaj, Avstrija, - sodelovanje dveh ekspertov na posvetovalnem sestanku o neposrednem prenosu podatkov iz terenskih instrumentov v bazo IRMIS, Dunaj, Avstrija, - sodelovanje eksperta na posvetovalnem sestanku za pripravo okvirne strukture dialoga med upravnimi organi in lastniki oziroma operaterji jedrskih elektrarn, Dunaj, Avstrija, - sodelovanje eksperta na posvetovalnem sestanku o razvoju integriranih nacrtov ravnanja z radioaktivnimi odpadki, Dunaj, Avstrija in - sodelovanje eksperta na posvetovalnem sestanku za pripravo dokumenta o hibridnih jedrskih energetskih sistemih, Dunaj, Avstrija. 9.2.4.2 Štipendiranja in znanstveni obiski v Sloveniji Drugi podrocji sodelovanja Slovenije in MAAE v okviru programa tehnicne pomoci in sodelovanja sta štipendiranje in znanstveni obiski. Tudi v letu 2019 je MAAE Sloveniji posredovala prošnje za izpopolnjevanje tujih strokovnjakov. Od teh je bilo v istem letu realiziranih dvaindvajset prošenj za usposabljanje ter tudi sedem prošenj, ki jih je Slovenija prejela leta 2019. V letu 2019 so bila izvedena naslednja usposabljanja v okviru znanstvenih obiskov oziroma štipendij, in sicer za udeležence iz: - Bosne in Hercegovine: enotedenski znanstveni obisk iz podrocja zakonodaje o dozimetriji in medicinski fiziki, enomesecno in dvotedensko usposabljanje na podrocju zašcite delavcev, bolnikov in javnosti pred sevanji, trimesecno usposabljanje na podrocju nuklearne medicine in diagnosticnega slikanja, - Makedonije: trikrat enomesecno usposabljanje na podrocju sevanja v onkologiji, dvotedensko usposabljanje na podrocjih nuklearne medicine, diagnosticnega slikanja in zašcite pred sevanji v medicini, - Malezije: dvomesecno usposabljanje na podrocju znanosti o okolju, enomesecno usposabljanje na podrocju nuklearne medicine in diagnosticnega slikanja, - Filipinov: enotedenski znanstveni obisk za podrocje upravljanja cloveških virov in znanja, - Maroka: enotedenski znanstveni obisk za podrocje upravne infrastrukture za varstvo pred sevanji, - Albanije: enomesecno usposabljanje na podrocju znanosti o okolju in - Gane: šestmesecno usposabljanje na podrocju razvoja cloveških virov za izobraževanje in raziskave. Strokovnjaki so se izpopolnjevali na IJS, Onkološkem inštitutu Ljubljana, Kliniki za nuklearno medicino ter Klinicnem inštitutu za radiologijo v UKC Ljubljana, na ARAO in URSJV. 9.2.4.3 Raziskovalne pogodbe Na MAAE vzpodbujajo širjenje in razvijanje aplikativne znanosti na podrocju jedrske energije v miroljubne namene. MAAE tesno sodeluje z zainteresiranimi državami clanicami na podrocju raziskovalnega dela ter sofinanciranja vecjih (nacionalnih) projektov v sklopu koordiniranih raziskovalnih projektov. 9.2.4.4 Projekti tehnicne pomoci Projekti tehnicne pomoci so najobsežnejša in najzahtevnejša oblika sodelovanja med RS in MAAE, saj tako sodelovanje predvideva precejšnje financno angažiranje lastnih sredstev ter intenzivno strokovno sodelovanje prijavitelja, projekti so praviloma dvoletni, lahko pa trajajo tudi vec let. Program tehnicnega sodelovanja in pomoci se pripravlja, ocenjuje, izvaja in vrednoti v skladu s statutom MAAE, strategijo tehnicnega sodelovanja in še nekaterimi drugimi dokumenti MAAE. Sodelovanje v programu obsega dejavnosti pri nacionalnih, regionalnih in medregionalnih projektih. Sodelovanje pri projektih programa tehnicne pomoci in sodelovanja pomeni izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnega znanja (udeležba na tecajih, delavnicah oz. sestankih, znanstveni obiski in štipendije), prenos znanja ekspertov in strokovnih misij, dobava opreme. Program tehnicne pomoci in sodelovanja se izvaja v dvoletnih ciklih. Aktualni dvoletni program se je zacel 1. januarja 2018 in je trajal do 31. decembra 2019. MAAE si nenehno prizadeva izboljšati podrocje tehnicnega sodelovanja z državami clanicami, predvsem si prizadeva, da so sredstva, ki jih v okviru posameznih projektov namenja državam clanicam, dodeljena tistim podrocjem in tistim državam, ki sredstva nujno potrebujejo, stremi pa tudi k zagotavljanju trajnostnega razvoja teh podrocij. Iz teh razlogov je oblikovala mehanizem t. i. »CPF – Country Programme Framework« (Okvir za pripravo programa tehnicnega sodelovanja z MAAE). V zadnjih letih MAAE poudarja doseganje trajnostnih razvojnih ciljev tudi pri vkljucevanju le-teh v dokument CPF. Slovenija je do sedaj takšen dokument podpisala trikrat. Tretji okvir za sodelovanje v programu tehnicnega sodelovanja je bil podpisan konec januarja 2018 za obdobje do leta 2022. V slovenskem okvirju so še nadalje najpomembnejša naslednja prednostna podrocja: ohranjanje visoke stopnje obratovalne varnosti v NEK ob upoštevanju najvišjih mednarodnih standardov jedrske varnosti, krepitev znanja z jedrskega podrocja, varovanje okolja in ravnanje z radioaktivnimi odpadki, varnostna ocena za odlagališce nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, uporaba jedrskih tehnik v medicini, uporaba jedrskih tehnik pri raziskavah v okolju in kmetijstvu, upravljanje z znanjem in krepitev upravnih organov odgovornih za jedrsko in sevalno varnost, pripravljenost in ukrepanje ob izrednem dogodku. Izpopolnjevanje domacih strokovnjakov preko štipendij in znanstvenih obiskov je povezano z izvajanjem posameznega nacionalnega projekta tehnicne pomoci ter nekaterimi regionalnimi projekti. Novembra 2017 je svet guvernerjev za Slovenijo potrdil dva nova nacionalna projekta, ki sta se izvajala v letih 2018 in 2019: - Nacionalni projekt Onkološkega inštituta Ljubljana in Klinike za nuklearno medicino Izboljšava varnosti in kvalitete radioloških storitev s pomocjo razvoja oddelkov za medicinsko fiziko ter razvoj teranosticnih principov na podrocju nuklearne medicine (SLO/6/006 »Improving Safety and Quality of Radiology Services through the Development of Medical Physics Department and Enhancing the Theranostic Nuclear Medicine Approach«), - Nacionalni projekt Uprave RS za jedrsko varnost in Agencije za radioaktivne odpadke Podpora upravnega organa in izvajalske organizacije pri krepitvi jedrske varnosti in izvajalske organizacije (SLO/9/019 »Supporting the Regulatory Authority and the Implementing Organization in the Enhancement of Nuclear Safety and the Implementing Organization«) in - Nacionalni projekt Biotehniške fakultete Izboljšanje kakovosti vode v ranljivih in plitvih vodonosnikih v okviru dveh intenzivnih obmocij pridelave sadja in zelenjave (SLO/5/004 »Improving Water Quality in Vulnerable and Shallow Aquifers under Two Intensive Fruit and Vegateble Production Zones«) je bil najprej odobren kot projekt, ki je moral pridobiti zanimanje in financna sredstva iz drugih virov. Vendar je MAAE poleti 2018 Biotehniško fakulteto obvestila, da je projekt zaradi ugodne financne situacije spremenil status in bil uvršcen med redne projekte tehnicnega sodelovanja, ki prejmejo financno pomoc iz sklada za tehnicno sodelovanje. Pri izvajanju projekta se ocenjuje onesnaženje s kmetijskih površin v podzemne in površinske vode s pomocjo jedrskih tehnik in stabilnih izotopov, ki omogocajo sledenje nitratom in pesticidom. Rezultati pomagajo pri boljšem razumevanju virov onesnaženja ter pri izbiri ustreznih blažilnih in preventivnih ukrepov za zmanjšanje onesnaženja s kmetijskih površin. Izvedli so vzorcenje podzemnih in površinskih voda ter voda v tleh na dveh raziskovalnih obmocjih, in sicer na Ljubljanskem vodonosniku in na vodonosniku Krško Brežiškega polja. Ti dve obmocji predstavljata plitva vodonosnika, ki sta še posebno ranljiva za onesnaženje zaradi kmetijstva in drugih virov. Poleg kmetijskih se pojavljajo tudi druga novodobna onesnaževala. Kadri Zagotavljanje kakovosti Strokovna mnenja V okviru nacionalnega projekta URSJV in ARAO SLO/9/019 je ekipa iz URSJV in ARAO obiskala švedski upravni organ in podjetje za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Udeleženci so izmenjali informacije in izkušnje, ki sta jih gostitelja pridobila z obstojecim odlagališcem radioaktivnih odpadkov. Razpravljali so tudi o nekaterih specificnih vprašanjih, povezanih z gradnjo odlagališc in varnostjo njihovega obratovanja. Dva sodelavca iz URSJV sta skupaj z dvema predstavnikoma ARAO odpotovala na znanstveni obisk na Madžarsko, kjer jih je gostila javna agencija za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Ogledali so si obrat za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, regijski objekt za odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, državno odlagališce nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ter obrat za obdelavo tekocih in trdnih nizko in srednje radioaktivnih odpadkov in objekt za zacasno skladišcenje izrabljenega goriva v sklopu jedrske elektrarne Paks. Sodelavci iz sektorja za jedrsko varnost na URSJV so obiskali belgijski upravni organ in njegovo tehnicno podporno organizacijo. Tema obiska je bila predstavitev upravnega nadzora nad belgijskim jedrskim programom, specificna podrocja pa licenciranje modifikacij za program nadgradnje varnosti, pregledi in ocene za razširjene projektne zahteve ter varnostne ocene za suho skladišce izrabljenega goriva. V okviru nacionalnega projekta Onkološkega inštituta Ljubljana in Klinike za nuklearno medicino SLO/6/006 se je predstavnica Klinike za nuklearno medicino usposabljala na znanstvenem obisku na Kliniki za nuklearno medicino Univerze v Leipzigu v Nemciji, še en predstavnik iz iste ustanove pa na univerzi v Milanu v Italiji na podrocju dozimetrije in medicinske fizike. Dve štipendistki, prav tako iz Klinike za nuklearno medicino pa sta se izobraževali na Institutu Jules Bordet v Bruslju v Belgiji in na Univerzitetni kliniki v Pamploni v Španiji. 9.3 SODELOVANJE Z AGENCIJO ZA JEDRSKO ENERGIJO ORGANIZACIJE ZA EKONOMSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ 9.3.1 Odbor za ravnanje z radioaktivnimi odpadki Delo odbora za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (RWMC) in njegovih delovnih skupin zajema podrocja politike ravnanja z jedrskimi odpadki in vprašanja upravnega nadzora nad njimi, razgradnje jedrskih objektov, razvoja in vzdrževanja baz podatkov, pomembnih pri odlaganju odpadkov in nacrtovanju odlagališc, ter sodelovanja z javnostmi. Obicajno poleg rednega letnega sestanka poteka tudi forum regulatorjev (RWMC Regulators' Forum – RWMC-RF). Na forumu regulatorjev je bil sprejet revidiran mandat za obdobje od 2020 do 2022, predsedstvo foruma pa je dobilo zadolžitev, da pripravi nov program dela. V nadaljevanju so bili predstavljeni rezultati študije o upravljanju kompetenc, udeleženci pa so podprli predlog predsedstva RF, da se na to temo organizira delavnica. RF je tudi podprl izvedbo delavnice RWMC o ravnanju z odpadki pred odlaganjem. Na sestanek je bil povabljen predstavnik odbora za varstvo prebivalcev pred sevanji, ki je predstavil predvsem tiste aktivnosti, ki se nanašajo tudi na delo foruma regulatorjev: optimizacija, varnostna kultura, dejavnosti delovnih skupin odbora, vkljucenosti interesnih skupin, obnovitev zaupanja po nesreci. Izvedena je bila tematska razprava o upravnih izzivih pri ravnanju z zelo nizko aktivnimi radioaktivnimi odpadki (VLLW – Very Low-Level Waste). Kanada, Francija, Velika Britanija in Japonska so predstavile nekatere izzive pri ravnanju s to vrsto odpadkov, med njimi so ogromne kolicine odpadkov iz razgradnje, zmanjševanje kolicin vkljucno z recikliranjem in optimizacija nacrtovanja odlagališc. Odbor je na svojem rednem sestanku pregledal aktivnosti v preteklem letu in potrdil plan za prihodnje leto ter se seznanil z vsebino sestankov predsedstva RWMC in skupnega sestanka predsedstva odborov RWMC in CDLM, predvsem glede bodocega dela obeh oziroma prenosa dejavnosti iz podrocja razgradnje na nov odbor CDLM. Predstavljena so bila porocila posameznih delovnih skupin ter aktualne aktivnosti NEA na podrocju ravnanja z radioaktivnimi odpadki, in sicer: delavnica o poglabljanju razumevanja »safety case« in zaupanja javnosti, ki bo na Japonskem, mednarodna okrogla miza za spodbujanje odlaganja radioaktivnih odpadkov, delavnica o robotiki in sistemih na daljavo za ravnanje z radioaktivnimi odpadki ter delavnica o upravljanju z informacijami, podatki in znanjem. Izvedena je bila tematska razprava na temo celovite optimizacije ravnanja z radioaktivnimi odpadki pred odlaganjem, ki temelji na celostnem upoštevanju okolijskih, gospodarskih in družbenih vidikov. Predstavniki Rusije, Nizozemske, Japonske in Kanade so predstavili celovite pristope pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki, ki se glede na strategije v posameznih državah bistveno razlikujejo. Rezultat razprave je bil, da se za navedeno tematiko pripravi delavnica, katere namen je, da se z vseh vidikov, torej multidisciplinarno, ovrednoti ravnanje z radioaktivnimi odpadki pred odlaganjem in se izoblikujejo dobre prakse na tem podrocju. 9.3.2 Odbor za razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje s preteklimi dejavnostmi (CDLM) Odbor je bil ustanovljen v letu 2018 in deluje kot forum za strokovnjake državnih upravnih in regulatornih organov, odgovornih na podrocjih oblikovanja politik in vzpostavljanja programov razgradnje jedrskih objektov, za strokovnjake iz raziskovalnega podrocja ter za druge deležnike. Odbor spodbuja izmenjavo izkušenj in informacij pri oblikovanju politik in praks na podrocjih razgradnje in ravnanja s preteklimi dejavnostmi. Poleg tega pa je cilj odbora tudi spodbujanje oblikovanja okolijskih, financnih in družbenih stališc na navedenih podrocjih. Glavni vsebinski podrocji dela odbora sta razgradnja jedrskih objektov in razvoj prakticnih smernic za upravljanje zgodovinskih odpadkov, odlagališc in izpustov. Marca je najprej potekal skupni sestanek z odborom RWMC, saj so njuna podrocja dela mocno povezana, nato pa še prvi samostojni sestanek. Na zacetku skupnega sestanka z RWMC so predstavniki NEA pripravili pregled trenutnih aktivnosti, ki jih izvaja agencija, temu je sledilo porocilo o delu in predvidenih aktivnostih stalnih odborov agencije. V nadaljevanju sta svoje delo, dosežke in nacrte predstavila še Forum regulatorjev in Forum za sodelovanje z zunanjimi deležniki. Drugi del sestanka je bil namenjen predstavitvi in dogovoru o skupnem interesu izvajanja novih oziroma dodatnih aktivnosti. Zaradi ustanovitve odbora CDLM in zaradi poteka mandatov nekaterim delovnim skupinam je bil potreben dogovor o nacinu nadaljevanja dela v novi strukturi odborov in o predvidenih aktivnostih. Vse dosedanje delovne skupine in njihovi clani so izkazali interes po nadaljnjem delu ne glede na predvideno novo organiziranost. Izpostavljeno je bilo, da je treba v cim vecji meri odpraviti podvajanje dela med skupinami in podvajanje aktivnosti glede na druge organizacije, kot sta MAAE in Evropska komisija. V nadaljevanju so predstavniki MAAE, Evropske komisije, WNA in EPRI (Electric Power Research Institute) predstavili mednarodno dogajanje in napredke pri ravnanju z RAO in IG. Napredek je viden na vec podrocjih, v EU predvsem s sprejetjem Direktive 2011/70/Euratom in sprejetjem nacionalnih programov ravnanja z RAO in IG ter s porocanjem držav clanic, ki sledijo zahtevam direktive. Predstavnika MAAE in WNA sta izpostavila še potrebo sodelovanja med državami in možnosti skupnega ravnanja z RAO in IG. Delegati držav clanic vkljucno s Slovenijo so nato predstavili svoja redna letna porocila o ravnanju z RAO in IG ter o razgradnji jedrskih objektov. Naslednji dan je potekal prvi redni sestanek CDLM. Na sestanku so delegati potrdili predsednico, ki je predstavila rezultate dosedanjih sestankov in zakljucke sestankov predsedstva. Delovna skupina za oceno stroškov razgradnje in sanacije objektov (DCEG – Decommissioning Cost Estimation Group) je predstavila rezultate svojega dela in okvirni dnevni red naslednjega sestanka skupine v septembru. Predsednik RF je predstavil delo foruma v zvezi z regulacijo razgradnje in zadnje predloge sprememb zakonodaje v državah clanicah na njihovo pobudo. Poudaril je ustrezno uporabo stopenjskega pristopa, pravocasno pripravo in nacrtovanje postopkov razgradnje, jasno dolocitev prehodne faze med koncem obratovanja objektov in zacetkom njihove razgradnje ter potrebe po usklajenih merilih dolocitve klasifikacije RAO iz razgradnje. Vprašanje neenotne klasifikacije RAO med državami, celo med državami EU, je izpostavil tudi predsednik delovne skupine za ravnanje z RAO in razgradnjo. Vecji del sestanka je bil namenjen potrditvi mandata odbora, organiziranosti in programa dela za obdobje od 2019 do 2020 ter vodenju dela odbora. Delegati so potrdili nadaljnji razvoj strukture nacrtovanja dela in program dela za prihodnji dve leti, ki predvideva aktivnosti, povezane z narašcajocimi potrebami razgradnje in sanacije, predvsem naloge in odgovornosti, financiranje postopkov, uporabo infrastrukture za ravnanje z RAO in IG, razvoj upravnega okvira in standardov varovanja ljudi in okolja. Pomemben del programa je vkljucevanje javnosti in delo z razlicnimi deležniki za uspešno realizacijo razgradnje in sanacije. 9.3.3 Odbor za varstvo prebivalcev pred sevanji (CRPPH) Naloga odbora je pravocasno zagotoviti prepoznavanje novih in nastajajocih vprašanj povezanih s sevanjem, analizirati njihove morebitne posledice ter priporociti ali sprejeti ukrepe za reševanje teh vprašanj. Odbor želi s svojim delom doseci vzpostavitev konsenza med strokovnjaki za varstvo pred sevanji v državnih upravnih organih glede smernic za izboljšave na predmetnem podrocju, ki bi se nato morale upoštevati pri razvoju novih pristopov in mednarodnih priporocil. Redni letni sestanek odbora se je kot obicajno zacel s pregledom tekocih zadev in porocil delovnih skupin. Nato je bila izvedena tematska razprava o razumevanju sevalnih tveganj v povezavi s sprejemanjem odlocitev. Delo je potekalo v skupinah glede na tri tematske sklope: dokoncna opustitev nadzora nad kontaminiranimi obmocji, evakuacija in izpusti v okolje. Sledila je še plenarna razprava. Predstavniki ZDA, Združenega kraljestva in NEA so izrazili zanimanje za kvantifikacijo tveganj, kot je dolocena v slovenski zakonodaji, zato jim je predstavnica posredovala angleški prevod Pravilnika o posebnih zahtevah varstva pred sevanji in nacinu ocene doz (Uradni list RS, št. 47/18). Odbor se je seznanil tudi s porocili iz delavnic in drugih dogodkov s podrocja delovanja odbora oziroma s predlogi zanje, ter s porocili mednarodnih organizacij (EK, MAAE, IRPA). Na koncu je predstavnik Kitajske, ki je bila povabljena kot opazovalka, predstavil stanje varstva pred sevanji v svoji državi. Od leta 2018 je v tej državi 45 jedrskih reaktorjev v obratovanju in 11 v gradnji, vec kot 20.000 visoko aktivnih virov je v uporabi in vec kot 200.000 rabljenih virov v zacasnem skladišcenju. Med izpostavljenimi delavci so najvecja skupina rudarji, ki jih je okoli 6 milijonov in ki v povprecju prejmejo 2,4 mSv letno. Najbolj problematicna pa je izpostavljenost radonu v zaprtih prostorih. Slovenska predstavnica odbora se je na povabilo vodje Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri OECD, tudi udeležila kratkega srecanja z njo in njeno ekipo. Neformalni pogovor je tekel predvsem o aktivnostih, ki jih URSVS pokriva pri OECD ter o vlogi, ki jo imajo OECD in druge mednarodne organizacije na podrocju varstva pred sevanji. 9.3.4 Odbor za varnost jedrskih naprav (CSNI) Delo tega odbora obsega pomoc državam clanicam pri ohranjanju in nadaljnjem razvoju znanstvenega in tehnicnega znanja, potrebnega za ocenjevanje varnosti jedrskih reaktorjev in gorivnega cikla. Odbor je sestavljen iz znanstvenikov, odgovornih za razvoj varnostnih tehnologij in raziskovalnih programov, ter iz predstavnikov upravnih organov. V letu 2019 je imel odbor dva redna sestanka. Na sestankih so se clani seznanili s porocili o delu posameznih delovnih skupin in tudi odbora za jedrske upravne dejavnosti (CNRA), s katerim odbor CSNI tesno sodeluje. Odbor je sprejel še sklepe o potrditvah izdelanih porocil in odobril predloge za nove projekte. Seznanili so se še z napredkom pri izvajanju tekocih skupnih projektov OECD, med katerimi je bil zanimiv projekt LOFT o hlajenju plinskih reaktorjev, ki se bo nadaljeval v letu 2020 in se mu je še možno pridružiti. Odbor je je odobril nove dopolnitve svojega delovnega nacrta in navodil ter razpravljal o delavnici »The multifactor optimization of predisposal management of radioactive waste« in odlocitev o udeležbi prepustil državam clanicam. Ustanovljena bo manjša skupina clanic odbora za jedrsko znanost NSC, CSNI in sekretariata NEA za pripravo diskusije o nadaljnjem razvoju baz podatkov na jedrskem podrocju. Predstavljeni so bili še napredki na podrocjih mednarodnega programa evaluacije novih tipov jedrskih elektrarn (MDEP) ter dela odborov NSC in CRPPH. Porocal je tudi predstavnik Evropske komisije in sporocil, da so za obdobje od 2019 do 2020 nacrtovani razpisi za projekte okvirne skupne vrednosti 152 milijonov evrov, ki bodo namenjeni usposabljanju in izobraževanju ter raziskavam na podrocjih jedrske varnosti, razgradnje, odlaganja radioaktivnih odpadkov, radiološke varnosti, medicinskih aplikacij. Sekretariat odbora za jedrsko znanost je podal porocilo o stanju in ohranjanju baz podatkov, kot najstarejši bazi podatkov OECD sta bili navedeni Criticality Safety Benchmark iz leta 1995 in Reactor Physics Experiment Evaluation Project iz leta 2004. Druge pomembnejše baze podatkov so še International Fuel performance Experimental Data in TH Systems Database. En dan pred junijskim zasedanjem odbora se je slovenski predstavnik udeležil še skupne delavnice NEA, MAAE in WANO (World Association of Nuclear Operators) o cloveškem kapitalu in kadrih na jedrskem podrocju, ki je pritegnila pozornost mnogih udeležencev. Na delavnici so svoje razmere, stanje in vizijo predstavili visoki predstavniki industrijskih panog, proizvajalcev in operaterjev jedrskih naprav, predstavniki upravnih organov, institutov in strokovnih pooblašcenih organizacij, kot tudi raziskovalci in predstavniki izobraževalnih ustanov. Udeleženci so se strinjali, da je treba vprašanju ohranjanja in prenosa znanja ter cloveškega kapitala nameniti cim vecjo pozornost. Tako kot sedaj za vzdrževanje in obnavljanje opreme in za zagotavljanje dolgorocnega varnega obratovanja bodo nujna vecja vlaganja tudi v obnavljanje znanja, redno usposabljanje in izobraževanje. Le novi, mladi in talentirani kadri namrec lahko jedrski panogi zagotovijo dobro prihodnost. Slovenski predstavniki so v letu 2019 sodelovali v treh delovnih skupinah odbora, in sicer v skupini za upravljanje in analizo v primeru nesrec WGAMA, skupini za ocenjevanje tveganj WGRISK ter skupini za cloveške in organizacijske dejavnike WGHOF. Glavni za Slovenijo relevantni podrocji WGAMA sta, vse dokler se v NEK izvaja program nadgradnje varnosti, termohidravlicne analize in analize težkih nesrec. Novo pa je podrocje raziskav pasivnih sistemov. Poleg predstavnikov držav clanic v delovni skupini sodelujejo tudi predstavniki Evropske komisije, Rusije in Kitajske, kot povabljene države. Glavni cilj WGRISK je spodbujanje razumevanja in uporabe verjetnostnih varnostnih analiz (VVA) za potrebe izboljševanja varnosti jedrskih naprav, njihovega obratovanja in projektiranja ter ucinkovitejši upravni nadzor. WGHOF pa predstavlja forum za mednarodno izmenjavo izkušenj iz hitro razvijajocih in spreminjajocih se podrocij cloveških in organizacijskih dejavnikov, ki vplivajo na varnost jedrskih objektov in naprav. 9.3.5 Odbor za jedrske upravne dejavnosti (CNRA) Odbor sestavljajo visoki predstavniki državnih upravnih organov, njegove glavne naloge pa so izmenjava informacij in izkušenj med upravnimi organi, pregled dogodkov, ki bi lahko vplivali na zahteve upravnih organov, in pregled dosedanjih praks in operativnih izkušenj. Najpomembnejša podrocja, ki jih odbor pokriva, so obravnava obratovalnih izkušenj in njihova mednarodna izmenjava, inšpektorske prakse ter sodelovanje med upravnimi organi. V letu 2019 je imel odbor dva redna sestanka. Na prvem sestanku je bilo med drugim govora o raziskavah, ki jih je odbor spremljal (staranje materialov – predvsem betona, materialov v reaktorski posodi itd.), morebitnih nevarnostih zaradi mocnih vetrov in tornadov, podpori pri politikah odlocanja in razvoju malih modularnih reaktorjev (SMR - Small Modular Reactors). SMR so aktualna tema, ki se obravnava na razlicnih nivojih, in sicer v industriji, na mednarodnih forumih ter znotraj posameznih držav ali združenj, v NEA pa deluje tudi forum, ki se ukvarja z izzivi pri reguliranju postavitve in delovanja teh naprav. Tema sestanka so bili še medsebojni strokovni pregledi (TPR) za obvladovanje staranja in dolgorocno obratovanje jedrskih elektrarn (LTP – Long-Term Operation). V sklopu sestanka je potekala tudi delavnica o cloveškem kapitalu z naslovom »Human Capital: A Community Approach for the Safe and Efficient use of Nuclear Technology«. Izvedena je bila v obliki kratkih predavanj in panelnih okroglih miz o naboru tem, ki so pomembne pri razvoju, ohranjanju in uporabi znanj na razlicnih podrocjih, pomembnih za varno in ucinkovito obratovanje jedrskih elektrarn. Predavali so strokovnjaki iz številnih mednarodnih organizacij in ustanov. Razprava je potekala še o implementaciji ALARA principa (As Low As Reasonably Achievable), in sicer koncepta »razumno/izvedljivo« (»reasonable/practicable«), kar bi po mnenju nekaterih lahko pomenilo tudi zmanjšanje vlaganj v varnost. V nadaljevanju so se obravnavale še teme kot so vpliv vodenja na varnost, vplivi vzdrževanja, ucinkovita varnostna kultura, in podobne. Drugi sestanek je bil posvecen pripravi osnutka nove strategije odbora, ki naj bi bila dokoncno potrjena v letu 2020 in bo vkljucevala vizijo, misijo, prioritete in plan dela CNRA v prihodnje. Sledila je tematska razpravi o pripravljenosti upravnih organov izbranih držav na zaustavitve in razgradnjo jedrskih elektrarn, svoje izkušnje iz tega podrocja so predstavile Japonska, Švica, ZDA in Slovaška. Stalna praksa na sestankih je, da delovne skupine odboru porocajo o svojem delu. Slovenska predstavnika sta v letu 2019 sodelovala v delovni skupini za inšpekcijske prakse WGIP in v delovni skupini za obratovalne izkušnje WGOE. WGIP je skupaj kanadskim upravnim organom za jedrsko varnost in delovno skupino za digitalne instrumentacije in nadzor WGDIC organizirala mednarodno delavnico o inšpekcijah s podrocja digitalne instrumentacijske in regulacijske opreme (DI&C – Digital Instrumentation and Control). Obravnavane so bile naslednje tematike: inšpekcije modifikacij software programske opreme, inšpekcije testiranj DI&C, še posebej med procesom licenciranja, in inšpekcije na podrocju nadgradnje in dedikacije komercialne DI&C. Slovenski predstavnik je bil clan delovne skupine za inšpekcije testiranja DI&C, kjer je sodeloval že na prejšnjih srecanjih v okviru priprave delavnice. Zadnji dan delavnice je bil namenjen tehnicni ekskurziji v jedrsko elektrarno Darlington. Rezultat skupinskega dela na takšnih rednih delavnicah so seznami dobrih inšpekcijskih praks in opažanj iz obravnavanih podrocij, ki so nato objavljene v periodicnih porocilih. Glavni namen srecanj WGOE je, da udeleženci predstavijo dogodke in obratovalne izkušnje iz svojih jedrskih elektrarn. Med zanimivejšimi so bili obnova dotrajanih betonsko ojacanih zgradb (BB – Bunkerised Buildings) v belgijskih elektrarnah Doel in Tihange, okvara dizelskega generatorja v ruski elektrarni Kalinin zaradi školjk v vodi iz bližnjega jezera, ki se je uporabljala za njegovo hlajenje, dolgotrajno nedelovanje izolacijskih ventilov na sistemu za hlajenje komponent v vec švedskih elektrarnah ter nepravilno delovanje turbinskih obvodnih ventilov med postopkom zaustavitve elektrarne Grand Gulf v ZDA. 9.3.6 Odbor za jedrsko pravo (NLC) Odbor se ukvarja s pravnimi zadevami na podrocju jedrske energije, s spodbujanjem razvoja in harmonizacije zakonodaje, ki ureja uporabo jedrske energije v miroljubne namene ter z organiziranjem izobraževanj na teh podrocjih. Letni sestanek odbora obicajno poteka vzporedno s sestankom pogodbenic Pariške konvencije o odgovornosti tretjim na podrocju jedrske energije, katere depozitar je generalni sekretariat OECD. Sestanek, ki je potekal dne 27. in 28. 06. 2019, se je kot obicajno pricel z uvodnim nagovorom generalnega direktorja agencije, ki je poudaril financno (ne)vzdržnost sistema NEA ter napovedal nekatere ukrepe za izboljšanje situacije. Tako bo med drugim potrebno v vseh strokovni odborih zmanjšati število delovnih skupin in drugih teles, sestanke odborov pa organizirati le enkrat na leto. V nadaljevanju so povzeti le tisti deli sestanka, ki so vsebinsko zanimivejši za naše clanstvo in aktivnosti v okviru NEA. Na vprašalnik o verificiranih programih jedrskega prava v državah clanicah, listah korespondentov, ažuriranju zakonodaje na spletnih straneh, primerih jedrskih sodnih zadev in pristojnih organih v državah so do prvotnega roka odgovorile le štiri države, zato je odbor rok za dostavo odgovorov podaljšal. Udeleženci so bili tudi seznanjeni, da bo naslednji kongres Mednarodnega združenja za jedrsko pravo (INLA – International Nuclear Law Association) v letu 2020 v Washingtonu. Predstavnik MAAE je porocal, da je Crna gora postala pogodbenica Skupne konvencije o varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom. Predstavnik Evropske komisije je pojasnil, da naj bi bila študija o odgovornosti za jedrsko škodo, sicer narocena že pred leti, zakljucena septembra 2019, ko jo nameravajo tudi objaviti. Nadalje so potekale priprave na sistem sprejemanja zakonodaje v okviru Euratoma, kjer bi bilo potrebno odpraviti t. i. demokraticni deficit, pri cemer naj bi za zacetek sistem poskušali nadgraditi na mehak nacin, kasneje pa tudi s spremembami Euratom pogodbe, ce bo seveda dosežen konsenz med clanicami. V nadaljevanju je bil dosežen dogovor o podaljšanju mandatov in sprejetju programov dela treh delovnih skupin odbora za jedrsko pravo: delovne skupine za odlagališca in odgovornost za jedrsko škodo; delovne skupine za odgovornost za jedrsko škodo in transport ter delovne skupine za pravne vidike jedrske varnosti. V zvezi s slednjo je sekretariat pojasnil, da bo clanicam v potrditev poslano koncno porocilo na temo podaljšanja življenjske dobe jedrskih objektov; ker je bil slovenski prispevek predhodno že usklajen s sekretariatom, bo Slovenija porocilo potrdila. Glede zacetka veljavnosti protokolov k Pariški konvenciji (PK) o odgovornosti za jedrsko škodo in Bruseljski dopolnilni konvenciji (BDK) je predsedujoci pojasnil, da je Italija na sestanku pogodbenic Pariške konvencije (ki je potekal 24. 06. 2019) poudarila, da bo do konca leta 2019 ali do zacetka leta 2020 zakljucila notranje postopke, potrebne za ratifikacijo Protokolov k PK in BDK, s cemer bodo izpolnjeni pogoji za simultano predajo ratifikacijskih listin vseh držav clanic Evropske unije, ki so pogodbenice obeh konvencij, depozitarjema. Predsedujoci je ob koncu prvega dne sestanka odbora na neformalni sestanek povabil predstavnike Francije, Slovenije in Švedske (ne pa tudi Finske), torej tistih držav, ki še niso poiskale rešitev za t. i. odklonjeno zavarovalno kritje za jedrsko škodo za telesne poškodbe, katerih zastaralni rok se je iz desetih let po novelirani PK podaljšal na 30 let. Poudaril je, da bi bilo skrajno nesprejemljivo, ce bi po dolgih letih cakanja na zakljucek nacionalnih ratifikacijskih procesov v letu 2020 prišli v situacijo, da simultane predaje ratifikacijskih listin depozitarjema PK in BDK ne bi mogli izvesti, ker tega katera od držav ne bi mogla storiti zaradi nerešenega vprašanja odklonjenega zavarovalnega kritja. Napovedal je, da bo Generalni direktor NEA William Magwood poslal pisma na stalna predstavništva vseh držav clanic agencije, v katerem bo opozoril na ta dejstva, s tem da seveda ne bo izpostavljal konkretnih držav. Slovenski predstavnik je o tem osebno porocal stalnemu predstavništvu RS pri OECD v Parizu. 9.3.7 Odbor za tehnicne in ekonomske raziskave razvoja jedrske energije in gorivnega cikla (NDC) Odbor se ukvarja z vprašanji jedrske energetike iz ekonomskega in širšega gospodarskega vidika, delo odbora pa vkljucuje tako raziskovanje gospodarske upravicenosti uporabe jedrske energije kot tudi vrednost in dostopnost razlicnih virov, pomembnih za uporabo jedrskih tehnologij. S takšnimi temami se tako podrobno in specificno ne ukvarja nobena druga mednarodna organizacija, zato je udeležba v tem odboru za Slovenijo, ki naj bi kot clanica OECD svoje politike in usmeritve oblikovala ob upoštevanju najbolj razvitih držav, zelo koristna za potrebe usmerjanja politik in vodenja na podrocju uporabe jedrske tehnologije za proizvodnjo energije. Na letnem sestanku so udeleženci razpravljali o tem, da se na svetovni ravni kljub narašcajocemu deležu obnovljivih virov energije in vecanju proizvodnje energije iz obnovljivih virov izpusti ogljikovega dioksida ne zmanjšujejo. OECD zato v povezavi z razogljicenjem vse vecjo pozornost posveca nujnemu nadaljnjemu razvoju jedrske energije. Odbor NDC izvaja študije, ki so pomembne za analiziranje ucinkov razvoja jedrske energije na ekonomijo in tehnologijo. Izdelava takšnih študij, ki jih politicni odlocevalci lahko dejansko uporabijo pri svojem delu, je namrec zelo pomembna in naloga vseh clanov odbora je širjenje vsebin študij pri lastnih vladah ter spodbujanje uporabe njihovih rezultatov in ugotovitev. Najpomembnejše študije odbora, izdelane v obdobju med 2018 in 2019 so bile: »Cost of Decarbonisation«, »The Full Costs of Electricity Provisions«, »Red Book«, in »Nuclear Innovation 2050«. OECD sicer državam priporoca idealno mešanico energetskega sistema: najvecjo možno v posamezni državi razpoložljivo energijo iz hidroelektrarn, ostali del pa v instalirani moci v enakih deležih energije iz jedrskih elektrarn ter soncne in vetrne energije. V letu 2019 so bili kot posebna tema obravnavani mali modularni reaktorji (SMR – Small Modular Reactor). Predstavitve na to temo so na sestanku podali predstavniki OECD, Združenega Kraljestva, Kanade, ZDA in Francije. Med razpravo je bilo ugotovljeno, da imajo SMR bodoce mesto za dolocen segment trga, niso pa povsod uporabni in niso nadomestilo velikim jedrskim elektrarnam. 9.3.8 Odbor za jedrsko znanost (NSC) Glavni cilji odbora za jedrsko znanost so pomagati državam clanicam pri razvijanju obstojecega znanja, potrebnega za izboljšanje delovanja in varnosti obstojecih jedrskih sistemov, prispevati k oblikovanju trdne znanstvene in tehnicne podlage za razvoj jedrskih sistemov prihodnje generacije in ohranjati osnovno znanje z jedrskega podrocja. Slovenski predstavnik se v letu 2019 ni udeležil sestanka tega odbora. 9.3.9 Usmerjevalni odbor Usmerjevalni odbor je najvišji organ agencije, katerega naloga je usmerjati delo posameznih odborov in sekretariata ter porocati OECD o delu agencije. V njem sodelujejo višji predstavniki upravnih teles za jedrsko energijo in predstavniki ministrstev držav clanic, ki se ukvarjajo s podrocjem jedrske energije, ter tudi predstavnika MAAE in Evropske unije. Generalni direktor NEA je v svojem govoru na zacetku spomladanskega sestanka opredelil dve novi prioritetni podrocji za nadaljnje delo agencije, in sicer jedrsko zapušcino z zmanjševanjem tveganj ter inovacije in jedrske raziskave. Sledila so porocila vodij posameznih podrocij. Na podrocju jedrske varnosti in regulative je potekala posebna razprava o obvladovanju staranja, organizirana je bila delavnica o dobavni verigi. Na podrocju varstva pred sevanji je na Švedskem potekala poletna šola, ustanovljena je bila skupina za raziskavo nizkih doz in organizirana delavnica o razumnih odlocitvah glede varstva pred sevanji ter forum o varnostni kulturi. Poudarki s podrocja jedrskega prava so bili praznovanje 50-letnice obstoja odbora za jedrsko pravo NLC, izid 100. številke publikacije Nuclear Law Bulletin, sestanek o interpretaciji in implementaciji Pariške konvencije, delavnice o pravnih vidikih jedrske varnosti, o odgovornosti pri prevozu in o odškodninah po jedrskih nesrecah ter izobraževalni dogodki o osnovah jedrskega prava in šola o jedrskem pravu. Izšli sta redni publikaciji agencije, Rdeca knjiga o virih urana in Rjava knjiga s podatki o jedrski energiji, ter publikacija o stroških razogljicenja ob upoštevanju jedrskega deleža in obnovljivih virov. Delegati so sprejeli program dela in proracun agencije, potekala je razprava o sklepanju sporazumov o sodelovanju z WNA (World Nuclear Association) in CRIEPI (Central Research Institute of Electrical Power Industry), delegati pa so bili seznanjeni tudi z nameravanim sprejemom Bolgarije kot nove clanice NEA. Naslednji dan je potekala strokovna razprava o geoloških odlagališcih, kjer so izkušnje iz podrocja razvoja in obratovanja geoloških odlagališc predstavile tudi posamezne države. Dr. Tomaž Žagar iz družbe Gen Energija d. o. o. je predstavil delo delovne skupine znotraj združenja INFNEC (International Framework for Nuclear Energy Cooperation), kjer obravnavajo razlicne scenarije za koncno odlaganje radioaktivnih odpadkov v posamezni državi, pa tudi vprašanja, povezana z nacrtom mednarodnega odlagališca, oziroma skupnih regionalnih geoloških odlagališc. Na drugem sestanku konec oktobra je bilo med drugim govora o vzpostavitvi regionalne pobude za jedrski napredek (RINA – Regional Initiative for Nuclear Advancement), kjer bo sodelovala tudi Slovenija. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o nameri sklenitve memoranduma o sodelovanju med NEA in kitajskim inštitutom za jedrsko energijo (CIAE – China Institute of Atomic Energy), sklenitev do nadaljnjega ni bila odobrena, medtem ko sta bila memoranduma z WNA in CRIEPI že podpisana. Drugi dan sestanka je bil namenjen strokovni razpravi o malih modularnih reaktorjih (SMR). Njihove prednosti so številne, od možnosti serijske proizvodnje, nižjih stroškov in hitrejše izdelave, primernosti za elektrifikacijo industrije in prometa, velikega potenciala pri vzpostavljanju brezogljicne družbe, nizkih cezmejnih vplivov na okolje in podobno, a se vseeno izpostavljajo tudi problemi oziroma nerešena vprašanja, predvsem glede licenciranja in harmonizacije zakonodaje, odgovornosti za škodo ter zagotavljanja javne podpore. Svoje prispevke so pripravile države, v katerih se SMR že razvijajo: Rusija, Velika Britanija, Kanada, Argentina in ZDA. Odbor je v decembru kot samostojni dogodek organiziral seminar o izboljšanju stanja enakopravne zastopanosti spolov v jedrsko - energetskem sektorju, »Exploratory Meeting on Improving Gender Balance in Nuclear Energy«. Za številna podrocja znanosti in tehnologije namrec velja, da so ženske premalo zastopane v tehnicnih in vodstvenih položajih, tudi v jedrskem sektorju. Pomanjkanje žensk zaradi neuravnotežene zastopanosti spolov ima lahko posledice za prihodnost jedrske energije v državah clanicah NEA in lahko predstavlja izgubo prepotrebne delovne sile, talentov in idej, saj se delovna sila stara in se številni strokovnjaki bližajo upokojitvi. Privabljanje in novacenje mladih žensk za študij t. i. STEM podrocij (Science, Technology, Engineering, Math) ter izboljšanje možnosti za njihov študij je izziv za države clanice NEA. Vsaka država bi morala vzpostaviti ustrezne mehanizme ter izboljšati pogoje in možnosti za zaposlitev žensk na vseh stopnjah njihove kariere. Stremeti za uravnotežene zastopanosti spolov tudi oziroma predvsem na vodstvenih položajih pa je še dodatno velik izziv za skoraj vse države clanice. Vsi udeleženci so se strinjali glede pomembnosti zavez vodstev institucij, pripravljenih smernic, nacel in politike posamezne organizacije za izboljšanje uravnotežene zastopanosti spolov in se dogovorili o nadaljevanju aktivnosti na tem podrocju. 