Inšpektoji o Vriskovi kmetiji "7 7 0 3 5 3 "7 402 Stran 7 Nove zlorabe bankomatov Stran 20 St. 57 / Leto 60 / Celje, 2. avgust 2005 / Cena 150 SIT 9 HRK Folo: ALEKS ŠTERN OBVESTILO NAROČNIKOM novegaf Naročnike Novega tednika obveščamo, da lahko kartico ugodnosti dvignste na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova 19, Celje od 7.30 do 17.00 in ob sobotah od 8.00 do 12.00. Seznam prodajnih mest oz. lokalov s popusti, ki jih omogoča kartica Novega tednika, objavljamo na strani 16. 9770353734020 Težave s plazovi V ponedeljek so v občinah Kozje in Podčetrtek končali popis škode po neurju s točo, ki je 22. julija zvečer zajelo širok pas dela obeh občin. V občini Kozje so dobili 245 vlog za škodo, povzročeno v kmetijstvu, ki znaša 202,8 milijona tolarjev. Na lokalnih cestah je škode za 107,8 milijona tolarjev, na mostovih za dobrih 27 milijonov, na nekategoriziranih občinskih cestah za 72,3 milijona, na gozdnih cestah za 6,4 milijona, na stanovanjskih in gospodarskih objektih za 6,9 milijona ter vodotokih za 164 milijonov, kjer pa niso zajete poškodbe v Krajevni skupnosti Osredek. Na državnih cestah je škode za približno 30 milijonov in plazovih 80 milijonov tolarjev, vendar ti podatki še niso popolni. Škodo pri plazovih je namreč težko oceniti, saj običajno šele sanacija na terenu pokaže vse razsežnosti posledic drsenja tal. Skupna škoda v občini Kozje brez Osredka znaša 832,2 milijona tolarjev. V občini Podčetrtek so dobili 210 prijav, te pa še prihajajo in jih bodo poskušali naknadno uvrstiti v poročilo o škodi. Na pridelkih so ocenili škodo v višini 135,7 milijona tolarjev, pri gozdnih cestah 17,2 milijona, na kmetijskih površinah 8,2 milijona, na stanovanjskih in gospodarskih objektih 27,9 milijona, pri plazovih 80,6 milijona in poškodbah na cestah 84,5 milijona tolarjev ali skupaj brez škode na vodotokih in državnih cestah 354,4 milijona tolarjev. Menijo, da bo končna škoda v občini v višini več kot 500 milijonov tolarjev. Obe občini sta v ponedeljek poročilo poslali v celjsko izpostavo republiške uprave za zaščito in reševanje. V tem tednu naj bi kot prvo pomoč dobili v obeh občinah denar ministrstva za okolje in prostor - 25 milijonov tolarjev občina Kozje in 15 milijonov občina Podčetrtek. Oba župana, Andrej Kocman in Peter Mišja, sta prepričana, da so ekipe obeh občinskih uprav s sodelavci opravile ogromno delo pri popisu škode, žal pa bo povračilo veliko manjše. Življenje na prizadetih območjih v obeh občinah se vrača v normalno življenje, zdaj pa bo tudi čas za temeljit razmislek, kaj bi bilo treba nujno in hitro postoriti, da bi bile posledice ob morebitni naravni nesreči manjše in manj boleče. TONE VRABL Šoferska Slovenija na Rogli V nedeljo je bilo na Rogli pri hotelu Planja tradicionalno, 14. srečanje voznikov in avtomehani-kov Slovenije, združeno z regijsko slovesnostjo ZŠAM celjske regije in deseto obletnico šoferskega združenja iz Zreč. Več kot tisoč članic in članov iz vseh štajerskih in drugih združenj šoferjev in avto-mehanikov je nagovoril tudi državni sekretar pri ministrstvu za promet dr. Peter Verlič. V prijetnem vremenu so se šoferke in šoferji zadržali tudi na družabnem srečanju. Štirinajsto srečanje - štiri so do zdaj organizirali člani ZŠAM Slovenske Konjice, deset pa združenje iz Zreč -je bilo v znamenju desete obletnice domačega združenja, pri čemer so člani iz vseh združenj celjske regije sklenili osrednje praznovanje stanovskega praznika 13. julija. S povorko starodobnih vozil, motornih koles in sodobnih tovornih vozil ter več kot stopetdesetih uniformiranih članic in članov, pihalne godbe Zreče in malih mažoretk iz Stranic so začeli slovesnost, na kateri so zbrane nagovorili župan Občine Zreče Jože Košir, predsednik ZŠAM Zreče Valter Podgraj- Povorka vozil članov ZŠAM na Rogli šek, predsednik Zveze ZŠAM Slovenije Igor Pipan in kot osrednji gost dr. Peter Verlič, državni sekretar pri ministrstvu za promet. Slednji je poudaril pomen delovanja združenj in zveze ZŠAM Slovenije, poklica voznika in cestno prometne varnosti. »Vlada RS je v juliju sprejela resolucijo o prometni politiki RS, ki se razlikuje od dosedanjih tovrstnih dokumentov v preglednosti, konkretnosti in najpomembnejših strateških nalogah. Le-to povezuje prometne sisteme,« je povedal dr. Peter Verlič. Na slovesnosti je športna komisija ZŠAM celjske regije podelila priznanja in pokale najuspešnejšim posameznikom in ekipam za dosežke na regijskem tekmovanju, ki je bilo junija na avtomobilskem poligonu v Ločiti pri Polzeli. Skupni pokal v ekipni razvrstitvi so letos prejeli tekmovalci šoferskega združenja iz Laškega, podelila pa sta ga predsednik ZŠAM celjske regije Fra'nc Janžič in predsednik športne komisije Bojan Pre-dovnik. AUA MIKLAVC . Foto: JOŽE MIKLAVC Rogaška v roke bankam Uprava Steklarne Rogaška je v zadnjem Uradnem listu za konec avgusta objavila sklic skupščine delniške družbe, s katero naj bi se se spremenilo dosedanje lastništvo. Štiri banke bodo namreč zamenjale svoje terjatve v kapitalski delež in s tem postale lastnice Steklarne Rogaška. To so Nova Ljubljanska banka, Nova komercialna banka Maribor, Banka Celje ter Slovenska kreditna banka. Prve "tri bodo za sanacijo v okvira prisilne poravnave namenile po 60 milijonov, SKB pa 20 milijonov tolarjev svežega kapitala, odpovedale pa se bodo svojim terjatvam do družbe v zameno za delnice. S tem bi osnovni kapital družbe povečali za 200 milijonov tolarjev. Ta sklep je veljaven pod pogojem, da bo prisilna poravnava, ki se nad družbo vodi pri Okrožnem sodišču v Celju, tudi pravnomočno potrjena. Če bo ta načrt uspel, pa bo postala sprememba terjatev v lastniške deleže bank osnova za nov načrt finančne reorganizacije steldarne, ki ga mora njena uprava pripraviti do 15. septembra. GREGOR STAMEJČIČ Dodatni inšpektor in redarstvo? svojega inšpektorja. V primeru, da bosta v inšpektorat vključeni še omenjeni dve občini, bodo za njune potrebe zaposlili še enega medobčinskega inšpektorja. V voj niš- j ki občinski stavbi menijo, da bo to koristno za vse občine, saj bo v primeru daljše odsotnosti že zaposlene inšpektorice nujne zadeve lahko reševal dodatni inšpektor. To je tudi glavni razlog, da se v vojniški občinski stavbi in občinskem svetu strinjajo s širitvijo inšpektorata za novi občini. Nova ureditev, bi vključe- V medobčinski inšpektorat štirih občin na severu celjske regije, ki vključuje Dobrno, Vojnik, Vitanje in Zreče, bodo kot kaže sprejeli tudi občini Šentjur in Oplotnica. Občinski svet Vojnika, kjer je sedež omenjenega inšpektorata, je na zadnji seji sprejel osnutek občinskega odloka o inšpektoratu, povečanem za omenjeni občini. To je storil kljub nekaterim pomislekom, saj so nekateri svetniki menili, da je šentjurska občina tako velika in raznolika, da bi potrebovala Druženje članov ZŠAM IW Policija presegla ustaljene postopke V primeru novinarke Pop TV Damjane Seme je notranji minister Dragutin Mate odredil izredni nadzor, o čemer smo že pisali. Medtem so na novinarski konferenci v Ljubljani predstavili rezultate nadzora, ki je pokazal, da so vprašanja, ki so bila zastavljena na upravi kriminalistične policije v Ljubljani, presegla okvir vprašanj, ki so jih zastavili na parlamentarni komisiji za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb. Pri sodelovanju policije z mediji je šlo za način, ki presega okvire in ustaljene postopke, ki so predpisani znotraj policije, je pokazala preiskava. Minister Mate je ob tem dejal, da predvideva, da bo generalni direktor policije ukrepal v skladu s poročilom in naredil vse, da do podobnega ne bo več prihajalo. AB vala 42 tisoč prebivalcev, od tega skoraj polovico iz šentjurske občine, predvideni letni strošek za delo obeh inšpektorjev pa bi znašal približno 13 milijonov tolarjev. V Vojniku prav tako vedno bolj razmišljajo še o ustanovitvi občinskega redarstva z dvema redarjema, vendar v povezavi s še kakšno drugo občino. BRANE JERANKO Dnevi pasje vročine www.radiocelje.com Visoke temperature nevarne zdravju - Javni zavod Socio opozarjal Celjane ANKETA Ko sonce pokaže svojo moč dehidracije,« je ogovorila starejšega možakarja, ki je zatrdil, da bi strašno rad namesto tega našel kakšno stojnico s hladnim pivom, češ da voda še za »čevlje umit ni do- Stojnica z vodo je privabila mimoidoč bra«. Toda resnici na ljubo se je večini radovednežev, ki so pristopili k stojnici, voda močno prilegla. »Saj za nedeljo že napovedujejo ohladitve, ampak kaj, ko se bo iz te grozljive vročine razvilo kvečjemu kakšno uničujoče neurje,« je potožila ena od naključnih, »pa bi res en deci vode, če že ponujate«. Ljudje večinoma niso več vedeli, kaj bi sami s seboj. »V senco že, samo klime ne, tista je pa strup za zdravje,« je pripomnil nek drug sogovornik. »Ja, naslednji teden nas bo pa spet zeblo, ko se bo shladilo za petnajst stopinj,« je skrbelo tretjega. Ljudi večinoma begajo ravno velike temperaturne spremembe, značilne za letošnje leto, v dneh grozljive vročine pa se znajdejo vsak po svoje. Zavod Socio je v sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja Ljubljana pripravil letake, v katerih ljudi opozarja in jih ponovno poziva k pazljivosti, saj so lahko visoke temperature izjemno obremenilne za zdravje, kar sicer običajno opazimo šele, ko nam to z nedvoumnimi znaki začne sporočati samo telo. Zmanjšana storilnost in koncentracija, utrujenost, vse to je cena, ki jo plačujemo zaradi velike vročine, zato je toliko pomembneje upoštevati vsaj osnovne napotke, da ne bi popolnoma pregoreli. Doletijo nas lahko številne neprijetnosti, od kožnih izpuščajev, vročinskih krčev, motenj zavesti pa vse do vročinske izčrpanosti ali celo kapi. »Še posebej občutljivi so otroci do četrtega leta, starejši od 65 let, kronični bolniki, ljudje z duševnimi motnjami, tisti s prekomerno telesno težo, srčni bolniki, vsi, ki imajo povišan krvni tlak, in tisti, ki opravljajo fizična dela na prostem,« poudarja Avguštinova in hkrati svetuje, kako ravnati. »Spij-mo vsaj dva litra tekočine dnevno, brezalkoholne, se razume, priporočljivo je tudi, da ni gazirana. Izogibajmo se kofeinu, alkoholu, velikim količinam sladkorja ter pretirano ohlajenim pijačam. Zadržuj mo se v zapitih, hlajenih prostorih, v primerih, da doma nimamo klimatsko hlajenega prostora, pojdimo v nakupovalni center ali knjižnico, saj že nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri vzdrževanju normalne telesne temperature; Lahko se ohladimo tudi s hladno prho ali kopeljo, omejiti je treba športne aktivnosti oziroma izgubljene soli in minerale pri fizičnih aktivnostih nadomestiti z izotoničnimi napitki. Oblačimo se v lahka, ohlapna oblačila svetlejših barv, zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivali ter sončnimi kremami z višjim zaščitnim faktorjem,« opozarja. Avguštinova. Ne bo tudi odveč, če dodamo, da je potrebna večja pazljivost za volanom, saj se v pre-toplem okolju prehitro utrudimo, naš reakcijski čas se podaljša in pozornost hitreje popušča. In nikoli, res nikoli nikogar ne puščajmo v zaprtem parkiranem avtomobilu. Ne pozabite tudi na svoje domače ljubljenčke, redno jim menjajte vodo in jim priskrbite senco, saj vročina tudi nanje močno vpliva. V vsaki stvari je dobro najti nekaj pozitivnega, zato pomislimo na to, da se bomo vsaj malce naužili tistega pravega poletja. Bo že držalo, da kadar sonce pokaže svojo moč, pri tem precej pretirava, vendar brez skrbi, glede na napovedi nas bo kmalu spet zeblo. POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIČ Pa smo jo dočakali. Pasjo vročino namreč. Če smo se v začetku poletja spraševali, kaj je z vsemi tistimi meteorološkimi napovedmi, ki so nam obljubljale neznosno vročino in najbolj vroče poletje v zadnjem stoletju, nam je v preteklih dneh pobralo sapo. Temperature so se dvignile vse do 37 stopinj Celzija, na razgretem asfaltu celjskih ulic je bilo še huje. Javni zavod Socio - Projektna pisarna Celje, zdravo mesto je v središču mesta delil osvežilno in človeškemu telesu nujno potrebno vodo in hkrati mimoidoče opozarjal na obremenilne vplive visokih temperatur na zdravje ljudi. »Presenetljivo veliko ljudi je še v mestu, odziv na akcijo je zato precej dober,« pravi vodja Projektne pisarne Celje, zdravo mesto, Alenka Avguštin, medtem ko pridno toči vodo v kozarčke in jo ponuja mimoidočim. »Izvolite, gospod, čim več vode je treba popiti, da ne pride do Pogumni v Savinji Zadnji dnevi so postregli z zares visokimi temperaturami, ki so kar klicale po osvežitvi. To smo iskali, vsak po svoje. Eni v senci, drugi v hladnih sobah, nekateri v bazenih, ki so za pravo osvežitev prepolni, številni so se podali na morje, veliko pa je tudi tistih, ki so se pogumno hladili v rekah. Gotovo je ta osvežitev najbolj učinkovita, saj voda kljub vročini ni prav topla. Kopalci na sliki so se hladili v Savinji pri letuškem mostu. TONE TAVČAR V največji vročini smo se odločili, da bomo v središču dogajanja, zato smo se sredi Celja nastavili žare-čemu soncu, trdno odločeni, da bomo podrobno zaslišali mimomidoče o tem, kako prenašajo vremenske razmere. Bo že držalo, da so se nam jeziki zapletali, misli so bile nekoliko počasnejše, vendar smo se odžejali z vodo, ki so jo ponujali na stojnici Javnega zavoda Socio - Projektne pisarne Celje zdravo mesto in se predvsem močno strinjali, da bo treba brž stopiti v senco. Mirjana Hohnjec iz Celja: »Joj, saj ni mogoče niti govoriti, kako je zunaj! Ja, res je treba biti pazljiv. Hrana je v teh dneh bolj vegetarijanska, popiti je treba veliko vode in čakati, da bo bolje. Sicer imam zelo rada sonce, a tole je res preveč. Senca in počitek ...« Aljoša Volf iz Žalca: »No, saj sami čutite, da ni ravno prijetno. Tale vročina ubija. Predvsem je treba popiti veliko, veliko vode. Sam se kar ustavim, kjer imajo postavljene avtomate z navadno vodo, najraje, če grem mimo, kar v zdravstvenem domu ali lekarni. Simon Štabus iz Celja: »Tale voda, ki jo delijo na stojnici, je res dobra, saj človek zdaj potrebuje dosti več tekočine. Nismo navajeni, letos smo imeli ves čas bolj aprilsko vreme, hladno, deževno ... Poletje mora biti, ampak tole je malo preveč. V senco, ljudje, pazite nase, na srečo imamo blizu park in Savinjo, tam je malce bolj sveže.« POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIČ Sicer pa, kaj hočemo, vsak po svoje, treba je najti kakšno osvežitev.« Nevenka Rožman iz Celja: »Groza, res je vroče. V stanovanju še nekako gre, zunaj je pa res neznosno. Raje se držim tega, da ostanem v senci, kolikor toliko na hladnem in grem po opravkih zjutraj, ko še ni tako hudo. Pravkar sem šla po nakupih, vendar je bilo že to dovolj, kupila sem brezalkoholno pijačo, ker je seveda tudi žeja večja v teh dneh. Kar pa se hrane tiče, se tudi kar pozna, človeku niti zanjo ni kaj preveč, tako da nekako manj pojemo. Pa saj ta vročina ne bo trajala dolgo, do takrat pa predvsem čim več tekočine.« ■dspodarstvo Gorenje v silovitem tempu Dobri rezultati polletnega poslovanja - Ambiciozni načrti tudi za prihodnje Nadzorni svet Gorenja je na četrtkovi seji sprejel nerevidirano polletno poročilo o poslovanju družbe in celotne skupine Gorenje, za namestnika predsednika pa so nadzorniki imenovali »novega« člana dr. Jožeta Zagožna, ki je bil pred leti zaposlen v tem velenjskem gigantu. Prvi podatki o letošnjem poslovanju so precej vzpodbudni. Skupina Gorenje je v prvem polletju letošnjega leta ustvarila skoraj 114 milijard prihodkov iz prodaje, kar je za 15 odstotkov več kot v enakem obdobju preteklega leta. Približno 7-odstotno povečanje gre na račun družbe Mora Moravia. Konsolidirani čisti poslovni izid za pol odstotka presega vrednost lanskega primerljivega obdobja in znaša 1,8 milijarde tolarjev. Podobno rast čistih prihodkov so zabeležili tudi Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac v krovni družbi Gorenje, kjer so v letošnjem prvem polletju »pridelali« dobrih 70 mili- NAKRATKO jard tolarjev. Čisti poslovni izid znaša 1,19 milijarde, kar je za desetino manj kot primerljivi dobiček v enakem obdobju lani. Padec je predvsem -posledica povečanja davčnih bremen, saj se je dobiček pred davki povečal za 2,4 odstotka glede na isto obdobje lani. Kakor so pojasnili v upravi Gorenja, je za evropske trge še vedno značilna nizka raven gospodarskih aktivnosti, nizka stopnja zaupanja potrošnikov ter znižana mednarodna konkurenčnost zaradi šibkega ameriškega dolarja v primerjavi z evrom. Vsi ti dejavniki zmanjšujejo povpraševanje po trajnih dobrinah, med katere sodijo tudi gospodinjski aparati ter drugi izdelki za dom, hkrati pa povečujejo konkurenco in cenovne pritiske na evropskem trgu. Dodatne izzive v Gorenju so povzroča- le izjemno visoke cene nafte, strateških materialov in surovin, predvsem jeklene pločevine, drugih jeklenih izdelkov ter neželeznih kovin. Tudi zaradi teh dejstev uprava Gorenja polletno poslovanje ocenjuje kot dobro, njihovi oceni pa so se v četrtek pridružili nadzorniki. V Gorenju bodo še letos bodo dali na trg novo linijo Pinin-farina, odprli predstavništvo na Kitajskem in pripravili petletni strateški načrt do leta 2010. Pomemben izziv predstavlja tudi uvedba Direktive o reciklaži električnih in elektronskih odpadkov, ki že velja in po kateri bodo proizvajalci morali prevzeti skrb za gospodinjske aparate po izteku njihove življenjske dobe. Gorenje bo skrb za reci-klažo veljala približno 4 milijone evrov. US Šaleška na dopustu V Šaleški dolini so včeraj v treh največjih družbah, Gorenju, premogovniku in Vegradu, za dva tedna zaustavili proizvodnjo, saj so se začeli kolektivni dopusti. Glede na to, da je v teh podjetjih zaposlenih kar precej delavcev, bo tako pol avgusta Šaleška dolina v znamenju dopustov. V tem času bodo v podjetjih opravili nujna in tudi večja vzdrževalna dela ter pripravili proizvodnjo na jesenske izzive. Vip turnir kljub težavam V velenjskem tekstilnem podjetju M Club so po večletnih težavah v začetku leta uvedli likvidacijski postopek ter ustanovili novo podjetje Grupa Eura. Marca se je v novem podjetju zaposlilo 50 nekdanjih delavcev M Cluba, ki so nadaljevali proizvodnjo tekstilnih izdelkov, večinoma gre za dodelavne posle. Lastnik novega podjetja je zasebnik Aljančič iz Ljubljane, zastopnik za italijansko podjetje Allegri, za katerega v novem podjetju še vedno opravljajo večino dela. Kakor napoveduje direktorica podjetja Marjetka Gabéršek, naj bi v kratkem začeli izdelovati oblačila z blagovno znamko M Club, ki so jo odkupili. Temu še dodajmo, da bodo kljub likvidacijskemu postopku M Cluba znova organizirali teniški, v minulih letih odmevni Vip Club turnir, ki bo 20. avgusta. Pripravlja ga novo podjetje Grupa Eura. Menda jim sponzorjev za letošnjo prireditev ne manjka, pri čemer ni spisek povabljenih nič krajši kot prejšnja leta. Sto tisočakov za najboljšo nalogo Gospodarska zbornica in razvojna agencija Savinjsko-šaleške regije sta objavili razpis Mladi za razvoj Savinj-sko-šaleške regije za leto 2005. V zbornici in agenciji želijo predvsem izvedeti, kako o razvoju obeh dolin razmišljajo mladi. V javnem razpisu so k sodelovanju povabljeni dijaki, študentje in drugi mladi, tudi že zaposleni, iz devetih občin regije Saša. Predmeť prijave so idejne zasnove razvojnih projektov s področja podjetništva, turizma, okolja in prostora ter razvoja človeških virov, družbene infrastrukture in podeželja. Z nalogami, ki jih bo ocenila posebna komisija, naj bi prispevali predvsem k trajnostnemu razvoju regije. Pet najbolje ocenjenih nalog bo predstavljenih najodgovornejšim iz gospodarstva, negospodarstva in lokalnih skupnosti na okrogli mizi v novembru, avtorjem prvih treh najbolje ocenjenih nalog bodo podeljene denarne nagrade v višini 100, 75 ali 50 tisoč tolarjev. Prijave bodo sprejemali do konca oktobra. US www.radiocelje.com Država pozablja na domačo obrt Sekcija za domačo in umetno obrt pri Obrtni zbornici Slovenije bo septembra na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju predstavila novo spletno stran Art & Craft Slovenia, na kateri bodo predstavljeni rokodelci, sicer člani OZS. Katalog rokodelcev Slovenije bo zajemal širok izbor izdelkov, ki predstavljajo kulturno dediščino na eni in komercialno uporabnost na drugi strani. V tem tednu so člani sekcije v odprtem pismu opozarjali slovensko javnost, da je država pozabila na domačo obrt. To med drugim dokazuje drastično upadanje števila rokodelcev, zdaj jih je v celi Sloveniji le še 500, zaradi nestimulativne politike do domače obrti pa rokodelci prodajajo svoje izdelke na črno oziroma opuščajo to dejavnost. V sekciji opozarjajo, da bi morali spremeniti zakon o dohodnini tako, da bi imeli izdelovalci izdelkov domače in umetnostne obrti, ki prejmejo pozitivno mnenje Strokovne komisije pri OZS in svojo dejavnost registrirajo kot s. p., priznane višje normirane stroške. Navedenim zavezancem naj bi se normirani odhodki upoštevali v višini 70 odstotkov ustvarjenih prihodkov. US intervencijska naročila izven rednega delovnega asa na tel. št. 031 394 091 ČIŠČENJE JAVNIM POVRŠIN ČRPANJE IN OBDELAVA FEKAUJ Dobri rezultati Trg je zelo pozitivno reagiral na objavo poslovnih rezultatov Petrola in Gorenja, obenem pa se pričakuje dobre poslovne rezultate tudi še nekaterih drugih podjetij. Kljub počitniškemu vzdušju ob začetku tedna se je na tedenski ravni povečal tudi povprečni dnevni obseg poslov. Indeks SBI20 je v zadnjem tednu zrasel za odstotek na 4548 točk. Petrol je v prvem polletju prodal za 7 odstotkov več naftnih derivatov kot v enakem lanskem obdobju. Kosmati donos iz poslovanja je povečal za 5 odstotkov, zaradi znižanja posameznih stroškov poslovanja pa se je poslovni izid iz poslovanja povečal za več kot 20 odstotkov. Čisti poslovni izid prvega polletja je za 15 odstotkov boljši kot v enakem lanskem obdobju. Kljub temu, da je prihodnost sedanje uprave še vedno nedoločena, je to povzročilo kratkoročni dvig tečajev večine podjetij borzne kotacije. Poleg Petrola so se v zadnjem tednu več kot 2 odstotka podražile še delnice Žita, Istrabenza in Pivovarne Laško. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 25.7. IN 29. 7. 3znaka Ime Enotni tečaj Promet v mSIT CICG Cinkarna Celje 25.449,00 4,1 CETG Cetis 27.749,17 0,3 CHZG Comet Zreče 2.350.00 0.0 GRVG Gorenje 5.613.23 94,5 PILR Pivovarna Laško 7.284,95 41,7 JTKS Juteks 26.508,50 17,0 ET0G Etol 52.500,00 1,1 X«ptj -7,50 0,00 V zadnjem tednu so se najbolj podražile delnice Žita, katerih cena se je povzpela za skoraj 6 odstotkov. Njihova vrednost se vzpenja že zadnja dva tedna, odkar je cena delnic dosegla dno pri 29.000 tolarjev. Na ceno delnic pri trenutni vrednosti bolj vpliva vrednost nepremičnin družbe kot pa tekoči rezultati poslovanja. Skoraj dva odstotka so dražje tudi delnice Gorenja, ki le s težavo premaguje neugodne pogoje poslovanja. Prihodki od prodaje so sicer za 2 odstotka večji kot v enakem lanskem obdobju in dobiček iz poslovanja pred amortizacijo' je tudi za 11 odstotkov večji kot lani, vendar pa so se zaloge družbe v zadnjih šestih mesecih povečale za 15 odstotkov, kar je privedlo do 50-odstotnega povečanja spremembe vrednosti zalog, ki tudi predstavljajo prihodek družbe. Čisti poslovni izid je iiižji od primerljivega lanskega predvsem zaradi višjih davčnih obveznosti. Vendar pa je cena delnice ob upoštevanju lastnih delnic in prodajne opcije že na nivoju knjigovodske vrednosti. Poslovni rezultati skupine so nekoliko boljši kot matičnega podjetja. JMMa SBI20 Zadnji tečaj 4.548,44 4.230,39 121,67 X«pr- 1,36 . 0,53 0,01 Skupščina Luke Koper je spremenila statut družbe, tako da bo nova uprava imela štiri člane, katerih odločanje pa bo močno pogojeno z dovoljenji nadzornega sveta. Po mnenju nekaterih so nekatere spremembe statuta sporne z vidika ZGU. Julijska mesečna stopnja inflacije znaša 0,7 odstotka. Najbolj so se podražili naftni derivati, počitnice in tobačni izdelki. KAREL LIPNIK, borzni posrednik ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. i Čistilna pred startom V Šoštanja se v teh dneh začenja gradnja druge faze centralne čistilne naprave Šaleške doline. Priprave so trajale skoraj tri leta, gradnjo pa koordinirajo v Komunalnem podjetju Velenje. Za izvajalca je bila na mednarodnem razpisu izbrana družba Hidroinženi-ring iz Ljubljane v konzorciju s Primorjem iz Ajdovščine. :Gradnja drugega dela čistilne naprave bo veljala približno 2,43 milijarde tolarjev. Skoraj milijardo jim je uspelo pridobiti - Št 57-2. evropskih sredstev; to je še zadnji projekt v Sloveniji, za katerega so dobili denar iz predpristopnega sklada ISPA. Dobre pol milijarde bosta prispevali občini Velenje in Šoštanj, 600 milijonov država, nekaj manj pa se bo za naložbo nabralo tudi iz taks za obremenjevanje okolja. Čistilna naprava za Šaleško dolino v Šoštanju sicer deluje že nekaj časa, vendar opravlja le mehansko čiščenje. Z obnovo in dograditvijo bodo uredili še biološki del. Na napravo bodo priključena skoraj vsa gospodinjstva iz velenjske in šoštanjske občine; ker so kanalizacijo že zgradili, bodo čiščenje lahko začeli takoj po dograditvi čistilne naprave. Za ta dela bodo potrebovali 11 mesecev, tako naj bi čistilna naprava začela poskusno delovati naslednje poletje. Tedaj že pričakujejo izboljšanje kakovosti reke Pake. Dograditev, vsaj po sedanjih napovedih, ne bo bistveno vplivala na povišanje cen storitev. US Gobe nabirajte jejte previdno Zaenkrat brez hujših zastrupitev, vendar bo sezona še dolga »V Splošni bolnišnici Celje letos še ni bilo primera zastrupitve z gobami, lani pa smo sprejeli eno osebo,« sporoča prim. doc. dr. Go-razd Voga, predstojnik oddelka za intenzivno interno medicino. Vendar je pred nami še cel avgust in jesen, ko v času gobarjenja število zastrupitev narašča, potem pa začne upadati. Kasneje se pojavijo zastrupitve zaradi vloženih in drugače shranjenih gob, med katerimi je lahko tudi kakšna strupena. Pojavljajo pa se tudi alergije na gobe. Znaki zastrupitve so različni, v tednu dni po zaužit ju zelene mušnice pa lahko brez zdravniške pomoči tudi umremo. Zdravniki delijo gobe na več skupin, glede na to, kakšne strupe vsebujejo. »Nekatere gobe povzročajo samo prebavne težave, druge povzročajo poleg prebavnih težav tudi okvaro notranjih organov, obstajajo pa tudi gobe, pri katerih se prvi simptomi pokažejo na osrednjem živčnem sistemu,« pravi prim. Marija Jamšek, dr. med., iz centra za zastrupitve v ljubljanskem kliničnem centru. V večini primerov imajo ljudje zgolj prebavne težave, drisko, krče, bruhanje in podobno. Panterjeva in rdeča mušnica povzročata psihične težave, na primer halucinacije in zmedenost, človek se počuti, kot bi bil opit. Smrtno nevarne pa so gobe, ki vsebujejo amanatin, to so zelena, bela in koničasta mušnica ter njim sorodne gobe. »Prvi znaki, prebavne težave, se pojavijo po šestih, 12 oziroma celo 24 urah. Sledi prehodno izboljšanje teh težav in bolnik je prepričan, da bo kmalu zdrav. Tretji ali četrti dan postane rumen, sedmi, osmi ali deveti dan pa lahko brez zdravniške pomoči tudi " umre,« pravi prim. Jamškova. Pride namreč do odpovedi notranjih organov, najprej jeter, potem ledvic, srca in tako naprej. »Teoretično je sicer mogoča presaditev jeter, a je v nekaj dneh težko najti primernega darovalca. Ljudje se ne morejo zanašati na transplantacijo!« opozarja prim. Jamškovj. Pri zastrupitvi z zeleno mušnico dobi bolnik v bolnišnici zdravilo, ki preprečuje vezavo strupov na celice. Učinkovito pa je samo v primeru, če je bolnik pravočasno poiskal zdravniško pomoč, ko do vezave strupa na celice še ni prišlo. »Problem je v tem, da so znaki zastrupitve z zeleno mu-šnico pozni, torej šele po še- Ana Ivanovic, predsednica Gobarskega društva Bisernica Celje stih ali 12 urah, strup se že začne absorbirati iz prebavil, kliničnih znakov pa še ni. Tem pozneje bolnik poišče zdravnika, manj učinkovit je pro-tistrup,« pravi prim. Jamškova. Zato zdravniki opozarjajo vse, ki imajo kakršne koli težave po uživanju gob, naj poiščejo zdraviliško pomoč, naj ne čakajo in s tem izgubljajo čas. »Posvetujejo naj se z osebnim ali dežurnim zdravnikom,« pravi prim. Marija Jamšek, »ta pa se bo potem odločil, ali jih bo zdravil ambulantno, če gre za prebavne težave, ali jih bo napotil v bolnišnico, če gre za zastrupitev.« V košaro samo znane gobe »Nabiralci gob najpogosteje zamenjujejo zelene vrste golobic, ki so užitne, z zeleno mušnico, in užitne zajčke z veliko ali nizko rdeče-listko,« pove Ana Ivanovič, predsednica Gobarskega društva Bisernica Celje. Zamenjave se dogajajo zato, ker so ljudje o gobah premalo poučeni. »V gozd hodijo s knjigo v rokah, kar se ne dela. Najbolje je biti z nekom, ki gobe dobro pozna. Treba pa jih je videti vsaj dvajsetkrat, da jih znamo razlikovati med seboj,« meni Ivano-vičeva. Pogosto se zgodi, da nabiralci režejo samo klobuke, največje razlike pa so v betu. »Zato je treba odrezati celo gobo,« opozarja Ana Ivanovič. Težavam se da izogniti z upoštevanjem zapovedi o nabiranju in uživanju gob. Prvo pravilo je, da nabiramo samo tiste gobe, ki jih dobro poznamo. »Gobe, ki jih zelo težko zamenjamo s strupenimi, so gobani ali jurč-ki, lisičke, turki in dežniki. Vse štiri vrste gobanov - poletni, jesenski, borovi in črni - so užitne, zamenjava z vražjim gobanom pa je skorajda nemogoča, saj je rdeče barve. Dežnike je mogo- . če zamenjati z dežnički, ki pa so tako majhni, da jih nihče ne nabira,« pravi Ana Ivanovič. »Sproti je treba zavreči vse strupene ali .sumljive gobe, saj lahko kasneje pri pripravi ali shranjevanju na to pozabimo,« pravi prim. Jamškova. Sicer pa je treba gobe očistiti na rastišču in jih nalagati v košaro oziroma kakršno koli drugo zračno embalažo. Gobe so samo za zdrave Gobe naj bi jedli samo zdravi ljudje. »Tisti, ki imajo žolčne kamne, rano na želodcu, kronično vnetje trebušne slinavke ali kako drugače občutljiv želodec, lahko imajo težave zaradi same bolezni. Sprožijo jo lahko go- be, kljub temu da so bile užitne in pravilno pripravljene. Zato ljudem z dieto gobe odsvetujemo,« pravi prim. Jamškova. Gob naj ne bi jedli niti majhni otroci, saj niso ne zdrave ne lahke in jim v nobenem primeru ne koristijo, občutljivejši pa so tudi starostniki. Zdravniki priporočajo, naj gob ne jemo pozno zvečer. Prim. Marija Jamšek: »Če ljudje uživajo gobe tik pred spanjem, se tudi tisti simptomi, ki se sicer pojavijo po dveh ali treh urah, pojavijo kasneje. Tovrstnih zastrupitev tako ne moremo ločiti od zastrupitve z zeleno mušnico, zato jih moramo obravnati na enak način.« Gobe naj bi vedno jedli le kot prilogo k mesu, h krom- pirju ... in ne kot glavno jed. »Krožnik gob z jajci in malo kruha odsvetujem, bolje je obratno: veliko kruha in malo gob z jajci, na primer kot namaz,« priporoča prim. Jamškova. Najvarneje v • gobarskem društvu Zaradi ohranjanja biološke raznovrstnosti in naravnega ravnotežja pa tudi zaradi vedno večjega zanimanja za nabiranje gob je Državni zbor RS sprejel Uredbo o zavarovanju samoniklih oziroma ne-gojenih gob (Uradni list RS, št. 57/98). Ta med drugim pravi, da je prepovedano namerno uničevanje gob in pod-gobja in da je pri nabiranju prepovedana uporaba vseh priprav, ki lahko poškodujejo rastišče ali podgobje. Naj še spomnimo, da lahko posameznik v enem dnevu nabere največ dva kilograma gob, proda pa lahko toliko kot jih lahko nabere sam oziroma člani njegovega gospodinjstva. Minimalna kazen za kršenje določb znaša za fizične osebe 50 tisoč tolarjev, za pravne osebe pa 500 tisoč. Nadzor nad izvajanjem uredbe je v pristojnosti gozdarske inšpekcije, inšpekcije varstva okolja, pooblaščene nadzorne službe za varstvo parkov in drugih zavarovanih naravnih znamenitosti, tržne inšpekcije, carinskih organov in policije. Člani gobarskega društva se naučijo pravilnega nabiranja gob, uporabljajo pravo opremo za gobarjenje in upoštevajo pravila obnašanja v gozdu. Za pravilno nabiranje gob mora imeti vsak gobar pleteno košaro ali podobno embalažo, ki ima luknjice, skozi katere lahko trosi padajo na tla, nož, palico za brskanje po listju in grmovju, prava oblačila z dolgimi rokavi in dolgimi hlačnicami, škornje ali drugo visoko obutev ter pokrivalo. JASMINA ŠTORMAN Najpogostejše zamenjave sSsSm * Ï0- IcsisisLt P v tir*. Rjavozelena golobica, užitna Nizka rdečelistka, strupena Št. 57 - 2. avgust 2005 Zgodba o asfaltni bazi v Planinski vasi dobiva že skoraj homerske razsežnosti. Pri tem pa je vprašanje, če sploh kdo, razen tesno vpletenih, vidi jasno sliko celotnega zapleta. Seveda diametralno nasprotno, da ne bo pomote. Osemletna Storija začinjena z zamerami, s podtikanji, z nesporazumi in kdovekakšnimi podtalnimi interesi pa se očitno še dolgo ne bo končala. Zdaj se je z asfaltnega mešalca bojišče prestavilo na cesto med prometne znake. Kdo ve, kaj bo sledilo? Zdaj so na obeh straneh spet razjarjeni. V imenu iniciativnega odbora so spregovorili Silva Nuč, Franc Nuč in Mihaela Kotnik. Pripombe imajo predvsem v zvezi z izjavami, ki jih je za naš časopis dal investitor Mirko Kovač. Potem ko se je na drugi lokaciji na starem kažipotu za Sveti Križ zasvetil napis asfaltna baza, so posredno Kovača obdolžili, da ga je odtujil. On na drugi strani trdi, da kažipote popravlja in postavlja, za hame-ček pa so tako in tako njegova last. Nučeva je v zvezi s tem povedala: »Vandali kažipotov ne odvijajo. Poškodujejo, uničijo in potrgajo jih dokončno. Sicer pa, ali ni za postavitev smerokazov potrebno kakšno dovoljenje? Ali smo odvisni samo od »dobrotnikov« Kovačevega tipa? Kaj potem počne krajevna skupnost?« Nuč je ob tem dodal, da gre za čisto laž, da so komurkoli grozili ali le rekli, kako naj se ob predloženi peticiji za vodovodno soglasje ob postavitvi hidranta obnaša. Za uporabno dovoljenje Kovač potrebuje še priključitev hidranta na že obstoječe omrežje in soglasje vodovodne skupnosti, katere legalnosti sploh ne priznava. »Njegove izjave so zavajajoče in zelo lažnive,« pravi Nučeva, »kakšno javno dobro neki bo ta hidrant, če bo zaklenjen znotraj njegove ograje. Za požarno varnost sta v vasi že dva, čez hrib pa še eden.« Družno pa so dejali, da takih dobrotnikov, kot se predstavlja, da je Kovač, ni. »Če bi bili, bi imeli do Planinske vasi že zdavnaj asfalt. Tudi to, da ponuja 30 odstotkov cenejši asfalt, je neumnost. S tem samo nabira točke pri ljudeh, ki situacije ne poznajo. Tega si niti giganti RAZPIS KADROVSKE ŠTIPENDIJE Razpisujemo eno kadrovsko štipendijo za šolsko leto 2005/2006 za študij 1. letnika ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Pogoj: izbrani štipendist bo po končanem izobraževanju sklenil delovno razmerje v podjetju. Dokazila: dokazilo o učnem uspehu; fotokopija spričevala zaključenega zadnjega letnika in potrdila o maturi z ocenami, potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, življenjepis in morebitna priporočila, izjava kandidata o nekaznovanosti. Pisne vloge z dokazili sprejemamo 8 dni od objave na naslov: FINCOMMERCE davčno, finančno in računovodsko svetovanje d.o.o.. Teharska cesta 4,3000 Celje. 0 dodelitvi štipendije bomo odločili v roku 30 dni od zadnjega roka za sprejem vlog. Nič novega, a vsak dan huje Zgodbo o nesrečni asfaltni bazi vidi vsak po svoje. Sosedje v iniciativnem odboru jo vidijo takole. Faraonova ruleta za velike nagrade se zavrti vsak torek ob 13.10 na Radiu Celje. Dnevi grmenja se pričenjajo! Čakajo vas štirje skuterji, dva avtomobila Volkswagen POLO in sanjski avto BMW Z4! M mmp&M Kdaj, če sploh, bo baza delovala, se ne ve - V brezmejnem obkladanju z očitki ni videti konca vojne ne morejo privoščiti, on pa samo na račun kvalitete.« Na podlagi dobljene tožbe upravnega sodišča 11. oziroma 12. julija letos je Kotni kova razložila, da sporni me šalec praktično nima več gradbenega dovoljenja. Spet naj bi bil črna gradnja. In po 15 dneh pritožbenega roka bo zadevo prevzelo ministrstvo za okolje. »Popolnoma vse bo na začetku; ali bodo šli v rušenje ali v ponovno sprejemanje občinskega prostorsko ureditvenega plana.« Kako se bodo stvari odvijale v tem primeru, si sosedje ne upajo nití razmišljati. Znake bom populil! Kovač večino pravnih razlag okrog vsakotedenskih sodišč različnih stopenj prenaša povsem stoično: »Odločba upravnega sodišča nič ne pomeni. Naše gradbeno dovoljenje je dokončno in zoper njega po upravni poti nanj niso več mogoče pritožbe. Izredna pravna sredstva pa očitno še dolgo ne bodo izčrpana, saj lahko gre vse do Bruslja. Do takrat dovoljenje sicer ni pravnomočno, a to za nas nič ne spremeni. Vse relacije so zdaj na razmerju tožniki in država.« Glede zbiranja vodovodnih podpisov pa Kovač pravi: »Oni pravijo, da je 89 uporabnikov, mi smo jih našteli 83. Ampak regularnih. Ostali imajo vodovodno napeljavo na črno in smešno je, da je med njimi tudi Jure Hladin, ki je pri vsem skupaj najbolj glasen.« Veliko bolj pa Kolaču naraste pritisk, ko beseda nanese na domnevno pokrade-- Št. 57-2. ne prometne znake. In če je svojo stran zgodbe povedal že pred časom, sosedov ni zadovoljila. Nučeva pravi, da pet tisočakov vreden znak res ni omembe vreden glede na bazo: »Sicer pa bazo očitno ceni bolj kot človeška življenja.« Kovač, ki je že pred časom zagrozil s tožbo zaradi blatenja dobrega imena, je zdaj dodal: »Malo manjka, pa bom populil čisto vse znake, ki sem jih postavil!« Predsednik KS Planina Marko Vouk je zadevo pojasnil: »Glede točnega števila prometnih znakov, ki jih je postavil Mirko Kovač pred 15 leti ne vem, vem pa po pogovorih s takratnimi krajevnimi svetniki in takratnim predsednikom, da KS takrat ni imela sredstev in je na svoje stroške postavil tako prometne znake in zaščitno ograjo proti Sv. Križu Mirko Kovač s svojimi delavci, ker so bile vasi Šentvid in Planinska vas praktično neoznačene. V spomladanskih dneh so nepridipravi populili kar nekaj znakov in označb s Planine proti Zagorju. To je bilo takrat, ko smo imeli označeno pot za pinože in so bili tudi ti znaki populjeni in prestavljeni. Takrat so bili o tem obveščeni tudi policisti.« No, vsaj vprašanje prometnih znakov bi lahko bilo s tem razjasnjeno. Kako bo z vsem ostalim, si lahko samo predstavljamo. Pri vsem skupaj je jasno samo to, da bi tako eni kot drugi svoje nasprotnike najraje utopili v žlici vode. Še prej se bodo seveda morali dogovoriti, kdo je zanjo pristo- jen. SAŠKA TERŽAN avgust 2005 V igri boste zopet vsi, ki boste poslali kuponček iz Novega tednika ali poklicali v oddajo Radia Celje! Čaka vas še 150 lepih nagrad! Nagrajenca oddaje 26. 07. 2005: NATALIJA I ELEN, Ponikva 41, Žalec Silva Sanda, Sp. Rečica 41, Laško prejmeta srebrna prstana Adamas. Bikom se godi dobro, psu pa tudi Razmere na kmetiji Petra Vriska v Ivenici 16 v Vojniku zadnje dni burijo duhove v slovenski javnosti. Potem ko ga je po prijavi ano-nimnežev celjsko društvo za zaščito živali prijavilo veterinarski inšpekciji, je bilo videti, da je predsednik Kme-tijsko-gospodarske zbornice Slovenije prav nespodoben zgled ne le kot kmet, ampak tudi kot človek. Koliko je resnice v smradu, gnoju in zanemarjeni živini na Vriskovi kmetiji, smo se pozanimali pri pristojni inšpekciji. Z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so nam sporočili, da je inšpektorica VURS z območnega urada Celje 25. julija obiskala kmetijo, na kateri naj bi glede na prijavo živali bivale v nemogočih razmerah. V poročilu so zapisali, da so bile živali ob pregledu v dobri rejni kondiciji. Tehnologija reje v hlevu je globoki nastilj. Ob poslopju je tudi izpust v velikosti hleva, tako da se lahko živali prosto gibljejo v vseh vremenskih razmerah. V času pre- gleda naj bi bila tla suha, posuta z nekaj iztrebki, živali čiste, pes pa prosto tekajoč po dvorišču. Veriga pa naj bi tudi odgovarjala minimalnim standardom in omogočala psu, da se umakne pred dežjem ali žgočim soncem. »Pri pregledu niso bile ugotovljene kršitve določil Zakona o zaščiti živali, možno pa je, da ta način reje govedi (ki ga sicer priporoča živinorejska stroka) vzbuja dvome ljudem, ki ne poznajo eto-loških normativov rej različnih vrst živali.« Peter Vrisk je ob tem dejal, da gre za točno usmerjen napad nanj, ki z njegovo kmetijsko tehnologijo in živino nima dosti skupnega. Nikoli v preteklosti ni imel nobenih tovrstnih težav. »Naša kmetija je vedno odprta in kadarkoli se jo da poslikati. Ničesar ne skrivam.