Letnik 1911
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXVIL - Izdan in razposlan 13. dne avgusta 1911.
Vsebina: (Št. 157 in 158.) 157. Zakon, s katerim se podaljšuje privilegij Avstrijsko-ogrske banke in novčna in vrednotna pogodba ter urejujejo stvari, ki so s tem v zvezi. — 158. Zakon o opravilnemu redu ustrezajočem razpravljanju predloge zaradi razveljave suspepsije člena 83 bančnih pravil v poslanski zbornici) ki jo na podstavi člena V zakona z dne 8. avgusta 1911. 1. predloži c. kr. vlada na predlog Avstrijsko-ogrske banke.
159.
Zakon z dne 8. avgusta 1911. 1.,
s katerim se podaljšuje privilegij Avstrijsko-ogrske banke in novčna in vrednotna pogodba ter urejujejo stvari, ki so s tem v zvezi.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora zaukazujem tako:
1. Oddelek.
Člen 1.
Ker se državi monarhije zopet, in sicer do konca lela 1917. ne poslužita pravice ustanoviti samostojne bankovnice, ki jima gre in je medsebojno pripoznana, se 31. dne decembra 1910. 1. potekli privilegij Avstrijsko-ogrske banke podaljšuje za čas od 1. dne januarja 1911. 1. do 31. dne decembra 1917. 1.
Na mesto členov 1, 82, 83, 84, 93, 102, 105 in lil pravil Avstrijsko-ogrske banke naj stopijo naslednji členi, ki so bistvena sestavina tega zakona; v členu 104 pravil se je namesto na člen 111 sklicati na^člen 84 in v členu 107,
točka V, poleg člena 105 in 83 tudi na člen 111; določila členov 109, 110, 1 l^Ž, 11 3 in 114 se razveljavljajo.
V ostalem ostanejo določila pravil Avstrijsko-ogrske banke vštevši določila hipotečnega kreditnega oddelka te banke neizpremenjena v veljavi.
Člen II.
Avstrijsko-ogrska banka je tudi, dokler traja njen podaljšani privilegij, pooblaščena eskontovati od javnih skladovnic izdane, na kronsko vrednoto glaseč* se skladovnozastavne liste (Warrante) po določilih zakona z dne 12. junija 1890.1. (drž. zak. št. 112) in take, prej omenjenemu zakonu ustrezajoče skladovnozastavne liste (Warrante) po členu 7 6 in 77 pravil prevzemati v žiro-kupčiji.
Člen III.
Finančni minister se pooblašča skupno s kraljevim ogrskim finančnim ministrom skleniti naslednja, celokupno sestavino tega zakona tvoreča dogovora o ustanovitvi novih podružnic ter o bilančni ocenitvi nepremičnin in fundusa instructusa Avstrijsko-ogrske banke, nadalje za dobo podaljšanega privilegija Avstrijsko-ogrske banke obnoviti dogovor, ki je bil sklenjen na podstavi člena’ 2
(Slovonisch.)
113
zakona z dne 21. maja 1887. 1 (drž. zak. št. 51) gledé raztegnitve privilegija in delovanja Avstrijsko-ogrske banke na Bosno in Hercegovino ter ohranjen v moči do 31. dne decembra 1910. 1.
Člen IV.
Določila členov VI., VII. in VIII. cesarskega ukaza z dne 21. septembra 1899. 1. (drž. zak. št. 176) četrti del, prvo poglavje, o podaljšanju privilegija Avstrijsko ogrske banke morajo ostati v veljavi, dokler traja vnovič podaljšani privilegij Avstrijsko-ogrske banke.
2. Oddelek.
Člen V.
Ako Avstrijsko-ogrska banka po členu 111 svojih izpremenjenih pravil predlaga razveljavo suspensije člena 83 bančnih pravil, mora vlada v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel takoj začeti pogajanja z vlado dežel svete ogrske krone, to pogajanje izvesti kar najhitreje in po doseženem sporazumu dne, ki je dogovorjen s kraljevo ogrsko vlado, v obeh zbornicah državnega zbora predložiti enako glaseče s» predloge, s katerimi se prosi za odobrenje predloga, da se takoj odpravi suspen-sija člena 83 pravil Avstrijsko-ogrske banke.