9.4 SODELOVANJE Z DRUGIMI ZDRUŽENJI 9.4.1 WENRA WENRA je neformalno združenje predstavnikov jedrskih upravnih organov evropskih držav z jedrskimi programi. Glavne naloge združenja so razvoj skupnega pristopa k jedrski varnosti, zagotavljanje neodvisnih pregledov jedrske varnosti v državah kandidatkah za vstop v EU ter izmenjava izkušenj na podrocju jedrske varnosti. V združenju je zastopanih osemnajst držav clanic in trinajst držav opazovalk. Z namenom harmonizacije pristopov k jedrski varnosti so ustanovljene tri delovne skupine, ki pripravljajo podlage za varnostne standarde za podrocja varnosti jedrskih elektrarn, jedrske varnosti skladišc radioaktivnih odpadkov in razgradnje jedrskih elektrarn ter za harmonizacijo jedrskih inšpekcijskih praks. Aprila je v Budimpešti potekal prvi redni letni sestanek združenja. Udeleženci so med drugim razpravljali o pripravi nove strategije, o morebitni prikljucitvi Irana in Turcije k državam opazovalkam, o napredku pri izvajanju stresnih testov v Belorusiji ter o raziskavi, ki jo je po narocilu Evropske Komisije izvajala organizacija ETSON (European Technical Safety Organisations Network) o izpolnjevanju zahtev Direktive o jedrski varnosti. Seznanili so se z osnutkom porocila »Interfaces between Nuclear Safety and Nuclear Security« in zavzeli za cim prejšnji pricetek dela nove strokovne skupine za kibernetsko varnost ter njeno sodelovanje z združenjem ENSRA. Predstavljeno je bilo delo združenja European Clearinghouse on Operating Experience Feedback for Nuclear Power Plants, ki deluje v okviru Skupnega raziskovalnega središca EU, ter projekt razvoja superkriticnega sistema odjema toplote s turbo kompresorjem, ki je financiran z evropskimi sredstvi in v njem sodeluje tudi Institut »Jožef Stefan«. Porocila upravnih organov posameznih držav niso bila na dnevnem redu. Oktobra so se clani sestali v Baslu v Švici na drugem plenarnem zasedanju, kjer so izvolili novo vodstvo in sprejeli Rusijo za pridruženo clanico. Razpravljali so o neskladnostih med standardi WENRA in MAAE, o morebitnem povabilu ZDA in Kitajski k pridružitvi, o sodelovanju z ENSREG in ETSON, o potrebi po harmonizaciji pristopov upravnih organov glede izvajanja varnostnih ciljev (SRL – Safety Reference Levels) v državah s prepoznavanjem dobrih praks, ter o potrebi po cim hitrejšem dokoncanju SRL za male modularne reaktorje. Delovna skupina za jedrske odpadke in razgradnjo (WGWD – Working Group on Waste and Decommissioning) je organizirala delavnico o upravnih vidikih razgradnje jedrskih objektov in posodobila porocila o izpolnjevanju zahtev držav clanic na podrocjih skladišcenja radioaktivnih odpadkov in razgradnje. V skupini poteka tudi analiza preglednic skladnosti (TOC – Tables of Concordance) državnih zakonodaj na relevantnih podrocjih. V okviru septembrskega sestanka v Španiji je bil organiziran tehnicni obisk odlagališca radioaktivnih odpadkov El Cabril. Udeleženci so si ogledali zaprti del odlagališca nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, tunel za kontrolo izcednih vod, odlagališce zelo nizko radioaktivnih odpadkov, objekt za obdelavo odpadkov in komandno sobo. 9.4.2 ENSRA Združenje predstavnikov upravnih organov, ki pokrivajo jedrsko varovanje (ENSRA), je bilo formalno ustanovljeno že leta 2004. Slovenija se je pridružila ENSRI leta 2008, s tem da sta clana združenja predstavnika URSJV in Ministrstva za notranje zadeve. V združenju ENSRA trenutno sodelujejo predstavniki upravnih organov iz naslednjih držav: Belgija, Ceška, Finska, Francija, Litva, Madžarska, Nemcija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica in Velika Britanija. ENSRA zasleduje predvsem naslednje cilje: izmenjavo informacij o jedrskem varovanju, aktualnih varnostnih vprašanjih in dogodkih, razvoju celovitega razumevanja temeljnih nacel fizicnega varovanja in spodbujanje skupnih principov do varovanja v Evropi. Pomembno je sodelovanje predstavnikov ENSRE (Trojke) s predstavniki MAAE, vzpostavitev medsebojnega obvešcanja z združenjem WENRA (Western European Nuclear Regulators' Association), dodatno prepoznavnost ENSRI pa daje tudi zakljucno porocilo skupine Ad-Hoc Group on Nuclear Security (ADGNS) iz leta 2012. Finska (STUK) je gostila marca 2019 plenarni sestanek, ki je potekal na sedežu regulatorja. Glavni poudarki so bili predvsem: sovisnosti med varnostjo in varovanjem in pristopih clanic ter sodelovanje z drugimi organizacijami in subjekti, delovanje delovnih skupin (npr. za prevoz/varovanje) in revizija poslovnika združenja (TOR – Terms of Reference). Vodenje omenjenemu združenju bo do konca leta 2021 v rokah predstavnika finskega jedrskega upravnega organa, naslednji plenarni sestanek pa bo spomladi 2020 v Švici (ENSI). Viri: [77], [78], [79] 9.4.3 Mednarodno združenje za jedrsko pravo (INLA) INLA (International Nuclear Law Association) je mednarodno združenje pravnih in drugih strokovnjakov za miroljubno uporabo jedrske energije, katerega temeljni namen je podpirati in pospeševati znanje in razvoj pravne stroke in raziskav na tem podrocju, izmenjava spoznanj med njegovimi clani ter sodelovanje s sorodnimi združenji in ustanovami. V združenje je vclanjenih okoli 600 strokovnjakov iz vec kot 60 držav in mednarodnih organizacij. INLA deluje v šestih delovnih skupinah, in sicer: Varnost in predpisi; Odgovornost za jedrsko škodo in zavarovanje; Mednarodno jedrsko trgovanje/nove gradnje; Ravnanje z odpadki; Jedrsko varovanje in Transport. INLA praviloma organizira kongres na dve leti, zadnji je bil v letu 2018 v Abu Dhabiju, naslednji kongres pa bo leta 2020 v Washingtonu. Leta 2005 je bil INLA kongres organiziran v Sloveniji, v Portorožu. 9.4.4 NRC (CAMP) URSJV sodeluje na podlagi sporazuma z US NRC (Zvezno jedrsko upravno komisijo ZDA) v mednarodno raziskovalno-razvojnem programu CAMP (Code Application and Maintenance Programme). Program CAMP omogoca sodelovanje pri vzdrževanju in uporabi programske opreme na podrocju preprecevanja ter obvladovanja nezgod in nenormalnih dogodkov v jedrskih elektrarnah. Pri tem sodelujejo, na podlagi pogodbe iz leta 2018, ko se je pricela nova petletna faza programa CAMP za Slovenijo, poleg URSJV še NEK in IJS. Nacionalni koordinator za program CAMP je predstavnik IJS, ki redno spremlja in poroca o dejavnostih CAMP in s svojimi prispevki aktivno sodeluje pri razvoju in uporabi NRC racunalniških programov. Pogodba CAMP zagotavlja dostop do racunalniških programov, ki se razvijajo v okviru programa. Uporabnikom so trenutno na voljo najnovejše verzije programskih orodij, in sicer: RELAP5/MOD3.3 Patch 05, TRACE V5.0 Patch 5, skupaj s programoma PARCS-v32m19 in SNAP Version 2.6.9 ter APTPlot V6.9.0 za risanje grafov. Za leto 2019 je IJS pripravil prispevek v naravi z naslovom »LOCAs with loss of one active emergency cooling system simulated by RELAP5«. Predpostavljena sta dva razlicna scenarija male izlivne nezgode, to je izguba vsega visokotlacnega varnostnega vbrizgavanja in izguba vsega nizkotlacnega vbrizgavanja, za spekter zlomov od 1,27 cm (0,5 palca) do 30,48 cm (12 palcev), za standardni vhodni model NEK. Maja 2019 se je predstavnik IJS udeležil spomladanskega srecanja »2019 Spring CAMP Meeting« v Valenciji, Španija, v novembru pa tudi jesenskega srecanja »Fall 2019 CAMP Meeting« v North Bethesda, ZDA. Na jesenskem srecanju je bil za leto 2020 že predlagan prispevek v naravi z naslovom »Simulation of total loss of feedwater LOFT LP-FW-1 test using RELAP5/MOD3.3«, ki ga je tehnicni programski odbor CAMP tudi odobril, predstavljeni so bili tudi preliminarni rezultati analize. Predstavniki slovenskih organizacij v združenju CAMP so se v letu 2019 srecali januarja in junija na delovnih sestankih, kjer je nacionalni koordinator programa podrobneje predstavil najnovejša dogajanja v raziskovalnem programu CAMP ter svoje delo in aktivnosti IJS na tem podrocju. 9.4.5 NRC (CSARP) V letu 2015 je Slovenija obudila sodelovanje v US NRC raziskovalnem programu na podrocju težkih nesrec CSARP (Cooperative Severe Accident Research Program). Pri tem sodelujejo, na podlagi aneksa k pogodbi za CAMP, poleg URSJV še NEK in IJS, nacionalni koordinator za program CSARP je predstavnik IJS. Pogodba CSARP zagotavlja dostop do racunalniškega programa MELCOR za simulacijo težkih nesrec v jedrskih elektrarnah. Predstavniki slovenskih organizacij v združenju CSARP so se v letu 2019 srecali v novembru na delovnem sestanku. Nacionalni koordinator je predstavil status raziskovalnega programa CSARP v Sloveniji, kronologijo aktivnosti, udeležbo na EMUG srecanju, MELCOR delavnici in CSARP/MCAP srecanju, ter realizacijo nacrtovanih aktivnosti. Realizirane so bile vse nacrtovane aktivnosti in dodatno še projektna naloga »Analiza vpliva porazdelitve radioaktivnih snovi v zadrževalnem hramu NEK na smernice za obvladovanje težkih nesrec« za URSJV. 9.4.6 Nuclear Security Contact Group Kontaktna skupina za jedrsko varovanje (NSCG) je združenje, ki je nastalo po koncu 4. Vrha jedrskega varovanja, ki se je odvil v letu 2016. Skupini so se pridružile še nekatere druge države, ki niso sodelovale na omenjenih vrhovih. Slovenija se je formalno pridružila skupini marca 2017, s tem pa se je nadgradilo slovenske aktivnosti na podrocju jedrskega varovanja. Sodelujejo imenovani predstavniki MZZ in URSJV. Ena od zavez, izhajajoc iz minulih Vrhov jedrskega varovanja, so tudi posamezni tematski sklopi – podporo katerim so dale razlicne skupine držav. Slovenija (preko MZZ) je avgusta 2018 poslala uradno obvestilo, da se je pridružila dvema pobudama: INFCIRC/910 (ki se nanaša na varovanje visoko radioaktivnih snovi) in INFCIRC/918 (preprecevanje tihotapljenja jedrskih/radioaktivnih snovi). Delo NSCG je najprej usklajevala Kanada, nato ga je prevzela Jordanija, za njo pa Madžarska, ki je maja 2019 organizirala osrednji sestanek v Budimpešti, na katerem so sodelovali tudi slovenski predstavniki (MZZ, URSJV). Sestanek je potekal z izmenjavo informacij med drugim o bližnji konferenci o jedrskem varovanju, misijah IPPAS, delu in boju proti jedrskemu terorizmu itd. Poleg predstavnikov vecine držav so sodelovali tudi predstavniki INTERPOLA, GICNT, Združenih narodov, MAAE in drugi. Viri: [80], [81], [82], [83], [84], [85] 9.4.7 Združenje evropskih upravnih organov za prevoz radioaktivnih snovi (EACA) EACA (European Association of Competent Authorities) je združenje upravnih organov pristojnih na podrocju prevoza radioaktivnih snovi. Glavna naloga združenja, ki sta ga leta 2008 ustanovili Francija in Združeno kraljestvo (VB), je skupni pristop in razumevanje zahtev predpisov s tega podrocja, ki veljajo v Evropi. Združenje na razlicne nacine omogoca izpolnjevanje omenjenega cilja, in sicer z razvojem mreže upravnih organov pristojnih na podrocju varnega prevoza, s širjenjem znanja in dobrih praks med clanicami, dela v delovnih skupinah ter z razvojem skupnega razumevanja in ucinkovitejšega sodelovanja upravnih organov na delovni ravni. URSJV od leta 2015, ko je bila Slovenija opazovalka, v celoti pa od leta 2016 deluje pri delu EACA. Letni sestanek omenjenega združenja je potekal v Atenah, naslednji sestanek pa je predviden v Stockholmu, spomladi 2020. EACA je v predhodnih letih izdala vec koristnih dokumentov, ki so dostopni preko njene odprte spletne strani. Slovenija je na sestanku v Atenah predstavila zbrane podatke o prevozu radioaktivnih snovi v zimskih razmerah v razlicnih državah. Ena od naslednjih zanimivosti bo tudi izmenjava informacij med clanicami EACA o embalaži, za katero ni potrebna odobritev zasnove. Vir: [86] 9.5 SODELOVANJE NA PODLAGI MEDNARODNIH POGODB 9.5.1 Dvostranski sporazumi V zacetku aprila je URSJV organizirala redno letno srecanje v okviru bilateralnih sporazumov med Ceško, Madžarsko, Slovaško in Slovenijo, t. i. kvadrilateralo, ki je namenjena predvsem izmenjavi izkušenj in medsebojnemu obvešcanju o pomembnih dogajanjih na podrocju jedrske varnosti. Udeleženci so najprej izmenjali informacije glede organizacijskih zadev, novosti na podrocju zakonodaje in posebnosti glede upravnih in inšpekcijskih zadev, nato pa še mnenja in izkušnje glede mednarodnih zadev, ki se nanašajo na sodelovanje z MAAE, NEA in tudi zadeve s podrocja EU, kjer usklajevanje jedrskih zadev poteka znotraj skupine za atomska vprašanja (ATO). Države so porocale o tehnicnih izzivih pri obratovanju jedrskih objektov, s katerimi so se soocale v obdobju od zadnjega srecanja, Slovaška, Ceška in Madžarska pa so porocale o stanju projektov gradnje novih jedrskih elektrarn. Na Slovaškem poteka razgradnja dveh enot JE Bohunice, postopke za nacrtovano dokoncanje tretje in cetrte enote v JE Mochovce ovirajo najdbe pomanjkljivosti, predvsem na sekundarnem, t.j. konvencionalnem delu elektrarne. Prav tako je upocasnjen tudi madžarski projekt gradnje nove JE Paks II., Ceška pa je ponovno odprla vprašanje gradnje novih jedrskih elektrarn, ker potrebuje dodatno energijo in namerava objaviti razpis za potencialne ponudnike. Slovenija je ostale udeležence med drugim seznanila z napredovanjem pri izvajanju programa nadgradnje varnosti v NEK, s spremembo projekta za novo suho skladišce izrabljenega goriva in z izvajanjem akcijskega nacrta za pripravljenost na izredne dogodke. Vsi štirje upravni organi sodelujejo tudi pri dveh projektih nudenja pomoci iranskemu upravnemu organu v okviru evropskega instrumenta INSC za sodelovanje na podrocju jedrske varnosti, zato se je sestanka udeležila tudi predstavnica podjetja ENCO iz Dunaja, ki je vodilni konzorcijski partner pri obeh projektih. Tudi redno letno srecanje med Slovenijo in Avstrijo po sporazumu o zgodnjem obvešcanju in vprašanjih skupnega interesa s podrocja jedrske varnosti je gostila URSJV. Sestanek je bil namenjen medsebojnemu informiranju o pomembnejših dogodkih v casu od zadnjega srecanja. Teme pogovorov so bile spremembe na podrocju zakonodaje, radiološkega monitoringa, pripravljenosti na izredne dogodke, ravnanja z radioaktivnimi odpadki in spremembe oziroma pomembnejši dogodki na podrocju jedrskih programov. Slovenija je porocala o napredku pri pripravi podzakonskih predpisov k novemu zakonu o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti, Avstrija pa o izvajanju dolocil direktiv Evropske unije, napredku pri sprejemanju novega krovnega zakona o varstvu pred sevanji ter o obsežnem državnem projektu zašcite pred radonom. Udeleženci so potrdili uspešnost regionalne vaje z namenom ugotavljanja usklajenosti cezmejnih ukrepov med izrednim dogodkom, ki jo je na Dunaju organizirala MAAE, na njej pa so sodelovale Avstrija, Hrvaška in Slovenija. Slovenska stran je obširno porocala o obratovanju NEK, in sicer o nacrtovanem rednem remontu, o štirih obratovalnih dogodkih, o uspešni implementaciji vseh priporocil misije OSART, o izvajanju programa nadgradnje varnosti, o projektu izgradnje novega suhega skladišca za izrabljeno gorivo in o aktivnostih po izvedenem tematskem varnostnem pregledu. Avstrijska delegacija si je ogledala tudi Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov na Brinju pri Ljubljani, kjer jim je osebje ARAO predstavilo svoje delo in organiziranost skladišca. V decembru je v Ljubljani potekal redni sestanek po bilateralnem sporazumu z Republiko Hrvaško o zgodnji izmenjavi informacij v primeru radiološke nevarnosti. Udeleženci so si najprej izmenjali informacije o novostih v obeh upravnih organih in na podrocju zakonodaje. Hrvaška stran je porocala o reorganizaciji državne uprave, v okviru katere so ukinili vrsto manjših upravnih organov in agencij, med njimi tudi Državni zavod za jedrsko in radiološko varnost. Vse naloge in pristojnosti tega zavoda pa so prenesli na Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za civilno zašcito. Slovenska stran je porocala o zadnjih spremembah na zakonodajnem podrocju ter o zadnjih aktivnostih na podrocju pripravljenosti na izredne dogodke, vkljucno s prenovo sistema »KID« za komuniciranje med izrednim dogodkom, ki ga upravlja in vzdržuje URSJV, do njega pa dostopa tudi hrvaški pristojni organ. Tudi na tem sestanku so udeleženci poudarili pozitivne izkušnje iz regionalne vaje na Dunaju. Državi vseskozi intenzivno sodelujeta na podrocju pripravljenosti in ukrepanja ob izrednih dogodkih vkljucno z dogovarjanjem o usklajenih zašcitnih ukrepih v primerih izrednih dogodkov v jedrski elektrarni Krško. Hrvaški gostje so si ogledali tudi center za obvladovanje izrednih dogodkov na URSJV. 9.5.2 Konvencija o jedrski varnosti URSJV je februarja 2019 pricela s pripravami na osmi pregledovalni sestanek pogodbenic po KJV, ki bo od 23. marca do 3. aprila 2020 na Dunaju. Glavna dejavnost je bila priprava porocila o izvajanju dolocil KJV v Sloveniji od zadnjega pregledovalnega sestanka, ki je bil leta 2017 na Dunaju. Porocilo je bilo pripravljeno do konca maja, vlada je pa ga je potrdila sredi julija, obenem z imenovanjem slovenske delegacije za osmi pregledovalni sestanek pogodbenic po KJV. Osmo slovensko porocilo o jedrski varnosti obsega obdobje od prejšnjega pregledovalnega sestanka pogodbenic Konvencije o jedrski varnosti, in sicer od leta 2017 do 2019. Porocilo je osredotoceno na opis jedrske varnosti edine slovenske jedrske elektrarne Krško, za katero URSJV ocenjuje, da je v tem obdobju varno obratovala, saj niso bile ugotovljene nobene posebne težave oziroma odstopanja. Najpomembnejše dogajanje v tem porocevalskem obdobju je bilo izvajanje po-fukušimskega nacionalnega akcijskega nacrta, ki ga sestavlja program nadgradnje varnosti jedrske elektrarne Krško (PNV). Izvajale so se spremembe in izboljšave druge faze programa, ki so potekale po nacrtih in so bile zakljucene konec leta 2019. Tretja, zadnja faza PNV naj bi bila zakljucena konec leta 2021. Med izzive na podlagi ugotovitev prejšnjega pregledovalnega sestanka spada projekt izgradnje suhega skladišca za izrabljeno gorivo, saj bodo zmogljivosti obstojecega bazena za izrabljeno gorivo v jedrski elektrarni Krško kmalu zapolnjene. Gradnja skladišca se bo pricela v letu 2020, prva kampanja prenosa izrabljenega goriva iz bazena v suho skladišce pa je nacrtovana za leto 2022. Naslednji izziv je potreba po vecji usklajenosti ukrepov med sosednjimi državami ob izrednih dogodkih, kar je bilo obravnavano na prakticni vaji v juniju 2019, kjer je Slovenija sodelovala skupaj s tremi sosednjimi nejedrskimi državami, Hrvaško, Italijo in Avstrijo. S Hrvaško pa se pripravlja osnutek dogovora o pripravljenosti na izredne dogodke med upravnima organoma in organoma za civilno zašcito. Porocilo obravnava še dolocene druge relevantne teme, kot so spodbujanje varnostne kulture, ohranjanje znanja, redno izvajanje mednarodnih strokovnih pregledov v jedrski elektrarni Krško, kjer so že bile potrjene nove pregledovalne misije, ter nacrtovanje dolgorocnega obratovanja elektrarne. Za jedrsko varnost je zelo pomembno tudi spremljanje in analiziranje obratovalnih izkušenj po svetu, kar se v jedrski elektrarni Krško redno izvaja, prav tako pa ima svoj sistem za pregled in analizo mednarodnih obratovalnih izkušenj in dogodkov razvit tudi URSJV. Osmo nacionalno porocilo obsega še podrocja, ki so pomembna tudi za splošno zagotavljanje jedrske varnosti, kot npr. ucinkovito javno komuniciranje, stabilno financiranje, moderen upravni okvir skupaj z zakonodajo, zmanjševanje sevalne obremenitve, pripravljenost na izredne dogodke, obratovalne izkušnje, preverjanje varnosti, nadzor projektiranja, obvladovanje resnih nesrec. Porocilo je bilo sredi avgusta objavljeno na posebni spletni strani MAAE, od koder je dostopno vsem drugim pogodbenicam, kajti sledil je pregled porocil. Do konca novembra so države pogodbenice pregledale porocila in si izmenjale vprašanja, Slovenija je zastavila 91 vprašanj, sama pa jih je prejela 99 (od tega jih je bilo 10 podvojenih). 9.5.3 Meddržavna pogodba o solastništvu Nuklearne elektrarne Krško Leta 2002 sta se Slovenija in Hrvaška medsebojno uskladili o lastništvu in obratovanju Nuklearne elektrarne Krško ter sklenili Pogodbo med Vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkorišcanjem in razgradnjo (Uradni list RS, št. 5/03 - Mednarodne pogodbe; v nadaljnjem besedilu: meddržavna pogodba), ki je zacela veljati v marcu 2003. Po tej pogodbi sta skrb in odgovornost za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom iz Nuklearne elektrarne Krško naloga obeh držav njenih lastnic, saj z njo pogodbenici soglašata, da bosta zagotovili ucinkovito skupno rešitev za razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško. Meddržavna pogodba doloca še, da bosta pogodbenici sporazumno iskali rešitve in skupne rešitve tudi financirali v enakih deležih. Ce pogodbenici ne bi dosegli sporazuma o skupnem reševanju, bosta vsaka zase na svoje stroške poskrbeli za koncno odlaganje svojega dela radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško, ki bodo nastali zaradi njenega obratovanja in razgradnje, bodisi na svojem ozemlju bodisi v tretjih državah. Slovenija se zaveda odgovornosti za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom iz Nuklearne elektrarne Krško in si v skladu z meddržavno pogodbo prizadeva, da se zagotovi ucinkovita skupna rešitev. Zaradi majhnih kolicin odpadkov in majhnega jedrskega programa ima skupna rešitev številne varnostne, ekonomske, družbene in gospodarske prednosti za obe državi. Po vec sestankih na ravni koordinacijskega odbora, kakor na seji meddržavne komisije, se je izkazalo, da skupna rešitev v tem trenutku ni mogoca. Državi pogodbenici sta za spremljanje izvajanja meddržavne pogodbe skladno z njenim 18. clenom ustanovili meddržavno komisijo. Vsaka od pogodbenic ima v komisiji predsednika in štiri clane. Meddržavna komisija poleg spremljanja izvajanja meddržavne pogodbe potrjuje Program odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško in Program razgradnje Nuklearne elektrarne Krško ter obravnava odprta vprašanja, ki se nanašajo na medsebojna razmerja, ki jih obravnava meddržavna pogodba in je kljucno telo za urejanje odnosov med pogodbenicama. Skladno z dolocbo meddržavne pogodbe je bila v letu 2004 izdelana in leta 2005 na 7. seji meddržavne komisije potrjena prva revizija »Programa razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG«. S tem programom razgradnje sta se seznanila Vlada Republike Slovenije s sklepom, št. 311-01/2001-21, in Parlament Republike Hrvaške (Narodne novine, št. 175/04), ki je dal predhodno soglasje k sprejetju. Priprava druge revizije »Programa razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IG iz NEK« se je zacela po 8. seji meddržavne komisije leta 2008, ki je mandat za pripravo dokumenta podelila strokovnima organizacijama Agenciji za radioaktivne odpadke iz Slovenije in Agenciji za posebni odpad iz Hrvaške. Dokument je bil izdelan v prvi razlicici v juniju 2010 in nato v drugi razlicici v februarju 2011. Teh dokumentov meddržavna komisija ni obravnavala niti ju ni potrdila. Meddržavna komisija se je ponovno sestala julija 2015 in se seznanila s statusom izdelave druge revizije »Programa razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IG iz NEK«. Na tej seji je meddržavna komisija odlocila, da se ustavijo vse dejavnosti za pripravo tega dokumenta, da pa se takoj pricne z dejavnostmi za izdelavo tretje revizije »Programa razgradnje NEK« in »Programa odlaganja RAO in IG iz NEK«. Meddržavna komisija je zadolžila strokovne organizacije iz 10. clena meddržavne pogodbe, da skupaj z Nuklearno elektrarno Krško v treh mesecih pripravijo predlog projektne naloge za izdelavo revizije Programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva. Prav tako se zadolžijo strokovne organizacije iz 10. clena Meddržavne pogodbe, da skupaj z NEK v treh mesecih pripravijo predlog projektne naloge za izdelavo revizije Programa razgradnje NEK. Na podlagi sklepa meddržavne komisije sta pogodbenici vsaka svoji strokovni organizaciji (Agencija za radioaktivne odpadke iz Republike Slovenije in Fond za financiranje razgradnje NEK iz Republike Hrvaške) pooblastila za pripravo obeh programov v skladu z meddržavno pogodbo. Ker je od potrditve »Programa razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG« preteklo že skoraj 15 let, od zacetka priprave druge revizije pa vec kot 10 let, dokument iz leta 2004 pa ne odraža vec dejanskega in aktualnega stanja ter nacrtov za prihodnje ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom ter razgradnje Nuklearne elektrarne Krško, je treba, zaradi številnih novih in spremenjenih dejstev, ki so povezana z obratovanjem Nuklearne elektrarne Krško, gradnjo objektov za skladišcenje in odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, ter zaradi spremembe drugih robnih pogojev, cim prej izdelati novo revizijo dokumentov, katerih priprava se je pricela v letu 2017. Meddržavna komisija je 17. 11. 2017 ustanovila koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja tretje revizije Programa razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in Programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško, ki se je v letu 2019 sestal na sedmih sejah, na katerih je spremljal in obravnaval pripravo tretje skupne revizije »Programa razgradnje Nuklearne elektrarne Krško« in »Programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško« ter predlog rešitve skupnega odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. V letu 2019 je koordinacijski odbor za obravnavo na meddržavni komisiji pripravil gradiva o delu NEK od 12. seje meddržavne komisije NEK, Program razgradnje NEK in program odlaganje RAO in IG iz NEK in gradivo v zvezi z iskanjem skupne rešitve ravnanja z NSRAO. Delovanje predstavnikov Republike Slovenije v koordinacijskem odboru je sledilo izvajanju politike ravnanja z radioaktivnimi odpadki ter doseganju ciljev in nacel, ki jih doloca Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016-2025. Meddržavna komisija za NEK se je sestala 22. 01 .2019 v Zagrebu in na seji obravnavala porocilo o poslovanju Nuklearne elektrarne Krško od 11. seje meddržavne komisije in porocilo o delu koordinacijskega odbora NEK. Meddržavna komisija za NEK je tudi dala podlago, da je koordinacijski odbor prejel dodatno strokovno pomoc pri svojem delu. Meddržavna komisija za NEK se je sestala tudi 30. 09. 2019 na Bledu in na seji obravnavala porocilo o poslovanju Nuklearne elektrarne Krško od 12. seje meddržavne komisije in porocilo o delu koordinacijskega odbora NEK. Meddržavna komisija za NEK je sklenila, da sta Program razgradnje NEK in Program odlaganja RAO in IG iz NEK ustrezno pripravljena za nadaljnjo obravnavo v notranjih zakonodajnih postopkih obeh držav. Komisija je na podlagi porocila koordinacijskega odbora tudi ugotovila, da skupna rešitev za odlaganje NSRAO ni možna. Komisija se je tudi seznanila s stanjem sredstev v obeh skladih za razgradnjo. 9.6 OBISKI IZ TUJINE URSJV je dne 25. 09. 2019 obiskal dr. Milorad Živkovic, veleposlanik Bosne in Hercegovine v Ljubljani, ki sta ga spremljala dva sodelavca. Namen obiska je bila seznanitev URSJV z nasprotovanjem Bosne in Hercegovine hrvaški nameri, po kateri naj bi bodoce skladišce nizko in srednje radioaktivnih odpadkov zgradila v bližini meje z Bosno in Hercegovino. Bosna in Hercegovina je mnenja, da je najboljša rešitev za odlaganje teh odpadkov lokacija v Vrbini blizu NEK, ki jo v okviru izvajanja slovensko hrvaške meddržavne pogodbe hrvaški strani ponuja Republika Slovenija. Direktor URSJV Igor Sirc se je seznanil z navedenim stališcem, pri cemer je poudaril, da je to stališce slovenski strani sicer znano. Prav tako je potrdil, da je v okviru izvajanja meddržavne pogodbe predviden sestanek meddržavne komisije, ki se bo predvidoma opredeljeval tudi do možnosti iskanja skupne rešitve, da pa odlocitev za sedaj še ni sprejeta. O stališcih Bosne in Hercegovine do navedenega vprašanja se je zavezal porocati ustreznim ministrstvom. 12. 11. 2019 sta URSJV obiskala direktorica južnoafriškega Centra za jedrsko varnost in varovanje dr. Margaret Mkhosi in njen sodelavec za vodenje programov v spremstvu predstavnikov IJS. Center za jedrsko varnost in varovanje deluje kot strokovna podporna organizacija znotraj južnoafriškega upravnega organa za jedrsko varnost od leta 2016. Direktor URSJV jima je predstavil, kako URSJV sodeluje s slovenskimi podpornimi organizacijami za jedrsko varnost. Dr. Mkhosi pa je pojasnila, da je namen obiska spoznavanje dela tehnicnih podpornih organizacij v drugih državah in navezovanje stikov z njimi, saj v prihodnosti nacrtujejo, da bodo lahko direktno sodelovali in tudi angažirali tuje tehnicne podporne organizacije za pomoc njihovemu upravnemu organu, in sicer glede usposabljanja, raziskav in izdelave strokovnih ocen. Napovedala je tudi, da nameravajo skleniti memorandum o sodelovanju s tehnicnimi podpornimi organizacijami, s katerimi bodo našli skupen interes. 9.7 MEDNARODNO SODELOVANJE URSVS Predstavnik URSVS je clan Združenja direktorjev upravnih organov s podrocja varstva pred sevanji (HERCA – Association of the Heads of European Radiological Protection Competent Authorities). V letu 2019 se je udeležil dveh rednih sestankov. URSVS sodeluje v Committee on Radiation Protection and Public Health (CRPPH). CRPPH je odbor OECD-NEA, ki usmerja njeno delo na tem podrocju. V odboru sodelujejo predstavniki držav clanic in predstavniki mednarodnih organizacij in združenj (MAAE, EC, ICRP, IRPA UNSCEAR in druge). CRPPH usmerja delo številnih delovnih skupin preko katerih se izvajajo aktivnosti, ki jih odbor prepozna kot potrebne in koristne. Predstavnica URSVS se je udeležila sestanka CRPPH spomladi 2019, ki je bil združen z delavnico o Fukushimi. URSVS sodeluje pri International System of Occupational Exposure - ISOE. ISOE je informacijski sistem o poklicni izpostavljenosti ionizirajocim sevanjem v jedrskih elektrarnah, ki ga podpirata Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj - Agencija za nuklearno energijo (OECD/NEA) ter MAAE. Informacijski sistem vzdržujejo tehnicni centri ob podpori navedenih organizacij in ob sodelovanju jedrskih elektrarn in upravnih organov. URSVS je aktivno sodelovala pri projektu European Study of Occupational Radiation Exposure - ESOREX, ki je bil namenjen zbiranju, obdelavi in primerjavi podatkov o dozah ionizirajocega sevanja, ki jih prejmejo izpostavljeni delavci, na meddržavnem nivoju. V okviru projekta države izmenjujejo izkušnje tudi na podrocju organizacije osebne dozimetrije in vodenja nacionalnih dozimetricnih registrov. Projekt je v preteklosti financira Evropska komisija, sedaj pa naj bi ga vzdrževale države clanice same. V letu 2019 se je projekt preoblikoval v Mrežo nacionalnih dozimetricnih registrov v okviru HERCA (Združenje vodij evropskih upravnih organov s podrocja varstva pred sevanji). Pripravljen je bil okvirni plan dela in predstavljen na HERCA Board of Heads. Slovenija kot ena od dvajsetih evropskih držav sodeluje v Evropskem omrežju ALARA (EAN – European ALARA Network), ki se ukvarja z optimizacijo varstva pred sevanjem ter olajšuje razširjanje dobre ALARA prakse v industrijskem, raziskovalnem in zdravstvenem sektorju po Evropi. Omrežje organizira redne mednarodne delavnice, od katerih je vsaka posvecena specificnemu podrocju varstva pred sevanji. Poleg tega EAN izdaja glasilo, ki predstavlja prakticne primere implementacije principa ALARA, primere dobre prakse in ostale novice s podrocja varstva pred sevanji, ima aktivno vlogo pri študijah Evropske komisije in ostalih mednarodnih organizacij s podrocja varstva pred sevanji ter deluje na ostalih podrocjih implementacije principa ALARA v prakso. Pod okriljem EAN deluje tudi vec pod-omrežij, pri cemer URSVS aktivno sodeluje še v omrežju upravnih organov ERPAN (European Radioprotection Authorities Network), namenjeno operativni izmenjavi informacij s podrocja zakonodaje in nazora nad izvajanjem ukrepov varstva pred sevanjem. Leta 2019 je potekalo drugo leto izvedbe dveh projektov MAAE s podrocja uporabe ionizirajocega sevanja v zdravstvu, v katerih sodeluje tudi URSVS. Prvi projekt z oznako RER-6-038 in naslovom »Applying Best Practices for Quality and Safety in Diagnostic Radiology« je namenjen izboljšanju kakovosti in varnosti v diagnosticni radiologiji. Projekt je usmerjen predvsem v tehnicne vidike zagotavljanja in preverjanja kakovosti ter v usposabljanje kljucnih strokovnih delavcev, torej medicinskih fizikov, radioloških inženirjev in zdravnikov radiologov. Drugi projekt, RER/9/147 »Enhancing Member States' Capabilities for Ensuring Radiation Protection of Individuals Undergoing Medical Exposure« je namenjen izboljšavam sistema varstva pred sevanji pri medicinski uporabi ionizirajocega sevanja s poudarkom na krepitvi sodelovanja med pristojnimi upravnimi organi in profesionalnimi združenji ter na implementaciji mednarodnih Osnovnih varnostnih standardov (BSS - GSR Part 3) pri medicinski uporabi ionizirajocega sevanja. Projekt je razdeljen v vec tematskih sklopov, pri cemer se je Slovenija se na podlagi potreb in obstojecega stanja vkljucila predvsem v tematske sklope usmerjene na naslednja podrocja: 1) Optimizacija s poudarkom na oblikovanju diagnosticnih referencnih nivojev za CT preiskave pediatricnih pacientov. 2) Oblikovanju in implementaciji smernic za napotovanje na radiološke preiskave. 3) Izboljšanju sistemov za porocanje o izrednih dogodkih v radioterapiji in vpeljavi sistema za porocanje o izrednih dogodkih pri radioloških posegih z visoko izpostavljenostjo pacientov. V okviru projekta sta se v letu 2019 predstavnika Slovenije udeležila dveh dogodkov in sicer delovnega sestanka na temo posodabljanja profilov držav v informacijski bazi MAAE RASIMS II in delavnice s podrocja varstva pacientov pri intervencijskih posegih z naslovom »Regional Workshop on Improving patient safety and preventing skin injuries in fluoroscopically guided interventional procedures«. Sodelovanje v navedenih projektih omogoca ne le udeležbo izbranih radioloških inženirjev, zdravnikov, medicinskih fizikov in delavcev pristojnega upravnega organa na strokovnih usposabljanjih in delavnicah, ki jih organizira in financira MAAE, temvec tudi dostop do strokovnega znanja, smernic in relevantnih dokumentov MAAE, ki bodo omogocili hitrejšo in ucinkovitejšo implementacijo zastavljenih nalog. URSVS sodeluje v odboru MAAE za standarde na podorcju varstva pred sevanji (Radiation Safety Standards Committee - RASSC). RASSC je eden od štirih odborov, ki je odgovoren za prejemanje mednarodnih standardov MAAE. Standarde pripravlja sekretariat MAAE ob pomoci držav clanic. RASSC se sestaja dvakrat letno in obravnava standarde v razlicni fazi priprave. V letu 2019 se je predstavnica URSVS udeležila jesenskega sestanka. URSVS sodeluje v delovni skupini za podrocje medicinske uporabe ionizirajocega sevanja mreže evropskih upravnih organov HERCA. Poleg izjemno pomembne izmenjave informacij o aktualnih problemih s podrocja varstva pred sevanji v medicini bi med aktivnostmi navedene delovne skupine v letu 2019 izpostavili priprave za evropski akcijski teden na temo zavedanja o pomenu upravicenosti radioloških posegov med napotnimi zdravniki ter priprave za izvedbo delavnice za inšpektorje s podrocja nadzora oddelkov radioterapije. V septembru 2019 je URSVS gostila tudi redna sestanka delovne skupine za medicinsko uporabo ionizirajocega sevanja in delovne skupine za veterinarsko uporabo, ki se jih je udeležilo približno 40 predstavnikov evropskih upravnih organov s podrocja varstva pred sevanji. Na regionalnih tehnicnih projektih MAAE s podrocja radona URSVS sodeluje od leta 2014. Leta 2018 se je zacel štiriletni projekt RER 9/153 z naslovom »Enhancing the Regional Capacity to Control Long Term Risk to the Public due to Radon in Dwellings and Workplaces«. Cilj je pomoc državam vzhodne Evrope in bivše Sovjetske zveze na podrocju izvajanja nacionalnega radonskega programa ter nadzora in ozavešcanja v zvezi s tveganji zaradi radona v bivalnem in delovnem okolju. URSVS je zadolžena za koordinacijo udeležb na delavnicah, tecajih in drugih srecanj s tega podrocja. Januarja 2019 se je URSVS udeležila delavnice z naslovom »Regional workshop for decision makers on development of regulations and implementation of national radon plans IAEA« na Dunaju. URSVS je porocala o napredku Slovenije in izmenjali izkušnje z drugimi državami. Februarja 2019 je bil strokovnjak gradbene fizike iz Zavoda za gradbeništvo povabljen na Dunaj, kjer so organizirali »spletni« posvet (»webinar«) o sanacijah zgradb v zvezi z radonom. Maja 2019 se je drug strokovnjak za sanacije in gradnje iz Slovenije udeležil zelo koristne delavnice s prakticnimi primeri v Uppsali na Švedskem. Podobna regionalna delavnica z naslovom »Establishment of Effective Regulatory Control for Exposure Due to Radon at Workplaces« se je nadaljevala januarja 2020 v Debrecenu, kjer je potekala izmenjava izkušenj, kako nadzorovati delovna mesta. Prejeli smo nekaj napotkov, kako naj nadaljujemo v svojih državah. Projekt se nadaljuje in bo predvidoma trajal do konca leta 2021. 10 POOBLAŠCENI IZVEDENCI ZA SEVALNO IN JEDRSKO VARNOST V letu 2019 je imelo pooblastilo skupaj sedemnajst pravnih oseb. Na osnovi 89. clena ZVISJV-1 je URSJV v letu 2019 dvema pravnima osebama podaljšala veljavnost obstojecih pooblastil, novih pooblastitev ali sprememb pooblastil pa v tem letu ni bilo. Pregled podrocij, za katera so bile organizacije in posamezniki pooblašceni, je objavljen na spletnih straneh URSJV. 10.1 APOSS D. O. O. 10.1.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve APOSS d. o. o. je pooblašcen z odlocbo, št. 3571-5/2016/2 z dne 30. 05. 2016, ki jo je URSJV izdala v skladu z ZVISJV. 10.1.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu APOSS d. o. o. je pooblašcen za izvajanje del na podrocju jedrske varnosti tudi s strani DZRNS (Državni zavod za radiološku i nuklernu sigurnost) republike Hrvaške od 23. 10. 2009. (številka 568-05-09-06). Pooblastilo velja do preklica. V letu 2019 ni prišlo do sprememb števila zaposlenih v APOSS-u (2 zaposlena). Tudi pri izobrazbi zaposlenih ni bilo sprememb (en doktor znanosti na podrocju elektrotehnike smer jedrska tehnologija, en magister znanosti na podrocju elektrotehnike smer jedrska tehnologija). Program zagotovitve kakovosti APOSS d. o. o. je bil re-certificiran po ISO standardu ISO 9001-2015 z 14. 01. 2020. V letu 2019 so bili narejeni redni interni QA audit s strani Qnorma-e iz Zagreba in nadzorni QA s strani ICR Adriatica Zagreb. APOSS d. o. o. je nosilec AAA+ bonitetne izvrstnosti od leta 2013. Tudi v letu 2019 smo pridobili AA+ certifikat. 10.1.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2019 so strokovnjaki APOSS d. o. o. sodelovali pri izdelavi enega neodvisnega strokovnega mnenja za spremembe licencne dokumentacije v NEK v skladu s pravilnikoma JV3 in JV5: - Za ustreznost vsebine in obsega projektne spremembe DMP 1029-RH-L (»Krško RCS and CNT Alternative Cooling System« documents) glede na zakonodajo, standarde in mednarodno prakso v skladu s pogodbo z Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za strojništvo (FS) (Aškerceva cesta 6, 1000 Ljubljana) in specifikacijo NEK SP-ES1337, rev.0. Izdelava neodvisne strokovne ocene s strani APOSS-a je vkljucevala neodvisen pregled naslednjih licencnih dokumentov: o Varnostno presejanje SES#18-363, o Varnostno oceno SE#18-021, o USAR CP (sprememba koncnega varnostnega porocila ) #18-19, o TS CP (spremembe tehnicnih specifikacij) #07-18 in o DECTS CP (spremembe tehnicnih specifikacij za podaljšane projektne pogoje) #03-18. Pregled omenjenih dokumentov je dokumentiran v tehnicnemu FS porocilu »MOD 1029-RH-L_FS-NEK 02, rev.0« z dne 26. 04. 2019 v predpisanemu formatu po JV3, Priloga 3. APOSS-ovi strokovnjaki so imeli nekaj priporocil, ki so bila upoštevana s strani NEK z novimi revizijami licencnih dokumentov. Ocena sprejemljivosti s strani strokovnjakov APOSS-a je bila pozitivna. 10.1.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve Strokovnjaki APOSS-a so, kot zunanji strokovnjaki Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), sodelovali kot povabljeni predavatelji na tecajih/delavnicah izpisanih v preglednici 55, ki vkljucuje tudi druge dogodke pri katerih so APOSS-ovi strokovnjaki prispevali kot predavatelji na podrocju varnostih analiz. Preglednica 55: Seznam sodelovanj strokovnjakov APOSS-a kot predavateljih pri IAEA aktivnostih ter pri drugih tecajih in dogodkih Projekt Naziv Aktivnosti Mesto Datum APOSS aktivnost IAEA consultancy Meeting, EVT1903759 Consultancy Meeting on the enhancement of the Global Safety Assessment Network (GSAN) by incorporating detailed information for the 6 technical subject areas of the Technical Safety Review Service (TSR) Vienna, Austria 21-24 Oktober, 2019 I. Bašic, zunanji sodelavec IAEA Expert Mission, EVT1805827 Workshop on Severe Accident Management Idaho Falls, US 05 – 09 Avgust, 2019 I. Bašic, predavatelj IAEA consultancy Meeting, EVT1900937 First Consultancy Meeting on Refinement and Advancing Data Support for the IAEA Reactor Technology Assessment (RTA) Methodology Vienna, Austria 28-31 Maj, 2019 I. Bašic, zunanji sodelavec CNPE – NINE cooperation on SA and SAMG Workshop on VVER NPP t-h SA analyses and SAMG development Beijing/PR China 18-19 Junij, 2019 I. Bašic, zunanji sodelavec Building Capacity for Infrastructure Development and Safety Assessment of Water-Cooled Water Moderated Power Reactor Technology with Advanced Safety Features: the Case of WWER/PWR Regional Training Course on Probabilistic Safety Assessment (PSA) Applications and Risk Informed Decision Making (EVT1900274) Moskva, Rusija 11-15 November, 2019 I. Vrbanic: predavatelj NARSIS, EC (Horizon 2020) NARSIS Workshop: Training on Probabilistic Safety Assessment for Nuclear Facilities, Varšava, Poljska September 2-5, 2019 I. Bašic, I. Vrbanic: predavatelj Projekt Naziv Aktivnosti Mesto Datum APOSS aktivnost International Training Course Strokovnjaki APOSS-a so v 2019. sodelovali kot so-avtorji pri objavi naslednjih strokovnih clankov: - Marko Bohanec, Ivan Vrbanic, Ivica Bašic, Klemen Debelak and Luka Štrubelj; »Conceptual Design of a Decision Support Tool for Severe Accident Management in Nuclear Power Plants«; predstavljen na 22. mednarodni multikonferenci Informacijska družba 2019, Institut »Jožef Stefan«, Jamova 39, Ljubljana, Slovenija, - I. Bašic, I. Vrbanic, M. Bohanec, Principles of Severe Accident Risk Analysis, NARSIS Workshop: Training on Probabilistic Safety Assessment for Nuclear Facilities, International Training Course, Warsaw, Poland, September 2-5, 2019 in - I. Vrbanic, I. Bašic, Probabilistic Safety Analysis (PSA): Main Elements and Role in the Process of Safety Assessment and Verification, NARSIS Workshop: Training on Probabilistic Safety Assessment for Nuclear Facilities, International Training Course, Warsaw, Poland, September 2-5, 2019 Projekti APOSS je, kot podizvajalec, sodeloval na številu mednarodnih inženirskih projektov, kot pregledovalec analiz in porocil izdelanih s strani projektantov, ali pa kot izvajalec analiz. Kot rezultat so v 2019. bila narejena naslednja tehnicna porocila: - ENCO FR (19) 30, Interim Technical Report on Angra 1 Level 2 PSA: Level 1 - Level 2 PSA Interface, - ENCO FR (19) 31, Interim Technical Report on Angra 1 Level 2 PSA: Human Reliability Analysis for Level 1 - Level 2 PSA Interface, - ENCO FR (19) 32, Interim Technical Report on Angra 1 Level 2 PSA: Severe Accident Analyses and Phenomenology Evaluations, - ENCO FR (19) 33: Interim Technical Report on Angra 1 Level 2 PSA: Containment Overpressure Fragility Evaluation, - ENCO FR (19) 34, Interim Technical Report on Angra 1 Level 2 PSA: Source Term Analysis, - ENCO FR (19) 35, Interim Technical Report on Angra 1 Level 2 PSA: Risk Model Integration and Quantification in - Tehnicno porocilo v okvirjih projekta NARSIS (EC, Horizon 2020): D5.3 - Definition of Hazard-Induced Damage States and Development of State-Specific APETs for Demonstration Purposes. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško APOSS je tudi sodeloval kot podpora na izvajanju projektnih sprememb v NEK (kot podizvajalec SIPRO, Krško oz. IBE, Ljubljana) na podrocju priprave varnostnih presoj (SES/SE, per 10CFR50.59), sprememb KVP, sprememb TS in DECTS ali pa posameznih varnostih evaluacij: - IBE: 1010-AF-L, Alternate AF, - IBE: 1005-SI-L, Alternate SI in - IBE: 1024-BS-L, BB2 s podpornimi sistemi. Strokovnjaki APOSS-a-a so v letu 2019 bili vkljuceni tudi v druge projekte, na domacem in v tujini, ki še vedno potekajo in za katere so porocila še vedno v razlicnih fazah priprave. Tisti vkljucujejo: - Nadaljevanje podpore za izdelavo aplikacije RI-ISI programa za elektrarno tipa PWR, - Nadaljevanje svetovanja pri izdelavi projekta seizmicnega PSA za Electrabel ENGIE (Belgija) v sodelovanju z ENCO Dunaj, - Sodelovanje na EC projektu za izboljšanje kapacitete iranskega regulatornega organa za jedrsko varnost (INRA), - Sodelovanje z ENCO-Dunaj na izdelavi shutdown PSA in PSA Level 2 za NPP Angra, Brazil, - Sodelovanje na raziskovalnemu projektu NARSIS (HO2020) - ožje sodelovanje Gen Energija - IJŠ - APOSS na podrocju »decision support system« pri obvladovanju težkih nesrec in - Neodvisni pregled porocila o potencialnimi nevarnostmi za naftno platformo »Labin«. Kadri Zagotavljanje kakovosti, zašcita okolja, zašcita zdravja in zašcita pri delu Oprema APOSS tudi aktivno sodeluje s FER Zagreb na pregledu in reviziji novega NEK MAAP 5.0.3 modela, ki je uporabljen pri reviziji NEK PSA Level 2 študija v 2018, ki se nadaljuje v 2020. Vir: [87] 10.2 EKONERG - INŠTITUT ZA ENERGETIKO IN VARSTVO OKOLJA 10.2.