« Obljubil je, da jo bo v teh dneh razkazal tudi nam. V primera, da je šlo za lažno prijavo, se fizična oseba lahko sankcionira s sto tisočaki denarne globe. Bodo v tem primera iskali anonimneža? SAŠKA TERŽAN Nepogrešljivi strojni krožki Zamisel, da bi se člani strojnih krožkov Slovenije enkrat letno srečevali na družabnih srečanjih, je stara že nekaj let. Letos pa je Združenje za medsebojno pomoč - Strojni krožek Savinjska dolina prvič povabilo na srečanje člane vseh slovenskih strojnih krožkov. Srečanje je bilo na av-topoligonu Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline v Ločici ob Savinji. Začeli,sa sa s predstavitvijo, in demonstracijo Sipovih strojev za spravilo travinj in traktorjev New Holland. Temu je sledilo šaljivo tekmovanje petčlanskih ekip v postavljanju in podiranju hmeljevk, vožnji hmeljskih bal preko ovir, pikadu z vilami, vlače-nju hloda in vlečenju vrvi. Tekmovalo je šest ekip, največ uspeha pa je imela ekipa Strojnega krožka iz Domžal pred ekipama Strojnih krožkov Savinjska dolina in Šmarja pri Jelšah. Seveda je bilo tekmovanje namenjeno predvsem mlajšemu delu članstva, medtem ko so se starejši ob gledanju tekmovalcev dobro zaba- Kdo Je na Brez tople vode Komunalno podjetje Velenje, PE Energetika, bo od 4. do 7. avgusta izvajalo remont naprav daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini. V načrtu imajo zamenjavo nekaterih vitalnih delov. V podjetju dodajajo, da je ta dela nemogoče izvesti med obratovanjem, zato bo sistem zaustavljen in izpraznjen. Uporabniki bodo v tem času brez tople vode. Po načrtu bodo z ohlajevanjem, praznitvami sistema in zagotavljanjem breztlačnih stanj pričeli ponoči s 3. na 4. avgust. V remontnih delih bodo zamenjali številne dotrajane armature v razdelilnih jaških na energetskem omrežju in več toplotnih postajah. V centralni energetski postaji bodo revidirali visoko- in nizkonapetostne elektroenergetske naprave, transformatorje, elektromotorje črpalnih agregatov, elektrozaganjalnike in agregat za zasilno elek-tronapajanje centralne energetske postaje. S ponovno dobavo toplotne energije in tople vode pa bodo pričeli v nedeljo, 7. avgusta, od 12. ure dalje. MR Šest desetletij gasilcev Gasilci iz Prostovoljnega lovanjem že pred drugo sve- gasilskega društva Steklar- tovno vojno. V zadnjih letih na Rogaška Slatina, osred- opravi povprečno po nekaj njega v tej občini, so v so- nad štirideset intervencij na boto praznovali 60-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so uradno predali namenu vozilo za tehnično reševanje z avto dvigalom ter prizidek gasilskega doma, z novo garažo in garderobami. Prireditev so začeli s slavnostno sejo ter nadaljevali s parado ter osrednjo prireditvijo, ki ji je sledila gasilska noč. Društvo, ki ima danes 154 članov, je sicer začelo z de- leto, pri tem pa je nosilec koncesije za reševanje v prometnih nesrečah ter po razlitju nevarnih snovi in to za vseh šest obsoteljsko-kozjanskih občin. Člani A so osvojili štirikrat naslov državnega prvaka, na mednarodnem tekmovanju v Kranju prva tri mesta, dvakrat pa so bili udeleženci gasilske olimpijade, kjer so bili letos enajsti. BJ Ekipa Strojnega krožka Savinjska dolina, ki je zasedla drugo mesto. www.radiocelje.com vali, ob tem pa tudi marsikatero modro rekli. Izmenjali so svoje izkušnje z delom strojnih krožkov, prvi med njimi so bili ustanovljeni pred desetimi leti in takrat seveda niso slutili, da se bo njihova dejavnost tako razširila, da si brez njih kmetovanja skoraj ni mogoče predstavljati. Posebno ob konicah je njihova pomoč nepogrešljiva. Kot sta povedala predsednik strojnega krožka Savinjská dolina Alojz Rojnik in vodja krožka Simon Gaj-šek, so z odzivom na vabilo za prvo srečanje zadovoljni in pričakujejo, da bodo odslej srečanja tradicionalna. TONE TAVČAR »Tak si« na Goričkem obnavljal kočo Šmohorju? Dvanajst skavtskih čet iz celjske, koroške, mariborske regije in Prekmurja se je med 17. in 20. julijem odpravilo v Če-pince na Goričkem. Tabor z imenom Tak si je bil namenjen mladim od 11. do 16. leta. Zbralo pa se je kar 250 skavtov in njihovih voditeljev. Tabor je bil na prostem pod šotori. Vselej pa postavijo tudi veliko različnih zgradb, ki so večkrat prave male mojstrovine. Letni tabor je za vsako skupino višek skavtskega leta. Le redko pa se zgodi, da bi toliko skavtov taborilo skupaj. Namen tabora je bil, da se skupine, ki so si lokalno relativno blizu, povežejo, spoznajo in utrdijo medsebojne vezi. V sožitju z naravo in skozi duhovnost so v delavnicah, preko iger in dragih aktivnosti dejavno zapolnili vsako uro dneva in spoznavali pestrost krajev, iz katerih prihajajo. »Skozi tradicionalne šege in navade, jezik in drage značilnosti smo spoznali, kakšni smo, duhovno pa smo se bogatili ob pismih sv. Pavla, ki nam bodo v skladu s temo tabora pomagala rasti na naši skavtski poti tudi v sožitju z drugimi,« so povedali ob letošnjemu vrhuncu skavtskega življenja. ST Ko smo se minuli teden sprehajali po Šmohorju in opazovali predvsem lepote kraja, poti in tudi koče, smo v članku v petkovi številki zapisali, kar smo slišali. Isto kot slišijo obiskovalci, ko pridejo na ta čudovit hrib. Oskrbnik Vladimir Pon-gratz nam je dejal, da je sam vložil denar v obnovo koče, kot so nam sporočili člani laškega planinskega društva in tudi župan občine Laško Jože Rajh, pa temu ni bilo tako. Kot je povedal Jože Rajh, se je planinsko društvo že več let pripravljalo na obnovo koče. Tako je bila obnova plačana iz dejavnosti društva, nekaj so imeli prihrankov iz preteklih let, del so dali donatorji, izvajalci pa so dali popusta več kot 2 milijona tolarjev. Celotna obnova je sicer stala dobrih 6,2 milijona tolarjev. Kljub temu je Rajh dodal, da je oskrbnik Pongratz nekaj le prispeval. Njegov največji delež je v opremi ku- hinje, ki je vredna približno 1,6 milijona tolarjev. Tudi ta del pa bo društvo od oskrbnika odkupilo v 35 mesečnih obrokih. Kot je dejal župan Rajh, je oskrbnik pomagal tudi pri čiščenju v času obnove, čeprav tudi pri tem ni bil sam, saj je društvo prav tako pomagalo. »V denarju je dal oskrbnik zelo malo, predvsem tiste manjše stvari,« pravi Rajh in dodaja, da je društvo obnovilo in uredilo tudi skupna ležišča že prejšnje leto. Zakaj oskrbnik pravi, da je vse uredil sam, ni jasno nikomur. Jasno je le, da se z društvom ne razumejo najbolje. Ampak ne glede na to, Šmohor ostaja lep, takšna pa ostaja tudi koča. Po sklenjeni pogodbi z društvom naj bi Vladimir Pongratz tam ostal še dve leti. In kaj bo.govoril obiskovalcem glede obnove, ve le on. Obiskovalec pa vsaj na planinski koči ne pričakuje laži. ŠO 105 let Ane Križnik »Vseskozi moraš delati, biti vesel in dobre volje, se nič jeziti, pa sebe in druge moraš imeti rad.« Prav na 105. rojstni dan Ane Križnik je bila v jedilnici Doma upokojencev na Polzeli krajša slovesnost ob praznovanju tega visokega življenjskega jubilej. Ana Križnik je najstarejša občanka občine Vransko, pa tudi najstarejša Savinjčan-ka in med sedmimi najstarejšimi Slovenkami. Ob tej priložnosti so jo obiskali vranski župan Franc Sušnik, načelnik upravne enote Žalec Marjan Žohar, člani občinskega sveta, sorodniki, prijatelji, znanci in predstavniki društev in organizacij ter tako počastili njen izjemno visoki življenjski jubilej. Ana se je rodila na Tešovi med petimi otroki. Po končani osnovni šoli je pomagala doma na kmetiji, pozneje pa pri Majdičih v Podgradu. Ko ji je bilo 20 let, se je zaposlila kot natakarica v znani Križnikovi gostilni na Vranskem, kjer je preživela večino svojega življenja in bila v resnici družinski član. Čeprav se ni nikoli poročila, je pri Križnikovih, s katerimi ni v nobenem sorodstvu, imela ob sebi ljudi, ki jim je izkazovala prijaznost in ljubezen in obojega bila deležna tudi sama. V dolgih letih službovanja, delala je več kot 60 let, si je prihranila toliko, da si je kupila hišico, v kateri je preživljala jesen svojega življenja vse do leta 2002, ko je nesrečno padla in si zlomila kolk. Ob negi sorodnikov in izvajalk storitev pomoči na domu je dokaj hitro okrevala, vendar pa se je kasneje prepustila negi prijaznega osebja Doma upokojencev na Polzeli, kjer zanjo lepo skrbijo še danes. V domu živi tudi Marija Hramec iz Šmartnega ob Paki, ki bo novembra letos prav tako praznovala 105. rojstni dan. Kratek priložnostni program so pripravili pevci seksteta svetega Mihaela z Vranskega ter harmonikar Nejc Zupane. In njen recept za dolgo življenje: »Vseskozi moraš delati, biti vesel in dobre volje, se nič jeziti, pa sebe in druge moraš rad imeti!« TONE TAVČAR Ana Križni z nečakinjama Mileno in Ivano, županom Francem Sušnikom in direktorico doma upokojencev Marinko Povše. Mladi upi pred Rimljani Štiriindvajset skupin in posameznikov na 33. Pokaži, kaj znaš v Dobju Sašo Pere iz Štor, Ivan Zavrl iz Lahovč na Gorenjskem (s 70 leti je bil najstarejši udeleženec) in Samanta Veber iz Leskovca pri Ljubečni. Kornelija Šentjurc iz Slivnice se je predstavila na klaviaturah, Elizabeta Novak iz Rogaške Slatine je zapela dve lastni pesmi, Katja Bevc iz Boleti-ne pri Ponikvi pa je navdušila s kitaro in petjem. Tokrat samostojno se je z igranjem na harmoniko in s petjem predstavila Franja Marguč, sodelovali pa so še Sandi in Ana Omerzu iz Podčetrtka, ansambel Kattuzijani iz Špi-taliča, harmonikarja Jani in Nejc Pušnik iz Hramš, Natalija in Janez Korez iz Lažiš pri Rimskih Toplicah, trio Plavi encijan z Ledine pri Sevnici, ki je dobil najmanj točk, etno skupina iz Pristave pri Ljutomeru Pristavske ščuke, ansmabel Urška s prijatelji iz Dobja in ansambel Šestica iz Škal pri Velenju. Izven konkurence so zaigrali še lanski zmagovalci Šmarski muzikanti. Najmlajša udeleženca sta bila devetletna harmonikar Robi Novak iz Paridola in Ana Omerzu iz Podčetrtka, velika večina pa se je sploh prvič predstavila v Dobju. Član strokovne komisije Franci Černelč iz Hrastja pri Bistrici ob Sotli, ki med drugim piše tudi odlična besedila za narodnozabavne ansamble, je bil nad prireditvi- Tudi letošnja že 33. ponovitev Pokaži, kaj znaš je potrdila, da je še vedno priljubljena med mladimi talenti in obiskovalci, saj se je zadnjo nedeljo v juliju v središču Dobja zbralo veliko ljudi, ki so uživali v prijetnem nastopu. Med nastopajočimi so se pojavili tudi taki, ki tja žal niso sodili, vendar to ni zmotilo prijetnega vzdušja, ki se je nadaljevalo tudi po tekmovanju z igranjem ansambla Slovenski zvoki. Kulturno društvo Dobje s predsednico Jožico Salobir in z mnogimi sodelavci se je potrudilo, da je prireditev pod vročim soncem potekala nemoteno. Nastopajoče sta ocenjevali dve komisiji: občinstvo in stroka - glasbeniki Peter Frece, Boštjan Zaje, Stane Žekar in Franci Černelč. Večjih odstopanj med komisijama ni bilo, tako da je končni vrstni red najboljših povsem realen. Zadnja leta v Dobju zmagujejo mladi ansambli in tako je bilo tudi letos, saj je zmagala obetavna skupina Mladi upi iz Šmarja pri Jelšah, ki je za točko prehitela odlične Rimljane iz Šempetra v Savinjski dolini. Tretja je bila citrarka Janja Brleč iz Laškega, četrto mesto je pripadlo harmonikarju Alešu Stropniku iz Doliča pri Mi-slinji, medtem ko sta si peto mesto razdelila skupina Tri lilije iz Laškega in harmonikar Robi Novak iz Paridola. Nastopili so še harmonikarji Peter Podkoritnik iz Zgornje Rečice, Zan Arzen-šek iz Zlateč pri Šentjurju, Mladi upi (od leve Monika in Urška Tercic, Urška Pevec in Nejc Sue) so po drugem mestu na festivalu v Lenartu zmagali v Dobju. Tretje mesto je osvojila evropska prvakinja v kategoriji do 18 let v igranju na citre Janja Brleč iz Laškega. jo navdušen: »Prvič sem bil v Dobju na četrti prireditvi z zabavnim ansamblom, ki smo ga imeli v Kozjem. Zaigrali smo dve pesmi, eno Do-micljevo in drugo z mojim besedilom Titova mati. Bili smo četrti, prireditev pa je vodil Štefan Žvižej. Po več kot 26 letih sem na povabilo organizatorja spet prišel v Dobje, v prekrasen kraj med dobre ljudi. Veliko se je spre- I menilo, danes pa sem slišal i mnogo res nadarjenih glasbenikov. Prepričan sem, da bo prireditev tudi v bodoče j živela, kar je tudi prav. Mladi se tako lahko nekje prvič predstavijo, ljudje pa se na ' lepi prireditvi sprostijo.« TONE VRABL HOVi tednik IH KRAJEV FOTOGRAFIJA P • LETJA 2005 Novi tednik in FOTO RIZMAL v attHTMSI "FflTB tTUOIO.» Celje, Mariborska 1, Žalec, Savinjska 18 JL iščeta Fotografijo poletja 2005 pošljite s svojega dopusta (na morju, v hribih, na potovanju ali pa kar doma) na naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje! Vsak teden bomo izbrali in nagradili fotografijo tedna. Avtor te fotografije bo prejel 5 filmor f^^in izdelavo 36 fotografij formata 10x15 cm studia RIZMAL Na koncu akcije, ki bo trajala 8 tednov, pa bomo izbrali 3 najboljše fotografije avtorje teh pa čakajo lepe nagrade, med drugimi 2 digitalna fotoaparata, kiju podarja ^^fJttljjftL Uji formata 10 x 15 cm, Novi tednik _ , ,.. ,„ fotografijo poletja ■ FOTO RIZMAL 200S Flosarji že rajžajo Številne prireditve na tradicionalnem, 45. Flosarskem balu Težko pričakovano pismo V Vojniku, kjer so najstarejše jedro osnovne šole lani zaradi dotrajanosti porušili, se pripravljajo na veliko nadomestno gradnjo. Gradbeno dovoljenje so februarja že pridobili, v občinski stavbi pa so pred nekaj dnevi prejeli težko pričakovani sklep šolskega ministrstva o sofinanciranju 229 milijonov tolarjev vredne nadomestne gradnje. V nadomestni gradnji, kjer bo v celoti več kot tisoč kvadratnih metrov novih površin, bodo predvsem različne učilnice in kabine- ti, pisarne vodstva ter drugi prostori. Občinski svet je na zadnji seji že sprejel soglasno odločitev, da bo občina v treh letih namenila za 60-odstotno sofinanciranje investicije 142 milijonov tolarjev. • Pred gradnjo morajo pridobiti soglasje finančnega ' ministrstva, ki naj bi mu še letos sledil razpis za izvajalca ter začetek gradbenih del. Nadomestna gradnja najstarejšega šolskega jedra bo predvidoma dokončana leta 2007. Do takrat bo po- tekal pouk na treh lokacijah v Vojniku - v novem delu šole, mansardi občinske zgradbe in bližnji, tako imenovani stari šoli. V občini Vojnik sicer trenutno končujejo veliko šolsko naložbo na Frankolo-vem, ki naj bi bila dokončana do začetka šolskega le- ta. S Črne celine Kar pridni ste pri pošiljanju svojih počitniških fotografij, saj smo od prejšnjega torka do včeraj prejeli deset pošiljk. Teme so zelo različne, od motivov z morja, na izletih, v domači kopalnici, do bolj eksotičnih v puščavi in nekje na Črni celini, kot kaže tokratna tedenska zmagovalka Mance Zupane iz Laške vasi pri Štorah. Akcijo pripravljamo v sodelovanju s Foto Rizmal, ki tudi tokrat prispeva tedensko nagrado (pet filmov Fuji in izdelavo 36 fotografij formata 10 x 15 cm v studiu Rizmal). Med tedenskimi finalisti bo komisija v sestavi Vojko Rizmal, Gregor Katič, urednik fotografije pri Novem tedniku, in Ivana Stamejčič, namestnica odg. urednice Novega tednika, konec avgusta izbîala tri najboljše, ki bodo prejeli lepe nagrade. Sodelujte! Za organizatorji različnih prireditev na Ljubnem so prvi dnevi tradicionalnega, 45. Flosarskega bala, ki bo svoj vrhunec doživel konec tedna. V soboto zvečer je Vlado Kreslin z Malimi bogovi na prireditveni prostor v Vrbje pritegnil številne obiskovalce, ki so uživali tudi ob zvokih skupin Black Summer in Duwai orchestra, člani Zgor-njesavinjskega študentskega kluba pa so dokazali, da znajo tako zahteven projekt oziroma Flosfest več kot imenitno speljati. V nedeljo so potomci splavarjev pomolili pri svetem Miklavžu, mnogi pa na Produ prisluhnili ljudskim godcem in pevcem. Včeraj in danes so si oziroma si bodo lahko ogledali film Flosarji, 50-mi-nutni film z Bojanom Emer-šičem v glavni vlogi, pri snemanju pa so sodelovali tudi številni domačini. S filmom so na zanimiv način zabeležili flosarsko tradicijo in dokazali, da bo spomin na nekdanje življenje na Ljubnem zagotovo še dolgo živel. V sredo bo ob 19. uri v cerkvi sv. Elizabete na Ljubnem klasični koncert, na katerem bodo sodelovali Stanko in Mojca Arnold, Maks Strmčnik, Jure Gradišnik in Miklavž Pintar. V četrtek se bo začela kiparsko-slikarska kolonija Meliše, izdelke pa bodo razstavili v petek v dvorani v Radmirju. Ta kraj bo tudi prizorišče letošnje slavnostne seje občinskega sveta ob prazniku Občine Ljubno, na kateri bodo podelili občinska priznanja. Slavnostna seja bo v petek ob 19.30, na njej pa bodo zlato priznanje podelili OŠ Ljubno ob Savinji. Srebrna priznanja bodo prejeli Alenka Korpnik, Edi Marovt, športno društvo Flosar Radmirje, bronasta pa Stanko Irnar, Alojz Atelšek in družina Ju-rič. S posebnim priznanjem bo županja Anka Rakun nagradila odličnjake v vseh osmih letih osnovne šole, in sicer Moniko Hanžekovič, Matejo Ugovšek, Anžeta Pruška, Miho Tostovršnika in Žigo Vršnaka. Še pred sejo bodo namenu predali prepotrebno veliko športno igrišče v Radmirju, vredno okoli 27 milijo- nov tolarjev, ki je tudi letošnja največja naložba v ljuben-ski občini, petkovo druženje v Radmirju pa bodo zaključili z družabnim srečanjem z domačimi godci in pevci. V soboto popoldne bo Flosarsko društvo Ljubno pri Budnovi žagi organiziralo tek-movanje v plavljenju lesa, zvečer bo Flosarski večer s skupino Faraoni, predvsem pa z domačimi specialiteta-mi, za katere bodo poskrbeli v posameznih društvih. Osrednji dan letošnjega Flosarskega bala bo nedelja. Ob 14. uri bodo na pohod oziroma na rajžo po kraju krenili flosarji, ki bodo prikazali tudi nekatere veščine, nato bodo v Vrbju udrli flos ter krstili mladega zelenca. Vmes bodo v Vrbju postavili pravo etnografsko vas, v njej pa prikazali stare običaje iz življenja flosarjev, Žagarjev in ol-carjev ter številna kmečka opravila. Teden na Ljubnem bo tudi v znamenju športa, saj se bodo ekipe v različnih panogah merile za pokale flo-sarja. Med drugim bo v soboto tekma v smučarskih skokih, ribiči pa bodo pripravili Binetov memorial. US Foto: ERIK ROBNIK Astrologinja Dolores Noč pod zvezdami Astronomija in astrologija - sestri, ki sta se srečali na prevorskem nebu —--- St. 57 - 2. avgust 2005 no kopico M13, ki jo je astronom izbral kot objekt nočnega opazovanja. Težko je verjeti, da so tisti zlat prah pravzaprav milijoni zvezd. Roman Ocvirk, ki iz Satur-novih vrst zre v zvezde že dvajset let, se tja gor zazira zaradi radovednosti, ki je prerasla v precej intenziven konjiček. Se kdaj počuti majhnega ob pogledu v množico zvezd? »Po eni strani da, po drugi strani pa velikega. Če vzamemo mravljo, ki se ne zaveda človeka in ko jo ta pohodi, sploh ne ve, kaj jo je zadelo. Morda smo tudi mi za kakšno vrsto kot mravlje. Toda ob pogledu navzgor se mi za razliko od njih tega zavedamo.« In vesoljci? Ali verjamejo vanje? »Zagotovo. Če pomislite, da je vsaka zvezda pravzaprav sonce, kot je naše, da imajo okrog sebe planete, je že po statistiki jasno, da so marsikje tudi pogoji za življenje. Morda drugačni od naših, pa vseeno. In zvezde, ki jih vidimo, so le del naše galaksije. Teh pa je v vesolju neskončno veliko.« Ste vedeli, da je pogled v nebo dobesedno pogled v preteklost. Svetloba namreč do nas potuje tako dolgo, da jej podoba zvezdne kopice iz te-leskopovega koluarja stara pravzaprav že 220 let. Mi pa se v zvezde oziramo z željo odkriti prihodnost. Kakorkoli že, tam gori bo vedno ostal prostor za nas vse. Za znanstvenike, preroke, romantike, pilote in odletele duše. Dokler se bomo ozirali navzgor, pa bomo tu nekje vmes zagotovo vedno našli svojo pot. SAŠKA TERŽAN Vrnitev v prosveto Zgodba o ravnatelju Osnovne šole Lava je v petek doživela svoj epilog. Mesto vršilke dolžnosti ravnatelja je sprejela Marijana Kolenko, ki je svojo odločitev sporočila zadnji trenutek, saj je morala, kot pravi, o vsem skupaj zelo dobro premisliti. »Odločitev sem sprejela z veliko odgovornostjo, pri čemer nameravam ostati v šolstvu. Zagotovo bom kandidaturo za ravnatelja ponovila tudi prihodnje leto, ko bodo razpis ponovili. K moji odločitvi je najbolj botrovala želja po vrnitvi v stroko, saj sem že takrat, ko sem sprejela službo v javnem skladu, vedela, da se bom enkrat vrnila v prosveto. Tam sem bila uspešna in upam, da bom tudi v bodoče,« je dejala (zaenkrat še) vodja celjske izpostave JSKD. In kaj njena odločitev pomeni za javni sklad? »O tem bomo razglabljali septembra, glede na to, da je zdaj čas dopustov. Mislim, da to ne bo ogrozilo projektov v javnem skladu, saj je program že postavljen, načrt je v realizaciji in menim, da moj odhod ne bi smel povzročiti nobenih težav.« Kolenkova obljublja, da bo v skladu kljub novi službi zagotovo še pomagala. »To sem tudi dolžna, glede na to, da mi bodo v Ljubljani omogočili sporazumno prekinitev delovnega razmerja na skladu, brez česar tudi ne morem sprejeti nove službe.« BA Tretja astronomska noč na Prevorju je minila v znamenju astroloških napovedi, vroče zabave in še bolj vroče zvezdnate poletne noči. Tudi letos se je je udeležilo lepo število obiskovalcev. Ob pogledu skozi teleskop se človek zave svoje majhnosti in neskončnih možnosti hkrati. Člani kulturnega društva na Prevorju se zavedajo, da imajo obiskovalcem v svojem kraju sicer marsikaj za ponuditi, toda kupola observatorija na šolski strehi ponuja povsem nove in v bližnji okolici nedosegljive poglede. Tako so že tretje leto v sodelovanju z astronomskim društvom Saturn iz Petrovč organizirali astronomsko noč. Predsednica Kulturnega društva Prevorje Aleksandra Maček je povedala, da so letos prireditev zastavili na dveh prizoriščih: »Okolica šole je bila namenjena astronomom in opazovalcem, zabavni del pa je bil na šolskem igrišču v organizaciji našega športnega društva, zato da svetloba ne bi motila zvezdogledov. Najtežje je biti vedno znova zanimiv in izviren. Lani smo imeli v go-steh astronome iz Maribora, letos astrologinjo, kaj bo prineslo naslednje leto, bomo še videli. Organizacijsko je to zelo težak projekt, predvsem zaradi popolne odvisnosti od vremena. Smo pa letos pripravili dva teleskopa, poleg tistega v kupoli še enega na dvorišču, ker se je v preteklih letih pokazalo, da je bila gneča res prevelika.