Ta predlog se odobri s pritrdilnim sklepom obeh zbornic državnega zbora. Odklonilni sklep tudi le ene izmed zbornic ima za posledico, da se odreče odobrenje tega predloga. Ako v teku roka štirih tednov, ki ga je šteti od časa predložbe predloge in ki teče samo, kadar zboruje državni zbor, ena izmed zbornic ali nobena zbornica državnega zbora ni nič sklenila o predlogi, velja predlog, kakor da ga je odobrila dotična zbornica, oziroma da sta ga odobrili obe zbornici državnega zbora.
Ako se je predlog odobril v zmislu spredaj stoječih določil in ako sta tudi v deželah svete ogrske krone obe zbornici državnega zbora odobrili enako predlogo kraljeve ogrske vlade na podstavi v bistvu enakih zakonitih določil, mora vlada v treh dneh, izpolnivši spredaj oznamenjene pogoje, razglasiti, da so se dala v moč tačas suspendirana določila člena 83 bančnih pravil.
H. Oddelek.
Člen VI.
Ministrstvo v državnem ^.boru zastopanih kraljevin in dežel se pooblašča z ministrstvom dežel svete ogrske krone skleniti naslednji dogovor:
C. kr. finančno ministrstvo in kraljevo ogrsko finančno ministrstvo^ skleneta z Avstrijsko-ogrsko banko dogovore, ki morajo imeti naslednja določila in dobč moč nazaj segajoč od 1. dne januarja 1911. L:
Dogovori z dne 1. novembra 1899. 1. o izdaji bankovcev po deset kron se razveljavljajo.
V dogovoru z dne 1. novembra 1899.1. o po-ložbi deželskih zlatih novcev v Avstrijsko-ogrski banki določene omejitve, ki se tičejo vštetja položb v gotovinsko zalogo banke, se opuščajo.
Ostala določila nazadnje oznamenjenega dogovora se ohranjajo v moči in se raztezajo na deželske zlate novce v znesku 160 milijonov kron, ki so bili položeni po členu III., t. 1. dogovorov z dne 1. novembra 1899. 1. o izdaji bankovcev po deset kron.
It.
Preklicani, pa ne odkupljeni bankovci po deset kron, ki pripadajo izdajam iz časa,- preden se dene v moč člen 83 bančnih pravil, zastarajo gledé tistega obtekovega zneska ki ne presega 160 milijonov kron, v prid obeh državnih uprav tako, da pride na c. kr. avstrijsko državno upravo 70 odstotkov, na kraljevo Ogrsko državno upravo pa 30 odstotkov; v ostalem se uporabljajo tudi na bankovce po 10 K določila člena 89 bančnih pravil.
III.
Ako bi se vladi obeh držav poslužilj po členu 107 pravil Avstrijsko-ogrske banke pridržane jima pravice prevzeti vso bančno opravilo, ki je predmet privilegija, odločivši hipotečni kreditni oddelek, ki ostane bančni družbi, v bilančnem stanju in po bilančni vrednosti, je iz bilančnega kovinskega zaklada banke, ki se porazdeli, tiste zneske v deželskih zlatih novcih, ki ustrezajo položkom zlata skupaj 542,656.000 K, ki sta jih položili c. kr. vlada in kraljeva ogrska vlada za odkup državnega papirnatega denarja v Avstrijsko-ogrski banki, kolikor se tisti položki niso morda že poprej vrnili zaradi izvrševanja pravice zahtevati, naj se vrnejo, deliti med obema vladama naprej na dolg njunega deleža na imovini banke, ki se porazdeli, v razmerju položbe,
to je tako, da pride 70 odstotkov na b. kr. državno upravo in 30 odstotkov na kraljevo ogrsko državno upravo.