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve Podjetje EKONERG d. o. o., Institut za energetiku i zaštitu okoliša, je pooblašceno z odlocbo, št. 3572-14/2017/4 z dne 21. 03. 2017, ki ga je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.2.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu Kadrovska struktura ni spremenjena. Strokovni kadri se stalno usposabljajo preko tecajev, seminarjev in literature, ter s sodelovanjem z MAAE na podrocju varstva okolja. Od leta 1995 ima EKONERG vzpostavljen sistem kakovosti v skladu s standardom ISO 9001. Certifikacijski organ TUV Croatia (TUV NORD) preverja delovanje sistema kakovosti enkrat na leto in izvaja recertifikacijo vsaka 3 leta. Zadnja recertifikacija je bila opravljena junija 2019 in zadnje preverjanje junija 2019. Od leta 2010 ima EKONERG vzpostavljen sistem zašcite okolja v skladu z standardom ISO 14001. Certifikacijski organ TUV Croatia (TUV NORD) preverja delovanje sistema kakovosti enkrat na leto in izvaja recertifikacijo vsaka 3 leta. Zadnja recertifikacija je bila opravljena junija 2019 in zadnje preverjanje junija 2019. Od leta 2013 ima EKONERG vzpostavljen sistem Zašcite zdravja in zašcite pri delu v skladu s standardom BS OHSAS 18001, oziroma ISO 45001. Certifikacijski organ TUV Croatia (TUV NORD) preverja delovanje sistema kakovosti enkrat na leto in izvaja recertifikacijo vsaka 3 leta. Zadnja recertifikacija je bila opravljena junija 2019 in zadnje preverjanje junija 2019. Od leta 2016 ima EKONERG vzpostavljen Sistem kakovosti v skladu s standardom ISO 50001, Sistem za upravljanje z energijo; Zadnja recertifikacija je bila opravljena junija 2019 in zadnje preverjanje junija 2019. Znotraj Oddelka za meritve in analitike so trije neodvisni laboratoriji: Laboratoriji za testiranje: - Merjenje kakovosti zraka (akreditacija v skladu z HRN EN ISO/IEC 17025) in - Merjenje emisij škodljivih snovi v zraku (akreditacija v skladu z HRN EN ISO/IEC 17025). Kalibracijski Laboratorij: - Umerjanje in preizkušanje tehnicnih znacilnosti analizatorja za merjenje kakovosti zraka in prenosnega analizatorja zgorevalnih plinov (akreditacija v skladu z HRN EN ISO/IEC 17025) in - Preverjanje natancnosti in umerjanje sistema za neprekinjeno merjenje emisij škodljivih snovi v zraku. Laboratorij za testiranje zmogljivosti: - Organizacijska preskušanja strokovnosti laboratorijev na podrocju spremljanja kakovosti zraka z med-laboratorijski primerjavami (akreditacija v skladu z HRN EN ISO/IEC 17043), - Organizacija preskušanja zmogljivosti laboratorija na podrocju merjenja emisije plinastih onesnaževal v zraku (akreditacija v skladu z HRN EN ISO/IEC 17043). Oddelek je opremljen z vsemi potrebnimi sredstvi za izvajanje testiranja, kalibracije in preskusa zmogljivosti iz svojega podrocja. Odlocbe za opravljanje dejavnosti so: - Odlocba Ministrstva za okolje in naravo za spremljanje dejavnosti kakovosti zraka, - Odlocba Ministrstva za okolje in naravo za spremljanje dejavnosti emisij škodljivih snovi v zrak iz nepremicnih virov, - Odlocba Ministrstva za okolje in naravo za spremljanje dejavnosti preverjanja merilnega sistema za neprekinjeno merjenje emisij škodljivih snovi v zraku iz nepremicnih virov, v skladu z zahtevami norme HRN EN 14181 in - Odlocba Ministrstva za okolje in naravo za opravljanje zagotavljanja kakovosti pri merjenju in zbiranju podatkov zraka za referencne metode. Strokovna mnenja opravljena za URSJV Strokovna mnenja opravljena za druge narocnike 10.2.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2019 EKONERG ni opravljal strokovnih mnenj za URSJV. Za NEK Izvajanje aktivnosti zagotavljanja kakovosti v NEK za SKV.QA: - sodelovanje pri izvajanju notranjih presoj in presoj dobaviteljev v skladu z letnim planom, priprava porocil o presojah ter spremljanje izvajanja korektivnih ukrepov, - izvajanje aktivnosti zagotavljanja kakovosti v sklopu procesa modifikacij (sodelovanje v skupinah za pripravo modifikacij, pregledovanje in procesiranje dokumentacije, izdelava planov nadzora, nadzor izdelave in testiranja opreme, spremljanje izvajanja ter dokumentiranje modifikacij, itn.), - pregled delovnih in pred-remontnih paketov, planov kontrol ter ostale dokumentacije posameznih izvajalcev del, - izvajanje opazovanj aktivnosti TO.VZ in ING.MOD, - pregledovanje ter procesiranje postopkov in programov posameznih oddelkov elektrarne, - pregledovanje ter procesiranje nabavne dokumentacije v skladu s procesi eBS (zahtevki, specifikacije, ponudbe, itn.) in - strokovno mnenje o porocilu za vrednotenje vplivov na okolje za izboljšanje tehnologije za shranjevanje izrabljenega goriva, uvajanjem shranjevanja suhega skladišca - NEK, 2019. Za Fond NEK - Analiza dokumentacije odlagališca nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina z vidika varstva na okolje za potrebe tehnicnih posvetovanj v postopku cezmejnega vrednotenja vplivov na okolje, - analiza dokumentacije z vidika vpliva na okolje kot del strateškega postopka vrednotenja vplivov na okolje za spremembe in dopolnitve plana nacrtovanja Nuklearne elektrarne Krško za suho skladišcenje izrabljenega jedrskega goriva in - Analysis of Potential Division and Takeover of Operational and Decommissioning RW from Krško NPP, Fund for Financing of Decommissioning of the NPP Krško and the disposal of Krško NPP radioactive waste and spent fuel, Zagreb, ARAO, Ljubljana, Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Dejavnosti ki jih je EKONERG kot pooblašcena organizacija opravil v letu 2019 pri rednem remontu ob koncu 30. gorivnega cikla v NEK: - inšpekcijski nadzor nad remontom strojne opreme, ventilov in opreme prezracevanja in klimatizacije (HVAC), in to na naslednji opremi: kompresorji zraka za pogon dizelskih agregatov DG1 in DG2, diesel motorji za pogon kompresorja zraka, del ventilov primarnega in sekundarnega kroga in del opreme prezracevanja in klimatizacije (HVAC), - inšpekcijski nadzor nad nadzornimi testi posamezne opreme (1-mesecni, 3-mesecni, 18-mesecni, 24-urni itn.) posamezne strojne opreme vkljucno opreme prezracevanja in klimatizacije (HVAC), ki jih je opravil oddelek proizvodnje za nadzorna testiranja NEK (TO.PRNT), - v okvirju aktivnosti nadzora nad izvajanjem nadzornih testov, osebje EKONERG-a se udeležilo obratovalnem testiranju posamezne strojne opreme oddelka proizvodnje NEK, ki se izvaja v skladu s OSP postopkih (Operating Surveillance OSP-3.4.xxx) in - na osnovi opravljenega inšpekcijskega nadzora, izdelava »Strokovne ocene remontnih del, posegov in preskusov med zaustavitvijo NE Krško zaradi remonta in menjave goriva ob koncu 30. gorivnega cikla«. Strokovna ocena predstavlja podlago Elektroinštitutu Milan Vidmar za izdelavo »Zbirne strokovne ocene«. Projekti Dejavnosti na podrocju konvencionalnih energetskih objektov Projektiranje 10.2.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve - DMP 1224-FO-L, Zamenjava rezervoarja goriva za sistem pomožne pare in - Modifikacije znotraj projekta NEK Safety Upgrade Project - Phase 3 (PNV-faza III): DMP 1005-SI-L, DMP 1010-AF-L, DMP 1024-BS-L, 1030-EE-L; Vecji projekti, ki so bili izvedeni leta 2019: HEP: - Glavni projekt novega kombi kogeneracijskega bloka v EL-TO Zagreb 150 MWe in 120 MWt, - Študija razgradnje Blokova A in B (2x210 MWe) v TE-TO Sisak in - Idejni, glavni in izvedbeni projekt nizkotlacnega parnega kotla NTK3 v EL-TO Zagreb. INA: - Glavni in izvedbeni projekt objekta za bitumen v RN Rijeka in RN Sisak. Plinacro: - Glavni in izvedbeni projekt magistralnega plinovoda Kozarac-Sisak. JANAF: - Idejni, glavni in izvedbeni projekt rezervoarja 20.000 m3 na Terminalu Žitnjak v Zagrebu. Vzdrževanje objektov EKONERG izvaja aktivnosti vzpostavitve, organizacije in implementacije programske podpore v sistemih za upravljanje vzdrževalnih del. V letu 2019 so bile izvajane naslednje aktivnosti: - svetovanje pri uporabi sistema upravljanja vzdrževalnih del v proizvodnih objektih (termoelektrarne in hidroelektrarne) HEP-Proizvodnje d. o. o. in centraliziranih sistemih za prenos toplote HEP-Toplinarstva d. o. o., - Izdelava pravilnika vzdrževanja HEP-Proizvodnje d. o. o. in pravilnika vzdrževanja posameznih termoelektrarn in hidroelektrarn, - Inženirske storitve povezane z revizijo baze podatkov in dokumentov potrebnih za upravljanje vzdrževanja (baze podatkov opreme, program vzdrževanja, seznam rezervnih delov, P&I diagrami in ostala dokumentacija) za termoelektrarnu-toplarnu TE -TO Zagreb, - inženirske storitve povezane z revizijo baze podatkov in dokumentov potrebnih za upravljanje vzdrževanja (baze podatkov opreme, program vzdrževanja, seznam rezervnih delov, P&I diagrami in ostala dokumentacija) za elektrarnu-toplarnu EL -TO Zagreb, - inženirske storitve povezane z revizijo baze podatkov in dokumentov potrebnih za upravljanje vzdrževanja (baze podatkov opreme, program vzdrževanja, seznam rezervnih delov, P&I diagrami in ostala dokumentacija) za termoelektrarnu TE Plomin, - inženirske storitve povezane z revizijo baze podatkov in dokumentov potrebnih za upravljanje vzdrževanja (baze podatkov opreme, program vzdrževanja, seznam rezervnih delov, P&I diagrami in ostala dokumentacija) za hidroelektrarne proizvodnega podrocja (PP) HE Zapad (GHE Vinodol; HE Gorski kotar – HE Zeleni vir, CHE Fužine, RHE Lepenica; HE Rijeka; GHE Senj; HE Sklope), - inženirske storitve povezane z revizijo baze podatkov in dokumentov potrebnih za upravljanje vzdrževanja (baze podatkov opreme, program vzdrževanja, P&I diagrami in ostala dokumentacija) za Vodovod in kanalizacija d. o. o. Rijeka, - inženirske storitve povezane z revizijo baze podatkov in dokumentov potrebnih za upravljanje vzdrževanja (baze podatkov opreme, program vzdrževanja, P&I diagrami in ostala dokumentacija) za Istarski vodovod d. o. o., - inženirske storitve povezane z revizijo baze podatkov in dokumentov potrebnih za upravljanje vzdrževanja (baze podatkov opreme, program vzdrževanja, seznam rezervnih delov, P&I diagrami in ostala dokumentacija) za Županijski center gospodarjenja z odpadki Marišcina in - inženirske storitve povezane z kontinuirano revizijo baze podatkov in dokumentov potrebnih za upravljanje vzdrževanja (baze podatkov opreme, analiza kriticne opreme, program vzdrževanja, seznam rezervnih delov, P&I diagrami in ostala dokumentacija) za 18 plinskih platform v severnem delu Jadranskega morja, z katerim upravlja podjetje INA Jadran d. o. o. Varovanje okolja V letu 2019 so bile izdelane naslednje pomembnejše študije in elaborati: - strateška študija o vplivu Prometnega master plana funkcionalne regije Severna Dalmacija na okolje, Narocnik: Mesto Zadar, - elaborat varstva za okolje za oceno potrebe po vrednotenju vplivov na okolje, Projekt: Obnova in nadgradnja pogona Data - Bak Ltd. za proizvodnjo pekovskih dodatkov in namenskih mešanic za pekarsko industrijo, Narocnik: Data-Bak Ltd., - svetovalne storitve v izvajanju projekta „CIRCE 2020” v okviru programa transnacionalnega sodelovanja Srednja Evropa 2014 – 2020: Analiza življenjskega cikla in stroškov življenjskega cikla odpadkov in materialov, izbranih v okviru projekta na obmocju Splitsko-dalmatinske županije, Narocnik: Vodovod Cetinske krajine, - izdelava strokovnih podlag študije katera bo analizirala, ocenjevala in predlagala sistem kateri bi bil potreben Republiki Hrvaški za energetsko uporabo odpadkov, Narocnik: Ministrstvo za okolje in energetiko, 2019, - izdelava strateške študije vplivov na okolje, Strategije energetskega razvoja Republike Hrvaške do leta 2030, s pogledom na 2050, Narocnik: Ministrstvo za okolje in energetike, 2019, - elaborat za varstvo okolja: Sprememba postopka izgradnje državne ceste »Donja Zdencina« (A1) - most na Kupi pri Lasinje, Narocnik: Hrvatske ceste d. o. o., - vzpostavitev registra objektov in onesnaževanja Zenicko-dobojskega kantona, EKONERG in CETEOR Sarajevo, 2019. Narocnik: Univerza v Zenici - Bosna in Hercegovina, - okoljska študija za poseg v gradnjo stavbe pomorskega-potniškega prometa na terminalu pristanišca Šibenik z ureditvijo prometnih površin in inštalacija iz obsega III faze, Narocnik: Lucka uprava Šibenik, - Mesto Šibenik 2019, - okoljska študija za cišcenje odpadne vode na podrocju mesta Petrinja (UPOV Petrinja 24.000 ES), Narocnik: UPOV Petrinja, 2019, - akcijski nacrt za izboljšanje kakovosti zraka v Vinkovci, narocnik: Mesto Vinkovci, 2019, - analiza okoljske in naravovarstvene zakonodaje ter z njimi povezane zakonodaje, pomembne za delovanje in razvoj družbe HEP za obdobje 30. 06. 2018 - 30. 06. 2019. Narocnik: Hrvatska elektroprivreda, 2019, - okoljska študija za oceno potrebe po vrednotenju vplivov na okolje za odstranitev kotla K7 in gradnjo nizkotlacnega parnega kotla NTK3 na lokaciji EL-TO Zagreb, Narocnik: Hrvatska elektroprivreda, 2019 in - elaborat varstva za okolje po vrednotenju o potrebi vplivov na okolje za zamenjavo toplotnega omrežja na obmocju Zagreba, Narocnik: Hrvatska elektroprivreda, 2019. Varovanje zraka V letu 2019 so bile izdelane naslednje pomembnejše študije in elaborati: - cetrto dvoletno porocilo Republike Hrvaške v skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC), 2019, Narocnik: Ministrstvo za okolje in energetiko, - porocilo o popisu toplogrednih plinov na obmocju Republike Hrvaške za obdobje 1990 – 2017 (NIR 2019), 2019, Narocnik: Ministrstvo za okolje in energetiko, - porocilo o projekcijah emisij toplogrednih plinov, Republika Hrvaška, 2019, Narocnik: Ministrstvo za okolje in energetiko, - porocilo o izvajanju politik in ukrepov za zmanjšanje emisij in povecanje odliva toplogrednih plinov, Republika Hrvaška, 2019, Narocnik: Ministrstvo za okolje in energetike, - popis toplogrednih plinov za sektor odpadkov v okviru Tretjega nacionalnega porocila o podnebnih spremembah Crne gore, 2019, Narocnik: Agencija za varstvo narave in okolja, Crna gora, - strokovne podlage za študiju, ki bo analizirala, ocenila in predlagala sistem, potreben v Republiki Hrvaški za energetsko predelavo odpadkov, 2019, Narocnik: Ministrstvo za okolje in energetiko, - okoljsko porocilo Šibensko-kninske županije (za obdobje 2014 - 2017), 2019, Narocnik: Šibensko-kninska županija, - izracun emisij iz zraka v Republiki Hrvaški za leto 2017 in ponovni preracun povezovalnega dela - druge prilagoditve in statisticna odstopanja za obdobje 2008 - 2016, 2019, Narocnik: Državni zavod za statistiku, - vzpostavitev registra objektov in onesnaževanja Zenicko-dobojskega kantona, 2019. Narocnik: Univerza v Zenici, - strokovne podlage za Program nadzora onesnaževanja zraka, 2019, Narocnik: Ministrstvo za okolje in energetiko in - metodološki nacrt spremljanja in osnovno porocilo družbe DS Smith Belišce Croatia d. o. o., 2019, Narocnik: DS Smith Belišce Croatia d. o. o. Študije energetike V letu 2019 so bile izdelane naslednje pomembnejše študije in elaborati: - študija o oceni prihrankov, ki jih bomo dosegli z izvajanjem del na zamenjavi toplotnega omrežja v mestu Zagreb, Narocnik: HEP Toplinarstvo d. o. o., - študija o oceni prihrankov po zamenjavi povezovalnega cevovoda toplotnega omrežja od TE-TO Osijek do Toplana, Narocnik: HEP Toplinarstvo d. o. o., - študija izvedljivosti, vkljucno z analizo stroškov in koristi, za nadomestitev cevovodov za toplo vodo na obmocju Karlovca za morebitno sofinanciranje iz sredstev EU, Narocnik: Gradska toplana d. o. o., - študija izvedljivosti, vkljucno z analizo stroškov in koristi, za povecanje razsežnosti povezovalnega cevovoda toplotnega omrežja od Termoelektrarne-Osijek do Toplane Osijek, kot podlaga za potencialno sofinanciranje iz sredstev EU, Narocnik: HEP Toplinarstvo d. o. o., - zagotavljanje upravnih podpornih storitev pri pripravi projekta EU v okviru ukrepa 4c3 Operativni program Konkurencnost in kohezija 2014 – 2020, Narocnik: HEP Toplinarstvo d. o. o., - opis ustreznih predpisov v zvezi z gradnjo elektrarne na odpadno gorivo, Narocnik: DS Smith Belišce Croatia d. o. o., - strategija oskrbe z gorivom v zvezi z izgradnjo elektrarne na odpadno gorivo, Narocnik: DS Smith Belišce Croatia d. o. o., - analiza optimalne tehnicne in tehnološke rešitve za oskrbo papirnice z energijo v prehodnem obdobju do izgradnje nove elektrarne, Narocnik: DS Smith Belišce Croatia d. o. o., - študija izvedljivosti elektrarne na odpadno gorivo v Industrijsko-logisticni coni (ILZ) Kutina, Narocnik: Mesto Kutina, - študija donosnosti za rekonstrukcijo dveh obstojecih prikljucnih parovodov od TE-TO Siska do TS BE-TO Sisak v razdelilne vrocevode, Narocnik: HEP Toplinarstvo d. o. o., Pogon Sisak, - elaborat za energetsko ucinkovitost ogrevanja, priprave tople vode in tehnološkega procesa sušilnega objekta na lokaciji Zeleno polje, Narocnik: HEP Operator distribucijskega sistema d. o. o., "Elektroslavonija" Osijek, - porocilo o opravljenem energetskem pregledu stavbe (NSC) Novi sortirni center HP, Vukomericka ulici 17, Velika Gorica, Zagrebacka županija, Narocnik: HP - Hrvatka pošta d. d., - idejna zasnova rekonstrukcije sistema oskrbe s toplotno energijo lokacije KBC Rijeka - Mesto Rijeka, Narocnik: Regionalna agencija za energijo Severozahodne Hrvaške (REGEA), - energetski pregled v strojnem delu stavbe Mestne uprave mesta Dugo Selo, Narocnik: HELB d. o. o., - študija toplotne oskrbe sušilnice zelenjave v Virovitici, Narocnik: Virovitiško - podravska županija, - porocilo o detajlnem tehnicnem pregledu objekta za kogeneracijo na biomaso Županja 4,83 MW, Narocnik: BIOMASS TO ENERGY ŽUPANJA d. o. o. in - tehnicno-ekonomska analiza gradnje akumulatorja toplote v TE-TO Novi Sad,, Narocnik: Elektroprivreda Srbije. Aktivnosti nadzora/zagotavljanja kakovosti EKONERG izvaja aktivnosti zagotavljanja kakovosti in nadzora tudi na konvencionalnih energetskih objektih. V letu 2019 so bile izvajane aktivnosti zagotovitve kakovosti in nadzora na naslednjih objektih: - strokovni nadzor in zagotavljanje kakovosti pri izdelavi predizoliranega omrežja z toplo vodo v mestu Zagreb in Osijek, - storitve inženirja gradbišca in storitev »Senior Mechanical Supervisor« na izgradnji bunkerirane varnostne stavbe (BB2) v NE Krško, - strokovni nadzor mehanicnih, elektricnih in MRU del ter koordinator ZVD v fazi projektiranja in izvedbe gradnje pomola s pomožnimi napravami in visokotlacnim prikljucnim cevovodom za sprejemni LNG terminal na otoku Krku, - strokovni varilni nadzor (EWE inženir) in nadzor nad elektricnih energetskih del pri gradnji Kompresorske postaje KS-1 in rekonstrukciji pripadajocih plinovodov in objekta, Velika Ludina, - nadzor kakovosti (QA/QC) strojnih in elektricnih del ter specialisticni varilni nadzor za rekonstrukcijo kurilnih sistemov za toplovodne kotle VK5 in VK6 v TE-TO Zagreb, - nadzor kakovosti (QA / QC) strojnih in elektricnih del ter specialisticni varilni nadzor pri rekonstrukciji naprave in krmiljenja crpalk vodnjaka, pitne in procesne vode v TE-TO Zagreb in - strokovni nadzor, kontrola kakovosti strojnih del, vodenje projekta in svetovalne usluge pri pregledu projekta za sanacijo glavnega parovoda DN200 bloka K v TE-TO Zagreb. Tecaji: - Siniša Maljkovic, tecaj »Nuclear Utility Procurement Course«, EPRI (Electric Power Research Institute), 17. 07. 2019 in - Siniša Maljkovic i Davor Jerebic, tecaj internega auditora po normi EN ISO/IEC 17025:2017, CROLAB, 09. 11. 2019. Kadri Oprema Vir: [88] 10.3 ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR 10.3.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve Elektroinštitut Milan Vidmar (EIMV) je pooblašcen z odlocbo, št. 3571-4/2017/2 z dne 24. 02. 2017, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.3.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu V okviru oddelka za visoke napetosti in elektrarne (OVNEL) deluje delovna skupina za nuklearno podrocje. Glede na predhodno leto je v predmetni skupini prišlo do spremembe in sicer so zaposlili novega mladega sodelavca Matijo Simona, ki je bil s 21. 01. 2020 poslan na letno šolanje v izobraževalni center IJS s programom TJE. Merilno in preizkusno opremo ter metode za izvajanje elektricnih meritev in preizkusov dolocajo predpisi, pravilniki in standardi za meritve v elektroenergetiki, ki jih EIMV stalno spremlja in svoje postopke ustrezno dopolnjuje. Merilno in preizkusno opremo EIMV umerja in kalibrira v predpisanih intervalih. V letu 2019 je EIMV izvedel nakup naslednje merilne opreme: - sistem za preizkušanje visokonapetostnih kablov z resonancno metodo, ki omogoca preizkušanje in meritve na kablih vseh napetostnih nivojev do 400 kV. Pred kratkim je obseg storitev nadgrajen tudi z novim mobilnim merilnim sistemom, ki omogoca preizkušanje srednje in visokonapetostnih kablov z resonancno metodo ACRF (nizkonapetostno meritve, preizkus s povišano napetostjo, meritve delnih razelektritev in faktorja dielektricnih izgub ter preizkus plašca kabla). Vec o novem sistemu, ki je ocenjen na 1 milijon evrov na spletni strani Zagotavljanje kakovosti Strokovna mnenja opravljena za URSJV Strokovna mnenja in ocene za druge narocnike EIMV ima certifikat ISO 9001:2015 in ISO 14001:2015 z veljavnostjo od 01. 02. 2018 do 26. 01. 2021. Registrska številka certifikata je 12 100/104 23886 TMS. Certifikata pokrivata podrocje razvojno-raziskovalne dejavnosti, inženiring, svetovanje, strokovno ocenjevanje ter preizkušanje na podrocju elektroenergetike in splošne energetike. EIMV je uvedel in vzdržuje tudi sistem vodenja kakovosti in sistem ravnanja z okoljem. EIMV ima tudi akreditacijske listine za preizkuševalne laboratorije: Laboratorij Oddelka za vplive elektromagnetnih naprav na okolje (OVENO), Laboratorij Oddelka za okolje (OOK), Laboratorij Oddelka za fizikalno - kemijsko diagnostiko transformatorjev (OFKDT) in Laboratorij za visoke napetosti OVNEL za potrebe meritev v laboratoriju in na terenu. 10.3.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom EIMV v letu 2019 ni opravil nobene strokovne naloge za URSJV. EIMV je v letu 2019 za druge narocnike opravil naslednja strokovna mnenja: - Strokovno mnenje za Okoljsko porocilo za dopolnjen UN NEK za projekt SFDS (suho skladišcenje izrabljenega goriva), koncno porocilo (Rev. 0), (strokovno mnenje št. 1849-4/19, Rev. 0, 20. 09. 2019), - Strokovno mnenje o pregledu Porocila o vplivih na okolje (PVO) za posodobitev tehnologije skladišcenja izrabljenega goriva (IG) z uvedbo suhega skladišcenja v NEK, Koncno porocilo (Rev. 1), (strokovno mnenje št. 1238-4/19, Rev. 1, 23. 08. 2019), - N. Železnik, (2019), Koncno strokovno mnenje na Projektne osnove za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško – faza priprave varnostnega porocila za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško, EIMV 4095/19, december 2019, - N. Železnik, (2019), Preliminarno strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca na Varnostno porocilo za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško, Poglavje 1, Poglavje 2 in Poglavje 4, Strokovno mnenje št.: EIMV 4029/19, julij 2019, - N. Železnik, (2019), Koncno strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca na Varnostno porocilo za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško, Poglavje 1, Poglavje 2 in Poglavje 4, Strokovno mnenje št.: EIMV 4029/19, julij 2019, - N. Železnik, (2019), Preliminarno strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca na Varnostno porocilo za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško, Poglavje 12 in Poglavje 16, Strokovno mnenje št.: EIMV 4028/19, julij 2019, - N. Železnik, (2019), Koncno strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca na Varnostno porocilo za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško, Poglavje 12 in Poglavje 16, Strokovno mnenje št.: EIMV 4028/19, julij 2019, - N. Železnik, (2019), Preliminarno strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca na Varnostno porocilo za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško, Poglavje 14, Strokovno mnenje št.: EIMV 4027/19, julij 2019, - N. Železnik, (2019), Koncno strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca na Varnostno porocilo za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško, Poglavje 14, Strokovno mnenje št.: EIMV 4027/19, december 2019, - N. Železnik, (2019), Preliminarno strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca na Varnostno porocilo za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško, Poglavje 9 Strokovno mnenje št.: 4051/19, oktober 2019, - N. Železnik, (2019), Preliminarno strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca na Varnostno porocilo za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško, Poglavje 8 in Poglavje 11, Strokovno mnenje št.: EIMV 4059/19, oktober 2019, - N. Železnik, (2019), Preliminarno strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca na Varnostno porocilo za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško, Poglavje 6, Strokovno mnenje št.: EIMV 4068/19, november 2019, - N. Železnik, (2019), Koncno strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca na Varnostno porocilo za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško, Poglavje 6, Strokovno mnenje št.: EIMV 4068/19, december 2019, - N. Železnik, (2019), Preliminarno strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca na Varnostno porocilo za odlagališce NSRAO Vrbina, Krško, Poglavje 13, Strokovno mnenje št.: EIMV 4086/19, november 2019, - Preliminary Independent Evaluation Report (PIER) of MOD 1216-HE-L »Crane upgrade to single failure proof«, (porocilo št. P-30630, rev. 2, 24. 01. 2019) in - Final Independent Evaluation Report of Modification »ECR/TSC HVAC and Habitability Systems« (1058-VA-L), (Report No. 557-4/18, Revision 1, 31. 12. 2018). Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Meritve v letu 2019 in med remontom v NE Krško V letu 2019 je bil remont in EIMV je za narocnika NEK izdelal »Zbirna strokovna ocena remontnih del, posegov in preskusov med zaustavitvijo Nuklearne elektrarne Krško in menjavo goriva med remontom 2019«, (strokovna ocena št. 4080/19, 27. 11. 2019). EIMV je v letu 2019 opravil naslednje meritve: - Porocilo o preiskavah olj iz energetskih transformatorjev v NEK v obdobju OLM 2019: • GT1,GT2 Porocilo PK-16995/2, marec 2019, • GT1, GT2, T1, T2, T3 Porocilo PK-17109/5, junij 2019, • GT1,GT2 Porocilo PK-17206/2, september 2019, • GT1, GT2, T1, T2, T3 Porocilo PK-17351/5, december 2019, • GT1, GT2, T1, T2, T3 Porocilo TK-11743/5, junij 2019, • GT1, GT2, T1, T2, T3 Porocilo TK-11948/5, december 2019, • GT1, GT2, T1, T2, T3, T3sklopka Porocilo K-9776/6, junij 2019, • GT2rezerva, T1/T2rezerva Porocilo K-9930/2, september 2019 in • T3 Porocilo K-10080/1, december 2019, - Testiranje sistema vzbujanja in avtomatskega sinhronizatorja na MG 1 in MG 2 v sklopu remonta 2019 v NE Krško, (porocilo št. 4085/19, november 2019), - Kontrola regulatorja napetosti in sistema vzbujanja na DG 2, v sklopu remonta 2019 v NE Krško, (porocilo št. 4084/19, november 2019), - Kontrola regulatorja napetosti in sistema vzbujanja na DG 1, v sklopu remonta 2019 v NE Krško, (porocilo št. 4083/19, november 2019), - Triletna kontrola regulatorja napetosti in sistema vzbujanja na DG 3, v sklopu remonta 2019 v NE Krško, (porocilo št. 4082/19, november 2019), - Zakljucno porocilo za Remont 2019 v NEK, (porocilo št. 4078/19, Rev. 0, 27. 11. 2019), - Porocilo o meritvi frekvencnega odziva transformatorja EE102XFRTD23, Westinghouse, Dyn, 6300/400 V, 500 kVA, tovarniška št. WASN041-2, v NE Krško, (porocilo št. FRA-2227/19, 15. 10. 2019), - Porocilo o preizkusih transformatorja EE102XFRTD23, Westinghouse, Dyn, 6300/400 V, 500 kVA, tovarniška št. WASN041-2, v NE Krško, (porocilo št. 2227/19, 15. 10. 2019), - Porocilo o meritvi frekvencnega odziva transformatorja EE102XFRTD22, Westinghouse, Dyn, 6300/400 V, 1500 kVA, tovarniška št. WASN039-4, v NE Krško, (porocilo št. FRA-2226/19, 15. 10. 2019), - Porocilo o preizkusih transformatorja EE102XFRTD22, Westinghouse, Dyn, 6300/400 V, 1500 kVA, tovarniška št. WASN039-4, v NE Krško, (porocilo št. 2226/19, 15. 10. 2019), - Porocilo o meritvi frekvencnega odziva transformatorja EE102XFRTD21, Westinghouse, Dyn, 6300/400 V, 1500 kVA, tovarniška št. WASN030-3, v NE Krško, (porocilo št. FRA-2215/19, 13. 10. 2019), - Porocilo o preizkusih transformatorja EE102XFRTD21, Westinghouse, Dyn, 6300/400 V, 1500 kVA, tovarniška št. WASN030-3, v NE Krško, (porocilo št. 2215/19, 13. 10. 2019), - Porocilo o meritvi frekvencnega odziva transformatorja EE102XFRT21, Westinghouse, Dyn, 6300/400 V, 1500 kVA, tovarniška št. WASN040-1, v NE Krško, (porocilo št. FRA-2214/19, 11. 10. 2019), - Porocilo o preizkusih transformatorja EE102XFRT21, Westinghouse, Dyn, 6300/400 V, 1500 kVA, tovarniška št. WASN040-1, v NE Krško, (porocilo št. 2214/19, 11. 10. 2019), - Porocilo o preizkusih elektromotorja TC 101 PMP 002-MTR, v NE Krško, (porocilo št. 2219/19, 16. 10. 2019), - Porocilo o preizkusih elektromotorja RCPCPC 02-MTR, v NE Krško, (porocilo št. 2218/19, 16. 10. 2019), - Porocilo o preizkusih elektromotorja CC102 PMP 02B-MTR, v NE Krško, (porocilo št. 2217/19, 16. 10. 2019), - Porocilo o preizkusih elektromotorja SIAPS 102-MTR, v NE Krško, (porocilo št. 2216/19, 16. 10. 2019), - Porocilo o preizkusih elektromotorja HD103 PMP 002-MTR, v NE Krško, (porocilo št. 2213/19, 16. 10. 2019), - Porocilo o preizkusih elektromotorja CC102 PMP 01A, v NE Krško, (porocilo št. 2212/19, 16. 10. 2019), - Porocilo o preizkusih generatorja Westinghouse - Siemens, v NE Krško, (porocilo št. 2211/19, 9. 10. 2019), - Porocilo o izvedbi projekta Program nadgradnje varnosti v NE Krško, (porocilo št. 2107-4/19, oktober 2019), - Porocilo o preizkusih na Diesel Generatorju (DG 3), tovarniška številka 1010027N-01, v NE Krško, (porocilo št. 2149/19, 19. 08. 2019), - Predremontni paket za Remont 2019 v NEK, Rev. 0, - Porocilo o meritvah na ozemljitvenem sistemu NE Krško, VENO 4137, EIMV, Ljubljana, 2019 in - Porocilo o pregledu in meritvah vgrajenega sistema zašcite pred strelo v NE Krško, VENO 4131, EIMV, Ljubljana, 2019. 10.3.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve - N. Železnik (2019), Rationales and frameworks for stakeholder engagement in radiation protection – Methodology and first results, Workshop on the Development of Radiological Protection Culture to Support the Governance of Radiological Risk, 13-15 February 2019, Athens, - Tanja Perko (SCK CEN); Vasiliki Tafili (EEAE); Roser Sala (CIEMAT); Tatiana Duranova (VUJE); Nadja Zeleznik (EIMV), Yevgeniya Tomkiv (NMBU); Ferdiana Hoti (SCK CEN), Turcanu Catrinel (SCK CEN) (2019), Uncertainties that decision makers, affected population and emergency responders may face during a nuclear emergency, NERIS Workshop 2019, 3-5 April 2019, Roskilde, Denmark, - N. Železnik., Zorko B., Benighaus L., Benighaus C., Renn O., Tafili V., Mitrakos D., Duranova T., Sala R., Germán S., López-Asensio S., Oltra C. (2019). Identification of mental models of uncertainty management in emergency situations. April 2019, CONFIDENCE project deliverable 9.27. http://www.concert-h2020.eu/en/Publications, - Deliverable 9.28 Report on observational study of emergency exercises: List of uncertainties Authors: Tanja Perko (SCK CEN); Vasiliki Tafili (EEAE); Roser Sala (CIEMAT); Tatiana Duranova (VUJE); Nadja Zeleznik (EIMV), Yevgeniya Tomkiv (NMBU); Ferdiana Hoti, Catrinel Turcanu (SCK CEN), April 2019, http://www.concert-h2020.eu/en/Publications, - N. Železnik. (2019). Preparation for decommissioning in Slovenia. Technical Meeting on Phase II of the Constraints to Implementing Decommissioning and Environmental Remediation projects (CIDER II), IAEA, 25-29 March 2019, - Tanja Perko (SCK CEN); Vasiliki Tafili (EEAE); Roser Sala (CIEMAT); Tatiana Duranova (VUJE); Nadja Zeleznik (EIMV), Yevgeniya Tomkiv (NMBU); Ferdiana Hoti (SCK CEN), Turcanu Catrinel (SCK CEN), Uncertainties that decision makers, affected population and emergency responders may face during a nuclear emergency, ppt presentation, NERIS Workshop 2019, 3-5 April 2019, Roskilde, Denmark, - N. Železnik, Ludger Benighaus, Tatiana Duranova, Roser Sala Escarrabill, Vasiliki Tafili (2019), Identification of mental models of uncertainty management in emergency situations, ppt presentation, NERIS Workshop 2019, 3-5 April 2019, Roskilde, Denmark, - Deliverable 9.85 - Rationales and frameworks for stakeholder engagement in radiation protection in the medical field (Part 1), nuclear emergency and recovery preparedness and response (Part 2) and indoor radon exposure (Part 3) Lead Authors: Nadja Zeleznik (EIMV), Catrinel Turcanu, Bieke Abelshausen, Tanja Perko, Gaston Meskens, Robbe Geysmans, Michiel Van Oudheusden (SCK.CEN), Christiane Pölzl-Viol (BfS), Marie-Claire Cantone, Ivan Veronese (UMIL), Liudmila Liutsko (ISGlobal), May 2019, https://www.concert-h2020.eu/en/Publications, - D. Pellegrini, V. Detilleux, J. Swahn, W. Pfingsten, N. Železnik, P. Metcalf (2019), THE SITEX INITIATIVE, EURATWASTE 19, 4-7 June, Pitesti, Romania, 2019, - N. Železnik (2019), Relevance of H2020 call for radioactive waste management in Slovenia, 12 annual international conference NUCLEAR 2019, 3-4 June, Pitesti, Romania, 2019, - Sergi López-Asensio (CIEMAT); Nadja Zeleznik (EIMV); Roser Sala (CIEMAT); Silvia Germán (CIEMAT); Christian Oltra (CIEMAT); Ludger Benighaus (DIALOGIK); Tatiana Duranova (VUJE); Vasiliki Tafili (EEAE). (2019), Identification of mental models of uncertainty management in emergency situations. RICOMET, 1-3 July 2019, Barcelona, Spain, 2019, - Catrinel Turcanu, Michiel Van Oudheusden, Bieke Abelshausen, Tanja Perko, Gaston Meskens, Robbe Geysmans, Christiane Pölzl-Viol, Nadja Zeleznik, Caroline Schieber, Tatiana Duranova, Liudmila Liutsko, Marie-Claire Cantone, Diana Savu, Catherine Fallon, Sylvie Charron, Sotiris Economides, Regine Gschwind, Participation in radiological protection, Comparing and contrasting three exposure contexts, RICOMET, 1-3 July 2019, Barcelona, Spain, 2019, - Deliverable 9.86 - Report on stakeholder engagement in radiation protection: transversal issues and specifics of different exposure situations Lead Authors: Nadja Zeleznik (EIMV), Catrinel Turcanu, Bieke Abelshausen, Tanja Perko, Gaston Meskens, Robbe Geysmans, Michiel Van Oudheusden (SCK CEN), Christiane Pölzl-Viol (BfS), Marie-Claire Cantone, Ivan Veronese (UMIL), Liudmila Liutsko (ISGlobal), Benjamin Zorko (IJS), July 2019, https://www.concert-h2020.eu/en/Publications, - N. Železnik (2019), Transposition of BSS Directive in practice: Slovenian results for stakeholder engagement in medicine, emergency management and indoor radon, NENE 2019, September, Portorož, Slovenia, - N. Železnik (2019), Emergency preparedness and response, post-accident exposures, Final ENGAGE Project Workshop on »Enhancing stakeholder participation in the governance of radiological risks for improved radiation protection and informed decision making«, 11-13 September, Bratislava, Slovak Republik, - N. Železnik (2019), Broadening the scope of participation in radiation protection (beyond formal institutional approaches, new actors), Final ENGAGE Project Workshop on »Enhancing stakeholder participation in the governance of radiological risks for improved radiation protection and informed decision making«, 11-13 September, Bratislava, Slovak Republik, - Deliverable 9.90 - Report on venues, challenges, opportunities and recommendations for stakeholder engagement in emergency and recovery preparedness and response, Lead Authors: Nadja Zeleznik (EIMV), Christiane Pölzl-Viol (BfS), Robbe Geysmans, Catrinel Turcanu, Bieke Abelshausen (SCK CEN), Caroline Schieber (CEPN), Tatiana Duranova (VUJE), Benjamin Zorko (IJS), Liudmila Liutsko (ISGlobal), September 2019, https://www.concert-h2020.eu/en/Publications, - Deliverable 9.89 - Report on venues, challenges, opportunities and recommendations for stakeholder engagement in the medical field Lead Authors: Marie-Claire Cantone (UMIL), - Christiane Pölzl-Viol (BfS), Bieke Abelshausen (SCKCEN), Sotiris Economides (EEAE), Liudmila Liutsko (ISGlobal), Diana Savu (NIPNE), Caroline Schieber (CEPN), Nadja Zeleznik (EIMV), Benjamin Zorko (IJS), September 2019, https://www.concert-h2020.eu/en/Publications, - Deliverable 9.91 - Report on venues, challenges, opportunities and recommendations for stakeholder engagement in relation to indoor radon exposure, Lead Authors: Catrinel Turcanu (SCK•CEN), Christiane Pölzl-Viol (BfS), Catherine Fallon (ULG), Tanja Perko (SCK•CEN), Marie-Claire Cantone (UMil), Nadja Zeleznik (EIMV), September 2019, https://www.concert-h2020.eu/en/Publications, - R. Geysmans, B. Abelshausen, C. Turcanu, C. Glesner, N. Zeleznik, M. Van Oudheusden, Analyzing frames and practices of stakeholder engagement in emergency preparedness and recovery, The 4th European Radiation Protection Week, Stockholm, Sweden, 14-18 October 2019, - Deliverable 9.88– ENGAGE Final Workshop, Lead Author(s): T. DURANOVA (VUJE), C. TURCANU (SCK-CEN), B. ABELSHAUSEN (SCK-CEN), N. ZELEZNIK (EIMV), C. POLZL-VIOL (BFS), C. SCHIEBER (CEPN), October 2019, https://www.concert-h2020.eu/en/Publications, - Deliverable 9.32 Recommendations for improved communication and stakeholder involvement related to uncertainties, Lead authors: Catrinel Turcanu, Tanja Perko (SCK•CEN); Nadja Zeleznik (EIMV); Gilles Heriard- Dubreuil, Stéphane Baudé (MUTADIS); Deborah Oughton (NMBU); Vasiliki Tafili (EEAE); Ludger Benighaus (DIALOGIK); November 2019, https://www.concert-h2020.eu/en/Publications in - N. Železnik, EIMV, Ludger Benighaus, DIALOGIK, Vasiliki Tafili, EEAE, Tatiana Duranova, VUJE, Roser Sala, CIEMAT (2019), MENTAL MODELS OF UNCERTAINTY MANAGEMENT, CONFIDENCE Dissemination workshop, Coping with uncertainties for improved modelling and decision making in nuclear emergencies, 2-5 December 2019, Bratislava, Slovak Republic. Kadri Oprema Zagotavljanje kakovosti Strokovna mnenja Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Pooblastilo s strani URSJV Pooblastilo s strani DZRNS Kadri Vir: [89] 10.4 ENCONET CONSULTING GES. M. B. H 10.4.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ENCONET Consulting Ges.m.b.H. (ENCO) je bil pooblašcen z odlocbo, št. 3906-5/2006/13 z dne 29. 05. 2007, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV-1. 10.4.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu ENCO nadaljuje z ohranjanjem visokega nivoja strokovnega osebja posebej specializiranega za jedrsko in sevalno varnost ter podobna podrocja. Tako kot v prejšnjih letih je ENCO tudi v letu 2019 vlagal v izboljšanje sposobnosti zaposlenih na podrocju jedrske in sevalne varnosti, na podrocju skladišcenja in ravnanja z radioaktivnimi odpadki, na podrocju varovanja jedrskih ter sevalnih objektov, ter na ostalih podrocjih, za katera je ENCO osebje usposobljeno. Zaposleni v ENCO so se v letu 2019 udeležili vec pomembnih mednarodnih dogodkov s teh podrocij. V letu 2019 je ENCO zaposlil dva nova sodelavca, strokovnjaka s podrocja radiološkega in jedrskega varovanja. V svoje projekte, ki so vezani na jedrsko varnost, ENCO obicajno vkljucuje visoko usposobljene zunanje izvajalce iz držav EU. Razen racunalniške opreme, ki jo ENCO nenehno posodabljanja, ni neposredne potrebe po drugi opremi za opravljanje dejavnosti. V kolikor je ta potrebna se pridobi preko zunanjih izvajalcev. Avgusta 2019 je certifikacijski organ SGS opravil kvalifikacijo ENCO QM sistema v skladu s standardom ISO 9001-2015. ENCO je certifikacijski organ DEKRA zamenjal s certifikacijskih organom SGS, saj je le ta bolj pristojen za njihovo podrocje. Pri pregledu implementacije, certifikacijski organ ni našel nikakršnih odstopanj ali nepravilnosti in ni imel pripomb. To dokazuje na visoko kvaliteto organizacije in implementacije QM sistema. Z novim certifikatom ISO 9001-2015 je ENCO potrjen do 1. oktobra 2022. ENCO je 1. oktobra 2012 pridobil certifikat skladnosti s standardom ISO 14001-2004 (Sistem ravnanja z okoljem). Kvalifikacijski pregled za ISO 14000-2015 je certifikacijski organ opravil prav tako avgusta 2019 in je zdaj potrjen do 1. oktobra 2021. 10.4.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2019 ENCO ni opravil nobenih strokovnih mnenj v skladu z Zakonom o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti. V letu 2019 ENCO ni izvajal nobenih aktivnosti vezanih na nadzor obratovanja in vzdrževanja NEK. V letu 2019 je ENCO nadaljeval s sodelovanjem pri izvajanju naloge Vgradnja opreme za zagotavljanje ustreznih bivalnih pogojev v pomožni komandni sobi in tehnicnem podpornem centru (ECR/TSC HVAC and Habitability Systems) za NEK, ki še vedno ni koncan zaradi zamud v izvedbi. 10.4.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve ENCO dosega visok ugled in prepoznavnost na podrocju jedrske in sevalne varnosti vkljucno s poznavanjem zakonodaje v Evropi in izven. ENCO je tudi v letu 2019 nadaljeval s podporo svojim strankam v državah EU, v ne-EU državah Evrope (Ukrajina in države zahodnega Balkana), v Aziji (Indija, Armenija, Kitajska in 10 državah ASEAN-a) kot tudi v Afriki, posebno v Tanzaniji in Gani. V letu 2019 je ENCO nadaljeval delo na velikem projektu celotne PSA analize za JE Angra 1 v Braziliji. ENCO je nosilec projektov EC-a ki so namenjeni kot pomoc upravnim organom v Jordaniji in Iranu, kod tudi za namestitev JRODOS v državah GCC. ENCO je pomagal Norveškemu upravnemu organu pri relicenciranju raziskovalnega reaktorja JEEP II, kot tudi za pregled varnostnega porocila (SAR) za vse objekte kjer se shranjujejo izrabljeno jedrsko gorivo ali radioaktivni odpadki. Vir: [90] 10.5 ENCONET D. O. O. 10.5.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve Podjetje ENCONET d. o. o. je pooblašceno z odlocbo, št. 3571-7/2017/2, z dne 22. 11. 