« Mačkova se zaveda, da so mnoge turistične in izobraževalne možnosti v povezavi z observatorijem še povsem neizkoriščene: »Sodelujemo z društvom astronomov Saturn iz Petrovč, v Šentjurju pa te stvari žal niso najbolj utečene. Želeli bi vsaj enkrat na teden ali nekajkrat na mesec omogočiti vstop obiskovalcem v observatorij. Tako pa je zelo težko naveza- ti stik s komerkoli, ki bi lahko priskrbel vodenje in asistenco pri opazovanju. Jezi me, da se je našel denar za postavitev observatorija, zdaj pa ga ni, da bi res zaživel. Ogromno bi lahko ponudili tujcem, šolam in drugim obiskovalcem,« je končala Mačkova. V sliki preteklosti iščemo prihodnost Večer se je začel s predavanjem priznane astrologinje Dolores, ki se s tem področjem poklicno ukvarja že deset let. »Vsak trenutek v času je edinstven, tako kot smo edinstveni ljudje. Nikoli se ne ponovi ista kombinacija enakih vplivov,« je nikoli dokončano zgodbo že tisočletja stare vede začela Dolores. Zato je bolje, da dnevne horoskope človek vzame kot dobrodušen namig. Človek ne more doumeti vpliva vseh zvezd, toda »pameten človek pozna svoje zvezde«. Verjetno bo že držalo, da so naše poti zapisane v zvezdah, a kot pravi astrologinja, zaradi tega še nismo razbremenjeni bremena odgovornosti. »V zvezdah so nam dane možnosti, kako in zakaj jih bomo izkoristili, pa je odvisno od nas samih. Svojo pot si na primer usmerimo že s pozitivnimi ali z negativnimi mislimi,« je obiskovalce posvarila Dolores. Pri tem je posebej poudarila, da ne gre za vedeževanje, ampak za čisto znanstvene izračune, ki se jih lahko s potrpežljivostjo in veliko želje nauči razlagati vsakdo. V nadaljevanju večera je sledil obisk kupole. Po železni lestvi, ki spominja na tiste podmorniške, smo se povzpeli v vrtljivo kupolo in po kratkem opisu teleskopa ter njegovega delovanja smo se lahko prvič zazrli v zvezd- Namesto na poročno potovanje na Stari grad Vroč poletni večer je minuli četrtek na celjski Stari grad privabil številne obiskovalce, ki so prišli z namenom uživati v večeru z Rožmarinkami in Ylenio Zobec. Tina Krajnik in Monika Debelič (violini), Katja Krajnik (viola) in Petra Gačnik (violončelo) so v sproščenem vzdušju predstavile program zimzelenih melodij in slovenskih ljudskih pesmi, navdušile z nekaterimi klasičnimi skladbami in seveda tudi tisto, na mobilnikih največkrat slišano The Entertainer. Ob koncu koncerta se jim je pridružila Ylenia Zobec, ki je zapela skladbo Mojmirja Šepeta in Elze Budau Brez besed, aranžmajsko preoblikovano skladbo Omarja Naber-ja in Urše Vlašič Stop ter skladbo, ki jo poznamo predvsem v izvedbi Celine Dion Ne partez pas sans moi. Nekaj časa se je govorilo, da naj bi prav Rožmarinke na Evrosongu spremljale Omarja. Za vse tri skladbe, ki jih je predstavila zamejka Ylenia, je aranžma naredil Patrik Greblo. Patrik je povezan s Celjem, saj je pred časom delal eno od predstav v celjskem gledališču, priprav- lja pa tudi nekaj skladb za album Mihe Alujeviča, ki naj bi izšel jeseni. Prav on pa je tokrat Rožmarinke pripeljal v Celje. Brez Rožmarinke Petre, s katero se je poročil 23. julija, ne more več. Verjetno bi jo raje peljal kam drugam na poročno potovanje, a imajo Rožmarinke toliko koncertov, da si vedno zaposlena glasbenika ne moreta vzeti časa za romanco. SB, foto: AŠ OBVESTILO NAROČNIKOM NOVEGA y* Naročnike Novega tednika obveščamo, da lahko kartico ugodnosti dvignete na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova 19, Celje od 7.30 do 17.00 in ob sobotah od 8.00 do 12.00. Seznam prodajnih mest oz. lokalov s popusti, ki jih omogoča kartica Novega tednika, objavljamo na strani 16. Foto: GREGOR KATIČ, ALEKS ŠTERN • , - --i- Boleča poraza pred medsebojnim obračunom P4 Dejal je, da je bil izven kazenskega prostora. Cel teden nas je spremljala nesreča, zalomilo se je tudi na tekmi, a prvenstvo je še dolgo. V Celju bi morali za točko prikazati vse, kar znamo.« Drago Ko-stanjšek je bil jezen na sodniške odločitve, česar pa ni želel spraviti v javnost: »Plačevali bomo davek dveletne odsotnosti s prvoligaških igrišč. Po dveh izključitvah nismo imeli nobenih možnosti. Želeli smo si lepo tekmo, gledalcev je bilo kar precej, a se je vse sfiži-lo. Na zadnjem treningu si je nogo zlomil prvi vratar Jozič.« Na žalost nedeljske tekme nikoli ne bo pozabil drugi vratar Slobodan Ćosi-ć, ki je ob debiju pri 18 letih prejel 7 golov. V soboto bo imperativ Pub-likuma zmaga. Četudi bodo Velenjčani oslabljeni, bodo izjemno motivirani. Zaigral naj bi tudi kralj drugoligaških strelcev v pretekli sezoni Mirnes Ibrahimovič. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Izidi 2. kroga 1. SNL: Nafta -CMC Publikum 2:1 (1:1); B. Ge-renčer (13), Dominko (54 -11 m); Vršič (25), Rudar - Domžale 0:8 (0:4); Nikezič (17), Djuranovič (43 - 11 m), Zeljkovič (45), Lju-bijankič (46+), Rakovič (53, 70), Stevanovič (69), Kline (75), Maribor Pivovarna Laško - Anet Koper 1:2, HIT Gorica - Drava 2:0, Bela krajina - Primorje 1:0. LESTVICA 1. SNL DRAVA BELA KRAJINA PRIMORJE MARIBOR PL CMC PUBLIKUM 2 0 0 2 0 :9 0 Včeraj so s pripravami začel ski klubski rokometni prvaki Pivovarno Laško vodil Miro p pripeljal do najvišje lovorike. »Dalj časa sem razmišljal, ali j ali ne, potem pa smo se skupaj od vroči klopi še eno leto, potem pa 1 Kakšna bosta »urnik« in »h Včeraj smo imeli dva treninga ij nih mož kluba. Dogovorili smo sj Vadili bomo v Celju do 18. avgus^ vili na štiridnevni turnir v Bregenj Lollo. Od 24. avgusta bomo 11 dj kjer nas bosta gostila Ciudad Real Ste že bili v stiku s Sergejen Z njim sem govoril pred mese pisoval pogodbo. Bolj je miren j devati s precejšnje razdalje, a jej liko bom vključeval tudi preost viča in Hribarja. Moramo sprejj Ta mora biti hitrejši, bolj kolek! izrazit individualist, velik potro napadu moramo porazdeliti. V« namenili razvijanju boljših ma ker le-ti vodijo k boljši igri. Že imate kaj več informacij « ni B lige prvakov? Pravzaprav ne. Skupaj z Ade nati favoriti. A bomo morali biti vi proti Švedom ter Grkom, ki s« li preko Nizozemcev. Zmagati I gosteh. Ademar je precej sprem nič slabši. Ima odličnega trenet moštvo. Tudi naši tekmeci naj i zaradi odhoda Rutenke kaj slab. odn si Naši najboljši košarkarji l tali s pripravami za evropska bo v Beogradu začelo 16. sepl sedmo prvenstvo, na katere^ naša selekcija, ki doslej ni j zaključnih turnirjih najbolji celine. Slovenija je namreč vedno odi lifikacije, nato pa pogorela na s kjer se še ni uspela prebiti v dr med najboljše. Tokrat naj bi bj uspel selektor Aleš Pipan skuj zvezo Slovenije v reprezentance najboljše slovenske igralce, z ia nega Marka Hiška in Aleksai mora na priprave za svojo drug pa zato na Rogli, kjer bo prvi, j vsi ostali najboljši, tudi dobitnj prstana NBA-lige Beno Udrih i vič. Kdo bo odpa Ob omenjeni dvojici so pripi nilci Sani Bečirovič, Aleksand» Joksimovič, Jaka Lakovič in i Marko Maravič, Marko Milič bar ter centri Primož Brezec, I zem Lorbek, Ivica Jurkovič is Ob selektorju Pipanu sta v str« še trenerja David Nikolič in 1 Na EP v Beograd bo odpotoval rej bo trojica odpadla, kar bo : njem delu priprav po odigral mah in turnirjih, ki so načrtoi prav. Štart z Bos Na EP bo Slovenija že v prvi gradu, in sicer v skupini z BiH »V krizi Nogometaši CMC Publikuma in Rudarja so po dveh krogih v 1. slovenski ligi na repu razpredelnice. Na začelje sta jih pahnila poraza v Beltincih in Velenju. Rudarjev poraz je katastrofalen, na določen način tudi boleč, a povsem logičen glede na potek dogodkov. Brez dveh igralcev pač ni možno dlje časa kljubovati kvalitetnemu tekmecu. Nedeljska predstava ni bila objektiven odraz velenjskih zmožnosti. Bolj je strašljiv sum, če Publikum ne zmore več od tistega, kar je prikazal v Beltincih. Prevroče za gospodo? Sobotne razmere za igro so bile dejansko neprimerne; vročina je bila neznosna, na prekmurski ravnici ni bilo niti sapice. A gostiteljev to ni oviralo. Prikazali niso sicer nič več od Celjanov. A so bili izjemno odločni. Tega za igralce Publikuma ni moč trditi ... Nekateri si dejansko ne zaslužijo celjskega dresa. Očitno so garali in se moško zoperstavili Gobec, Križnik in Budimir, nekaj soigralcev se jim je skušalo pridružiti, nekaj pa sploh ne. Nič nimamo proti Duru, vendar zamahi s komolci niso dovolj. V eni od akcij je žogi, ki je letela proti njemu, obrnil hrbet! Po drugi strani pa je moč slišati, da vre v slačilnici. Po zadnjih šepetih se je zaostrilo med igralci in trenerjem, kar naj bi bilo očitno na enem zadnjih treningov prejšnji teden. Marko Pocrnjič je po porazu priznal, da je nekaj narobe: »Kljub težkim pogojem je bila tekma precej dinamična. Gledalci so lahko uživali, še posebej, ker se je njihovim ljubljencem izšlo po željah.« Celjani so že v 1. polčasu dobili štiri rumene kartone. »Ti so posledica ce-lotedenske živčnosti igralcev. Vzroka ne poznam. Nastopila je nezbranost. Ni mi jasno, kako je napad zaključil Beršnjak, ko je bil sam pred vratarjem. Prišlo je do napetosti. Dejstvo je, da smo v krizi.« Če že ni bilo kakovostne igre, pa bi vsaj lahko prikazali več bojevitosti, ki jo je primanjkovalo. »Strinjam se. Prosil sem jih, rotil. Bodite odločni in pogumni, če želimo poseči po najvišjih mestih. Ostalo je pri besedah. Željo so imeli le v glavi, na igrišče je niso prenesli. Veliko so zamujali, zato so udarjali tekmece od zadaj. To je velika kriza. Upam, da jo bomo kmalu prebrodili. Obstajajo vzponi in padci. Nam se dogaja slednje.« »Mislim, da nas je Publikum podcenil. Odločila je naša borbenost. Na pravih pripravljalnih tekmah in v uvodnem prvenstvenem krogu nismo dosegli zadetka, tokrat pa dva. Glede enajstmetrovke ni nič spornega, tudi kartoni so bili podeljeni pravično,« je razmišljal agilni Gregor Bunc. Trinajstkrat je v žep segel sodnik Drečnik iz Zagorja. Šest Celjanov je porumenelo. Dare Vršič, ki je mojstrsko izenačil s prostega strela z 19 metrov, pa je pordečel 20 minut pred koncem tekme. Morda Skle- smo,« pravi Pocrnjič - Rdeča kartona usodna za Rudar kum se bo pomeril z bolgarskim Levskim iz Sofije, najprej v Celju 11. avgusta, nato pa v gosteh 25. Levski je v pretekli sezoni 25. zmagal v domačem pokalu, državni prvak pa je bil le dvakrat manj, nazadnje leta 2002. V nedeljo je zmagal še v domačem superpokalu. V finalu je po enajstmetrovkah premagal mestnega tekmeca CSKA s 4:2. »Levski je težak in nevaren nasprotnik. Pravih podatkov sicer še nimamo, s Sulejmanovičem pa poznava Hrvata Igorja Tomašiča, s katerim sva skupaj igrala pri belgijskem Genku. Lani so Bolgari izločili sarajevskega Željezničarja, pred tremi leti pa splitski Hajduk. Postali so pravi specialisti za moštva s prostora bivše Jugoslavije. Levski je favorit, vendar je žoga okrogla in v nogometu je vse mogoče,« je dejal Domen Beršnjak. Predsednik kluba Marjan Vengust in direktor Darko Klarič dodajata, da se možnost za uspeh skriva predvsem v maksimalnem pristopu. Z Danijelom Brezičem ali Jalnom Pokornom bi bilo lažje ... Prava slika je bila na Ptuju Rudar je doma proti Domžalam klonil kar z 8:0. Bil je močno oslabljen, brez Joziča, Borštnarja, Ibrahimoviča in Kolenca. V drugi polovici prvega polčasa je vratar Dejan Veršovnik z roko igral izven kazenskega prostora, Damjan Jeseničnik pa je zrušil Zlatana Ljubijankiča. Oba sta bila izključena in ob odmoru je bilo že 4:0, gostje so v nadaljevanju dodali enak izid. Tekma logično ni bila pravo merilo velenjskih zmožnosti. Kakovostni vezist Alem Mujakovič je povedal: _bbZačeli smo celo odlično, nato pa sta se nam pripetili pionirski napaki in prejeta zadetka sta vse zrušila. Sporni trenutek? Nisem videl prekrška Jeseničnika. pič še ni prehitel celjske obrambe, a je bil pač zrušen s hrbta (Vršič ga je potegnil za ramo) in kazen je bila povsem primerna. Manj številčni Celjani niso bili nič slabši v finišu. Najbolj bodo objokovali »spanje« obrambe pri prodorih Gerenčerja in Risti-ča, po katerih sta padla zadetka, in pomanjkanje sreče pri poskusih Vršiča, Pečnika in Gobca. Čeprav so jo nekaj imeli že pred in takoj po odmoru - obakrat je zgrešil Zore. Pa ravno sedaj Evropa! V Nyonu so bili izžrebani pari 2. predkroga pokala UEFA. Publi- Strel Dareta Vršiča v Beltincih je bil karse-da natančen. Vseeno dvajsetletni mojster una bo Ivezič ije pod-Žna za-ren. Ve-[vanko-igranja. a je bil eleže v bomo inosov, Miro Požun Bo strokovni štab ostal enak? Bo, s tem da se bo športni direktor bolj vključil v delo na igrišču. Predvidevamo, da bo prevzel ekipo v naslednji sezoni, zato si želimo, da bi bil prehod bolj spontan, tekoč. DEAN Š U STER Tri tretja mesta za štiri celjske borce V Dortmundu je potekalo 14. člansko svetovno prvenstvo v tekvondoju. Slovenska reprezentanca v formah je osvojila dve bronasti medalji in v borbah tri bronaste, srebrno in dve zlati. Med dobitniki bronastih odličij sta tudi člana ŠK Hyong Petra Zagoričnik in Uroš Bernard. Slovenci so bili tretji tudi v ekipnih borbah, del uspešne ekipe sta bila še dva celjska tekmovalca, Andraž Krušič (Hyong) in Sašo Popovič iz DBV Slavka Šlandra. »Tekmovanje je bilo organizirano zelo dobro, bilo je eno najboljših svetovnih prvenstev do zdaj, hkrati pa tudi najuspešnejše za Slovenijo. Konkurenca je bila ogromna, prišlo je okoli 450 tekmovalcev iz 64 držav. Celjani smo domov prinesli tri bronaste medalje, nekoliko manj uspešen je bil žal Andrej Luka, član društva Slavka Šlandra, ki je v zelo močni konkurenci v borbah prvi dan izpadel že v kvalifikacijah. Splošna ocena pa je seveda zelo pozitivna,« je še na poti domov sVoje občutke strnila Petra Zagoričnik, ki je potrdila, da so uspehe tudi primerno proslavili. Člane ŠK Hyong, ki so letos v začetku leta dobili nove prostore na Teharski 2, čakajo v prihodnjih dneh priprave na morju, po krajših počitnicah pa bodo znova sledili treningi za novo sezono. Eden najboljših slovenskih borcev, Celjan Dragan Milutinovič, ki zdaj živi v Velenju, žal ni nastopil. Dejal je, da je razočaran nad nezainteresiranostjo odgovornih ter da se bo na tekmovanja vrnil v naslednji sezoni. JASMINA ŽOHAR NA PIKI as je ze za vnejši rezultat reprezentanca začela priprave za EP v Beogradu Starki se 0 že ivala 1 na Stare kva-štvu, stva, laj je irsko řvse Idova-», ki ».So iprav Celjan Aleš Pipan je pred svojo doslej najzahtevnejšo trenersko nalogo. bra- •ojša cijo. Prvi nasprotnik bo reprezentanca BiH, ki krila je lahko še kako nevarna, saj ima nekaj odlič-iach- nih posameznikov, čeprav v Beograd naj ne bi Era- prišla v popolni postavi. Tudi preostali dve re-udiš. prezentanci sta še kako neugodni, zato naših Istvu fantov ne čaka nič kaj lahko delo, da se bodo •nik. prebili v drugi del tekmovanja, med osem naj-to- boljših reprezentanc Evrope. Cilj je svetovno prvenstvo pri- Ob uvrstitvi v drugi krog tekmovanja je prvi cilj naše reprezentance uvrstitev na svetovno prvenstvo na Japonskem leta 2006, za kar so iz KZS obljubili tudi posebne denarne nagrade. V Sloveniji vlada za prvenstvo veliko zanimanje, saj so agencije že do srede minulega meseca pro- dale več kot 1.500 vstopnic za oglede tekem slovenske reprezentance, ki bo imela tako veliko podporo navijačev v nekoč glavnem mestu skupne države. Kolektiv in ne posameznik Glede na imena, ki bodo zastopala našo državo v Srbiji in Črni gori, mnogi Slovenijo omenjajo tudi med kandidati za odličje, kar ne bo lahko naloga, saj je v boju za prva tri mesta Enakovrednih vsaj osem do devet reprezentanc. Predvsem bo Pipan skušal igralcem dopovedati, da je pomemben kolektiv in ne posamezna statistika. To je poudaril tudi na tiskovni konferenci: »Individualne interese bo treba podrediti kolektivu, čim manj bo treba razmišljati o svojih ciljih.« Glede na izkušnje, ki jih ima Pipan kot trener in še prej kot igralec ter glede na dejstvo, da je bil dvakrat pomočnik na evropskih prvenstvih (Slo-bodanu Subotiču in Borisu Zrinskemu), kjer je lahko sam videl, kje je bila storjena napaka, lahko verjamemo, da bo končno uspel iz dobrih posameznikov sestaviti homogen kolektiv. Uspeh bi slovenska košarka, ki doživlja težke trenutke, še kako potrebovala, zato se morajo tega zavedati tudi igralci. Glede na dejstvo, da ima vsa petnajsterica že urejene pogodbe za novo sezono, da je večina od njih rešila tudi že materialno stran svojih interesov, gre verjeti, da je napočil čas, da se postori tudi kaj na reprezentančni ravni. Že prva faza priprav na Rogli, ki bo trajala deset dni, bo pokazala, ali Pipan in njegovi asistenti uspevajo oziroma ali so na dobri poti, da se sestavi prava ekipa, predvsem homogena, ki bo sposobna doseči rezultat, kakršnega si ljubitelji košarke v Sloveniji silno želimo. JANEZ TERBOVC Sandi iz Štor v Prago! Petindvajsetletni Štorovčan Aleksander Šeliga bo svojo športno pot nadaljeval pri praški Slaviji. Z moštvom, za katerega je igral tudi Celjan Goran Sankovič, je sklenil triletno pogodbo. Šeliga je svojo športno pot začel pri Kovinarju iz Štor, nato pa je vse do konca pretekle sezone deset let branil pri CMC Pub-likumu. Tam ga bodo zagotovo najbolj pogrešali celjski navijači, v Štorah pa njegovi starši in prijatelji, ki jim je bil zvest vsa ta leta. »Po desetih letih igranja pri CMC Publikumu sem uvidel, da gredo leta v mojo korist, star sem 25 let in tako sem se odločil, da bom srečo iskal v tujini. Za Slavijo sem se odločil, ker je odličen evropski klub, letos igrajo tudi 3. predkrog za ligo prvakov, nasprotnik je belgijski Anderlecht. Če bi uspeli, seveda z veliko znanja in tudi nekaj sreče, bi se mi uresničile sanje, da bi lahko igral v ligi prvakov, najelitnejšem klubskem tekmovanju.« Po končani sezoni ste odšli na preizkušnjo v ruski Rostov, vendar tam niste ostali. Na to odločitev je verjetno s predlogom za Slavijo najbolj vplival Goran Sankovič, ki je zanjo že igral? Takoj po končanem prvenstvu sem odšel v Rusijo, kjer naj bi podpisal pogodbo s klubom Rostov, vendar so se stvari nekako zapletle. Srbski in ruski menedžerji, s katerimi sem delal, so stvar tako obrnili, da na koncu ni bilo nič iz tega. Vseeno so me prepričali, da sem poizkusil še v Alanyi v Vladikavkazu, vendar tudi tam ni prišlo do prestopa. V Rusiji sem pridobil Še eno življenjsko izkušnjo več, videl sem kakšen nogomet igrajo tam, tako da je ta izkušnja samo dobrodošla. Ko sem dobil ponudbo za Slavijo, niti nisem kaj veliko razmišljal, saj sem vedel, da je prava. Že veste, kakšen status boste imeli v Slaviji? Obstaja možnost prvega vratarja? Takoj, ko sem podpisal pogodbo, je trener Slavije poklical menedžer-ja in nama čestital za podpis pogodbe. Povedal mu je, da bo branil tisti, ki bo boljši na treningih. Glede na to, da je vratar, ki je branil do sedaj, oddělal celotne priprave, mislim da bo on prvi dobil možnost. Vendar pred nami je več kot 40 tekem, tako da bo dovolj priložnosti tudi zame. Potujete na Češko sami ali gre z vami vaše dekle Branka? Najprej se bom odpravil sam, da se na vse skupaj navadim, nekje v mesecu septembru pa bo prišla tudi ona. Verjetno pa so tudi vaši starši veliko bolj veseli, da potujete v »sosednjo« državo kot pa v daljno Rusijo? Sem sin edinec. Seveda sta sedaj starša veliko bolj vesela, ko potujem na Češko. Poleg tega da se mi je uresničila želja, da bom igral v velikem evropskem klubu, bom tudi blizu doma, tako da bo za vse veliko lažje. Poglej va še malce nazaj. Pri CMC Publikumu ste preživeli sko- AleksanderSeli raj polovico življenja in doživljali tako lepe kot žalostne trenutke. Kateri so tisti najtežji in katerih se še posebej radi spominjate? Nikoli ne bom pozabil 17. aprila 1997, ko sem debitiral v Kopru v članski ekipi. Po ocenah slovenskega časnika sem bil najbolje ocenenjen igralec, pustil sem dober vtis in potem branil še šest tekem zapored. Imel sem 17 let, stal v članskem golu in takrat to zagotovo ni bilo lahko. Spominjal se bom tudi trenerja Marijana Pušni-ka, ki mi je dal možnost stalno braniti v članski ekipi in pa seveda 17. maj 2005, ko smo osvojili prvo lovoriko s člansko ekipo CMC Publikuma. Med žalostne trenutke bi štel poplavo, ki je iz zemljevida skoraj izbrisala Skalno klet. Seveda pa smo s skupnimi močmi vsi, ki smo dihali za klub, postavili klub nazaj na trdna tla. Letos je ekipo poleg vas zapustilo še kar nekaj igralcev, poleg vas je odšel še en Štorovčan Oskar Drobne, pa Simon Sešlar, Jaka Stroma-jer, Zoran Baldovaliev, Damir Ha-džič, Janko Šribar, Igor Lazič in Se-bastjan Cimerotič. Kakšne možnosti pripisujete svojemu bivšemu klubu? Publikum je res zapustilo kar nekaj igralcev. Gledal sem jih na tekmi proti Mariboru, kjer igra niti bila tako slaba. Res je, da so se Mariborčani zaprli, igrali z vsemi igralci na svoji polovici, zato je bilo Celjanom še toliko težje igrati. Na koncu so jih izž-vižgali tudi navijači. Vendar mislim, da z Markom Pocrnjičem, seveda če bodo verjeli v njegovo delo, lahko posežejo zelo visoko. Poleg Goriča-nov in Domžalčanov so Celjani letos glavni kandidati za osvojitev naslova državnih prvakov. Vam je bilo na tekmi proti Mariboru v golu težko gledati Amela Mujčinoviča? Ni bilo težko, ker sem vedel, da me čakajo novi izzivi v drugih klubih. Vesel pa sem, da me je zamenjal ravno on, saj se je enako zgodilo tudi takrat, ko je odšel on. Zamenjal sem ga sam. Kariero bi najraje zaključil v Celju, kjer sem zaslužil tudi prvi kruh. Poslovilno tekmo bi pa zelo rad odigral v Štorah, kjer bi si nasproti stala Kovinar Štore in Publikum, sam pa bi stal v golu Kovinarja. JASMINA ŽOHAR Foto: GREGOR KATIČ NA KRATKO Srebotnikovi deveti naslov Budimpešta: Najboljša slovenska teniška igralka, Velenjčanka Katarina Srebotnik, je na turnirju WTA na Madžarskem z nagradnim skladom 140.000 dolarjev prišla do novega turnirskega naslova. Skupaj s Francozinjo Emilie Loit sta v finalu dvojic premagali Španki Marto Marrero in Lourdes Domin-guez Lino s 6:1,3:6 in 6:2. Za Velenjčanko je to že deveti naslov v konkurenci dvojic, na lestvici WTA pa je napredovala s 63. na 60. mesto. (JŽ) odprt za predloge zelenih, pripravljen na pomoč pri reševanju okoljevarstvenih problemov.« V politiko je vstopil zavestno. »S sodelovanjem v gibanjih ne dosežeš nič. Treba je v politiko, treba je prevzeti odgovornost, treba je spreminjati, kar te moti in to lahko počneš le v politiki.« Zato je najbolj jezen na večne nergače, ki sami niso pripravljeni narediti ničesar. »Samo zamislimo si, da bi vsakdo ravnal tako. Lahko bi zavladala klika nerazumnih ekstremistov ... Le z lastno angažiranostjo lahko spreminjaš dogajanja, zlasti če si pozitivno usmerjen. Nikoli ne smete reči, politika me ne zanima.