Ostanek kovinskega zaklada, in sicer ločen po posameznih njegovih kategorijah, se porazdeli med c. kr. državno upravo in kraljevo ogrsko državno upravo po tistem ključu, ki se določi za delitev skupne premične in nepremične imovine Avstrijsko-ogrske banke izvzemši hipotečnemu kreditnemu opravilu pripadajoče imovinske dele in ki ga ho po tem uporabljati za razmerje, v katerem morata državni upravi prispevati za znesek, ki se izplača delničarjem Avstrijsko-ogrske banke.
Ako nastopi to, preden so se dala v moč določila bančnih pravil (člen 83) o odkupu bankovcev za zakoniti kovinski denar, je c. kr. finančnemu ministrstvu na njegovo zahtevanje in po meri bilančne zaloge zlata, kar je ima banka, vrniti 60 milijonov kron v deželskih zlatih novcih kronske vrednote, ki so bili 31. dne decembra 1899. 1. v deželskih zlatih novcih kronske vrednote plačani Àvstrijsko-ogrski banki za delovito poplačilo posojila prvotno 80 milijonov goldinarjev avstrijske vrednote, ki ga je privilegovana avstrijska nacijonalna banka prepustila državi, položivši enaki znesek v srebrnem kurantnem denarju ali v bankovcih.
G. kr. finančno ministrstvo pa se posluži te svoje pravice samo toliko, kolikor zaloga zlata Avstrijsko-ogrske banke, kar je je po bilanci, ne bo porabljena v zmislu prvega odstavka.
4.	Oddelek.
Člen VII.
Ministrstvo v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel sc pooblašča z ministrstvom dežel svete ogrske krone gledé dolga prvotno 80 milijonov goldinarjev Avstrijsko-ogrski banki ukrenili naslednji dogovor :
I.
Dokler traja podaljšani privilegij Avstrijsko-ogrske banke, se ne vrača neplačan ostali ostanek 60 milijonov kron posojila prvotno 80 milijonov goldinarjev a. v., ki ga je po dogovoru z dne 3. januarja 1863. 1. privilegovana avstrijska nacijo-naljjji banka prepustila državi.
Za izvedbo teh določil potrebni dogovor z Avstrijsko-ogrsko banko sklene c. kr. finančni minister.
II.
Glede neplačano ostalega ostanka 60 milijonov kron imenovanega posojila se izvedba člena II v zakonu z dne 27. junija 1878. I. (drž. 'zak. št. 64) obseženega dogovora odloži dotlej,, da poteče podaljšani privilegij Avstrijsko-ogrske banke in temu primerno naj se v omenjenem členu dogovorjeno plačevanje obrokov za poplačilo tega ostanka začne šele z dnem, ki sledi koncu privilegija.
Člen Vlil.
C. kr. finančni minister se pooblašča skleniti z Avstrijsko-ogrsko banko naslednji dogovor:
I.
Avstrijsko-ogrska banka podaljšuje neplačano ostali ostanek 60 milijonov kron posojila prvotno 80 milijonov gpldinarjev, ki ga je po dogovoru z dne 3. januarja 1863. 1. privilegovana avstrijska nacijonalna banka prepustila državi, v' neizpremenljivi višini brezobrestno za čas, dokler traja v členu I tega zakona podaljšani privilegij banke.
II.
■ Ko poteče podaljšani privilegij, bo državna uprava v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel ta 60 milijonov kron znašajoči dolžni ostanek posojila plačala Avstrijsko-ogrski banki, a1|p se dotlej ne doseže nov dogovor.
Za to podaljšano posojilo se izroči banki nova zadolžnica, koje oblika se domeni med c. kr. finančnim ministrom in banko.
5.	Oddelek.
Člen IX.