2017, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. Za posamezna podrocja in/ali posamezne vrste objektov ENCONET nima zadostnega števila ustreznih strokovnjakov in referenc, in zato za ta podrocja najema ustrezne strokovnjake kot podizvajalce. Ustreznost podizvajalcev se preverjava po internem pisnem postopku, ki je sestavni del QA sistema. Ker je ENCONET financno odvisen od NEK, ne more za njih opravljati dela pooblašcenega izvedenca, lahko pa ta dela opravlja za druge narocnike na obmocju Republike Slovenije. Državni zavod za radiološko in jedrsko varnost (DZRNS) je z odlocbo, št. UP/I-542-03/17-02/01 z dne 30. 10. 2017, pooblastil podjetje ENCONET d. o. o. za izvajanje del pooblašcenega izvajalca na podrocju jedrske varnosti. 10.5.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu V podjetju ENCONET je bilo dne 31. 12. 2019. zaposlenih skupno 28 delavcev (enako kot v letu 2018). Štirje delavci imajo naslov doktor ali magister znanosti, 19 delavcev ima visoko, trije višjo, ter dva srednjo strokovno izobrazbo. V razlicnih oddelkih v NEK dela 18 delavcev, na ostalih projektih pa 7 delavcev. Trije delavci delajo v skupnih službah podjetja. ENCONET izvaja kontinuirano usposabljanje delavcev glede na letni plan. Delavci ENCONET-a so v letu 2019., med ostalim, obiskovali naslednje tecaje: - Line Resonance Analysis (LIRA) Training, Wirescan, NEK, Krško, Slovenija, 15. 01.-16. 01. 2019, - Severe Accident Management Guidelines (SAMG) General Training, NEK, Krško, Slovenija, 13. 02. 2019, - Extensive Damage Mitigation Guidelines (EDMG) General Training, NEK, Krško, Slovenija, 13. 02. 2019, - Valve Operation, Test and Evaluation System (VOTES) Infinity MOV System Usage Training, CRANE Nuclear, NEK, Krško, Slovenija, 20. 02. - 22. 02. 2019, - Valve Operation, Test and Evaluation System (VOTES) Infinity MOV Advanced Signature Analysis Training, CRANE Nuclear, NEK, Krško, Slovenija, 25. 02. – 01. 03. 2019, - Installation, Operation and Maintenance of Westinghouse 75DHP-VR 500 Medium Voltage Circuit Breakers, Westinghouse, Pittsburgh, USA, 27. 06 - 03. 07. 2019, - TC Workshop on Organizing and Conducting the Review of the Safety Case and Safety Assessment for Disposal, Establishing Conditions of Authorisation, Developing Compliance Assurance Programmes, and Performing Inspections, IAEA, Vienna, Austria, 22. 07 - 26. 07. 2019 - AOV/MOV Technical Seminar, CRANE, Atlanta, USA, 06. 08. - 08. 08. 2019, - Communication and Stakeholder Involvement for Radioactive Waste Management Programme in Croatia, IAEA, Zagreb, 06. 11. - 08. 11 .2019, - CONFIDENCE Project Dissemination Workshop, NERIS-VUJE, Bratislava, Slovak Republic, 02. 12. - 05. 12. 2019 in - Megger IDAX 300 Dielectric Spectroscopy Training, NEK, Krško, Slovenija, 10. 12. 2019. Oprema Zagotavljanje kakovosti Strokovna mnenja opravljena po ZVISJV-1 Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško ENCONET je tako tehnicno kakor tudi z opremo, napravami, sredstvi in podatki ustrezno opremljen za dela, za katera je pridobil pooblastilo. Tehnicna sredstva so pravilno vzdrževana, kvalificirana oziroma umerjena. Na projektu nadzora staranja elektricnih kablov v NEK ENCONET uporablja svojo merilno opremo, ki se ustrezno vzdržuje in umerja v skladu z zahtevami ustrezne zakonodaje in programa nadzora merilne in testne opreme. Za ostale redne aktivnosti ENCONET trenutno nima potrebe po merilni in preizkuševalni opremi. ENCONET ima uveden sistem kakovosti v skladu s standardom ISO 9001 od leta 2000. Certifikacijski organ podjetja SGS preverja delovanje sistema kakovosti enkrat letno (nadzorni audit) in izvaja recertifikacijo vsaka 3 leta. Zadnje recertifikacijsko preverjanje je bilo izvedeno dne 20. 11. 2018. Zadnji nadzorni pregled je izveden 18. 11. 2019. Certifikacija je veljavna do 07. 12. 2021. ENCONET tudi izpolnjuje zahteve kakovosti v skladu z zahtevami Ameriške zakonodaje 10CFR50 App. B. NE Krško izvaja redno preverjanje ENCONET-a vsaka tri leta. Zadnje preverjanje NEK (SA17-002) je bilo izvedeno dne 04. in 05. 04. 2017. V letu 2020 je nacrtovan naslednji pregled NEK, 26. in 27. 02. 2020. Interni pregledi se izvajajo v skladu z letnim nacrtom. Leta 2019 je bil izveden interni pregled celovitega QA programa ENCONET, po vseh kriterijih 10CFR50, App. B. Identificirana odstopanja se rešujejo z uporabo korektivnega procesa. Podjetje SIPRO je dne 06. 09. 2019 izvedlo pregled podjetja ENCONET kot dobavitelj storitev. Ni bilo identificiranih odstopanj od plana zagotovitve kvalitete. Priporocila za izboljšavo bodo upoštevali pri daljnem delu. ENCONET je na seznamu usposobljenih dobaviteljev NEK. 10.5.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ENCONET v letu 2019 ni pripravljal strokovnih mnenj po ZVISJV-1. Delavci ENCONET-a so sodelovali v naslednjih projektih, ki jih izvaja NEK: - kontinuirane storitve zagotavljanja kakovosti in kontrole kvalitete za potrebe SKV, - vzdrževanje in obdelava podatkov MECL, ter podpora projektom, - podpora in priprava revizij obstojecih opisov sistemov in komponent (SDD-jev), - storitve vodenja na podrocju elektricnih del na projektu izgradnje pomožne komandne sobe (ECR), - inženirska podpora za kvalifikacijo opreme pomembne za jedrsko varnost, - podpora pri razvoju AOV Programa, - pregled pri izvajanju MOV projekta oz. programa ED-13, - podpora pri nadzoru staranja elektricnih kablov in - izdelava projektne dokumentacije za BB2 projekt (NEK Safety Upgrade Project - PHASE 3). Dela opravljena za Sklad za financiranje razgradnje in za odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva iz NE Krško 10.5.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve ENCONET je v letu 2019 za Sklad za financiranje razgradnje in za odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva iz NEK opravil naslednja dela: - izdelava študije »Analiza mogucnosti uspostave zajednickog odlagališta NSRAO i IRAO«, - strokovno sodelovanje na pripravi podlag in sodelovanje pri izvedenski misiji MAAE na temo pregleda dokumenta »Tretje revizije Programa odlaganja RAO in ING NEK-a«, - izdelava študije »Analiza dokumentacije odlagališta NSRAO na lokaciji Vrbina s aspekta sigurnosti za potrebe tehnickih konzultacija u postupku prekogranicne procjene utjecaja zahvata na okoliš«, - izdelava študije »Analiza stanja postojeceg NSRAO u NEK i potreba za dodatnom obradom« in - analiza dokumentacije z aspekta varnosti v okviru postopka »SPUO za izmjene i dopune plana uredenja NE Krško za suho skladištenje istrošenog nuklearnog goriva«. Dela opravljena za Hrvatsku elektroprivredu (HEP) Dejavnosti pri MAAE Sodelovanja na domacih ali mednarodnih strokovnih srecanjih Za potrebe Hrvatske Elektroprivrede (HEP-a), ENCONET nenehno spremlja spremembe zakonodajnih, operativnih in varnostnih vidikov NEK ter obcasno sporoca o spremembah in podaja strokovna mnenja. Delavec ENCONET-a je kot clan Odbora za varnostne standarde za radioaktivne odpadke (MAAE, WASSAC - Waste Safety Standards Advisory Committee), aktivno sodeloval pri vseh aktivnostih Odbora. Delavci ENCONET-a so v letu 2019 sodelovali na naslednjih strokovnih srecanjih povezanih z delom na podrocjih pooblastitve: - EPRI Cable User Group Meeting, EPRI, Albuquerque, USA, 22. - 24. 01. 2019, - Strokovni obisk Cernobil, Društvo jedrskih srtokovnjakov Slovenija (DJS), Cernobil, Ukrajina, 09. 04 - 14. 04. 2019, - International Meeting »Equipment Qualification in Nuclear Installations«, Rež, Republika Ceška, 20. 05. - 23. 05. 2019, - 28th International Conference »Nuclear Energy for New Europe«, NENE2019, Portorož, Slovenia, 09. 09. - 12. 09. 2019 in - 29th European Safety and Reliability Conference, Hannover, Nemcija, 22. 09. - 26. 09. 2019. Kadri / Oprema / Zagotavljanje kakovosti Vir: [91] 10.6 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO UNIVERZE V LJUBLJANI 10.6.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve Fakulteta za elektrotehniko (FE) Univerze v Ljubljani je pooblašcena z odlocbo, št. 3571-5/2018/3 z dne 01. 03. 2018, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV-1. 10.6.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu V kadrovski zasedbi Fakultete za elektrotehniko ni bilo pomembnih sprememb. Glede opreme ni bilo bistvenih sprememb. Na podrocju zagotavljanja kakovosti s podrocja pooblastitve ni prišlo do bistvenih sprememb. 10.6.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Fakulteta za elektrotehniko je opravljala naslednje strokovne naloge: - Revizija PSA of Cold Shutdown and Refuelling States, - Degradirano elektricno napajanje in - Razvoj metode za oceno obrambe v globino s pomocjo verjetnostnih varnostnih analiz. Pooblastilo s strani URSJV Pooblastilo s strani DZRNS Kadri Oprema Zagotavljanje kakovosti Strokovna mnenja opravljena za URSJV in NEK 10.6.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve Fakulteta za elektrotehniko je sodelovala na znanstvenih srecanjih. Rezultat sodelovanja so objavljene znanstvene objave. FE je sodelovala tudi pri organizaciji znanstvenih konferenc in pri urejanju znanstvenih revij. Vir: [92] 10.7 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO IN RACUNALNIŠTVO UNIVERZE V ZAGREBU 10.7.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve URSJV je Fakulteti za elektrotehniko in racunalništvo (FER) Univerze v Zagrebu, Unska 3, 10000 Zagreb, dne 09. 11. 2018 izdala pooblastilo št. 3571-10/2018/3 za izvajanje del pooblašcenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost. V skladu s pooblastilom bo FER glavnino aktivnosti opravljal samostojno. Za dolocene aktivnosti FER nacrtuje sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki v glavnem z drugih fakultet Univerze v Zagrebu. V letu 2019 ni bilo drugih sprememb glede statusa FER, kot pooblašcene organizacije za posamezna vprašanja s podrocja sevalne in jedrske varnosti in izdelavo varnostnih porocil ter druge dokumentacije v zvezi z jedrsko in sevalno varnostjo. Državni zavod za nuklearnu sigurnost (DZNS) Republike Hrvaške je izdal odlocbo, št. UP/I-542-03/07-01-02, z dne 31. 05. 2007, s katerim se FER Univerze v Zagrebu, Unska 3, 10000 Zagreb dovoljuje opravljanje dolocenih del s podrocja jedrske varnosti. Pooblastilo je bilo sprva izdano z dveletnim rokom veljavnosti, pozneje je bilo veckrat podaljšano. 10.7.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu V letu 2019 ni bilo pomembnejših sprememb v pooblašceni organizaciji. V letu 2019 na FER ni bilo pomembnejših kadrovskih sprememb. V letu 2019 na FER ni bilo pomembnejših sprememb glede opreme. Redno periodicno vzdrževanje obstojece in nabava nove strojne ter programske opreme se opravlja v skladu z letnim programom FER. Trenutno je v veljavi QA program FER, revizija 06. Revizija št. 06 QA programa je že posredovana URSJV-ju. FER je na seznamu usposobljenih dobaviteljev NEK. 10.7.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Nadaljevalo se je delo na izracunu pogojev za opremo DEC, v sodelovanju z APOSS-om in Enconetom (Zagreb), v sklopu projekta za NEK z nazivom »Determination of Environmental Conditions for Equipment Survivability«. Poteka neodvisna kontrola doz in kriticnosti za suho skladišcenje izrabljenega goriva na lokaciji NEK. FER je izdelal naslednjo strokovno oceno: - Independent Expert Evaluation Report of Spent Fuel Dry Storage Modification Documentation for Spent Fuel Cask Criticality and Dose Assessment, FER-ZVNE/SA/SO-FR01/19-3. Strokovna mnenja opravljena za druge narocnike Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Aktivnosti na podrocju jedrske varnosti Kot del strokovne ocene je bil opravljen tudi neodvisen izracun kriticnosti ter doz za HI-TRAC in HI-STORM vsebnike ter doz v DSB zgradbi ter zunaj nje. V letu 2019 FER ni opravil nobenega strokovnega mnenja za druge narocnike iz jedrskega podrocja. V letu 2019 je FER sodeloval pri nadzoru remonta v NEK (RE2019) in izdelal strokovno oceno o izvedbi remonta (»Strucna ocjena remontnih aktivnosti, zahvata i ispitivanja provedenih tijekom obustave nuklearne elektrane Krško radi izmjene goriva na kraju 30. gorivnog ciklusa«, FER-ZVNE/SA/SO-FR02/19-0). 10.7.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve FER je v letu 2019 nadaljeval delo na podrocju razvoja programskih orodij in analiz vezanih za NEK. FER je za NEK nadaljeval delo na integriranju nevtronskih, termohidravlicnih analiz, ter analiz goriva s programi, ki so dostopni v okvirju programov CAMP in CSARP. Za NEK je bil izdelan izboljšan model FHB za program GOTHIC in MELCOR. V teku je tudi nadgradnja modela NEK za program MELCOR 1.8.6 in 2.2 in pregled modela NEK za program MAAP. Nadaljevano je delo na izracunih termohidravlicnih pogojev in doz v RB, AB/IB, FHB in ECR v primeru težke nesrece, ter preracuni doz na robu SFP v primeru izgube hladilnega medija. Opravljeni so neodvisni preracuni nevtronskih in gama doz za HI-TRAC in HI-STORM vsebnike (kontejnerje) ter za zgradbo za suho skladišcenje na lokaciji NEK. Doslej uporabljani racunalniški programi so bili v letu 2019 dopolnjeni z novo verzijo programa ANSYS ver. 2019R3. GOTHIC program je v fazi vzdrževanja, ter je trenutno v uporabi verzija 8.3. Za nevtronske izracune se standardno uporabljajo naslednji programi: SCALE 6.2.3, spektralni program DRAGON 5.0.6, Monte Carlo programi MCNP 6.2 in SERPENT 2.1.31, ter nodalni program PARCS v. 3.3. Pridobljene so bile nove verzije programov: RELAP5, TRACE, PARCS, ASTEC in MCNP. Del aktivnosti je dokumentiran v internih porocilih, del pa v porocilih izdelanih za NEK: - Containment Volume Weighting Factors Calculation for NPP Krško CILRT Using GOTHIC Computer Code, Report number FER-ZVNE/SA/DA-TR01/19-0, - NEK Steady State Qualification Report for MELCOR 1.8.6 Code, Report number FER-ZVNE/SA/DA-TR02/19-1 in - NEK Transient Report for MELCOR 1.8.6 Code, Report number FER-ZVNE/SA/DA-TR03/19-0. V letu 2019 je FER nadaljeval vecletno sodelovanje z MAAE v obliki strokovne pomoci pri organiziranju tecajev in strokovnih misij. FER je sodeloval v realizaciji naslednjih projektov MAAE: - TC Project Number: RER2014 - Facilitating Capacity Building for Small Modular Reactors: Technology Developments, Safety Assessment, Licensing and Utilization, - TC INT Project Title: INT2018 - Supporting Knowledgeable Decision-making and Building Capacities to Start and Implement Nuclear Power Programmes in - RER2018008: Low Carbon Energy Generation and Climate Change: Assessing Energy Technologies, 2020-2021. FER sodeluje v mednarodnem projektu: - »Integrated Approach to Fluoride High Temperature Reactor Technology and Licensing Challenges (FHR-IRP)«, US DOE NEUP project led by Georgia Insitute of Technology Mednarodne konference in tecaji FER sodeluje v mednarodnem projektu NUGENIA TA2/SARNET: Šadek, Siniša; Grgic, Davor, TA2/SARNET, ASCOM Technical report, Contribution of FER to the WP4: summary report for the first year, SARNET Report reference: SARNET-ASCOM-RUNPLANT-R3 Delavci FER so sodelovali na naslednjih mednarodnih strokovnih srecanjih: - 6th Young Generation Nuclear Conference, Ljubljana, Slovenija, 05. 03. 2019, - ENYGN FORUM, Ghent, Belgija, 23. 06. – 28. 06. 2019, - Regional Workshop on Non-Electric Nuclear Applications: Options, Technology Readiness and Available IAEA Toolkits, Praga, Republika Ceška, 11. 02. – 14. 02. 2019, - Clean Energy Initiatives Workshop in organization with UN-NYG, Dunaj, Avstrija, 25. 03. 2019, - 11th Meeting of the European MELCOR User Group, Brug-Windisch, Švica, 03. 04. – 05. 04. 2019, - Meditmaint 2019, Cavtat, Hrvaška, 22. 05. – 24. 05. 2019, - World Nuclear University Summer Institute 2019, Bucharest, Romania and Baden, Švica, 23. 06 – 27. 07. 2019, - 28th International Conference Nuclear Energy for New Europe, Portorož, Slovenija, 09. 09 -12. 09. 2019, - Regional Workshop on design safety assessment and site evaluation of Small Modular Reactors SMRs, Dunaj, Avstrija, 28. 10 – 31. 10 2019, - Regional Workshop on the Principles for Emergency Preparedness and Response for SMRs, Dunaj, Avstrija, 02. 12 – 04. 12. 2019, - Technical Meeting on Topical Issues in the Development of Nuclear Power Infrastructure, Dunaj, Avstrija, 29. 01 – 01. 02. 2019, - Technical Meeting on Specific Considerations for the Deployment of Nuclear Cogeneration Projects, Dunaj, Avstrija, 22. 07. – 24. 07. 2019, - Regional Workshop on SMR Deployment Scenarios in Global Energy Portfolio, Pitesti, Romunija, 24. 06 - 27. 06. 2019, - Consultancy Meeting to Review Information Resources on Energy Technologies, Dunaj, Avstrija, 02. 09. – 06. 09. 2019 in - International Conference on Climate Change and the Role of Nuclear Power, Dunaj, Avstrija, 07. 09 – 11. 09. 2019, Mednarodne publikacije FER je v letu 2019 izdal naslednje mednarodne publikacije: - Vlahovic, Štefica; Šadek, Siniša; Grgic, Davor; Fancev, Tomislav; Bencik, Vesna, Comparison of Measured and Calculated Data for NPP Krško CILR Test. // Energies, 12 (2019), 11; 2176, 13 doi:10.3390/en12112176, - Dzodzo, Milorad B.; Oriolo, Francesco; Ambrosini, Walter; Ricotti, Marco; Grgic, Davor; Ferri, Roberta; Achilli, Andrea; Bianchi, Fosco; Meloni, Paride, Application of Fractional Scaling Analysis for development and design of Integral Effects Test facility. // Journal of Nuclear Engineering and Radiation Science, 5 (2019), 4; 041208, 21 doi:10.1115/1.4042496, - Banov, Reni; Šimic, Zdenko; Grgic, Davor; A new heuristics for the event ordering in binary decision diagram applied in fault tree analysis. // Proceedings of the Institution of Mechanical Engineers Part O-Journal of Risk and Reliability, 00 (2019), 1-10 doi:10.1177/1748006X19879305, - Šadek, Siniša; Grgic, Davor; Vukovic, Franjo; Bencik, Vesna; Reactor Vessel Modelling with the MELCOR Code// Proceedings of the International Conference Nuclear Energy for New Europe 2019 / Smodiš, Borut ; Udir, Nina (ur.), Ljubljana: Nuclear Society of Slovenia, 2019. 412, 9, - Grgic, Davor; Matijevic, Mario; Jecmenica, Radomir; Duckic, Paulina, Evaluation of the NEK SFDS Cask Model Using Hybrid Shielding Methodology // Proceedings of the International Conference Nuclear Energy for New Europe 2019 / Smodiš, Borut ; Udir, Nina (ur.). Ljubljana: Nuclear Society of Slovenia, 2019. 803, 11 in - Matijevic, Mario; Markota, Domagoj; Grgic, Davor; Software Development for Visualization of Monte Carlo Results Based on the MCNP Program// Proceedings of the International Conference Nuclear Energy for New Europe 2019 / Smodiš, Borut ; Udir, Nina (ur.). Ljubljana: Nuclear Society of Slovenia, 2019. 616, 14. Kadri Oprema Zagotavljanje kakovosti Vir: [93] 10.8 FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO UNIVERZE V LJUBLJANI 10.8.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani, je pooblašcena z odlocbo, št. 3571-4/2016/3, z dne 17. 03. 2016, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.8.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu Fakulteta za strojništvo v svojem osnovnem poslanstvu skrbi za izobraževanje kadrov, predvsem v okviru dveh dodiplomskih študijskih programov I. stopnje (Projektno aplikativni – PA program, in Razvojno raziskovalni – RR program) in študijskega RR programa II. stopnje ter doktorskega študijskega programa III. stopnje. Ni sprememb. Fakulteta za strojništvo, njene katedre in laboratoriji, ki sodelujejo z Nuklearno elektrarno Krško, stalno razvijajo in izpopolnjujejo svoje znanje ter posodabljajo svojo raziskovalni infrastrukturo. Fakulteta za strojništvo ima sprejet noveliran Poslovnik za zagotavljanje kakovosti, z dne 17. 10. 2019. Poslovnik za zagotavljanje kakovosti kot glavni dokument sistema kakovosti UL-FS: - podaja pregleden opis sistema kakovosti, - sistematizira vse obstojece predpise in navodila za postopke ter - uvaja poenotenje postopkov za zagotavljanje kakovosti. Strokovna mnenja, opravljena po ZVISJV-1 10.8.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom - HALILOVIC, Miroslav, KOC, Pino, JERMAN, Boris, SEKAVCNIK, Mihael, KRAMAR, Janez, ZUPAN, Samo, HLADNIK, Jurij, BIZJAK, Luka, BAŠIC, Ivica, VRBANIC, Ivan, DERLINK, Darko, CELIN, Roman. Final independent review of modification DMP 1029-RH-L »Krško RCS and CNT alternative cooling system« documents. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, 2019. 71 str., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 16619803], - SEKAVCNIK, Mihael. Izjava za ponovno kriticnost reaktorja po remontu 2019 in menjavi goriva po zakljucenem 30. gorivnem ciklu v Nuklearni Elektrarni Krško. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, 2019. 7 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 16867867], - SEKAVCNIK, Mihael. Izjava za ponovno obratovanje Nuklearne Elektrarne Krško na moci po remontu 2019 in menjavi goriva po zakljucenem 30. gorivnem ciklu. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, 2019. 7 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 16867611], - HALILOVIC, Miroslav, UREVC, Janez, MOLE, Nikolaj, ŠTOK, Boris, JERMAN, Boris, ZUPAN, Samo, HLADNIK, Jurij, RUS, Primož, KOTAR, Andrej, KOC, Pino. Final expert evaluation of spent fuel dry storage and crane upgrade modifications documentation for structural, stress and thermal analysis. Ljubljana: Faculty of Mechanical Engineering, 2019. 273 str., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 16635419], - STARMAN, Bojan, KOC, Pino, HALILOVIC, Miroslav, RUS, Primož, MACEK, Andraž, CVELBAR, Robert, SUBAN, Marjan. Final independent review of modification DMP 1005-SI-L Part 1 »Alternate Safety Injection« documents. Ljubljana: Faculty of Mechanical Engineering, 2019. 56 str., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 16952603], - STARMAN, Bojan, KOC, Pino, HALILOVIC, Miroslav, RUS, Primož, MACEK, Andraž, CVELBAR, Robert, SUBAN, Marjan. Final independent review of modification DMP 1010- AF-L Part 1 »Alternate Auxiliary Feedwater« documents. Ljubljana: Faculty of Mechanical Engineering, 2019. 35 str., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 16952859] in - KOC, Pino, STARMAN, Bojan, NABERGOJ, Matija. Independent evaluation report of ARHR valves' design reports DMP 1029-RH-L. Ljubljana: Faculty of Mechanical Engineering, 2019. 38 f., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 16998939]. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško - SEKAVCNIK, Mihael. Strokovna ocena remontnih del, posegov in preizkusov med zaustavitvijo Nuklearne elektrarne Krško zaradi menjave goriva ob koncu tridesetega gorivnega cikla. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za termoenergetiko, 2019. 13 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 16938267]. 10.8.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve V letu 2018 je Fakulteta opravila vec strokovnih mnenj na podlagi meritev in ekspertiz s podrocja pooblastitve: - KUŠTRIN, Igor. Procedure for net heat rate and net output tests of Unit 6. Ljubljana: Faculty of Mechanical Engineering, Laboratory for Heat and Power, 2019. 73 f., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 16948507], - KUŠTRIN, Igor, SEKAVCNIK, Mihael. Preizkusi in analiza obratovanja bloka 5 po izvedbi primarnih in sekundarnih ukrepov za redukcijo emisije NOx. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za termoenergetiko, 2019. 70 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 16634395], - KUŠTRIN, Igor. Procedure for calculation of availability. Ljubljana: Faculty of Mechanical Engineering, Laboratory for Heat and Power, 2019. 5 f., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 16975899] in - KUŠTRIN, Igor. Procedure for net heat rate test of Unit 6: variable-load, input-output method. Ljubljana: Faculty of Mechanical Engineering, Laboratory for Heat and Power, 2019. 67 f., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 16976411]. Kadri Strokovna znanja in pooblastitve delavcev Oprema Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Dela v zvezi z drugimi objekti, ki vplivajo na NEK Dela v zvezi z drugimi jedrskimi in sevalnimi objekti Vir: [94] 10.9 IBE, D. D., SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING 10.9.1 Pooblastilo in podrocja pooblastitve IBE, d. d. Svetovanje, projektiranje in inženiring (IBE) je pooblašcen z odlocbo, št. 3571-5/2017/2 z dne 08. 03. 2017, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.9.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu V letu 2019 v družbi ni prišlo do pomembnih sprememb glede kadrovskih in drugih zmogljivosti. V družbi je bilo na dan 31. 12. 2019 163 zaposlenih, od tega 3 doktorji znanosti, 12 magistrov znanosti, 8 oseb z magisterijem (2. bolonjska stopnja), 64 z univerzitetno izobrazbo, 1 z univerzitetno izobrazbo 1. bolonjske stopnje, 20 z visoko strokovno izobrazbo, 16 z višjo izobrazbo, 35 s srednješolsko izobrazbo ter 5 s poklicno ali nižjo stopnjo izobrazbe. 78 zaposlenih je clanov Inženirske zbornice Slovenije (IZS) oziroma Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). 9 zaposlenih ima opravljen tecaj Osnove tehnologije jedrskih elektrarn. V družbi je 6 presojevalcev sistema vodenja, 3 izdelovalci presoje vplivov na okolje (pooblastilo ni vec zahtevano), 3 izdelovalci požarnih študij in 2 izvajalca strokovnih nalog varnosti in zdravja pri delu. V letu 2019 so se na podrocju strojne in programske racunalniške opreme, poleg vsakoletnega ustaljenega neprestanega posodabljanja obstojece opreme (najem in obnova licenc, narocnine, vzdrževalne pogodbe za strojno in programsko opremo, nadgradnje obstojecih programskih in aplikativnih rešitev ipd.), izvajali tudi številni projekti prenove, nadgradenj in investicij v novo IT infrastrukturo in njeno uporabo. Med pomembnejše sodi dokoncna nadgradnja aplikativnega sistema za podporo projektom po Gradbenemu zakonu ter lažji uporabi uporabniškega vmesnika, nova infrastruktura aktivne mrežne opreme, nova WIFI infrastruktura, strojna racionalizacija in nadgradnja virtualnega polja strežnikov, oprema približno cetrtine delovnih mest z novimi delovnimi postajami ter prenosniki, nov sistem podpore brezpapirnega procesa za projektne vodje za e-vpogled v financno stanje na projektih ter prenova sistema za kontrolo pristopa in registracijo delovnega casa s podporo brezpapirnega procesa e-dovolilnic in e-dopustov. Sistem vodenja Družba IBE ima od leta 1995 vzpostavljen sistem vodenja, ki ga vzdržuje in stalno izboljšuje. Sistem vodenja je usklajen z zahtevami standarda SIST EN ISO 9001:2015. Osnovni dokument vodenja kakovosti je Poslovnik kakovosti QM, Izdaja 13. Za potrebe izvajanja storitev za NEK s podrocja objektov in naprav, ki so razvršcene v razreda »safety related« (jedrska varnost) ali »augmented quality« (povecana kakovost), ima IBE izdelan dodatek k splošnemu poslovniku kakovosti (Dodatek QM-JV). Dodatek se lahko uporablja tudi za vse druge sevalne in jedrske objekte in je usklajen z zahtevami NEK specifikacije QS 610 – Generic quality assurance program specification, z zahtevami Dodatka B k ameriškemu zveznemu zakonu 10CFR50 - Domestic Licensing of Production and Utilization Facilities in z zahtevami standarda ASME NQA-1 – Quality Assurance Requirements for Nuclear Facility Applications. Ustrezno vodenje kakovosti pri podpogodbenikih se zagotavlja z vkljucitvijo podpogodbenikov v sistem vodenja kakovosti IBE oziroma s presojanjem sistema vodenja kakovosti podpogodbenikov. Presoje podpogodbenikov vodi in izvaja vodilni presojevalec, ki ima v skladu z ASME NQA-1, Part I, Req. 2, Par. 400, ustrezno kvalifikacijo. V letu 2019 je IBE pri vseh podpogodbenikih, pri katerih je bila v preteklih letih opravljena presoja, izvedel ocenjevanja (evalvacije) v skladu s smernicami NQM-1, Part III, Subpart 3.1, Nonmandatory Appendix 18A-1, par. 203), v okviru katerih je bilo preverjeno ali podpogodbeniki ohranjajo zahtevano ustreznost vodenja kakovosti. S stališca doseganja zahtev standarda SIST EN ISO 9001:2015 je presojo sistema vodenja družbe IBE v kontrolni presoji v maju 2019 opravil Bureau Veritas - Podružnica Ljubljana. Narocnika storitev družbe IBE: NEK in Ansaldo Nucleare (ANN), sta zunanji presoji sistema vodenja s stališca zahtev Dodatka B k 10CFR50 oziroma ASME NQA-1 opravljala v marcu 2019. V celoviti sistem vodenja družbe so od leta 2017 vkljucene zahteve standardov SIST EN ISO 14001:2015 - Sistemi ravnanja z okoljem ter SIST-TS BS OHSAS 18001:2012 - Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu. Zahteve so obravnavane v dodatkih k splošnemu poslovniku kakovosti; v Dodatku QM-RO in v Dodatku QM-VZD. 10.9.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovna mnenja, opravljena po ZVISJV-1 V letu 2019 družba IBE ni izdelala nobenega strokovnega mnenja. V letu 2019 družba IBE ni izvajala del pooblašcenega izvedenca pri nadzoru letnega remonta, vzdrževanja na moci (OLM) in medobratovalnih pregledih (ISI). Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Modifikacija 1044-CW-L - Prilagoditev sistema obtocne hladilne vode v NE Krško zaradi izgradnje HE Brežice Modifikacija zajema: uvedbo dodatnih zapornic za zaprtje dotoka v CW vtocni objekt za primer vzdrževanja grobih grabelj, potujocih sit in CW crpalk; rekonstrukcijo in modernizacijo vtoka CW sistema; rekonstrukcijo de-icing cevovoda in rekonstrukcijo podestov v vtocnem objektu. V letu 2019 je bil izdelan zakljucni paket TOP. Modifikacija 1210-RC-L – Modifikacija na drenažnem sistemu reaktorskih crpalk Modifikacija obravnava izvedbo drenažnih cevovodov od cevovoda tesnilne vode (Seal Injection) do cevovoda, ki se prikljuci na cevovod, ki vodi proti Reactor Coolant Drain Tank-u. V letu 2019 je bilo izdelanih pet zahtevkov za spremembo projekta (Field Design Change Request – FDCR; FDCR od 1 do 5). Med remontom se je del modifikacije že izvedel. Modifikacija 1058-VA-L - ECR/TSC HVAC and Habitability Systems Modifikacija je del projekta nadgradnje varnosti v NEK. V okviru modifikacije bo v obstojeci zgradbi BB1 vgrajen nov prezracevalni sistem, ki bo zagotavljal ustrezne bivalne pogoje za osebje v pomožni komandni sobi in tehnicnem podpornem centru med normalnim obratovanjem, kakor tudi v primeru nezgod. Prezracevalni sistem obsega naslednje glavne komponente: klimatski napravi za prezracevanje, ogrevanje in hlajenje, filtrsko enoto s HEPA in ogljenimi filtri in hladilna agregata z zracno hlajenima kondenzatorjema. V letu 2019 je bila izdelana ter s strani narocnika potrjena revizija modifikacijskega paketa (DMP). Pricela se je vgradnja glavne opreme, ki je potekala tekom celega leta. Dela povezana z vgradnjo glavne opreme se bodo nadaljevala tudi v letu 2020. Modifikacija 1027-NA-L – Rekonstrukcija objekta BB1 in izgradnja novih kabelskih povezav Modifikacija obravnava arhitekturne in gradbene posege v objektu BB1, povezane z vgradnjo pomožne komandne sobe (Emergency Control Room) ter gradbene posege, povezane z novimi kabelskimi povezavami med objektom BB1 in pomožno zgradbo AB. Do konca leta 2019 je bilo za predmetni projekt izdelanih 41 FDCR-jev. Modifikacija 1218-EE-L – Prestavitev transformatorja TP6 Za potrebe izgradnje suhega skladišca na platoju NEK je potrebna predhodna prestavitev vse obstojece infrastrukture na obmocju previdene gradnje suhega skladišca. V letu 2019 sta bila v casu izvajanja del izdelana FDCR 3 in 4, kot podpora pri uskladitvi odstopanj v casu izvedbenih del, ter As-built dokumentacija. Modifikacija 1217-AB-L – Zgradba izrabljenega jedrskega goriva Za potrebe nadaljnjega obratovanja NEK in povecanja varnosti skladišcenja izrabljenega goriva se v NEK vpeljuje nova tehnologija pasivnega suhega skladišcenja izrabljenega goriva. V ta namen je predvidena izgradnja objekta na platoju NEK. V letu 2019 je bila izdelana DMP projektna dokumentacija, porocilo o vplivih na okolje (v sodelovanju z E-Net in ZVD) in okoljsko porocilo za fazo javen razgrnitve sprememb in dopolnitev ureditvenega nacrta NEK (v sodelovanju z Aquarius in ZVD). Modifikacija 1177-FP-L – Zamenjava FP kontrolnih panelov Projekt zajema zamenjavo obstojecih protipožarnih (Fire protection) kontrolnih panelov. Namen zamenjave je bil posodobitev starih panelih, katerih delovanje je temeljilo še na relejski tehniki in jih zamenjujejo novi paneli na mikroprocesorski tehniki. V letu 2019 sta bila v casu izvajanja del izdelana FDCR 1 in 2, kot podpora pri uskladitvi odstopanj v casu izvedbenih del. Modifikacija 1069-TZ-L – Tehnicno varovanje ECR in TPC. Z modifikacijo zagotavljajo tehnicno varovanje za objekte/prostore, ki so/bodo na novo zgrajeni in za prostore, katerim bo spremenjena namembnost v sklopu BB1 projekta. V letu 2019 sta bila v casu izvajanja del izdelana FDCR 2 in 3, kot podpora pri uskladitvi odstopanj v casu izvedbenih del. Modifikacija 1251-TZ-L – Tehnicno varovanje stavbe BB2. Modifikacija obravnava varovanje stavbe BB2. Izdelan je bil DMP in predan narocniku, na katerega so bile s strani narocnika podane pripombe. Modifikacija 1053-PC-L – Nadgradnja komunikacijskih sistemov. Faza-1 te modifikacije zajema zamenjavo telefonske centrale ter nadgradnjo dodatne telefonske centrale v ECR. Poleg telefonske centrale se je vzpostavil še sistem radijskega linka (Telekom) ter vzpostavitev satelitskih komunikacij NEK. V letu 2019 sta bila v casu izvajanja del izdelana FDCR 1, 2 kot podpora pri uskladitvi odstopanj v casu izvedbenih del, ter FDCR 3, ki zajema dopolnitev sistema z DECT telefonijo, ki omogoca telefonsko dostopnost s prenosnimi telefoni tudi v tehnološkem delu NEK. Faza-2 te modifikacije zajema zamenjavo glavnih vozlišc brezžicnega sistema v NEK ter postavitev dveh glavnih vozlišc z obstojecim sistemom anten ter nosilcev. V obsegu razpoložljivih vhodnih podatkov je bil izdelan vecji del DMP. Modifikacija 1029 RH-L – Alternativno hlajenje RCS in CNT Modifikacija je namenjena alternativnemu hlajenju RCS sistema in zadrževalnega hrama reaktorske zgradbe. V letu 2019 je bil, v sodelovanju z družbo Sipro d. o. o., izdelan FDCR 4. Projekt BB2 Projekt je uvršcen v III. fazo programa PNV. Projekt BB2 zajema modifikacije: 1024-BS-L – Zgradba BB2 s pomožnimi sistemi, 1005-SI-L – Alternativni sistem za varnostno vbrizgavanje (ASI), 1010-AF-L – Alternativni sistem pomožne napajalne vode (AAF) in 1030-EE-L – Varnostno elektricno napajanje BB2 zgradbe. Zaradi pospešitve upravnega postopka je bil projekt razdeljen v dve fazi. Prva faza je namenjena projektni dokumentaciji in pridobitvi gradbenega dovoljenja za gradbeno jamo BB2 zgradbe, druga faza pa projektni dokumentaciji in pridobitvi gradbenega dovoljenja za BB2 zgradbo. V letu 2019 je potekala priprava dokumentacije za modifikacije 1005-SI-L, 1010-AF-L, 1030-EE-L ter 1024-BS-L, ki je bila predane v pregled in komentarje narocniku. Modifikaciji 1005-SI-L in 1010-AF-L sta bili zaradi izvedbenih okolišcin prilagoditve izvedbenemu oknu remonta 2019 razdeljeni v dva dela (Part 1 in Part 2). Vsebina Part 1 je bila izvedena v RE 2019, Part 2 pa je v zakljucni fazi potrjevanja. Dokumentacija za modifikacijo 1030-EE-L je bila predana in potrjena v tretji cetrtini leta 2019. Modifikacija 1024-BS-L je bila predana v zakljucku 2019 in je v procesu potrjevanja pri narocniku. Modifikacija 1240-SY-L – Lastna raba Modifikacija zajema izboljšanje in poenostavitev otocnega napajanja lastne rabe NEK iz termoelektrarne Brestanica (TEB). V delu je DMP ter pridobivanje vhodnih podatkov. Modifikacija 1095-XR-L – Zamenjava TR lastne rabe Modifikacija obravnava zamenjavo transformatorja lastne rabe (T3 110/6,3k). DMP je bil v letu 2019 predan, dela na podlagi DMP pa izvedena. V casu izvajanja del so bili izdelani FDCR-ji (1 do 6), kot podpora pri uskladitvi odstopanj v casu izvedbenih del. Modifikacija 1056-NA-L – Izgradnja Operativnega podpornega centra (OPC) Modifikacija obravnava razširitev objekta in nadgradnjo sistemov OPC (EE, FP, CH, EE, VA, RM, PC,…). DMP je bil v letu 2019 izdelan v okviru razpoložljivih podatkov. Dopolnjen DMP bo predan v letu 2020. Modifikacija 714-AB-L – Prostor za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov (WMB) V sklopu projekta predvidene razširitve obstojecih sistemov DD, IA, CA, BR, FD, WD, VA in FP v nove prostore WMB so v celoti prikljucene na obstojece sisteme NEK. V objektu WMB sta na novo dodana sistema VA in SA za potrebe prezracevanja, ogrevanja in hlajenja. V letu 2019 so bili v casu izvajanja del izdelani FDCR-ji 77, 78, 92, 97, 99, 102 in 101 kot podpora pri uskladitvi odstopanj v casu izvedbenih del. Izdelan je bil tudi del as-built risb. HESS Verifikacija in morebitne dodatne analize povratnih tokov v profilu NEK po vzpostavitvi zajezitve HE Brežice, specifikacija SP-ES1312 (študija) Študija je bila narocena v avgustu 2018 zaradi opaženih pojavov recirkulacijskega toka in zadrževanja plavja med prvo polnitvijo in dvigom gladine bazena Brežice v avgustu 2017. Teh pojavov dosedanje študije niso neposredno obravnavale, zato so bile v letu 2018 najprej izvedene meritve v naravi (izvedel jih je Inštitut za hidravlicne raziskave), dodatne analize podatkov, 1D hidravlicne simulacije ter verifikacija in rekalibracija 3D hidravlicnega in toplotnega modela bazena Brežice (izvajal IBE s podizvajalcem). Študija potrjuje ustreznost uporabljenega 3D modela, daje odgovor na vprašanje, pod kakšnimi pogoji lahko pri NEK pride do toplotnega kratkega stika (TKS) in doloca ukrepe za preprecevanje posledic povratnih tokov. Študija je bila zakljucena v aprilu 2019. GEN Energija Novelacija oziroma revizija 2 Predinvesticijske zasnove (PIZ) za JEK 2 V drugi polovici leta 2019 je družba IBE izdelala novelacijo Predinvesticijske zasnove (PIZ) za JEK 2. V primerjavi s predhodno verzijo PIZ-a za JEK 2, ki je bila izdelana junija 2010, je novelirana PIZ za JEK 2 razširjena z obravnavo štirih dodatnih reaktorjev APR1000, EU-HPR1000, VVER-TOI in EU-APR1400. Skupaj je bilo tako obravnavanih 7 tipov reaktorjev. Upoštevane so bile veljavne strateške podlage za investicijo ter navedene strateške podlage v pripravi (EKS, NEPN). Preverjena je bila analiza tržnih možnosti, s poudarkom na dolgorocnih projekcijah elektroenergetskih (EE) bilanc Slovenije in sosednjih držav. Te kažejo na obcuten primanjkljaj v EE bilancah, zlasti po letu 2040, ki poleg usmeritve k brezogljicni družbi po letu 2050 utemeljujejo potrebo po gradnji nove jedrske elektrarne. Na osnovi posodobljenih vhodnih podatkov so bili izdelani novi ekonomski izracuni z analizo tveganj in analizami obcutljivosti. ARAO Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško – PGD, Rev. C (projekt NRVB-B052/058-1 – Objekti odlagališca in projekt NRVB-B052/058-3 – Infrastrukturni objekti) Projektne rešitve zagotavljajo odložitev polovice NSRAO iz NEK in vseh slovenskih neelektrarniških odpadkov. Odpadki bodo v NEK pripravljeni na odlaganje v enotnih odlagalnih zabojnikih. Izdelani sta bili dopolnilni vodilni mapi v skladu z usmeritvami MOP. Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško – Referencna dokumentacija (projekt NRVB-B052/058-1) Za potrebe varnostnega porocila je bila izdelana revizija in dopolnitev referencne dokumentacije. V locenih dokumentih so bila obravnavana podrocja: - gradnja odlagališca, - poskusno obratovanje, - obratovanje, - obdobje mirovanja, - zapiranje odlagališca, - vzdrževanje, pregledi, nadzor in preskušanje, - nadzor sprememb na odlagališcu, - spremljanje obratovalnih izkušenj in obratovalnih kazalnikov, - nadzor procesov staranja, - obratovalni pogoji in omejitve, - fizicno varovanje, - program gospodarjenja z radioaktivnimi odpadki, - program monitoringa in - opis SSK. Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško – PZI (projekt NRVB-B052/058-1 – Objekti odlagališca) Izdelani so bili nacrt elektricnih in strojnih inštalacij ter nacrt tehnologije. Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško – PZI (projekt NRVB-B052/058-3 – Infrastrukturni objekti) Izdelan je bil celovit PZI projekt. Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško – PZI za dodatne rešitve na zahtevo soglasodajalca Na zahtevo soglasodajalca podjetja Kostak je bil izdelan poseben PZI, potreben za doseganje projektnih pogojev. Odlagališce NSRAO Vrbina, Krško – Investicijski program - INP, Rev. E (projekt NRVB-B052/058-1 – Objekti odlagališca) Nova izdaja investicijskega programa (INP, Rev. E) je izdelana kot dopolnitev obstojecega INP, Rev. D z elementi in vsebinami, ki bodo investitorju omogocala odlocanje o investiciji. Dopolnitve se nanašajo na ugotovitve o pregledu INP, Rev. D in zlasti na usmeritve za rešitev odprtih vprašanj, ki jih je podal MzI in ki so, kar zadeva INP, predvsem: - razširitev obmocja vrednosti pricakovane diskontne stopnje v analizi obcutljivosti in - preverba tveganj in priložnosti, ki se nanašajo na pripravo NSRAO na odlaganje v NEK in na sodelovanje Republike Hrvaške v skupnem projektu odlagališca NSRAO. Udeležba na usposabljanjih za NEK Udeležba na strokovnih srecanjih Kadri Oprema Poleg navedenih dopolnitev na pobudo MzI so v novi izdaji upoštevana tudi ažurna dejstva v zvezi z zacetkom gradnje odlagališca (ki je iz leta 2019 prestavljen v leto 2020), koncem obratovanja odlagališca v letu 2058 (namesto 2061) in posledicnim skrajšanjem obratovanja odlagališca po obdobju mirovanja za tri leta, revaloriziranimi vrednostmi investicijskih in obratovalnih stroškov ter že porabljenimi sredstvi. Odlagališce IG in VRAO - Reference Scenario for Geological Disposal Facility in Hard Rock with Cost Estimation for its Implementation Za združena narocnika ARAO in Fond NEK (Hrvaška) je bila izdelana študija o referencnem scenariju odlaganja izrabljenega goriva v trdni hribini. Privzeta je bila genenericna lokacija na obmocju Slovenije ali Hrvaške. Upoštevane so bile ažurne tehnicne rešitve KBS-3 vertikalnega sistema odlaganja (SKB, Olkiluoto). Rudnik Žirovski Vrh Odlagališce hidrometalurške jalovine Boršt – Strokovni projektni svet Sodelovanje pri delu strokovnega projektnega sveta za spremljanje sanacije odlagališca HMJ Boršt. Varnostno porocilo za sevalni objekt Odlagališce hidrometalurške jalovine Boršt Izdelana so bila posamezna poglavja izdaje B varnostnega porocila. 10.9.