« Zeleno kot zmaji to Lada samara. Za nameček sva se z ženo ravnokar vselila v novo hišo in želela si je še, da bi jo polepšala z zavesami in drugo opremo. Rabila sva denar, jaz pa sem za takšno >koz-larijo<, kot je kamera, porabil ves denar ... Kar nekaj časa se je delala, da je jezna. Pa v resnici ni bila. Vedno mi je nudila vso podporo za moje hobije...« V svojem arhivu hrani preko 700 videokaset, polnih neprecenljivih posnetkov, od naravnih nesreč do črnih odlagališč, požarov, nekoč lepih, zdaj že porušenih hiš ... Korak naprej, do televizije je bil edini logičen. »Na celjski televiziji imam najdaljši staž. Začel sem še na Lavi, v oddajni postaji, ki je spored predvajala po kablu. Več kot eno leto sem sam snemal in oddajal. Ko je to prevzel Elektro Hirnšek, me je obvestil, da se ustanavlja celjska televizija in me povabil k sodelovanju. Vztrajam še zdaj.« In tako je zeleni Hari prišel v Celjsko zgodovino. Praktično ne mine dogodek, da ni zraven - kot mestni svetnik, kot zeleni, kot snemalec... Za razliko od drugih pretežno uporablja majhno kamero in v glavnem snema kar iz roke, brez Mladost v mestu - po poplavi 1954 na dvorišču Ljubljanske 6-8. Hari skrajno desno. stativa. Velikokrat je ob gneči ali ob pomanjkanju drugih »službenih« kamer vskočil kar s svojo. »Manjša kamera je bolj priročna. Vedno jo imam s seboj vprtljažniku avtomobila, lažje je z njo potovati, še posebej z letali, roko imam pa tako mirno, da mi marsikdo zavida. In v kakovosti slike kakšne bistvene razlike ni.« Zeleno na odrih Kot pubertetnik se je zaljubil v gledališče. Od 14. leta pa vse do odhoda v vojsko je bil član delavskega odra, ki je deloval v nekdanjem kinu Dom. Veliko je igral, tudi z Ani-i co Kumer je obiskoval predavanja za čisti govor... V vojski je režiral tri igre. Po povratku iz vojske je igral še v Desetem bratu. V že legendarni grajski uprizoritvi igre Pod svobodnim soncem je bil, pred odhodom k vojakom, Spiridion. Prav ta igra je udarila na njegovo življenje poseben pečat. V Spiridiona se je zaljubila mlada Slovanka. In obratno. »Prvi poljub sem ji dal pred Friderikovim stolpom, na vajah. Od takrat se nisva ločila.« Zdaj ima že dva vnuka. 5 in 9 let sta stara. O njuni mladosti razmišlja drugače. »V naši mladosti smo imeli gozd, Sušnico ... Zdaj imajo računalnike, kolesa, roleije, motorje. Vse, česar si nismo mogli misliti niti v sanjah. A vseeno mislim, da je bilo nam lepše. Živeli smo s tistim, kar je bilo, predvsem pa z naravo.« In spominja se mnogih reči, ki so jih takrat ušpičili otroci. »Navihani smo bili, škode pa nismo delali. Zato me danes boli srce, ko gledam početje mla-J dih v parku. Vsa ta nesmiselna uni-! čevanja. V naših časih še na travo nisi smel stopiti...« Hari še naprej prisega na zeleno. In ostaja tak, kot je že vse življenje. Dobrovoljen, šegav, realen, pozitiven ... Za slovo navrže še eno: »Tudi če si med zelenimi, moraš ostati realen. Z glavo skozi zid ne gre. Nikoli si ne bi mogel oprostiti, če bi zaradi zelene politike in nerazumnih zahtev šla v stečaj kakšna firma. In z njo delovna mesta ljudi. Njihov kruh. Treba je delovati z jasnimi cilji, a realno in postopoma.« V pravljicah so zmaji zeleni. Hari-jev pa ni pravljični in tudi zelen ni. Diči se z modro-belo barvo, ima dva sedeža in pogosto ga vidimo nad Celjem. Hari si je vedno želel leteti. Že kot otrok se je oziral za letali na nebu in sanjal. Modelaril je in s svojim modelom 1956. leta postal slovenski prvak v A-l letalnih modelih. Želel je postati motorni pilot, a so ga na zdravniških pregledih zavrnili, češ da ne vidi dobro. »Še zdaj ne vem, kaj je šlo narobe, saj še dandanes vidim brez očal ...«z grenkobo obžaluje, da se mu otroške sanje niso izpolnile. Dosti lažje je šlo na stara leta, ko je pridobival izpit za ultra lahko kategorijo. A k letalom gà je vseeno vleklo še naprej. Hidi JLA je odslužil na Batajnici kot motorist in oro-žar na takrat novih migih 21. Ponujeno vojaško kariero pa je zavrnil. Preveč ga je vleklo v njegovo Celje. Strast po letenju zdaj teši s svojim zmajem. Vsak prosti trenutek, ko je to mogoče, izkoristi za polete nad Celjem, Grmado, Celjsko kočo, Šmar-tinskim jezerom. Pogosto ga spremljajo prijatelji, znanci. In praktično vselej - kamera. Hidi ob zadnjih poplavah je z nemajhnimi mukami uspel poleteti in Celju je ohranil neverjetne posnetke pustošenja voda. »Zmaja sem vodil v zraku z desnico, z levico sem snemal... in snemal.« Zeleno s kamero Prav tako iz mladosti izvira morda celo največja Harijeva ljubezen. Do slik. Najprej tistih statičnih, posnetih s fotografskim aparatom, kasneje do gibljivih. Za fotografiranje ga je navdušil oče, ki je dokumentiral podvige celjskih hribolazcev. Za gibljive slike se je navdušil skozi amatersko super 8 kamero, s katero je naredil prve filme. A dokončno ljubezen je povzročil prihod video kamer. »Ko sem kupil prvo Hitachije-vo kamero, je ta stala toliko, kot av- Danes 62-letni Hari Flis, cinkar-nar v svoji aktivni delovni dobi, mladosten upokojenec z ostrim vidom in mirno roko, je svoje (pred) življenje začel v zaporu. Z njim je opravil že pred rojstvom in poslej je skozi rešetke gledal le v nasprotni smeri. Leta 1942 so namreč Nemci njegovo že dva meseca nosečo mati zaprli, ker je pomagala partizanom. Sedem mesecev v ječi mu ni pustilo travmatičnih posledic. Ostal je tak, kot ga poznamo danes - dobrovoljen, nasmejan, šegav, pozitivec z bitjem in žitjem. Zgodi se sicer, da je kdaj kakšno minuto slabe volje, a pomaga si z zanimivo filozofijo. »Vse v življenju jemljem kot pozitivno. Še če mi med vožnjo poči guma na avtu, sem vesel. Kaj pa vem, kaj bi bilo, če mi ne bi. Morda bi že v naslednjem ovinku treščil v drug avto ali zapeljal v graben ...« Z ljubeznijo do zelenega ga je obarvala že mladost v mestu, ki jo Hari s prijateljico iz Amerike, ki ji je Celje razkazal iz svojega zmaja. Zeleni Hari Štiri ljubezni Harija Flisa - Celjan, naravovarstvenik, zmajar, kamerman... Pravzaprav mu je uradno ime Ha-rald. A dosti bolje sliši na ime Hari. »Vseeno zveni bolj slovensko -ko sem se rodil, so bila slovenska imena prepovedana ...« pove Hari Flis. Kako pravzaprav predstaviti človeka, ki je prava celjska ikona? Kot vseskozi zelenega zagovornika narave in sonaravnega bivanja? Kot navdušenega zmajar-ja? Kot nekoč obetavnega igralca? Kot človeka, ki je dobesedno zraš-čen s filmsko kamero? Vsakega po malem je v Hariju. Zanesljivo ste lahko prepričani le v to, da pri vsem, kar počne, prevladuje zeleno. »Še ko sem se zadnjič uřezal, je rdeča kri, ki je pritekla, potegnila malo na zeleno,« pripomni v svojem značilnem šegavem slogu. Zeleno kot zeleno je preživljal ob Sušnici in Savinji, na Tretji jasi, v parku ... Doma so vedno imeli rože. Zaljubil se je v naravo in sposoben je po uro in več opazovati mravlje pri delu v mravljišču. Po drugi strani ne prenese rezanega cvetja, zato pa obožuje gojeno. In palme. Doma jih ima več vrst in skrbno jih goji. Pozimi opazuje siničke, ki jih krmi in ki jim je napravil hiške. Najraje od vsega pa ima Celje. »Tako mi je pri srcu, da ga ne bi zamenjal za noben drug kraj na svetu. Vesel sem, da sem že drugi mandat mestni svetnik in lahko pripomorem tudi po svoje k razvoju mesta. Zato tako močno podpiram župana Bojana Šrota, ki je V znamenju ladij, oceanov in zanimivih tujih kultur. Iz dnevne sobe dolgoletnega pomorščaka in kapitana Adalberta Štancarja, ki živi v Mestinju ter izdeluje makete ladij (na desni strani fotografije je Štancarjev največji dosežek, ladja Sovereign of the Seas). Kapitanove ladje brez morja Adalbert Štancar je bil na oceanih več kot tri desetletja - Njegov konjiček je zahtevno izdelovanje maket ladij Nekdanji ladijski kapitan Adalbert Štancar, ki je preživel na oceanih več kot tri desetletja, še vedno živi med ladjami. Njegova dnevna soba v Mestinju, v kraju kjer se je rodil in kjer živi, je v znamenju njegove življenjske povezanosti z ladjami in morjem. Štancar, med domačimi in prijatelji Bine, ima za povprečnega Slovenca nevsakdanji konjiček. Z zahtevnim izdelovanjem modelov ladij se ukvarja vse od srednje pomorske šole, na Šmarskem pa je najširša javnost o tem izvedela šele nedavno, na njegovi razstavi v okviru mednarodnega upokojenskega srečanja. Mimici Kidrič, ki je na čelu upokojencev Obsotelja in Kozjanskega, je Bineta Štancarja uspelo prepričati za sodelovanje. Kako se je začelo? »V srednji pomorski šoli v Piranu smo pri predmetu modelarstvo s sošolci izdelali po eno maketo ladje na leto. Po navadi kakšno od podjetja Splošna plovba Piran,« se spominja začetka izdelovanja modelov ladij. Adalberta Štancarja je že od otroštva veselilo oblikovanje lesa, zato je med poznejšo dolgotrajno plovbo po oceanih začel izdelovati makete ladij za svojo dušo. V njegovi dnevni sobi v Mestinju so tako nekateri modeli ladij, ki so nastali med plovbo ali v zadnjih letih, odkar je mlad upokojenec. Med plovbo je med drugim izdelal model slovenske tovorne ladje Koper, s katero je plul ter bil dvakrat njen kapitan, zato so bili potrebni načrti pri roki. Pred »Koprom« je nastal njegov model znamenite jadrnice Krištofa Kolumba, Sante Marie. Na ladji je prav tako ustvaril starinsko francosko ladjo na jadra Saint Louis, med enim od dopustov v domačem Mestinju pa še dubrovniško galejo. Izdelal jo je po načrtih upoštevanega pomorščaka in izumitelja Miroslava Štumbergerja, šmarskega rojaka, ki je živel in umrl v Boki Kotorski. Največji modelarski izziv je uresničil po upokojitvi, ko je izdelal britansko bojno ladjo na jadra, Sovereign of the Seas. To je največja in najzahtevnejša ladja, ki jo je izdelal ter je terjala največ truda in časa. Na njenem več kot meter dolgem in meter visokem modelu je nad sedemsto škripcev za celotno snast, vrvje ladje. Štancarjev zadnji modelarski dosežek pa je model razvpite angleške uporniške ladje Bounty, tovorne ladje, ki je bila delno oborožena. Za razliko od nekaterih modelarjev, ki kupijo napol izdelane modele ter jih v glavnem le še sestavijo, so Štancarjeve ladje izvirno delo. Pred nekaj leti si je zaradi njih priskrbel deblo orehovega drevesa, saj je orehov les mogoče lepo oblikovati. Ornamenti na Štancarjevi »floti« so predvsem iz lipovega in češnjevega lesa. »Zame je model najbolj zanimiv v času ko nastaja, pozneje, ko je izdelan pa manj. Njegovo ustvarjanje je zame poseben izziv, ki terja čas. Pozanimati se moraš tudi o zgodovinskih dejstvih,« pripoveduje nekdanji kapitan iz Mestinja. »Za pomorščaka je že zaradi njegove stroke zanimivo ugotavljanje, kako so gradili ladje naši predniki.« Za največji dosežek, za veliki model ladje Sovereign of the Seas, je potreboval Adalbert Štancar skoraj leto in pol dela, s povprečno pet ur vsakodnevnega, natančnega ustvarjanja. Pred njim je nov izziv, saj pravkar izdeluje ladjo Victory, angleško bojno ladjo ad- mirala Nelsona. Njeno ladijsko korito in palubo je že ustvaril, na vrsti so odprtine za topove, bo-. koščitnice in oprema. V življenju je izdelal vsega skupaj dvanajst modelov ladij, nekaj jih krasi Štancarjevo dnevno sobo. Streli na Maa V Štancarjevi dnevni sobi takoj začutiš, da je to dom človeka, ki je tesno povezan z morjem in zanimivimi tujimi kulturami. Poleg modelov ladij krasijo dnevno sobo umetniške slike ladij in različni predmeti iz Afrike in Azije, na častnem mestu pa je ladijski zvon ladje Bočna, katere kapitan je bil. Ladje, ki je v Zairu pogorela, zaradi česar so jo morali poslati med staro železo. Bilo je na sveti večer, ko je prišlo do vžiga saj v kotlu, vendar jim je tovor uspelo rešiti. Vsa delovna leta je bil v službi pri slovenski ladijski družbi iz Pirana oziroma Portoroža. Med letoma 1964 in 2000, ki jih je preživel na različnih morjih, je doživel vse mogoče. Približno desetkrat je bil na poti okoli sveta, tako med prosto plovbo kot z redno linijo. V vsega skupaj 450 različnih prista- niščih na vseh celinah, z izjemo Avstralije! »Nekoč smo imeli pomorščaki precej prostega časa, zato smo si lahko ogledali tudi mesta ter širše zaledje,« se spominja. Na Kitajskem je bil celo med kulturno revolucijo, ko so vsem pomorščakom delili knjižico Maovih citatov v njim najbližjih jezikih, tudi v hrvaščini. Prav tako v norveščini za kolege norveške pomorščake, ki so prejeli z njimi tudi značke z Maovo podobo. Očitno jih niso pretirano cenili, saj so jih uporabili kot strelsko tarčo. Zgroženi kitajski stražar je norveško divjo zabavo prijavil, strelci pa so morali za kazen poslušati ves dan branje Maovih citatov v norveščini. V strupenem mrazu, na glavnem mestnem trgu- V Afriki, v Zairu, so Adalberta Štancarja konec sedemdesetih let pretresli prizori z najrevnejšimi domačini, ki so pobirali med smetmi na ladji ostanke riža tako natančno, da ni ostalo niti enega samega zrna. Opažal je, da je bila pokolonialna Afrika pogosto še revnejša kot pod koloni-zatorji, ko je bilo kljub vsemu več reda in hrane. V času koloni-zatorjev in takoj po neodvisnosti so ná ladje marsikje natovar-jali veliko blaga za izvoz, pozneje so predvsem uvažali. Domača afriška elita se na račun revnega ljudstva še bolj okorišča kot so se Francozi, Britanci, Belgijci in Portugalci. Spominov je toliko, da bi lahko pomorščak Štancar napisal napeto knjigo. Veliko ve o tatovih v pristaniščih, ki so prišli ponoči s čolni, se povzpeli na ladje ter skušali krasti. V Južnem kitajskem morju je (k sreči od daleč) srečal sodobne gusarje, ki ponoči napadejo ladjo od zadaj, vdrejo v kabine ter pokradejo vse, kar ima ceno. »Osebno nisem imel težav, saj smo stražo tam vedno povečali.« Veliko ve prav tako o slepih potnikih, predvsem iz zahodne Afrike, ki so jih našli že po dveh ali treh dneh, nato pa so ostali s posadko celo po več mesecev, vse dokler niso zanje našli države gostiteljice. Kljub previdnosti so se znašli tudi na njegovih ladjah. S temi bogatimi spomini živi danes kot upokojenec v Mestinju, od koder je odšel v svet, v srednjo šolo ter na oceane. V začetku je bil zdoma neprekinjeno celo po leto in pol in to v časih brez mobilnih telefonov, ko ga je z domačimi povezovala predvsem pisemska pošta. V zadnjih letih je imel na ladji že mobilni telefon in internet, ki sta bila na začetku izjemno draga. Takrat sta ta tehnična dosežka stala eno ladjo do 25 tisoč dolarjev na mesec, danes le še tisoč dolarjev. Ali prekaljeni pomorščak po treh desetletjih morje pogreša? Sploh ne. »Če bi bilo tako kot nekoč, bi se znova odločil za poklic pomorščaka. Tako kot takrat, ko je še bilo več prostega časa. Danes so pomorščaki časovno tako zelo omejeni, da nimajo niti časa, da bi odšli z ladje v luko. To še posebej velja za kontejner-ske ladje, kjer merijo vsako minuto v denarju.« Zaradi avtomatizacije je na ladjah za eno tretjino manj osebja, pomorščaki pa so danes povsod bistveno slabše .zaščiteni, saj morajo pluti pod zastavami »držav z ugodnostmi«. Pod zastavami, kjer so jim socialne pridobitve tuje. BRANE JERANKO WITBOY SCOTCH & SODA Z NOVIM TEDNIKOM ŽIVITE CENEJE! Naročniki Novega tednika so bili že doslej deležni številnih ugodnosti, v jubilejnem 60. letu pa smo dodali še eno. Izpolnili smo namreč obljubo o možnosti cenejšega življenja z Novim tednikom. V Klubu naročnikov Novega tednika bodo nakupi bolj ugodni, saj bodo samo za naročnike na voljo posebni popusti v trgovinah in lokalih. Kje vse bodo naročniki lahko prihranili pri svojih nakupih, je razvidno iz spodnjega seznama, ki se bo še širil. Naročniki Novega tednika bodo lahko ugodnosti izkoristili samo s posebno kartico, ki jim jo bomo izdali na oglasnem oddelku NT&RC, Prešernova 19, Celje. Vse domače? Vse domače! Poletna popotovanja so nas tokrat odpeljala na Kmečki turizem Lenke Vozlič v Šmartnem v Rožni dolini 13. Ekipa naše medijske hiše je tako ugotovila, da trinaj-stica še zdaleč še ni nesrečna številka, saj na tej številki v prekrasni naravi Šmartnega v Rožni dolini lahko gostje spo-čijejo misli in telo, ob tem pa spoznajo pristno domačo kuhinjo lastnice kmetije. Na kmetiji imajo kar 37 glav živine, velik in skrbno urejen hlev pa so že povečali, saj mislijo dodati še okrog 20 glav živine. Tako velika kmetija zahteva tudi veliko dela, pri čemer pa Lenki Vozlič pomagajo njeni sinovi in ostali domači. »Vsak-ima pri nas svoje delo,« pravi vedno nasmejana gospodarica. Delovni dan se ji na kmetiji začne že ob šestih, konča pa ob 22. ali pa še kasneje. Skoraj vse življe- nje pa je poleg dela na kmetiji imela tudi redno zaposlitev v Celju. In kako ji je uspelo vse skupaj? »To je pa volja do dela,« pravi in se nasmeji ter postreže številne dobrote. Suhe salame, slanina, klobase, vino ... to je le delček dobrot, ki jih Lenka pridela in izdela doma ter ponudi svojim gostom. Največ jih je spomladi in jeseni, njeno kmetijo si izberejo pogosto za proslavo kakšnih obletnic ali birm, vendar Vozličeva opozarja, da se je treba predhodno naročiti, saj je za 55 gostov, kolikor jih lahko sprejme, treba tudi marsikaj pripraviti. Vozličeva ne pozna napak, postrežba mora biti brezhibna, gostom vedno pokaže, kaj je pristna domača hrana in vtis domačnosti. »Gostje se morajo počutiti dobro!« Telefonska številka kmečkega turizma Lenke Vozlič: 05 5777 033. Kdor si Želi privoščiti nekaj uric čudovitega doživetja na podeželju, se lahko iz Celja odpravi preko Ostrožne-ga. Lopate in Gorice do Šmartnega, iz vojniške smeri pa do Vozličevih lahko pridejo, če pri tamkajšnjem pokopališču zavijejo levo in jih petkilometrska pot pripelje naravnost na njihovo domačijo. Vsak, ki si želi ogledati še bližnjo okolico, mu Lenka svetuje sprehod na Kunigundo ali ogled Šmartinskega jezera. Za ohladitev na njenem kmečkem turizmu so tudi poskrbeli, sence je dovolj, pa tudi osvežilnih pijač ... Posebna specialiteta njene domače kuhinje je tudi domač kruh, ki se izvrstno prileže h kakšnemu domačemu narezku in - domačemu vinu! Rezultat obiska bo, zagotavljamo, kakšna domača salama za popotnico, ki jo lahko tudi kupite pri Vozličevih, ker se temu enostavno nihče ne more upreti... SIMONA ŠOLINIČ SPLAČA SE BITI NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA! gokJenpóint % lesnina mm <2> i -Casino Faraon Celie. Ljubljanska cesta 39,3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis -FotoRizmal. Mariborska c. 1,3000 Celje-107» popust velja za storitve - Goldennoint. Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu do 5.000 sit, 10% popust ob nakupu nad 5.000 sit -Hervis Celie. Mariborska cesta 100,3000 Celje - 5% popust pri nakupu nad 10.000 sit (popust ne velja pri nakupu blaga, ki je v zimski ali letni razprodaji) -Keramika Kili. Industrijska prodajalna, Kasaze34, Liboje-10%popust - Lesnina d.d.. Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...) -Marquise, visoka moda metrskega blaga. Ozka ulica4.3000Celje -10% popust - Mlekarna Celeia. prodajalna Golida. Arja vas 92,3301 Petrovce - 5% popust velja za izdelke lastne proizvod- nje, ne velja za akcijske cene -Mravljica Cvetka Bohinc s.p., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke - Palmers. Gosposka ul. 30,3000 Celje - 10% popust velja pri gotovinskem nakupu - Pizzeria Verona. Mercator center Celje - 20% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! - Protect servis. Ul. Leona Dobrotinška 27,3230 Šentjur. Rogaška cesta 19,3240 Šmarje pri Jelšah - do 35% popusta ob nakupu letnih pnevmatik - Optika Salobir. Leveč 38a, 3301 Petrovce - 5% popust ob nakupu sončnih očal in korekcijskih okvirjev v vseh njihovih PE v Sloveniji -Simerd.o.o.. Ipavčeva ulica 22,3000 Celje, P.E. Ljubljana, Brnčičeva 7, P.E. Koper, Ferrarska 17 - 3% popust ob nakupu PVC stavbnega pohištva. Popust ne velja za akcijske cene. Popusti se ne seštevajo -Klimatiziran Taxi Simbv.031 20 50 60 - 10% popust -Time out (Golovec na celjskem sejmišču). Dečkova cesta 1,3000 Celje, tel.: 03 543 32 24 -15% popust - Top-fit d.o.o.. Ipavčeva ulica 22, Celje -10% popust - Witbov Scotch & Soda. Planet Tuš Celje, Stanetova 3, Celje, Witboy Laško -10 % popust - Zlatarna Stožir. Ul. mesta Grevenbroich 9,3000 Celje -10% popust - Živex. Obrtna cona, 3220 Štore - 7% popust, ne velja za akcijske cene - Marouč Alenka. Center za nego obraza in telesa, Gledališki trg 7,3000 Celje, tel.: 03 49 26 000 -10% popust ^"VeAxmw 5imcr — — Zlatarna STOZIK Ex libris za vsako leto življenja Naši olimpijci v bronu Svobodni umetnik, kipar Anton Herman iz Galicife pri Celju, je del svojega umetniškega opusa posvetil slovenskim vrhunskim olimpionikom. Vse športnike in športnice, ki so se z olimpijskih iger ali s svetovnih prvenstev vrnili z medaljo, je namreč upodobil v bronu. Cikel, ki ga zaokrožuje trideset upodobitev naših najboljših športnikov, je začel nastajati pred 24 leti, ko je Herman ustvaril portret Leona Štuklja. Ta ga je s svojo karizmo tako navdušil, da so se mu nato pridružili še Mi- ro Cerar, Draga Stamejčič, Bojan Križaj, Jože Brodnik, Brigita Bukovec... kmalu pa bo svoj portret dobila tudi Urška Žolnir in za njo še vsi tisti, ki se bodo z olimpijskih iger vrnili z medaljo, obljublja Anton Herman.' Omenjene upodobitve, ki so edinstven umetniški projekt ter največje priznanje slovenskemu vrhunskemu športu in priznanje redkim posameznikom, so predstavljene v prostorih Atletskega stadiona ŽAK v Ljubljani, kjer bo novembra tudi javna predstavitev celega opusa. BOJANA AVGUŠTINČIČ Marijan Salobir Srnek za mlade in stare otroke V knjigi izšlo 75 ex librisov Arpada Šalamona Takole so umetniki na Starem gradu ustvarjali svoje grafike. Danes grofje Celjski in nikdar več Na pobudo vodje Galerije likovnih del mladih Stari grad Celje Mihaila Liša-nina so se na Starem gradu minuli teden spet zbrali priznani umetniki iz Slovenije, Bolgarije in s Hrvaške, ki so ustvarjali na mednarodni grafično-kiparski delavnici. Prišli so akademska grafičarka Nevenka Miklanič iz Samobora, akademski grafik Rosen Conev iz Vratc, absolventka Akademije za likovno umetnost Ljubljana Barbara Jurkovšek in kipar iz Slovenskih Konjic Frank Funkelj. Na grafični delavnici je že četrto leto nastajala grafična mapa z dvanajstimi grafikami, ki prikazuje, kako si umetniki predstavljajo zgodovino Celjskih grofov, ko prvič zagledajo mogočno obzidje Starega gradu. Mozaik zgodovine in svojih občutkov so nato vtkali v grafike pod imenom Danes grofje Celjski in nikdar več. Ustvarjena dela bodo ob koncu leta postavili na ogled. Doslej je na omenjeno temo nastalo že 48 grafik. BA Kipar Anton Haberman (desno) pri upodabljanju nekdanjega šampiona, celjskega atleta Jožeta Brodnika. - Št. 57 - 2. avgust 2005 - Častni občan Dobja Marijan Salobir v domačem kraju predstavil knjižni pr- Na predvečer praznika občine Dobje se je v dvorani kulturnega doma, zgrajeni pred 21 leti, zbralo veliko ljudi. Na povabilo Marijana Salobirja so prišli na predstavitev njegove prve knjige Srnek. Prijetno praznično vzdušje je s spoštlji- n nagovorom začel župan Franci Salobir, z imenitnim petjem pa so ga nadaljevale članice domače glasbene skupine Dobjan-ski vengerli Ana Plemeni-taš, Renata Gračner in Natalija Plemenitaš - Fuchs. Slednje so ob petju tudi prevzele vodenje programa s predstavitvijo avtorja in njegove prve knjige. Marijan Salobir, ki je bil leta 1937 v Dobju rojen kot predzadnji od sedmih otrok očeta Karla in matere Uršule, rojene Oprešnik, je od leta 1996 v pokoju. Zdaj je napisal prvo knjigo - Srnek je lovska zgodba o slepem srnjaku. Knjigo je na 96 straneh in z doživetimi ilustracijami Mojce Marije Vilar v zbirki Mladinska knjižnica VODNIK 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje - Galerija Hodnik - Poletje v Celju, knežjem mestu Iva Tratnik: Risbe odprtje 3. razstave študentskih poletnih premier 20.00 Velenjski grad 53 izdala celjska Mohorjeva družba. Avtor meni, da so v knjigi predvsem zgodbe za otroke od 7. do 9. razreda osnovne šole, vendar bodo starejši bralci hitro ugotovili, da tudi za njihovo dušo v današ-njem času pomenijo pravo bogastvo. Prijazno so obdelana področja lovstva, narave, psihologije in tudi drugačnosti, kot je slepota. Osnovna vsebina govori o otrocih, mladosti, starših in sodelovanju med enimi in drugimi, vse skupaj pa se prepleta skozi zgodbo o slepem srnjaku Srneku. To ni naključje, saj je Marijan Salobir prav za vsa omenjena področja strokovnjak z dolgoletnimi bogatimi izkušnjami iz teorije in predvsem prakse. Knjigi je dodan slovarček lovskih in drugih manj znanih besed ter »kresnonočni srničje« - človeški slovarček. Dodan je tudi list v brajlici, ki ga je velikodušno natisnila tiskarna Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. In kako je Srnek dobil knjižnega izdajatelja? »Da sem napisal knjigo, je vedel prijatelj Matej Žnuderl, ki je to povedal Juriju Ludviku pri celjski Mohorjevi družbi. Prosil me je za rokopis, ki ga potem nisem več videl, ker je začel svojo pot do objave,« je pojasnil rojstvo Smeka Marijan Salobir, ki je predlani tudi postal častni občan Dobja. Vsak, ki bo prebral knjižico Srnek, bo prav gotovo bogatejši za vse tisto, kar nam danes manjka sredi kamnitih naselij in hitrega ritma živ-ljenja. To je povezava z naravo in življenjem v njej, pri čemer se moramo zavedati, da potrebujemo tudi več posluha v medsebojnih odnosih. TONE VRABL Čeprav je pravo mesto ex librisov (ex libris = ena izmed knjig v lasti nekoga) na knjigah, pa je prava redkost knjiga ex librisov. Takána, kot jo je izdal konjiški likovni pedagog, slikar in grafik Arpad Šalamon. »Za vsako leto življenja eden,« pojasnjuje zbirko 75 lesorezov in linorezov avtor, ki se, čeprav ustvarja v najrazličnejših likovnih tehnikah, z največjo vnemo posveča prav grafiki, ki mu jo je Že zgodaj, predvsem preko jedkanic, približal Božidar Ja-kac. »Ena izmed posebnosti avtorjevega grafičnega opusa je združevanje posameznih listov v večje cikle oziroma motivske in tematske sklope, neredko vezane na zgodovinske, literarne, ikonografske, heraldične in druge predloge. Takšne cikle pogosto izdaja v obliki zaključenih grafičnih map, kjer se čuti njegova navezanost na tradicijo knjižnega tiskarstva, saj jih pogosto kombinira s te- matskimi, priložnostno napisanimi besedili sodobnih avtorjev,« strokovno opisuje Šalamonovo grafiko Mario Berdič. Ex librisi zavzemajo v umetnikovem grafičnem opusu prav posebno mesto. Z njimi sodeluje na razstavah tako re- koč po celem svetu. Samo lani jih je predstavil v 25 krajih od Slovenije do Poljske, Portugalske, Mehike, Italije, Brazilije, Kitajske ... Pravzaprav njegovi ex librisi ne manjkajo na nobeni pomembni svetovni razstavi, zato ne preseneča, da je bil med dva tisoč umetniki sveta nominiran za Vizualnega umetnika za leto 2004 pri Mednarodnem bibliografskem centru v angleškem Cambridgu, vse nagrade in diplome, ki jih je prejel za male grafike in ex librise, pa je že težko prešteti. Avtorju najljubši ex librisi so sedaj zbrani v knjižni obliki. V zbirki odseva vse tisto, kar je za Arpada Šalamona značilno. Po Mariu Berdiču je to likovni izraz, ki kot celota učinkuje arhai-zirajoče in je v osnovi linearen, pri čemer so liki praviloma geometrijsko stilizirani, včasih kar »gotsko« oglati ... Ex librisi pa so še nekaj več kot druge male grafike. So neke vrste pečat, ki označuje lastnika neke knjige, ne le z imenom in priimkom osebe ali nazivom ustanove, temveč tudi s pomočjo določenega znaka, simbola ali podobe, ki ga kar najbolj opredeli. Ravno tu pa se skriva tisti pravi navdih, ki šele naredi ekslibrista. MILENA B. POKLIC gradom bregove Savinje, kako so bili nekoč očiščeni in urejeni. Splavarstvo je bilo nekoč izjemno pomembno za Celje, saj je skozenj po Savinji šla pomembna prometna vodna pot,« je povedal Adi Srebočan, ki je kopiji fotografij podaril tudi celjskemu županu Šrotu ter podžupanu Marku Zidanšku, da tudi njiju spomni na delček zgodovine našega mesta. PM Foto: BS Pošljite nam prispevek, če ste imeli v kraju zanimivo prireditev, otvoritev ali družabno srečanje in objavili ga bomo na strani Bralci poročevalci. Besedilo naj bo dolgo največ 30 tipkanih ali računalniških vrstic, lahko priložite tudi fotografijo in nam vse skupaj pošljete na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, če imate možnost, pa lahko tudi po elektronski pošti: tednik@nt-rc.si. VABLJENI K SODELOVANJU! hvala, ker rešujete življenja L_J Pošljite SMS s ključno besedo SRCE na številko 1919 in darujte 230 SIT. a nakup rentgena za inuaziuna srčno diagnostika u Splošni bolnišnici Celje Zelja po prepoznavnosti Splavar Naši bralci nas radi presenetijo z zanimivimi najdbami. Tako se je v našem uredništvu oglasil Adi Srebočan s fotografijo splavarja na Savinji, ki jo je pred časom našel v eni od revij in jo dal povečati. »Zanimivo se mi je zdelo, da je prej še nikoli nikjer nisem zasledil, gre pa za pomemben del zgodovine mesta Celja. Fotografijo je posnel Ivo Erhatič, letnica ni navedena, pod Starim verjetno pa je nastala okoli leta 1900. Splavarji so takrat po Savinji spuščali les na splavih vse od Ljubnega, pa iz Zadreš-ke doline, mimo Celja in Zi: danega Mostu, nato po Savi naprej do Zagreba, po Donavi do Beograda, celo vse do Črnega morja. Spomenik splavarju, ki stoji ob mostu čez Savinjo, nudi čisto drugačen pogled, kot fotografija. Poglejte, kako gizdalinsko je na njej napravljen splavar. Pa tudi če pogledate Otroški smeh, igra in veselje Celjska slikarka in oblikovalka Monja Dernovšek z manjšimi, a »domačimi« razstavami pridobiva vse več privržencev. Kot se je izkazalo na dan odprtja prodajne razstave v Knjižnici Vojnik, je med njimi tudi vse več lastnikov, ki so za njena dela pripravljeni odšteti od deset do malo manj kot sto tisoč tolarjev. »Dela temeljijo na barvni kompoziciji in abstrakciji. Popeljejo nas v vročičnost katalonske pomladi in barvitost Monjinega temperamenta,i je v komentarju k razstavi za pisala Tanja Čajavec, umetnostna zgodovinarka in sd ciologinja kulture, ter doda la, da so na razstavi tudi d{ la, ki predstavljajo »korak na prej - korak v motivno at strakcijo v sozvočju z notri nj ostjo«. Dosedanja dela Monje Det novšek, ki so si sorodna pJ vsebini in motivih, bodo j vojniški knjižnici na oglej do septembra. 1 Smo Skupina Bambi iz Li-boj, ki se trudi dvigniti kakovost druženja malih otrok s starši v našem kraju. Zastopamo jo štirje organizatorji (Alenka in Blaž Polšak, Aleš Založnik in Mateja Zabret) polni energije, idej ter veselja do otrok, saj so le-ti naše največje bogastvo, kar ga imamo. Začeli smo s čistilno akcijo, odpravili smo se po potkah, ki so bile primerne za male otroke, saj je bila njihova starost od 2. leta dalje. Nadaljevali smo z avtobusno postajo. Zavihali smo rokave in otroci so prebarvali avtobusno postajo z barvami, ki so jim naj- bolj všeč. Tretja akcija je bila za otroke pravo veselje. Zanimivo jih je bilo gledati, kako ponosno nosijo vsak svojo lopatko, kanglico, nekateri pa celo še grablje ter samokolni-co. V veselem popoldnevu smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina je morala posaditi rožice v pritrjena korita in gredo. Druga skupina je ostala na igrišču in posadila rožice v prenosna korita. Uredili smo cvetlično gredo, obnovili oglasno desko in klopco. Pripravili smo kolesarsko popoldne, otroci so s seboj pripeljali svoja kolesa in čelade ter se veselo vozili po progi. Nato so se pri- peljali pravi motoristi, ki so razkazali svoje motorje. Vsak otrok se je lahko peljal z varnim motorjem in voznikom po igrišču. V nedeljo smo gostili mažoretke iz Levca pod vodstvom Suzane Divjak, nato pa smo se igrali, risali, spreten gost je izdeloval kužke iz balonov, se obmetavali z vodnimi baloni, prejeli medalje ter darila sponzorjev... Za konec so se nam predstavili gasilci iz PGD Liboje, ki so otroke popeljali z gasilnim kombijem in čisto na koncu pogasili vročo kri. Po vsakem uspešno opravljenem druženju smo se zabavali, napolnili trebuščke in odšli v Poročajte o zanimivih dogodkih v vašem kraju, da bodo zanje vedeli še drugi! upanju, da bomo še imeli veliko takšnih akcij. V načrtu imamo še veliko podobnih srečanj. Zato upamo, da se nam boste kaj kmalu pridružili vsi, ki še niste »bambiji«, pa bi radi bili. AP Eno od del Monje Dernovšek Slovesnost pri kapelici miru Pred petimi leti je gostinsko-trgovska družina Švajger iz Kozjega na Vrhu nad Poljem postavila Učno kapelico - kapelicu miru - posvečeno sv. Mariji in sv. Alojziju, družinskima zavetnikoma. Kapelica stoji na vrhu, od koder je veličasten razgled po Obsotelju z dominantno Do-načko goro v ozadju. Družina je obdržala tradicijo svete maše ob Alojzijevem in tako je bilo tudi v soboto, 18. junija, ko se je pri sveti maši zbralo nekaj sto ljudi. Mašo je daroval podčetrtški župnik Alojzij Krašovec ob somaševanju Alojza Wein- gerla iz Podsrede. In ker se je to dogajalo pii kapelici miru, so se med sveto mašo spomni li tudi 60-letnice konca vojne ter vseh izg nancev in padlih. Še dolgo potem so se ro marji in drugi družili na Svajgerjevi domači ji, kjer so jih zabavale številne glasbene sku pine, imenovane 'frajhanť ansambli. Poleg Alojzijeve maše je pri kapelici tud švajgerijada, srečanje vseh, ki se pišejo Švaj ger. 27. avgusta letos pa bo tam tudi občin sko srečanje upokojencev, ki se bo prav ta ko začelo s sveto mašo. MARJAN MARINŠEÍ PSIHOLOSKI TEST Imate železne živce? Ste večkrat nemirni in nervozni? Vas pogosto izdajo živci, ko se spopadate s pomanjkanjem časa, original-0osti, razumevanja, poslovnosti in zanesljivosti? Se pogosto počutite tako, kot da »ste vsak čas eksplodirali in skočili iz svoje kože, ali pa kljub naglici, nervo-Ú in hektiki ohranite hladno liri in mirne živce? Vzemite v roko svinčnik in se lotite testa, ki vam ga ponu-amo v razmislek. Rezultat vam bo pomagal odgovori-na marsikatero doslej ne-lojasnjeno vprašanje. I. Vedno znova se mi dogaja, da nehote prevozim rumeno čili pa celo rdečo luč na semaforju: a) res je 6 točk b) občasno 3 točke cf praktično nikoli 0 točk ;. Stojite v vrsti in čakate na izginulega bančnega uslužbenca. Kaj razmišljate med čakanjem? a) sreča, da so vsi tako potrpežljivi in disciplinirani 0 točk b) postajam nervozen in nenehno gledam na uro 3 točke c) premišljujem, kako bi se čimbolj spretno prerinil v ospredje in se oziram po človeku, ki bi mi pri tem lahko pomagal 6 točk J. Celo večnost čakate na dvigalo, ki se je verjetno zagozdilo v enem izmed višjih nadstropij. Kaj počnete? a) večkrat pritisnem na gumb, čeprav vem, da nima smisla 4 točke b) po stopnicam tečem do 2. nadstropja, kjer uja-mem naslednje dvigalo 2 točki c) peš stečem po stopnicah, ne glede na nadstrop- hiti in plača izbrano malenkost? 4. V telefonskih razgovorih ste praviloma: a) kratki, jedrnati in uradni 0 točk b) redko klepetavi in zaupni 3 točke c) prava klepetulja, ki se zalepi na slušalko in ne more nehati 6 točk 5. V koloni se po avtocesti pomikate s polževo hitrostjo. Kaj boste storili, ko se približate izvozu v neznanem okolju? Boste izkoristili priložnost in se podali na regionalno cesto? a) seveda, takoj 8 točk b) samo, kadar čakam že pol ure ali več 4 točke c) najprej vključim radio in poslušam priporočila prometne policije, potem pa se strogo držim prometne signalizacije in se sprijaznim z zamudo 0 točk 6. V samopostrežni trgovini čakate pred blagajno s polnim vozičkom. Kupec za vami ima v roki samo en artikel in vas prosi za prednost. Ali mu dovolite, da vas pre- bi samo če je star, bolan ali invaliden 3 točke c) nikakor; red je red 6 točk 7. Kakšno delovno kolje vam najbolj prija? a) neurejeno, kaotično 4 točke b) pospravljeno in ureje- 0 točk c) ne glede na okolje me delo preveč ne privlači 8 točk . Kolegica vas prosi za uslugo, ki vam bi popolnoma prekrižala lepe načrte. Kaj storite ? a) povem ji, da ji žal ne morem pomagati 0 točk b) koga drugega prosim, naj ji priskoči na pomoč 2 točki c) pomagam ji in se zadovoljim z mirno vestjo 4 točke Rezultat PU JI V Sloveniji z vami že 15 let d'iUKmrogoe Tel.: (03) 5442 202 i ^^ i I CC II www.aircon.si aircon.celie@siol.net Oglejte si izbrane odgovore, ovrednotiti jih s točkami, te pa seštejte in si preberite razlago, ki ustreza dobljenemu seštevku. Če ste z izbranimi odgovori zbrali: -15 točk ali manj, pomeni da ste sproščeni in samozavestni, pogosto celo malce egoistični in samoljubni. Svoje živce imate popolnoma na vajetih. Posel jemljete kot izziv, življenje kot priložnost. Spretno znate upravljati s časom in s svojimi potenciali - znate jih maksimalno izkoristiti in smotrno razporediti. Pri delu ste uspešni in učinkoviti. Ker mojstrsko obvladate čas in prostor, v katerem se gibljete, vam svetujemo, da začnete manj uspešne kolege seznanjati s skrivnostmi pravilnega izkoriščanja in upravljanja s časom. Kljub naglici ostajate mirni; dejansko vas ne more nič zamoriti in spraviti s tira. -16 do 35 točk vas uvršča med posameznike, ki si vztrajno prizadevajo, da bi kar najbolje obvladovali čas, ki jim je na razpolago. To vam kljub naporu vedno ne uspeva popolnoma, praviloma pa ste uspešni. Kadar se vam mudi, skušajte ohraniti mirno kri, ne pustite se zavesti paniki in naglici, pač pa mirno nadaljujte s svojimi aktivnosUni, ki so po potrebi lahko malce bolj intenzivne, nikakor pa ne prehitre, nedorečene in površne. Umirite se še preden vas zagrabi panika in vam popustijo kontrolni mehanizmi. Živce boste namreč še potrebovali, zato si jih nikar ne pustite razrahljati ali celo uničiti. - 36 do 49 točk priča, da ste večino časa v stresu zaradi pomanjkanja časa in priložnosti za samouresničevanjé in za realizacijo nalog, ki ste si jih zadali. Kljub dobri volji vas pogosto izdajo živci, zato si nenehno otežujete življenje ter ga grenite sebi in svoji okolici. Sami sebi se zdite nenadkriljivi in nenadomestljivi, obenem pa se zavedate, da vsega ne morete postoriti sami, brez pomoči in sodelovanja vaših najbližjih. Poskusite se umiriti in tudi v zahtevnih trenutkih ohraniti mirno kri. Navsezadnje življenje teče dalje in večina stvari se brez nepotrebnega posredovanja uredi samo od sebe. Zavedajte se, da hektika, naglica in nervoza ne pomagajo k boljši učinkovitosti in večji dinamiki, pač pa povzročajo še dodatno izgubo časa in dragocenega potenciala. Kadar ste v stiski se spomnite preproste devize modernih uspešnežev: ostanite hladnokrvni. In ne pozabite: skrivnost uspeha je v železnih živcih. Jedilnik za dobro voljo Kadar opažate, da ste nemirni, razdražljivi, občut-jivi, vzkipljivi, zamerljivi, »repirljivi - skratka nemo-;oči in bi najraje skočili iz voje kože, prerešetajte vse-lino svojega jedilnika ter \A obogatite s hrano, ki pomirja in dviguje razpolože-lje. Raziskovalci z nove ce-ine ugotavljajo, da je vse->ina jedilnika pomembna ako za zdravje in vitalnost, tot tudi za počutje, vedenje in razpoloženje. V kriznih časih so najbolj »riporočljiva predvsem živi-a, bogata z vitamini, encimi in minerali, med kateri- mi se zlasti odlikuje selen. Mineral, ki ga imamo v či-slih predvsem zaradi njegove učinkovitosti v boju s škodljivimi prostimi radikali, se je izkazal tudi kot učinkovit zaviralec staranja, propadanja in obolevanja organizma, hkrati pa velja za odlično sredstvo proti depresiji, melanholiji, pobitosti in slabemu razpoloženju. Selen torej spodbuja in krepi imunski sistem (prehladi, viroze in ostale okužbe) in osrečuje (preprečuje zlovoljnost, pobitost in zafrustriranost) hkrati. Ameriški znanstveniki so ugotovili, da so ljudje. ki uživajo dovolj mleka in mlečnih izdelkov, bolj zdravi in vitalni, pa tudi optimistični, samozavestni, energični in družabni, obenem pa se ponašajo tudi z večjo mero ustvarjalnosti in domiselnosti ter se hitreje oziroma bolje skoncentrirajo. Poleg mleka so s selenom bogata tudi živila, kot je meso (jag-njetina, govedina, svinjina, drobovina), morski sadeži (ribe, školjke - ostrige, raki), jajca, žitarice (pšenični kalč-ki, ajda, ječmen, rjav riž in otrobi), lupinasto sadje, kvas in nekatere vrste sveže, zele-nolistnate zelenjave. - Št. 57 - 2. Seveda pa velja v prizadevanju za izboljšanje psihične stabilnosti omeniti še drugo hrano, saj številna živila skrbijo za dobro razpoloženje in počutje. Tvorba hormonov sreče je odvisna od zadostne količine visokovrednih beljakovin (ribe, mleko in mlečni izdelki, pusto meso, stročnice, soja, kalčki različnih žitaric, čokolada, sadje in zelenjava) , slednja vsebujeta tudi obilico vitaminov in mineralov, ki prav tako sodijo med osnovne sestavine za sintezo endorfinov oziroma kateho-laminov (telesu lastnih hormonov sreče). NM Zel zoper vetrove Le redko katera zdravilna rastlina združuje v sebi toliko učinkovitih zdravilnih moči kakor rman (achillea millefolium). Črevesje in želodec ga ljubita, prežene tudi vetrove in črvičenje. Poznali so ga že Grki in ga poimenovali vojaško zelišče. Kentaver Herion naj bi z njim pozdravil rano mitološkemu junaku Ahilu. Cvete od začetka junija do prve slane, razširjen je po vsej Evropi do po-larnika. Dobimo ga domala povsod - na travnikih, pašnikih, ob poteh in njivah, po sončnih posekah. Ni občutljiv za vročino, sušo in mraz. Skratka, zelo trdoživa zel. Ker vsebuje obilo eteričnega olja in grenčin, je njegova zdravilnost sila ugodna pri različnih črevesnih in želodčnih boleznih, bodisi pri napenjanju, črevesnih in želodčnih krčih ali za zdravljenje vnetij. Rmanov čaj stopnjuje delovanje črevesnih žlez, odpravlja vretje v črevesju, zaprtje, zastoj vode, motnje v jetrih in žolčne krče. Ureja tudi pravilno delovanje ledvic. Vpliva na dotok krvi v srce, ureja kroženje krvi in s tem srčni utrip, zdravi okvaro srčne mišice in angino pectoris. Povečuje odpornost proti boleznim. Ker izboljšuje in čisti kri, pomaga tudi pri revmatičnih težavah in sladkorni bolezni. Zdravi še zlato žilo, krvavitve iz danke, nosu in ran. Tudi pri belemu toku dosežemo ugodne rezultate, če pijemo rmanov čaj. Skratka, za vse ženske bolezni je rman izvrstno zdravilo, ki ga svetujejo vsi priznani zeliščarji. Piše: PAVLA KLINER Pri boleznih dihal, kot so kašelj, bronhitis, gripozne bolezni, izvrstno učinkuje topel rmanov čaj z dodatkom medu in zelišč kot so pljuč-nik, ozkolistni trpotec, slez in žajbelj. Kako pa ga pripravimo? 