Ministrstvo v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel se pooblašča obnoviti novčno in vrednotno pogodbo, ki je bila sklenjena na podstavi zakona z dne 2. avgusta 1892. 1. (drž. zak. št. 127) med kraljevinami in deželami, zastopanimi v državnem zboru, in med deželami svete ogrske krone in ki sta jo obe vladi, odpovedali za konec leta 1910., z dodatnimi pogodbami, sklenjenimi k njej, o kovanju novcev po pet kron, o nadaljnjem kovanju ni-kljastih novcev, potem o kovanju novcev po sto kron in o nadaljnjem kovanju petkronskih novcev z izpremembo, da naj stopi na mesto
prvega odstavka sicer neizpremenjeno v moči ostajajočega člena XX novčne in vrednotne pogodbe naslednje določilo :	/
„Določila te pogodbe naj veljajo vštevši do konca leta 1917.“
vzdrževanje obstoječega stanja stvari, urejenih v tem zakonu, za čas od 1. dne januarja 1911. 1.
Izvršiti ta zakon je poverjeno vsemu ministrstvu.
V kopališču Ischl, 8. dne avgusta 1911. 1.
6.	Oddelek.
Člen X.
Ta zakon dobi moč dne razglasitve z veljavnostjo od 1. dne januarja 1911. 1. ; hkratu se odobravajo odredbe, ki jih je ukrenila vlada za
Franc Jožef s. r.
Gautsch s. r. Stürgkh s. r. Meyer s. r. Zaloški s. r. Widmann s. r.
Georgi s. r. Hochenburger s. r Wickenburg s. r. Marek s. r.
Mataja s. r.
RÖ11 s. r.
Priloga I k prvemu oddelku.
Izpremembe bančnih pravil.
Ölen I.
Avstrijsko-ogrska banka je delniška družba, ki izvršuje svoje v pravilih določeno poslovanje v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, in v deželah svete ogrske krone.
Izvršuje svoje v pravilih določeno poslovanje je Avstrijsko-ogrska banka v obeh državnih ozemljih monarhije enako dolžna, skrbeti za uredbo denarnega obteka, za olajšavo plačilnih poravnav in za zadostitev trgovinskih, industrijskih, obrtnih in kmetijskih kreditnih potreb, pred vsem pa zagotoviti, da se vzdrži plačevanje v gotovini, ko se je zakonito odredil njega začetek (člen 111).
Avstrijsko-ogrska banka -je dolžna skrbeti z vsemi pomočki, ki so ji na razpolaganje, za to, da ostane vrednost njenih papirnatih novcev, ki se izraža v kurzu inozemskih menic, trajno varovana, ustrezno pariteti zakonitega novčnega merila kronske vrednote.
Firma Avstrijsko-ogrske banke se glasi v nemškem jeziku:	„Österreichisch-ungarische Bank“,
v ogrskem jeziku : „Oszträk-magyar bank“. Ona ima v svojem pečatu cesarskega avstrijskega orla in grb dežel svete ogrske krone brez zveze med seboj, ter firmo v nemškem in ogrskem jeziku za opis.
Člen 82.
Avstrijsko-ogrska banka ima ta čas, dokler traja privilegij, v obeh državnih ozemljih monarhije izključno pravico, v mejah, ki jih določa člen 84, narejati in izdajati na sebe samo nakaznice, ki so brezobrestne in prinosniku na zahtevo plačne.
Znesek, na katerega se glasé te nakaznice (bankovci), določa Avstrijsko-ogrska banka. Bankovci, ki se glasé na nižji znesek nego na 50 K, pa se sinejo izdajati samo v kosih po 20 K in po 10 K in
samo do najvišjega zneska, ki ga porazumno določita c. kr. avstrijsko in kraljevo ogrsko finančno ministrstvo.
Bankovci imajo na eni strani nemško besedilo in cesarskega avstrijskega orla in na drugi strani soglasno ogrsko besedilo ter grb dežel svete ogrske krone. Oni imajo podpis bankine firme, kakor velevajo pravila (člen 38).
člen 83.