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve Usposabljanja za potrebe dostopa v NEK (organizator NEK) se je udeležilo približno 20 oseb, usposabljanja z podrocja varstva pred sevanji (RZ-2 ali RZ-3) pa približno 10 oseb. - Udeležba na konferenci 28th International Conference, Nuclear energy for new Europe 2019 (NENE2019), september 2019. (1 oseba), - Aktivna udeležba na 26. Slovenskem kolokviju o betonih (IRMA, maj 2019) s predstavitvijo referata Možnost uporabe mikroarmiranega betona za izdelavo zabojnika za NSRAO (2 osebi) in - Aktivna udeležba na 41. zborovanju Slovenskega društva gradbenih konstruktorjev (SDGK, november 2019) s predstavitvijo referata Odlagališce NSRAO (1 oseba). Vir: [95] 10.10 INKO SVETOVANJE, D. O. O. 10.10.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve Družba INKO svetovanje, d. o. o. je pooblašcena z odlocbo, št. 357-6/2014/4 z dne 28. 04. 2014, ki jo je izdal URSJV v skladu z ZVISJV. 10.10.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu V letu 2019 ni bilo kadrovskih sprememb. Strojna oprema: - Racunalnik KIT INTEL, - Racunalnik iMac (2011), - Prenosni racunalnik ZBook (2014), - HP Color Laser Jet Pro MFP M280nw (2019). Programska oprema - Windows XP, - Microsoft Office 2010, - Najeta certificirana programska oprema. Zagotavljanje kakovosti Strokovna mnenja, opravljena za URSJV Strokovna mnenja opravljena za druge narocnike Družba INKO svetovanje ima vpeljan sistem vodenja kakovosti v skladu s standardom ISO 9001:2015. Pri svojem delu družba uporablja tudi druge standarde zagotavljanja kakovosti (NRC 10 CFR App.B, IAEA GSR Part 2), ce to narekuje delo. 10.10.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2019 družba INKO svetovanje ni opravila nobenega strokovnega mnenja za URSJV. V letu 2019 je družba INKO svetovanje opravila naslednja strokovna mnenja za druge narocnike: - izvajanje podporne aktivnosti glede specificnih vprašanj povezanih z jedrsko in sevalno varnostjo izgradnje stavbe za suho skladišcenje izrabljenega jedrskega goriva. - »Strokovno mnenje za dopolnitev varnostnega porocila odlagališca rudarske jalovine Jazbec, Poglavje 14A: Dolgorocni nadzor po zaprtju (INKO-TP-02/18, Revizija 1, april 2019)«. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NEK Strokovna srecanja Kadri Oprema Zagotavljanje kakovosti Strokovna mnenja opravljena po ZVISJV-1 Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NEK Ostale dejavnosti v skladu s pooblastilom Kadri Oprema Zagotavljanje kakovosti Strokovna mnenja opravljena za URSJV Strokovna mnenja opravljena za druge narocnike Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Namen porocila je, da se dokaže, da je dopolnjeno Varnostno porocilo odlagališca rudarske jalovine Jazbec s Programom dolgorocnega nadzora in vzdrževanja v poobratovalnem obdobju narejeno v skladu z zahtevanimi kriteriji, predpisanimi s strani URSJV ter sprejeto svetovno prakso in standardi. Del pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NEK ni bilo. 10.10.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve Ostalih dejavnosti na podrocju pooblastitve ni bilo. V letu 2019 sodelovanja na domacih ali mednarodnih srecanjih ni bilo. Vir: [96] 10.11 INSTITUT »JOŽEF STEFAN« 10.11.1 Splošno Pooblastilo in podrocje pooblastitve Institut »Jožef Stefan« (IJS) je s pooblašcen z odlocbo, št. 3571-3/2017/2 z dne 06. 03. 2017, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu Na kljucnih funkcijah pooblašcenega izvedenca v letu 2019 ni prišlo do sprememb. Ostale kadrovske spremembe so povzete v letnih porocilih posameznih organizacijskih enot IJS. Spremembe v opremi so povzete v letnih porocilih posameznih organizacijskih enot IJS. V letu 2019 je bil na nivoju IJS posodobljen program zagotovitve kakovosti (PZK), izdelan na podlagi standarda ISO 9001:2015 in domace zakonodaje ob upoštevanju zahtev tujih standardov in zakonov s podrocja jedrske in sevalne varnosti (10CFR50, App. B). Zahteve navedenih standardov in zakonodaje so upoštevane po obsegu in vsebini, primerni naravi dela na IJS. Narejene so bile izboljšave vec procesov in postopkov. Ostale spremembe so povzete v letnih porocilih posameznih organizacijskih enot IJS. Dejavnosti v skladu s pooblastilom Kakor je razvidno iz preglednice 56, se je IJS v letu 2019, samostojno prijavil na razpise NEK za pripravo štirih sklopov strokovnih mnenj po ZVISJV-1. IJS je bil izbran za izdelavo dveh sklopov. Dodatno se je IJS v sodelovanju z EIMV prijavil tudi za pripravo strokovnega mnenja o remontu v NEK. Tako je IJS v letu 2019 na osnovi svojih dolgoletnih izkušenj, zbranih na podrocju jedrske varnosti, pripravil tri strokovna mnenja. Preglednica 56: Strokovna mnenja, ki jih je pripravil IJS Narocnik Naslov Obdobje Strokovno mnenje EIMV Strokovna ocena remontnih del, posegov in preskusov med zaustavitvijo Nuklearne elektrarne Krško in menjave goriva med remontom 2019 2019 IJS-DP-12913 NEK Neodvisno strokovno mnenje za modifikacijo 1007-XI-L (ECR, faza 4) 2019 IJS-DP-12879 NEK Independent evaluation of the NPP Krško Cycle 31 Reload Safety Evaluation 2019 IJS-DP-12903 NEK Neodvisno strokovno mnenje za modifikacijo 1095-XR-L (zamenjava T3) 2019 IJS ni bil izbran NEK Neodvisno strokovno mnenje za modifikaciji 1005-SI-L (ASI) in 1010-AF-L (AAF) 2019 IJS ni bil izbran Strokovno mnenje za izgradnjo pomožne komandne sobe V letu 2017 je IJS na razpisu Nuklearne elektrarne Krško kot najcenejši ponudnik pridobil projekt »Independent Expert Evaluation for Modification 1007-XI-L, Construction of NEK Emergency Control Room – NPP Krško ECR«. S predlagano spremembo je Nuklearna elektrarna Krško v treh fazah vzpostavila pomožno komandno sobo in okrepila delovanje glavne komandne sobe. Dodeljene funkcije glavne in pomožne komandne sobe so namenjene projektnim stanjem, stanjem izven projekta kategorije A in stanjem izven projekta kategorije B. V okviru projekta so pripravili štiri neodvisna strokovna mnenja, ki so zajemala koncept, zasnovo projekta, projektne spremembe varnostnega porocila, spremembe tehnicnih specifikacij in spremembe tehnicnih specifikacij za stanje izven projekta. V letu 2019 je Nuklearna elektrarna Krško IJS-u dodelila projekt »Independent Expert Evaluation for Modification 1007-XI-L, Construction of NEK Emergency Control Room – NPP Krško ECR, Part 4, Extension of Neutron Flux Monitoring System and minor improvements in ECR licensing package«. Osrednji del predlagane spremembe je bil povezan z nadgradnjo nuklearne instrumentacije. V okviru projekta so pripravili neodvisno strokovno mnenje, ki je zajemalo spremembe varnostnega porocila, spremembe tehnicnih specifikacij in spremembe tehnicnih specifikacij za stanja izven projekta. Neodvisno strokovno mnenje je dokumentirano v: URŠIC, Mitja, CIZELJ, Leon, DRAKSLER, Martin, ODER, Jure, PROŠEK, Andrej, ZAJEC, Boštjan. »Independent expert opinion by the authorized radiation and nuclear safety expert: phase 4 of modification 1007-XI-L, »Construction of NEK emergency control room NPP Krško ECR« in compliance with quality assurance program. 2019. IJS delovno porocilo, 12879. Strokovno mnenje o »Independent Evaluation of the NPP Krško Cycle 31 Reload Safety Evaluation« Strokovno mnenje se nanaša na dokument »NPP Krško Cycle 31 Reload Safety Evaluation«. Dokument predvideva spremembe tehnicnih specifikacij glede meje vstavitve kontrolnih palic. Evaluacija v tem dokumentu je ugotovila, da je izgorelost cikla 31 vecja od predpostavke uporabljene v analizi radioloških posledic obravnavanih nezgod. Nadaljnja ocena je pokazala, da, ceprav povecanje najbolj omejujoce doze na meji izkljucitvenega obmocja in v komandni sobi ne izpolnjuje kriterija minimalnega povišanja, so regulatorne dozne omejitve spoštovane z znatno rezervo. Neodvisno strokovno mnenje je dokumentirano v: KROMAR, Marjan, SNOJ, Luka. »Independent evaluation of the NPP Krško Cycle 31 Reload Safety Evaluation«. 2019, IJS delovno porocilo, 12903. Strokovna ocena remontnih del, posegov in preskusov med zaustavitvijo Nuklearne elektrarne Krško in menjavo goriva med remontom 2019 V skladu z 29. clenom Pravilnika JV9 mora NEK, najvec 60 dni po sinhronizaciji elektrarne v elektro-energetsko omrežje, predložiti URSJV pisno zbirno strokovno mnenje pooblašcenih izvedencev za sevalno in jedrsko varnost, ki so spremljali remont. V rednem remontu 2019 je izdelavo zbirnega strokovnega mnenja pooblašcenih izvedencev za sevalno in jedrsko varnost koordiniral Elektroinštitut Milan Vidmar (EIMV). Strokovno mnenje so izdelali na podlagi pogodbe, št. EIMV 29/2019 z dne 16. 09. 2019, med EIMV in IJS. S pogodbo predpisan obseg 135 aktivnosti – na njihov izbor IJS ni imel vpliva – je IJS omogocil le delni pregled nad stanjem NEK po opravljenem remontu 2019. Na podlagi aktivnosti, ki so jih spremljali, in opravljenih analiz ocenjujejo, da so bile spremljane aktivnosti praviloma opravljene v skladu z veljavnimi postopki in tehnicnimi specifikacijami, ter praviloma tudi v skladu z dobro inženirsko prakso, kar s stališca jedrske varnosti omogoca delovanje obravnavanih struktur, sistemov in komponent v skladu s projektnimi zahtevami in tehnicnimi specifikacijami. V strokovnem mnenju so izpostavili tiste aktivnosti, pri katerih so zaznali možnosti za dodatno izboljšanje varnostne kulture, dobre inženirske prakse in zagotavljanja kakovosti. Strokovno mnenje je pripravil Odsek za reaktorsko tehniko v sodelovanju z Reaktorskim infrastrukturnim centrom in Odsekom za reaktorsko fiziko. Strokovno mnenje je dokumentirano v: URŠIC, Mitja, CIZELJ, Leon, DRAKSLER, Martin, GARRIDO, Oriol Costa, EL SHAWISH, Samir, JAZBEC, Anže, KLJENAK, Ivo, KOKALJ, Janez, KONCAR, Boštjan, KRPAN, Rok, LESKOVAR, Matjaž, MIKUŽ, Blaž, ODER, Jure, PROŠEK, Andrej, TISELJ, Iztok, TRKOV, Andrej, ZAJC, Boštjan, TEKAVCIC, Matej, TRKOV, Andrej, VOLKANOVSKI, Andrija, ZAJEC, Boštjan. Strokovna ocena remontnih del, posegov in preskusov med zaustavitvijo Nuklearne elektrarne Krško in menjavo goriva med remontom 2019 : neodvisno strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost. 2019. IJS delovno porocilo, 12913. Ponovno opozarjajo, da trenutni nivo sredstev ogroža obstoj in nadaljnji razvoj slovenskih raziskav na podrocju jedrske varnosti. IJS v letu 2019 ni dobil sredstev, ki jih v skladu s 174. clenom ZVISJV-1 zagotavlja URSJV za financiranje usposabljanja pooblašcenih izvedencev, neodvisnih strokovnih preveritev ter mednarodnega sodelovanja. Je pa URSJV zagotovil sredstva za izvedbo razvojne študije v obsegu nekaj clovek-mesecev. Lastni raziskovalni program sodi med temeljna zagotovila za nenehno obnavljanje in plemenitenje znanja in spretnosti, torej tudi za dolgorocni program usposabljanja kadrov pooblašcenega izvedenca. Smiselno je poudariti, da Agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS) financira raziskave, ki jih na javnih razpisih oceni kot najbolj prodorne in kvalitetne. Vsebinskih prioritet ARRS pri razpisih v zadnjih letih ni uporabljal. ARRS je hkrati edini financer znanstveno raziskovalne dejavnosti v Sloveniji iz javnih sredstev. Zakljucijo lahko, da Slovenija nima dolgorocno stabilnega raziskovalnega programa na podrocju jedrske varnosti oz. podrocjih pooblastitve IJS. Dodatno financiranje raziskovalnih dejavnosti so tudi v letu 2019 deloma uspeli vzdrževati z dejavnostmi v mednarodnem raziskovalnem prostoru. Raziskovalne, izobraževalne in ostale dejavnosti IJS na podrocjih pooblastitve so povzete v priloženih porocilih posameznih organizacijskih enot. 10.11.2 Ekološki laboratorij z mobilno enoto (ELME) Pomembne spremembe pri pooblašcenemu izvedencu V letu 2019 je vodstvo radiološkega dela ELME prevzel doc. dr. Miha Mihovilovic. V delo ELME so se v letu 2019 vkljucili doc. dr. Miha Mihovilovic, dr. Tilen Brecelj in Klara Poiškruh, dipl. inž. fiz. ELME je v letu 2019 kupil: dva merilnika kontaminacije, tablicni racunalnik, mobilni telefon, detektor radioaktivnih plinov, merilnik hitrosti doze povezljiv z NEK, dva merilnika hitrosti doze s teleskopsko sondo in podloge za oznacevanje dekontamincijske poti. Ocenjevanje Slovenske akreditacije (SA) je bilo opravljeno v treh delih: 03. 04. 2019 in 04. 06. 2019 je bilo opravljeno strokovno ocenjevanje na podrocju dozimetrije (Aleksandra Nikolic), 13. in 14. 06. je bilo opravljeno strokovno ocenjevanje na podrocju radioaktivnosti (Pierino De Felice) ter 05. in 06. 09. 2019 ocenjevanje sistema vodenja kakovosti (Franjo Kranjcevic in Jure Zupancic, Slovenska akreditacija). V okviru tega ocenjevanja je ELME razširil obseg akreditacije na meritve vsebnosti radionuklidov z visokolocljivostno spektrometrijo gama v mobilnem radiološkem laboratoriju po postopku ELME-DN-12 ter na kontinuirne meritve aktivnosti radona-222 z aktivnimi merilniki po postopku ELME-DN-23. Obe metodi sta bili potrjeni v novi prilogi k akreditacijski listini LP 022, ki so jo prejeli 11. 11. 2019. V okviru tega ocenjevanja so tudi potrdili usposobljenost skladno z novo izdajo standarda SIST EN ISO/IEC 17025:2017. Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2019 ELME ni izdal strokovnih mnenj za URSJV. V letu 2019 ELME ni izdal strokovnih mnenj za druge narocnike. ELME je v letu 2019 od 21. 08. do 23. 08. 2019 in od 18. 11. do 20. 11. 2019 v skladu s pogodbo št. POG- 3191127 z NEK opravil obhoda mobilne enote v okolici NEK. Vse podrobnosti so opisane v porocilih: - ROMENEK 1/2019 – Porocilo o meritvah po programu vzdrževanja pripravljenosti za primer izrednega dogodka v NEK (IJS DP-12954, november 2019) in - ROMENEK 2/2019 – Porocilo o meritvah po programu vzdrževanja pripravljenosti za primer izrednega dogodka v NEK (IJS DP-12988, december 2019). Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve - Dežurstvo ELME – zagotavljanje stalne pripravljenosti ELME za zašcito, reševanje in pomoc ob radioloških, kemijskih ali bioloških nesrecah za URSZR, - ENRAS, SLO-HR103 - Ensuring Radiation Safety for First Responder Teams in Case of Nuclear or Radiological Accidents / Zagotavljanje varnosti intervencijskih ekip v primeru jedrskih ali radioloških nesrec, Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v vlogi Organa upravljanja Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Hrvaška, Prioritetna os 3: Krepitev partnerstev med javnimi organi in deležniki za zdrava, varna in dostopna obmejna obmocja; Projekt ENRAS (ENsuring RAdiation Safety) razvija cezmejne storitve na podrocju zagotavljanja varnosti (civilne zašcite) v primeru jedrske ali radiološke nesrece. Skupni izziv programskega obmocja je, kako zagotoviti ustrezno usklajene in varne skupne intervencije v primeru tovrstnih nesrec. Pricetek projekta 01. 10. 2018, zakljucek 30. 09. 2020 V letu 2019 je bilo opravljenih 22 usposabljanj ekip GEŠP v Slovenij, skupno je bilo usposobljenih 263 intervencijskih delavcev. Izvedeni sta bili dve skupni vaji slovenskih in hrvaških ekip na Igu 14. 09. 2019 in 12. 10. 2019 ter ena skupna vaja 12. 06. 2019 v Cakovcu in ena skupna vaja 30. 10.2019 v Ivanic Gradu na Hrvaškem, - V sredo, 12. junija 2019, je v Cakovcu na Hrvaškem potekala prva skupna vaja v okviru projekta ENRAS. Udeležili so se je gasilci izbranih slovenskih GEŠP enot, hrvaške gasilske enote, enote Ekološkega laboratorija z mobilno enoto (ELME) in IMI ter predstavniki URSZR in GZS. Druga skupna vaja na Hrvaškem je bila v Ivanic Gradu 30. oktobra 2019, - V soboto, 14. septembra 2019, je na Igu potekala prva skupna vaja v okviru projekta ENRAS v Sloveniji. Udeležili so se je gasilci izbranih slovenskih GEŠP enot, hrvaške gasilske vrste, enote Ekološkega laboratorija z mobilno enoto (ELME) in IMI ter predstavniki URSJV in ARAO. Druga skupna vaja v Sloveniji je bila na Igu je bila 12. oktobra 2019, - Dne 29. 8. 2019, so na Reaktorskem centru v Podgorici izvedli zašcitno reševalno vajo, na kateri sta sodelovali enoti Prostovoljnih gasilskih društev Ihan in Sticna skupaj z enoto ELME, predstavniki SVPIS in IMI ter ocenjevalcema iz Gasilske brigade Ljubljana in GZS (vaja RUME 2019), - Udeležba na tecaju uporabe kemijskih detektorjev CHEMPRO 100i, Izobraževalni center Ig, 19. 03. 2019, - Udeležba na predstavitvi enot v Izobraževalnem centru za zašcito in reševanje RS – predstavitev ELME poklicnim gasilcem, Ig, 25. 03. 2019, - Sodelovanje pri vaji KID 24. 04. 2019 (URSJV), - Udeležba na primerjalnih meritvah spektrometrije gama in-situ ter meritev hitrosti doze, Stráž pod Ralskem, Ceška, 17. 06. - 21. 06. 2019, - Udeležba na mednarodnih primerjalnih meritvah hitrosti doze 17. 06. - 20. 06. 2019 v Ronneburgu v Nemciji, ki jih je organiziral Bundesamt für Strahlenschutz, porocilo Interkomparacijske meritve hitrosti doze 2019 (IJS-DP-12876, julij 2019), - Udeležba na delavnici TC Regional Training Course for First Responders to a radiological or Nuclear Emergency, IAEA, Dunaj, Avstrija, 08. 07. – 12. 07. 2019, - Udeležba na mednarodni vaji ZIR Karavanke 2019, Bistrica pri Rožu, Avstrija v casu od 20. 09. do 21. 09. 2019, porocilo Mednarodna vaja ZIR Karavanke 2019, Bistrica pri Rožu, Avstrija (IJS-DP-12935, september 2019), - Udeležba na 7. Bogatajevih dnevih zašcite in reševanja, Postojna, 17. 10. - 19. 10. 2019. Predstavljen je bil Ekološki mobilni laboratorij in delo v okviru projekta ENRAS in - Organizacija in udeležba na Primerjalnih meritvah hitrosti doze PRIMER 2019 (IJS DP 12998) na Reaktorskem centru v Podgorici pri Ljubljani, 11. 12. 2019. Na primerjalnih meritvah so sodelovali predstavniki 13 inštitucij ali laboratorijev iz Slovenije in 1 iz Hrvaške: IJS – ELME, IJS – SVPIS, ARAO; PGD-ji Kamnik, Velenje, Steklarna Rogaška Slatina; GARS Jesenice; ZGRS Sežana; GB Ljubljana; GE Nova Gorica; Slovenska vojska JRKBO; Onkološki inštitut LJ, URSJV ter Institut za Medicinska Istraživanja i Medicinu Rada (IMI) iz Zagreba. Financna podpora URSJV po 174. clenu ZVISJV-1 Kadri Oprema Zagotavljanje kakovosti Strokovne naloge, opravljene za druge narocnike ELME v letu 2019 ni prejel sredstev URSJV za usposabljanje pooblašcenih izvedencev, razvojne študije, neodvisne strokovne preveritve ter mednarodno sodelovanje. 10.11.3 Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Copica (ICJT) Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji V ICJT je bilo ob koncu leta 2019 devet redno zaposlenih (vodja, 3 predavatelji, 2 predavatelja pripravnika in 3 administrativno-tehnicni sodelavci). Oba predavatelja pripravnika sta se na ICJT zaposlila med letom 2019 (januarja oziroma oktobra). Pri izvedbi usposabljanja poleg redno zaposlenih sodeluje še z upokojeni sodelavec ICJT, po potrebi pa tudi raziskovalci iz drugih odsekov IJS ter sodelavci NEK in drugi zunanji predavatelji. V letu 2019 ni bilo vecjih sprememb v opremljenosti ucnih prostorov in/ali pripomockov. ICJT je v letu 2006 pridobil certifikat kakovosti ISO 9001:2000, in sicer za usposabljanje in strokovne ocene na podrocju jedrske tehnologije in varstva pred sevanji. Ob vsakoletnih zunanjih presojah v obdobju 2007 – 2018 je bil ta certifikat obnovljen, leta 2018 je bil tudi posodobljen v ISO 9001:2015. Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2019 je ICJT izvedel naslednje strokovne naloge: - 25 tecajev iz varstva pred sevanji za medicinsko, industrijsko in raziskovalno uporabo virov ionizirajocega sevanja in - 4 mednarodni tecaji. Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Podrocje pooblastitve Kadri Oprema Zagotavljanje kakovosti Strokovna mnenja, opravljena za URSJV Strokovna mnenja, opravljena za druge narocnike Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Financna podpora URSJV po 174. clenu ZVISJV-1 Raziskovalno razvojno delo Kadri Oprema Zagotavljanje kakovosti Informiranje javnosti: ICJT je obiskalo 150 skupin oziroma 6040 obiskovalcev. Od odprtja informacijskega centra leta 1993 je bilo skupno 187419 obiskovalcev. Seznam vseh tecajev je v preglednici 57. Preglednica 57: Seznam tecajev na ICJT Datum Naslov tecaja Udele Preda Tednov Tecajnik 1 04.03. - 08.03. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje industrijske radiografije 3 4 1 3 2 11.03. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje kontrole prtljage in pošiljk 6 4 0,2 1,2 3 11.03. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje industrije in ostalih dejavnosti 5 4 0,2 1 4 11.03. - 12.03. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje odprtih virov III razreda 3 5 0,4 1,2 5 11.03. - 13.03. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje nuklearne medicine 2 8 0,6 1,2 6 14.03. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje merjenja gostote in vlage cestišc – obnovitev 3 4 0,2 0,6 7 14.03. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje odprtih virov III razreda – obnovitev 3 5 0,2 0,6 8 14.03. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje industrije in ostalih dejavnosti - obnovitev 17 4 0,2 3,4 9 14.03. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje visokoaktivnih virov sevanja - obnovitev 1 4 0,2 0,2 10 14.03. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje prenosne XRF spektroskopije - obnovitev 1 0 0,2 0,2 11 15.04. - 19.04. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za izpostavljene delavce NEK (RZ-2) 10 7 1 10 12 03.06. - 07.06. Pilot Training Course on On-Site Emergency Plan for Nuclear Power Plants 26 5 1 26 13 05.06. - 07.06. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje nuklearne medicine 11 9 0,6 6,6 14 12.06. - 14.06. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje nuklearne medicine 6 8 0,6 3,6 15 30.09. - 02.10. Uppsala University Dedicated Practical Educational Course "Experimental reactor physics" 9 5 0,6 5,4 Datum Naslov tecaja Udele Preda Tednov Tecajnik 16 30.09. - 18.10. 15th EERRI Research Reactor Group Fellowship Training Course 9 10 3 27 17 07.10. - 09.10. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje visokoaktivnih virov sevanja 1 4 0,6 0,6 18 07.10. - 09.10. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje prenosne XRF spektroskopije 5 4 0,6 3 19 07.10. - 11.10. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje industrijske radiografije 1 4 1 1 20 10.10. - 17.10. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje industrijske radiografije – obnovitev 1 4 0,4 0,4 21 14.10. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje kontrole prtljage in pošiljk 8 4 0,2 1,6 22 14.10. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje industrije in ostalih dejavnosti 11 4 0,2 2,2 23 14.10. - 15.10. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje odprtih virov III razreda 8 5 0,4 3,2 24 14.10. - 17.10. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje nuklearne medicine 4 7 0,8 3,2 25 17.10. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje merjenja gostote in vlage cestišc – obnovitev 3 4 0,2 0,6 26 17.10. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje kontrole prtljage in pošiljk - obnovitev 1 1 0,2 0,2 27 17.10. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje industrije in ostalih dejavnosti - obnovitev 15 4 0,2 3 28 17.10. Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za podrocje prenosne XRF spektroskopije - obnovitev 2 4 0,2 0,4 29 11.11. Puse experiment exercise for students 22 5 0,2 4,4 SKUPAJ 197 140 15,4 115 10.11.4 Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij (F-2) LABORATORIJ ZA DOZIMETRICNE STANDARDE (NDS) Kalibracije merilnikov v varstvu pred sevanji: dozimetricne velicine (kerma v zraku) in velicine v varstvu pred sevanji (ekvivalentna doza in odziv merilnika površinske radioaktivne kontaminacije). Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Vodenje laboratorija in celotno dejavnost od leta 2009 dalje opravlja mag. Matjaž Mihelic, ki je clan laboratorija od ustanovitve dalje. V letu 2014 se je Boštjan Crnic, dipl. inž. fiz., usposobil za izvajanje vseh dejavnosti v NDS. V letu 2019 kadrovskih sprememb ni bilo. v letu 2019 v NDS ni bilo sprememb v meroslovni opremi. Ocenjevanje Slovenske akreditacije je bilo opravljeno v treh delih: 03. 04. 2019 in 04. 06. 2019 je bilo opravljeno strokovno ocenjevanje na podrocju dozimetrije (Aleksandra Nikolic), 13. in 14. 06. je bilo opravljeno strokovno ocenjevanje na podrocju radioaktivnosti (Pierino De Felice) ter 05. in 06. 09. 2019 ocenjevanje sistema vodenja kakovosti (Franjo Kranjcevic in Jure Zupancic, Slovenska akreditacija). V okviru tega ocenjevanja je bila potrjena usposobljenost skladno z novo izdajo standarda SIST EN ISO/IEC 17025:2017. Nova akreditacijska listina LK-017 je bila prejeta 23. 12. 2019. Na podlagi rezultatov pri interkomparacijah najvišjega nivoja ima NDS vpisane najboljše kalibracijske zmogljivosti v bazo KCDB pri BIPM in sicer 5 CMCjev za Hp(10) pri rentgenskih N serijah, 137Cs, 60Co in 241Am in 4 CMC za kermo v zraku pri rentgenskih N serijah in pri kvalitetah RQR in RQA. Podrobni podatki so dosegljivi na spletni povezavi. Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2019 so v NDS opravili 181 kalibracij (od tega 103 kalibracije merilnikov hitrosti doze, 62 kalibracij elektronskih osebnih dozimetrov in 16 kalibracij merilnikov kontaminacije). Poleg tega so izdali 179 porocil o obsevanju dozimetrov (TLD, OSL...). Za URSJV v letu 2019 ni bilo strokovnih mnenj. Za druge narocnike v letu 2019 ni bilo strokovnih mnenj. V letu 2019 je NDS za NEK izvajal redna mesecna kalibracijska obsevanja osebnih dozimetrov za potrebe kalibracije OSL dozimetricnega sistema. V letu 2019 NDS ni prejel sredstev URSJV za usposabljanje pooblašcenih izvedencev, razvojne študije, neodvisne strokovne preveritve ter mednarodno sodelovanje. Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Raziskovalno - razvojno delo na podrocju dozimetrije sevanja gama in rentgenskega sevanja ter vzdrževanja etalonov in preskušanja merilnih sistemov, ki se uporabljajo v varstvu pred sevanji, je bilo v letu 2019 usmerjeno v izboljševanje postopkov merilne sledljivosti, zmanjševanje merilne negotovosti in vzdrževanje obstojecega sistema. LABORATORIJ ZA MERITVE RADIOAKTIVNOSTI (LMR), LABORATORIJ ZA TERMOLUMINISCENCNO DOZIMETRIJO (TLD) in LABORATORIJ ZA TEKOCINSKOSCINTILACIJSKO SPEKTROMETRIJO (LSC) Pomembne spremembe pri pooblašcenemu izvedencu V Laboratoriju za termoluminiscencno dozimetrijo (TLD) se je zaposlila Klara Poiškruh, dipl. inž. fiz. V Laboratoriju za tekocinsko scintilacijsko spektrometrijo (LSC) je dr. Romana Krištof od februarja 2019 dalje na IJS zaposlena samo še v obsegu 20 %. V teku je posodobitev racunalniškega sistema za spektrometrijo gama v LMR – prehod na digitalno obdelavo signalov in na novo racunalniško platformo, ureditev prezracevanja in zagotavljanja stabilnih pogojev v merilnici Laboratorija za tekocinsko scintilacijsko spektrometrijo. Ocenjevanje Slovenske akreditacije je bilo opravljeno v treh delih: 03. 04. in 04. 06. 2019 je bilo opravljeno strokovno ocenjevanje na podrocju dozimetrije (Aleksandra Nikolic), 13. in 14. 06. je bilo opravljeno strokovno ocenjevanje na podrocju radioaktivnosti (Pierino De Felice) ter 05. in 06. 09. 2019 ocenjevanje sistema vodenja kakovosti (Franjo Kranjcevic in Jure Zupancic, Slovenska akreditacija). V okviru tega ocenjevanja so tudi potrdili usposobljenost skladno z novo izdajo standarda SIST EN ISO/IEC 17025:2017. Novo prilogo k akreditacijski listini LP 022 smo prejeli 11. 11. 2019. Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2019 so bile opravljene naslednje dejavnosti: - Meritve koncentracij sevalcev gama v vzorcih iz delovnega, življenjskega in naravnega okolja, vzorcih iz tehnoloških procesov, vzorcih vode za pitje, vzorcih hrane in krme. V letu 2019 so izdali 67 porocil o opravljenih meritvah sevalcev gama in beta. Od tega je 27 letnih oziroma cez daljše casovno obdobje, in sicer v okviru monitoringa radioaktivnosti v okolici NEK, monitoringa radioaktivnosti v življenjskem okolju v Republiki Sloveniji, neodvisnega nadzora obratovalnega monitoringa NEK, meritev plinastih efluentov iz dimnika RM24 v NEK, monitoringa radioaktivnosti pitne vode v Republiki Sloveniji, monitoringa radioaktivnosti v okolici Centralnega skladišca RAO na Brinju, sistematicnega pregledovanja delovnega okolja v dejavnostih z materiali, ki vsebujejo naravno prisotne radionuklide, monitoringa radioaktivnosti podzemnih vod na obmocju odlagališca NSRAO in nadzora vhodnih surovin v Cinkarni Celje. Skupno so v laboratoriju LMR opravili 750 meritev v okviru rednih programov nadzora, za sporadicne zunanje narocnike pa 19 meritev (9 porocil), - Meritve s tekocinskoscintilacijsko spektrometrijo: v letu 2019 so v okviru monitoringov radioaktivnosti v okolici NEK in v Sloveniji opravili 160 meritev vsebnosti tritija v vodnih vzorcih. Za sporadicne zunanje narocnike so ugotavljali vsebnost tritija v 12 vzorcih, v raziskovalne namene je bilo pomerjenih 132 vzorcev. Izdali so 4 samostojna porocila za tritij v vzorcih vode. Izmerili so 284 QA/QC vzorcev, nujno potrebnih za vzdrževanje akreditacije za ugotavljanje H-3 v vzorcih vode. Nadaljevali so z validacijo metode za dolocevanje organsko vezanega tritija (OBT) in tritija v prosti celicni vodi (tissue free water tritium, TFWT). V letu 2019 so TFWT in OBT dolocili v 41 vzorcih. V raziskovalni študiji o vsebnosti sevalcev alfa in beta v vzorcih pitne vode v Sloveniji so vzorcili in analizirali 130 vzorcev, še 40 v dodatni študiji, 174 vzorcev je bilo pripravljenih in pomerjenih v QA in 48 v raziskovalne namene. Analizirali so tudi 8 vzorcev za sporadicne narocnike. Opravili so 71 meritev vsebnosti C-14 v gorivih, etanolu in melaminskih smolah v prvotni obliki in kot CO2, izdanih je bilo 5 samostojnih porocil. Pridobili so akreditacijsko listino po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 za dolocanje C-14 v razlicnih materialih. V letu 2019 niso ugotavljali vsebnosti tritija v urinu in Ra-226 / Ra-228 v vodah, - Meritve osebnih doz s termoluminiscencnimi dozimetri (po pooblastilu URSVS): v letu 2019 so opravili meritve osebnih doz s TL-dozimetri pri 1850 izpostavljenih delavcih, od tega na IJS pri 130 delavcih. Podatke redno pošiljajo na URSVS v centralni register prejetih doz sevanja, po naši delni statistiki letnih efektivnih doz pa so bile v letu 2019 izmerjene naslednje doze: nic (0) doz v obmocju nad 5,01 mSv, 10 doz v obmocju 1,01–5,00 mSv, 32 doz v obmocju 0,21–1,00 mSv, 44 doz v obmocju 0,10–0,20 mSv, vse ostale doze pa so bile manj kot 0,10 mSv in - Meritve doz v okolju s termoluminiscencnimi dozimetri: v letu 2019 so opravili meritve okoljskih doz s TL-dozimetri na 120 razlicnih lokacijah. Strokovna mnenja, opravljena za URSJV V letu 2019 so bila opravljena naslednja strokovna mnenja za URSJV: - Neodvisni nadzor obratovalnega monitoringa NE Krško za leto 2019, - Monitoring radioaktivnosti v življenjskem okolju v RS za leto 2019 in - Sistematicno pregledovanje delovnega okolja v dejavnostih z materiali, ki vsebujejo naravno prisotne radionuklide za leto 2019. Strokovna mnenja, opravljena za druge narocnike V letu 2019 so bila opravljena naslednja strokovna mnenja za druge narocnike: - Monitoring radioaktivnosti v okolici Centralnega skladišca RAO na Brinju za leto 2019 za ARAO, - Monitoring radioaktivnosti pitne vode v Sloveniji za leto 2019 za URSVS, - Pregledna študija meritev skupne aktivnosti sevalcev alfa in beta v pitni vodi za URSVS, - Vzorcenje in preiskave krme na aktivnosti sevalcev gama in beta za leto 2019 za MKGP (UVHVVR) in - Monitoring radioaktivnosti podzemnih vod na obmocju odlagališca NSRAO za leto 2019 za ARAO. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško V letu 2019 so bila opravljena naslednja dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NEK: - Izvajanje programa monitoringa radioaktivnosti v okolici NEK, - Meritve plinastih efluentov s spektrometrijo gama in - Neodvisni nadzor obratovalnega monitoringa NEK. Financna podpora URSJV po 174. clenu ZVISJV-1 Raziskovalno razvojno delo V letu 2019 niso prejeli sredstev URSJV za usposabljanje pooblašcenih izvedencev, razvojne študije, neodvisne strokovne preveritve ter mednarodno sodelovanje. Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Sodelavci Infrastrukturne skupine za meritve ionizirajocega sevanja so izvajali raziskave in razvoj na podrocju merskih in analiznih metod v spektrometriji gama, v termoluminiscencni dozimetriji in pri tekocinskoscintilacijski spektrometriji: - EMPIR 2016 – Preparedness – Metrology for mobile detection of ionising radiation following a nuclear or radiological incident, - EMPIR 2017 17RPT01 DOSEtrace - Research Capabilities for Radiation Protection Dosimeters, - EMPIR 2019, JNT-w08 supportBSS - Podpora Evropski metrološki mreži za zanesljivo zakonodajo na podrocju zašcite pred sevanji in - PR-02570-1 – Priprava referencnih in interkomparacijskih vzorcev, sodelovanje z IARMA. Sodelovanje na strokovnih srecanjih in konferencah Sodelavci Odseka F-2 so se v letu 2019 udeležili naslednjih strokovnih srecanj in konferenc, povezanih z delom na podrocju pooblastitve: - letno srecanje EURAMET – Ionizing radiation contact person meeting EURAMET, IJS, Ljubljana, Slovenija, 29. 01.-31. 01. 2019, - letno srecanje EURADOS Annual Meeting 2019, Lódz, Poljska, 11. 02.–14. 02. 2019, - delovni sestanek GT18 (CETAMA), SCK-CEN, Mol, Belgija. 17. 03.–22. 03. 2019, - obisk laboratorijev in delovni sestanek ARPA Lombardija, Milano, Italija, 27. 02.–23. 02. 2019, in oktober 2019, - delovni sestanek v okviru projekta IAEA RER-7009, IAEA, Dunaj, Avstrija, 25. 02.-28. 02. 2019, - sestanek regionalnega projekta RER2018002 Strengthening the Environmental Radiation Monitoring Capacity of Radio-analytical Laboratories, IAEA, Dunaj, Avstrija, 10. 03.–16. 03. 2019, - delovni sestanek Management Committee COST CA 18130, Bruselj, Belgija, 13. 03. 2019, - tecaj TRANSAT Tritium School, IJS, Ljubljana, 25. 03.–28. 03. 2019, - delavnica NERIS Workshop, Roskilde, Danska, 3. 04.–5.04. 2019, - simpozij 12. simpozij Hrvatskog društva za zaštitu od zracenja s medunarodnim sudjelovanjem, CRPA, Varaždin, Hrvaška, 10. 04.-12. 04. 2019, - delavnica Regional Training Course on Methodological Advances of Liquid Scintillation Spectrometry for the Measurement of Marine Radioactivity, Izmir, Turkey, 15. – 19. 04. 2019, - sestanek delovnih skupin WP 2 in WP3 v okviru raziskovalne platforme CONCERT H2020, Bruselj, 21. in 22. 05. 2019, - konferenca ICRM 2019, Salamanca, Španija, 26. 05.–30. 05. 2019, - sestanek 5. tehniški sestanek delovne skupine »Working Group WG 3 – Assessments and control of exposures to public and biota for planned releases to the environment«, MODARIA II, Cadarache, Francija, 2. 06.–8. 06. 2019, - kooridnacijska sestanka za EU projekt MetroAqua, Berlin, 26.–28. 06. 2019 in 24. – 26. 07. 2019, - tehnicni sestanek EURADOS WG3-S1, Bilbao, Španija, 24. in 25. 09. 2019, - delovni sestanek projekta EMPIR Preparedness, Bilbao, Španija, 26. in 27. 09. 2019, - OBT delavnica, 8th Organically Bound Tritium Workshop, Constanza, Romunija, 1. 09.–5. 09. 2019, - konferenca ENVIRA, Praga, Ceška, 08. 09.–14. 09. 2019, - simpozij XXX. Simpozijum Društva za zaštitu od zracenja Srbije I Crne Gore, Divcibare, Srbija, 02. 10. – 04. 10. 2019, - sodelovanje pri organozaciji in vodenju strokovnega izpopolnjevanja EURAMET – BIPM Training course on organisation and piloting intercomparisons in ionising radiation, NPL, UK, 09. – 11. 10. 2019, - koordinacijsko sestanek TC Meeting on the Coordination of ALMERA Network, Freibourg, Švica, 14. 10 – 19. 10. 2019, - sestanek izvršilnega odbora ICRM, Bukarešta, Romunija, 16. 10. – 18. 10. 2019, - delavnica National Training Course on Environmental Monitoring for Planned Exposure Situations, IAEA in URSJV, Ljubljana, Slovenija, 18. 11. – 22. 11. 2019, - delavnica Joint ICTP-IAEA Workshop on Uncertainty Estimation for Radiation Measurements in SSDls and Hospitals, Trieste, Italija, 2. 12 . –6. 12. 2019 in - zakljucni sestanek projekta IAEA RER-7009, IAEA, Dunaj, Avstrija, 03. 12. – 05. 12. 2019. Kadri Oprema Zagotavljanje kakovosti Strokovna mnenja opravljena po ZVISJV-1 Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Kadri 10.11.5 Odsek za reaktorsko fiziko (F-8) Pomembne spremembe pri pooblašcenemu izvedencu V letu 2019 so z delom na odseku zaceli 3 doktorski študenti. Redno usposabljanje kadrov je tako kot v prejšnjih letih potekalo z aktivnim sodelovanjem pri raziskavah in visokošolskem izobraževanju doma in v tujini ter v delovnih telesih mednarodnih organizacij in strokovnih združenj. V letu 2019 so uspešni izvedli razpis za nakup racunske gruce. V okviru programa zagotovitve kakovosti IJS Odsek za reaktorsko fiziko sodeluje pri stalnem uvajanju izboljšav kot eden pomembnejših ciljev kakovosti. V sklopu tega sta bili v letu 2019 izvedeni dve notranji presoji s strani vodje Službe za zagotovitev in kontrolo kakovosti na IJS. Dejavnosti v skladu s pooblastilom Odsek v letu 2019 ni bil deležen financne podpore URSJV iz naslova 174 clena ZVISJV-1, ki govori o zagotavljanju sredstev za financiranje usposabljanja pooblašcenih izvedencev, razvojnih študij in neodvisnih strokovnih preveritev ter mednarodnega sodelovanja. V letu 2019 je bilo za NEK izdelano eno strokovno mnenje. Independent Evaluation of the NPP Krško Cycle 31 Reload Safety Evaluation. Strokovno mnenje se nanaša na dokument »NPP Krško Cycle 31 Reload Safety Evaluation«. Dokument predvideva spremembe tehnicnih specifikacij glede meje vstavitve kontrolnih palic. Evaluacija v tem dokumentu je ugotovila, da je izgorelost cikla 31 vecja od predpostavke uporabljene v analizi radioloških posledic obravnavanih nezgod. Nadaljnja ocena je pokazala, da, ceprav povecanje najbolj omejujoce doze na meji izkljucitvenega obmocja in v komandni sobi ne izpolnjuje kriterija minimalnega povišanja, so regulatorne dozne omejitve spoštovane z znatno rezervo. Strokovno mnenje je podano v IJS delovnem porocilu: »Independent evaluation of the NPP Krško Cycle 31 Reload Safety Evaluation«, IJS-DP-12903, Izd. 0, september 2019, avtorji: M. Kromar, L. Snoj. Sodelovali so pri izdelavi dopolnitve zbirne strokovne ocene remontnih del, posegov in preizkusov med zaustavitvijo NEK in menjavo goriva med remontom 2019. Narocnik: NEK, glavni izvajalec Elektroinštitut Milan Vidmar, podizvajalec IJS. Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Sodelavci Odseka za reaktorsko fiziko IJS so v letu 2019 aktivno sodelovali pri raziskavah in visokošolskem izobraževanju doma in v tujini. Na podrocju reaktorske fizike so nadaljevali z razvojem in validacijo metod za reševanje transporta nevtronov. Uspešno so sklopili deterministicne in stohasticne metode ter jih uporabili na nekaterih težjih prej nerešljivih problemih. V delu je priprava podrobnega modela izracunov znotraj zadrževalnega reaktorja NEK. Nove metode za redukcijo variance so validirali na t. i. Skyshine eksperimentu. Nadaljevali so z razvojem metod za izracun produkcije takojšnih in zakasnelih žarkov gama v sredici jedrskega reaktorja ter aktiviranih materialih, tako konstrukcijskih kot tudi primarnega hladila ter metode validirali z eksperimenti na reaktorju TRIGA Mark II. Raziskovalno delo poteka tudi na podrocju jedrskih podatkov, kovariancnih matrik ter razvoju metod za obcutljivostne študije ter študije propagacije negotovosti zaradi jedrskih podatkov. Nadaljevali so delo na aplikativnem ARRS projektu (sofinancer NEK) z naslovom »Razvoj metod za izracun nevtronskega polja v zadrževalnem hramu tlacnovodne jedrske elektrarne« (ARRS šifra L2-816). Na reaktorju TRIGA Mark II so v sodelovanju s CEA izvedli vec referencnih eksperimentov s podrocja meritve profila polja nevtronov in žarkov gama. Razvijali in validirali so metode za merjenje in racunanje doz v mešanih (nevtroni in gama) poljih. Potekale so obsežne priprave na meritve gretja zaradi žarkov gama v razlicnih materialih, ki bodo izvedene v letu 2020 S partnerji so v okviru NATO SPS projekta »Engineering silicon carbide for enhanced borders and ports security (E-SiCure)« razvijali detektorje nevtronov na osnovi SiC. S partnerji iz industrije so razvijali na sevanje odporne elektronske komponente. S slovenskima podjetjema Dito lighting in Nanocut pa so sodelovali pri razvoju na sevanje odpornih LED luci. Raziskave so potekale tudi v okviru Evropskih projektov in bilateralnih mednarodnih projektov. V okviru H2020 so pridobili sredstva za sodelovanje v projektu EURAD, kjer izvajajo karakterizacijo izrabljenega goriva. Razširili so raziskave na podrocju nevtronike fuzijskih reaktorjev. Slednje so potekale tudi v okviru mednarodnih projektov, F4E, Eurofusion – H2020. Izpopolnjevali so znanje pri modeliranju referencnih testnih primerov, ki služijo za preveritev tako racunskih modelov transporta nevtronov in fotonov, kot jedrskih podatkov. Tudi ta dela so potekala v okviru mednarodnih projektov. Rezultate raziskav so objavili v znanstvenih clankih ter prispevkih v zbornikih mednarodnih konferenc. Na podrocju varnosti pred nehoteno kriticnostjo so nadaljevali aktivno delo na podrocju preracunov kriticnosti in evalvacije kriticnih referencnih eksperimentov. Slednje je potekalo v okviru delovne skupine OECD/NEA ICSBEP. Na podrocju eksperimentalne reaktorske fizike in validacije racunskih orodij in jedrskih podatkov so nadaljevali aktivno delo v okviru delovnih skupin OECD/NEA IRPhEP. Dodatno so v sklopu OECD/NEA vpeti tudi v delovne skupine na podrocju šcitenja pred nevtroni in žarki gama (SINBAD), na podrocju negotovosti (UAM) ter jedrskih podatkov (WPEC). 