1 do 2 žlički rmanovega cveta prelijemo s kropom, pustimo stati 5 minut, nato od-cedimo, pijemo po požirkih dve do štiri skodelice na dan. Pri zdravljenju želodčnih in črevesnih bolezni ga ne sladkamo, pri prehladih pa mu dodajmo žličko medu. Tak čaj blagodejno vpliva tudi proti nespečnosti, živčni napetosti in visokemu tlaku, znižuje zvišano telesno temperaturo, pospešuje izločanje seča in potenje. Rman vsebuje tudi snovi proti alergijam. Uporabljajo pa ga še kot tonik za krepitev. Vroč obkladek s poparkom listov pomaga pri krčnih žilah. S prevretkom izpiramo rane, udarnine, pike žuželk, z njim omilimo tudi manjša vnetja na površini kože. Bolne in slabotne otroke so včasih kopali v rmanovem izvlečku, ponekod pa so jim na oči dajali rmanov Ust, da bi kmalu zaspali in imeli lepe sanje. PRODAJA PERILA IN KOPALK: Veronika. Gosposki 4. CE. tet.: 03 4900 412 Registracija vozil možna kjerkoli v Sloveniji Minuli teden je začel veljati nov Pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil. Ta natančno opredeljuje registracijo in začasno registracijo, izdajo in podaljšanje prometnega dovoljenja, odjavo vozil, prijave sprememb o lastniku vozila ter izdajo potrdil za preizkusno vožnjo in preizkusne tablice. Ena izmed najbolj pomembnih stvari, ki jo pravilnik prinaša, je ta, da bo odslej mogoče vozila registrirati ali odjaviti kjerkoli v Sloveniji. To z drugimi besedami pomeni, da pravilnik odpravlja krajevno pristojnost upravnih enot. Vsak bo tako lahko svoje vozilo registriral ali odjavil kjerkoli v Sloveniji. Pisali smo že, da novi zakon o varnosti cestnega prometa prinaša t.i. registracijske organizacije, kar pomeni, da registracijo poleg upravnih enot in pooblaščenih organizacij za izvajanje tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil opravljajo tudi organizacije, ki izvajajo dejavnost prodaje vozil. Tako postopek registracije vozila ni več vezan na prebivališče lastnika, ampak lahko registracijo opravimo kjerkoli v Sloveniji. Ob tem pa je bilo nujno ukiniti registrska območja na registrskih tablicah. Spremembe in do- polnitve zakona, ki jih je vlada vložila v parlamentarno proceduro so predvidele vsebino in obliko registrskih tablic, na katerih je prostor za evro logo, slovenski grb in prostor za sedemmestno označbo, sestavljeno iz črk in številk. Registrske tablice so tako po novem vezane na vozilo, ne več na voznika, zakon pa še vedno dopušča možnost, da voznik vsebino oznak izbere sam. Naj spomnimo, da zakon zmanjšuje tudi obveznosti lastnikov, kdaj naj opravijo tehnični pregled. Novo vozilo mora na tehnični pregled tri leta, pet in sedem let po prvi registraciji, za vozila. starejša od sedmih let, pa je obvezen tehnični pregled vsako leto. Zakon je ukinil tudi posebno obvezo šestmesečnih tehničnih pregledov za vozila, starejša od dvanajst let. Znano je, da ni več registrske nalepke za motorna vozila. Ta je dokazovala, da je vozilo opravilo tehnični pregled, da je plačano povračilo za uporabo cest in da ima lastnik vozila sklenjeno zavarovalno pogodbo za avtomobilsko odgovornost. Zdaj je spet vse po starem. V prometnem dovoljenju je vpisana njegova veljavnost in določen čas, v katerem mora biti vozilo ponovno registrirano. SIMONA ŠOLINIČ Nove zlorabe bankomatov Kot pravijo v Združenju bank Slovenije, se je v Sloveniji pojavila nova vrsta zlorab na bančnih avtomatih. Pri tem tipu zlorabe je značilno, da bančni avtomat zaradi ovire, nameščene na re- ži za kartice, le te ne more vrniti imetniku. V Bankar-tu zato opozarjajo, da v tem primeru ne odtipkate svoje PIN Številke, niti v primeru, ko je na bančnem avtomatu prilepljeno tovrstno navodilo, oziroma vam to predlaga oseba, ki se nahaja v bližini in se običajno predstavlja za bančnega delavca. »PIN številko se vnaša le takrat, ko se ustrezno navodilo za vnos izpiše na ekranu bankomata. Uporabnike zato opozarjamo, da v koli- H!TRO N ARO' TE mm un Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev, petkova pa 300 tolaijev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. iMg;19 NAROCILNICA Ime jn priimek: Kraj: Ulica: ._. Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: kor jim bančni avtomat kartice ne vrne, o tem nemudoma obvestijo avtorizacijski center Bankarta na telefonsko številko 01 583 4183 ali pa matično banko,« navajajo pri Bankartu. Opozoril ni nikoli odveč, zato je dobro vedeti, da med uporabo bankomata pazite, da nihče ne vidi številke, ki ste jo odtipkali. »Bankomate naj ljudje uporabljajo sami, če jih ne znajo uporabiti, naj ne sprejmejo pomoči mimoidočega, raje naj se o uporabi poučijo v svoji banki.« Ob tem še svetujejo uporabo bankomatov na osvetljenih mestih: »Če pa na njih zaznate kakršnakoli odstopanja od običajnega delovanja, kot so, da kartico težje vložite v avtomat ali pa so na bankomatu naprave ali stvari, ki jih običajno tam ni, vzemite kartico in zapustite avtomat ter uporabite drugega. O dogodku čimprej obvestite banko na telefonsko številko, ki je zapisana na kartici, in policijo na številko 113. Če pa so bančni avtomati nameščeni v prostorih, skozi vrata katerih lahko vstopite le s kartico, nikoli ni treba vtipkati PIN številke. Če je na vratih naprava, ki od vas zahteva tipkanje PIN številke, tega ne storite,« še dodajajo na Bankartu. Več o ravnanju v takšnih primerih in kako ravnati s svojo bančno kartico je možno prebrati na spletni strani www.bankart.si. SŠ HALO, 113! Izgubila oblast Do hujše prometne nesreče je prišlo v soboto pozno zve čer na lokalni cesti izven Šoštanja. 46-letna voznica oseb. nega avtomobila je vozila po lokalni cesti iz smeri Lokovict proti Šoštanju in v levem, ostrem in nepreglednem ovinku izgubila oblast nad vozilom. Nenadoma je zapeljala levo izven vozišča na travnato površino oziroma nabrežino, kjer je najprej trčila v betonski stožec, nato pa po nekaj metrih vožnje še v zgornji rob propusta za meteorne vode. Voznica se je v trčenju hudo telesno poškodovala. Vibrotatovi Visokim poletnim temperaturam so kos vlomilci in tatovi ki so svoje delo opravljali brez počitka. V četrtek so vlomili J gostinski lokal v Trnavi. Lastnik pogreša menjalni denar, cigaj rete različnih znamk in nekaj kave. Škode je za okrog 140 tisočakov. Vpribližno istem času je nepovabljen neznanec obiskal tudi gostinski lokal v Preserjah in odnesel LCD-monitor ter vei zavojev cigaret. Škode je za enkrat več kot v prejšnjem primd ru. V gostilno so vlomili še v Šentrupertu. V dneh vikenda soj vlomilci obiskali še poslovne prostore kar treh podjetij v Škofe ji vasi. Odnesli so vibracijski teptalnik, motorno žago, dva vrtalna stroja in električno krožno žago. Škode je za okoli 250 tisoč tolarjev. V noči na soboto je bilo na Ljubljanski cesti « Celju vlomljeno v gostinski lokal, neznano kam je izginila alkoholna pijača, vredna 15 tisočakov. V nedeljo zgodaj zjuj traj so vlomilce obiskali še bencinski servis na Liptovski cesti v Slovenskih Konjicah vlomljeno. Ukradli so cigarete in štiri mobitele, vse skupaj vredno 250 tisočakov. Hop v avto Policistom se je za preiskavo nabralo že kar nekaj vlomov v osebna vozila. Še vedno iščejo neznance, ki so v četpek v Velenju vlomili v tri osebna vozila. V prvem in drugem primeru so demontirali avtoradio, v tretjem primeru pa so povzročili le škodo na vozilu, saj v njem niso našli ničesar uporabnega zanje. TUdi v Celju so vlomili v osebni avto v Ipavče- vi ulici, od koder so prav tako odnesli avtoradio. Od petka dol nedelje pa so nepridipravi z vlomi nadaljevali. V Okrogarjevl in Škapinovi ulici v Celju so iz volkswagna passata in golfa demontirali sopotnikovi varnostni blazini in voznikovo varj nostno blazino, skupaj z volanskim obročem. V enem priJ meru so ukradli še rezervno kolo in nekaj orodja. Škode je za več kot milijon tolarjev. Tudi v Ulici bratov Vošnjakov v Cel lju je neznani storilec vlomil v parkiran avtomobil, razbil stransko šipo in odnesel avtoradio. Vlom v vozilo in tatvina avtoradia sta se zgodila še na Foitovi cesti v Velenju. Škode je za 50 tisočakov. Kradel med spanjem Do nenavadnega vloma je prišlo minulo nedeljo v hotelu v Rogaški Slatini. Gosta sta med spanjem zaslišala čudne zvoke, nakar sta v svoji sobi presenečena opazila nepovabljenega gosta. Med pregledovanjem sobe in stikanjem po stvareh sta ga pregnala, a je predrznež kljub temu zgrabil mobitel in žensko uro ter zbežal iz sobe. Škode je za okrog 60 tisočakov, Pretepli in okradli V minulih dneh se je zvrstilo kar nekaj drznih tatvin iri ropov. V četrtek zjutraj je neznani moški temnejših las, visok okoli 180 centimetrov, v Kosovelovi ulici v Celju dohitel oškodovanko, ki je hodila po pločniku. Ko jo je dohitel, ji iz roke iztrgal torbico, v kateri je imela denarnico, dokumente in večjo vsoto denarja. Po tatvini je neznanec zbežal v smeri Vrunčeve ulice. V petek popoldne pa je neznani storilec na stopnicah stanovanjske hiše v Zidanem Mostu! prišel za oškodovanko, ji ukradel vrečko z denarnico inj ključi stanovanja ter izginil neznano kam. V soboto ponoči pa so trije zaenkrat še neznani moški v Ulici mesta Greven-broich v Celju pristopih do oškodovanca, ga pretepli, nato pa mu vzeli denarnico in dokumente. Škode je za okrog 20 tisočakov, policisti pa vse storilce še vedno iščejo. SŠ Umrl v bolnišnici Poročali smo že o prometni nesreči, ki se je zgodila 24. julija v Trnovljah pri Celju. 20-letni voznik motornega kolesa je vozil v smeri Ljubečne, v bližini odcepa za stanovanjsko hišo pa je s prednjim delom motorja trčil v vozilo 42-letnika, ki je hotel zaviti na dovozno cesto. 20-letni motorist se je v nesreči hudo poškodoval, kot pa so danes sporočili s celjske policije, so bile poškodbe zanj prehude. V petek je namreč umrl v celjski bolnišnici. www.radiocelje.com MALI OGLASI - INFORMACIJE tednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. i Am. 1=1 ji VOZILA DAIHATSU applause, letnik 1990, celega ali po delih, prodam. Telefon 051 309- KIA wagon, 2000/100.000 km, prodam za 600.000 SIT. Telefon 040 31-008. PRODAM HIDRAVUČNI cilinder za dvigovanje grebena pri samonakladalni prikolici, za 15.000 SIT in za Creino prodam za 20.000 SIT. Telefon 040 228-308 Š553 SAMONAKLADALKO, ličkolnik in silokom-bojn ugodno prodom. Telefon po 19. uri, 5414-185,031892-496. 465/ UGODNI KREDITI 00 6 LET Obremenitev do 50 %, poplačamo stare obveznosti! Tudi za dohodke pod 85.000.00 SIT In upokojence 09! OS/ S«10 SIT OSI/ 625 S06 DOBRO ohranjen traktor Tomo Vinkovič 420, letnik 1987, prodam. Ogled pri Jožetu Polutniku na Lopaci 8 v Prevorju, telefon 031 825-835. š649 KOSILNICO BCS, širino 1,27 m, nizka kolesa, prodam. Telefon 041 324-989. L695 A GARANT ii Polzela jffi Industrijska prodajalna Polzela vnrcniNi M 7037130,TOBI POLZELA VELIKA POLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA V AVGUSTU kuhinje PAMELA, dnevne sobe OLJKA, spalnice KAJA jt dostavo in montažo Vsem. ki bodo kupili nad 70.000 SIJ izdelkov, podarimo slastno pico v gostišču in piceriji Štorman v Parižljah. Vabljeni k ugodnemu nakupe pohištva v GARANT na Polzeli in gostišče in picerijo Štorman v Parižljah, kjer vam bodo postregli vrhunski gostinci. SKUPAJ ZA VAS: GARANT POLZELA I IN GOSTIŠČE ŠTORMAN PARIŽLJE ^MF Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03170 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si POHIŠTVO GARANT- POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! NOVO prikolico za moli traktor ali motokulfr vator, nosilnost 1000 kg, aluminijasti kason, prodam za 150.000 SIT. Telefon 031 8334)99. Š646 GRAD8EN0 porcelo. 1070 m', Prekorje. odlična lokocija, vsi dokumenti, prodom Telefon 041 601 555,(03)491 2500 4799 MEmm. PRODAM DVOINPOLSOBNO stanovanje v Malgajevi ulici 2 a v Celju, leto izgradnje 1976, prodam za 14.000.000 SIT. Vigo Golob d. o. o., Kosovelova 16, Celje, telefon 040 296-233. 4765 DVOINPOLSOBNO stanovanje v Okrogarjevi ulici 3 v Celju, leto izgradnje 1974, prodamo za 13.000.000 SIT. Vigo Golob d. o. o., Kosovelova 16, Celje, telefon 040 296-233. 4765 ODDAM SOBO oddam dijaku v stanovanjski hiši, poseben vhod, TWC, kuhinja. Telefon 031 245-957. 4740 GARSONJERO v Portorožu oddam v avgustu in juliju. Telefon zvečer, 041 636-871. • Ž 348 V CEU U oddam v najem s 30. septembrom opremljeno garsonjero. Telefon 00385 91786-3243,031 843-545. 4705 Bolečina se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki obstaja, se ne da nadomestiti. V SPOMIN HENRIKU OVTARJU iz Ilovce pri Vojniku Danes mineva 6 let, kar te ni več med nami. Vsem, ki obiščete njegov grob in mu prižigate svečke, najlepša hvala. Vsi njegovi. 7Voje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate za vedno bo ostaL ZAHVALA VERONIKA JAZBINSEK iz Rimskih Toplic Iskrena hvala vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili k zadnjemu počitku. Hvala za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja. Vsi njeni. Pride čas, ko oko. zaman išče tvoj obraz. Le solze, ki tiho nam polže, spomin nate nam bude. V SPOMIN MARTINU ZDOLSKU iz Dobja pri Planini (14. 1. 1986 - 31. 7. 2002) Minevajo tri leta, kar je po hudi in mučni bolezni za vedno odšel od nas dragi sin in brat. Hvala vsem, ki z lepo mislijo in prižgano svečko počastite njegov spomin. Za vedno tvoji: mama, ata in brata. ENOSOBNO stonovonje oddam. Telefon 031 635-266. 4749 OD 15.8. oddam apartma na otoku Vir, odlična lokacija, 100 m od morja. Telefon 031 501-418. Š648 V PIRANU oddam še prost termin od 7. do 14. 8. za počitnikovanje. Telefon 040 245-454. 4793 PRODAM HLADILNIK Gorenje, v dobrem stanju, prodam. Telefon 5821-686. 4708 RABUEN0 kuhinjo, dolgo 3 m, rjave barve, prodam. Telefon (03) 5461-606,041 736-259. 4808 71roje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a delo tvojih pridnih rok za večno bo ostalo. ZAHVALA MARTINA KRASOVCA iz Zgornje Rečice 4 (30.10.1921-23.7.2005) se iskreno zahvaljujemo njegovima bratoma Juriju in Janezu z družinama, ZD Laško, dr. Boriču, dr. Ratej, dr. Belejevi, patronažnim sestram za nego na domu, bolnišnici Celje - oddelku žilne kirurgije in dr. Vučaju z oddelka gastro intenzive za pomoč do zadnjega trenutka. Hvala Komunali Laško, gospodu Matjažu Piklu za organizacijo pogreba, gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Vinku Lavrincu in gospodu Andreju Mavriju za ganljiv govor ob odprtem grobu, pevcem iz Laškega ter cerkvenemu zboru Rečica, vsem praporščakom, organizaciji ZB NOB Rečica, rudarjem. Strelski družini Dušana Poženela Rečica, organizaciji RK Rečica, društvu invalidov in društvu upokojencev ter ostalim organizacijam, Paronu d. o. o. in Stoma centru Sana. Iskrena hvala vsem dobrim sosedom in prijateljem za cvetje, darovane sv. maše, svečke in izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste ga z nami pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi. Čeprav te že leto dni med nami ni, še vedno z nami si, tam daleč z atijem in mamico si, a spomin na otroške dni, ko skupaj srečni smo bili, nikoli ne zbledi. V SPOMIN SILVI ZELIČ (24.11.1973-1.8.2004) Hvala vsem, ki z iskreno mislijo postojite ob grobu, ji . prižigate svečke in ste nam še vedno v oporo. Sestra Marjana z družino. PRODAM DVE mlodi koziki, za pleme, stari molo več kot 3 mesece, prodam. Telefon po 19. uri, (03)5841-612. 4780 KRAVO simentalko prodam, ostalo po dogovoru. Telefon 5740-172. Š647 DVE telički simentolki, stari 6 in 9 mesecev, prodam. Telefon 031 391-152. Š645 PSE, mladiče, pasma nemški ovčar in samo-jed, prodam. Telefon 041 656467. KOBILO z žrebičkom prodam, cena po dogovoru. Telefon (03) 5827-570. 4781 BIKCA, 160 kg ali brejo telko, neoštevilčeno, kupim in menjam nebrejo žrebico za brejo ali kupim. Telefon 5488095. VINO, belo in rdeče, prodom, možna dostava. Telefon 031221-243. 4788 6 m dolgo leseno balkonsko ograjo prodam. . Telefon 5461-606,041736-259.4807 till ZAPOSLIMO natakarja ali natakarico z izkušnjami. Pogoji: poštenost, urejenost in veselje do gostinskega dela. Telefon 031 714-990. Pizzeria Taurus, Miran Kojt-na s. p., Leveč 40,3301 Petrovče. n REDNO zaposlim delavca avtostroke ali vul-kanizerja. Telefon 0414034)01. Dejan Pavel Štefanač s. p., Arja vas 10,3301 PRODAM NAGRADNA bona za 8-dnevno krožno potovanje po Turčiji zelo ugodno prodam. Telefon 041 2164)57. 4760 Delovnim in ambicioznim nudimo delo na različnih področjih. Informacije: ponedeljek in torek od 8. do 15. ure, po tel.: 03/425 61 50. 041/710 663 SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tot.: (03) 572 51 06, 041 508 655 ""izdelava in montaža izpušnih loncev in cevi ' za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje • delovna stroje * motocikle " športne izpuhe BORZA DELA Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda za zaposlovanje. Zaradi preglednosti objav so izpuščeni pogoji, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebna znanja in morebitne druge zahteve). Podrobnejše informacije so dostopne: - na oglasnih deskah območnih enot in uradov za delo Zavoda za zaposlovanje - na spletni strani http : /www, ess. gov, si - pri delodajalcih. UPRAVNA ENOTA CELJE Gradbeni delavec gradbeni laborant; do 2.8. 2005; Ingrad gramat d.d., Medlog 7, 3000 Celje; gradbeni delavec (gradbena in pomožna dela pri gradnji in sanaciji); do 27. 8. 2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Delavec brez poklica čiščenje prostorov; do 4. 8.2005; Panhygia d.o.o., čiščenje in trgovina, Breg pri Polzeli 133, 3313 Polzela. Pomožni delavec pomožna dela rta glazirni liniji, delo v proizvodnem procesu; do 9. 8. 2005; Adecco h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o. podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje. Snažilka čiščenje poslovnih prostorov; do 5. 8. 2005; Žonta d.o.o., transport, tehnični pregledi in servisne storitve, Gaji 44, 3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) polaganje keramičnih ploščic; do 5. 8.2005; Stelcer Borut, s.p. Kopalnice Štelcer, Malgajeva ulica 20, 3000 Celje. Ključavničar monter hladilnih naprav na terenu - montaža strojnih instalacij, strojna vezava agregatnih sklopov v delavnici ter občasno montaža izolacijskih panelov; do 31. 8. 2005; Manpower d.o.o. Podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor. Oblikovalec kovin oblikovanje kovin, delo na stružnici; do 27.8.2005; Sevs d.o.o., Bežigrajska cesta 2, 3000 Celje. Avtoklepar avtoklepar; do 2. 8. 2005; Avto center Celeia d.o.o. Celje, Mariborska cesta 107, 3000 Celje. Strojnik instalater strojnih instalacij; do 3. 8. 2005; Esitel d.o.o.. Delavska ulica 8,3000 Celje. Strojni mehanik nastavljanje, vzdrževanje strojnih in tehnoloških naprav v obratu; do 5. 8. 2005; Aquaset d.d. proizvodni obrat Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Avtomehanik avtomehanik; do 2. 8. 2005; Avto center Celeia d.o.o. Celje, Mariborska cesta 107, 3000 Celje; voznik - prodajalec svežih in suhih testenin ter ostalih živil (kruh); do 2. 8. 2005; Jus Anton s.p. prevoz blaga s kamioni, Prušnikova ulica 27, 3212 Vojnik. Elektromontér elektro monter za jaki tok; do 4. 8. 2005; R.M. inženiring d.o.o.. Cesta XIV. divizije 7, 3220 Štore; elektro monter za šibki tok ; do 4. 8. 2005; R.Mr. in- ženiring d.o.o.. Cesta XIV. divizije 7, 3220 Štore. Elektroinštalater elektroinštalaterska dela, napeljava inštalacij, vezava priključkov v el. omarici; do 27. 8. 2005; Sevs d.o.o.. Bežigrajska cesta 2, 3000 Celje. Keramik skladiščna dela in polaganje keramičnih ploščic; do 9. 8. 2005; Martin d.o.o. Žalec, Hmeljarska ulica 1, 3310 Žalec. Kozmetik opravljanje kozmetičnih storitev, pedikúře in masaže; do 16.8.2005; Kompan Avre-lija s.p. Kozmetični salon, Dobrna 3, 3204 Dobrna. Zidar zidanje in ometavanje ter sanacija objektov na področju Celja; do 27. 8. 2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik TGM; do 17. 8. 2005; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 17. 8. 2005; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje; voznik tovornega vozila; do 9. 8. 2005; Resped transport d.o.o., Mednarodni prehod 2, 5290 Šempeter pri Gorici. Prodajalec prodajalec - delovno mesto v Celju; do 12. 8. 2005; Cloudy d.o.o.. Stegne 45, 1000 Ljubljana; prodaja usnjenih izdelkov in zaščitne opreme; do 9. 8. 2005; Inpos d.o.o. Celje, Opekamiška cesta 2, 3000 Celje; prodaja svetil v salonu, vzdrževanje reda v salonu; do 5. 8. 2005; Pego Pro trade d.0.0.. Lava 2, 3000 Celje; prodaja tekstilnih izdelkov; do 12. 8. 2005; Šribar Bojan s.p., Gamba, Zadobrova 73, 3211 Škofja vas; prodajalec; do 12. 8. 2005; Trgodom NOl. d.o.o. Kranj, Delavska cesta 26, 4000 Kranj. Natakar strežba jedi in pijač; do 9. 8. 2005; Gole Andreja s.p., Bar Zlatorog klub, Mariborska cesta 1, 3000 Celje. Voznik inštruktor za A,B,C,D,E kategor. inštruktor za voznike motornih vozil; do 12. 8. 2005; Avto šola B & M Krajne, d.o.o., Krekov trg 1,3000 Celje. Srednja poklicna izobrazba skladiščna dela; do 3. 8. 2005; Inpos d.o.o. Celje, Opekamiška cesta 2, 3000 Celje; varovanje ljudi in premoženja; do 5. 8..2005; Prosig-nal d.o.o. Celje, Kersnikova ulica 19, 3000 Celje. 7Ygovinski poslovodja poslovodja - delovno mesto v Celju; do 12. 8. 2005; Cloudy d.o.o.. Stegne 45, 1000 Ljubljana; vodja trgovine; do 9. 8. 2005; Martin d.o.o. Žalec, Hmeljarska ulica 1, 3310 Žalec. Ekonomski tehnik nabavni referent za sprejemanje, naročanjé, razporejanje materiala, evidentiranje in kontrola količin, sestavljanje računov in poročil; do 5. 8. 2005; Gradiš Celje d.d., Bukovžíak 71, 3221 Teharje; zavarovalni zastopnik za področje celjske regije; Slovenica d.d. Ljubljana, Celovška 206, 1000 Ljubljana; do 17. 8. 2005; Slovenica d.d. podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 14, 3000 Celje. Ekonomsko komercialni tehnik prodajalec kuhinj in bele tehnike; do 5. 8. 