Avstrijsko-ogrska banka ima dolžnost, bankovce, ki jih je izdala, pri svojih glavnih zavodih na Dunaju in v Budimpešti na zahtevanje takoj odkupiti za zakonite kovinske novce avstrijskega ali ogrskega kova. Dotično zagotovilo je vzprejeti v besedilo bankovcev.
Ako se ta dolžnost pri glavnem zavodu na Dunaju ali pri glavnem zavodu v Budimpešti ne izpolni najdalje v 24 urah po prezentaciji, izgubi vsled tega banka svoj privilegij, razen ako bi se po zakonitem potu istočasno v obeh državah monarhije' začasno ustavilo odkupovanje bankovcev, če ni po višji sili povzročene neposrednje ovire, ki sta jo priznali obe vladi.
Banka je dolžna svoje bankovce tudi pri svojih podružnicah z zakonitim kovanim denarjem avstrijskega ali ogrskega kova odkupovati, kolikor to dopuščajo njihove gotovinske zaloge in novčne potrebe.
Člen 84.
Generalni svet mora skrbeti za takšno razmerje kovinskega zaklada k obteku bankovcev, ki more zagotavljati popolno izpolnjevanje dolžnosti, izrečene v členu 83.
Vendar mora vsekakor skupni znesek krožečih bankovcev vsaj glede dveh petin biti bančno založen z zakonitim kovinskim denarjem avstrijskega ali ogrskega kova po svoji imenski vrednosti ali s tuzemskimi trgovinskimi zlatimi novci ali inozemskimi zlatimi novci ali z zlatom v šibikah gledé teže po zakonitem novčnem merilu kronske vrednote odbivši kovnino preračunjen, ostanek krožečih bankovcev pa privzemši vse takoj dospele obveznosti.
Banki se dovoljuje svojo posest menic za zunanje trge in inozemskih bankovcev, kolikor so plačni v zlatu ali v efektivni kovinski vrednoti, ki je enakovredna z zlatom, do najvišjega zneska 00,000.000 K vračuniti v stanje svoje gotovinske zaloge.
Katere efektivne kovinske vrednote je v tem oziru smatrati za enakovredne z zlatom, določi sedaj pa sedaj generalni svet banke v porazumu s c. kr. avstrijskim in s kraljevim ogrskim finančnim ministrstvom.
Menice na zunanje trge so samo tedaj vštevne v gotovinsko zalogo, če so plačne najdalje v treh mescih in če imajo podpis najmanj dveh za plače-vitza znanih zavezancev.
V bančno založbo smejo služiti:
a)	po pravilih eskomptovane menice in efekti;
b)	drage kovine, vrednostni papirji in menice, na
katere se je po pravilih dalo kako posojilo;
c)	po pravilih odkupljeni zapali efekti in kuponi;
d)	menice na zunanje trge, ki gledé časa, dokler
tečejo, in gledé obvezancev ustrezajo določilom
členov 60 in 65, in inozemski bankovci.
Kadar znesek krožečih bankovcev presega gotovo zalogo za več nego šeststo milijonov kron, je dolžna banka od prebitka plačevati davek po pet od sto na leto obema državnima upravama, in sicer v istem razmerju in v istem času, v katerem je vsaki obeh državnih uprav izplačati delež na dobičku banke (člen 102).
Da se ustanovi, koliko davka bode plačali iz naslova izdajanja bankovcev, mora uprava banke 7., 15., 23. in poslednjega dne vsakega mesca določiti znesek gotovine v zalogi in krožečih bankovcev in to določitev trn vsak izmed navedenih rokov na koncu leta izročiti obojestranskima finančnima upravama.
Na podstavi teh izkazov se ustanavlja davek od bankovcev, ki naj ga plača banka, na ta način, da se za vsak davku zavezan prebitek krožečih bankovcev, ki se najde za katerega teh rokov, po s/*, odstotka računi za davek. Vsota teh zneskov, ki so za posamezne rokove izračunjeni za davkovni dolg, sestavlja davek, ki naj ga plača banka.