10.11.6 Odsek za reaktorsko tehniko (R-4) Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji V Odseku za reaktorsko tehniko IJS je v letu 2019 prišlo do sprememb, ki so pomembne za izvajanje strokovnih nalog na podrocjih pooblastitve. V letu 2019 je prišlo do spremembe števila zaposlenih in do spremembe strukture zaposlenih: - en znanstveni sodelavec, en mladi raziskovalec in dva strokovna sodelavca so se zaposlili, - en znanstveni sodelavec in en mlajši raziskovalec sta zapustila odsek in - dva mlajša raziskovalca sta pridobila naziv doktor znanosti. Financna podpora s strani URSJV Oprema Zagotavljanje kakovosti Financiranje raziskovalnega dela Strokovna mnenja opravljena po ZVISJV-1 Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Izobraževanja Mednarodna porocila Mednarodni programi Mednarodna združenja Mednarodni projekti – fisija Mednarodni projekti – fuzija Domaci projekti Kadri Za usposabljanje v letu 2019 Odsek za reaktorsko tehniko IJS ni bil deležen financne podpore URSJV iz naslova 174. clena ZVISJV-1. Je pa URSJV iz naslova 174. clena ZVISJV-1 zagotovil sredstva za izvedbo razvojne študije. Redno usposabljanje kadrov je tako kot v prejšnjih letih potekalo z aktivnim sodelovanjem pri raziskavah in visokošolskem izobraževanju doma in v tujini ter v vec delovnih telesih mednarodnih organizacij in strokovnih združenj. V laboratoriju za termohidravliko vecfaznih tokov (THELMA) so nadaljevali delo na testni sekciji, ki ponazarja del gorivne palice v svežnju lahkovodnega reaktorja. V enofaznem toku hladila so uspešno zaprli toplotne bilance. Opravili so prve meritve toplotnega toka pri konvektivnem vrenju in socasno pojav opazovali s hitro kamero. Uspešno so opazovali mehurckasto vrenje, za nadaljnje približevanje kriticnemu toplotnemu toku in krizi vrenja pa so potrebne nekatere izboljšave predvsem na obeh glavah testne sekcije. Analiza prenosa toplote v testni sekciji je bila opravljena v nizu numericnih študij, na podlagi katerih so predlagali potrebne izboljšave in modifikacije, ki bodo implementirane v tekocem letu. V okviru programa zagotovitve kakovosti IJS Odsek za reaktorsko tehniko sodeluje pri stalnem uvajanju izboljšav kot enega pomembnih ciljev kakovosti. V letu 2019 je bil na nivoju IJS posodobljen program zagotovitve kakovosti (PZK), izdelan na podlagi standarda ISO 9001:2015 in domace zakonodaje ob upoštevanju zahtev tujih standardov in zakonov s podrocja jedrske in sevalne varnosti (10CFR50, App. B). Zahteve navedenih standardov in zakonodaje so upoštevane po obsegu in vsebini, primerni naravi dela na IJS. Narejene so bile izboljšave vec procesov in postopkov. Temu je sledil tudi Odsek za reaktorsko tehniko v svojih specificnih dokumentih in postopkih. Za financiranje raziskovalnega dela so v letu 2019 uspeli pridobiti del raziskovalnih sredstev s strani Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS). Stabilizacijo financiranja raziskav so tudi v letu 2019 deloma uspeli nadomestiti s povecanjem dejavnosti v mednarodnem raziskovalnem prostoru. Ponovno opozarjajo, da trenutni nivo sredstev ogroža obstoj in nadaljnji razvoj slovenskih raziskav na podrocju jedrske varnosti. Dejavnosti v skladu s pooblastilom Sodelavci Odseka za reaktorsko tehniko IJS so v letu 2019, na osnovi svojih dolgoletnih izkušenj, zbranih na podrocju jedrske varnosti, pripravili dve strokovni mnenji. Strokovno mnenje za izgradnjo pomožne komandne sobe V letu 2017 je IJS na razpisu Nuklearne elektrarne Krško kot najcenejši ponudnik pridobil projekt »Independent Expert Evaluation for Modification 1007-XI-L, Construction of NEK Emergency Control Room – NPP Krško ECR«. S predlagano spremembo je NEK v treh fazah vzpostavila pomožno komandno sobo in okrepila delovanje glavne komandne sobe. Dodeljene funkcije glavne in pomožne komandne sobe so namenjene projektnim stanjem, stanjem izven projekta kategorije A in stanjem izven projekta kategorije B. V okviru projekta so pripravili štiri neodvisna strokovna mnenja, ki so zajemala koncept, zasnovo projekta, projektne spremembe varnostnega porocila, spremembe tehnicnih specifikacij in spremembe tehnicnih specifikacij za stanje izven projekta. V letu 2019 je NEK IJS-u dodelila projekt »Independent Expert Evaluation for Modification 1007-XI-L, Construction of NEK Emergency Control Room – NPP Krško ECR, Part 4, Extension of Neutron Flux Monitoring System and minor improvements in ECR licensing package«. Osrednji del predlagane spremembe je bil povezan z nadgradnjo nuklearne instrumentacije. V okviru projekta so pripravili neodvisno strokovno mnenje, ki je zajemalo spremembe varnostnega porocila, spremembe tehnicnih specifikacij in spremembe tehnicnih specifikacij za stanja izven projekta. Neodvisno strokovno mnenje je dokumentirano v: URŠIC, Mitja, CIZELJ, Leon, DRAKSLER, Martin, ODER, Jure, PROŠEK, Andrej, ZAJEC, Boštjan. Independent expert opinion by the authorized radiation and nuclear safety expert : phase 4 of modification 1007-XI-L, "Construction of NEK emergency control room NPP Krško ECR": in compliance with quality assurance program. 2019. IJS delovno porocilo, 12879. [COBISS.SI-ID 32775719]. Strokovna ocena remontnih del, posegov in preskusov med zaustavitvijo Nuklearne elektrarne Krško in menjavo goriva med remontom 2019 V skladu z 29. clenom Pravilnika JV9 mora NEK, najvec 60 dni po sinhronizaciji elektrarne v elektro-energetsko omrežje, predložiti URSJV pisno zbirno strokovno mnenje pooblašcenih izvedencev za sevalno in jedrsko varnost, ki so spremljali remont. V rednem remontu 2019 je izdelavo zbirnega strokovnega mnenja pooblašcenih izvedencev za sevalno in jedrsko varnost koordiniral Elektroinštitut Milan Vidmar (EIMV). Strokovno mnenje so izdelali na podlagi pogodbe, št. EIMV 29/2019 z dne 16. 09. 2019 med EIMV in IJS. S pogodbo predpisani obseg 135 aktivnosti – na njihov izbor IJS ni imel vpliva – je IJS omogocil le delni pregled nad stanjem NEK po opravljenem remontu 2019. Na podlagi aktivnosti, ki so jih spremljali, in opravljenih analiz ocenjujejo, da so bile spremljane aktivnosti praviloma opravljene v skladu z veljavnimi postopki in tehnicnimi specifikacijami, ter praviloma tudi v skladu z dobro inženirsko prakso, kar s stališca jedrske varnosti omogoca delovanje obravnavanih struktur, sistemov in komponent v skladu s projektnimi zahtevami in tehnicnimi specifikacijami. V strokovnem mnenju so izpostavili tiste aktivnosti, pri katerih so zaznali možnosti za dodatno izboljšanje varnostne kulture, dobre inženirske prakse in zagotavljanja kakovosti. Strokovno mnenje je pripravil Odsek za reaktorsko tehniko v sodelovanju z Reaktorskim infrastrukturnim centrom in Odsekom za reaktorsko fiziko. Strokovno mnenje je dokumentirano v: URŠIC, Mitja, CIZELJ, Leon, DRAKSLER, Martin, GARRIDO, Oriol Costa, EL SHAWISH, Samir, JAZBEC, Anže, KLJENAK, Ivo, KOKALJ, Janez, KONCAR, Boštjan, KRPAN, Rok, LESKOVAR, Matjaž, MIKUŽ, Blaž, ODER, Jure, PROŠEK, Andrej, TISELJ, Iztok, TRKOV, Andrej, ZAJC, Boštjan, TEKAVCIC, Matej, TRKOV, Andrej, VOLKANOVSKI, Andrija, ZAJEC, Boštjan. Strokovna ocena remontnih del, posegov in preskusov med zaustavitvijo Nuklearne elektrarne Krško in menjavo goriva med remontom 2019 : neodvisno strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost. 2019. IJS delovno porocilo, 12913. [COBISS.SI-ID 32893735]. Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Sodelavci Odseka za reaktorsko tehniko IJS so v letu 2019 aktivno sodelovali pri raziskavah in visokošolskem izobraževanju doma in v tujini ter pri vec delovnih telesih mednarodnih organizacij in strokovnih združenj. Sodelovanje pri izvajanju univerzitetnega izobraževanja na podrocju jedrske tehnike Pri študijskem programu sodelujejo 3 ucitelji in 4 asistenti z Odseka za reaktorsko tehniko IJS. Zaradi varcevanja in financne podhranjenosti programa se predavanja izvajajo v ciklicnem nacinu: vsak predmet se izvaja vsako drugo leto. Vsi ucitelji v programu sodelujejo v okviru dodatnih zaposlitev oziroma pogodb s Fakulteto za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani. Stalnega mesta za ucitelja jedrske tehnike na Univerzi v Ljubljani ni. Na doktorskem programu »Matematika in fizika« v okviru modula Jedrska tehnika je na odseku trenutno aktivnih 5 študentov, 2 sta v letu 2019 doktorirala. Sodelovanje pri tecaju »Basic safety concepts, regulatory functions and licensing management« V okviru projekta Evropske komisije EUROPAID je bil v Hammametu (Tunizija) organiziran enotedenski tecaj »Basic safety concepts, regulatory functions and licensing management« za strokovnjake upravnih organov in pooblašcenih izvedencev iz arabskih držav. Tecaj je organiziral nosilec projekta ITER Consult iz Italije, skupaj z ANNUR (Arab Network of Nuclear Regulators). Na tecaju je, v okviru sodelovanja v projektu, izvedel tri predavanja sodelavec Odseka za reaktorsko tehniko. DG ENER »Analysis to support implementation in practice of Articles 8a-8c of Directive 2014/87/Euratom« Soustvarjali so porocilo, v katerem so analizirane prakse in pristopi pri varnostnih nadgradnjah jedrskih elektrarn in zakonodaje v Sloveniji, Franciji, Finski, Nemciji, Romuniji in Madžarski po uveljavitvi Evropske Direktive 2014/87/Euratom. Porocilo sodi v delovni sklop 3 projekta ENER/17/NUCL/S12.769200, ki ga je Direktorat za energijo Evropske komisije narocil pri združenju ETSON v podporo državam clanicam pri vzpostavljanju konsistentne prakticne implementacije zahtev Evropske Direktive 2014/87/Euratom v nacionalne zakonodaje. CAMP Mednarodni program CAMP (Code Applications and Maintenance Program) poteka pod pokroviteljstvom Zvezne jedrske upravne komisije ZDA (US NRC). Udeležili so se spomladanskega in jesenskega srecanja CAMP 2019 in o tem porocali zainteresiranim organizacijam v Sloveniji. Z racunalniškim programom RELAP5/MOD3.3 so simulirali preskus LP-FW-01, ki predstavlja popolno izgubo napajale vode in uporabo postopka polnjenja in praznjenja (»feed-and-bleed«) na primarni strani eksperimentalne naprave LOFT. Visokotlacna crpalka za varnostno vbrizgavanje je vbrizgavala hladilo, odvod pare pa je bil skozi razbremenilne ventile tlacnika (PORV). Merjeni podatki so bili dobljeni preko podatkovne banke OECD/NEA. Preskus LP-FW-01 glede na smernice WENRA iz leta 2014 za razširjene projektne nesrece predstavlja razširjeno projektno nesreco (DEC A), saj bi bil potreben dodaten DEC sistem za ublažitev nezgode. V omenjenem postopku se je študiralo ravnanje v nezgodi z obstojeco projektno opremo in ukrepi operaterjev. Kratkotrajna simulacija preskusa LP-FW-1 z uporabo RELAP5/MOD3.3 Patch 05 se je dobro ujemala z glavnimi dogodki. Glavno odstopanje pri dolgotrajni simulaciji preskusa LP-FW-1 je bilo pri tlaku, ki dalje vpliva na tok vbrizgavanja. Vzrok je bil v modelu za horizontalno odnašanje vodnih kapljic v programu RELAP5 (ni dovolj pare steklo skozi prelivni vod), kar zahteva nadaljnje raziskave. Delovanje v programu CAMP financira NEK d. o. o. CSARP Mednarodni program CSARP (Cooperative Severe Accident Research Program) poteka pod pokroviteljstvom Zvezne jedrske upravne komisije ZDA (US NRC). Udeležili so se srecanja za evropske uporabnike programa MELCOR (European MELCOR User Group - EMUG), delavnice za uporabnike programa MELCOR ter srecanja CSARP/MCAP (MELCOR Code Assessment Program). V okviru projekta za URSJV »Analiza vpliva porazdelitve radioaktivnih snovi v zadrževalnem hramu NEK na smernice za obvladovanje težkih nesrec« so s programom MELCOR 2.2 analizirali štiri scenarije težke nesrece in raziskali vpliv opreme, kot jo predvideva program nadgradnje varnosti, na preprecevanje in blaženje posledic težkih nesrec. Osredotocili so se na izracun porazdelitve radionuklidov v zadrževalnem hramu in posledicnih toplotnih obremenitev. Na sestanku slovenskih in hrvaških udeležencev v programu CSARP, ki je bil v NEK in so se ga udeležili predstavniki URSJV, NEK, FER in IJS, so predstavili status programa v Sloveniji in predlog prihodnjih aktivnosti za program. Sodelujocim so razdelili CD z materiali srecanj EMUG in CSARP/MCAP ter MELCOR delavnice. Pripravili so tudi porocilo o izvajanju programa v Sloveniji. Delovanje v programu CSARP financira NEK d. o. o. ENEN Združenje ENEN (European Nuclear Edcuation Network) združuje vec kot 60 univerz z jedrskim programom, raziskovalnih inštitutov in industrije v EU in širše. Cilj združenja je ohranjati in povecevati kvaliteto izobraževanja in usposabljanja na vseh podrocjih, ki so kakorkoli povezana z jedrsko energijo. Prof. dr. Leon Cizelj je predsednik združenja. ETSON – združenje evropskih pooblašcencev za jedrsko varnost ETSON (European Technical Safety Organisations Network) združuje Evropske pooblašcence za jedrsko varnost, ki jedrskim upravnim organom zagotavljajo znanstveno in tehnicno podporo. Cilj ETSON-a je razvoj in promocija najboljše prakse pri izdelavi jedrskih varnostnih ocen. Na osnovi izkušenj svojih clanic, ETSON prispeva k harmonizaciji prakse na podrocju jedrske varnosti v Evropski skupnosti. ETSON med drugim nudi tudi forum za sodelovanje pri varnostnih analizah, raziskavah in razvoju. Potrebna pogoja za clanstvo v ETSON-u, sta neprofitnost in razvita lastna raziskovalna dejavnost organizacije. IJS je edina izmed slovenskih pooblašcenih organizacij, ki je clanica ETSON-a. Prof. dr. Leon Cizelj je clan upravnega odbora združenja. NUGENIA NUGENIA (Nuclear Generation II and III Association) je bila ustanovljena kot ambiciozna organizacija za podporo napredku varnega, zanesljivega in ucinkovitega upravljanja z jedrskimi elektrarnami. NUGENIA vzpostavlja, na viden in transparenten nacin, znanstvene in tehnicne osnove tako, da inicira in podpira mednarodne raziskovalne in razvojne projekte in programe. NUGENIA na ta nacin prispeva k inovacijam ter spodbuja razširjanje in uporabo rezultatov razvoja in raziskav. V letu 2019 je NUGENIA postala del platforme za trajnostno jedrsko energijo SNETP. Ta združitev deležnikov jedrske energije v Evropi bo pripomogla k bolj enotnem nastopu pri seznanjanju odlocevalcev o prednostih nadaljnjega razvoja te panoge. Sodelavec Odseka za reaktorsko tehniko je vodja tehnicnega podrocja TA2.3 »Containment«. SNETP – tehnološka platforma za trajnostno jedrsko energijo Namen SNETP (Sustainable Nuclear Energy Technology Platform), v kateri sodeluje vec kot 120 raziskovalnih ustanov, podjetij in drugih organizacije iz EU, je usmerjati raziskave na naslednjih podrocjih jedrske energije: razvoj materialov in goriv, simulacijska orodja za nacrtovanje in varnost reaktorjev, termicni in hitri reaktorji, gorivni cikli, procesi v radioaktivnih odpadkih, infrastrukture za izobraževanje ter raziskave in razvoj, lahkovodni reaktorji, ter visokotemperaturni reaktorji in procesi. Prof. dr. Leon Cizelj je clan upravnega odbora platforme. Evropski projekt ANNETTE Projekt ANNETTE (Advanced Networking for Nuclear Education and Training and Transfer of Expertise), ki ga v okviru Obzorja 2020 sofinancira Evropska komisija, je posvecen naprednemu mreženju za jedrsko izobraževanje in usposabljanje ter prenos strokovnega znanja. Projekt se je pricel 01. 01. 2016 in se je zakljucil 31. 12. 2019. Vecstranski projekt ASCOM V letu 2018 se je pricel projekt ASCOM, ki bo trajal do leta 2022. Projekt se je pricel na iniciativo Institut de Radioprotection et de Sûreté Nucléaire (IRSN) iz Francije, in poteka brez financiranja v okviru mednarodne asociacije NUGENIA. V okviru projekta udeleženci s sistemskim programom ASTEC simulirajo razlicne pojave tekom težkih nesrec v jedrskih elektrarnah. S sodelovanjem v projektu na IJS pridobivajo tudi informacije, ki so lahko koristne pri izvajanju simulacij za varnostne analize za JE Krško. Na drugem sestanku projekta ASCOM so ponovno predstavili simulaciji zgorevanja vodika v razširjeni eksperimentalni napravi THAI, ki se nahaja v raziskovalni organizaciji Becker Technologies (Nemcija). Tokratni simulaciji sta temeljili na eksperimentalnih rezultatih, ki so jih pridobili od Becker Technologies z dovoljenjem Gesellschaft für Anlagen- und Reaktorsicherheit (Nemcija). Evropski projekt ATLAS+ Glavni namen projekta je obravnavati napredna orodja za ocenjevanje strukturne celovitosti komponent za varno in dolgorocno obratovanje jedrskih elektrarn. V projektu, ki ga koordinira VTT iz Finske, sodeluje poleg IJS še vec kot sedemnajst evropskih partnerjev. Projekt se je pricel 01. 06. 2017 in bo trajal do 31. 05. 2021. Evropski projekt ENEN+ Naslov projekta je »Pritegni, zadrži in razvij nove jedrske talente z vec kot le akademskim izobraževanjem«. Glavni namen projekta je obravnavati vkljucenost mlajše generacije v izobraževanje in usposabljanje na razlicnih podrocjih jedrske tehnologije in znanosti. V projektu poleg IJS sodeluje vec kot dvajset evropskih partnerjev. Projekt se je pricel 1. 01. 2017 in bo trajal do 31. 12. 2020. Evropski projekt EURAD Glavni namen projekta EURAD (European Joint Programme on Radioactive Waste Management) je nuditi podporo clanicam pri uporabi direktive 2011/70/Euratom. V projektu, sodeluje poleg IJS še vec kot petdeset evropskih partnerjev. Projekt se je pricel 01. 06. 2019 in bo trajal do 31. 12. 2023. Evropski projekt NARSIS NARSIS (New Approach to Reactor Safety ImprovementS) je štiriletni evropski projekt okvirnega programa Obzorje 2020, katerega glavna cilja sta zapolniti identificirane pomanjkljivosti pri varnostnih analizah zunanjih nevarnosti in predlagati priporocila za bodoco zakonodajo. Prvi trije delovni sklopi so raziskovalne narave, cetrti in peti pa aplikativne narave. IJS, Odsek za reaktorsko tehniko (IJS, R-4) sodeluje v prvih štirih delovnih sklopih in šestem delovnem sklopu. Prvi delovni sklop je namenjen karakterizaciji fizicnih groženj zaradi razlicnih zunanjih nevarnosti in scenarijev. Drugi delovni sklop je namenjen oceni glavnih kriticnih komponent jedrske elektrarne. Tretji delovni sklop je namenjen skupnemu tveganju in varnostnim analizam, cetrti pa primerjavi razlicnih varnostnih pristopov za oceno varnosti na primeru dejanskega reaktorja. Peti delovni sklop je namenjen orodju za podporo ravnanju med težkimi nesrecami, šesti pa širjenju rezultatov doseženih v projektu. Projekt se je pricel 01. 09. 2017 in bo trajal do 31. 08. 2021. V okviru projekta v letu 2019 sta bila organizirana dva projektna sestanka, na Nizozemskem in a Poljskem, katerih so se udeležili raziskovalci Instituta. Evropski projekt PIACE V letu 2019 se je pricel vecstranski evropski raziskovalni projekt PIACE (v okviru programa Obzorje 2020), ki bo trajal do leta 2022. Projekt obravnava koncept pasivnega izolacijskega kondenzatorja, ki je primeren za samodejno omejevanje hlajenja reaktorske sredice tekom nesrece. V primeru reaktorja, hlajenega s tekocim svincem, je koncept primeren za preprecevanje strjevanja svinca, v primeru lahkovodnih in težkovodnih reaktorjev pa za preprecevanje termicnih šokov v stenah posod in cevovodov. V letu 2019 so zasnovali model pasivnega izolacijskega kondenzatorja in s pomocjo simulacij, izvedenih s programom RELAP5, pokazali njegovo primernost za lahkovodni tlacnovodni reaktor. Evropski projekt sCO2-4-NPP Projekt sCO2-4-NPP (Innovative sCO2-Based Heat Removal Technology for an Increased Level of Safety of Nuclear Power Plants) je triletni evropski projekt okvirnega programa Obzorje 2020, ki se je zacel septembra 2019. Glavni cilj projekta sCO2-4-NPP je pripeljati inovativno tehnologijo na podlagi superkriticnega oglikovega dioksida za odvajanje zaostale toplote iz sredice jedrskega reaktorja bližje tržišcu. Tehnologija sCO2-4-NPP bo rezerva sistemu za hlajenje reaktorja v primeru dolgotrajne izgube vsega izmenicnega elektricnega napajanja. V projektu sodeluje 11 partnerjev, med njimi tudi IJS. Evropski projekt SESAME V marcu 2015 se je zacel prvi evropski projekt iz programa Obzorje 2020, v katerem sodeluje Odsek za reaktorsko tehniko IJS. Projekt SESAME (thermal hydraulics Simulations and Experiments for the Safety Assessment of MEtal cooled reactors) bo trajal 4 leta, iz naslova pa je razvidno, da gre za projekt, katerega tema je termohidravlika tekocih kovin, ki hladijo hitre oplodne reaktorje. Odsek za reaktorsko tehniko IJS v okviru projekta opravlja zelo natancne simulacije turbulentnega prenosa toplote z metodo spektralnih elementov, ki pa so omejene na enostavne geometrije in nizka Reynoldsova števila. Rezultati IJS bodo služili kot podatkovna baza za preverjanje manj natancnih racunalniških programov, ki se uporabljajo v bolj kompleksnih geometrijah in pri višjih Reynoldsovih številih. Evropski projekt SOTERIA Projekt SOTERIA (Safe long term operation of light water reactors based on improved understanding of radiation effects in nuclear structural materials) je štiriletni evropski projekt pod okriljem programa EURATOM v Obzorju 2020. Glavni cilj projekta je izboljšati razumevanje pojavov staranja jekel, ki se uporabljajo za izdelavo tlacnovodnih reaktorskih posod in njenih notranjih komponent. Odsek za reaktorsko tehniko IJS na projektu sodeluje v sklopu, ki se ukvarja z modeliranjem in simulacijami. Pomagal bo razviti, implementirati in kalibrirati model kristalne plasticnosti, ki bo upošteval variacije na skali mikrostrukture jekla in podal zanesljive napovedi za lokalni kot tudi makroskopski mehanski odziv jekla ob razlicnih sevalnih obremenitvah. Projekt se je pricel 01. 09. 2015 in zakljucil 31. 08. 2019. Vecstranski raziskovalni projekt IPRESCA V letu 2019 se je nadaljeval projekt IPRESCA (Integration of Pool Scrubbing Research to Enhance Source-term Calculations, 2017-2020), katerega namen so raziskave na podrocju bazenskega filtriranja (»pool scrubbing«). Projekt, ki se je pricel na iniciativo podjetja Becker Technologies iz Eschborna (Nemcija), poteka brez financiranja v okviru mednarodne asociacije NUGENIA. Pri bazenskem filtriranju tekom težke nesrece v jedrski elektrarni se plin, kontaminiran s cepitvenimi produkti, v obliki delcev (aerosolov in vecjih delcev) prevaja preko kapljevite vode. Ko se plin pretaka skozi vodo v obliki mehurckov, delci preko medfazne površine prehajajo v vodo, kar omogoca vecje zadrževanje cepitvenih produktov in zmanjševanje eventuelnih poznejših izpustov radioaktivnih snovi v okolico. V okviru projekta je bila v letu 2019 izvedena simulacija bazenskega filtriranja v obmocju mehurckastega dvigovanja. Pri tem je bil uporabljen štiri-fluidni model (kapljevita voda, zrak v mehurckih, delci v mehurckih in delci v vodi). Rezultati simulacije so bili predstavljeni na rednem letnem sestanku projekta. Vecstranski raziskovalni projekt SAMHYCO-NET V letu 2019 se je nadaljeval projekt SAMHYCO-NET (Towards an improvement of safety management procedures for severe accident late phase including hydrogen and carbon monoxide mitigation and explosion risk assessment models, 2017-2020), katerega namen so raziskave na podrocju tveganja zaradi vodika v zadrževalnem hramu jedrske elektrarne. Projekt, ki se je pricel na iniciativo Institut de Radioprotection et de Sûreté Nucléaire (IRSN) iz Francije, poteka brez financiranja v okviru mednarodne asociacije NUGENIA. V letu 2019 so v okviru projekta s sistemskim programom ASTEC simulirali drugi scenarij nezgode v genericnem modelu zadrževalnega hrama jedrske elektrarne. Predvidene simulacije zgorevanja vodika niso izvajali, ker v okviru projekta niso bili dani na voljo eksperimentalni rezultati, kot je bilo predvideno na zacetku. Vodenje raziskovalne enote na podrocju jedrske fuzije v Sloveniji Raziskovalna enota na podrocju jedrske fuzije v Sloveniji se imenuje Slovenska Fuzijska Asociacija (SFA) in je del »Program Management Unit« v okviru EUROfusion programa, Obzorje 2020, tematsko podrocje EURATOM. Slovenska fuzijska asociacija združuje in koordinira fuzijske aktivnosti na IJS in na Univerzi v Ljubljani. Raziskovalni projekt »Diagnostics and Control« Projekt WPDC (Diagnostic & Control) poteka v okviru programa EUROfusion, katerega dolgorocni cilj je izgradnja demonstracijske fuzijske elektrarne DEMO. Cilj projekta WPDC je zagotoviti integriran koncept zasnove diagnosticnih in kontrolnih sistemov v elektrarni DEMO. Odsek za reaktorsko tehniko IJS na projektu izvaja analize na podrocju racunalniško podprtega nacrtovanja in inženirske analize na sistemih za nevtronsko in gama diagnostiko, magnetno diagnostiko in sistemih za merjenje toplotnega toka na divertorju. Projekt se je pricel 01. 01. 2015 v sklopu programa Eurofusion, Obzorje 2020, in bo trajal do 31. 12. 2020. Projekt »Education« Projekt »Education« je del EUROfusion programa v okviru Obzorja 2020, tematsko podrocje EURATOM. Namen projekta je spodbujanje dodiplomskega in doktorskega študija na podrocju fuzije. Projekt se je pricel 01. 01. 2014 in bo trajal do 31. 12. 2020. Raziskovalni projekt »Global thermal analysis of DEMO tokamak« Projekt »Global thermal analysis of DEMO tokamak« je del EUROfusion programa v okviru Obzorja 2020, tematsko podrocje EURATOM. Namen projekta je izracun toplotnih izgub ter termicnih raztezkov sistemov tokamaka bodoce fuzijske elektrarne DEMO. Koncni cilj projekta je zasnova termicnih šcitov tokamaka DEMO in optimizacija kriogenskega hlajenja šcitov in sistema superprevodnih magnetov. Projekt, ki ga v celoti izvaja IJS, poteka v okviru širšega projekta zasnove fuzijske elektrarne »Project Plant Level System Engineering, Design Integration and Physics Integration«. Projekt se je pricel 01. 01. 2014 in bo trajal do 31. 12. 2020. Raziskovalni projekt »Nadgradnja in izkorišcanje manjših in srednje velikih tokamakov« Projekt »Nadgradnja in izkorišcanje manjših in srednje velikih tokamakov« je del EUROfusion programa v okviru Obzorja 2020, tematsko podrocje EURATOM. V okviru tega projekta IJS izvaja simulacije termicnega odziva vecnamenske intruzivne sonde za merjenje parametrov plazme v obstojecih tokamakih TCV (Francija) in AUG (Nemcija). Koncni cilj projekta je razvoj nove univerzalne sonde, ki bo lahko uporabljena v razlicnih tokamakih. Projekt se je pricel s 01. 01. 2017 in bo trajal do 31. 12. 2020. Raziskovalni projekt »NBI-DTT« Projekt NBI-DTT poteka znotraj EUROfusion programa. Pri tem projektu Odsek za reaktorsko tehniko IJS razvija kalorimeter za sistem vbrizgavanja nevtralnih žarkov, ki bo namešcen v fuzijskem reaktorju Divertor Test Tokamak (DTT), v Italiji. Kalorimeter se uporablja kot element za zaustavitev in merjenje moci žarka pred vstopom v reaktor. Projekt se je pricel s 01. 01. 2019 in bo trajal do 31. 12. 2020. Raziskovalni projekt »WPSAE – jedrska varnost fuzijske elektrarne« Projekt WPSAE je del EUROfusion programa v okviru Obzorja 2020, tematsko podrocje EURATOM. V okviru tega projekta je Odsek za reaktorsko tehniko IJS zadolžen za pripravo poglavja o oceni vplivov zunanjih tveganj na jedrsko varnost fuzijske elektrarne. Poglavje bo pripravljeno v sklopu GSSR (Generic Site Safety Review) porocila. Projekt se je pricel s 01. 01. 2019 in bo trajal do 31. 12. 2020. ARRS projekt »Proces uparjanja med parno eksplozijo v z natrijem hlajenih hitrih reaktorjih« »Proces uparjanja med parno eksplozijo v z natrijem hlajenih hitrih reaktorjih« je projekt, katerega namen je raziskati proces uparjanja med parno eksplozijo v z natrijem hlajenih hitrih reaktorjih. Projekt je financiran s strani Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS). Triletni projekt se je pricel 01. 05. 2017. ARRS projekt »Koncepti ucinkovitega hlajenja visoko toplotno obremenjenih komponent v fuzijskem reaktorju« Glavni cilj projekta »Koncepti ucinkovitega hlajenja visoko toplotno obremenjenih komponent v fuzijskem reaktorju« je razvoj ucinkovitega koncepta hlajenja tarc diverterja s helijem za demonstracijski fuzijski reaktor DEMO. Triletni projekt, ki je financiran s strani Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS) se je pricel 01. 07. 2018. ARRS projekt »Raziskave turbulentnega prenosa toplote v kanalu z naprednimi eksperimentalnimi in racunskimi metodami« V okviru projekta »Raziskave turbulentnega prenosa toplote v kanalu z naprednimi eksperimentalnimi in racunskimi metodami« z meritvami v lastnem laboratoriju in s simulacijami analizirajo prenos toplote na zunanji strani grete cevi ali kanala. Ob natancnih meritvah in simulacijah prenosa toplote v tekocini, bodo analizirali tudi temperaturne fluktuacije v steni cevi. Tovrstne raziskave predstavljajo osnovo za študij toplotnega utrujanja materialov. Triletni projekt, ki je financiran s strani Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS) se je pricel 01. 07. 2018. 25 % delež raziskav sofinancira NEK. ARRS projekt »Razumevanje stratificiranih parnih eksplozij v reaktorskih razmerah« Mocne spontane parne eksplozije, ki so jih nedavno nepricakovano opazili med eksperimenti v razslojenih razmerah, predstavljajo pomembno negotovost, povezano z jedrsko varnostjo. Namen aplikativnega raziskovalnega projekta je izboljšati razumevanje in modeliranje parnih eksplozij v stratificirani konfiguraciji in uporaba razvitega modela v reaktorskih razmerah. Projekt je financiran s strani Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS) in NEK. Triletni projekt se je pricel 01. 07. 2019. ARRS projekt »Simulacija izbranih razširjenih projektnih nesrec brez taljenja sredice« Po nesreci v jedrski elektrarni Fukušima Daici leta 2011 je bila v slovensko zakonodajo prenesena posodobljena evropska direktiva o jedrski varnosti, ki zahteva preprecevanje in blaženje težkih nesrec tudi za obstojece reaktorje. Namen projekta je neodvisna simulacija izbranih razširjenih projektnih nesrec brez taljenja sredice za namene neodvisnega preverjanja licencnih izracunov in globljega razumevanja odziva jedrskega reaktorja na veckratne okvare in cloveške napake. Projekt je financiran s strani Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS) in Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Triletni projekt se je pricel 01. 07. 2019. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije V obdobju od 31. 12. 2018 do 30. 12. 2019 je dr. Blaž Mikuž izvedel raziskovalno sodelovanje na Odseku za reaktorsko tehniko IJS financirano s strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije. Raziskovalno sodelovanje je bilo na tematiki modeliranja velike medfazne površine v dvofaznem turbulentnem toku tekocine. URSJV projekt »Analiza vpliva porazdelitve radioaktivnih snovi v zadrževalnem hramu NEK na smernice za obvladovanje težkih nesrec« Namen projektne naloge je z uporabo najnovejše verzije programa MELCOR oceniti sposobnost NEK za obvladovanje težkih nesrec po izvedbi tretje faze programa nadgradnje varnosti (PNV). Cilj projektne naloge je z uporabo najnovejše verzije programa MELCOR raziskati vpliv nove opreme, kot jo predvideva PNV, na preprecevanje in blaženje posledic težkih nesrec, in z racunalniško simulacijo preveriti ustreznost obstojecih smernic NEK za obvladovanje težkih nesrec. S programom MELCOR 2.2 so analizirali štiri scenarije težke nesrece in obravnavali ustreznost obstojecih smernic NEK za obvladovanje težkih nesrec. Osredotocili so se na izracun porazdelitve radionuklidov v zadrževalnem hramu in posledicnih toplotnih obremenitev. 10.11.7 Služba za varstvo pred ionizirajocim sevanjem (SVPIS) Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji Do konca leta 2019 so bili v organizacijski enoti SVPIS zaposleni štirje sodelavci: - mag. Matjaž Stepišnik, univ. dipl. fiz., vodja SVPIS (pooblašceni izvedenec), - dr. Tinkara Bucar, univ. dipl. fiz. (pooblašceni izvedenec), - Thomas Breznik, dipl. inž. rad. in - Tanja Murn, mag. prof. biol. kem. Oprema V letu 2019 so v SVPIS kupili nekaj merilnikov za merjenje koncentracije radona. Ustrezno delovanje obstojece opreme se redno preverja. Trenutno SVPIS razpolaga s sledeco merilno opremo: - 6 merilnikov hitrosti doze žarkov gama, - 2 merilnika hitrosti doze nevtronov, - 5 merilnikov površinske kontaminacije , - 1 prenosni spektrometer NaI(Tl), - 3 visokolocljivostne spektrometre gama (HPGe) in - 6 kontinuirnih merilnikov koncentracije radona. Zagotavljanje kakovosti Izdelava strokovnih mnenj in izvajanje radioloških meritev Kadri V sklopu radioloških pregledov reaktorja, laboratorijev na IJS in zunanjih narocnikov SVPIS izvaja meritve po akreditiranih metodah (LP-022, EN ISO/IEC 17025). Redne mednarodne primerjalne meritve dokazujejo našo usposobljenost. Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2019 so izvedli vec nadzornih pregledov in izdelali nekaj strokovnih mnenj pri zunanjih narocnikih v industriji, znanstvenih in izobraževalnih organizacijah (skupaj 51, preglednica 58). Sodelavci SVPIS so sodelovali tudi pri vec ocenah vpliva jedrskih objektov na okolje (preglednica 59). Preglednica 58: Seznam radioloških pregledov in strokovnih mnenj v industriji in znanstvenih organizacijah opravljenih v letu 2019 OZNAKA NASLOV POROCILA IJS-DP-12693 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA AMES d. o. o., Avtomatski merilni sistemi za okolje (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12697 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Okrožno sodišce v Slovenj Gradcu (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12757 RADIOLOŠKI PREGLED RTG NAPRAVE Veleposlaništvo Japonske v Sloveniji (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12764 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA UNIVERZA V LJUBLJANI, Fakulteta za matematiko in fiziko; Oddelek za fiziko (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12774 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Calcit, d. o. o. Stahovica (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) OZNAKA NASLOV POROCILA IJS-DP-12775 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA RS Ministrstvo za obrambo, 107. letalska baza, Vojašnica Jerneja Molana (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12776 RADIOLOŠKI PREGLED RTG APARATA RS Ministrstvo za obrambo (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12799 RADIOLOŠKI PREGLED VIRA SEVANJA REMATOM d. o. o. (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12803 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12809 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Okrožno sodišce Murska Sobota (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12821 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Velika Planina d. o. o. (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12823 PREGLED OCENE VARSTVA PRED SEVANJI Uporaba pretocnih rentgenskih aparatov za pregled prtljage in pošiljk RS Ministrstvo za finance, FURS, Generalni financni urad, Urad za splošne zadeve (avtorja: Tinkara Bucar, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12822 PREGLED OCENE VARSTVA PRED SEVANJI Uporaba linearnega pospeševalnika za pregled vsebine transportnih vsebnikov RS Ministrstvo za finance, FURS, Generalni financni urad, Urad za splošne zadeve (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12828/P,R RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA MORS – Park Vojaške Zgodovine (avtorja: Tinkara Bucar, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12828/O RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Uprava RS za zašcito in reševanje URSZR, (Novo mesto, Crnomelj) (avtorja: Tanja Murn, Tinkara Bucar) IJS-DP-12828/N RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Uprava RS za zašcito in reševanje URSZR, (Brežice) (avtorja: Tanja Murn, Tinkara Bucar) IJS-DP-12828/S RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Uprava RS za zašcito in reševanje URSZR, (Ig, IJS-RC) (avtorja: Tanja Murn, Tinkara Bucar) IJS-DP-12828/T RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Uprava RS za zašcito in reševanje URSZR, (Ljubljana) (avtorja: Tinkara Bucar, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12828/L RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Uprava RS za zašcito in reševanje URSZR, (Koper, Izola) (avtorja: Tinkara Bucar, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12828/K RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Uprava RS za zašcito in reševanje URSZR, (Ajdovšcina) (avtorja: Tinkara Bucar, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12828/J RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Uprava RS za zašcito in reševanje URSZR, (Postojna) (avtorja: Tinkara Bucar, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12828/I RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Uprava RS za zašcito in reševanje URSZR, (Ljubljana) (avtorja: Tinkara Bucar, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12828/H RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Uprava RS za zašcito in reševanje URSZR, (Roje) (avtorja: Tinkara Bucar, Matjaž Stepišnik) OZNAKA NASLOV POROCILA IJS-DP-12828/G RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Uprava RS za zašcito in reševanje URSZR, (Kranj) (avtorja: Matjaž Stepišnik, Tinkara Bucar) IJS-DP-12828/F RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Uprava RS za zašcito in reševanje URSZR, (Maribor, Pekre) (avtorja: Tinkara Bucar, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12828/E RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Uprava RS za zašcito in reševanje URSZR, (Ptuj) (avtorja: Tinkara Bucar, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12828/D RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Uprava RS za zašcito in reševanje URSZR, (Murska Sobota) (avtorja: Tinkara Bucar, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12828/C RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Uprava RS za zašcito in reševanje URSZR, (Slovenj Gradec) (avtorja: Tinkara Bucar, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12828/B RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Uprava RS za zašcito in reševanje URSZR, (Celje) (avtorja: Tinkara Bucar, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12828/A RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Uprava RS za zašcito in reševanje URSZR, (Trbovlje) (avtorja: Tinkara Bucar, Matjaž Stepišnik,) IJS-DP-12830 STROKOVNO MNENJE O OCENI VARSTVA PRED SEVANJI PRI RAVNANJU Z INSTITUCIONALNIMI RAO ARAO –Agencija za radioaktivne odpadke (avtor: Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12832 PREGLED OCENE VARSTVA PRED SEVANJI A koda plus, tehnicna oprema objektov, d. o. o. Vzdrževanje in zamenjava ionizacijskih javljalnikov požara (avtorja: Matjaž Stepišnik, Tinkara Bucar) IJS-DP-12835 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA PIKAS podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve, d. o. o. (avtorja: Thomas Breznik, Tinkara Bucar) IJS-DP-12834 PREGLED OCENE VARSTVA PRED SEVANJI KRKA d. d., Uporaba plinskega kromatografa (avtorja: Matjaž Stepišnik, Tinkara Bucar) IJS-DP-12855 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Pošta Slovenije, d. o. o. (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12859-A RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Okrožno sodišce v Kranju – Rentgenska naprava (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12859-B RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Okrožno sodišce v Murski soboti – Rentgenska naprava (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12869 RADIOLOŠKI PREGLED RTG APARATA Rentgen V., Zlatko Šardi s.p. (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12874 RADIOLOŠKI PREGLED RENTGENSKIH APARATOV RS Ministrstvo za finance, FURS, Generalni financni urad, Urad za splošne zadeve, Letališce Jožeta Pucnika (mejni prehod – tranzit) (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12899 RADIOLOŠKI PREGLED RENTGENSKIH APARATOV RS Ministrstvo za finance, FURS, Generalni financni urad, Urad za splošne zadeve, Letališce Edvarda Rusjana (mejni prehod – tranzit) (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) OZNAKA NASLOV POROCILA IJS-DP-12883 RADIOLOŠKI PREGLED RTG NAPRAVE Alpmetal, d. o. o. (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12902 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Anton Blaj, d. o. o. (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12915 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA UNIVERZA V LJUBLJANI, NTF Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo in Oddelek za metalurgijo (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12930 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA TEMAT, Družba za tehnicno preizkušanje, d. o. o. (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12931 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije - ZVKDS (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12938 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Nacionalni inštitut za Biologijo - NIB Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12955 RADIOLOŠKI PREGLED ELEKTRONSKEGA MIKROSKOPA ITR-LAB, zastopstvo in prodaja, d. o. o. (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12956 RADIOLOŠKI PREGLED VIROV SEVANJA Univerza v Mariboru, Fakulteta za energetiko (avtorja: Tinkara Bucar, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12971 RADIOLOŠKI PREGLED LINEARNEGA POSPEŠEVALNIKA ZA PREGLED VSEBINE TOVORNIH VOZIL RS Ministrstvo za finance, FURS, Generalni financni urad, Urad za splošne zadeve, Letališce Jožeta Pucnika (mejni prehod – tranzit) (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12989 RADIOLOŠKI PREGLED NAJDENIH VIROV SEVANJA Nacionalni inštitut za Biologijo - NIB Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo (avtorja: Thomas Breznik, Matjaž Stepišnik) IJS-DP-13003 IZVEDENSKO MNENJE S PODROCJA VARSTVA PRED SEVANJI Delovno sodišce v Celju (Pd 16/2018) (avtorja: Matjaž Stepišnik, Matjaž Koželj) Preglednica 59: Seznam strokovnih mnenj in meritev pri ovrednotenju vplivov jedrskih objektov na okolje v letu 2019 OZNAKA POROCILA NASLOV POROCILA IJS-DP-12688 MERITVE RADIOAKTIVNOST V OKOLICI REAKTORSKEGA CENTRA IJS - POROCILO ZA LETO 2018 (avtorja: dr. Tinkara Bucar, mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12784 ISBN 978-961-264-150-4 NADZOR RADIOAKTIVNOSTI V OKOLICI NEK, POROCILO ZA LETO 2018, OBDELAVA PODATKOV MERITEV RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU, Poglavje Radioaktivnost v reki Savi (avtor: mag. Matjaž Stepišnik) IJS-DP-12757 NADZOR RADIOAKTIVNOSTI CENTRALNEGA SKLADIŠCA RADIOAKTIVNIH ODPADKOV NA BRINJU - POROCILO ZA LETO 2018 (avtor: mag. Matjaž Stepišnik). 10.11.8 Odsek za znanosti o okolju (O-2) Pomembne spremembe v pooblašceni organizaciji V Odseku za znanosti o okolju IJS je v letu 2019 prišlo do naslednjih sprememb, ki so pomembne za izvajanje strokovnih nalog na podrocjih pooblastitve: - Pet sodelavcev je sodelovalo pri dodiplomskem in podiplomskem študiju na razlicnih fakultetah, - opravljeni sta bili dve magistrski deli, - izobraževanje ene štipendistke MAAE iz Myanmara, - udeležba enega sodelavca na Regionalnem tecaju o napredkih nevtronske aktivacijske analize s hitrimi nevtroni in spektroskopiji gama v okoljskih aplikacijah v okviru MAAE TC projekta RER7009 in - sodelovanje na konferencah in strokovnih sestankih po mednarodnih projektih je navedeno v poglavju Udeležba na znanstvenih srecanjih in zborovanjih. Oprema Zagotavljanje kakovosti Strokovna mnenja, opravljena za URSJV Strokovne naloge opravljene za druge narocnike V letu 2019 ni bilo sprememb na podrocju opreme. - Vsakoletno porocanje tehnicnemu odboru za kakovost (TC-Q) pri organizaciji EURAMET (European Association of National Metrology Institutes) o spremembah sistema vodenja na O-2 skladno z zahtevami standarda SIST EN ISO/IEC 17025. Porocilo za leto 2018 je bilo posredovano marca 2019, - Na 14th TC-Q Meeting EURAMET, ki je bil organiziran v Ljubljani od 17 - 18 aprila 2019, je IJS/O-2 uspešno zagovarjal svoj QMS (Quality management system) kot nosilec nacionalnega etalona (NNE) za podrocje Množina snovi: Kemijski elementi v sledovih v anorganskih in organskih materialih. Veljavnost QMS je 5 let, - Slovenska akreditacija je v decembru 2018 izvedla redni nadzor za akreditirane metode (LP-090). Nova priloga k akreditacijski listini LP-090 je bila izdana aprila 2019 in - Urad Republike Slovenije za meroslovje (MIRS) je izvedel kontrolni pregled v okviru nalog, ki jih izvajamo NNE za podrocje Množina snovi: Kemijski elementi v sledovih v anorganskih in organskih materialih. Pregled je na O-2 potekal 25. 