2005; Manpower d.o.o. podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor; komercialist na področju računalniške, komunikacijske opreme in računalniških storitev; dó 9. 8. 2005; Metaling d.o.o. Radeče zunanja trgovina, Smrekarjeva ulica 1, 3000 Celje. Inženir gradbeništva tehnolog projektant, reševanje srednje zahtevnih kon-struk. nalog v zvezi z izvedbo objektov s področja gradbenih del, projektiranje; do 5. 8. 2005; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje. Ekonomist za analize in planiranje prodajalec - komercialist; do 2. 8. 2005; Manpower d.o.ó. podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor. Univerzitetni diplomirani inženir strojništva vodenje službe za kakovost v avtomobilski industriji ; do 10. 8. 2005; Adecco h.r. kadrovsko svetovanje d.o.o. podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje; izdelava ponudb in načrtov; do 3.8.2005; Esot d.o.o. Celje, Kersnikova ulica 21, 3000 Celje. Diplomirani inženir računalništva (vs) razvijalec programske opreme s področja geografskih informacijskih sistemov - del.mesto v Celju; do 9. 8. 2005; Kaliopa d.o.o., Letališka cesta 32, 1000 Ljubljana. Magister farmacije farmacevt; do 16. 8. 2005; Javni zavod psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik. Univerzitetni diplomirani inženir grafičarstva poučevanje strokovnih predmetov v programu medijski tehnik; do 7. 8. 2005; Srednja šola Štore, Kovinarska ulica 1, 3220 Štore. Univerzitetni diplomirani ekonomist vodja prodajno nabavne službe in logistike; vodenje, organizacija in kontrola dela v prodajno nabavni službi in logistiki, sodelovanje z investitorji; do 5. 8. 2005; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje; finančni analitik - uprav-ljalec; do 31. 8. 2005; Man- ^J^uLarâbe buhi/e ulaganje, shranjevanje in zamrzovanje ziuli .. . v--.' Hifci Posebna akcija samo za naročnike Novega tednika: Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste lahko kupili za vsega 950 tolarjev. Prevzeli jo boste lahko samo na oglasnem oddelku Novega tednika, na Prešernovi 19, v Celju. Največji razlog, da se tudi dandanes odločamo za vkuhavanje, je tisti čudovit občutek, da smo nekaj naredili po svoje ... po domače ... da bomo goste razvajali z nečim, kar smo ustvarili sami. Tej misli smo sledili, ko smo pripravljali nove Kuharske bukve in v njih zbrali (skoraj) vse o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil. Kako vkuhavati; Vkuhavanje od teorije do prakse; Džemi in marmelade; Sladko; Sokovi, sirupi, želeji; Likeiji in sadje v alkoholu; Kompoti; Kisana in zelenjava v kisu; Sladko-kisla zelenjava; Vse o zamrzovanju živil; Sušenje in shranjevanje; Sadno-zeliščni kisi; Zelišča iz domačega vrta ... To je le nekaj tem, ki v novih Kuharskih bukvah prinašajo v vaše domove to, kar ste vedno želeli - vonj, okus, občutek, osebno noto. Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste v redni prodaji lahko kupili po 2.300 tolarjev. V prednaročilu stane knjiga 1.500 tolarjev ( + poštnina). Pripravljamo pa tudi paketno prodajo. V redni prodaji boste lahko slovensko kuharsko uspešnico Kuharske bukve slovenskih gospodinj in novo knjigo Kuharske bukve -Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil dobili za 5.000 tolaijev, v prednaročilu pa za vsega 3.400 tolaijev (+poštnina). 1 m nepreklicno naročam.....izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po prednaročniški ceni 1.500 sit (plus poštnina). 2. nepreklicno naročam.....izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po ceni 2.700 sit (plus poštnina). 3. nepreklicno naročam.....kompletov (Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil + Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po prednaročniški ceni 3.400 sit (plus poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT-RC d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje - r . J Podpis c-» ■ S3 - l^jSh i ( .'""'v. / • < rt-- >c-> K J, ar si* t„Le O :— C3 power d.o.o. podružnica Ma-jbor, Gregorčičeva ulica 27, 20OO Maribor; tajnik fakultete; do 9. 8. jO05; Univerza v Mariboru (akulteta za logistiko. Mariborska cesta 2, 3000 Celje. Univerzitetni diplomirani organizator glavna medicinska sestra bolnišnice; do 5. 8. 2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Univerzitetni diplomirani psiholog psiholog na področju men-lalnega zdravja otrok in mladine (JZ ZD Celje DE pedop-sihologija z logopedijo); do }. 8. 2005; Javni zavod Zdravstveni dom Celje, Gregorčičeva ulica 5, 3000 Celje. Doktor medicine specialist psihiatrije zdravnik specialist psiljia-ter (TDPP) ali zdravnik po končanem sekundariju; do 16. 8. 2005; Javni zavod psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik. UPRAVNA ENOTA LAŠKO Delavec brez poklica pomožna gradbena dela; do 5. 8. 2005; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško; pomoč pri strežbi hrane in pijač; do 10. 8. 2005; Krivec lanez s.p.. Gostilna Krivec, Zidani most 18, 1432 Zidani Most. Monter ogrevalnih naprav montiranje ogrevalnih in vodovodnih naprav; do 5. 8. 2005; Gerčer, proizvodnja, rgovina in storitve d.o.o. Laško, Brezno 3a, 3270 Laško. Zidar zidarska in tesarska dela ; do 5. 8. 2005; Grubelnik Franc s.p.. Gradbeništvo, Oj-stro 27, 3270 Laško. Strojnik gradbene mehanizacije zemeljska dela z gradbeno mehanizacijo; do 5. 8. 200 5; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško. Voznik avtomehanik prevoz s kamionom po Sloveniji; do 5.8.2005; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško; voznik za mednarodne prevoze; do 17. 8. 2005; MVS Žohar, storitve in trgovina, d.o.o., Trobni Dol 34, 3271 Šentrupert. Prodajalec prodaja blaga; do 5. 8. 2005; Novo plus d.o.o. PE Laško, Trubarjeva ulica 1, 3270 Laško. Kuhar kuhar - priprava malic, jedi z žara; do 5. 8. 2005; Zupančič Milan s.p., Pivnica Pačnik, Aškerčev trg 10,3270 Laško. Ekonomist za komercialno dejavnost poslovno komercialni koordinator; do 2. 8. 2005; Kme- tijska zadruga z.o.o. Laško, Kidričeva ulica 2, 3270 Laško. Diplomirani ekonomist (vs) računovodja bilancist; do 15. 8. 2005; Ekonom d.o.o. Radeče, Na Dobravo 9, 1433 Radeče. UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE ________KONJI« Pomožni delavec razrez lesa in izdelovanje palet: do 5. 8. 2005; Trgo-promet d.o.o. Zreče, Rudniška cesta 31, 3214 Zreče. Oblikovalec kovin upravljalec strojev; do 2. 8. 2005; GKN driveline Slovenija d.o.o. Zreče, Rudniška cesta 20, 3214 Zreče. Brusilec Brusilec; do 3. 8. 2005; Manpower d.o.o. podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor. Avtoklepar avtoklepar; do 12. 8. 2005; Klas d.o.o., Tepanje 71, 3210 Slovenske Konjice. Avtomehanik Avtomehanik; do 30. 9. 2005; Klas d.o.o., Tepanje 71, 32.10 Slovenske Konjice; mehanik za osebna in tovorna vozila, kmetijske in gradbene stroje; do 12. 8. 2005; Klas d.o.o., Tepanje 71, 3210 Slovenske Konjice. Elektrikář energetik montaža in vezava stikalnih omar, delo na terenu in v delavnici ; do 5. 8. 2005; Le-skovar d.o.o., Prešernova cesta 5, 3214 Zreče. Avtoličar avtoličarska dela; do 30. 9. 2005; Klas d.o.o., Tepanje 71, 3210 Slovenske Konjice; avtoličar; do 12. 8. 2005; Klas d.o.o., Tepanje 71, 3210 Slovenske Konjice. Tesar tesarska dela; do 5. 8. 2005; Gradbeništvo Fuli d.o.o.. Slov. Konjice, Celjska cesta 14, 3210 Slovenske Konjice. Zidar zidarska dela; do 5. 8. 2005; Gradbeništvo Fuli d.o.q., Slov. Konjice, Celjska cesta 14, 3210 Slovenske Konjice. Voznik avtomehanik prevozi v mednarodnem prometu; do 2. 8. 2005; Fijavž Borut s.p., Avtoprevoz, Bukovlje 1, 3206 Stranice; voznik kamiona; do 2. 8. 2005; Kohne Peter s.p. - Avtoprevoz, Zbelovo 19, 3215 Loče. Natakar natakar - dela v strežbi; do 2.8.2005; Strašek Štefan s.p., Mesarija Strašek, Stari trg 11, 3210 Slovenske Konjice. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 3. 8. 2005; Grm Anton s.p., Mednarodni prevozi in posredovanje, Polajna 4, 3206 Stranice. Strojni tehnik delo na področju stroj niš-tva-strojni tehnik; do 3. 8. 2005; Manpower d.o.o. podružnica Maribor, Gregorčičeva ulica 27, 2000 Maribor. Tehnik trgovske akademije trgovec - mesar; do 2. 8. 2005; Strašek Štefan s.p., Mesarija Strašek, Stari trg 11, 3210 Slovenske Konjice. Zobotehnik zobotehnik; do 13. 8. 2005; Sanident d.o.o. Zreče, Kovaška cesta 25, 3214 Zreče. Doktor medicine specialist splošne medicine zdravnik specialist splošne ali družinske medicine ; do 2. 8. 2005; Zdravstveni dom Slovenske Konjice, Mestni trg 17, 3210 Slovenske Konjice. UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CELJU Pomožni delavec strojnik TGM; do 2. 8. 2005; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8, 3230 Šentjur; opravljanje pogrebnih storitev, urejanje pokopališč in grobov; do 13. 8. 2005; Žalujka d.o.o. družba za pogrebne storitve. Laze pri Dramljah 14, 3222 Dramlje. Monter vodovodnih naprav napeljava vodovoda in zaključna dela v gradbeništvu; do 27. 8, 2005; Bojan Pesan s.p., Sončni žarek. Ulica skladateljev Ipavcev 46, 3230 Šentjur. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka s prikolico v domačem prometu; do 2. 8. 2005; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8, 3230 Šentjur. Strojni tehnik vodenje projektov strojnih del; do 12. 8. 2005; Simes d.o.o. Šentjur, Proseniško 48, 3230 Šentjur. Elektrotehnik elektronik serviser ink jet in laserskih industrijskih tiskalnikov; do 9. 8. 2005; vloge na naslov: vojko.arzensek@siol.net; Adheziv d.o.o. Šentjur, Prešernova ulica 34, 3230 Šentjur; serviser industrijskih tiskalnikov; do 5.8.2005; Kod ing, d.o.o. Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 14, 3230 Šentjur. Diplomirani inženir strojništva (vs) tehnološka in operativna priprava dela , sodelovanje pri razvoju novih artiklov; do 16.8.2005; Koval d.o.o. proizvodnja in trgovina. Loka pri Žusmu 9, 3223 Loka pri Žu-smu. Diplomirani ekonomist (vs) vodja marketinga in pomoč v prodaji; do 5. 8. 2005; Kod ing, d.o.o. Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 14, 3230 Šentjur. Profesor angleščine poučevanje angleškega in nemškega jezika; do 5. 8. 2005; Osnovna šola Slivnica pri Celju, Gorica pri Slivnici 61, 3263 Gorica pri Slivnici. UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH _______ Delavec brez poklica skladiščenje, pakiranje, zlaganje na palete, prekladal-na dela; do 1. 9. 2005; Avis d.o.o. projektiranje, gradnja, svetovanje, Kamenik 4,3240 Šmarje pri Jelšah. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) priprava jeklenih konstrukcij, montiranje raznih kovinskih predmetov v industrijskih prostorih, delo je v tujini; do 31. 8. 2005; Mont d.o.o., Celjska cesta 7, 3250 Rogaška Slatina. Ključavničar varjenje in montiranje jeklenih konstrukcij in drugih kovinskih elementov; do 31. 8. 2005; H-mont d.o.o., Celjska cesta 7,3250 Rogaška Slatina. Monter vodovodnih naprav montiranje vodovodnih naprav in cevi v industrijskih prostorih, varjenje cevi in naprav; do 31. 8. 2005; H-mont d.o.o., Celjska cesta 7, 3250 Rogaška Slatina. Monter ogrevalnih naprav montiranje centralno ogrevalnih naprav v industrijskih prostorih, delo v tujini; do 31. 8. 2005; H-mont d.o.o.. Celjska cesta 7, 3250 Rogaška Slatina. Monter klimatizacijskih naprav montiranje industrijskih klimatskih naprav in kanalov, rezanje kovine za pripravo montaže, delo je v tujifti; do 31. 8. 2005; H-mont d.o.o., Celjska cesta 7, 3250 Rogaška Slatina. Zidar montaža betonskih konstrukcij; do 12. 8. 2005; Ivič Štefan s.p.. Splošno zidarstvo, Spodnje Sečovo 56,3250 Rogaška Slatina! Voznik avtomehanik prevozi tovornega vozila v mednarodnem prometu; do 7. 8. 2005; Geršak Miroslav s.p., prevozništvo in posredništvo, Gorjane 9, 3257 Pod-sreda; voznik v domačem in mednarodnem prometu; do 24.8. 2005; GrudnikRobert s.p., GV - prevozi, Dol pri Pristavi 2, 3253 Pristava pri Mestinju. Strojni tehnik izdelava in montaža oken in vrat iz aluminija; 17. 8. 2005; C & P inženiring d.o.o., Strma cesta 1, 3250 Rogaška Slatina. Trgovinski poslovodja živilski poslovodja - načrtuje, razporeja izvaja in vodi delo v enoti trgovina, naroča blago, prevzema in kontrolira ustreznost in kakovost naročenih količin, ugotavlja roke uporabnosti blaga; do 2. 8. 2005; vloge na naslov: Tr-gotur,d.o.o. Ljubljanska 13 b, Velenje.; Megrad, d.o.o. Podplat, Laše 2, 3241 Podplat. Komercialist disponent - organizacija mednarodnih in domačih prevozov; do 24. 8. 2005; Grudnik Robert s.p., GV - prevozi, Dol pri Pristavi 2, 3253 Pristava pri Mestinju. JJPRAVNAENOTAŽALEC Delavec brez poklica čiščenje v livarni; do 5. 8. 2005; Musa Mustafa s.p., Zir darstvo in fasaderstvo, Bevkova ulica 5, 3310 Žalec; pomožna dela na žagi; do 5. 8. 2005; Žagarstvo Trav-ner d.o.o., Letuš 9, 3327 Šmartno ob Paki. Mizar mizarska in strojniška dela; do 5. 8. 2005; Vgradne omare Hoby d.o.o.. Podlog v Savinjski dolini 60, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Ključavničar izdelava raznih kovinskih izdelkov in varjenje; do 1. 8.005; do 2. 8. 2005; Sigma-nova d.o.o.. Cesta Žalskega tabora 20, 3310 Žalec. Mehanik industrijskih strojev in naprav pletilec - zahtevna dela/ mehanik pletilnih strojev; do 2. 8. 2005; Prebold nogavice, proizvodnja in storitve, d.o.o., Tovarniška cesta 7, 3312 Prebold. Avtomehanik voznik kombija, razvoz pošiljk po Slovenji, enostavno vzdrževanje vozila; do 11. 8. 2005; Turbo-trans d.o.o. Pe-trovče. Leveč 2, 3301 Petrov-če. Elektrikář energetik vzdrževalec; do 9. 8.2005; Saps d.o.o.. Mestni trg 5,3210 Slovenske Konjice. Voznik avtomehanik prevoz kontejnerjev; do 15. 8. 2005; Vignjevič Ljubomir s.p., Avtoprevozništvo, Bevkova ulica 10, 3310 Žalec. Prodajalec sklepanje naročil na terenu, opravljanje predstavitev fizioterapevtskega programa in trženje izdelkov; do 12. 9. 2005; Rozman Marta s.p. Polzela - Sonček, Lo-čica ob Savinji 50,3313 Polzela. Natakar natakar v Žalcu; do 9. 8. 2005; Makročip d.o.o.. Spodnji kraj 32, 2391 Prevalje. Elektrotehnik energetik vodenje elektro instalacijskih projektov; do 24. 8. 2005; Veltrag d.o.o., Matke 41, 3312 Prebold. Računalniški tehnik programer spletnih aplikacij, ki bo zadolžen za programiranje na obstoječih in novih spletnih rešitvah, razr voj in vzdrževanje spletnih aplikacij, delo z bazami podatkov; do 11. 8. 2005; Nova Vizija d.o.o. Žalec, Vre-čerjeva ulica 8, 3310 Žalec. Kozmetični tehnik nega obraza, pedikúra, manikúra; do 12. 8. 2005; Glu-šič Andrej s.p., Avtoprevozništvo, Petrovče 1, 3301 Petrovče. Komercialist komercialist; do 17. 8. 2005; Kana d.o.o. Žalec, Savinjska cesta 45, 3310 Žalec. Zdravstveni tehnik pediker; do 17. 8. 2005; Kana d.o.o. Žalec, Savinjska-' cesta 45, 3310 Žalec. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Gozdni delavec sekač samostojni sekač; do: 5. 8. 2005; Jakopin gozdarstvo Alojz Planovšek s.p.. Zgornje Pobrežje 5, 3332 Rečica ob Savinji. UPRAVNA ENOTA VELENJE Gradbeni delavec gradbeni delavec (gradbena in pomožna dela pri gradnji na področju Šoštanja); do: 27. 8. 2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9,2000 Maribor. Delavec brez poklica pomožna gradbena dela; do: 2. 8. 2005; Profi dom, d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 3320 Velenje. Mizar mizar; do: 31. 8. 2005; Rednak Adolf s.p., Janško-vo selo 24, 3320 Velenje. Strojnik pomočnik mojstra - po naročilu mojstra in vodje proizvodnje koordinira delo v proizvodnji, prevzema vhodne materiale, drug material in pripomočke za delo, na stroj vpenja ustrezna orodja za brizganje plastične mase, opravlja preventivne preglede, preverja; prošnje na naslov delodajalca Skaza Martina s.p., Selo 17, 3320 Velenje ali na mail matej@trgotur.si do 9. 8; 2005, posredovanje zaposlitve preko koncesionarja Tr-gotur d.o.o.; Skaza Martina -plastika. Selo 17, 3320 Velenje. Keramik keramik - polaganje keramike, slikopleskarska, fasa-derska dela; do: 10. 8. 2005; Dara d.o.o., Vumikova ulica 2, 1000 Ljubljana. Slikopleskar slikopleskar - lahko priučen z nekaj delovnimi izkušnjami; do: 2. 8.2005; Trs Boris s.p., Šlandrova cesta 16, 3320 Velenje. Tesar tesar; do: 2. 8. 2005; Profi dom, d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 3320 Velenje. Zidar zidar; do: 2. 8. 2005; Profi dom, d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 3320 Velenje. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik; do: 2.8.2005; Profi dom, d.o.o.. Ljubljanska cesta 26, 3320 Velenje. Prodajalec prodaja obutve; do: 4. 8. 2005; Fisher international d.o.o., Kidričeva ulica 36, 3000 Celje; prodajalka modnih dodatkov v trgovini ©accessories v Velenju; do: 5. 8. 2005; M.A. 28 d.o.o., Leskoškova cesta 8, 1000 Ljubljana. Trgovinski poslovodja poslovodja maloprodaje obutve; do: 4. 8. 2005; Fisher international d.o.o., Kidričeva ulica 36, 3000 Celje. Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-tijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, ■tt: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek. j*na torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna "aročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto-Srafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Kaktus kot slap Helena in Jože Brežnik iz Arje vasi sta upokojenca, ki se ukvarjata z zanimivi konjički, med katerimi sta na prvem mestu gojenje rož ter nabiranje zdravilnih zelišč in gob, Jože pa dodaja še zbiranje starega kmečkega orodja. Čeprav se s konjički ukvarjata predvsem za lastno zadovoljstvo, pa svoje rože in tudi zbirko orodja rada pokažeta še drugim. Zdaj sta še posebej ponosna na velikanski kaktus. Krasi ga več kot sto živordečih cvetov, ki kot slap silijo proti dom. TT Škrat Polde v Laškem Jožica in Štefan Žerjav s Polzele sta našega škrata Poldeta odpeljala v Laško, kjer mu je bilo najbolj zanimivo v tamkajšnjem zdravilišču, saj je imel pogled na Savinjo. Zato je sklenil, da se bo odpravil še v južne kraje, kjer bo še premislil, ali se bo sploh vrnil nazaj na Radio Celje. Ne, Polde! ! ! Mi se imamo prav fino brez tebe zdaj, ko nam ne mešaš več štren. Ne pozabite nam vsi tisti, ki ste na našem oglasnem oddelku prevzeli škrata Poldeta in ga na počitnicah fotografirali, fotografijo tudi poslati, saj se boste na tak način uvrstili v žreb za nagrado za najbolj izvirno sliko! Z limuzino na skupno pot iU Bogomila in Bojan Kajtna iz Laškega, ki sta si večno zvestobo obljubila med letošnjim Pivom in cvetjem na Ohceti po stari šegi, sta prejšnjo soboto spet rekla da. Tokrat sta se zaobljubila še pred bogom. V Šempetru nad Laškim sta imela cerkveni obred, »ohcet« pa v Zdravilišču Laško. Svat-je, bilo jih je okoli sto, so mladoporočencema pripravili prijetno presenečenje, ob katerem jima je dobesedno zastal dih. Pred cerkvijo ju je čakala čisto prava limuzina z vso dodatno opremo (tudi s šampanjcem), s katero sta se odpeljala do zdravilišča. Tam ju je čakalo večurno fotografiranje, pri čemer je fotograf zanju in za svate porabil kar 21 filmov. Zbrane je do zgodnjih jutranjih ur zabaval šov band Klobuk. In kako se mladoporočenca počutita kot mož in žena? »Odlično,« izjavita v en glas, prepričana, da bo tako tudi naslednjih petdeset let ... BA Da bosta sestri Anita in Bojana Plešnik iz Šmartna svoja prvorojenca povili približno ob istem času, so pričakovali. Toda ko sta se obe na isti dan znašli v porodnišnici in je Bojana v naročje stisnila sina Adrijana, čez nekaj ur pa še Anita hčer Aljo, so obiskovalci z zdravstvenim osebjem vred debelo pogledali, ko so slišali, da sta sestri. Anitino dete naj bi po napovedih ugledalo svet 18., Bojanino pa 24. maja. A se zdi, kot bi se otročička dogovorila za kompromis in za rojstni dan izbrala 22. maj. Očka Andrej je svojo Bojano odpeljal v porodnišnico že v soboto zvečer. A ni bilo videti, da bi se kaj pretresljivega dogajalo, tako da je šel naslednjega dne še v službo. Že ob desetih so ga poklicali nazaj v porodno sobo, kjer je štiri minute čez eno popoldne prvič stisnil v naročje sina. »Bilo je neverjetno in občutek je čudovit,« pravi še vedno navdušen novopečeni očka. »Od vsega skupaj je edino grozno to, da svoji dragi v hudih trenutkih ne moreš prav dosti pomagati.« Ampak ob mali štručki sta oba na vse hudo v trenutku pozabila. Ko je šla Bojana počivat, je Andrej šel z veselo novico med sorodnik in prijatelje. Zvečer pa se je vrnil v porodni šnico, kjer je presenečen v isti sobi naš« svakinjo Anito. Z novopečenim očkom Uro šem sta se veselila hčerke Alje, ki se je rod la istega dne sedem minut čez deseto zvečej »Bil je šok in veselje hkrati.« Obe mamici se dobro počutita, malčka a sta zdrava in rasteta kot za stavo. Oba sta ži pridobila kilogram. Alja jih ima pri 57 cen timetrih pet, Adrijan, ki je pravi mali rani bo, pa pri 61 centimetrih malo manj kot pe in pol. »Dojenčka sta pridna, ponoči spiti podnevi pa sta hiperaktivna,« pove Andrej Oba očka menda brez težav skrbita tudi z previjanje in druge starševske radosti. In kj< sta se vsega tega naučila? »Anita in Bojan sta najmlajša in najstarejša od treh sestei Srednja, Adrijana, pa ima že dva otroka il ob njiju smo vsi dobili prve starševske i2 kušnje.« Bratranec in sestrična bosta gotovi še veliko naslednjih rojstnih dni preživeli skupaj. In kdo ve, morda pridejo tudi na slednji bratci in sestrice tako usklajeno k(i mali Adrijan in Alja. SAŠKA TERŽAJ Sestri hkrati