Vse knjige in vsi zabeležki banke ter vse listine, ki so jih izdali Avstrijsko-ogrska banka ali njeni firmo podpisujoči organi (člen 38), uživajo v obeh državah kolkovuo in pristojbinsko prostost.
Avstrijsko-ogrska banka je nadalje popolnoma oproščena plačevanja poštnine za svoje razpošiljanje bankovcev, papirnatega in kovanega denarja med svojimi bančnimi zavodi v dotičnem državnem ozemlju, nadalje med bančnimi zavodi v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, na eni strani in med bančnimi zavodi v deželah svete ogrske krone na drugi strani, ter za tako razpošiljanje V prometu z državnimi in javnimi blagajnieami in uradi v dotičnem državnem ozemlju.
Člen 102.
Od vsega letnega donosa, ki ga u.esö opravila in imovina banke, pristoji delničarjem, odbivši vse stroške, najprej po štiri od sto vplačane delniške glavnice. Od še ostajajočega čistega letnega donosa se položi po deset od sto v reservni zaklad, dva od sto pa v pokojninski zaklad.
Od dobička, kar ga po le-tem ostane, je polovico prišteti dividendi, ki prihaja na delničarje, dokler skupna dividenda delničarjev ne presega šest od sto vplačane delniške glavnice, druga polovica pa pripada državnima upravama.
Od dobička, kar ga nadalje ostane, je prišteti eno tretjino dividendi, ki prihaja na delničarje, dokler skupna dividenda delničarjev ne presega sedem od sto vplačane delniške glavnice, ostali dve tretjini pa pripadata državnima upravama.
Od ostanka dobička je eno četrtinko prišteli dividendi, ki pripada na delničarje, ostajajoče tri četrtinke pa pripadajo državnima upravama.
Državnima upravama pripadajoči delež dobička je izplačati c. kr. avstrijski in kraljevi ogrski državni upravi po redni letni seji občnega zbora, ki se vrši najpozneje v februarju naslednjega leta, in to v istem porazdelilnem razmerju, v katerem je bil po členu 92 davku zavezani dohodek Avstrijsko-ogrske banke v dotičnem opravilnem letu v tem ali onem državnem ozemlju davku zavezan, gledé kvote, ki prihaja od opravila hipotečnega kredita, in gledé ostalega davku zavezanega zneska tega dohodka, v zmislu člena IV avstrijskega zakona, oziroma § 4 ogrskega zakonskega člena gledé podaljšanja privilegija Avstrijsko-ogrske banke.
Od čistega donosa, ki se je dobil v prvem pçl-lelju, kolikor je po poprejšnjih določilih pripraven za razdelitev med delničarje, se odplača na račun

vsako leto mesca julija delničarjem po dva od sto vplačane delniške glavnice.
Ostanek čistih letnih donosov se izplača po redni letni seji občnega zbora, ki se vrši najpozneje mesca februarja naslednjega leta.
Ako čisti letni donosi ne zadoščajo, da bi dali dividendo po štiri odstotke vplačane delniške glavnice, se sme, kolikor primanjkuje, zajeti iz reserv-nega zaklada, dokler ta ne pade s tem pod deset od: stotkov vplačane delniške glavnice.
Člen 105.
Privilegij Avstrijsko-ogrske banke traja do 31. dne decembra 1917. 1.
Tri leta pred potekom privilegija se mora posvetovati občni zbor in skleniti, ali je prositi za obnovo privilegija.
Ako hoče Avstrijsko-ogrska banka zaprosili za nadaljnjo podaljšbo privilegija, naj vloži prošnjo vsaj dve leti pred potekom privilegija obema vladama.
Člen 111.
Določila pravil Avstrijsko-ogrske banke (člen S3) o odkupovanju njenih not za zakoniti kovinski denar avstrijskega ali ogrskega kova, so in ostanejo tako dolgo ustavljena, da dobé moč po določilih člena V avstrijskega zakona, oziroma § 5 ogrskega zakona, s katerim se podaljšuje privilegij Avstrijsko-ogrske banke, ali da jih deneta v moč zakonodajstvi obeh držav.