09. 2019. Dejavnosti v skladu s pooblastilom Odsek za znanosti o okolju IJS v letu 2019 ni bil deležen financne podpore URSJV iz naslova 174. clena ZVISJV-1. Sodelavci Odseka za znanost o okolju IJS so v letu 2019, na osnovi svojih dolgoletnih izkušenj opravljali naslednje naloge: Sodelovanje pri monitoringu radioaktivnosti v okolju v okolici NEK in v življenjskem okolju, ter dolocanje radionuklidov 89/90Sr in tritija v vzorcih iz okolja; sodelovanje pri neodvisnem nadzoru obratovalnega monitoringa NEK za leto 2019. V letu 2019 je Odsek za znanost o okolju opravil naslednje strokovne naloge za druge narocnike: - sodelovanje pri monitoringu radioaktivnosti v okolju v okolici NEK in v življenjskem okolju, dolocanje radionuklidov 89/90Sr in tritija v vzorcih iz okolja, - sodelovanje pri neodvisnem nadzoru obratovalnega monitoringa NEK za leto 2019, dolocanje tritija v živilih in pitni vodi, - dolocanje tritija v mineralnih in pitnih vodah, - dolocanje tritija v padavinah, podzemnih in površinskih vodah, - dolocanje skupne aktivnosti beta v mineralnih vodah, - dolocanje 226Ra v vzorcih vod iz okolice TEŠ, - Monitoring radioaktivnosti na obmocju bivšega rudnika urana Žirovski vrh, - Monitoring radioaktivnosti plinastih in tekocih efluentov NEK, - Analize sevalcev alfa v vzorcih brisov iz NEK, - Dolocanje elementov v sledovih v vzorcih tal, sedimentov in bioloških vzorcev z uporabo k0-INAA, - Dolocanje elementov v sledovih v praškastem vzorcu iz Etne z uporabo k0-INAA, - Dolocanje elementov v sledovih v ogljikovem mineralu z uporabo k0-INAA, - Dolocanje elementov v sledovih v vzorcih aerosolov z uporabo k0-INAA, - Študija stabilnosti za Br v ERM-EC590 in ERM-EC591 z uporabo k0-INAA, - Dolocanje elementov v sledovih v vzorcih tal in sedimentov iz Kirgizstana z uporabo k0-INAA in - Ocena transpozicije in implementacije direktive o radioaktivnosti v pitni vodi za EK. Raziskovalno razvojno delo Ostale dejavnosti na podrocjih pooblastitve Sodelavci Odseka za znanosti o okolju IJS so v letu 2019 izvajali raziskovalno – razvojna dela in aktivno sodelovali v delovnih telesih in mednarodnih projektih kot sledi: - Raziskovalno-razvojno delo na podrocju razvoja metod za dolocanje sledov naravnih in umetnih radionuklidov, - Raziskovalno delo na podrocju dolocanja aktinidov v urinu, - Raziskovalno delo na podrocju razkroja zemelj in sedimentov z razkrojem v talini, - Raziskovalno delo na podrocju dolocanja aktinidov v netopnih ostankih po uporabi razlicnih tehnik razkroja trdnih vzorcev, - Raziskovalno delo na podrocju migracije naravnih radionuklidov in njihovega prenosa po prehranski verigi, - Raziskovalno delo na podrocju dolocanja Sr izotopov z metodo tekocinske scintilacije, - Razvoj metode za dolocanje sledov urana in torija v elektrolitskem bakru, ki se uporablja za zašcito detektorjev gama, z radiokemicno nevtronsko aktivacijsko analizo, - Raziskovalno delo na podrocju dolocanja izotopskih razmerij aktinidov z uporabo masne spektrometrije, - Priprava in uporaba 197Hg radioaktivnega sledilca pri okoljskih raziskavah, - Raziskave elektrodepozicijskega nanosa 55Fe, - Raziskovalno delo pri dolocanju razpolovnega casa 209Po, - Raziskave dolocanja tritija v razlicnih vzorcih vod, - Sodelovanje pri certifikaciji referencnih materialov JRC Geel iz Belgije z akreditirano k0-INAA, - Raziskovalno delo pri dolocanju elementne sestave v vzorcih tal in rastlinskih vzorcih iz Hrvaške z uporabo k0-INAA, - IAEA TC RER1007 »Enhancing Use and Safety of Research reactors through Networking, Coalitions and Shared Best Practices«, - IAEA TC RER7009 »Enhancing Coastal Management in the Adriatic and the Black Sea Using Nuclear Analytical Techniques«, - IAEA CRP F11021: »Enhancing nuclear analytical techniques to meet the needs of forensic science«, - Sodelovanje z IAEA v okviru raziskav izotopske sestave padavin v Sloveniji v okviru baze Global Network of Isotopes in Precipitation (GNIP) in vzpostavljanje Slovenske mreže za opazovanje izotopske sestave padavin (SLONIP), - Raziskave dolocanja tritija v razlicnih vzorcih vod (padavine, podzemne in površinske vode) v okviru raziskovalnega programa P1-0143 ter raziskovalnih projektov L1-5451 in N1-0054 in - Raziskava dolocanja razredov stabilnosti atmosfere na osnovi radona v Ljubljani in v Ajdovšcini v okviru raziskovalnega programa P1-0143 in raziskovalnega projekta J2-1716. Sodelovanje pri medlaboratorijskih primerjavah - NPL Environmental radioactivity proficiency test exercise 2018, - Ringversuch zur Bestimmung von Alpha- und Beta- Strahlern im Wasser – Ringversuch 2/2019, - IAEA-TEL-2019-03, - IAEA-RML-2018, - IAEA-RML-2019, - EC REM 2018 Radon-in-Water Proficiency Test, - APMP.QM-S10, Elements in Food Supplement, - CCQM-K145, Essential and Toxic Elements in Bovine Liver, - EURAMET.QM-S11, Elements in River Water, - CCQM-K144, Trace elements in alumina powder, - IAEA-475, Trace elements and methyl mercury in candidate CRM: IAEA 475 marine sediment, - PTNAAIAEA/15, IAEA Proficiency Test for NAA Laboratories: Marine Sediment and Animal Tissue in - PTNAAIAEA/17, IAEA Proficiency Test for Neutron Activation Analysis Techniques Laboratories: Land-plant material and Siliceous material Udeležba na znanstvenih srecanjih in zborovanjih - Od 04. – 07. februarja 2019, Brno, Ceška republika: udeležba na rednem letnem delovnem sestanku EURAMET, Technical Committee for Metrology in Chemistry (TC-MC), - Od 17. – 22. februarja 2019, Vodice, Hrvaška: udeležba na 54. hrvaškem in 14. mednarodnem simpoziju o kmetijstvu (54th Croatian & 14th International Symposium on Agriculture), - Od 24. februarja - 03. marca 2019, Rabat, Maroko: ekspertni obisk v okviru projekta IAEA RAF/7/017, - Od 01. - 11. aprila 2019, Dunaj, Avstrija: udeležba na tecaju »Training Course on the Fundamentals of Tritium Analysis and Data Processing for Hydrological Applications 2019«, - Od 06. – 12. aprila 2019, Shanghai, Kitajska: udeležba na 4th International Conference on Polonium and Radioactive Pb isotopes (INCO-PoPb-2019), - Od 07. – 10. aprila 2019, Pariz, Francija: udeležba na sestanku »Consultative Committee for Amount of Substance: Metrology in Chemistry and Biology Working Group on Inorganic Analysis (CCQM IAWG)«, - Od 15. – 16. aprila 2019, Planica, Slovenija: udeležba na 11. študentski konferenci Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana in 13. dnevih mladih raziskovalcev (Konferenca KMBO), - Od 27. – 28. maja 2019, Milano, Italija: snemanje v okviru projekta MEET-CINCH, - Od 28. – 30. avgusta 2019, Podgorica, Crna Gora: udeležba na sestanku »Second stage of evaluation for the establishment of Centres of Excellence in Montenegro«, - Od 11. – 12. septembra 2019, Pariz, Francija: udeležba na generalni skupšcini projekta EURAD, Pariz, - Od 8. – 13. septembra 2019, Praga Ceška republika: udeležba na 5th International Conference on Environmental Radioactivity (ENVIRA 2019), - Od 08. – 13. septembra 2019, Ekaterinburg, Rusija: udeležba na sestanku »Consultative Commitee for Amount of Substance: Metrology in Chemistry and Biology Working Group on Inorganic Analysis (CCQM Inorganic Analysis Working Group), - Od 14. – 21. septembra 2019. Almaty city, Kazahstan: poucevanje v okviru Erasmus+ projekta, - Od 22. – 27. septembra 2019, Potsdam, Nemcija: udeležba na konferenci »ISEB 2019, 24th International Symposium on Environmental Biogeochemistry«, - Od 25. – 27. septembra 2019, Maribor, Slovenija: udeležba na 25th Annual Meeting of the Slovenian Chemical Society, - Od 06. – 12. oktobra 2019, Kotor, Crna Gora: udeležba na delavnici IAEA v okviru projekta RER7009 »Enhancing Coastal Management in the Adriatic and the Black Sea Using Nuclear Analytical Techniques«, - Od 07. – 18. oktobra 2019, Dunaj, Avstrija, udeležba na izobraževalnem tecaju na IAEA »Training Course on Advances in Data Processing and Interpretation Applied to Isotope Hydrology Studies«, - Od 20. oktobra do 03. novembra 2019 Belo Horizonte in Sao Paulo, Brazilija: vabljeno predavanje na konferenci INAC 2019 in obisk laboratorijev Belo Horizonte CDTN, - Od 03. – 09. novembra 2019, Zagreb, Hrvaška: udeležba na IAEA tecaju z naslovom »Regional Training Course on Advances of Fast Neutron Activation Analysis and Gamma Spectroscopy in Environmental Applications«, - Od 18. – 23. novembra 2019, Dunaj, Avstrija, udeležba na sestanku v okviru IAEA CRP projekta »Isotope Variability of Rain for Assessing Climate Change Impacts«k, - Od 05. – 06. decembra 2019, Milano, Italija: udeležba na petem projektnem sestanku H2020 projekta MEET-CINCH in - Od 16. – 20. decembra 2019, Porec, Hrvaška: bilateralni obisk v okviru slovensko-hrvaške bilaterale. Kadri Oprema Zagotavljanje kakovosti Strokovne naloge opravljene za URSJV Strokovne naloge opravljene za druge narocnike Vir: [97] 10.12 INSTITUT ZA ELEKTROPRIVREDU D. D. 10.12.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve Institut za elektroprivredu d. d. (IE) je pooblašcen z odlocbo, št. 3571-2/2016/2, z dne 17. 02. 2016, ki jo je izdal URSJV v skladu z ZVISJV. 10.12.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu Pri dejavnostih opisanih v nadaljevanju je sodelovalo naslednje osebje IE: mr. sc. Zoran Bertalanic, univ. dipl. ing. el., Miroslav Vuletic, univ. dipl. ing. el., dr. sc. Srecko Bojic, univ. dipl. ing. el., dr. sc. Milutin Pavlica,univ. dipl. ing. el., mr. sc. Boris Babic, univ. dipl. ing., Jozo Galic, univ. dipl. ing. el., Mario Gotovac, univ. dipl. ing. el., Vjekoslav Nemec, univ. dipl. ing. el., Natko Soric, univ. dipl. ing. el. Pri opremi v letu 2019 ni bilo sprememb. ISO 9001:2015 Obseg dejavnosti: Scientific research, engineering and consulting in energy sector and water management, Laboratory and field measurements, testing and certifying of energy equipment. Recertifikacijski pregled je opravil 03. in 04. 12. 2019 DQS GmbH. Neskladnosti ni bilo. Veljavnost od 08. 01. 2020 do 04. 01. 2023. ISO 14001:2015 Obseg dejavnosti: Scientific research, engineering and consulting in energy sector and water management, Laboratory and field measurements, testing and certifying of energy equipment. Recertifikacijski pregled je opravil 03. in 04. 12. 2019 DQS GmbH. Neskladnosti ni bilo. Veljavnost od 08. 01. 2020 do 04. 01. 2023. ISO 45001:2018 Obseg dejavnosti: Scientific research, engineering and consulting in energy sector and water management, Laboratory and field measurements, testing and certifying of energy equipment. Recertifikacijski pregled je opravil 03. in 04. 12. 2019 DQS GmbH. Neskladnosti ni bilo. Veljavnost od 08. 01. 2020 do 07. 01. 2023. 10.12.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Nadzor nad I&C opremo v casu letnega remonta 2019 v NEK. DELING d. o. o., Tuzla, BIH - Izvještaj o pregledu oštecenja, nacina popravka i provedbi ispitivanja kabela 110 kV interpoliranog u vodu 110 kV Zenica 2 – Busovaca. HEP d. d., Zagreb, Hrvatska - Izvještaj o strucnom nadzoru tijekom defektaže blok transformatora za BE-TO Osijek. HEP Proizvodnja d. o. o., Zagreb, Hrvatska - Kontrola kvalitete u kapitalnom remontu generatora B u HE Zeleni Vir, - Kontrola kvalitete u kapitalnom remontu generatora B u HE Rijeka, - Konzalting i nadzor osiguranja i kontrole kvalitete kod isporuke, montaže i puštanja u pogon opreme zvjezdišta generatora C u HE Gojak, - Konzalting i nadzor osiguranja i kontrole kvalitete tijekom zamjene sustava PPZ generatora C u HE Gojak, - Konzalting i nadzor osiguranja i kontrole kvalitete tijekom zamjene generatora C u HE Gojak. HOPS Hrvatski operater prijenosnog sustava d. o. o., Zagreb, Hrvatska - Nadzor nad kontrolom kvalitete GIS 110 kV TS Sucidar - Završni izvještaj. NE Krško d. o. o., Krško, Slovenija - Nadzor kontrole kvalitete (QA/QC) nad izradom i ispitivanjem novog transformatora T3 60 MVA u NE Krško – elektrodio. Siemens d. d., Zagreb, Hrvatska - QA/QC nadzor za vrijeme kapitalnog remonta generatora parnog agregata bloka L u TE-TO Zagreb. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Kadri Oprema Zagotavljanje kakovosti (QA) Remont 2019 v NE Krško Institut za elektroprivredu d. d., Zagreb (v nadaljevanju Inštitut) je nadziral umerjanje in kontrolo opreme za merjenje in regulacijo (I&C, remont 2019) na naslednjih sistemih: pomožna napajalna voda, AMSAC, hlajenje komponent, prhe zadrževalnega hrama, regulacija in pozicija kontrolnih palic, volumna in kemicna kontrola, diesel generatorji, elektricni sistem, sistem za ravnanje s gorivom, glavna napajalna voda, sistemi generatorja, jedrska instrumentacija znotraj jedra, sistem glavnega parovoda, jedrska instrumentacija zunaj jedra, primarno hlajenje, sistem generatorja pare, varnostno vbrizgavanje, sistem turbine in pomožni sistemi. V strokovni oceni je naveden celoten obseg spremljanih dejavnosti (popis delovnih nalogov in modifikacij), podanih pa je tudi enajst komentarjev ter eno priporocilo. Izvedena dela in analize dobljenih rezultatov kažejo, da so bila remontna dela in zamenjava goriva med Remontom 2019 opravljena v skladu s tehnicnimi specifikacijami NE Krško, veljavnimi postopki in dobro inženirsko prakso, s cimer so z vidika jedrske varnosti zagotovljeni vsi pogoji za varno delovanje elektrarne. Izvajanje zagotovitve kvalitete za podrocje I&C v NEK (inženirske storitve, leto 2019) Obseg dejavnosti: izvajanje notranjih presoj, izvajanje presoj dobaviteljev, pregledovanje nabavne dokumentacije, pregledovanje modifikacijskih paketov, izvajanje opazovanj, pregledovanje postopkov itn. Delavec IE (Natko Soric, univ. dipl. ing. el.) je od leta 2007 trajno angažiran za QA dejavnosti na podrocju instrumentacije in regulacije (I&C). Dela, ki jih opravlja, so v skladu s QAS-038, rev. 0, »Tehnicna specifikacija zagotovitve kvalitete v 2018 in 2019, instrumentacija in kontrola«. 10.12.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve V letu 2019 ni bilo aktivnosti. Vir: [98] 10.13 INSTITUT ZA VARILSTVO D. O. O. 10.13.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve Institut za varilstvo, d. o. o. je pooblašcen z odlocbo, št 3571-9/2018/3 z dne 23. 07. 2018, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV-1. 10.13.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu V kadrovski strukturi Instituta za varilstvo ni bilo pomembnih sprememb. Izvajala so se planirana izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, kot tudi programi uvajanja novo zaposlenih sodelavcev. Institut za varilstvo je nabavil nekaj nove opreme za delovanje Tehnološkega in NDT laboratorija. Na novi in obstojeci opremi so se izvajala redna vzdrževalna in kalibracijska dela. Tekom leta so bila izvedena ocenjevanja s strani Slovenske akreditacije (SA), in sicer: - Ocenjevanje laboratorijev (tehnološki, NDT), skladno s SIST EN ISO/IEC 17025:2017. Veljavnost akreditacije je podaljšana, - Ocenjevanje certifikacijskega organa za certificiranje osebja, skladno s SIST EN ISO/IEC 17024:2012. Veljavnost akreditacije je podaljšana, - Ocenjevanje certifikacijskega organa za certificiranje proizvodov, procesov in storitev, skladno s SIST EN ISO/IEC 17065:2012. Veljavnost akreditacije je podaljšana. Strokovna mnenja, opravljena po ZVISJV-1 Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NEK Kadri Oprema Zagotavljanje kakovosti Strokovna mnenja opravljena za NEK 10.13.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom Strokovnih nalog opravljenih po ZVISJV-1 v letu 2019 ni bilo. Na osnovi pogodbe z Elektroinštitutom Milan Vidmar (EIMV) je Institut za varilstvo izdelal »Strokovno oceno remontnih del, posegov in preskusov med zaustavitvijo NEK zaradi menjave goriva ob koncu tridesetega gorivnega cikla«. Institut za varilstvo je v okviru remonta 2019 nadziral varilska in z varjenjem povezana dela. Strokovna ocena z zaporedno številko 79408/19 je bila predana narocniku v mesecu novembru 2019. 10.13.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve Ostalih dejavnosti s podrocja pooblastitve ni bilo. Vir: [99] 10.14 INŠTITUT ZA KOVINSKE MATERIALE IN TEHNOLOGIJE 10.14.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve Inštitut za kovinske materiale in tehnologije (IMT) je pooblašcen z odlocbo, št. 3571-6/2017/2 z dne 10. 05. 2017, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.14.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenemu izvedencu Na podrocju kadrov iz obsega pooblastitve IMT ni sprememb. V letu 2019 je kemijski laboratorij dobil novo opremo za dolocanje vsebnosti dušika, kisika in vodika ELEMENTRAC. Na podrocju zagotavljanja kakovosti je IMT v letu 2019 izdal spremenjen Poslovnik kakovosti, ki je v skladu z novo izdajo standarda SIST EN ISO/IEC 17025:2017. Ta standard je bil izdan v decembru 2017 in vsebuje vse zahteve, ki jih morajo izpolnjevati preskuševalni in kalibracijski laboratoriji, ce želijo dokazati, da so tehnicno usposobljeni in da so sposobni pridobiti tehnicno veljavne rezultate. Za novo izdajo standarda je doloceno triletno prehodno obdobje do decembra 2020. Pomembnejše zadeve, ki jih prinaša novi standard, so zahteve pri obravnavanju tveganj in priložnosti, zahteve za vodenje informacij in zahteve v zvezi s porocanjem izjav o skladnosti rezultatov s specificiranimi zahtevami. Vpeljan je tudi pojem pravil za odlocanje, ki opredeljujejo, kako se pri ugotavljanju skladnosti upošteva merilna negotovost. Kot dejavnosti laboratorija standard doloca preskušanje, kalibriranje in vzorcenje. Vzorcenje, ki je vselej povezano z nadaljnjim preskušanjem oziroma kalibriranjem, je podrobneje obravnavano, izrecno je zahtevana ocena prispevka iz vzorcenja k merilni negotovosti rezultata. IMT je s pripravami na prehod na novo izdajo standarda SIST EN ISO/IEC 17025:2017 zacel v letu 2018 z udeležba osebja (vodje laboratorijev ter osebja, odgovornega za sistem vodenja) na seminarjih, ki sta jih organizirala SIQ in SA na temo nove izdaje standarda. Na teh seminarjih so bile podane vsebinske spremembe ki jih prinaša nova izdaja (novosti in opustitve). V novembru 2018 je bila sestavljena delovna skupina (oseba, odgovorna za sistem vodenja, vodje laboratorijev ter namestniki), ki je bila zadolžena za implementacijo zahtev novega standarda v novi izdaji IMT poslovnika kakovosti. V okviru priprave novega Poslovnika kakovosti je delovna skupina preverila zahteve nove izdaje standarda za posamezno tocko Poslovnika kakovost, preverila zapise v stari izdaji Poslovnika kakovosti in s pomocjo gradiv s seminarjev preverila novosti oz. opustitve za dano tocko. Delovna skupina je oblikovala zapis za dano tocko standarda, tako da se je ohranili zapis iz starega standarda ali pa je bil po potrebi zapis za dano tocko standarda oblikovan na novo za tiste zahteve, ki jih prejšnja izdaja standarda ni vsebovala. V skladu z novim Poslovnikom kakovosti je bila najprej izvedena notranja presoja sistema kakovosti na IMT (porocilo IMTNP-2019). V skladu z novimi zahtevami SIST EN ISO/IEC 17025:2017 je bila dne 05. 06. 2019 in 06. 06. 2019 opravljena presoja laboratorijev IMT s strani Slovenske akreditacije. Dne 04. 12. 2019 je bila poslana elektronska verzija novega Poslovnika kakovosti IMT na URSJV po elektronski pošti. 10.14.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2019 IMT neposredno za URSJV ni pripravil nobenega strokovnega mnenja. Modifikacija 1029-RH-L »Krško RCS and CNT alternative cooling system« Kot podizvajalec Laboratorija za numericno modeliranje in simulacije Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS LNMS) je IMT sodeloval pri izdelavi koncne strokovne ocene DMP dokumentov pripravljenih v okviru NEK modifikacije 1029-RH-L »Krško RCS and CNT alternative cooling system«. Modifikacija 1029-RH-L je izvedena v sklopu tehnicne specifikacije NEK SP-ES5011A Rev.2, ki je del je del programa nadgradnje varnosti Nuklearne elektrarne Krško (SUP) Faza 2. Nov alternativni sistem hlajenja RCS in CNT je uvršcen v varnostni razred (SC) 2 in 3, potresna kategorija I in je skladen s kriterijem navedenim v tocki 3 NEK USAR. V okviru strokovne ocene je Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani preverila predložene trdnostne izracune vgrajenih komponent. Izveden je bil tudi pregled licencnih dokumentov, varnostne ocene (SE), varnostnega presejanja (SES) in sprememb koncnega varnostnega porocila (USAR). IMT je v okviru strokovne ocene št. MOD 1029-RH_FS-NEK 02, Rev. 0 z naslovom «Final independent review of modification« DMP 1029-RH-L »Krško RCS and CNT alternative cooling system« uredil preliminarno in koncno strokovno mnenje. Vsi preverjeni dokumenti so bili ocenjeni kot sprejemljivi. Remont NEK 2019 Kot podizvajalec Elektroinštituta Milan Vidmar (EIMV) je IMT pripravil strokovno oceno remontnih del »Strokovna ocena remontnih del, posegov in preizkusov med zaustavitvijo Nuklearne elektrarne Krško zaradi menjave goriva ob koncu 30. gorivnega cikla«, IMT RC 508/2019, Rev. 0, ki je del Zbirne strokovne ocene EIMV. Strokovno mnenje IMT se nanaša na spremljanje izvedbe aktivnosti na posameznih komponentah in sistemih. Aktivnosti, ki jih je IMT spremljal med remontom NEK 2019 so bile: - ISI program TD2E/4, komponente na sistemih AF, CI, CS, FW in RC, - kemijsko cišcenje sekundarne strani cevne stene SGN1 in SGN2, - preiskava cevi kondenzatorja CO101CND-002 BOX C in D in izmenjevalnika toplote CC101HEX-001 z vrtincnimi tokovi, - preiskave komponent na cevovodih sistemov AF, CY, FW in MS, - pregled tlacnih posod sistemov CY in TU, - ultrazvocna preiskava nedostopnih delov cevovodov sistema SW in sistema DO, - preiskava protipovratnih ventilov sistema FW z akusticno emisijo in - strojna podpora polnjenju rezervoarja CY101TNK-002 z vodo od 0% do cca. 60% nivoja. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NEK na moci Strokovna ocena zajema preverjanje dokumentacije za izvedbo, certifikatov o umerjanju opreme in instrumentov, potrdil o usposobljenosti osebja, porocil o rezultatih preiskav ter preverjanje delovnih postopkov, prisotnost pri izvedbi neporušitvenih preiskav ter skupno oceno izvedenih aktivnosti, ki jih je IMT spremljal med remontom NEK 2019. Lokacije komponent, pogoji za izvedbo neporušitvenih preiskav, zahteve za usposobljenost kontrolorjev in zahteve za uporabljeno opremo so navedeni v ASME Section XI, 2007 Ed. 2008 Add. Rules for Inservice Inspection of Nuclear Power Plant Components, ASME Section V 2007 Ed. Nondestructive Examination in ANSI/ASNTC CP-189 ASNT Standard for Qualification and Certification of Nondestructive Testing Personnel, 1995 Ed. ter NEK tehnicnih specifikacijah za izvedbo posamezne aktivnosti. Izvajalci remontnih aktivnosti so bili ustrezno usposobljeni in certificirani za neporušitvene preiskave, uporabljena oprema pa je imela ustrezna potrdila o umerjanju. Remontne aktivnosti, ki jih je spremljal IMT so bile opravljene v skladu z veljavnimi postopki in tehnicnimi specifikacijami NEK, kar s stališca jedrske varnosti omogoca varno delovanje teh sistemov v skladu s projektnimi zahtevami in tehnicnimi specifikacijami. V letu 2019 je IMT v okviru remonta spremljal aktivnosti na moci v sklopu dveh delovnih nalogov: - neporušitvena preiskava zvara na ohišju filtra CS sistema (CSFLRC01) s tekocimi penetranti v skladu z ISI programom je bila izvedena pred zaustavitvijo elektrarne, - akusticni pregled ventila napajalne vode FW 21134 v skladu s postopkom ISI 4.201 je bil izveden pri delovanju elektrarne na moci in stabilnem delovanju sistema napajalne vode. Mehanske preiskave Metalografske preiskave Obe aktivnost sta bili izvedeni v skladu z delovnimi postopki in brez posebnosti. 10.14.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve Laboratorij je usposobljen za izvajanje mehanskih in tehnoloških preskusov kovinskih in nekovinskih materialov v skladu z veljavnimi standardi SIST, EN, DIN in ISO. Laboratorij izvaja tudi raziskave in ekspertize kovinskih materialov ter izdelkov. Laboratorij za mehanske preiskave IMT je v letu 2019 izpopolnjeval akreditacijo po standardu EN ISO/IEC 17025, kot preskusni laboratorij za merjenjem trdote po Vickersu, Rockwellu in Brinellu, natezni preskus pri sobni temperaturi in ugotavljanje žilavosti po Charpyju. (Slovenska akreditacija, št. akreditacijske listine LP-088). Sodelavci laboratorija so sodelovali na sestankih združenja European Creep Collaborative Committee (ECCC). V sklopu akreditacij je laboratorij z inštitutom pri Institut für Eignungsprüfung (IfEP) Nemcija, sodeloval v medlaboratorijskih primerjavah merjenja trdote po Brinellu in Rockwellu, izvedbe nateznega preizkusa ter udarne žilavosti. V letu 2019 je LMP izdal 84 porocil o mehanskih preiskavah za narocnike iz industrije in 73 porocil za potrebe raziskovalnih nalog IMT. V letu 2019 je laboratorij v sodelovanju z Naravoslovno tehniško fakulteto (NTF) Univerze v Ljubljani in Fakulteto za tehnologijo polimerov (FTPO) v sklopu ucnega procesa izvajal prakticne vaje iz preskušanja kovinskih materialov. Laboratorij za metalografijo (LM) poleg osnovnih klasicnih metalografskih postopkov priprave vzorcev izvaja tudi novejše postopke namenjenih predvsem elektronski mikroskopiji pri velikih povecavah in elektronski mikroskopiji neprevodnih vzorcev. LM je novembra in decembra 2019 uspešno sodeloval v dveh medlaboratorijskih primerjavah, ki jih organizira IfEP: - podrocje priprave vzorcev za metalografsko preiskavo (MET-SP-2019-1914) in - podrocje opticne metalografije (MET-OI-2019-1913). Kemijske preiskave Strokovna mnenja Laboratorij je v letu 2019 izvedel karakterizacijo mikrostrukture kovinskih materialov na 2699 pripravljenih vzorcih za razlicne narocnike iz industrije in za raziskovalno delo IMT, ter izdal 64 porocil o opravljenih analizah materialov. Dejavnosti laboratorija za analizno kemijo so raziskave in razvoj analiznih metod za karakterizacijo nekovinskih in kovinskih materialov. Kemijske analize osnovnih, spremljajocih in sledov elementov v razlicnih kovinskih materialih se izvajajo z metodo opticne emisijske spektrometrije z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-OES), plamensko atomsko absorpcijsko spektrometrijo (FAAS) in z rentgensko fluorescencno spektrometrijo (XRF). Dolocanje vsebnosti ogljika in žvepla poteka z metodo infrardece absorpcije po sežigu v indukcijski peci, dolocanje vsebnosti dušika pa po Kjeldahl-ovem postopku. Z uporabo zgoraj omenjenih metod so v letu 2019 je kemijski laboratorij opravili dolocitve razlicnih elementov v 1120 vzorcih in izdal 317 porocil za razlicne narocnike. Seznam strokovnih mnenj v letu 2019 povzetih iz on-line baze podatkov Cobbis: - Microstructural analyses of the connecting rods made from 46MnVS5. [COBISS.SI-ID 1508778], - Microstructural analyses of tool steel. [COBISS.SI-ID 1508522], - Mikrostrukturne preiskave in ocena stanja kolektorja K1 v TE-TOL [COBISS.SI-ID 1490346], - Strokovna ocena stanja akumulatorja toplote. [COBISS.SI-ID 1500074], - Analiza poškodbe hidravlicne cevi, [COBISS.SI-ID 1455274], - Preiskave korozijskih poškodb na LUBECO sistemu. [COBISS.SI-ID 1455530], - Report on the analysis of 13CrMo4-5 tube samples from the evaporator in TEŠ 6. [COBISS.SI-ID 1455786], - Analiza razpok in vzroka njihovega nastanka na gredeh X46Cr13. [COBISS.SI-ID 1520554], - Analiza ustreznosti izvedbe toplotne obdelave orodnih elementov, [COBISS.SI-ID 1489578], - Analiza vzroka pokanja klešcnic in meritev temperaturnega polja klešcnic pri indukcijskem ogrevanju in kaljenju. [COBISS.SI-ID 1459114], - Expert opinion on the technical report »Investigation of weld seams of an ozone generator« (Report No. 18077-3). [COBISS.SI-ID 1490858], - Mikrostrukturne preiskave in ocena stanja kolektorja K1 v TE-TOL. [COBISS.SI-ID 1490346], - Karakterizacija kokil sive litine : porocilo št. IMT-LM-041/19 [COBISS.SI-ID 1530794], - Pojasnitev vzrokov pokanja jeklenega platišca: porocilo št. IMT-LM-049/19. [COBISS.SI-ID 1530538] in - Karakterizacija preloma poškodovanega strojnega elementa in analiza možnih vzrokov za strojelom [COBISS.SI-ID 1469098]. Udeležba na konferencah oziroma predavanjih Sodelavci Inštituta za kovinske materiale so se udeležili naslednjih konferenc in delavnic: - 25. 04. 2019, ISO/IEC 17025:2017 prinaša zahtevo po obravnavanju tveganj in priložnosti v laboratoriju – kaj to pomeni za laboratorij, SIQ, - 04. 12. 2019, Dan slovenske akreditacije, Brdo pri Kranju, Slovenska akreditacija, - slovensko posvetovanje mikroskopistov, 16. in 17. maj 2019, Slovensko društvo za mikroskopijo, Ankaran, - 22nd International Conference on Wear of Materials,14-18 April 2019, Miami, FL, USA], - 26. medunarodni znanstveni sastanak Vakuumska znanost i tehnika, Njivice, 16.-17. svibanj 2019. Zagreb, - 26th IFHTSE congress 17-19 September 2019 Moscow International federation for heat treatment and surface engineering in - 11th European Stainless Steel Conference Science & Market and 8th European Duplex Stainless Steel Conference, 30. 09 - 02. 10. 2019, Vienna. Kadri IMT je organiziral 27. mednarodno konferenco o materialih in tehnologijah, 16-18 oktobra 2019, v Kongresnem centru GH Bernardin, Portorož. Delo raziskovalcev IMT v obliki clankov in prispevkov na konferencah je zabeleženo v bazi podatkov on-line bibliografskega sistema COBISS. Vir: [100] 10.15 INŠTITUT ZA METALNE KONSTRUKCIJE 10.15.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve Inštitut za metalne konstrukcije (IMT) je pooblašcen z odlocbo, št. 3571-4/2018/3 z dne 12. 02. 2018, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV-1.. 10.15.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu Na podrocju kadrov iz obsega pooblastitve IMK v letu 2019 ni bilo sprememb. Sodelavci IMK so se v letu 2019 redno udeleževali usposabljanj, ki so povezana s pooblastitvijo oziroma so za izvajanje nadzora remontnih del v NEK potrebovali nova znanja ali njihovo obnovitev. Izpostavljajo le nekaj pomembnejših: - seminar Nova poklicna, gradbena in prostorska zakonodaja (ZUreP-2, GZ, ZAID), IZS, - seminar Dimenzioniranje spojev in protikorozijska zašcita jeklenih nosilnih konstrukcij, IZS, - usposabljanje za Vodilnega presojevalca ISO 9001, SIQ in - usposabljanje in certificiranje za NDT (PT-Level 2), VarCert. Oprema Zagotavljanje kakovosti V letu 2019 ni bilo izvedenih opaznejših investicij v novo opremo, razen nadgradnje varnostnega sistema prostora za RTG slikanje. Na obstojeci opremi inštituta so se po planu izvajala redna vzdrževalna dela ter kalibracijski postopki. Slovenska akreditacija je v septembru 2019 opravila tri presoje, in sicer: - celovito ocenjevanje s širitvijo v povezavi z akreditacijo laboratorija kovinskih konstrukcij po SIST ISO/IEC 17025:2017 (akreditacijska listina LP-006), - redno ocenjevanje v povezavi z akreditacijo certificiranja osebja (varilcev in operaterjev varjenja) po SIST ISO/IEC 17024:2012 (akreditacijska listina CO-002), - celovito ocenjevanje v povezavi z akreditacijo certificiranja notranje kontrole proizvodnje kovinskih konstrukcijskih proizvodov po SIST EN 17065:2012 (akreditacijska listina CP-009). Strokovna naloge opravljene za URSJV Strokovna naloge, opravljena za druge narocnike V septembru 2019 je inštitut SIQ opravil redno presojo sistema vodenja kakovosti IMK po standardu ISO 9001:2015. NEK je septembra 2019 izvedela presojo, ugotavljanje primernosti in podaljšanje statusa odobrenega dobavitelja IMK v skladu z dolocili predpisa 10 CFR 50, App. B. 10.15.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2019 ni bilo opravljenih strokovnih nalog za URSJV. Po narocilu NEK je IMK opravil naslednje strokovne naloge: - nadzor nad vgradnjo materialov in vgrajenih materialov ter geološki in geodetski nadzor za projekt Rekonstrukcija crpališca meteorne in fekalne kanalizacije v NEK v skladu z ZGO - Mod. 1047-SV-L (nadaljevanje dela iz leta 2017), - nadzor nad vgradnjo materialov in vgrajenih materialov za projekt Rekonstrukcija Operativno podpornega centra – OPC (nadaljevanje dela iz leta 2017), - Nadzor nad vgradnjo materialov za kabelske kinete od BB1 do WMB (nadaljevanje dela iz leta 2017), - nadzor nad vgradnjo materialov in vgrajenih materialov za projekt Varovanje deponije remontnih zagatnic (nadaljevanje dela iz leta 2017), - nadzor nad vgradnjo materialov in vgrajenih materialov za projekt Rekonstrukcija objekta BB1, Mod. 1027-NA-L (nadaljevanje dela iz leta 2018) in - preskušanje varilcev za potrebe certificiranja (skupno 23). Po narocilu EIMV za potrebe NEK je IK opravil naslednjo strokovno nalogo: - strokovno mnenje (za strojno in gradbeno podrocje) za projekt Suho skladišce izrabljenega goriva - Crane upgrade to single failure proof, Mod. 1216-HE-L (nadaljevanje dela iz leta 2018). Po narocilu UL, Fakultete za strojništvo za potrebe NEK je IMK opravil naslednjo strokovno nalogo: - strokovno mnenje za projekt Vgradnje crpalke za polnjenje reaktorskega hladilnega sistema Mod. 1005-SI-L in projekt Vgradnje dodatne crpalke za polnjenje uparjalnikov Mod. 1010-AF-L. Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Kadri Oprema Zagotavljanje kakovosti Strokovna mnenja, opravljena za URSJV ali druge narocnike Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NE Krško Kadri Oprema Zagotavljanje kakovosti Strokovna mnenja opravljena za URSJV Strokovna menja za druge narocnike Varstvo pred sevanji Dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NEK IMK je v letu 2019 kot pogodbenik EIMV ter skupaj z drugimi pooblašcenimi institucijami sodeloval pri nadzoru remontnih del v NEK in pri pripravi Zbirne strokovne ocene remontnih del, posegov in preizkusov med zaustavitvijo Nuklearna elektrarne Krško zaradi menjave goriva po zakljucenem 30. gorivnem ciklu. 10.15.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve V letu 2019 ni bilo aktivnosti. Vir: [101] 10.16 NUCCON, GMBH 10.16.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve NUCCON GmbH je pooblašcen z odlocbo, št. 3571-2/2013/8 z dne 09. 01. 2019, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV-1.. 10.16.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu V letu 2019 ni bilo nobenih sprememb ne v kadrih, opremi ali zagotavljanju kakovosti. 10.16.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2019 ni bilo podano nobeno Strokovno mnenje predvideno po ZVISJV-1, niti niso bila opravljena kakršnakoli dela pri nadzoru obratovanja in vzdrževanja NEK. 10.16.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve Nobene druge dejavnosti na podrocjih pooblastitve niso bile opravljene v letu 2019. Vir: [102] 10.17 SIPRO INŽENIRING D. O. O. 10.17.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve Podjetje SIPRO Inženiring d. o. o. je pooblašceno z odlocbo, št. 3571-4/2005/2 z dne 15. 02. 2016, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV. 10.17.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu V letu 2019 sta podjetje zaradi upokojitve zapustila dva delavca, zaposlili pa so magistra elektrotehnike, ki je že opravljal storitve v podjetju v casu študija. Ostala izobraževanja in usposabljanja so se redno izvajala glede na periodiko, plan in možnosti, s podrocja nuklearnih vsebin in ostale regulative. SIPRO je posodobil racunalniško opremo, kjer je bilo potrebno, obnavljal licence programskih modulov, ki omogocajo izracune cevovodov, konstrukcij in analiz. 11. 01. 2019 je certifikacijska hiša Bureau Veritas izvedla kontrolno presojo procesov po standardih 9001:2008 in 14001:2004, neskladnosti ni bilo ugotovljenih. 10.17.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom V letu 2019 ni bilo aktivnosti za podrocje pooblastil. V letu 2019 ni bilo aktivnosti pri vzdrževanju na moci in medobratovalnih pregledih v NEK. 10.17.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve Izvedene aktivnosti v letu 2019 se niso nanašale na podrocje pooblastil za izvajanje del pooblašcenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost. Vir: [103] 10.18 ZAVOD ZA VARSTVO PRI DELU 10.18.1 Pooblastilo in podrocje pooblastitve ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. (ZVD) je pooblašcen z odlocbo, št. 3571-3/2018/3 z dne 29. 01. 2018, ki jo je izdala URSJV v skladu z ZVISJV-1. 10.18.2 Pomembne spremembe pri pooblašcenem izvedencu V letu 2019 je bil na podrocju pooblastila zaposlen en novi sodelavec (mag. med. fiz.), ena sodelavka pa se je vrnila s porodniškega dopusta. V preglednici 60 je seznam opreme, ki je bila nabavljena v letu 2019. Preglednica 60: Seznam opreme nabavljene v letu 2019 Naziv osnovnega sredstva Mesec nab. Št. let AM Kolicina Osebni racunalnik HP ProDesk 400 G3 i3 25.01.2019 3 1 Stresalnik Orbit 1900 + plošca vibratorska 26.02.2019 5 1 PEC ŽARILNA K20 10.04.2019 5 1 ALPHA GUARD DF 2000+DATA VIEW 15.07.2019 5 2 Merilni instrument Tracelab BWLM PLUS 2S Set 15.07.2019 5 1 UPARJALNIK VAKUMSKI KAMBIC VUP-3 24.07.2019 5 1 Termometer TFN 520-SMP s tipalom 18.09.2019 5 1 Prenosni racunalnik HP EliteBook 840 GG i5 4.01.2019 3 1 Scanner Fujitsu FI-7260 + modul fujifilm 2d barcode 11.01.2019 5 1 Testni FANTOM TOR 18FG 20.03.2019 5 1 FANTOM za oceno kakovosti rtg slik z Al atenuatorjem QUART SP_dl 20.03.2019 5 1 Quartal al added filtration for R&F Sn 1612006 20.03.2019 5 1 FANTOM za preverjanje zobnih rtg aparatov QUART dent/digitest 2.1 20.03.2019 5 1 FANTOM za preverjanje zobnih rtg aparatov QUART dent/digitest M2 20.03.2019 5 1 FANTOM za preverjanje zobnih rtg aparatov LEEDS TOUniDENT 20.03.2019 5 1 Citalec osebnih dozimetrov Landauer OSLR50 22.03.2019 5 1 Merilnik hitrosti doze 451B-DE-SI 17.04.2019 5 1 Merilnik hitrosti doze 451B-DE-SI 4.01.2019 5 1 DOZIMETER elektronski DOSE GUARD S 10 11.01.2019 5 10 Prenosni racunalnik Asus ZenBook 14 UX433FA-A50 i7 20.03.2019 3 1 Merilnik hitrosti doze Victoreen 451B (beta, gama) 8.05.2019 5 1 Naziv osnovnega sredstva Mesec nab. Št. let AM Kolicina Merilnik hitrosti doze Victoreen 451B (beta, gama) 22.05.2019 5 1 Merilnik hitrosti doze za iskanje virov LUDLUM Model 3006 22.05.2019 5 1 Tiskalnik HP LaserJet Pro M404dn 22.05.2019 3 1 Na podrocju pooblastitve na ZVD delujeta dva laboratorija: Laboratorij za merjenje specificnih aktivnosti radionuklidov (LMSAR) in Laboratorij za dozimetrijo (LDOZ) LMSAR LMSAR je marca 2004 pridobil akreditacijo za meritve specificnih aktivnosti radionuklidov z metodo visokolocljivostne spektrometrije gama po standardu ISO 17025. V letu 2006 so akreditacijo po standardu ISO 17025 razširili še na meritve koncentracije radona s kasetami z aktivnim ogljem in z aktivnimi merilniki, v letu 2009 pa še na metodo za dolocevanje Sr-89/90 in metodo za dolocanja koncentracije radona z detektorji sledi. V letu 2014 so imeli akreditacijsko presojo, na kateri je Slovenska akreditacija ugotovila, da še vedno izpolnjujejo zahteve iz standarda ISO 17025. V 2017 so akreditirane metode razširili na meritve koncentracije radona z detektorji sledi. V laboratoriju so imeli v letu 2019 eno notranjo presojo, vecjih pomanjkljivosti niso odkrili. V novembru 2019 so imeli redno presojo Slovenske akreditacije za merilne metode, ki jih izvajajo (gama spektrometrija, 89/90Sr-, radon) po standardu SIST ISO EN 17025. Tudi na tej presoji ni bilo ugotovljenih vecjih pomanjkljivosti. Laboratorij nima vecjega števila strank. V letu 2019 pritožb strank ni bilo. Laboratorij se je v letu 2019 udeležil vec mednarodnih primerjalnih meritev. Laboratorij ima dva organizacijska postopka in vec delovnih postopkov, navodil za delo, seznamov in obrazcev. Dokumenti so redno posodobljeni in dopolnjeni (nove revizije). LDOZ LDOZ je imel v avgustu 2003 prvo presojo Slovenske akreditacije po standardu ISO17025 za meritve osebnih doz Hp(10) s TL dozimetri. V marcu 2004 so akreditacijo po standardu ISO 17025 tudi dobili. V letih 2004 in 2005 so na nadzornih obiskih Slovenske akreditacije potrdili pridobljeno listino, v letu 2006 pa so akreditirane metode razširili še na meritve hitrosti doz ionizirajocega sevanja, meritve površinske kontaminacije in meritve dozimetricnih kolicin v snopu rentgenskega aparata, v letu 2007 pa na meritve doz v okolju s TL dozimetri. V letu 2006 so tudi pridobili certifikat ISO 9001:2000 za usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji. Certifikat obnavljajo vsako leto in so ga tudi v 2019. V letu 2019 je bila akreditacijska presoja, na kateri je Slovenska akreditacija ugotovila, da laboratorij še vedno izpolnjuje zahteve iz standarda ISO 17025. V laboratoriju so imeli v 2019 eno notranjo presojo, vecjih pomanjkljivosti niso odkrili. Laboratorij je z rednimi kalibracijami skrbel za merilno opremo. Laboratorij ima dva organizacijska postopka in vec delovnih postopkov, navodil za delo, seznamov in obrazcev. Ob pripravah na presojo Slovenske akreditacije so bile izvedene temeljite revizije dokumentov. V 2019 je laboratorij nadaljeval z anketiranjem udeležencev po vsakem seminarju iz varstva pred ionizirajocimi sevanji. Ocene predavateljev so vecinoma zelo dobre, celo odlicne: med 4,5 in 5. 