Ako Avstrijsko-ogrska banka v tem času ne izpolnjuje svoje dolžnosti z vsemi pomočki, ki so ji na razpolaganje, skrbeti za to, da ostahe vrednost njenih not, ki se izraža v kurzu inozemskih menic, trajno varovana ustrezno pariteti Zakonitega novčnega merila kronske vrednote (člen 1), ima to posledico, da izgubi svoj privilegij, razen ako bi se po zakonitem potu istočasno v obeh državah monarhije Avstrijsko-ogrska banka odvezala njene prej omenjene dolžnosti, če ni po višji sili povzročene neposrednje ovire, ki jo priznata obe vladi.
Dokler določila pravil Avstrijsko-ogrske banke (člen 83) o odkupovanju njenih not za zakoniti kovinski denar niso dejana v moč, mora Avstrijsko-ogrska banka o svojih opazovanjih ob razvijanju plačilnega prometa z inozemstvom poročati obema vladama; nadalje ima pravico na podstavi teh opazovanj v času, ki je po njenem mnenju pripraven, predlagati pri obeh vladah razveljavo suspensije člena 83 bančnih pravil (člen 25). Dotičnemu sklepu generalnega sveta ne moreta ugovarjati vladna komisarja iz razloga državnega interesa (člen 52).
S suspensijo člena 83 se ne moti pravica banke tudi v vmesnem času plačevati v zakonitem kovinskem denarju ali po svojem preudarku odkupovati bankovce z zakonitim kovinskim denarjem.
Banka je in ostane upravičena opravljaje njej po pravilih dovoljene posle prevzemati tudi določne vrste kovanega denarja ali gotov denar v notah ali kovanem denarju inozemske vrednote z obveznostjo povračila v dolični efektivni kovani ali denarni vrsti.
' ’ »
Priloga II k prvemu oddelku.
Dogovor
med
c. kr. finančnim ministrom in kraljevim ogrskim finančnim ministrom na eni strani in med Avstrijsko-ogrsko banko na drugi strani o ustanovitvi
novih podružnic.
Na podstavi člena III zakona z dne 8. avgusta 1941. 1. (drž. zak. št. 157) in ogrskega zakonskega člena XVIII iz leta 1911 se sklepa med c. kr. finančnim ministrom in kraljevim ogrskim finančnim ministrom na eni strani in med Avstrijsko-ogrsko banko na drugi strani naslednji dogovor:
Člen 1.
V kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, ustanovi Avstrijsko-ogrska banka kar najhitreje vsaj deset novih podružnic na mestih, ki jih določi c. kr. finančni minister.
V deželah svete ogrske krone ustanovi Avstrijsko-ogrska banka kar najhitreje vsaj deset novih podružnic na mestih, ki jih določi kraljevi ogrski finančni minister.
l’riiogn lil k prvemu oddelku.
Dogovor
med
c. kr. finančnim ministrom in kraljevim ogrskim finančnim ministrom na eni strani in med Avstrijsko-ogrsko banko na drugi strani o bilančni ocenitvi nepremičnin in gospodarskih potrebščin (fundus instructusj banke.
Na podstavi člena 111 zakona z dne 8. avgusta 1911. 1. (drž. zak. št. 157) in ogrskega zakonskega člena XVIII iz leta 1911. se sklepa med c. kr. finančnim ministrom in kraljevim ogrskim finančnim ministrom na eni strani in med Avstrijsko-ogrsko banko na drugi strani naslednji dogovor:
Člen I.
Člen II.
Avstrijsko-ogrska banka se zavezuje, da nepremičnin, ki so z začetkom veljavnosti podaljšanega privilegija v posesti banke, ter gospodarskih potrebščin (fundus instructus) banke ne postavi v bilanco banke z višjo nego s sedanjo vrednostjo, v dobi privilegija novo pridobljenih nepremičnin in novo nabavljenih sestavin gospodarskih potrebščin pa ne z višjo nego z njihovo nabavno vrednostjo.
Ta bilančna vrednost nepremičnin ter gospodarskih potrebščin (fundus instructus) banke se ne more zvišati, dokler traja podaljšani privilegij in pa dokler se izvršuje obračun, ki ga je opraviti v zmislu odstavka I in V člena 107 pravil Avstrijsko-ogrske banke med državnima upravama in Avstrijsko-ogrsko banko, pod nobenim naslovom brez privolila c. kr. državne uprave in kraljeve ogrske državne uprave.
Ako bi se državni upravi poslužili njima po členu 107 bančnih pravil pridržane pravice prevzeti v bilančnem stanju in po bilančni vrednosti vso bančno opravilo, ki je predmet privilegija, odločivši oddelek hipotečnega kredita, ki ostane bančni družbi, ne more Avstrijsko-ogrska banka radi kake vrednosti, presegajoče bilančno vrednost nepremičnin, ki so tedaj v posesti banke, ter gospodarskih potrebščin, ničesar zahtevati od obeh državnih uprav.
Državni upravi in Avstrijsko-ogrska banka se tudi izrečno odrekajo pravici, o priliki tega prevzetja zahtevati odškodbo radi prikrajšave nad polovico.
(SlovonlBch.)
114
Zakon z dne 8. avgusta 1911.1.
o opravilnemu redu ustrezajočem razpravljanju predloge zaradi razveljave suspensije člena 83 bančnih pravil v poslanski zbornici, ki jo na podstavi člena V zakona z dne 8. avgusta 1911.1. (drž. zak. št. 157) predloži c. kr. vlada na predlog Avstrijsko-ogrske banke.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora zaukazujem tako:
§ 1.
Da se bo po opravilnem redu razpravljala predloga zaradi razveljave suspensije člena 83 bančnih pravil v poslanski zbornici, ki jo na podstavi člena V zakona z dne 8. avgusta 1911. 1. (drž. zak. št. 157) predloži c. kr. vlada na predlog Avstrijsko-ogrske banke, se ukrepajo nastopna določila:
Predlogo odkaže predsednik brez prvega či-tanja takoj odseku, sklicanemu na uvodno posvetovanje.
Odsek mora o tej predlogi zbornici pismeno poročati najdalje v enem tednu.
Predsednik mora, ne da bi mogla zbornica gledč tega ugovarjati, odsekovo poročilo kakor prvo točko postaviti na dnevni red seje, ki sledi razdelitvi poročila, in jo, dokler razprava ni končana, kakor prvo točko postavljati na dnevni red tudi nadaljnjih sej zbornice.
Ako bi odsek ne bil poročal v roku enega tedna, postavi predsednik, tudi ne da bi mogla zbornica ugovarjati, vladno predlogo v končnoveljavuo sklepanje kakor prvo točko na dnevni red prihodnje seje, ki se vrši po preteku odseku stavljenega roka, in dokler razprava ni končana, kakor prvo točko na dnevni red nadaljnjih sej zbornice.
Ako se debata o predlogi do tretjega dne pred potekom v členu V zakona z dne 8. avgusta 1911.1. (drž. zak. št. 157) stavljenega roka niti ne začne niti ne sklene, mora predsednik brez ozira na to, ali je govornik končal svoja izvajanja, ali so govorniki še vpisani za debato, izjaviti, da je debata sklenjena in najkasneje neposrednje naslednjega dne dati glasovati.
§ 2.
Določila tega zakona je vzprejeti v opravilni red poslanske zbornice državnega zbora.
§ 3.
Ta zakon dobi moč z dnem razglasitve.
V kopališču Ischl, 8. dne avgusta 1911. 1.
Franc Jožef s. r.
Gautsch s. r.	Meyer s. r.
Wickeiiburg s. r.