10.18.3 Dejavnosti v skladu s pooblastilom ZVD v 2019 ni izdelal strokovnih mnenj za URSJV. ZVD je v 2019 izdelal porocilo »Nadzor radioaktivnosti okolja rudnika urana Žirovski vrh med izvajanjem koncne ureditve odlagališc Jazbec in Boršt ter ocena izpostavljenosti prebivalcev v vplivnem okolju Rudnika urana Žirovski vrh za leto 2018«, št. LMSAR-32/2019-GO. Za Ministrstvo za zdravje so v 2019 izdelali »Porocilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije v letu 2019«, številka LMSAR-20190005-MG. Sodelovali so pri izdelavi Porocila o vplivih na okolje za posodobitev tehnologije skladišcenja izrabljenega goriva z uvedbo suhega skladišcenja – Nuklearna elektrarna Krško, številka 101118-dn, izdelovalec E-NET OKOLJE in sicer v delu ionizirajoce sevanje. Sodelovali so pri izdelavi Okoljskega porocila za dopolnjen UN NEK za projekt SFDS (suho skladišcenje izrabljenega goriva), številka naloge 1429-19 OP skupaj s podjetjema AQUARIUS d. o. o. in IBE d. d. Izdelovali so del »Ionizirajoce sevanje«. V skladu z ZVISJV-1 so v 2019 nadaljevali z izdelavo »Ocena varstva izpostavljenih delavcev«. V 2019 so sodelavci ZVD sodelovali kot pomoc službi Radiološke zašcite v NEK. Delo je obsegalo meritve nivojev sevanja in kontaminacije, nadzor delavcev v podrocju ionizirajocega sevanja, svetovanje delavcem pri uporabi osebne varovalne opreme, meritve opreme itd., pomoc med izvajanjem varstva pred sevanji med remontom. V 2019 so z NEK sklenili pogodbo o vzdrževanju mobilne enote ZVD za primer jedrske nesrece, v kateri je glede na leto 2018 bistveno povecan obseg sredstev in ponovno uvedene vaje na terenu. Po letu 2012 so v 2019 spet zaceli s terenskim delom in ugotovili, da se je v sedmih letih precej poslabšala pripravljenost mobilne enote ZVD. Vsekakor prekinitve in podfinanciranje dejavnosti zelo slabo vpliva na delovanje in usposobljenost mobilne enote. Zato je nujno potrebno stabilno in dolgorocno financiranje laboratorija oziroma ekipe za posredovanje v primeru jedrske nesrece. 10.18.4 Ostale dejavnosti na podrocju pooblastitve Seznam usposabljanj, ki so se jih udeležili sodelavci ZVD iz podrocij pooblastitve: LMSAR - 12. simpozij Hrvatskog društva za zaštitu od zracenja, 10. - 12. 04. 2019, http://www.hdzz.hr/simpoziji/, - 3th International Conference »RADON IN THE ENVIROMENT 2019« Kraków (Poland) 27th - 31st May, 2019, https://radon2019.pl/, - 37. Posvet o poklicni, procesni ion požarni varnosti, FKKT, 21. - 22. 05. 2019, Portorož, - ENVIRA 2019 – 5th International Conference on Environmental Radioactivity, 8. – 13. 09. 2019, Prague, Czech Republic, Website: www.envira2019.cz - Technical Meeting on radon dose conversion factors, 1. - 4. 10. 2019, IAEA, Dunaj - 1st National Training Course on Environmental Monitoring for Planned Exposure Situations, 18. - 22. 11. 2019, URSJV in IAEA, Ljubljana - Jubilee Radosys Symposium, 28. - 29. 05. 2018, Budimpešta in - ERA Radon week, 24. – 28. 09. 2018, Lugano, Švica LDOZ - Intelligence, innovation, imaging the perfect vision of artificial inteligence, Barcelona,Španija, - AAMPM & ÖGMP Meeting, 16. – 18. 05. 2019, Gradec, Avstrija, http://www.oegmp-tagung.at/ - International Symposium on Standards, Applications and Quality Assurance in Medical Radiation Dosimetry (IDOS 2019), 18. – 21. 06. 2019, Dunaj Avstrija https://www.iaea.org/events/idos2019/ - European School for Medical Physics Experts (ESMPE) Interventional Radiology edition 2019, 4.-6. 07. 2019, https://www.efomp.org/uploads/EFOMP_school_2019_IR.pdf - AAMPM & ÖGMP Meeting, 16. – 18 maj 2019, Gradec, Avstrija, http://www.oegmp-tagung.at/ - 2nd International Symposium on Standards, Applications and Quality Assurance in Medical Radiation Dosimetry (IDOS 2019), 18. – 21. 06. 2019, Dunaj Avstrija, https://www.iaea.org/events/idos2019/ - 1st European School for Medical Physics Experts (ESMPE) Interventional Radiology edition 2019. 4.-6. 7. 2019, https://www.efomp.org/uploads/EFOMP_school_2019_IR.pdf - AAMPM & ÖGMP Meeting (+VMAT Teaching Course),16. – 18. 05. 2019 (+ 15.5.2019),Graz (Austria), http://www.oegmp-tagung.at/ - Estro school: physics for modern radiotherapy (a joint course for clinicians and physicists), 8.-12.09.2019, Riga, Latvia, - NEK, Varstvo pred ionizirajocimi sevanji za izpostavljene delavce NEK (RZ-2), 15.-19. 04. 2019, - AAMPM & ÖGMP Meeting (+VMAT Teaching Course), 16 – 18. 05. 2019 (+ 15.5.2019), Graz (Austria), http://www.oegmp-tagung.at/, - Main indications for pediatric proton irradiation and examples of clinical cases treated with pencil beam scanning proton radiotherapy at proton therapy Center in Trento, OI Ljubljana, 19. 07. 2019 in - 12. simpozij Hrvatskog društva za zaštitu od zracenja, 10. - 12. 04. 2019, http://www.hdzz.hr/simpoziji/. Vir: [104] 11 POOBLAŠCENI IZVAJALCI STROKOVNIH NALOG, KI JIH JE POOBLASTILA URSVS ZVISJV-1 predvideva delovanje vec vrst pooblašcenih organizacij in izvedencev. Pravilnik o pooblašcanju izvedencev varstva pred sevanji (Uradni list RS, št. 47/18) in Pravilnik o pooblašcanju izvajalcev strokovnih nalog s podrocja ionizirajocih sevanj (Uradni list RS, št. 39/18) dolocata nacin pooblašcanja in pogoje za pridobitev pooblastil, med drugim tudi zahteve po akreditaciji laboratorijev po standardu SIST EN ISO/IEC 17025. Za preverjanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje nalog pooblašcencev so bile v skladu z ZVISJV imenovane posebne strokovne komisije za obdobje petih let, ki so pricele z delom leta 2006. V letu 2015 je minister za zdravje ponovno imenoval komisije, ki so nadaljevale z delom. 11.1 IZVEDENCI VARSTVA PRED SEVANJI V letu 2019 je URSVS izdala štiri pooblastila izvedencem varstva pred sevanji za fizicne osebe (preglednica 61) in eno pooblastilo za pravne osebe (preglednica 62). Fizicne osebe - svetovanje glede izvajanja sevalnih dejavnosti, izdelavo ocen varstva pred sevanji in dajanje strokovnih mnenj, ki temeljijo na meritvah oziroma izracunih, o zadevah iz drugega odstavka 42. clena ZVISJV-1, - podajanje vsebin v okviru usposabljanj iz varstva pred sevanji. Preglednica 61: V letu 2019 izdana pooblastila izvedencem varstva pred sevanje za fizicne osebe Ime in priimek, naziv Pooblastilo za Podrocja Datum dr. I. izpostavljenost prebivalcev zaradi izvajanja sevalnih 01. 02. 2024 mag. Boštjan Drolc, I. diagnosticna in intervencijska radiologija v 06. 12. 2024 Manca Podvratnik, I. diagnosticna in 27. 08. 2024 dr. Marko Giacomelli, I. dejavnosti v industriji, raziskovanju in šolstvu, kjer 16. 10. 2024 Pravne osebe V letu 2019 je URSVS izdala eno pooblastilo za pravne osebe (preglednica 62). Preglednica 62: V letu 2018 izdana pooblastila izvedencem varstva pred sevanje za pravne osebe Naziv Pooblastilo za Podrocja Datum ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o. izvajanje usposabljanja oseb, vkljucenih v izvajanje sevalne dejavnosti in izvajalcev radioloških posegov 1. diagnosticna in intervencijska radiologija v zdravstvu in veterini, 2. radioterapija – teleterapija v zdravstvu in veterini, 3. radioterapija – brahiterapija v zdravstvu in veterini, 4. nuklearna medicina v zdravstvu in veterini, 5. dejavnosti v industriji, raziskovanju in šolstvu, kjer se uporabljajo viri sevanj, 6. varstvo pred sevanji v jedrskih in sevalnih objektih (delavci v organizacijskih enotah varstva pred sevanji, izpostavljeni delavci in izpostavljeni delavci, ki delajo pod nadzorom v Centralnem skladišcu radioaktivnih odpadkov ter izpostavljeni delavci in izpostavljeni delavci, ki delajo pod nadzorom v Nuklearni elektrarni Krško), 8. izpostavljenost zaradi naravnih in tehnološko modificiranih virov sevanja, 10. izpostavljenost pri letalskih prevozih. 13. 09. 2024 11.2 POOBLAŠCENI IZVAJALCI DOZIMETRIJE V letu 2019 ni bilo izdano nobeno pooblastilo izvajalcem dozimetrije. Pricel se je postopek podaljšanja pooblastila Nuklearni elektrarni Krško za izvajanje meritev osebnih nevtronskih doz. Pooblastilo je bilo izdano v zacetku leta 2020. 11.3 POOBLAŠCENI IZVEDENCI MEDICINSKE FIZIKE V letu 2019 je URSVS izdala pooblastila štirim izvedencem medicinske fizike (preglednica 63). Preglednica 63: V letu 2019 izdana pooblastila izvedencem medicinske fizike Ime in prii Na podrocjih Datum mag. Petra Tomše, univ. dipl. fiz. nuklearna medicina 25. 04. 2024 asist. dr. Daša Grabec, univ. dipl. fiz. radioterapija – teleterapija radioterapija – brahiterapija 25. 04. 2024 Manca Podvratnik, mag. med. fiz. diagnosticna radiologija 29. 05. 2024 asist. mag. Boštjan Drolc, univ. dip. fiz. diagnosticna radiologija nuklearna medicina 20. 12. 2024 11.4 POOBLAŠCENI IZVAJALCI ZDRAVSTVENEGA NADZORA Pooblašceni izvajalci zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev izvajajo zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev v okviru javne zdravstvene službe. Obseg zdravstvenih pregledov, delovanje pooblašcenih institucij in pogoji za pridobitev pooblastila so opredeljeni v Pravilniku o izvajanju zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev (Uradni list RS, št. 2/04 in 76/17 – ZVISJV-1). Pooblastilo izda minister, pristojen za zdravje, na podlagi mnenja URSVS in Razširjenega strokovnega kolegija za podrocje medicine dela. V letu 2019 je URSVS podala pozitivno mnenje o izpolnjevanju pogojev za sedem izvajalcev zdravstvenega nadzora iz petih institucij. 11.5 POOBLAŠCENI IZVAJALCI MERITEV RADONA ZVISJV-1 in Uredba o nacionalnem radonskem programu (Uradni list RS, št. 18/18 in 86/18) dolocata posebna pooblastila za institucije, ki izvajajo vladni Program pregledovanja in izvajanja meritev radona. Pogoji za pridobitev pooblastila so podrobneje doloceni s Pravilnikom o pooblašcanju izvajalcev strokovnih nalog s podrocja ionizirajocih sevanj (Uradni list RS, št. 39/18). V letu 2019 je URSVS izdala eno pooblastilo izvajalcu meritev radona (preglednica 64). Preglednica 64: V letu 2019 izdano pooblastilo za meritve radona Izvajalec Obseg pooblastila Datum Radonova Laboratories AB, Box 6522, SE-751 38 Uppsala, Švedska Izvajanje enostavnih meritev koncentracij radona 05. 06. 2024 Konkurencno podjetje se je na izdano pooblastilo pritožilo. Pritožbeni postopek se v letu 2020 nadaljuje na drugi stopnji. 12 UPORABA JEDRSKE ENERGIJE PO SVETU Konec leta 2019 je bilo na svetu 30 držav s 443 obratujocimi reaktorji za pridobivanje elektricne energije. V gradnji je 53 jedrskih reaktorjev, od katerih se je gradnja štirih jedrskih elektrarn pricela v letu 2019. Po eno elektrarno so v letu 2019 priceli graditi v Rusiji, na Kitajskem, v Veliki Britaniji in v Iranu. Z omrežjem so v letu 2019 povezali šest novih jedrskih elektrarn – tri v Rusiji, dve na Kitajskem ter eno v Republiki Koreji. V letu 2019 so zaprli 13 jedrskih elektrarn, in sicer pet na Japonskem, dve v Združenih Državah Amerike ter po eno v Rusiji, na Tajvanu, v Švici, v Nemciji, na Švedskem in v Republiki Koreji. V Evropi nove jedrske elektrarne gradijo na Finskem in Slovaškem ter v Belorusiji, Franciji, Rusiji, Turciji, Ukrajini in Veliki Britaniji. Podrobnejši podatki o številu jedrskih elektrarn in njihovi moci po državah sveta so razvidni iz preglednice 65. Preglednica 65: Število jedrskih elektrarn v letu 2019 in njihova moc Država Obratujoci reaktorji Reaktorji v gradnji štev. moc štev. moc Belorusija 2 2.220 Belgija 7 5.930 Bolgarija 2 1.966 Ceška 6 3.932 Finska 4 2.794 1 1.600 Francija 58 63.130 1 1.630 Madžarska 4 1.902 Nemcija 6 8.113 Nizozemska 1 482 Romunija 2 1.300 Ruska federacija 38 28.415 4 4.525 Slovaška 4 1.814 2 880 Slovenija 1 688 Španija 7 7.121 Švedska 7 7.725 Švica 4 2.960 Turcija 1 1.114 Ukrajina 15 13.107 2 2.070 Velika Britanija 15 8.923 2 3.260 Skupaj Evropa 181 160.302 15 17.299 Argentina 3 1.633 1 25 Brazilija 2 1.884 1 1.340 Kanada 19 13.554 Mehika 2 1.552 Združene države Amerike 96 97.565 2 2.234 Skupaj Amerika 122 116.188 4 3.599 Država Obratujoci reaktorji Reaktorji v gradnji štev. moc štev. moc Armenija 1 375 Bangladeš 2 2.160 Indija 22 6.255 7 4.824 Iran 1 915 1 974 Japonska 33 31.679 2 2.653 Kitajska 48 45.518 10 9.448 Koreja, republika 24 23.123 4 5.360 Pakistan 5 1.318 2 2.028 Tajvan 4 3.844 2 2.600 Združeni arabski emirati 4 5.380 Skupaj Azija in Bližnji vzhod 138 113.027 34 35.427 Južna Afrika 2 1.860 Vse skupaj 443 391.377 53 56.325 Vir: [105] 13 SEVALNA IN JEDRSKA VARNOST V SVETU 13.1 OPIS INES LESTVICE Mednarodna lestvica jedrskih in radioloških dogodkov INES (International Nuclear and Radiological Event Scale) se v svetu uporablja kot orodje za skladno obvešcanje javnosti o varnostnem pomenu jedrskih in radioloških dogodkov. Lestvica INES se uporablja za vse dogodke, tako v jedrskih in sevalnih objektih, kot tudi tiste povezane s prevozom, shrambo in uporabo radioaktivnih snovi in virov sevanja. Dogodki so na INES lestvici razvršceni v sedem stopenj: stopnje od 1 do 3 imenujemo »nezgode«, stopnje od 4 do 7 pa »nesrece« (slika 152). Resnost dogodka je na vsaki naslednji stopnji lestvice približno desetkrat vecja. Dogodke, nepomembne za varnost, imenujemo odstopanja in so razvršceni pod samo lestvico oz. na stopnjo 0. slika2 Slika 152: Ocene dogodkov po INES lestvici INES razvršca jedrske in radiološke nesrece oz. nezgode in druge dogodke z uporabo kriterijev za tri podrocja: - obsevanje prebivalcev in radioaktivni izpusti v okolje, - povišano sevanje in radioaktivna kontaminacija v objektu in - degradacija obrambe v globino. Metodologija in kriteriji za razvršcanje dogodkov po njihovem pomenu za jedrsko ali sevalno varnost so doloceni v prirocniku INES in so dostopni tudi na spletni strani URSJV pod rubriko INES dogodki. MAAE je kratko predstavitev sistema INES za javnost pripravila s posebnim letakom. Mednarodno obvešcanje o dogodkih se izvaja za pomembnejše dogodke, ki so ocenjeni s stopnjo 2 ali vec, ter za ostale dogodke, ki so vzbudili zanimanje mednarodne javnosti. Porocila o dogodkih so objavljena na spletnem komunikacijskem sistemu NEWS. 13.2 INES DOGODKI V LETU 2019 V sistemu NEWS je bilo objavljenih 24 porocil o dogodkih, ki so se zgodili v letu 2019, od teh je bilo 16 dogodkov stopnje 2, sedem dogodkov stopnje 1 in en dogodek stopnje 0. Dogodki so razvršceni v naslednje kategorije: štirje dogodki v jedrskih elektrarnah, trije dogodki v jedrskih oz. sevalnih objektih, trije dogodki z obsevanjem osebja v zdravstvu oz. farmaciji, trije dogodki z obsevanjem delavcev med izvajanjem radiografije in deset dogodkov povezanih z viri sevanja, ki so bili ukradeni, izgubljeni ali pa najdeni kot viri sevanja neznanega izvora. Z oceno stopnje 2 po INES lestvici je bil ocenjen potencialni dogodek v Franciji, kjer so ugotovili poslabšanje obrambe v globino za seizmicne dogodke na 13 enotah razlicnih elektrarn. V primeru potresa bi zaradi medsebojnega gibanja dizel generatorja in sosednjih struktur lahko prišlo do poškodb cevovodov, povezanih z dizel generatorjem in do njegovega izpada iz obratovanja. Posledice bi bile izguba izmenicnega elektricnega napajanja za varnostne sisteme, ki zagotavljajo hlajenje goriva v reaktorju in bazenu za izrabljeno gorivo. Upravljavci reaktorjev so izvedli ustrezna popravila pred ponovnim zagonom elektrarn. Z oceno stopnje 2 je bil ocenjen tudi dogodek med remontom elektrarne, kjer je prišlo do kršitve obratovalnih pogojev in omejitev med drenažo primarnega hladilnega sistema. Vzrok dogodka je bilo vec cloveških napak in neupoštevanje postopkov. Nivo hladila v reaktorski posodi se je zaradi napacno izvedenih ukrepov osebja nenadzorovano znižal, vendar pa ni prišlo do odkritja goriva v sredici reaktorja. Na isti enoti mehiške elektrarne sta bila v 2019 kar dva podobna dogodka stopnje 2, ki sta ogrozila sevalno varnost delavcev. Pri prvem dogodku je bil odstranjen radiološki šcit, ki varuje osebje pred prekomernim obsevanjem v primeru vstopa v obmocje visoke hitrosti doze, vecje od 10 mSv na uro. Pri drugem dogodku pa so bila vrata v drug prostor z obmocjem visoke hitrosti doze zaprta, a ne zaklenjena, kar bi omogocilo vstop osebam in posledicno obsevanje. Pri obeh dogodkih je bil poslabšan nivo obrambe v globino, vendar pa ni prišlo do dejanskega obsevanja osebja. Dogodek stopnje 2 se je zgodil v skladišcu radioaktivnih odpadkov, kjer v silosu hranijo srednje-radioaktivne odpadke iz razgradnje izrabljenega jedrskega goriva, deloma tudi kot tekoce odpadke. Ugotovili so, da na dan iztece iz silosa v tla približno 1 m³ tekocih radioaktivnih odpadkov, kar v obdobju 5 mesecev pomeni izpust 8 TBq 137Cs v okolje. Razširjanje kontaminacije v tleh je zelo pocasno in tako je tveganje za prebivalce in okolje majhno. Ocena dogodka temelji na aktivnosti kontaminacije obmocij objekta, kjer to ni predvideno po projektu. Dva dogodka sta se zgodila v objektih za proizvodnjo in ravnanje z radioizotopi. Pri prvem dogodku so se trije delavci kontaminirali z 99Mo, saj sta bila kontaminirana orodje in pokrov vsebnika, v katerega so spravili posodo z izotopom. Ocena prejetih doz na rokah delavcev znaša 377 mSv, 732 mSv in 1.444 mSv, kar je za dva delavca preseglo letno dozno mejo 500 mSv, kar je osnova za oceno stopnje 2 po INES lestvici. Pri drugem dogodku so se trije delavci obsevali z 241Am, ki je bil ujet v filtru sesalca za cišcenje in se je po okvari sesalca razpršil v prostoru ter kontaminiral dihala delavcev. Tako je prišlo do notranje kontaminacije delavcev in dozi za dva od treh delavcev sta presegli letno dozno mejo, kar je merilo za oceno stopnje 2 po INES lestvici. Še en dogodek, povezan z delom v jedrskih objektih, je prekomerno obsevanje zunanjega izvajalca, ki je obcasno delal v objektih z radioaktivnimi snovmi. Dozimeter je pokazal, da je v štirih mesecih prejel dozo 156 mSv, kar presega omejitev za posameznika iz prebivalstva, ki znaša 1 mSv na leto, zato je bil dogodek ocenjen s stopnjo 2 po INES lestvici. Trije dogodki stopnje 2 so se zgodili v bolnišnicah in so povzrocili kontaminacijo ter obsevanje delavcev. Pri prvem dogodku je delavcu brizgnila v oko kapljica raztopine z 68Ga, kar je povzrocilo kontaminacijo desnega ocesa, ocenjena doza pa je bila 27 mSv, kar je vec od letne omejitve 20 mSv. Drugi dogodek je bil kontaminacija rok dveh delavcev s F-18, ki se uporablja za preiskave s PET. Doza na koži rok je bila ocenjena na 2.000 mSv za vsakega od delavcev, kar presega letno omejitev 500 mSv za roke in kožo. Tretji dogodek izhaja iz izmerjene doze v dozimetru delavca v nuklearni medicini, ki je v bolnišnici prejel mesecno dozo na rokah 723 mSv, kar presega letno omejitev 500 mSv. Vzrok za dogodke je tudi neuporaba ustrezne zašcitne opreme za delavce. Porocali so o treh dogodkih stopnje 2, pri katerih so delavci med izvajanjem radiografije z 192Ir prejeli doze nad letno omejitvijo. Pri prvem dogodku je delavec prejel dozo 193,40 mSv. Vzroki za dogodek so bili nezavarovan vir sevanja, saj ni bil v postavljen v varen položaj, ter okvara naprave za zagotovitev varnega vstopa delavca v bunkerju za obsevanje. Drugi dogodek je bil obsevanje dveh delavcev v bunkerju, kjer vira niso povlekli v zašcito po koncanem slikanju. Elektronska dozimetra, ki sta ju nosila delavca, sta bila izklopljena in nista opozorila na povišano sevanje. Delavec radiološke zašcite pa ni izmeril hitrosti doze in s tem preveril, ali je vir res shranjen v zašciti. Delavca sta tako prejela dozi 100 mSv in 30 mSv. Tudi tretji dogodek je bil obsevanje z virom, ki ni bil povlecen v zašcito. Delavec je spregledal svetlobni alarm in se ob vstopu ni zaustavil ob zvocnem alarmu zaradi povišanega sevanja, prav tako pa ni preveril svojega elektronskega dozimetra. Tako je prejel dozo 81,49 mSv. Deset dogodkov je bilo povezano z viri sevanja, nad katerimi je bil zacasno izgubljen nadzor, ker so bili ukradeni, izgubljeni, ali pa so bili najdeni kot viri sevanja neznanega izvora. V enem primeru vir ni bil najden. V ostalih dogodkih pa so vse vire kasneje našli in pregledali obsevalne naprave ter zašcito in s tem potrdili, da ni bilo posledic za prebivalce zaradi morebitnega obsevanja. Porocali so o dveh dogodkih, kjer so bili viri sevanja ukradeni. Pri prvem dogodku so iz parkiranega vozila ukradli opremo za meritev gostote z viroma 241Am/Be in 137Cs kategorije 2, teh virov pa še niso našli in dogodek je zacasno ocenjen s stopnjo 2. V drugem primeru so ponoci iz parkiranega vozila ukradli merilec vlažnost oz. gostote Troxler z virom 137Cs kategorije 4. Še isti dan je 4 km stran policija našla napravo v grmovju. Dogodek je bil ocenjen s stopnjo 1. V treh primerih so izgubili vir sevanja med transportom, ker so naprave z viri padle iz vozila. Prvi dogodek je bil izguba vira 137Cs kategorije 4, ki so ga nepoškodovanega našli policaji naslednji dan pri krajevnem zbiralcu odpadnih kovin. Drugi dogodek se je zgodil s prometno nesreco, v katerem sta umrla dva delavca, voznik pa je bil hudo ranjen. Policija je zavarovala vozilo, vendar je medtem že izginila naprava z virom sevanja 192Ir kategorije 2. Tudi ta vir so našli po dveh dneh pri zbiralcu odpadnih kovin 10 km od kraja nesrece. Tudi tretji dogodek se je tudi s padcem naprave z virom 192Ir kategorije 3 iz vozila. Med iskanjem vira, ko se je voznik vracal nazaj po prevoženi poti, pa ga je poklical trgovec, ki je na najdenem vsebniku vira našel telefonsko številko podjetja. Vsi trije dogodki so bili ocenjeni s stopnjo 1. Izgubili so tudi vir sevanja 241Am/Be kategorije 3 na vrtalni napravi, ki je odpadel v 1.800 metrov globoki vrtini, ko se je glava vrtalne naprave zlomila. Meritve so pokazale, da vrtina ni kontaminirana in da je vir nepoškodovan. Vir so uspešno pobrali šele po 16 dneh z uporabo posebej za ta namen razvite naprave. Dogodek je bil ocenjen s stopnjo 1. Poseben primer je delec 137Cs iz naprave za brahiterapijo, ki je izgubljen nekje v onkološki bolnišnici in ga ne najdejo. Gre za vir kategorije 5 in zato je zacasna INES ocena stopnja 0. Porocali so o treh dogodkih z najdbo virov sevanja neznanega izvora. Prvi primer je iz velikega evropskega pristanišca, kjer so trikrat našli vire 60Co kategorije 3 v vsebnikih z odpadnimi kovinami. V vseh najdbah so bili viri enaki, prvic jih je bilo pet, drugic trije in tretjic en sam vir. Poreklo virov ni bilo znano in tudi po povpraševanju v razlicnih državah tega niso mogli dolociti. Dogodek je bil po kriterijih poslabšanja obrambe v globino ocenjen s stopnjo 2. Podoben dogodek se je zgodil v sosednji državi, kjer so pri zbiralcu odpadnih kovin blizu pristanišca našli vir 60Co. Pošiljka odpadnih kovin, ki je vsebovala vir, je prišla iz Zahodne Afrike. Dogodek je bil glede na aktivnost vira ocenjen s stopnjo 1. Tretji dogodek je bil najdba vira 226Ra kategorije 4 v transportnem vsebniku. Takšen vir so uporabljali za odstranjevanje staticnega naboja. Dogodek je bil ocenjen s stopnjo 1. 13.3 INES DOGODKI V SLOVENIJI Za upravljavce sevalnega ali jedrskega objekta nacin porocanja o dogodkih doloca 30. clen Pravilnika JV9. Porocilo o opravljeni analizi dogodka, ki ga mora upravljavec predložiti URSJV, mora vsebovati tudi klasifikacijo dogodka po mednarodni lestvici jedrskih in radioloških dogodkov. V Sloveniji v letu 2019 ni bilo dogodkov, za katere bi porocali v skladu s kriteriji INES. V NEK sta bila v 2019 dva dogodka, eden stopnje 0 in drugi stopnje 1 po INES lestvici. Opis dogodkov v NEK je v poglavju Dogodki in obratovalne izkušnje. 13.4 DRUGI MEDNARODNO ODMEVNI DOGODKI V LETU 2019 Na spletni strani MAAE za obvešcanje o izrednih dogodkih so porocali še o drugih dogodkih v letu 2019, ki niso bili vkljuceni v porocanje v sistem NEWS za INES dogodke. Vecina teh dogodkov ni bila ocenjenih po merilih INES. Trije dogodki so povezani z jedrskimi elektrarnami. Prvi je bil dogodek v ukrajinski elektrarni, kjer je prišlo do požara na transformatorju v stikališcu, zaradi tega so elektrarno odklopili iz omrežja in jo zaustavili. Dogodek so ocenili s stopnjo 0 po INES lestvici. Drugi in tretji dogodek sta obvestili o dveh potresih v Franciji, ki nista povzrocila poškodb na jedrskih elektrarnah in drugih jedrskih objektih v bližini. Po drugem, mocnejšem potresu, so preventivno zaustavili eno od elektrarn in izvedli pregled opreme glede morebitnih ucinkov potresa, preden so elektrarno ponovno zagnali. Porocali so tudi o dveh dogodkih z razširjanjem kontaminacije iz fukušimske nesrece. Prvi dogodek je bil poplavljanje velikih vrec s kontaminirano snovjo, ki so jo nabrali ob cišcenju okolice elektrarne v Fukušimi. Mocno deževje je odneslo 10 vrec v reko, od kjer so jih sedem rešili, nekaj kontaminirane snovi pa je voda odplavila. Drugi dogodek je bil pušcanje kontaminirane vode iz zbiralnika drenaže za dimnik elektrarne v Fukušimi. Pušcanje zbiralnika so prvic opazili po tajfunu, ki je zadel elektrarno mesec dni pred tem dogodkom. Sedem dogodkov je bilo povezanih z viri sevanja. Štirje od teh so bili dogodki s krajo virov sevanja, vsi pa so se zgodili v Latinski Ameriki. V dveh dogodkih so roparji ukradli vozila z viri sevanja 192Ir v radiografski kameri, po iskalni akciji pa je policija našla nepoškodovan vir nekaj dni kasneje. V drugih dveh dogodkih pa so iz parkiranega vozila ukradli merilnike gostote oz. vlažnosti z viri 241Am/Be in 137Cs, ki kljub iskanju niso bili najdeni. V podmorski vrtini se je poškodovala vrtalna sonda z virom tritija in dvema viroma 137Cs, ki jih ni bilo mogoce izvleci iz vrtine. Pri tem se viri niso poškodovali, vrtino pa so zaprli z betonskim cepom in tako bodo trije izgubljeni viri ostali pokopani na dnu vrtine 3,8 km pod površjem. Porocali so tudi o dveh najdbah virov sevanja neznanega izvora. Portalni monitor na vhodu v skladišce izrabljenih kovin je zaznal povišano sevanje in med odpadnimi snovmi so našli v železni škatli vir 137Cs. Hitrost doze na kontaktu z železno škatlo je bila 70 mSv/h, o aktivnosti vira ali njegovem poreklu pa niso porocali. Drugi dogodek je bil najdba belega plasticnega vedra s steklenimi in plasticnimi posodami z oznakami radioaktivnih snovi. Vedro s posodami je bilo odvrženo v smetarski kontejner. Radioaktivne snovi so bile oznacene kot uranil klorid, uranil nitrat in uranil sulfat. Dogodek še raziskujejo. Po porocanju na srecanju MAAE skupine za izmenjavo obratovalnih izkušenj smo izvedeli tudi za dogodek stopnje 2 po INES lestvici v jedrski elektrarni azijske države. Dogodek se je zgodil med fizikalnimi testi reaktorja pred zagonom elektrarne na moc. Nepravilno delovanje regulacijskih palic je povzrocilo porast moci reaktorja do 18%, kar je izven obratovalnih pogojev in omejitev z mejo na 5% moci. Operaterji reaktorja so nato zaustavili reaktor z vstavitvijo regulacijskih palic. Med dogodkom je bil tako velik porast moci reaktorja tudi posledica neustreznega ravnanja operaterjev. Med dogodkom ni prišlo do poškodb gorivnih elementov. Vir: [106] 14 VIRI [1] Nuklearna elektrarna Krško, Letno porocilo o obratovanju NEK za leto 2019, februar 2020. [2] Razširjeno porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v RS leta 2018, URSJV/DP-211/2019. [3] Mesecna porocila o obratovanju NEK v letu 2019. [4] Inšpekcijski zapisnik, št. 31/2019. Ljubljana: Uprava RS za jedrsko varnost, 2019. [5] Porocilo o opravljeni analizi po odstopanju »Izguba integritete zadrževalnega hrama v remontu z dne 7.10.2019«- porocanje po pravilniku, Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2019. [6] Inšpekcijski zapisnik, št. 41/2019. Ljubljana: Uprava RS za jedrsko varnost, 2019. [7] Inšpekcijski zapisnik, št. 9/2020. Ljubljana: Uprava RS za jedrsko varnost, 2020. [8] Razširjeno porocilo oz. analiza, Ljubljana: Uprava RS za jedrsko varnost, 2020. [9] Porocilo o opravljeni analizi po odstopanju »Odpoved ECR merilne zanke T-424EC in vstop v LCO 3.3.3.5 in DEC-LCO 3.3.3.5«- porocanje po tehnicnih specifikacijah, Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2019. [10] Zakljucno porocilo, Ljubljana: Uprava RS za jedrsko varnost, 2020. [11] Inšpekcijski zapisnik št. 2/2019. [12] Razširjeno porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v RS leta 2018, URSJV/DP-211/2019. [13] Odlocba URSJV o izvedbi modernizacije varnostnih rešitev za preprecevanje težkih nesrec in blažitev njihovih posledic, september 2011. [14] NPP Krško Analyses of Potential Safety Improvements, NEK ESD-TR-09/11, januar 2012. [15] URSJV odobritev Programa nadgradnje varnosti NEK, februar 2012. [16] Slovenian Post-Fukushima National Action Plan, URSJV, december 2012. [17] Posodobljeni post-fukušimski akcijski nacrt (Update of the Slovenian Post-Fukushima Action Plan), URSJV, december 2019. [18] Program nadgradnje varnosti NEK, Rev. 3, januar 2017. [19] Odlocba URSJV o odobritvi Programa nadgradnje varnosti NEK rev. 3 in podaljšanju roka za izvedbo, januar 2017. [20] Letno porocilo o radioaktivnih emisijah iz NE Krško za leto 2019. [21] Letno porocilo o obratovanju raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II za leto 2019, IJS-DP-13005, Izdaja 1, januar 2019. [22] Polletno porocilo o izvedbi nacrta sprememb in izboljšav, IJS-DP-11894, Izdaja 10, IJS, januar 2019. [23] Bucar T. in Stepišnik M., Meritve radioaktivnosti v okolici reaktorskega centra IJS. Porocilo za leto 2019, Inštitut »Jožef Stefan«, št. del. por. IJS: IJS-DP-12999. [24] Nadzor radioaktivnosti CSRAO v Brinju. Porocilo za leto 2019. IJS-DP-13041, februar 2020. [25] Letno porocilo o izvajanju varstva pred IO sevanji in o vplivu Rudnika Žirovski Vrh na okolje za leto 2019, marec 2020. [26] Nadzor radioaktivnosti okolja Rudnika Žirovski vrh. Porocilo za leto 2019. ZVD, LMSAR-27/2020-GO, marec 2020. [27] Porocilo o obsevanosti prebivalcev Slovenije v letu 2019. ZVD, LMSAR-20200009-MG, marec 2020. [28] Letno porocilo o radioaktivnih emisijah iz Nuklearne elektrarne Krško. [29] Prispevek za porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji za leto 2019. ARAO, 08-01-002, februar 2020. [30] Porocilo o delu pooblašcene organizacije v letu 2019. ZVD d.o.o., LDOZ-10/2020-GO, januar 2020. [31] Porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti za leto 2019. Institut »Jožef Stefan«, Odsek za znanosti v okolju (F -2), januar 2020. [32] Porocilo o meritvah specificne aktivnosti BD smol. NEK, TO.RZ-17/2019, februar 2019. [33] Porocilo o meritvah specificne aktivnosti BD smol. NEK, TO.RZ-55/2019, julij 2019. [34] Porocilo o meritvah specificne aktivnosti BD smol. NEK, TO.RZ-85/2019, november 2019. [35] Porocilo o meritvah specificne aktivnosti oglenih filtrov iz sistema VA. NEK, TO.RZ-18/2019, september 2019. [36] Porocilo o meritvah specificne aktivnosti oglenih filtrov iz sistema VA111 in VA441. NEK, TO.RZ-74/2019, september 2019. [37] Porocilo o meritvah radioaktivne kontaminacije predmetov za iznos iz nadzorovanega obmocja NEK. ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o., LMSAR-49/2019-MG, junij 2019. [38] Porocilo o meritvah radioaktivne kontaminacije predmetov za iznos iz nadzorovanega obmocja NEK. ZVD Zavod za varstvo pri delu d. o. o., LMSAR-55/2019, julij 2019. [39] Porocilo o rezultatih meritev aktivnosti sevalcev gama. IJS, 36/2019, julij 2019. [40] Porocilo Sklada za financiranje razgradnje NEK, DŠT/TŠ-104/2020, april 2020. [41] prispevek URSZR za porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v RS za leto 2019, februar 2020. [42] Organizacijsko navodilo: ON 2.1.2 Spremljanje in obravnava tujih obratovalnih izkušenj in upravnih zahtev. [43] Baza InfoURSJV, modul Tuje izkušnje. [44] http://reachingcriticalwill.org/images/documents/Disarmament fora/npt/prepcom18/statements/23April_Slovenia.pdf [45] https://www.un.org/disarmament/wmd/nuclear/npt2020/prepcom2019/ [46] http://statements.unmeetings.org/media2/21491900/slovenia.pdf [47] https://www.iaea.org/sites/default/files/16/08/statement_sir_2015.pdf [48] https://www.iaea.org/safeguards/symposium/2014/home/eproceedings/sg2014-slides/000388.pdf [49] https://www.iaea.org/About/Policy/GC/GC60/GC60Documents/English/gc60-13_en.pdf [50] http://ec.europa.eu/transparency/regexpert/index.cfm?do=groupDetail.groupMeetingDoc&docid=12948 [51] https://www.iaea.org/sites/default/files/18/09/sg-serving-nuclear-non-proliferation.pdf [52] https://www.ctbto.org/ [53] https://www.ctbto.org/the-treaty/article-xiv-conferences/afc2019/wednesday-25-september-2019/ [54] https://www.ctbto.org/press-centre/highlights/2017/executive-secretary-lassina-zerbo-participates-in-bled-strategic-forum/ [55] https://www.ctbto.org/press-centre/news-stories/2019/around-85-nations-rally-to-promote-ctbt-at-article-xiv-conference/ [56] https://www.armscontrol.org/act/2019-11/news/frustrations-surface-ctbt-conference [57]https://www.ctbto.org/fileadmin/user_upload/statements/2019/CTBTO_NPT_PrepCom2019ES_statement_d3_29042019.pdf [58] http://ec.europa.eu/trade/import-and-export-rules/export-from-eu/dual-use-controls/ [59] http://www.nuclearsuppliersgroup.org/en [60] http://www.mgrt.gov.si/ [61] http://indico.ictp.it/event/a14255/other-view?view=ictptimetable [62] http://www-ns.iaea.org/downloads/rw/source-safety/scrap-metal-code/workshops/malta-workshop-meeting-report-final.pdf [63] http://www-pub.iaea.org/MTCD/publications/PDF/Pub1316_web.pdf [64] http://www-ns.iaea.org/security/itdb.asp [65] https://www.flickr.com/photos/iaea_imagebank/sets/72157694841392731/ [66] https://www.iaea.org/newscenter/news/key-nuclear-security-agreement-to-enter-into-force-on-8-may [67] https://www.sipri.org/commentary/2016/entry-force-amendment-convention-physical-protection-nuclear-material [68] https://www.nti.org/learn/treaties-and-regimes/convention-physical-protection-nuclear-material-cppnm/ [69] https://www.armscontrol.org/act/2019-06/features/strengthening-nuclear-security-sustainable-cppnm-regime [70] http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/crisis-and-terrorism/securing-dangerous-material/index_en.htm [71] http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/crisis-and-terrorism/explosives/docs/20140505_detection_and_mitigation_of_cbrn-e_risks_at_eu_level_en.pdf [72] http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:52015XG0908(01)&from=EN [73] https://ec.europa.eu/home-affairs/sites/homeaffairs/files/what-we-do/policies/european-agenda-security/20171018_action_plan_to_enhance_preparedness_against_chemical_biological_radiological_and_nuclear_security_risks_en.pdf [74] http://www.nti.org/treaties-and-regimes/global-initiative-combat-nuclear-terrorism-gicnt/ [75] http://gicnt.org/documents/GICNT%20Plenary%20brochure_2019.pdf [76] http://www.gicnt.org/documents/2019%20GICNT%20Plenary%20Co-Chairs%20Statement.pdf [77] http://www.ensra.org/news/10 [78] https://twitter.com/search?q=%23WENRA [79] http://csnsecurityconference.org/presentations/keynote-speaker/KS4_GDandrieux.pdf [80] https://www.iaea.org/sites/default/files/publications/documents/infcircs/2016/infcirc899.pdf [81] https://www.iaea.org/sites/default/files/publications/documents/infcircs/2016/infcirc899a4.pdf [82] http://www.nscontactgroup.org/ [83] http://www.mzz.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/6/38221 [84] https://www.iaea.org/publications/documents/infcircs/communication-dated-22-march-2017-received-from-the-permanent-mission-of-the-hashemite-kingdom-of-jordan-concerning-a-joint-statement-on-countering-nuclear-smuggling [85] https://www.state.gov/nuclear-security-rededication-and-refocus/ [86] http://euraca.eu/ [87] Porocilo APOSS-a v letu 2019. [88] Porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji za leto 2019, EKONERG - Institut za energetiku i zaštitu okoliša, Zagreb. [89] Porocilo »Elektroinštituta Milan Vidmar« o dejavnostih na podrocju varstva pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v letu 2019, januar 2020. [90] Porocilo ENCO o dejavnostih v letu 2019, februar 2020. [91] Porocilo podjetja ENCONET d.o.o. o dejavnostih v letu 2019, februar 2020. [92] Porocilo Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani o dejavnostih v letu 2019. [93] Porocilo Fakultete za elektrotehniko in racunalništvo Univerze v Zagrebu o dejavnostih na podrocju sevalne in jedrske varnosti v letu 2019. [94] Porocilo Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani o dejavnostih v letu 2019. [95] Porocilo IBE, d. d., svetovanje, projektiranje in inženiring Ljubljana o dejavnostih v letu 2019. [96] Porocilo pooblašcenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost INKO svetovanje o dejavnostih v letu 2019. [97] Porocilo IJS o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti za leto 2019. [98] Porocilo Instituta za elektroprivredu d.d., Zagreb, Hrvaška o dejavnostih v letu 2019. [99] Letno porocilo pooblašcenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji za leto 2019, Institut za varilstvo, januar 2020. [100] Porocilo Instituta za kovinske materiale in tehnologije o dejavnostih v letu 2019. [101] Porocilo IMK o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti za leto 2019. [102] Porocilo Nuccon GmbH o dejavnostih v letu 2019. [103] Porocilo podjetja SIPRO inženiring d.o.o. o dejavnostih v letu 2019, februar 2020. [104] Porocilo o delu pooblašcene organizacije v letu 2019. ZVD d. o. o., LDOZ-10/2020-GO, januar 2020. [105] https://pris.iaea.org/PRIS/home.aspx [106] http://www-news.iaea.org 15 SEZNAM KRATIC Spodaj so navedene kratice, ki so uporabljene v tem porocilu. ADR Accord européen relatif au transport international des marchandises Dangereuses par Route / evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga AMP Ageing Management Programme / program za obvladovanje staranja ARAO Agencija za radioaktivne odpadke ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje ATO Atomic Questions Working Group BIPM Mednarodni urad za uteži in mere / Bureau International des Poids et Measures BSS Basic Safety Standard/temeljni varnostni standard CDP Core Damage Probability / verjetnost za poškodbo sredice CEOD Centralna evidenca osebnih doz CERAO Centralna evidenca radioaktivnih odpadkov, ki jo vodi Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost CMC kalibracijske in merilne zmogljivosti / Calibration and Measurement Capabilities CORS Center za obvešcanje Republike Slovenije CSRAO Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov CTBT Comprehensive Nuclear Test-Ban Treaty / Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poizkusov CTBTO Comprehensive Nuclear Test-Ban Treaty Organization CURS Carinska uprava Republike Slovenije DRR diagnosticna referencna raven DG dizelski generator DLN državni lokacijski nacrt DPN državni prostorski nacrt EEOP Evacuation Emergency Operating Procedures EOP Emergency Operating Procedures EIMV Elektroinštitut Milan Vidmar EK Evropska komisija ELME Ekološki laboratorij z mobilno enoto EDMG Extensive Damage Mitigation Guidelines ENSREG European Nuclear Safety Regulators Group EQ Environmental Qualifications /okoljska kvalifikacija varnostne elektricne opreme ETF Exchange-Traded Fund EU Evropska unija FRI Fuel Reability Indicator / faktor zanesljivosti goriva GK Generalna konferenca Mednarodne agencije za atomsko energijo IAEA International Atomic Energy Agency / Mednarodna agencija za atomsko energijo ICJT Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo pri Institutu »Jožef Stefan« ICRP International Commission for Radiation Protection IDDS In Drum Drying System / sistem za sušenje radioaktivnih odpadkov IG izrabljeno gorivo IJS Institut »Jožef Stefan« INES International Nuclear Event Scale INPO Institute for Nuclear Power Operation INSC Instrument for Nuclear Safety Co-operation IRR Internal Rate of Return / notranja stopnja donosa ISI In Service Inspection / medobratovalni pregledi ISOE International System on Occupational Exposure ITDB Illicit Trafficking Database JAP ionizacijski javljalniki požara KNM Klinika za nuklearno medicino v Ljubljani KCDB Spletna baza Mednarodnega urada za uteži in mere KID Komunikacijski sistem med izrednim dogodkom LDOZ Laboratorij za dozimetrijo pri ZVD Zavodu za varstvo pri delu, d. o. o. LMSAR Laboratorij za meritve specificnih aktivnosti radionuklidov pri ZVD Zavodu za varstvo pri delu, d. o. o. MAAE Mednarodna agencija za atomsko energijo MKID Medresorni komunikacijski sistem med izrednim dogodkom MM Money Market MNZ Ministrstvo za notranje zadeve MORS Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije MZI Ministrstvo za infrastrukturo MZO Mreža zgodnjega obvešcanja MZZ Ministrstvo za zunanje zadeve NEA Nuclear Energy Agency NEK Nuklearna elektrarna Krško NEP Nacionalni energetski program Republike Slovenije NPT Non Proliferation Treaty / Pogodba o neširjenju jedrskega orožja NRC Nuclear Regulatory Commission NRP nacrt razvojnih programov NSG Nuclear Suppliers Group / Skupina jedrskih dobaviteljic NSRAO nizko- in srednje radioaktivni odpadki NUID pripravljenost na izredne dogodke / Nacrt Ukrepov ob Izrednem Dogodku NZIR Nacrt zašcite in reševanja O-2 Odsek za znanosti v okolju IJS OECD Organization for Economic Co-operation and Development OI Onkološki inštitut OPC operativni podporni center OSART Operational Safety Assessment Review Team OVC Cisterna, v katero se iztekajo tekocine iz reaktorja in vrocih celic pMC percent Modern Carbon PDEH sistem za digitalno regulacijo turbine PGD projekt za gradnjo objekta PIS Process Information System / procesni informacijski sistem PK Pariška konvencija PMF Probable Maximum Flood / dolocitev verjetne visoke vode PSR Periodic Safety Review / Obcasni varnostni pregled QA Quality Assurance / zagotavljanje kakovosti RAO radioaktivni odpadki RIC Reaktorski infrastrukturni center Instituta »Jožef Stefan« ROKO Radioaktivnost v OKOlju RS Republika Slovenija RTG rentgenske naprave RUŽV Rudnik urana Žirovski vrh RVO Nov sistem za zbiranje, arhiviranje in prikazovanje podatkov, ki bo v celoti zamenjal star sistem »MZO« RQR, RQA zahteve glede kakovosti rentgenskih žarkov, povezane z namenom uporabe RŽV Rudnik Žirovski vrh, javno podjetje za zapiranje rudnika urana, d. o. o. SID Skupina za obvladovanje izrednega dogodka SKPUO Strokovna komisija za preizkus znanja usposobljenosti operaterjev NEK SKRAO Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki SSAJN Strokovna skupina za analizo jedrske nesrece URSJV SSK structures, systems and components / strukture, sistemi in komponente SSOD Strokovna skupina za oceno doz URSJV SSSJV Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost SVPIS Služba za varstvo pred ionizirajocimi sevanji pri Institutu »Jožef Stefan« TLD Termo Luminiscencni Dozimeter TPC tehnicni podporni center TRIGA Training Research Isotope General Atomic TS Technical Specifications / tehnicne specifikacije Ur. l. Uradni list URSJV Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost URSVS Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji URSZR Uprava Republike Slovenije za zašcito in reševanje US NRC United States Nuclear Regulatory Commission USAR Update Safety Analysis report / Izpopolnjeno koncno varnostno porocilo VOK varnostno-obratovalni kazalniki VVA verjetnostne varnostne analize WANO World Association of Nuclear Operators WENRA Western European Nuclear Regulators Association / Združenje evropskih upravnih organov za jedrsko varnost ZN Združeni narodi ZPC zunanji podporni center ZPNB Zakon o prevozu nevarnega blaga ZUOD Zacetno usposabljanje osebja z dovoljenjem ZVD ZVD Zavod za varstvo pri delu, d. o. o. ZVISJV Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti